SLOVENEC Političen list za slovenski narod. 9 Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Pcsamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniitvo in ekspedlcija v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. ^tev. O. V Ljubljani, v četrtek 9. januvarija 1896. Letnili XXIV. Tržaški deželni zbor brez slovenskih poslancev. Povodom otvoritve šestega zasedanja deželnega zbora tržaškega izročili so slovenski poslanci v istem deželnem zboru dan prej v roke gospoda deželnega glavarja dr. Ferdinanda Pitteri-ja, nastopno izjavo: „Prejasni gospod deželni glavar! Uvažujd, da slovenskim poslancem okolice tržaške v deželnem zboru ob narodnostnih vprašanjih stoji nasproti jedna sama in kompaktna večina; uvažujd, da pričajo dosedanje skušnje, posebno pa skušnje iz sedanje legislativne dobe, da se je ta večina v vsakem slučaju pokazala nasprotno vsem opravičenim zahtevam Slovencev te mestne pokrajine, in to ne le narodnim zahtevam, ampak eelo moralnim in materijalnim; uvažuje, da je položenje slovenskih poslancev v deželni zbornici nevzdržljivo tudi zaradi dejstva, da so izpostavljeni zasramovanju od strani občinstva na galeriji, kar jim onemogočuje svobodno izvrševanje svojega mandata ; uvažuji, da so v programu sedanjega deželno-zborskega zasedanja razni predlogi, kateri neposredno zadevljajo narodne, moralne in materijalne koristi Slovencev v tej mestni pokrajini; uvažujd, da bi se morali slovenski poslanci postaviti v najodločnejšo opozicijo proti tem predlogom ; uvažujč, da dogodki iz najnovejših časov opravičujejo bojazen, da bodo slovenski poslanci v tem zasedanju izpostavljeni še silnejšimna-padom, nego doslej; in uvažujč, da visoka vlada še ni dala zaželenih garancij, kakoršnih so zahtevali nekateri poslanci v državnem zboru z interpelacijo, predloženo v seji z dne 14. decembra leta 1894 gledč na svobodo osebe in govora v sedanjem zasedanju deželnih zborov isterskega in tržaškega: izjavljajo slovenski poslanci, da se vzdrži vsakoršnega sodelovanja vsedanjem deželnozborskem zasedanju. Zajedno prosijo Vašo Prejasnost, da blagoizvo-lite vzeti na znanje to izjavo ter da priobčite isto visoki zbornici. Izvolite, prejasni gospod deželni glavar, vspre-jeti izraz najglobljega spoštovanja in udanosti podpisanih. V Trstu, dne 10. januvarija 1895." Ker se razmere od tedaj niso nikakor z b o 1 j š a 1 e za Slovence tržaške pokrajine ter je italijanska kompaktna večina v zadnjem zasedanju deželnega zbora tržaškega še bolj naglašala svoje odklanjajoče stališče proti vsem opravičenim narodnim, moralnim in materijalnim težnjam naših slovenskih volilcev, nastopajoča celo agresivno proti mrvici najprimitivnejših pravic, katere uživa slovenski narod v Trstu (vsprejel se je n. pr. v drugi seji zakonski načrt rbdi naprave in notranje vredbe nove zemljiške knjige, ki v nasprotju z obstoječimi ustavnimi zakoni in jednakoprarnostjo vseh narodnosti postavlja v §§ 2., 3. in 4. omenjenega načrta slovenski jezik v nižjo vrsto, kakor italijanski; vspre-jela se je v tretji seji resolucija, vsled katere naj bi se slovenska krajevna imena v tržaški okolici pisala jedino le jezikovno in zgodovinsko neopravičenim italijanskim pravopisom ter je v istej seji neki poslanec današnje okoličanske Slovence nekako označil kakor potomce morlaških roparjev in požigalcev, proti kateri žalitvi ni reagiral nikdo v zbornici, ni gosp. deželni glavar, niti navzoči vladni zastopnik; vsprejela se je slednjič v četrti seji resolucija, naperjena proti s 1 o-venskemu bogoslužju v tržaških cerkvah, pri kateri priliki se je gospod poročevalec, ne da bi bil pokaran za to, o Slovencih tržaških izrazil kot o „nekem" plemenu, ki ni njih (italijansko) in ki nima nikakih pravic v tržaški mestni pokrajini); ker se naša zgornja lanska izjava niti ni preči t a la v deželnem zboru, s čemer seje nas, svobodno od ljudstva voljene poslance, tudi od strani predsedništva preziralo načinom, neobičajnim v parlamentarnem življenju; ker podpisani poslanci še do danes nismo za-dobili v lanski izjavi zahtevanih garancij glede na svobodo osebe in govora v deželni zbornici tržaški ter niti ne vedo, je-li bila ona izjava kedaj predložena osrednji vladi; izjavljamo slovenski poslanci, da se ne moremo udeležiti niti letošnjega zasedanja tržaškega deželnega zbora ter smo ta svoj sklep prijavili njegovi ekseelenci, gosp. ministerskemu predsedniku grofu Badeniju. Ivan Nabergoj, Ivan Goriup, Ivan Marija Vatovec, Pran Dollenz. Deželni zbor Kranjski. Deželni tajnik dr. Z b a š n i k prebere zapisnik o zadnji seji. Deželni glavar izroči več predloženih prošenj raznim odsekom. Poslanec Pfeifer in tovariši so glede po-lajšav pri legalizaciji izročili nastopni samostalni predlog: Slavni deželni zbor skleni: 1. Priloženi načrt zakona se potrjuje. 2. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi Najvišje potrjenje temu zakonu. Zakon z dne............ o zemljiškoknjižnem vpisu na podstavi zasebnih listin v malostnih zemljiškoknjižnih stvareh. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske na podlagi določil, katera obseza državni LISTEK Božič v Rimu. (Konec.) Barka tako olajšana, bila je rešena potopa, in rešeni tudi vsi, ki so na njej bili; blago pa, katero so v vodo pometali, se je deloma potopilo, deloma pa so je valovi sem ter tja plavili in ponesli na razne kraje. Tudi zabojček z „bambinom" je na površju morja splaval in valovi so ga splavili na obrežje mesta Livorno. Tamošnji frančiškani, po božjem razodenju o vsem tem podučeni, so zabojček iz morja potegnili in ga dotičnemu bratu v Rim poslali, kamor je med tem časom srečno dospel. Tako je „il santo bambino" prišel iz Jeruzalema v večno mesto Rim v samostansko cerkev Aračeli, kjer je bil že 1. 1629 v veliki časti in predmet goreče po-božnosti. Samostanska zgodovina pripoveduje, da je marsikateri bolnik čudežno ozdravil, ko se je s trdno živo vero te podobe dotaknil. L. 1798 so ga brezbožni republikanci oropali vseh dragocenosti in votivnih darov, katere je po- božno hvaležno ljudstvo Jezuščku darovalo za sprejete dobrote, in tudi kip sam je bil v veliki nevarnosti, da ga brezbožniki oskrunijo in pokončajo, pa posrečilo se je nekemu srčnemu Rimljanu, plemenitega stanu, da svetega „bambina" reši in skrije v samostanu „S. Cosimato". Cez sedemnajst mesecev so ga zopet slovesno prenesli v aračelitansko cerkev, kjer je najdragocenejša in čudodelna svetinja tega svetišča. Posebno zaupanje do svetega „bambina" imajo bolniki in mnogokrati se zgodi, da ga v „kočiji" popeljejo k temu ali onemu. Da se pa tudi revnim ta želja izpolni, imeti „il santo bambino" za treno-tek pri sebi, so bogati svetovnega in duhovskega stanu vedno pripravljeni svoje „kočije" tej pobož-nosti izposoditi. V tej zadevi je mnogo storil knez Aleksander Torlonija, v Rimu obče znana oseba po dobiodelnih napravah. To je ob kratkem zgodovina tega Jezuščka, kateri pod imenom „il santo bambino" ima glavno vlogo v Rimu v božičnih praznikih. Na božični dan namreč ga med slovesno službo božjo z vso častjo prenesejo v krasne jaslice, ki so v posebni cerkveni kapeli. Neštevilne množice pobožnega, pa tudi radovednega ljudstva neprenehoma obdajajo te jaslice, ter časte v njih ležečega „bambino". Pri tej priložnosti se izvršuje tudi starodavna navada v Rimu, da od božiča do praznika razgla-šenja gospodovega vsaki dan od 3. do 4. popoldan majhni otročiči v tej cerkvi pridigavajo. Nasproti jaslic