122. Številka._Ljnbljana, v torek 30. maja.__XXVI. leto, 1893.
tiLCMKI MM
Izhaja vsak dan neier, izimfti nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za avstro-ogerske deželo za vse loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gldj 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poliljatije na dom računa ae po 10 kr.'
na mesec, po SO kr. za će t rt leta. — Za tuje de te le toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila   plačuje ae od četjristopne petit-vrste po 6 kr., Se so oznanilo jedenkrat tisk.i, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni s t. v o jena Kongresnem trgn št. 12. '      UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vb« administrativne stvari.
7 ■   : ..... j     I       •■ .,     1 { .........1   . .
Slava ianu Kollarju!
Včeraj ae je slovesno praznovala stoletnica, kar je bil rojen goreči apostol slovanske vzajemnosti, »loveči rodoljub in pesnik Jan Kol hir in D)! vršimo samo dolžnost pijetete, ako se sedaj, ko gre v klasje od njega zasejano seme, spominjamo njegovega delovanja in kitimo z lovorovom venci njegov grob.
Neprodirna tema je pokrivala začetkom našega veka slovanski svet ip slovanski rodovi so spali spanje pravičnika, dokler ni ideja svobode, kakor jo jo razvila velika francoska revolucija, razvnela ne-koliko mladih src Tedaj se je začelo v Cehih veselo narodno gibanje, prišla je doba vstajenja in oživila ne samo feški, ampak tudi vse druge slovanske narode na severu iu na jugu, da so se jeli spoznavati, se ljubiti in se drug drugemu približevati.
Mali in tlačeni slovaški rod, ta veja na češkem drevesu, rodil je tri velike, vsemu svetu znane pro-povednike slovanske ideje: Šafoftka, Palackega in Jana Kollarja, tri sijajne ivezde na slovanskem nebu.
V Mosoču v županiji TuroČ na Ogerskem povila je dno 29. julija leta 1793. kmetska žena Jana Kollarja. Roditelji bodočemu slovanskemu apostolu so bili dokaj imoviti in bo nadarjenega dečka odločili za duhovski stan ter ga poslali v Požun. V tem, tedaj Se precej slovaškem mestu dovršil je Kollar osnovne šole in pretestautiški licej ter potem odšel na Nemško, v Jeno, da se na ondotnem vseučilišči posveti teološkim naukam. V Jeni se je seznanil Kollar z raznimi slovanskimi brati in v njegovem mladem, za vse kar je blagega in lepega dovzetnem srci vzklila je tedaj krasna cvetka, katera se je potem razvila v bohotno rožo, ideja slovanske vzajemnosti, jedinosti in ljubezni.
Po dovršenih naukih vrnil se je Jan Kollar na Ogersko in postal I. 1819. duhovnik slovaške protestantske občine v 1*. šti. Na tem mestu oatal je do I. 1848. neumorno delujoč na književnem polju in skrbeč za Časni iu večni blagor svojih rojakov. Kollar se je seznanil z vsemi slovanskimi rodoljubi in pisatelji in podpiral j)ožrtvovaloo ves čaa vsako narodno podjetje na severu in na jugu. Vrh
LISTEK.
Kristova noč.
(Spisal Saltikov-Ščodrin; iz ruščino preložil V. Bon« kovic.)
Konoc.)
BDa, jaz sem", dejal jim je. „Raztrgal sem okove smrti, da bi prišel k vam, verni služabniki moji, drugi BOtrpini moji I Vaikdar in povsod sem z vami; povsod, kjer je prelita vaša kri — tam je prelita i moja kri z vašo vred. Vi ste s čtBtim srcem udano verovali v me, samo zato, ker ima učenje moje v sebi resnico, brez katere je ves mir posoda pogube in vnsnji pekel. Ljubi Boga in ljubi bližnjega svojega kot samega Bebe — to je ta resnica v vnej svojej jasnosti in priprostosti in je dostopna menj bogoslovcem in učenjakom, kot baš vam prostakom z žalostnim srcem. Vi verujete v to resnico ter čakate njenega prihoda. Služite jej poleti pod žarki vročega solnca, za plugom; po zimi za dolgih večerov pri svetlobi kadeče se trske, pri borni večerji učite je deco svojo. Dasi je na videz kratka, za vas je vender v njej obsežen ves pomen ii v ljenja in neusahljiv vir novih in novih besed. S to resnico
tega bavil Be je s slovansko zgodovino, s slovansko arheologijo, zbiral narodae pesmi in zložil nesmrtne svoje pesmi, znane pod imenom „Slavy deera*.
L. 1848. preselil se je na Dunaj kot vse-učiliščni profesor, kjer je dne" 29. julija 1852. 1. nagloma umrl.
Svoje nazore o slovanski vzajemnosti razložil je Kollar I. 1837. v nemški pisani knjigi aUeber die litterarische \Yechsel8eitigkeit zvvischen den ver-schiedenen St&mmen und Mundarten der Slaven."
V tej knjigi podal je Kollar slovanskim rodovom sistematično navodilo, kako se naj drug drugemu v jeziku in v književnosti približujejo, da dosežejo končni smoter: kulturno in jezikovno jedinost.
„Slavy dcera", znamenito lirično-epično delo Kol arjevo, razneslo je slavo pesnikovo po vsem svetu in brez pretiravanja se more reči, da je po njem postal Kollar znan vsem Slovanom in da ga je naredilo najznamenitejšim nositeljem slovanske ideje.
V teh večoolepih pesmih gleda Kol ar v prošloBt in bodočnost vsega Slovaustva, budi na delo, navdušuje za boj, žigosa zatiralce in odpadnike, prigovarja, uči in svari ter prepoveduje s proroškim duhom, da bo slava slovanskega imena odmevala še po vsem širokem svetu. Iti te pesmi navduševale so sinove vseh slovanskih rodov in zapustde v vseh slovanskih literaturah viden sled.
Tudi nas Slovence ljubil je Jan Kolar z isto plamtečo, vse ogrevajočo ljubeznijo, kakor svoj lastni narod, morda zato, ker je bil položaj našega naroda tedaj prav tako Žalosten in obujmo, kakor položaj naroda slovaškega. Kol ar je bil prijatelj tedanjim slovenskim pesnikom in pisateljem in je je bodril in vzpodbujal.
