Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
133. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 7. decembra 1909.
Iihaja ? Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 Ki za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9‘50 K za četrt leta 4'80 K
P«mbmh itivllka II v.
Reklamacijo so poštnine proste NefranUrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: EnOstopna petit -vrstica (Širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo j Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne pošiijatve naročila an list, reklamacije, inserate 1. L d.: UpravnUtvo »Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šeienburgova ulica 6/11.
Vabilo na naročbo.
Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca novembra, da jo zopet obnovč.
»Rdeči Prapor"
izhaja trikrat na teden	ter	velja
Za Avstro-Ogrske	dežele:	
za celo leto	K	I4-—
za pol leta	ii	7‘—
za četrt leta	ii	3*50
na mesec	ii	1*20
Za Nemčijo:		
za pol leta	K	7-90
za četrt leta	ii	4*—
Za Ameriko:	s s	
za pol leta	K	9*50
za četrt leta	ii	4-80
Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled.
Upravništvo »Rdečega Prapora".
Ustavni bol «t Angleškem.
V	državi, ki ima najstarejšo ustavo, se od-igrava političen drama nenavadnega pomena. Ne le za Anglijo, temveč za vae države, ki so osno* vane na enaki podlagi z dvojno zakonadajsko zbor* nico, je zanimiv boj, ki ga je izzvala britanska gosposka zbornica in ki dobiva sedaj obliko, katere najbrže niso pričakovali gospodje lordi: Vse glasnejši narašča klic, ki zahteva odpravo gosposke zbornice in gotovo ni vsakdanja prikazen, če nastopajo ministri Njegovega Veličanstva kralja Velike Britanije in vprašujejo s povdarkom: Kdo pa so pravzaprav tisti gospodje, ki si laste pravico, uničevati sklepe ljudskih zastopnikov in ovirati nujni politični in gospodarski razvoj PI
Ce se to godi v deželi, katere ustavo so večinoma posnemal« kontinentalne države, ko so bili razni absolutistični režimi prisiljeni, priznati narodom nekoliko političnih pravic, ni čudno, da se ponavljajo angleške ministrske besede tudi • te strani kanala, če že ne s ministrskimi, pa vendar z drugimi jeziki.
Za konstitucionalno življenje je Anglija posebno zanimiva država, zlasti ker se s stvarno demokracijo čudno meša simbolistična tradicionalnost. Malokje so tako ohranjene stare, stvarno brezpomembne, v današnjih dneh precej smešne šege kakor na Angleškem. Komaj na Španskem je več ceremonialnosti; blešč in sijaj, ki se kaže ob popolnoma demokratičnih in ustavnih dogodkih, ima tako aristokratične oblike kakor svečanosti francoskih Ljudevitov; tradicionalne navade veljajo kakor potrjeni zakoni.
Tako navado je sedaj prekršila gospodska zbornica. Zelo visoka gospoda sedi v tej zbornici: kraljevski princi, anglikanski in katoliški nadškofje, škofje in prelati, lordi s starimi, zgodovinskimi imeni, zastopniki naj višje finance. Angleži so se pa
navadili, smatrati to zbornico za lepo reprezen-tacijsko in paradno korporacijo, ki je imela le po imenu razpravljati zakone, sklenjene v zbornici poslancev. Zlasti je veljalo desetletja za gotovo, da ima finančna vprašanja države, zlasti proračun in davčne zadeve, reševati edino poslanska zbornica, gosposka pa da ima potrditi, kar so sklenili poslanci.
Nekoliko manjših kocfl ktov je bilo radi tega vprašanja že prej. Toda nikoli niso postala važna. Posebno se niso mogli izlegati veliki spori, kadar je bila vlada konservativna. Temeljito se je izpre-menila stvar, odkar je sedanja liberalna vlada z A quitom na čelu dobila vajeti v roke. Gospodarske potrebe so prisilile ministrstvo, iskati novih virov za državne dohodke in izjemoma se je vlada osmeiila, naložiti bogatim posestnikom zemljišč nekaj bremen. Zbornica poslancev, ki ima sedaj liberalno večino, je pritrdila f nančnemu zakonu. Proti njemu se je pa postavila na noge gosposka zbornica; visoke gospoda kriči, da se uvaja (socialistično* zakonodajstvo in da so novi davka na ogromne latifundije začetek ektpropriacije. Svoje osebne koristi so pohiteli gospodje branit in po dolgi, nenavadno strastni debati so odklonili proračun.
Vlada je bila pripravljena na to in je sprejela napovedano vojno. Njeni zastopniki so to takoj naznanili v obeh zbornicah. Po angleškem načelu morejo tudi člani vlade nastopati in govoriti le v tisti zbornici, v kateri imajo mandat
Državni tajnik za kolonije Earl of Crewe je v gosposki tborniei zagovarjal proračunske predloge v splošnem in izjavil, da so davki, ki imajo zadeti zemljiško posest, pametni in zmerni. Opozicija (namreč konservativni lordi) napravlja tragično napako. V teku zadnjih 15 let je polagoma, a tehtno posegala v pravice zbornice poslancev; vendar sta korakali obe zbornici druga vštric druge, ne s posebnim nagnenjem, ampak kakor dvoje znancev, katerima je ljubše, da opravita kupčijo skupaj. Po nocojšnjem večeru bosta težko še govorila drug z drugim. O bodočnosti ne izreka mnenja. Vlada ne pozdravlja krize, toda prisiljena je, stopiti spričo nje na plan, ker počivajo interesi dežele in države na ohranitvi pametnega ravnotežja med vladajočimi močmi v državi. Kadar se zopet snide parlament, bode morda položaj strank izpremenjen. Toda naj bo sedanja vlada tedaj v opoziciji ali ne, se bo polotila dela, da doseže če treba z močjo parlamentovega sklepa zavarovane garancije, ki preprečijo tisto razdiranje svobodomiselnega zakono-dajstva, kateremu so lordi nocoj posadili krono na glavo.