je narejen majhen oder, na katerem nedolžni otročiči od štirih do desetih let rekajo kratke pa tudi daljše božičnice ali nagovore, s katerimi nazdravljajo novorojeno dete „il santo bambino", in to marsikateri otrok s tako vnemo in ljubeznjivostjo dovrši, da se vresničujejo besede sv. pisma: „Ex ore iofantium at lactentium perfecisti laudem propter inimicos tuos". Iz ust otročičev in dojenčkov si dovršil hvalo zavoljo tvojih sovražnikov. Polnočnic v pravem pomenu besede tukaj ni; pač se v nekaterih zlasti redovnih cerkvah pojejo cerkvene molitve, katerim potem sledi slovesna polnočna maša, toda pri zaprtih cerkvenih vratih in prazni cerkvi. Tudi mi smo imeli tako polnočnico, pri kateri sem zelo zelo pogrešal onih ljubljenih napevov, ki srce ogrevajo in človeka tako rekoč družijo s pobožnimi pastirci na betlehemskih livadah. Cerkev „S. Maria Maggiore" je v božičnem času močno obiskovana, zaradi svetinj pravih betle- O / r zakon z dne 5. junija 1890, drž. zakonika št. 109, o zemljiškoknjižnem vpisu ua podstavi zasebnih listin v malostnih zemljiškoknjižnih stvareh, ukazujem tako: § 1. Malostne zemljiško-kujižne stvari v smislu državnega zakona z dne 5. junija 1890, drž. zakonika št. 109, so ona, pri katerih v dotičuih zasebnih listinah napovedani znesek kake terjatve ali cena ali vrednost kake legovine ali kakega prava sploh ne presega svote 100 gld. brez obresti in postranskih pristojbin. § 2. Ta zakon stepi v veljavnost s tistim dne-dvom, ko se razglasi. § 3. Mojemu ministru za pravosodje je naročeno izvršiti ta zakon. V Ljubljani, 9. januvarija 1896. Pfeifer, Klun, Letela, dr. Papež, Kajdiž, Kalan, Schweiger, Ažman, Zelen, Jelovšek, Modic, Pakiž, L a v -renčič, dr. Žitnik, Povše, Koša k. Nato se poročilo dež. odbora s proračunom normaluo-šolskega zaklada za 1. 1896 izroči finančnemu odseku. Vlada je predložila deželnemu zboru načrt za stavbeni red za Ljubljano. V rešitev te važne stvari se ob koncu seje voli poseben stavbeni odsek devet članov. Nato vtemeljuje posl. Hribar samostalen predlog glede oprostitve od dež. naklad onih poslopij, ki so bila poškodovana vsled potresa 1. 1895. Po-vdarjal je veliko šsodo in potrebo izredne pomoči. Posl. Povše utemeljuje svoj predlog glede osnove kmetijskih zadrug, pojasnjujoč težaven polo-ž»j kmetovalcev ter povdarjajoč, da treba združiti kmetovalce v posebne zadruge, kjer bodo ložje zastopali svoje koristi. — Govor posl. Povšeta objavimo v celoti. Posl. Klun poroča o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1896 ter o raznih prošnjah. Potrebščina se proračunava na 32.203 gld. in sicer pokojnine za učitelje 18.323 gld. za učiteljske vdove in sirote 9.388 gld., vzgojnine 1.635 gl., miloščine 1840 gld., odpravnine 635 gld., pogrebnine 332 gl., uradne potrebščine 50 gld. Dohodki: iz zaloge šolskih knjig 921 gld., šolske globe 1146 gld., odtegljeji za pokojninski zaklad 7.209 gld., obresti glavnic 1.346 gld., povrneni troški 60 gld., skupni dohodki torej 10.682 gld. V primeri s potrebščino se kaže primankljej 21.521 gld., ki se bode pokril iz dež. zaklada. Poleg tega so se dovolile podpore učit. vdovi Ani Novak ter Ani Sever; siroti Alojziji Malenšek se dovoli za tri leta po 30 gld. miloščine, ravnateljevi siroti Mariji Praprotnik 120 gld., vdovi Heleni Cuk in sirotama Ani in Karolini Malenšek se miloščina podaljša za tri leta. Poslanec Klun je stavil nastopno resolucijo: Dež. odboru se naroča, primernim potom razglasiti, da se morajo vse dež. odboru ali zboru namenjene prošnje, ki zadevajo kako šolsko stvar, zlasti prošnje za denarno podporo, za povikšanje postavno odmerjenih pokojnin ali vzgojnin, kakor tudi za podelitev ali podaljšanje miloščine iz učiteljskega pokojninskega zaklada drž. ozir. dež. odboru hemskih jaslic, ki se v tej cerkvi kod naj imenit-nejši in dragoceni zaklad hranijo. Cerkev je po rimski navadi veličastno razsvetljena, mislim, da se ne bodem motil, ako rečem, da je mnogo nad 1500 luč prižganih pri slovesnih sv. mašah in večer-nicah. Sv. Štefan se tu ne obhaja kakor praznik, pač pa sv. Janeza zlasti v Lateranu slovesno praznujejo. Izpostavljeni ste ta dan glavi aposteljskih prvakov in ona sv. miza, pri kateri je Jezus obhajal zadnjo večerjo. Akoravno je cel dan pošteno deževalo, vendar se je mnogo ljudstva v Lateranu zbralo, tako pri pontifikalni sv. maši ob 10. uri, kakor tudi pri večernicah. Marsikaterega je tja vleklo petje late-ranskega zbora pod vodstvom starega priljubljenega kapelnika Kapočija. Petje je bilo samo na sebi res krasno, dvojni zbor, spremljan od dvojnih orgelj je kaj natančno izvrševal posamezne uloge, pa ko bi se to vršilo v kaki koncertni dvorani, tedaj bi bilo vsestransko dovršeno. Tepežkanja na praznik nedolžnih otročičev tukaj tudi ne poznajo, pa saj so bili Lahi le prehudo tepežkani v Afriki, kjer, kakor je govorica, so bili premagani z onimi topi, katere so Piju IX. 1. 1870 vgrabili. P. C. L. pošiljati po dež. šolskem svetu, ki ima o tem izrekati svoje mnenje. ' Pri tej točki je predlagal posl. Hribar z ozirom na manjše troške za pokojnino nastopno resolucijo : Dež. odboru se naroča, naj da po kakem strokovnjaku na zavarovalno-tehničnej podlagi izračuniti, kakšne obveze prevzema dežela za bodočnost glede učiteljskega pokojninskega zaklada z ozirom na sedanji status upravičencev in na verojetne spremembe v njem. Prošnja županstva v Borovnici za podporo k popravi bolnišnice (por. K a 1 a n) se izroči dež. odboru v poizvedovanje in primerno rešitev, istotako prošnja usmiljenih sester v Ljubljani glede podpore za popravo po potresu poškodovane hiralnice. Prošnja centralne slovenske posojilnice v Krškem za kredit do 50.000 gld. se izroči dež. odboru v rešitev. (Por. Žitnik.) Pri tej priliki opozarja na veliki narodno - gospodarski pomen Raiffeisenovih posojilnic ter izraža željo, naj bi deželni odbor v prihodnjem zasedanju predložil natančneje podatke o razvoju označenih posojilnic ter stavil primerne nasvete. Prošnji kmetijske podružnice v Cirknici glede podpore za drevesnico in kr. šol. sveta v Senožečah za vredbo šolskega vrta in čebelnjaka se s priporočilom izročita deželnemu odboru v rešitev. (Por. L e n k h.) Društvu za deška ročna dela na Dunaju se dovoli 25 gld. podpore; prošnja Albina Adlešiča, učenca na obrtni šoli na Dunaju, za zvišanje podpore se izroči dež. odboru ; pazniku Silvestru Oblaku v prisilni delavnici se dovoli 360 gld. pokojnine; prošnja posestnikov v Vrbovcu pri Doberničah za podporo vsled povodnji se s priporočilom izroči dež. odboru. Vstavbeui odsek so bili izvoljeni gg. : dr. Papež, Kalan, KoSak, Grasselli, Hribar, dr. Tavčar, Luckmann, dr. Schaffer, Wurzbah. Načelnik temu odseku je dr. Papež, podnačel-nik Luckmann, poročevalec dr. Tavčar. Prihodnja seja v ponedeljek, dne 13. januvarija ob 10. uri. Štajerski deželni zbor. Štajerski deželni zbor je imel včeraj tretjo sejo. Deželni odbor je mej diugim predložil načrt zakona o prispevkih za deželni ubožni zaklad. Rizne prošnje so se izročile posameznim odsekom. Okr. sodišče v Mariboru zahteva dovoljenja, da sme pričeti preiskavo proti poslancu dr. Radayu zaradi razžaljen* a časti. Dotični dopis se izroči občinskemu odseku. — Prihodnja seja je v soboto. — Kakor „Siidst. Post" poroča, se slovenski poslanci ne bodj vdeležili tekočega zasedanja. Isterski deželni zbor je otvoril včeraj dopoludne cesarski namestnik Ri-naldini, ki je prejšnji dan dospel iz Trsta in se bode skozi celo