Izhaja vatic Četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovim TEDNIK
NOVI
Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
ŠT. 785
TRST, PETEK 20. MARCA 1970, GORICA
LET. XIX.
Kriza se nadaljuje
Ko je že vse kazalo, da se bo predsedniku senata Fanfanijti vendarle posrečilo sestaviti novo vlado, se je iznenada in proti pričakovanju izkazalo, da se je tudi njegov poskus ponesrečil. V četrtek zvečer je Fanfani obiskal predsednika republike Saragata in mu sporočil, da odklanja mandat za sestavo vlade.
Ni sicer še natančno znano, zakaj se je predsednik senata odločil za tak korak. Zdi se pa, da je glavni vzrok njegove odklonitve dejstvo, da sredinsko-leve stranke niso sprejele predloga, da bi v novi koalicijski vladi bile zastopane po svojih glavnih političnih tajnikih, s čimer je verjetno Fanfani hotel utrditi politično enotnost svoje vlade in preprečiti morebitne odklone. Gotovo obstajajo še drugi vzroki, med katerimi je treba omeniti trajno nasprotstvo med socialdemokrati in socialisti o vprašanju sodelovanja s komunisti v krajevnih upravah, razvezo zakona in odnose s sv. stolico ter končno notranje razprtije v Kršč. demokraciji.
Za danes zvečer je Saragat povabil k sebi dosedanjega predsednika vlade Rumor-ja. Medtem ko pišemo, še ni znano1, kako se bo kriza dalje razvijala. Trenutno sta dve možnosti: predsednik republike lahko ponovno poveri Rumorju nalogo za sestavo vlade ali pa od njega zahteva, da se predstavi parlamentu, da se ugotovi, ali njegova vlada še uživa zaupanje večine poslanske zbornice in senata. Zdi se, da se bo ta druga možnost tudi dejansko uresničila.
Pričakovati je torej treba burno parlamentarno razpravo, v kateri bodo posamezne parlamentarne skupine morale javno zavzeti jasna stališča in nadaljnji razvoj krize ne bo odvisen samo od tajnih, zakulisnih razgovorov in pogajanj v okviru strankinih vodstev.
Položaj je vsekakor resen, kajti nesposobnost posameznih političnih prvakov, da najdejo tudi minimalen skupni jezik pri obravnavanju važnih državnih problemov, utegne še bolj poglobiti prepad med vodilnim političnim razredom in ljudskimi množicami, kar stvari demokracije in resničnega napredka more samo škodovati.
— o —
DRŽAVNI UDAR V KAMBODŽI
Medtem ko se je predsednik Kambodže Sihanuk mudil na uradnem obisku v Moskvi, kjer je skušal pridobiti sovjetske voditelje, da bi mu pomagali rešiti spor s Severnim Vietnamom, katerega oboroženi oddelki so pred kratkim vdrli na ozemlje Kambodže, je v državi nastal udar in je oblast prešla v roke desničarskih voditeljev. Udar je izvedla vojska s pomočjo parlamenta in princ Sihanuk je bil odstavljen. Ta se sedaj mudi v Pekingu.
BRANDT JE ZAČEL POGUMNO. A TVEGANO POLITIKO
Na Jožefovo, 19. t.m., je bil prvi sestanek med kanclerjem Zvezne Nemčije Willyjem Brandtom in ministrskim predsednikom komunistične Vzhodne Nemčije Willyjem Stophom. Ko je že vse kazalo, da do sestanka med njima sploh ne bo prišlo, ker je začela delati Ulbrichtova Nemčija težave s postavljanjem raznih težko sprejemljivih pogojev, npr. da Brandt ne bi smel pripotovati v vzhodni Berlin preko zahodnega Berlina, je vendarle prišlo do kompromisnega sporazuma, pri katerem pa je moral več popustiti Brandt. Vzhodni Nemci so dosegli, kar so hoteli — da rBandt v Vzhodno Nemčijo res ne bo prišel skozi zahodni Berlin, kajti v potovanju skozi zahodni Berlin vidi Ulbrichtova vladavina nekak simbol, da si hoče Zahodna Nemčija prilastiti oziroma da si teoretično že lasti tudi zahodni Berlin kot del svojega državnega ozemlja. S tem, da bo prišel Brandt v vzhodnonemško mesto Erfurt namesto v vzhodni Berlin, mu ne bo treba potovati skozi zahodni Berlin in Vzhodno Nemci so zadovoljni. Spor se je razrešil v bistvu tako, kot so oni hoteli.
Brandt in zahodnonemška vlada očitno ne pripisujeta temu takega pomena, da bi zaradi tega odpovedala sestanek s Stophom. Gre jima bolj za bistvo vprašanj. Vendar se danes mnogi boje, da bo Brandt prisiljen tudi v drugih zadevah tako popuščati, kot je popustil v zadevi potovanja skozi Berlin. Vse namreč kaže, da so vzhodnonemški oblastniki trdno odločeni, da ne popustijo prav v nobeni stvari in da hočejo doseči prav tisto, kar imajo v mislih, ali pa so pripravljeni, da se sedanji stiki končajo brez uspeha. V mislih pa imajo zahtevo, da Brand-tova vlada prizna Vzhodno Nemčijo kot posebno, neodvisno državo. Proti temu se je doslej odločno borila vsa zahodnonemška diplomacija, od prve Adcnauerjevc vlade naprej, ker bi to po mnenju zahodnonemških političnih krogov pomenilo priznati razdelitev Nemčije in nemškega naroda za stalno in mednarodnopravno. S časom bi moglo to privesti do tega, da bi se oba dela Nemčije pod tako različnima vladavinama medsebojno močno odtujila in bi nikoli več ne prišlo do združitve, s čimer bi bil nemški narod kot celota seveda zelo oslabljen.
Brandt bo skušal doseči pri sestankih z vzhodnonemškimi državniki čimvečjo sprostitev odnosov in zlasti človeškega prometa med obema Nemčijama, ker vidi ravno v takih človeških medsebojnih stikih jamstvo, da ne bo prišlo do popolnega razkola. Da bi to dosegel, je pripravljen na marsikakšen kompromis. Do kod je pripravljen iti, za zdaj ni znano, toda nekateri ne skrivajo svojega strahu, da bo nazadnje celo priznal
vzhodnonemško državo, če se bo pokazalo, da so vzhodnonemški oblastniki samo pod tem pogojem pripravljeni dopustiti večjo svobodo potovanj in prometa med Vzhodno in Zahodno Nemčijo in zlasti med vzhodnim in zahodnim Berlinom. Zahodnonemški zunanji minister Scheel je sicer izjavil časnikarjem, da vprašanje »priznanja Vzhodne Nemčije« po zahodnonemški vladi »ni aktualno«, vendar pa ni dejal, da je nemogoče, in ravno to je mnoge zaskrbelo.
Eno je namreč očitno: da Vzhodnonemška vlada ne bo prav v ničemer popustila in da misli trdno vztrajati pri vseh svojih zahtevah, kar je dokazala že z zahtevo, da se mora rBandt izogniti zahodnega Berlina, čeprav je bilo to samo simbolnega pomena in bi moralo biti ničevo v primerjavi z mnogo važnejšimi vprašanji, za katere gre — važnimi tudi za Vzhodno Nemčijo; da pa Brandt in njegova vlada nimata tako trdno določenega in jasnega stališča in da sta že vnaprej pripravljena popuščati. Če bo dosežen kompromis, bo formalno dosežen na stroške Zahodne Nemčije. Zdi se, da Združene države in druge zahodne sile, zlasti Anglija in Francija, nimajo nič proti temu, kajti na tihem si vse želijo, da bi ostala Nemčija razdeljena in da bi se nemško vprašanje uredilo tako-rekoč »samo od sebe«, med obema Nemčijama samima. S tem bi odpadlo tudi težavno vprašanje nemško-poljske meje, to je sedanje meje na Odri in Nisi, kajti če bi Zahodna Nemčija priznala Vzhodno Nemčijo kot državo, bi postala meja na Odri in Nisi samo vzhodna meja Vzhodne Nemčije in bi ne bila več meja celotne Nemčije proti Poljski. Vzhodna Nemčija bi potem lahko sama uredila to meino vprašanje s Poljsko in Sovjetsko zvezo (ki ima tudi zasedene pol Vzhodne Prusije), kar bi bilo seveda zelo po volji tako Poljski kot Sovjetski zvezi, pa tudi Združenim državam, Angliji in Franciii. ki se ne bi rade zamerile niti Poljakom niti Nemcem. Toda za Zahodno Nemčijo bi to pomenilo tako dokončno izgubo vseh ozemelj onstran Odre in Nise, ne da bi dobila za to vsaj kakšne politične koncesije, kot tudi morda dokončno izgubo oziroma izločitev Vzhodne Nemčiie iz nemškega narodnega telesa. K temu silijo tudi nemški velcindustrijski krogi, ki bi radi začeli končno delati velike kupčije z Vzhodno Nemčijo in z vsem evropskim vzhodom pod sovjetsko hegemonijo. Vse to pa bi seveda pomenilo dokončno zmago Sovjetske zveze v nemškem vprašanju, kajti prav za to se je trudila ves čas po drugi svetovni vojni, še v Stalinovem času. In s to zmago bi se zelo utrdil sovjetski vpliv v srednji Evropi.
(dalje na 3. strani)
Deželne volitve na Štajerskem
V nedeljo so bile v avstrijski avtonomni deželi Štajerski volitve v deželni zbor. Zadnje deželne volitve so bile I. 1965. Pri sedanjih volitvah je bil volivni boj zelo napet in izid negotov. Avstrijska ljudska stranka, ki je imela doslej rahlo absolutno večino v deželnem zboru in iz katere vrst je dosedanji deželni predsednik 68-letni Krainer, si je pri volitvah zastavila za cilj, da obdrži prednost pred Socialistično stranko. Na absolutno večino po uspehu socialistov pri nedavnih parlamentarnih volitvah, kjer so dobili večino, ni mogla več upati. Pri parlamentarnih volitvah so namreč dobili socialisti (dejansko gre za socialne demokrate) večino tudi na štajerskem; prejeli so 354.023 glasov, medtem ko jih je dobila Ljudska stranka samo 337.463. Socialisti so bili torej skoraj gotovi, da bodo zmagali tudi pri deželnih volitvah. Doživeli pa so razočaranje.
