Naročnina
Dnevna izunja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nede'|»ka lida|a celole no v Jugo* slaviti SO Din, za Inozemstvo 100 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp pellt-vrsia mali ogin.l po I 30 In 2 D. veCIl oglasi nad 45 mm v llne po Din 2-3U, veliki po 3 In 4 Din. v uredmikcmdclu vršilca po IO Din ci Pr; vcC)cm O naročilu pcpual
Izide ob 4 zluti af
rožen pondelirto in dneva po prazniku
Uredništvo /e * Kopliarlevl ulici šl. 6 lil Kokonl«! se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprelemalo Uredništva telelon šl. 2050, unravnlšlva št. 2328
'Političen list sa slovenski narod
Uprava le v Kopliarlevl ui. 4i.ft ^ Čekovni račun: C/ubliana štev. tO.OSO In 10.349 *a Inserale. Sato/i voil 756 3. Zagreb šl. 39.011, Praga In Ounal šl. 24.797
Omiljenie davčne prakse po novem zakonu
Nove smernice trgovinske politike.
V Avstriji nismo mogli delati Slovenci zunanjetrgovinske politike: to .je delal le Dunaj ter avstrijski veleindustrijci iu madjarski veleagrarci. Danes pa smo postavljeni pred nove naloge; živimo v dobi trgovinskih pogodb, ki bodo odločilne za razvoj našega gospodarstva za dolgo časa. Zato je treba ta vprašanja temeljito preštudirati in ne bo odveč, če spregovorimo o naši zunanjetrgovinski politiki nekaj besed.
Uveljavljenje novega carinskega tarifa dne 20. junija 1925 pomeni za našo zunanjetrgovinsko politiko novo dobo, kajti dotedaj je bil veljaven deloma izpremenjeni in na celo državo razširjeni srbski carinski tarif, ki seveda ni odgovarjal potrebam velike države s popolnoma drugačrfo gospod, strukturo. Ka podlagi tega tarifa smo sklenili trgovinske pogodbe z Avstrijo (16. septembra 1925), z Nemčijo (1927), Anglijo (1927), Belgijo (1927) in Grčijo (1927), torej s 5 državami, v katere je leto? v prvi polovici šlo 40.5 odstot. našega izvoza ter prišlo 47 odstot. našega uvoza.
Naša zunanja trgovina je postala v letu 1927. občulno pasivna, kar je pripisovati zmanjšanju izvoza poljedelskih proizvodov, ki je zlasti v jeseni skoro popolnoma ponehal. Zato je treba iskati novih odjemalcev za naše produkte.
Dosedaj je šlo 60 odstot. vsega našega izvoza v tri države: Italijo, Avstrijo in Češkoslovaško. Le še 6 držav participira pri našem izvozu z več kakor 1 odstot. Iz lega se vidi enostranska orientiranost našega izvoza in tudi, kako veliko vlogo zavzemajo posredniki v naši zunanji trgovini, kar so predvsem naši sosedi: Italija in Avstrija. Smer našega izvoza so zapadne industrijske, deloma samo industrializirane države. Te seveda jemljejo od nas samo agrarne produkte in les ter na drugi strani izvažajo k nam v pretežnem delu svoje industrijske izdelke. Ravno za te industrijske države ima velik del naše države, ki je agrarnega značaja, interes, da kupujejo njegove agrarne produkte. Zato opažamo pri vseh pogajanjih, kako se v prvi vrsti išče odjem, koncesije za agrarne produkte. Seveda se morajo dati za koncesije pri uvozu naših agrarnih produktov v tuje države koncesije pri uvozu. Seveda je potem razumljivo, da se marsikdaj ne varujejo v dovoljni meri interesi drugih panog naše produkcije, ki je zlasti zastopana v Sloveniji in Hrvatski, t. j. industrija, zlasti pa izvoza lesa. Zato je za Slovenijo pri trgovinskih pogajanjih težak položaj. Naša uradna trgovinska politika hoče predvsem ščititi agrarne interese Vojvodine in Srema, zato večkrat daje velike koncesije uvozu tujih industrijskih izdelkov k nam. Najtežje stališče pa je za Slovenijo pri pogajanjih z Avstrijo. Avstrijci nam hočejo zvišali od 9 na 27 zl kron uvozno carino za naše meso ter prašiče, v zameno pa bi nam dovolili koncesije pri naših uvoznih carinah za nekatere industrijske panoge. Pri teb pogajanjih Vojvodina in Srbija nista toliko prizadeti. Kakor vse, kaže, bi bilo res najbolje, kakor je predlagala Centrala industrijskih korporacij. da se pogodba odpove.
Ta enostranska usmerjenost nam pa lahko postane zelo uevanra: vzemimo samo, da pride do carinske vojne z eno večjih držav, pa bo zastal ves naš izvoz.
Zaradi lega je postalo nujno potrebno, da navežemo po pogodbah živahne stike v prvi vrsti z državami ob Sredozemskem morju: Turčijo, Egiptom in Španijo. Vse te tri države bi bile zelo dobre odjemalke za naš les. deloma tudi za agrarne produkte, pa tudi za industrijske izdelke. Zlasti Turčiji se obeta lepa gospodarska bodočnost, pri kaleri lahko tudi mi sodelujemo. Zato je prav, da se v našem zunanjem in trgovinskem ministrstvu pripravljajo zlasti te pogodbe, da se osvobodimo enostranske kupčije ter nepotrebnega posredništva, ki ne samo nam ni v korist, ampak lahko postane in tudi je že deloma velika škoda za nas. Seveda moramo pri tem poudariti, da ni edina naša izhodna pot za našo zunanjo trgovino Solun, na katerega gravitira samo del države, ampak predvsem dalmatinska pristanišča Ier Sušak, ki bo za nas zlasti važen po izgraditvi naše železniške zve-
r Belgrad, 21. decembra. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji davčnega odbora so bili na vrsti čl. 135. do 144. Ti členi govorijo o kazni za davčne pregreške, o jamstvu za davčne dohodke v državi in o načinu plačevanja davkov. Pri členu, ki govori o kazni, se je v predlogu več odločb jasno preciziralo in kazni omilile. Poslanec Pušenjak je zahteval, da se glede davčne zatajitve v načrt sprejmejo tudi določbe glede
olajševalnih okolnosti
v slučaju davčne utajitve. Predlog se je sprejel in se bo ta člen v tem pogledu spopolnil. Nadalje je poslanec Pušenjak opozoril na nejasne določbe glede rentnih davkov in je predlagal, da se prvi del rentnih davkov pobere
vsako polletje,
ne vsakega četrt leta, kakor določa zakon, ker računajo denarni zavodi, ki bodo podvrženi temu davku, obresti hranilnih vlog polletno, ne pa četrtletno. Predlog se je sprejel Razen tega je poslanec odločno "astopil proti odločbam, da mora davkopla"c . četudi se dovoli odlog plačila da> ka plačati zamudne obresti, in zahteval, da se ta določba črta.
Sprejela se je določba, da more davkoplačevalce
oprostiti od plačila zamudnih obresti
finančni minister ali davčna oblast, kateri je finančni minister poveril ta posel. Pri čl. 137.,
r Belgrad, 21. dec. (Tel. »Slov.«, uradno.) Pred nedavnim časom je Avstrija izrazila željo, da bi se pričelo z revizijo trgovinske pogodbe z našo državo, ker je avstrijski parlament izvršil celo vrsto sprememb v veljavnem carinskem tarifu. Radi tega so se po pristanku obeh zainteresiranih vlad pričela v Belgradu p-gajanja, ki so se pred desetimi dnevi prekinila, ker je avstrijska delegacija odpotovala na Dunaj, da bi dobila nova na,vodila svoje vlade. Člani avstrijske delegacije se še niso
Demanti pogodb z M*diarsko.
r Belgrad, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Nekateri listi so poročali, da so se tekom današnjega dneva podpisale z Madjarsko različne konvencije. Z ozirom na to je izdalo zunanje ministrstvo sledeče uradno obvestilo: Povsem netočne so vesti ,da sta zun. minister Marinkovič in tukajšnji madjarski poslanik Pavel Forstcr podpisala več konvencij, s katerimi naj bi se uredilo razmerje med našo in madjarsko vlado.
Macedoni:a se oacficira.
r Belgrad, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Današnja pravda poroča, da se je vršila v predsed-ništvu vlade med predsednikom vlade, generalom Hadžičem iu drugimi ministri konferenca radi popolnega zasiguranja miru in reda v južni Srbiji. Za vse podrejene organe v teb krajih so se izdelala podrobna navodila.
Dr. Gosar za delavska stanovanja v Mariboru
r Bolgrad, 21. dec. (Tel. •.-Slov.«) Popoldansko časopisje poroča: M nister za scciaLno politiko dr. Gosar je dovolil mariborski občini brezobrestno posojilo 2,000.000 Din. Posojilo se bo porabilo za zidavo delavskih stanovanj v Mariboru.
Dr. Gosar za gladujoče v splitski oblasti.
č Split, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Oblastni odbor splitski je prejel od ministra socialne politike dr. Gosarja 500.000 dinarjev za gladujoče v splitski oblasti. Ker je ta oblast že prej dobila 5C0.000 dinarjev, je torej skupno prejela za gladujoče 1 milijon dinarjev.
Povišanja in imenovanja.
r Belgrad, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Kralj je podpisal ukaz prosvetnega ministra, s katerim si povišujejo /a eno skupino profesorji dr. Milan šerko, Rudolf Južn.č v Ljubljani in Adolf Pečovnik v Mariboru. Na predlog ministra za javna dela je imenovan za inženerja sekcije za javna dela ^ Murski Soboti ing. Ant. Dolenc.
v Pariz, 21. dec. (Tel. »Slov «) Brinnd je Izjavil v senatu, da bo imel meseca januarja velik ekspoze o mednarodnem položaju in da bo takrat odgovarjal na vložene interpelacije.
ki govori o davčni utajitvi, se je sprejelo Pu-šenjakovo načelo, da se prevzamejo določila češkega davčnega zakona. Kazen za škodo, ki je nastala za državo z utajitvijo,
se je znižala
in se je določila na dve- do štirikratno vsoto, za katero je bila država v nevarnosti, da jo z utajitvijo zgubi. Kar pa se tiče pobiranja davkov, se je določilo, da sta za kmetske davkoplačevalce dva dospela roka,
15. avgusta in 1. novembra
Sprejel se je nov člen, s katerim se je določilo, da se na račun zaostalih in zapadlih davkov kmetu eksekutivnim potom
ne sme prodati dom in nekaj zemlje
Dolga debata se je razvila o čl. 142., ki govori o vlogi občin pri plačevanju in ekseku-ciji davka. Poslanec dr. K u I o v e c je namreč govoril prot' temu, da bi občine opravlja'e katerekoli posle državnih uradov in davčnih eksekutorjev, kajti
to ni naloga občin,
ki jih je skušala država obremeniti z vedno večjimi novimi bremeni v prenosu delokroga. Vladni poverjenik je izjavil, da je namen davčne reforme, da se občine oprostijo tega posla in da ostanejo tozadevne odredbe samo začasno v veljavi. — Prihodnja seja bo jutri.
vrnili v Belgrad, ker se še ni formulirale stališče avstrijske vlade, v kateri se nahajajo ludi zastopniki Landsbunda. Ti zahtevajo absolutno povečanje zaščitnih carin na agrarne produkte. Vesti o tem, da je naša država odpovedala pogodbo, so neresnične. Če bi bilo treba to pogodbo odipovedati, potem je popolnoma logično, da pripada iniciativa za odpoved Avstriji, ki je tudi zahtevala revizijo. Z ozirom na to odgovorni krogi demantirajo vsako vest o naši iniciativi.
Zima.
v Pariz, 21. decembra. (Tel. »Slov.«) Ponoči je v Parizu deževalo, potem pa je pri-tisn 1 mraz, tako da se je po mestu napravila poledica. Promet se je zato zjutraj zakasnil za tri ure, tako da ni bilo dobiti niti mleka, niti zelenjave, nitj časopisov. Nato pa je nastala silna gnječa, tako da se je pripetilo več sto lahkih nezgod in ena težka, pri kateri je neki avtomobil zdrčal na pločnik, kjer je bila ena ženska ubita, 5 oseb pa ranjenih.
v Varšava, 21. dpc. (Tel. »Slov.«) Mraz in vihar je posebno v Galiciji napravil mnogo škede. V okraju Kolomeja se je moral promet za pet dni ustaviti.
v Borlin, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Vožnja parnikov po Renu je radi ledu ustavljena. S.edišče mraza za srednjo Evropo je v okolici l.ipskega. Promet v Berlinu ima velike zamude vsled števihiih poškodb na tehničnih napravah.
v Berlin, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Danes je bilo v Berlinu 24 stopinj mra/a, v notranjem mestu pa 15. Po državi je srednja temperatura IC do 20 stopinj, v Krkonoših 26.
v Praga, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Nenavadni mraz je tudi danes vladal na Češkoslovaškem. V Hebu je bilo 19, v Olomucu in Brnu ps 23 stopinj mraza. Železniški promet ima velike zamude.
r Belgrad, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Radi snežnih žametov prihajajo vlaki v Belgrad z veliko zamudo. Mariborski brzovlak jc prišel namesto ob 7, šele ob 10. Ljubljanski mesto ob pol 9 zjutraj, ob pol 2 popoldne. Ravno tako imajo zamude ostali vlaki. Večerni vlak za Ljubljano je odšel mesto ob pol 7 šele ob pol 9. Temperatura je v posameznih mestih sledeča: Belgrad —14.6, Petrovaradin —19, Zagreb —15, Sarajevo —12, Mostar —3, Ko-viljača —15, Niš —13, Kosovska Mitrovica —14, Skoplje —17, Kragujevac —13, Split —2, Kotor —1, Gruž —1, Vis —4 stopinje C.
r Belgrad, 21. dec. (Tel. »Slov.«) V Belgradu se jc včeraj potopila priklopna ladja (šlep) »Frigač«. Potopila se je radi naraščajočega pritiska ledu, ki je postal tako močen, da je stisnil zadnji del šlepa, napravil luknjo, v katero je vdrla voda. Človeških žrtev ni nobenih. Škoda je velika. Sploh je radi lome-cčga se ledu rečna plovba prekinjena.
Ljapčev. K vladni krizi v Bolgariji.
Grški minister, pri Mussolinifu.
v Rim, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Grški zunanji rr.inisler Mihalokopulos jc davi dospel v Rim ter ga je popoldne sprejel Mussolini. Domneva se, da se bo pri sestanku razen o grškem posojilu govorilo tudi o želji Italije, da se v grškem gospodarstvu uveljavi bolj kot do sedaj in da tam dohiti druge narode. Kot začetek naj bi se ustanovila italijansko-grška banka. Začela so se pogajanja o italijanskih dobavah grški državi. Omenja se tudi, da so pred kratkim krožile vesti o prizadevanjih, da se italijansko-grški odnošaji poglobijo.
Stabilizacija lire se ima izvesti
v Rim, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Nenadoma je bil za danes zvečer sklican ministrski svet To sporočilo jc bilo dano z oficiozno noto. Lahko je sklepati brez nadaljnjega, da se bo na tej seji sklepalo o važnih vladnih ukrepih. Mussolini je imel davi dolge razgovore s fin. ministrom Volpijcm in z državnim podtajnikom v finančnem ministrstvu. Ta kombinacija zato utrjuje vest, da se ima stabilizacija lire sedaj vendarle izvesti, dasi morda v etapah.
v Rim, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Na podlagi prvih informacij se do/nava, da ministrski svet, ko se je nocoj sestal, sklenil važne odločitve glede odprave prisilnega kurza in po-vratka k zlati valuti na podlagi: 19 lir = 1 dolar, 92.56 lir = 1 funt in 3.G0 lir = 1 zlata lira.
Italijanski socalisti še niso obuoaii.
v Pariz, 21. dec. (Tel. »Slov «) Italijanska socialistična stranka, katere celotna upravna organizacija je zbežala v Pariz, je imela tu dvodnevni kongres. Turatti je prisotne poživljal, naj ne obupujejo nad bodočnostjo Italije. Fašistični režim razpolaga z 250.000 puškami, ki se vsak trenutek lahko sprožijo Žele potem bo fašizem premagan, če bodo vsi razredi v Italiji spoznali, da mora režim privesti ne samo do gospodarske desorganizacijc, temveč tudi do duhovnega in moraličnega ponižanja Italije. V sprejetem sklepu se zahteva, da se zopet združijo vse socialistične stranke pod imenom »unitaristična socialistična stranka«, kakor v času Turattija.
Nemci so že 11912 obupali nad Avstriio.
v Pariz, 21. dcc. (Tel. .Slov«) Iz memo-arov bivšega romunskega poslanika v Parizu Diamandija, ki se bodo vkratkem objavili, poroča »Action Fran<;aise«, da je nemški državni tajnik Jagow novembra 19] 2 opisoval Dia-mandiju v nekem razgovoru v Rimu Avstro-ogrsko monarhijo kot konglomerat, ki sc v modernem času nc bo mogel vzdržati, da je dediščina avstro-ogrskega teritorijalnega posestva otvorjena, ter da je romunska zahteva po Transilvaniji prav tako naravna, kakor zahteva Nemčije po nemškem delu Češke.
Mala antanta zboruje gotovo v Romuniji.
v Praga, 21. dec. (Tel. »Slov.«) V jugoslovanskih in romunskih listih se širijo razne vesti o bodoči konferenci Male antante. S kompetentnega mesta se zagotavlja Vašemu dopisniku, da so vse te vesti kombinacija, tako posebno vc«t zagrebških »Novosti« o času, kraju in programu konference, med drugim tudi o pristopu Poljske k Mali antanti. Do sedaj je gotovo samo to, da sc bo konferenca vršila v Romuniji, čas in kraj pa še ni določen.
ze z morjem.
foto aparate
In potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogerija
A. Kane sinova
l.jiihijmm. Židovska ul. 1._
Kako je zadeva s trgovinsko pogodbo
z Avstrijo.
Mariborska oblastna skupščina.
Ob 9 je otvoril zasedanje nar. obl. skupščine predsednik dr. Loskovar, ki je takoj podal besedo načelniku finančnega odseka dr. Veblatu, ki je izvajal:
Finančni odsek je imel 4 dni seje. Dva dni je pripravljal gradivo za 1. sejo, dva dni pa je pretresal predložen proračun. Delo ni bilo lahko. Odločili smo se, da moramo poleg vsot, ki jih prejmemo od Belgrada, dodati še nekaj iz svojih virov, da moremo vršiti nalogo. Ki jo Darod od skupščine zahteva, f inančni odsek je pregledal vet proračunski predlog in je izvršil na njem nekatere iz-piemembe.
Izpremembe na proračun«.
Proračunski predlog oblastnega odbora je linančni odbor izpremenil v sledečem: Nove izdatke je določil: za študij cestnih zvez 100.000 Din, za geometre 70.000 Din, za regulacijo Trnjave v Prekmurju 100 tisoč Din,
za nabavo parnega valjarja in drobilcev 1,000.000 Din,
pospeševanje kmetijstva (poleg dosedanjih 300.000 Din) 370.000 Din,
za pospeševanje brezalkoholne produkcije 80.000 Din,
vsota za zaščito dec© se je zvišala od 50.000 Din na 300.000 Din. Za izseljence se vsta/i vsota 100.000 Din,
za delavske gospodinjske tečaje 50.000 Din, za pospeševanje gradnje stanovanjskih bij 500.000 Din,
za podporo gostilničarski šoli 20.000 Din, subvencija obrtnemu šolstvu se zviša na 200 tisoč Din,
za povzdigo tujskega prometa se zviša vsota od 25.000 Din na 50.000 in se ustavi še posebna vsota za splošni povzdig planinstva 100.000 Din,
podpora dijaškim kuhinjam se zviša od 16.000 na 50.000 Din, posebej za Prekmurje Se 30.000 Din,
gledališču v Ptuju se da podpora v znesku 5.000 Din kot onemu v Celju.
