168. številka. Ljubljana, v torek 25. julija. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan svećer, i/.i m Si nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za Avatr o-ogerBke deželo za vso leto 15 gld.t za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 'A<> kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četirintopne petir-vrsie po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari. V znamenji sloge in ljubezni! Odkar je preblagi glavar katoliške cerkve sv. Oče Lev XIII. s proznamenito encikliko „Grande munus" zaukazal katoliškemu svetu primemo češčenje slovanskih blugovestnikov, svetih bratov Cirila in Metodu, od tedaj v 4. dan julija vsakega leta p luni to po vrhovih Blovenske domoviue mogočni kie-sovi, oznanjajoč svetu, du de ni zamrla v teh deželah slovenska zavest, da tudi v nagih srcih gori kres ljubezni do tiste predrage svetinje, katero sta nam v hudih časih branila Ciril io Metod — do besede slovenske. Ta ljubezen i ' azila nas je pred leti V očigled srditim naskokom na nado naruduost v narodno zavezo, kateri Brno dali ime sv. bratov v označbo in dokaz, da jej budi naloga braniti nam to, kar sta nam branila njeua pokrovitelja in kar mora biti vsakemu narodu najdražje — jezik in vero. Družba hv Cirila in Metoda ima torej vzvišeno kulturno misijo v dvojnem pogledu, kajti pravo kulturno delovanje mogoče je le na podlagi materinega jezika, na drugi strani pa tudi blage resnice svete cerkve Izveličarjeve prešinijo celega človeka stoprav tedaj, ko so se mu z živo besedo materinskega jezika VBadile v srce. In lastna zgodovina nas uči, da je v krajih, kjer je izginila slovenska naroduost, izgubila trdna tla tudi katoliSka cerkev in vera. Snujoč pošteue slovenske šole ter braneč slovensko deco naroduega pogina, izvršuje tedaj na-a šolska družba tudi verako svojo misijo. Tako je delovala družba hv. Cirila in Metoda vsa leta Hvojega obstanka, tako deluje. lu vender .... Ne, nobene grenke besede danes, ko završuje najtežavnejše, a tudi uajuspešuejše leto svojega ob-Btanka narodna združitev, katero je rodila ljubezen, katero je postavila na trdne noge narodna sloga. Otreaimo neprijetne spomine, pozabimo, da bo je nekoč poskušalo razdirati to, kar je sezidal tdožni narod in upajmo, kar želimo iz dna slovenskega srca, da se bo slavil jutri na kršuem kraBu zopet praznik ljubezni bratBke in sloge narodne. — Pre teklo društveno leto dokazalo je jbbuo in glasno, da stoji za družbo, kakeršna je, uarod, da je ta slovenska združitev „nolli me tangere" naše narodne organizacije in zategadelj gorje onemu, ki bi hotel prvi položiti roko nanjo. Ideja cirilometo-dijska nam je tako sveta, tako prevzvišena, da Brno pripravljeni naglašati in brauiti jo pri vsaki priliki in vaakornur — VBakumur! — nasproti, ki bi jo poskušal rušiti. Ona reprezentuje program, po katerem je živel narod naš, odkar se zaveda, s katerim srno priborili vse naše dosedanje pridobitve in s katerim hočemo zmagati. Kdor drugače, nego narod, združen pod praporom k v. Cirila in Metoda, tolmači poklic krščanstva v Slovencih in h- to ljubezen, iz katere je prišel naš Bog in S(>as'telj na ta svet učeč nas, da smo bratje jednakopravni vsi ljudje in vsi rodovi — slobodno mu, hodi naj svojo pot, a neslog* in razkola naj ne nosi v nas..... Podlaga tujčevi peti Slovenec ne bo več! V tem smislu pozdravljamo letošnjo glavno Bkupščino naše uzorne družbe) sv. Cirila in Metoda. Nekako tesno nam je pri srci, obračajočiin nazaj svoj pogled, a n°kateri, — žal, d* le nekateri! — pojavi izza zadnjih dni j navdajajo nas ipak z na-dejo, — da se ponekod že jasni ! Naj bi bilo jutrišnje zborovanje prvi slovesni pojav probujajoče se zopet narodne ljubezni in Bloge in naj bi imela družba hv. Cirila in Metoda zapisati v svojo kroniko: Prišel je čas, ko so se pod krinko najsvetejše svetinje tuji in narodni presveti sovražni nazori usiljevali Slovencem, ko je zadušna megla potemnila bistri vid slovenskim naslednikom hv. bratov Cirila in Metoda; — a solnce narodne zavesti razpršilo je meglo in sloga in ljubezen zavladala je zopet po zemljah slovenskih . . . Fiat! Ako pa še ne, ako je še prezgodna ta naša iskrena nadeja, tedaj ostanimo hrabri, neustrašni v hranitvi pristne oporoke Ciril-Metodove vsaj oni, ki smo ohranili bistri vid. Per aspera ad astra! V to ime Bog živi in jači slovensko družbo sv. Cirila in Metoda! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 25. julija. liodoči vojni minister. Naravno je, da so se političui in vojaški krogi koj po m 1111-11 vojnega ministra 15 tura začeli zanimati za njegovega naslednika. Kandidatov za to mesto je dovolj. V prvi vrsti Be imeuujejo: ogeraki domobranski minister Fejervary, potem dosedaaji namestnik vojnega ministra Merkel, podmaršal princ Lobkowitz in naš domobranski minister grof vVelseraheimb, za katerega so posebno Madjari uneti, ker umeje m adjar.sk i jezik. Tudi podmaršal U »m k , načelnik generalnega štaba, je baje kandidat, a ko bi postal vojni minister, prišel bi na njegovo mesto Ljubljanski divizijonar baron Al bor i. Itmnunska konferenca. V nedeljo vršil bo je v Sibinju veliki shod Iiumunov, kateri bo gotovo še posebnega pomena za razvoj ogerakih oduošajev, sosebuo za razmerje« mej k '.j 111 u 111 m Mi i .ari Udeležuikov je bilo na tisoče, mej njimi tudi slovaški voditelji Stefanovič, Bota, Datner in Svetozar Hurbau. Znani rumunski prvoborilec dr. Ritiu je otvoril shod in v daljšem govoru pojasnjeval in utemeljeval rumunske tiriatve ter uzroke, iz katerih so bo Rumuni izrekli za pasivnost. U u mu ii' ne bodo odnehali, dokler ne dosežejo svojih pravic. Na konferenci leta 1891 se je sklenilo, sporočiti cesarju rumuuska gravamina, ali mudjarska vlada je stopila mej cesarja in rumunski narod in preprečila namero rumunskih rodoljubov. — Za predsednikom č tal je tajnik eksekutivneg>i odbora le tega poročilo, v katerem se povdarja, da raBe mej Rumuni narodna zavednost in odpor proti Madjaroui. Zvečer je bil velik banket, pri katerem bo je napivalo mej drugim tudi rumunsko-slovaški solidarnosti v boju zoper Madjare. Socijalistično f/ihanje* Privrženci mejnarodne socijalistične stranke priredili so v nedeljo v Libefiu pri Prag: velik shod, na kateri je došlo nad 3000 udt ležnikuv. Delavec S Mini y napadal je veleposestnike in klerikalce, obsojal kartele in zahteval podržavljenje vso produkcije. Kakor živina — je rekel mej drugim — tako se dandanes kupujejo delavci. Kakor postane goved nesposobna za delo, se zakolje, delavec pa inora lakote umreti. O delavskih zbornicah nečemu ničesar slišati, to so oglodane kosti, mi zahtevamo LISTEK. Mah mud ki na deca. (Prevod iz ruskega.) I. Mahmudka. (Dalje.) Z ulic v dvor uvalilo bo jo nekoliko vojakov. Panteljejev vzdigne plamenico: vojaki okrožujejo nekoga . . . »Naprej, naprej, golobradec . . . Radi vas, obritih vragov ni pokoja !a — čulo 8e jo mej njimi. Očividuo, niso še ugledali svojega načelstva. „No, no! Sicer pomagam b puškinim kopitom." „Kaj je to, možje?" — oglasi se polkovnik. »Turka smo privedli. Ujeli smo ga na poti, skril se nam je pod grm.a „Kako to: pod grm?" »Kakor prepelica . . . Čepel Je in se zakrival z grmom. Poročnik Vazilijev je zaukazal živega ujeti in ga dostaviti k vašemu visokoblagorodju. Zovejo ga Mahmudko." „Posveti, Panteljejev." Kazak vtakne plamenico v tolpo. V njenem rdečem svitu videl se je človek s zakrivljenim nosom in ščetinaHtimi sivimi brkami. Po čelu vlekla se je rdeča praska nedavne rune; nad čelom videl se je, kakor kepa blata, turban, zvit iz cunj od šatora. Na »Mahmudki" bil jo plaŠS iz žoltega vtlblodjega sukna. „Eho, in to je častnik!" obrnil se je polkovnik k svojemu prijatelju. Major je upiral nanj uči. »Tudi znan je. Ali ga vi ne poznate? Ta-le prat-ka, na levi roki pa morata biti odsekana dva prste. Pokažite njegovo levo roko." Bližnji vojak prime .Mahmudko" za roko in jo vzdigne. »To je on. Mehmed-bej . . . Njihov polkovnik." „Žal. lij« t je bil, pa je ubežal. General bode zaukazal ustreliti gn. Kako Bi vendar prišel sem! Žal! No, tovariši, uvedite ga k meni. Jeden izmej vas naj ostane, ostala dva pa nazaj." Mehmed-beja so uvedli v sobo. Vojak s puško je stal pri vratih. Turek je bil velike rasti, prihuljen, širokopleč. Bil je Htur okolu petdeset let. Tužne oči so gledale izpod sivih, ščetina« ti h obrvij, sive, Ščetinaste brke so se tresle, prav kakor da hoče nekaj povedati, a se je zdržal. Na nogah je imel opanke, plašč je strgan, a na jednem meBtu na rami prikazala se je kri. . . »Kaj pa je to?" »Kirilov, vaše visokohlagorodje, pretipaval ga je za grmom z bajonetom." .Zakaj V" »Ker smo mu po ruski klicali: idi vun, obrita glava tvoja, Škrpeče on kakor kobilica z nogami. No Kirilov ga je sunil nekoliko od jeze. Potem pa je šel Mahmudka izza grma. Mi, seveda, hoteli smo ga ubiti, a veleval je poročnik privesti ga sem." »Semen, daj mu stol." Ujetnik priloži roko k srcu, ustom in glavi in sede. Obličje njegovo je postalo še žalostneje; očevidno, nič dobrega ui pričakoval on od svojih novih poveliteljev . . . Grbavi veliki nos povesil se je sedaj popolnoma čez ščetinaste brkt*. Glava pa je zlezla mej rami . . . II. Zaslisba. Ivan Fomie je služil zelo dolgo na naši Kavkaski granici. Tam se je naučil za silo govoriti po turški, tako, i!a mu sedaj ni ttebalo prevajalca. »Mi smo z vami, kakor ae vidi, že znani?" nsgovori on polkovnika. „Vi ste polkovnik Mehmed-bej ?" Turek je naklonil glavo žalostno in nakrat ves pobledel. splošno volilno pravico. Govorili so de razni drugi delavci, ostro seveda, in končno so zborovalci soglasno vzprejeli resolucijo, s katero zahtevalo splošno volilno pravico za vse državljane in glede na spol počenši z 21. letom, ker je to podloga in pogoj z« organizacijo proletarijata. Vitanje države. Srbska skupščina. V sobotni seji rešila je skupščina razne predloge in potem določita prihodnjo sejo na dao 2. avgusta. V tej seji ae bo obravnavalo o zutožbi bivših liberalnih ministrov. — Preiskovalni odsek, voljen v tej zadevi od skupščine, volil je predsednikom Rista PopovuU. Zatožeucem se jo sporočilo, da jih skupščina toži in naročilo se jim je, da ne smejo zapustiti Belega grada ter morajo biti pripravljeni vaak hip na odgovor