Liejalizem v politiki, kakor ga je učil Kollar, umaknil se je zdravemu realizmu, ali danes, spominja joč se, da se je pred sto leti rodil veliki Jan Kollar, smemo pogledati v minolost iu moremo reči, da so slovanski rodovi v tej dobi storili velik korak k Kollarjeveinu idejalu, k literarni in kulturni jedinosti slovunski. D.i jo to bilo mogoče, gre zasluga prvemu oznanjevalcu in š ritelju te misli in zato kliče danes tudi narod slovenski: Slava Janu Kollarju!
vstajate zjutraj, s to resnico legate spat ter jo prinašate na moj žrtvenik v podobi sol/a in vzdihov, ki se slaje kot vonj kadila dotikajo srca mojega. Vidite torej: nikdo sicer ue more videti v bodočnoat, kdaj udari vaša ura, a bliža se že. Ta zaželjena ura udari iu nastane Bvctloba, katere ne premore tema. Vi pa vržete raz sebe jarem žalosti, gorja :n bede, ki vas ti e. Potrjujem vam to, in kakor sera nekdaj z višin Golgate blagoslovil duše vaše, tako vhh blagoslavljam i sedaj v novo življenje v gospodarstvu svetlobe, blagostanja in resnice. Vaše srce naj se ne nakloni zlim besedam, marveč naj ostane čisto in priprosto kot doslej iu moja beseda naj mu bode resnica. Mir z vami 1"
Odrešenik je šel dalje ter na svojem potu srečal druge ljudi. Bili so to bogatini, malopridneži, kruti vladarji, zlikovci, lopovi, licemerci, lizuni in krivični sodniki. Vsi so hodili z nečistimi srci ter se veselo razgovarjali, ne toliko veseleč bo Vstajenja, kakor bližujega prazniškega veselja. A tudi ti so Be ustavili v zmešnjavi, zaznavši prihod Odre-senikov.
In on se je ustavil pred njimi ter dejal: »Vi ste ljudje  tega časa in ravnate Be po dubu svojega časa.   Dobiček in gospodstvazeljuost — to je vaš cilj in konec.   Zlo je napolnilo vseh
Politični razgled.
i% o transe dežele.
V Ljubljani, 30. maja.
I* rent oh 11 (/opor.
Govor, s katerim je cesar odzdravil delegacijama, naredil je v vsi Evropi najboljši utis. Splotao se pripoznava, da je miroljubnega značaja in da nima nijedne pointe, katero bi bilo moči dvoumno tolmačiti. Sodeč po prestol nem govoru, flmejo narodi upati, da se ohrani mir — za koliko časa, tega seveda nihče ne ve Grof Kalnokv bo, kakor je navada, v svojem ekspo2Ćju raztolmačil pomen cesarjevih beaed v vseh podrobnostih tudi gledć najbolj perečega, namreč glede* orijentskega vprašanja.
Vlada, in Čehi.
Koreniti poraz, kateri je vladna politika doživela na Češkem, se ne da utajiti. Vlada niti več ne prikriva, kako jo boli ta poraz. To je zlasti vidno iz Taafieovega trobila, imenovanega .Montsgsrevue*. Ta list odobrava v včerajšnji svoji številki Plener-jevo izjavo v delegacijah in izjavlja, da je vlada vedela za nameravano izključenje mladočeških delegatov iz vseh odsekov, da je ona bila h tem zadovoljna in odobravala ta korak. Takisto pravi imenovani list, da ministerska posvetovanja o zadnjih dogodbah v dež. zboru češkem še niso končana in tudi misel na kazensko preganjanje mladočeških poslancev še ni opuščena. — Drue; oficijo-teu list, Dunajska „Extrapostu, naznanja, da so dobila vsa politična oblaatva na Češkem ukaz, prepovedati vse od Č'bov Rklicane shode in to na podlagi § 6. društvenega zakona. — S takimi sredstvi noč • vla<la udušiti velikansko gibanje češkega naroda. Kdor količkaj trezno presodi položaj, mora uvideti, da na tak način se zoper češki narod nič ne opravi.
Zvišanje uradniških plac. Neki Dunaiski list je te dni javil, da misli vlada že leta 1894 začeti reformo uradniških dohodkov. Troški za zvišauie bi znašali Da leto 4 do 6 miliionov goldinarjev. Glavni momenti, na katera se misli vlada ozirati, so: 1 ) NameBtu petletn;c uvedle bi ue triletuice; 2) v pnsamnih Činovnih razredih uvedli bi se nove vrste plač, a samo do uštev-šega 5. Činovnega razreda (dvorni svetnik); 3) v nižjih činovnih razredih uvedle bi ke višje plače nego bo doslej; 4.) akti vitetne doklade hi se zvišale v vseh činovnih razredih. — Po tem načrtu znašale bi plače brez aktivi tet ndi priklad: V \l. čin. razredu: 600, 700, 800 in 900 gld ;  v X. 1000, 1100,
obseg vašega življenja, in vi tako lahko nosite breme zla, da se niti najmanjši del vaše vesti ne strese pred bodočnostjo, katero vam pripravlja to zlo. Mislite, da je vsa vaša okolica pokhcana vam služiti. Toda vi niste zato obvladali svet, ker ute silni sami v sebi, marveč zato, ker ste silo podedovali od prednikov. Odsihdob ste na vse nt ram varni in mogotci na svetu vas imajo za čiBte. OdHibdob z ognjem in mečem neprestano prodirate naprej ; vi ropate in ubijate, brez kazni klevetajoč božje in človeške zakone, in bahate se, da imate za to že od nekdaj podedovano pravo. A jaz vam pravim : prišel bo čsb — in ta čas ni daleč, — ko se vsa vaša zmota razkadi v dim. Tudi slabotni poznajo silo svojo; vi pa boste poznali svojp ničnost pred to silo. Ste li kedaj pomislili na to grozno uro? Vas je li uzalo-Ht.il ta predčutek ne samo radi vas, marveč i radi vaših otrok?"
Grešniki bo molčali na to vprašanje. Staji so z zaprtimi očmi, kot bi čakali še nekaj hujšega. In tedaj je nadaljeval Odrvšenik:
„A v imenu Vstajenja svojega i vam odpiram pot k odrešenju. Ta pot je — sodba lastne vašo vesti. Ta razgrne pred vami vašo preteklost v vsej njeni nagoti; ta prikliče sence vaših žrtev ter jih, postavi na atražo pri vašem vzglavji.   Škripanje z
— (Nove projoktovane železnice.) V včerajšnji seji s\eta državnih železne je trgoviusko miniateratvo poročalo o železniških zvezali 8 TrBtom. Za progo Kranj-Celovec (železnico čez Karavanke) izdelal se je prednacrt, po katerem se bode ta proga uredila kot jednotirua glavna železnica druge vrste za mešani promet. Ob lednem 8e bodu izdelal načrt glede ureditve obeh dovoznih ceat Celovec-Košentavre in Krauj Tržič kot lokalni železnici. Dalje se je razgovarjalo o železnici čez Ture. Projektna dela za železnico Loka-Divača, ki so od laui precej napredovala, morala so se zaradi druzih nujnih del odložiti.   (Glej telegram.)
— (C. kr. glavuo ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) razglaša, da se bode bivša postaja Fohnsdorf lokalne železnice Zeltvveg-Fohnsuotf, ki je bila doslej le za osobno-prtljaški in za občni promet z blagom urejena, otvorila dno 1. juuija 1893 tudi neomejenemu prometu brzovozuega iu vožnjega blaga, tedaj splošnemu prometu. Glede blagovuega preračuuanja prevoženj iz postaje Fohnsdorf v prometu s postajo Zaltw*g, dalje v meničnem prometu s progami c. kr. avstrijskih državnih železuic obseženimi v oddelku A, mero-dajna je lokalna blagovna tarif* c. kr. avstrijskih državnih železnic, II. del, 1. zvezek, novoizdaja, veljavna od dne 15. januvarja 1893.
