Poštnina plafon* ▼ gotovini. Leto LXVH., št. 68 LJubljana, sobota 24. marca 1934 Cena Din L- lznaja vsak dao popoldne, izvzemsi nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petij vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst & Din 3.-, večji inserati petit vrsta DiD 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl iavek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO LN UPRAVNTSTVO LJUBLJANA, fvnafljeva ulica At. 5 Telefon flt. 3122, 3123, 3124, 3126 in 8126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica L telefon at 66, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu ▼ Ljubljani At. 10.351. IZTREZNJENJE HA MADŽARSKEM Z rimskimi dogovori so politični krogi vedno bolj nezadovoljni — Bofazen pred Izolacijo — Madžarska se mora sporazumeti pred vsem z Malo antanto Dr. Beneš še enkrat o Avstriji Budimpešta, 24. marca r. Dočim so bili tukajšnji politični in gospodarski krogi sprva navdušeni nad rimskimi dogovori med Mussolinijem, Gombošem in Dollfussom, se je sedaj po nedeljskem govoru g. >Iussolinija in po odmevu rimskih protokolov v drugih državah razpoloženje znatno preobrnilo. Predvsem je madžarske kroge vznemirilo dejstvo, da se o madžarskih revi zi oni -stičnih zahtevah pri rimskih pogajanjih sploh ni razpravljalo in da v rimskih protokolih ta kardinalni problem madžarske politike ni niti z besedico omenjen, niti samo naznačen. Tudi v svojem nedeljskem govoru je Mussolini omenil madžarske revizionistiene zahteve docela izven okvira rimskih dogovorov in še to le na ponovno zahtevo madžarske^ ministrskega predsednika Gomboša, dočim se je Mussolini odločno uprl zahtevi, naj se madžarske revi-zionistične zahteve upoštevajo tudi v političnem protokolu o rimskih razgovorih. A baš v Mussolinijcvem govoru, ki je na eni strani sicer ustrezal madžarskim zahtevam, pa vidijo na drugi strani otežkočenje izpolnitve njihovih želja. V madžarskih krogih namreč mislijo, da je Mussolini s svojimi terito-rijalnimi zahtevami Italije v Afriki, ld jih je posebno na^lašal, zelo zmanjšal možnost sporazuma med Italijo in Francijo, a od tega sporazuma je po mnenju madžarskih krogov v glavnem odvisna diplomatska rešitev revi zi oni -stičnega vprašanja. Gomboševo potova- nje v Rim torej madžarske javnosti ni pomirilo, marveč le še bolj vznemirilo. V političnih krogih se vedno bolj uveljavlja mnenje, da je Gombos s svojimi rimskimi dogovori zapeljal madžarsko zunanjo politiko v »cono največjih nevarnosti«, ki se že oblikuje v pogajanjih Hitlerj az Jugoslavijo. V zvezi s tem ne opozarjajo samo na vršeča se trgovinska pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo, marveč tudi na dolg razgovor, ki ga je imel Hitler z bolgarskim generalom Žekovim, ki je po svojem povratku v Sofijo brez prikrivanja povedal, da se Nemčija zbližanja Bolgarije in Jugoslavije ne bo le veselila, nego tudi po vseh močeh podpirala, kajti med Nemčijo in Jugoslavijo ni nikaldh sporov. O se to zgodi, bi bila Madžarska dejansko še bolj izolirana, kot je bila doslej in bi vsi rimski gospodarski dogovori padli v vodo. Zato vse bolj prevladuje mnenje, ki ga podčrta vaj o zlasti gospodarski krogi, da je Madžarski predvsem potreben sporazum z Jugoslavijo, odnosno Malo antanto ter da je docela zgrešena politika režima, ki se je brez pridržka obesil na Mussolini ievo barko. Mnogo komentarjev vzbuja tudi dejstvo, da Gombos o rimskih dogovorih ni poročal v poslanski zbornici, marveč za zaprtimi vrati v zunanjepolitičnem odboru in da doslej ni bilo izdano še nikako uradno pojasnilo. Iz tega sklepajo, da je naletel Gombos v odboru na ostro kritiko ter da sedaj išče izhoda iz zavožena situacije. Praga. 24. marca. A A. ČTK poroča. Odgovarjajoč na postavljena vprašanja ored odboroma za zunanje zadeve parlamenta in senata je zunanji mini^rter dr. BcneS vnovič poudarjal važnost končne rešitve avstrijskega vprašanja za evropsko politiko. Dr. BeneŠ je nato izjavil, da ie zadovoljen, ker so vsi govorniki hladnokrvno pramolrili nedavni govor Museolinija. Celo opozicionalni o odvzierrrj madžarskega ozenvliac, kor mu je dobro znano, kako so ravnali na mirovni konferenci pri določevanju mei in teritorijalna pripadnosti, kako je zlaeti ravnal vrhovni evet. v katerem so bili zastopniki Amerike, Velike Britaniie. Italije in Francije. Če pa je to Mussolini v resnici izjavil, ematram, je dejal dr. Beneš. da so te besedo plod n ^sno razuma. Glede evropske eolidamoeti, o kateri je neki poslanec izjavil, da je ni več. je dr. Baaiee izjavil, da kaže primer Italije in njene borbe za rešitev avstrijskega vprašanja, da \ .-ndarle obetajaio napori za. sodelovanje. Dr. Beneš ie končal svoja izvajanja s tem, da bo po njegovem mnenju prišlo do eodp-lovania tufli v vprašanju po-dunavja. in sk-er df> političnega in gospodarskega sodelovanja. Na koncu koncev bo postranskega pomena. kakšno bo končno im° tega d inavekega vprašanja. Seja senata Danes se Je pričela podrobna razprava, ki bo trajala do torka — Veliko zanimanje za ekspoze zunanjega ministra Beograd, 24. marca. r. Senat je na včerajšnji seji končal načelno razpravo o proračunu in je na koncu popoldanske seje z 62 proti 6 glasovom odobril proračun v načelu. Na danšnji seji se je pričela podrobna razprava o proračunu. Razpored je tale: Danes bodo razpravljali o proračunih vrhovne državne uprave, pokojninah in inva-lidn:nah. državnih dolgovih in rezervnih kreditih ter o proračunih finančnega, pravosodnega in prosvetnega ministrstva. Jutri so na vrsti proračuni notranjih zadev, vojske in mornarice, prometa in socialne politike, v ponedeljek pa zgradbe. trgov;ne. šume in rude. telesne vzgoje. V torek bo o priliki razprave o proračunu svojega resora podal zunanji minister ekspoze, v katerem se bo dotaknil tudi najnovejših dogodkov v mednarodni politiki. Nato bo sledila še razprava o finančnem zakonu, tako da se bo po vsej priliki v torek zvečer vršilo zaključne glasovanje o proračunu. Na današnji dopoldanski seji so bili po kratki debati in po pojasnilih, ki jih je podal finančni minister, sprejeti proračuni vrhovne državne uprave, penzije in invalidnine ter proračun finančnega ministrsta. V debati je govoril med drugimi senator g. dr. Gustav Gregorin, ki se je v svojem govoru bavil predvsem z odnošaji do Italije in zahteval nekatere remedure. cijelnih krogih odklanjajo vsako izjavo o tem, kakšna vprašanja bo načela japonska vlada v neposrednih diplomatskih pogajanjih z ameriško vlado, so v dobro poučenih krogih mnenja, da bo Japonska postavila naslednje zahteve: 1. Ukinitev prepovedi priseljevanja Japoncev v Ameriko, 2. Priznanje Mandžukua in 3. Ukinitev ameriških mornariških in letalskih oporišč na Filipinih. Japonska bi se zato obvezala, da na pomorski konferenci leta 1935 ne bo zahtevala enakost mornarice. Končno smatrajo, da ni izključeno, da se bo pri teh razpravah govorilo tudi o sklenitvi ameriško-japonske nenapadalne pogodbe. Ponovna obdukcija Staviskega in Princes Samomor Princea popolnoma izključen — Se Štirje kompromitirani poslanci bodo izročeni sodišču Pariz. 24 marca. AA. V zvezi s poročilom, ki ga je dal pred | arlamentarnim preiskovalnim odborom o aferah Staviskega poslanec iz Bordeauxa Philip Henriot. trde dobro poučeni krogi, da se francoski parla ment sestane v sredo ali v četrtek, da izroči 4 poslance sodišču. Henriot jih je nam reč obtožil, da so ti poslanci leta 1926 intervenirali v korist Aleksandra Staviskega in da so tedanje sleparije Staviskega ostale zaradi tega nekaznovane Ti poslanci so Proust. Hulin. Pouv in Odin. Pariz. 24. marca. AA Pri ponovni analizi posmrtnih ostankov sodnika Alberta Princea sta pariška sodna zdravnika Pau! Baltazar in Leroux v prisotnosti štirih di- jonskih zdravnikov dognala tole: 1. da je pri sodniku Princeu nastopila smrt, ker je njegovo truplo povozil vlak; 2. da je bil Prince omamljen z nekim opojnim sredstvom, predno so ga položili na železniško progo; 3. da so podplutbe na sodnikovem licu nastale preden je vlak razmesaril sodnika; 4. da so sodnika Princea položili na tir nezavestnega in 5 da govore vsa dej stva proti samomoru. Pariz, 24. marca. AA. Iz Chamonixa poročajo, da so tamkaj davi odkopali v prisotnosti zastopnikov oblastev posmrtne ostanke Alekandra Stavikega. Danes jih prepeljejo v Pariz radi nove sodno-zdravni-ške preiskave. Tajna pogajanja međ Ameriko In Japonsko Pogajanja se nanašajo tudi na vaine vojaške zadeve — Vznemirjenje v angleških krogih London, 24 marci.. w Izmenjava not med Ameriko in Japonsko je izzvala v londonskih političnih krogih znatno pozornost, posebno ko se je pokazalo, da so se pog«ianja med obema državama zače-!a že 1. februarja in se od tedai o niib ču-•a najstrožja tainost. Listi smatrajo spo-qzum Amerike z Japonsko kot prvi korak -a -oriznanje Mandžukua po Ameriki. *Daily Telegraphvi zahteva v zvezi s tem naj bi Amo rika o svojih namerah poučila Društvo narodov, da bi države Društva narodov prav tako opustile svo*:» politiko nepriznanja in mogle uživati v Mandžu-ku" enake pravice, kakor jih nameiava očividno Amerika tamkaj zamenjati za svoje priznanje. Wa«hlngton, 2S. marca. w. Dasi v ofi- Proces proti atentatorjem zaključen Beograd, 24. marca. r. Pred državnim sodiščem je bil danes končan proces proti Orebu, Podgorelcu in Begoviču. ki so bili obtoženi, da so poizkušali izvršiti atentat na Nj. V. kralja o priliki njegovega bivanja v Zagrebu. Danes je govoril samo še zadnji zagovornik obtožencev odvetnik Sima Iva-niševič. Ko je predsednik vprašal obtožen" ce, aH imajo še kaj pripomniti, so vsi po vrsti izjavili, da se pridružujejo izvajanjem svojih zagovornikov, la pa se vsi globoko kesa j o svojih dejanj in prosijo za milo kazen. Sodišče naj upošteva, da so bili zapeljani in da so v glavnem zaradi bede in siromaštva za denar siužili izdajalcem. Sodba bo objavljena, v iredo 2S. t. »n. ob 11. dopoldne. 800 mrtvih v Hakodatu London. 24. marca. AA. Iz Tokija poročajo: Dozdaj so v Hekodatn našteli nad 800 mrtvih. 80 trupel so našli na dvorišču neke šole. 60 oseb, ld so jih morali zaradi požara evakuirati, je umrlo zaradi mrazu. Nemško-ruska pogajanja so se razbila Pariz. 24. marca. AA. Iz Berlina poročajo, da so sovjetsko - nemška trgovinska Doeaiania vcerai definitivno prekinili. Dosedanja noaaiania niso ispela. Sovjetska delegacija M zahtevala petletni kredit v znesku 300 milijonov mark za nova soviet-ska industrijska naročila v Nemčiii. Obenem naj bi Nemčija podaljšala sovietsk? menice, ki letos zapadeio. za eno Wo. \?mškn de-legaciia ie te predloge odklonila. Omejitev deviz v Nemčiji Berlin. 24. marca A A. Zaradi povečanja pasivnosti nemške zunanje trgovine ie devizna centrala sklenila, da dovoli aprila meseca samo 35% zahtevanih tujih deviz. Borzna ooročJIa. INOZEMSKE BORZE. Curih. Pariz 20.38. London 15.76. Ne\v York 906»/a. Bruseli 72.10. Milan 26.55 Madrid 42.20 Amsterdam 208 40 Berlin 122.75 Dunaj 56.50. Praga 12.85. Varšava 58.30. Bukarešta 3.Q5. V Planici je vse pripravljeno ... Glede vremena se ni treba bati — Tekmovalci treni« rajo — Pred velikim krstom naše skakalnice Rateče-PIanica, 24. marca Naša Planica na« še nikoli ni pustila na cedilu. Snega je dovolj in velika skakalnica za Slatno je pripravljena kakor se spodobi. Ploskev so od včeraj na danes še enkrat steptali in tako je pripravljeno za jutrišnja tekmovanja več ko dobro. Vreme je precej zanesljivo in ne daje povoda za skrbi. Fo včerajšnji ponižni rosi so se davi skoraj popolnoma razgubili oblaki in okrog poldneva se je začela izgubljati tudi megla, ki pa ni takšna, da ne bi od časa do čas« skozH njo pokukalo solnce. Temperatura je okrog ničle in če nas ne varajo napovedi domačinov in strokovnja" kov, se ni bati katastrofe, temveč je pričakovati izboljšanja. Vsekakor za izvedbo tekmovanja ni nobene nevarnosti. Dom Ilirije je središče organizacije. Poleg funkci jonarjev je sprejel pod svojo streho še devetčlansko ekipo Norvežanov, in sicer Hofa, Sorensena, Allstada. Ullanda, Guttormsena. Sigmunda in Birgerja Ruu-da. Nashen Urdala ter Avstrijca Holla iz Malnitza in Weissbacherja iz Beljaka. Razen njnh »o na trening prispeli tudi na^ tekmovalci, in sicer Palme. Šramel, Istenič, Novšak. Dečman in Pribošek. Pri včerajšnjih treningih, ki so končali % rekordom Avstrijca Holla na 83 m in pri katerih je skočil Birger na 82 m, si je $ra-mel poškodoval koleno, a tudi Istenič je tako nesrečno padel, da oba najbrž ne bosta mogla jutri startati. Norvežani so skakali med 60 in 70 m, deloma tudi nad 70 metrov. Prepričani so, da bo jutri padel rekord in da bo nemara dosežena znamka °0 metrov. Danes ob 11. so odšli zopet na trening, skakali bodo rudi še opoldne, nato pa bo skakalnica zaprta in temeljito pripravljena za jutri na svoj veliki krst, ki naj ji prinese slavo in ime ene najve-čjih in najbolje urejenih skakalnic vse Evrope. Imena Birger in Sigmund Ruud ter Sdrensen jamčijo za to. Pri včerajšnjih treningih »o vsi norveški tekmovalci, pa tudi Avstrijec H6U, pokazali diven stil in razen enega, so bili vsi skoki izvoženi. Jutri bo v Planici na startu elita svetovnih smučarjev, ki je prišla ob za- ključku sezone iz vseh krajev Evrope, da tu še enkrat pomeri svoje sile in nvoč-i in da letošnjo smučarsko sezono krona z rekordnim uspehom, ki najbrž ne bo izostal. Zatorej jutri vsi v Planico, saj je vremve ugodno in n« dela nobenih skrbi' Zadnja navodila Posebni vlak odide iz Ljubljane ob 6.30, namenjen je v glavnem smučarjem in pride ob 8.30 v Planico. Ustavil se bo na gorenjskem kolodvoru, v Skofji Loki. v Kranju, Lescah, na Jesenicah in v Planici Povratek iz Planice je ob 19 Posebni vlak bo imel tudi zvezo z vrhničanom m kamničanom. V Planici sami jc vse urejeno za sprejem ln preskrbo gostov. Prvi posebni v tok bo počakal v Planici sami in bo po tekmi •^oste odpeljal v Kranjsko goro. Bliru skakalnice bo tudi urejen zasilen buffet, kjer bodo nudili čaj in razna okrepčila. Opozarjamo, da se obeh vlakov lahko poslužijo tudi oni, ki imajo režijske karte ali drug« ugodnosti na železnici oziroma znižano vožnjo! Dva posebna vlaka Is Zagreba odpelje ob 5. posebni vlak već sto zagrebških smučarjev in prispe v Ljubljano ob 8. zjutraj m odpelje ob 8.16. Ta vlak je drugi posebni vlak, ki bo odšel pol ure za prvim in eventualni zamudniki ali pa oni, ki jim jc prvi prezgoden, sede)o nanj. Darila zmagovalcem Zavedajoč se važnosti me dna rodnih skakalnih tekem v Planici so naši naiodlič-nejši predstavniki javnih oblastev razpisali za zmagovalce krasna darila. Tako bo prejel amagovalec v konkurenci zlato uro. darilo ministra za telesno vzgojo g. dr. Hair žeka, drugoplasirani pokal ban dr. M a ruši-ča, razpisana pa so še tri darila. Tako bo prejel tekmovalec, ki bo dosegel najdaljši skok, posebno darilo, ravno tako tudi najboljše plasirani Jngosloven. Darila, to >e pokale, so darovali poleg omenjenih ie župan dr. Puc, Zveza za tujski promet in SK Ilirija- Ing. Franjo Dedek pripoveduje Italijanske oblasti so ravnale z njim vseskozi korektno Ljubljana, 24. marca. Inž. Franjo Dedek se je anocl po polletni odisejadi vrnil domov v naročje veselih svojcev. Po polletnem odmoru je zopet mogel prižgati svojo priljubljeno pipo, ki jo je moral ves ta čas pogrešati ln se moral zadovoljiti z italijanskimi cigaretami. Z velikim zadovoljstvom je ravno tifečal v UBtih svojo pipo, sakor da bi hotel nadoknaditi ves iTgubljeai čas, ko ga Je poeetil naš poročevalec. G. inž. Franjo Dedek nam je radevolje popisal vse svoje burne doživljaje, ki so ga prisilili, da mu je bila za šest mesecev odvzeta svoboda, še sedaj se mu vidi na obrazu zadovoljstvo, ko mu je bilo včeraj v zaporu sporočeno, da je »assolto«, da Je prost. V kratkih besedah je opisal svoje doživljaje. G. inženjer se Je 17. septembra peljal z avtomobilom na Reko, kjer Je dal pri nekem Italijanskem fotografu razviti svoje filme Policija je med tem te filme, ko je bil pri licitaciji na Sušaku, zaplenila Poklicali so ga na reško kvesturo, češ, da mor- neicaj pojasniti. Tu so ga prid-^žali do 10. zvečer, čeprav se je poveljnik kve-sture ves čas trudil, da bi pojasnil zmoto, "se Intervencije pa niso zalegle in so in-ženjerja Dedka aretirali ter ga v njegovem lastnem avtomobilu prepeljali v Trst. Filmi, ki Jih J-s oašla policija, so bili pokvarjeni ln so italijanske oblasti sumile, da Jih je inž. Dedek nalašč sam pokvaril. V Trstu so ga nato namestili v takozvani jezuitski jetnišnici, ki je na zelo slabem glasu. Se isti večer so ga zaslišali. Ves dogodek je bil za inženjerja slino mučen in se mu je dozdevalo, da je prišel nad nJega, kakor se sam izraža »ffcnimondo* — vesoljni potop, kajti nvidel je, da so sodniki, k\ so era zasliševali, prepričani, da imajo opravka s špijonom velikega obsega. Cez nekaj dni so ga z njegovim avtom, ki ga je vodil sam preiskovalni sodnik, odpeljali na kraj. kjer je fotografiral vojaško kuhinto. Taim so našli nove obreme nilne momente ženska, ki zapira železniške rampe, je namreč izjavila, da Je Inženjer Dedek, predno je rzročil fotografski aparat naredniku, nekaj z njim manlpuli ral. kar je potrdilo sum, da je filme nalašč pokvaril. Ravno na to se je upiral ves sum italijanskih oblasti in so na podlagi tega dvismili proti inž Dedku obtožbo zaradi špijonaže. Preiskovalni sodmik mu je izja vil, da bo moral pred izredni tribuna! v Rim. Prepeljali so ga nato v zapore v Koper, kjer je v pričakovanju živeč ves čas v negotovosti prebil božič in novo leto. Ni čuda, da je bil duševi,,.