Telefon št. 11» Poštnina plačana v gotovini. Posamezua številka 1*25 Diu. POLITIČEN DNEVNIK Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Upra/a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne franki ra j o. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašaleih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in soeijalne namene delavgtva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. St. 75. V Ljubljani, petek 2. aprila 1926. Leto L Arbr Trboveljska prem. družba in pocenitev premoga. V »-lavnem se Trb. prem. družba pri zahtevi redukcije delavskih plač in redukcij® delavstva -sklicuje na to, da. so proizvajalni stroški premoga za 40% previsoki. In da ako hoče svojo konkurenčnost napram inozemskemu premogu vzdržati, mora v toliki meri znižati te stroške. To hoče doseči .s tem, da stalež svojega delavstva zmanjša, a ostalo delavstvo pa z znižanjem plač 'n vpeljave odškodnine za strelivo pribili na toliko večje delo, da se bo teli 40% izravnalo. Torej, družba hoče enostavno izvesti znižanje premogovnih cen na račun delavstva. Kolikor nam je bilo mogoče na podlagi uradnih podatkov smo že natančno specificirali ' posamezne postavke. TPD se seveda ni hotela ukloniti in ni hotela odstopiti od svoje namere; delavstvo naj bo torej žrtev in polni blagajno. • Da se mi nismo varali v tej naši trditvi je dokaz to, da se je sedaj popolnoma nepristranski izvedenec v . rudarski stroki dr, Jo.s. Kropae, profesor rudarstva na ljubljanskem vseučilišču, oglasil v »Jutru« štev. 51 z dne 3. njarca in v štev. 68 z dne 24. marca t. 1. V članku z naslovom »Problem pocenitve premoga«, obravnava prof. Kro-pač ta problem iz nestrankarskega, strogo objektivnega, strokov, stališča. V informacijo naše delavske javuosti in ilustracijo stališča Trboveljske pre-mogokopne družbe prinašamo v spodaj navedenem dobesedno njegovo tozadevno ugotovitev. »Za določitev primerne prodajalne cene je treba upoštevati višino proizvajalnih' stroškov in dobička, ki ga podjetje pri obratovanju doseže. Natančna ugotovitev proizvajalnih stroškov za premog pri TPD 'bi bila mogoča na podlagi podatkov, ki jih ima družba sama na razpolago. Ker ti podatki niso javnosti dostopni, sem primoran, proizvajalne stroške določiti samo približno na podlagi cenitve iji primerjanja z rezultati pri drugih sličnih podjetjih. K temu pripominjam, da sem radevolje pripravljen morebitne napake popraviti. Proizvajalne stroške tvorijo izdatki za mezde, za obratni materija), kakor les, železo, razstrelivo itd, za obresti ustanovnega in obratnega kapitala za letne odpise in splošno režijo. Proizvajalne stroške v posameznih "v'“atih TPD cenim na okroglo 150 di-za. eno tono premoga. K temu /nos.u p; p;|() g(, prišteti sledeče izdatke -Ki pl, je jriiaba objavila v juniju leta 1925. v svojem poslovnem poročilu za let,, 1924 po !l)odatkih tega poročila so znašali; Davki in rožne davščine Din 16 milijonov 211,677. izdatki za SOcijalno skrbstvo Din D,590.384, stroški (t) jn ,p|.,_ če Din 5,935.351, obresti Prijoritetnih in bančnih posojil Piti 1,596.536, odpisi Din 1,490.325; skupaj torej 34,833.273 dinarjev. Produkcija premoga v letu 1024. je znašala 1,535.217 ton Jako da ti izdatki obremenijo eno tono premoga z okroglo Din 23. Cisti dobiček, ki ga je družba dosegla, je znašal Din 38,530.79*2, ali preračunano na eno tono premoga, okroglo Din 25. Potem bi bila primerna prodajalna cena' premoga za eno tono Din 150 T 23 + 25 = Din 198, ali zaokroženo na vzgor Din 200. Lahko torej vprašamo; ako proizvaja družba, prištevši dobiček, eno tono premoga za Din 200, kje je ogromna razlika Din 80, ki jo dobimo pri prodaji za Din 280? Odgovor na to vprašanje je.zalo enostaven. Družba je investirala za visoke zgradbe (palačo v Ljubljani, stanovanjske hiše za uradnike in delavce pri posameznih obratih), za separacijo v Hudi jami in Raj-henburgu, za razširjenje reparacije v Zagorju, za žične železnice v Zagorju, Hrastniku in Rajhenburgu, za železnice itd. od leta 1920. velike zneske. Te investicije so omogočile sedanji obrat in tudi naravno povečale vrednost rudnikov. Bilančno poročilo teh izdatkov ne omenja, ker so vsi ti stroški vkal-kuvani v proizvajalnih stroških premoga in že tudi od kouzumeutov popolnoma plačani. Dokaz temu je navedeno v poslovnem poročilu, ki navaja v bilančnem računu z dne 31. decembra 1924 med aktivi na primer: visoke zgadbe Din 9,784.769, rudniške naprave Din 3172)60, industrija-cementarna, steklarna in žaga Din 72.489 (kje so pa apnenice v Zagorju, op. pis.), inventar Din 22.973. posest zemljišč in gozdov itd. Din 276.744. Laho torej trdim, da je družba investirala letno okrog Nin 100 milijonov in je to vsoto že zaračunala v proizvajalne, oziroma prodajalne cene premoga.