— (Porotne obravnave.) Drugo porot« niško zasedanje v L;ubljani prične se v ponedeljek dne 5 juuija.
— (.Dolenjsko pevsko društvo" in „Dole u js k i Sokol") priredita — kakor smo že naznanili — v nedeljo dno 4. junija izlet v Delo cerkev (gostilna g. Majzelja). Na vaporedu je petje, telovadba, godba in komični prizor. Pri petji sodelujeta pevaka zbora bralnih društev v Kostanjevici in Mokronogu. Odhod iz Novega Mesta ob 1. uri popoludne. K obilni udeležbi vabita odbora.
— (Novomeška godba.) Iz Novega mesta se poroča, da se je v glavnem zboru društva „Novu-roeška godba" jednoglasno sklenilo, da društvo preneha.
— (Nova podružnica kmetijske družbe kranjske) ue bode osnovala pri sv. Križu poleg Litije. — Osnovnim uho i in volitev odbora vršila se bodeta v kratkem.
— (Učiteljsko društvo za Ptujski okraj) priredi dne 8 junija t. 1. izlet k Sv. Marjeti pod Ptujem. Vspored: 1. Sv. maša ob 11. uri. 2. Zborovanje v šoli. 3. Skupni obed pri g. Mikiuu. Oseba plača 60 kr. Dotična naznanila vzprejema tamošnji učitelj g. Pulko vsaj do 2. junija. 4. Prosta zabava. K temu izletu vabi uljudno vse gg. društve-nike in prijatelje društva vodstvo.
— (Izlet akad. društva „Triglav".) Prvi letošnji izlet naših vrlih GraSkih akademikov namenjen ie Celju m naroduemu trgu Žalec. V soboto dno 3. junija ustavijo se izletniki v Celju in dajo v restavraciji g. Kukca „nod skalo" (Felsen-keller) koncert s petjem in tamburanjem. Drugi dan Izleti „Celjski Sokol*' v zvezi s „Triglavom" v Žalec. Kakor čujemo, pridružila se bodeta „Triglavu" še akademičui društvi „Ilirija" in „Hrvatska* in corpore, razveu teh pa so tudi Srbi in Poljaki ob ljubili svojo udeležbo iu morda pridejo tudi nekateri Cehi. Odhod iz Gradca je določen na soboto ob 1 uri 05 minut. Ker je že od nekdaj „Triglavov" izlet posebno priljubljen, utegne se to pot v divni Savinjski dolini še posebno ugodno razviti.
— (T i ža ft k e volitve.) Poraz, kateri je pri včerajšnji vobtvi v IV. razredu doživela koiiaer-vativua stranka, je tako velikansk, tako uničujoč, tako sijajna manifestacija za ireden-tovsko mišljenje velike večine volil-c e v, da bi tega ne bili nikdar pričakovali. Volitev le trajala od 8. ure zjutraj do 4. ure pojioludnć. Zanimauje za izid je bilo splošno. Pred magistr itom stala je številna muožica ljudstva! Od upisanih 1450 volilcev dostavljene so bile legitimacije samo 1370, ostaMi 80 volilcev — večinoma Sloveucev — baje ni bilo dobiti. Na volišče je došlo 1217 volilcev in so bili izvoljeni iredentovski kandidati z 820 do 91G glasovi; konservativni kan iidati 80 dobili 129 do 286 glasov, slovenski kandidati 59 do 73 glasov. Glasovnic, na katerih so bili vsi kandidati jedne ali druge stranke, je bilo oddanih za progresovce 802, za konservativce 114, za Slovence 59. Mešan h glasovnic je bilo 238, prazne pa so bile 4 Izid glasovanja kaže, da imajo iredentovci  v IV. razredu na svoji strani
veliko večino volilcev, konservativci pa tako neznatno manjšino, da ni vredna upoštevanja. Konservativna stranka je navzlie izdanim tisočakom in vzlic temu, da je že več tednov agitirala, napravila tak fijasko, da je za leta in leta pobita. Slovenski kandidati so dobili primeroma jako malo glasov. Temu se ni Čuditi, kajti slovenska stranka je postavila dosti prepozno, šele zadnjo uro svoje kandidate ter ni mogla zanje razviti nikake agitacije. Slovenski voliici so bili deloma zbegani, misleč, da se stranka ne bo udeležila volitev, kakor se je iz začetka govorilo, zbegani, ker so konservativni agitatorji že več tednov obdelavah slovenske volilce za konservativne kandidate in ker jim je konservativna stranka čez noč dopoalala mešane glasovnice, na katerih je bilo 6 konservativcev in 6 Slovencev. Te okoliščine so uplivale, da so slovenski vulilci, kolikor jih je, deloma ostali doma, deloma volili konservativce. Vzlic temu j« udeležba Slovencev načeloma velevažna in dasi prvi nastoji ni bil uspešen, je veuder znamenit tembolj, ker pomeni emancipacijo slovenske stranke od konservativcev. — Progre80vci se vesele* svoje zmage in uaglašajo s ponosom, da je tisti volilni razred, v katerem je največ pristnotržaških elementov, glasoval za iredento.
— (Odkritje Gunduličevega spomeniku v Dubrovniku.) V Zagrebu osnoval se je poseben odbor, ki priredi skupen izlet v Dalmacijo povodom odkritja Gundulićevega spomenika Odbor bode najel za sedem dni velik parobrod Llovdov, ki bode vračajoč ae obstal v najznamenitejših mestih dalmatinskih. Vožnja po morji iz R * v Dubrovnik in nazaj in brana na parobrodu velja 65 gld. za osebo. Oglasila vzprejemata g. Fr Aruold, pred sednik brv. pjev. zaveze v Zagrebu in g. Cezar AkaČić, lekar na Reki do dne 8. juuija. Oglasilu je priložiti 35 gld., ostali zuesek se plača na Reki pred odhodom. Parobrod se odpelje dne 24 junija in se vrne na Reko dne" 30. junija. Ako se do 8. junija ne oglasi dovolj udeležencev, vrnil se bode poslani denar. Podrobneja razjasutla dajeta omenjena dva gospoda, g. Fran Folnegović in uredništva Zagrebških časnikov. — SlavnoBti udeležilo ae bode tudi pevsko društvo Deligrudsko in druga srbska društva. Iz R'ke odpeljejo se srbski udeležuki na parobrodu „Avstrija",  ki so ga  najeli v to svrho.
— (Tiskovni odnos a ji na Hrvatskem.) Včeraj opoludne bila sta izpuščena iz preiskovalnega zapori glavni urednik „Obzora", g. Din L o Poli teo in odgovorni urednik g. Vil. pl. Dorotka. Oba sta morala obljubiti, da ne bodeta pobegnila iz Zagreba in da ne bodeta uplivala škodljivo na daljnjo preiskavo. — „Hrvatska" toži, da so tisi ovni otnošaji postali upravo neznosni. Časniki Be ustavljajo na pošti že popnludue, a konfiskacija se naznanja uredništvom še le drugo jutro. Skoio bode opozicijonalnim časnikom se treba seliti iz Hrsafske, ako bodo hoteli uživati slobodo tiska, kajti nikjer se ne postopa tako kruto s časnikarji, kakor na Hrvatskem.