Med dohodki je ra izvršil sledeče Izpremembe:
♦akso na motima vozila je izpremenil v
toliko, da ZL?ša namesto 1,990.000 le 841.000 Din. Na kinovstopnice se vpelje 25 odstot. doklada Na novo pa se vpelje davščina na električni tok in to nu .1 kw 0.02 Din, kar bo zneslo 3.600.000 Din.
Črtale so se popolnoma dve postavki ln sicer za agrarne operacije vsota 532.000 Din, ker se to delo vodi skupno z ljubljansko ob-lasljo in za vzdrževanje vodovodnih objektov vsota 375.000 Din, ker je to ostalo pod vod-<rtvom države.
Na podlagi teh popravkov znašajo sedaj Izdatki: redni Din 41,423.171.50, izredni 13,000.000 Din, vsega Din 54,423.171.50.
Dohodki: redni Din 41,423.171.50, izredni Din 13,000 000, vsega Din 54,423.171.50.
Oblastne davščine.
izgledajo sedaj bistveno tako:
t 25 cii:,tot. doklada na pridobnlno družb zavezanih javnemu polaganju računov.
2.	100 odstot doklada k davkom na tanti-Jeroe in 100 odstot doklada na »tecivarino« (kakšna pošast je to? — Vprašanje urednika.) 3. razreda, kolikor se nanaša na člane uprave društev, zavezanih javnemu polaganju računov in zadrug glede prejetih tantijem.
3.	Davek na nočni obisk kavarn preko 24. ure z Din 2,— na osebo, davek na nočni obisk barov, nočnih kavarn in drugih javnih lokalov podobne vrste preko 24. ure z Din 10,— na osebo, ter davek na kvartanje po Din 2 na osebo, brez ozira na čas. Kvartavci v navedenih lokalih preko 24. ure plačajo dvojno takso.
4.	50 odstot doklado k državni taksi na za':?.vne prireditve. Kinopodjetja plačujejo izjemoma 25 odstot. doklado.
5.	Takso na plesne vaje v iznosu od Din 600 za v?r.'< plesni tečaj do 8 tednov. Ako traja tečaj nad 8 tednov, se taksa ponovi.
6.	Takso na motorna vozila in sicer: na osebne avtomobile do 35 efekt. HP od vsakih začetih 100 kg čiste teže Din 100, od 36 HP naorej pa pavšalno takso po Din 200. Za tovorne avtomobile in priklopne vozove po Din 50 od 100 kg nosilne teže, toda taksa ne sme znašati več kakor Din 1500. Za motorna kolesa brez prikolice se plača Din 200, za motorna kolesa s prikolico se plača 300 Din letne lakse '>d traktorjev, ki se ne uporabljajo v poljedelske svrhe, se plača 1500 Din letne lakse. Avtomobili s polnimi gumijastimi obroči plačujejo dvojno takso.
7.	100 odstot oblastno doklado k državni taksi na lovske karte.
8.	10 odstot. oblastno takso na zakupnino lovišč.
9.	100 odstot. doklado k drl. trošarini na Iganje. rum in likerje.
10.	100 odstot doklado k dri. trošarini na pivo.
11.	200 odstot doklado na uvoieno vino.
12.	50 odstot doklado k drž. trošarini na vino.
13.	iuO odstot. doklado k dri. trošarini na Špirit.
Maribor, 21. decembra.
14. Davščino na električni tok v iznosu 0.02 Din oil kilovatne ure.
Proračun je realen.
Iz teh izpiememb je razvidno, kako veliko delo je imel fin. odsek. Sklicujem se na poročilo fin. referenta odbornika g. Kranjca. Bilo je nemogoče, da bi izhajali z dotacijo od države. Poiskali smo za svoje delo lastno kritje. Vsak odbornik zase bo poročal o svojem resoru. Poudarjam: Proračun je popolnoma realen, a se giba le v najnujnejših izdatkih za zgraditev samouprave. Vire za te izdat/ke je treba najti le take, ki se prostovoljno plačujejo, zato smo vpeljali take davščine.
Upravičenost novili davščin.
Proračun zdravstva je visok. Vzrok je alkohol, zato naj uosi alkohol davščino za to. Nad 1,000.000 Din na leto izdamo za alkoholne pijače, zato je nujno, da iztrebljamo preveč razvit alkoholizem. Ostale davščine so podobnega značaja. Vzemimo davek na veselja-čenje, kjer pri velikih izdatkih za uživanje lahko vsak prispeva nekaj za stroške samouprave. — Motorna vozila zelo kvarijo naše ceste. Zato naj nosijo tudi vzdrževahie stroške oni, ld uživajo in uporabljajo dotične stvari, torej motorna vozila za ceste. V tem smislu je naša uredba. — Oblastna taksa na kinovstopnice znaša 25 odstot in to radi tega, ker že dosedaj plačujejo raznih doklad v znesku 37 odstot., zdaj bodo torej plačevali 63 odstot. — Oblastna taksa k zakupnini lovišč znaša 20 odstot. zakupne vsote. Lastniki zasebnih lovišč plačujejo posebno doklado. — Nova je davščina na električni tok. Ako smo hoteli proračun postaviti na realna tla, smo morali poiskati tudi ta vir. Davek je malenkosten Din 0.02 od kw., 170—180,000.000 kvv. ur na leto. V zasebnem gospodinjstvu se porabi 15—20 kw. ur na mesec, torej niti 1 Din na mesec. Priznamo, da je s tem nekoliko obremenjena težja industrija, ki pa jim ta taksa ne bo nikaka ovira.
Davščine so pravično razdeljene. Vsi sorazmerno prispevajo, dežela in mesto, kmetje, obrtniki in industrija.
Izredne davščine za bolnice.
Izrednih potrebščin in izdatkov imamo 10,000.000 Din za zgradl>o nove umobolnice, 2,000.000 za razširitev bolnice. Razmere nas silijo k temu. Investicijsko posojilo 1,000.000 Din za drobilce in parni valjar je utemeljeno samo po sebi.
Prosim, da proračun presodite, kritizirajte ga s stvarno kritiko, da pridemo naprej z delom I
Dr. Leskova r otvarja splošno debato. Debata.
Petovar priznava, da je proračun skrbno sestavljen, je pa principijelno proti ceii osnovi proračuna, češ, kolikor nam država da, toliko storimo, in nič več. Izraža se ludi proti nekaterim uvedenim davščinam.
Lorbek: Odklanja proračun v imenu Nar. seljačkega kluba.
Dr. Miihteisen: Gospodarske razmere se niso poboljšale in le dohodnina se je deloma znižala. Je zoper vpeljavo novih davščin. Jasna mu ni postavka Rogaške Slatine. Izločiti je treba za to leto vsako investicijo. Na vsak način je treba odložiti zgraditev umobolnice. Tudi posamezne postavke bi se lahko črtale.
Grčar (socijalist) je najprej zapel labudjo pesem nad propadom sorijalistov v mariborski občini, češ da so socijalisti propadli zaradi demagogije (medklic: sociialistične! Kje imate osla?). Že uvod je bil torej zelo ponesrečen, zato je bila tudi njegova nadaljnja kritika temu podobna.
Dr. Novak. Boljši je centralizem kot naša samouprava. Kritizira, da ni proračun specificirano izdelan. Zagrozil je, da Medjimurjo odide iz mariborske oblasti, čeprav mora priznati, da so vstavljene primerne vsote za Medjiinurje. Glasoval bo proti.
Moderndorier: Odobrava vse izdatke, če tudi je za socijalno politiko le še premalo. Nikakor pa ni zadovoljen z novimi davščinami, češ da mu ni prav, da se obdavči industrija na ta način. (Ugovor: Saj je to vendar vaš sistem iz Mežice!) Zatajil se je kot komunist ir proglasil za socialdemokrata. (Medklic: Nova deklaracija!)
Na vse te ugovore opozicije je odgovarjal
dr. Ogrizek:
Mi smo od države zahtevali, da nam poleg delokroga odstopi tudi tangente. Mi tudi nismo delokroga prevzeli, dokler se niso prevzele tudi tangente. Priznati pa moramo, da so bile vse dotacije vsa dosedanja leta premajhne in so tudi sedaj. Zato je treba, da poleg teh dotacij poiščemo še nove vire. Dohodke teh novih virov bomo obdržali v svoji oblasti! Vi pa ste vpeljavnli nove davke, p" ste jih pošiljali v Belgrad. Ničesar ne bomo narodu vzeli, česar bi mu nazaj ne dajali. Ljudstvo sodi drugače ko opozicija. Ljudstvo hoče, da se produkcija in kultura dvigne, da se grade ceste in vzdržuje zdravstvo. Vi pn delate samo opozicijo radi opozicije, sij vendar zahtevate delo, ne dovoljujete pa virov.
Niti eden govornik ni predložil kakega predloga za kritje, govorili pa so vsi zoper predloženo kritje. Naš proračun je socijalon! Velike postavke so za bedne, za bolne, za deco, za stanovanjsko akcijo, posebno pa za delavce, ker se pripravljajo velika javna dela in delo jo, kar hočejo delavci in ne miloščino, za delo pa pravično plačo. Kmeta je treba podpreti, ker vse beži s kmetov v mesta, ker se na kmetih ne more živeti. In ta invazija v mesto povzroča sedaj mnogo socijalne bede v mestih in industrijskih krajih.
Opozarjam g. Petovarja, naj drugič govori bolj previdno ln naj ne opozarja, kaj.bi proti nam druge oblasti lahko obdavčevale. Hočemo pa vinogradništvo dvigniti in organizirati. — Isto je glede električnega toka, ko itak
ne zadene malega konsumenta. Vsi ste kritizirali, da smo zaščitili s § 82. veliko industrijo. Ko pa jo hočemo na drug način obremeniti, ste pa zopet proti! — Ugovori proli 10 odstot. taksi na lovsko zakupnino tudi ne držijo, saj je lov spori premožnejših. — Trošarina na pivo je upravičena, saj so se tovarnarji kartelirali, saj pivo dela najhujšo konkurenco vinogradništvu. Splošno pa prosim za stvarno kritiko, da ne bo naša skupščina izgubila svojega ugleda. (Živahno odobravanje.)
Glasovanje.
Ko je dal predsednik dr. Leskovnr proračun na glasovanje, je glasovala proti vsa opozicija.
Ob 4 popoldne specijalna debata.
Ljubljanska oblastna skupščina.
Na seji ljubljanske oblastne skupščine dne 19. decembra t. 1. so se stavili sledeči predlogi:
Posl- Arnež in tov. radi razširjenja električnega omrežja v radovljiškem okraju na
občine Laucovo, Kamnogorico, Dobravo in Kropo.
Posl. Planine in tov. radi zveze ceste iz Besuico do Podblice in sprejetja med deželne ceste II. vrste.
Posl. Jan in tov. za napravo železobetou-skega mostu čez Radovno v Krnici, radi naprave železobetonskega mostu na deželni cesti I. razreda čez Radovno v občini Gorje., radi poprave po povodnji razdrte ceste IL razreda od vasi Bitnje do Jereke v Bohinju.
Posl. Perme in tov. zaradi zgraditve nove ceste za boljšo železniško zvezo na železniško postajo Grosuplje.
Posl. Gostinčar in tov- v zadevi podporo vodovodnim zadrugam v Vižmarjih in V&š&h za popravo, oziroma napravo vodovodov.
Posl. Oblak in tov. za zgradbo deželne ceste Laze—Unec pri Rakeku.
Posl. Pevec in tov. glede regulacije potoka Temenica — Velika Loka — Kamni Potok — štelan — Trebnje, glede podpore za popravo občinske ceste Dolnja Sevnica—Gorenja vas—Zagorca, okraj Novo mesto.
Posl. česnik in tov. glede ureditve potoka Težka voda— Pod Regcrčo vasjo pri Novem mestu, glede razširitve ceste med Ločno in Novim mestom pod tokozvanim Ločenskim klancem.
Posl. Kastelic in tov. glede napeljave električnega toka iz elektrarne v Zagradcu v Žužemberk, Ambrus in Šmilicl, glede zgradbe vodovoda Ambrus, Zvirče, Prevole, Hinje.
Dohodnina.
To je trenutno najhvaležnejša kost SDS-sarskih demagogov. Ko so sedeli v vladi, so ta davek zviševali, ga eksekvir&Ii do skrajnosti, tirali ljudi na bobeu in beraško palico in niso storili niti koraka za njegovo omiljenje. Sedanja vlada je stvar izboljšala, dohodnino omilila, eksistenčni mjnimum zvišala, mnoge krivice popravila. Zadnja seja ministrskega sveta se je postavila na stališče, da se dohod-I nina v novem zakonu sploh odpravi. Storilo se je torej vse, kar je sedaj storiti mogoče. Toda licitantom SDS to ni dovolj. Njim, ki so si v zgodovini davčne politike sami vtisnili pečat eksekutorja, ni dovolj, da se stori to, kar je mogoče, oni zahtevajo nemogoče, da se dohodnina odpravi že s 1. januarjem 1928, torej sredi proračunskega letal Kje bo država dobila dohodke, ki bi izostali, če bi odpadla dohodnina, zato demagogi ne vprašajo. Naj vpijejo! Narod jih pozna, da so isti, ki so ekse-kutorje pc fljali v hiše in je naši stranki hvaležen, da je pod njeno vlado minila tista žalostna doba.
»Narodova« resnicoljubnost.
Kakor smo včeraj poročali, je bil proračun ljubljanske oblastne skupščine sprejet deloma soglasno, deloma z vsemi proti petim glasovom. Izrečno je treba ugotoviti, da so tudi samostojni demokrati glasovali za več postavk in oddelkov proračuna. Če sedaj »Na- ' rod« zavija in polvarja tako, da govori samo o klerikalni večini, je to samo znak, da so poslanci SDS v oblastni skupščini vendarle nekaj pametnejši, objektivnejši in resnicoljub-nejši kot pa je časopisje njihove stranke.
»NARODOVA« MODROST V PRAKSI.
»Narod« jev čerpj privlekel iz Belgrada veliko ogorčenje nad postopanjem ministra za socialno politiko dr. Gosarja, ker je pritegnil k reviziji zakona o zaščiti delavcev samo par »klerikalnih eksponentov«. Kako strašno mora biti to ogorčenje, se vidi že iz tega, da o tej reviziji v ministrstvu sploh ničesar nc vedo. Vršila so se pa posvetovanja o reorganizaciji zavarovanja delavcev. K tej stvari je pa vsakdo imel že celo leto priložnost povedati svoje mnerje. »Narodovo« ogorčenje ne sega preko Knafljeve ulice v Ljubljani, pa še tam je le dokaz popolnega nepo^.nanja stvari in za »Narodove« kroge značilno pojmovanje socialne politike. Razen »Narodovih« ljudi pa vsa država s spoštovanjem in priznanjem gleda na delo ministra dr. Gosarja, ki z močno roko odstranja silne napake, ki jih je v socialni politiki zagrešila SDS in pa režimi, v ka.enh je sodelovala ta stranka.
Poslanik Milojevič zapusti danes Dunaj.
▼ Dunaj, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanski poslanik dr. Milan Milojevič zapusti danes Dunaj, kjer je deloval štiri leta, ter se vrpe v Belgrad, da prevzame svoj poslaniški mandat v narodni skupščini. V intervjuju v »Neue Freie Presse« se danes poslavlja od Dunaja, ki ga zapušča s težkim srcem. Tudi Dunajčani zelo obžalujejo njegov odhod, ker se je v času njegovega uradovanja izvršilo zbližanje obeh sosednjih držav, posebno na trgovinskem in gospodarsko-političnem polju. Posebno pa dunajska jugoslov. kolonija izgubi z njim zvestega prijatelja in protektorja.
Papež podelil baret novim kardinalom.
v Rim, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Ceremonija podelitve bareta novoimenovanim kardinalom Lepicieiu, Roubeau, Binetu in Szercdyju, ki jo je v konzistorijalni dvorani izvršil sam papež, je bila nenavadno slovesna. Prisotni so bili: kardinal državni sekretar Gaspari, nadškof Pisane iz Hotzingena, madjarsko poslaništvo, sorodniki Sv. očeta, številni člani pre-lature in odposlanstvo madjarskih magnatov, med njimi grofa Bathiany in Palffy. Največja pozornost se je posvečala kardinalu Szere-dyju. Potem, ko je kardina] Lepicier imel nagovor na nove kardinale, je povzel besedo Sv. oče sam in individualno opisoval življenje novih kardinalov, pri čemer je z očividno naklonjenostjo posebno govoril o Szeredyju, katerega je imenoval Benjamina sv. kolegija. Nič manj kot trikrat je govoril o njem in opisoval delovanje Szeredyja v Rimu, kjer si je pridobil velik ugled. Pripomnil je, da je Madjarska lahko ponosna nanj, dalje da je bila Madjarska več stoletij trdnjava l^rščanske vere in kulture. Svečanost je na vse prisotne napravila velik vtis.
b> S
ZAPRTI V GLEDALIŠČU - NATO USMtt-ČENI.
v Moskva, 21. dec- (Tel. >Slov.<) Iz Kantona se poroča, da je bilo usmrčenih 350 delavcev, ki so jih imeli zaprte v nekem gledališču. Položaj v Kantonu se radi bližajočega protinapada vedno bolj poostruje. Ameriško poveljstvo v Manili je v bližini Kantona koncentriralo mnoge vojne ladje, da sprejmejo na krov ameriško kolonijo.
Druga diotomatinja na svetu.
v Pariz, 21. dec. (Tel. >Slov.<) Nankin-ška vlada je poverila gdč. dr. Sument-Šeng važno diplomatsko misijo v najvažnejših evropskih glavnih mestih. Mlada dama je na pariški Sorboni študirala pravo in napravila doktorat Ko je južna armada vkorakala v Šan-ghaj, je bila imenovana za vrhovnega sodnika tamošnjega ozemlja, ter je na tem mestu vedno kazala protikomunistične tendence.
70 urni smrtni boj.
v Newyork, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Po 70-urnem mučnem smrtnem boju je zapadlo smrti 6 mornarjev, ki so zaprti v potopljeni podmornici, ker je silen vihar na morju onemogočil vsa rešilna dela. Dvignjenje podmornice se bo moralo morda odgoditi do spomladL
Ba!dwin vidi v orožju garanta miru.
v London, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Na pismo bivšega državnega podtajnika Pensomby-ja, ki je naslovljeno na Baldvvina in ki ima 129.000 podpisov z izjavo, da podpisani ne bodo vršili vojne službe ali podpirali vlado, ki bi vodila vojno, je Baldvvin odgovoril s pismom, v katerem kot posledico te pretnje pro-rokuje polom Društva narodov in pogodb z Locarnom vred. Ce bi se Angliji vzela njena sila in če bi se razorožila, ne bi mogla biti več garant miru. Zgubila bi svoje kolonije, v državi pa bi nastala lakota in brezposelnost
TUDI NEZAUPNICA LIBERALCEV ODKLONJENA.
v London; 21. dec. (Tel. >Slov.<) Nezaupnica liberalcev radi slabe agrarne politike vlade je bila v poslanski zbornici odklonjena z 257 glasovi proti 107 glasovom.