pred preiskavo. Kot poročevalec preiskovalnega odseka pred skupščino je do ločen poslauec Košta BoriBavljević, predsednik okrožnega sodišča v Milanovcu, kateri bo kot zastopnik tožitelja, namreč narodne Bkupščine, zastopal tožbo tudi pred državnim sodiščem. Francija in Sijani. Vojna i r i * -1 Francuo in Sijamom je skoro neizogibna. Sijamska vlada ni vzprejela stavljenih pogojev ; naravnost jih Bicer ni odklonila, a stavila je take predloge, da jih Francija nikakor ne more vzprejeti. Zategadelj je francoska vlada odklonila dani odgovor, naročila svojemu zastopniku, naj takoj zapusti Baogkok, prosila sijamBkega poslanika v Parizu, naj pobere svoja kopita in naznanila evropskim velesilam, da misli hlokirati sijamske obrežje. — To je sicer toliko, kakor napoved vojn**, ali vzlic temu upajo razni listi, da se bo konflikt iz lepa poravnal. Francija je že odposlala več ladij in nekaj polkov vojakov v Sijam. Tudi Nemčija se nekaj umešava in je odposlala vojno ladijo v Bungkok. Dopisi. ■ « Plraelenb<8 v Braziliji 9. julija. [Izv. do j. I (Izseljencem v južno Ameriko v pouk in ravnilo.) Mnogi Slovenci, katere varajo takozvani agentje, pridejo v Brazilijo, misleč, da se tu cekini kar na smeteh pobirajo, da si tu prisluži lahko vsak delavec 10—15 forintov na dao, da je življenje po ceni, da se dobi vse, kar kdo potrebuje, za majheu denar itd. To ni resnica. Istina je sicer, da v mestu Kainpinasu in Santosu plačajo magnatje nekaj več dninarjem, a pripomniti je, da je zrak v teh krajih jako škodljiv. Braziljauci sami trdijo, da v gori imenovani mesti idejo samo oni ljudje, katerim življenje ni drago. Boljše v zdravih krajih za nižjo ceno delati, nego ondi za veliko plačo. Rokodelci, kakor krojači, črevljarji, mizarji dobe lahko v vsakem mestu dela, a plača na dan jim je 4 forinte braziljanske, katerih vrednost bi bilo po avstrijskem denarji 2 forinta. S 4 forinti se pa ne da nič napraviti, kajti stanovanje (jedna soba in kos kuhinje) stane na mesec 20 do 40 forintov; življenje je sploh jako drago, tako stane na primer 1 /'.-v slanine 2 forinta, 1 kg bele moke (ki je slaba) 60 novčičev. Da je potem kruh tudi drag, je umevno. Liter riža velja 50 novčičev, fižol ima visoko ceno, še koruza ni po ceni; pol litra kisa velja 50 novčičev, jedno jajc« 10 novčičev itd. Radi obleke še govoriti ni. Toliko rečem, da najslabša obleka, ki stane v Avstriji kakovih 10—18 iorintov, stane tukaj 40—60 forintov. Jedna srajca, katera stane v Avstriji forint in pol, stane tukaj samo .Morda je pomota, jaz se motim; morda ste j vi druga osoba?" pripomni on. »Jaz nikdar ne lažem!" reče ujetnik. »Včeraj sem bežal iz Kazanlika, danes so me našli vaši vojaki. Pač ne uideš daleč!" nasmehne se žalostno, »posebno še, ker je ranjena glava in noga. No sedaj pa še rama!" „Vi znate, da po običajih vojnega časa . . .* začel je major, trudeč se zastonj dobiti službeni glas. »Zakaj mi to pravite? Moč je na vaši strani, vi ste zmogli, — zaukažite mene ubiti. Jaz sem znal, po kaj grem, ko sem se včeraj zvečer izmuzal iz doma častnika, kateri me je vzel k sebi. No, kaj hočem, — proigral sem igro in umreti moram . . ." Ivan Fmii i:, ganjen po besedah ujetnikovih, jel je nakrat mehko ■ njim govoriti. »Povejte, se vam je li hudo godilo?" .Ne." »So vas stiskali?" »Castuik, pri katerem so me pomeBtili, — je veledušen človek. Ou me je silil vzeti njegovo posteljo, dal mi je jesti, piti. Ravnal je z menoj, kakor brat, a ne kakor sovražnik." »Ali ste se bali, da vam bode v Rufciji hudo?" osem forintov; par črevljev velja 18 forintov, klobuk slabše vrate 6 forintov. Kuhinjska posoda je tudi dobro osoljena. Tako stane železna ponvica, težka 3 kfj, 10 torinto? m pol. Prešam torej, kako more rokodelec izhajati • 4 f.iriuti na dan, slasti če iona Se družino in m% soproga so more nič prislužiti, letina je, da lahko marsikdo naleti na dobro, a to jo tako, kakor staviti v loterijo. Zidarji so le najbolje plačani in tadi drugi fini rokodelci zaslutijo dovolj dobro. Gleda* kmetovalcev pa je tako-le: Ono družine, katera imaio dovolj močij za delo, ai ■ časom že kaj prislužijo, a treba je, da pripeljejo aeboj vse potrebno orodje, kakor tudi obleko, perilo, posteljno perilo, kuhinjsko posodo itd., da jim ui potreba tukaj drago kupovati in dolga napravljati. Oskrbe naj si tudi semena vrtnih zelenjav in jednakih etvarij, ker tu ni najti druzega nego koruzo, fižol in neke vrste krompirja, potem še riž. Prvo 11-to delajo tisti, ki imajo vso opravo, samo za živež in jim ne preostaja denarja za druge stvari. Drugo leto pa si že lahko kaj prihranijo, ker lahko rede prašičev, kolikor jih hočejo, seveda kupiti jih treba, kokoši tudi donašajo k hiši novčičev, druge pridelke, kakor koruzo, fižol in krompir, Bi lahko zasadijo mej kavo in imajo dobiček. Zemlja je dobra, da se jo le očisti od plevela. Plača od 1000 dreves kave znaša na leto 70—80 forintov, kakor se dobi gospo darja. A gledati ni, kateri obljubi več jeden desetak, ampak da dobi vsakdo dobrega gospodarja. Gospodar se pač lahko dobi. Ko dospe ta družina v svoje domovje, je gospodar zavezan dati