— (Hrvati v Ameriki.) V St. L"uisu M. O. bivajoči Hrvati ustanovili so novo dobrodelno društvo „Hrvatsko slavianako društvo sv. Cirila in Metoda", ki je imelo dne 21. t. m. svoj prvi zbor. V Bvetovni razstavi v Čikagu svirali bo hrvatski tamburaši več slovanskih skladb. Amerikanci priznavajo miloglasuost slovanskih popevk in narodnih glasbil. — V Chicagi pričel je izhati due 10. t. m. nov šaljiv list v hrvatskem jeziku „Petrica Ke-r e m p u h ".
— (Razpisana služba.) Pri političnih uradih na Kranjskem je izpraznjeno mesto zač. okr. komisarja, oziroma mesto zač. vladnega koucipista. Prošnje do dne* 20. junija pri predsedstvu dež. vlade v Ljubljani.
	i	
	T "T Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! ^--------- 4	
	i	
Razne vesti.		
* (Kripta v Palestri.) V nedeljo se je blagoslovila kripta v Palenti-u, v kateri so shranjeni smrtni ostanki avstrijskih, francoskih in italijanskih vojakov, padlih 1. 1859 v bitki pri Palestru. Udeležili so se zastopniki vseh treh vojsk, ki so si takrat stale uasproti.
* (Ženske na francoskih visokih šolah.) Francoske visoke šole obiskujejo zdaj 403
ženske, izmej katerih je 87 iuozemk. iS krasoslov-nimi nauki se peča 249 slušateljic, mej njimi 226 Francozinj, z zdraviloaloviem 129, mej njimi 72 Francozinj, z lekarništvom 14, vse Francozinje in s pra-v o i h»v ni mi nauki 2 Francozinji. Na naravoslovni in matematični fakulteti je vpisanih 29 ženak. mej njimi 23 Francozinj. Mej inozemkami je največ Rusinj, namreč 36, Nemki sta samo 2 vpiaani.
* (Petnajstleten skladatelj.) V Nan-tesu pela se je te dni opera v treh dejanjih „Gdles de Retz", katero je zložil petnajstletni Paul Ladmirault. Mladi skladatelj kaže izredno nadarjenost in muzikalno samostalnost in ae odlično občinstvo, ki je bilo navzoče pri prvi predstavi bilo kar vzhičeno.
* (Oropan železniški vlak.) Dne 25. t. m. napadla je razbojniška četa brzovlak Missouri Pacific železnice blizu St. Loui^a. Roparji razstrelili so z dinamitom vagon za prtljago, ulomili denarne shrambe in odnesli 4000 dolarjev.
* (Volilo zvestemu slugi.) Znano je, da je pred kratkim sluga Orsini umoril v Genovi svojega gospodarja barona Curto ia njegovega sina. Te dni odprla se je pred sodiščem oporoka umorjenega milijonarja. Kako so dediči m uradne osebe strmele, čitaje v oporoki, da voli gospod Curio zvestemu, potrpeli i I veinu in požrtvovalnemu slugi M haelu Osinim 2000 lir!
* (K r o k a r h k i zvonček.) Kanadski parlament aklenil je jako modro naredbo, vsled katere je zaslovel po vnem širokem svetu, notri do devete dežele in našel glaaan odmev v izvestuib „domoljubnih" srcih. Kanadska mladina sicer ni znana kot nemoralna, ali da ne pride v nikake skušnjave, določil je parlament, da ima v vsakem kanadskem mestu v vsaki vasici točno ob deveti uri zvečer zapeti poseben zvon v znak, da zapade čutni kazui vsak kdor Ae ni zvrsti 17 leto in bi se mudil čez to uro zunaj svojega doma. — Prav primeren sklep to; povsem fin de sede.
* (Čudna železniška nezgoda.) pripetila se je nedavno v Hvlerabadu v Indiji. Posebni vlak Nizainov zadel je v čedo 10 kneževih slonov, ki so se sprehajali po železniškem tiru. Jednega tiaj-večiih podrl je stroj ter ga pehal kakih 50 do 100 metrov naprej in ga usmrtil, dva druga bila sta budo jioškodovana. Jeden voditelj slonov je bil tudi ubit. K Breči je imel vlak izredno velik in težek stroj in se ni dogodila več|a nesreča.
Književnost.
— »Argo*, Zeitschrift fUr krainisehe Lan-deskunde, prinaša v št. 5. nastopno VBebino: A. M ti 11 u e r : Reiseskizzeu aus ltalien; — P. R a d i c s: Krain im Leijiziger mercautilen Adressbucho vom Jahre 1804; — P. Radics: Primus Trubers Hans in Laibach; — Zur Technik der Brnnctdneln j — E'sentixte vom Nanos; — Ueber liaamnus Hy-driensis, H^cquet. — Mittheilungeu mu dem Mu-se u m.
— »Hrvatski Branik", list za politiko, diuštveni in jatui život, — tako se zove novi tednik, kateri je začel izhajati v Mitrovici. To mesto je v veliki nevarnosti. Nemci, naseljeni v trojedni kraljevini, jeli ho predrzno dvigati glave in ustanovili v Mitrovici celo svoj list, ki psuie in grdi vse, kar je hrvatsko. Podpirajo jih — li >gu bodi položeno — slovanski bratje, — Srbi. „Hrvatski Branik" je torej potreben in važen Hat in od srca mu želimo, da bi se materijelno utrdil tako, da bo mogel hrvatskemu narodu koristiti.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Višnjagora 30. maja. Predor Peščenek ob G. uri zjutraj prevrtan.
Gorica 30. maja. Vlada je izdajanje „Ri nno v a nieiita" začasno ustavila.
Trst 30. maja. Policija jztirala v Trstu rojenega italijanskega podanika Pourinija. — V Bujali v Istri zaprlo sodišče osem mladih mož iz iiajodličnejših italijanskih rodbin radi protiavstrijskih agitacij.
Dunaj 30. maja. Državni železniški svet pod predsedstvom trgovinskega ministra vzel na znanjo poročilo glede vprašanja o Tržaških železnicah. Po tem poročilu ima biti železnica Čez Karavanke jednotirua glavna železnica druge vrste z mešanim prometom. Tekom leta vršile se bodo v ta namen podrobne studije. Glede prvih projektov za dovozni progi iz Celovca do Košentavre in iz Kranja do Tržiča, kateri progi so nameravata graditi kot lokalni železnici, vršila se bo najbrž še letos revizija proge, da se morejo potem koj začeti nove tehnične studije. Za trasiranje železnice čez Ture dovoljeni kredit se je zvišal za 20.000 gld.
Dunaj 30. maja. Dopoludne bilo slovesno otvorjenjc Marije-Terezije ženske bolnice.