Poroka r Rimu,
v Rim, 21. dec. (Tel. >Slov.«) Po informacijah »Gazetta del Popoloc l>o prihodnjo spomlad, najbrže maja poroka italijnnskega presloloiuisieduika z belgijsko princozuijo Marijo Jose.
Slovenska Orlica.
Naša javnost ceni delo Slovenske orliške zveze edino-ie po javnih prireditvah t. j. po telovadnih nastopih njenih članic. Teh pa je zelo malo, kvečjemu eden, dva na leto, zato Je pa tudi povsem neznano notranje vzgojno-iaobraževalno delo le ženske organizacije in je dobro, da ga naša javnost spozna vsaj v glavnih obrisih. Podrobno delo pač poznajo lam. kjer imajo v vasi, v župniji Orlice svoj krožek in tukih krajev je zadnji čas po številu prekoračena že prva polovica druge stolice. Toda naši javnosti o Orlicah to-le poročilo!
Prve početke orliške organizacije
zasledimo že ob času dr. Kreka, ki si je v svojem vsestranskem socijalnem programu začrtal tudi močno žensko organizacijo. Bilo je to še pred vojno, ko so se v okviru Slov. kršč. socialne zveze in izobraževalnih društev pričeli ustanavljati telovadni odseki za moško mladino. Poleg teh moških telovadnih odsekov so tu pa lam nastali tudi ženski telovadni odseki, a v tako omejeni obliki, da to dejstvo pri sedanjem razvoju orliške organizacije pride komaj še v poštev. Zdelo se je, da močna ženska organizacija, ki bi si začrtala jasen in določen program na načelih katoliškega svetovnega naziranja, še nima tal med naini in da kullurne razmere zanjo še niso dozorele.
Pomisleki proti ustanavljanju ženskih telovadnih odsekov soH se v javnosti pojavili tudi zaradi lega. ker se je prvotno v njih gojila le telovadba in je izgledalo, da so te-lovadkinje samo nekak privesek in kopija orlovske Iflovadne organizacije in da jim je edini in končni cilj le telovadba in skupni javni nastopi.
L. 1909. so si članice ženskih telovadnih odsekov nadele ime
»Orlica«.
Prvič so v širši javnosti nastopile ob IV. katoliškem shodu leta 1913. Na dvorišču nekdanje domobranske vojašnice je tedaj poleg 13 čeških nastopilo tudi 32 slovenskih Orlic
Kakor povsod, je vojna tudi razvoj orliške organizacije ustavila in tudi njeno stališče do javnosti povsem izpremenila. Začelo se je po vojni povsem novo delo s popolnoma drugega vidika. Na to je vplivala zlasti nova državna oblika, ki nam jo je prinesel konec vojne. Z vso ljubeznijo do
nove svobodne domovine
se je slovensko ženstvo oprijelo novih kulturnih nalog. Jasno je, da je orliška organizacija takoj zbrala svoje vrste in jih postavila kol prve delavke na razpolago novim podjetjem. Agilatorična sila, požrlvovalnost in vztrajnost članic se je pokazala v polni meri. Potrebo, da se ustanovi močna kulturno-vzgojna ženska organizacija, so uvideli tudi tisti, ki so vse doslej trdili, da je organiziranje ženstva nepotrebno.
Ker se je izkazalo, da najuspešnejše delujejo tisti ženski odseki, ki goje tudi osamosvojitev orliške organizacije od moške ter se je 6. sept. 1919 vršil ustanovni občni zbor
Orliške zveze.
Prva predsednica je bila Cilka Krekova, prva načelnica Kani Černičeva. Ta dan pa je bil tudi dan, ko je Orliška zveza krenila v ono smer, ki odgovarja pravi ženski organizaciji. Ze kullurno-vzgojni program, ki si ga je tedaj začrtala, se je oziral na vse poklicne naloge, ki jih ima vršiti slovensko ženstvo. Na vsakem ol)čnem zboru je bilo treba ta kulturno-vzgojni načrt izpopolnjevati po zahtevah splošnega kulturnega razvoja v našem narodu, ki je lako nagel in vsestranski, da more slediti
njegovim vsakokratnim zahtevam le prožna in ekspanzivna organizacija. In kot taka se je izkazala Orliška zveza vseskozi. Ze
način orliške organizacije
je tak, da se da prilagoditi najraznovrstnej-šim prilikam Kot centralni organ deluje predsedstvo Orliške zveze, s sedežem v Ljudskem domu v Ljubljani kot malica vseh orliških krožkov v Sloveniji (ljubljanska in mariborska oblast). Kot njeni pomožni organi delujejo orliške srenje (28 po številu), ki vzdržujejo slik med krožki in centralo. Vsaki srenji je dodeljenih največ šest krožkov.
Predsedstvo Slov. Orliške Zveze tvorijo: predsednica, ki zastopa organizacijo na zunaj; podpredsednica, ki isto nadomešča; načelnica, ki vodi in oskrbuje telovadni del v organizaciji (telovadne tečaje, izpite, telovadne tekme, javne nastope); odbornica za prosveto, ki vodi prosvetno delo v organizaciji (prosvelno-socialne tečaje, izpite, prosvetne tekme); odbornica za organizacijo, ki ima v rokah organizacijsko delo in izobrazbo (organizatorične tečaje, revizije vseh podrejenih edinic); tajnica, ki vodi ves pisemski stik med predsedstvom in včlanjenimi edlnicami ter blagajni-čarka.
Vse te odhornice si sestavijo pododbore, v katerih se zbira po šest do osem članic; na ta način se vrši delitev dela. ki pa je obenem tudi bolje izvršeno, kot bi zmogle to posameznice.
Na isti način so sestavljeni tudi srenjski in krožkovni odbori.
Članstvo v orliški organizaciji je razdeljeno v članice in naraščaj. Članica postane dekle z donolnjenim 16. letom (po 30. letu ali po poroki je starešinka): naraščaj pa tvorijo deklice od 7. do 16. leta. Ker zahteva vsaka razvojna doba posebno vzgojo, je naraščaj ločen v mladenko (12. do 16 leta) in gojonke (7- do 12. leta). Iz tega je razvidno, da se v orliški organizaciji lahko udejstvuje ženstvo vsake starosti in — kakor razvidno iz kulturno-vzgojnega programa — tudi vseh stanov.
Ta
Kulturno-vzgojni program
se ozira na vse naloge, ki jih ima žena vršiti doma in v javnosti. Razširjanje in poglabljanje splošne ženske izobrazbe po raznih napravah, ki so se tekom časa udomačile v organizaciji, je glavna točka tega programa. V dosego tega smotra se poslužuje orliška organizacija raznovrslnih sredstev. Vsako leto priredi v večjih krajih prosvetno-socialne te-
lO
O
čaje za svoje članice, a se jih udeležujejo tudi lahko članice sorodnih organizacij in tudi neorganizirano ženstvo katoliškega svetovnega naziranja. Na teh tečajih se v predavanjih in v prostih razgovorih obravnavajo vprašanja o stališču žene v javnosti, o ženskem pravnem varstvu, o pravicah in dolžnostih žene kot javne delavke, državoznanstvo, socijalna, karitativna, gospodarska in gospodinjska vprašanja itd.
Za članice so obvezne
vsakoletne prosvetne tekme,
za katere morajo predelati snov iz' splorne ženske izobrazbe, iz dekliške vzgoje, iz gospodinjstva, iz vzgojeslovja, iz zdravstva, i?, državoznanstva, iz organizacijske izobrazbe, govorništva, deklamacije in pelja. Vsa la snov, ki se od leta do leta razširja v koncentričnih krogih, izide vsako leto v posebnih
knjižicah Orliške knjžnice.
Članice krožkov se v svrho organizacijske izobrazbe udeležujejo vsako leto
organizacijskih tečajev,
na katerih se obravnava zgolj organizacijska snov. Ob koncu teh tečajev so obvezni izpiti za udeleženke iz celotnega organizacijskega poslovanja.
Prav tako se vrše vsako leto
tekme iz telovadne tvarine,
ki so merilo, je-li krožen sposolien za javni nasiop ali ne. Krožek, ki bi se odtegnil tem tekmam, ne sme javno nnslopiti. — Od izida I teh tekem je odvisno tudi udejstvovanje članic in krožkov pri akademijah in javnih manifestacijah.
Kdor ima opravka z vzgojo, ve, da gre i duševna in telesna izobrazba roko v roki; ta tudi razume, zakaj je z duševno izobrazbo vzporedno tudi vežhanje telesa. In le ona članica orliške organizacije vrši svojo dolžnost popolno, ki ne zanemarja niti prve niti druge. Vsi vemo, da javni nastopi niso za-i bava. Koliko skritih žrlev in samopremage je treba, da poslane javen nastop res veličastna manifestacija katoliških ideji
Takoj v počelku svojega delovanja si je Orliška zveza postavila tudi skrb za
izobrazbo kmetskih žen in deklet
v gospodinjstvu na svoj program. Saj je tovrstna izobrazba za prosvetno, gospodarsko in zdravstveno povzdigo našega naroda največje važnosti. V to svrho je pričela Orliška zveza prirejati kmetijsko-gospodinjske tečaje. V 10 lednih si žene in dekleta, ki obiskujejo tak tečajj, pridobe potrebnega znanja za vešče
Načelnice krožkov Slov. orliške zveze na telovadnem tečaju 22. do 26. novembra 1926.
io popusta
do 31. decembra prt moški In damski konfekciji
Gričar & Mejač
Selenburgova ulica 3._
izvrševanje gospodinjskih nalog in teoretičnih naukov, za vsakdanje potrebe v hiši. Prvi tak tečaj je otvorila 2. jan. 1924 v Cerknici; istega leta Iudi še v Starem trgu pri Ložu in v St. Pavlu pri Preboldu in v Zirih; 1. 1925.: v Sodražici, v Kranju (večerni kuh. tečaj), v Poljanah nad školjo Loko (I. tečaj); leta 1926.: v Poljanah (11. tečaj), v (Jorjah, v Moravčah, v Zagorju ob Savi, v Dolu pri Hrastniku, v Hrastniku, na Krki (I. tečaj) in ? Javorju nnd Skofjo Loko. V poletju tega leta se je vršil en večerni kuharski lečaj v Škofji Loki, dva pa v Ljubljani. L. 1927. so se vršili kmetijsko-gospodinjski lečaji: ua Trati nad Škofjo Loko (I. tečaj), na Bledu, v Preddvoru, v Hovlah, na Krki (II. tečaj), v Radečah pri Zid. mostu (L tečaj) in v poletju večerni kuharski lečuj v Celju. Pravkar se vršila še tečuja na Trati (11. lečaj) in v Radečah pri Zid. m. (II. tečaj). (Za pobožično dobo je prijavljenih še 5 tečajev.)
Da more uspešneje vršiti to izobraževalno delo, pa izdaja Slov. orliška zveza tudi razne publikacije. Od 1. 1923. dalje izdaja dejtliški list
»Vigrcd«,
kl se ga pa vedno bolj oklepajo tudi žene, ker manjka ženskega lista na kal. načelih in skuša >Vigred< zamašiti to vrzel. Mesečno izhaja tudi priloga za ročna dela v lem listu.
L. 1923. so začela izhajali
»Predavanja z a dekliške sestanke.«
Dekliški sestanki so namreč duša vsakega or« liškega krožka; v njih se obravnava vsa izobraževalna snov, ki je predpisana članicam za obdelavo iu prilastitev; zalo so v > Predavanjih«, ki so izšla v 9 zvezkih in obsegajo 35 predavanj, obrazložena vsa tozadevna vprašanja.
Orliška zveza je izdala 1. 1925. tudi knjigo »Mati vzgojiteljica«, ki je v več tisoč izvodib našla pot do slovenskih mater.
Za zaposlitev naraščaja izdaja četrtletno
list
»Naraščajska voditeljica«. Vsakoletno pa izideta najmanj dva zvezka Orliške knjižnice, ki vsebujeta vso snov za prosvetne in telovadne tekme članic, mladenk io gojen k.
Pripomnili je treba, da vse prosvetno, or» ganizacijsko in telovadno delo v orliški organizaciji vrše izključno le ženske moči, Inko v centrali, po srenjah in po krožkih, izvzemši duhovnega vodjo (duhovnika), ki je dodeljen vsaki orliški edinici za svetovalca v versko moralnih zadevah.
Iz navedenih kratkih podatkov je razvidno delo, ki ga vrši orliška organizacija med slovenskim ženstvom in s tem na slovenskem narodu.	x> y
To poročilo bo gotovo vso naša javnost z najlepšim zadoščenjem vzela na znanje Saj smo vsi vedeli, da je orliška organizacija vzorna in strumna šola naših deklet, toda da je delo v nji tako globoko in vsestransko, to je bilo naši široki javnosti vsekakor neznano. Dnnes lahko rečemo, da je naša slovenska orliška organizacija ena najvažnejših in za narodno kulturo najzaslužnejših ženskih organizacij v Jugoslaviji.
Darila za Boži« In Novo leto
po in žitnih eenah rokav ce, nogoviee, iepni P"bc'. kravn-e, f no dnmsko triko perilo, dišeča mila, torbice, Mpke — pri
3cfip Pete'inc, Ljubljana
blisii Pn-SiTiiovena npomeniak
Magajna Bogomir:
Žuonik Simon.
(Božična slika iz Primorja.)
Bilo je v tistem tednu nekako težko razpoloženje nad vso dolino. »Samo malo, malo solnca naj bode,« so prosili ljudje, da bo vsaj dolina vesela, če že mora ubija duše. Božični čas je, spomin rojstva velike Besede, ki je postala meso, da bi lahko govori la sužnjem. Bil je čas velike Besede, nsd katero kriči zlo, greh in hudič ob koncu drugega tisočletja po njenem rojstvu.
V	predvečer božičnega dne smo se zbrali pevci v zupnikovi godbeni sobi — dekleta in fantje in otroci, mlada kri, ki bi morala v tem času vriskati v zanosu velikega veselja. Zunaj je vreščula burja, butala v dveri, grabila steklo na oknih in ga stresala, da je zamolklo odmevalo po prostoru. Vrtinci belega sneženega peska so se dvigali do bledikastega sija, ki ga je metala petrolejka skozi okno v noč in so luli kot čudna belkasta senca, kot smrt, zavita v belo plalno, v katerem pleše, pleše v prija/no vabilo.
V	sosednji sobi je umirala pevka Marija, župnikova sestra. Zdajpa'daj smo slišali vzdih, ki je bil kot iz drugega sveta in strah »e je polaščal naših src.
Umira pevka Marija, umira tisti čudoviti | »rebrni glas, ki je omamljal lepote željne duše, tieta naša dobra prijateljica, kj ima dobre j
piave oči, ki so kot pogled angela in nebesnih sinjin.
Umirala mu je sestra in vsi smo vedeli, da bo na svetu le nekaj minut a vendar je prišel kot navadno pred vsako mašo. Pred cerkvenimi vrati smo stali in čakali, kdaj bo odprl cerkovnik vhod v stolp, po katerem vodijo stopnice na kor. Ni bilo besede med jami in na tihem smo se bali, da bi prišel, pa je prišel kot navadno z istim pogledom, z istim drobnim smehljajem na ustnicah, stisnil vsakemu roko.
»Pojdite, otroci moji, preizkusili bomo ?e enkrat, da ne ho pomote na koru.« Učil je petje sam in med njegovo mašo smo prepevali na koru brez pevovodje. Iz.za črnih dni je obubožala fara in ni megla plačevati pevovodje več.
Spogledali smo se in mu sledili molče v župnišče. Ko smo dospeli v pevsko sobo, se je iz druge zaslišal vzklik, čudno žalosten, čudno skrivnosten. Župnik je prehledel za hip a v naslednjem trenutku mu je zopet legel nasmeh na ustnice.
»Po.dem par minut k njej. Počakajte!«: Med tem časom je tulila burja, hripavo, joka-j/»če kot strah. Vrnil se je.
»Pojmol Pojmo sveto noč!«
»Ali bi raje ono, težko, Premrlovo,« je vprašal Jože Sila, »slabo jo znamo še.«
»Pojmo sveto noč,« je rdgovoril župnik in zopet mu je igral tinti čudov.ti nasmeh na U?Uiič*ii.	j
Spogledali smo se in razumeli vsi.
Težko kot svinec so nam bile duše, težje od svinca bridkost, župnik Simon pa se je smehljal.
»Ali hočete note?«
»Znamo brez njih,« smo odgovorili.
Sedel je k harmoniju. V siju petrolejke mu je bil obraz bel kot sneg. Prsti so mu plavali nad tipkami kot da potujejo v daljne, daljne, temu svetu nepoznane, nerazumljive pokrajine in melodije so polagoma prešle v tisto čudovitulepo, s katero smo zapeli tudi mi, tiho, boječe, kot da nam jokajo duše. »Sveta noč, blažena noč, vse že spi, je polnoč.
SPAVAJ, DETE SLADKO... SPAVAJ, DETE SLADKO...
SPAVAJ, DETE SLADKO...
»Pojte naprej, čemu jokate,« se je razburil župnik, »pojte naprej, vam pravim.«
Gledali smo se. Nekatera dekleta so se stisnila v kol. Takrat je zaropotalo nn vrala, strašno, zamolklo, strašnejše od hreščeče burje ob hiši.
»Apri, prete!«
Vstal je velik in ponosen in cdprl vrala. Črni ljudje so stopili v seho s puš nm| v rokah nn sveto nož. Prvi uiued njih jo odvil .papir , iu uiiui.	J
»Po nalogu gospoda župana vain prepovedujemo peti nocoj in odslej za vedno v je-ziku tu jerodcev...« Cital je in čital, župnik pa ga je gledal in se sn ehljal in ko je črni mož prebral do konca se je ozrl kot v zadregi naokrog.
»Ste razumeli, župnik?«
»Sem,« je odgovoril naenkrat temno. »Sem, izvolile napraviti še hišno preiskavo?«
»Kaj,« je vprašal črni človek zučudeno.
Mesto odgovora je župnik Simon odprJ vrala v sosednjo sobo.
Onemeli smo vsi v čudnem veličistju, da, tudi črnj možje, ki so nosili puške v rokah, so obstali brez. besede na mestu.
Marija je ležala nn postel ji obdana od go. rečili svečk, čudovito leipn, rdeča še. kot da je umrla roža iz. pomladi naših polj. Na ustn cah ji je ležal n?smeh isti in enak kot oni na ustnicah gospoda brata Simona...
...SPAVAJ, D ISTE SLADKO!... isto večno srebrno pesmico na ustnicah.
»Mnje kraljestvo ni od tega sveta, ni, ni cd tega sveta,« je šepetal župnik kot v sanjah. Črni možje so odhajali nemo, brez. besede.
Odšli sino pevci na kor. Župnik je ma-ševal. Kljub črni burji, ki je tulila zunaj, je bil dvor le prepoln in ljudje so pričakovali Besedo, ki jo bo priklical župnik na oltur. Jaz pa sem z drugimi pevci pel U*to noč kot na bcin ual nikrtar VPČ.
Dnevne novice
t Dr. Janko Babnik.
