Po« trdna Leto LXVin., št. 277 Ljubljana, četrtek S* decembra 1935 Cena Din 1.- Lja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 -, za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica Iter. ft. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-26 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št. 6,">; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Ifta nudijo zadnjo za poravnavo če bo Misssolittl odklonil tudi najnovejše angleško - francoske predloge, bo sledila poostritev sankcij do popolne blokade /*ariz, 5. decembra, z. Včeraj popo!. rtne je ministrski predsednik Laval sprejel italijanskega poslanika Cerrui-ti.ja In imel z njim nad dve uri trajajoč sestanek. Vedno dobro informirani »Petit rj.jurnal« piše v zvezi s tem sestankom da sta oha državnika pri tej priliki proučila splošne pogoje za pri-eetek mirovnih poga;anj. Laval je .^poročil italijanskemu po^Ir.niKu, da se mu jo posrečilo pridobiti pristanek Anglije za to, da umakne šest svojih vojnih ladij s Sredozemskega morja, ako pre neha Itaiija z nadaijnim pošiljanjem Rvojih eet v Libijo in umakne preko, merne posadke ob sudanski meji. Angleški ministrski predsrdnik Bald\vin je dal svo.i pristanek na to v izrecni želji, da s tem ponovno dokaže Italiji d bro. volio Anglija za dosego sporazuma- La- val je ob enem- ko je seznanil italijanskega poslainka z najnovejšimi predlogi, na katere sta Se zedinili Francija in Anglija, izrecno naglasilt da so to poslednji predlogi. Id jih stavita Fran. eija in Anglija Mnssolmiju za dosego sporazuma. Ce te predloge odkloni, mora računati ne samo s prepovedjo uvoza petroleja, premoga, jekla in železa, marveč še z nadaljno poostritvijo sankcij do popoldne blokade. »Temps« komentira v zvezi s tem tudi sobotni sestanek Lava'a in IJoara ter pravi, da bo ta sestanek odločilne važnosti za ves nadaljni razvoj dogodkov. Ta teden bo sploh v znaku velike diplomatske bitke, ki bo odločila, ali se ustavijo sovražnosti v vzhodni Afriki ali pa se vojni zaleti jaji razširijo tudi na Evropo. Fo želji Vatikana sta belgijski kralj in belgijski ministi" ski predsednik v Londonu intervenirala — Do sporazu- ma jje še daleč Rim, 5. decembra, z. V sporazumu z i*eTijansko t laJo je Vatikan po svojih zaupnikih interveniral v Londonu, da bi izvedel za mnenje angleške vlade glede Irkvidaei^e italijansko-abe**insk•■* jđp» kon- flikta. V tej zvezi sta intervenirala v Londonu belgijski ministrski predsednik van Zeeland in belgjiski kralj LenpoM. Po zanesljivih informacijah je Van /eeiand na podlagi svoji-i informacij v Londona sporoči? vatikanskemu tajnici vn v bistvu naslednje: Ce Hali "a umakne svn:<> čet^ i/. \be-siniie, bi bila Anglija pripravljena prevzeti jamstvo za primerno korekturo mej v Tigreji na korist ItaH:e. Ker meja med Abesinijo Somalijo še ni definitivno določena, bi se dal /. abesinskiic cesarjem deseci dogovor v tem smis!u. da odstopi Italiji del pokrajine Ogaden. Takšen sporazum pa v nobenem primi r«i m* bi smel zbuditi vtisa, kakor da te Ita'i'ta. ki je bila ml Društva narodov označena kot napadalec, dobila zato še nagrado. Vn^Iija vztraja zaradi tecra na tem. da dob? Abesinija izbod na morie in sicer posebno pristanišče v Inki Zei'a v angV-kj Somaliji. Angrija je odločno proti temu. dq bi dobila Abesinii0. izhod na mor;e preko itahijanske bik*1 Mešana, kakor je to predla ca I Mussolini, ker bi Abesinlja s tem prišla docela pod kon-tro'o Italije. Glavna lerkoea za tak sporazum pa je v tem. da bo abesinske«ra cesarja zelo težko pridobiti za te predloge, tem bolj. ker Italijani nikakor ne morejo trditi, da bi bile abesinske čete doslej poražene. Abesmija je prav za prav do-sedaj še vedno zmagovalec, ker Italija v resnici d oh eda j ni do*»epj!a še prav nobenega vojaškega uspeha in se italijanske čete še niso pomerile z abesinsko vc.jsko. Spričo takega položaja so v Londona mnenja, da je do sporazuma, ki bi zadovoljil Italijo, Abesinijo in ob enem ustrezal načelom Društva narodov, še zelo daleč. Italija mora zaradi tega vzdržati tako dolgo, dokler ali ne do-eže kakega večjega vojaškega uspeha ali pa. dokier vsaj vodilni abesinski vojskovodje s svojimi četami ne preidejo na itaiijansko stran, ker bi se še le to mogso proglasiti za poraz Abesiniie. Z.eeland je dalje sporočil Vatikanu, da v Londonu brez vznemirjenja računajo z morebitnim spopadom med An-giijo in Italijo v Sredozemskem morjn. V tem je največja nevarnost, ki se .ie je bati v teku prihodnjih tednov v Angliji pa so tudi prepričani, da bi razširjenje sankcij prisililo Italijo, da ustavi vojno v Abesiniji, a to more postati za Italijo ob enem katastrofalno. Zaradi tega po mnenju Anglije, ki je trdno odločena, seči po najostrejših sankcijah, ako ostanejo vsi poskusi za mirno poravnavo brezuspešni, Italiji ne pre-ostaie nič drugega, kakor da sprejme častni izhod iz te afere, ki ji ga želita omogočiti Anglija in Francija. Anglija pripravlja uničenje Sašizma ? Senzacionalne informacije pariškega lista — Tajni sestanek Mussolinija in Hitlerja — Hitler o namerah Anglije London, d. decembra, z. N-davno osnovani pariški tednik »Clioc« se bavi v daljšem članku s splošnim mednarodnim položajem in posveča v zvezi s tem posebno pozornost politiki Anglije glede na italijansko-abesinski konflikt. Pozornost v političnih krogih so v zvezi s tem vzbudile informacije tega lista o tajnem sestanku med Mussoliaijem in Hitlerjem. Ta sestanek se je vršil na italijanskih tleh kmalu potem, ko .je imel italijanski delegat pri Društvu narodov baron Aloisi tajen sestanek s hitlerjev-skimi vodileiji v Munehenu. Mnssolini je predlagal Hitlerju vojaško zvezo med Nemčijo in Italijo in skupno borbo proti Društvu narodov. Hitler Mussolinnevih ponudb ni odklonil, postavil pa je dalekosežne zahteve, ki jih Mussolini kljub temu, da bi mu bila nemška podpora neobhodno potrebna ni mogel sprejeti. Hitler .ie zahteval, da mu Italija prepusti nemški del Južne Tirolske, svobodne roke v Avstriji in v vsem Podu-navjo. Ko je Mnsolini te zahteve odklo- ni), mu je Hitler izjavil, da računa trdno na podporo Anglije, ki kaže v zadnjem času veliko razumevanje za politiko Nemčije ter da bo s pomočjo An- glije kljub odporu Italije dosegel svoje cilje. Mussolini ne sme pozabiti, da je Anglija odločena zadati fašizmu smrtni udarec s tem, da s sankcijami zaustavi italijansko akcijo v Abesiniji, ker se hoče s tem znebiti nevarnega tekmeca v Sredozemskem morju in na bližnjem \ zhodu. Amerika bo prepove-dala izvoz petroleja Washington, 5. decembra. AA. Državni tajnik za zunanje zadeve Hull je včeraj izjavil novinarjem, da je vlada trdno odločena storiti vse za omejitev izvoza blaga v Italijo in Atesinijo. Zlasti bo skušala preprečiti izvoz blaga, ki je potrebno za vojsko. Hull ie opozoril StandarJ Oil CompanV« in Italijo. Sicer osebno zasleduje vesti, ki se nanašajo na slična vprašanja, toda zaenkrat Osta-ji pri svojem stališu, da pomeni izvoz voi-np;a materi iala čim bi prekoračil voi normalni ob^eg. prekršit^v zakona o nev-i trainosti V vrsto veja&ega materijala >pa-j data vsekakor tudi petrolej in baker Položaj na frontah Abesinci vrše zadnje priprave za splošno ofenzivo na severu in jugu — Prvi spopadi prednjih straž — Deževje olajšuje Abesincem uspeh Asmura, 5. decembra. AA. Italijanska poročila potrujejo vesti, s katerimi so se napovedovali važnejši dogodki na severni fronti. Abesinci so priclei vzdolž reke Ta-kaze razvijati zelo živahno akcijo. Pričakovati je, da bodo skušali preko reke na pasti desno krilo italijanske vojske. Glavni del abesinske armade pa ima nalogo zadržati italijansko vojsko pri Makali. London. 5. decembra. AA. Agencija Reuter je objavila snoči naslednje poročilo o dogodkih v Vzhodni Afriki: Perioda priprav za nove boje na severni in južni fronti se še ni zaključila. Že celih 15 poslednjih dni ni ni kakih vesti o večjih spopadih in oojih. Spopadi prednjih straž pa dokazujejo, da se tako Italijani kakor Abesinci vedno bolj naglo priprav, ljajo na novo borbo. Vsekakor ti spopadi nimajo nikakega pomena za občo vojno situacijo. Abesinski cesar se še vedno mudi v Desi ju. kjer sprejema razne šefe severne vojske, ki mu prodajajo podrobna poročila o stanju v svojih sektorjih in ki se z njimi in njegovimi vojnimi svetovalci posvetu* jejo o nadaljnih vojaških operacijah. Vse kaže, da se bo cesar odločil za radikalno spremembo sedanje abesinske taktike. Italijani med tem polagoma prodirajo v Tembijske gore. Ponovno so že premagali in razpršili posamezne abesinske oddelke, ki pa so se za njihovim hrbtom spet zbrali in pričeli znova napadati itali. janske oddelke in transporte. Iz Addis Abebe poročajo, da je včeraj v prestolnici tako hudo deževalo, da tega ob tem času ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Prebivalstvo se je silno razveselilo dežja, ker go smatra na znak, da je celo nebo naklonjeno pravični abesinski strani. Iz Hararfa je prišla vest da je mesto popolnoma evakuirano. Poslednji kontingenti abesinske vojske so včeraj zapustili mesto. Prebivalstvo je abesinske oddelke spremljalo več kilometrov daleč. Iz Džid-žige poroča vojni poročev ilec agencije, ki je bil na fronti, da južno Da ga bura ni ni* kakih bolnic in da se vrši prevažanje ranjencev s fronte v zaledje zelo neredno. Zdravniki so poročevalcu povedali, da leže ranjenci na goli zemlji. Nekateri morajo po več dni čakati n;i zdravniško pomoč. Več jih že umrlo. preden jih je zdravnik sploh videl. Ran jim po cele tedne ne morejo previti. Ko jih prepeljejo v bolnice v Dagaburu in Džidžigi, je običajno že prekasno. V bolnicah je na stotine ranjencev, ki se bodo morali zdraviti zelo dolgo, ker so delemi inficirani, delo* ma teže ranjeni. Poraz italijanske a vt oko*, one Asmara, 5. decembra, z. Italijansko vrhovno poveljstvo objavlja, da je včeraj avtomobilska kolonu, ki jo je sprem ljal oddelek askarov, zašla v zasedo. Abesinske čete so bile skrite v grmov, ja daleč izza italijanske prednje linije ter so kolono obkolile. Ker je bila pot zelo blatna, in so se težko naloženi avtomobili le s težavo pomikali po raz močenem terenu* niso mogli dovolj hitro prodreti iz zasede. Prišlo je do krvavega boja, v katerem »o as kari podlegli abesinski premoči. Abesinci so zajeli 24 tovornih avtomobilov, založe, nih z zavili in municijo. Ker jih niso mogli spraviti skozi prednje italijanske linije, so avtomobile