jej hišo, katera seveda ni takova kot pri nas, putem mora preskrbovati družino z živežem, ali mora porok biti ondi, kjer Bi kupuje družina živež, ker zastonj ne da, ampak ob letnem računu bo poravna ta dolg potem kakor je delala družina ali kolikor 1000 rastlin kave je oskrbovala. Jedna dobra družina lahko obdela svojih 7—8000 dreves kave in vrh tega dobi še čas zasaditi ovoje poljske pridelke, katere lahko proda, da jih ne potrebuje za dom. Da je vse urejeno v hiši in da se ima že kuj svojih pridelkov, nekaj prasetov in kokoši ali celo kravo, potem se živi jako dobro, a predno se zamore tako imeti, je pretrpeti jedno leto precej revščine. Prvo leto je za vsakega poljedelca trdo; a lepši drugo leto, samo dobre roke mora vsakdo imeti in najmauj 3—4 de lavce, da zamoro kaj prislužiti. Mož in Žena z malo deco imata gotovo tudi tukaj revščino. Objavljam te vrste svojim rojakom radi tega, da ne bi kdo prodajal svojega domovja in si hotel tu v Braziliji lepšega iskati, ker bi se gotovo kesal. Opozorim le oue, kateri nimajo nič ondi, da bi bilo slednjič nekaj boljše za nje, ker s časom hi si vender le pritrudili nekaj novcev; a delati se mora tu več nego v Avstriji. Kdor more živeti doma, naj ostane doma Imam baš tukaj nekaj ogerskih Slovakov, kateri se jako slabo hvalijo, češ, na Ogerskem je bilo lepše. Jaz sem sicer šele kratek čas tukaj, a priložnosti imam dovolj prepričati se vsak dan, kje je boljše in kakovo stanje je v Braz hji, sem namreč vodja v takozvani facendi, kjer se prideluje kava. Rtz-mere kmeta novinca so mi dobro znane. Kdor hoče na vsak način zapustiti svoj kraj — ne svetijem pa tega uikomur — lahko poskusi srečo svojo v Braziliji, ker tako hudo ni, kakor se časih bere »Ne. Jaz vem, — Rusi ravnajo lepo s svojimi j ujetniki." »Zakaj ste pa ušli?" »Zakaj vprašate? Zdaj sem jaz v vaših rokah, — storite svojo dolžnost! . . Le hitro . . . Hitro!" In nekaj, kakor zadržan jok, zahripelo je v grlu Btarega Turka. In zopet je povesil glavo nizko, nizko. „Kuj pa vas je čakalo za bodočnost V Turki bo umičejo povsod, pri vas je lakota, ljudstvo beži iz mest. Ali bi ne bilo bolje dočakati tega? Vojne bo kmalu konec. Vi bi se vrnili domov." »Domov? ... A kje bo takrat moj dom?" »Kuko kje?" »Kako najti mojo družino? . . . Jaz že vem! Iz Stambula je ukaz — vaern iti v Malo Azijo. Tudi moji pojdejo. Kam? Kako jih poiščem? Eh! Kaj bi zastonj govoril. Jaz sem storil to, kar sem imel za svojo dolžnost, — izpolnite i vi svojo. Smrti ne uideš. Kar je usojeno, to ae zgodi. Vsak živi toliko časa, kolikor mu je odmerjeno. Tudi nisem radi sebe . . ." Turek je pobledel zopet in mahnil z roko. »Vi ste rekli: družina . . . Jaz imam tudi družino," rekel je nekako zamišljeno Ivan Fonrć. zlasti v nemških listih, ali kdor gre sem, naj ae ravna po mojem nasvetu, sicer bi se utegnil tesati. Bogdan Berce. 1« Ilirske Matrice, 23 julija |I*v. d op. j (Nala podruaniea družbo Iv. Cirila in Metoda) imela je danas občni tbor. Udeležitev je bila precej šlevilua, kar bab tem bolj veseli, ker se jo bilo uže bati, da aajia podružnica popolnem zaspi. V odbor so bili voljeni: I. g. dekan Vesel, notar Rihne. Ivan VtleuČtt-Sevefjo?, riad#< itfilj Zar nik, učitelj Judušč ii deželni urednik tjrlit. Kot pokrovitelj je pristopil g. Ivaa Valem-if-Severjev in kot ustanovuika gg. Anton Domladtš in Ivan Ev. Tomšič. Za veliko skupščino izvolila sta se zastopnika dekan Vesel in notar Rihno z izrecnim naročilom, da imate delovati in glasovati tako, da ostane vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda in delovanje družbe tako, kakor dosedaj. Konstatirati moramo še, da se naši uradniki sodni in davčni — m niši jednegn — s pouebuo doslednostjo ogibajo vsakega narodnega društva in seveda tudi družbe sv. C rila in Metoda. Kako pravi Gregorčič: „Dolžan, ni samo kar veleva mu stan, kar more to mož je storili dolžan". M Kr&kegii, 22. julija. [Izr. dop ] (Osmi občni zbor »Pedagogiškega društva.") Letos je imelo to društvo svoj občni zbor doc 19. julija t I. popoludne na vrtu g. Fr. Gregoriča na Krškem. Goep. predsednik, c. kr. okrajni šolski nadzornik in nadufiitelj Krški, Frančišek Gabršek otvori oh določeni uri zborovanje z navadnim po* zdravom. Ob jednem predstavi c. kr. vladnega zastopnika Krškega, c. kr. okrajnega glavarja Henrika We igle i na, katerega zbor spoštljivo pozdravi. O društvenem delovanji minolega leta poročal je splošno g. predsednik sam; bolj natančno pak društveni tajnik, g. šol. nadzornik in meščanske šole učitelj, Jožef Bezlaj, Iz tega poročila je bilo razvidno, da društvo krepko napreduje v vsakem oziru. Društvo v preteklem letu sicer ni imelo zuoaj svojega sedeža zborovanj, ker to tudi ni glavni namen, temveč slovstveno delovanje, o čimer se je obširnejše razpravljalo v odborovih sejah. Poleg tega se je v teh sejah govorilo in sklepalo še o drugih imenitnih šolskih zadevah, kakor: o ustanovitvi zasebnega učiteljišča v Krškem; (o tej zadevi se je društvo obrnilo tudi na Ciril-Metodovo družbo v Ljubljani, ki pa je odgovorila, da za zdaj o tem še ne more nič pozitivnega sklepati, ker v prvi vrsti ima