> zelo potrt ln da mu Jed nI teknila. V tem času Je dobival redno dopise od svojega prokurista Pod-leantka, na katere Je tudi redno odgovarjal. Na pobudo zdravnika jetnišuice je dobival najboljšo hrano in je tmalu krlso srečno prestal. Sredi Januarja Je prišel v Koper novi preiskovalni sodnik od tribunala iz Rima Bil Je v pravem pomenu besede gentleman. Vao preiskavo je obnovil ln ponovno zaslišal vse priče. Da bi Lzjavo čim prej pojasnil, se je 24 dni mudil na meji in se Je vrnil z rezultatom, ki Je Inženjerja Dedka veselo presenetil. Policija v Rimu, ki Je pregledala inženjerjeve filme, je po na pornih poskusih filme toliko popravila, da »o se mogli kolikor toliko sposnati. S tem je bilo dokazano, da predstavljajo filmi posnetke zgradb, ki Jih je inženjer Dedek zgradil v Jugoslaviji. Rimska policija je tudi dognala, da so bili filmi pokvarjeni zaradi tega, ker niso bili razviti pri zeleni, temveč pri običajni rdeči luči, kar Je pripisati napaki fotografa. Italijanski fotograf, zaslišan pod prisego, je to napako priznal. S tem Je bila zadeva rešena in če ne bi bilo tragičnega nesporazuma zaradi pokvarjenih filmov, sploh ne bi prišlo do inž. Dedkove aretacije. Preiskovalni sod nik iz Rima je storil več. kakor Je bila njegova dolžnost. Ves čas so z gospodom inženjerjem Dostopali navzlic Btrogin, predpisom nadvse korektno in je in*. De dek poln hvale. Odločno demantira vesti, da so zapori v Kopru nehigijenični in da Je kuhinja slaba, ker se je mogel preprl čatl baš o nasprotnem. Tudi sarablnjerj so z njim ravnali kar najboljše. V zapon se Je smel vsak dan na ^ellkem dvorišči sprehajati, tudi Je imel na razpolago čt vo, edino časopisov ni dobil. Ko ao mu v Kopru sporočili, da j« prost, Je takoj sedel na vlak in a« odjK ljal v Trst, obenem pa Je to sporočil av jemu pravnemu zastopniku v LJubljani r Milanu Komnu Med pripovedovanjem s ves Čas prihajale pismene čestitke od št* vilnlh prijateljev in znancev, mnogo jih je bilo tudi, ki so priči5 g inženjeri osebno čestitat Inž. ^edek ras naproš. da nr tem mestu sporočimo njegovo t-hvalo vsem prijateljem, ki so ▼ tem čas z nJim čutili, posebno pa je dolžan zahv; lo svojim uradnikom, ki ao v času nJego^ odsotnosti vestno vodili vse posle njegovi fa podjetja. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, r i im-: i> i tv& Kino Mutira: V*« ie komedija, kino Ideal; V znamenji križa. Kino Dvor: V svitu zkd: >£rxinska muha« ob 14.15 v kinu Matici. Slavnostna akademija Ljubljanskega Sokola ob 20. v l*nionu. Udruženja rezer>iiili oficirje* ol>čiii zbor ob 17. v društvenem prostoru. >Zvezda«, II. nad. Udruženje jugoelov. inienjorjev in arhitektov, sekcija Ljubljano, občni zbor ob 19.80 v lastnem lokalu, Kongri-cmi tre l-FT Društvo »Soča«, predavanje [j dr. Rri!~ ia ob 20.30 >?ri levu<. VI. delavski prometni >ečer >Svobodec in >Zarjc< ob 20. v Delavski zbornici. Krajevna organizacija JNS MeMni tre letna skupščina ob 19.3«") v mestni posvetovalnici. PRIRKDITVK V NLDRIJ0. Kino Matica: Revizor iz IVtr-(Vlasia Burian). Kino Ideal: V znamenju križa. Kino Dvor: M imi ja, ZKD: >Spanska muha« ob 11. dopoldne v kinu Matici. Kino Šiška: Njena Visokost nrodatalka. Glavna skupščina združenja pletilrer oh 9.30 v mali dvorani Trgovskega doma. Bano rinska skupščina Rdečega kriia ob 10. na magistratu. Kolo jugoslo* enskih sester obftni zbor ob 15. v mali dvorani Kazine. Slavnostna akademija Ljubljanskega Ao kola ob 15. v Unionu. Društvo >Delo in eksistenca« ustanovni občni zbor ob 10. v salonu >Pri levu«. Mladinski odsek Sokola I. na Taboru ftaianka za moško in žensko deoo ob 15. v veliki dvorani Sokolsketra doma. KAC : Ilirija: mednarodna noeometna tekma ob 16 30 na Igrišču Ilirije. Hašk : Primorje ob 15.80 na isrriftftu Primorja. Pred be km a ob 14. Crosgeountrv prvenstvo Ljubljana or» 11. pod Cekinovim gradom. DEŽURNE LEKARNE. Danes in Jutri: Mr. Bahovec. Kongresni trg 12, Hočevar, Liubljana VII. Celovška cesta 84 in Ustar. Sv. Petra eesta 78. &xt9G€t mita Za veliko noč ima vsak svoje: \edtr brez višjih pretenzij klobaso, nezmernet šunko s kruhom, plebejec kolač, a za mene poeta je velika noč pripravila kakor sapica lahko ln kakor pena, ki se je iz nje porodila Venera, rahlo ter kakor solnee rume no pinco. Lepo oblo in trdo ter sladko se topečo kot pomladno sanjavo žlahtno de vičko. Iz oken pekov in slaščičarjev se nam že smehljajo in vabijo k prazničnemu vživanju. O poezija/ Po dva kovača so . . . O proza! Kakor tedaj pred 6 leti ali neko llko več, ko so bila jajčka po poldrugem di nar ju, sedaj jih pa peki dobe na debelo po 30 par, in kakor tedaj, ko je bila moka po 5 Din, sedaj je pa le po 2.S0 kila. Prav nič niso večje in težje pince sedaj, morda pa ta spoznanje manj sladke, ker se Je pač cukerček tako neznansko podražil. Kaj pa hočemo, saj živimo od izgube. Veselo Alelujo vsem ubogim mojstrom pinc/ Občni zbor Jeseniškega »Bratstva' Jesenice, 24. marca. Na Jesenicah je sicer več športnih klubov, a med najagilnejšimi je gotovo »Bratstvo«, katerega občni zbor je bil te dni. Po pozdravu predsednika Lojzeta Božiča je poročal tajnik Cinkovic, da šteje klub 131 članov in naraščaja. Kakor prejšnja leta, je tudi lani priredil običajen klubski dan, ki je pokazal sadove sistematičnega dela ln vzgoje. Klubovi dohodki so znašali lani 47.869, izdatki pa 44.736 Din. kar je razvidno is poročila blagajnika Ručigaja. Klubo-vo premoženje znaša 13.791 Din, inventar je pa po poročilu gospodarja Pogačnika vreden 30.183 Din. Zborovalce je pozdravil župan g. Zab-kar ter z >epim besedami bodril članstvo k se intenzivnejšemu delu in Se večji ljubezni do kluba. Za smučarski odsek je poročal njegov načelnik, znani naš internacionalec Janko Smolej. Odsek je priredil klubski dan, na katerem si je pribori' naslov klubskega prvaka v teku Polde Markelj, v skokih pa Ivan Zupan. Bratstvo se je udeležilo pod-saveznega tekmovanja na Bledu, medklub-skih tekem, tekmovanja na Rnšci, raznih drugih prireditev kakor tudi tekem za prvenstvo JZSS in SKJ. Fran Smolej si je v Planici pri državnem prvenstvu med Jugoslovani priboril prvo mesto v teku, pri tekmah za slovansko smučarstvo v Zakopanem na Poljskem je bil pa med Jugosloveni najboljši. Odlično se je plasiral tudi pri prvenstvenih tekmah SKJ. O lahki atletiki je poročal Drago Cerar. Omeniti je zlasti, da je klub znatno razširil svoje igrišče in ga tako uredil, da je gotovo eno najlepših v dravski banovini Zi mladinski odsek je poročal Tone Ručigaj. Klub ima precej nadarjenega naraščaja, ki se z uspehom udejstvuje v rpznih sekenah Med najmočnejše odseke spada nogometni, ki je o njem poročal Jože Cinkovic. Odsek šteje 50 igračev, klub je odigral lani 6 prvenstvenih in !VS prijateljskih tekem Pomladi si ie priboril tudi prvenstvo podeželja. Razmerje golov znaša 161 proti 10* v korist »Bratstva« Pri volitvah ie bil zopet za predsednika izvoljen Lojze Božič, v odbor pa večina starih delavcev, pritegnjenih ;e pa b^o k sodelovanju tudi neka] no rih moči. Križi in težave škofjeloških gostilničarjev Obenl zbor Združenja gostilniških podjetij. — Tudi gostilničarje tare gospodarska kriza Mirim kraljica čokolade Specijalitete so: MLEKTTA polmlečna čokolada R A VITA —- mlečna s kavinim okusom MASLJTA — dezertna čokolada brez primesi GRENTvITA — plemenita gorčica naravne čokolade. Zapomnimo imena, da moremo zbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. Lepo pomladno vezivo Lfibliana, ZA. marca. Eden naših naipopoilarneiših fotografskih umetnikov, ki ie z dnurimi dvicnil etopnio našesa fotoamat ^retva na res zavidno višino, prof Janko Ravnik, naa !e za prve pomladanske dneive kn velikonočni* praznike razvejiil zopet t novo serijo umetniških originalnih razgJ>?>dinic - fotografi i, ki se ne le morejo kosati z vsemi podobnimi inozemskimi izdelki, nego iib po umetniški vrednosti celo prekašajo. Človek, ki tiči iz dn^va v dacn v m?st>u, niti ne ve. koliko preletnib le«pot skriva v eebi nala slovenska zemljica. Odkrivaro nam io vedno % večjim 'jspehom naši nal-mnrljivciši fotoamateru, m*! katerimi ie ontovo e*letn naiodluTi'MŠih baš prof. Janko Ravnik, ki sicer svoro umetnost preoei skriva sam vase. a nam vendar z vsako novo sliko dokaže visoko kakovost svotica dila in Studija. Nova serija niesovih fotografij, ki obsega 12 slik. ie rarzen ene barjanske zajeta na našem lepean Goreinisfla?m, ki vsakemu fotonmateriu in letoviščariu naidi vedno nove in nove zanimivosti. Slike obsegajo motiv* iz Rateč, iapod Storžiča, iz Robanovega kota e pogledom proti Ojstrici, iz Martuljaka, z Vogarja v Bohinja, z Zgornfe-ra Jezerskega in z Uskovniee v Bohinju, a ostale, ki ne predstavljajo kraiev. neeo le pnbujeno naravo, nam pristavljajo rničnl avrikelj. narcise izpod Golice in prvi pomladanski teloh pol^g zadnie, izredno uspele, ki nam kaže breze na našem Barju. Kakor smo ž? naglasili, eo vse elike te najnovejše prof. Ravni kove serij? res prava umeteiiške dela, ki zaslužijo narvečio pozornost naše iavnosti, ker eo obogatile našo še precej skromno domačo zalogo umetniških razglednic-fotografij. a polee tega nam razodevajo našo zemljo v vsei njeni lepoti in mikavnosti in so torei tudi važno in pomembno propagandno sredstvo aa naS turizem. Prosvetno delo šent-lovrenskega Sokola Trebnje, 23. marca. To pot so si naši vrli šantlovrenskl diletanti izbrali Petar Petrovičevo dramo v 3 dejanjih »Duše«, ki smo jo videli v nedeljo in s katero so se Igralci predBtavili po zmožnostih na eni in Po pridnosti na drugi strani ter si ponovno zagotovili upravičeno pohvalo kot najpridnejša in naj-marljivejša diletantska sokolssa družina mirenskega sokolskega okrožja. Br. Pugelj ln s. Perkova, ki sta »Duše« spravila na oder, pač nista pričakovala, da bodo igralci občinstvo tako zadovoljili in sta z uspehom svojih igralskih duš v resnici lahko zadovoljna. Sentlovrenčani so pokazali a to igro mnogo igralskega napredna in marljivost družine zasluži vse priznanje. Petrovičeve »Duše«, globoka ljudska drama, se godi v sedanjosti. Pisatelj slika veliko duševno trpljenje kmečke družine Staničeve, ki kljub premožnosti okuša vse gorje in razdvojenost med posameznimi družinskimi člani. Jela Staničeva ima sina Štefana in pastorka Nikolo. Sin Štefan je imel v mladosti dekle Jelo, k\ ga je ljubilo, a razmere niso dopustile zakona in odšel je v Ameriko. Delal je v Ameriki, trpel in hrepenel. In to hrepenenje ga privede zopet domov, kjer pa gospodinji že Lela kot žena Nikole, katero so razmere prisilile, da ga je vzela, četudi je ljubila med tem še vedno Štefana. Med Štefanom in Nikolo zavlada sovraštvo, ki se tako stopnjuje, da Nikola ponovno skuša ubiti Štefana. Razdvojene duše silno trpe in konec temu trpljenju napravi Lela s tem. da se vrže v notok, kjer utone, čas celi rane. tud« najhujše, in končno si Štefan in Nikola odpustita in se v ljubezni do polja in domačih posvetita delu. da ohranita dom in rešita polje, ki je kot posledica njunega trpljenja neobdelano tudi trpelo. Slati Jela Staničeva je bila skozi vsa tri dejanja nedosegljiva in je bila vln^a v pravih rokah. Prav dober je bil tudi Bo- gelj, hlapec pri Staničevih, ki prinese v igro nekoliko veselosti in Je njegova originalna igra prav zadovoljila. Tudi Stana Je bila predvsem naravna in je vlogo rešila z nje lastno originalnostjo. Glavne vloge Štefana. Nikola in Lele so dali tz sebe pač vse, kar so *moglI. Vloge zahtevajo močnih čuvstvenih igralcev, naravnih ln neprisiljenih gest, predvsem pa večjega odra. da pride igralec do razmaha. Ako se bodo na-61 vrli Sentlovrenčani v bodoče izpopolnili 6e v tem, bo družina zmožna, da nastopi Še pred tako kritičnim občinstvom in v tem smislu še mnogo uspehov. —an. Živilski trg LJubljana, 24. marca. 2ivil8Ki trg Je že po vsej sili t pred-praznicni konjunkturi, prezaložen Je ln Je v primeri s tem mnogo premalo kupcev. Izreden naval je zlasti na perutninskem trgu, ki je bil danes pretesen za vse pro dajalke ter so morale mnoge razložiti Jer-base tudi ob zelenjadnem trgu vzdolž mesarskih stojnic. Tudi prostor za zelenjavo Je bil pretesen, če bi meščani pojedli toliko salate, kolikor Je je te dni na trgu, ti morali zboletl za salatno boleznijo. Vendar se zgodnja zelenjava več ne poceni. Tako n. pr. prodajajo te več tednov spi načo po 2 Din merico ln le tu ln tam ,>o 1.50 Din. Berivka je tudi še po 2 Din. Ne koliko predraga se zdi zelena koleraba, ki Je dobiš samo tri Komade za dinar. SIcer pa nI nobenih sprememb pri cenah zelenjave. Le cena uvožene cvetače neprestano Bkače. Nedavno so prodajal! cvetačo po 4 Din kg, danes pa po 7 ln 6 Din. Prekupčevalci na kmečkem zelenjadnem trgu so bili danes najbolj založeni s pomarančam*., ker je pač konjunktura za nje. Tudi na stalnem sadnem trgu so danes v denar predvsem pomaranče, ker bi brez njih butare ne Imele pravega pomena. Butare so pa danes prodajali tudi na Vodnikovem trgu, kjer je kmečki trg za zelenje ln tudi vzdolž mesarskih stojnic, toliko Je bilo te pisane robe. Na trgu Je še dovolj Jabolk. Najlepša so prodajali po 9 Din kg. Razveseljivo je, da Je naš trg založen tako dolgo z Jabolki kljub najslabši sadni sezoni. Drugo je seveda vprašanje cen. če bi bila jabolka cenejša, bt jih nedvomno ie zdavnaj razprodali. »Sirovine za pirhe je toliko, da nas ni treba skrbeti, če se bomo lahko založili vsi z njimi. Danes so prodajali že skoraj splošno jajoa 22 komadov za 10 Din ln le izredno lepa par po 1.50 Din. Gospodinje so se tudi lahko založile z zaklano perutnino, ki jo Je razen mesarja prodajal tudi prodajalec Iz Zagreba, ln sicer gosi po 12 Din, race po 14 in pure po 16 Din kg. Semenskega krompirja je bilo tudi dovolj naprodaj na debelo, najlepšega so ponujali po 80 par kg. Novomeška podružnica SPD Novo mesto, 25. marca, V torek 20. t. m. se Je vršil v mestni posvetovalnici občni zbor podružnice SPD. Iz poročila društvenega predsednika g. dr. Franja Ivanetiča posnemamo, da je bilo pretečeno leto Jubilejno, tako za osrednje SPD, kakor tudi za novomeško podružnico, ki je proslavila lOletnico krsta Trdinovega vrha na Gorjancih. V svojem poročilu je predsednik nadalje omenil pomen SPD za narod. Pri ustanovitvi SPD pred 40 leti Je bila turlstika pri nas Izključna domena Nemcev, ki so si po letu 1890. hoteli osvojiti in germanizirati naše najlepše gorenjske kraje. Žalostno je bilo tudi deJBtvo, da Je takrat veljala parola: v družbi nemšku-tari! Jasno je, da je rodilo to močan odpor v našem ljudstvu in da so se vzdignili narodno zavedni turisti in ustanovili leta 1893. SPD s sedežem v Ljubljani. Vpliv nemške turistovske organizacije je bil zmanjšan in njihove gorske postojanke so prišle v last narodnjakov. SPD šteje danes preko TSOO članov, ima 29 podružnic s 54 planinskimi domovi ln kočami. Prireditev ob priliki 10. obletnice krsta Trdinovega vrha na Gorjancih Je močno odjeknila med prebivalstvom in so se naše vrste pomnožile. Društvo si je postavilo nalogo postaviti na Gorjancih planinsko kočo na Maličevem krču. Za stvar je SPD zainteresiralo metliško tujsko-prometno društvo, v čigar okrilju se je ustanovil v ta namen »Planinarski odsek«. V Novem mestu je 32 subseribentov z 11.570 Din Podružnica je priredila dne 6. januarja t. 1-plesno prireditev, čije čisti dobiček je znašal Din 2372. Nadalje je sklenil odbor prirediti jese- tev 08 'SLOVENSKI NARODi, dne 24. marca 1934 Btrtn S. Za povzdigo našega tujskega prometa Iz zanimivega referata zborničnega tajnika dr. Ko četa na plenarni seji zbornice za TOI Skladišče parketov zgorelo -Majhen požar, a izredno vefika škoda. — Nad 4000 m2 parketov uničenih Ljubljana, 24. marca. V drugem delu svojega poročila se je zborn'čn: tajnik dr. Koce dotakn l pron-e.-nega vprašanja, ki je v zelo ozki z/lz; a pospeševan jem tujskega prometa. Brez dobrih cestn:h zvez si ne moremo misli tuj" skega prometa kar velja zlasti za dravske banovino. Y naši banovini imamo 615 km državnih cest. 1078 km banovinskih cest I. reda ;n 2SS9 km banovinskih cjst II. reda. skupaj torej 4087 km banovinskih ceat. kar pomen: da imamo okrog 15 odstotkov državnih cest. d<~čim je minister 2a zg-adbe v proračunski debati izjavil, da ie v vsej državi 2^ odstotko\ državnih cest. Naša banska urrava stori za ceste Kolikor more, saj ie žrtvovala lan: nri 87.OO0.O00 banovinske^ proračuna 26,000.000 maienjeln,ii izdatkov za ceste, dočim ie dota -ja s s^-ani države z okroglo 4.000.000 Din i saj za po-• ovicD premajhna. Glede železniškega prometa je omeniti, ua posveča nafa direkcija vsi pozornost tujskemu prometu in gre tujcem v vsavem j o^le^u na roko Olide n« nov., povišanje cen vozn:m ;stkom zarad: po r 't nja transportne takse bi bilo umestno, da bi že :zni-ška uprav.