z vsem tovorem vred polili z benzinom rn zažgali- Francija in pomorska konferenca Parii, 5.deeembra- o. Agencija >United Press< je obja»vrila razgovor svojeea sotrud-nLka s prea Angleži povišajo svojo tonažo, bodo smoli avtomatsko tudti Nemo zgraditi več novih vojnih ladij in v talcem primeru se bo morala tudi! francoska vlada odločiti za gradnjo novih exri-nic. Podmornice sme«tra Francija za defenzivno orožje, zaradi cesar ne bo Dri stala na omejitev njihoveea Števil«. Predveem bo na londonek konferenci zahtevala nariteto z Itadfljo na Sredozemskem mjoa-jn. kor si Ik» le tako lahko zagotovMa važne prometne zveze s svoj'imi kolonijama v severni Afrika. Kim popušča ? Po informacijah pariškega tiska so v Italiji pripravljeni ustaviti sovražnosti, ker M bil boi proti sankcijam Pariz, 5. decembra, g. Rimski poročevalec fista -Pariš Midi« poroča o izjavah v diplomatskih krogih i-talijansike prestolnice. d*a je rešitev itaiijansko-abesinskega spora pred 12. decembrom, namreč pred uveljavljenjem poostrenih sankcij docela nemogoča. V zvezi s tem računajo s popuščanjem italijanske vlade. Menijo celo, da bd bila Itaiija pripravljena ustaviti sovražnosti v Abesiniji, oe bi se opustila ukinitev uvoza petroleja. Defenziven dogovor Italije z za*padinimi velesilami m Društvom narodov bi bil v oJrviru predi o v odbora petih ter bi določal ustanovitev mednarodnega ma ndata nad Abesinijo. Pri tem bi se Italiji dovoftil pTrvilegiran položaj. Poleg tega bi ta dogovor določal gotove korekture meje v korist Italije. Rimski poročevalec pa pripominja, da se od oficieme strani ni mogla dobiti potrdile*7 te vesti. Stoletnica saborne cerkve v Skoplju Skoplje, 5. decembra. A.A. Včerajšnja pro-alava stoletnice saborne cerkve v Skoplju se je začela s svečano arhijerejsko U tur. gijo, ki jo je opravil patrijarh Varnava. Svečani liturgiji so prisostvovali poleg drugih zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski general Radovan Obradović, ban Ran_ ko Trifunović kot zastopnik vlade, župan Josip Mihajlović, predsednik cerkvene občine Bojadjijevič, zastopnik Narodne skup. ščine poslanec Hadži Ristič in mnogi dru gi- Avstrijske Sinance Dunaj, o. decembra. AA. i* aiaucui Muii >tvr L>ra.\\-v jV p.*!al včeraj ek*i>o-£e novem đr±avn«^ni prtini, d kai««:<.!i. je diejal, da se je po nnnjjrtti .t h ras vnovič vnesla pottftvki za tako 'v.ii<< neproduktivne invivOrij^, ka'.\' j 9q * ee^te, in sicer v ^n«'sku 2*i mi:j(»nu\ .-> kftPDV. Dtihod'ki od carin in t^Unka bt)'' po proračunu l& 27 m:.lij<>nov š . manjši, kakor v preračunu M toJHrfi »' • slovno leto. Produktivne Investicije !i>>\ k Ijitgov se bodo iavrtdle 8 ppf ufjn krstov DuhiHiki teb investicij pa ^ m vnesli v redni proračun prihianki *e S do do^e-Sli površin z v<-^j<> rac:H1n; /..) zn ii j*«n pla-f. ukinitvijo p -i j>re^'.". .ie m znižanj«Mn pokojnin vi^j:mi urj InikoBi ki Unajo Se Postranske zaslužke p čun se bo tako postavil na zdra\ •• N in se pri Iai^To-d :d ftvarnui rrr/.-HT\ratu pa se bo narodno Ko^p* kM«t (VuvaJo vi&ajiih nadaljnjih obr«riK-riite v Poplave v Nemčiji Berlin, .">. dei^Hmbra. AA. -Iz K«»bien/-.. Poročajo, da je Kern s pritoki vred prUNi TKisrio na rast-»it.. Na* rala je bojazen, rta ne bi voda prestopila bregove in se raz lila po obeb oi>re±jih. Kakor porti^ajo ir nekaterih krajev ob jiužneon toku r«*kc je voda dejansko že p»rp«topifla bregove :n ee meetoma razlila po nižjih krajih. Dvanajst oklopnih avtomobilov v blatu LorK*on, 4. decembra, b. Kakor j.i R-euterjev urad rz Abesinije. je 1J italijanskih okl<>pnih avtomobilov, ki mi z italijanskimi patrolaini operirali pri B*i-sal, 70 milj juz.no od GoraheJe^ n* popoj-rv>ma raannočenih PotLh obtičalo ▼ blat* Popadke so jih zato zapustile. Poplave v črni gori Podijorir; liecenihra V ponodeljeik je zadelo močno d^eževafci po vsem podgoriAkem srezu. ReJte MonaAa, Zeta, Cevna m SilsJca so preko noči tno^io narasle in ao ob Zoti :n Moraoj ie ve»like popla've- Skad enako jezano ae je ie prej širilo ic preti tatko vseonu podpori Akhalf hižmi wtro»vi. bo ^mp^ratimn na*rk> padila. porJavnih ne*v»nnn*, že v kratkem odreaiana od sveta. Brez sledu izginil Poljžane. ^i. deceml^ra Pred 14 dnevi »c yc odpravil z doma krojač France Gajšek ir Spodnjih Poliran. Bila je 9obora, ko je vzej zavoj obeke in jo mahnil k neki stranki v Cerje. Od takrat nri sledu za njim. Videli so ga se v neki trgovini, iz Cerja pa se ie vračal domov v mraku. Srečal 0« ni nihče več in se je 58-letncmu krojaču prav gotovo primerila nesreča. Sodijo, da ie najbrž zdrknil v Dravinjo. ob kateri g« je vodila pot- Preiskali so že vsa pota, vendar brez uspeha. Mo/ak je bil svojevrsten človek. V delavnici je bil popolnoma osamljen. Ko 9e je odpravil, jo je zaklenil, sicer pa je vse pustil tako, kakor je bilo. Komur je kaj znanega o njem, naj sporoči občinskemu uradu v Poljčanah. Borzna poročila. Ljubljanska borza (Devize z vćteto premij«. *38.5^»). Aimsterdajn 2974.99 — IMS.S9, BerHn 1756.08 — 1769.95, Bruselj 741.07 746.13. Curih 1421.01 — 142S.0S, London -16.13 _ 218.19, New York 4355.43 4391.74, Pari« 2S9.57 — 290.61, pra^a 181.41 _ 182.53, Trat 3^3.87 — K&91 Avstrijski šiling v privatnean klirin^u 8.8" — 8.9'» INOZEMSKE BOR/F, Cnrin, 5. dcembra: Beograd 7.02, Puriz 2036. London 15.245. Newyork 309-—, Bruselj 52.20, Madrid 42.175. Amsterdam 209.35, Berlin 124.25. Dunaj 56.70 Praga 12.775, Varšava 58.15. Bukare5ta 2.50. Prekrižani japonski računi šangaj, 5. decembra, o. V službenih japonskih Ln kitajskih krogih v šanghaju previaduje prepričanje, da bodo avtonomi-sti sprejeli nnerte nankinške vlade, po ka terih naj bi se dala upravnim oblastem v severnih kitajskih pokrajinah zelo obsež= na pooblastila. Danes je prispel v Peking nankinski vojni minister HojingCin kot odposlanec maršala Cangkajška, in takoj stopil v stike z zastopniki avtonomtstov. Kakor vae kaie japonski generalni Stab ni povsem zadovoljen s kitajskimi nacrti in vztraja na svojem stališču, da ae mora pet severnoJcitajskih pokrajin popolnoma osamosvojiti. Tokio, 5. decembra- ^A. Poliveni uradni krogi izjavljajo, da japonskemu zunanjemu ministrstvu ni znana vsebina spomenice, ki jo je kitajska vlada izročila v Londonu. Parizu tn vVashingtonu. Ti urad* ni krogi pravijo, da je avtonomisticno gibanje na severnem Kitajskem popolnoma notranje kitajsko vpraftanje in se zato zaradi njih ni mogoče sklicevati na določbe pogodbe med devetima drJkav&nri. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« četrtek, 5. decembra 1935. 9tev. 277 Lep uspeh modne revije Zaključena je trila snoči — S tako prireditvijo M m lahko postavili tudi v Berlinu Ljuoljitna, 5. decembru. Po Petiti dnea Je bila snoči zaključena modna revija v Trgovskem domu, ki jo je v okviru Obrniškega tedna pr;redik) ObrtniSko druetvo Pod vodstvom predsednica g- Jofiipa Rebeka. I m Poza n Lna r«vija, pri kateri je 6odelovaia ellla naših obrtnikov, trgovcev Ln inodnih salo-nov, je doaegU* popoka moralni uepeh :u res škoda je, da so mo-rali prireditelji poJ tež0 razi h okolnosti (Miklavžev: večeri, odiiod g. Jebačina v Maribor) že zaključiti, sict.:- bi ee moralnemu pridružil še lep grmotoi uspeh, ki »o ga vestni pri>re diteilji tudi zaslužili. Pet dm i Je bilo za-vahno in razgiba nQ v Trgovskemu domu iai z zanimanjem, pa tudi spontanim odobravanjem je občinstvo vsako popoJdne in vsak večer sledilo modni reviji, ki je pokaaaij •Ivoje: zma?«> domačega dela Ln stremljenja in drugič, da bomo tudrt mi pri nas počasi ustvarili brez vaaJte tuje pomoči kader elegantnih manekenov, ki so nam potrebni, če hočemo, da i v bodoče prirejamo modne revije. In to je potrebno. Tudi mi moramo korakati z duhom časa ter se otresti konservativnih nazorov. Prav ta revija je pokazala potrebo Po taki ustanovi, ki naj bo vsaj dvakrat ali trikrat na leto Tako se poživlja naša obrt, z njo vred cvete trgovina, a koristi ima tudi država, saj naim je revija pokazala, da brez potrebe uvažamo iz inozemstva stvari in predmete, ki jih lepše, boljše in okusnej-še ter zmatno cenejše naprajvimo doma. Snoči po zaključeni razstavi je prireditveni o^or napravjj majhno zakusko v dvorani Trgovskega doma, na katero So bij povabljeni vsi sodelujoči, tako c/bctr uLki, aranžerji, nianekini in trgovci, pred' sednlk g. Rebek je vse prisrčno pozdravil in j .a; izrekel iskreno zahvalo za ves trud, dobro voljo i° Požrtvovalnost. Na-glasaj je, da je bil namen modne revije omogočiti vsem obrtnikom, da pokažejo svoje znanje m sposo^o811. prireditev je bula res revija — revtjar nadarjenost) in sposobnosti domačega obrtnika. Ni Slo za kvantrteto, temveč za kvaliteto Naše obrtnišvo je tudn dokazalo evgj'j zrelost in razumevanje in prepričan j* da bo med nami vedno manj onih, ki hodijo čez mejo po tuje blago- Slučajno je bi" lo na razstav: več tujcev, med nj^ud neka Berlinčanka, ki je odkrito prkznaia, da bi se s takšno revijo lahko postavili tudi v Berlinu. Tako fff ananjc je pa< dovolj Da pa je revija tako lepo uspela je v prvi vrst: zasluga naših manekenov, ki jmi gre vse priznanje, prav tako tudi j arhitektu Jožetu Mesarju za spreten aranžma, ! uho vi teinu g. Jelačinu, ki je neprisiljeno zabaval občinstvo. režiserju Ferdu D»laku in prav tako aražerju cosp. g. Krušiču in drug:m. ToPla zahvala gre tudi društvu Trgovski dom. kd je «Eo*to ljubno dalo prostore na raz-polago. Govor predsednika g. Rebeka je bi; sprejet s prisrčnim aplavzom Po kratkem odmoru se je oglasil predsednik Združenja trgovcev g. Sos*, ki je čestita Obrtniškemu društvu k lepo uspeli reviji, naglašujoč potrebo po čim tesnejšem in harmoničnem sodelovanju trgovcev in obrtnikov, katerih interesi »o organicno povezani med seboj. V imenu okrožn.h odiborov je spregovoril predsednik g Ii^lič Nato se je razvila v Trgovskem do* mu prijetna družabna zabava s plesom. Sankcije In dravska banovina Najbolj so nrizadeti na Italijo meječi kraji naše banovine izmed vseh banovim v Jugoslaviji najbolj občuti posledice sankcij prati Italiji dravska banovina. Sankcije proti Italiji so se občutile v naših krajih v gospodarskena življenju že takoj prve dni Po uvediDi. Pred V6em sta pr izašle ta naša trgovina z lesom in mlekarstvo, pomisliti je namreč treba, dsa gravitira naša izvozna trgovina ^ara-di zemljepisne lege okraja na Trst in na Italijo. Izvoz našega lesa v Italijo zaradi zamrznjenega kliringa ni več mogoč' za drage države pa