ustanovitev slovenskih ljudskih šol pred očmi.) Dalje je odbor razpravljal o prenaredbi določil meščanskih šol na Kranjskem. Prošnji ste ho poslali na prešla v ni deželni zbor, a se niste uslišali. Da pa društvo sploh še zamore slovstveno delovati, ima se raznim podpornikom zahvaliti. V prvi vrsti nam je omeniti podporo pres. deželnega zbora kranjskega, ki je društvu vnovič naklonil 200 gld. po priporočilu d-ž. in drž. poslanca gosp. prof. Fr. Šukljeja, za kar se mu je društvo« Še posebno zahvalilo. Prevzvišeni knezoškof Ljubljanski, g. Mih si a je društvu naklonil 10 gld. Za podarjene društvene knjige so društvu poslali izdatne podpore tudi Bledeči gg- dr. K. Bleivreia vit. Trsteniški, A. Klodič vitez Sabla- „Srečni ste, da živi in jo bodete zopet videli. Srečni, da niste bili ujeti,* vzdihne vjetnik. »No prav radi vaše družine sem vas izpra-ševal . . . Imate otroke?" Turek povesi glavo še niže. Za minuto trpi molčanje. »Imate li mnogo otrok?" ponovi svoje vpra-sanje Ivan Fonoič. »Cvetero," tiho prošepta Mehmed-bej. „Velike?« »Vsi so majhni . . . Na j sta rej i ima šest let." »Jaz imam tudi malčkov — šest," reče major sam pri sebi. »To bode krasotica," oživi se ujetnik. »Oči. velike, že sedaj žgejo kakor ogenj . . . Pet mesecev je nisem videl. Jokala je, ko sem odhajal. Najmanjši je star jedno leto. Pustil sem ga v naročji matere. Vsi ti žive pod Adrijarjopolom. Jaz imam gospodarstvo, vinograde .. . Tam je dobro .. . Mislil sem ai, vzrastli bodo pri meni, pred mojimi očmi . .. Zdaj pa ta vojna; — prokletstvo na teh, ki bo jo izzvali 1 . . . Komu je bila potrebna naša kri, sreča naših otrok ? Bog je pravičen, — Oo bo kaznoval te, ki so to zakrivili 1" (Dalje prib.) t doski, pokojni dr. vitez Močnik, knezoškof dr. M Napotoik, Fel. Stegnar, Jih. Šuman itd. Dal Bog, da bi so tem blagodušnim podpornikom pridružilo še več druzih, da hi društvo ztimoglo Se krepkejše delovati za razvoj pedagogiškega slovstva in za povzdigo slovenskega ljudskega šolstva! 0 društvenih dohodkih io izdatkih poročal je namesto odsotne gospe Bezlaj, g. tajnik. Iz tega poročila povzamemo, daje društvo štelo 52 1 udov, a plačujočih le 371, ostali so društveniki na popirji, Dohodkov je bilo 85 H gld. 2 8 kr, troškov pa 737 gld. 85 kr. V blagajni tedaj še ostane 120 gld. 4 3 kr., kar se vporabi za prihodnji »pedagogiški letnik" — oziroma pusanezne knjižice pedagogiške vsebine, katere namerava društvo izdajati. Omeniti nam je tudi, da je društvo letos dosedanjim pisateljem razdelilo 100 gld. nagrade. Več za zdaj ui bilo mogoče. Ako bode slovensko razum-ništvo jelo imenittnst tega društva uvaževati, bode se tudi število članov pomnožilo,; društveni odbor bi pa potem imel več novcev ua razpolaganje — za pisatelje. Odbor je imenoval po priporočilu g Medveščeka za društvo 57 poverjenikov, od katerih so so za nabiranje udov sosebno odlikovali gg.: Ribnikar, Turna Iv. in Medve-Sček. Izmej raznih ulog, došlih društveuemu vodstvu v razpravo, nuj omenimo le ono »slov učiteljskega društva" iz Ljubljaue, v kateri poživlja naše druStvo, da pripravljalnemu odboru za ustauovitev »Slovenskega učiteljskega doma", ki bi bil sličen »Hrvatskemu učiteljskemu domu," sporoči svoje mnenje. Vname se za to dolga in rezka debatu, katere so se udeležili gg. Ravnikar, Bezlaj, Pretnar, Leveč, dr. Romih in drugi. Vsi govorniki so sicer povdsrjuh važnoBt tacega doma, toda za naše skromne razmere ni misliti, da bi se to za zdaj zatnoglo izvršiti. Vsaj vemo prav dobro, kako in koliko časa se že zida slovenski »Narodni Dom" — in vender v ta namen doprinaša vsa Slovenija svoje prispevke ! S Hrvati se tudi ne moremo meriti, ker so večji narod in ker je v njih narodna zavest drugače razvita, kakor pa pri nas . . . Konečno se je sklenilo, da zidanega sloveuskega učiteljskega doma za zdaj ni potreba, ker bolj važen je duševni učiteljski dom — in ta pa že obstoji, namreč ,Pe-javec, duh. svetnik. 2 k, Ant. Fischer, župnik, Ant. Vetrnik in Ant. Šebat, ka|>e-lana, vsak 1 krono, g. Fran Polak 2 k.; po 1 krono: g. Alojzija Bedenik, gg. Jož. Jenko, Melh or Jenko, Ant. Stefančič, Fran Lazoik, Jak. Gurman, Fran Kerkoč, Fran Dimnik. — V Trebnjem nabral je 13 kron g. Frid. Pehani mej tarrošnjimi rodoljubi; darovali so: gg. Janko Ruprecht 5 k, Frid. Pehani 2 k.; po 1 krono: gg. dr. Štt-fm Kraut, Fran Pleničar, Ivo Radelj, Em. Tomšič, Ivan Ribavs in Milan Gust n. — Gosp. Ivan Luznar in gospa Jerica Luznar v Ljubljani vsak 1 krono. — Gosp. Ivan Špil ar v Št. Petru na Krasu 2 kroni. — Skupaj 8 2 kron, katere izročimo vodstvu Zvile rodoljubne darovalke in darovalci in njih uasledn.ki 1 — (Za »Narodni dom") v Ljubljani poslali so danes uredništvu našega lista: V Trebnjem nabral je 12 kron g. Frid. Pehani mej tamošnjimi rodoljubi; darovali so: gg. Jan. Ruprecht 5 k., Frid. Pehani 2 kr. ; \>o 1 krono: gg. dr. Št» f in Kraut, Fran Pleničar, Ivo Radelj, Jak. Petrovčič, Neimenovanec. — G Ivan Luznar in gosjia Jerica Luznar v Ljubljani, vsak 1 krono; skupaj 14 kron, katere izročimo vodstvu Živili vrli darovalci! — (Mestna Ženska podružnica