1
Včeraj ob 8. uri zjutraj je umrl na posledicah irrtvouda, ki ga je pred meseci zadel, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Janko B a b n i k. Dr. Babnik je bil ena najmar-kantnejših slovenskih osebnosti, odličen pravnik, v službi strogo objektiven, kot predstojnik izredno prizanesljiv in pravičen. Rojen je bil dne 9. maja 1861. v Ljutomeru. Gimnazijske študije je končal v Mariboru, pravni doktorat pa je napravil 1. 1884. na Dunaju. Nato je služboval po raznih sodiščih v SloveniH, dokler ni bil premeščen v pravosodno ministrstvo na Duraj, kjer je avanziral do ministrskega svetnika. L. 1918. se je vrnil v Ljubljano, kjer je kot upravitelj oddelka za pravosodje organiziral pravosodno upravo v Sloveniji, leta 1923. pa je postal predsednik višjega sodišča v Ljubljani. Kot produktiven pisatelj in kot visok pravdni furtkcijonar si jc pokojnik pridobil za slovensko pravosodje tako pod A/strijo kakor tudi v Jugoslaviji obilo neprecenljivih zaslug. Več o njegovem življenjskem delovanju priobčimo jutri. Pokojnemu dr. Janku Babmku naj velja trajen hvaležen spomin vseh Slovencev.
Siovsnska duhovšena za slovensko vseučilišče.
»Vzajemnost«', ljubljanska in mariborska,
stanovski društvi duhovnikov, sta proti okrnitvi slovenske univerze poslali g. ministru prosvete, rektoratu ljubljanske univerze in vsem parlamentarnim klubom sledečo izjavo:
Slovenska duhovščina, čije vzvišeno zva-nje gre za tem, da dvigne slovenski narod na najvišjo stopnjo krščanske kulture, vidi v popolni slovenski univerzi edino zdravo in solidno bazo za dosego tega cilja. Samo narodi Z najvišjo intelektualno peršpektivo so sposobni za popolno ostvaritev Kristusovih idealov v vseh panogah človeške kulture. To intelektualno višino more dati narodu samo popolna univerza.
S takim pojmovanjem ostane slovenska duhovščina zvesta tisočletni tradiciji katoliške cerkvc, ki se je od nekdaj udejstvovala kot učiteljica narodov ter jim poleg neštetih srednjih in ljud-kih šo! ustvarila nad 40 univerz.
Slovenska duhovščina pa vidi nadalje v ustvaritvi slovenske univerze tudi krono svojega dosedanjega dela za narod. Zvesto je stala v preteklem času na braniku slovenske narodne kulture in omike. Ravno duhovščina je bila v burnih časih edina varuhinja in brani-teljica slovenskega jezika.
Zato duhovščina z veseljem opazuje, kako naša univerza kot naivšie kulturno žarišče toplo in bla^odemo £o*i in ogreva našo slo vensko :ndividualnost. Duhovščina vidi. kako je vse naše kulturno življenje ožje in ožje spojeno z narodno univerzo.
Zato slovenska duhovščina, ki je z narodom naiožie združena, dviga svoi svareči flas proti katerikoli okrnitvi na*«- univerze ali katerihkoli njenih delov ter kliče slovesno vsem poklicanim varuhom države: pustite naši univerzi miren razvoi! Ne žu<*arte r ukrnitvijo po-saimTvh fakultet, 'emveč daite 'i oolno mo*nost razvoia. Potem bo naš narod postal od!:čen nosite'j krščanske kulture in s te« tudi močna opora na*e ljubljene kraljevine SHS.
Ljubljana-Maribor, dne 12. dec. 1927.
Za slovensko duhovščino: »Vzajemnost«, društvo duhovnikov ljubljanske škofije:
Dr. Tom. Klin ar, t. č. predsednik.
Mat. Vilfan, t. č. tajnik.
»Vzajemnost«, društvo duhovnikov lavantinske škofje v Mariboru;
Martin MaLek, t. č. predsednik.
Dr. Cukala, t. č. tajnik.
Štiridesetletni zdravniški iuoiiei.
Dr. Julij Dereani, okrožni zdravnik v Kamniku in v letih 19? 1. do 1921. tamošnji mestni župan, obhaja v torek, dne 27. decembra svoj štiridesetletni zdravniški jubilej. Rojen v Žužemberku dne 20. dec. 1861 je izvršil srednjo šolo v No%em mestu z odliko, na Dunaju medicino. Dre 27. decembra 1887 je vstopil kot sekundarij v deželno bolnišnico v Ljubljani, od koder se je preselil 1. 1889. v Kamnik kot okrožni zdravnik, kjer izvišuje svojo prakso že 38 let.
Dr. Julij Dereani ie danes najstarejši okr. zdravnik v ljubljanski oblasti, visoko spoštovali v mC9tu in po vsem okraju zbog svoje *dravni5ke spretnosti, neumorne in požrtvovalne delavnosti, velike postrežljivosti in milosrčnosti do ubožcev-bolrikov.
Preprltajte se, da kupite najceneje
zimske suknje
dolge in kratke pri Fren Lukič, Stritarjeva 9.
Dr. Julij Dereani je odličen somišljenik SLS. Ko je Slovenska ljudska stranka v Kamniku dne 27. oktobra 1911 izvojevala pri občinskih volitvah zmago na celi črti, to je v vseh volivnih razredih z vsemi svojimi kandidati, odborniki in namestniki, izvolil se je dr. Julij Dereani dne 14. decembra istega leta soglasno mestnim županom.
Dr. Julij Dereani se ie poprijel v tedanjih težkih financijelnih razmerah županskega poslovanja z vso energijo ter kmalu dokazal svojo veliko spretnost in umevanje za razmah gospodarskega dela v povzdigo mesta. 2e leta 1912. meseca decembra se je vpeljala v mestu in predmestjih električna razsvetljava, nadalje razširila cesta na južnem in severnem vhodu v mesto, postavila mestna tehtnica in izvršila mnoga manjša javna dela, ki svedoče o izredni agilnosti tedanjega mestnega župana. Zal, da je svetovna vojska njemu preprečila nadaljnjo izvršitev zasnovanega načrta zlasti glede šolstva. Želimo priljubljenemu in vrlo zaslužnemu jubilantu, da bi v isti telesni in duševni žila-vost., kakor danes, obhajal tudi petdesetletnico svojega vzvišenega zvanja!
KOLEDAR.
Četrtek, 22. decembra. Demetrij in Hono-rat, Cenon. Najkrajši dan: 3 ur 26 min., in najdaljša noč: 15 ur 34 min. Začetek zime ob 9. uri 18 minut zvečer. Solnce stopi v znamenje divjega kozla Solnce izide ob 7.47 zjutraj in zaide ob 4.13 popoldne. Zora se zasvita ob 5.52 zjutraj. Popolna tema ob 6.06 zvečer.
Dunajska vremenska napoved za 22. december: Predarlska. Tirolska, Salcburška: Rastoči južni veter; Spodnja in Zgor. Avstrija: omiljenje mraza z jugovzhodnimi vetrovi. — Južne Alpe: Oblačno, sneg, višja temperatura.
ir 501etnico rojstva obhaja danes g. Karel Č e r i n , inful. prošt v Novem mestu. Neumorno delavnega gospoda in gorečega duhovnika naj ohrani Bog še dolgo vrsto let.
ir Duhovniške vesti v lavantinski škofiji. G. nadžupnik in zlatomašnik Janez Lenart pri Sv. Martinu v Slovenjgradcu je imenovan za častnega kanonika. G. kaplan Ant. Karo v Šoštanju pride za arhivarja k ordinarijatu v Maribor. G. Radovan J oš t, korni vikar mariborske stolne cerkve, odide v zagrebško nadškofijo. — Prestavljen je g. kaplan Janez Breznik od Sv. Urbana pri Ptuju v Šoštani.
ir Opozarjamo na nolit;čno - gospodarski tečaj v Novem mestu, ki bo 27., 28. in 29. t. m. Naj ne bo župnije in občine novome*fltega okraia. ki ne bi poslala na ta tečaj nekaj zaupnikov. Hitite s prijavami. — Tajništvo SLS v Novem mestu.
ir Zgodovinski dnevi. 20. decembra 1837 se je rodil Anton Foerster, slovenski skladatelj. — 1355 je umrl srbski car Dušan. — 1805 se je rodi' kemik Th. Grahatn. — 1897 je Rusija zasedla Port Artur. — 1910 je bila v new-vorški električni centrali silna eksolozija, katere žrtev je bilo 300 oseb. — 1845 je umrl slovenski pisatelj Anton Krempelj. (Prešernova zabavljica: Nisi je v glavo dobil, si dobil le slovenščino v kremplje, duh preonemčeni slab, voljni so kremplji bilf.) — 1812 se je Napoleon I. vrnil po zgubljeni vojski z Rusijo v Pariz. — 1904 je bil prodan Nemcem Slomškov rojstni dom na Ponikvi. — 21. decembra: 1874 se je rodil italijanski komponist Lor. Perosi. — 1908 je umrl slovenski komponist dr. Benjamin Ipavic. — 1773 se je rodil botanik R. Brown. — 1890 je umrl danski komponist Niels Wilh. Gade. — 1375 je umrl italijanski pisatelj Giov. Boccac<;io. — 1639 se je rodil francoski dramatik Jean de^Racine. — 22. decembra: 1819 se je rodil komponist Franz Abt. — 1902 je umrl psihiater R. baron Krafft-Ebing. — 1910 je zgorelo Verdijevo gledališče v Milanu. — 1912 so nastale ob Črnem morju velikanske krajepisne spremembe, razpoke in novi otoki.
ir Plačilni bloki za naročnino na naše časopise so cen|. gg poverjenikom na razpolago in se na željo do.pošljejo večji (po 100) ali maniši (po 50 listov) v poljubnem številu. Zadošča dopisnica na upravo »Slovenca«.
ir Smrtna kosa. V trgu Podčetrtek je 19. t. m. umrla, zadeta od kapi, gospa Marija Krajnčan, soproga pekovskega mojstra. Mož je radi bolezni izčrpan in onemogel, od dveh o4rok je izstopila iz šole šele hčerka. Blago-pokojna je s svojo neumorno pridnostjo, skrbnostjo, previdnostjo in s trdnim zaupanjem v Boga drsala celo gospodarstvo in podjetje po koncu. Ljubeznivo in zvesto je stregla svojemu hirajočemu možu in kljubovala vsem nezgodam, ki so zadele ravno v tem letu to obžalovanja vredno obitelj. Vse to je pospešilo njeno prerano smrt.
ir Pametne odredbe. Okrami glavar v Novem mestu je izdal na podrejena županstva odredbo glede pijančevanja, preklinjanja, pretepanja itd. Takih ukrepov od strani policijske oblasti smo želeli že dolgo, zato jih prebivalstvo po7drav!ja, oblast pa naproša, da strogo pazi na njih izvrševanje. Razume te, da je dolžnost tudi poštene javnosti, da pomaga glavarstvu in drugim organom pri izvrševanju teh odredb.
ir Trgovci, obrtniki !n IndusfrifcH Snom-nffe za božične praznike slepih, nshajajc-čih se v veliki bedi, s kakršnimkoli darom.
Milodare (v blagu ali denarju) sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana, Wolfova 12. ir Božične počitnice se začno po odredbi
velikega župana ljubljanske oblasti v petek, dne 23. decembra 1927. Pouk se ta dan zaključi opoldne. Na zavodih, kjer odhaja več učencev z vlaki okrog poldne na počitnice, naj ravnateljstvo (upraviteljstvo) odredi sklep pouka po tretji dopoldanski učni uri; tako odpade dovoljevanje predčasnega odhoda posameznikom. Dne 3. januarja 1928 je zopet redni pouk. To objavlja oblastni prosvetni inšpektor vsem šolskim ravnateljstvom (u/praviteljstvom), ki bi morda pravočasno ne prejela dotičnega odloka.
ir Dve nagli smrti. Zadnjo nedeljo sta sc zgodila v Čadramu pri Konjicah dva čudna slučaja. Franc Kušar, bivši posestnik na Ke-beluci je preživljal stara leta mirno na svoji viničariji na Lačni gori. V nedeljo se je podal po poznem sv. opravilu v Oolotnico, da bi si privoščil v gostilni predjužnik. Med jedjo mu je padla iz rok žlica, postalo mu je slabo in brez besed se je zgrudil mrtev. Zdravnik je prihitel na mesto nesreče takoj in ugotovil smrt. Zadela je Kušaria možganska kap. — Še isto noč se jc preselil enako hitro v večnost Jane7 Srebre p. d. Pesobul, posestnik v Onlot-nici. Ob pol dveh zjutraj je še hodil okoli hiše, ob treh >e bil že m^tev,
ir KrH'čen no'"7aj finančnih uradnikov-juristov v Sloveniji. V soboto, 17. t. m., se (e vršil izredni občni zbor Društva finančnih kon-ceptnih uradnikov za Sloveniio v Ljublisni. Na zboru se ie obravnavalo neugodno stanic slovenskega finančnega uradništva z akademsko izobrazbo. ki tfrozi postati še "slabše. V predlogu novega nroračnna je za obe slovenski oblasti preliminiranih skupno komaj 44 mest. dočim je proračun za leto 1924 '25. I7ka7nva1 šc 7S mest. Če pa primeriamo še predvojno sta-nle, ko je na istem teritoriju (z.natno v manjšem obsegu poslovi službovalo 66 kon^e^tnih uradnikov, ie razlika še boli opazna. Vendar se celo vsa doslej v proračunu predvidena mesta niso vedno zasedala. Finančno konceotno uradništvo je v primeri s kolegi v drugih re-sorih državne uprave navzlic svoji težki in odgovorni službi, ki zahteva veliko strokovno usposobljenost, neprimerno slabše razvrščeno. Zato se jc na občnem zboru ponovno ugotovilo, da država s finančnimi uradniki-juristi niti iz daleka nc ravna, kakor važnost in potrebnost njihove službe zahteva. Sprejela se je protestna resolucija, ki se predloži uradnim činiteljem, obenem se bo pa odbor obrnil na slovenske poslance v skupščini, da zastavijo svoj vpliv v dosego upravičenih ciljev finančnih juristov. Pri tem se društvo zaveda, da je redna, poštena in nepristranska finančna uprava v eminentnem interesu celokupne javnosti, posebno še davkoplačevalcev, ki jim ne more biti vseeno, kako se njihove zadeve rešujejo. Pravičnosti se more nadejati le od strokovno usposobljenega, vestnega in nesebičnega uradništva, kakršno je baš naše finančno koncept-no uradništvo.
ir Društvo za zgradbo tehniški fakulteti univerze v Ljubljani služečih poslopij je imelo 15. t. m. svoj redni občni zbor. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1920. ter šteje 19 rednih, 20 ustanovnih in 3 podporne člane. Že leta 1921. je iz prostovoljnih prispevkov svojih ustanovnih in podpornih članov in drugih činiteljev zgradilo na Mirju poslopje, v katerem je od takrat brezplačno nastanjena tehniška fakulteta. Na ta način je društvo uspešno rešilo težaven problem začasne nastanitve našega najvišjega tehničnega učnega zavoda in odstranilo s te strani vsako nevarnost za njegov obstoj in'razvoj. Poslopje tehniške fakultete, katero je last društva, predstavlja torej ustanovo, ki jo je ustvanla požrtvovalnost in nesebičnost zasebnih činiteljev. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor, in sirer: Predsednik ing. Anton Klinar, podpredsednik Drag. Hribar, tajnik ing. Ladislav Bevc, blagajnik ing. Vinko Strgar, gospodar dr. ing. Alojz Krdl, odbornika ing. Matico Prelovšek in ing. Milan Šuklje, računska preglednika ing. Viktor Ska-beme in dr. Ferdinand Souvan.
★ Vofni tovariši! Naš ljubljeni član dr. T. Jamar (poznan posebno bivšim od 17. pp.) je resno obolel in se nahaja na očesni kliniki v Zagrebu. Naj vč g. doktor, ki je toliko dobrega storil našim v Judenburgu, da mu tisoč src utriplje v hvaležnosti in udanosti in želi skorajšnje ozdravitve. Na našem sestanku dne 6. dccembra smo sklenili izdati sposninski almanah povodom desetletnice miru in osvobo-jenja. V to svrho prosimo tovariše, naj zbirajo in nam pošiljajo slike bojnih poljan, ujetništva itd., ter istotako markantne doživljaje iz vojne. Veleč, župane, zlasti pa bivše vojake naprošamo, naj že sedaj za ta almanah votirajo pri proračunskih sejah nekaj prispevkov. Tovariši mir z Betlehema z Vamil — Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani.
ir Vlom v črnomaljsko župnišče. Prejeli smo še naslednje poročilo: V noči od nedelje do pondcljka je bilo vlomljeno v župno pisarno v Črnomlju. Vlomilec si je naprej poiskal »tol v svinjskem hlevu na dvorišču, pristavil ga k oknu predsobe pisarne in z rezilom izrc-, zal steklo na oknih. V predsobi je premetal ! vse liste in papirje ter vzel ves denar, namenjen za Mohorjeve knjige. Od tu je šel v pisarno. Tu je premetal vse in vrgel na tla. V predalu omare je iztaknil 7000 Din šolskega denarja, ki ga jc bil g. župnik prejel pred neka, j dnevi za izplačanje dolgov črnomaljska
Novoletna voščila
za novoletno številko »Slovenca« bo sprejemala uprava sicer do vštetega 29. decembra, toda v lastnem interesu ccnj. trgovcev in obrtnikov, je, da nam svoja cenjena
naročila poverijo tako],
ako tega doslej še niso storili, ker jim moremo le v tem slučaju jamčiti, da bo oglas stavljen in nameščen na zaželjenem mestu.
		
		
ljudske šole. Iz pisalne mize je pobral ves cerkveni denar, večinoma drobiž, nabran tekom meseca v puščici v cerkvi. Pobral je tudi vse mašne intencije župnikove. Poslužil »i je tudi s cigareto, na naslonjaču je bil v leseni skle-dici otiesen pepel. Železne blagajne hranilnice, ki se nahaja v pisarni, se pa ni lotil. Ukradel je tudi uro Roskopf-znamke, Hitro se je po mestu raznesel glas. da je v župnišče vlomljeno. Prva je opazila postrežnica, ki je šla zjutraj v pisarno pometat. Iz vseh okolnosti je bilo takoj jasno, da je vlomilec domačin, kateremu so -mane razmere v župnišču in prostori. Sum je padel na nekega brezposelnega. Orožniki so primerjali njegov čevelj z odtis-kom v snegu in sc popolnoma ujema. Sledili je aretacija in hišna preiskava. Našli niso ničesar. Aretiranec seveda taji.
ic Vajeniška preizkušnja zadruge rokodelskih in sorodnih oh.-tov v Kranju se vrši dne 17. januarja 1928. Vajenci, ki spadajo v njeno področje in so do tega časa izučeni, naj se javijo najkasneje do 6. januarja 1928.
ir Žena ubila moža, V Velikem Bečlkereku je te dni nenadoma umrl posestnik Ivan Ta-kač. Ker se je pričelo po mestu govoriti, da je Takača ubila njegova žena, je uvedla policija preiskavo in aretirala ženo. Ta jc pričela najprej trditi, da so moža ubili razbojniki, ker niso bili zadovoljni s tem, kolikor jim je dal, in so zahtevali še več denarja. Policija pa je ugotovila, da je Takeča ubila njegova žena, ki pride sedaj pred sodišče.
OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova 12 »o najboljša in najcenejša.
ir Ljubitelje fotografičnih zbirk razveselite za Božič in Novo leto z albumi za slike. Od najpriprostejše do najfinejše kakovosti lastnega izdelka dobite pri lv. Bonuč, Ljubljana.
ir Pariški pisemski papir v mapah in kasetah, podložne mape, garniture za pisalne mize, spominske knjige, dnevniki, bronzovt piedmeti itd., so najlepša darila za božič. — Zmerne cene! — Iv. Bonač, Ljubljana.
ir Elegantno in praktično darilo za božič in novo leto je amerikansko Vaterman's nalivno pero, katerega dobite pri tvrdki Iv. Bonač, Ljubljana.
ir Čudovite uspehe dosežete z liker esenci iz poznane tovarne Neuber, ki so pripravljeni za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ruma. Dobite jih samo v drogeriji Kane, Ljubljana, Židovska ul. 1.
ir Imitacija biserov in koral v veliki izberi pri F. Čuden, Prešernova 1.
ir Kdor se hoče ohraniti svežega fn zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Josef - grenčice. Zdravniška poročila iz vojnih bolnišnic dokazujejo, da tudi težko bolni radi jemljejo »Franz-Josef«-vodo, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
•k Cyanin - kapsule za pokončavanje lisic dobite v drogeriji Kane v LjubljaJii.