Pri nedeljskih volitvah so dobili socialisti manj glasov kot Ljudska stranka, in sicer 324.934, medtem ko jih je prejela Ljudska stranka 351.455. Ta bo tako imela v deželnem zboru še naprej 28 poslancev, socialisti jih bodo imeli 26 (v primeri z deželnimi volitvami 1. 1965 so pridobili dva), liberalci pa bodo imeli dva, kot doslej, četudi so v primerjavi z I. 1965 nazadovali za nekaj tisoč glasov. Močno so pri nedeljskih volitvah nazadovali komunisti. Izgubili so še edini dosedanji sedež v deželnem zboru. Zbrali so namreč samo 8.835 glasov (1,35 odst.), medtem ko so jih zbrali 1. 1965 še 22.535 (3,20 odst.). Nacionalno-demokratska stranka (NDP) nacistične barve je dobila na vsem štajerskem samo 562 glasov in je seveda ostala brez poslanca.
Na splošno so volitve pokazale, da se tudi v Avstriji vedno bolj oblikuje sistem dveh strank, ki sta si po moči skoro enaki. Majhne stranke kopnijo, ali pa se nikakor ne morejo prebiti preko 5 odstotkov. Kot skoro povsod, so tudi v Avstriji liberalci v popolnem zastoju in počasi nazadujejo, hoteli pa bi še igrati jeziček na tehtnici in sestavljati vladno večino z eno od obeh močnih strank, za kar si izsiljujejo vsakovrstne privilegije. Tako nedavne parlamentarne kot tudi sedanje štajerske deželne volitve so tudi pokazale, da stranke nimajo več močnih argumentov in privlačnih gesel za volivce. Notranjepolitični in gospo-darsko-socialni programi obeh velikih strank
Državnozborske volitve na Finskem, ki so bile v nedeljo in ponedeljek, so se zaključile s presenetljivimi izidi. Dosedanja vladna koalicija, ki je v parlamentu razpolagala z večino 103 poslancev od skupnih 200, je zgubila kar 17 poslanskih mest, tako da so dosedanje opozicijske stranke dobile večino mest (112) v parlamentu.
Socialdemoki'atska stranka je sicer še vedno najmočnejša politična grupacija, saj je dobila 51 poslancev, a je kljub temu nazadovala za štiri mesta v primeri s prejšnjo zakonodajno dobo. Najhujši udarec pa je doživela stranka centra, ki je zgubila 13 poslanskih mest; za šest poslancev pa so nazadovali tudi komunisti, ki so od leta 1966 sodelovali v koalicijski vladi. S politične po-zornice so zginili tako imenovani levi socialisti, ki so prej imeli 6 poslancev in sedaj
so skoro enaki, razlika se nanaša le na kakšne davke in podobno. Svetovnonazorski in zunanjepolitični razlogi ne igrajo več skoro ni-kake vloge. Cerkev drži do obeh glavnih strank enako distanco in katoličani so svobodni, da volijo bodisi socialiste ali Ljudsko stranko. To je bilo tik pred štajerskimi volitvami še posebej poudarjeno s strani graške škofije, ker so nekateri podeželski župniki dali izjave v prid Ljudske stranke, čemur pa so se posebno uprli dušni pastirji v mestih in industrijskih krajih.
Pričakovati je, da bo ostal deželni glavar (predsednik deželne vlade) Josef Krainer, vendar ne za dolgo, glede na njegovih 68 let, čeprav je mož izredno priljubljen, ker je resnično simpatičen, pravi ljudski tip. Prišel je namreč čisto od spodaj in nima šol, je pa kot politik zelo sposoben in dinamičen.
V četrtek, 12. t. m., zvečer je predaval v mali dvorani Kulturnega doma dr. Karel Ši-škovič o temi: »Narodne manjšine v Italiji«. Pri tem je razlikoval narodnostne skupine, ki jih je v Italiji veliko (provansalska, albanska, grška, hrvaška), od narodnostnih manjšin v klasičnem pomenu, se pravi od etničnih skupnosti, ki so zgodovinsko in teritorialno povezane z matičnim narodom. Zato je predavatelj govoril o zgodovinski in politični situaciji Francozov, Nemcev in Slovencev v Italiji.
Za liberalno zedinjeno Italijo se okoli leta 1848 manjšinski problem sploh ni postavljal, ker večjih tujih etničnih skupin v cnonacio-nalni državi še ni bilo. Prvič se je ta problem konkretneje pokazal leta 1886 s priključitvijo Beneške Slovenije. Vendar se je Italija resno soočala z njim šele s priključitvijo številno in zavestno močnih narodnih skupin Južnega Tirola in Julijske krajine (1918). Takoj pa se je pokazala različna problematika pri vseh treh narodnostnih skupinah in odnos Rima do posamezne skupine.
Francozi Val d’Aoste so se sami odločili za vključitev v Italijo, kasneje tega niso nikoli preklicali in za njimi je vedno stala močna Francija. Nasprotno pa so Nemci vedno kazali drugačne težnje in so s svojimi zahtevami vedno izrabljali mednarodno po-
nimajo nobenega. Edina vladna stranka, ki je ohranila prejšnje število poslancev, je švedska stranka, za katero očitno volijo pripadniki švedske narodne skupnosti na Finskem.
Kar 17 novih poslancev je pridobila kmečka stranka, ki je bila v prejšnjem parlamentu zastopana po enem samem poslancu in jih ima sedaj 18. Napredovala je dalje združena stranka desnice, ki ima sedaj 37 poslancev, medtem ko jih je prej imela le 26. Enega poslanca je dobila tudi demokrščanska stranka, ki prej ni nastopala na volitvah.
Splošna slika volilnih izidov kaže premik na desno, kar pa še ne pomeni, da bodo, vsaj kar zadeva zunanjo politiko, nastale korenite spremembe v že tradicionalni politiki finske države.
Zanimivo je, da so igrali v volivni propagandi veliko vlogo humoristični lepaki in letaki, godbe na pihala in celo tombole. Strankarski prvaki so namreč skušali privabiti ljudi na svoje zadnje volivne shode s tem, da so delili po ulicah listke za tombolo. Listke so potem izžrebali kar na volivnem shodu. Glavni dobitek je bil — avto.
Končno je omeniti kot posebno zanimivost avstrijskega volivnega sistema še to, da ima deželni poglavar v deželnem svetu tako-imenovano »pravico dirimiranja«, kar pomeni, da velja njegov glas za dva. Te pravice se deželni poglavarji navadno ne poslužujejo, verjetno pa sc je bo zdaj poslužil Krainer v primeru, da bi glasovala proti Ljudski stranki tudi oba liberalca. Tako bo imel zagotovljeno večino enega glasu — in prav to je namen te ustavne pravice, da namreč ne bi prišlo do neizhodnega položaja popolnoma enake številčne moči med vladno skupino in opozicijo.
litično situacijo ter si tako ustvarili posebno mednarodno »ankoražo«, ki jim zdaj prav pride, ko je govor o »paketu«. Tudi pomen Avstrije v evropskem merilu je odigral svoje.
Na italijanski vzhodni meji je bilo drugače. Novo nastale balkanske države so imele šibek položaj v mednarodni politični konstelaciji in tako je nastala razlika v ravnotežju. Posledice zaradi inertnosti političnih in zgodovinskih posegov je čutili do danes. Poleg tega je slovenski manjšini škodilo tisto posebno psihološko, nam sovražno vzdušje, ki so ga italijanske reakcionarne sile ustvarjale nekaj let po vojni. Mednarodna sprostitev in vedno boljši odnosi med Italijo in Jugoslavijo postavljajo nove možnosti v naših pogojih. O marsičem se govori in marsikaj se obljublja, toda slovenski narodnostni vozel se bo razrešil, ko bo dana ne samo mož-I nost obstoja, ampak tudi razvoja in tu pri-I dejo v poštev klasične narodnostne pravice, ki jih mora manjšina imeti, pa tudi celotna družba mora biti tako urejena, da neprisiljeno zaživi dvojni narodni pojav v enem samem ambientu.
i. t.
JAPONSKA HOČE IMETI MOČNEJŠO OBRAMBO
Novi dinamični japonski vojni minister, «predsednik obrambe oblasti«, Yasuhiro Na-kasone, je izjavil, da mora biti Japonska dovolj močna, da lahko sama odbije in uniči vsakega napadalca. Za zdaj japonske obrambne sile tega še niso sposobne. Japonska obramba naj bi bila hkrati tudi zanaprej dopolnjena z obrambnim paktom z Združenimi državami.
Vendar pa Yasuhiro Nakasone odklanja misel, da naj bi si Japonska spet zgradila veliko vojno ladjevje, da bi varovala svoje morske trgovinske poti in da bi se spet zanašala predvsem na orožje. Po njegovem naj bi si Japonska tudi v bodoče predvsem prizadevala, da si z dobro diplomacijo in z gospodarskim ter kulturnim sodelovanjem zagotovi dobre odnose z državami vzdolž svojih pomorskih zvez.
Ogromni japonski industrijski potencial, ki v celoti že presega zahodnonemškega, pa zagotavlja Japonski že zdaj veliko vlogo v svetovnih zadevah in važno besedo v Aziji.
PremiR na desno na FinsKem
„Jlavodne manjšine v Jiafiji”
'ftudentsfio gibanje na univerzah
INTERVJU Z AKADEMIKOM BOJANOM BREZIGARJEM
Z začetkom novega akademskega leta se v Italiji nadaljuje tudi študentsko gibanje za obnovo in valorizacijo raznih univerzitetnih organov in ustanov. V zadnjih tednih pa se je ta študentski boj posebno zaostril, tako da je danes po državi zasedenih več univerz in raznih posameznih fakultet. Znani so dogodki na univerzi v Rimu, kjer je desničarske izgrede obsodil tudi prosvetni minister Ferrari-Aggradi, študentsko gibanje v Milanu, v Beggio Calabrii in drugod. Tudi naša tržaška univerza je v celoti zasedena že dobrih deset dni in prav v ponedeljek je glavna skupščina potrdila nadaljevanje zasedbe za nedoločen čas, dokler akademske oblasti ne pristanejo vsaj na osnovnih pet točk študentskih zahtev.
Da se malo pobliže seznanimo, zakaj prav za prav gre, kakšne so danes študentske zahteve, kaj so študenti že dosegli in kaj si od sedanje zasedbe pričakujejo, smo povabili slušatelja gospodarske fakultete, akademika Bojana Brezigarja na krajši razgovor.