ne prade v poštev, ke je Lzdelan naš lesni tip v pretežni večini samo za potrebe italijanskega lesnega tr- Več lesnih imduisirijsikiih obratov je že TUStarvilo proizvodnjo, koliikor pa jih tre m*tno Se <1iele* bodo mstavUi obratovanje v najkrajšem čaeu, ker se v nastalem položaju pač ni več mogoče delati. Cena lesa je padla v enean tednu od 4.2-5 na 3.50 Din za kubični čevelj ali za okroglo 25 E>in pri na*, gađaj je dovoz lesa rz lesnih ekla*rh&č popolnoma ustavljen. S tem je prizadetih v našem okraju okoli 100 voznikov, ki «e preživljajo edino in izključno s prevažanjem lesa. Delavstva je nekaj de zaposlenega pri pospravljanju lesnih skladišč m ptrj urejevanju lesnih zalog, čfen pa bo delo v celoti ustavlejno, bo ob ves »aslužek posredno al* neposredno o kol' 20.000 delavcev. Poljski pridelki in kmečki proizvodi vobče ne pridejo v poStev. ker se ne pridela PoUek*b pridelkov niti zadosti za lastno Potrebo prebivalstva. •Izvoz mleka v Italijo je bil ustavljen z italijianvSke strani takoj drugi dan po uvedbi sankcij. S tem so prizadeti vsi naši kmečkj posestniki vzdolž vse meje- Logaška zadružna mlekarna je dobavila v Trst vsaki drugi dan lepo količino mleka, ki ga je redno odvažal tržaški tovorni av' to- SeKlaj ga ni več in niti posode za mie. ko ni več nazaj. Mlekarna ima na dobavljenem mleku znatno terjatev, ki gre v težke tisočake. S tem je ob redne dohodke vse naše kmečko gospodarstvo. Mlekarna bo morala predelovati mleko v sir. ki pa ne Pojde tako kmalu v gotov denar, kakor mleko sa/mo m bodo morali čakati dobavitelji mleka zaradi pomanjkanja gotovine mesece Ln mesece na izplačilo. Posredno Pod vplivom izvajanja sank-oij je potrebno usrotovitl. da so prizadete tudi trgovine in gostilniška obrt. katerih dnevni tnkaso 9e fe zmanjšal za približno 50 odtsotkov. že iz navedenih ugotovitev sledi torej, dva je zasekalo izvajanje sankcij našemu go^podarekemu življenju globoke rane, k' jih občutu najtežje prav naš obmejni okraj Lj-unlstvo s strahom in skrbjo gleda v bodočnost, kaj bo, ko vedno bolj usihajo sredstva za preživljanje, zlasti pa seda na zimo- To je vprašanje, ki ga bo treba nujno, brez gesel in brez fraz in temeljito rešiti, zakaj brez kruha se ne dia živeti. Sadna letina v okolici Ormoža Z* veseljem smo pričakovati letošnjo sadno leto, ki je nudilo nekaterim našim kmetovalcem lep doprinos v sicer nerentabilnem narodnem gospodarstvu. V naših krajih je ljudem že primanjkovalo jabolčnice za delavce in domačo uporaoo. Ravno tako j« že priman j kovalo kisa, ki ge delamo iz tropa (jabolčne tropine, kot ostanek pri prešanju), ker že drve leti nismo rrneii dobre sadne letine. Na spomlad >o se lepo raze veli naši sadovnjaki, kmetje so se veselili obilne letine in delali račune, kako bodo poplačali svoje obveznosti. Toda prišla je vremenska nezgoda. V pozni pomladi okoli maja je nastopil oster mraz, ki je uničil mnogo lepega cvetja. Posebno ao trpele sorte, ki cveto v zgodnji pomladi. Te je mraz skoraj popol notna uničil. Kasnejše sorte jabolk so bile v tem pogledu veliko rta boljšem, ker cvetje se ni bilo preveč raarvito, zavitim popkom ni mogla toliko škodovati slana. Kmet jc obupano gledal v bodočnost: upravičeno je tarnal, kako bo letos plačeval davke in ostade obveznosti. V višjih legah ni bilo popolnega uničenja, po hribih je bilo drevje več ali manj obvarovano pred p07ebo. Preostali plodovi so ae lepo razvijali in debelili. Toda prišli so sadni prekupci ter zahtevali zgodnje vrste jabolk, ki ao jih plačevali po 2.— Din za kg. Kmetje, ki so bili v veliki denarni vriski, so prodali včasih še nezrelo sadje ter s tem mnogo škodovali sicer dobremu glasu nase sadjereje. Sadje, ki ni šlo takoj v promet, jc v veliki množini segnUo in napravilo trgovcem občutno Škodo. Nesolidna trgovina se kaj rada maščuje, kar naj bi se sapomrii kmetje in trgovci. Ko je bilo največ zrelega sadja, so plače-•vmh za kg 130 Din. Dan *a dnem so vozili jabolka na postajo Ormož, Središče ob Dravi ki druge okoliške postaje. Po naše sadje so prišli največ Cehi, ki so zahtevali samo prvovrstno robo, kakor kanadke in voščenke v 6 do 7 cm v premeru. Ta vrsta jabolk ima bodočnost v Slovenskih goricah, zato naj bi naši sadjarji upoštevali to dejstvo pri izbora novih sadnih dreves. Teh vrat jabolk je t naših krajih v primeri t dmjpiiii aortami ae zelo mak>. Sere v poznej- šem času se je začela uveljavljati te sorte, v starih sa«dnjakih nimamo kanndk. ali pa ter jih plačali po 2 do 3.— Din za kg. £ , ~.ujt--!......._i«iU;..j----- . mo- šanegaroe, ki so uživale do sedaj velik sloves v medinarodnem svetu ter so bile na prvem mestu v našem sortimentu. Te so plačevali po 2.50 Din. Kupčija 2 jabolki je bila in še trajala ponekod v veliki meri. Nešteto vagonov je bilo odposlanih na l^eškoslovaško in V Nemčijo. Žal da so se pojavile pri kupčijih številni nelegalni trgovci, ki zavajajo naše kmetovalce s krivimi cenami. Zato je pričakovati, da jim bo stopila oblast na prste. Kmetje pa bi se morali sporazumeti glede prodaje ter se med seboj posvetovati in čim prej ustanoviti prepotrebne zadruge v Baletni večer M. Kurbosa Ljubljana, 5. decembra. Kakor drama ee trudi tudn opera, da bi z vedno norimi deK iti s Šm pestrejšim repertoarjem poživili« /an-imanje iti privnbnfl« čim več občimsitv«. Osromnr napor obeh ansambl je v. trda borbe uprave % krizo, ki jema v današnjih težteih rsamereh vse gledališča, žail ne zanje tis*tesa uspeha, ki ga naši vz^rledno marljivi. Čudovito vztrajni in resno sposobni ^ra-lči ln pevci zaslužijo. Zdai. ko se blata za M'klavcem Že ftožfič. jo oo^et predstav 5<> boli nerta drolji v Hi vari vzpnbudnr Manki ostajaio malone bfen efekta. N":t: senzacije več ne pritegnejo to-labo publike, da bi v gledališcih zavladalo toplo raz^aoilozenje. kr razsreje ponfoMce rn irvajadce. Balerini voŠer iritadesra. velenadarjenega ln v poletnem idearizmti kviSku stremečega domačina Maksa Kurbosa v družbi dveh posebno t*impaitičnih rtlsknh mladenk, izredno sposobn'ih plerolk je imel glede poseta jedva zadovoljiv uspeh- ZOTdMo pa še Je. da mifei operna n^nriiteta. ki je povsod umot-niSki in družabni dOffode>k. ni pritwr"Jfl «feo-raj polno rreh'h gojencev v Rusiji in Jmpo-stavi'j? urianane kV^ene baile+n** mojatnee goane Jelene Poliaikove. Vsa trojica se odrt-j knje s prrfctno. rz njih nature žarei^o pjM-frtMtus ognjevitostjo, pnuAuust^) te te|J0NO kretenj Kn akokov, z osebno eleganco in Sarmom, k., so >u podpirali še etiloi, vede* , okusni kostumj in pa ne nazadnje oj*b zelo srečna mkuldj_*st. Sedmere U>6k ye na^tuck-rai s tovtnižiuatim a. Kurbo« đam. oatalih petero pa i njimi ga. PoAjakova; izvajal: ao jih ob večinoma že znanih glasbenih točkah bodaa kot solisti, bodisi v duet in ali terce-tih. Skladnost ple*»>v i godbo br bila veasvh popolnejša, ako bi ne bil za g. dr. Svaro v poslednjem trenotku vskočil uslužni kapelnik g. Rana, ki je predvajal na nemogočem klavirju tudi nekaj lepih klavirskih točk. sikih točk. Gostje ao zel mnogo prisrčnega priznanja in prejeli dosti zasluzenega cvetja. Ker se večer ponovi, opozarjam nanj v«e, ki ae zan.iinaflo za plesno umetnost in cenijo tako zvani klasični balet. Fr. O. Otrok za otroka L.jU'bljana, 6. decembra Kako globoko ie odjeknid v srcih naše šolske mladine klic po pomoči malim t r peč i m bratcem in sestricam, dokazuje lep in hvalevreden odziv v naših šolan,, pridno ie javljajo po«ebno iz onih šoi^ kje je nase učiteljstvo pravilno razložilo pomen te akcije. Omeniti moramo v prvi vrsti notranjo in zunanjo šolo pri Urš u Linkah in pa mestni licej, ki so požrtvovalno izvršili svojo dolžnost. Iz drugih šol še nismo prejeli odgevorov, ker £6 tam še zbira Jo podpisi. Toda prepričan smo, da bo tudi tam odziv velik. Ganljivo in v srce segajoče pa je pisano, katere ga Je prej«l socialno politični urad od neke učenke tukajšnje osnovne Sole ta katerega v celoti objavljamo: »Socijalno politični urad. Mestni dom — Spoštovani gospod ravnatelj! Gospo ^ učitelj nama je prečitel v soli ogla« za pomoč revnim otrokom. Jokala sem se, ko sem pomislila na vse revčke, katere sedaj v zimi zebe še bolj pa tem žalostna ker sem zvedela, da so naše sestrice lačne m nimajo kruha Doma sem povedala ma* mld in jo prosila, da da moje kosilo ob nedeljah in praznikih enemu takenn.j revčku. Saj jaz ima itak že kavico tn večerjo. Mamica mi je dovolil-a prosim, pošljite enega otroka k nam. Dobil bo kosilo. Jedel bo skupaj z mojo mamico« A. K. — učenka Temu otroku z zlatim srcem naša jav na Zahvala in za mamico pa vemo, da bo že toli. decemibra. Ogrevalni«a, skromno, zasilno zidano poslopje v Kosovaki ulici za voja&nieo kralja Petra, blizu mestne klavnioe se jc pričela pomiti. Sleherni dan prihajajo novi gostje, vsi premraženi, nekateri oblečeni res samo za silo- To so Ljubljančani, ki povečini niso sami krivi, da morajo ostati izven vrst o11^, ki Lmajo reden, čeprav skromen zaslužek in jiim ni treba iskati gostoljubja r takih prostorih, pri- bajajo st»Ti ln mladi, takU imajo še nekaj h.uiu.u>rja in ee tu pa tam o^o na svroj pobožaj še s primerno šepavostjo, pa tu»di taki, ki jih je življenje že etrko. V ogrevalnici imajo okrog 2.5 skamnjač, na katerih počavajo ljubljanski brezdomci in al krajšajo čas s epominl na boljše čaee. Drufgi ?0v0re samo o bridki sedanjosti in se dotikajo v pomenkih Ie skromnih doživljajev, ki so tik za njimi, še cisto sveži. Včasih ee pripeti cek>, da strese zatohlo o&r&čje v eobi gr0mek smeh, ki naj bi bU nekako priznanje pripovedovalcu, če je doživel kaj prav imenitnega, posenno vlogo v životarjenju g-o" stov ogrevalnice terajo karte. Kadar zanaojka beaed In ni pričak0vati druge zabave, ee stvoriJo dmžbice, prične se igra, Vee mog'oče igre, čeravno ne za c ven k ki ga taan seveda ni. Gostje ogrevaJniee pripadajo najrazJdč-nej&im stanovom Tam Sq privatni uradniki, natakarji, čevljarji, krojači, zoboteh" nlki, elikarjl, celo bifv« poeeetnlk 1M. Zdaj opravljajo prDofnoatna najnafflllenej-sa dela, _ bog da jih dobe _ nekaj s« le zasluži za prifcoljsek. Hrana, ki *o )» ne" kat^ri deležni iz velik« sklede n& m&81 straUi je sicer okusna, a epočHi želodec terja še več. Mestni sooijalno-politScni urad* ki upravlja ogTevalniCo ma spet več>e skrbi. Sneg, ki je mno^hn v vee©r>e bo prignal nazaj v mesto Se nekaj tncatov Ljubljančanov bree streti e, ogTeralntca pa je samo ena Iz Celja —C Mestna občina «e j« odločila