V	zbornici poslancev je pa izjavil ministrski predsednik Asquith: Slišal sem, da je bil finatičai zakon, ki ga je bila sprejela ta zbornica, zadnjo noč v drugem čitanju odklonjen v gosposki zbornici. Zato Vam naznanjam, da vložim ob prvi priliki, če mogoče te jutri, sledeči predlog: »Ravnanje lordov, ki so odklonili, podati finančnemu načrtu za tekoče računsko leto, zakonito moč, se označuje kot kršitev ustave in kot prisvajanje pravic, ki pr iti če j o zbornici poslancev.*
S tem se je ustavni boj poostril do skrajnosti. Zbornica poslancev se bo morala po sklepu lordov razpustiti in razpisati nove volitve. Pri teh bo pa glavno vprašanje: «Za gosposko sbornico ali proti njif* Po vsem, kar se sliši is dežele, ni verjeti, da si je zbornica lordov pridobila novih
simpatij. Razburjenost proti visokim gospodom je velikanska. Klic po odpravi nepotrebnega nadzorstva nad ljudskim zastopstvom se pa gotovo ne bo ustavil ob angleški meji In zato ima ondotni boj širši pomen, katerega se gotovo zavedejo tudi razni visoki gospodje v Avstriji.
Shod unije rudarjev na Dunaju.
Dalje in kenec.
Neuberger (Falkenau): Pri našem rovu se je pripetilo prošlo leto sedem smrtnih nezgod, ki bi se ne bili pripetili ob dobrem nadzorstvu. Današnje nadzorstvo je smešno. Rudniško vodstvo ve dan prej, da pride uradnik, pa se vse pripravi. Od asistentov ne moremo nič pričakovati. Razen tega bodo imenovani ljubljenci rudnika in morda še stavkokazi.
Dr. Karpeles: Po katastrofi v rovu Hohen* egger leta 1896 je zbornica poslancev pozvala vlado soglasno, da naj predloži zakonski načrt glede tega in da naj se rudniški nadzorniki volijo po rudarjih ter naj jih država plačuje. To je bil sklep, ki ga hočete danes. Trinajst let je na papirju. Zbornica je potem sklenila zakon, ki ni veljal mnogo, pa nekaj vendar; tega pa je gosposka zbornica zavrgla s pomočjo vlade. Kljub temu je videti, kakor da se misli, da sem jaz odnehal od zahteve, ki jo imajo rudarji vseh dežela. Saj sem vam rekel, da se je to dalo v delavskem prisvetu doseči, kar je zbornica pred 13 leti sklenila. Toda s tem ni bilo nič doseženega.
Ce govorite o varnostnih paznikih se spominjajte, da je odsek proti našim glasovom sklenil z enim krščansko-socialnim in enim nemško-nacio-nalnim glasom, da naj upravičuje že četrtinska manjšina zastopstvo. Kar niti pri političnih volitvah, kjer bi imelo smisel ne moremo doseči, se hoče tukaj uvesti ko nima pomena. Imamo precej rovov, kjer bi imeli podjetniki četrtino glasov ter bi zahtevali zase kandidate, ki bi ne bili v interesu delavstva. Ce bi se uvedla manjšinska pravica, bi dobili — neglede na to, da zakona ne maramo — popolnoma ničev zakon. Nihče ne bo mislil o vas, da hočete odnehati od svoje zahteve. S kakršno predlogo naj pač vlada pride, naša prva zahteva bo: Zahtevamo voljene nadzornike 1 Ako bi se to ne dalo uresničiti, se bomo vprašali, kaj se da izvojevati.
Trdi se, da asistenti ne pomenijo prav nič, Taka je pa pač naša moč, da bodo imenovani so* cialni demokrati. Boljši bi vendar bili, nego var* nostni pazniki, ki bi bili popolnoma odgovorni, a napraviti bi ničesar ne mogli. Teh asistentov se ne da primerjati s kraljevimi v Nemčiji. Člani so rudarske oblasti, kakor rudniški glavar sam. Rudniški nadzornik bi imel torej mnogo več pravic nego obrtni nadzornik« ki sme sicer v tvornico, a mora naznaniti nedostatke magistratu itd. Rudarski uradnik sme pa tudi odrejati sam. Vse jele od tega odvisno, kako se nam je še posrečilo vzgojiti oblastva. Slabe so razmere v rudarstvu res, toda drugačne nego pred 30 leti. To je namreč uspeh organizacije, da smo spremili uradnike. Med dvornim svetnikom Homanom, ki je za nadzorstvo in dvornim svetnikom Zechnerjem, ki je bil šef nadzorstva pred desetimi leti, je pač razlika.
Ce sprejmemo nekaj, še nismo prenehali t bojem. Ce ničesar ne storite, razen da načelno stavite zahtevo, delate le v roko nasprotniku. Ce sklenemo le resolucijo, je podjetnikom ljubše, kakor pa če napravimo v praksi korak naprej. Zado* voljni ne bomo, dokler ne dobimo voljenih nad-
Zornikov; ampak varnostnih paznikov nečemo, že posebno pa ne po proporcinalnem volilnem sistemu; če sprejmete to, kar smo pribojevali od podjetnikov, je to že velik napredek.
Poslanec Schrammel pojasni na izvajanja Po-kornya, da besedila v smisla avstrijskih zakonov ni bilo mogoče drugače sestaviti, zakaj nikakor ni mogoče umeti pod izrazoma «obrtne in obratne tajnosti* okoliščin, ki so zaradi njih trpeli delavci. Načrt je predložil leta 1896 poslanec Pernerstorfer, pa še nikoli niso v čem rudarji ugovarjali.