zasedanje udeleževal deželnozborskih sej. Kakor se je s prva poročalo, je vladi mnogo na tem, da se zborovanje vrši v obeh deželnih jezikih in vsled tega je namestnik Rinaldini tudi nameraval otvoriti zasedanje najpreje v italijanskem, na to pa v hrvatskem jeziku. Kakor pa razvidno iz zadnjega poročila, se je Rinaldini ustrašil italijanske večine, ki zahteva, da mora biti italijanski jezik jedini opravilni jezik v deželnem zboru, in je nagovoril poslance samo v italijanskem jeziku. Mesto njega je izpregovoril nekaj hrvatskih besedij glavarjev namestnik Stanger, kar pa seveda italijanski večini ni bilo všeč in se je poslanec Francisci nad tem zelo pritoževal. Na to je prebral namestnik prisego v italijanskem jeziku. Umevno je, da to ni bilo po godu slovanskim poslancem in so storili obljubo v hrvatskem jeziku. Vsled tega je nastal v zbornici splošen vrišč mej lahonskimi poslanci in še le na daljno prigovarjanje namestnika Rinaldinija so se pomirili razburjeni iredentovski duhovi. Deželni glavar dr. Cimpitelli je potem navajal najnujneje naloge, ki čakajo rešitve ter poživljal poslance k vztrajnemu delu. Politični pregled. V Ljubljani, 9. januvarija. Razmere v češkem deželnem »boru. Kakor znano, so predlagali Mladočehi takoj pričet- kom zasedanja Nemcem in veleposestnikom, naj odpošljejo v vsako komisijo in vsak odsek jednako število članov, rnejtem, ko zahtevajo zase povsod jedno mesto več. Ta predlog so Nemci takoj odklonili, veleposestniki pa so včeraj sklenili, da se ne strinjajo z mladočeškim predlogom. Češki deželni »bor. Deželni odbor je na-svetoval v zadnji seji, da se razveljavi volitev posl. Iro-ta v Hebu, ker je bilo oddanih več glasov, kakor legitimacij, in dr. Leitnerja v Mostu, ker niso bile vštete tudi prazne glasovnice. Dr. Leitner je dobil le jeden glas absolutne večine. — Grof Schonborn je v imenu veleposestva predložil načrt zakona, da se na realkah drugi deželni jezik uvede kot obvezni predmet, in resolucijo do vlade, da se tudi na gimnazijah uvede drugi deželni jezik. Dalmatinski deželni »bor, ki je bil prvotno sklican na 11. t. m., se snide vsled smrti deželnega glavarja dr. Klaiča še le 23. januvarija. Do tedaj bode imenovan tudi Klaičev naslednik. V »gornjeavstrijskem deželnem »boru so predlagali posl. dr. Bahr in tovariši načrt zakona glede spremembe deželnega volilnega reda. V načrtu se predlaga, naj se ne vrše preje nove volitve za deželni zbor, dokler ni spremenjen volilni red. Predlog zahteva pred vsem direktno volilno pravico v kmetiških občinah ter volilno pravico za vse davkoplačevalce. Predlog se je izročil odseku v posvetovanje in poročanje. Želeti je le, da ga zbornica odobri, kakoršen je. GraŠkim nemškim neodrešencem srce zopet gorkeje bije, ker bodo 18. t m. slovesno obhajali 25-letnico postanka „nemškega raj ha". Društvo nemških nacijonalcev priredi tem povodom veliko slavnostno zborovanje, ter upa, da se ga bodo vsi zavedni Nemci vdeležili. Cisti dohodek je namenjen nemškemu dijaškemu zavetišču v Celju ter Ha-merligovemu spomeniku v Gradcu. Pogodba » Ogersko. Prvi vspeh tridnevnega ministerskega posvetovanja o obnovitvi pogodbe mej Avstrijo in Ogersko je sporazumljenje, da se za določitev kvote izvoli posebna deputacija, katera mora takoj pričeti s posvetovanjem. Po obstoječem zakonu morajo deputacijske člane voliti obestranske zbornice, ne pa vladi sami. Po zakonu z 1. 1877 mora izvoliti avstrijski državni zbor 15 deputacijskih članov, in sicer jih izvoli 10 poslanska in pet gospodska zbornica. Pred desetimi leti je odposlala poslanska zbornica sledeče poslance: dr. Ozerkavski, vitez Javorski, dr. Kaizl, princ Liech-tenstein, Lupul, dr. Mattusch, dr. Menger, dr. Ple-ner, dr. Poklukar in dr. Sturm ; gospodska zbornica pa je izvolila naslednje člane: grof Coudenhove, Dumba, vitez Miklošič, grof Rovertera in Windisch-graetz. — Od imenovanih 15 poslancev jih pripada sedaj samo še 8 državnemu zboru. Ministerski predsednik bode takoj v prvi seji sredi februvarija poživljal poslance, naj izvolijo izmej sebe one može, ki imajo določiti kvote obeh državnih polovic. Jednako bode postopal ogerski drž. zbor. Rusija. Prognaustvo administrativnim potom, katero je bilo od cara Aleksandra III. v navadi, odpravljeno je po ukazu cara Nikolaja z dne 19. decembra. Do sedaj so imeli vsi guvernerji in mestni glavarji neomejeno pravico, da so pognali v Sibirijo ne samo „politično nevarne" osebe, marveč vsakogar, ki jim ni ugajal. Da so se vsled tega ruskim državljanom godile mnogotere krivice, je umevno in dovolj znano. Po novem ukazu je to krivično po-čenjanje samooblastnih guvernerjev v toliko omejeno, da morajo svoje predloge gledč prognanstva dobro utemeljene predložiti komisiji, kateri načeluje policijski organ notranjega ministerstva in v kateri je zastopano tudi pravosodno ministerstvo. Komisijski nasveti se morajo predložiti notranjemu ministru, ki ima konečno odločilno besedo. S tem je vsaj nekoliko oslabljena vsemoč birokratov, ki so se navadno ravnali po načelu : Bog je visoko — a car daleč. Novo sredstvo »oper socijalno demokracijo navaja zadnja številka „Hamburger Nacli-richten". Ta list namreč svetuje vladi, naj pazi nato, da ima vsaka občina zapisnik, v katerem je natančno razvidno, koliko pristašev socijalne demokracije ima dotična občina. Vsem takim osebam, ki bi bile v teh zapisnikih, in ki toraj vedno delujejo nasproti državnim idejam, odrekla naj bi se vsaka državna služba. Poleg tega naj bi se pristašem socijalne demokracije odrekla tudi aktivna in pasivna volilna pravica. Svet sam na sebi ni slab, toda skoraj gotovo težko izpeljiv. Socijalne stvari. Kmečko vprašanje. (Dalje.) Pro šli časi. Dobro nam dene, ko prebiramo stara družinska pravila, iz katerih se vidi, kako ugodno je gmotno živel časih kmečki stan, pa tudi kako živ verski duh je preveval celo javno življenje. Oskrbnikom po graščinah je bila ukazana kot najvišja naloga, da morajo v poštenem krščanskem življenju dajati vzgled poslom, katerim so predstojniki. Skrbeti morajo, da moli družina zjutraj in zvečer in da sploh vestno opravlja svoje dolžnosti. Posel, ki bi ostajal zunaj cerkve ali ki bi pred koncem božje službe ostavil cerkev, ni dobil pri obedu mesa. Ponočnjakom se je brž odpovedala služba. Skupna zemljišča, o katerih smo že nekoliko omenjali, so imela tudi mesta. Izumrlih ali zadolženih plemiških rodbin posestva so kupovala in jih uekaj dajala v najem slobodnim doživijenskim ali dednim najemnikom, nekaj pa uporabljala v blagor meščanov. Večina meščanskih rodbin je imela vsaj po jedno kravo in po jednega prešiča, ki sta se redila s skupnega sveta. Mesa se je po mestih neprimerno več povžilo, nego dandanes. Prankfurt nad Odro je imel začetkom 14. stoletja 10—12 tisoč prebivalcev; potreboval je na leto 30.800 glav goveje živine, primeroma dvanajstkrat več nego začetkom sedanjega veka. Za živež potrebna hraaa je bila zelo po ceni. Zato so bile pa vse stvari, ki služijo razkošju in lišpu, mnogo dražje. Funt žafrana je stal koncem srednjega veka več, nego močan konj. Pitan vol ni stal toliko, kolikor dva vatla žameta. Blagostanje je imelo seveda tudi svoje zle posledice. Vimfeling piše: „V Alzaciji in v mnogih nemških krajih so postali kmetje vsled bogatstva preširni in razkošni. Poznam kmete, ki ob svatbah in botrinjah napravljajo take gostije, da bi se za vse, kar se poje in popije, lahko kupilo malo posestvo ali vinograd. Kmetje dobro