za velenjsko elektrarno. Konec februarja 1^*> poteče pogodba s falsko elektrarno glede dobave toka. Občina se jo sedaj odločila, da bo sklenila novo pogodbo s Kranjskimi deželnimi elektrarnami in dobavljala tok iz velenjske elektrarne. Cena *°ka in ostali pogoji so znatno ugodnejši, nego 9o bili doslej. Pogodba bo veljala do konca junija 1986. —c Celje naj se nvrsti v I, draginjeki raired. Mestno poglavarstvo b0 pod vzelo vse potrebno, da bi se Celje uvrstilo iz II. v l. dfaginjski raered. Celje je važno tuj-sko-prometno središče, izhodišče v številna zdravilišča in kopališča, produkcije, poljskih pridelkov pa je nezadostna, zaradi ce9ar vlada v Celju le od nekdaj večja draginja« kakor v drugih mestih dravske banovine. —c Vodnikovo ulico, ki j« banovinska cesta I. reda in zelo prometna, uamerava-mestna občina vendarle urediti in sicer tlakovati. To delo naj bi se izvršilo v prihodnjem letu. Olede tltkovafija Aikerteve ulice BO občina odredila komisijski ogled. —c Najemna pogodba med mestno občino ter okrožnim in sreskim 90dišcein, hi sta nameščeni v občinskih poslopjih bo pod sedanjinli pogoji podaljšana do konca leta 1996. —c prenos gest>lni|klh konestij. Mestni evet je izrekel krajevno Potrebo sa prenos gostilniških koncesij naslednjih pro^lcev: g. Julija Ogrfeka ža hotel »Union r, gdč. Marije SUlčeve »a gostilno Kiun v Zavodhi, gdč. Etee Kirbiseve za go«Htao v hiei g. Kirbisa ha Krekovi cesti, ee. Marije Floričeve V Sokolskom 3o-ntu in t«. Antonije »kočifjeve v 0*sftiftl >LrvadU pod Starim —c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se sestane v eoboto. 7. t m. ob običajnem čaeu v Nabarljami 2Mbdrufp v Cedjn. —e Mestn0 Poglavarstvo v C^lju poziva vse rezervne častnike in vo>a*sae urad" nike, kak^r tu»li one v pokoju in v ostavki, da uutoj. najpozneje pa do S. t. m. oddajo evojo oficirsko legitimacijo in novo fotograiijo v uniformi v sobi št. 6 na mestnem Poglavarstvu, —c Glavni šahovski turnir Celjskega šahovskega kluba se je pričel v toTek v kkibovih prostorih, v nedeljo 8. t. m. popoldne pa bo v hote'u Evr0pi v Celjn revan ž na medmestna lekcna med državnim prvakom Ljubljano in Celjem. Iz Novega mesta — pr0stava 1. decembra, praznik ua-rodmosa Uedanjenja je Novo me&Lo ii0sit>J no proslavilo. Na predvečer praznika je priredil Sokol evecano akademijo, katero 6o posetili številni Novomešcani, tako, da Je bila dVorana nabito Polna. Xa programu je bdi govor društvenega staroste br, M. Marinčka, recitacije, koncertne točke soko&kega orkestra pod spretno taktirko br. Draga ^proca in telovaoni nastopi. Posebno je ugajal nastop ženske dece >£4o~ venske rožioec p od vo^tstvom a* Lojzke Kronegger, nastop moške dece in članic. Dne 1. decembra ee je Po službi bo-zji vr-žila v Sokoi&kem domu svečana seja in zaobljuba novih član0v. Na navzoče je imel nagovor župni starosta br. dr. I. Va-aič, br. M. Marinček pMadonac, čije izraz in izdelava izkazujeta prvovrstnega slikarja. Tu naj orne* ninio, da je Platzer mojster v slikanju Madon« je Poslikal strop cerkve v San Remu, kjer še sedaj občudujejo krasno Madono v velikosti 2 in pol metra. Glavna odlika slikarja Platzerja so izrazite barve, ki se harmonično odraiajo z vsake njegove slike 0e primerjamo njegove slike s slikami najmlajših umetnikov, moramo trditi, da spada Platzer k stari umetniški gardi, ki dela bolj za salone, kakor pa za razstave modernih eiik z impresijonističnim stiflom kljub temni pa eo njegova dela še vedno sodobna, ki ao v vaeh svetovnih mestih, kjer je piataer razstavljal, vzbujala izredno zanimanje m je tudi vse svoje starejše elikp prodal, tako da vidimo na mariborski razstavi samo nova dela. Doslej je češk; slikar FrsmtiSek piatzer v Jugoslevlji naletel povsod na raaumevaanje im so njegove razstave polnostevilno obiskali, čudimo ee", da v Mariboru ne dobi odziva No, razumljivo, saj še Mariborčani niso bili z nedavno razstavo zadovoljni, ker je bilo zanjo premalo zanimanja. Razstava PiataeTja bo otvor jena do 10. decembra, zato Pa bodo njegove slike razstavljene v Narodnem domu, kjer bo k razstavi prost vstop. —ak. — Tenorist Haralamb! Ivanov Iz Sofije priredi v kratkem v mariborskem ©le-daJiaeu korčert opernih flrij in peanv Ivanov je član sofijske opere. — Vr*'o mleko na otroka. V torek do-poMne je enoletng posestn'k<-vva hčerka Anica iurenkova iz Voska pri §v Marjeti ob Pesnici prevmila velik lonec vrelega mleka Otrok je zadobU straane oPe-kllne p0 telesu in zdravniki v mariborski Dohoci, kađnor so prepeljan u na čredo je izvrSil 2o-letni v Neančijl ru.»-oi CJotfried KILmasetaki v Gradcu rol>a*^ki luuor in takoj aato pobegnil preko mvje proti Mariboru. O do &odku je bila sredi noči oL> veift-iu tu<. mariborska Policija, ki zasleduje m^hlCh — 194.454 dinarjev je di^cgol v novem bra azil ni sklad protlioberkulozne lige v Mariboru, ki bo v doglediieni ^aaw Isrs diia najbednejšim bolnikom prePot-ri*b'r • zatočišče. — >Razor#v< tretja številka. Prav kaje iafitta novembrska številka prtljubljene-ga lista za o^lra^lo mlartibniki: To«, geliškar: France Kralj. — l»avel Kun ver: Skrivnostna Pota Ljubljanica. Viktor Pirnat; RiŠ, kruh vzhodnih narodov. — DrafTn Humek: Nekaj o spajanj-i pločevine. — U>rber Mariji: Po«l «vet« v ko«n mila — Aš Ivan: 1'lmski napa L. -Bisx\k<>f r,:-;in->: C-U.v.-k prin^le Pavel Kunaver: N.i oMitl v iMsViliek šoli na h uflgali insj — DfiaMi, — Haa slika: K bemOdttl iz kn;;^«- - Kralj >Tit> ,/ »Razore- veen prav to;1'" ^:ip0ro*'am,). KOLEDAR Danes: četrtek dsjaeCsWa katoličani: Saha. Stojana. današnje PRIREDITVE Kiao Matira. I«ir., strasti Kino Ideal: Vihar. Kino Sloga: Bohovi se zabavajo Kino Tnion: Kr^lj Montblanca. Društvo »Pravnik*- predavanje g. dr, štempiharja -o vamoftneni (ndoeiarnetn) prenosu premičnin i-i terjatev ob is. v srre rani st. 79 justične palsee. dežurni: lekarne Dane^: Mr. Sušnik. Marijin !rp 7», KuraII, Gospo.-veNka cesta 10. Bohiner dMU, Cesta 29. oktobra 31. Naše gledališče Drama Začetek ob 20. ari Četrtek 5. decembra: Kako zahopatis. R^d Četrtek. Petek 6. decembra: Zaprto Sobota 7. decembra: Ob 15 Uboga Ančka-Premiera. Mladinska predstava. Izv^n Ob 20 Vesela božja pot. fzven. Nedelja 8. decembra* Oh 15. Uhotja Ančki Premiera. Izven. Znižme cene. Mladinska predstava. Ob 20. Vesela božja pot. Izven. Znižane cene. Premiera najnovejše Golieve mladinske igre >Uhoga Aneka<. ki je napisana po motivih znane pravljice o Pepelki. a ima vse polno novih momentov in izvirnih prizorov, bo v nedeljo 8. t. m. ob 15. popoldiv* v drami. To najnovejšo Oolievo mladinsko icro pripravlja prof. Sest. Opera. Začetek ob 30. url Četrtek 5. decembra: ob lfi. Od bajke do bajke. Mladinska predstava. Nastop sv. Miklavža in obdaritev otrok liven Oloboko znižane cene od 24 Din navzdoL Petek 6. decembra: Ob 15. Pepelka Ancreh na. Dijaška predstava. Izven. Oloboko znižane cene od 5 do 16 I>in. Ob 20. Baletni večer, ki ga izvajajo: Proskurnikova Ada, Vasiljevna Ira in Kurbos Maks. Izven. Cdohoko zni žane cene od 30 Din navzdol. Sobota 7. decembra: Kra-Djifiin ljubljenec Red B. Nedelja 8. decembra: Ob 15. MamzeDe Si-toache. Izven. Oloboko znižane cene od 90 Din navzdol. Ob 2o. Traviata. Izven. Globoko znižane cene od 3n Din navzdol. Ponovno opozarjamo, da bo danes popoldne v operi Miklavž, ki bo nagovoril in obdaroval pridne otroke. Darila se sprejemajo do 3. ure pri opernem vratarju. Ravno tako je mo^oč tudi še razgovor z fc. Qr«?o-rinom. ki bo nastopil kot Miklavž. SOKOL Miklaviev večer: Sokolsko društvo Ivan-čna gorica priredi v nedeljo, dne 8. L m. Miklavžev večer s sledečim sporedom: 1. Veseloigra v I dejanju; 2. prihod sv. Miklavža s svojim spremstvom ter podeljevanje daril odraslim in mladini; 3. šaljivi prizori. Darila se sprejemajo v soboto popoldne in v nedelko v Sokolskem domu Ker to izkupiček prireditve namenjen kot podpora revnim otrokom naše občine, se občinstvo vabi, da se polnofitevilno udeleži Miklavževega večera. Vstopnine ni. Začetek ob 6.30. — Sokolsko društvo Ljn-bljana TI. priredi danes na Prubh na letnem telovadišcu Miklavžev večer. Za mladino ob 18., *a starejše ob 20. uri. Darila se sprejemajo od 14. ure dalje. Po Miklavžu prijateljski sertanek. Uprava. — Sokolsko društvo Ljubljana II javlja svojemu ?lanstvu da je preminul naS zvesti in neumorni delavec brat Jeršek Avgust. Pokojnika spremimo v petek ob pol 15. iz Baragove ulice 11 v civim z znakom. Članstvo naj se pogreba udeleži pomodtevilno. Zdravo! Uprava- Iz Zagorja — Humanitarna akcija. Kakor vsako leto, bo tudi letos društvo za varstvo otrok obdarovalo revne otroke s primerno zim ;ko obutvijo. Obdaritve bo deležnih okoli 1-0 najbednejših otrok. Med njimi so večinoma otroci brezposelnih rudarjev. Tudi Kolo jugoslovanskih sester bo obdarovalo otroke s toplim perilom Otroci bodo obdarovani Se pred božičem in sicer v veliki dvorani Sokolskegn doma. — No? (rob. V Karlovcu se je ponesrečil tukajšnji domačin fceleznik Pavel. Umrl je v karlovški bolnici in je bil pokopan na tamkajšnjem pokopališču. Naj v miru poriva! Prizadetim naše sožalje' — Nalezljive bolezni. Med otroci obeh tukajšnjih šol -o se poiavile tfarje. Zdravnik meni. da Je vzrok boda. V katerih družinah nimaio nit! mila. da bi se umivali. Otroci, ki dole garje, ne smejo v šolo dokler ne ozdravijo. Pol ftoletja ie deluje €MD, i darujmo ie ta pol stoletja! Sfer. 777 »SLOVENSKI NAROD« četrte*. 5. decembra 1935. Stran 3 DNEVNE VESTI — Z nafte univerze. Za rednega profe* sorja na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani je imenovan kasacijski sodnik pri stolu sedmorice oddelka B v Zagrebu g. dr. Rudolf Sajovic. — Napredovanje. V 4 položajno skupino 2. stopnje je napredoval sekretar filozofske fakultete ljubljanske univerze g. Viktor Zalar. — Skup&cina Zveze mest. že včeraj amo poročali, da bo v nedeljo na SuSaku skupščina Zveze mest. Na dnevnem redu so poročila uprave, proračun za prihodnje leto, volitve nove uprave, izprememba pravil in določitev sedeža Zveze mest za leto 1936. Od ustanovitve je bil sedež v Zagrebu, čeprav določajo pravila, da mora biti po vrsti v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani. Razmere so bile pa take. da je bilo bolje, da je ostal sedež Zveze v Zagrebu. Ni izključeno, da bo zaradi kontinuitete dela in akcije mest proti novemu zakonu o mestnih občinah ostal sedež Zveze v Za* grebu. Na skupščini bodo v nedeljo razpravljali tudi o izpremembi zakona o mestih. je tudi najcenejši slovenski tedenski uu*0u-zin. Izhaja vsako soboto v Ljubljani in je mesečna naročnina zanj komaj Din 12.