Poročevalec Ebert (zaključna beseda): Priznavam, da se ob današnjem razmerju političnih strank ne da doseči tak zakon, kakršnega želimo. Trdili smo že večkrat, da so rudarske oblasti preobložene in da zaraditega ne morejo opravljati nadzorstva. Ce se nadzorniki pomnože, je prav. Ne bom rekel, da kompromis premalo obseza, preveč obseza: da se namreč pazniki ne smejo brigati za mezdne razmere in da ni zanje nikakršnega varstva. Ni pa res, da bi se ne dalo na kompromisu ničesar spremeniti. Kaj dobimo vsled kompromisa in kaj izgubimo? Zagotovila vlade, da dobimo asistente, še ni. Če pa imenuje med 60 asistenti deset socialnih demokratov, jih lahko porabi na Tirolskem; na severo-zakodno Češko, kjer je toliko nevarnosti in varnostne razmere tako slabe, pa naj pošlje nemške nacionalce in krščanske socialce, ki bodo socialno-demokratične paznike lovili pri poslovanju. Zaraditega je to, kar izgubimo važneje nego to, kar pridobimo. Da bi morali imuniteto delegatov žrtvovati, tega rudar ne more razumeti, zdelo bi se nam, da tega ni treba. Sicer sem pa bral v nekem podjetniškem listu, da tudi podjetniki niso zadovoljni s kompromisom.
Ko je bila končana razprava o zakonodaji glede rudarskega varstva, je poročala komisija za pregledovanje predlogov, ki je sestala iz sodrugov Ebert, Jarolim, dr. Karpeles, Reumann, Schrammel in zastopnika nemške rudarske zveze Pokorcja. Poročal je v imenu komisije Ebert o resoluciji te vsebine.
Resolucija glede delavskega časa in nedeljskega počitka zahteva:
Unijski shod avstr, rudarjev, zastopajoč več nego 33.000 organiziranih rudarjev, izreka, da je avstr, zakonodaja glede rudarstva zastarela, in da posebno nedostaje določb, glede odvrnitve nevarnosti ali vsaj nje zmanjšanje, v katerih se nahajajo rudarji. Kako selo je izročeno rudarsko delavstvo vsled dobičkarstva rudniških posestnikov, dokazujejo uradni izkazi glede obolenj, težkih in smrtnih poškodb kakor tudi znani vzroki nezgod posameznikov ali množic. Ker je pridobivanje naravnih zakladov izročeno poželjivosti rudniških lastnikov, se izpostavlja rudarje hotd in brezvestno številnim nevarnostim, ki jim strežejo po zdravju in življenju.
Kako daleč seza dobičkaželjnost lastnikov rudnikov je potrdila tudi vlada, ki pravi v svojem poročilu k predlagani noveli, da isti izkoriščajo večkrat pravico do rudarstva proti interesom sploš-nosti in krivično. Zbor obžaluje, da se je vlada s svojim predlogom umaknila, ker ta ni bil po volji lastnikom rudnikov, in sicer v škodo državi. Slabost vlade naprara rudniškim lastnikom dokazuje, kako je z rudarskim varstvom v Avstriji.
Glede izboljšave varstva rudarjev zahteva zbor:
1. Uredbo osemurnega delavnika za rudniške delavce v rovih in zunaj njih, vštevši vhod in izhod ter polurni odmor. Delo v jamah z večjo toploto pa še skrajšaj na šest ur:
8. Zakonito izvedbo 36 urnega nedeljskega potitka, tedensko plaCavanje ter prepoved dela za žene in otroke.
Resolucija glede nadzorovanja rudnikov zahteva:
Zbor zahteva, ker se kljub večkratnim zahtevam še vedno ni uvedlo rudniško nadzorstvo in ker je uvedeno nadzorovanje po revirnih uradnikih docela nezadostno, zopet odločno, da se izvede uspešno nadzorovanje, ki ga delavstvo zahteva. Načrt vlade, Id je namerjala pritegniti zadružne delegate kot varnostne paznike, se ne sme in ne more smatrati kot izpolnitev rudarskih zahtev in zbor odločno protestira proti takšni izvedbi. Popolnoma izključeno je namreč, da bi nadzorniki, ki so izročeni na milost in nemilost podjetnikom, ker nimajo nikakršnega zakonitega varstva, utegnili strogo nadzorovati rudnik, življenje in zdravje rudarjev, kar je tako nnjna zahteva.
Zbor zahteva kakor doslej glede zanesljivega nadzorstva, od države plačanih in iz med rudarjev vzetih in naravnost voljenih rudniških nadzornikov.
Neglede na to glavno zahtevo, ki jo ima zastopati zveza soc.-dem. poslancev v državnem zboru, pričakuje zbor, da se že sedaj izpopolni rudarsko nadzorstvo odredbenim potom in čimprej imenuje primerno število nadzornikov izmed rudarjev, da se uvede stalno nadzorstvo. Naloga teh nadzornikov ne bodi le rudarsko-policijski moment, nego tudi vsi drugi obratni momenti, ki so v zvezi z varnostjo v obratu in življenju ter zdravjem rudarjev. Vlada naj ukrene event. odredbenim potom, da se da rudarskim nadzornikom varstvo, ki jih čuva pred vsakršnim nasiljem rudarskih lastnikov in njih uradnikov.
Resolucija glede zavarovanja rudarjev zahteva:
Zbor odločno protestira proti nameri vlade, ki hoče še dalje puščati rudarsko delavstvo v neza-slišni upravi rudniških lastnikov.
Čeprav se je izkazalo, da bratovske skladnice ne zadoščajo svojim socialnim namenom ne za bolezen, onemoglost, starost, ne za vdove in sirote, je razvideti iz vladne predloge glede socialnega zavarovanja, da pri ostane rudarjih nesposobna zavarovalna uredba, ki služi v zatiranje rudarskega delavstva. S pomočjo bratovskih skladnic se tudi za rudarje veljavno koalicijsko pravo onemogo-čuje in bratovske skladnice so pravcata ovira svobode rudarskega delavstva.
Vlada namerava tudi nezgodna zavarovanje rudarjev, dasi so ji znane te okolščine, poveriti podjetnikom kot zadružno uredbo. S tem bi se naprtila rudarjem nova odvisnost, namen, ki ga zbor kar najodločneje obsoja in zavrača.
Zbor zahteva: Popolno odpravo bratovskih skladnic, uvrstitev rudarjev v področje teritorialnih zavarovalnic proti nezgodam in v splošno socialno zavarovanje, ki naj tudi vdovam in sirotom daje namesto odpravnim pokojnino (rento).