1200; v IX: 1300, 1400, 1500; v VIII: 1600, J80O in 2000. — Če bo le vse to tudi — kdaj resnica postala.
Ogerski parlament.
Pred kratkim odobrila je poslanska zbornica zakon o uredbi učiteljskih plač. Naslov temu zakonu ]e jako nedolžen, vsebina njegova pa je jako nevarna za vse nemadjarske učitelje, ker pridejo vsled njega popolnoma vladi v oblaat. Ta bi lahko Ž njimi počenjala kar bi hotela. Zakon pride sedaj v mag natako zbornico. Bivši Požunski veliki župan, grof Zicby, odločen nasprotnik vlade, misli se temu zakonu odločno upreti, ker ni nevaren Bamo nema-diarskim učiteljem, ampak tudi vsem tistim, kateri stoje na strani duhovščine. Škofje se bodo gotovo oklenili Zicbyia, a jeli ae jim bo posrečilo, ovreči zakonski načrt, to je še vpraš-inje, kajti Zichy nma vseh konservativnih magnatov na svoji strani Ji ure ti tthodm
V nedeljo vršil se je v Bruu shod katoliškega političnega društva, pri katerem sta bila navzočua tudi škof Bauer iu kanonik Weiulich. Na shod došlo je tudi jako mnogo socijalistov. Ko je predsedujoči grof Stolberg zakbcal trikratno „Slavo" Sv. očetu, začeli so socijalisti grozno upiti in razsajati. To isto se je ponuvljalo, ko je baron Dipauli stopil na mesto, določeno slavnostnemu govorniku, m ko je baron Morsev začel govoriti. Socijalisti so vselej začeli peti znano nemško »delavsko pesem" in so ves čas motili govornike. Viharni prizori so se ponavljali, ko je vstal škof Bauer in uaznauil zboro-valcera, da jioi je papež poslal brzojavno svoj blagoslov. Dočim so zborovalci pokleknili, začeli so socijaliBti znova kričati ter pevaje delavsko peBem polagoma zajiuBtili dvorano.
Srbske volitve,
i '.dikalna stranka napenja vse sde, da bi spravila v skujiŠČino samo svoje privržence. Postavila je kandidate v vseh 134 volilnih okrajih in razvija velikansko agitacijo zlasti v tiatih okrajih, kjer imajo naprednjaki kaj več privržencev. Videti je, da se radikalci boje* naprednjakov kot tiat.o stranke, katera bi jih mogla izpodriniti in zato jim je vsako sredstvo dobro, da bi le oškodovali Gara-šaninovo frakcijo. V Pilotu je prišlo že do izgredov, katere so prouzročili radikalci. Vlada, postopajoč povsem nepristransko, odredila je strogo preiskavo. Posamui radikalni kandidati, kakor bivši minister Milet e, naznanjajo v volilakih oklicih, da bodo v skupščini predlagali, naj se generala Belimarković in Đogičević postavita pred vojuo sodišče, ker sta tedaj, ko se je iztirala kraljica Nataliji', ukazala streljati na narod.
Nemški centrum.
Razpad nemškega centruma je gotov. Razcepil se bo v tri frakcije. Ta mogočna stranka, katera je kljubovala vsem Bismarckovim napadom in splet kam ter si toliko let ohranila slogo in jedinoBt, preživela se je in zadela jo je usoda, kateri ne uteče nobena stranka. Uzrok mzpadu ni samo vojaška predloga. V pruRki Šleziji in v Westtalaki ho se odloČili katoliški politiki od svojih tovarišev tudi iz naroduo-goHpodarskih in političnih razlogov. V VVeatlalski postavil Be ie Sehurlemer na čelo odpadnikom, v Šleski pa Huene — oba najzmernejša člana ceutruma iu bolj sorodna narodnim liberalcem kakor skrajnim klerikalcem. Vladi je ta razpad samo všeč, zlasti ker se mora nadejati, da dobi vsled njega večino za vojaško predlogo.
Švetlska in Norveška,
Vprašanje, ali naj imate te dve, po personalni uniji združeni državi svoje posebne konzulate ali pa vkujine kakor doslej, razburja v obeh državah
zobmi napolni vaše domove; žene ne poznajo mož, otroci — očetov. Kadar j>a se vam srce posuši od bolesti in gorja, kadar bode vaše srce polno kakor čaša, nemogoč več držati napolnjujoče je grenkobo — takrat ae sence uničenih spravijo z vami ter vam pokažejo pot k odrešenju. In takrat ne bode niti zlo-dejeev, niti vragov, niti podkupljivih ljudij, niti licemercev, niti krivičnih vladarjev in VBi se bodo jednako veselili za skupno mizo v mojem bivališči. Idite torej ter vedite, da je moja beseda resnica!"
V tem trenotji je izhod zagorel v rudeči zarji in v taujšajočem Be somraku lesnem pokazalo se je spačeno človeško telo, gugajoče se na rakiti. Glava obešenčeva, kot bi bila odtrgana od trupla, povesila se je; vrane so jej že izkljuvale oči ter razjedle obličje. Truplo je bilo na nekaterih mestih brez odela, na njem so zijale gnojne rane, veter je gibal roki. Krdelo roparskih ptic je krožilo nad telesom, a smelejše bo brez strahu nadaljevale uničujoče delo.
Bilo je to delo izdajalca, ki je sam nad seboj zvršil sodbo.
Vsi tu stoječi so se z grozo in zaničevanjem odvrnili od tega prizora; pogled OJrešenikov je za-plamenel v gnevu.
„0 izdajalec!" rekel je.   ,Ti si mislil, da ae
vse javno mnenje in je rodilo že nekoliko minister Hkih kriz. Tudi sedanja uorveška vlada nima parlamenta za soboj in se bo morala v kratkem umakniti. Švedska ve\ kaj zahtevajo Norvežani in zato neče odnehati. Unija je v Norveški skrajno nepopularna. Norvežani jo hočejo odpraviti in tudi o sedanjem kralju Oskarju neČejo ničesar slišati, pač pa nameravajo, za slučaj, da dosežejo popolno ue-odvisnost, voliti kraljem kakega princa iz sedaj vladajoče rodo vine. Sedanji kralj ima četvero sinov; prestolonaslednik postane ae ve kralj Avedski, drugi, Kari, ni priljubljen na Norveškem, tretji Oikar se je izrecno odpovedal vsem pravicam svojega rodu, četrti pa živi v Parizu kot slikar in je Btra-Bten demokrat. Volitev bi bila torej težka. Sicer pa se kralj še ne misli odpovedati.
Amerika in Kina, Zjediojene države nameravajo prepovedati na-dalnje priseljevanje Kinezov in iztirati vse na njih teritoriju živeče Kineze, kateri še niso postali ameriški državljani. Kineska vlada je vsled tega obvestila ameriškega poslanika in vlado, da bo, ako se omenjena namera ameriške vlade obistini, iztirala vse v Kini živeče ameriške podanike, da bo ustavila diplomatično občevanje z ameriško vlado in vse trgovske zveze pretrgala.
Domače stvari.