— Zahtevajte tudi vi brezplačno in breobvezno na ogled eno Številko. Pišite na naslov: Radijska revija »NAS VAL«. Ljubljana. Valček na Nevi Kdai t — Razstava fotografij, ki bodo pokaiale lepoto nase države. V začetku februarja bo prirejena v Beogradu velika razstava fotografij, ki naj pokažejo lepoto Jugoslavije, našo folkloro in običaje, narodne noše in starine. Razposlanih je nad 5.000 vabil fo-toamaterjem po vsej državi naj razstavijo svoja dela. Razstavljene bodo samo fotografije brez vsakih napisov, sodeloval bo tudi Putnik. Ker je računati na velik obisk, so prireditelji zaprosili za vozne olajšave. Razstava bo trajala od 2. do 12. februarja. DANES ob 16., 19.15 in 21.15 PREMIERA! Velefilm božanskega humorja, smeha, zabave in triumfalnega svetovnega uspeha! _ __ _ Dopolnilo najnovejši BOGOVI SE ZABAVAJO f°*°v tednik Kino Sloga WiUy Fritsch, Paul Krmp, Rathe Gold, Adele Sandrock Tel. 27-30 _ Težak položaj nase lesne industrije, Gospodarske sankcije proti Italiji so zadaje nasi lesni trgovini in industriji hud udarec. V Italijo je šlo iz naSe države na leto nad 500.000 kubičnih metrov leaa. Zdaj mora iskati naša lesna industrija nova tržišča. Za naš les prihajajo v postev Španija, Francija. Anglija in Egipt. V te države je šlo dozdaj prav malo naSega lesa. Treba bi bilo v prvi vrsti organizirati in zboljšati pomorski promet med našimi pristanišči ter glavnimi pristanišči Španije in držav v Levantu. Država bi morala ta promet podpirati tudi gmotno. Položaj naše lesne industrije in trgovine je tem težji, ker je zelo verjetno, da bodo ostal* italijanska tržišča za naš les zaprta tudi potem ko bo konec gospodarskih sankcij proti Italiji. Italija bo pac uvažala iz onih držav, ki se niso pridružile sankci* jam. — Zborovanje JUU sresko društvo Krško. V soboto 7. t. m. ob 10. bo v narodni šoli v Krškem pravo letošnje učiteljsko zborovanje. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo predsednikovega namestnika 2. Poročilo o banovinski in glavni sikups^lni. 3. Poročilo društvenih funkcionarjev. 4. Članarina in proračun za leto 1935/36. 5. Slučajnosti. Poleg zborovanja bo odhorova seja, ki se bo vršila takoj po prihodu vlaka. Zato se naprošajo vsi odborniki, da se seje in zborovanja sicurno udeleže. Ker se bodo na zborovanju obravnavala pereča vprašanja, se vabijo vsi člani kar velja tudi za Sent-jernej=*ko in Mirensko dolino. Okusno in prvovrstno dalmatinsko vino črno........po Din 8.— belo........po Din 9.— samo v gostilni RAŽEM na Žabjaku _ Pojavila so se znamenja, ki obetajo reformo naše radiofonije. V Jugoslavijo so prispeli zastopniki Philipsovega koncerna, da se dogovore z ministrstvom poŠt za /graditev nove velepostaje. 0 vsem tem in o perečih vprašanjih naše radiofonije pOToČa nova številka bogato ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film in modo »Na5 vale. V novi številki se nadaljuje izredno zanimiv ruski roman iz dobe državljanske vojne v Srednji Aziji »Edeninštiri-deseti«. nadaljuje se Ooldonijeva klasična komedija »Krčmarica MirandoHna< in roman v slikah o življenju živali v šumah Visoke Sierre >SeQuoia*. Duhovita črtica >Smi?el stare pravljice«, bogata modna P1"*-loga in križanke zaključujejo redakcijski del lista, ki prinaša poleg filmskih slik 5e bogato aktualno slikanico in reprodukcije del z razstave kiparja Franceta Goršeta-Posebna 32 stranska priloga prinaša valovno dolžino oddajnih postaj. ABC radijskih poslušalcev in točne sporede vseh evropskih oddajnih postaj. Po zgledu velikih mednarodnih revij prinaša »NAS VAL« tudi dnevno razdelitev po urah in v posebnih stolp-rih še izvlečke najzanimivejših točk dnevnih sporedov. »NA§ VALc ni samo najboljši. — Skavtska ljndska univerza. Skavtski khib gozdovnikov in planink pri glavni upravi v Beogradu je ustanovil Skavtsko ljudsko univerzo, seminar za skavtizem. Tu bodo predavali ugledni javni delavci o skav-tizmu in drugih predmetih v zvezi z vzgojo mladine. Z« K« D. Silni ELITNI KINO MATICA Jutri Johann Straussova opereta ROŽE Z JUGA — fioiirne in novoletne razglednice družbe sv. Cirila in Metoda so izšle. Prosimo, da uporabljajo vsi za voščila le razglednice naših umetnikov. Naročajo se v pisarni CM družbe, Beethovnova ul. 2 Ljubljana. Trgovci imajo običajen popust. — Album »Iz naših gorac: je založilo 6PD v Ljiubljani. Vsebuje 52 krasnih planinskih posnetkov. Knjiga je najlepše darilo, ki ga lahko poklonite planincem in prijateljem prirede, za Božič. Albuma ima na zaJoS* ptearna SPD v Ljubljani, Aleksandrova ce«ta 4./I. — Igra narave. Kljub precejšnjemu mrazu še sije sonce precej toplo. Nekatere pomladanske cvetlice so začele vnovič poganjati. Na vrtu g. Novaka, posestnika na Humu pri Ormožu, je mnogo, lepo razcvetih pravih vijolic. Njegov sinček jih je potrgal ter jih prinesel ge. učiteljici. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo prehodno zboljšanje vremena- Včeraj je snežilo v Ljubljani, po drugih krajih pa je deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 13, v Rogaški Slatini 9, v Zagrebu 7, v Skopi ju 6. v Ljubljani 3.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.8, temperatura ie znašala —1- Valček na Nevi Veselje, smeh, godba. — Otroci iz pasivnih krajev v bogatih krajih. Iz Dalmacije, Like in Hercegovine poMjejo nad 2000 otrok v bogate kraje Hrvatske in Slavonije. To je v zvezi s splošno akcijo za pomoč pasivnim krajem. Po dalmatinskih vaseh vlada huda lakota. — 60 prašičev zgorelo. V vasi SržnjiČko blizu Siska je izbruhnil v noči od nedelje na ponedeljek požar v gospodarskem poslopju Josipa Zgoriča. Ogenj je zanetila zlobna roka iz osvete. Zgori ču Je zgorelo 60 prašičev, tako da ima nad 50.000 Din škode. — Silen orkan nad Jadranom. Včeraj zgodaj zjutraj je besnel nad Jadranom silen orkan. Valovi so trgali po več ton težke skale od obale in jih metali v morje. Na Sušaku je morje poplavilo skladišče lesa. valovi so prevrnili devet vagonov in enega so odnesli 50 m daleč od tračnic. Noben parnik ni mogel ii susaskega pri- stanišča. Tudi iz Splita poročajo o silnem orkanu in tudi tam parni ki včeraj niso mogH voziti. Iz Ljubljane —lj Neočiščene ceste in ulice. Včeraj Zapadli sneg je že v dopoldanskih urah povzročil na ulicah pravo poplavo, ki je postajala čez dan ae večja. Prehodi tudi na najbolj prometnih križiščih so ostali do popoldanskih ur neočiščeni in ao morali ljudje stopati globoko v brozgo. Mestni delavci so prišli Sele pozneje in pričeli odvažati sneg ter čistiti prehode pred glavno poŠto na Aleksandrovi cesti na Ma. rijinem trgu, Kongresnem trgu pred kino Matico, dočim so ostali prehodi drugod, kjer je enako velik promet, sploh neočiščeni dele danes ao delavci od kidali in odpeljali sneg tudi s Tržaške in celovške ceste, vendar je brozge se povsod tudi prav v središču več kot preveč. Pri kidanju in odvažanju snega so zaposleni s amo mestni delavci, dočim stoje brezposelni ob strani, Ljubljančani brodijo Po umazanem snegu, na magistratu pa dele podpore ... — Za Hiklavla smo znižali cene damske-mu, moškemu in otroškemu perilu, samo-veznicam. rokavicam, nogavicam i. t. d. M. P1RNAT. Sv. Petra c. 22 in Poljanska al (Peglezen). —lj Ali ne vpijajo za vse enaki predpisi? pričajo vadi bi, da marajo biti očiščeni vsi hodniku v m&stu pred hišami, saj je v veljavi predpis. da odgovarja hišni lastnik, odnosno upravitelj za to. če ni skidan sneg s hodnika. Zdi ee pa da ti predpisi veljajo eaano za nekatere. Pred nekaterim'! hišami Je skidan sneg s praga ali pa še tam ne. Na periferiji si sploh s takšnim; malenkostmi ae gre-De življenja Tam stanuje velika gospoda, ki seveda ne vzame lopate v roke. ker bi bilo to Pod njeno »častjo«. Goapo-ščino te gospode zdaj lahko proučuje vsak že od daleč: kjer so >noh«U, l©*i sneg pred hišami, drugje je pa skidan. T0 je bilo tretoa povedati, da se ne Do kdo čudil, zakaj Sq hodniki čigčeni v pre" siedkih će ne bo pomagalo to, bom0 prisiljeni naštevati hišne številke hiš naše imenitne gospode. KINO UNION ■! Telefon 22*21 Danes Mont Blanc v svoji lepoti, grozoti, zagonetnosti ■ Krali Montblanca I Prvi vzpon na M. Blanc leta 1786 I Sepp Rlst, — Brigttte Hornev I Režija dr. A. Fanck I Predprodaja od 11. — 12.30 in od I 15. ure dalje | toti, I MIKLAVŽEV VEČER v hotelu Miklič Prihod Miklavža ob 9.30 uri. Darila se oddajajo popoldne. —lj Za^aJ nI bilo smučarskega pozdrava snegu? Včeraj so mnogi smučarji mislili, da t odo povabljeni na obhod po mestu v pozdrav snegu, ki nam ga je nebo poslalo nekaj centimetrov. Organizatorji te lepe manifestacije zimskega sporta se pa seveda niso mogli odločiti za obhod smučarjev po mestu, ker so bile vse ulice polne brozge, da niti galoše niso nič zalegle. Smučarji že itak sovražijo moker sneg in bt bik> čudno, če bi s smučmi in v dresih gabili brozgo. Smučarji bodo pozdravili svoj suh sneg, ko bo že pritiskal mraz. —lj Umetniška razstava akad. kiparja Franceta Goršeta. Cenjenemu občinstvu sporočamo, da bo retrospektivna razstava odprta do 15. t. m. zato naj vsak, ki je de ni obiskal, to stori čimpreje. Ob tej priliki obiskovalce opozarjamo, da ae bo za numerirane vstopnice, razprodane od nedelje 8. t. m. do Zaključka razstave vršilo žrebanje in da posebna komisija določila srečnim Izžrebancem tri umetniška dela (Gubec, Spokornik, in Marija z Jezusčkom) z rastave. Zato obisk še tem bolj priporo. čamo. Na razstavi akad. kiparja Franceta Goršeta na Gosposvetakl cesti stv. 13. (Kolizej) bo v nedeljo dne 8. t. m. ob 11. uri dopoldne predaval upravnik Narodne galerije g. Ivan Zonnna o problemih sodobne plastike. — Cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno. —lj Živinski sejem. Zimski sejmi so navadno manj živahni, kar ae Je poznaio tuKH včeraj na ljubljanskem živinskem sejami. Dogon Živine je majhen, pač žara-di slaboga vremena in ker ni upanja, da bi Jo kmetje lahko prodali. Včeraj Je bi- ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 DANES VELIKA PREMIERA!! ob 4., 7.15 in 9.15 zvečer „Igra MtraMti" S pravico lahko trdimo, da ta umetnina dela čast filmski umetnosti! Pokazali Vam bomo film, ki Vas bo navdušil in Vam bo ostal v večnem spominu! Ta nevsakdanja vsebina, dovršena režija in igra igralcev, ter prekrasni posnetki Hasablanke so glavne