žive, se gosposko oblačijo in pijejo draga vina." Avstrijski pesnik Helbling piše, da so prav za prav v Avstriji samo kmetje slobodni. Na Češkem sta bili pred husitskimi boji dve tretjini zemlje v rokah slobodnega kmečkega ljudstva. Državni zbor je nekolikokrat zaukazal, da navadni kmet in delavec ne sme nositi dražje obleke, nego po po) goldinarja vatel; prepovedal je nositi zlato, bisere, žamet, svilo. To je sicer čuden način, zabranjevati razkošnost, toda mnogo nam pojasnuje. Pozabiti pa ne smemo, da je ta slobodni, človeški natori primerni razvoj vzbudilo krščanstvo. Poganska doba ni poznala druzega, nego gospoda in sužnja. Kristusov nauk je pa proglasil, da so pred Bogom vsi ljudje jednaki. Se v 7. stoletju je veljal irankovski in saški zakon, da je za ubitega hlapca manj plačati odškodnine gospodarju, nego za ubitega lovskega psa. Mnogi graščaki niso priznavali zakonov svoj'h sužnjev iu tlačanov. Njihovi otroci so se pisali po materi. Cerkev se je temu ustavila. Branila je z vso silo veljavnost takih zakonskih zvez. Hadrijan IV. je zaukazal, da noben graščak ne sme ločiti tlačane od svoje žene. S tem se je oslobodila družina in pričelo se je vrejeno življenje, ki je trajalo, dokler se ni obnovil zopet stari poganski družabni red tedaj, ko je proti cerkveni oblasti in proti pravi Kristusovi veri nastopilo pro-testantstvo. Napačni humanizem, pravi oče protestanstvu, je jel rovati temelje vsemu krščanskemu življenju. Poganska znanost, poganska umetelnost sta se jeli slaviti in vse, kar je bil veličastnega vzplodil krščanski duh, se je smešilo. V Bolonji in po druzih vseučiliščih se je proučavalo rimsko pravo in možje, ki so se ga učili, so vstopili v javne službe polni tujega duha. Norčevati so se jeli iz pravnih pojmov slovanskih in germanskih narodov, smešili so njihove priproste, a zato tudi nagle in cene pravde. Razsodišča, kakor jih je imela vsaka občina, so zato razpadala. Preje je bil civilni pravni red pri nas zelo jeduostaven. V rodbini je sodil starešina, gospodar. Občine so imele občinske sodnike ; nad njimi je bil sodnik občinske zadruge, mesta, deiele so tudi imele svoje sodnike. Tako je nastalo trdno občinsko, mestno, državno pravo. Pri pravdah se je obravnavalo vse ustmeno. Navadne je le pri najtežjih pravdah razsojal vladar. Rimsko pravo pa je uvedlo najgorji absolutizem. „Suprema lex regis voluntas. Quod principi placuit, legis habet vigorem." Ta načela so zavladala. Pravniki so se laskali nemškim cesarjem iu zato so dobivali mastne službe. Pravne naredbe so postale ljudstvu ptuje, nerazumne in skrivnostne. Birokracija in advokati so postali „varuhi" prava, ki je je preje čuval živi, po krščanstvu oblaženi duh. Vimfeling piše, da je po nauku rimskih pravnikov vladar v deželi vse, ljudstvo pa nič. Ljudstvo mora le poslušati, plačevati davek, robotati, tlačaniti in poslušati uredništvo. — Pravniki ne mislijo nič druzega, nego kako bi si izmislili novih davkov in jih naložili ljudstvu, češ da se mora držati kmet na uzdi. V resnici se je jel tudi držati. Nauk o absolutni vladarski oblasti*) je razdrl zdravo stanovsko samoupravo in je pričel uvajati namestu živih družabnih organizmov — sebični individualizem, ki ga po pravici preklinja vsak narodov prijatelj, ko vidi v naših dneh, kakšen družabni propad je njegova posledica. Zopet so nastali gospodarji in sužnji. Vladarji in grajščaki so podpirani od pravnikov jemali ljudstvu skupna posestva, pašo, gojzde, kakor dandanes. Lovsko pravico so si tedaj jeli pridrževati, ko so pravniki „dokazali", da pripada lov samo „gospodom" in da mora ljudstvo gosposkim lovcem celo zastonj pomagati pri lovu. Lahko bi nam bilo v to dobo primerjati naše sedanje čase, ko nezdrave pravne razmere vničujejo ljudstvo, ko dolgotrajno, drago, brezplodno pričkanje mej advokati zavlačuje pravde iu spravlja ljudi v revščino, toda rajše navajamo nekaj prič iz prošlih, sedanje pravne razmere uprav uvajajočih časov, ki dovolj jasno govore. Jakob Vimfeling piše 1507 : „Vsi, ki se potegujejo za pravico, pridejo do rok ljudij brez poštenja, ki se uče prava samo zato, da bi ljudstvo hujskali, napolnili si žepe in ljudstvo de krvi izsesavali." Učeni Gerson pripoveduje, da je neka gospa, zagledavši na pariškem vseučilišču toliko pravnikov, vskliknila: „Gor e, v moji domovini je jeden sam advoka* in že ta dela dovolj sitnostij, kaj se bo še - le zgodilo, ko pridejo vsi ti mej ljudstvo." IJrh Jasius je tedaj napisal: „Advokati napajajo sodišča s strupom, smejejo se sodnikom, sejejo prepir v občine in sovražita jih nebo in zemlja." Geiler, znameniti ascetični pisatelj**), je pridi-goval: „Advokati in notarji ribarijo v kalni vodi, hujskajo ljudstvo, da bi njim in pisarjem dajalo dovolj denarja. Njihov jezik je kakor jeziček na tehtnici, kdor več plača, tija se nagne. Kdor ima največ in največ d&, ima največje pravice." V neki drugi pridigi z 1. 1515 beremo: „Ti pravniki so potlačili naše pravo s tujim pravom in kar se je preje opravilo v jednem ali dveh dneh, traje sedaj mnogo mesecev in let." Sedaj smemo pač reči : Človeku, ki pozna zgodovino in ki ljubi svoj narod, se mora zdeti smešno, če advokatokracija zlobno napada katoliško cerkev in duhovstvo. Čudno je pri tem le, da laži o krutem cerkvenem gospodstvu najdejo še vedno dovolj vernikov, ko je veuder ravno zato, ker je tuje pravo pripravilo pot odpadu od cerkve, jelo propadati tudi nižje ljudstvo. O prejšnjem blagostanju, za časa cerkvenega vpliva na javno življenje, molče klevetniki in robne samo proti tedanjemu duševnemu „mraku in temi" ; iz dobe, ko je bila cerkev uropana vseh pravic in ko je vsled tega tudi kruto trpel kmet in delavec, pa razbirajo vsa zlodejstva in jib v brez-značajni nesramnosti podtikajo— cerkvi.'**) Cerkev, kije samaječalavnaših deželah vsled protestantstva, naj bi bila zakrivila to, kar so provzročili njeni sovražniki? Da to nesmisel verjame naš izobraženi svet, se res nekoliko čudimo, nikakor se pa ne čudimo, če iz peresa kakega novodobnega advokata zagleda beli dan kak pamilet proti cerkvenemu družabnemu vplivu, n. pr. kak 4000. — Tak pisatelj že v^, kaj mu najbolj kaže. *) Pravnik Martinus je n. pr. dokazal Frideriku rudeče-bradcu, da je cesar neomejen lastnik sveta. **) Pobožni in goreči katoliški duhovniki so se najbolj ustavljali krivičnim pravnim novotarijam. Zato so pa imeli tudi največ prestajati od njihovih sebičnih zagovornikov. **+) Cerkev, ki je bila pri nas po protestanstvu osužena, je pa ob tistem času drugod pokazala svoj družabno-vzgoje-valen vpliv. Jezični obrekovalci nuj si ogledajo, kaj je storila cerkev v Indiji, v Ameriki, v Avstraliji s svojim požrtvovalnim reševalnim delom. Sploh naj pa ne pozabijo, da je vse, kar se je v kulturnem in gospodarskem oziru dobrega ohranilo, sad tistega tako grdo obrekovanega cerkvenega družabnega vpliva. Družba sv. Mohora v ljubljanski škofiji leta 1895. (Dalje.) Podnormalno število. St. Pare leta 1895 1894 % 7. 246. Preserje........3-2 1-8 247. St. Rupert........3 2 3'2 248. Semič.........3-2 2-7 249. Sodražica........3*2 2-7 250. Št. Vid pri Cirknici.....3-2 2-9 251. Zagradec........3'2 4'3 252. Harije.........3-1 3*5 253. Cerklje na Dolenjskem .... 3 0 3-7 254. Črnomelj........3-0 2*8 255. Dobrepolje................30 2-9 256. Leskovec................3 0 3'5 257. Toplice.........2 9 2 3 258. Vinice.........2 9 3 4 259. Nadanje Selo.......2 8 2 8 260. Podgrad ........2 8 2-2 261. Senožeče........2-8 2-5 262. Trebelno........2-8 2-6 263. Križevo pri Kostanjevici ... 