— (Sokolov izlet na Koroško — prepovedan) Danes prejel je odbor „Ljubljan-skega Sokola" odlok c kr. okrajnega glavarstva v Beljaku z dne 29. maja, št. 12223, s katerim se rešuje dotično društveno naznanilo, prepoveduje za 4. junija projektirani korporativni izlet v P o d r a v I j e in na Blaško jezero in sicer glede na to, da društvo temeljem svojih pravil nima pravice „zunaj vodjvodine kranjske v društvenem djanji se razodevati" ter prirediti izlet na Koroško in gledć na to, da se v društveni vlogi ni natanko označila nameravaua pot, tako da bi c. kr. glavarstvo ne moglo skrbeti za javni red in varnost, kar pa je baje tem potrebneje, ker prirede tudi nemška društva isti dan izl**t v Podravlje. — Kakor znano, dosihdob „Sokolu* še nobena oblast ni branila korporativnih izletov preko deželnih meja in celo v onstransko državno polovico, kar se pa tiče istodobnega izleta nemških turnarjev koroških na Blaško jezero, opomnimo le, da bo ta društva stoprav potem, ko je bil Sokolov izlet razglašen, sprožita to ingenijozuo idejo, ki je brezd"omno pravi in poglavitni uzrok prepovedi. Odbor „Sokola" se bo zategadelj zoper to prepoved pritožil na deželno vlado in ako treba tudi na ministerstvo iu morda bo kaBueje vender le smel izleteti mej naše koroške brate. — Pri tej priliki omenimo naj, da je tisti zakotni listič, v kateri Beljaški Nemci zavijajo svoj sir in ki čuje na ponosno ime „Villach^r Allgemeine Zeitung", posvetil projektiranemu Sokolovemu izletu poseben, silno duhovit članek, v katerem z znano germansko skromnostjo trdi, da so — Karavanke naravna meja mej slovenskim in nemškim življem in da bo Sokolom le tedaj ne bo slabo godilo na Koroškem, ako bodo priznali in uvaževali, da so gostje na ne mšk i h tleh! Skoda, da nam ni bilo sojeno, spoznati se dne 4. p. m. od obličja do obličja s temi duhovitimi političnimi geografi.
z radovoljuo smrtjo osvobodiš težečega te izdajstva ; zgodaj si spoznal svojo sramoto in podvizal si se končati sramotno življenje. Zločin se je tako jasno pokazal pred teboj, da Bi se z grozo izognil splošnemu zaničevanju ter dal prednost dušni pogubi. — Jeden sam hip — dejal si sam pri Bebi, — in duša moja bo pogrezne v neprejirnu temo, srce pa ne bode več dostopno očitanju vesti. — Toda temu ni tako. Stopi z drevesa, izdajalec) naj se ti povrnejo izkjuvane oči, naj se zacelijo ugnojene rane in obnovi naj se s sramoto zazuamenovaoo obličje tvoje v isti podobi, kot je bilo takrat, ko Bi poljubil tistega, katerega si izdal. Budi živ!"
Na te besede je vpričo vseh izdajalec stopil z drevesa ter padel na tla pred OdreŠenika, proseč &u, naj mu vrne smrt.
,Jaz sem vsem pokazal pot k vzveličanju", nadaljeval je Odrešenik, „a zate, izdajalec, zaprta je na veke. Ti si proklet od Boga in ljudij, proklet na vekov veke. Ti nisi ubil prijatelja, ki je odkril pred tabo svojo dušo, a ujel si ga nepričakovano ter ga izdal sodbi in zaničevanju. Zategadelj te obsojam v Življenje. Hodil bodeš od mesta do mest«, od vasi do vasi in nikjer ne najdeš strehe, kjer bi se mogel odpočiti. Trkal bodeš na vrata, a nihče ti jih ne odpre; prosil bodeš kruha, a dajo ti kamen; žejen
— (K volitvam v zdravniško zbornico.) Za nemškega kandidata dra. Mahra v Radečah je glasoval tudi Krški okrožni zdravnik dr. Paolo Var d a. Ne čudimo se sicer temu, ker je dr. Varda, dasi Dalmatince in Hrvat, bil pristaš Lahonov v Dalmaciji. Naš deželni odbor pa je vse-kako se prenaglil, da mu je dal službo okrožnega zdravnika, čeprav le začasnega, ker Varda ni izkazal nobene prakse v kaki bolnici, temveč je, ko je bil promoviran, precej šel za praktičnega zdravnika v Krško. Zato tudi zdravstveni zaitop Krški neizkušenega tega mladega gospoda ni priporočal deželnemu odboru, da bi ga imenoval. Zt definitivno name-Ščenje itak ni Bposoben, ker ne zna slovenski in tudi hrvatski ne pravilno.
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metodal) Uredništvu našega lista bo poslali kroni n e darove za družbo sv. Cirila in Metoda: V Ljubljani: Gosp. Josip Mandelj 1 krono; g. Ivan K oz jek 1 krono; g. L. Ivkovič 1 krono, skupaj 3 srebrne krone, katere izročimo družbi-nemu vodstvu. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki 1
— (S en t j a k obsk o-Trno vski ženski podružnici sv Cirila in Metoda) v Ljubljani so darovale prve krone gospe: Josipina Vidmar 2 k., Marija Zorman 2 k., neimenovana 2 kr., po
1 krono gospd: Frančiška Bratos, Jerica PraunsoiH, Marija Briški, M St., M. Ž, A K., gospodične: Minka Marout, Amalija Gregorič, J. Ž., Marija Rozman, 2 neimenovani, gospoda Janez Zupan in M. St., skupaj 20 kron. Živele vrle darovalke in darovalca!
— (Za družbo sv. Cirila in Metoda) darovali so prve krone v Trstu: gospa Poni-kvarjeva, g. Stepančič, v prodajalnici g. Iv. Prelo ga nabralo se je 5 kron, g. Jak. Š ne bel j nabral je 4 krone, člau kluba v kavarni „Tedesco"
2 kroni, g. F. K. 1 krono. Tudi pri okoličauBkih veselicah se marljivo zbirajo manjši doneski. Živeli vrli darovalci!
— („Matice Slovenske") XCV. odborova skupščina bode v soboto dne 3. junija t. I. ob 5. uri popoludne v „Matičinih" pisarniških prostorih na Kongresnem trgu št. 7. Vrata razpravam: 1. Na-zuanila predsedništva. 2. Poročilo odseka za prenaredbo društvenih pravil. 3. Slučajnosti.
— (Odbor slov. ferijalnoga društva „Sava") se obrača do VBeh bratov Savanov, srednješolcev in društvenih prijateljev s prošnjo, da mu do 1. julija t. I. dopošljejo dijaške narodne in zauarod-nele popevke, ki se izdado v posebni zbirki. Po-šiljatve naj se adresujejo: Sloven. ferij. društvo „Sava" v Ljubljani. (Vladimir Rivmhar, stud. jur.)