* uvedla polovična, tako z\r>ne weekend-xa-te, ]c; vehale oa sobote zjutraj do ponedeljka zjutraj, in sicer za vse vlake in se rekcije na 150 km. V z c? s tem je omeniti vprašanje ugodnostn:h \o- Venj za posamezne skupine, ki so < daj možne ie i okviru steupin SPD, dočim mo~ rajo druge skupine posebej pros ti generalno direMerkur< in pričel izdajati Narodnogospodarski Vestnik«, ki ga je tudi urejal 2 leti. Kot slovenski narodnogospodarski pisatelj je dr. Murnik pričel orati ledino. Predvsem je poročal o državni akciji za ohranitev in okrepitev obrtnega srednjega stanu s članki »Malemu obrtniku v pomoč« ter »Osnova in poslovodstvo obrtnih, pridobitnih in gospodarskih zadrug«, ki so še danes zanimivi, zavzemal se je pa tudi za razstave vajenskih del. >0 varstvenih znamkah« je napisal večje samostojno delo v »Trgovski Vestnik«. nato je pa sodeloval tudi pri novem »Narodnogospodarskem Vestniku« z važno razpravo o postanku in organizaciji trgovskih in obrtnih zbornic, kjer se je zavzemal za priključitev štajerske k Ljubljani, kar je bilo velikeea političnega pomena. Po prevratu je za ZTOI sestavil spomenico o tedaj jako perečem vprašanju ^Kontrole proste trgovine« in z njo v zvezi »O dopustnem trgovskem dobičku«. Kot referent je pisal tudi za veliko nemško delo. ki je izšlo na Dunaju, o naši slamnikarski in žebljarski domači obrti, kjer je posegel tudi globoko v zgodovino. Pri trgovskem društvu »Merkurju« je bil dolgo vrsto let odbornik in je bil za svoje zasluge izvoljen tudi za častnega Člana. 2e 1. 1901. je v Zbornici sprožil misel za osnovo slovenske trgovske akademije. Misel, ki se je po prevratu uresničila brez ovir, je tedaj zadela na hud odpor Nemcev in vlade, doseženo je bilo pa vsaj tolika, da je vlada dovolila zbirati ustanovni sklad, ki *e v teku let dosegel znatno vsoto. L. 1906" je spravil v tek ustanovitev deželneea Zavoda za pospeševanje obrt* v Ljubljani, pozneje je bil pa tudi v njegovem kuratoriju. Po prevratu 1919. je pa dr. Murnik sprožil v Zbornici tudi misel za ustanovitev velikih vzorčnih Sejmov — brž ko bi dopuščale razmere. Tudi na konferenci, ki jo je vlada sklicala L 1920. da razpravlja o prireditvi velike obrtne razstave, je prodrlo Murnikovo mnenje, naj se namesto enkratne razstave prirejajo vsako leto velele jmL Izvršil je prvo organizacijska dela za I. ljubljanski velesejem in je vas čas član velesejmskega izvršilnega odbora. Čeprav je vedno nastopal kot naj odločnejši Sokol, so ga vendar vedno tudi nasprotniki spoštovali kot naikorektnejšega uradnika in strokovnjaka. Jubilant je pa tudi že od dijaških let odličen sotrudnik našega lista, saj je leta 1896 in 1897 urejal sokolsko rubriko ter tudi pozneje napisal dolgo vrsto podlistkov, ki so med drugim tudi dokazali, da je tudi kot humorist pravi brat Rada Mur-nika. Razen prav informativnih gospodarskih člankov je v našem listu objavil prve članke o pravi sokolski misli in organizaciji, na kar je naš list še danes ponosen. Njegove razpiave so mnogo pripomogle k napredku našega narodnega gospodarstva, zlasti pa k razvoju pravega sokolstva. Najfinejši čut za ritem pri telovadbi pa temelji na dr. Murnikovi veliki muzikalnosti, saj je bil njegov učitelj klavirja sam slami Hofmeister. Vse življenje dr. Mur-nika je mogočna harmonija, ki nai zveni še dolgo njemu v srečo in narodu v korist! Zborovanfe trboveljskih rudarjev Trbovlje, 23. marca. V ponedeljek ob 9. uri dopoldne je sklicala II. skupina rudarske zadruge v Delavskem domu zb ^rovanje rudarj ;\ k* s-' ga je udeležilo okrog 500 rudarjev. Na zborovanju je poročal pokrajinski načelnik II. skupine o skrčenem obratovanju rudnikov, ki povzroča porast revščine v rudarskih revirjih. Položaj se od lanskega leta ni mnogo zboljšal, na poletje se utegne pa še poslabšati, če nova pogajanja za dobave premoga državnim železnicam ne bodo ugodno zaključena. Stara pogodba poteče 1. aprila. 7^ato je nujno potrebno, da se ta pogodba pravočasno sklene, ker bi sicer nastopilo nekako brezpogodbeno stanje, od katerega ie druga leta trpelo le delavstvo. Zastopniki II. skupine so že 12. januarja s posebnimi vlogami opozorili merodajne činitelje na to okolnost, zato je pričakovati, da bo letos pogodbi pravočasno sklenjena. — II. skupina je zaprosila merodp ;ne činitelje, da bi se naklonil« manj zaposlenemu delavstvu sedaj za velikonočne praznike primerna podpor* bodisi v denarju ali živežu, ker plačuje delavstvo tudi prispevke v Bednost-ni fond. Zastopniki delavstva so dobili osebno zagotovilo, da se bo skušalo njihove predloge uvaževati. Nato je govoril Pliberšek o razdeljevanju š^htov ob praznovamih dneh, o intervenciji zaradi nakazovanja življenskih potrebščin na račun procentov v rudniških kortzumih, nato pa omenjal razne stanovske zadeve, ki se tičejo delavstva. — Govornik ie naglašal, da je dolžnost delavskega zaupnika intervenirati za vsakega delavca, bod;si katerega koli prepričanja ali nazora. — Govorn.k je zatem prečita" resolu' i o, naslovljeno na bansko upravo, ministrstvo železnic s ci jalne polftke ter sume in r-de, ^ katerih se opsuje težak položaj ru -ar-^k^ega delavstva zaradi Številnega praznovanja, ter prosi, da bi se pospešila predstojeća pogajanja med TPD in drž. železnico za dobavo premoga in da bi se dobavne koli-5:ne primemo zvišale. Resolucija je bila soglasno sprejeta. — Končno je govornik še omenil, da je rudarska oblast volitve delegatov v II. skupino potrdila, nakar je pre~ čital imena izvoljenih delegatov s pripombo, da naj vsak delavski zaupnik stori v revirjih svojo dolžnost. — K besedi se je nato oglasil še delegat g. Giuliati. ki je apeliral na vodstvo skupine, da bi pogosto prirejala zborovanje, da bo članstvo obveščeno o delu svojih zaupnikov. Skupina naj bi skrbela za to. da bi se dovršile nedograie-ne hiše na Tereziji, kjer bi našlo stanovanje 50 družin. Stanovanjski problem naj se reši s pravilnikom, ki se naj sestavi v sporazumu z del. zastopniki. Skupina naj skrbi za to. da se uzakoni eksistenčni minimum in minimalne mezde za vso državo. V svrho sanacije bratovske skladnice naj prispevajo vsa rudarska podjetja v državi od producirane tone rude po Din 5.— v sanacijski fond Bratovskih skladnic, kar je bilo že lansko leto predlagano, pa se do danes še ni ničesar ukrenilo na meroda nih met*;h. zato je treba znova to zahtevati in vztrajati, da se to uzakoni. — Vse predloge delegata g. G;uliatija so zborovalci soglarno osvojili, nakar je predsednik g. Filip Murn zaključil zborovanje. Inserirafte V »Slovenskem Narodu*1 Ivančna gorica, 23. marca. Kojiiaj poldrugo leto j« minilo, ko j« uničil požar v Ivančni gorici obsežno leano skladišče g. Josipa Zajca, kateremu je tedaj zgorelo več vagonov najlepših desk, Se ae je v včerajšnji noči zopet pojavil na kemeu vasi rdeči petelin, to pot v skladišču parketov tovarnarja g. Jo&ipa Košča-ka. Bilo je okrog 23.15, ko so kriki »Tovarna gori!« bu1 ali 2306). Radio kotiček Ltjbliana, 24. marca. Izšla i3 2. številka tedeoetke radijske revije »Naš val<. V elavnem ie oosvečena. ve-likemu tednu in ie srl*ie vsebine in opreme š? poDolneiša od prve. Polen podrobne obrazložitve eporeda domačih oddai in ir»lo£neNašeea vala« to. kar *e naša mvnoert pogrešala: T?den^ko revijo, ki ne bo vršila le informativne službe, temveč ki bo obenem tudi elika našega kurtjrne?a napredka. Uverfeni amo. da se bo revija uveljavila v vseh plasteh našeea naroda, sai ie pisana v poljudni. vs-Mn razumljivi obliki Ln bo tudi nudila dovolj zabave in razvedrila Kakor smo obveščeni, se revija na želio ljublianskih radio-.poaluSa'lcev prodaja tudi po vseh večjih trafikah v Ljubliani. Naše letalske znamke Ljubljana, 24. marca. Obairno smo ie večkrat poročali o naSi zračni pošti in javili lani junija meseca, da je postna uprava razpisala natečaj za. načrte letalskih znamk v vrednosti po 60 par, 1, 2, 3 m 10 Din. Razpis je zahteval lepe pokrajine ali slike mest, nad sliko pa letalo ali kak drug emblem za karakten-zacujo zračnega prometa. Za natečaj ae je javilo do konca septembra 28 konkurentov iz nase države. Razsodišče za oceno načrtov je imelo seat članov: Sefa postnega odseka ministrstva za promet Tuteka. upravnika državne markarnice ing. Ma-nojlovića, direktorja umetniške sole v Beogradu iivanoviča. akad. slikarja ta profesorja beograjske iimetniske Šole Ivano viča in Radovi ca ter predsednika Jugo-slcvenske filate^istične zveze Evgena De-rocea. JUGOSLAVIJA JjSrrOC/IABMJA Razsodišče je due 4. decembra prisodilo prvo nagrado 6000 Din načrtu zramke m sliko Dubrovnika, ki jo je napravil tna-nl ljubljanski grafik Janez Trpin, drugo nagrado 4000 Din je dobil risar Rudolf Gorjup z Viča za znamko s sliko cerkve na Oplencu. a tretja nagrada 2000 Din Je bila prisojena osnutku s sliko blejskega jezera, ki je delo naftih znanih dekorativnih umetnikov ing. arh. Janka Oniahna in ing. arh. SerajnJka, a četrto nagrado 1000 Din je dobil slikar GJorgje Andrejevič-Kun iz Beograda za osnutek z mostom v Mostar ju, za peti osnutek s sliko slapa v Jajcu, ki je bil vložen pod Šifro pisma v rombu, je pa razsodišče predlagalo nakup za 1000 Din. Kakor je obljubljeno, pridejo te znamke takoj v promet, kakor se spet prične zračni promet. Na znamki za 50 par bo slika Bleda, na znamki za 1 Din slika mosta v Mostarju, na znamki za 2 Din slika Jajca s slapom, na znamki za 3 Din slika cerkve na Oplercu, a na Trpinovi znamki ki jo objavljamo, bo vrednost izpremenje-na v 10 Din. Znamke bo izdelala državna markami ca v knjigo tisku ter pričakujemo, da bodo boljše od slavnih zmazkov ob veslaških tekmah. <5e bodo letalske znam-Ke izdelane lepo in dobro, se jih bo tudi prav mnogo prodalo in bodo prav močna propaganda za lepoto naših krajev, razen tega pa predvsem tudi priča o estetski kulturi Slovencev. Naši umetniki pri konkurenci pač niso mislili, da bo v prvi vrsti odločal vpodobljeni kraj, zato jih je pa večina poslala le po en osnutek, ker so računali, da bo razsodišče ocenilo predvsem estetsko stran osnutka, nato pa samo naročilo pokrajine po svoji volji. Tako bi dobili harmonično serijo, sedaj bomo pa imeli 5 gotovo po stilu različnih znamk petih avtorjev, kar seriji gotovo ni v korist. NaJHm umetnikom zaslužene fcefrttt-ke! ŠAH I iohrova turneja po Jugoslaviji Ljubljana, 24. marca Znani češkoslovaški Šahovski velemojster Flohr je nameraval takoj po veliki noči prirediti dalj&o turnejo po Jugoslaviji in bi imel po vseh večjih mestih simultanke. Flohr, ki je piecej »drag« mojster, za vsako produkcija zahteva nič manj kot 1000 Din. je stavil za gostovanje v Jugoslaviji gotove pogoje. Zahteval je, da se priglasi najmani 15 mest, ker se mu sicer turneja ne izplača Rok za prijave je potekel, prijavilo pa se je samo 10 mest in je bil zato šahovski sa vez prisiljen, da nameravano turnejo prelo ži za nedoločen čas. Kakor smo že*.poročali, bi moral Flohr nastopiti rudi v Ljubljani, kjer bi igral proTi 50 nasprotnikom. Floh rova simultanka bi bila prav senzacija za Ljubljano, ker je LSK hotel proti češkemu velemojstru postavil svoje najboljše šahi ste. Po Flohrovi turneji v Rusiji in Litvi, kjer je igral skupno okoli 1500 simultanskih partij in je štiri petine odloČil v svojo korist, ga smatrajo za najboljšega mojstra si-multank, ki ga ne prekaša niti topogledno priznani Aljehin. Danes monumentalni velefilm V znamenju križa ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.Vi uri zvečer jutri ob 3., 5., 7. in 9% Lzpromemba. — Ali si že dolgo znan s to blondinko? — Tri mesece. — Ona pa pravi, da s« poznala ie leto dni. — Da. toda takrat je bila ie čmola sk a. Med umetniki. — Zakaj si pa tako razburjen? — Kaj nisi čital? Ta nesramni kritik je neusmiljeno raztrgal moje slike. — Beži no, saj ni vredno govoriti. Ta sploh nima lastne sodbe, cm samo ponavlja, kar pravijo drugi. Čudne reći se gode. Profesor Integral stopa zamišljeno po cesti. Na levi nogi ima rjav čevelj, na desni pa črn. — Za boera, kaj pa to pomeni, — ga ustavi kolega, — saj imate na eni nogi črn čevelj, na drugi pa rjav. — Soj res, gospod kolega. Ali pa veste, kaj je na tem najzanimivejše? Da imam doma še en tak par. Stran 4l >SLOVENSKI NARODc, dne 24. marca 1934 -ter?. t)S DANES ZADNJI DAN ZABAVNE OPERETE VSE JE KOM )E O I J A BETTY AMANN LEE PARB¥ PAUL HORBIGER Smeh, zabava, vesele popevke in razkošna godba IMi+ni Irirtrt If aTfOA Predstave ob 4., 7.U in 9.*4 zvečer. *jMWU ******* TOHUVA m Predprodaja vstopnic od 11. do ^»13. DNEVNE VESTI — Tujih inženjer je v zaposlenih pri nas več, nego naših brezposelnih. Predvčerajšnjem so zborovali beograjski inženjerji in razpravljali »o o zaposlitvi tujih inženjerjev pri naa. Referent ing. Milojevič jc ugotovil, da je pri nas zaposlemh mnogo tujih :nienjerjev, mnogo leč nego je naiih ..že' njerjev brez služb. Ce bi se točno izvajale doJocbe zakona o zaposlitvi tujih delovnih moči v naši državi bi bilo vprašanje brezposelnosti naših inženjerjev takoj rešeno. To vprašanje je zavzelo širši obseg in postalo vprašanje našega narodnega gospodarstva. _ Opozorilo vsero državnim vpokojen- eem(kam) dravske banovine. Po predpisih morajo vsi državni vpokoj^nci in vpokoisn-ke. ki prefemajo dravinjske doklade. preložiti prijave na predpisanih formula r jih. Termin fe 10. aprila. Take predpisana obrazce & potrebnimi navodili \* založilo HriŠtvo državnih vpokojencevCenk) v Ljubljani in jih oddaja po 1 Din za komad. Te obraz-ee prodajajo razne trafike v \&eh večjih podeželskih krajih. (Imena 6o objavljena v >Na§*m Glaeu« št. 5 z dne 1. marca 1934.) Društvo ee ye obrnilo na vee elavne tobačne zaloee oziroma trafike v krajih sedežev ereekih sodišč in tudi v drugih podeželskih centrih zaradi zaloti^ prijav. Ni krivda društva. Če ni bilo po-vć*)d odmeva. V lastnem interesu naj zainteresirajo v vt*eh krajih vpokoienci kakega lastnika trafike, da naroči razprodaio prijave. 0» to ni motročd. nai naroči eden ali drugi od vpokoiencev za vse ostale do-ričsneea kraja zadostno število prijav. S t-^tn bodo prihranieni stroSki poštnine za posamezne narocbe. Za take skrapn* na-rogbe (najmanj 20 komadov) dobi naročnik 26 odstotkov provizije. Državni vpokoienci se opozarjajo, da se naj ne obračajo za prijave na finančno direkcijo, ki nima teh prijav v zalogi. Če jih ne dob* v trafikah, iih naj naroče pri društvu v Ljubljani (Miklošiča oesta 22, Delavska zbornica). Prijavam V? priložiti poročne Ln knstne li-c-te glede rodbinskih člamov, za kal ere t-vpokoiVinec deležen rodbinskih d okla d le v el ičaiih. Ce niso bile t? prilog? predložene že v prejšnjih terminih, torej v veeh novih slučajih. Zaradi pravilne izpolnitve prijav naj vsak pazno prebita vsa navodila in opombe na obeh straneh obrazca. — Davčne karte za služinčad. Davčne karte za služinčad so natiskane. Dobe se pri vseh prodajalcih monopolskih predmetov in pri davčnih upravah po 52 Dm (50 dinarjev na račun davka, 2 Din na za tiskanje). Z eno davčno karto je plačan usluž-benski davek za eno osebo za vse koiedar-*ko leto, v katerem je karta kupljena, ne glede na izpremembe, ki nastanejo med letom v osebi služinčadi ter ne ^iede ni Cas zaposlitve in višino dohodkov posla Ce ima delodajalec več poslov, mora za vsakega kupit: posebno davčno karto. Ce delodajalec med letom večkrat menja posle, pa istočasno ne zaposluje več kot enega mu zadostuje ena davčna karta za vse leto. Ce pa zaposluje istočasno več poslov, mora za vsakega kupiti eno karto. Davčna karta ostane stalno pri delodajalcu, ki jo mora skrbno hranit' in jo na zahtevo pokazati davčnim organom Oim delodajalec karto kupi mora s črnilom napisati v ustrezajoče rubrike svoje ime, priimek, bivališče :n poklic. Davčni organi bodo v kratkem najstrožje kontrolirali plačevanje tega davka in bo vsak delodajalec, ki ne bo imel davčne poselske karte kaznovan z 230 Din Karto je treba kupiti v 15 dneh po sprejemu posla v službo. PARKETE slavonske In domače vam dobavi po Izvenkartelnlh cenah „JUGOPARKET d. z o. z. LJUBLJANA, Selenburgova ul. 7 — Nova emisija meničnih blanketov. Na temelju zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 18. februarja je prišla v promet nova emisija meničnih blanketov po 1, 1.50, 6.50. 10 in U.50 Din, ko so v veljavi od 21. t m. namesto dosedanjih blanketov po 0.60, 1.20, 6.20, 9.S0 in 13.20, ki od 21. t m. ne veljajo več. Stari menični blanketi se lahko zamenjajo za nove pri vseh davčnih upravah, ki prodajajo taksne vrednosti. — Opozorilo. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani opozarja v zmislu razpisa ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne 24. februarja 1934 Br. 1032 vse domače izdelovalce strojev, kakor tudi vse dobavitelje v inozemstvu Izdelanih strojev, da ne dobavljajo strojev brez zaščitnih naprav, ki so predpisane v naši državi. V bodoče se ne bodo izdajala več dovoljenja za postavitev strojev v tovarnah in delavnicah, ako isti ne bodo opremljeni s predpisanimi zaščitnimi napravami. — Pojasnilo čl. 51 taksnega zakona. Zaradi neenakega tolmačenja in izvajanja čl. 51 taksnega zakona, ki govori o tem, kdaj naj se smatra da so prišli taksi podvrženi dokumenti pred oblast, je izdal oddelek za davke v finančnem ministrstvu na podlagi člena 43 taksneea zakona naslednje obvezno pojasnilo: Da se mora v smislu čl. 51 zakona o taksah pod pojmom s pridejo ti dokumenti pred oblastih smatrati ne samo vsi primeri, ko pridejo ti dokumenti v porabi zainteresiranih strank pred oblast, temveč tudi vsi primeri, ko oblasti s pregledom na temelju 2 odstavka čl. 43 in 45 taksnega zakona ugotove, da ti dokumenti obstojajo. — Iz »Slnžb*ne*a lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 24 z dne 24. t. m. objavlja pravilnik k izpre-membam zakona o neposrednih davkih, zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, zakona o skupnem davku na poslovni promet in zakona o davku na neoženjene osebe in o davSni oprostitvi oseb z devetimi in več otroki, odločbo o ustanovitvi ka&astrske uprav? v Dolenjem Logatca, razpia: ocarinjeni« lesenih brzojavnih Ln telefonskih drogov, izpr. in d op. razpisa glede uvozne tarife za uvoz 6trojev. popravek: o razpisu gled? pristojbine za pisma in dopisnice v izpremrembah in dopolnitvah pravilnika o bobm-nih taksah, pojasnilo glede prisilnih združb trgovcev, obrtnikov in industriicev: taksna vprašanja; popravek k uredbi o občinskih uslužbencih, objave banske uprav1 o pobiranjj občinskih trošarin v letu 1934 in razne objave iz službenih Novine. Presenetila vas bo. velikonočna številka najboljše slovenske družabne revije, ki jo takoj naročite! „NAŠA POTA" Celoletno Din 60.