odličnosti tega umotvora!! NAJNOVEJŠA POROČILA Z ABESLNSKIH BOJISC. II P K K M 1 K K M KINO ||| ^ lo prignanih 63 vol^v, prodanih pa je bi- i Jo le 10. že iz tega razvidimo. da kupčija j ne cvete več na sejmih. Najlažje prodaš tele. Včeraj je bilo na sejmu IS te'.et ta 14 so jin prodali. Krav je bllQ na prodaj 33 prodali pa sq jih 20. V primeri s prejšnjimi ^ejani je bilo na prodaj preeej velikih prašičev, in sicer 26, najbrž zato. ker smo Pred božičem, prodanih pa je bilo 18. plemenskih prašičev ni biJo DBBogOi sama 83, docim jih je bii^ veaeih več sto. Prodali so Jih 14. Zelo malo je bilo tudi konj. samo 48. kupčije Pa n! bilo skpraj nobene, saj so bili prodani samo štirje. Moderne pletenine, bluze, razno zimsko in svileno perilo, vam nudi v krasni izbiri in solidni ceni tvrdka Milo* Karnienik Stari trg 8 Valček na Nevi Pavel Horbfger — Theo Lin gen Adele Sandrock Zvočni kino Ideal mm Danes ob 4., 7. in 9 %, Kuskosovjetski velefilm „V IH A R" Igrajo člani lludožcstvenega teatra v Moskvi. LE PA U ONI • I —lj Gradbena dela na prostem bodo morali ustaviti, kjer to jih še niso. Napovedi, da letos ne bodo vec delali v L,jubjja-nici, so se uresničile, prizadetih je mn0 go delavcev. Zaradi kopnečega snega Jc voda precej narasla. Vreme ©e ne bo Be tako kmaiu temeljito zbolj&ato. SteviOo ne-zaposlenih sezonskih delavcev se bG zo-Pet pomnožilo. Tudi pri večjih gradnjah, ki sq jih začeu pred zimo, bodo najbrž morali kmalu tasta/vrti delo. Na stavbah, ki jih še nteo sipravtli pod streho. §e de Lajo, ker ne smejo pustiti neodkritega zidov Ja Cea zimo. Sle*>o vrame jih pa neve da aelo ovira in ne gre vse Po načrtih. Na Elrjavcevi cesti še ni p^d etTeho bio*t stanovanjskih hiš. Zidov je je že precej namočeno. Dokler ne bodo spravili vseh treh hiš pod streho, ne bodo nphall delati, čeprav bo §e tako «lab0 vretme- —lj Ptički v Tivoliju so pozimi vedno dobro preosrhljeni s krmo, letos pa menda še prav posebno. V parku Je postavljenih več krmilni c, ki so vedno založemo s prosom sončnih rož in bučnimi peškami. Prijatelji ptičic pa jim na trešnjo hrane tudi drugod, po tleh v parku ali v gozdu. V park se je zadnje Čase zateklo poleg kosov mnogo sinic, taščic, crnoglavk itd. —lj Predavanje SJ*J>. Nocoj ob 20. uri bo predaval v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti pod odkril jem SPD. vodja avstrijske ekspedicije na Kavkaz g. Ferd. Krobath ir, Beljaka: o doživetjih in vzponih na gorske velikane Kavkaske, ga pogorja. Predavanje bo ilustriralo okrog 100 diapozitivov. Vstopnice so na razpolago v pisarni S.PD. Aleksandrova cesta št. 4. Planinci, ne zamudite tega izredno zanimivega predavanja. Nocoj ob miklavievanju VSO NOČ ODPRTO v kavarni „ LEON " —lj Kriza se kaže že zunaj. Ob dramskem gledališču je železna ograja, odnosno le ostanki nekdanje ograje. ki je videla lepše čase. Zdaj pa govorimo o krizi in ograja je seveda postranskega pomena, ko se trese gledališče v temeljih. Vendar bi se stvar lahko uredila brez posebnih stroškov. Polomljene in Zarjavele mreže bi kratkomalo odstranili, saj bi trata bila Se vedno ograjena s podstavkom. Tako je ograjena tudi trata pred banovinsko hišo v Knafljevt ulici in pred upravno banovin, sko palačo na Bileivveisovi cesti so naredi-lili taksno ograjo. Saj ni neobhodno potrebno, da kažemo povsod svojo revščino. —lj Neodpustljiva malomarnost, pišejo nam: Da niso napravili v sredo, ko 8e je napravila po ulicah prava p o vodenj brozge, niti prehodov, je P-ač skrajna malomarnost. Tu ne pomaga izgovor, da je dotični f0nd izčrpan, pred kratkim e0 nabirali za otroke tn revne, pa naj bi nabi- rali Se z-3 GJftčenJC ^iit-Tga in brozge, Za to ni denarja. Ilantic^o M ru.i p: ;m val nekaj dinarjev v ta namen. —lj Fot0 debatni večen spD: |» h , nji foto debatni večer bu v t(,rek 10. t m. Qb 20. uri v ilj*u»tvejnh pr0sit>i:h S|' na Aleksandrovi ce^ti. >aJaes Viktorij Dostop tmaja vsi člani ki **e wjm jo za fotografiranje planinske p r i 11, t * S1*L> bo za svoje člane napravilo i',,' temnico ter «e bo na pri.li«, I j.}eiii (iobatueui vočei'u podrobnejše t temi ra'' pravlja'o* —lj Oru^tvo likovnih umetnikov priredi božično razstavo v Jak. paviljonu. I"nielniki ki se hočejo razstave udeležiti, naj jo svoj materijal do četrtka, 12. decembra v paviljon, kjer ga bodo po riJtiTi ■apel prevzeli. Od kupnine prodanih del bo odbit običajni odstote»k za kritje prireditvenih stroškov. Posebna vabila se ne l>odo pošiljala. —lj Klavirski večer priredi pa-ih*«! torek zna-meiiiita, pianistka isa. Ilagpda Russyt članica odJičuega Brandli>\e^ i tria. Klavirski več-er bo v o^7^ Matičnih intinunui koncertov v Hubadovi dvn rani. Šed*>ži po 10, stoji&ča Po 5 Dim . knjfUrarni Glasbene Matice. —lj >Skandal pri BarMt*tt0vih« (Vv*. ni soprog) zabavno Hopwood*>vo ve**-... ifrno ponove ostm ič in z^i*Lnjič v šentja kobs-kem jdednJiščn v 6o^oU> T, in nedeljo S. t. m, ob 20.15. Igra je doSegia vediu u-speh im «© bik* v«e pnedtstiave razprt ne. Olivne vlo^e Igrajo: Raranova, Kla-vorova, Hajnžič, Ko&ak, Petrovčič. ftaitjJ Koftakova, Kdor ee hoče nasmejati naj ne zaniudi prilike, ogledati al to dnlKrvMo u pikantno Veseloigro in naj si preskrti vstopnico v predipruKlajl. od jrutri felje. Mladini neprimerno. —lj Uprava Narodnega i;led;|li^ra v Lpi1' Ijani vljudno prosi vse p. n. abonente, J;> poravnajo 4. obrok za letošnji a bon m a. —lj Lovci ljubljanske podružnice SpD Izredni ^bčni zbor v svrho sprejetja novih pravil bo v ponedeljek, dne 16. de cembra 1935 ob 30. uri v hotelu vMlklič Odbor. —'lj Smučarski Tečaj SpD priredi SI*'' za božieme praznike pri ho te ki Sv. Janec. ob Bohinjskem jezeru ln sicer od 25. deoim-bra do L januarja. Podirobne Iniformacije se dobe v pikami SpD v LJubljani, AM samdTova cesta 4., tel. 29—63. —lj Vso ea otroka Delavska zbornica ie na svoji predsedstveni «eji dne 4. XII. 1VT35. sklenila plačevati prispevek za 25 otrok tekom 6 mesecev v skupnem znesku Din 1.500.— Velikodušnemu darilu Delavske zbornice naša javna zahvala t Socialno politični urad mestne občine ljubljanske. —lj Miklavžev večer Sokola IV bo v soboto 7. cm. ob 20. pri bratu Joško Jeiačinu, na Dolenjski ce**ti. Vstop prost. Darila >e oddati istotam. Zdravo! —lj »Stokglajzer ji« med seboj. Včeraj okrog 14. so prepeljali v bolnico brezposelnega mesarskega pomočnika, ki je bi ranjen na vratu, na rokah in na glavi. Pravil je da se je na kolosu peljal mimo »Atok-glaj-za« in je po nesreči zapeljal v Rudolfu Nadriero. T« je ve« divji potegnil nož in ga oklal. Zveoer okoli 20. je pa stražnik pripeljal v bolnico Nadriero, ki je imel več urezov na rokah. Ta je pa pripovedoval dru#o zgodbo. Zatrjeval jZofko« na miru, obenem je pa tudi potegnil britev. Nato sta se spopfldJa. Zdaj zadevo raziskuje policija. Zadnje besede. — Ati ima tudi žena vedno «**n>> be-SeKio? — Ne. pri nas Jo trmami ^aK — Kaj pa rečež nazadnje? — Navadno pranim: »Oproatl, tmd rrt-ae«m tako mislil. Novootvorjena podružnica kr. banske poslovalnice SPLIT OblSčite VELIKO RAZSTAVO SPLITSKIH PREPROG IN NARODNIH VEZENIN Ljubljana, Frančiškanska ulica 4 prodaja na 24 mesečnih obrokov odprta dnevno od 9.30 do 12.30 in od 14 — 18.30 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXK MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din, preklici Za plamene odgovore glede maiin aglasov je treba priložiti mam Ko. — Popustov za male oglase ne priznamo. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx PRODAM Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par. davek S.- Din JABOLKA Štajerska, prvovrst-la zimska, lepo sortirana, v veliki i7^iri na zalogi. Skladišče, Medvedova 7, 3398 ZIMSKA JABOLKA, najskrb-nej3e sortirana, za ta&ojšnje uživanje (zlata parmena, vo-Ščenke kanadke itd.) in pozne sorte po konkurenčnih cenah. Pri večjem odjemu znaten popust. Oglejte si razstavo Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi I POSEBNO VELIKO IZBIRO cenenih Hubertng plaMev in lepo krojenih zimskih sukenj dobite pri Preskerju. Sv. Petra c. 14. 4/L PERUTNINO, piščance pitane z mlekom, pularde, kapune. pu* rane itd. po nizkih cenah. Prednaročila za praznike — prodajalna Kmetijske družbe v Ljubljani. Igri§ka uL 3. (za Dramo). Telefon 37—56 3801 PRODAM. Izvrsten gramofon v Kovčegu skoro nove znamke Hišni aster ter 30 samo prvovrstnih plošč se poceni proda na Vodnikovi cesti št. 12/1 pri stari Šišenski cerkvi. Istotam se tudi proda kompletna skoro nova otroška postelja. 3398 RAzno Seseda 50 par. davek S.* Din Najmanjši snese* S Dtn MIKLAVŽ, Oglejte Si bogate izložbe ur in slatnine i.t.d. B. Rangu* — Kranj HALO! KAM PA KAM? Drevi ob 7. uri zvečer nastopi sv. Miklavž v Frankopanskem dvoru v SiSki. Razdelitev daril, nato godba s plesom. Vstopnina prosta. Darila se sprejema, jo. 3389 MORSKE RIBE Danes v veMSd izbiri: zlatice, trii je, hobotnice, morski pajld in Školjke. Vina prvovrstna, specijalni viski opolo. Cenjenim gostom se priporoča Om§pm hnun — LJab-ljthftsKl dvor« M* OepMS DRA2BA se vrii 12. decembra 1955 ob 10.30 pri sodišču soba 16 znane trgovske hiše M. Sprei-tzer Ljubljana. Maistrova ul. 2 z velikimi skladišči in večjim dvoriščem. Cenilna vrednost 607.110 Din. najmanjši po-nudek 503.555, kavcija potrebna 00.711 Din. Plačljivo tudi v hranilnih knjižicah. Interesenti se vabijo! 3394 Beseda 50 par. davek 3.- Dtn Najmanjfii znesek 8 Din DAMA. ki je pod Šifro A.P. stavila ponudbo za pouk v frr.ncoščini. naj se med 11. in 12. uro oglasi v pisarni kavarne Nebotičnik. 