« Tako, do tukaj gre ugotovitev g. dr. Kropača, kako družba kopiči sebi ogromno bogastvo, na račun svojih delavcev in konzumentov. Ako sedaj vzamemo da je družba od leta 1920 povprečno na leto investirala Din 100 milijonov in še povprečni dobiček izkazala v znesku Din 38 milijonov, kar se lahko trdi z zaokrožitvijo Din 198 na Din 200 pri toni, znaša njen skupni dobiček (investicije se vnesejo v dobiček, ker so že plačane) do leta 1926. Din 690 milijonov. Če vzamemo, da ni zgoraj všteta vrednost produkcije apnenic v Zagorju, cementarne in ciglarne v Trbovljah, pač pa samo investicije za te obrate,, potem lahko z mirno vestjo trdimo, da je družba v teli letih zaslužila Din 750 milijonov, a vrednost celokupne produkcije pa je znašala 2.209,303.800 dinarjev. Ta slika nam sedaj dovolj jasno kaže, kje leži problem rešitve v vprašanju pocenitve premoga! Le obžalovanja vredno je, da merodajni čini tel j i ne vidijo tega dejstva, ne vidijo kako družba vara javnost, izkorišča naše gospodarstvo, med tem ko se tisoči revnih rudarjev in njih družine vijejo v obupu vsled pomanjkanja in lakote, a končno za njih trud in trpljenje se jih še na cesto meče. (losipodjo na vladnih mestih, kakor pri Trboveljski družbi, vedite, da rudarji takega krivičnega postopanja ne bodo pod nobenim pogojem prenesli in da bodo storili vse, da se bo vc,s kulturni svet zgražal nad vašim* zločinskim in nesocijalnim početjem. Mesto svobode, parlamentarizma-diktatura. Žandarske volitve niso nikdar in nikjer ustvarjale zdrave parlamentarne demokracije. Demisija vlade. Kriza v državi. Suspenzija ustavnosti. Po Mussolinijevem vzoru. Zakon o za-zašciti države za koruptne buržoazne elemente. Z bajoneti, prendreki in ječami so izvedli zadnje skupščinske volitve. ŽENDARJI SO VODILI VOLITVE. Svobodno odločbo ljudske volje je diktiral žendar in gorje, kdor je ravnal proti žendarski volji in zapovedi. PLAČANE BANDE SO VLADALE. V krvi in pokoljih so se izvršile volitve. Po naročilu so ubijali politične nasprotnike. Komaj so rešili življenje težko ranjenemu, po nacijona-lističnih plačanih banditih napadenemu nemškemu poslancu dr. Kraftu. SOCIJALISTE SO POBIJALI. Še danes trpi na posledicah naš sodrug dr. Sekulič, ki je vodil borbo razrednega proletarijata v Vojvodini. DELAVCE SO ZAPIRALI. Komunistične zarote so si izmislili vladni policaji in v izmozganih delavcih so videli nevarnost za državo in za svobodo. VOLILNE SVOBODE NI BILO V DRŽAVI. Niti ni bilo volilne svobode v državi in evropejski škandal so bile ju- goslovanske skupščinske volitve. Pa še z goljufijami so pokvarili volilne rezultate. NASILJE NI TEMELJ PARLAMENTARIZMA. Z nasiljem in krivico, pendrekom in bajonetom izvoljena klika ne ustvarja pogojev za parlamentarizem. Zato pa propada danes izsiljena politična, korumpirana večina v državi. KORUPCIJE NE TRPI PARLAMENTARIZEM. Zato pa je šla korupcija dosledno svojo pot in ukinila parlament, n postavila je absolutizem. Brez ljudstva in proti ljudstvu naj se do dna izživi koruptna gospoda. NI KRIZE PARLAMENTARIZMA’ Moti se, kdor meni, da preživljamo krizo parlamentarizma. — Krizo nasilja, zločinske korupcije in nepoštenja preživljamo danes. Zakon o zaščiti države je otrok in plod tega ozračja. Za parlamentarno demokracijo, za svobodne volitve, proti korupciji in absolutizmu se bo boril socijalisti-čni proletarijat. Kriza v beigrajski vladi. Belgrad, '1. aprila. Nenadoma nastopi vša. vladna kriza v Bolgnvdu poteka kakor še 'vsaka vladna 'kriza, ki jo je vodil Basic. Radičevi ministri še kljub svoji grožnji niso podali ostavke, čeprav Radič govori, da vztraja na isvojem stališču. Z ozirom na glasovanje radičevcev v narodni skupščini za. odgoditev sej narodne skupščino je grožnja zaradi odgodiitve sej narodne skupščino smešna, ker radičevci, kljub (emu, da radikali 'niso izpolnili zahtev ultimata, niso odstopili. Bašič je gospodar položaja. Ljuba, Jovanovičeva skupina, ki jo vodila v radikalni stranki boj proti Bašiču, je potisnjena v ozadje; Nin-čič ise pa ne mara ekspomirati proti Bašiču, da,si so mu prigovarjali radikali isami. Danes popoldan ima ra (likalni klub sejo, na> kateri bo zahteval Bašič zaupnico; vendar se pa položaj ne ho še sčistil, kor je 'mno- go rndikalsikih poslancev, izven Bel-grada. Soja bo sklepala, o zaupnici Bašiču, o političnem položaju pa selo na bodoči seji. Zamišljen je ta načrt. I leg,ne pa, nastopiti hitra odločitev v radikalskem'klubu, ki