— Ljubljana, Poštni predal štev. 114 — Prijavljajte radio-aparate in odpovedujte pravočasno radijske postaje. V zadnjem času je dravska direkcija pošte in telegrafa morala zopet zapleniti več protipravno instaliranih radio-aparatov. Lastnini so se pri tem izgovarjali, da jim je aparate instaliral prodajalec le na poizkušnjo in da bi jih bili prijavili takoj, potem, ko bi se bili dokončno odločili za odgovarjajočo tipo aparata. Ker po pravilniku o sprejemnih radijskih aparatih poizkusne instalacije niso dovoljene, se taki izgovori ne morejo upoštevati. Vsak radijski aparat, pa naj bo že definitivno kupljen ali ne, se mora pred instaliranjem prijaviti na pristojni pošti. Nadalje opozarja dravska direkcija pošte in telegrafa tudi na odredbo ministrstva glede odpovedi radij skih postaj v koledarskih četrtletjih. S to odredbo, ki je bila razglašena potom pošt koncem preteklega leta, potom radijske oddajne postaje pa začetkom letošnjega leta, je bilo odrejeno, da se smejo radijske postaje odpovedati le s koncem kole darskih četrtletij, t. j. meseca marca, Junija, septembra ln decembra. Odjave radijskih aparatov sprejemajo pošte tedaj le na podlagi pismenih in s kolkom za 5 Din kolkovanih vlog, ki morajo biti vložene najkasneje do 31. marca, 30. junija, 30 septembra in 31. decembra. Med koledar-BKim četrtletjem naročnik ne more prenehati s plačevanjem naročnine. — Odlikovanje domače tvrdke. Znana ljubljanska veletrgovina z vinom g. Pio Radnica, ki ima svoje prostore na Stari poti št. 9, ie bila na vinski razstavi v Bruslju odlikovana z naivišjim odlikovanjem Orand prix. To visoko odlikovanje ie igledni domači tvrdki najboljše priznani?, da so njena vina res prvovrstna, ki to priznanje v polni m^ri zaslužijo. Pri g. Radoniču se dobe najboljša štajerska vina kakor priznana vina graščine Stift Adrnond. graščina Dee-senibos in razna štajerska vina v veliki izbiri, dalje prvovrstni dolenjski cviček kakor tudi dalmatinska vina v največji izbiri. Tvrdka Pio Radonič je bila ustanovljena pred 15 leti in uživa ves Čns največji -lg-l^d še na veliki petek dopoldan prinesene obleke v kemično čiščenje, barvanje, plisiranje, pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna JOS. REICH — Za veliko noč v Grai. Cena avtobje-nega izleta Zv?ze za tujski promet v Graz to je vožnja, prehrana, potni list. vizum, postrežba in napitnine je 540 Din in ne kakor je bilo prvotno javljeno 630 Din. — Akcijski o?tfh vsot kovanega rlenaJria previdno. — Mariborski »"Razgled« redno Izhaja. V četrtek smo priobčili vest. da je mariborski ^Razerled* prenehal izhajati. Ta vest pa ni točna, kajti »Razgled«, glasilo gospodarskih krogbv. zaradi urednikove bolezni dve soboti ni mogel iziti, danes je pa izSel hi bo tudi nadalje redno izhajal. _ Slavonski Brod je dobil svoje ime. Občanom Slavonskega Broda ie ž? del j Časa delalo preglavice vprašanje im»na njihovega mesta. Brod je namreč doeedai imel tri imena, in sicer Brod, Brod ob Savi in Slavonski Brod. Te dni je pa o zadevi sklepal občinski svet, ki je po dališi debati sprejel predlog, naj se mesto definitivno imenuje Slavonski Brod. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo n stalno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Mariboru in Zagrebu. Na ivi Sja temperatura ie zna-^ala v Skopi ju 19. v Beogradu 18, v Splitu 16, v Zagrebu 14. v Sarajeva 13. v Mariboru 12.5, v Ljubljani 10.2 Davi je kazal karometer v Ljubljani 763.G. temperatura je znašala 6.8. — Huda avtomobilska n©sreea. Včeraj dopoldne se j 3 blizu Jastrebarskega na Hrvatskem pripetila huda prometna nesreča. Avtobus Stiepana Klemeniča se je zaradi hitre vožnje pred kolodvorom zaletel s tako silo v koštani, da se prevrnil v iarek Mud potniki je nastala huda panika, takoi so se čuli klici na pomoč. Šofer Boltek ie spretno v zadnjem hipu skočil z drv»6ega avtobusa in s? mu ni nič pripetilo. Pri nesreči so bili poSkodovani žena odveitnika dr. Hlačeta. n^ki Rukavina. Diukica Čopova, učenec IT. razreda Jelič. a najteži? ie bila poškodovana z>rm poslovodie tvrdke Bat'a, ki ima ves razbit obraz, hude notra- nje poškodbe, zlomljeno roko in nogo.. Skoda je zelo velika, ker se ie na avtobusa razbila vsa karoserija. — Zaradi dveh dinarjev odgriznil Jeni ustnico. V vasi Tarčin se ie posestnik Mato Cvek spri z ženo Franco zaradi tega, ker i3 brez njetiovega dovoLj»enja porabila dva dinarja. Z ena ga je hotela pomiriti, obetajoč mu, da mu bo denar že vrnila. Mož, ki ie bil nakoliko vLnien. se pa ni dan samomor Slorenke v Zagrebu. Včerai >e skočila z okna prvega nadstropja v Boskovičevi ulici v Zagrebu 251etna elužkinia Alojziia Murko, doma iz pbirjske okolice. Obležala k nezavestna. Pretpaliali so jo na kirurgično kliniko, kjer so ugotovili hDde notranje poškodbe. Nie-no stanje ie zelo resno. Vzrok poskišensga samomora >e baje nesrečna ljubezen. — Kriza zahteva vzdrži ji vo-t in zdrav duh v zdravem telesu, ki nam ga more dati le dobra hrana. Časi so težki. Varčevanje ie potiebno. Režij* moramo zmanjševati, a vendar ne sebi v Škodo. Kako to storiti? 1 kg n*esa, ki zadošča za 1 obrok le za 4 ljudi, velja 14 Din. a za ta demar dobite ž- 40 jajc. ki zadostujejo za 7 do 8 ljudi, 6e so jajca dobre kakovosti. Nafboljša so štajerska jajca, ki tih zajamčeno pristna in sveža dobavlja veletrgovina in izvoz A. L6wy, Središče bb Dravi. Skladišče * Ljubljani. Kolodvorska ulica 35. Pri pokvarjenem želodca, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Frani Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Predavanje o Irski. V sredo ob 20. je v slavnostni dvorani tukajšnje univerze predavala pod okriljem Angleškega društva v Ljubljani gdč. Oxleyeva, bivša profesorica na učiteljišču v Londonu, ki zdaj stalno živi v Mariboru in je tam predstavnica angleškega življa. Predavateljica, ki nam je že lani predavala o Londonu in njegovih znamenitostih, je bila od strani številnih poslušalcev prav prisrčno sprejeta in toplo pozdravljena. Posebej jo je pa še pozdravil v odsotnosti društvenega predsednika bana dr. Marušiča v angleškem jeziku dr. Ferdinand Majaron, ki je podal tudi kratko njen življenjepis. Predavateljica Je v prvi vrsti govorila o irski zgodovini, podčrtavajoc, da irsko vprašanje še vedno ni rešeno. Ker je Irska važna strategična točka, zato Je tudi Anglija vedno stremela, da si podvrže deželo in prebivalstvo. Najhujšim napadom s strani Anglije je bila Irska izpostavljena v 17. stoletju pod Cromwellom. Govorila je nato še o arhitekturi ter izpopolnila svoje predavanje z nazornimi, lepo uspelimi fotografskimi produkcijami. Zaključila je zanimivo predavanje o irskem jeziku, nakar se ji je dr. Majaron top1 o zahvalil. Predavanje je zopet majhen korak k zbližanju in spoznavanju britskega naroda. —lj Umrli so v Ljubljani o delali le delno, po nekai delavcev, ko ni preveč lilo. Zemlja je premočena in je težava z z-*meliskimi deli. V prejšnjem tednu so že začeli kopati hrib ob velikih šancah za zgornio krožno* cesto, a so morali prenehati zaradi dežja. Po večini so dflali na Grajski planoti, kjer so. planirali teren med drevjem. —IJ Predavanje v društvu »Pravnik«. V sredo dne 23. t. m. ob 18. uri bo predaval v justični palači, dvorana št. 79, g. dr. Josip VVilfan o »Pomenu in ciljih kongresov evropskih nacionalitet«. Dr. Josip "VVilfan se je te dni pripeljal v Ljubljano in predno nastopi skupaj s soproso nameravano daljše potovanje po Jugoslaviji, ga je društvo »Pravnik«povabilo, da bi v ni-zn predavanj, ki jih to društvo prireja, izpregovorll o predmetu, kateremu se je zadnja leta pretežno posvetil Na kongresih evropskih nacionalitet ae od leta 1925 vsako leto sestajajo predstavniki večjega iela evropskih narodnih manjšin; predzadnji teh kongresov je bil na Dunaju leta 1932, lansko leto v Bernu, VBi prejšnji so se pa vršili v ženevi. Eden od treh sklicateljev prvega kongresa evronsfrih nacionalitet Je bil baš dr Josip Wilfan, ki Je predsedoval vsem devetim dosedanjim kon gresom in načeluje tudi U^šllnemu odbo ni. Ko pozdravljamo odličnega tržaškega rojaka v našem mestu, ne dvomimo, da bo JUTRI PREMIERA VELIKE FILMSKE KOMEDIJE KOT VLASTA BURIAN REVIZOR IZ P£TKOCiRADA po gledališkem komadu NIKOLAJA GOGOLJA ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 njegovo predavanje vzbudilo zanimanje naše širše javnosti. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se predavanja v čim večjem številu udeleže. - Odbor. —lj Beli sport na Ateni. Kakor vsa prejšnja leta. tako je tudi letos TKD Atena vzorno uredila svoja t*nišča, ki leže v tivolskem parku sredi zelenja. V propasando beleča sporta nudi Atena v tej eeziji izjemno vsestranske ucodnosti. zlasti pa dijaštvu, ki 'jživa posebn? popuste. Tenis je notno eden najlepših športov, po dnevnem napora se v prosti naravi in na svežem zraku sproti i in razeriba naše telo, pliuča se širijo in človek je v^s prerojen. Ce se boste odločili za tenis, oglasite se na igrišču Atene v Tivoliju ali pa vsak torek ob 17. v kavarni Emoni, kjer dobite vse potrebne informacije. O? bo vreme ugodno, bodo v nedeljo te-nišČa že otvor j en a. —li >Delo in eksi6tenca< ima v iisd*-Ifo dne 25. marca ob 10- uri dopoldne v salonu >Pri levu« na Gosposvetski cesti ustanovni občni zbor Društvo >Delo in eksistenca« eprejema za elane vsi, ki eo br?z eksistence, in vse one. ki hočejo delovati za zboljšanje težkega položaja in ki se hočejo boriti za eksistenco ljudi ki eo brez dela. —lj Pet tisočakov ▼ gotovini Je glavni dobitek tombole, ki jo Jadranska strafca priredi 15. aprila na Kongresnem trgu. Tablice za to tombolo, ki jih prodaja ljubljanska šolska mladina, so samo po 2 Din, na kar še posebej opozarjamo občinstvo, obenem pa prosimo tudi trgovce, ki jih je JS z okrožnico naprosila za darila, naj ne zavrnejo članic ženskega odspka. ki jih bodo te dni obiskale. Razen 5000 Din bo pri tomboli tudi polno drugih praktičnih in dragocenih dobitkov, slasti pa več brezplačnih popotovanj po morju in bivanj v najlepših hotelih naše rajske rivijere. Kavarna „LE0N" VSO DANES NOO ODPRTA —lj Rezervni oficirji se ponovno opozarjalo, da bo rsdni občni zbor našega pododbora v Ljubljani dane* ob 17. uri v društvenem prostoru, Zvezda, II. nadstropje Nadalje sporočamo, da s? na poziv, komande mesta morajo vsi rezervni oficirji ndete-žiti predavanja za rezervne oficirje, ki bo 26. t. m. ob 20. uri v oficirskem domu na Taboru. Odbor. —li Gospodinje, udeležite se poskusnega pranja z novim oralnim praškom Perion, ki je izdelek priznane lomače celjske mi-larne Hjbertus. Vrši se v torek dn* 27. t. m. od 4.-6 popoldne v prostorih Zv?ze gospodinj. Breg št. 8. —lj Zahvala. Vsem, ki so se me ob mojem 90. rojstnem in god o vnem dnevu spomnili ter me počastili s čestitkami, se tem potom prisrčno zahvalnijem. Posebna zahvala pa še mojemu malemu nečaku Fran-ceku Kraftnerju. žjpaT.u v Kamniku, za rje ljubeznive vrstice. einkrat veem skupaj srčna hvala. Pirnatova mama. —li Društvo »Soča« matira LJubljana naznanja, da se br vrnilo danes dne 24. t. m. ob pol 21. uri v salonu >Pri levu« predavanje m >st. svetnika g. dr. Arnošta Brile ia o bratski državi Bolgariji. Pripovedoval nam bo s spremljanjem 70 skioptičnih slik (diapozitivi) o Bolgariji splošno, o Sofiji, Vami in o svojih turah po bolgarskih gorah, zlasti po Rili planini in po Pirini. Ob tej priliki se ie povzpel na dve najvišji balkanski gori Musala (2925 m) in gk Tepe (2920 m). Na to vel ^interesantno predavanje so vablr?ni vsi »Sočani«, priialh-ln in drago cenjeno občinstvo, ki hoče videti in slišati o lepih krajih bratske države Bolgarske. Vstop vs^m prost. _lj Ljubljanski Sokol opozarja in vabi ponovno na proslavo Murnikove 601etnice rojstva in 40letnice sokolskeca delovanla, ki se bo vršila po nastopnem progTamj. Dr^vi ob 20. uri slavnostna telovadna akademija v Unionu. iutri ob pol 11. uri zbor članstva in slovesno odkritje spominske plošče v telovadnici v Narodnem domu. popoldne ob 15. uiri ponovitev akademije, zvečer ob 20. uri priiat?ljeki sestanek v veliki dvorani Kazine. —lj Občni zbor Društva Narodni dom v Llublrani bo v petek dne 6. aprila 1934 ob 20. v Narodnem domu. —lj Kino. >Vse je komedija« velia samo še danes, rjtri se bomo pa že em*jali najslavnejšemu češkemu komiku Vlasti Buria-nu v vlogi nesmrtnega Gogolievega >Revi-zoria«. Čehi so s tem filmom stopili v prvo vrsto svetovne filmske indnustrije. ZKD nas bo pa v kinu Matici še danes ob 14.15 in iutri ob 11. zabavala s >Spansko muho« in njenimi pregrešnimi zgodbicami. —lj Teden moške mode ie zanimiva razstava najnovejših modnih vzorcev za obleke, plašče, srajce itd. Oglejte si izložbe in zalogo specialne trgovine Novak na Kongresnem trg* j. —lj Obleke kemično čisti Šimenc. Kolo dvorska 8. 12-T —1| Bluze, damsko perilo, torbice, trp 4, ne nogavice in rokavice Vam nudi v nai novejSi modi tvrdka Miloš Karničnik, Stari tre 8. — Za velikonočne praznike kupujte Ciril Metodove m a«: Ustnice, ki se dobe v trgovinah, trafikah in CM pisarni. Beethovnova ulica št. 2. SLAVNOSTNA AKADEMIJA »LJUBLJANSKEGA SOKOLA« V UNIONU v soboto 24. t. m. ob 8. uri zvečer, v nedeljo 25. t. ni. ob S. uri popoldne —lj Z nožem v trebuh. Snoči okrog IS. je prišel na glavni kolodvor po opravkih sluga Avgust Zupet, stanujoč na Miklošičevi cesti in zaposlen pri tvrdki Legat. Na kolodvoru se mu je pridružil neki neznanec, s katerim sta mirno kramljala, nenadoma je pa neznanec potegnil nož in sunil Zupeta tako močno v trebuh, da se je sesedel. Na pomoč so morali poklicati reševalce, ki so z avtomobilom ranjenca prepeljali v bolnico. Sprva se je zdelo, da je poškodba lažjega značaja, toda ponoči se Je Zupetovo stanje poslabšalo ln je zdaj precej kritično. —lj Nogavice, rokavice, ovratnike, ara.i ce, kravate itd. Vam nudi v veliki izbiri po konkurenčnih cenah M. P1RNAT, Sv. petra c 22. Hitite, da ne zamudite! Zadnji Izvodi nepozabnega romana ^Prokletstvo ljubezni' bodo kmalu razprodani. Pišite takoj upravi > Slovenskega Naroda«, da vam posije knjigo, ki jo boste čitali z največjo naslado ln užitkom. — Cena: broširana Din 20.—, vezana Din 40. —(s poštnino S.— Din več). Iz Celja —c Na Ljudskem vseučilišču bo v poiu deljek, 26. t m. ob 20. zaključno predavanje v tej sezoni. Predaval bo glavni urednik »Večernika« g. Radivoj Rehar ii Mari" bora o nemškem narodnem socializmu in njegovem pomenu za Evropo. Opozarjam" na to aktualno in zanimivo predavanje. —c Brivnice in frizerski saloni bodo na veliko nedeljo 1. aprila ves dan zaprti, na veliki ponedeljek pa bodo odprti od pol 8 do 11. dopoldne. —c Mestno parno in kadno kopališče bo na veliki četrtek, 29. t m. ves dan odprto —c Umrla sta v petek, 23. t. m. v cel jeki bolnišnici 351etni brezposelni uradnik Rudolf Tevčič iz Celja in oOletni Jurij Mla kar iz Vitanja, —c Pester nogometni program. V nedeljo, 25. t. m. bodo na Glaziji tri nogometno tekme. Ob pol 11. dopoldne se bo pričela trening tekma med .SK Celjem in celjskim vojaSkim tearnom, ob 14. bo tekma rezerv SK Celja in SK Atletikov. ob 15.30 pa bo otvoritvena drugorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Atletiko, ki bo zelo zanimiva, ker sta oba kluba približno enako močna in ker se bo v tej tekmi odločilo, kdo bo prvak celjskega nogomet nega okrožja. To tekmo bo sodil savezni sodnik g. LukežJč iz Ljubljane, dopoldanska tekmo pa g. Sve tek iz Celja —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 30. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. —c Zlata ženska zapestnica, vredna okrog 300 Din, je bila pozabljena v decembru v neki celjski drogerije. Lastnica na, se oglasi pri predstojništvu mestne policije. D O B R N A ZA SRČNE, ŽIVČNE IN ŽENSKE BOLEZNI, POČITKA POTREBNE! Do 30. junija in od 1. septembra do 30. oktobra 20-dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1200.— (oziroma Din 1.380.