Vse tri resolucije so bile spiejete soglasno brez debate.
Dalje je bil sprejet predlog Oberdorferjev in dr.: Pred vsako akcijo glede zakonodaje, ki intere-sira rudarje, naj se strankine instance sporazumejo z rudarsko eentralno organizacijo.
V	naslednjem slede še sklepi o organizaciji.
Posvetovanje o izvedbi organizacije in povišanju prispevkov in višjih dajatev poroča najprej poročevalec komisije ; <tnje predlogov.
Poročevalec P o hi (Falkenau) pravi, da komisija uvideva potrebo zvišanja, če hoče doseči organizacija potrebno točnost. Predlogu, da bi se uvedel nov razred z višjimi doneski, komisija ni pritrdila. Sicer pa predlogov načelstva ni dosti iz-preminjala. Donesek 30 v se naj zviša na 40 v, oni članov do dvajsetih let, žen in provizionistov od 15 v na 20 v. Prispevek za pogrebni sklad 1 krono in 60 v, za solidarnostni sklad pa naj odpadeta tako, da bo znašalo zvišanje sedem in tri vinarje na teden. Doslej se je odmenjalo v rezervni fond po 20 v na mesec, zdaj pa naj se odmerja po 6 v na teden temu namenu in bo ta sklad ojačen za eno četrtinko. Prosti prispevkov naj bodo brezposelni in bolniki kakor doslej. Brezposelna podpora naj se zviša po treh in petih letih dnevno za 10 v, bolniška podpora pa naj ostane ista; nasprotno pa naj se podpora za slučaj smrti izvede tako, da se plačuje tudi po smrti članov z nižjim doneskom isti znesek. Zaradi tega zvišanja se mora tudi donesek invalidov, ki plačujejo dalje le zato, da dobe njih svojci smrtnino, zvišati od 1 krone na 1 krono 20 vin. na leto. Kot svojci veljajo vsi sorodniki, ki je ž njimi pokojnik živel v skupnem hi-ševanju. Ne priporoča se pa zvišanja podpor za slučaj smrti žene članove, kakor je predlagalo načelstvo. Kot novo dajatev bodo člani tudi dobivali tri obstoječe strokovne liste trikrat tedensko; podružnicam bO' pa ostalo od tedenskega doneska namesto 9 v odslej 11 v in dalje se določi gotova podpora iz rezervnega zaklada, ki naj se izplačuje ne šele s pri&tkom četrtega tedna, nego že s pričetkom tretjega tedna. Na željo ostravskih članov, ki se sklicujejo na mesečno izplačevanje mezde v svojem okrožju, da se naj plačuje podpora šele s petim tednom, se prepusti načelništvu, da na predlog okrožnega odbora določi za tisto okrožje pričetek izplačevanja. Samični člani, ki žive s starši, ki so za delo nozmožni, ali z nedoraslimi brati ali sestrami, imajo tiste pravice kakor oženjeni,
Sklene se dati iz vsakega revirja enemu go vorniku besedo. Zastopniki okrožij severočeških, falkenavskih, moravsko-ostravskih in severnih alpskih dežel se odreko besedi. Klima (Rosice) je za manjše zvišanje prispevkov, ker zastopa mlade podružnice, ki jim ne more ugajati zvišanje. Zadosti bi bilo, če se ne da drugih dajatev, nego strokovne liste tedensko. Pokorn? (Rosice) izjavi, da so starejše podružnice za zvišanje. Hub er (Kladno) izjavi, da je v njegovem okraju vzbudilo zvišanje mnogo nevolje in priporoča, naj se uvede razred z višjimi prispevki in višjimi dajatvami. Fischer (Nurschau) pravi, da se boji, da izgube člane, čeprav je večina delegatov iz njegovega revirja za zvišanje. G o bal želi, da bi se izpremenila bolniška podpora.
Glasuje se o vseh predlogih komisije naenkrat in so bili soglasno sprejeti.
I z v olj e n i so bili: Načelniki: Anton Jarolim, Turn; Peter Gin gr, Mor. Ostrava; Iv. Zalesky, Lindau (Češko). Načelstveni člani: Jakob Vrbat Vsehlab pri Mostecu; Adalbert K a u p a, Kopice prt Mostecu; Vincenc Grubl, Bartelsdorf pri Mostecu ; Albert H a u b e n y, Karbice; Anton Dvofak, Hohen-stein pri Karbicah; Fran Kofinek, Bricb. Pregledniki : Franc Schrettr, Maltheuern pri Mostecu; Anton Pylmayer, Graupen; Venceslav Hein, Kostenblalt,
Poslanca Schrammel in Brozik čestitata unij-skemu zboru za sklepe, ki pomenijo napredek rudarske organizacije. Zwanzger (Ljubno) zahvali vse, ki so pospeševali delovanje kongresa.
V	svojem sklepnem govoru naglaša načelnik J a r o 1 i m: Vsi smo zvesti, da so naša posvetovanja za rudarsko organicajo največjega pomena in da je to zborovanje mejnik v novem razvoju organizacije. Razprave so bile povsem stvarne in čeprav so se pojavila različna mnenja, se je vendar dosegel sporazum. Ker se je sklenilo zvišanje doneska soglasno, nam to izpričuje, da so vsi delegati prepričani, kako potrebno je povečati moč in točnost organizacije. Z zadovoljstvom se lahko ozremo na soglasno sprejete sklepe in tudi na zborovanje. Končali smo torej svoja posvetovanja in z rudarskim klicem zaključujem zvezni shod.
Umetnost in književnost.