bv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imela včeraj v tukajšnji narodni (t talni d svoj letni občni zbor. Prvomestnica gospa Marija Murnikova je pozdra vila zbrane gospe in gospodične in poročala, da šteje podružnica 96 družabuic, t. j. 6 pokroviteljic, 19 ustauovnic in 71 letnic — Glavnemu vodstvu oddala je podružnici 854 gld. Dosedanji odbor se je zopet jednoglasno volil io se mu je izrekla zahvala za njegovo dosedanje uspešno delovanje. — (Na državni železu i c i) bil je minulo nedeljo iiosebno živalien jiromet. Vozilu se je kakih 3000 oseh z vlaki dižavne železnice na G »renjsko in v Kamnik. Kamniški vlaki vozili so oknlu 1200 oseb, ki bo večinoma se udeležile slavnoati petiu-d vnj h*'t let ii ee narodne čitalnice v Ksmniku. — (Vojaške vesti.) Vaje deželne hrambe se bodo vršile od 27. avgusta do 14 septembra pri Planini, Rakeku in Cerknici. Načelstvo bodo nasla njeno na Rakeku. Vaj se udeleže brambosski polki štev. 3, 4 iu 5, ki štejejo 280 častnikov iu 7 700 mož. — K topničarskim vajam pri Krškem sta se pripeljala poveljnik 3. voja pndmarš«! baiou Rein-1 a oder in načelnik generalnega štaba tega voja polkovnik grof Orsini-Rosenberg. — (Javna tombola v Kranji.) Gasilno društvo v Kranji priredi v nedeljo dne 6. avgusta javno tombolo na velikem trgu v Kranji. Dobitki so jako lepi. Svirala bode Domžalska godba. — (Iz Spodnje Šiške) se nam piše: V nedeljo popoludne izročili smo v hladni grob Franjo Koše ni no. Zastava Šišenske čitalnice, mnogi venci, vsi pevci in mnogobrojni žalujoči za belo krsto značili so, kako spoštovana je bila ranjka v vseh krogih. Franja Košenina bila je zavedna, izobražena rodoljubkinja, vrla pevka, uzorno lepega vedenja in pred boleznijo prava krasotica. Osoda, ki mej člani Š šenske čitalnice že nekaj let brezozirno najzve-stejše in zaslužne društvenike odbira za — oni svet, vzela je tudi blago Franjo. Bodi jej blag spomin! — (V Kamniku) je letošnje poletje zopet več odličnih gostov iz Hrvatske v tamošnjih toplicah. Omenjamo le nekatere: grof Mirosl. KuImer, bivši predsednik dež. razstave v Zagrebu ; dramatični pisatelj hrvatski g. Evgen Tomić; naš rojak prof. Stare iz Zagreba in več druzih. — Z zadoščenjem Brno opazili, da je topliško vodstvo dalo poleg nemških napisov narediti tudi nekoliko slovenskih. Tako je tudi prav, ker v toplice zabaja tudi mnogo Slovanov, katere žalijo izključno nemški napisi. — (Šolska poročila.) Na višji gimnaziji Novomeški bilo je koncem šolskega leta v osmih razredih 197 učencev, in sicer iz Novega Mesta 20, sicer s Kranjskega 152, ostali iz drugih dežel. Slovencev je 189, Nemcev 7, Italijan 1; veroizpovedanja bo bili vsi rimsko-katoliškega. Oiličnjakov je bilo 19, povoljni uspeh jih je imelo 116, nepovoljni 26, ponavljalni izpit jih bode delalo 37. Poučevalo je poleg ravnatelja g, dra. Frana De tele še 14 profesorjev iu gimn. učiteljev obligatne predmete, ne-ohligatne pa 4 učitelji. Učni jezik je bil za vse predmete nemški izvzemši pouk v slovenščini. Poročilu ima na čelu zanimivo razpravo »Crtica o romantični poeziji srbski. Zenitev Maksima Crno-jevići" — (narodna pesem) spisal Ivan Poljanec; potem pa šolska poročila ravnatelja. — (Hrvatski slikar FraCelestin Me-dović,) rodom Dalmatiuec, izložil je v četrti letui razstavi slik v Monakovu prekrafiuo sliko »Preganjanje kristjanov za cesarja Nerona." Letošnja razstava v Monakovu je velikanska in je nadkrilila vse prejšnje; uajodličnejši umetniki so razstavili BVoja dela, a splošno se priznava, da dobi Fra Ce-lentin Medov c, če ne prvo, pa gotovo drugo darilo. Fra Celestin Medovič je šele lansko jesen dovršil svoje študije na Monakovski akademiji, a vzlic temu je že danes prizuau in visokospoštovao umetnik. Monukovski umetniški krogi priznavajo, da bi bil Medovič sposoben za dostojnega naslednika znamenitega slikarja Lenbacha, profesorja na akademiji v Monaknvu. — (Vihar na Reki.) Minuli petek razsajal je silen vihar ua Reki, ki je nupravil več škode. Veter ra/.nesel je na obrežji nakojiičene dile in doge na vse kraje in je bilo več oseb uevarno ranjenih. V okolici naredila je toča mnogo škode po poljih in v vrtovih. 1 _ _______ _J r „ ^ Prvo krono družbi sv. Cirila iu Metoda! I I Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 25. julija. Sinocna se a občinskega sveta hila jako viharna. Razpravljalo se je o pokritju za bođoče loto proračunjenega deficita v znesku 470.000 gld. Finančni odsek je predlagal izdatno povišanje neposrednih davkov, kateri predlog je obveljal vzlic ugovoru vladnega zastopnika, ki je izjavil, da vlada tega iirrangementa ne bo potrdila. V debato posegel je tudi obč. svet. N a b e rg o j, rekši, da bi bilo deficit lahko na drug način pokriti. Našteval je razne prihranitve, katere bi bilo brez težav izvršiti, mej njimi tudi odpravo italijanskih šol v okolici. Iredentovec Consplo napadal Nabergoja na pobalinski način, ime-nujod slovenščino eksotičen jezik. Naber-goj odgovarjal energično, trdeč, da nedostaje obč. svetu dobre volje in zmožnosti voditi mestno upravo. Glede okoličanskih šol priznava, da ne zadoščajo, a samo za slovenske otroke ne zadoščajo. Na