Vpliifn J7h»rn modernih damskih in otroSkih VGill\U M.MHU predpasnikov, športnih kri in bluz, volnenih jopic in puloverjev, otroSkih obleke, razno damsko perilo po zelo znižanih cenah nudi:
F. in I. GOKIČAR, Sv. Petra cesta št. 29.
Ciuhli&na
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo Humor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu.
O Odbor Slov. glasbenega društva .»Ljubljana« pozivlje vse članstvo, zlasti gg. jnjvi-e, da se udeleže pogreba članice gdč. Mary Go-renc, ki se vrši danes ob pol 5. uri pop. izpred mrtvašnice dež. bolnice. Dolžnost naša je, da vzorno pevko spremimo vsi k zadnjemu počitku. Zbirališče ob 4. uri pop. pred mrtvaš-nioo.
• • •
O Krokovci! V torek zvečer Je nenadoma umrla članica ljubljanske Krekove mladine tov. Meri Gorenc. Spremimo jo na njeni zadnji poti danes ob pol petih popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice. — Odbor.
© Z univerze. Gdčna Zora Tomiuškova, hčerka dr. Pr. TomlnSka, odvetnika v Ljubljani, je v^eiaj kot prva slušateljica ljubljanske univerze in menda prva Slovenka sploh napravila z dobrim uspehom pravosodni drž. izpit.
S Zavojčki, smrečice... Še malo in Božič je tu. Skrbi so že tu, kaj naj kdo komu pokloni za praznike. Zene hodijo od trgovine do trgovine, kupujejo in izročajo zavojčke možem, ki so jih vzele s seboj nalašč za to, da nosijo nakupljeno domov. Po mestu je videti sedaj mnogo moških — tudi odlični gospodje so vmes —, z večjim ali manjšim zavojčkom v rokah, -- no, več jih je seveda onih, ki nimajo ničesar. Ko je pa vse dandanes tako drago in žepi niso pregloboki. Tudi promet s smrečicami prav lepo napreduje. Izložbe trgovin so preurejene in imajo razstavljeno najlepše, kar trgovci premorejo. Le žal, da za marsikoga te izložbe sploh ne obstojajo in bo vesel, če bo imel na Sveti dan ikrožnik tople juhe.
© Policijske ure dno 24. in 31. dec. 1927. Veliki župan ljubljanske oblasti je z razpisom z dne 16. dec. 1927, U. br. 14 431 dovolil, da smejo biti v ljubljanskem policijskem okolišu na božični večer gostilne do 1 ure in na Silvestrov večer gostilne in kavarne do 3. ure odprte.
0 Božična razstava čipk na Državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4-1. Vstop prost. Razstava je odprta do 24. dec. 1927.
O Nedopustno uporabljanje dogotovljenih zgradb. Mestni magistrat je ugotovil, da so bile v zadnjih letih na mestnem ozemlju izvršene številne adaptacije in novogradnje poslopij ozir. lokalov, ki so jih začeli lastniki uporabljali brez oblastnega uporabnega dovoljenja, ki je po § 97. gradbenega reda za mesto Ljubljana neizogibno potrebno za vsa novozgrajena ali bistveno predelana stanovanja, prodajalnice iu hleve, torej za vse prostore, kjer naj se zadržujejo ljudje ali živali.
Mestni magistrat opozarja prizadete, da bo takoj po novem letu 1928 izvršil točno revizijo vseh po prevratu izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenj ter da bo proti vsem prestopkom predpisov najstrožje postopal po določilih gradbenega reda.
© Samovoljno gradbeno postopanje. Poslednje čase se je razpasla v Ljubljani razvada, da posamezni lastniki in podjetniki začno izvrševati razna gradbena dela, še predno so si zato izposlovali dovoljenje po predpisih gradbenega reda. Tudi po dobljenem gradbenem dovoljenju se pogoslo ne ozirajo na v njem stavljene pogoje ter sploh ne predlagajo, vsaj ne pravočasno, spreminjevalnih načrtov, statičnih računov itd. Gradbeni gospodar že skoro redno ne naznani Mestnemu gradbenemu uradu, ako bo izvrševal zgradbo drug podjetnik nego je podpisal projekt, ki je bil komisijoniran. Podjetniki pa se sploh več ne zmenijo za obvezne prijave posameznih stopenj gradbenih del v smislu § 35. gradbenega reda, posestniki pa že praviloma ne prijavljajo raznih manjših preuredb in popravil na zgradbah, za kar so primorani po § 18. gradbenega reda. Mestni magistrat v bodoče takih nerodnosti ne bo več dopuščal in bo vse pre-
dh ift i irtiin i iti i <ti rth afri A
Silvestrov večer
„L!ufol!ane"
dne 31 decembra v vseh prostorih hotela „Union"

CjuMjansko gledališče
DRAMA. Začetek ob P ivelfer.
Četrtek. 22. decembra: Zaprto.
Petek, 23. decembra: SODNIK ZALAMEJSKI, pre-
mijera. Premijcrski abonma. Sobota, 24. decembru: Zaprto.
»PERA. Začetek ob pol fi zvečer.
Četrtek, 22. decembra: ČAROBNA PIŠČAL. Pre-
mijera. Premijerski abonma. Petek, 23. decembra: Zaprto. Sobota, 24. decembra: Zaprlo.
P. n. gledališke aboneute obvešča tem potom gledališka uprava, da je dovolil oblastni odbor po posredovanju gledališkega upravnika gledališkim abonentom popust oblastnega d.ivka in sicer da plačajo samo polovico običajne oblastne takse. Uprava opozarja, da se bo plačilo zmnnjšane takse uredilo pri prihodnjem vplačilu abonmajskega obroka.
Mariborsko gledališče
Četrtek, ?2. decembra ob 20. uri: TAKRAT V STA-
Petekf28.^decembra^ob' 17. uri: SNEGULČICA.
Otroška piedstava pri znižanih cenali. Sobota, 24. decembra: Zaprto.	AntfvA
NW,C,&$a"-'tV^rif EVA. oSrl.RSA
STARIH ČASIH.
Celjsko gledališče
Ponedeljek, 2fi. decembra ob 16. tul: HSTERCKO-VK PftfU.KllNJE SANJE.
slopke predpisov gradbenega reda strogo kaznoval. Zlasti še opozarja mestni magistrat ljubljanski, da se bo postopno po svojih organih ua licu mesta prepričal, alt so resnično odstranjeni vsi nedostatkl, ki so bili ugotovljeni, in izvršene spremembe, predpisane v izdanih uporabnih dovoljenjih; kjer to ni Izvršeno, bo mestni magistrat primoran postopati z vso strogostjo po določilih gradbenega reda.
© Varstvo ptic. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o varstvu ptic, ki je nabit po mestu.
© Mestno drsališče v Tivoliju je bilo včeraj otvorjeno in razpolaga na celi ploskvi z izvrstnim ledom. Električna razsvetljav« je letos moder no preurejena in napravi na drsališče v večernih urah res velemeslen vtis. Ob nedeljah in praznikih popoldne se bodo na drsališču vršili koncerti godbe Dravske div. oblasti.
© Otrok se je opekel. V torek se je ignal 14 mesečni Zvonko Kavčič v domači kuhinji v Rožni dolini ter je prevrnil nase lonec vrele vode. Otrok je dobil težke opekline po vsem telesu tako, da so ga morali poslali v bolnico. Dasi se bodo posledice opeklin poznale vse življenje, vendar pa upajo, da še okreva.
© Za božične praznike nudi restavracija hotela Miklič nasproti glavnega kolodvora, prvovrstna pristna štajerska in dalmatinska vina čez ulico po 12 Din. Izredno dobro belo in črno vino.
© Ofilejle si krasno izbiro bhu in o/roških oblačil. — Krislojič-Iiučar, Slari trg d.
© Baržunaste plašče kemično čisti, damske in moške obleke tudi samo lika tovarna Jos Reich.
Ni treba da Vas zebe
ker se dobi dovolj finih sukenj prav poceni pri
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA.
Maribor
□	Osebna vest. Bivši vicekonv.ul v Dilssel-dorfu g. dr. Slavko B a r 1 e je napravil v Belgradu sodnijsko advokatski izpit in bo otvoril v Mariboru odvetniško pisarno.
□	Ustanovitev aerokluba v Mariboru. Pripravljalni odbor za ustanovitev oblastnega aerokluba s sedežem v Mariboru je končal svoje delo in se je vršila v torek zvečer seja za konstituiranje pravega odbora. Oblastni odbor s sedežem v Mariboru, kateremu bo predsedoval g. ravnatelj dr. Tominšek, bo razdeljen v upravni in nadzorstveni odbor. Oba odbora bosta štela v celi oblasti 32 oseb in seve tudi namestnike. Odborniki bodo vzetj iz vseh strank in slojev. Ze torkovo zborovanje je bilo obiskano zelo dobro in so se ga udeležili vojaški ter civilni zastopniki, odposlanci strank, organizacij in večjih denarnih zavodov ter podjetij.
□	Nova sesalka za bencin. Trgovec Albin Novak na Glavnem trgu bo zgradil na oglu Vetrinjske ulice in Glavnega trga moderno sesaljko za polnjenje avtomobilov z bencinom. To je sedaj četrta velika bencinska sesalka, katere je dobil Maribor v primeroma kratkem ČfaSU.
□	Mariborska policija pri zasledovanju vlomilca. Od orožništva v št. Jurju ob južni železnici je dobila v torek mariborska policija povabilo, naj bi pomagala s pomočjo policijskega psa izslediti vlomilca v trgovino pri Sv. Jakobu pri Št. Jurju ob južni železnici, Vlomilec je odnesel iz trgovine 10.000 Din. Uzmovič je zapustil odtise prstov in v trgovini en kos cunje za ovijanje nog. Po tem kosu cunje je sledil pes 3 km daleč in obslal ped samolno hišo. Šentjursko orožništvo bo imelo sedaj lahko delo da vlomilcu dokaže zločin.
"Prireditve in društvene vesli
Ljubljana.
»Ljubljana« ima danes zvečer ob 8 skupno pevsko vnjo. — Pevovodja.
Društvo »Edinost«, organizacija mest. uslužbencev, in Strokovna skupina mestnih delavcev | priredita dne 23. dec. ob 7 zvečer skupni izredni mesečni sestanek v kleti Konsumnega društva na Kongresnem trgu. Pridite vsi in točno!
St. Krištof v Ljubljani. Danes ob pol osmih je skioptlčno predavanje v Prosvetl. Govori Vinko Zor o »Božiču v slikah«.
Celje.
Božifnica za Biromašne učenke šolskih sester v Celju se vrši v četrtek dne 22. dec. ob dveh popoldne v Slomškovem domu. Učenke vprizorijo P. Oolie božično pravljico v štirih slikah »1'eterč-kove poslednje sanje«. Vstopnice se dobe pri portl. Na praznik sv. Štefana ob 8 popoldne se vprizori pravljica v Slomškove nidomu zadnjikrat.
Ostali kraji.
Orinož. V petek dne 6. januarja 1928, ns dan sv. Treh kraljev, po rani sv. maši bo na osnovni šoli v Ormožu ustanovni občni zbor Sadjarskega i in Vrtnarskega društva. — Pripravljalni odbor.
Cerkveni vesfnlk
Članicam Mar družbo t UrhtenthurnoTem savodu v Ljubljani lil. gl. skupina (učiteljice in uradnice): Dogovorjeni bužični sestanek bo v torek dne 27. dec. ob 4 popol Inc v kapeli ln dvo- j rani. — Dopoldne ob 11 seja ivetovalsiva. — Vodstvo.
Cel/e
& Novoizvoljeni župani. V večini občin, ki so imele zadnje tedne občinske volitve, se Je volitev župana in svetovalcev že izvršila. Volitve občinskega starešinstva povedo, da je ogromna večina občin, celo takih, ki so jih demokrati razkričali za svoje, v rokah mož iz vrst SLS. — Višnjavas je izvolila za župana posestnika g. Jurija Brezovšeka iz Razgorce. Kakor smo že poročali, je bila v tej občini postavljena samo lista SLS. — V Novlcerkvi s > dob li nasprotniki 9 odbornikov, naša lista pa 8. Kljub temu je izvoljen za župana posestnik g. Ivan Pader z liste SLS, ker se jo •zanj odločilo tudi več mož lz vrst nasprotnikov. — Isto je v Grižah, kjer smo bili na dan volitev v manjšini, pa je za župana izvoljen posestnik g. Jožef Veligošek iz Št. Pankraca. — V Št. Rupertu nad Laškim bo tudi nadaljna Irj leta žuipanoval dosedanji župan in odlični naš pristaš posestnik g. Martin Tratnik. — V Svetini, kjer je bila postavljena samo lista SLS, so obč. odborniki izvol li za župana navdušenega pristaša SLS poseslnika g. Andreja Selšeka.
■0" V neprestani smrtni nevarnosti si v teh ledenih dneh, če moraš hoditi po celjskih tioloarjih. Po večini vsi so namreč sestavljeni iz velikih kamenitih plošč ali pa vliti iz gladkega betona. Čeprav so hišni lastnikj hodnike zelo pridno ostrgali ali pa baš radi tega, se ti lahko zgodi, da padeš kur na lepem, kot bi te vrgel z oblakov in si pri tem brez posebnega naključja lahko razbiješ glavo ali pa vsaj odrgneš kožo. TI hodniki že sami po sebi ne predstavlja jo baš viška tovrstnih gradenj, vsaj s stališča lepote ne, poleg tega pa jih nihče ne posipava ali pa celo izsekava, da bi ublažil nevarno gladkost. Morala bi tu poseči vmes oblast in povedati hišnim posestnikom, kaj od njih zahteva cestnopolicijski red. Pred par dnevi je n. pr. pred hišo št. 24 v Prešernovi ulici padla neka Apolonija Žužek iz Šmartna v Rožni dolini tako nesrečno, da se je močno poškodovala na desni roki, poleg tega pa še razbila dve pra-ni literski steklenici in eno napolnjeno s petrolejem.
Dopisi
Moste pri Ljubljani
V nedeljo se je vršila v Mladinskem domu na Kodcljcvem dobrodelna prireditev tamkajšnje Vin-cencijeve konference. Predvajal se je Igrokaz »Zvezdica zlata«, iz katerega je bilo videti bedo delavske družine, kjer je oče pijauec. in zapravlja težko prislužen denar za alkohol, družino pa pušča v največji bedi. Koncem predstave je bila obdaritev 75 revnih otrok 7. raznim oblačilnim blagom. Konferenca je razdelila poleg tega živilske nakaznice 25 družinam, ki so v največji bedi. V naši občini se koncentrira revščina ljubljanskega mosta in je zato tudi opravičeno, če se tuintam potrka pri mestnem prebivalstvu za prispevke. Da se omeči kako trdo srce, navajamo nekaj zgledov: Brezposelni invalid z bolno ženo že leto dui brez zaslužka. Bi bil sposoben za slugo ali kaj podobnega. Kdor bi mu poskrbel kako mesto, bi storil veliko dobro delo, večje kot če bi podaril siromakom 10.000 Din. — Drug slučaj: Dva otroka v šoloobvezni starosti. Oče se za nju ne briga in gre svoja nemoralna pola, mati, kateii je vsled neplačevanja stanarine stanovanja odpovedano in ne ve, kaj naj počne in kako si pridobi sredstev za preživljanje, je nekam izginila, — otroka sta pa kot v zapuščenem gnezdu brez hrane in druge oskrbe in seve tudi ne posečata šole. — Tretji zgled: Mož reduciran, 6 otrok, ka; naj žive, s čim se oblačijo, s čini kurijo? To so bolje rečeno tipi, kajti slučajev je nebroj, ne samo tiije, več ali manj drug drugemu podobnih.
Na zborovanju Vincencijevih konferenc se je poudarjalo, da treba delati tuli za dobrodelnost reklamo v časopisju, pa je je zelo malo. Sedaj je pravi čas za to reklamo. Zima je huda, gbspodarska kriza in brezposelnost velika, potrebe torej dovolj.
Na drugi strani si pa ravno sedaj za Božič »sak poskrbi za boljši prigrizek, a pri tem pozabi na to, da je takega prigrizka potreben tudi njegov sobrat, sosestra. Če bi vsaka v urejenih razmerah živeča družina poiskala eno tako revno družino in ji vstj za par dni olajšala gorje, bi se bližnjih božičnih praznikov radovali premožni in revni. Kdor j>a nima nikogar, komur bi olajšal gorje, naj se obrne z darom na Vincencijevo konferenco, ki se nahaja v vseh mestnih, okoliških in trških farah.
Se nekaj. Marsikdo odloži svojo ponošeno obleko, suknjo, perilo, čevlje in vrže v kak kot, kjer ee valja brez namena in nikomur ne koristi. Koliko dobrega se lahko stori s tako ponošeno obleko tam, kjer manjka vsega najpotrebnejšega.
Metlika
Zima je prav močno pritisnila posebno v petek in naslednji ponedeljek, ko smo imeli—15 C. Tudi sneg ni na nas pozabil. Sicer ga ni ravno mnogo, pa vendar toliko, da je slaba sanina.
Jutrovskemu dopisniku v album: Svetovali smo že enkrat, da bi bil dopisnik »Jutra« malo bolj dostojen in ne valil krivde na one, ki niso krivi. Ako je on samo dopisnik, naj poroča dejstva, a pusti vsako refleksijo, vsako demokratsko moraliziranje in zvračanje krivde raznih zločiuov in umorov na politično nasprotne ljudi, ker taktično niso krivi, niti jih njihova organizacija ne uči tega. Zato ne snu mo nikdar zamenjati edinice s celoto kakor ne celote i edinico. Zakaj delate zdražbo tam. kjer ni treba In kjer se vsakdo škan-dalizira nad tem! To si zapišite v svoj doplsniSfci album t
Hrastnik
Zapori v občinski hiši delajo mnogo nemira bližnjim stanovalcem. Pred kratkim so se na Dolu stepll in varnostni organi so zaprli več ljudi, ponoči so v zaporu kričali in razgrajali, njih sorodniki so pa pod oknom postavili lestvo in zaprtim dajali skozi pregrajo cigarete. Ugotavljamo, da je zelo neprimerno imeti ta zapor ua lem mestu, ker stanuje v neposredni bližini vse polno mirnih strank.
Obrtne ratlere. Preteklo nedeljo je bila vajeniška preizkušnja pri oblačilni zadrugi v Trbov-ljah. Okr. glavarstvo je poslalo zadrugi nalog, da ne sme nikogar oprostiti brez spričevala obrtne šole.
• • •
Krka pri Slični. Dne 18. decembra so bile na Krki voliive v gospodarski cd bor. Kakor vsake
»Družinska pratika"
v ponatisu!