pooblasti Bašiča z reševanjem krize, kar bo imelo za posledico, da radičevci brezpogojno kapitulirajo, ali pa izvajajo konsekvenco v isvoji grožnji. Trditev, da gre lelza nesporaizum v vladi, ni resnična, ker gre dejansko za izločitev radičevcev, zlasti Štefana Radiča in njegovo donm-goške vloge. Kriza utegne biti dolgotrajnejša, dasi radikali že iščejo zaveznike med samostojnimi demokrati in. drugod ter so eventualno pripravljeni izvesti tudi državni udar z uposLnvitvij o' neparlamentarno vlade ali politične diktature. Hudi notranji boji v nemški komunistični stranki. Berlin, 2. aprila. Nemška komunistična stranka preživlja zopet hude notranje boje. Četudi so v stranki najstrožje prepovedane vse frakcije, so se vendar pojavile v komunistični stranki zopet precej močne skupine levičarjev in ultralevičarjev v opoziciji, izvajajo svoja poročila v okrožnicah in letakih, ostro napadajoč po Moskvi upostavljeno strankino centralo. Komunistično časopisje zakriva ta spor. ker upa, da bo uspelo ublažiti nastala ostra nasprotja. Gotovo pa je, da je prešla v opozicijo cela vrsta vodilnih strankinih članov. Bredvsem pa napadajo strankino centralo, češ, da pozablja na revolucijo in razredni boj. Zatrjujejo tudi, da je stranka napačno nastopila v vprašanju knežjih odpravnin in da ni strankina centrala vodila dovolj izrazitega boja za razredni boj in revolucijo. Berlinska „Rote Lahne objavlja tudi, da je iz stranke Izključen komunistični deželni poslanec Geitli-ner, ker je zagrešil težke pregreške strankarske discipline. 57 S ifdm Svetovno znano |f FOX i čistilo jeza čevlje J| vendar najboljše. g KATASTROFALNI POLOŽAJ POLJSKIH FINANC. POLJSKA VLADA NAJELA POSOJILO ZA URADNIŠKE PLAČE. Varšava, 2. aprila. V smislu sklenjenega kompromisa je poljski sejni (parlament) sprejel na zadnji seji proračunski provizorij za april. Parlamentarni krosi pa kljub temu dobro vedo, da s tem še niso rešili krize in da so rešili' položaj le preko praznikov. Po praznikih pa bo z največjo ostrostjo znova pričel boj med delodajalskim in delavskim razredom v vprašanju sanacijskega programa. Nevzdržni položaj poljskih financ se najbolj kaže v tem, da je moro fo poljska vlada najeti posojilo 12 milijonov, da je lahko izplačala uradnikom plačo. SVETOVNI KONGRES RUSKIH EMIGRANTOV. Pariz, 2. aprila. Dne 4. aprila zboruje v Parizu ruski kongres, ki >r ga udeleže ruski emigranti vseh političnih istiumk. Kongres stvori tu šil« > centralo in program za združitev Viseli Ruisov, ki Jia.j osvobodi Ruisijo 1 »oljke v ista«nega gospodstiva. Kaj si vendar vise domišlja jejo gospodje emigranti! GIBANJE AVSTRIJSKIH DRŽAV NIH NAM EŠCENCEV. Dunaj, 2. aprila. Avstrijska vlada se je pričela pogajati z državnimi nameščenci, k'i jiii zastopajio strokovni tajnik Schonsch in po-islaucji dr. Bauer in dr. Danneberg. Za vlado vodi pogajanja finančni ■minister Kollmann. Vlada ibo v velikem delu ugodila 'nameščencem, -tako ila najteže ne pride do parimo t esisl enoe ali stavke. OBSTRUKCIJA V ANGLEŠKEM PARLAMENTU. London, 2. aprila Včeraj je predlagala vlada v spodnji zbornici, da se naj znižajo državni prispevki za ’vo j m (likal id k o run*. »Zakaj vendar ,merci’? sem jo vprašal. »Za denar...« Pa saj sem vas vendar obral, za vraga, ogoljufal! Saj sem vas okradeT! Zakaj torej .mcrci’!- . Drugod mi niso dali sploh ničesar ... •Ničesar vam niso dali? To je lcPo! Jaz sem se z vami le pošalil, dal s°'n vam kruto lekcijo... Izplačal vam °n’ vseh osemdeset rubljev! Tuinle^*0 ^ zavitku pripravljeni za v“sh, vo..* sploh mogoče biti tak ndačimz. » 'aJ ne protestirate! demo moh-te Al, je res mogoče, da kdo na tem 11 ""J'«* zob? Ali je sploh mogoče bit, taka lenoba? Mogoče!« Poprosil sem jo, da naj mi odpusti to kruto lekcijo in oddal sem ji na veliko njeno začudenje osemdeset rubljev. Plaho se rni je zahvalila in odšla ven. Gledal sem za njo in si mislil: lahko je hiti na tem svetu močan! w K lev. /o. ,[) E L A V S K A POLI T i K A". Stra« J. ^Schichtov V način pranja rtr Dnevne novice. /• K \ Namakaj z »Žensko hvalo“, peri z »Jelenjim milom“! To ne pokvari perila ter ga popolnoma očisti. Križem sveta. Sovjetska Rusija odpravila oglase. Vrhovni svet ekonomije, ki upravlja sovjetske industrije in druga ljudska ■Podjetja, je 15. marca objavil odredbo, s katero so odpravljeni oglasi tel) podjetij v listih in na drug način. Odredba se glasi, da je oglaševanje potrata, Ai je nepotrebna v sovjetskih republikah. Lansko leto je vlada Izdala ‘21 milijonov zlatih rubljev za oglaševanje •sovjetskih podjetij; ta denar je bil vržen v vodo. kajti med sovjetskimi