Številka: 3 Letnik: 17
Šolsko leto: 2013/2014 Mentor: David Bedrač Oblikovanje: Matej Sužnik Naklada: 550 izvodov
Urednica: Klara Vrabl Uredniški odbor: Anea Bezjak, Kaja Bračič, Lana Kolarič, Zala Kosi, Vita Kuhar, Carina Petrič, Vita Solina, Zala Šešerko, Zala Vedernjak
Drage učenke in učenci, speščevani starši in delavci šele.
Te zanima, kaj vse se je v času pomladi dogajalo na naši šol pomembne aktivno spomine podoživeHggjf
Seveda - to je mogoče!
Potrebno ti ni nareaditMtigegff^ nove številke Lol|yanS7 'v katerega _ s uredniškem odfer1"1 pomembnih stvariflK* zadnjem tromesečju
Predstavili ti bomo tudi novo tehniško, kulturno in športno faco. Objavljamo intervju z gospo ravnateljico, ki nam je zaupala, kako je potekalo snemanje oddaje za RTV Slovenija in kakšno je bilo sodelovanja s Švedi, Srbi in Nemci. Če pa
želite izvedeti še več o švedski izmenjavi, preberite mnenja gostiteljev naših švedskih prijateljev, ki jih prav tako lahko najdeš v Lokvanju, pa tudi to, da je bil to po mojem mnenju najlepši teden te pomladi, čeprav je aporno. Smo pa dobili nove
i in to ji Itovo ena
omembnejših stvari v življenju.
lo Strani ffiftgcf časopisa $no namenili zaključnim izletom naših mlajših i^pv, p kukali pa smo še v razne osezke, ki jih letos vsekakoNttmanjkalo.
Bodite sončni in prijateljsko razpoloženi tudi v počitnicah, ki so pred nami!
Klara Vrabl, 8. a
Iz vsebine:____________________________
INTERVJU Z RAVNATELJICO...............2
IMAMO DRŽAVNO PRVAKINJO...............3
DOBRODOŠLI, ŠVEDSKI PRIJATELJI!!!.....4
KULTURNE STRANI.......................6
EKOSTRANI.............................8
MLADI IZLETNIKI......................11
ŠPORTNI FACI.........................16
TEHNIŠKE STRANI......................17
ODHAJAJO TRIJE NEPOGREŠUIVI..........19
ODHAJAJO NAŠI DEVETOŠOLCI............20
OBVESTILO UČENCEM IN STARŠEM
Prvi šolski dan: 1. septembra 2014
6.,	7., 8. in 9. razredi: ob 800 v atriju šole
2.,	3., 4. in 5. razredi: ob 900 v atriju šole
1. razredi: ob 10°° v prireditvenem prostoru
ffGEteVdZf a iBAAfltAGEMieO
Kako ste zadovoljni s potekom letošnjega šolskega leta?
Letošnje šolsko leto bilo kar precej naporno zaradi velikih sprememb, ki so se dogajale na področju financiranja in organizacije. S strani države se občuti tudi velika ekonomska kriza. Kljub temu smo izpeljali veliko pomembnih projektov, s katerimi smo dokazali, da delamo dobro in so naših dosežkov bili veseli tudi starši.
Mogoče bi izpostavila projekte, kot je projekt razvijanja bralne pismenosti, ki je strokovni projekt, potem delo z nadarjenimi učenci pa projekt si.talent(5)si ter snemanje oddaje Od kje's pa ti doma. Mislim, da smo z vsemi dogodki pokazali vrhunsko kvaliteto naših učencev in mentorjev.
Kot vsa leta smo tudi letos sodelovali s Švedi. Kako bi ocenili ta projekt?
Naša šola je v letošnjem letu izvedla kar tri izmenjave s tremi različnimi državami, in to s Srbijo, Nemčijo in Švedsko. Posebnost izmenjave s Švedsko je ta, da pri njej sodelujejo tudi starši. Mislim, da so tovrstne izmenjave pomembne in da so pri tem vsi učenci, ki imajo priložnost sodelovanja, veseli. Prav je, da spoznate druge države, druge kulture in da razvijate veščine pogovora v drugem jeziku. Ne le izmenjava s Švedsko, vse izmenjave so bile uspešne.