2 7 2-2 264. Skocijan pri Dobravi .... 2'7 2-9 265. Fara pri Kostelju.....2 5 2-3 266. Hinje.........2-5 2 3 267. Zelimlje.........2 5 2-7 268. Knežak.........2-4 2 2 269. Prem.........2-3 2 0 270. Raka..........2*3 21 271. Trnovo.........2"3 2-2 272. Kopanj.........2 2 1-7 273. Podzemelj........2 2 3 0 274. Trnje.........2 2 1-5 275. Vreme.........2-2 2-2 276. Banja loka........20 1-0 277. Draga.........2*0 1-9 278. Leskovica pri Loki.....2*0 2-7 279. Rakitna.........2-0 14 280. Košana.........18 2*6 281. Preloka.........13 1-4 282. Stari trg pri Poljanah .... 16 15 283. Studenec................1-8 46 284. Suhor.........1-8 1-8 285. Smihel pri Žužemberku ... 19 1-5 286. Vrh pri Vinici......1*7 1-7 287. Zagorje na Notranjskem ... 1'7 1-6 288. Dragatuš........0 8 0-5 Povprečno število v dekanijah. Nadnormalno število. St. Dekani je leta 1895 1894 °/o °/o 1. Radovljica........8 31 7-46 2. Loka .........7 28 6'72 3. Idrija.........7 31 7-13 4. Ljubljana................6 90 6 30 5. Kamnik..................6-29 5 42 6. Vipava..................6 19 5 91 7. Smarije..................5-98 5 45 8. Kranj.........5 94 5 81 9. Vrhnika..................5*78 5 28 Podnormalno število. 10. Moravče........5 31 5 20 11. Postojina................4-83 4 56 12. Šmartno................4-73 4 42 13. Ribnica ........4 56 3-84 14. Cirknica................4 53 4 09 15. Novo mesto..............4 40 3 57 16. Trebnje.........4 25 3-98 17. Žužemberk........3 91 3-69 18. Leskovec................3 64 3 51 19. Semič.........2 69 2 83 20. Trnovo.........2 33 2 36 (Konec sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 9. januvarija. (Častnim občanom) izvolila je občina Erzelj nad Vipavo gosp. deželnega predsednika Viktor barona Hein-a in vladnega tajnika in vodjo okr. glavarstva v Postojini, Viljem viteza Laschana. („Slovenski klub* na Dunaja") ima v soboto 11. januvarija t. 1. tretji svoj večer v ces. dvorani „Restaurant International" I. Neuer Markt 8. Gosp. dr. Mat. Murko bode svoje predavanje „o narodopisni razstavi češki" nadaljeval in končal. Začetek točno ob 8. uri. Za ta večer preskrbljena je veča dvorana, ena najlepših v tej restavraciji, t. j. „Kaisersaal". (Lojalnost in patrijotični duh Ljubljančanov.) Poroča se nam, da nobeno leto niso Ljubljančani T tako obiluem številu obiskali navadnih predstav v tukajšnjem Marijanišču, kakor letos. Vzrok je bil gotovo — igra, ki se je igrala in katero smo že označili. Ta igra predstavlja Avstrijo, kaže njeno celokupnost in povzdiguje hvaležno cesarja. In prav to je vleklo Ljubljančane tako, da je bila proti koucu praznikov igralna dvorana kar natlačena. Pa kako burno in veselo je občinstvo pozdravljalo vsako mesto v deklamacijah, kjer se izraža lojalnost in udanost do cesarja! To je pač lep iu jasen dokaz, kako pa-trijotičnega duha so Ljubljančani. Neki odličen gospod, ki je obiskal predstavo, rekel je: „K o bi povsodi tako ravnali, kakor se tukaj kaže, kmalu bi bili jedini vsi avstrijski narodi." (Iz Leskovice nad Loko.) V naši fari je bilo 1. 1895 rojenih 27, umrlih 25, poročenih 7. — V sosedni župniji Stara Oslica je č. gosp. župnik M. Pintar nevarno obolel. Priporoča se prijateljem v „memento". (Z Gorenjskega.) V zadnjem času je poslal „SI. N." svojega vestnega? poročevalca v radovljiški okraj, kateri ima menda nalogo obiskati vas za vasjo, župnijo za župnijo ter preiskavati vnebovpijoče krivice in odrtije, ki se gode v tem okraju od strani gg. duhovnikov. Dosedaj je ta poročevalec prehodil tri župnije, kjer so mu menda župljani, še bolj pa ondotni župniki najbolj pri sreu. Vspeh svojih pre-iskavanj je obelodanil v 299. štev. „SI. N." 1. 1. pod naslovom : „Čudne razmere". V Kropi je našel, da „ondotni sicer vrli župan le kima in uboga brez-pogojuo ondotnega g. župnika in se je poganjal zato, da se pobira za zidanje novega farovža 20°/0 doklada". — Iz Krope jo je mahnil kar na Bohinjsko Belo, kjer je. čujte in strmite, prevzel župniku ulogo „davkarja, kajti on pobira dušni davek in sicer od osebe 20 kr. — Odtod se je podal v Bibno, kjer je duhovniku zgovornost premagala vse ovire, da se je zavezala večina prebivalcev uplače-vati celih 7 let deleže za novo faro v Ribnem. Ni čuda torej, da vsklikn^ v sveti jezi: „Kaj vendar mislite? Hočete li nas popolnoma ugonobiti? Kje je krščanska usmiljenost?" Naposled kliče na pomoč ne morda orožnika, tudi ne c. kr. vlade, pač pa novega našega deželnega poslanca g. Ažmana, naj se potegne v deželnem zboru menda zoper take krivice. O uboga Gorenjska, ki imaš take duhovnike!? o srečna Gorenjska, ker si našla tacega zagovornika v „SI. N." !? — Res to so čudne razmere, ali hočem reči čudne laži. Kako resnicoljuben je ta poročevalec, se najbolj razvidi iz stvarnega popravka, ki ga je doposlal „SI. N." župnijski urad na Bohinjski Beli: Na podlagi § 19 tiskovnega zakona zahtevamo, da priobčite glede na dnevno vest: „Čudne razmere" v 299. štev. „SI. N." z dne 28. dec. 1895 ta le stvarni popravek : Ni res, da tukajšnji g. župnik pobira dušni davek ; ni res, da je dati od vsake osebe 20 kr.; ni res, da se ta dušni davek mora plačevati. Res je pi, da tukaj dušnega davka nihče ne zahteva in tudi ne plačuje. (Iz Črnomlja,) 8 januvarija. Z novim letom nastopimo pri nas mnogo vrsto poprav in naprav. Najvažnejše je to, da se bode popravila letos naša uboga, zanemarjena župnijska cerkev sv. Petra. Dolgo vrsto let je čakala, da se kdo loti dela in jo popravi v dostojno prebivališče božje. Prišel je, kakor ste že poročali, k nam goreč in vnet gospod župnik Frančišek Munda, ki je res v kratkem času dveh mesecev svojega bivanja v Črnomlju spravil vso reč glede poprave cerkve v tir. Da se bo pa res kaj zgodilo, je priča to, ker se je zidarsko delo že oddalo na dražbi zidarskemu mojstru iz Metlike, ki bo začel cerkev zunaj in znotraj popravljati, beliti začetkom meseca junija in bo v jednem mesecu gotov. Pa tudi notranja cerkvena oprava se bo oddala v delo spretnim rokam. Dobili bomo k staremu je-dinemu oltarju še dva nova, ker dozdaj so morali trije duhovniki vedno po vrsti maševati in drug na drugega čakati. Hvala Bogu, da se cerkev popravi, ker skrajni čas je bil za to. Druga velika naprava v prid ljudstvu bo vodovod. Kakor poročajo zadnje „Dolenjske Novice", se je vršila meseca decembra vodovodna obravnava, ki se je končala povoljno, tako da se bo po novem letu začelo delo in da bo do konca 1896. leta dodelana cela vodovodna proga. — Popravila se bode tudi mestna hiša v Črnomlju, kar je res potrebno. To pa stane denar. Vzeli bodo od kranjske hranilnice 20.000 gld. na posodo. Bo že za nekaj časa! — Še nekaj! Pri nas je bilo letos rojenih 131, umrlo jih je 89, torej je 42 več rojenih ; porok je bilo 30. Letos so bili ljudje jako zdravi, samo na Maverhu razsaja med otroci bolezen (osepnicr), ki pa še ni zahtevala nobene žrtve. (Iz Petrove Vasi pri Črnomlju.) Imeli smo 6. t. m. volitev zastopnikov v našo županijo. Za župana izvoljen je skoraj jednoglasno posestnik Janez Gerzin in svetovalci so mu Jakob Ivec in Matija Grahek. Veseli nas, da se je županija povrnila zopet v isto hišo, iz katere so sloveli vrli zastopniki naše občine že mnoga leta. Tako je bil oče našega izvoljenega ranjki Jauez Gerzin z dušo in telesom za našo občino, izzidati nam je dal šole ob času 40 letnice našega presv. cesarja Franca Josipa I., katerega