—) (avto, soba, hrana, kopeli, zdravnik, taksa in davki). Prospekti na zahtevo. Iz Trebnjega — Proračunska soja občine bo jutri jt prvi maši v občinski pisarni. — Uradni dnevi. V proračunakem teta 1934-85 bodo uradni dnevi sreskeea na čelstva v Trebnjem vsak prvi torek v mesecih aprilu, maju, juniju, avgustu, okt" bru v nek.' celjski drogeriji, ustnica >aj del praznik na določene dneve, bo Brad*i dan prihodnji dan ZAHVALA Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob priliki prerane smrti našega ljubljenega in skrbnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda Janeza Kobilice vrtnarja izrekamo vsem najiskreneJSo zahvalo. Posebno se Se zahvaljujemo zdravniku g. dr. Venceslavu Arku za veliko požrtvovalnost in skrb, ki jo je imel pri zdravljenju pokojnika, ^Združenju vrtnarjevc, ki je pokazalo svojo veliko naklonjenost do pokojnika poleg cvetja tudi s častnim spremstvom, pevskemu druStvu >Ljubljanski Zvon« za sočutno petje in spremstvo, dalje vsem mnogobrojnim darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti! Vsem najiskrenejša zahvala! Pokojniku bodi ohranjen blag spomin! žalujoče rodbine Jt*w 68 »SLOVENSKI NARODi. dne 24. marea 1934 Regulacija Ljubljanice Nekaj zgodovine — Do konca prihodnjega leta bodo končana vsa še neizvršena dela LduWiana, 24. marca. Na magiatraiu občinski svetovalci in inžeojerji z vso temeljitostjo in tudi na. srlico rešujejo probleme, ki jih našemu mestu nalaga regulacija Ljubi jao ice. Kako bi osušili Barje in preprečili povodnji, so Ljubljančani razmišljali te pred stoletji L 1554. ter nadalje vedno do 1. 1SS1. ko Je ini. PodhaJskv napravil projekt za ureditev Ljubljanice In Gruberjevega kanala. Po tem projektni bi se gladina visoke vode znižala za 2 m ter bi se s tem za vedno preprečile poplave Barja, Ta projekt predvideva !e ureditev strur Ljubljanice In Gruberjevega kanala v pomeri-ju mesta LJubljane, dočim prepušča ureditev vodotokov na Barju za poznejši oas. Regulacijska dela pa se niso takoj pričela, temveč se je šele v l. 1906. ustanovil a posebnim deželnim zakonom fond za regulacijo, v katerega je mestna občina ljubljanska prispevala 10% cele vsote. Dela so bila oddana za 4,250 000 zlatih kron in po-globljenje Gruberjevega kanala je bilo gotovo leta 1912. Ker so bili pa obrežni zidovi Ljubljanice v mestu po tem projektu popolnoma preprosti, je mestna občina sklenila 1. 1913. napraviti lepše zidove po novem projektu arhitekta Kellerja in nositi tudi vse večje stroške za boljšo arhitektonsko izvedbo zidov. Ti večji stroški *n> bi proračun jen i na 440.000 zlatih kron, mestna občina pa bi nasprotno dobila od komisije za obdelovanje Barja povrnjen znesek 200.000 zlatih kron. Mestna občina je svoj po zakonu določeni znesek 425.000 zlatih kron izplačala, predno so se pričela dela v strugi Ljubljanice. Ob izbruhu svetovne vojne so se dela ustavila ter so počivala vse do L 1931., čeprav so se lokalni interesenti že v letih 1920. do 1925. trudili, da bi oživeli prekinjena dela, vendar je bil pa ves trud zaman. Končno se je županu dr. Dinku P u-c u, ki So ga podpirali podžupan profesor Jarc. uradništvo mestnega gradbenega urada in narodni poslanci, posrečilo, da je bil v proračun leta 1930-31 vstavljen prispevek 2,000.000 Din za prvo etapo nadaljevanja regulačnih del Ljubljanice. Po Intencijah gradbenega ministrstva je bil sestavljen ključ prispevkov, da bi država prispevala eno tretjino, dravska banovina eno šestino, glavni odbor za obdelovanje Barja eno šestino ln mestna občina ljubljanska eno tretjino stroškov. Ustanovljena je bila Terenska tehnična sekcija, ki jo mora v pretežni večini subvencijonirati ljubljanska občina. Dela ao bila oddana podjetju inž. Duklč in drug ter končana leta 1932. za znesek okroglih 5.5S0.000 dinarjev. Dobili smo tromostovje, obrežne zidove pri sv. Jakobu, nov0 zatvornico pri Izlivu Gradaščice in regulacijo Gradaščice In Malega grabna. Glede 6troškov za oba nova mostova tromostovja pa je javnost v precejšnji 7moti. Razširjale So ae namreč vesti, da sta veljala neprimerno večje vsote, kakor bi zahtevala konstrukcija enega samega mostu. Oba nova mostova tromostovja sta stala 1,090.000 Din, a stroški za nov most mesto sedanjega starega kamenitega mosta, ki je slovita arhitektonska znamenitost, so bili pa proračun jeni takole: podiranje in odvoz kamenitega mostu bi veljalo okrog 400.000 Din, nov lesen provizorij za vr*zni promet in tramvaj, ki bi ga bili morali graditi, ker bi drugače ne mogli v < entru mesta čez Ljubljanico, bi veljal okrog 600.000 Din, a san>a nova železobe-t^nska konstrukcija mosta pa 1,400.000 Din, tako da nas bi samo en nov most na-mestu treh sedanjih veljal 2,400.000 Din. Iz tesra računa je jasno razvidno, da 6mo ne glede na stavbne kalamltete prihranili vsaj polovico stroškov. Obenem z nadaljevanjem regulacijskih del je bil sestavljen končni generalni pro-?ram v skupni vaotf Din 20.044.747.53. ki Je bi odobren takoj po novem letu 1932. Po tem 20mllijonekem projektu se sedaj nadaljujejo vsa regulacijska dela v letnih etapah po 8 milrjone. ker prispeva država od leta 1931-32 le še 1 milijon Din letno. Firma >Slograd< je za izkop in tlakovanje struge v spodnjem delu od cukrarne do mostu na Kodeljevem dobila 2,104.000 Din. L. 1932.33 Je Ljubljanska gradbena družba za pičlih 3,050.000 Din Izgotovila regulacijska dela pri izkopu in tlakovanju struge od kresije do stare cukrarne, na-daljna dela eo ji bila pa oddana za prihranek v znesku okrog 672.400 Din. Poplave od 22. do 25. septembra lanskega leta In tudi poznejša povodenj so pa močno Lzpremenile neregulirano strugo Ljubljanice od kresije navzgor. Struga se je ponižala za preko 2 m. da so bili ogroženi obrežni zidovi in tudi na novo podbetoni-ranl Frančiškanski in Čevljarski most. Ta zavarovalna dela je napravila v najkrajšem času Ljubljanska gradbena družba za pičlih 300.000 Din, tako da ne grozi več neposredna nevarnost tem objektom. Odobreni 20milijonski projekt je gotov do sedaj le v znesku proračunjenih vsot ca. 6 milijonov Din, z ostalimi 14 milijoni pa moramo nadaljevati izkop ln tlakovati strugo od kresije do Novega trga, kar bo veljalo 1,500.000 Din, nadalje nadaljevati izkop in tlakovati strugo od Novega trga do Gradaščice (2 in pol milijona Din) ter nadaljevati Izkop ln tlakovati brezine do špice (4 in pol milijona Din), torej skupno 7 in pol milijona Din, končno pa napraviti definitivne zatvornice na Vrazovem trgu, ki bodo služile v melioracijske namene za namakanje Barja, ker bodo držale gladino talne vode v barski šoti. Te zatvornice bodo veljale 5,300.000 Din. Ta dela bodo gotova v čim krajcem času. Za proračunsko delo 1933-34 je predložila Terenska tehnična sekcija ministr stvu zgradb projekt nadaljevanja izkopa struge s tlakovanjem od kresije do Novega trga v znesku 1,500.000 Din. Proračunska vsota znaša Ie poldrug milijon, ker je državni prispevek reduciran na 500.000 dinarjev tn to iz postavke dodatnih kredi-tev. Za ostala dela, ki Jih nameravajo do-gotoviti do kraja leta 1935. pa je mestna občina ljubljanska napravila potrebne korake v Beogradu, da dobi dovoljenje najeti pri Poštni hranilnici posojilo 6 mili Jonov Din, ministrstvo za zgradbe se pa mora obvezati, da postavi vsako leto v svoj proračun na državo odpadajoči znesek Na ta način bo omogočeno vsa še do danes neizvršena dela razpisati takoj in dokončati vsaj do konca leta 1935 To je v prvi vrsti zah*3Va in želja po povodnjih oškodo-anth Barjanov S temi deli so pa združena še mnoga dela, ki jih bo morala napraviti mestna občina sama na svoje stroške, nekatera med njimi je pa že dogotovila Mestna občina bo zgradila tovorno in športno pristanišče na Trnovskem pristanu, kar jo bo veljalo okrog 300 000 Din Dokončala in povišala bo nekatere sedanje nizke zidove od Pogača rje v f-ga trga nizdol, kar Je že zaradi novih tržnic kakor tudi zaradi razširjenja obrežnih komunikacij nujno potrebno. Potrebno je napraviti tudi ograjo ob Ljubljanici in Gradaščici Ob Ljublja niči je potrebna definitivna ureditev vse od cukrarne navzgor prav do špice, ob Gradaščici pa od izliva navzgor do Ko lezlje Ta dela je občinski svet že odobril. Nadalje je v projektu brv ob Gerberju preko Ljubljanice In tudi most čez Gruberjev prekop v podaljšku Streliške ulice Nadalje j*3 treba napraviti most čez Gru berjev prekop v podaljšku Prul do Ižan ske in DolenjsVe ceste, a tudi na Vražo vem trgu pred šentpetersko vojašnico bo mo dobili tovorno in osebno pristanišče Končno bo pa morala občina vzdrževati tudi vsa regulacijska dela v mestu na Ljubljanici in Gruberjevem prekopu Ostala melioracijska dela na Barju in vodotokih Barja bodo čakala tako dolsro. da booo gotova omenjena regulacijska dela. nato Jih bodo pa nadaljevali postopoma, vendar pa v obsegu melioracije Barja. Plesno športni napredek v Jugoslaviji Po prvem mednarodnem plesnem turnirju v Ljubljani. — Uspeh naših parov Ljubljana, 34. marca. Da je družabni ples zabava, to so trdili >e zdavnaj naši predniki in trdijo še danes večinoma vsi ljubitelji plesa, ki se ga poslužujejo v razvedrilo, izražanje razpoloženja n čuvstev, kot medsebojno upoznavanje, razgovor in doživetie ter goje s tem le salonsko družabnost. Marsikdo bo pa vprašal, zakaj tudi iz družabnega plesa delamo sport, ko je vendar le v zabavo? Ce pa na to odgovorimo z istim vprašanjem, ali ni tudi vsak sport do gotove meje zabava in ra z-vedrilo, moramo postaviti, kolikor se zabava s čistim sportom ne veže, mejo med i*t:mi. Ali ni tudi pri plesu sistematično vežbanje telesa in uporaba njegovih moči in mišic ravno tako važna, kot pri vsakem drugem sportu? Razlika obstoji samo v končnem cilju in v različnosti uporabe telesnih moči. Športnika, ki goji ples, zanima predvsem ekonomično unorabl janje, obvladanje svojega telesa, kako spremeniti moč mišic v estetske oblike gibanja v okviru ritma godbe in razumevanje za fizikalno pravilno kretanje ter prenašanje težine telesa. Najvažnejše pri vsem tem je pa medsebojno harmonično gibanje para. ki mora na ta način postati zaokrožena celota z istim nihanjem, ritmičnim gibanjem in muzikalnim doživetiem Erotični moment je tu porisnien v ozadje in na njegovo mesto stopa športni užitek z željo doseči s sistematičnem vežbaniem popolnost v plemenitih kretnjah za medsebojna tekmovanja Tako so nastali plesno-sportni klubi, ki streme za tem. da s prirejanjem turnirjev izpopolnu-jejo družabni ples in dajejo s tem širši plesni javnosti vzgled za čim enotnejše in estet;čne plesanje. »Plesno športni klub Ljubljana« je s svojim turnirjem v soboto 17 t m. v polni meri dokazal važno kulturno misijo, ki jo vrši v naš' za ta pokret mladi državi in s tem uveljavlja enakopravnost z drugimi kulturnim' narodi, ki goje ta plemeniti sa-onski snort Uspeh naših parov. Id so se pri tej primki prvič tako uspešno uveljavili v medna--odni konkurenci so priznab* tud* 'nozemci v laskavi kritiki in nam s tem dali zadoščenj« sc uapeino delo, Ce primerjamo po- samezne rezultate tega turnirja, je bilanca nadvse zadovoljiva. Izmed jugoslovenskih parov smo pač vodilni, kajti edini par iz Zagreba se je zamogel povzpeti samo na 3. mesto C skupine (Rupčič — Dancing Club Zagreb). Prvi in drugi v tej skupini sta člana P. S. K. Ljubi iana V B skupini so zasedli vsa tri mesta P. S. K. člani in je izpadel jiar g. dr. Brugger od Rot-Gold Kluba Magenfurt. Istotako v A skupini in s tem prvenstvo dravske banovine za leto 1934. (g. Seunig — ga. Stojkovič) je zasedel P. S. K. vsa tri mesta ter je izpadel avstrijski par g. Mirnigg (Rot-Gold Klagenfurt). V mednar. skupini so pač naleteli naši reprezentanc na nepremagljivo konkurenco izvrstnih, že rutiniranih prvakov, ki imajo priliko sodelovati pri večjih turnirjih, kakor pa naši pari. Ali tudi tu nas je častno zastopal naš prvak g. Seunig—ga Stojkovič in se plasiral na 4. mesto vzporedno z Gra-škim prvakom g. ing. VVolfom (Blau Orange Club) z enakim številom točk in le nekaj točk za istim naš izvrstni par Ahčan—Kuk-čeva. Razume se, da je bila glavna bitka med prvimi tremi pari, med katerimi se je prvak-zmagovalec g. SkatkaAVennig (Grun Weis G raz) odlikoval s svojo kolosalno-frapirajočo rutino in elanom, ki je posebno zadivila vse gledalce. Drugi niemu enakovredni par g. Lorenzutti-Berg TBlau Orange Casino Graz) je žel vsestransko odobravanje posebno radi njegove precizne tehnike in umerienim stilom, ter je zadivil pri reviji v »Emoni« vso prisotno odlično družbo Tretji par dr. Scb^einer-Graefenstein je po zunanjosti in splošnem vtisu nadvse ugajal in bi ga lahko nazvali po njegovem preciznem ritmičnem tangu »Kralj tanga« Bil je užitek gledati vse te elegantne nare, ki imajo vsak svoj pokret in korak do potan-Scosti nreračunan in uve/han. Nflšim naror*.. k' so se tako uspešno približali temu mednarodnemu razredu, bo ne--Ivomno ta turnir izvrstna Šola m če ae ure*n;či skoro kritika avstrii«Vet*a ea*onts* »»Tagemost*. da smo z velikim uspehom tega turniria lahko zadovoljni m da gremo po pravi nori. postati v naiknaišem času nn'stri. bodo ist; Imel* z nami pri prihod njem turnirju trdo konkurenco. Adolf Jenko Nov gasilski dom v škof ji Loki Skorja Loka, 22. marca. Po težkih in hudih notranjih pretresi ia-jih, kd jih ie doživljalo letos baš nase Gasilsko društvo, ie zasijal pretekli teden tej Človekoljubni organizacij najlepši eolnčni žarrk: Zidali bomo nov, od sedanjega Širši in večji ter sodobnim izkustvom od sova riaioči sa^ilaki dom. Za dni i srstanek v staram Gasilskem domu, ki pa je že last trgovca Ddisinceria. ie tx>kazni, da naša javnost humanitarno delo erasilc?v pravilno ceni. Prisotni so bili zastopniki državne in samoupravne oblasti. Zirnženia obrtnikov in Rdečega križa. Zadnji dve korporaciji prav za prav nista imeli dosl*j nikier svojeea mirneca kotička, ki bi >ima laaotavljal nemob?n razvoj zato sta zastopnika RK in ZO rada primata na to, d bostn ti dve korporaciji po svojih močeh tudi prispevali h gradnji sisiLakeca doma. Zidavo gasiisketra doma so zahteva1! lađi drugi vidiki. Po preteku poldrugega l^la, od 15. novambra lani. s? morajo gasilci iz **edamiih prostorov izseliti, in tako četa ne bi imela prostora, kamor bi spravljala evcie gasilsko orodje in opremo. Zasilni prostori bi se bili sicer ze dobili, toda v orini^ru nežara srs za minute. Gasilsko dom bo 6tal v Zvezdi. TudJ to je prav. Zvezda ie bila tisti nesrečni del našega mesta, ki so menda nani vsi pozabili. Kakor ie bil ta drevored svoiečasno lep in prikuvpliiv, prav tako se mu h e*dei vsakdo rad izognit ker le bilo okolje povsem zanemarjeno in zap-JŠčeno. S pametnim načrtom se bo ta dal Škofje Loke levo lphko povzdicnil in kar M fflavno. tudi prevelikih stroškov bi ne bilo z renoviranjem Zvezde. Sicer pa je to vprašanje bodočnost i. ko bo gasilski dom sredi zelen aga drevja že posiavli>rn. Dom bodo cradili letos. Računajo na COi.OOo Din stroškov. Prostora bo v njem za vse gneilske potrebe, posebei pa še za obri-n:ke in Rdeči križ. Precej denarja r° zbranega, zato ee z zidavo ne bo zavlačevalo, ampak bo nova stavba čez poletje že zrasla iz tafl, do jeseni pa se bodo \selili vanio tudi gasilci. Nai izrazimo ob tel nriliki mnanje. da bo gotovo tudi naša javnost nodpna 6trer.i-lienie gasilcev tako, da jim bo pot k emo tru še boli uelajena. Kdo bi odrekal pomoč, ko pa lahko zadene nesreča vsakogar? Z zidavo u'^sk ^era doma bi resen mM mnogimi Škofjeloškimi problemi vsai eden Želimo našim vrlim gasilcem čim več ist>c-h o v i_____ Zvončke in trobentice I e pokosil Ljubljana, 24. marca. Komaj smo dočakali, da je zvodene! sneg in kar obrazi so se nam razširili, ko smo zagledali prve zvončke, prve trobentice. Res, prelepa je pomlad in pravijo celo, da se je prav posebno vesele starci, ki se ob njej spominjajo svoje mladosti. Na vznožju ljubljanskega Gradu nad Studen-tovsko ulico, je reber tako lepo vzcvetela, da so se zadivili ne samo otroci, temveč tudi odrasli. In vsakdo si ie zaželel vsaj skromen šonek. In — no, otroci so otroci, skušniava jih je premagala in splazili so se na reber in si nabrali zvončkov. Vsak b« jim odpustil, saj trave še ni, da bi jo poman d ral i. Toda, glej čudo! Gospodarju so se zasmilili zvončki, trobentice in spomladanski podlesek. In kaj je storil? Ne boš, ti prešerna mladina! Vzel je koso in kakor je star in betežen je pokosil zvončke in trobentice m tako zapečatil pomlad na svoji rebri. Ljudje, ki so prihajali na Grad, so z začudenjem gledali kosca-starca, ker niso vajeni na kosce v tako zgodnji pomladi! — Vse drugo brez komentarja. Mariborska kaznilnica Maribor, 22. marca. V oktobru 18S9., je bila izročena moška kaznilnica v Mariboru svojemu namenu. — Kaznilnica je dobro urejena, tako da odgovarja zahtevam morale in bigijene. Med drugim ima od 1925. leta tudi obsežna posestva pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju kjer je urejen poseben oddelek za svobodnjake. V7 tukajšnji kaznilnici je prostora povprečno za 511 obsojencev Bolni kaznen-ci se zdravijo v kaznilniški bolnici, ki je razdeljena v dva oddelka za polnoletne obsojence in za maloletnike. Za prve je v bolnici 42 bolniških postelj, za slednje pa 10. Za izobrazbo skrbita dve knjižnici Knjižnica za odrasle šteje nad 5100 knjig, knjižnica za maloletnike pa preko 2650 knjig. V novejšem času se je osnovala tudi gospodarska knjižnica na posestvu pri Sv. Miklavžu, ki je namenjena predvsem gospodarsko strokovni izobrazbi. Da pa kaznenci ne propadajo v morali in kulturi, so zaposleni pri najrazličnejših obrtih in se s tem nekako počutijo vsaj za nekaj časa svobodne. Tako se v kaznilnici uče krojaštva, čevljarstva, tkalstva. mizarstva, slamarstva, knjigovezništva, litografije, izdelovanja papirnatih vrečic, kova-štva, ključavničarstva, metlarstva. košar-stva, poljedelstva in vrtnarstva, živinoreje itd. Tako se nudi vsem mlajšim obsojencem in tistim, ki prestajajo daljše kazni, prilika, da se izuče kake obrti. Obsojenci malolet" niki in obsojenci iz celic obiskujejo šolo, odrasli nepismeni obsojenci analfabetski tečaj, obsojenci iz obrtov pa obrtno-nadalje" valno šolo. Poučuje se tudi goslanje in petje: za maloletnike je dvakrat tedensko telovadba. Do 31. decembra 1°20 se je v mariborski kaznilnici po takrat veljavnib predpisih izvrševala samo kazen ječe in težke ječe, in sicer pri odraslih od 1 leta naprej v skupnem in samotnem zaporu, pri maloletnikih pa od 6 mesecev naprej v mladostnem oddelku. S 1. januarjem 1930 se >e uvedel tudi v mariborski kaznilnici i-ski progresivni sistem izvrševanja kazni, kazen se pričenja v celici tn se nadaljuje v skupnem zaporu, potem v oddelku za svobodnjake in naposled na pogojnem odnustu. Do 31. decembra 1933 je bilo v mariborsko kaznilnico sprejetih 12.981 obsojencev Med 627 obsojenci, ki so stali dne 31 decembra 1933 v kaznilnici, je bilo 31 dosmrtnih. Na ubegu se ie tega dne nahajalo 12 obsojencev V preteklem letu ie umrlo le S obsojencev, med tem ko 1 1918 kaT 78 (naj vočl). Po veroizpovedi je 552 rim. katoli* Ali potrebujete pomoći? ^Pokličite mene! Najrajši pridem na veliko pospravilo, zakaj takrat lahko najbolje pokažem, kaj vse zmorem. Les in kovino, železo .., emajl, aluminij in kamen — vse to očistim lepo, kar se da, ne da bi kaj trpelo pri temi Zakaj glejte — jaz ne odpras-kam nesnage. Jaz jo najprej razkrojim . . . šele potem jo odpravim I To pa zmore samo CISTILKA VIM CISTI VSE ! kov, 13 pravoslavnih. 