Pred leti so študenti imeli na razpolago več svojih univerzitetnih političnih skupin, ki so v predstavniški svet prinašale vsaka svoje predloge in resolucije. S tem je bila, kot v parlamentarnem sistemu, neposredno in posredno zagotovljena prisotnost vseh študentov-v oliv cev na sejah glavne skupščine. Potem so pred dvema letoma tak sistem opustili in obstaja samo tako imenovano Študentsko gibanje. Na glavni razširjeni skupščini prejšnji torek in ta ponedeljek sem imel občutek, da so akademske oblasti z rektorjem na čelu še posebno previdne, ker se iim zdi, da imajo kot proti-stran le eno samo skupino, sicer zelo močno in aktivno, ne pa več komponent študentskega gibanja.
Ne vem, s kakšnimi občutki se posamezni profesorji akademskega senata, še zlasti rektor udeležujejo teh, zanje novih skupščin. Dejstvo pa je le, da v prejšnjem večstrankarskem sistemu študenti niso dosegli nič ali skoraj nič. Zdaj pa, ko med študenti ni teh umesnih ločitev in se njihova akcija ne razbija in opeša že pri medsebojnih diskusijah, so se že pokazali prvi uspehi. In še nekaj pozitivnega ima sedanja oblika študentskega predstavništva: na seje, skupščine in občne zbore hodijo samo tisti, ki jih stvar res zanima, tako doprinesejo svoj koristen delež k skupnemu boju. S tem ne mislim reči, da so tako avtomatično odpadli razbijači, zlasti iz desničarskih vrst. Še obstajajo, vendar je njihov glas brez odziva in pomena zaradi ogromne večine demokratičnih sil, ki so se povezale med seboj v tem boju. Naj navedem kot primer študente iz demokratičnih vrst, ki so bili med pobudniki za celotno zasedbo univerze.
Tržaška univerza je v celoti zasedena že od 6. marca, prej je bilo zasedenih več fakultet. Če pomislimo, da je zasedba študijskih prostorov zadnje, skrajno sredstvo, katerega se študenti lahko poslužijo pri svojem boju, obstaja nevarnost, da postane zasedba nekaj vsakdanjega in neučinkovitega in tako kot sredstvo boja izgubi na svoji veljavi.
Res je, da se ta izredna sredstva boja ne smejo izrabljati, ker izgubijo na svoji otrini, toda potrebno je bilo, da so študenti segli po teh sredstvih zato, ker so prišli do prehodne faze, ko gre vse za vse in študenti bi zdaj zelo zgrešili, če bi popustili pred odporom akademskih oblasti. Študenti so jasno povedali, da bodo prenehali z zasedbo, kakor hitro bodo opazili na drugi strani dobro voljo, da se razrešijo težki problemi. Zato so poslali tudi akademskemu senatu pismo s petimi točkami svojih zahtev, mimo katerih ne gredo. Kot vemo, ak. senat dveh teh točk ni sprejel, to sta zahteva po objavi zapisnikov upravnega sveta o gradbeni preosno-vi in nevpisanje negativnih izidov pri izpitih. Zato se bo tudi zasedba nadaljevala in iskati bo treba novih poti, da dosežemo zaenkrat vsaj minimalni del našega programa. Akademska oblast je namreč dobro razumela, da je današnji študentski boj, boj proti avtoritarizmu in okostenelim preživelim strukturam italijanskih univerz. Zdaj čaka, da bo nastal na vseučiliščih kaos in da bo lahko posegla vmes s policijo. To je danes tudi vsa njihova avtoriteta. Toda motijo se, če mislijo, da bomo študenti popustili.
Na predzadnji študentski skupščini je neki profesor opozoril prisotne študente, da imajo poleg pravic, za katere se zdaj potegujejo in bojujejo, tudi določene in ne majhne dolžnosti in odgovornosti. Tako je navedel primer seminarjev, ki so jih študenti pred leti zahtevali in so potem bi taki seminarji marsikje slabo in prav slabo obiskani. Se pravi, da so si danes študenti sicer na jasnem, kako bi bilo treba organizirati študij in univerzitetni ambient, vendar pa še niso dovolj zreli za take spremembe.
To sploh ne drži. Imel boš seveda tu in tam primere vseh vrst. Toda če študenti zahtevajo določen način poučevanja in tedaj tudi učenja, pomeni, da si ga želijo, ker jim je v današnji dobi bližji in lažji. Zato mislim, da si sploh ni treba postavljati vprašanja, ali je tak način poučevanja primeren in potreben. Ker pa študentski predlogi predvidevajo večjo angažiranost in stalno prisotnost profesorjev na svojih delovnih mestih, je razumljivo, ne pa opravičljivo, da se ti slednji upirajo kakršnikoli spremembi, saj bi tako prišli ob svojo »svobodo«. V tej fazi študentovskega gibanja pa je treba ločiti študente, ki hodijo na predavanja in redno sledijo pouku in se zanj zanimajo, od drugih, ki študirajo zase in hodijo samo polagat izpite. Teh je veliko in marsikdo je tudi kje že zaposlen, zato recimo nimajo časa, da bi hodili na seminarje. Toda doseči hočemo prav to, da bi lekcije raznih predmetov dobile obliko nekakšnih seminarjev. Tako rednih študentov ne bi dvakrat obremenjevali: prvič z lekcijo, potem s seminarjem. Sploh pa so bili ti seminarji marsikje neresno in nezanimivo pripravljeni.
V poročilih, ki prihajajo z univerze, beremo, da se hočejo študenti povezati z delavskim razredom v svojem sedanjem boju. Postavlja se vprašanje, ali je to nujno. Kaj niso problemi enih in drugih tako različni, da sploh nimajo skupnih točk razen osnovnih konceptov, kot so pravica do dela in študija, boj proti izkoriščanju in drugo, stvari, ki so zelo splošne?
Delavski razred je v Italiji marsikje še zapostavljen, prvič ker so delavci v rokah delo-
V soboto zvečer je predaval v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu prof. Lojze Ambrožič, ki zdaj študira na wiirzburški univerzi v aZhodni Nemčiji biblične vede, o problematiki sodobnega krščanstva.
Najprej je predavatelj poudaril, zakaj je upravičeno govoriti zdaj, skoraj po 2.000 letih obstoja o puberteti krščanstva. Krščanstvo je namreč človeški slik z božjim razodetjem. Bog pa nam mora govoriti takim kot smo, realnim osebam, posameznikom. Zato nam danes govori drugače, kot je govoril srednjeveškemu človeku. Poleg pristašev lega novega, sodobnega naziranja, obstaja še vedno stara struja, ki zagovarja absolutno spoštovanje tradicije v Cerkvi kot človeški organizaciji. Obe struji sta potrebni in nobena ne sme popustiti, vendar pa bi bilo želeti, da bi bilo med njima več pripravljenosti na dialog in manj diskusije o nebistvenih aspektih cerkvenega življenja. »Imeti moramo usmiljenje in se zavedati, da smo sami prav tako kot naš nasprotnik potrebni neke trdne roke. Moramo se drug drugega poslužiti. Gorje, če bi prišlo do popolnega soglasja, to bi pomenilo smrt,« je dejal govornik.
Predavatelj je tudi orisal nekaj najbolj perečih problemov v sedanji Cerkvi: avtoriteta papeža, kontracepcija, celibat, razmerje do tradicije in razmerje do protestantizma. Po predavanju se je razvila diskusija.
A. B.
dajalcev, drugič v rokah sindikalistov, ki tudi gledajo na svoje koristi. Delavci sami pa se ne morejo uspešno boriti, ker se ne znajo primerno zoperstavljati z vsemi možnostmi, ki jim jih daje zakon proti vsem raznim nasprotujočim silam. Zato gre tu za neko širšo povezavo med študenti in delavci, ne tako, kot jo nekateri časopisi, ki nasprotujejo temu sodelovanju, hočejo prikazati. Gre za povezavo med vsemi, ki se borijo za izboljšanje svojega položaja.
Zanima me tudi, kako so slovenski študenti vključeni v sedanji razvoj dogodkov.
Še pred kratkim so bili Slovenci na univerzi gledani kot čudo. Zdaj se je stvar spremenila toliko, da nismo več nekaj posebnega, ker smo se povsem normalno vključili v celotno gibanje za obnovo univerze in smo soudeleženi pri vseh odločitvah, seveda sorazmerno in kot take nas italijanski kolegi cenijo in spoštujejo.
Sicer pa smo žal povsem razdeljeni in razen prijateljskih stikov ni med nami drugih vezi. Zato čutim potrebo, da se Slovenci povežemo med seboj v skupino, ki naj bi bila lahko tudi tipično kulturno društvo, kjer bi se lahko srečali, da se pomenimo o naših in sploh univerzitetnih vprašanjih. Zdi se pa, da je premalo splošnega zanimanja, da bi do tega prišlo.
Pogovor zapisal Igor Tuta —•—
BRANDT JE ZAČEL POGUMNO, A TVEGANO POLITIKO
(Nadaljevanje s 1. strani)
Brandtova politična igra, da skuša odpraviti sedanji zastoj oziroma »zamrznjenost« nemškega vprašanja, je torej zelo pogumna, a tudi zelo tvegana, ker bi lahko privedla do popolne kapitulacije zahodnonemške politike pred vzhodnim Berlinom in pred Moskvo, s tem pa bi ustvarile novo praznino v Srednji Evropi, ki bi jo hitro napolnil sovjetski pritisk. Tako ni čudno, da marsikdo — in ne samo v Zahodni Nemčiji — ki pozna sovjetske namene in stremljenja po polni hegemoniji nad Evropo, radovedno opazuje to Brand-tovo tvegano politično igro.
Prejeli smo in objavljamo:
Resolucija SNOS
Slovenska narodnoobrambna skupina SNOS, zbrana na izrednem občnem zboru, ki je bil 14. 3. 1970, je po izpeljavi običajnega dnevnega reda in potrditvi dosedanjih organov, soglasno sprejela naslednjo resolucijo:
»Slovenska narodnoobrambna skupina ugotavlja resnost splošnega političnega položaja v Italiji, kar močno prizadeva koristi slovenske manjšine, ki upa v čimprejšnjo normalizacijo in uspešnost delovanja osrednjih vladnih organov, kar bo imelo koristne učinke tudi v našem deželnem in pokrajinskem okviru.