napis tudi ta šola nosi. Ranjki Janez prizadeval si je tudi, popraviti našo podružno cerkev, tako, da še samo duhovnika manjka in imeli bi farno cerkev. Posebno pa zaupamo na našega novoizvoljenega župana, kajti izurjen mož je v vsaki stroki našega kmetijstva. Ta silno vzleden mož nam je dal novo upanje na novo trtovanje, kajti podal se je na Bizelsko iu se tam prepričal o novem trto-vanju in dal tukaj prekopati veliko oralov ter posadil nam na novo ameriške trte ter požlahtnil jih z našimi irtami. Za njim so sledili tudi drugi naši mejaši že zapuščene ručeške in semičke vinske gore, tako da v dveh letih bode rasla zopet košata vinska gora, katera nas bo rešila marsikaterih nadlog, kajti inače ni mogoče napredovati našim kmetovalcem. — Silno želimo tudi potrebno železnico že merjeno proti progi v Črnomelj. Prosimo torej pri tej priliki našega župana, da poprosi našega dež. poslanca v današnjem dež. zboru, da nam pridobi podporo, kajti inače ne more več izhajati naš kmet bele Krajine. Vljudno vabimo tudi našega kmetijskega potovalca, da ogleda našo trtno napredovanje naših vinščakcv in da bi dobili zdatno podporo c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, kajti naši mejaši si ne morejo praviluo prekopati brez denarnih stroškov svojo že davno umrlo trtje. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je 20 decembra pr. leta v Plešivcu na Štajerskem umrli posestnik Josip H a j š e k testamentarično zapustil legat stotih goldinarjev. — Mir bodi dobrotvornemu pokojniku! (Razpisane učiteljske šlužbe.) Na trirazrednici v Vel. Laščah mesto nadučitelja z letno plačo II. razreda iu prostim stanovanjem. Prošnje do 20. jan. c. kr. okrajnemu šol. svetu v Kočevju. Na trirazrednici v Šiški 2. učiteljsko mesto z letno plačo III. razreda. Prošnje do 1. febr. c. kr. okraj. šol. svetu za okolico ljubljansko. (Ustanova Jožefa Dullerja) za dekliško doto v znesku 500 gld. je za leto 1895 oddati. Pravico do nje imajo sorodnice ustanovnika, ki so se I. 1895 omožile. Prošnje do 10. febr. c. kr. dež. vladi. (S Prema na Notranjskem) 31. dec. V št. 24. „Rodoljuba" od dne 21. dec. lanskega leta je neki dopisnik s Prema nakopičil toliko neslanosti, obrekovanja in laži, da je s to šaro napolnil skoraj četrti del omenjenega lističa. Brez vsakega povoda grize in razliva vrli dopisnik svoj strup na vse strani in na vsakega, kdor mu ni po godu, enako besnemu psičku. Zitorej je pa tudi vsakdo, ki je omenjene neslanosti bral, brž pogodil, kdo jih je pisal. To je oni nesrečni siromak, kateri je imel že dvakrat „de-lirium tremens", da so ga ljudje varovati morali ; zatorej se ni čuditi, da ni še vse v redu v njegovi glavi, in da tako strastno napada ljudi, kateri mu niso nikdar nič žalega storili. Ne kaže, iu Vaš list, gosp. vrednik, mi ne bi gotovo toliko prostora privolil, ako bi vse te hudobne neumnosti hoteli zavračati. Nekoliko moramo pa vendar odgovoriti, da ne bi „Rodoljubov" dopisnik mislil, da je obrekovane in napadene osebe njegov dopis tako potolkel, da smo vsi izgubili oesedo. — Najprej je počastil bivšega Preroškega župnika gosp. Z. s tem, da ga ironično hvali, in potem dostavlja, kako napako so Premci storili, da so pred 12 leti omenjeuega gospoda volili v občinski odbor. Torej tako ljubezen ima vrli dopisnik do duhovnov, da ga še sedaj peče, da je bil g. župnik 2. voljen v odbor! Po besedici „baje", katero je pristavil, se vidi, daje izmišljen tudi izrek, katerega je neki g. Z. izustil zoper svojega naslednika. Druga oseba, katero tako neslano, brezmiselno napada, je trgovec Valentin Repinec, kateremu očita in se mu posmehuje, da nima lastne hiše, iu da je privrženec župnikov. No, ako nima ta Repinec druge napake, in ako mu dopisun ne more kaj druzega očitati, je gotovo vreden spoštovanja. Iu res ga ljudje spoštujejo kot poštenega, pravičnega trgovca in sploh zuač*jnega moža. Kar kvasi dopisun o tem, da se je trgovec Repinec pre-stlil iz ene hiše v drugo in da si ne more u» Premu primernega prostora vdobiti, je prazuo in neslano, ter ni vredno odgovora. Iz vsake besede je razvidna zavist in zlobnost. L udje kupujejo svoje potrebščine tam, kjer vidijo, da je boljša roba iu ceneja, in si ne dajo nikakor ukazovati, kam naj hodijo kupovat. Razun tega je pa tudi prodajalnica 2-čeva tako prazna, da razun tobaka in žganja, skoraj nič v nji ne nahajaš. Prav je imel tisti šaljivi Premec, kateri je nedavno rekel: „To je grozna botega — vse je že razprodano". — Ko je tako prazno slamo zmlatil o kupcu Repincu, omenja mi-sijona na Premu in blagega dobrotnika, kateri je pripomogel, da se je misijon pri nas vršil, ter začne udrihati po listu „Slovencu", češ, da ni hotel celega dopisa ali oklica Premskega županstva brezplačno natisniti, temuč je le na kratko vsebino poziva razglasil. Zdaj, ko je od takrat preteklo 11 let, pogreva stare reči ter se jezi, da mu ni hotel „Slovenec" vstreči, in je njegove prazne in dolge pozive le ob kratkem in v bistvu natisnil. Kaj vse taki ljudje od naših listov zahtevajo. Prav mu je „Slov." takrat povedal, da roka roko umiva. (Konec sledi.) (Iz Notranjske.) Na burji smo. Kdor je ni sam poskušal, nima pojma, kakšno moč ima ta srdita pihalka. Tudi verjeti noče, ako mu kdo pripoveduje, kakor ni hotel verjeti oni huzarski stotnik, ki je pred več leti vodil v zimskem času avoj eskadron iz Ajdovščine čez Hrušico v Ljubljano, pa je komaj jedno uro prišel dalje in izgubivši skoraj polovico jezdecev in konj, vrnil se nazaj. Krčmar mu je očitsje rekel: „Saj sem rekel, da ne hodite, zakaj niste ubogali ?" Tudi za časa zidnjih volitev je močno pihalo in ozračje socijalnega življenja se še zdaj ni popolnem umirilo. Tako se čuje iz Vipavskega, s Pivke in takozvane „Cufarije". — Na Pivki so liberalci poparjeni, ker zgubd načelnika svojega štaba učitelja Jelenca, ki je bil neumorno delaven agitator za svojo stranko. — Cerkljanski magnatje pa si od veselja manejo roke, ker je g. kaplanu Pešču, duši tamoš-nje konservativne stranke, tak6 hudo v noge stopilo, da siromak že malone dva mesca ni prišel iz sobe. Naj bi mu odpust in toplice pomogale k korenitemu zdravju ! Mnogo govorjenja je vzbudil dogodek na Rakeku, da je g. Seb. mahoma odvzeto vodstvo pošte in se je isto izročilo od direkcije v Trstu poslanemu uradniku. Vse ugiblje, zakaj in kako. Vzroki tiče v preiskovalnih aktih. Naj te ostanejo ondu, nismo toliko radovedni nanje. Le dve besedi naj rečemo. G. Seb. je v nekem „Poslanem" poudarjal, kako so njegovi poštni uradniki z delom obloženi, da ne vtegnejo še časnikov brati in tu pa tam „Slovenca" v roke vzeti. Kaj pa 15. okt. 1894 in 16. dec. 1895, — so li takrat imeli čas, priti v Planino agitovat pri volitvi volilnih mož in na Rakeku pri „Svetu" pisat pooblastila za volitev podžupana ? — Da, da, pošta zahteva neumorno delavnih, točnih in natančnih delavcev. Gospod M. se je baje izrazil, da bi najrajše vso Planino recimo popljuval. Ne verjamemo, da bi se ojunačil do tako groznega „mačka". — Pa, čemu tak srd na Planince? Kaj so hudega učinili? Menda ja niso ti krivi spremembe pri pošti na Rakeku ? Gosp. Seb. se je — tako je slišati — z vso besnostjo spravil nad svojo poštno koleginjo in začel brskati v starih smeteh, kje bi iztaknil kako pušico zoper njo. Posebno plemenito pač to ni in najmanj krščansko, reči: Ako moram že jaz utoniti, bom še tebe po-tunkal. Upamo, da bo tu predobra volja ostala na cedilu. — G. kolegi pri pošti, čuvajte