Zanimivo je bilo tudi snemanje oddaje Od kje's pa ti doma! Kako je prišlo do sodelovanja z RTV Slovenija?
Tega pravzaprav nismo načrtovali, smo pa projekt kasneje vključili v sklop naših dejavnosti, ker smo ocenili, da je dober tako za učence kot tudi promocijo šole. Znašli smo se med šestimi šolami iz različnih regij, ki sta nas Zavod za šolstvo Republike Slovenije in RTV Slovenija povabila k sodelovanju. Šlo je za izjemno zahteven projekt, dve šoli sta izstopili, mi pa smo v oddajo vložili veliko truda in ustvarjalnosti. Mislim, da bomo lahko na to oddajo, ko jo bomo gledali po televiziji, zelo ponosni.
Kaj si želite za naslednje šolsko leto?
Želim si predvsem, da bi se razmere v državi normalizirale. Da bi država uspela zagotavljati dovolj sredstev za nemoteno delovanje šol, kajti v tem trenutku temu ni tako. Moramo se pripraviti na velike reze, na odpovedovanja na različnih področjih. Želim si, da bi se popravila celotna finančna situacija v državi in da bi lahko učencem ponujali čim več različnih dejavnosti tudi v naslednjem šolskem letu ter jih tako pripravljali na odraslo življenje.
Bližamo se počitnicam. Kaj bi ob tem zaželeli učencem?
Vsem želim, da bi uspešno, v skladu z zmožnostmi, zaključili šolsko leto, ki se izteka. Potem pa prijetne počitnice, ki bi jih preživeli tako, kot si želite - da bi se lahko dobro odpočili. Vrnite se zdravi in zadovoljni prvega septembra, ko se začne naslednje šolsko leto!
Pogovarjala seje: Anea Bezjak, 7. c
mtAnto fcis&AVno pisvakutoo
V	soboto, 29. 3. 2014, je na OŠ Janka Glazerja Ruše potekalo državno tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje. Iz naše šole se ga je udeležila Julija Menoni, učenka 8. c. Ne le da je med 56 tekmovalci 8. razredov osnovnih šol iz celotne Slovenije zasedla 1. mesto - osvojila je vseh možnih 50 točk ter dobila zlato Cankarjevo priznanje.
Rdeča nit letošnjega tekmovanja je bila raznovrstnost in aktualnost poezije, naslov pa
V	naročju besed. Tekmovalci so morali prebrati kar dve pesniški zbirki, in sicer Naročje kamenčkov avtorice Saše Vegri, ter Skrivnosti avtorja Nika Grafenauerja. Na državnem tekmovanju je najboljše pisce razlagalnih spisov iz Slovenije čakala zahtevna naloga. Morali so namreč razložiti, katera izmed omenjenih pesniških zbirk jim je bolj pri srcu in zakaj, predstaviti oseben odnos do poezije, primerjati citata pesnikov o pisanju poezije za mlade, za konec pa še utemeljiti razliko med otroškim in otročjim.
Za dobre rezultate so tudi pri tem tekmovanju potrebne ustrezne priprave. Julija je doma večkrat prebrala vse pesmi iz pesniških zbirk, ter vadila pisanje razlagalnih spisov. V šoli pa sta skupaj z njeno mentorico, profesorico slovenščine Vero Zagoričnik Novak analizirali ter primerjali pesmi in razlagalne spise, brale citate obeh pesnikov, razpravljali o poeziji ... Mentorica je Julijo poimenovala kar mojstrica uvodov, saj s
svojimi nadvse zanimivimi uvodi pritegne bralca že na začetku v razburljivo branje. Kot pravi njena mentorica, je Julija dokazala mojstrstvo tudi v razumevanju poezije in osebnem odzivu nanjo. Poleg tega ji tudi uporaba književnega znanja, zgradba spisa in jezikovna pravilnost ni predstavljala težav, saj je že na šolskem in področnem Cankarjevem tekmovanju osvojila 1. mesto.
Pesniški zbirki sta Juliji s časom prirasli k srcu, navdihnili sta jo celo do te mere, da se je še sama podala v svet, kjer ljudje pišejo pesmi.