2 grška katolika, 11 evangeličanov, 48 muslimanov in 1 brez konfesije. Med obsojenci je bilo 20 Arnav tov, 9 Nemcev, 8 Turkov, 4 Madžari, 1 Čeh m 1 Italijan. V letu 1933 je nastopilo kazen 23S obsojencev, izstopilo je zaradi prestane kazni oziroma premestitve drugam 80 kaznencev, 74 obsojencev pa je bilo pogojno odpuščenih. Zločini, zaradi katerih izvršujejo ti 23S obsojenci kazen se dele: 99 obsojencev zaradi tavine, 70 zaradi uboja, 23 zaradi umora, 2 zaradi pripomoči k umoru, 23 zaradi razbojništva, 17 zaradi požiga, zoper javno moralo 8, ponarejanje denarja 6, prevara 4. napravi jar. ie lažnh listin 3. po zakonu o zaščiti država 7. prekoračenje silobrana 1 in zoper osebno prostost ter varnost 1 obsojenec Vsi ti obsojenci so skupno obsojeni na 925 let, 5 dni il 1 dosmrtni. Samo še danes Rt'DOLF FOKSTER v napetem pomorskem filmu V SVITU ZORE ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7, in 9. uri zvečer. Cene 2, 4, 6 in 8 Din Izložbeni aranžerfi v Kranju Kranj, 22. marca. Odkar je Društvo izložbenih aranžerjev dobilo novo upravo, je takoj pričelo z naj-živahnejsim delom za strokovno izpopolnitev svojih članov. Aranžiranje izložbenih oken ni tako majhnega pomena, kakor navadno mislimo, saj prav po izložbenih oknih lahtvo cenimo estetsko kulturo našega trgovstva ln s tem tudi vsega naroda, na drugi strani nam pa dobro in okusno urejena izložbena okna tudi Izboljšujejo naš okus ter kažejo višino našega trgovstva. Društvo prireja s podporo prijateljev in raznih naklonjenih mu faktorjev, ki znajo ceniti pomen te stroke, pravkar velik tečaj, ki ga poleg prof. Saše 6 a n 11 a izi inž. arh Hermana H u s a vodijo naši najboljši strokovnjaki, na programu Lma pa celo vrsto poučnih izletov, ko bI bodo člani ogledali najrazličnejše tovarne in podjetja najprej v Sloveniji, pa tudi po ostali državi ter celo v Inozemstvu. Tako je bila te dni veliKa skupina Članov ln članic pod vodstvom inicijativnega predsednika g. C u 1 k a v Kranju, kjer so udeleženci najprej videli velike tovarne »Jugočežkec, nato si pa ogledali tudi vse, kar nudi Kranj zanimivega v pogledu stroke, in tudi druge znamenitosti tega prijaznega ln naprednega gorenjskega Industrijskega mesta. V »JugoČeski« je Izletnike prav prijazno sprejel g. inž. Peter B u 11 Ć ter jim razkazal vse podrobnosti ln znamenitosti ogromne tekstilne tovarne s 1000 statvami, barvarno ln tiskarno ter 1000 uslužbenci, ki je med njimi nad polovico delavk z vseh strani Gorenjsne. Tovarna izdela 10 milijonov metrov blaga na leto, Izdelala bi ga pa lahko še enkrat toliko, vendar je v tovarni hkrati v predelavi blaga za 60 milijonov Din. Prav zanimiva je tudi tovarna škroba, ki Jo Je v vseh podrobnostih razložil prijazni vodja g- Kub ice k ter dodal, da »Jugočeškac zalaga s Škrobom vso jugoslovensko Industrijo Kar se izložbenih oken samih v Kranju tiče, se tudi na njih že pozna blagodejen vpliv ljubljanskega Društva Izložbenih aranžerjev, saj tudi v kranjskih trgovinah deluje nekaj obiskovalcev tečajev tega društva, ki res koristno ln požrtvovalno deluje za svojo stroko. SOKOL — Za ustanovitev sokolske čete v Polhovem gradcu. Septembra lanskega leta je bil prirejen k nam propagandni "zlet Sokola. Vkljub predpogojem se pa zadeva ustanovitve lastne sokolske čete ni premaknila z mrtve točke. Čeprav je v kraju lepo število, zlasti nacionalno zavedne mla line Torej na plan! Ne strašimo se! Imamo že fantovski pevski zbor ki ga vodi šol. vodja nadučitelj g. Starmann z vel:ko požrtvovalnostjo in priznanim uspehom. Pogoji za ustanovitev sokolske čete so dani. Ali naj baš naš lepi planinski kot še vedno ostane brez toplega gnezda viteške organizacije Sokola? Zdramimo se vendar! — Zdravo! v Letno telavadiSfe novomeSkeira S«>ko la. Kakor doznavamo, le končno prišlo do noga fan i m »d •okolflkim društvom in novo meSko občino za odfiton oarrdiranih r>ro-frtorov nad loko. Pripravljalni odbor. v katerem eo med drugimi ini. Medic, dr Gre«. Matko D.. Slapnicar. Je naffffarll na- črt za letno telovadišoe, ki nai bi znašal okron 60 kv. metrov z naravnimi tribunami, pod hi^o g. dr. Kiela iz .Metlika in otro škena igrišča. Na tek7vadi&$u bi bilo pro Grtora za okroc 560 t Povadei\ in okoli 4000 do 5000 ljjdi. Umestno bi bilo. da a^ zamisel Čim prej realizira in Ae da možnost telovadec! mladini, da ee vadi na svežem zraku. Iz Maribora — Seja odbora pomožne akcije. Pred dnevi je imel ožji odbor Pomožne akcije v mestni posvetovalnici sejo, ki Jo Je vodil predsednik mestni načelnik p. dr. Franjo Lipold. Ta je podal poročilo o dosedanjem humanitarnem delovanju te akcije in poudarjal, da je nabrala Pomožna akcija v letošnji zimi 700.000 Din (sedemstotisoč) za pobijanje brezposelnosti. Iz tega sklada je bilo zaposlenih pri raznih javnih delih 177 delavcev, predvsem so to možje z več-člansko družino. Javna in mestna kuhinja pa hranita na račun Pomožne akcije 350 oseb. S tem se beda v mestu pač nedvomno blaži. — Poročili so »e. V preteklem tednu sta se poročila v Mariboru naslednja para: Anton Fillpančič, trgovec, ln ?dč. Ljudmila Gunglova ter Anton Korban. učitelj ln masristratna uradnica g-dč. fttefka Oer-mekova. Obilo sreče! — Aretacija političnejra bogimca. Te dni je policija aretirala sumljivega Jožeta V. ln mu izprašala vest. Pri zaslišanju je izpovedal, da je prekoračil brez dovoljenja državno mejo, ker ga zasledujejo kot politično nevarnega. — Na stopnicah Je padla. V sredo popoldne je nameravala 52-letna Šivilja Ka-rolina Kovačičeva obiskati neko svojo znanko na Aleksandrovi cesti. Na stopnicah njenega stanovanja pa je Karollni postalo nenadoma slabo, tako da se je nezavestna zgrudila. Pri padcu se Je Kovačičeva resno poškodovala m so jo reševalci morali prepeljati v tukajšnjo bolnico. — Tezno dobi železniško postajališče? Na zadnji seji občine na Pobrežiu Je bilo mno?o govora o Železniškem postajališču na Teznu. Občinski odbor je soglasno odobril zagotovilo glede vzdrževanja postajnega poslopja To zagotovitev Je zahtevala železniška uprava in tako je bilo zadoščeno vsem zahtevam Vsekakor bo prej ko slej vendarle prišlo do gradnje postajališča, ki je Teznu tako potrebno. _ Ob suknjo je bil. Ves potrt Je v četrtek javil tukajšnji policiji zidarski pomočnik Ertl Franc iz Maribora, da mu je nekdo ukradel edino suknjo, ki jo Je imel. Btl je zaposlen v neki hiši na Kamniški cesti. Pri delu je suknjo pustil na verandi. Ko se je zidar popoldne vračal z dela, je ugotovil, da mu je neznanec odnesel mik-njo. — Fotoamater jI. Opozarjamo vas na današnji tozadevni inserat v oglasnem delu! — Mariborski Smučarski klub je te dni polagal bilanco svojegra dela v preteklem letu. Klub šteje 75 članov, njegovo premoženje pa znaša 6384 Din. Namestu dosedanjega predsednika Parme je bil izvoljen za predsednika Miloš Gnus. — V gozdu ga je zaklela kap. V gozdu pri Limbusu so našli 87-letnega prevzit-karja Josipa Kampingerja mrtvega. Starček je odšel pred dnevi v gozd nabirat gobe, pa se ni več vrnil. Komisija je ugotovila, da ga je zadela srčna kap. —Namestu brata napravil izpit. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča sta se zagovarjala v Četrtek brata Ludvik in Albert Lenarčič iz Maribora. Ludvik bi moral namreč pred komisijo banske uprave napraviti izpit za strojnika. Kei je bil pa njegov brat Albert v tej stroki bolj podkovan, je položil on namestu brata izpit Sleparija je pa prišla na dan. Oba brata sta bila obsojena vsak na mesec dni zapora, pogojno na dve leti. Iz škofje Loke — Volllcem traške občine! Jutri stopite zopet na volišče Nasprotniki so skušali zanesti v vaše vrste malodušje ln zmedo ter ao vložili proti 2adnjtm volitvam pritožbo, ki ji Je bilo usorteno. toda iz formalnih razlogov Na vaa pa je. da znova dokažete, da si ne iaste vzeti tega, kar Bte si enkrat že priborili Pojdite zato Jutri vsi pogumno in v vesti si svoje dolžnosti na volišče ln glasujte za listo vašega ugledneea rojaka k Fnnca Jelov čana, da bo zmaga to pot še častnejša Vsi, ki ste ae pustili le terorizirati pri zadnjih volitvah, glasujte sedaj popolnoma svobodno za listo JNS, ker ae stari čas: nikoli več ne povrnejo Dokažite, la Je Poljanska dolina vedno bila v nacionalnem taboru ln da hoče taka tudi ostati. 4tren 6. ♦ SLOVENSKI NARODc 4» 14. marca 1934 68 Burno življenje Aleksandra Staviskega V afero se zapleta Chautemps in Dalamier — Srditi javni napadi na sleparja Goebbels otvarja leipziški velesejem Nemčija na poti okrevanja — Druga glavna ofenziva proti brezposelnosti - Optimizem in veselje do življenja Najdba slike z Dubarryjeve gostije je pa senzacijonalen dokument. Izpopolnimo prvo kratko poročilo: na nji je višji državni tožilec Cazenavette, ki se drži v najboljšem prijateljskem razpoloženju pod roko z dvema gospodoma — na eni strani ima trgovskega agenta Gar-funkla, ki je imel med vojno sitnosti s sodišči, na drugi strani pa veselega Sergeja Alexandra. O dobrem prijateljskem razpoloženju in prisrčni intimnosti vseh treh ni mogoče na tej fotografiji dvomiti. Istega dne, ko je sodnik Ordenneau sporočil generalnemu pro-kuratorju, kaj je našel, ie bil Cazenavette razrešen svojih funkcij in interniran do nadaljnje preiskave v zavodu, kamor ga je bilo treba prepeljati, ker je že začel besneti in groziti. Trdil je. da se je banketa udeležil samo kot stari prijatelj Dubarrvja. s katerim se je seznanil pred 30 leti na Korziki, da pa sploh ni poznal Staviskega, ki je sedel pri mizi na drugem koncu. Vendar pa zapletena operacija, s katero so pajdaši Staviskega spravljali in skrivali to sliko, jasno priča, koliko dokumentarno važnost so ji pripisovali. V najslabšem primeru jim je mogla služiti za hud pritisk na državnega tožilca, ki je bil sicer zelo dobro zapisan in je služil nekaj časa neposredno v pravosodnem ministrstvu. Najdena slika je bliskovito razsvetlila ono mračno temo, kamor so izginjale vse tožbe, pritožbe, ovadbe in protokoli, nanašajoči se na Staviskega. To pa še ni vse pojasnilo, kajti delovanje tega sleparja je bilo preveč kričeče, da bi ga mogel prikriti pravici en sam človek. In nikar ne mislimo, da so opozarjali nanj samo oblasti — Staviskv je bil neštetokrat napaden tudi javno. Omenimo en primer, ki je sledil takoj po majskih volitvah leta 1932 in ki je v zvezi z imenom gospoda Sartorija. Sartori je novinar, toda novinar posebne vrste. Leta 1921 je ustanovil v Toursu majhen dnevnik, ki mu je dal ime »Bonne Guerre« (Dobra vojna). Prvi, ki je začel z njim Sartori vojeva-ti, je bil radikalni socialist Camille Chautemps, tisti, čigar spretno ministrsko predsedstvo se je končalo baš pod pritiskom afere Staviskega. Sartori se je takrat pred 15 leti zelo besno zagrizel v Chautempsa, metal mu je na glavo razne obdolžitve in skoval je zanj zdevek Kamil Kalni. Po zmagi volilnega kartela leta 1924 30 se pa vsule na Sartorija tiskovne tožbe ki so ga popolnoma strle. Ni se pa udal, temveč nasprotno, odločil se je za pohod v Pariz. V prvi vrsti je pripravil celo številko, posvečeno Chautempsu, ki je bil postal takrat notranji minister. Tajna policija je pa poročala o teh pripravah v Pariz in ko je >Bonne Guerre« izšla, je bila vsa njena naklada 20.000 izvodov na kolodvoru zaplenjena. Sartori je pa našel v Parizu tajno tiskarno in tam je pripravil novo izdajo. Toda nanj so strogo pazili in tudi nova številka je bila v ekspediciji zaplenjena. Besneči Sartori noče plačati tiskarni. >Pišite Kamilu naj vam plača!« — s temi besedami vrne tiskarni račun. Notranje ministrstvo res plača račun, obljubi pa Sartoriju, da ga ne bo pustilo iz vida. Na to odgovori Sartori z velikimi lepaki, v katerih naznanja, da izpre-meni >Bonne Guerre« v dnevnik. To bo dnevnik, pravi, ki bom v njem govoril samo resnico in samo resnico. Če bom pa tu in tam umolknil, naj mi čitatelji oproste: treba je pač živeti. Toda do dnevnika ni prišlo. Kalni Kamil je obsul svojega spovednika s tolikimi in tako podkrepljenimi tožbami, da je Sartori pobral šila in kopita ter jo popihal v Belgijo. Izgnanstvo je vplivalo na to vročo glavo zelo pomirjevalno. Čez nekaj časa se je vrnil pomirjen s svojim Kamilom in pripravljen celo k prijateljskim uslugam. To pa ni pomenilo, da se je Sartori sprijaznil z vsem režimom. Obnovil je svojo »Bonne Guerre« in jel znova napadati zdaj tega, zdaj onega. Vzeti njegov opozicijo-nalni radikalizem resno, bi pomenilo seveda preveč časti za napadalca, ki je znal molčati, kadar se mu je kaj obetalo. Kaže pa. da se nekateri poskusi te vrste prvi hip Staviskemu niso posrečili, kajti 24. maja. torej dva tedna po volitvah, je izšla »Bonne Guerre« z velikim napisom na prvi strani: Poštenim ljudem! Serge Ale-xandre. stanu ioč v hotelu Clarid-jre, sobe št. 501. 502 in 503, se imenuje Staviskv in je bil zaradi sleparije obsojen pred 13. kazenskim sodiščem. Temu je bil priključen članek »Slepar Staviskv aretiran v Marly«, kjer je bila podrobno opisana nam že znana aretacija Staviskega. Havotta in Simonove. Ta številka »Bonne Guerre« je bila brezplačno razposlana vsem poslancem in senatorjem, županom večjih mest in policijskim prefektom. Obenem je pa še en drug list. in sicer t>Pays*\ odkril, da bi lahko bil Lepi Alexander imeniten objekt. In otvoril ie proti njemu celo bulvarno kampanjo, ki sta 06 T n| oba lista lepopolnjevala in podpirala. In prihodnji teden so Parižani zopet čitali z največjimi črkami: »Izpuščeni Staviskv. znan pod imenom Serge AIexander, nadaljuje nekaznovano svoje sleparije. Kdaj bo aretiran ta bandit?« Za vsakega drugega bi bil ta napad, čeprav zahrbten, pomenil konec. Serge j Alexander je pa ostal miren In ukrenil je svoje. Samo policijska kronika prihodnjih dni je zabeležila, da so izdajatelja lista »Pavs« v pretekli noči napadli na ulici trije neznanci in ga v prepira ubili. Sartori je izvlekel iz tega pametno svarilo. Kampanja se je ustavila. Toda ne za vedno. Med čeki, ki so se našli po smrti Staviskega, je eden, ki se glasi: »Gospod Sartori . .. 1500 frankov.