Bazovici je 30 za šolo godnih otrok, ki ne morejo obiskovati slovenske šole, a vender se zanje ne stori nič. Italijanske šole v okolici so popolnoma nepotrebne. — Vts čas, ko je Nabergoj govoril, razgrajali so na galeriji zbrani I'.,kini v cilindrih, tulili in teptali z nogami ter se smejali blagohotnim opominom predsedujočega i red en -tovca Dompierija. Nabergoj je odločno pro-testoval zoper to razgrajanje in zahteval, naj predsednik brani svobodo govora. — Po daljši debati vzprejel je obč. svet predlagano finančno operacijo. Sloveuci in nekateri konservativci so glasovali zoper stavljeni predlog. Dunaj 25. julija. „Wiener Ztg.tt javlja imenovanje Kamniškega dekana Oblaka častnim kanonikom stolnega kapitelja Ljubljanskega. Dunaj 25. julija. Cesar se pripeljal iz Išla in se vrne še nocoj. Taaffe se pripeljal iz Nalžova. Baronici Baurovi prihajajo neprestano izrazi sožalja. Brno 25. julija. Na včerajšnji, v najlepšem redu vršivši se shod, došlo okolu 10000 oseb. Zborovalci vzprejeli soglasno resolucijo, s katero tirjajo splošno volilsko pravico. Olomuc 25. julija. Tukajšnji „Pozor" javlja, da bo moravskim namestnikom imenovan konservativen Češki plemenitaš in sodi, da je to zrnata Hohenvvartovcga kluba. BeligraČL 25. julija. Preiskovalni odsek je sklenil, da je zatožene ministre policijsko nadzorovati, dokler ni pravda dognana. Pariz 25. julija. Francoska vlada naznanila je danes velesilam blokado sijamskoga obrežja in naročila svojemu zastopniku v Bangkoku, naj se takoj ukrca na francosko vojno ladijo. Sijamski poslanik v Parizu namerava odpotovati v Madrid. Pokroviteljstvo francoskih podanikov v Sijamu prevzel nizozemski zastopnik. Danes se je vršil ininisterski svet pod predsedstvom Carnota in se posvetoval o korakih, katere je poleg blokade še storiti zoper Sijam. Berolm 25. julija. Jutranji listi javljajo, da hoče Rusija začenši s 1. avgustom uvesti maksimalni carinski tarif napram vsem državam, katere jej niso dovolile največje olajšave. London 25. julija. Keuterjev bureau javlja iz Rio de Janeira, da je v Santi Katarini nastala revolucija. Narodno-gospodarske stvari. — III. mejuarodni živinski ogled za govedi iu svinje 7.—11. septembra t. I. ca Dunaji v zvezi z špecijalnimi razstavami sredstev za krmljenja, strojev za pruejevanje krme, orodia za sirotko, dalje jiohlevuih naprav iu orodij. Visoko c. kr. trgovinsko miuisterstvo in nižjeavstrijska trgovinska in obrtna zbornica darovala sta svetuje za razstavo. Vsled mnogih do nas stavljenih vprašanj in izrečenih želja se je sklenilo, da se mogo razstaviti tudi gospodarski stiop in orodja, ki prav za prav ne Bodijo v razstavni okvir, v kolikor to prostor dopušča in ne da bi moral bili ta prostor pokrit. Po sebi se umeje, da ti stroji iu orodja ne morejo biti premovaua. Iz Solnograda se bode na ogled živine dovedlo večje število pinzgauske govedi iu tudi se namerava večji izlet v pinzguuske planine. Iz Pred-arelskega, Švice in Gornjega Radenskega razstavljalo se bode izvrstne Šimmentalske in AUgiiusko živine. Odbor je že potrebno ukrenil zaradi znižanja voznih stroškov za predmete, ki se bodo razstavljali, in je vsak dan pričakovati ugodne rešitve. V dosego zaznamnega po-itopauja gledć mitninarskega ravnanja z živino iu predmeti došlimi iz inozemstva in povratnega prevoza živine in predmetov, kojih m bilo moči prodati, ukrenilo se bode takisto kar je treba pri avstrijski vladi, kakor tudi pri cesarski nemški in švicarski vladi in je upat1, da se bode tem zahtevam ustreglo. Doslej se je za specijalne razstave, kakor iz tuzemstva tako tudi iz inozemstva oglasilo že toliko razstavljalcev, da je odbor Že danes prisiljen, razširiti razstavin prostor in graditi novih u1 ikacij. Sodniki o razpisanih darilih za živinski ogled in Bjiecijalno razstavo so že imenovani ter so se jim pripoalale instrukcije. Prijave vzprejema in daje pojasnila tajinštvo c. kr. gospodarskega društva na Dunaji, I Ilerren^nsse 13. — Železnica iz Ogulina v Hihač. Te dni pričelo bo je traciranje te nove železniške proge, ki hode vodila po najromanttčnejem delu hrvatske zemlje, posebno prav blizu slavnozuanih Plitvičkih jeter, katerih krasota bode potem še le postala znana tudi širjim krogom. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja po-prafievanja po „Moll-ovein francoskem žganju in soli'' dokazuje uspešni uplivi te^a zdravila, '/daati koristnega kot bolesti utešujoče, dobro /.nuno auti revmatično zdravilo. V steklenicah po '.»»> kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lokar A. 510LL, c. in kr. dvorni založnik, na DUNAJI, Tuchlaubcn 9. V zalogah j>o deželi jo izrecno zahtevati MOLIj-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic so ne pošilja. 4 (18—lOi !WllMllt*ti«liMIIIUIUlllllUI« Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. „ljubljanski nor »tojl ea vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 3 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Umrli so v JLjiibljćiiii: 4. julij«: Muta Jiirk, gostija, 72 let. Kravja dolina št. 11, kap. 6. julija: Lucija Indof, kajžnrjova hči, 10 lor, Kurja vas št. 11, meningitis baeilaris. — llelena Vovko, čuvaj ova hči, "J' , letu, Strelske ulic« 6t. 11, ftkrlatica iu davica. 