SNOS je z največjo vnemo podpirala prizadevanja Slovenske skupnosti po ureditvi odnosov z vladno večino na vseh področjih političnega soočevanja. Ugotavlja, da je Slovenska skupnost glede tega opravila pomembno delo v korist slovenske manjšine v Italiji, Sporazumi s predstavniki leve sredine v Trstu so se močno odražali pri uveljavljanju slovenskih narodnostnih zahtev v občinskih, pokrajinskem in deželnem zastopstvu. Naj večji uspeh je Slovenska skupnost dosegla z izvolitvijo mestnega svetovalca dr. Dolharja v upravni odbor tržaške občine. Gre za prvega izvoljenega predstavnika na slovenski manjšinski listi, ki je poklican na odgovorno mesto občinskega odbornika. Ta uspeh dokazuje prav;'nost in nujnost složnega nastopanja vseh pozitivnih manjšinskih političnih sil v okviru (dalje na 4. strani)
»Puberteta Krščanstva”
Dva bogata večera slovenske pesmi
V soboto 14. t. m. in v nedeljo 15. t. m. sta bila v Kulturnem domu drugi in tretji večer revije pevskih zborov, ki sta jo priredila Združenje pevskih zborov Primorske in Slovenska prosvetna zveza iz Trsta. Skupno je nastopilo 25 zborov z obeh strani meje. To
RESOLUCIJA SNOS
t Nadaljevanje s 3. strani)
Slovenske skupnosti. Dosedanja sloga je prispevala k stopnjevanim dosežkom pri uresničevanju političnega programa Slovenske skupnosti.
Zato SNOS najodločneje obsoja vse razdiralne sile v slovenskem zamejstvu, ki bi nas hotele spet spraviti v popolno brezpravno stanje žalostnega spomina. SNOS je, kot napredna skupina, za sodelovanje tudi s skupinami izven Slovenske skupnosti, toda ne za vsako ceno. Slovenska skupnost si je s svojim dosedanjim delom pridobila velik ugled. Razpolaga s političnim kadrom, ki je mlad po letih in že poln izkustva. Ima svoje izvoljene in pooblaščene predstavnike na raznih položajih. Nekateri neodgovorni in Slovencem sovražni elementi pa skušajo tem ljudem kratiti ugled prav na pragu občinskih in pokrajinskih volitev. Manever je dovolj prozoren. Tudi javnost ga bo spoznala in obsodila.
SNOS poziva zato vse Slovence, da strnejo svoje vrste in- podvojijo svoje napore za dosego še večjih uspehov Slovenske skupnosti pri skorajšnjih upravnih volitvah. Prepričana je, da je le v složnem in pretehtanem nastopanju v okviru Slovenske skupnosti za vse demokratično čuteče in socialnonapredne slovenske politične skupine možnost uspešnega delovanja slovenskega zamejstva v Italiji.«
Predsednik:	Tajnik:
dr. Janko Jež	'	Anteh Terčon
je bila vsekakor lepa manifestacija kulturnega življenja in delovanja na Primorskem in istočasno dokaz enotnega slovenskega kulturnega prostora. Vsakoletna revija naših zborov v osrednjem Kulturnem domu pa je tudi lepo priznanje, ki ga SPZ daje požrtvovalnemu delu posameznih zborov, posejanih po Tržaškem, Goriškem in Beneški Sloveniji. Prav zaradi te tradicije zborovskega petja na Primorskem se bo zvrstilo na večerih revije pevskih zborov v Kopru, v Trstu in prihodnjo nedeljo v Postojni skupno 50 zborov s 1500 pevci.
Pohvaliti gre prav vse nastopajoče, prizadevne pevovodje, številne pevce, pa tudi zelo dobro organizacijo celotne revije. Obenem pa želimo vsem zborom, da bi z enako navdušenostjo in ljubeznijo gojili dalje našo pesem in iz leta v leto izboljševali svojo kvaliteto.
Blizu nove štivanske cerkve so v teku dela pri vodovodu. Ko so delavci polagali mine za vrtanje jam, so se mine kar pogreznile v globino. Postavili so druge mine bližje površja. Ko so se razletele, se je odprla globoka jama.
Poklicali so jamarje, ki so se spustili po pletenih lestvah petnajst metrov globoko v zemeljsko osrčje Na dnu so odkrili 60 metrov dolgo jezero v obliki črke L, široko pa je 20 metrov. Globina pa meri 12 metrov.
Odkritje je važno za ugotovitev podzemeljskega toka reke Timave. Doslej so hidro-logi menili, da se pred štivanskimi sedmerimi izvirki pretaka po ozkih grlih in sifonih.
Kot je znano izvira Timava z imenom Re-
AVTOMOBILSKA OCENJEVALNA VOŽNJA SGZ
Slovensko gospodarsko združenje za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, ki vključuje nad tisoč slovenskih ekonomskih operaterjev, organizira 25. in 26. aprila t. 1. izlet in tradicionalno avtomobilsko ocenjevalno vožnjo s startom v Trstu in Gorici, preko Ljubljane na Bled.
Naš namen je, da bi člani združenja do dobra spoznali ta predel Slovenije in si v neposrednem stiku z domačimi gospodarstveniki izmenjali izkušnje.
Poleg avtomobilske ocenjevalne vožnje sta v programu izleta tudi družabni večer in ogled turističnih zanimivosti Bleda in okolice.
Najboljšim udeležencem avtomobilske ocenjevalne vožnje smo namenili podelitev nagrade.
OPOZORILO
Letos ne pošilja davčna uprava na dom obrazcev za prijavo dohodkov »Vanoni«. Zato se marsikateri davkoplačevlec ne spomni na to dolžnost. Opozarjamo zatorej, da je treba kupiti ustrezne prijavne obrazce v trafikah in da jih mora vsak davčni podvrženec izpolniti do konca meseca marca. Kdor pozabi na to dolžnost, je podvržen visokim globam.
ka blizu Pivke in se zgublja v škocijanskih jamah. Od tod se vije 40 kilometrov daleč v podzemeljskem toku do izvirov pod glavno cesto pri štivanu, kjer zopet privre na dan kot Timava. Njen tok so odkrili tržaški jamarji, Lindner in drugi, v 329 metrov globo-
PORAVNAJTE NAROČNINO!
kem žrelu pri Trebčah. V zadnjih desetletjih so skušali še dalje zasledovati podzemski tok. Toda ves trud je bil zaman do prejšnjega tedna, ko so mine slučajno pokazale rečno pot in jezero kakih 130 metrov pred zadnjimi izviri.
■V"
(Podzemsko jezero v ftiranu
Ucvztoiistfan fa in
or Tuta: KAJ SE GREMO?
(Cenjene bravce moram najprej prositi, da oprostijo neljubo pomoto, ki se je vrinila prejšnji teden v naslov.)
V Kermaunerjevem pisanju v »Problemih«, ki sem jih zadnjič omenjal, me je nekaj drugega še veliko bolj potrlo. Gre za tisti odnos, ki ga ima ta ljubljanski književnik do slovenske stvarnosti, do slovenskega naroda in do enotnega kulturnega prostora in ki ga je pošastno jasno in nedvoumno konkretiziral v raznih odstavkih. Začnimo kar s prvim.
»Sem zoper to — sem kar sc da in z vso vero zoper to — da bi današnji slovenski narod gledali, doživljali kot "ranjeno telo”. Prepričan sem, da nas ta masohizem, ki neogibno pelje v revanšizem in v novo zunanjo konfrontacijo, ne more pripeljati nikamor razen do bankrota.«
Ne vem, kako si bodo razlagale ta masohizem tiste slovenske množice, ki so se nekoč borile za »življenje damo, Trsta ne damo«. V duhu napisanega sicer čutim, da je avtor mi-
slil politično, toda zapisal je slovenski narod in ne slovenska republika in celo v tem primeru, v primeru govora o političnih mejah Slovenije, se mi upira misliti, da telo brez Nabrežine, Števerjana, Trčmuna in Sveč ni "ranjeno telo". Toda Kermauner si je upal zapisati, da slovenski narod ni ranjeno telo, da je na njem vse prav in zdravo. Ah, seveda, če si odmislimo Trst, Gorico pa Benečijo in Koroško, potem bi stvar morda še nekako držala, toda takemu odmišljanju včasih pravijo tudi narodni zločin.
V Ljubljani se je v zadnjih letih marsikaj govorilo in pisalo o enotnem kulturnem prostoru pa ne zato, ker smo Zamejci v tem prostoru naturaliter obvarovani, ampak ker smo njegov najbolj izpostavljen, ranljiv in tudi ranjen del.
Res ne vem, kaj ravnatelj Drame čuti, ko lista (če sploh lista) po Primorskem dnevniku in ko srečuje v njem našo pogostoma tako trpko in težko stvarnost. Ce pa je naš vsakdanji boj za obstoj slovenskega življa izven meja Slovenije neeksistentna (doživljati slovenski narod kot "ranjeno telo” = ma-'
sohizem), potem res ne vem, kakšna je morala biti tista masohistična strast, ki je pognala Vojkov vod na pobočja Grmade, da so tam za Kohiščem nekje drug za drugim krvaveli in nekateri tudi izkrvaveli. Pa se kljub temu niso spraševali, ali jih bo ta zunanja konfrontacija pripeljala do bankrota ali ne. Šli so, pa amen. Tako so zahtevali vest, srce in razum, tako je zahtevala čast.
In čast zahteva tudi danes od vsakega zavestnega Slovenca, od književnika pa še posebno, da zazna in občuti eksistenčni boj zamejskih Slovencev v vsej njegovi teži in razsežnosti.
Toda, kako naj nas razume človek, ki si upa zapisati v kulturno revijo naroda, ki vsako leto slavi Prešerna, da biti Slovenec Slovencu brat v 20. stoletju ni več aktualno. »Cim manj ga poznam (Slovenca namreč) tem bolje zame in zanj... Najini odnosi naj bi bili čim bolj formalni... Sicer pa imava skupen interes le še v strogo privatni sferi — kot obiskovavca iste gostilne, istega družbenega krožka...«
Komentar se mi zdi nepotreben, saj se tako pisanje kar samo dovolj prepričano kvalificira. O Kermaunerjevih pogledih na narodnostno problematiko pa bi bilo treba še posebej sprožiti pero.