podjetji ni konkurence, kakršna je v kapitalističnih deželah. Nova odredba določa. da je oglaševanje odslej dovoljeno le tam, kjer to zahteva komercijal-na potreba. Oglasi se pa ne smejo plačevati agentom in oglaševalnim agenturam i n morajo biti brez hvalisanja. Navede se le kakovost iblaga in cena. Dobrodelni, listi ne sinejo imeti nobenih oglasov. Industrijske tvrdke, ki ne morejo zadovoljiti odjemalcev, ne smejo oglaasti. Rudolf Valentino brani čast filma. Amerika je doživela v začetku tega meseca zopet semzacijonalno filmsko afero, v katero so zapleteni znani ljubimec kinopublike Rudolf Valentino, njegova filmska sotruduica nova filmska zvezda Vilma Banki in Vilmin soprog madžarski baron Lukatz. Temperamentni madžarski baron, kot soprog lepe Vilme je bil silno ljubosumen na v1 se lečiti v bolnici. Seveda ni mogla i bolnico vzeti seboj psov. Ostala je doma in ker ise ni operacija rane izvršila v pravem' času je umrla. Za konfiskacijo dinastičnega premoženja. Kakor 'znano, je preko osem milijonov nemških volileev že podpi- salo socijalistično - komunistični predlog za konfiskacijo premoženja bivšega kajzerja in drugih nemških monarhov. Nemška ustava določa, da mora biti najmanj štiri milijone podpisov za razpis ljudskega glasovanja o kakršnikoli izadevi. Berlin sam je doslej dal dva milijona glasov. Gotovo je, da se bo sedaj glasovanje razpisalo, in da ■bo velika večina nemškega naroda glasovala za to, da se dinastično premoženje konfiscira. 3(1 tovornih vagonov se je prekucnilo. Na progi Michigan centralne železnice v Ameriki se je prekucnilo trideset tovornih vagonov, kateri so iza-čeli vrhutega goreti ter jih je več zgorelo. K sreči ni bilo nobenih človeških žrtev, samo en kurjač je bil neznatno ranjen. Tudi to »us bo rešilo fašistov. New-.vorški italijanski konzul je po ukrepu iz Rima obvestil Vincenza Vacireo, urednika italijanskega lista »II Nuovo Mondo« v Ne\v Torku, da mu je vlada zaplenila posestvo v Italiji radi tega, ker je v svojem listu kritiziral Mussolinijev režim. Carlo Tresca, urednik radikalnega lista 11 Martelo« v New Torku, je bil tudi informiran, da so italijanske oblasti pričele z akcijo, da mu odvzamejo italijansko državljanstvo vsled tega, ker je spisal igro, v kateri smeši Mussolinija. Ne\vyorška policija je na posredovanje italijanskega konzula v zadnjem decembru prepovedala predstavo te igre v Nevv Torku! Iztirjanje ameriških dolgov v tujini. Senator Bo rali, predsednik ameriškega senatnega odbora za zunanje zadeve, je predložil v senatu resolucijo, ki poziva državnega tajnika Kel-logga, da pojasni senatu, kake korake je podvzel v svrho poravnanja zavezniških dolgov ameriškim državljanom. Ti dolgovi izvirajo iz kršitev nevtralnih pravic od početka svetovne vojne pa do časa, ko je Amerika napovedala vojno. Resolucija je bila izročena senatnemu odboru za zunanje zadeve, da poda svoje mnenje. Ameriško časopisje je razpisalo javni referendum o umestnosti alkoholne prepovedi v Ameriki. Referendum je dal naslednji rezultat: vseh glasov 1,205.381, za prohibicijo 111.876, proti prohibiciji 499.367, za lahka piva iu vina 604.098, proti pivu in vinu 80.098. Židovski farmarji v Zedinjenih državah in v Rusiji. Židovska agrikulturna družba s sedežem v Nevv Yorku objavlja statistiko, i* katere je razvidno, da je v Zedinjenih državah 75 tisoč židovskih farmarjev, ki obdelujejo milijon a,krov zemlje, katere vrednost se ceni na 1(M),000.000 dolarjev. Največje židovske farmarske kolonije so v Rusiji, ki so nastale po revoluciji. Ruska vlada jo dala zemljo, nekaj orodja ter kolikor je mogla drugih koncesij, boguti Židje v Ameriki in zn padal ter centralni Evropi pa so dali denai za nabavo orodja, strojev in živine. V kolikor bodo te židovske kolo tiije \ Rusiji v obdelovanju zemlje uspešne, -e še ne more domnevati. Ameriške radi dobrih tržnih izvoz uspevajo. Veliko Židov se peea s poljedelstv oin tudi v Palestini, kamor sc naseljujejo po vojni, največ iz Rusije in Poljske. Našim čitateljem! Današnji številki zopet prilagamo čekovne položnice s prošnjo, da se iste poslužijo vsi oni, ki še niso poravnali naročnine za naš list do konca meseca aprila. Čedno število naročnikov iz delavskih vrst se že zaveda nujne potrebe delavskega dnevnika ter je že tudi storilo svojo proletarsko dolžnost. Še veliko število pa je onih, ki oklevajo in svojo neodločnost prikrivajo z vsemi mogočimi izgovori. Pa ne bo nič pomagalo. Odločiti se bo treba: ali za ali proti. Vsi iskreni in pošteni delavci so za delavski dnevnik, ker se pač dobro zavedajo, kako nam je potreben in koristen. V.se naše naročnike in prijatelje prosimo ponovno: agitirajte ter razširjajte neumorno »Delavsko Politiko«, dokler ne pridobimo za ta edini naš delavski dnevnik sleherno delavsko družino! V aprilu mesecu bodi naša parola: v delavske družine —■ delavski dnevnik, »Delavska Politika!