23. julija : Marija Treo, teiarjevM hči, 7 mesecev, Marije Terezije cesta Št. 10, meningitis. — Angola Pfeifer, delavčeva hči, 8 mesecev, Ulico na Grad &t. 10, katar v črevih. V il n i h I n i l> o I n I c i: 4. julija: Franc Suhudolc, delavec, 26 let, morbus epidemicUB. 21. julija: Ana Pichler, gospodinja, 62 let, degene-ratio blatni. 22. julija: Rozalija GHŠperlin, delavčeva žena, 37 let, carcinoiua uteri. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v min. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v um. 7. zjutraj 8. po pol. 9. zvečer 739-9 «si. 138 2 mm. 738 0 .o« 17 8°C 24 0'C 18 0* C si. vzh. si. vzh. si. vzh. jasno jasno d. jas. o-oo um. Srednja temperatura 19-9", za 0-3° nad normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 23. julija 1893. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 446,615.000 gld. (— 6,954.000 gld.) ) ) ) Zaklad v gotovini . 279 9H2.0O0 m Portfelj..... 162,611.000 Louibard..... 21,304.000 Davka prosta hari kovčna reserva . . 36,4615.000 Drž. not v prometu . 312,1564.000 (-(-(- < + < + 33.O0O 3.O17.O0O 582.000 6,667.000 148.000 ) IDuLnsijslssi "borza dne 25 julija t. 1. včeraj — danes Papirna renta..... gld. 97*35 — gld. 97*30 Srebrna renta..... „ 97*— — „ 96*95 Zlata renta...... , 11^*90 — „ 118-85 4°/, kronska renta ... n 96>*5"» — „ 96*45 Akcije narodne banke . . n 9"0— — „ 978*— Kreditne akcije .... „ 888*90 — „ 333-90 Lordon....... „ 124*90 — „ 125*05 Napol........ „ 9 do'/, — „ 9-91'/» C. kr. <• .kini..... „ f>*H8 — „ 5*88 Nemsk« marke.....61*97t/i — « 81*86 Italijanske lire..... „ 4<-»-()5 — n —*— Papirnati rubelj .... „ 1'30 — „ —*— Dcč 24. julija t. k 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 950 gld. 147 gld. 50 kr. Državne srečke iz I. 1864 po 11)0 ^ld. . . 193 . — n Ogerska zlata renta 4°/0....... Ho , 70 , Dunava reg. srečke 5°/0 P° IQQ »?ld. . . 128 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 41/al7o zlati zaat. listi. 122 „ — „ Kreditne srečko po 11)0 gld...... 1H6 „ 75 „ Rudoltbve srečke po 10 gld...... 2H „ 80 „ Akcije anglo-avst, banke po 200 gld. . . 151 „ — „ Tramway-din$t. velj. 170 gld. a. v..... 257 „ — „ Učenec Me v/.prejme v |»ro«la jnlnico r. iiiiiogo * r*t nI ni i»liiu«nn. — Več su izve pri podpisanem. (760—3) Ferdinand Hlebš v Kranji. CJr. glavno ravnateljstvo avstr. M. železnic. Izvod iz voznega reda -rrel^6L*vxa.eg*a. od *L. 5-u.-ra.ija. 1393. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem i-aiu. Odhod iz Id ubijane (juž. kol.). Ob 12. ari 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž. Pon-tabel. Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, čez Selzttial v Aussee, Ischl, Graunden, Solnograd, Lend-Gnstein, Zeli um See, Inomost, Bregenz, Ztirich, G-nf, Pariz, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Drazdane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfcste, Ljnbno, Dunaj, čez Selztbal v Aussee, Ischl, Gmumlen, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. ari 60 minut dopoludno osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, FVanzonsfeate, Ljubno, Dunaj. Ob 4. nrl 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Drazdane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 6. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linča. Steyra, Iselila. Ginundena, Ischla, Ausseca, Pariza, Genfa, Zllricha, Bregen-a, Inomosta, Zella ara See, Lend GaBteinu, Ljubmi, Beljaka, Celovca, Franzcus-feste, Trbiža. Ob 11. ari 27 minut dopoludno osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Inoiuosta, Linca, Ljuhna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. nrl 53 minut popoludne oBebni vlak z Dunaja, LjubncgH, Beljaka, Celovca, Kranzensfest«, Pontabla, Tibiža. Ob 0. Uri 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-nega. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. nri 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. ,, 05 „ popoludne v Kamnik. t, 6. „ 50 „ sveder v Kamnik. „ IO. „ 10 „ zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob 6. ari 51 minut zjutraj iz Kamnika. „ 11. ,, IS „ dopoludno iz Kamnika. „ O. „ 20 || zvečer iz Kamnika. „ O. „ 55 ,, zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Sredoje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—i58) Komi in štacunsko dekle ki sta nemSčine in slovenščine zmožna, in učenec (768—2) močan, z dostatno šolsko naobrazbo. * *c]»re)uio Me v irjjoi Ino /■ iiicšimiiii I»1a-x«»iki v nekem iik-nIii nn ■»»•/»•I i. — Več v bureau .Miiller«jeveui v l.jult!juni. ±s IbuelstdlltroTr dobre slivovke pO «>.> (O lil «T piMMll**. Pr. Prijatelj v Tržišču, pošta Mokronog (Dolenjsko). Za trgovino z mešanim blagom se i s i ■ • * neoženjen z vložkom :t—lOOO gl«l., eventuvelno se Argovimii tu » 8 iu 5 krajcarjev priporočam zaradi svojo pruktiene rabljivosti in ceuosti spoštovanim kupi>vi. lee.in naj ho I jo (21) lv. Ev. WutMclier-|tfc uuMlvdulk t Viktor Scliillrr. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".