Opereta. V soboto je gostovala gospa Polakova, član zagrebškega gledališča, kot Deniza v znani opereti »Mamzel Nitouche*. Pred kratkim je v tej vlogi prvič nastopila gospodična Thalerjeva, ki je pokazala, da ima za take partije lepe sposobnosti; morda se res še razvije za dobro subreto. Njen glas je, kar je znano že iz raznih epizod, prijeten in dobro šolan, ni pa posebno krepak. Njena Deniza je pa pokazala tudi čedno igro, le da ni bila dovolj objestna in predrzna; morda gre to nekoliko na račun prvega nastopa v večji vlogi, ki pač provzročuje nekoliko »treme*. Prispodabljanje bi bilo seveda neumestno; vsekakor pa je bilo zanimivo, po tem eksperimentu videti zopet rutinirano in znano pevko, kakršna je gospa Polakova, ki se prišteva danes sploh prvim subretam. Skoraj nepotrebno je govoriti o njenem polnem, zvenečem glasu in o njeni dražestni igri, ki zna izrabiti najneznatnejši detajl in ga pripraviti do veljave. Milo se je pa človeku pač storilo kakor ob gostovanju gospoda Borštnika, če se je spomnil, kaj smo že vse imeli v Ljubljani in izgubili ... Nov je bil gospod Bohuslav v vlogi Celestina. Dvoma ni več, da zna ta igralec izvrstno karakterizirati, pa naj gre za komične ali za se-riozne značaje.
Slovoniko gledališče. Kakor smo že javili, študira dramsko osobje E. Kristanovo dramo «Kato Vrankovid*, v kateri nastopijo dame gospa Borštnikova (Irma), gdčna. Wintrova(Slavka) in ga. Bukšekova (Mara) ter v vetjih vlogah gospodje Nučič (Kato), Verovšek (stari Vrankovid), B o h n s 1 a v (predstojnik), Danilo (pisatelj), Bukšek (advokat), Iliči d (časnikar), ter nekateri gospodje v manjših vlogah in epizodah. Drama, v kateri se razvija živahno psihološko dejanje, daje posameznim igralcem mnogo prilike za razvitje svojih umetniških sposobnosti in se pripravlja s skrbnim študiranjem.
»Knrent* je naslov novi Cankarjevi knjigi, ki je pravkar izšla pri Schwentnerju v Ljubljani na 82 straneh. Cankar imenuje svoje novo delo »Starodavna pripovedka*, kateri je dodal tri sonete kot epilog. Ceoa broširani knjigi K 180, elegantno vezani K 2*80, po pošti 10 vin. več.
Dopisi.
Pol]. (Zmaga v bolniški blagajni.) Minilo je nekoliko mesecev, odkar so bile glavne volitve v puljsko bolniško blagajno in je z veliko večino zmagala socialno-demokratična stranka. Ta uspeh je pripravil italijansko nacionalistično stranko
ob pomet. Pri volitvah je imela sama vse v rokah; vodila jih je, kakor je sama hotela m ker je kljub vsemu le pogorela, .ni vedela, kaj početi, da bi bile razveljavljene. Bilo je res smešno, ko je “vendar vložila rekurz proti volitvam, ki jih je bila sama volila. Ni ji pa bilo dosti, blamirati se le •■krat, ampak se je hotela dvakrat. Prvič pri okrajnem glavarstvu, drugič pa pri namestništvu. Rekurz je bil pa odbit od obeh. Vseeno še ni miroval, ampak je prizkusila svojo srečo na drug način. Dogovorila se je z vsemi zastopniki delodajalcev, ki so bili izvoljeni, da so demisionirali. Upala je, da zdaj vlada razveljavi volitve, odnosno razpusti odbor. Reveži niso vedeli, da so kljub vsem demisijam delodajalcev vendar delavski zastopniki sklepčni, vlada pa more le tedaj razpustiti odbor, kadar ni sklepčen. Blamirali so se torej še tretjič. Nacionalistične spletkarijo niso imele drugega rezultata, kakor da se je zavlačil občni zbor. Končno je bil vendar vseh komedij konec in občni zbor je bil v nedeljo, 28. novembra. Izvoljeni so bili: V odbor sodrugi Angel Buttignoni, Stefan Dorigs, Ivan Faragona, Ivan Jelčič, Srl-vio Tomadori, Anton Pirc; v nadzorni-štvo Gregor E ndrigo, Miha List, Josip Mor ek, Ivan Perselo; v razsodišče Marko Pernar, Anton Marjetič, Anton Goricb. Tako ima bolniška blagajna po dešetih letih zopet svoj odbor, ki ima v sebi zagotovilo za napredek te delavske institucije. Omeniti je ob tej priliki še, da strokovne organizacije v Pulju jako dobro napredujejo. Posebno lepo se razvija zidarska organizacija, ki ima zlasti po zaslugi sodruga J elčiča že 400 članov. Zadnji čas se je ustanovila tudi organizacija železničarjev, katero se je vpisalo nad 80 članov. Starejše organizacije se pa lepo razvijajo.
Domače vesti.