5375 STATVAMA Seseda 50 par davek 8 - Din Najmanjši znesek 8 Din LOKAL se takoj odda blizu fL kolodvora. (Do sedaj prodaja jajc.) Rasi D. Rovsek. Kolodvorska 35/1. ruon OBVESTILO Čast mi je vse svoje cenjene goste, kakor tudi ostalo cen j. občinstvo obvestiti, da sem se izselila Iz Kapiteljske ulice ter sem z današnjim dnem odprla staro znano gostilno „PR1 LOVCI". vogal Cesta 29. oktobra (Rimska - Bleiweisova) Točila bom tudi nadalje pristni dobrinski teran in razna druga prvovrstna vina. Skrbela bom, da bo cenjenim gostom ustreženo tudi v bodoče z dobro kuhinjo ter rasnimi mrzlimi jedili. Zrn nadaljnjo naklonjenost se najtopieje priporočam. LJUBLJANA, 5. decembra 1935. Druga tvufttfii Stran 4 »SI 0vensk1 NAHOpt četrtek 5. decembra 1935. Stev. 277 Miklavžev sejem in sneg Glede čiščenja hodnikov nismo več tako strogi kakor smo bili prej j morali krna'u stati v dolgih vrstah pred trgovinami, ka se zopet okrep le, dvignil se ie splošen opti-mizem. ali. kakor pravim.), tećaj ;ili kurz. Vse ;e pr;iv /a prav v najlepšem redu. Vsi smo srečni aH vsaj misLVno, da -mu. V Ljubljani imacno zop^t veleaejem ki do d rev -slovesno zaključen in ki 6i brc/ njega ne moremo misliti Miklavževe sezone in ne splošnega zadovol'stva. /te <>d nfega dni morajo biti v Ljubljani odprte vse trgovine za Miklavža, a razen njih moramo imeti še poseben sejem, d trgovski uspehi &o se celo pomnožili. V tako zvanih zlatih časih je Miklavž delil v splošnem le slaščice, zdaj pa mora delit: -muči, sanke in cele konje. Tedaj je bila /ena zadovoljna, čt jj je mož kupil čevlje »a zahtev:) še sne/ke in ko- žuhe ln tedaj Miklavžev koš ni primrznil na zamrznjenih kreditih aH na na redukcijah p'ač Zdaj mom b'ti Miklavž eudo-delnik To pl odvoziale, odnosno kje je cvetel zak'ad. da so ljudje postali čez noč t ik,> bogat m pogumni Včeraj je ku. p.iva.o Iv« Mik a\ zevem se m j tainogo de-želanov, ket ;e bi tržni in -»cjinski dan Nekater pa prihajajo v mestu samo zaradi Miklavževega sejma ne glede na vreme Sejem je pa res vredno pogledati Sa i lahko vidiš n* njem marsikaj, če^r praktičen človek s:cei spioh ne vidi. Sele na tem sejmu spoznaš da so ljudje zadovoljn / malim in da Miklavž res dela čudeže ker iahko osrečuit množice f takšn'in »odpustki« \se lahko kupš in nekaj blu. «a ie 'udi praktično porabnega Ne le šibe in korobač'. ki so dandanes v modi vedno, ne le ob Miklavžev sezoni, na prodaj so tudi n tgavice. ^uha roba pokrivala, pisemski papir, sadje, »umetnine« itd Najbolj pa gredo v denar spominski predmeti in igrače Sejem ie založen z vsem samo nove pravopisne knjige ne prodaiajo na njem. kar bi bilo zelo priporočiiivo ker prihr>ji na sejem zlasti preprosto ljudstvo ki govori v svojem žargonu in ne razume niti besedice rnkovnjašeine Sicer smo pa tudi z letošnjim Miklavževim sejptom splošno zadovoljni Prav tako smo zadovoljni z Mik'avže-vim sneg m čeprav smo mu pripisovali mnogo večjo vrednost in p. men Zadovoljna je najbrž tudi občina, odnosno velika Ljubiiana. Nikogar ni sneg spravi] v slabo voljo. Tako smo srečni, da se ge ne upamo niti dotakniti na cestah in hodnikih ker 00 Din. Neznanec mu je tudi še obljubil, da dobi za storjeno uslugo starejši sin dobro službo osk'bnika na kupljenem veleposestvu. Drugega sina, ki služi kadrovski rok pri avijatiki v Zemunu pa da bo prekomandoval k sebi v Zagreb in mu preskrbe:. cUi bo ostal po odsluženju roka v službi naše vojske kot pilot. Elegantni gospod jc poiskal nato nekega uradnika v jeklarni, od katerega ic izvabil 200 Din za potovanje. Zadeva bi ostala morda za dalje časa prikrita, da sc n; še[ informirat gostilničarjev sin v Maribor. No. seveda se je ugotovilo, da je neznanec pustolovec in slepar. Orožniki so ga kmuLu izsledili v veseli družbi v Šulerjevem hotelu v Slovenjgradcu. Pri sebi ie imel še samo 70 Din gotovine. Pustolovec je avstrijski državljan Karel Čebul, sin nekdanjega notarja, znanega tudi v Guštanju. Star je 30 let. Kot hitlerje-vec je pobegnil pred kaznijo v Nemčijo, odokoder se je zdaj priklatil v Jugoslavijo. Morda ima na vesti še več žrtev. Zdaj uži- va gostoljubje v zaporih sodišča v Preva-Ijah. V seznamu policije je vpisan za svetovnega pustolovca in mednarodnega sleparja. Bil je že petkrat kaznovan. Pri njem so bili najdeni lažni dokumenti Miklavžev sejem v Kranju Kranj, 2L decembra. Danes se je vršil v Kranju zadnji veliki letni sejem, ki je potok o 1 popolnoma v zna menju Miklavža, zato ga kar lahko imenujemo Miklavžev 1j praktični in robo prevažajo kar na tovornih avtomobilih od sejma do sejma Seveda ni^o tile pri tem prazne kranjske trgovine kjer ee je vse nakupova nje vršilo v znamenju Miklavža in bližnjih božičuih praznikov Tudi gostilne so prišle na svoj račun N-a trgu je celo zmanjkalo prostora in *o prodajalci razvrstili svojo rol>o. kar po vežah, trotoarju in vseh kotih. Tja- kjer je veliko ljudi skupaj zbranih, pa radi pridejo tudi taki, ki prežijo na ugoden plen. to so žeparji in žeparice. Kmetice so namreč lahkomišljene. da imajo denarnice kar v odprtih žepih na predpasniku. Zeparju ni v gneči nič lažjega nego potegniti iz žepa zaželjeni plen Žepne tatvine je policiji prijavilo 7 žensk. Vsem so bili pokradeni zneski nad 10o Din. in sicer: Din 300 120. 140 in tudi 5C0. Verjetno pa je, da je bilo število okradenk še večje, ker vsaka ne gre prijavit tatvine Pri žepnih tatvinah je prvo največja previdnost in dobra shramba denarja, ker varnostni organi pri najboljši volji ne morejo tega preprečiti. Tako je potekel Miklavžev sejem v Kranju v največji živahnosti in razgibanosti ob obisku ogromne pisane množice ljudi iz vsega gorenjskega kota Zapeljivo so vabile kupce v Miklavževem stilu aranžirane izložbe obložene z raznovrstnim Hagom z vsemi dobrotami za telo. Upajmo, da so imeli dober dan in uspeh prodajalci kot kupci. 1. december na Jesenicah Jesenice, 1. decembra-Sok o Is 1^ društvo na Jesenicah je lepo proslav Uo državni Ln So k o te k i praznik V soboto zvečer se je v Sok domu vršila slavnostna aka<1e.ru.ja. pri kateri so so rLoLovoli od-d^lki članstva n narascija, društveni pevski mešan -»bci >n ^0^b; na pihala. SpGred je otvorilp -ro iba na pihala s sokoteko koračnico, mešan' zbor okoli 40 pevk to pevce, je zape' pesenn *So-koiijsk: pozdrave. Slevataraa g0vi*r -;e mel brat Klavora: deklamirala je Da~aščajn> ca sestra Keršlajnova. nakar ie moški naraščaj e skupinskimi vaijarai d0Vrbica<, nakar je petorica člauov izvajala talke in slikovite -kupmsk^ vaje s stalkamL 2enski naraščaj je lepo izvajal ritmične va.e. a na ;•"•a,.*» .'e z venčkom n'\ic>riupesmi " s h;mn0 »Hoj Slovani« zaključila ves spored. V nede i0 lopollne ob II. se ^e vrš'a v dvorani :ek '>ma Blav-iost a ?eja d-u-štvene uprave S s;,)vesn.) zaobljvibc «?0-kolskaga .-ianstva r«'evelb) na^ašč^ja v članstvo *er lece t nars^Cai Star« š na br. dT. Ob-* 'sn^ je me' k"afer s'-o^or o pomenu 1 Jecernibra kQt državuegu n s=o-kolskegn praznika. Nato se je vršila Za-o-bljuba novega članstva ta prevedba dece v narašča., na kater^ je »mel b- starešina zel * lep "n pr's'č^a n?gv^voT Končno *e raade.'I *1 ".p >m članstvu in n .rn=^a-jn ki ©ta al jih ;»**:b.»r 'a na ž'innih 'n sa veznih tema1! Slavnostno avTi0 himno in >Hej Slovani«. Po slavnostni seji «?o ae vsi sokoleki pripa'dmi'ki napotili na letno telovadišče, na katerem &o vnsadili spominsko U Po v spomin na blagoPokoJJiega Viteškega kra" lja Aleksandra I Uedanitelja. Silove«nost je otvorifl starešina br. dr. Obrsmel z lepim nagovorom v katerem je nag"las.il, 'ia 6e bQ to malo drevesce razraslo v mogočno "irevo. z njim pa bo rasla mladina in z njo sokolstvo, ki bo razprostrlo svoja krila širom slovanske zemiije. Ganljiv je bil prizor, ko je g"OVoril narašča jn i k br. 2erc in om^njai, da bo raeJa mlada lipa, i njo pa sokolski naraščaj in mla»di kralj pe^e1"- kateremu vsa sokel' ska mladina izraža popol n o udfa.no»st in zvestobo CJodiba je 0dsvlra^i himamo »Hej Slovani■■- Ln z njo zaključila leP° svečanost. Popoldne ob 15. se je v nabito potni dvorani vršila mladinska akademija, ki jo je otv0rila društvena godba s So-kolsko koračnico, nastopili So. mladinski oddelki z telovadnimi vajami in vrsta Članov na bradlji, ki s^ z krasno uvedenimi se-starvami izvali viharne ovacije navdušene mladine Mladinski pevski zbor Pa je Pod vodstvom br. Razingerja lepo zapel več narodnih pesmi in žel zasluzeno odobravanje šterfinesTa občinstva. Abesinke in njihov položaj Bogate žene delajo malo in imajo prijetno življenje, siromašne pa morajo trdo delati Kakor vse življenje tako gre v Abesiniji tudi delitev dela po prastarih, ustaljenih in že preizkušenih tradicijah Tudi delo se v Abesiniji deli po spolu. Možu je odmerjeno v splošnem drugačno delo kakor ženi, ki ima največ opraviti « kuhinji. Abesiuka pa ne srat n. pr. niol-ti krave ali klati živine. Razen dona-anja svale vode iz vodnjakov, oddaljenih večkrat mnogo kilometrov, se pečajo Abesinke še i mletjem žita, kar je dokaj težko in naporno delo. žito meljejo v Abesiniji s i>oiiiocjo velikega ploščatega kamna- po katerem se premiika manjši, 4— 5 kg težki kamen, ki žito drobi. Ta primitivna naprava zahteva mnogo Časa da pride izpod nje moka. ki pa seveda še daleč ni tako drobno zmleta kakor pri nas. Poleg tega žene pređo, skrbe za drva. delajo na polju in hodijo k manjšim službam božjim. Nekateri opravki, kakor prodaja domaČih izdelkov na trgu, poedina domača dela in tudi beračenje, ie dovoljeno moškim in ženskam. Ko izpolni dekle 12. leto, je sposobno za težja dela in godno za možitev. V rodbinah srednjih slojev delajo žene težko in veljajo bolj za služkinje, nego za gospodinje. Njihovo delo se prav nič ne razlikuje od dela suženj. Ka^or sužnja, mora dan za dnem pomagati tudi žena možu pri delu in navadno opravlja baš ona najtežja dela. Kupna cena žene sužnje je pa višja od one moškega sužnja, kajti z njeno pomočjo si zagotovi gospodar lepe dohodke in s tem nakup novih sužnjev. Zato so otroci sužnjev že od rojstva last gospodarja njihovih mater. Rod- binske vezi tu ne prihajajo v po\Stev in tu di sužnjeva rodbina se proda na sejmu. Drugače je pri Abesinkah. ki družabno ne stoje tako nizko. Te so svobodnejše, s služinčadjo in sužnji ravnajo po svoji volji. Dobro situirane žene pridno delajo doma in žive strogo ločene od javnosti. Na ulici se pokajtjo samo. Če jahajo na mezgih v cerkev ali v posete k svojim znancem, vedno jih pa spremlja služinčad. Ob takih pri likah imajo glave zavite v bele halje, tako da se vidijo samo oči. Na glavah nosijo sive klobučevinastp klobuke z zeleno obrobljenimi krajevci. Najljutše opravilo dobro si tuiranih žen je predenje volne. Poleg tega pleto košarice in pri tem jim pomagajo tu di otroci. Rogate žene imajo za zabavo It druga prijetna domača dela, siromašne morajo pa nositi svoje izdelke same na trg Odrasla dekleta prodaiajo zgodaj in pogoji ženitve so v Abesiniji za dekleta ugodne Fant plača za dekleta njenim staršem dolo ■ čeno kupnino, nji sami pa daruje po svoiih premoženjskih razmerah perilo, obleko, ra zne domače živali, sužnje in druga darila Vse to ostane v primeru ločitve ženina last. V ločitvenih sporih zmagajo navadno ; žene. V novejšem Času sta sedeli dve Ah-sinki celo na prestolu. To sta l>ili cesarici Taitu in Zauditu in obe sta veliali za 'ele sposobni vladarici. V Abesiniji je cesar tudi vladar k državi spadajonn kneževin. rasx sprejeli v bolnico v Jer&ey City diuj&evno bolnega moža. ki je po u«pe«-nam leeenju končno okreval in takoj je povedal, da je Norman Herenfels. Nesreč3 je hotela, da je .