« Zato sodrugi, poravnajte naročnino in pridobivajte naročnikov za »Delavsko Politiko«! Vsak naročnik naj pridobi vsaj še enega naročnika! To hodi nujno delo vsakogar, ki je za napredek in zmago delavskega razreda. — Uprava. Ponesrečena Miletičev« zdravstvena ekspedicija v Slovenijo. Ko je zadnjič izbruhnila v Sloveniji influenčna epidemija in so naše zdravstvene oblasti o tem takoj referirale ministrstvu za narodno zdravje, je minister Miletič takoj sklenil: 1. da mora preiti nemudoma z vsem svojini osebnim vplivom in avtoriteto v neposredni boj proti slovenski influenci, in v to svrho odpotovati s celo svojo osebo v Slovenijo, in 2. da se mora istočasno odposlati v Slovenijo primerna množina uradnih profilaktičnih sredstev. V to poslednjo svrho je naročil svojemu kabinetnemu šefu, naj mu nabaše štiri prostorne zaboje z vsemi zadnjimi številkami »Narodnega zdravja« s prilogami vred. V družbi s svojim tajnikom in z vsemi omenjenimi izaboji je skočil nato naglo na kolodvor in oddrdral z brzovlakom proti Sloveniji. Njegova, s tolikim profilaktičnim materijalom obložena zdravstvena ekspedicija bi imela najbrže popolen uspeh, da niso železničarji v Zidanem mostu bili tako nerodni. Prevrnili in razbili so namreč omenjene zaboje pri prekladanju in cela zaloga vladnega »Narodnega zdravja je odletela v Savo in odplavala nazaj v Belgrad. Minister Miletič je bil v težkih skrbeh, ker je moral brez narodnega zdravja v Ljubljano in ker sc je slovenska influenca na njegovo najtrpkejšo žalost širila nemoteno naprej... »Rudnik« postane dnevnik. »Rudnik«, ameriško hrvatsko glasilo »Wor-kers« Party, sporoča v izdaji z dne G. marca, da postane dne 1. maja dnevnik, in v ta namen je pričel s preračunano kampanjo .za zbiranje fonda petnajst tisoč dolarjev, katere se mora. kot piše. zbrati čim prej. Vsem svojim pristašem so poslali navodila, koliko se od njih pričakuje da zberejo v ta fond m do kedaj. »Radnik« izhaja sedaj trikrat tedensko. Proti koncu prošlega leta je bil v občutni finančni krizi, iz katere mu je pomagalo več tisoč dolarjev podpore, ampak dolg ni bil povsem odpravljen. Uprava je razpravljala o stanju lista in imela pred seboj dva izhoda: da list zmanjša, ali pa ga poveča. Če bi ga »manjšala, bi število naročnikov še bolj padlo. Če ga poveča, je možnost, da se agitacija zanj poživi in da dobi tudi več tisočakov v fond za dnevnik. Ako se podvzetje ne bi obneslo, se z dnevnikom lahko vsak čas preneha, dobljena sredstva im bi se porabila. za sedanji obseg lista. Ameriški Hrvatje imajo samo en dnevnik: slovenski so trije, trije slovenski listi pa izhajajo od trikrat do petkrat na teden. Premalo imamo ministrov. Naša vlada je stavila v proračun postavko, s katero se ustanovi mesto stalnega delegata v reparacijski komisiji v Parizu. Delegat ima položaj ministra in GOO dolarjev mesečne plače, to je 33,000 dina r jev. Zobne naprave na račun bolniškega zavarovanja. Zdravniška veda polaga zelo veliko važnost na nego zobov- ja. Zobovje igfa v človeškem organizmu važno vlogo in zobno zdravstvo dobiva vedno večji razvoj in pomen. Jz teh razlogov se je tudi naše socijalno zavarovanje moralo odločiti, da pri svo. jem zdravstvenem in socijalno higije-ničnem udejstvovanju ne zanemarja zobne higijene in kirurgije Toda predpisi, ki to skrbstvo urejajo so presvo-bodni in nimajo skoro nikakih klavzul, ki bi onemogočale zlorabe in izkoriščanje. V Češkoslovaški republiki (in podrobno tudi v drugih državah) imajo družinski člani bolniških blagajn pravico do popolnoma brezplačnih plomb šele po 8 letih zavarovalne obveznosti družinskega glavarja; takih omejitev predpisi naših boln. »blagajn do sedaj niso poznali. Posledica tega je bila, da je Okrožni urad za zavarovanje de- • lavccv dosedaj zobne naprave dovoljeval osebam, ki so radi kratkodobnega članstva, vplačevale le neznatne pri spevke, dočiin so stroški za zobne naprave znašali znatno več. Tako je bilo mogoče, da so v letu 1925. ti stroški dosegli katastrofalno višino 2,082.862 dinarjev ali 6.59% vseh predpisanih pro mi j. Zato se je uprava urada morala odločiti, da prošnje za popravila zobovja najstrožje presoja in tako spravi izdatke na zdravo višino. Dosedanje več a Ir manj razsipno popravljanje zobovja u;t račun urada mora biti omejeno na naj nujnejše potrebe, vse druge