— Vis lili napenjalo zadnje čase nasprot-niške stranke, da bi nalovile kaj delavcev na svoje limanice ia posebno klerikalci nastavljajo mreže in se trudijo na vse kriplje. Da nimajo sami nobenega pojma o delavskem vprašanju, je stara reč; vidi se pa to tudi odtod, ker ne znajo nič drugega pod milim nebom, kakor posnemati oblike socialno-demokratičnih organizacij. Seveda je tudi oblika lahko važna, toda sama oblika je mrtva, če ni v njej pravega duha. Zato morajo vse klerikalne •delavske* organizacije ostati mrtve. Ker dela socialna demokracija javno pred vsem svetom, seveda ni bilo teško izvedeti, da se delavske organizacije centralizirajo, kar pomeni, da združujejo svoje moči in jih na ta način povečujejo. Pa so šli pobožni gospodje in so hoteli kopirati tudi to. Ustanovili so .Jugoslovansko strokovno zvezo*. Mislijo, da bodo s tem privabili delavce in jih potem izrabljali v svoje politične namene. Pa se motijo. Nekoliko spoznanja jim je prinesel njihov smešni .Vseslovenski delavski dan*, ki je bil tako klavern, da so bili vsi poparjeni. Škofov .Slovenec* je v zadregi čvekaril, da je bila dvorana nezakurjena, pa je zato prišlo samo 500 delavcev in delavk. Človeka je vse šegetalo, ko je čital to. Ca bi bili tretjeredniki res imeli 500 ljudi, bi bil .Slovenec* naredil iz njih vsaj 3000. Kaj pa je tem matematičarjem, dodati ničlo? Ampak katoliškemu žurnalistu se je poznalo, da je bil v taki zadregi, kakor operetni Celestin, ko ga .gospa mati* zaloti, da se je povrnil, pa zakliče: .Ježeš, kako neumno se lažem 1» Tako malo ljudi je bilo, ker je bila dvorana nezakurjena 1 Kdo jim je pa povedal, da ni zakurjena, he? In še zvečer jih ni bilo na veselico zaradi b*ga? O, o, o! Ce je dvorana ob 9. dopoldne mrzla, se do večera lahko desetkrat razgreje 1... Stvar je le ta, ker vedno več delavcev spoznava, da je vsa klerikalna .delavska* organizacija ostudna sleparija. Klerikalci bodo morda organizirali delavce za boj proti klerikalnim izkoriščevalcem, kaj? Naučili jih bodo, da naj stavkajo, če jih popovski podjetniki in popovski bratci izkoriščajo do krvi? ... In zdaj ta .Zveza* I Kakšen pa je njen namen ? Ločiti hočejo slovenske delavce od drugih, to se pravi, pahniti jih hočejo v osamljenost, zato da ne bodo zmožni za boj. Na svojem shodu so imeli deset ali še več .referatov*. Kaj so vsi .referati* drugo kakor vezanje otrobov, če se pa delavcem ne pove, da so podjetniški interesi nasprotni njihovim, če se jim ne pove, da tiči pravi vzrok njihove bede v sedanjih družabnih uredbah, če se jim ne pove, da je ra delavsko moč potrebna združitev delavcev vsega sveta? Švindl 1 Socialno-demokratične organizacije sklepajo zveze po vsem svetu. Cela vrsta strok ima že take mednarodne pogodbe. Ce pride organiziran tiskar ali kovinar v Lipsko ali v Hamburg ali v Berlin, uživa enake pravice kakor v Avstriji. Ce je slovenski delavec mednarodno organiziran, ve, da bodo organizacije po vsem svetu skrbele, da se ne kazi stavka, če jo morajo naši delavci razglasiti. Nikdar ne bi mogli švedski delavci doseči svoje zmage, če ne bi bili mednarodno organizirani, vsled česar so dobili nekoliko milionov podpore za boj od vseh strani sveta. Na kaj se naj pa zanaša delavec v klerikalni organizaciji? Da bodo tercijalke molile rpženkranc zanj? To mu bo pa pomagalo v boju 1... To spoznavajo delavci in zato so siti klerikalnega .reševanja*, ki jim ni izboljšalo položaja niti za toliko, kolikor je črnega za nobtom. In zato pojdejo te švindl-organizacije sploh rakom pvižgat pa žabam gost.
— Neireča i] dinamitom. Vsled neverjetne neprevidnosti se je zgodila dne 2. t. m. v Bohinju strašna nesreča. Neki Martin Svoja, po domače Mlakar iz Gorjuš, je hotel z dinamitnimi patronami nekaj razstreliti. Ker so pa patrone v posodi, v kateri jih je pripravil že dan prej, primrznile, je šel k ognjišču, na katerem je gorelo, da bi jih otajal. Seveda se ni moglo zgoditi nič drugega, nego da so patrone eksplodirale. Posledice so bile grozne. Svojstovo ženo in troje otrok j e ubilo, njegova sestra in on sam sta pa težko ranjena. Za sestro sploh ne upajo, da bi mogla okrevati.
Zadnje vesti.
PollUčal položaj. Dunaj 6. decembra. «Ce ne bo dežja, bo morda lepo, mogoče je pa tudi, da bo sneg; pa tudi izpremenljivo vreme in izključeno; prav tako jasen je politični položaj, znameniti rezultat politike meščanskih strank. Ako bi se spisale vse vesti, ki krožijo v kuloarjih, v klubskih sobah strank in v časopisju, bi moral človek dobiti nedvomni vtisk, da se dela avstrijska politika v blaznici. Ce se iz vsega izlušči tisto malo, kar je pozitivnega, ostane komaj dejstvo, da se je rekonstrukcija kabineta približala uresničenju. Toda kakšna bodi in kakšna bo rekonstrukcija, je še vedno uganka. «Neue Freie Presse*, ki ima stiske z Bienerthovim ministrstvom, take stike, da pravzaprav ona ukazuje, kaj se ima zgoditi, pravi, da je po obzorju .stara, dobra koalicija*. Po namigavanju tega glasila velekapitalistov bi imeli izstopiti štirje ministri in namesto njih bi se imela imenovati dva Nemea in dva Ceha. Berzijanski organ celo ugiba, da bi se imela ta izprememba izvršiti v najkrajšem času. Hudobnost lista, ki sovražni socialno demokracijo in parlament splošne in enake volilne pravice iz dna duše, je očitna v tem načrtu. Špekulacija čednega glasila je pač sledeča: Kakršnakoli rekonstrukcija daje Bienerlbu priliko, pozivati se na svojo dobro voljo. Taka rekonstrukcija pa seveda ne bo zadovoljila Slovanske Enote; najbrže jo bo provocirala, da začne zopet s kakšro obstrukcijo in tedaj ima Bienerth najboljši izgovor, da zavije parlamentu vrat. Nova Preša in njeni patroni le pozabljajo, da bi vjada s tem tudi sama sebi zavila vrat, zakaj Raucbovske vladne umetnosti v Avstriji vendar niso mogoče. — Nemške stranke baje zahtevajo, da se mora popolnoma rešiti proračunski provizorij, preden nadaljujejo pogajauja. Pripoveduje se celo, da so C hi pripravljeni dovoliti še rešitev nekaterih drugih točk dnevnega reda. — Poročalo se je, da ima Povše postati jugoslovanski minister; klerikalci zanikujejo to kandidaturo z vso odločnostjo. Slovenski libe-ra'ci se postavljajo na stališče, da ne sme izmed Jugoslovanov noben Slovenec postati minister, češ, položaj je tak, da ne bi mogel ne liberalec, ne klerikalec odgovarjati razmeram. (V tem zmislu piše tudi današnji .Slov. Narod*. Op. ur.)