se! Ako g. Seb. ve, da imate kak greh na vesti, vas bo brez pardona peljal k spovedi. Veseli so pa vendar nekateri, da je g. Seb. ob pošto, ne kakor bi mu to privoščili, — Bog ne daj, kdo bi bil tak, — ampak samo zato, ker se bo mogel zdaj z vso gorečnostjo, kakor je le njemu lastna, kot načelnik cestnega odbora posvetiti temu občekoristnemu delovanju. Pokazal je že, da se pri tem razume. Bovtarska cesta je ne malo njegova zasluga. Na vrsti je zdaj nekdanja zgodovinsko znamenita „stara cesta" Rakek Laze-Dol. Lcgatec. Naj se mu posreči, prej ko prej jo izpeljati. Visokemu dež. zboru nujno priporočamo, da jo vvrsti mej deželne ceste. Kakor se čuje, je odšla deputacija 4 mož iz Lakov v tej zadevi v Ljubljano do dež. poslancev. (Zdravje v Ljubljani) od 29. decembra do 4. januvarija: Število novorojencev 9, mrtvorojeneev 1, umrlih 13. Med njimi za ošpicami 1, za vratico (davico) 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katcrom 1, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 5. Med njimi so 3 tujci in 4 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 10, za škarlatico 6, za tifuzom 1, za vratico 1. * * (Goriške novice.) Vstrajuost slovenskih starišev v Gorici v boju za šolo moramo res občudovati. Kakor znano, je vlada dovolila meseca decembra 400 gld. podpore, ker je bilo vsled pomanjkanja denarja pre kinilo pouk društvo „Sloga" v svojih zavodih. S 1. jan. bi imelo mesto dati prostor in nositi troéke za novo šolo. A mesto ni storilo ni prvega, ni drugega. Stariši so vnovič tirjali na pristojnem mestu šole, brzojavi so švigali na vse strani in vlada je dovolila zopet 200 gld. podpore. Bavuopravnost, pravičnost v Gorici so prazne — puhlice. Slovenski stariši v Gorici so se zavezali, da svojih otrok ne bodo pošiljali v šolo pod Turn. Prav imajo! — Mestni zastop je dal prostor za graditev nove cerkve, ker je odbor zadostil stavljenim mu pogojem. V laškem jeziku brali smo nekje, da cerkev ue bo laška, da se bo v njej govorilo magari po — kitajsko, le po slovensko — da ali ne, ni bilo omenjeno. Pa saj list uže vedno „ex proposito" ne piše za Slovence. Se prznamo. Od tod nezaupanje od slovenske strani. — V Gosposki ulici prične poslovati menda še ta mesec poštna podružnica, katera je bila res potrebua. — Dr. Jožef Maurovich, bivši župan goriški nevarno boleha. — Židovski „Corriere di Gorizia" nesramno smeši Slovence. Kdor ne ve, da je v Gorici veliko Slovencev-davkoplačeralcev, kdor ue ve, da le štirje Slovenci v Gorici toliko davka plačajo, da imajo pravico tirjati svojo šolo, bi kmalu verjel „Corriereu". da v Gorici so Slovenci le : „kuharice, postrežnice, postrežniki in težaki (fakini) itd." — V Gorici pri mostu se je obesil 6. t. m. Anton Kocjančič radi prepira z bratom v dedščinih zadevah. — V Pod-gori pri Gorici je zgorel 4. t. m. senik čč. Uršulink v Gorici. Škode je 200 gld. Najemuik, ki je pomagal gasiti, je padel pri prenašanju vode po lestvicah, si zlomil nogo in se močno pobil. — Vreme imamo na Goriškem krasno, če tudi dokaj mrzlo. Rajši mraz, ko dež in sneg. * * * (Rim,) 6. januvarija. Stari rimski pregovor pravi, da ni pravi Rimljan, ki na dan „Epifaua" (tako imenujejo praznih treh Kraljev) ni pri slovesni procesiji, mej katero se nad vse priljubljeni „il santo bambino" prenese iz jaslic v svojo kapelico. Da je ta pregovor resničen, prepričal sem se popoluoms. Obširna cerkev Aračelska sprejme nad 18.000 oseb, zunaj cerkve je 124 po deset metrov širokih stopnic, trg pod cerkvijo je zelo obširen, in vsi ti prostori so bili natlačeni ljudstva vseh stanov, tako da je bila glava pri glavi. Prečastiti naš generalni minister je, spremljan od obilne azistence, ponesel priljubljeno podobo Jezuščka dvakrat po cerkvi in pridši na stopnjice dal je ž njo blagoslov tako rekoč „urbi et orbi"; tretji blagoslov pak je bil pri glavnem oltarju. Procesije so se udeležili v mnogem številu redovniki frančiškani, bratovščina brezmadežnega spočetja Marije Device in svetovni tretjered-niki, vsi s prižganimi, svečami. V številu omenjene bratovščine in tretjerednikov, ki so bili vsi v redovni obleki, so tudi imenitni grofi in baroni, ki se ne sramujejo, očitno pred vsem svetom pokazati svojo versko prepričanje. Ako še omenim, da so bili vsi ti udje „moški", je to pač veselo zngotnvilo, da j« v sprideuem Rimu še najti pravih starih Rimljanov, ki trdni v svojem svetem prepričanju ne upogibajo svojega koleua novošegnemu maliku. (Podružnica sv. Cirila in Metoda) za breški okraj bode imela občni zbor v ned. 12. januvarija 1896 ob 5. uri popoludna v dvorani „H itel Klembar" (narodni dom). Prijazno vabi k obilni udeležbi vse zavedne Slovence in Slovenke. (Kmetijsko podružnico so osnovali v nedeljo, dne 5. januvarija v Krizah pri Tržiču. Pristopilo je lepo število udov. Za predseduika je voljen g. stotnik Kump, grajščak na Golnik», tajnikom g. učitelj Jezeršek, blagajnikom Peter Jeraj, za odbornika Ignacij Lončar iu Martin Lončar. — Dal Bog novoosnovani podružnici obilo trajnih vspehov v po-vzdig iu napredek kmetijstva! Telegrami. Dunaj, 8. januvarija. Danes so se otvo-rili tržaški, isterski in predarlski deželni zbor. Dunaj, 8. januvarija. V današnji seji deželnega zbora jo predložila vlada predlogo glede sprememb zakona o realkah, mej temi tudi spremembo, vsled katere ima postati verouk na višjih realkah obligatni predmet. Trst, 8. januvarija. Danes se je slovesno otvoril deželni zbor. Slovenski poslanci so bili odsotni. Trst, 8. januvarija. Pri otvoritvi deželnega zbora je naglašal dež. glavar važnost opravil v pričujočem zasedanju. Vladni zastopnik namestniški svetnik Conrad je obljubil podporo od strani vlade. Brno, 8. januvarija. V današnji seji je predložil deželni odbor predlogo glede ustanovitve češke deželne višje realke v Oger-skem Brodu, katere prvi razred bi se otvoril v prihodnjem šolskem letu. Rim, 8. januvarija. Po poročilu „Agen-cia Štefani" iz Massave je položaj Italijanov dosedaj povsem ugoden. O Menelikovih četah še ni nikakega sledu. Dne 5. t. m. se je vnel boj mej obema prednjima stražama blizu Ma-save, ki pa ni imel za Italijane nikakih zlih posledic. Rim, 8. januvarija. Danes popoludne je umrl kardinal Granniello. Carigrad, 8. januvarija. Vsled močnih viharjev je ustavljen železniški promet na progi Carigrad - Adrianopel. — Urednik armenskega lista „Hairenik" je težko ranjen. Pariz, 8. januvarija. Brzojavka francoskega konzula v Praetoriji javlja, da so odložili orožje vsi prebivalci mesta Ivanov Grad. London, 8. januvarija. Po poročilu tukajšnjih listov je odpotoval angleški admiral iz Kapstadta v delagoaški zaliv, kamor je odplulo tudi več.parnikov. London, 8. januvarija. Uradno se potrjuje, da je vlada dala takoj sostaviti iz šestih ladij obstoječe brodovje. London. 8, januvarija. Brzojavka Bo-binsona na Chamberlaina iz Praetorije z dne 7. t. m. se glasi; Ivanov Grad se je udal danes brezpogojno. Uporniki so izročili ovožje. Predsednik Krtiger namerava izročiti Jame-sona in ostale vjetnike guvernerju na Kap-landu. Kriza je potihnila in nevarnost odstranjena. Carigrad, 8. januvarija. Po posredovanju nekaterih konzulov je prejenjalo sovraštvo mej prebivalci mesta Zeitun. Svilnati damasti 65 kr. do gld. 14'65 meter — istotako tudi črna, bela in barvena Hennebergova avila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd (okolu 240 raznih kakovostij in '2000 raznih barv, vzorcev itd.) poštnine in carine presto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni porto v Švico. 