prošnje pa morajo biti odklonjene. — Tako j avl j n urad za zavarovanje delavcev zavarovancem v informacijo. Upamo pa, da se bo v interesu ljudskega zdravja v vseh potrebnih slučajih res dovoljevalo popravljanje zobovja, na katerega nego zdravstvo opravičeno polaga toliko važnost. Odprava male mature. Prosvetni minister Štefan Radič namerava odpraviti malo maturo, ki so jo morali polagati dijaki koncem četrtega razreda. Radič utemeljuje odpravo s tem, da mala matura državo preveč stane, namreč vsakokrat 3 milijone dinarjev. Glavna razprava proti ponarejevalcem frankov. Kakor poročajo iz Bii dimpešte se bo vršila glavna razprava proti ponarejevalcem frankov v me m-cu aprilu. Znamke je ponarejal ruski begunec Dimitrij Svidarski. Ponaredil je precejšnje število znamk po 50 par in 3 Din. Novosadsko sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev ječe. Tudi lementarji štrajkajo. V cetinjski bogoslovnici so stopili v stav ko 'bogoslovci, da protestirajo proti profesorju Ilamudovu. Rommlov jih je namreč silil, da hodijo kupovat in nosit s trga kuhinjske potrebščine. Orne koze v Banatu. V nekaterih krajih v Banatu so se pojavile črne koze. Obolelo je več oseb. Izredno gorko vreme v Bel gradu V Belgradu je nastopilo pred dvema dnevoma izredna toplota. Toplomer je zal 22 stopinj eelzija. Vremenoslovci različno komentirajo ta pojav. Bati se je nenadnih hudih neviht. Perverznost. V Mariboru je bil aretiran Ivan L., ki je mladim dekli eam kazal spolni del. To se je dogajalo v raznih parkih že več let iu policija je prijela več prijav. Aretirani sc trdovratno zagovarja. Oddan je sodišču. Od veselja umrl. Josip Tot, prof e bor trgovske akademije v Segedinu je bil pri svojem svaku na počitnicah, ko je prišel k svaku, sta ga čakala dva dijaka. Na profesorjevo vprašanje zakaj sta ga iskala, mu povesta dijak«., da sta prišla 25 kilometrov pes, da mu v imenu sošolcem častitata za god m izročita darilo. Od veselja in ginjenosti je profesorja zadela kap. Sleparski agent V bosansko v:vs Jngovce je prišel prefrigan slepar in se izdajal za agenta, ki ima dolžnost oskrbeti večje število delavcev za Kraljevo v Srbiji. Nasedlo mu je ne kaj siromašnih delavcev, in izbrali so zadnje beliče in mu jih izročili, Pelja li so se z njim do postaje Dragotin je, tam pa šele spoznali, da jih je agent osleparil in pobegnil. Siromaki so ob vestili o tem orožnike in agenta so čez nekaj časa že vlovili. Toda denar j<*. že zapravil. Agentu so mašni delavci so pa im or a ne stroške v svoj kraj. Kapri i, si ro ’i na -držav Oklic. Bliža .sc doba velikih prireditev. Najrazličnejša .stanovska, kul turna, gospodarska in dobrodelna dru-itšva uporabljajo poletni čas za to, da na velikih zborovanjih, anketah in konferencah, izletih in shodih poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost in širijo svoje kulturne, gospodarske in socijalne težnje. Volja in težnja za napredkom je v nas razvita do močne višine ter so v efektu in praktično zrcali v razvoju in stanju našega kulturnega in materijelnega gospodarstva. Ljubljanski velesejem je viden in osredotočen vzraz razvoja in stanja našega materi jelnega gospodarstva. Uprava ljubljanskega velesejma vabi vse poklicane, da ne cepimo moči in da se pokažemo v celoti. Zato je nujno potrebno, da se ob času razkaza našega materi jel nega gospodarstva ob priliki VI. Ljubljanskega velesejma od 26. junija do 5. julija 1926 vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega značaja. Svet naj vidi, vse komponente našega ustvarjanja zbrane v eni mogočni vrsti. Celje. Podaljšanje delovnega časa v celjskih trgovinah. Celjski trgovci hočejo na Vsak način delovni čas v trgovinah podaljšati na 10 ur dnevno ter prekiniti nedeljski počitek, tako da bodo trgovski nastavljene! s.pet sužnji, kakor so bili nekdaj. Slaba gospodarska konjunktura rodi v trgovčevih glavah razne kalkulacije, kako in na kakšen način bi se naj posamezniku izboljšal promet, in s tem njegov dobiček. Trgovci, ki se po navadi radi štejejo k bolj inteligentnim slojem so v tem pogledu tako kratkovidni, da mislijo, da se bo s tem, če se da konzumentu več prilike za nakup blaga, promet dvignil. Oni si predstavljajo, da bo konzumen! potem več rabil in tudi več kupoval. .Konzumeuti, če bi imeli kupno moč, kakor jo nimajo, bi lahko svoje potrebščine z lahkoto krili tudi pri Burnem delovnem času. Če pa ni kupne moči, pa. tudi 24urni delovni čas v trgovini nič ne pomaga. Trgovski nastavljene! bodo k večjemu obsojeni dve uri na dan del j po zaduhlih trgovinah vzdrževati in so vsled manjkajoče kupne zmožnosti konzumen