UMETNIŠKA RAZSTAVA
Od julija do septembra bo odprta v Gradiški velika razstava v spomin našega rojaka mojstra Lojzeta Spazzapana, ki je bil rojen v Gradiški 1889 in je umrl kot svetovno znani slikar v Turinu leta 1958. Razstavo pripravlja turistična ustanova v Gradiški pod okriljem deželnega turističnega odbora. Uredil pa jo bo Giuseppe Marchiori v dvorani društva Dante Alighieri pod naslovom »fantastična avantura Lojzeta Spazzapana«. Izšel bo tudi poseben katalog z več kot sto barvanimi in beločrnimi slikami in tudi s še neobjavljenimi dokumenti in spisi pokojnega Spazzapana, ki ga danes štejejo med pobudnike moderne evropske umetnosti.
Pripomnimo še, da je deloval Špazzapan v prvih letih po prvi svetovni vojni tudi med goriškimi kulturnimi delavci. Priljubljeni »Spac«, kakor so ga v tem krogu imenovali, je naslikal za marsikatero takratno slovensko izdajo ovojne platnice in prenekatero risbo. eal, da se je dosti tega izgubilo ali pozabilo.
DOHODNINSKE PRIJAVE
Finančna intendanca opozarja, da je zadnji čas za vlaganje dohodninskih prijav (Va-noni) do 31. marca. Obrazci za prijave se dobe še zastonj pri finančni intendanci, Verdijev korzo 52 in pri okrajnih uradih neposrednih davkov. Na razpolago so tudi po trafikah za ceno 30 lir.
Prijave se lahko izročijo tudi na občinskih uradih, ki izdajo točno potrdilo z datumom. Možno jih je tudi poslati po pošti na davčni urad, a vedno le priporočeno.
Jz
Z občinske seje v Gorici
V petek je goriški občinski svet razpravljal o proračunu za leto 1970. V začetku seje je Župan Martina javil navzočim, da je občinski odbornik za finance De Simone podal ostavko na svoje mesto. Po tej točki se je razvila živahna razprava, češ da bi odbornik ne smel še odstopiti, ker je na dnevnem redu prav postavka o proračunu.
Za enkrat so se odborniki zadovoljili s pojasnilom, da je De Simone odstopil zaradi spremembe delovnega mesta. Nato je župan podal sliko o občinskem proračunu. Stroški in izdatki, predvideni za tekoče leto, so v ravnotežju, kakor že v prejšnjih dveh letih. Znašajo pa 10 milijard in 70 milijonov lir. Dohodki so se povečali v primeri s prejšnjo upravno dobo za 124 milijonov.
Uporaba ali investicije so pa takole razdeljene: ena milijarda in 800 milijonov za kulturne, učne in prosvetne namene, za socialne potrebe ena milijarda 113 milijonov lir, za ekonomske posege in udejstvitve 2 milijardi 691 milijonov, za gradnje ljudskih stanovanj 640 milijonov, za upravne stroške pa 92 milijonov lir.
Župan je k proračunu pojasnjeval, da ima občinska uprava poleg izpeljave že lani nastavljenih načrtov še nove. Med te je treba šteti ljudske gradnje, skrb za socialno po-
&erma: stzwunitska za tega
Že nekaj predmestnih
časa se pojavljajo po goriških slovenskih pokopališčih prav divjaški zločini. Doslej neznana drhal je že na več krajih poškodovala in oskrunila grobove naših rajnih. Odnaša, prevrača in razbija cvetlične posode, stojala za luči in razbija celo napise po nagrobnikih.
Kar se je zgodilo v noči od prejšnje sobote na nedeljo na pokopališču v Pevmi, je pa naravnost nezaslišano in terja od svetnih in cerkvenih oblasti strogo kazen za podle divjake.
Ponoči so neznanci vdrli na spodnji del pokopališča pod mrtvašnico in so oskrunili kakih petnajst grobov, zlasti tiste ob desnem zidu, kjer je tudi grob partizanov in padlih, ter grobove ob vzhodnem zidu. Na skupni grobnici padlih so z vso silo izruli lučke, razbili stekla in vaze.
Na grobu Federica Facchija so razbili nagrobni spomenik. Na Peršoljevem grobu so prevrnili meter visok kameniti križ. Na grobu inženirja Rustje so se tudi izdivjali in so celo ploščo z njegovim imenom iztrgali in jo vrgli na zid. Podobno je ponočna tolpa divjala tudi nad drugimi počivališči pokojnih. Na zgornjem delu pokopališča manj, ker so sc »junaki« najbrž bali zaradi bližine hiš.
Ko so vaščani zvedeli v nedeljo zjutraj, kaj se je pripetilo njihovim dragim rajnim, sc jih je seveda polastilo razumljivo ogorčenje. Orožniki pa so že prepovedali vstop na pokopališče in so uvedli preiskavo. Začeli so spraševati tudi po hišah in v župnišču, če kdo kaj sumi. Okoli dveh zjutraj se je res
slišalo po vasi govorjenje in neko razbijanje. Drugih pričevanj pa ni.
Nekaj sledu kaže razbijanje luči pri pevm-skem mostu, poškodovanje kažipotov pri Vin-čičih proti Koštabonu in v jami pri štantu. Kaže torej, da je bila skupina razbijačev in skrunilcev iz mesta in da jih je bilo več.
Upamo, da bodo zlikovce izsledili in obsodili, ker se vaščani po pravici sprašujejo, ali smo zopet padli v fašistične črne čase, ko niti grobovi niso bili več naši.
Drugo vprašanje pa je, čemu ne poskrbi občinska uprava, da bi se pokopališčna vrata ponoči zaklepala in da bi postavila kakega čuvaja vsaj za nekaj ur dnevno.
moč, ki bo dobila nove oblike družinske pomoči. Potem še zdravniška skrb za šolska mladino.
Izvesti bo treba tudi načrte za tovorno avtomobilsko postajališče z vsemi potrebnimi pritiklinami. Vse te naloge pa bo mogoče uresničiti, je zaključil župan, če bo še trajalo politično sodelovanje na temelju sredinsko levih skupin.
Na koncu seje so svetovavci izvolili še nekatere občinske zastopnike v javnopravne ustanove. Med temi je bil določen tudi sveto-vavec Bratuž za računskega preglednika pri mestnem Glasbenem zavodu.
PREDAVANJE
Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici vabi člane in goste k predavanju, ki ga bo imel dr. Pavle Merku iz Trsta v ponedeljek ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici.
Govoril bo o Jožkotu Jakončiču, slovenskem skladatelju. Dr. Jakončič, Goričan po rodu, je bil po poklicu odvetnik. Poučeval pa je več let na slovenskih srednjih šolah v Gorici tuje jezike.
Manj pa je bil znan kot skladatelj. Zadnje čase so glasbeni strokovnjaki, med temi tudi predavatelj, odkrili tudi to smer Jakončičevega udejstvovanja. Zato bo to predavanje odkrivateljsko in nadvse zanimivo.
RODITELJSKI SESTANEK
Ravnateljstvo državnega strokovnega Zavoda za trgovino, s slovenskim učnim jezikom, v Gorici, obvešča starše in njih namestnike učencev, ki obiskujejo to šolo, da bo roditeljski sestanek v nedeljo, 22. t.m., ob 11. uri v šoli> ulica Seminario 7, drugo nadstropje.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V sredo, 25. t. m. ob 10. uri v
KATOLIŠKEM DOMU V GORICI matineja (za šolsko mladino)
PAVEL GOLIA SNEGULJČICA
Štandrež: društva - vrtec
štandreško prosvetno življenje se je zadnje čase precej razgibalo. Iz tretje številke »štandreškega zvona«, ki ga izdaja prosvetno društvo »štandrež«, izvemo, da pripravlja društvo za prihodnji mesec nekaj novih nastopov in gostovanj.
Na Jožefovo je gostovalo v župnijski dvorani Slovensko gledališče iz Trsta z znano šaloigro »Moč uniforme«. Dne 7. aprila bo predaval dr. Andlovec iz Šempetra o planinski odpravi na vrh Anapurne v Himalaji, kjer je bil tudi sam udeležen. V aprilu bo gostovala v isti dvorani dramska skupina iz Bohinja. Za njo pa Slovensko gledališče iz Nove Gorice z Linhartovo komedijo »Matiček se ženi«. Domači igralci pa bodo šli s šaloigro »Glavni dobitek« na oder v Nabrežino in v Doberdob.
Prosvetno društvo »O. Župančič« si je izvolilo nov odbor, ki tudi pripravlja živahen
delovni program. Prav tako obeta novo delavnost športno društvo »Juventina«, ki ima tudi nov odbor.
Prav bi bilo, če bi se vsa tri društva zedinila za kako proslavo, ki iba skupen značaj in običaj za vso sosesko in okolico. Taka priložnost se nudi za domači »praznik špar-gljev«. Z malo dobre volje od vseh strani se bodo gotovo mogle premagati male, večkrat osebne, zapreke.
Druga zadeva pa je naš otroški vrtec. Že nekaj mesecev se govori o zidavi novega poslopja. Mestna uprava ga menda misli postaviti nekje proti Malim Rojcam. Domačini, ki imajo letos 25 otrok v vrtcu, pa niso zadovoljni s tako oddaljenim krajem. Podpisali so tudi izjavo, naj se novi vrtec zgradi v bližini sedanjega ali pa naj se ta popravi. Pričakujejo, da bo občina ugodila tej upravičeni zahtevi.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Gianni Pinguentini:
I If*i' f */ ulitih h f* iti iiviu&ln* frebetlu i* h't ubiti
blauenbčimi
leta 1912 v Gradcu, delno pa so ga preskrboval s podatki nekateri kraški domačini, verjetno jezikovno neizobraženi. Kakšen je rezultat njego vega truda?
Njegova študija potrebuje temeljite kritične obdelave s strani strokovno podkovanih slovenskih jezikoslovcev in zlasti takih, ki dobro po znajo kraška narečja, pa tudi druga slovenska narečja. Že na prvi pogled je namreč očitno, da ima njegova študija poleg razioh odlik, pred vsem te, da je sploh opozorila na nujnost pred-kraškega slovenskega narečja in da pomeni važen prispevek k popolnoma zanemarjenemu študiju besed lanitskega izvora v slovenščini, tudi svoje velike napake. Tako med drugim ne upošteva, da so mnoge latinske besede prišle v slovenščino direktno od staroselcev ali že prej, kot so Slovenci poselili današnje svoje ozemlje. Prav tako ne upošteva, da so Tržačani in Furlani prevzeli mnogo slovenskih besed. Ko najde Pinguentini take besede v kra-škem narečju, jih označi kot izposojenke iz novolatinskih dialektov. Končno tudi ne upošteva, da so mnoge od izposojenih besed samo nepotrebni sinonimi za pristne slovenske besede, ki so tudi še v rabi v kraškem narečju.