9—1 6 Tovarne za svilo G. Henneberg c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. Meteorologično poročilo. a * čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm ö| 9. zvečer 7S* 3 -3-7 sr. svzti. oblačno 9 7. zjutraj 2. popol. 784-rt 735-7 —3-6 —0-6 31. svzh. p. m. jvzh. oblačno jasno 06 Ane Plut iz Prevolj posestne pravice (190 gld) in Antona Pabjana iz Prevolj posestne pravice (80 gld.) dnč 17. jan. in 31. jan. v Žužemberku. Janez» Težaka iz Čuril posebtvo (1069 gld.) dnu 18. jan. in 20. febr. v Metliki. Srednja včerajšna temperatura —21°, in za 0 6 nad normalom. Eksekutivne dražbe. Jožefa K u ž n i k a iz Mal. Lipovca posestvo (258 gld. 60 kr.), Petra Blatnika iz Hlnj polovica posestva (1153 gld. 60 kr.), Marije König iz Brezovega Dola posestvo (465 gld.), Marije König iz Starega Loga polovica posestva (225 gl.), Marije Š t u r m iz Mal. Globocega zemljišče (2000 gld.), 17 1-1 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsegamogočni našo dobro, nenadomestljivo mater, oziroma staro mater, gospo Magdaleno Pogačar prvo omoženo Schneekenburger, n&dgozd&rja vdovo po dolgej in mučnej bolezni, večkrat prevideno s svetotajstvi za umirajoče, v 70. letu svoje dobe, dnd 7. januvarija 1896 ob 12. uri dopoldne poklical v boljše življenje. Drago ranjko priporočamo v blag spomin m molitev. Zagradec-Fužine, dne 7. jan. 1896. Žalujoči ostali. Namesto vsakega drazega naznanila. VABILO na shod katol. političnega društva, kateri bo v nedeljo, dne 12. januarija, ob pol treh popoludne v Pristavi pri Tržiču v hiši Jožefa Primožiča. Govorili bodo: Deželni poslanec A. Kalan: Kaj se vse zgodi, ako človek vlak zamudi. Profesor dr. Janez Ev. Krek: Kako ljubimo rodno zemljo. Deželni poslanec dr. Ign. Žitnik: Kakošna se nam kaže prihodnjost. K obilni udeležbi vabi odbor katol. polit, društva. .............11 ■——r M M «I H-«» Liniment. Capsici comp. 18—2 iz lekarne Bichter-jeve v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7ll kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 7o-8 Richter-jev liniment s,sidro' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno. Richter-jeva lekarna pri zlatem levu v P r 11 g i. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c.kr. priv. ustanov-leta 1832 tovarne, Ijene naDunaji. Povsod t zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crème za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 62—62 t.NujbolJe priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras I Bezirk, tefa nsplats Nr. 11, Parterre I X. Z. 1.1. X. xxxx*AXXXXXXXXX X X X X X XXXXXX Tesarski obrt V jffiiii | Nove ulice št. 5 Se priporoča v vsa tesarska stavbena dela. — Cene povsem terpežnemu, zanesljivemu delu primerno nizke. Domača tvrdka! Domača tvrdka! 658 26—16 * AAJ, Ivan Zakotnik mestni tesarski mojster in zapriseženi izvedeneo o. kr. deželne sodnije. 16 3-1 Razglas. Podpisani stavbeni odsek razpisuje mllVULeEkdO« d TmČMh© o popravila župne cerkve v Zagorju poleg Save, katera se bode vršila dne 23. januvarija 1896 ob 9. zjutraj v zagorskemu župnišču. Dotična popravila so računjena na 15.500 gld. av. v.; proračun in načrti so v župnišču na razpolago in pregled. Kdor se hoče udeležiti te minuendo - dražbe, mora oddati 10°/0 kot va-dijum, in tisti, ki bo vse to popravilno delo prevzel, pa vložiti 20°/0 kot kavcijo isti dan do dne zgradbe in kolavdacije. Zagorje poleg Save, dne 8. januvarija 1896. Za stavbeni odsek: Jakob Gross, načelnik. St. 39.856. 18 3-1 Razglas. Pobiranje pasjega davka za 1896. leto pričelo se je z 2. janu-varijem letos in )e plačati ta davek v okrožju ljubljanskega mesta od vsacega psa, izimši one, kateri so za varstvo uamotnih posestev neobhodno potrebni. — Lastniki psov naj si najpozneje do 20. svečana 1896. leta preskrbe letošnje marke, katere se dobe pri mestni bl&gajnici proti plačilu 4 gld. av. v. Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka se lastniki psov opozarjajo, naj v pravem času vplačajo takso, ker bode konjač od 20. svečana 1896.1. počenši vse one pse polovil, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke., Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 1. dan januvarija 1896. V zalogi Katoliške Tiskarne v Ljubljani izšlo je ravnokar: 11 Marijinih pesmij. za mešan zbor zložil Janez Pogačnik op. 8. Cena partituri 50 kr. Vsak glas velja 10 kr. Po pošti 3 kr. več. „THE GRESHAI" zavarovalno društvo za življenje v Londonu. Podružnica za Avstrijo: | Podružnica za Ogersko: DDnaj, L, Giselastrasse 11 Pešta, Franz-JosefBlatz v hiši društva. | št 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 31. decembra 1894 .........kron 138,416.475'_ Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1894 . . „ 25,319.668-_ Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)....................................304,342.593-— Mej letom 1894 je druStvo izdalo 9233 polic z glavnico .... „ 78,736.000 — Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v Ljubljani 469 (12-6) pri Gvidonu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje. « lekarna „pri zlatem državnem jabolku" Dunaj, I., Singerstrasse št. 15. J. Pserhofer-jeve niluaialno Li u n a j s k a i>orza. Dnč 9. januvarija. Sknpni državni dolg v notah.....99 gld. 90 kr. Skupni državni dolg v srebru..........100 , 55 „ Avstrijska zlata renta 4%......122 „05 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 99 „ 95 „ Ogerska zlata renta 4».......121 „90 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 98 „ 90 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1005 „ — . Kreditne delnice, 160 gld............359 , 25 „ London vista...........121 , 40 , Nemški drl. bankovci za 100 m.nem.drž.velj. 59 „ 30 . «O mark............11 B 85 , 80 frankov (napoleondor)............9 „ 611/», Italijanski bankovci........44 „ 10 „ C. kr. cekini......................6 „ 69 „ Dni 8. Januvarija. državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. !864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo jonskega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne ielezaice 3% . „ „ južne železnice 6% . „ „ dolenjskih Železnic 144 gld. — kr. 156 „ — 192 . 50 99 „ — H 140 „ 75 129 „ 25 105 „ — 112 „ — n n 99 „ _ n 218 „ 50 n 168 „ 60 131 „ — 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 133 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........68 St. Gen6is srečke, 40 gld.......69 Waldsteinove srečke, 20 gld......54 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 163 Akcije Ferdinandovesev.železn.,|1000gl.st.v. 3355 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 466 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 99 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 62 Montanska družba avstr. plan.....80 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 160 Papirnih rubljev 100........128 — kr. n 25 . 25 „ 75 25 50 37 Nakup in prodaja | vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. » Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K a I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „IE EBCII Wollzeile it. 10 Dunaj, lariihilftrstrusi 74 B. t* SdT Pojasnila TBtt V vseh jeaptdarakih in «naninih «tvarah, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaaijakih vrednostni papirjev in «Mtni «viti za dosego kolikor je mogočo visooega | obrestovanja pri popolni varnosti 3»- naloženih glavnic.