Ker je popolnoma pošeJ prvi natis »Družinske pratike« za leto 1928. in ie vedno dohajajo naročila od strani trgovcev širom Slovenije, je založništvo posk belo za ponatis in bo »Družinska pratika« takoj
po Božiču zopet na razpolago
v poljubni množini.
volitve na Krki, so bile tudi te zelo burne. Zanimivo je, da je pri teh volltvan propadel vodju krških samostojnežev g. Borštnik. Mož, ki ie 20 let vodil politično in gospodr.rsko delo v občini, je doživel prvi poraz, h kateremu so pom .gali njegovi lastni pristaši.
Žiri. Električna luč nam zopet sveti. Posvetila ni 1. diceuibro, kakor 60 napovedovali, pač pa en teden pozneje. Plačujemo po 7 Diu za kiloviituo uro. Luč je sicer draga, cenejša In boljša pa veu-dar kakor petrolejka. — Pri postavljanju drogov za daljnovod se je ponesrečil delavec Janez Mi-klavčič. Na desno nogo mu je padel drbg in mu zdrobil kosi. Prepeljali so gu v bolnišnico. — Trgovino z mešanim blagom je otvorila ga. Zofija Bogataj v hiši g. Vrabca v Stari vasi.
Sv. Oora pri Litiji. Pri nas so se pojavili v nedoljo prvi smučarji. V planinski koči je zanimivo predaval odposlancc Kmetijske družbe o živinoreji in sadjarstvu zbranim prscslnikom, katerih jc bilo od 50—00. Predavatelj je bil zadovoljen s tako dobro udeležbo vkljub ostremu niriau in slabim potoni in kmetje so bili zadovoljili s podukom. — Na Božič po polnočni maši, ko ljudje čakajo na Sv. Gori jutranjega opravila, bo Slov. kat. prosv. društvo priredilo župljanom dve spevoigri: Ven-čarica iu Rožmarin.
Turisfilka
Podružnica SPD v Kranjski pori vljudno vabi svoje člane in prijatelje turizma na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 8. januarja ob 13 30 v hotelu »Razor« v Kranjski gori 7. običij-nim dnevnim redom. V razgovor -pride tudi grad-ba nove planinske kočo v Krnici pod Skrlatico.
Erjavčeva koča ua Vršiču bo v času od 22. decembra 1927 do 6. januarju 1928 stalno oskrbovana. Koča je z jedili in pij ičo popolnoma preskrbljena. Ker je na Vršič pol izgažena, prihaja koča v poštev tudi za turiste, ki niso smučarji.
ITALIJANI 0 SLOVENSKEM PLANINSTVU.
V »Giornale del Friuli«, ki izhaja v Vidmu, je te dni izšel članek, v katerem se neki planinec zavzema za zgraditev moderne planinske koče na Italijanski strani triglavskega pogorja. Člankar navaja za zgled Slovensko planinsko dru-lvo, ki je postavilo šest perfektnih zavetišč iu številne lovske koče, ki so zelo prikladne za jugoslovansko propagando in afirmacijo. Nedavno je bila italijanska vojuškn oblast pripravljena st »viti na razpolago vojaštvo, transportna sredstva in del materiala; toda tržaška, reška in goriška sekciji italijanskega planinskega kluba so zavrnila ponudbo, češ da nimajo finančnih sredstev. Planinska koča bi se postavila na Doliču. — Drugi italijanski planinec z obžalovanjem ugotavlja v »Popolu d' Trieste«, da so tržaški turisti opustili pohajanje v primorske gore in se obrnili nu Tirolsko, »medtem ko so se jugoslovanski planinci pričeli plaziti po italijanskih 'gorah ter rušiti, pustošiti in uničevati obmejne vrhovec(!); statistika dokazuje, da je bilo med planinci, ki so dosegli triglavski vrti, 957. Jugoslov. člankar se zgraža uad ilalij luškimi planinci, ki se vsedejo na vlak in odpeljejo v Jugoslavijo ter iz Slovenije uberejo pol na Triglav. To bi še šlo. Toda prav nič Častno ni za italijanske planince, da vpisujejo svoja imcua v knjige v slovenskih kočah! Da se lo prepreči, je treba zgra diti planinsko kočo na italijanskem pobočju tri glavskega pogorja.
Spori
AVT0M0BILNA CESTA NA ŠPANSKEM.
Med najvažnejšimi pogoji za gospodarski dvig Španije je zboljšanje prometnega omrežja, ki je povečini še zelo primitivno. Vlada je izdelala velepotezen načrt za izgradbo železniškega in pa avtomobitno cestnega oinrežjn. Sedaj gradijo 24<)0 kilometrov novih železniških prog iu bo gradba kmalu dovršena; stala bo pa ta gradnja okoli 1200 milijonov peset; peseta je ca. 10 dinarjev. Cestno omrežje bo zgrajeno popolnoma moderno, 9aj ža avtomobilni promet to zahteva; zanj bodo dali polovico zgoraj omenjene vsote. Ceste merijo na Španskem okoli 38.000 km; najprvo bodo temeljito popravili 7000 km cest, pri čemur se bodo ozirali v prvi vrsti na mesti Barcelona in Valencia, kjer so vršijo v bodočem letu razstuve.
Najzanimivejši projekt je pa gradba avtomo-bilne ceste, ki bo spajala Madrid in Valoncio. Sedanja železniška zveza je zelo nepraktična in zahteva dvanajsturno vožnjo. Nova avtoinobilna cesla bo ravna črta,, in jo bodo mogli avtomobili prevo-žiti v štirih ali petih urah; vsa bo iz betona in 10 m bo široka. Cez reke in doline bo vodilo nad diset mostov dolgih do 800 metrov. To vse v namen kolikor mogoče kratke ceste. Zgradbo cesto, ki bo stala 168 miljonov peset, so poverili neki ameriški skupini.
Krasne avtomobilne cente Ima severna Italija, Francija in kot prva seveda Amerika. Med najlepšimi sta tile dve: Dolomitska, ki le v štirih urah trikrat pripelje na sedla v višini našega Stola, ter pirenejska, nn francoski strani Pirene-jev, ki te vodi 600 km daleč v višini 1000 do 2U00 metrov.
NAMESTO nUBTURDA ATKINSOf.
8.15 m.
V Južni Afriki Je dežela Notni, in tam je mo-sto Durban In i d tam prihaja pi-ročilo, da je na lahkoatletski tekmi skočil Atkinson 8.15 m daleč. Atkinson ie zastopa) Južno Afriko na pariški olimpiadi, tudi potem smo še večkrat brali o njem, a a vsaj približno tako velikem uspehu še nikdar. Vemo, da ie Hubbard Rkočil 7 98 ni daleč, da pa skok ni bil pravilen, ker je bilo odHkočišče za 2% cm višje kol prileti-če; rekord je ostal na 7 898 cm. Ce se bo poročilo iz Južne Afrike i/.kasdo kot resnično, bo borba ua olimpiadi Izredno huda; kajti Hubbard bo napel gotovo vse sile, da si zopet osvoji svetovni rekord in da pribori na olimpiadi zmago Ameriki. In prišli bodo še drugi, razni Catorjt ln Dobermannl itd. in bodo s bodo konkurenco primorali oba prvaka, da m bosta povsuela do najvišjega viška I
Škof Evfosii o spravi med cerkvijo in sovjeti.
Včeraj smo poročali o govoru Stalina na zadnjem kongresu ruske komunistične stranke, na katerem je v imenu vlade napovedal, oziroma kot že gotovo dejstvo sporočil poravnavo rr.ed sovjeti in »sveto pravoslavno cerkvijo«, kakor jo je »pobožni« Stalin sam imenoval. 0 tej zadevi imamo zdaj drugo zanimivo izjavo, ki jo tu prinašamo.
Interview z Evlogijem.
V Parizu živi metropol t E vlogi j, kateremu je rajni patriarh ruske cerkve Tihon ob emigraciji poveril duhovno pastirstvo nad vsemi v inozemstvu bivajcčimi Rusi. V nasprotju z metropolitom Antonijem v Sremskih Karlovcih, ki si čisto samolastno prisvaja isto cblast, kateri se pa pokorujejo samo v Jugoslaviji bivajoči Rusi, se Evlogij strogo drži principa, da se ruska pravoslavna cerkev v Evropi, pa sploh ne sme vtikati v pnlitiko. Spričo Stalinovega govora so pariški žurnalisti dntervjuvali škofa Evlog.ja, kaj je na stvari, nakar jim je odgovcoril:
Sprava jo potrebna.
»Sovjetska vlada je popolnoma unič;la organizacijo pravoslavne cerkve. Vsaka uprava je nemogoča, ker je večina škofov v ječah, a oni, ki so prosti, de morejo s svojimi duhovniki občevati, niti posvečevati novih, sicer pa naraščaja sploh ni. Vlada je dovcl la delovanje samo takozvani ,živi cerkvi', ki ima veliko škofov, toda nobenih vernikov, Narcd je po ogromni večini kljub vel ki demoralizacij; po materializmu in raci< nalizmu ostal v svojem srcu veren pravoslavni cerkvi. Tako je na eni strani vlada uvidela da mora s cerkvijo računati, na drugi strani pa si tudi cerkev želi sprave z vlado, da bi megla izpolnjevati svoje poslanstvo, ki je zdaj maledane popolnoma onemogočeno.«
Začetek pogajanj.
Na vprašanje, kako da je prišlo do po-gajrnj, je Evlogij dejal, da je ta pogajanja začel po smrti patriarha Tihona n„egov na-
mestnik Peter. Boljševiški esktremisti so pa ta pogajanja prepreč li z novo protiversko gonjo, katere posledica je bila, dn so Petra i/gnali v Sibirijo. Ta je predal svojo oblast finskemu nadškofu Sergiju, ki je bil že /a carske vlade priljubljen in ima zaslombo | tudi med delavstvom. Ze pred pregnanstvom i Petra v Sib rijo je bil tudi Sergij kot žrtev | protiverske genje zaprt v moskovski ječi, kjer se je takrat nahajal tudi Peter, in z njim sta se domenila glede nadal njih smernic cerkvene politike. Sergij je vsled prizadevanj delavskih prijateljev prišel iz ječe iu začel s svoje strani zepet pogajanja s sovjeti.
Sporazum je zaenkrat samo provizorižen.
Na vprašanje, na kakšnih principih se ta sporazum naslanja, je odgovoril Evlogij, da na popolni ločitvi cerkve cd države, ker sovjeti kakšnega moralnega poslanstva cerkve v Kristusovem smislu ne priznavajo, ampak gledajo stvar samo s političnega vidika. Sovjetska vlada je na ta sporazum provizorično že pristala, dokler se ne upostavi zopet normalna organracia cerkve. Kakor hitro bo imela ruska cerkev zopet svojega izvoljenega patriarha in urejeno hierarhijo, se bo ta sporazum, če dobri Bog da, spremenil v definitivnega. Sergij je zaradi uspeha te stvari prosil vse ruske škofe v inozemstvu, da naj se ne mešajo več v politko, da tako omogočijo materni cerkvi tako potrebni mir.
Evlogij upa v definitiven sporazum.
Na vprašanje, da-li je upati v uspeh prizadevanj Sergija, je odgovoril rre'rcpolit Evlogij sledeče: »Težko je danes kaj prerokovat1. Toda poznavajoč metropolita Sergija, sem trd-D'i uverjen, da bo on dosegel cilj, za katerega se trudi. Kadar bo zaključen definitiven sporazum, se bodo vsi škofje, tudi oni v inozemstvu, vrnili v svojo domovino n narod bo mogel mirno izpovedovati sveto pravoslavno vero. Ako pa ne bomo uspeli, ne bomo zapustili svoje črede in ne bomo izdali sveje vere, kajti vrata peklenska cerkve ne bodo premagala.«
To ie pravi žurnalisti
Ameriški časniški korespondenti so se nekaj obregnili ob znanega tovariša Franc Mc Cullagh-a, radi njegovih dopisov iz Mehike, ki jih priobčuje v francoskem >La Croix<. Mož, ki je bil svoj čas kot korespon-dent na triplctanskem bojišču, za časa boljše-viške vstaje v Rusiji in o tem napisal krasno Isnj go, kako boljševiki pregenjajo duhovščino, zadnje čase pa v Mehiki, si tega ni pustil dopasti. V »New York Times-u« si je ameriške koresp.:ndente prav pošteno privoščil. Pravi, da se ni še nikoli lako smejal, kakor sedaj, ko je bral izgovor ameriških časnikarjev v Mehiki, ki se opravičujejo, da radi tega ne morejo svojim listem poš ljati objektivnih poročil o tamkajšnjih razmerah, ker državna cenzura tako pridno rabi svinčnik. Nadalje pravi: »Vprašam vas, je H res mislite, da bi »New Times« ne mogel v najkrajšem času objav.ti popolne resnice o položaju v Mehild, kljub tamkajšnji strogi cenzuri? Jaz mislim, da če je o drugih podobnih velikih dogodkih zadnjih let, v Rusi„i, Kini, Angliji, Franciji, Nemčiji, ki mu vendar niso tako blizu, dobro, objektivno informiral ameriško javnost, bi jo o dogodk.h v Mehiki tem lažje, ker mu je pred nosom. In to ni samo moje osebno, ampak splošno mnenje. Calles je za to pijan krščanske krvi, ker Amerika tako skrivnostno molči in zatiska oči pred njegovimi grozodejstvi. Ko bi ona svoje stor.la, kar bi lahko in morala, bi bil v Mehiki takoj vpostavljen mir.« Zaslužena lekcija! Mc Cullagh pa je tudi mož, ki sme kaj takega reči. Njemu je resnica prva, kar je dokazal vedno, kadar je šel na lice mesta se informirat o razmerah. On je tudi prvi, ki je vsaj nekoliko vzbudil vest Ameriki in Evropi, ko je nedavno razkril grozodejstva mehiškega tirana.
Amerikanski šolnik proti pretiranemu športu.
Da je šla Amerika v gojen,u športa predaleč, to je vsak pameten človek že zdavnaj uvidel. Pri učeči se mladini so se kvarne posledice najprej pokazale. Ker je bil v raznih kolegijih šport na prvem mestu, učenje na drugem, so srednje šole zapuščali ignorantje. Pa so jih morda zapuščali kot odlični gradu-antie. Tcda njih odlika je bila v mišicah, ne v giavi. Voditelji teh kolegijev in resni vzgojitelji so že dclgo mislili na remeduro, a si niso upali s pozivom v javnost, da bj dotični kolegiji ne trpeli škede. So pač vedeli, da ameriški dijak, ki se je odločil za srednje šole, ne vpraša, katera je boljša, kje se bo več naučil, temveč, kalera ima več športnih ugodnesti. Sedaj je vendar eden spregovoril resno besedo giede tega. Rev. Albert C. Fox, S. J. rektor markelskega vseučilišča je pred slušatelji lepih umetnosli izjavil: »Kolegij je danes, žal, nekako glcrificirano igrišče. Vzrok, zakaj dunes moška in ženska mladina tako tišči v kolegije, je ta, da nima sebi primerne družbe
Zdravniške avtoritete
predpisujejo Pan lav n-past le kot obrambno sredstvo proti prehladu, vnetiu grla gripi in zasluzeniu Uničuje o vsa v usta in gi o vstopa oče povzrc čiielje bolezni niso Škodi ive želodcu ia io prijetnega okusa. Dobe se v vseh lekarnah.
v gojenju športa, ne učenja.« Bomo videli, če b>> ta beseda kaj izdala. Do sedaj je ameriška javnost vse take reformne pobude kratko zavračala: Star nski nazori! Dobro bi bilo, če bi se tudi pri nas športna manija malo revidirala in da ne bi tako opičje v vsem posne-mali Amerike.
Knjige in revije Naša knUga v inozemstvu.
Te dni, h koncu jubilejnega leta. je izšel v Olomucu čeiki prevod dr. GrivČevega dela o sv, Cirilu in Met du. (Dr. Ft. Gr.. Slovanšti apožtote sv. Cyril a Metodej. Preložil Fr. Jemelka. Olomouc. 1927.) Knjiga je malo razkošneje opremljena kakor slovenski izvirnik. Ima umetniško prilogo, jubilejno sliko akad. slikarice A. Thofove Prevajalec je dodal šest nnvih slik. izmed katerih omenjam samo lepo sliko crrkve sv Modrosti v Solunu, škoda, da je ni avtor priobčil že v izvirniku V prevodu pa pogrešam celotno s'iko Soluna.
Vsebinsko odraža prevod nekaki drugo, spo-polnjeno izdajo izvirnika. Tako je avtor med drugim sprejel zanimivo trditev dominikanca No'ana, da si svetinje sv Cirila še ohranjene v cerkvi sv. Klementa v Rimu (str. 77). Na koncu knjige je priobalen češki prevod apostolskega pisma Pija XI. ob 1100 letnici sv Cirila
T>>- Or:v*pva knjiga ie res aposto'sko čtivo, apostol, kakor jo naziva neki Češki kritik. Naj bi \ do gili zimskih večerih res vžigala med češkim ljudstvom zanimanje in delo za cirilmetodijsko idejo.
Tudi Slovaki nočejo zaostali. Dr. Briššakov prevod je že pol leta gotov, slovaški škofje so ga z veseljem sprejeli. Mislim, da so razne tehnične ovire že odstranjene in da se prevod že tiska.
Za nemški prevod kn'i"e o slov. blasovestni-kih se poteguje znani Matthias-GrOnevvald-Verlag. Ta založba sVvi kot izdajateljica del o re'igiozm obnovi in mladinskem gibanju. Zato bi bilo prnv primerno, da bi ta izrazito versko-kulturna založba to de'o izdala.
Za francoski prevod tepa »odličnega« dela se zavzema neki kritik v belgijski reviji »Irenikon«. (Amny-Srhootenhof). Če pa se n» netim. je neka dama v Ženevi to de'o že prevedla. Pos°bno zanimanje ie gotovo vzbudil članek o Cirilu in Metodu v majhni številki omenjene reviie, kjer dr. Grivec z izvanredno ljubeznijo slika naša apostola, heroična prestavnika krščanskega univerzalizma in internacionalne krščanske edinosti.
Tako vrši s'ovenska kn'i?a svoje relicriozno-kulturno pos'nnstvo v svetu. Nehote se sr>nminlfm dnbre tri četrti st 'etja nazaj, ko so navdušpne besede našeea Slomška odmevale celo na Vestfnl-skem. In prav ie tako! Naša bln"ovrstnika nista snmo naša V dobi nacionalističnih pretiravanj in nevarnosti sta onadva vs"mu svetu odlična glasnika krščanske vzajemnosti, družinskega občestva med narodi. Na D'seben način kaže to tudi pot dr. Grivčeve knijge po svetu.	Dr. M. D.
* * ti
Voditelj Marijinih drii^h. TI. letnik. 1P27. Izdalo vodstvo M. dr. za ljubMmsko ln lavntirsko .škofijo. Najtrdnejša in najagilnejša naša orp-mizi-ciH ie dobila s to knjižico svoie letno poročilo in vodilo. Doslej je izhajal »Voditelj« v številkah, posle' bo izhajal vs-1'o leto samo enknt in bo v z-čelku cerkvenega leta redno princi družbeno poročilo za preteklo in celotno družbeno gradivo zn prihodnje lrto. Ta nameri bo vod like Marijinih družb gotovo razveselila. Nele, da bodo imeli vsako leto relnten pregled čez nnrijinsko družino obeh slovenskih škofii. jim bo nudi' »Voditelji tudi vedno novih bodrilnih misli za mesečne shode. kar je v sedinii dobi ob pnmmjkanjti homil"-tičnega glasila dvakrat razveseljivo. >Voditelj naj vidi, vodi in varuje, kar )p res našrgn in v res-nlri Marijinega pri nas in drugod.« (Uvodna misel.)
nnižboni izkaz javlja, da je v liublianskl škofiji 261 M. dr. zn dekleta, 91 zn žene. 87 za mh-deniče in 19 z-> može. skupaj z ljubljanskimi 480. V lavnntinskf škofiji ie stnnip ennko rozvesnljlvn; M. dr. za dekleta 187, zn žene 35, za mladeniče 120 in za može 26, skupaj 368. To je armada, ki visoko
nosi prapor verske zavesti in apostolske delavnosti med nami.