Delegacija. Dunaj, 5. decembra. Uradno se poroča, da bodo delegacije dne 27. t. m. sklicane na tri dni, da dovolijo proračunski prov.-zorij. Nemške stranke so se že dogovarjale z madžarskimi, pa ne bo ne na eni, ne na drugi strani težav za provizoričen proračun. — Da vsled avstrijske in ogrske krize tudi v delegacijah ne more biti več govora o rednem proračunu in o pravi proračunski debati, je naravno. Dokler imamo institucijo delegacij, bila bi pa prav tam politična debata nadvse važna, posebno letos z ozirom na aneksijo Bosne in Hercegovine in na splošno zunanjo politiko, ter z ozirom na ogromne militaristične zahteve. Vidi se torej, kako nespametna je politika slovanskih meščanskih strank, ki na radost vlade onemogočajo odločilne besede o najtehtnejših, prav za slovanske narode važnih političnih vprašanjih. Parlament ne zboruje, delegacije ne zborujejo stranke ne pridejo do besede, med tem pa vlada dela, kar hoče; saj ima izgovor, da zaradi nedelavnosti zakonodajnih zborov ne morejo obtičati vsi opravki 1
Ogrika krila. Budimpešta, 6. decembra. Najnovejše vesti zagotavljajo, da bo ogrska kriza v bližnjih dneh rešena na ta način, da se imenuje provizorično ministrstvo, ki bi imelo skrbeti za to, da se reši v budimpeštantkem državnem zboru proračunski provizorij. Na to bi se razpustil državni zbor in provizorično min?s‘.rstvo bi razpisalo in vodilo nove volitve. Na čelu tega kabineta bi bil bivši naučni minister Vlašič ali pa grof Tasilo Festetič. Med tem se nadaljujejo avdience na Dunaju, le državnozborskega predsed-ništva ni mogel sprejeti cesar, ker je Navay težko obolel.
Nacionalni demonstracije. Trst, 6. decembra. Včeraj je bilo v Trstu zopet živo. Napovedana sta bila dva shoda. Prvega je sklicala italijanska učiteljska zveza, da protestira proti slovenskim šolskim zahtevam; drugega so sklicali slovenski narodnjaki, da protestirajo proti italijanskemu protestu. Oba shoda sta bila napovedana že za zadnjo nedeljo pa sta se preložila za osem dni. Kaj je bolj naravno, kakor da se je policija ustrašila? In napravilo je edino, kar zna napraviti: Prepovedala je oba shoda, Sebi ni s tem prav nič pomagala, dela si je napravila s prepovedjo še več in v ogenj je vlila olje. Slovenski narodnjaki so rekurirati proti prepovedi; rekurz je bil odbit, odlok je prišel zadnji hip, ko lo se ljudje že zbrali
za shod. Naznanilo, da je shod prepovedan, je razburilo množico. Ce bi policiji količkaj poznala psihologijo mase, bi bila to lahko naprej vedela. Demonstracija je bila izza tega skoraj neizogibna. Mogoče da bi bili šli ljudje tudi po dovoljenem shodu demonstrirat; ampak po prepovedanem je bilo gotovo, da pojdejo. In tudi to je gotovo, da so bili bolj razburjeni kakor po rednem shodu. Kaj je torej policija profitirala? Ko se je demonstracija razvila, je policija postala nervozna. Pri «Rdečem mostu* se je trudila, da bi razkropila demonstrante; to se ji ni posrečilo. Uradno poročilo samo pripoveduje, da je večina prišla na borzni trg. Od druge strani so prišli italijansko-nacioaalni demonstrantje; bilo je več spopadov, tudi dva strela sta zadonela z italijanske strani. Policija meni, da sta bila slepa, ker ni bil nihče zadet. Po dolgem trudu se je posrečilo mnogobrojni policiji, razkropiti de* montrante na obeh straneh. — Kako bi pa bilo, če bi bila oblast dovolila oba shoda ? Eden bi bil zboroval tnkaj, drugi tam in zelo verjetno je, da bi se bila končala oba sočasno, torej se tudi nasprotni demonstraciji najbrže ne bi bili vršili obenem. Pa če bi se že bili. V čem bi bila razlika ? Le v tem, da bi bila policija lahko bolje pripravljena. Ne mislimo: Pripravljena za razganjanje demonstrantov. Po našem mnenju ima vsakdo pravico demonstrirati. Oblast ima seveda pravico in nalogo, skrbeti za javno in zasebno varnost V ta namen pa res ni treba razganjati demonstrantov kar jih navadno še bolj razdraži, ampak bilo bi dovolj, če bi poskrbela, da ne bi bili mogoči spopadi. In to ni pretežka naloga, če se ima na razpolaganje toliko moštva kolikor v Trstu. Dober kordon navadno zadostuje. Tega bi se tržaška policija lahko naučila celo od dunajske.
H. Suttner
Linbliana : mestni trg
razpošilja ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik sastonj.
Novost: Ploščnata, tanka, prava ntkelnaata Anker - Roskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4 50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice B Slov. trakovi: nlkelnasta K 1'20, srebrna K 6'—. 33
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
52 3	v	Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca
priporočam v veliko korist vsaki družini
ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
pocestnik In pramlranl medvedji loveo v Korltnlosh, poita Knežak ppl ŠL Petru na Krasu.
Kupujte
le v trgovini * papirjem
Ivan Vrečko 80
Ljubljana, S?. Petra cesta SL UT Zaradi preselitve 10% popusta.