« To je. priznajmo, kaj mršavo plačilo za molk v tako debeli zadevi. In ne smemo se čuditi, da se prično Čez leto dni med Sartorijem in S ta viškim nova pogajanja. Sartori je sporočil Staviskemu, da namerava priobčiti vrsto Člankov o največjem lopovu Pariza in njegovi bandi, da bi pa lahko potlačil to zadevo za okrogel milijonček frankov. Med brati, da je tako odkritje vredno toliko. Staviskv je povabil Sartorija na sestanek v ulico Blanche. Tam ga pa ni čakal Staviskv, temveč njegov tajnik Romagnino in njegov faktotum Piga-glio. — Vi ste gospod Sartori, če se ne motim, — ga je nagovoril Romagnino. In komaj je Sartori prikimal, že je dobil v čeljust udarec, ki je pričal, da je Romagnina vežbal bivši mojster Evrope Niemen. Sartori je poskusil braniti se, pa jih je dobil, da se je kar kadilo iz njega. Ko se je pa afera zaradi utrujenosti obeh ustavila, je imel Sartori v roki gumijast in jeklen pendrek. — Tega sem iztrgal Romagninu, — je izjavil Sartori preiskovalnemu sodniku. — Ne, potegnil ga je iz žepa in navalil z njim na Romagnina, — sta izjavila Romagnino in Pigaglio. Kako je bilo, se zaenkrat ne da povedati. Sartori je naperil proti obema tožbo, ki pa pri sodniku Fougervju še ni končana, kajti Pigaglio roma sedaj od sodišča do sodišča zaradi svoje udeležbe v zaključnih sleparijah Staviskega. Tretjo tožbo je pa sodnik Fougerv že odpravil. To je bila tožba Staviskega naperjena proti Sartoriju zaradi izsiljevanja. Sartori je bil oproščen, ker toži-telj zaradi samomora ni prišel k prvi obravnavi. Katera bo druga Greta Carbo Na sli1 idimo skupino bodočih filmskih igrnl' iollvvvoodu, katere vse upajo, da postanejo slavne. Zanimivosti iz Turčije V novi moderni Turčiji imajo mnogo zanimivih novotarij. V anatolskem mestu Tarsu so mesarji podražili meso, pa so se uračunali, kajti prebivalstvo je začelo stavkati in že dober mesec nihče ne kupuje mesa, tako da so mesarji že vsi obupani in bodo morali cene zopet znižati. Turška vlada je sklenila, da morajo eksekutorji nositi lepe uniforme, ker je prepričana, da jih bo potem prebivalstvo bolj spoštovalo in morda tudi ubogalo. Eksekutorji bodo opravljali svoj posel v svetlosivih, krasnih vojaških bluzah in jahalnih hlačah, pestro okrašenih in narejenih po zadnji modi. Vlada misli, da se trdovratni zaostan-karji ne bodo mogli upirati tako lepi uniformi in bodo z večjim veseljem plačevali davke kakor doslej. Prodajalec vode v Carigradu Tevabil je imel mlado ženo, ki je bila vedno preveč vitka. Njen mož je pristal na sklep svojih dveh prijateljev, da bi prodal ženo. Kupčijo so res sklenili in Tevabil je dobil za svojo suho ženo debel plašč. Kazalo je. da je zamenjava dobra, kajti mož je delal v novem plašču mnogo boljše kupčije kakor prej. Prija- telja sta pa kmalu spoznala, da sta sklenila slabo kupčijo, napadla sta Tevabil a in mu prebodla vrat- Od proglasitve republike se vlada energično bori proti lesenim ograjam, ki naj bi zakrile mimoidočim lepoto haremskih žen. Toda vsi njeni proglasi in vse njene prepovedi nič ne pomagajo, kajti Turkom je menda več ležeče na lesenih mrežah, nego na haremu samem. Mestna uprava v Carigradu je odredila, naj policija tudi proti volji lastnikov odstrani vse mreže in ograje. Tako se bodo turške žene zdaj lahko pokazale javnosti v vsej svoji lepoti. Dirka raka Deček trenira na obali Kalifornije • - iiUega raka za dirko Usoda visokega ruskega plemstva Člani ruske carske rodbine so se razkropili po vsem svetu, kolikor je ostalo živih, in večinoma so ljudje že pozabili na nje. Rodbina kneza Jusu-pova, ki je spadala med najbogatejše v Evropi, je prišla skoraj na beraško palico. Člani carske rodbine žive večinoma v Ne\v Yorku, Parizu in Londonu. Sedanji poglavar rodbine Romanovih veliki knez Ciril še vedno računa s prestolom. 2ivi v St. Bnacu blizu francoskega mesta Dtnard; denarja sicer nima mnogo, pač pa nastopa kot visok plemič. Manj srečen je veliki knez Grigorii, ki se mudi kakor velika kneginja Marija v Ameriki Uslužben je pri neki dekoracijski tvrd-ki. Knez Sergej Obolenski se je >žen:i v Ameriki z Alice Astorjevo, pa je kmalu ločil in poročil baje še bogatejšo Američanko. Godi se mu bolje, nego velikemu knezu Vasiliju, ki prodaja v Ameriki parfume. Knez Pav^i :e zaposlen v newyorški pisarni Cunard Line. Velika knegin>a Ksenija se ie omožila z ameriškim milijonarjem Leedsom. pa se je tudi kmalu ločila. V Londonu živita veliki kneginji Zija in Nadežda. Prva je poročena z bogatim Haroidom Vernherjem. druga pa z nečakom angleškega kralja lordom Milfordom riavenom. Knegima Marija Barjatinska se preživlja v Londonu s slikanjem modnih vzorcev Knez Vladimir Galicin ima v Londonu trgovino s starinami. V bližini ima trgovino kneginja Trubecka, čije s:n Grigorij se preživlja kot pianist. Mati kneginje Jusupove velika kneginja Ksenija stanuje v hišici v parKU v VVindsoru. ki ji jo je podaril angleški kralj. Njeni sinovi žive v tujini in si morajo s trdim delom služiti kruh. Princ Nikola: Galicin se je oženil z neko Angležinjo in živi razmeroma dobro. Samo veliki knez Dimitrij ma toliko denarja, da lahko nastopa kot knez. Zdaj se mudi v Londonu, Kjer mu izkazujejo kraljevske časti. VeČina članov ruskega dvora, ki živi zdaj v Londonu, je prišla tja preko Pariza brez beliča v žepu. Usoda je vsem enako nemila. Grozen zločin Maznega očeta Posebni poročevalec »Corriere dela Sera« poroča iz New Yorka o strasni tragediji v družini moža, ki so ga nedavno izpustili iz umobolnice kot izle-čenega. Gre za 31-letnega Johna Mac Hala, ki je bil nad leto dni v umobolnici, končno so ga pa poslali domov, misleč, da je že zdrav. Te dni, ko je bila žena spravila otroke spat in je odšla po opravkih v mesto, je pa začel mož znova besneti. V kuhinji je našel kladivo in razbil z njim glavice svojim štirim hčerkicam, od katerih je bila stara najstarejša 4 leta, najmlajša pa 8 mesecev. Mater je čakal grozen prizor. Dva otrociČka sta bila že mrtva, dva sta pa baš umirala. Na tleh je ležalo okrvavljeno kladivo. Blazni mož je po zločinu brez sledu izginil. Različne narave. — Jaz sem vse življenj« jedel samo meso in zato sem močan kakor konj. — Meni to ne more biti dokaz. Jaz tem že 30 let ribe, pa še vedno ne znam plavati. Pri fotografu. — .A1! boste dali svoje otroke povečati? — Hvala sad bodo sami zrasli. Ljubljana, 24. marca. Otvoritev letošnjega pomladnega vele-lejma v Leipzigu je bila poeebno veČina, ker je hotel hitlerizem pokazati nemškemu narodu in zunanjemu svetu, da je njegova glavna skrb gospodarski preporod Nemčije. In to se mu je v glavnem tudi posrečilo, ^a^or en sam mogočen val je zdaj Nemčija, val, ki odnaša nesrečno Vi-IJemovo dedščino In izpodjeda temelje b1-stema pruskega korporala. Ta val je začel butati tudi ob leipziški velesejem in že letos si videl na njem vse znake velikega, morda epohalnega, morda pa tudi fatalnega poskusa ozdraviti hirajoči gospodarski organizem ne s smrtno nevarno operacijo, temveč z Injekcijo seruma, ki sta ga previdno sestavila nacijonalna samozavest in s kapitalizmom pobrateni socijalizem. Ta serum je plod strahu in groze pred diktaturo proletarijata in zaenkrat učinkuje zelo dobro. Nemčija je na poti okrevanja, konsolidacije. Na vprašanje, kaj bo, oe se hitlerizmu posreči postaviti tega velikega evropskega bolnika zopet na trdne roge, ne najdejo odgovora niti najdalekovidnejši diplomati in politiki. Najbrž bi ne znali odgovoriti nanj niti možje, ki Nemčijo zdaj vodijo. Hitlerjeva Nemčija Je v tem pogledu sfinga in njena zagooetnost je vsak dan mračnejša. Velesejnni v Nemčiji so zdaj podrejeni državnemu propagandnemu ministru in tako je prišel otvorit leipziški velesejem namenoma minister dr Goebbels sam \ ne- deljo 4. t. m. je bil Leipzig že zgodaj zjutraj ves na nogah, ves prazničen, ves v hitlerjevskih in državnih zastavah črno-belo-rdeče zastave so med hitlerjevskimi povsod v veliki manjšini. Kamorkoli se ozreš, vihrajo rdeče, krvavo rdeče zastave prerojene Nemčije, sredi njih pa črn kljukasti križ, podoben ostrim krempljem pti-ce-roparice. Ali si morete misliti še močnejši, zgovornejši simbol? Nepretrgana veriga avtomobilov se pomika Po vseh ulicah, vodečih na prostrano razstavišče velike tehnične in gradbene razstave blizu slovitega spomenika bitke narodov. Po hodnikih pa teko potoki pešcev ter se zlivajo pred obema glavnima vhodoma na razstavišče na mogočno reko, ki kmalu zalije vse prostranstvo med glavnimi razstavnimi poslopji v nestrpnem pričakovanju popularnega ministra. Za red ln varnost skrbe vzorno poleg redarjev hitlerjevske čete v rjavih in črnih uniformah Kot tujcu ti cie more nihče zameriti, če prvi hip misliš, da imaš pred seboj vojake brez pušk Nove lične uniforme, rjavi škornji k rjavim in črni k črnim uniformam, pa sami mladi, zdravi, krepki, dobro razpoloženi fantje Ln možje. Nebo te ti šine v glavo misel: Kje neki imajo spravljeno orožje? če ga zaenkrat še nikjer nimajo, so pa polni navdušenja in ognja spon rešene, kvišku stremeče 'orno-vine. A to je ostro orožje, samo znati Je tre^a prav obrniti ga Ulice, po katerih se bo peljal Goebbels s spremstvom, so gosto posejane z redarji in deloma obrobljene s hitlerje\skimi četami Nikjer pa ne vidiš tistega brezglavega prerivanja, beganja, kričanja im zmerjanja navadnih Zemljanov, ki Je tako značilno za mnoge druge države ob takih prilikah Možje ki Jim je poverjena skrb za javno varnost so tu mirni, samozavestni, prepričani, da se ne more nič zgoditi. Prepočasi sem hodil in zato sem se šele v zadnjem hipu prerinil skozi množico raaovednežev pred veliki paviljon, kjer je bila v ogromni razstavni dvorani že zbrana elita domačega sveta ln tujih gostov. Prijamo »o me prosili, naj počakam samo toliko, da pride minister, potem se mi pa takoj odpro vrata v dvorano. Dolgo itak nI bilo treba čakati. V naslednjem hipu se vaa mnoiica zgane, začujejo ae rezka, na vojaška spominjajoča povelja, aadone heil-klicl ln že bc ustavi pred paviljonom velik avto, poln policistov, za njim pa takoj krasna limuzina, iz katere Izstopi skromen, na desno nogo šepast mladenič nizke, drobne poatave, črnih, gladko nazaj počesanih las, ozkega, podolgovatega obraza, ostre, nekoliko naprej štrleče brade Ln ne proporc ijon a Ino visoke, malo poševno stoječe zgornje ustnice, če bi mu zakril brado Ln usta, bi ga na prvi pogled prav lahko zamenjal z našim Antonom Podbev-škom, ki mu je po postavi ln obliki glave Goebbels skoraj dvojnik. Ne vem pa. Če sta si tudi sicer kaj podobna. Tak je Goebbels. V navadnem impregniranem plašču in fantovskem klobuku je stopil pred zbrane dostojanstvenike in segel vsakemu posebej v roko. Nisem se mogel iznebiti misli, ko sem gledal to pozdravljanje, kako neki se počutijo visoki gospodje stare Nemčije, ko morajo z dolžnim respektom stiskati roko temu na videz tako neznatnemu mladeniču. Potem pa v ogromno dvorano. Halle 20 Svečana otvoritev prvega drž. splošnega vele^ejma v Leipzigu Hitler je namreč dal leipziškemu velesejmu vsedržavni značaj ln s tem si Je njegov pokret močno utrdil položaj v mestu, kjer je več let v'h--ala na mestni hiši rdeča zastava Gospo 'arji Ieipzlškega občlnskpga sveta so bili namreč marksisti Kakor da si prišel v veliko remizo, se ti zdi. samo da je vse lepo in ve Goebbelsa. zdaj od te zdaj od druge strani. Predsednik vek-sr j ruskega urada, naš ananec dr. Raimund Kohler, že govori o pomenu volfifijma in našteva dolgo vrsto statističnih p< datkov, fotografi ga pa ne vidijo in množica povabljenih ga komaj sliši. Vse napeto pričakuje, kdaj bo stopil pred tri mikrofone junak dneva Goebbels. Končno zaključi dr. Kohler svoje obširno pripovedovanje. Težko pričakovani trenutek je nastopil. Vihar navdušenja, dvr rana zadeni, v bobneči simfoniji heil-kl: cev, cel gozd rok se izprozi poševno v hit -lerjevski pozdrav. In prvič, a morda I zadnjič v življenju dvignem roko tudi Jaz. ker me veže takt. Nekam neodločno In nerodno, tudi ne tako visoko, kakor dn: gi, a vendar Goebbels začne govoriti »Možje narodno sooijalistične -ev Mu« Je, ki so prišli 30. januarja 1933 na so prevzeli od svojih prednikov itrah dedščino.« Govori mirno. I rez običajnemu patosa revolucionarnih govornikov, I gestikullranja, brez vsakih pretenzij na zunanji efekt. Skoraj bi dejal, da predava izbranemu avditoriju o naporih bitleriana iztrgati Nemoljo iz okovov premaganega Govori o novih metodah, o v bistvu drža ve, o problemu brezposelnosti. Pravi, rla v času, ko so bili milijoni ljudi ogroženi v najvitabnejših pogojih pvoiesra zmotnem; obstanka, ni bilo kdaj debatirati ;-, , fcsp< rimentirati. Napočila je bila namreč a ko Je biLo treba delati in rešiti odloČite« vprašanje nemške gospodarske krize s kržntmikoli sredstvi. Govori jasno, razločno, izgovarja čiste vse končnice, kar te preseneti, ker sicer v Leipzigu skoraj • ne srečaš Člove-ka, ki bi ne govoril v dialektu. Pravi, da bistvo snu.irene ureditve na cijonalnega sožitja ln nacijonalnega razv Ja ni v organizaciji, temvt-č v 1 ju ;*-h. 1 lahko šele dajo zakonom organizacije ničen in pameten smisel . . . Seže po što vilkah. Pravi, se je posrečilo zmižati šte vilo brezposelnih v Nemčiji v enem letu (od koooa januarja 1933 do konca Januarji 1934) od 6,010.000 na 3,770.000. torej za 2,240.000. Proizvodnja in promet strojnih tovarn sta znašala v januarju 1933 okroe 80.000.000, v decembru 1933 pa okrog H milijonov. Lani je bilo zgrajenih 200.000 novih stanovanj, ali okrog 40.000 več. ne go predlanskim . . Kontroliral teh podar kov seveda nisem... S povzdignjenim gla som napove novo veliko ofenzivo proti brezposelnosti, ki jo otvori vlada skupaj 7. nemškim gospodarstvom z začetkom pomladi. Na mesto ohromujočega pesimizma, pravi, je stopila verujoča samozavest, -gumno veselje do življenja in dosledno, p nosno oblikovanje življenja ... In zaključne besede; če stojita vlada in ljudstvo itx sto ramo ob rami. kje bi bila nesreča, k bi nas mogla omajati v naši hladnokr.-.. stl? Lepe, bodriLne besede, morda prevez optimistične, a vendar dovolj trezne in pr» mišljene, da so jih sprejeli s toplim odobri vanjem celo preračunljivi predstavniki so lidnega nemškega cospodarstva. Ooebrel> najmočnejši praktičen Ideolog hitlerizma, neonski Buharin, je govoril, ln med govorom so ga fotografi zopet pridno lovili od vseh strani. Tudi dekor mora biti. Ma.ih< mož in tako velike besede! Kdo bi si m slil. Velesejem je bil otvorjen in počasi sm-se razšli. Zavil sem v restavracijo na s«\ mlšču k obedu. . . »Heute ist Eintopfge richt,* mi pravi natakar. . . No, pa dajte ta vaš Eintopfgericht, mu odgovorim. Pri nese mi juho ln koščen govejega mesa ^ nji. To je ves obed. Stane pa poldrugo marko ali v našem denarju 2S Din, a P" leg tega sem moral plačati za vv'interhil:■ še 20 pfenigov. Samo ena jed za obed je obvezna enkrat v tednu za vso Nemčijo, za javne lokale in privatna gospodinjstva, kar se pa prihrani pri tem, gre v državno blagajno za lajšanje bede, zlasti brezposelnosti. In ta Eintopfgericht je vrgel že težke milijone. Ko sem se vračal po več kot skromnem obedu domov, sem zvedel, da pride v to rek v Leipzig najbrž Fiihrer sam k polaganju temeljnega kamna za Wagnerjev srpo-menik. To vest so skrbno prikrivali, znana je bila samo vodstvu nacijonalno soci-jalistične stranse, visokim funkcijonarjem in pa novinarjem seveda, ki morajo že po poklicu vse prvi zvedeti. A prihod Hitlerja pomeni tudi za I^eipzig dogodek prve vrste. Toda vmes imamo še ponedeljek in če ne bo drugače, stopimo mimogrede k spomeniku bitke narodov. Jože ZuPančič. Iz Višnie gore Sreski kmetijski referent g. Sušteršič je v sredo priredil zanimive demonstracije o sajenju in neadnih mladik za Višnjo goro in okolic^ \ Ahlinu. posestniku v Dednem dolu. Z jasno, točno in stro kovno podanim vL mstracijam so z zanimanjem sledili navzoči, saj pa je g. refe rent povedal in pokazal mnogo takega, kar naš človek sicer ve in pozna, pa si ne upa po samo teoretičnih navodilih uporabljati, dokler ni videl tudi praktične izvedbe Nujna je potreba našemu kmetu, da v teb tudi zanj tako težkih časih, kolikor možno izrabi pridobitnost zemlje, da poviša njen donos, kar lahko stori baš v sadierejstvu brez kakršnihkoli velikih žrtev, samo z vestnostjo in zanimanjem za stvar samo Udeležba je bila sicer pičla toda na vzoči so vsi z vnemo obljubili da se hočejn v bodoče ravnati po besedah g referenta da pa tudi pridobe do njegovega prihodnjega obiska ki ga nam je obljubil v času pomladanskega škropljenja čim več novih interesentov Demonstracij so se udeležili tudi učen ci obeh višjih razredov nar ^ole iz Višnje gore z g upraviteljem Okornom in gospo Hotzlovo Sokol, kakor že poročamo, priredi v ne deljo veseloigro »Špansko muha« in vabi še enkrat k udeležbi, zlasti prijatelje iz sosc ščine. v §oii. Učitelj: Mihec, imenuj nam ptiča ki ne živi Več. — Kanarček, gospod učitelj. Vče raj ga je nam pohrustala mačka. Stav. 68 »SLOVENSKI NAROD«. cfoa 24. marca 1034 Stran 7 Kriza nase mizarske obrti Bila je na najboljši poti, da postane ponos naše države, pa je njen raz- mah zavrla kriza I-1 ubijan a, 24. marca. Po vojni in že preje se je v ljubljanski okolici izredno lepo razvila mizarska obrt, ki jc s svojJmi izdelki lahko uspešno konkurirala inozemstvu. Da so prišli do te stopnje, so naši mojstri investirali v svoje obrate velike vsote, ki so si jih po večini morali izposoditi NahavJli so si moderne stroje, Izobrazili so se strokovno, in tako so z uspehom parirali inozemsko konkurenco, ki je že skoraj popolnoma izkopala ta naši mizarski obrti. Več razstav na ljubljanskem velesejmu je dokazalo, da so oni prav taki eli celo še boljši obrtniki kot inozemci. Pridobili so si zaupanje najširših plasti in celo tisti, k: radi svojih družabnih položajev niso baš rad! podpirali naše domače obrti, so začel! luksuzna rohištva naročati pri mizarjih ljubljanske okolice. Nekateri so si pridobili tak sloves, da je šel glas o njihovi solidnosti celo preko meja dravske banovine. Mnogi odličniki v Beogradu in Zagrebu so naročali svoja luksuzna pohištva v Št. Vidu, Dravijah in drugod v ljubljanski okolici. Vsi so b:!i z dobavami prav zadovoljni ter so izjavljali, d\a jim naši obrtniki iz ljubljanske okolice dobavljajo mnogo so-idnejše in kljub velikim prevoznim stroškom tudi mnogo cenejše blago, nego ga dobivajo iz inozemstva. Iz tega s© jasno vidi, da so naši mizarji s svojo marljjvostjo postali zelo važen faktor v našem narodnem gospodarevu. D-a jih ni bila pritisnila splošna gospodarska kriza, bi zavzeli gotovo že od-icnejše mesto, nego ga zavzemajo danes. Gospodarska kriza pa ni samo zavrla napredka naših mizarjev, temveč je mnoge prisilila, da z»a bil odlomil vihar. Jasno je bilo. da se je odlomila pod težo. Na smreko je bil moral splezati nekdo, ki je sedel