»Voditelj« pa tudi poroča, koliko so druge liaše organizacije in koliko je naše časopisje v preteklem letu podpiralo in pospeševalo marijansko misel. Nudi celo kratek pregled marijanskega gibanja v sosednih državah. Zlasti je pa važno poglavje Družbena pota, kjer je obrrzlnžen progr m katoliške mkidine, program apostolstv?, kakor ga je osvetlil papež Pij XI. v svojem lanskem n govoru dne 7. aprila katoliški mladini. Kar pa dela to knjižico posebno uporabno, so marijinski govori (14), ki jih je za kongregnciie podal osrednji voditelj M. dr. v ljubljanski škofiii, dr Merhar, pod naslovom »Eno leto z Marijo«. Odveč bi bilo omenjati, da so ti govori kleno zrno, globoki vsebinsko, fino oblikovani, podniani z neko posebno milino in hkrati modro prilagodeni časovnim potrebam. Rabijo pač študija — lo je res — a vsak vnet vodnik se bo rad poglobil v pisateljevo zamisel, ko bo opazil, da lo niso prazne bes'de, amrvik dobro pretehtana izvajanja in originalne aplikacije st-rih resnic na novodobne razmere. Kdor ni skusil, bo težko umel, kako smo se pred leti razveselili Z^bukovčeve knjige o vzori'- in dolžnostih M"rijinih družb; z enakim oduševljen-jem brdo vodniki sprejeli tudi lo knjigo, ki ie prava zakladnica zdravih naukov za shode kongre-gacij.
Knjigo zaključuje poglavje Družbene luči s tehtno razpravo p. Kop^tina dr. J. o sv. Petru Ka-niziju kot vzorniku Marijinih diužb.
Voditelji, katerih Družba je poslala lelno članarino, dobe list brezplačno; za druge je nadočnina SO Din: nižja cena zavoljo premajhnega števila nakl de, ni možna. Naroča se: Osrednje vodstvo Marijinih družb v Ljubljani, Pred škofijo 6.
Grafika na Božični razstavi v Jakopičevem paviljonu
Čudno, dn se pravi smisel za grafično umetnost v Ljubljani noče in noče razviti. Razen dveh, treh častnih izjem ne najdeš v tej naši tako napredujoči in vendar v nekaterih stvareh tako konservativni Ljubljani ni nikogar, ki bi zbiral grafične liste raznih avtorjev, še nianj pa, da bi imel isto ali še večje veselje nad grafičnim delom kakor nad slikarskim. In vendar je v drugih krajih takih grafičnih, recimo — fanatikov — toliko! So ljude, ki za slikano delo nimajo absolutno nobenega smisla, med tem, ko jih kar razvname, če vidijo kako radiranko, posebno če je tehnično zanimivo rešena. To so seveda izjeme, ki jih navajamo samo v razliko k našim razmeram. Kol okrasek za sobo, posebno za današnjo malo uradniško sobo si ne moremo misliti lepšega nego je grafični umotvorček v ličnem okvirči<u. Cene takim sličicam se ravnajo med drugim tudi po številu izdanih odtisov, če avtor natisne samo pet odtisov, se razume, da mora ceniti posamezen odtis višje od avtorja, ki računa z večjo naklado. Vs'ka plošča pa tudi ne prenese večje naklade. V rrzstavi dobiš na primer Š a n 11 o v Triglav, ki je iz:el v nakladi stotih odtisov že za 50 Din, medtem ko stane na primer Justinov lesorez, ki je tiskan samo v desetih izvodih mnogo več, a vendar ne toliko, da bi vsak manji zbiratelj ne zmogel. Ravno v tej omejenosti števila odtisov pa leži večja zanimivost za kupca, ki želi biti posestnik redkega komada. Pripominjamo, da so grafična dela naših avtorjev, ki jih vidimo na božični razstavi, vzbudila pozornost na zimski grafični razstavi v Zagrebu, ki se vrši ravno te dni. Opoz-rj mo ša pesebej nn veliko kolekcijo Smrekarjevih najnoveiših del, ki vise v paviljonu. O J a k č e -v i h grafikah pa ni potrebno več govoriti. Vsakdo ga že pozna kot izredno finega ris rja, ki ga posebno v njegovih elegantnih radirankah s suho iglo ne more nihče posnemati.
Glasba
Martin Žcleznik: Kristus rojen je. Zbirka božičnih pesmi za ineš. zbor in orgle. Z dovoljenjem kn.-škof. ordinariata v Ljubljani. S-mozaložba. So-rica. — V pričujoči zbirki podaja Želpznik našim zborom 8 novih božičnih pesmi, izmed katerih so nekatere preproste in lahke, večina pa je v orgelskem stavku precej figuriranili. Zeleznik je podal v dosedanjih zbirkah že mnogo jako dobrega, deloma precej izvirnega in svojega. Tudi v teh pesmih hoče hoditi svo.;a pota. Marsikaj je zelo lepega, nežnega, deloma prav slovesnega; nahajajo se pa tupat.im tudi nekoliko trda in še ne popolnoma iz-čiščena mesta. V celoti zbirko priporočamo. Naroča se pri skladatelju v Sorici.
ZNANSTVO.
Najodličncjši poznavalec gob in gliv — katoliški duhovnik. Don Bresadola je preprost italijanski duhovnik, ki živi sila skromno v Trenti, na polju naravoslovja je pa velikan; predvsem je pa strasten raziskovalec gob in gliv. Njegova zanimiva odkritja so mu zagotovila mednanden sloves. Vsako leto ga obišče več inozemskih učenjakov, da se z njim razgovarjajo in da si ogledajo njegove zbirke. Italijanske oblasti se do zadnjega zanj niso dosti brigzle. Zdaj mu je pa vlada nakazala 100 tisoč lir, da bc mogel založili veliko tiskano delo, ki bo obsegalo 20 zvezkov. Doslej so izšli štirje zvezki. Samo mož ima že os?m križev na hrbtu; bo komaj zmagoval, če rokopis še ni dovršen. — Nedavno je pa umrl 84 letni nvslr. benediktinec P. Pius Strasser (Seitenstclten), ki se je znanstveno pečal zlasti z rastlinstvom in preiskoval osobito Kryptogame: mehove, praproti in gobe.
Božično darilo za naše dnmo in dekleta je
I sedma izdajn »Slovenske kuharice«. Priredila S. M. Felirita Kalinšek. Z mnogimi slikami in večbarvnimi tabelami. Cena elegantno vezmi knjigi 160 Din. To je knjiga, ki jo pokažemo lahko tujim narodom. Vzorna je vseskozi po vsebini in opremi. Doslej priljubljena in razširjena knjiga »Prato, Silddrutsche Ktlche« je našla v Kalinškovi kuharici tekmeca, ki ji ni samo kos, ampak, ki jo je v vseh ozirih prekosil in nadkrilil. Ponosna knjiga-ima 668 strani velikrga kvart-formala in 2612 kuharskih receptov, dalje 55 strani temeljnih navodil in obširen nauk o serviranju. Poleg tega. da ima veliko množino slik v besedilu, jo diči tudi
193	barvastih slik na tabelah v naravnih barvah. Te knjige, ki jo ie založila Jugoslovanska knjigarna v Liubljani, bo vsaka slovenska gospodinja najbolj vesela.
Zgodovina Sentjcrnejske fare na Dolenjskem. Spisal Anton Lesjak, župnik in duh. svetnik. Nn
194	straneh lične knjige popisuje pisatelj dogodke iz preteklosti pa tudi iz novejšega časa. Bog li in prav zanimivi so podntki iz prazgodovinske in rim-
i ske dobe na podlagi mnogih izkopin. S to zgodovino so spojena imenn slovitih mož. Med župniki naj-
demo imeni slovenskih pis-teljev Trubarji, Knstei-rn — dva protonot -.rja . . Z dogodki po graščinah so v sliku Rpssel, Valvasor, Prešern. Milokalern tovrstna knjiga ima toliko zanimivega zgodovinskega grpdiva kakor t«. Cena knjigi je '25 Dtn in se
dobiva v Jugoslovanski knjigarni, pri KTD iu pisatelju.
i i b 111111 e e 1111 b 1111
Nežno kože svojega otroka
gotovo nolele zanemarjati Vpo-rabljajle s zaupanjem Nivea-e/emo, kalera uimkuie i oziram na to, da vsebuje Eucerit, neprimerno leiilno in hladilno Za Vaiega otroka ni boljšega kot
Nivea-crema
IIIIIIIIIIIIIBIIIIII
Gospodarstvo
Promet naših borz v preteklem tednu je znašal (v milijonih Din): Ljubljana devize 21.9 (19), Zagreb devize 70.8 ( 59.6), efekti 4.4 (1.4), skupaj 74.7 (61); Belgrad efekti 13.5 (12.5).
Zaklana živina v I. 11'26. Po statistiki kmetijskega ministrstva je bilo v 1. 19^6 zaklane živine: bikov 14.047, volov 107.050, juncev 81.894, krav 123.074, iunic 53.C95, telet 317.768, bivolov (561, bivolic 362, ovac 450.278, jnncev 676.880, Jar-eev 205.546, koz 98.882, svinj 593.096, prašičev 92.402 in konj 1453.
Našo plinarne 1928. Iz članka ing. Horvntiča v zagrebški reviji »Plin« posnemamo, da so naše plinarne lani producirale 10,959.1/00 m3 plina napram 10,279.000 ma v le4u 1925. Zagrebška plinarna je producirala 3,625.000 (3,104.000), osjcška 1,986.000 (2,IX».t;00), ljubljanska 1,865.000 (1,308.000), mariborska 483.000 (4&G.0C0) in celjska ca. 150.000. 60% vse produkcije vzame privatni konzum. Poraba tujega premoga znaša 18 tisoč 558 Ion, domačega 5122 ton.
Dobava tračnir. Obl-stni odbor v Mariboru razpisuje dobavo tračnic 65 mm profilne višine za poljsko železnico od 2 km tirne dolžine brez pragov. Ponudijo se lahko že rabljene ali tudi nove tračnice ter je tozadevne na Oblastni odbor v Mariboru naslovljene oferte vposlati vsaj do 1. januarja 1928.
Vinska razstava in sejem v Mariboru se vrši dne 6. in 7. januarja 1928 od 10. do 18. ure in sicer v dvorani predsednika gostilničurske zadruge Julija Strasserja. Razstava je namenjena predvsem ljutomerskim vinogradnikom v svriio čim boljšega spoznavanji in negovanja svojega vinskega pridelka, vinski sejem pa v dosego čim ožjih stikov z vinskimi odjemalci, ki so navajeni na izborna ljutomerska vina. Obisk ljutomerske vinske razstave se zlasti priporoča vinskim trgovcem in gostilničarjem iz tu- in inozemstva. Za drugi dan razstave je določeno nazorno predavanje o vinogrr.dih in sadnih škodljivcih s filmom po ameriškem vzoru, kar utegne pravtako vzbuditi vsestransko zanimanje. Da se obisk te razstave omogoči čim širši publiki, je r.~zs'ivni odbor določil vstopnino s katalogom in kupico vred samo na 10 Din.
Bor^a
Dne 21. decembra 1927.
DENAR.
Danes je bilo zelo veliko privatnega, blaga, tako da je Narodna banka intervenirala samo v devizah: Curih, Dunaj in Berlin. Promet je bil znaten. Vsi t<čaji deviz so popustili: Berlin od 13.575 na 13.565. Curih od 10.96 na 10.9575, Dunaj od 8.015 na 8.01, London od 277.15 na 277.10, Nevv-york od 56.71 na 56.70, Praga od 168.375 na 168.37 ter Trst od 808.025 na 308.
Ljubljana. Berlin 13.55—13.53 (13.565), Curih 10.9425—10 9725 (10.9575), Dunaj 7.9^5—8 025 (8.01), London 276.70-277.50 (277.10), Ne\vyork 56X0-56.80 (56.70), kabel 56.80 bi., Praga 167.97 —168.77 (168.37), Trst 307—309 (308).
Zn?r»b. Amsterdam 22.935—22.995, Berlin 13.55-13.58, Curih 10.9125—10.9725, Dunaj 7.995 -8.025, London 276.70—277.50, Newvork 56.585— 56.785, Pariz 222.70—224.70, Praga 167.97—168.775, Trst 307.27 - 309 27.
Belgrad. Berlin 13.55—13.58, Budimpešta 9.947 -9.977, Curih 10.9425-10.9725, Dunaj 7.995-S.025, London 276.70 - 277.50, Nevvyork 56.61 — 56.81, Pariz 223—225, Praga 167.97—168.77, Trst 307-309.
Trst. Belgrnd 32.46- 32.48, Curih 354.75— 356.75, Dunaj 257.50—263.50, London 89.90 -89.96, Nevvyork 18.40—18.41, Pariz 72.55—76.65.
Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.66, Budimpešta 90.55, Bukarešt 8.19, Dunaj 73.12, London 25.25625, Newyork 517.25, Pnriz 20.3025, Praga 15.33, Trst 28.07, Sofija 3.73, Varšava 58.15, Madrid 85.77.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.47625, Kodanj 189.90, London 34.56125, Milan 38.38, Newyork 707.75, Pariz 27.87, Varšava 79 31. Valute: dol.irji 707.10, angleški funt 34.55, lira 38.39, dinar 12.41.
Pra?a. Lira 182.90, Belgrad 59.44, Pariz 132.80, London 164 75. Ne\vyork 33.7425.
Dinar: Newyork 176.20, Bcrliu 7.3775, London 277.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
V Ljubljani ni izprememb. V Zagrebu je padla vojna odškodnina od 411—412.5 na 409—410.
Ljubljana. Celjska 16» den., L''ub!J. kreditna 181 den., Praštediona 875 den., Kred. zavod 160 d., Vevče 135 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 125 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 86.25. agrari 52.75 —53.75, vojna odškodnina 40*'—410, dcc. 408, llrv. esk. 90, Hipo 57, Jugo 95—95.25, Praštediona 870 —880, Ljublj. kreditna 134—13% Šečerana 570, Drava 555 -570, Slavonija 13, Trbovlje 465—475, Vevče 135.
Belgrad. Narodna banka EC60, vojna odškodnina 407—411 (1.300), uit. dec. 413, 7% invest. pos. 86 - 86.50, agrari 52.50—P3.50.
Trst. Adria 178, Assicurazioni Generali 4300, Cosulich 179, Riunione adriatica 2035, Tripco\ich 245, Split cement 226, Dalmatia 118, Oceania 91.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.95, Zivno 110.75, Hrv. esk. 11, llipo <1.90, Alpine 42.90, Ley-kam 10.90, Trbovlje 58, Ruše 34.25, Gutmann 27.80, Mundus 169.75, Slavonija 1.50.
BLAGO.
LJubljana. Les: Hrastovi obrobij, plohi 75 mm paral, oslror. fko vag. meja 1 v; g. po 1325, hrastovi neobroblj plohi 9, 11, 13 rni deb. od 3 m naprej z 10% od 2.50—2.90 od 25 cm širine najirej, skoro brez grč f. v. Sušak 4 v. po 10.50; zaklj. 5 v.
FORMAN
^PV nahodu
Uiru/i p čucCcint
»»AbjltA HJ dinaaj&V
j -v ■ a- u>, j.
it ia	i J
Tendenca mirna. D e I p r i d e 1 k I (vse samo po-nudbe; slov. post. plač. 30 dni. dob. prompt, ml.
^cnlca 78-79 kg. 2%, baška 847.5-832, dec. 3475- 852, sr. 845-847.5, slav. 342.5-845, 'oves ba»kl zdrav rešetan 285, koruza baška st. 267.5, nav. vozn. 272.5, um. suš. 262.5, nav. vozn. 207.5, času prlm. suha kval. gar 252.5, dec. 252.5, jan. 262.0, febr. 272.5, marec 277.5, april 280, maj 282.5, moka 0 g vug. bt. fko Ljublj. plač. po prejemu 500, zaklj. —. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica ba«. 207.5-300, pot. 30(i— 307.5, ban 297.5- 300, sr. 297.5-800, slav. 300-30o, rž bač. 200-296, oves bač., sr., ban. 252.5-2oo, jecineu bač. 255--21», sr. 250 -255, koruza
bač. 225—227.5, n. kv. gar. 206-207 6, 1-2 212.5
-215, 8-4 280 - 232.5, bač. bela 227.5-282.5, ban. kv. gar. 207 5—212.5, 1-2 par. Vršac 212.5-215, sr. kv. gar. 207.5-218, 1—2 215-217.6, moka bai. 0 g 425-487.5, št. 2 405-415, št 6 817.5-825, št. 7 260-270, št. 8 200-205, otrobi bač., ar., »lav. 190 —195. Tendenca neizpremenjena. Promet: 11 vagonov pšenice, 58 koruze, 8 moke, 6 otrobov, skupaj 78 vagonov.
Budimpešta (terminska borza), 21. dec. Tendenca brez poslov. Pšenica marec 81.76, 31.80, zaključek 81.78-31.80. maj 82.16, 32.14, zaklj. 32.14 —32.16, rž marec 30.86, zaklj. 30.90—30.92, koruza maj 25.80.
BOŽIČNA DARILA
| ZA GOSPODINJE. ZINE IN DEKLETA:
slovenska kuharica
Pl
S. M. FELICITA KALINSEK. ELEGANTNO VEZANA
prikrojevanje perila
DIN 160-
DIN 40'-

EMA ARKOVA.
%
B ZA DIJAKE:
mladi kemik
PROF. MAKS PREZELJ. ELEGANTNO VEZANO
RADIO
PROF. LEOPOLD ANDREE. ; ELEGANTNO VEZANO
slovarji
FRANCOSKI, SRBO-HRVATSKI, LATINSKI, VEZANI PO	DIN TO-
H ZA VSE:
miilm spisi
10 ZVEZKOV V PLATNO VEZANIH DIN 300'-
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA
DIN 42 —
DIN T6-
Zahvala.
Ob priliki prerane smrti našega nad vse dobrega in ljubljenega soproga, preskrbnega očeta, brata, zeta, strica in svaka, gospoda
Ivana Mikuža
ravnatelja Hipotekarne banke jngoslov. hranilnic
izrekam v imenu vsega sorodstva srčno zahvalo vsem onim, ki so sočuvstvovali z nami v urah največje tuge.
Zahvaljujem se predvsem za prekrasne vence in šopke, za mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poli k počitku po trudapolncm delu, ter pevcem »Glasbene Matice« za v srce segajoče pesmi-žalostinke.
MARTA MIKUŽ s hčerko ANICO.

RADIO' akumulatorske BAIERIJK po AVTO konkurenčnih cenah Izdeluje
In popravlja

Vatra" maribor, stross-V ali a mayer>eva ulica 3

Kreditna zadruga detajlnih trgovcev
r. z. z o. z.
Ltublfana, Šelenburgova ulica Stev. T. I. nadstropje.