Pri besedah, ki so dozdevno nemškega izvora, pa sploh mnogokrat zapusti tla realnosti in proglaša za nemške izposojenke take besede, ki so pristne in starodavne slovenske besede, čeprav imajo germanski koren. Toda ta koren v mnogih primerih sploh ni nemški, ampak vzhodnogermanski oziroma staronordijski, kot npr. pri besedi fant, fezlišče, frkolin, gobana, to je gibanca, in še pri mnogih drugih. Za novolatinske proglaša tudi mnoge take besede, ki so sicer skupne italijanskim dialektom in nemščini, a za katere je očitno, da so si jih Kraševci, kot vsi ostali Slovenci izposodili iz nemščine, in ne iz novolatinskih narečij. Kraškega narečja namreč ni mogoče obdelovati ločeno od drugih slovenskih narečij ali celo brez dobrega znanja slovenščine. Tako lahko pomeni ta Pinguentijeva študija samo vzpodbudo za nadaljnje preučevanje kraškega narečja in slovenskih narečij sploh, nikakor pa je ni mogoče smatrati za kak objektiven ali celo dokončen znanstveni rezultat.
fj
GLASBENA MATICA - TRST
V sredo, 25. t. m., ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu
KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE
Dirigent: Kruno Cipci; solisti: Miloš Pahor -flavta, Vojko Cesar - fagot, Dina Slama - klavir.
Na sporedu so dela skladateljev Srebotnjaka, Boccherinija, Beethovna in Mozarta.
Komercializacija uničuje folkloro
V zadnjih desetletjih je etnografska znanost ob tej priložnosti, so karikature pravih starih močno napredovala in se razvila, ko so prevla-
Znani tržaški jezikoslovec Gianni Pinguentini, ki velja za strokovnjaka za tržaško narečje, je objavil pred kratkim v šapilografirani obliki študijo oziroma slovar z naslovom »Neolatino (friulano, veneto, triestino) e germanico nello sloveno del Carso« (Novolatinščina (furlanšči-na, beneščina, tržaščina) in nemščina v kraški slovenščini«. Študijo je izdal Edoardo Marini v Trstu, šteje pa 60 strani velikega formata.
Pinguentini je objavil doslej — in sicer leta 1954 — Zgodovinski, etimološki in frazeološki slovar tržaškega narečja. Dodatek k slovarju
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V petek, 20. t. m., ob 16. uri,
v ponedeljek, 23. t. m., ob 16. uri, v torek, 24. t. m., ob 16. uri
V KULTURNEM DOMU V TRSTU
PAVEL GOLIA SNEGULJČICA
mladinska igra v osmih slikah
V KULTURNEM DOMU
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA
V soboto, 21. t. m., ob 21. uri (Abonma premier-
ski, abonma Red A, abonma mladinski v sredo)
V nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri tabonma nedelj-
ski popoldanski, abonma okoliški, abonma mladinski v četrtek)
WILLIAM SHAKESPEARE VIHAR
Dramska romanca v dveh delih
Prevod: OTON ŽUPANČIČ
Slovensko gledališče sporoča, da je moralo zaradi bolezni režiserja Bojana Stupice spremeniti svoj repertoar. Namesto Brechtove igre Dobri človek iz Sečuana je za svoje cenjene abonente pripravilo Shakespearov Vihar v izvedbi SNG iz Maribora, hkrati pa sodi to gostovanje med slovesnosti ob 50-letnici Slovenskega gledališča v Mariboru.
V nedeljo, 22. t. m., ob 20.30
V KINODVORANI V BAZOVICI
FRAN ŠALEŠKI FINŽGAR NAŠA KRI
Igra v štirih dejanjih
tržaškega narečja, entnografsko knjigo ljudskih povesti in zgodbic, knjigo o tržaškem ljudskem humorju, študijo o Janezu Joyceu v Italiji, knjigo o »poštenih pomorcih«, seveda tudi etnografsko, Nov slovar tržaškega narečja in še nekaj drugih manj pomembnih del. Lahko se reče, da si je pridobil v italijanskem jezikoslovju ugled.
Na slovensko kraško narečje je postal pozoren nedvomno pri zbiranju besedja za svoj slovar tržaškega narečja, ker je moral nujno ugotoviti, da je v tržaškem narečju mnogo slovenskih besed. Vpliv pa je šel tudi v obratni smeri. Tako je začel preiskovati kraško narečje od soške doline do istrske meje in sicer na osnovi nemško pisane Morfologije goriškega srednje-kraškega dialekta Karla Štreklja, ki je umrl že
dala nova spoznanja o njeni vlogi in o mestu, ki ga ima tisto, kar zajema beseda etnografija, v življenju vsakega naroda. Še do pred nekaj desetletij so namreč smatrali za stvari, ki so vredne etnografskih raziskav, samo ljudske pesmi, pravljice, melodije, stare vraže, običaje in podobno, torej vse tisto, kar je spadalo na področje duhovne kulture ali pa je pomenilo kako slikovitost, kot na primer ljudske noše. Danes pa je pojem etnografija zajel tudi vso staro materialno kulturo in to ravno še pravočasno, preden jo bo uničila moderna industrijska tehnika.
Vendar pa si spoznanja o pomenu stare ljudske kulture za razumevanje narodne zgodovine in duhovnega razvoja še niso povsod pridobila primerne veljave in upoštevanja. Tako tudi ne pri Slovencih. Še vedno se dogaja — ali pravzaprav vedno bolj — da izkorišča folkloro v svoje namene turistična industrija in pri tem brezobzirno uničuje njene najbolj dragocene elemente. Pri tem je treba vedeti, da v tem, da se pospešuje folklorne prireditve tudi v turistične namene, samo po sebi ni še nič slabega, če se odgovorni ljudje pri tem ravnajo po nasvetih in navodilih etnografov strokovnjakov, ki jim gre za to, da bi obvarovali pristnost etnografskih elementov. Toda največkrat etnografov sploh nihče ne vpraša za svet ali njihovega nasveta ne posluša, tudi če sami pridejo z njim na dan. Na žalost se dogaja tako pačenje in uničevanje ljudske folklore zadnji čas v slovenskem okolju prav na veliko. Takoimeno-vano »kmečko ohcet« v Ljubljani so popačili v pravi zabavni spektakel, ki nima sploh nič več opraviti s slovensko etnografijo in s starimi ljudskimi navadami. Ljudske noše, ki jih je videti
ljudskih noš, enako običaji, ki jih predvajajo na teh prireditvah in ki pomenijo le pačenje pravih nekdanjih ljudskih običajev.
V še bolj škodljivi obliki se to dogaja s ko-ranti na Dravskem polju. V želji, da bi napravili iz korantovanja tujskoprometno prireditev, so umetno organizirali čimveč skupin korantov in ljudje so pri hlastanju za pustnimi učinki hudo popačili korantove maske, ki so postale naravnost groteskne. Tako na primer nosijo ti moderni koranti kožuhe, sešite iz zajčjih kož različne barve; okrašeni so z nemogočo množino bavnih papirnih trakov in nosijo preveč in mnogo prevelikih zvoncev. Obnašajo se pa kot prave pustne šeme, medtem ko je bilo obnašanje nekdanjih korantov dostojanstveno in je očitno izdajalo njihov obredni izvor. Otroci se sploh niso smeli obleči v korante, medtem ko se danes to redno dogaja. Lahko se reče, da je le malo ostalo od izredno značilnega ljudskega običaja korantov.
Zdaj je v nevarnosti, da izgubi značaj prave folklorne prireditve tudi »kraška ohcet« v Velikem Repnu, kajti tudi iz te prireditve skušajo napraviti nekateri Spektakel po vzgledu ljubljanske kmečke ohceti, z nastopanjem takoime-novanih folklornih ansamblov od drugod, ki nimajo s kraško folkloro nobenega opravka, in celo z vabljenjem ansamblov tuje narodnosti. To teženje k spektaklu bo prej in temeljiteje uničilo pravo kraško ljudsko folkloro kakor pa sama industrijska civilizacija, kajti folklora se lahko prilagaja tudi novim pogojem življenja in civilizacije, ne more pa iti v sklad s komercializacijo in s popolnim nerazumevanjem za vrednote ljudske kulture in kulture sploh, ki jih zapopada beseda etnografija.
Nekaj nasvetov za konzerviranje cvetlic
Kmetijska znanost si močno prizadeva, da bi našla nekaj praktičnih in cenenih načinov konzerviranje cvetlic. Zdi se, da je s konzerviranjem v kontrolirani atmosferi blizu cilja' (o tem smo tudi že poročali v naši rubriki). Koliko pa se bo nova metoda res uveljavila, je še stvar prihodnosti. Tokrat bi se radi pomudili pri preizkušenih, tradicionalnih načinih konzerviranja cvetlic.
Precejšnje preglavice povzroča shranjanje vejic za cepljenje, ki se v hladilnikih razmeroma hitro posuše. Zaradi tega jih skušajo dandanes dati v luknjičaste celofanske vrečke, ki jih pred uporabo pomočijo v kalijev meta-bisulfit. Slednji sprošča plin, ki preprečuje plesni do razvoja.
Konserviranje sadik nageljnov je možno v polietilenskih vrečkah 0,10 mm debelosti pri temperaturi 0,5 - 1°C. Sadike martink, katere smo posuli s prahom 5 odst. ialtana, lahko tudi konzerviramo v prej omenjenih luknjičastih vrečkah 3 - 4 mesece pri temperaturi 0“ C.
Večkrat je potrebno shraniti tudi rastline, ki gredo v določenih razdobjih slabo v prodajo. Da preprečimo preveliko gospodarsko izgubo, očistimo npr. korenine vrtnic zemlje, jih damo v šoto in nato ovijemo s polietilenom.
KONZERVIRANJE REZANIH CVETLIC
Tu naletimo na največ težav. Vprašanje konzerviranja rezanih cvetlic še ni dokončno rešeno. Upoštevati je treba pri tem vrsto či-niteljev, posebno fiziološko stanje. Meči so primerni za konzerviranje, ko imajo 3-4 nekoliko odprte cvete, lilije pa takrat, ko so čašni listi na pol vidni. Najbolj primeren čas za konzerviranje vclikocvctnih martink napoči tedaj, ko izgine zelena barva sredi cvetov. Peonije dajemo v hladilnik, ko je možno opaziti barvo čašnih listov, nageljne tedaj, ko so cveti na pol odprti, vrtnice pa v trenutku, ko se začnejo zvijati čašni listi.