na vejo in se tako naglo premaknil na nji. da se je odlomila. Srnca je stopila k smreki. Tik pod odlomljeno vejo je zagledala sledove stopinj. Dve nogi sta se bili globoko udrli v pesek, ki ie bil dobrega pol metra naokrog razhojen. Bistroumna Srnca ie iz tega sklepala, da je moral človek, ki je sede1 na veii pasti z drevesa in se opote- zemskim podjetjem. Svoje izdelke, ki so često siilno slabi, prodajajo pod ceno in zato vzbujajo pri občinstvu čut, da so mizarji iz okolice v cenah nesoMdni. Kdor se* ie malo spozna pri mizarskih izdelkih ter tudi zna pravilno kalkulirati, pa mora priznati, da je tak očLtek krivičen. Mizarska obrt ljubljanske okolice uii-va glas. da je najsolidnejša ln najbolj razvita v državi. Na merodajnih faktorjih je, da ta očrt s propadajočim predmestjem Ljubljane vred ne propade, temveč da jo po svojih močeh podpro. Treba bi bilo poskrbeti, da se mizarjem ljubljanske okolice, ki veljajo za dobre in solidne mojstre, znižajo tako državne kot samoupravne dajatve, predvsem pa naj se ukine mestna trošarin-i. Vsako vzdrževanje ali celo povišanje iste pomeni smrten udarec v tež-kočah se nahajajoče mizarske obrti ljubljanske okolice. Ravno radi mitnine se Širijo v zadnjem času razne vznemirjajoče vesti, za katere pa poštenj obrtniki okolice dvomijo, da so resnične. Oni se zavedajo, da ljubljanski mestni očetje prav dobro vedo, da tvorijo oni velik odstotek odjemalcev pri mestnih trgovcev, ne samo kar se tiče surovin za svoje obrate, temveč tudi v pogledu dnevnih potrebščin, za katere so skoraj izključno navezani na Ljubljano. Pri tej priliki pa naj omenimo, kako velike važnosti bi bila priključitev okoliških občin k mestu. Večkrat se očita mizarskim obrtnikom okolice, da preobremenjujejo svoje delavce z nadurnim delom, da šušmarijo itd. Solidni obrtniki okolice se točno ravnajo po predpisih socijalne zakonodaje in so baš radi gotovih šušmarjev in nelojalnih konkurentov zaprosili oblast, da strogo nadzira obrate, predvsem v pogledu izpolnjevanja socijalnih predpisov. Da pa so šušmarji in taki, ki se i-zogibajo izvrševanju zakonskih določil tako v okolici, kakor v mestu in povsod drugod v državi, je jasno. Njim mora stopiti na prste o«b-lMalo odgovora« v Vašem. cenj. listu z dne 13. t. m. Nisem ena Izmed prizadetih. Sem poročena z uradnikom z akad. naobrazbo, ki ima, če se všteje dodatek za oba najina otroka, mesečne plače okrog 2000 Din. Pred poroko sem bila tudi jaz v službi kot uradnica z dokaj lepo plačo, 1500 Din na mesec. Dasiravno je plača mojega moža majhna, sem vendar svojevoljno pustila službo, prvič iz enostavnega, razloga, ker bi potem preveč trpel moj novi poklic — gospodinjstvo, in bi svoje energije ne mogla z lahkoto cepiti na dvoje, drugič pa, ker jih je bilo toliko za menoj, ki bi bile pripravljene opravljati Isto službo za polovico manjšo plačo. Res je plača mojega moža v primeri z drugimi prej majhna kot velika, vendar se skromno da živeti, če človek nima prevelikih zahtev. Ni mi žal, da sem pustila službo, nasprotno, prav vesela sem, ker sem s tem koristila vsaj eni izmed mnogih, ki si žele zaposlitve, na drugi strani pa sem se lahko vsa posvetila domu ln družinici svoji, kar mora biti vsaki poročeni ženi prvo. Nočem oporekati g. O G., toda moti se, če misli, da to ni dvojni zaslužek, kjer zasluži tudi žena. Potemtakem ln po njenem naziranju sodeč, bi morala potem vsaka žena in vsak rodbinski član posebej imeti službo, ker pač mora »jesti« in zasluziti poleg tega še za obleko itd. čemu pa potem država plačuje rodbinske dodatke? Kolikor je meni znano, je bUo in je, da je mož tisti, ki mora v prvi vrsti skrbeti za družino. Nič pa nimam proti temu, Če so v službi žene, kojih možje bodisi v drž. ali privatni službi s svojo minimalno plačo ne bi mogli dostojno in stanu primerno skrbeti za družino. V tem primeru Je žena tista, ki družini tudi gmotno pomaga, bodisi že, da je v službi ali kako drugače. Drugače pa je tam, kjer so v službi žene, kojih možje zavzemajo bodisi v drž. ali privatni službi visoka ln dobro plačana mesta, kot na pr. sodDiki, profesorji, inže-njerji, advokati, zdravniki itd. Tem ženam je njihova plača ponajvečkrat takozvani >taschengeld«. ki ga razmetujejo za vsa-kojake nepotrebne in luksuzne stvari, o katerih se drugim ženam še sanjati ne bi smelo. Kaj ne bi bilo bolj socialno in pravično, da se nastavijo namestu takih žen mladi, življenjskih sil polni in delaleljnl ljudje, da ne bi živeli še nadalje kot parasiti na račun bednih staršev, ki imajo morda še kopico otrok, ki jih morajo tudi spraviti do kruha, pa si morajo še vedno od trgovati od ust? Ali ni to vnebovpijoča krivica g. urednik! Malo manj egoizma in malo več socialnega čuta, pa tad se dala stvar morda le kako resiti, da bi bilo za vse prav. Jaz mislim, da posebnega komentarja k gorenjemu ni treba. Prosim, blagovolite to moje pismo priobčiti v Vašem cenj. listu v kakršnikoli obliki. Z odličnim spoštovanjem vdana Čitateljica E. I. — Ot — je pomislila, — jaz lahko umrem, ker sem kriva, on pa ne bo umrl. Pustila je zamasek na mestu, kjer je ležal, in krenila proti gradu Mau-seiour. Srnca je videla v gradu grofa de la Fresnaie in rz tega je sklepala, da je Bertin oče na Hektorjevi strani in da se bo morala obrniti nanj, da mu pove, kaj je našla. Čez pičlo uro je bila že pred gradom Mausejour. Tam je vladala grobna tišina. Samo eno okno v pritličju je bilo razsvetljeno. Srnca, ki je znala hoditi nesliino, kakor zver v gozdu, se je priplazila do okna in pogiedala v sobo. Oknice i so bile zaprte, v sobi je pa gorela luč tako, da je lahko vse videla, ne da bi jo iz sobe opazili. Pri peči za mizo. polno papirjev, sta sedela dva moža in se polglasno pogovarjala. Prvi je bil namestnik državnega tožilca, drugi pa grof de la P resnaie. Slišala je namestnika državnega tožilca, kako je dejal: — Prisegam vam. gospod grof, da tako težke naloge še nikoli nisem imel. V meni sta dve brtji; družaben človek 1 in uradnik. Družaben človek noče ver- Danes se zahteva kvaliteta Kvaliteta na višku ln domač Izdelek je »P ERI ON« PRALNI PRAŠEK. Poskusite ga in dejali boste: >Res dober Ln poceni je >Perion«. Nedelja, 25. marca 7.43: Čebelarsko vprašanje naše dobe. 8.L5 Poročila, 8.30 Telovadba. 9.00 Versko predavanj«. 9.15 Prenos cerkvene glasbe. 9.45 Plošče. 10.00 Sionski spevi za sopran solo s spremljevanjem radio-orkestra. Poje gdč. Dolenčeva, 11.00 Prenos mednarodnih skakalnih tekem iz Planice. 12.30 Čas. ruska vokalna in instrumentalna glasb« na ploščah. 16.00 Svtaroslovenske velikonočne narodne pesmi. 16.30 Maks Mell: Igra apostolov. 17.30 Reproduc. angleška lahka glasba. 20.00 Prenos operete iz Ljubljane. — V odmoru čas in poročila. Ponedeljek, 26. marca. 12.15 Reproduc. klavirski solistični koru-. 12.45 Poročila. 13.00 Cas. vojaške godbe igrajo (plošče). 18.00 Gospodinjska ura: Velikonočno mira. 18.30 O verstvih. 19.00 Reproduc. koncert citraškega orkestra. 19.30 Medicinska predavanja. 20.00 Prenos opere iz Zagreba. — V odmoru čas in poročila. Torek, 2' m ar.v. 11.00 Šolska ura: Velikončna odoV 12.1* Slovet.ske n dne pesni, v reprodu. glasbi. 12.45 Poročila 13.00 Caa. glasbene slike na ploščah. 18.00 Otroški kot;Tek (Manca Romanova) 18.30 Obrtniško predavanje. 19.00 FrancoSčin*. 1*>.30 O državljanski vzgoji. 20.00 Glasbeno predavanje ilustrirano s ploščami. 20.30 J. S Bachov večer. Orgelske točke izvaja prof. Mat. Tome. pevske ga. Tončka SuStarjeva 21.30 Simfonične variacije za klavir s premi jevan jem radio orkestra izvaja gdč. Poženelova. 22.10 Cas. poročila. 22.30 Angleške plošče. Sreda, 28. marca. 12.15 Reproduc. koncert opernih arij. 12.45 Poročila. 13.00 Čas. reproduc. orgelaki koncert. 18.00 Komorna glasba, radio kvintet 18.30 rado orkester. 19.00 O pas*jonskih procesijah in igrah. 19.30 Literarna ura: Knjižni pregled. 20.00 Prenos opere ir Ljubljane. — V odmoru: čas in poročila. Četrtek, 29. marca. 12.15 Gounod: Faust reproduc. skrajšana opera). 12.45 Poročila. 13.00 čas, nadaljevanje »Fausta«. 18.00 O varčevanju pTi ročnih delih in obleki. 1830 Srbohrvaščina. 19.00 Plošče po željah. 19.30 Pogovor s poslušalci. 20.00 Postne pesmi poje mešani oktet. 20.30 Havdn: Sedem besedi, izvaja godalni kvartet. 21.15 Radio orkester: Religiozna glasba. 22.00 Cas, poročila. 22.20 Slavnostna glasba na ploščah. Petek, 30. marca. 18.00 »Parsifal« (AVagner), prenos rz Zagreba. — V odmoru čas in poročila. Sobota, 31. marca 12.15 Havdn: Glockensvmphonie (plošče). 12.45 Poročila. 13.00 Cas in nadaljevanje Havdnove simfonije. 17.30 Prenos velikonočne procesije tz cerkve sv. Petra ▼ Ljubljani. 20.00 Velikonočne pesmi poj« mešani oktet. 20.30 Sionski spevi za sopran solo s spremljevanjem radio-orkestra. 21.00 Koncert Radio-orkestra. 22.00 Caa, poročil*. 22.20 Slavnostne kompozicije v reproduc. glasbi Skoda. Prileten gospod: Vsaka mojih dveh hčerk dobi 100.000 Din dote. Mlad gospod: O, kolika škoda, da je dvoženstvo pri nas prepovedano! >eti, da bi bil Hektor de Mausejotir morilec, sodnik pa zopet ne more verjeti, da je nedolžen. Saj ste vendar slišali vse priče, ki smo jih zaslišali Grof je vzdihnil, rekoč: — Prisegam pri bogu, da je Hektor nedolžen. Namestnik državnega tožilca ni imel kdaj odgovoriti, kajti vrata so se naenkrat odprla in na pragu se je pojavila Srnca. — Jaz pa prinašam dokaze Hektor->eve nedolžnosti! — je vzkliknila. III. Grof de la Fresnaie ni poznal Srnce in tudi namestnik državnega tožilca >o je videl prvič v svojem življenju. Oba je premotila njena obleka, da sta jo smatrala za mladega fanta. — Kdo je ta dečko? — je vprašal namestnik državnega tožilca. — Kako ti je ime? — je vprašal grof. Srnca se je izognila obema vprašanjema in odovorila: — To sem jaz, ki ml je Maufoert obžgal noge. In pokazala je s cunjami ovite noge. Ta odgovor je pri vedel grofa de Fresnaie na sled. — Torej ti si ustrelil psa lorda Helmutha? — ie vprašal Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«, dne 24. marca 1984 RAZPRODAJA! KLOBUKI )1UI>.*I l>in 29 IZ ZAJČJE DLAKE Din Ai 1 mejtn1 tbc SAMO KRATEK Č AS! Pomlad prihaja/ A. <$ E. Skaberne Ljubljana Do preklica jemljemo v račun tudi knjižice prvovrstnih denarnih zavodov POCENI — KRIZI PR1MERHO ZA MALO DENARJA NOVO OBLEKO! ako prinesete staro v nase sprejemališče za barvanje in sna-.ženje, VOSNJAKOVA ULICA ST. 4 (prejšnja cesta na Gorenjski kolodvor). v krojačnico PREZELJ kjer se prevzema za TOVARNO \VAGNER, RADOVLJICA. Vsa oblačila se lepo popravijo in elegantno zlikajo. če si kupec za kolo, kupi le novo CHROMIRANO Po L O ki ti ne rjavi in imel ga boš 10 do 20 let. Dobiš ga le pri tvrdki IGN. VOK, LJUBLJANA Tavčarjeva ulica, ali v podružnicah v Kranju Id Novem mestu. 2969 ZA POMLAD Zakaj TTVAR OBLEKE? Zato, ker so lepe, dobre in cenene. Izdelujemo obleke ZA VSO DRUŽINO Prosimo vas, da se o tem prepričate v naših prodajalnah. T IVA OBLEKE JAFFA sladke in sočne, v prvovrstni kakovosti, prodaja Gospodarska zveza, LJUBLJANA, Tvrseva cesta POHIŠTVO moderno (orehove korenine) iz trdega in mehkega lesa ter kuhinjske oprave dobite po znižanih cenah pri — Andlovic, Ko-menskega ulica 34. 1274 HRANILNE KNJIŽICE Kupujemo in prodajamo ali damo na iste posojilo Kulantni pogoji PUCKA STEDION A. ZAGREB. — Nas zastopnik za Dravsko banovino: KudolJ Zore, Ljubljana. Gledališka ulica št. 12, na katerega se je obrniti. 13T KROJAŠKI MODNI ATELJE J. JELOVŠEK LJUBLJANA, Kongresni trg 8, I. nadstr. (poleg Kina Matice) se priporoča za izdelavo oblek, površnikov in sukenj vseh vrst, Moderen kroj. Solidna izdelava. Cene zmerne. IVAN KACIN tvornica glasovirjev in harmonijev, Domžale (Ljubljana). — Izdelana glasbila vedno na zalogi. Novi pianini od 10.000.-, klavirji (dunajska mehanika) za 20.000.-, angleška 25.000.-, harmoniji od 2000.- dinarjev. — Popravila, uglaševanje, prenov-ljenje, zamenjava starih glasbil; izposojevanje — oddaja tudi na obroke. — Zahtevajte cenik. 1185 ALI OGLASI V vseh malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek DiD 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo SLUŽBE i ■ II; BO KUPIL KER SMO POCENI KOT ŠE NIKOLI Moški čevlji Din f Ženski čevlji Dki Otroški čevlji Din ]_©*■■ VSI Z USNJENIM PODPLATOM AnL Krisper LJUBLJANA Mestni trg 26 Stritarjeva ul. 1—S SLUŽKINJA srednjih let, poštena in pridna, ki zna kuhati, vešča vseh hišnih del in pripravna za k malemu otroku — se sprejme s 1. aprilom. — Naslov v upravi 3-Slov. Naroda«. 1341 POSTREŽNICO iščem za popoldanske ure. — Vprašati: švabičeva ulica 15, I., levo, vrata 42. 1300 SOBOSLLKARSKEGA POMOĆNIKA zmožnega samostojno delati — sprejmem. — Ponudbe pod »Zmožen 1321« na upravo »SL Naroda«. PLETILJE za »links, links*; stroj sprejmemo za takojšnji nastop. — Tovarna ^Zlato janje«, Zagreb, Sermazeva ulica 4. 1304 ŽLNITVE SEZNAM zENITNIH PONUDB pošlje vsakomur pisarna Daru-varčan, Daruvar. — Pošljite svoje obširne zahteve in znamko za 5 Din. 1322 GOSPODIČNA postavna, z doto 170.000 Din, želi poročiti boljšega posestni-ka (najraje v mestu), trgovca ali drž. uradnika od 34 do 58 let. — Resne ponudbe 8 polnim naslovom na upravo »Slov. Naroda« pod »Dobra partija 1307«. mm NAPRODAJ dobro ohranjen mali tovorni Fordov avtomobil, takoj uporabljiv. — Vprašati: Gostilna, Frankopanova 39, Maribor. 1326 OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen, naprodaj. — Gregorčičeva ulica 12 v lokalu. 1340 OREHOVA JEDRCA in cele orehe nudi — Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 5. 1335 MOŠKO KOLO >Waffenrad« poceni prodam. — Sv. Petra ceata 76. 1318 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 14. 6/T Reklamne cene! CENEJE KOT PRI RAZPRODAJI dobite moške srajce, kravate, nogavice, rokavice, damske plašče ter drugo manufakturno blago le pri TOMŠIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 Fotoamater]!! Obiščite predavanje znanega nemškega, strokovnjaka v malih slikah g. A.Baumanna od tvrdke Leitz o napredku v Leica fotografiji, kakor tudi o novem Leica barvnem postopku, ki bo 28« t« m« ob 20*30« Vstop prost.— Vabila se dobe v vseh to to-trgovinah. Predavanje se bo vršilo v dvorani Zadružne gospodarske banke. SADIKE BRŠLJINA okoreninjene, trdne, poceni prodam. — Pisma pod »Bršljin 1331« na upravo »Slovenskega Naroda«. — Is to tam je tudi naslov. GORENJSKI SEMENSKI KROMPLR »ROŽNIK« najrodovitnejši in popolnoma zdrav, dobavlja — Kmetijska okrajna zadruga v Kranju. 1306 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami blizu centra — iščem za 2 osebi za maj. — Ponudbe pod »Komfort 1305« na upravo »Slov. Naroda«. POSREDOVANJE vestno, hitro in uspešno na temelju dolgoletne prakse i Lz-vrstne ponudbe (tudi Lz Jugoslavije) za dame in gospode. Sporočite svoje podatke Id zahteve zavodu za posredovanje ženitev: Gizela A F. Kraus Bu-dapest V., Arani Jan os 34. — Dopisovanje v srbohrvatskem jeziku. — (Za odgovor priložite 10.- Din v znamkah.) 1100 VBVEFtM HIŠICO x dvema sobama, njivo — prodam na obroke. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Hišica 1329«. Klavirji! Pianini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinvvav, Fbrster, Petrof. HdlzL Sttngl original. <\ so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Pro laja jih izključno le sodni Izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Brezni!- "H rova ceata Ste v. 7 Velikanska zaloga vseh glasbenih mitriimpntn\ In «*tmn KLA \ IKJ E PLAN IN E prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke m uramlne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje — MUZIKA. Sv Petra cesta 40. 8/T KANARČKI, PAPAGAJĆKI Kanarčki po 100 Din, papagaj-čki po 40 Din naprodaj: Ciglar-jeva 10, Moste. 1330 ZELO POCENI SE OBLAČITE PRI PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv,. Petra cesta št. 14. 6/T »DRAVA«, gospodarska zavarovalnica zavaruje za slučaj smrt j .n doživetja do 80 let stare osebe, doto, sredstva za gospodarsko osamosvojitev in dvokolesa proti tatvini. — Glavni zastopnik: Karlo Loboda, Ljubljana, Go-sposvetska cesta lO/m. — Sprejemajo se podzastopniki za vse kraje. 1210 RESTAVRACIJA »FRAN KOPAN SKI DVOR« priredi v svojih na novo okrašenih prostorih VESELICO s plesom brez vstopnine. — Novodošla vina, dobra jedila po zmerni ceni. — Zato vsi na veselico, kjer se boste zabavali do zidane volje. — Se priporoča UKMAR, B^ZBsSssssIBHOHHBBaHSBMnH Tudi VaAa obleka bo kakor nova. ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA, Poljanski nasip štev. 4-6 Pralnica — svetlolikalnitut OGLAŠUJTE V »SLOVENSKEM NABODU«. VSAKA BESEDA V MALEM OGLASNIKU STANE SAMO 50 PARA LN OGLASNI DA- §>:©:®:©:@:©:®:©:©:©:©jg):©^):©:©:®:©:©:@ Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarna »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! ©mm „ tkd*;* MOŠKE MODE Kamgarne, flanele, fresco za moške obleke, double trenchcoats za površnike in plašče Angleški In domači proizvodi že od Din 98.— naprej najlepši vzorci — ogromna izbira za fino perilo, moderni tricolin, po pelin, tvvist Itd. ZA SRAJCE razstavljeno v 10 izložbah. Ogled In nakup pri nas vam bo užitek! Specialna trgovina NOVAK - LJUBLJANA KONGRESNI TRG ls (PRI VINSKI CERKVI) Urejuje: Josip Zupančič, £a »Aiarodno tlinamoc; 4frac — £a uprave tn mssrarm oai usta: Oton tJhnsloi — Vsi v Ljubljani