tov dolgočasiti. Ali •bi pričakovali od trgovskega stanu, ki mm svoje gremi je, da rajši iste zastavi in zahteva od vlade tako politiko, ki bo omogočila prebivalstvo, večji nakup in .s tem bi začela trgovina prospevati in cveteti tudi pri sedmonrnem delovnem času. Karla Sredovnika bodo izkopali. Kakor smo zvedeli, je dobil grobar okoliškega pokopališča navodila, da mora biti v torek, dne 31. marca do 14. ure popoldne od vojaške straže ustreljeni Karl Sredovnik izkopan in v mrtvašnici pripravljen ponovnemu zdravniškemu komisi jonalnemu pregledu. Izkazalo se je namreč, da ga zdravniki v javni bolnici niso pregledali, če je zraven rane, ki je izvirala od strela še na truplu kakšna druga telesna poškodba. Brati ranjkega so ga po nastali smrti preoblačili in so videli, da je imel po celem truplu modre znake, ki baje izvirajo od udarcev. Javnost zahteva stroge in ostre ter objektivne preiskave, ter zadoščenja. Ni čuda, da krožijo raznovrstne kritike in da se prebivalstvo razburja. To so pa krivi v prvi vrsti tisti, ki imajo nalogo in dolžnost skrbeti, da se zakoni izpolnjujejo in da dokažejo narodu, da so pred zakonom vsi državljani enaki. Neumnost ali hudobija. Meščanski časopisi »Jutro« in »Nova Doiba« prinašata notice, da hodijo neki ljudje ponoči izzivati vojaško stražo pri ba-rutnih skladiščih, s komentarjem, da te ljudi nekdo ščuva in da je treba iste, ki so v ozadju, izslediti. Na to jo bilo poročilo, da se je policiji posrečilo krivce izslediti. Bili smo radovedni kdo so tisti izzivači ter smo se pri policijskem oddelku tozadevno informirali in na našo začudenje zvedeli, da sploh v zadevi ni bil nihče aretiran. Izgloda, da je cela afera zrastla v glavi nekega poročevalca, ki se mu je nekdaj sanjalo in drugi dan je to napisal. Ne vemo čemu to tako premišljeno razburjenje, ki naj ga nad gubenskim prebivalstvom vzbuja meščansko časopisje. Najbrže dela to slaba vest. Maribor. Proč s takimi ljudmi! Dovolj je izzivanja, dovolj potrpežljivosti. Mariborsko delavstvo bo sodilo farizejsko vlastodrastvo klerikalnih kapitalistov. Vsak dan novi škandali zovejo proletarijat na protest zoper klerikalne valpte, ki se igrajo z usodo svojih na-stavljeneev. Ne najdemo dovolj ostrih besedi za obsodbo slučaja, ki kriči po o.sveti in ga imajo na vesti možje, ki dnevno dvakrat molijo k bogu in še posebej vsa kler. stranka. Obe. slugi Ver-bostu niso dali stanovanja, ki ga je neusmiljeno deložiralo sodišče. Njegova usoda je. znana širom Slovenije in ni ga bilo človekoljuba, ki bi ta slučaj ne obsodi L V drvarnici je prebival med zajci in podganami, padel raz kupa drv, kjer je spal, si polomil roko in .še danes hodi težko poškodovan dnevno k zdravniku, da mu rane .prevezuje. Svoje ležišče je med tem menjal in tudi danes še prebiva po kolodvorskih klopeh. Med tem so pa na klerikalno željo in predlog prezidavah .občinska stanovanja v lesne trgovine za privilegirane vpokojene majorje. Postal je to javni škandal, vse mesto je o njem govorilo in razbite klopi v obč. dvorani so pričale o grdi socijalni krivici, ki se dogaja pod vlado krščanskih mož. Sklenjeno je bilo, da dobi mož čimprej stanovanje, da se tako občina otrese neprijetnosti, v katero je vsled tega slučaja .zašla. In mesto stanovanja so krščanski možje brez navedbe vsakega vzroka danes — za Veliko noč — Verbostu odpovedali službo in tako rešili vprašanje njegovega stanovanja. Človeka gane globoko v srce, ko vidi 50-leto ega moža jokati nad svojo usodo, povzročeno od onih klerikalcev, ki imajo dnevno boga, Marijo in druga taka imena na svojem nekrščanskem jeziku. Sramota vseh sramot za klerikalce in vse, ki pridejo s tako družbo v dotiko. Če mislijo gospodje, da bomo mi to mirno trpeli, potem se jako motijo. To je drugi slučaj, ko izzivajo sočijalistieno delavstvo in mečejo naše zaupnike na cesto. Verbosta so odpustili, ker ni klerikalec, ker ni njih ponižen hlapec. Odpustili so ga, ker so sami povzročili njegov socijalni položaj in s tem v zvezi 'burjo v zadnjem občinskem svetu. 