Neki znanstvenik je ugotovil, da so zvečer rezane cvetice bolj primerne za konzervira-
ljcno na deset manjših obratov, ki pa jih vse skupaj vodijo tri osebe, oče s sinovoma, ki sta agronoma. Vsak dan zjutraj dajejo navodila preko radijskega mostu tehničnim direktorjem posameznih obratov. V pitanju držijo po 50.000 glav živine, letno torej 100.000. Proizvodna smer temelji na koruzi, ki jo v glavnem silirajo še zeleno. Koruzna silaža predstavlja glavno sestavino krme. Kljub neverjetni razsežnosti takšnega posestva je specializacija do kraja premišljena in to v korist potrošnikov. Iz teh pila-lišč prihaja izredno okusno meso, za katero skrbe, da pride na trg oh pravem času. V ta namen so zgradili veliko klavnico, ki je stala
3 milijone dolarjev. K temu je treba dodati vrsto tovornjakov s hladilniki, ki prevažajo meso v veletrgovine glavnih ameriških mest. Tu so obiskovalci imeli priliko videti zadnjo fazo pitanja 8.000 glav živine različnih ras, ki pa po videzu sploh niso bile dosti drugačne.
Tudi v Kaliforniji imajo dosti takšnih farm. V mestu Fresno imajo zadružno klavnico, z
nje kot jutranje. Tudi ni prav, da dajemo cvetlice v vodo, kajti vrtnice npr. izgubijo na ta način sredstva, ki preprečujejo hitro ovenenje. Tudi vlaga je pomemben dejavnik. Z uporabo polietilenskih vrečk dosežemo, da se poveča delež ogljikovega dioksida, zmanjša pa količina kisika.
CVETJE V STANOVANJU
Naše bralke bo največ zanimalo vprašanje, kako ohraniti sobne cvetlice čim dlje sveže. Znan pripomoček je sladkor. Navadno vzamemo na liter vode 15 gr sladkorja. To pri nageljnih in vrtnicah, pri tulipanih pa vzamemo dvojno količino sladkorja. Sicer pa je danes moč kupiti vrsto pripravkov, ki podaljšujejo trajnost rezanega cvetja. Tako sredstvo je Chrysal. Svetujemo pa, da obno-viLe dozo vsakih 24 ur. Priporočljivo je takrat tudi skrajšati cvetne peclje za cm.
Voda, ki jo pri tem uporabljamo, ne sme biti preveč mrzla niti ne sme vsebovati preveč zraka. V ta namen pustimo vodo stati. Sicer pa lahko vodo tudi zavremo in jo nato pred uporabo shladimo na 20 °C.
Nepotreben poraz Bora v Bergamu
Borovi odbojkarji so po nepotrebnem doživeli poraz v Bergamu proti tamkajšnji Čelani. Odpotovali so na to težko srečanje brez Orla in odsotnost tega standardnega igralca je bila usodna. Plavi si niso mogli privoščiti menjav in tako niso vzdržali vseh petih dolgih in dramatičnih setov.
V petem, odločilnem, so že vodili z 12:10, ko so zagrešili nekaj napak in zmaga je pripadla domačinom.
Breg premagal Borovke, Sokol pa Zarjo
V nadaljevanju ženske odbojkarske B lige sta bila na sporedu dva slovenska derbija.
V prvem je breg brez težav z gladkim 3:0 odpravil Borovke. Igra ni bila lepa in predvsem
V eni minuti žival usmrtijo, razrežejo, meso porazdelijo po skupinah, pregledajo, klasificirajo in pritisnejo žig. Kontrolo mesa opravlja državni funkcionar. Takoj po pregledu meso na licu mesta prodajo preko telefona ali teleprinterja v različne kraje države. Dokaz, s kakšnim zaupanjem gledajo gospodarski operaterji na delo državnega funkcionarja. Zadružni klavnici pošiljajo svoje govedo posamezni člani, ki so najprej držali govedo na svojih posestvih in ga samo v končni fazi dali v pitanje specializiranemu kolegu, ki proti plačilu jemlje govedo od ostalih članov zadruge. Govedo tehtajo oh prihodu in odhodu. Oh koncu si vsak lastnik vzame svojo živino. Ni važno, če ni prirastek žive teže enak pri vsej živini. Svojemu kolegu — sočlanu — popolnoma zaupajo. Kratek ogled prostora za pripravo krme je obiskovalec takoj prepričal o upravičenosti takšnega zaupanja, še bi lahko pisali o ameriški živinoreji. Upamo pa, da bodo že ti podatki dali dovolj gradiva za premislek.
Prodaja cvetlic v veletrgovinah
Cvetlice prodajajo sicer od nekdaj samo v cvetličarnah ali pa po stojnicah. Nekateri pa bi hoteli uvrstiti tudi cvetlice med industrijske proizvode. Ugotovili so namreč, da so med cvetlicami velike razlike, da odpade od vseh prodanih cvetlic velika večina na nekaj vrst. Delež nekaterih najvažnejših sobnih rastlin je pa tudi glede na celotno prodajo zelo velik. Potrošnja cvetlic vedno bolj narašča. Nemci se zato resno ukvarjajo z mislijo, da bi spremenili svoje predpise. Povrh so ugotovili, da razen ob božičnih in velikonočnih praznikih ljudje največ cvetlic kupijo ob dajo dve tretjini vseh cvetlic. Zaradi tega bi radi spremenili klasifikacijo cvetlic in s tem omogočili njihovo prodajo tudi v veletrgovinah.
POSTRANSKO KMETIJSTVO V BELGIJI
V Belgiji znaša delež postranskih kmetov približno 36 odst. število polkmetov sicer nekoliko pada, a je še zmerom precej visoko. Največkrat se napolkmetje ukvarjajo s perutninarstvom in zelenjadarstvom. Drugače kot pri nas pa je mehanizacija belgijskega postranskega kmetijstva precej šibka.
predstavnice Bora se nikakor niso znašle, tako so zasluženo zmagale Brežanke.
V drugem slovenskem derbiju je Sokol premagal Zarjo s 3:1. Igra je bila zanimiva in napeta. Zmagale so Nabrežinke, ki so odigrale naj lepšo tekmo letošnjega prvenstva.
KOŠARKA
Slaba igra in poraz
Borovi košarkarji so na praznik Sv. Jožefa odigrali važno tekmo v Rovigu proti moštvu Don Bosco. V nasprotju s prejšnjimi tekmami se tokrat naši košarkarji nikakor niso znašli. Edino Peter Starc in Boris Fabjan sta zadovoljila. Povsem je odpovedal Sirk, ki je bil doslej skoraj vedno med najboljšimi. Tako je bil poraz neizogiben.
Končni rezultat:
Don Bosco - Bor 79:47 (38:28)
Za Bor so igrali:
Zavadlal 6, Sancin 2, Tavčar, Rudes 2, Lakovič 2, Sirk 2, Ambrožič 2, Starc 19, Fabijan 11, Kralj 1.
NAMIZNI TENIS
Odlično drugo mesto Sokola v C ligi
V namiznoteniški C ligi so si mladi igralci Sokola priborili odlično drugo mesto na končni lestvici. Ukmar, Fabjan, Dobrila in Cattonar so igrali od tekme do tekme bolje in prav v zadnjem srečanju jim je nepričakovano uspelo premagati prvo ekipo na lestvici, moštvo Montedison iz Marghere, z gladkim rezultatom 7:2.
— o —
PROFESORICA TEOLOGIJE
V Zahodni Nemčiji je prva ženska zasedla vseučiliško stolico na teološki fakulteti. To je profesorica Uta Ranke-Heinemann, ki je hči sedanjega predsednika Zahodne Nemčije. Nova predavateljica bogoslovnih ved je stara 42 let. Prej je bila protestantka. Potem pa je začela študirati katoliško vero in bogoslovje in je postala leta 1953 katoličanka. V bogoslovju jo štejejo za odlično znanstvenico.
Posestvo z desettisoii hehtari
V zvezni državi Colorado obstaja posestvo, ki | dnevno zmogljivostjo 500 glav živine. Posto-tneri približno 60.000 ha, katero je sicer razde-1 pek je pretežno mehaniziran in izredno hiter.
ŠPORT MRD NAŠO MLADINO
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 22. marca, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasba za harfo. Faure: Impromptu; Morta-ri; Sonatina prodigio. Igra Herbertova; 11.15 Od daja za najmlajše: Miško Kranjec: »Povest o dobrih ljudeh«. Dramatizirala Zora Tavčar. RO, vodi Lombarjeva; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj - Zvočni zapisi o delu in ljudeh; 13.30 Glasba po željah; 15.30 S. Rebec »Mandrijerske hlače«. Veseloigra v enem dejanju. RO, režira Kopitarjeva; 16.30 Revija orkestrov; 17.30 Zborovska glasba. 1. del koncerta Zveze cerkvenih pevskih zborov s Tržaškega; 18.45 Bednarik: »Pratika«; 19.00 Jazzovski kotiček; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Melodije iz filmov in revij; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore: Rehar-jeva: V starih časih »Uolčenca je vre leti«; 21.00 Semenj plošče; 22. Nedelja v športu.
♦ PONEDELJEK, 23. marca, ob: 11.40 Radio za šole (za srednje šole); 12.10 Kalanova »Pomenek s poslušavkami«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Misli in nazori; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole (za srednje šole); 18.50 Zbor »T. Birchebner« iz Tapogliana in Nogareda al Torre; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 21.05 Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v deželi; 21.45 Slovenski solisti. Trio Ozim-Pahor-Slama.
♦ TOREK, 24. marca, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Bednarik »Pratika«; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas, pripravlja Lovrečič - Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert. Baritonist Vladimir Ruždjak, pri klavirju Lukič; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Postni govo-ri (12) D. Klemenčič: »Blagor trpljenja: Kristusovo trplienje in naše trpljenje; 19.45 Zbor »Slovenskih Madrigalistov« vodi Bole; 20.00 Šport;
20.35 Bibalo »Nasmeh pred lestvijo«, opera v dveh Hei. in 5 slikah,
♦ SREDA, 25. marca, ob: 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol): 12.10 Brali smo za vas: Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke;
17.35 Jež: Italijanščina po radiu: 17.55 Ne vse, toda o vsem - rad. poljudna enciklopedija; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve: 18.30 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 18.50 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami: 19.15 Higiena in zdravje; 19.25 »Beri, beri rožmarin zeleni«: 1940 Jazzovski ansambli; 20 00 šnort; 20 30 Simf. koncert; V odmoru (21.15) Za vi'n kniižno polico.