>rišlo njeg0vo ime v javnost in tako je z v e< lola tndl njegova bivša žena, da je še živ. 2«na odnosno vdova in njena mati sta Herenteisa takoj spoznaili M) še predno »e je revež prav zarvpdel. da je zopet pri zd/ravi pameti, so ga pozvale oblasti, naj «e takoj znova poroči s svojo ženo- Mož &e je rzvijal in izgovarjal, da ne ve točno, da bi bil Norman Here-nfels, toda ob Uleti niso hotele razumeti njergovega položaja in tako je moral znova pred ottar Poročil se je s svojo vdovo, ka>r j> pač edttnctveni prime:-. Dedščina odkrila umor Budimpeštanska policija ie aretirala -1 letno Marketo Rajkisovo in njeno mater, bivšo učiteljico Ido Smiljanako zaradi um>-ra nezakonskega otroka Rajkisove. Zločin je bil storjen že pred tremi leti, na dan je pa prišel šele zdai in sicer s tem- da je umorjeni otrok podedoval v Ameriki veliko premoženje Niegov oče budimpeštan-ki podjetnik, je bil izgubil na Madžar*k-m vse svoje premoženje in se izselil pred štirimi leti v Ameriko Tam j«- pa imel srečo in kmahi je zopet obogatel Nedavno je v Ameriki umrl in zapustil vse premoženje otroku. V oporoki je tU tudi točen otrokov naslov in tako so oblaki bi*ro zvedele, kje živi srečni dedič. Rajkisovo so obvestili o dedščini in jo pozvali, naj se zglasi s potrebnimi dokumenti v sirotinskem uradu. Prišla je in !*>-vedala, da je njen otrok že pred tremi leti umrl. Ko so pa zahtevali od nje mrliški list. sta prišli hči in njena mati v zadrego in se začeli izgovarjati, da sta mrliški 'ist izgubili. Uradniku se je zdelo to sumljivo, obvestil je policijo, ki je kmalu dognala, da za otrokovo smrt nihče ne ve. Policija je obe ženi zaslišala in končno je otrokoma mati zločin priznala. Hči in njena mati rta otročicka pred tremi leti v okolici Budimpešte zadušili, tmpelce pa vrgli v Dunav. Obe so aretirali. Ker otrokov oče ni imel nobenih sorodnikov, dobi njegovo premoženje ameriška državna blagajna. Zopet nož Novo mesto, 4. deoemhrt.. V6eraj je bil v Novem mestu sejem, na katerega je prišlo mnogo sejmarjev. ki ao ostali v mestu do mraka. Na poti domov ao se tako kakor običajno zadrževali v te] ali oni gostilni, kjer so pri poliču vina razpravljali o kupčiji, ki je biLa pa sd».ba. Med sejem ar j i. ki ao bili domu iz okolice Mirne peči, je bil tudi 29_letni poaeatiiik<-v sin Anton .Somrak:. doma iz Dotenjih vrhov. Pozno zvečer je v družbi krenil tx gostilne v BnUtnu domov. Med Bral inom ta FTečno je družbo napadla skupina fantov in eden je arnU Somraka trikrat z nožem, dvakrat v hrbet, enkrat v grlavo^ ter ga smrtno nevarno ranil. TedKko ranjenega Somraka so prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo pri Novem mestu. Ranjenec )e izgubil mnogo krvi ta je njegovo stanje resno. Napadalci ao bili baje iz vasi Ka menca ln so orožniki v tem pravem uvedli preiskavo. Kolesa kradejo Ljubljana, 5. deo int»ra Tatvine kolp* nost liajo v»»dno r.-«č* iu «> se tatovi v tej *t.oki hi tolika izurili da ie policiji le malokdaj posreči, da bi lih prijela, četudi budno eizi nam**. L'kradmi kolesa popolnoma p?*4elai*t, da bi hh niti lastnik ve* ne spoznal- Kočljiva je zadava edino z evidenčni.i-i -b'vr,;;:?ni, ki .ih vadno ukradena koiosa nimajo. S. novembra icr bila na ryr*evi cesti ukra deno kopirnemu n );stni Vlaliniirju Dekb vi iz Stožic ko o /nam', i v-- dn« 1200 Din. Pet dni nato je prav tako na Tyr-ševi cesti izginiH klo|»arskemu pomočniku Stanku Orlu kolo **o!ir!>M dnevnik ;e op«> zoril stražnike naj strogo pazijo na kole sarje. 18 novimi 'i {a n*>ki -tražnik upu zil delavca P. C, da je vozil kolo brez aVi denčne števi!k»-. :*ova '.'l Z a ;«' na j^olici'o. kjer so končno ugot »viM da jffa za Orlov« kolo, ki ga je pa T tako pred< lal in pre pleskal. o*a ga je bilo le težko tpoanati. Polj. clja stopila tudi k P. 1.. bratn P. 0. in nalla pri njem kok> ki ga je ukradel Pe klevi. To kolo je bilo tako dobro predela no, da ga ne bi spoznal niti Dekleva sani Ivan P. je sicer tajil, ko so pa pri njem izsledili še aktovko, ki je Deklevi izginila obenem s kolesom, je bila vsaka utaja za man. Kolesarska brata so izročili sodišču V policijske zapore je bil oddan tudi kolesarski tat Z. M., ki je mesarskemu pomočniku pri .lavorniku Josipu Kerinu ukra del kolo. Kupujte domače blago: Lion Feuchtwagner: 98 V Ztd Suss ftoman Odšli so. Roder in Schutz naprej, za njima vojvoda in Weissensee. zadnji pa Neuffer. — Z dovoljenjem, — vojvoda se je opiral na slokega Weissenseea. To je napravil prebrisano je deial. Tega dolgo ne bomo pozabili. Kako zna take reči skrivati, ta moj zid. No. mu že zagodemo. da bo prebledeval in zardeval. Weissensee pa ni imel tega namena. Zdaj kar oditi, potem pa Žida malo podražiti, kaj bi bilo to? Zato mu vojvodove besede niso bile po volji. Zid je prebrisan, zid ve. kaj ima v tem otroku. Pošlje ga čez mejo. daleč, gotovo ga ne privede na dvor. kakor je storil to on, \Veissensee. 2id ie premeten. Sicer pa tudi če bi ga to mikalo, je tu mag, ki bi tega ne dovolil. Ce pa vojvoda zdai odide, se ne bo nikoli več vrnil v Hirsau. Potem bi ostala velika razjedajoča Weis-senseevn radovednost za vedno neute-sena. Predsednik cerkvenega sveta je videl pred seboj tega otroka kako se je stiskal v kot, videl je njegove velike oči v be-l~m r>brazu. polne strahu in gnusa, in v njem se je oglasil mehak, nežen čut. Toda ta čut se je razpršil v divji, pekoči radovednosti, ki je vsega prevzemala, ki mu je stiskala srce v bolestno sladkih krčih, da mu je kar sapo zapiralo. Zadržal je korak, prosil vojvodo, naj ne napenja preveč sil in svetoval mu je kratek odpočitek. Neuffer je imel še do-vol; vina. Weissensee je postregel vojvodi Le-ta je pridno pil \Veissense je neprestano napeljava1 pogovor na dekleta. S svojim prijaznem pril ubijenim glasom je vešče in v kratkih besedah poveličeval njene čare, češ kako je mlada, a vendar zrela. V takem razcvetu so Židovke krasne In edinstvene. Stoje visoko nad vsemi drugimi ženskami so sveže in ognjevite knkor južno vino Toda ta cvet ne cvete dolgo. Potem uvene in postane grd. Treba ga ie vzeti, dokler je tako plah in plamteč. Kdor okusi ta prvi sok. užije posebno srečo k; ie vse življenje ne more pozabiti. Tako ie nakapal svojega finega struoa vojvodi v dušo Karel Aleksander je P1' in čutil, kako mu kri polje po žilah kako se dviga in pada Nastal ie večer, topel južni vetrič ie zapihal in vojvod; se ie megleno začrtala med drevjem dekličina podoba, njene mehke in valovite oblike in plahe kretnje Tiho ie sopel Take so morale b;-] ženske ie izgovara I We»s- sensee svoje misli, namenjene vojvodi, take so bile žene. ki jih je imel kral, Salomon. Imel je tisoč žen. Tako so živeli kralji v Starem zakonu. V zakonu gospoda finančnega ravnatelja. In počil je v kratek, tih smeh. Karel Aleksander je naenkrat vstal, stresel s suknjiča vejice in velo l;stie ter deal VVeissenseeu z zamolkli ni glasom, da pojde še malo na izprehnd v gozd. Weissensee naj ga pri drugih gospodih opraviči Gospodom ni treba čakati, vrnejo na1 se domov in mu pošljejo ko-či.'o. Neuffer ostane pri niem Predsednik cerkvenega svetci se ie priklonil in odšel Šele ko je ostal sam je globoko vzdih-nil, razprostrl ie roke. nakremžjl obraz in iz njegovih ust so se začuli čudni, hro-peči zvoki. Karel Aleksander je pa hitel ta čas s slugo kol;kor mu ie dovoljevala hroma noga nazaj skozi gozd. kamor je legala tema. Ko ie prišel do hišice z gred cimi. je bila že trda noč. Raztrgan' črni oblaki so plavali hitro po nebu. luna ni sijala, pihal ie močan topel južni veter. Lepa pustolovščina1 Mlad je še. mladf Preplezal ie plot in se nlazil previdno skozi gozd. Oh. prijetno ie to, priietne:e kakor pa prepirati se zaradi paragrafov z ušivo sodrgo iz parlamenta Ce bi imel §e ma-sko n-» obrazu. Hi se Čutil mln^ep-o k^k°r nekoč v Benetkah. Ali je pri hiši pes? Morda je -lap.avil mag okrog hiše začarane kroge. Mjrda je začaral prag, da bi se tisti, ki vstopi, ne mogel ganiti. Naročil ie Neufferju. naj ostane n\ ; e-stu, sam se je pa jel oprezno plaziti okrog hišice. Zapomnil si je bil dobro njen enostavni tloris. Tam-le jje dekličina sob ca, tema je v nji. To razsvetljeno okno je gotovo soba z magičnimi risbami. Ali je dekle morda tam? Po žlebu ne bo težko splezati gori. Pogledati mora. Splezal je na okno. Da. sedela ie tam nepremično, n^vešenih -ok velikih. p!a-h;h. zbeganih oči. - Pst, — e za-ep-stal se široko zasmeai in ji pomežikn 1 z očmi. Dekle je planilo prestrašeno pokonci, zagledalo rdeči, široki obraz, modre, pohotno izbuljene oči. Gledala je prestrašeno in zbegano ^opecesra • jnte^enca. sprednji del telesa nagnan krčevito nazfcfe Vojvoda se je smejal Ali sem vas ostra« š;l? Neumno dete. nikar se ne bo'?e! Skobacal se je v sebo in ^tooil ves prepoten k dekletu. Cud'te se kako dohro zna vaš vladar plezati DeMe ie zbežalo v zadniem trenutku v najoddal;enejšl kot sobice, mrmrajoč obupano nesMšne molitve. Tam v kotu se *e stfsn&i k licu. Voivodi e čisto bele. dokler ie ni nestrpni vo voda privil k sebi -n poic-;l s po'/irr n\nh 1e-denih lic. Njegovi drh'eči prs*: so tipa1 po njenih deviških gmdh. Izvila se rnu ie iz rok. poklicala s siab.m. komaj slšnm glasom strica, se mu znova iztrgala skrčila k vratom n zjs ;a a po stopnicah *n streho. Na strehi je nitro in globoko vdihava'a topel nočni zrak. Veha*, vtežen ve.er jo ;e sprejel v naročje in zaz bal Napel * ,e sluh. toda vse e !vlo tiho Razprostrla ie roke, čutila se e svobodo 1 stric i] .c pomagal Zda' je pihal vlažen, prijeten veter odnašal ;e od ne izparevanje in d;han:e te zven Stopala ie skorni plesrč po robu ravne strehe Ali se niso razlegal iz gozda jrfasovi? G'obok teko* zame' mehak očetov glas in momljajoč osoren in vendar — oh — tako pomirjajoč stričev glas. In d^kle se ie zasm^ alo v noč Tedai ie začel nekdo stopat' po stopnicah, težko sopeČ in preklinjajoč Zver. Tndn Naemi ni več ču'ila strahu Od gozda sem ie že plava1 voz. zračn: koni' so bili vprežem vanj Ustavil se je ob strehi Z lahnim korakom in * smehl a'em na ustnih i> serTJo deki** vani. rjtvsjuje Joaip Zupan««. — Za »Narodno tiskarno« Pran Jezeraefc. — Zs upravo to taseratni del Usta Oton Chnstof. — Vsi v Ljubljani