50 °/o prihranka
na stroških v gospodinjstvu in vobče trdno zdravje dosežejo v rodovini tiste gospodinje, ki kupujejo namesto kave, čaja, sladnega čaja i. t. d. najboljše in najcenejše hranivo, imenovano	62—11
===== Sladim —
t. j. dr. Trnkoczyja sladni čaj. Sladinu je treba dodajati malo mleka in sladkorja, zaradi tega se pri njem mnogo prihrani. En zavoj V* kg velja 90 vloirjiv. Po pošti pošiljamo najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v Ljubljani, lekarna Trnkoczy,
Vsak dan sveže prim a-meso zadnjega dela, goveje ali telečje stegno, 10 funtov 3 K 60 vin., goske, race ali poularde, 10 funtov 5 K 50 vin. razpošilja proti povzetju Chr. Mandel, Skalat št 100 (Avstrija).
A. Zupančič
knjigovez v Ljubljani
Slomškova ulica hiš. štev. 31
* * * * *
priporoča svojo nanovo urejeno
knjigoveznico
za prijazna naročila vsakovrstnih v knjigoveško stroko spadajočih del.
* * :fs * *
Razun vezanja raznih knjig za knjižnice in šolsko rabo se še posebno priporoča za naročila trgovskih knjig (protokolov), različnih map, vzorčnih knjig in vsakovrstnih kartonaž. Izdeluje tudi okvirje in passepartout, prikladne za različne podobe, fotografije i. t. d.
Cene nizke.	Postrežba	točno.
Restavracija , International1
t Ljubljani, ob Resljevi cesti št. 22
v bližini južnega kolodvora se priporoča. Točijo se pristna vina in izborno sveže pivo.
== Gorka in mrzla jedila. ==3 Na razpolago je lep senčnat vrt in Balon. ■ ■	■	■	Kegljišče.	........
Postrežba točna.
Na obilen poset vabi 21—18
Cene zmerne. Marija Petrič
restavraterka.
Kdor se za AMERIKO
zanima
dobi na željo
brezplačno pojasnila za najboljšo vožnjo v Ameriko.
CESARSKI PARNIKI (KAISER-SCH1FFE);
Kaiser VVilhelm II..........dolg	215	metrov
Kronprinzeasin C&cilie ....	dolg	215	metrov
Kronprinz VVilhelm..........dolg	202	metra
Kaiser Wilhelm der Grosse. .	.	dolg	198	metrov
pripeljejo potnike v 6 do	7	dneh iz Bre-
mena v Novijork.
Odhod iz Bremena vsak torek.
Ti cesarski parniki vozijo edino le iz Bremena; kdor se hoče voziti na cesarskili parnikih, more potovati sigurno brez zaprek, ker nima nihče pravice, da bi mu to zabranil. Vsakemu je dano na prosto voljo, da sme za svoj denar, na lastne stroške potovati kamor hoče.
F. Missler, Bremen, Bahnhofstrasse 30.
Oprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstralijo in Afriko.	4-1
Najnižje cene!
Dobra postrežba I
&k*tniAtC •> £m
rSimonž
Kavarna
,Unione‘ v Trstn
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
irniGi	?(T;t	tft:(fmnri
Močenje postelje
30-9
se jamčeno ozdravi takoj. Pojasnila brezplačno. Sporočiti je' starost in spol. Tople zahvale. Zdravniško priporočeno.
Zavod „Sauitas“
Velburg JP 348 (Bavarsko.)
mu
12—8
najbolj uarno naložen denar
le d slooenski
Jtfestni hranilnici ljubljanski
Stanje hranilnih ulog nad 36 milijonov kron. Rezeruni zahlad nad f milijon kron.
Za varnost denarja je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem ln vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnin otrok in župnišča cerkveni denar.
Me&tna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 41/* %ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
--------- Dne	1. in 16.	vloženi denar se obretuje takoj.  --------
Rentni davek	od vložnih obresti	plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem	ne zaračuni.
Denar se lahko pošilja tudi po pošti.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar,
ne da bi se obrestovane prenehalo.
Posoja se na	zemljišče	po 4s/4%	na leto. Z obrestmi obenem plača vsak dolžnik toliko
na kapital, da	znašajo	obresti in	to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega	kapitala. Na
ta način se ves dolg poplača v 62% leta. Kdor plačuje 6% izposojenega kapitala, poplača dolg y 33. letih. Dolžnik more poplačati svoj dolg tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. — Mestna hranilnica izdaja lične
domaCe hranilnike
proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da ž njimi otroke navajajo k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala ta slovenska hranilnica tudi ------------------------  kreditno	dmŠtiiB.
Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v
Prešernovih, prej Slonovih (Eiefantnih) ulicah 3.
m
V založbi »Rdečega Prapora" v Ljubljani
^	je	ravnokar	izšel
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1910.
Ta koledar izhaja že de«eto leto. Vsebina mu je med drugim naslednja : Koledar. Tabela za železničarje. Množilna razpredelnica. Kolkovne lestvice. Poštni tarif. Inozemske denarne vrednosti. Stara mera in nova. Koliko plačam osebne dohodnine. Koliko plačam vojne takse* Nekaj dogodkov iz zgodovine. Vzhod, ki se dviga. Alkohol in železničarji. Žena in socialistični tisk. Drobiž in beležke za vsak dan v letu. — Razun te vsebine prinaša koledar sliko sodruga Etbina Kristana.
Ta bogata vsebina priča, da je koledar vsega priporočila vreden za vsakogar. Razpošiljati se prične takoj. Organizacije in posamezne naročnike kar naj-uljudneje prosimo, da ga naroče čimprej, zakaj pošiljatev more biti le tedaj točna, če se naročniki zglase pravočasno.
i po vezanemu mm je n mo., po posu iv t id. vec.
Zaupniki organizacij, ki naroče več izvodov, dobe ====== 10% popusta. =====
Pri naročilih na posamezne izvode se priporoča, da se pošilja deiiar naprej, drugače se izvrši naročilo po povzetju.
Naročila in denar je poslati
^Upravi »Rdečega Prapora"v Lnb|ljani.
»i
»i
g
g
g
g
IMiliM) ia •dfnerai uradnik F>m Buti,
TUka Iv. Pr. Umprst v Kranja,