— (Klub slov. bicikl lato v) opozarja še jedenkrat svoje člane in prijatelje ttporta na slo-kilometerski „matsch* mej članoma g. Z. Bohincan in E. Koželjem, ki se je preložil na četrtek dne 1. junija. Vožnja vršila Be bode samo pri ugcdnem vremenu. Pri gostilni g. J. Trauna v „ Ameriki" bode koaečni cilj, kjer se bode tudi lahko opazoval zadnji boj mej vozačema. Proti 4. uri popoludne bole domnevno vožnja že končana. Torej kdor se zanima za bicikliški sport, naj ne zamudi isti dan pri like priti v „Amenkou.
bodeš — in podajo ti posodo, napolujeuo a krvjo tistega, ki ni ga izdal. Piakal bodeš, a solze tvoje se izpremeiie" v ognjene potoke, ki bodo žgali ti lica ter pokrivali jih s strupom. Kameuje, po katerem bodeš bodil, klicalo bode: „izdajalec, bodi proklet!" Iskal bodeš smrti na suhein in v vodi — a povsod se Hturt obrne od tebe ter zasika : ,izdajalec, bodi proklet I* A ne samo to: nekoč se te usmili usoda, našel bodeš prijatelja ter ga izdal in ta prijatelj bode iz globine ječine vpil nad teboj: ,izdajalec, bodi proklet 1' Mogoče ti bode delati dobro, a ta dobrota zastrupi duše njim, ki Bi jih obdaroval. ,Đodi proklet, izdajalec!1 — kričali bodo, — ,bodi proklet, ti in vsa dela tvoja!' In hodil bodeš od stoletja do stoletja z nikdar mirujočim črvom v srci, s pogubljeno dušo. Bodi živ, prokleti! bodi bodočemu rodu priča te brezkončne kazni, ki čaka izdajalcev. Vstani, vzemi mesto palice vejo od drevesa, na kateri si mislit najti smrt — in hodil"
In jedva je v zraku utihnila beseda Odrešeni-kova, vstal je izdajalec od tal, vzel svojo palico in hitro so njegovi koraki utihnili v tisti brezkončni zagonetni daljavi, kjer ga je čakalo življenje od veka do veka. In še dandanašnji hodi po zemlji, sejoc nemir, izdajstvo in prepir . . . I o • r ji ni si Jrju.MJ tlivu» m ib*oti ii? vijlriaatf oi
NavzoČni so bili cesar, nadvojvoda Karol Lu-dovik, namestnik, deželni inaršal in drugi dostojanstveniki. Cesar izrekel vsem, za napravo te bolnice zaslužnim osebam zahvalo in priznanje ter obljubil, da bo novemu zavodu vedno naklonjen.
Praga 30. maja. V včerajšnji seji obč. zastopa nasvetoval F o i te 1 z ozirom, na iz-ključenje mladočeških poslancev iz delegacij-skih odsekov, naj se izrabi ogorčenost naroda češkega. Ščerpovski vprašal, ali ni kakega paragrafa, na podlagi katerega bi se Plenerju mogel prepovedati prihod na Češko. Foitelov nasvet se je odkazai mestnemu svetu.
Budimpešta 30. maja. Magnatska zbornica odobrila zakon o regulaciji učiteljskih plač.
Budimpešta 30. maja. Soproga stotnika W§yra, rojena grofica Ileischacn, jmela iz prvega zakona dvojčka. Hoteč se iznebiti otrok, da bi dobila njiju imetje v znesku pol milijona gld., ponudila je dojilki, pri kateri sta bila dečka, 2000 gld., če ju usmrti. Žena je otroka res umorila. Na smrtni postelji obstala je morilka svoj zločin. Sodišče je zaprlo nečloveško mater.
Beligrad 3O. maja. Trgovinska pogodba mej Nemčijo in Srbijo se je podaljšala do 31. decembra t. 1., ker ni gotovo, da bi skupščina mogla re'.iti novo pogodbo do konca meseca julija.
Novi York. 30. maja. V nedeljo bile v nekaterih državah silne plohe. Luzijana je vsa poplavljena. Desettisoč ljudij je brez stanovanja in brez hrane.
tyarodno:gospQdarske stvari.
— Železnica iz Križevca v Belovar. Te doi vršilo se je tehniško-policjsko ogledovanje Železniške proge K r i ž e v a e • B e I u v a r. Proga je dolga 32 kilometrov in Be bode odprla  dne l. novembra.
— Velikanska tovarna za izdelovanje Čevljev se je n faiiu-i ;i v l'ip m;n-n-u na Bavaiskem. Združilo se ie namreč 61 tovarn v obliki delniške družbe v jedno sanjo tovarno za izdelovanje čev-l|ev, v kateri bori« delalo 9000 delavc*«**. Delniška glavnica znaša 17*7a milijona   mark.    Delo  Be t.odo
ra/.di-iiio mi j itosainiooe tovarn« tako da bodo isdsl-luvale nekatere samo cevlp* za m<išk^, druge samo za ženak« in namo za otroke.
Mnogostran ska pomba. Gotovo ni domačega zdravila, katero ne da tako inu-igi-stransko poral^ti, nego ..Moli ovo franmsko žganj« in mil", ki jo takisto bolesti m.--iu , ..v, jikn so uauia&e t 11 jim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva nit inifticu in živcu krepiliio in je zatoroj
dobro, da Ht^ priliva kopclitu. Steklenica kr. l'o poltnem povzetji pošilja t<> zdravilo v.«ak dan l«*kar A. Mol Ji, c. in kr. dvorni zalo£uik, hl'NA.1, Tnchlanben V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOI/L-ov preparat, zaznamovan % varnostno znamko m podpisom. Manj nego dve steklo -uici ho ne pošilja. G (18—7)
Sveže polnena
ADENSKA
kiselica
ra'.pošilja ho vsak dan. Prospekti pri vseh prodajnlh mestih in pri
oNkrluilNti u   irclea   v  kopali&ci K<» ilenttk«1 m (Ilauein ) Mujcruko.
Zaloga pri (297—r>)
Iv. linju.  vlili, liastiirr-.ju.
..LJUBLJANSKI ZVOI"
»a vse lato 4 gld. 60 kr.; aa pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
MIHIIHP|IPPlf ■ MlPJfllOtPlf i»f IfllH
Meteorologično poročilo.
Dan i	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
OS a en* 1 «	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	734 9 m. 733 d mm. 734 2■■.	11 6° C 19 2" C 13 0'C	si. zah. rI vzh. al. vzh.	d. jas. obl. jasno	0-00»
Srednja temperatura 14 (5", za 2*2° pod normalom.
DIDvi.-nta.jslseL "borza
dno" 30 maja t. I.
včeraj
Papirna renta.....gld. 97*85
Srebrna renta.....„ 97*70
Zlata renta...... , 11725
4*/0 kronska renta ... „ %'2S Akcije narodne banke . . „ 9H1'— Kreditne akcije   .   ...     „ 335*75
Lordon........123*85
Srebro....... „    — *—
Napol........, 9*82
C. kr. cekini..... „ 5*84
NemBke marke    ....     „ 60-37'/,
Dte" 29. maja t. I.
4 '„ državne sre«ke iz 1. 1854 po 250 gld. Državno srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . .
OgerBka zlata renta 4°/0.......
Ogerska papirna renta 5" 0......
Dunava reg. srečke 50/o P° 100 gld. . . /.tonij. obč. avstr. 4V,°/o zlati zast. listi. .
Kreditne srečke po 100 gld......
Rudollbve srečke po 10 gld......
Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . Tramway-dinSt. velj. 170 gld. a. v.....
danes
gld. 97*85
5 97*60
„ 117*40
„ 9G*25
• 9M7* —
„ 337*75
, 123*85
; 982
5*85 . 60*40
148 gld. 20 kr.
1V6 115
127 122 197
23 160 266
50 55
75
50 25
V veliki dvorani v „Tonhalle".
Dne 1. in 3. junija 1893
sijaja! pired^tav*!
slovečih eskamoterjev i« antispiritistov
Henrika in Hironima Kaldi-ja.
Kaj Jednakoga ie nI bilo videti!
PROGRAM:
Čudapolna predstavljanja tajnostnih ved in spiritizma.
Oba umetnika izvrševala bodeta najnovejšo in nai-tožje operacije (i/.ičnih, mtdianicuih in antispirit'Btičmh veo, ki so do današnjega dne znane.
Prvi del: Obeul potop. — Splošno EUiilf pijenje. — V prltlleju zaitnieid t nt.. — Isto taltO velikanska novost: M&~~ Noetovr* burku. -*r*a
Drugi del: lCavnotefcje uie| človekom In muho.
Tretji del: 9le|iinro«lue Hllke. — 1'oloiujl \ n1»«1 nMgnSikučmi upiivw. IzvHjata oba umetnin. — Spl-ritllKeut Iu ekMpt riiaenll MttJJlve uuilotvornoal i po 11. Kaldi -Ju. (,570-2) 1
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. M. ieleiaic.
Izvod iz voznega reda
-v-el^a-v-negra od 1- dLo  31. xao.a.Ja. 1893.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem caeu.
Odhod iz Izubijane (juž. kol.).
Ob 12. url 06 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, FfanzenstVate, Ljubno, Dunaj, Solnogra'!, Inomosfc, Lino, Išl, Budejevice, Plzenj, Marijina vare. Eger, Francoze vare, Karlove vare, PrBg-, Draždanp, Dunaj via Arantetten.
Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzenafeate, Ljubno, Dunaj, Solnograd. Dunaj via Amstetton.
Ob 11. url 60 minut dopoludne osebni vlak - Trbiž, Pontabel, Beliak/Celovec, FranzenBfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 20 minut popoludne osebni Vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Solnogra.i, Inomost, Line, Ischl, Budejevice, Plzen), Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare. Prago, DraŽdane, Dunaj via Arostotten.
Prihod v Iilubljano (juž. kol.).
Ob 6. nri 66 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Anistetten, Draždan, Prage, Fraueovib varov, Karlovib VHrov, Egra, Marijinib varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada; Linca, lacbla, Ljubnega, Celovca, Frsnzensfe8te> Trbiž«.
Ob 11. nrl 27. minut dopoludne osebni vlak z Dunaja Via Arfitjtetten, Dražduti, Prage, Francovih varov, Karlovib varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Sohiograda, tnomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža.
Ob 4. ur| 53 minut popoludne osebni vlak % Dunaja, Ljubnega, Beljaha, Celovca, Frauzeusfeste, Pontabla, TVbifta.
Ob O. url 27 m|nut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-i i-g»  Beljaka, Celovca, Poutabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.).
Ob   7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „    2.   „   06     „     popoludne v Kamnik. „   8.   „   60     „    sveder v Kamnik. „ 10.   „   10     „     sveder v Kamnik (ob nedeljah iu
0 prazuikib).
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   8. url 61 minut zjutraj Is. Kamnika. „   U.   „   16     n     dopoludne iz Kamnika. „    6.   ||  20     i,     zvečer iz Kamnika. „    8.   ||  66     „     zvečer iz Kamuika (ob nedeljah in
praznikih.)
Srednje-evropski čas je  kraj nem n času v Li ubijani za 2 minuti naprej. (12—116)
DR E. SLAJMER
odpotuje
od 1. junija do 15. julija.
Kurja očesa |
žulja In trdo kožo na nogah od-
niraiijuje n.>jsigurueje, bitro iu brez bolečin, kakor hm splodno priznava,
Trnk6czy-jev
Elizabetin obliž
ki bo naj v lekarnah izrecno 'zahteva, toda prihten je le, će iiim Varstveno vuatnko, ki je zraven natin-uena in poBtuvuo depozitovaua.
Ce au vpoAlje 45 kr. v pismenih znamkah, se pošilja brez daljujdi tros<ov iz
Trnk6czy-jeve levje lekarne,
l>iii»nj, VIII. «>ki-«tij. (487—8) Zaloga v Ljubljani:  v vncIi  lehariiab. |
Št. 505
(679—1)
Cepilna tečaja
o zelenem cepljenju ameriških trt.
Vsled akh'i'R. v»dealavn**pa deželnega odbora z dno 2G. t. m št 5095 bodeta l«-ios <lvis <*4-|»ilnu l4<-.»jii o xcleuein ch-plfenjii »iuerl-sliili trt; prvi na nieseanslii soli v liisIuiid «ln<; A. In 9. junij.*, drugi na <lt->.«-liii li mi li jsL i šoli mi l^rnin dne IU. in 1&. juniju. Tu in tam ud 8. ure zjutraj naprej. Kdor se boče lečaia udf-leftiti, sglHgi naj ae piam^no pri podpisanem vodstvu najdulje «lo 4. junija /vini'. 01 Krškega iu Grma zelo oddaljeni vinog-admki piosiio lahko xu denarno podporo 1 {^hl. nu dan. ProSoji priložiti morajo taki pin.silci le t,minirana potrdila svojih goapodov župnikov, da ao istinito revni |>a napredka željui posestniki viuogradov. Prečasliti gg. župniki napro-šent so pa tiajuljudueje, da to naznanilo ljudem obinviti izvolijo.
Vodstvo deželne kmetijske šole na farni
dne 29. maja 1893.
Št. 4933.
(550—3)
Za Sira n jsko ae razpišejo sledeče
službe okrožnih zdravnikov
m ae r
a) z letno plačo 800 gld.:
1) v llohlnJMkl mutrlel; 2.) v irnoinlji; 3.) v UoćevNki Reki; 4) v Senožteali; 5.) v /ale/uikili.
b) z letno plačo 600 gld.:
6) v B.i: 7.) v lladeeuli; 8.) v Št. lVtrn na Krasu, event   v PoMtojInl.
Prosilci za jed»o teh mest uln'e naj svoje proguje pri deželneua odboru kranJNkem v l.jtiC»)jani
do 15. junija. 1893. 1.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrSevanja zdravniške prakse, avstrijsko državlianatvo, fincno sposolmoHt, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter /.name ulovenakega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 18. maja 1S1J3
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Koli i.
Lastnina Id tiik „Narodne Tiskarne*.