Nabave brez gotovine
Odplačevanj na obroke
V današnjih težkih časih ima marsikateri resne skrbi kako bi spravil v ravnotežje svoje mesečne prejemke z izdatki. Najtežje je nabavljati predmete, katerih vrednost presega višino mesečnih dohodkov, in je v tem slučaju navadno potiebuo prositi trgovca, da dovoli odplačilo na obroke. Da se kupcu olajša la gotovo neprijetna pot i da mu se da možnost nabaviti si potrebne stvari če nima treuotuo gotovine so ljubljanski detaljni trgovci ustanovili
lastno Kreditno zadrugo, ki dovoljuje potrebne Kredite hitro in diskretno.
Zadruga sama nima nobenih zalog blaga, ona daje interesentom le za nakup potrebni kredit. Ako je ta kredit od strani načelstva dovoljen, zadruga izroči prosilcu
blagovne uaKaznlce
s katerimi isti poljubno kupuje in plača
skora) v vseh ljubljanskih trgovinah,
ki so včlanjeno pri zadrugi.
Ako si hočeto torej kaj nabaviti, ako hočete komu kaj podariti, pridite k nam, da se dogovorimo glede odplačevanja in da Vam izročimo nakaznice s katerimi bodete lahko plačali, kot z gotovim denarjem. Na la način si lahko uabavile:
obleKe, čevlje, klobuke, krzno, kuhlntsko opremo, 2eieznlno, pohištvo. manulakturno ln modno blago, perilo, golon:erlto, steklo In porcelan, lotogr. aparate, gramolone, knllie in muzlkailte, kolesa, otroSke vozičke, pisar, potrebščine, pisalne In Šivalne stroje,
radio Itd.
Naša zadruga je v prvi vrsti namenjena zasebnikom, priporoča se pa tudi manjšim trgovcem in obrtnikom. Vprašanja iz province rešujemo z obratno pošto.
Prospekti, seznami včlanjenih trgovin, pogoji in vsa pojasnila radevolje na razpolago.
Načelstvo.

(V--
Marija Batmilc obvešča vse sorodnike, drage stanovske tovariše, prijatelje in znance, da je njen blagi mož
dr. JANKO BABNIK
predsednik viš. dež. sodišča
danes ob osmih zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, 23. t. m. ob 2. uri popoldne izpred hiše žalosti, ulica Stare pravde 6.
V smislu blagopokojnega se venci hvaležno odklanjajo ter se prosi le tihega sožalja.
LJUBLJANA, dne 21. decembra 1927.
Sir H. Rider Haggard:
18
Kieopatra, egiptovska kraljica.
Slika je izginila in prikazala se je druga. Zopet sem gledal bregove reke Sihor in na njih vse polno bitij z divjimi obrazi, ki so imeli bolj naravo živali kakor naravo človeka. Bojevali in pobijali so se med seboj. Divje ptice so prestrašene vzletele, ko je švignil ogenj iznad iz trstja narejenih koč, ki so jih sovražniki izročili ognju in plenitvi. Ropali so, trgali, morili in s kamenitimi sekirami razbijali otrokom glave. Dasi mi ni pravil noben glas, sem vedel, da sem videl pred seboj človeka, kakršen je bil pred tisoč leti, ko je prvič stopal po zemlji.
Zopet druga slika. Vnovič sem videl bregove reke Sihor, ampak na njih so cvetcla mesta kakor cvetlice. Skozi njihova vrata so hodili moški in ženske ven in noter, prihajali od širnega, dobro obdelanega polja in zopet odhajali. Vendar nisem videl ne straž ne vojsk, tudi nobenega vojnega orožja. Povsod se je lila modrost, procvit, mir. Ko pa sem občudoval ves prizor, je prišla iz vral nekega svetišča sijajna poslava, oblečena v oblačilo, ki se je svetilo kakor plamen, in zvoki godbe so se slišali pred njo in za njo. Postava je stopila na slonokoščeni prestol, ki je bil postavljen na nekem trgu reki nasproti, in ko je solnce zatonilo, je poklicala množice k molitvi. Spoštljivo so se priklonili in molili z enim glasom. In jaz sem razumel, da mi je bilo na tej sliki prikazano vladanje bogov na zemlji, kar se je godilo davno, preden je živel Menes.
Nad ta sen je prišla nova izpremena. Videl sem isto lepo mesto, ampak v njem so bili drugi ljudje, ljudje, ki se jim je lakomnost, požcljivost in zloba videla na obrazu, ljudje, ki so sovražili vezi pravic- 1
nega dejanja in odprli svoje srce grehu. Prišel je večer; sijajna postava je kakor pri prejšnji sliki/ stopila na prestol in klicala k molitvi; ampak nikdo se ni priklonil v molitvi.
»Siti smo te!« so vpili. »Zlo delaj, kralj! Ubijte ga! Ubijte ga! Razvežite vezi zlak
Sijajna poslava je vstala in s prijaznimi očmi gledala na te hudobne ljudi.
»Sami ne veste, kaj zahtevate,« jim je zaklicala v odgovor;« vendar bodi kakor želite 1 Zakaj ako umrjem, boste z mojo pomočjo po mnogem trudu in velikih naporih zopet našli pot do kraljestva dobrega!«
Še ko je tako govorila, je preklinjajoč planila nadnjo druga, grda, odurna postava, jo pobila, jo trgala ud za udom in se ob glasnem hrušču in vpitju ljudi sama vsedla na prestol in vladala. Z neba pa je na temnih krilih prišla neka postava, ki je imela obraz zakrit in je tožeč zbrala raztrgane dele prve postave. Za trenutek se je sklanjala preko njih, nato pa je vzdignila roke kvišku in jokala. Ko pa je pla-kala, je iz njene strani skočil vojnik, oborožen in z obrazom, ki je bil podoben obrazu boga Re opoldne. Le-ta, maščevalec, je z glasnim klicem planil nad pošast, ki se je bila polastila prestola; spoprijela sta se v boju in se bojujoč umaknila proti nebu.
Zopet se je vrstila slika za sliko. Videl sem oblasti in ljudstva, ki so bila oblečena v različna oblačila in so govorila mnogotere jezike. Videl sem jih iti mimo na milijone — ljubeče, sovražeče, boreče se, umirajoče. Nekaj malo jih je bilo srečnih, in nekaterim je bilo gorje vklesano v obraz; večina pa ni imela pečata sreče ali gorja, temveč bolj pečat potrpljenja, zgoraj na nebu pa se je venomer, ko so minevali od dobe do dobe, bojeval maščevalec z zlobno stvarjo in tehtnico zmnge se jr nagibala sedaj na to sedai na drugo slran. Vendar ni noben izmed
njiju zmagal in meni tudi ni bilo dano, da bi doznal,
kako se je boj končal.
In jaz sem razumel, da je bilo tako, kar sem bil gledal, boj med dobrimi in hudobnimi silami. Videl sem, da je bil človek hudoben, ampak bilja, ki so zgoraj, so se ga usmilila in prišla dol k njemu, da bi ga naredila dobrega in srečnega, kajti lo dvoje je eno. Človek pa se je vrnil na svoja hudobna pola in potem se je svitli duh dobrega, ki mu pravimo Oziris, ki pa ima mnogo imen, žrtvoval za zlobo rodu, ki ga je bila pahnila s prestola. In iz njega in božanske matere Izide, iz katere je vsa narava, je prišel drug duh, ki je naš zaščitnik na zemlji, kakor je Oziris naš opravičevalec v Amentiju.
To je namreč skrivnost Ozirisa.
Ko sem gledal le privide, so mi vse te stvari iz-nenada postale jasne. Mumijina odeja simbola in obredov, ki obdaja Ozirisa, je padla raz njega in razumel sem skrivnost vere, ki je žrtvovan'
Slike so minule in iznova me je nagovoril duhoven, ki je bil moj spremljevalec.
»Ali si razumel, Harmakis, te stvari, ki ti jih je bilo dano videli?«
»Sem,« sem rekel. »Ali so obredi končani?
»Ne, šele pričeli so se. To, kar pride sedaj, moraš sam prenašati! Glej. jaz te zapustim in so vrnem ob I jutranjem svitu. Še enkrat te svarim. Tisto, kar boš ti gledal, morejo le malokateri videti in oslati pri življenju. V vsem svojem življenju sem poznal samo tri, ki so se upali gledati tej strašni uri v obraz, in od teh treh so ob zori samo enega našli živega. Jaz sam nisem hodil po tej poti. Previsoka je zame.«
»Odidi,« sem rekel; mojo dušo žeja po vednosli. Jaz se hočem podati v to!«
Duhoven mi je položil roko na glavo in me blagoslovil. Nato je odšel. Slišal sem, kako so se vrata zaprla za njim, in odmev njegovih stopinj je nočasi utihnil.
EIIIEIII
2 S e
c s r-
5 5 §.
i a
s >
71
*
s E T l S
S « J
8 i i _ s
So "
„ 4- IC < _
I i P ??5
TO N' „
JQ it £ n vr
•r- —
0	5' S 5 o
1
»is
1	o- I
ril
m
" 3
t n = >
i »
=; S s* a a" "s 2.
* 5
-t	» 3C
5	Sr
f	<2
IN."	f.
= a
S a P »
c »
OS -3;
rc g H
K' * D j, £ = f r N- TO . 2' K — • Cfc	i - r- Z » V
s f Z	n a T «■
o * = o' J	»r " > 8
co 4* -n r- S	S 3 * J
* i	H
=111=111	
MALI OGLASI
\mmUm drobna »ui ca l*SO lin ali vitka beude SO nar Nafman|il «g aa 3 a'l S t In. <'B>aal ua< dcvrl vrstic ac r»čnnu|o vlic. Za odgovcr mam o Na vpraianla brc* inamkc nc odgovarlumo!
Proste sfažbe
STROJEPISKO
bi obvlada nemščino, rabim za nekaj dni. Hono-
»Organizator« -Knjigovodstvo1
do 70 % prihranka na času — dnevna bilanca Termirske kartoteke. —
rar po dogovoru. Naslov : Strokovno zamišljene kar-|e poslati upravi lista ' toteke zavse vrste obra-pod: »Akademik« 10178. »ov - »ORGANIZATOR«, ______Ljublj. VII, Kamniška 20.
Zastopnike
ta prodajo vrednostnih papirjev, iščemo — Ponudbe na »PUBLICITAS« Beograd Kralja Milana 8, pod: »Sigurna zarada«.
Dva dijaka
ali sostanovalca se sprejmeta na stanovanje v sredini mesta Naslov v upravi pod štev. 10177.
proefa?
Tramo itudi $kart),
I I CllIlC toda popolnoma suhe, v meri ol 6/8 in 4 m dolžine navzgor, kupimo. Ponudbe na Ivan Magušar, Vrhnika.
Knjigovodstvo'
Vsuk praktičen trgovec bo zavrgel svoi dosedanji in okoreli sistem knjigovodstva, čim se bo uve-ril o prikladnosti knjigovodstva »Organizator«. — »Organizator« Ljubljana VII., Kamniška 20.
Jesenovo SPALNICO
politir., prodam. Fr. Ber-gont, mizar, Dravlje 108.
Pristen TRČAN MED
po Din 22.— dobite v delikatesnih trgovinah
GOSPODARSKE ZVEZE v Ljubljani.
Hoifmann-Pianina
popolnoma nova, pri Jos. Hofer, mnrikalije, Maribor, nlica 10. oktobra 2.
Ajdovo moha Din 5'-liomzni zdrob „ 3'SO
Prvovrstni izdelki od 25 kg naorei pošiba
FflVEL SEDE], Jauornih
urr«tri ml'n — Goenjsko.
Slovanske gramofonske ološče
v veliki izberi Zahtevajte katalogi - JOS. HČFER, muzikalije, MARIROR —
I ulica 10. oktobra 2.
BOŽIČNA DARILA
brez denarja dobile pri zlatarju H. STUMPF, Maribor, Koroška cesta 8,
ako prinesete v zamenjavo staro »lato srebro ali kovani denar. Pri takojšnjem pta^ilu iako znižane cene.
Tntikvitete!
Najprimernejše božično darilo nudi trgovina an-tikvitet — Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 (nasproti hotela Tratnik). 10145
Mrsa oM%
Družba »Ilirija« Premog - drva - koks - oglje
Dunajska cesta 46. poleg Iv Zakotnika Tel 28*0
Oves in koruzo
miniti1 na'rrnr<f nn ivrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
KpkMptn cesta 2< Vflftrff(*vlnn » Mfom

NADBOL3ŠI PREMOG
Cebln Wolfova 1/2
l>i (L Piecoli. >ek»rn»r t t.inhliani priporoča pri /.aprilu in drug1!) ležkoČiih želodca svojo preizkušeno
Želodčno tinkturo.
VSAK PETEK
namočena polenovka
pri »BOBENčKU'<,
Sv. Petra cesta 15. Toči sc prvovrstni beli in ru-deči Bizeljec ter dolenjska črnina	9763
Krasna izb>ra
božičnih in novoletnih daril
primerna zn iiame in gospode. v zl-itu in srebru cene 7inerne. poleg tegH še primeren popust pri zlatarju
A. Fuchs Selenburgova ulica 6 LJubljana
siavhrio noilietje
fltCETTO & drugovl
družba z o. z
Maribor KornG^vn ul.
Blagostanje
našega naroda zavisi od zdravja. Varujte se strupenega kofeina in pijte samo okusno, najboljšo kavo brez kofeina, to je
kava Hag.
Svinjske surove kože
plačamo:
prvovrstne (brez zarez in lukenj) po Din IS-— za kg druge vrste domače kože	„ „ lO"— „ „
svinjske kože hrvaških prašičev „ „ €»'— „ „ Nabiralcem plačamo 1 Din dražje. Sprejemajo se v našem centralnem skladišču na Dunajski cesti 23 pri Pollaku.
Tam se tudi prodajajo za Božič najboljši in najtrpežnejši
čevlji, usn:e in drugo
po tovarniških cenah. Tovarna usnja in čevljev
Carl Pollak ci. d., Ljubljana
Prvovrstna
veleftrdka zifoc stroke
katera že mnogo desetletij deluje v Sloveniji, išče strokovnega
zastopnika za celo Slovenijo
Ponudbe z navedbo dose lanjega delovanja in referenc na upravo lista pod štev. 10.114.
:v-1;5* >.':■..■/':f ■#..«..< -v?-.
Umrl je danes gospod
T
Nič ne pomagal Moji
gramotoni
so najboljši, kvaliteta odločujel
Krasni hovCegasil aparat!
z lepim polnodonečim glasom.
Pravi umotvori so salonski namizni in stoječi aparali.
Za gg. restavraterje in posestnike kina posebne vrste orjaške
gramofone
z ali brez vrneta denarja. Velika zaloga prvovrstnih umetniških gramofonskih plošč. Samo kvaltetno blago.
A. Rasberger. LJubllana. TavCarieva ul?ca 5
Tovarniška /alosra in zastopstvo „HIS MASTERS VOICE" „0DE0N" „P0LYD0R" „C0LUMB1A" „HOMOKORD"
dr. Janko Babnik
ki je bil pred 39 leti soustanovitelj našega društva, njegov odbornik trideset let in iskren pospeševatelj vseh njegovih namenov prav do zadnjega. S svojo, po društvu I. 1894. izdano »Nemško-slovensko pravno terminologijo« je položd temelj enotnemu slovenskemu uradovanju. Bil je po svojem znanju, službovanju in značaju dika slovenskih pravnikov.
Zato društvo »Pravnik« globoko žaluje ob njegovi smrti. Ohranimo ga v častnem in hvaležnem spominu!
V Ljubljani, dne 21. decembra 1927.
ODBOR DRUŠTVA PRAVNIKA.

7JIhVPljl številne dokaze iskrenega sočutja se prisrčno LdllTuldi zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v času bolezni in prerane smrti našega ljubljenega očeta, tasta ozir. starega očeta, gospoda
Ivana Močnika
žgalniškega načelnika v pokoju.
Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Branku Žižeku za trajno požrtvovalno pomoč ob času bolezni in čast. g. Gregorju Poto-karju, župniku v Velenju, za blago, ponovno tolažbo v težkih dneh bolezni, dalje rudniški godbi in Velenjskemu pevskemu društvu za ganljive žalostinke. Iskreno sc zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so spremili predragega pokojnika na njegovi zadnji poli. — Vsem skupaj: Bog plačaj!
Velenje, dne 20. decembra 1927.
Žalujoči ostali.
i
STOLNI PEVSKI ZBOR V LJUBLJANI naznanja preža-loitno vest, da je v torek ob sedmih zvečer po kratki, mučni bolezni preminula njegova požrtvovalna članica, gospodična
Marija Gorenic.
Pogreb blagopokojne se bo vršil v četrtek dne 22. dec. t 1. ob pol petih iz bolnišnice.
Tem bridkeje nam je po Tebi, draga Mary, ki si bila žc pred par dnevi v naši sredi, pa si nam za vedno odvzeta. Poveličevala si Boga s sveto pesmijo. Zailnji Tvoj spev je bil: Te Deum. Naj Ti bo Bog večno plačilo I
Zahvala.
Za vse izraze iskrenega sočutja povodom smrti gospodične
Gabrijele pl. Fladuns
za poklonjeno krasno cvetje ter vso ji izkazano ljubeznivo pozornost in častno spremstvo na njeni zadnji poti, izreka najsrčnejšo zahvalo
tvrdka BRATJE PIATNIK.
V Radečah, dne 19. decembra 1927.
Delikatesa
K. JHRC, „pri Turistu"
Ljubljana, Dunajska cesta št. 7 priporoča
iirisfouski prouijant
ter priznano prvovrstne
kranjske klobase
na drobno in debelo.
Lanene tropine,
vseh vrst
krmita, špecerijsko In koloniialno blago
po najnižjih cenah prodaja
GOSPODARSKA ZVEZA
LJUBLJANA
Vsakovrstna moška. Fantovska in deška oblačila po globoko znižanih cenah oddsja samo
konfekcija Frande Derenda
Gradišče 4, nasproti dramskega gledališča.
Predno kupite, prepričajte se j naših cenah. Najprimernejša darila za Miklavža in Božiči
M. TICAR, LJubljana
Najprimernejša božična darila
Lene^.-v *oi nn
RAZPRODAJAH
st aob' usahtivrmno munu/ahiurno biago samo ori
TRPIN. MARIBOR, a,„0m ,rQ n
Iščemo shlddišfrie sode
v velikosti 20, 3" in 40 hektolitrov. Sodi so lahko rabljeni, toda biti morajo v brezhibnem stanju iz dobrega hrastovega lesa. Ponudbe na „Pnbli-eitas d. d. Zagreb. Gundulifeva ulica 11 pod Za 14 556.
Klobuke, kape, perilo, kravate, obleke, čevlje, zimske suknje itd. Velika izbira po najsolidnejšib cenah pri
Jakob Lah, Maribor
samo G.avni rg št 2.
NAZNANILO OTVORITVE!
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem odprl na Slomškovem trgu šL 7
novo mesnico
katero bom imel oskrbljeno s prvovrstnim mesom. Cene: govedina od 10 do 15 Din, svinjetina 20 Din, teletina od 17.50 Din naprej. — Za obilen obisk se priporoča
F. KLUN in DRUG, mesar Maribor, Slomškov trg 7.
Umrla nam je naša dobra sestra in telka, gospa
Marija škrjanc
vdova kurjača
v starosti 62 let. — Pogreb drage po-kojnice bo v čelrtek dne 22. decembra 1927, ob X4. uri popoldne iz mrtvaške veže drž. bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 21. decembra 1927.
Žalujoči ostali.
M»«fnl pogrebni zatod v Ljubljani.
• < ■ ',-AT- "1

Za ju£uMUvaa»a uškdiuu f Ljtii>Sj<uib	C«t
Uaajaieii. dt. r:. Kuiovcc
Uradnik: t rane lersefllavi