'Dovolj je tega! Nič več nas ne boste izzivali, vi farizejski klerikalci. Vi za nas niste več ljudje, nič več stranka s katero se borimo, nego vi ste družba, ki jo je treba sovražiti tudi osebno. Nezaslišan je ta slučaj in stal bo klerikalce mnogo več, nego si oni to mislijo. Zapomnili si bodo, kedaj so metali neupravičeno, zgolj iz partizanstva in osebnega sovraštva poštene ljudi na cesto, ki svojo službo pošteno in vestno opravljajo. — Po teh dejanjih je treba soditi vso klerikalno stranko v Sloveniji in tudi vso njeno socijalnost. Zamaže si roke vsakdo, ki se ž njimi brati, z njimi baranta. Hrastnik. Tu se je ustanovil šahovski klub. Klub šteje že 20 članov, kateri pridno veži) a jo. Predsednik je Podlogar Jože. Prav je tako, da se mladina odteguje kvarnemu pijančevanju, in da se ob prostem času zabava s šahom. Sedež kluba je v Konz. društvu. Priporočali bi pa šahistom, da vsled tega ne smejo zanemarjati pevskega, telovadnega in dramatskega odseka »Svobode-. Danes se je pripetila pri čitalnici nesreča, katera bi lahko postala uso-depolna. Na dvigalu so je odtrgal voziček in z vso silo zletel preko separacije. Sreča je bila, da ni bilo ob istem času več delavcev tamkaj: kajti drugače bi bilo gotovo veliko žrtev. Ponesrečil se je pa vseeno delavec Ban Jože. Z veliko nestrpnostjo smo tudi tukaj pričakovali izida občinskih volitev. Celi dan se je opažala napetost. Ugibalo se je sem in tja, kdo bo zmagal. Pristaši D. Iv. lista so agitirali najhuje; proti koncu tudi pristaši Kl"S. Pošiljali so svoje ljudi kar na dom po volilee. .Mi smo pa ostali mirni, ker smo se zavedali, da mora združeno delavstvo zmagati. Ko smo iz naših dveh volišč izvedeli rezultat, smo si bili že sigurni zmage. Potrtost je bilo opažati takoj pri Gustinčičevih pristaših in beruotovcih, ker so si čisto drugih rezultatov nadejali. Bernotovci so zopet kršili pravilnik, ker so vzeli kot kandidata nekega kmeta, ki ni še nikoli bil organiziran in ki je vse drugo kakor socijalist. Celo nekega klerikalca so naprosili, da je podpisal listo. Saj so pa tudi celih 34 glasov dobili na obeh voliščih. Ko se je kmalu po 6. uri zvedel rezultat tudi iz Trbovelj, je zavladalo pri naših starih sodrugih tako navdušenje, da so marsikateremu stopile od veselja solze v oči. Zastava je takoj zavihrala na Delavskem domu. Saj je tudi bilo požrtvovalno delo .z uspehom in zmago končano. Nekatere gospodične, ki se sicer rade nazivljajo sodružice, je pa .zastava precej bodla v oči; pa naj se privadijo; še večkrat bode visela, ako bode delavstvo združeno. Tudi neki ultra-gobezdač, ki hoče veljati za samega Marlesa, se je spod-tikal; pa naj se le pomiri, ker tako razburjenje lahko na živcih škoduje. Saj vemo, da bi mu bilo ljubše, ako Id SLS ali pa Orjunaši zmagali. Razsodno delavstvo si bode gradilo bodočnost z dejanji, pa ne več z demagogijo. Zahvala. Volilni odbor se tem potom zahvaljuje vsem sodrugom, kateri so s svojim res požrtvovalnim delom pripomogli do zmage. Le tako pogumno naprej, na delo za vedno večje zmage. v združenju je naš »pas. Naprej do novih zmag! * Jaka vpraša Nandeta; »Zakaj imajo klerikalci vedno prvo skrinjico" Nande: »Zaradi tega, ker menda ne znajo njihovi volilci do pet šteti. Produkcija - krema za čevlje. Zahtevajmo in kupujmo vedno in povsod le »Produkcijo kremo' za čevlje. 130 Pozor! Pozor! p. t. Prepričajte se in videli boste, da se špecerijsko blago t. j. moka, sladkor, slanina, kava, riž i. t. d. dobi najceneje in vedno sveže le v novo otvorjeni trgovini A. JARH v Gabrjah pri JUGOSLOVANU" Brata Šumer. Celje ■ priporočata svojo bogato zalogo manufakturnega, modnega blaga, perila, platna, konfekcij in pletenin. Na drobno in debelo. Na drobno in debelo. Brez mnogo reklame je vsakomur znano, da se najceneje in najbolje kupijo pomladanske obleke, po« vršniki, predvsem pa obleke za otrolee samo v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2. Za Veiifoo noč poleg nagraS k posebne cene. Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CONIP. LJUBLJANA. itd Razpis natečaja za avtoomnibus. Občini Črna-Mežica razpisujeta natečaj za nakup novega 8 -10 sedežnega avtoomnibusa, ki bi bil primeren za cesto Črna-Prevalje. V poštev pridejo samo avtoomnibusi s pnevmatiko. lstotako se bo upoštevelo samo one, katere bo spoznal špecijalno zato poverjeni strokovnjak za dovolj trpežne in primerne za zgoraj omenjeno cesto. Vsi ponudniki naj stavijo svoje ponudbe najpozneje do l.maja svoje oferte z natančnimi pojasnili na podpisani urad. Istotam se dobi oziroma proda tudi avtoomnibus z 18 sedeži Type Saurer s 40 H. P. primeren za zelo prometne kraje z dobrimi cestami. Vsi oni, ki rabijo dober voz in imajo dnevno promet, naj se obrnejo na podpisani urad. 175 Občinski urad v Črni pri Prevaljah. Konzumentjje S Konzumenfje! s Nakupujte svoje potrebščine v prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo n. z. o- Solidne cene. PNT* Točna postrežba. W Dobro blago. Učlani se lahko v vsaki prodajalni. Pristopnina Din 2 50. Delež Din 300'—. Jamstvo enkratno. 133 Glavni in odgovorni urednik Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. — 7;a n Jarno odgovoren Mihael Rožanec.