♦ČETRTEK, 26. marca, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi: 11.50 Pianist Nero: 12.00 Pod Farnim zvonom žuone cerkve v Barkovliah; 12.30 Za vsakogar nekai; 13.30 Glasba za godala: 17.00 Fnraboschi: Tre bozzet.ti; Foglio d’album. Izvaia nianist Todero: 17.2.0 Za mlade poslušavce: Od liudeUp pesmi do špiritu*51*!: 17.35 Jevnikar: »Slovenščina, za, Slovence«: 17 55 Kako in zakai: 18 15 Umotnost književnost in prireditve: 19.10 Simo-nitiiavn; »Pisani balončki« - rad. tednik za n»i-mlaičo- 10 40 Glinka- »Trio oathetiaue za klarinet facrnt in klavir Tora trio »Pro mušica rara« iz T.iubliane; 20 00 Šoort; 20 30 C. Marlowe: ..Fpuct«. Prevedel in priredil Teza. RO. režira Peterlin: 21.55 Skladbe davnih dob: 22.20 Haydn-„7ariniih sedem Kristusovih besed«, kvartet on. 51.
♦ PETEK. 27. marca, ob: 11.35 Postne pesmi; 11 50 Organist Bergant: 12.10 Pravni položaj žena v Ttaliii: 12.20 Za vsakogar nekai: 17.00 Kitarist To-nazzi: 17 20 Za mlade poslušavce: 17.35 .Tež: Italijanščina no radiu: 17.55 Np vse toda o vsem -radiiska noliudna enciklopedija: 18 15 Umetnost, knii^evnnst in prireditve: 18.30 Sodobni slovenski skladatelii- 19 10 Postni tovori (13) .T. Vodopivec- »Daritev sv križa: vir blaerov Kristusovih«: 19.25 Pergolesi (pred. Somma): »Štaba t Mater« f.o. snnrnn. alt, ženski zbor in godala: 20 00 Šnort: 20 30 De'o in gospodarstvo: 20 50 D. Fabbri »Proces proti Jezusu«. Predstava, v dveh delih z medigro. Prevedel Javornik. RO. režira Peterlin.
♦ SOBOTA. 28 marca, ob: 11.35 Pesmi Velikega tedna: 11 50 Izvedbe »Zagrebških solistov«: 12.10 Kulturni odmevi - dejstva in liudje v deželi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Italijanska instrumen-
FJ^26 S M R
Ko se je neko nedeljo ob koncu novembra zbudil, je našel v svoji podstrešni sobici v starem delu Ljubljane kupček novozapadlega snega. Ker je spal pri odprtem oknu, okno — ki je bilo bolj podobno strelni lini kot pravemu oknu — pa se je odpiralo naravnost na strmo streho, mu je naneslo ponoči v sobo majhen zamet. Na gosto je snežilo tudi ves dan. K enajsti dijaški maši k frančiškanom in potem h kosilu v Ljudsko kuhinjo je gazil že po snegu skoraj do kolen. Ljubljana se je zdela v tem metežu kot izumrla, lepe stare baročne hiše in cerkve pa so dobile bel okras, ki jim je dal še častitljivej-ši, hkrati pa še vedrejši videz. Žal mu je bilo, da ne more na priljubljeni sprehod na Rožnik. Janeza sploh ni bilo h kosilu v Ljudsko kuhinjo — že prejšnji dan je tožil, da je prehlajen — zato se mu je obetal kaj dolgočasen popoldan. Ko se je vrnil od kosila, je legel na posteljo in začel brati Knuta Hamsuna roman »Ženske pri vodnjaku« v nemškem prevodu, ki si ga je bil izposodil prejšnji dan v Šentjakobski knjižnici. Toda kljub temu, da je imel rad Hamsunova dela, ga ni strpelo pri branju. Čuden nemir ga je vlekel ven. Nekaj — kakor slutnja — mu je pravilo, da bo ta dan srečal Majdo. Ozrl se ^je proti okencu, ki je bilo naravnost zameteno ^sd snega, tako da je skozi špranje med snegom lnomaj razločil gosto mrgolenje snežink, in se [skušal porogati svoji slutnji. V takem metežu je bilo komaj mogoče, da bi koga srečal na cestah. Kako, da bi srečal ravno Majdo? Saj je na tri korake ne bi spoznal. V modi so bili ravno ženski plašči z živo podloženimi kapucami in vse mlade ženske, ki jih je bil ta dan videl pri maši ali na poti v Ljudsko kuhinjo, so skrivale glave pod zasneženimi kapucami. Vendar mu ni dalo miru. Prevzelo ga je močno hrepenenje, ki ga je gnalo ven. Nekaj časa se mu je upiral, nato pa si je oblekel plašč, se pokril s polhovko, ki jo je nosil že kot bogoslovec, in se odpravil ven.
Gazil je do Miklošičeve ceste in pogledal v klub, kjer pa ni bilo nikogar razen večnih šahi-stov, pogreznjenih v molk. Slišati je bilo samo ropot figur pri premikih po šahovnici. Pogledal je v dopisno knjigo, kjer pa ni bilo drugega kakor nekaj sporočil zaljubljencev, ki so se obveščali, da se dobe ob določeni uri v veži tega ali onega kina ali pred popoldansko predstavo v Operi. Ker je bilo nespametno, da bi v takem metežu blodil po cestah, se je nenadoma odločil, da gre tudi on v Opero. Še nikoli ni bil pri nobeni operni predstavi. Kot vsi študentje province je imel rad dramsko gledališče in videl v njem visok hram kulture, neločljivo povezan s Cankarjem in s takimi vrhovi svetovne literature, kot je Shakespeare ter je hodil h gledali-
talna glasba-, 15.55 Avtoradio 16.30 M. Mahnič »Vinska žalostna z alelujo«. Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu, režira avtor; 17.20 Dialog; 17.30 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta; 17.45 Vida Taufer »Križev pot«; 18.00 Moj prosti čas; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Gallusove skladbe izvaja vokalni oktet »Gallus« iz Ljubljane; 19.10 Theuerschuh: »Družinski obzornik«; 20.00 Šport; 20.50 D. Fabbri »Proces proti Jezusu«. Predstava v dveh delih z medigro. Prevedel Javornik. RO, režira Peterlin.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« • Trst
1/ POMLADI
škim predstavam, če je le mogel, toda Opera mu je ostala nekaj daljnega in tujega. Še na misel mu ni prišlo, da bi šel h kaki operni predstavi, tudi če je slišal včasih fante in dekleta v klubu govoriti o kaki lepi predstavi. Poleg tega je moral čimbolj varčevati z denarjem, ki ga je bil zaslužil z zidarskim delom, ker je dobil šele eno samo inštrukcijo in še tisto samo enkrat na teden. Toda zdaj ga je nenadno zamikalo, da bi šel v Opero. Pogledal je v »Slovenca«, kaj igrajo. Našel je, da je popoldne na programu opereta »Pri Belem konjičku«, zvečer pa »Travia-ta«. Bolj ga je mikala »Traviata«, toda ker mu nemir ni dal, da bi se vrnil v svojo samotno in mrzlo podstrešno sobico, se je odločil, da gre gledat operetno predstavo.
Dijaško stojišče je bilo razprodano, toda dobil je še eno zadnjih vstopnic za »oksenštand«, kot so rekli še cenejšemu stojišču na gornji galeriji. Bilo je res zelo nagneteno, toda po daljšem prerivanju se mu je posrečilo prodreti toliko naprej, da je lahko videl na oder. Kmalu nato so ugasnile luči, orkester je zaigral veselo uvodno skladbo in zastor se je počasi razgrnil. Od operete, ki je bila na programu, si ni obetal bogvekaj, ker je kot vsa mlada študentovska generacija, ki je. prišla s kmetov in je cenila samo »resno« umetnost, videl v operetah nekaj manjvrednega. Vendar ga je skrbno in domiselno pripravljena predstava kmalu prevzela in ga napolnila z ugodjem in vedrino. Prikazovala je čisto drugačen svet, kakor je bilo njegovo revno študentovsko življenje, svet, ki se je zdel — in je verjetno bil — lepa pravljica. Zato je hitro začutil, da nima pomena, da bi jo meril z navadnimi merili resničnega življenja. Hotela je zabavati in razveseljevati ter pripraviti ljudi do tega, da bi za uro ali dve pozabili na skrbi in sivino svojega resničnega življenja. V vsem dogajanju na odru je bilo nekaj razposajeno sproščenega, nelogičnega in celo pravljičnega, in očarljiva, melodiozna glasba ter dobri igrav-ci-pevci so ta čarovni vtis stopnjevali do najvišje mere. Tine se ni več upiral. Vdal se je užitku, ki je bil zanj nov in o katerem dotlej ni slutil, da obstaja. V mračnem ljubljanskem dnevu, pogreznjenem v tišino in snežni metež, se mu je zazdela predstava na operetnem odru kot privid brezskrbnega in srečnega življenja, o kate-tem je vedel, da najbrž ne obstaja, niti ob tistem alpskem jezeru, kjer stoji hotel »Pri Belem konjičku«, toda lepo si je bilo predstavljati, da bi moglo biti kaj takega tudi res, in dokler je privid na odru trajal, ga je hotel tudi uživati.
(dalje)
— o —
TURISTI S PASJO VPREGO
Turištične ustanove na Alaski, ki je postala pred nekaj leti 49- «država» Združenih držav, so prišle na misel, kako bi privabile turiste v tiste oddaljene in mrzle pokrajine. Seveda ne morejo upati, da se bodo hodili turisti tja kopat ali obiskovat kulturne ustanove in muzeje. Vendar pa menijo, da ima tudi Alaska marsikaj takega, kar bi znali turisti ceniti — divjo lepoto gora, na ribah bogate reke, velike gozdove, nepokvarjeno naravo v divjini, polnočne sonce, eskimske naselbine itd.
Zato so izdelale turistične ustanove načrt, kako privabiti turiste. Po tem načrtu se bodo lahko turisti poleti smučali in prevozili daljše ali krajše proge po zasneženi pokrajini