»Prvega mesta vsekakor nisem pričakovala, upala sem le na zlato. Ko sem videla navodila za državno tekmovanje, sem bila šokirana. Pričakovala sem, da bo podana vsaj ena pesem, ki jo bom morala analizirati. A to se ni zgodilo. Ob koncu tekmovanja sem bila polna mešanih občutkov. Ko sem izvedela, da sem prva v državi, sem bila ponovno šokirana. Ponosna sem in zelo vesela. Menim, da mora imeti učenec za dosego takšnega uspeha velik besedni zaklad, mora začutiti poezijo, znati hitro pisati, imeti dober spomin ... pa še kaj bi se našlo! Pri Cankarjevem tekmovanju mi je všeč, da lahko izrazim svoje mnenje, rada pa tudi berem in pišem pesmi. Srečna sem, da so bile moje pesmi objavljene v časopisu. Vsem tekmovalcem bi sporočila, naj se ne ozirajo na napake in izrazijo svoje mnenje. Drugo leto seveda upam na zlato. Uspeh, ki sem ga dosegla letos, se mi zdi neponovljiv. Želim si, da bi prozo (ki bo drugo leto na tekmovanju) začutila tako, kot sem poezijo.«, je dejala Julija.
Že sama uvrstitev na državno tekmovanje je velik dosežek, postati državni prvak pa izjemen.
Julija, še enkrat iskrene čestitke!
Carina Petrič, 8. a
nOBlSODOŠM, ŠVEDSKI
piBiaABBMnn
IZMENJAVA S ŠVEHSK®
Tako kot vsako leto smo tudi letos gostili starše in njihove otroke iz Švedske. Gre za izmenjavo, ki poteka na naši šoli že vrsto let.
Cilj le-te je utrditi našo znanje angleščine in se naučiti vključevati v družbo iz tujine, komunicirati z njimi in spoznavati njihovo kulturo.
V ponedeljek, 26. maja, so Švedi okrog sedemnajste ure prispeli pred našo šolo. Vsaka družina je prišla po svojega gosta in ga odpelaja domov. Ker je bila za njimi dolga pot (vozili so se okrog osemindvajset ur), smo jim pripravili večerjo, nato pa so utrujeni in izčrpani legli v posteljo.
Naslednji dan so se z nami odpeljali v šolo in bili z nami pri pouku, da so spoznali slovenski šolski režim. Po puku jih je vsaka družina odpeljala domov in z njimi preživela preostanek dneva. V sredo so vsi naši gostje pod vodstvom učiteljev odšli v Portorož in se vrnili šele v večernih urah.
Naslednji dan so se vsi švedski gostje odpravili na ogled Ptujskega gradu, Knjižnjice
Ivana Potrča in preostalih lepot našega mesta. Popoldan smo čas z njimi preživeli mi. Nekateri smo odšli v termalni park, drugi so se odpeljali v kino ali v trgovski center.
In napočil je petek, 30. maj. Že zjutraj smo čutili težo v trebuhu, saj je teden prehitro minil in naši gostje so se morali vrniti na Švedsko. Švedski učenci so bili z nami pri pouku, njihovi starši pa so odšli na ogled Ptujskega morja, Rance Ptuj.
Ob sedemnajsti uri smo se vsi zbrali v šoli, kjer je potekala švedsko-slovenska predstava. Pokazali smo jim naše vrline, oni pa so nam predstavili njihove običajne praznike. Nato je sledila okusna večerja. Ob enaindvajseti uri smo se s solzami v očeh poslovili. Švedski gostje so stopili na avtobus in se odpeljali.
Ta teden je bil eden lepših, saj so nam Švedi res omehčali srca. Vsi nestrpno pričakujemo naslednje leto, ko se ponovno vidimo s švedskimi prijatelji, takrat na Švedskem!
Lana Kolarič in Vita Solina, 7. c
ŠE e SMSKe S ŠVEDSKE
Tudi letos, tako kot vsako leto, je na naši šoli potekala izmenjava med učenci iz švedskega mesteca Saffle in učenci naše šole. Goste smo sprejeli učenci 7. in 8. razreda, pri nas pa so bili Švedi od 26. do 30. maja. V ponedeljek so že skrbno potekale priprave na obisk, saj naj bi naši gostje prispeli že ob peti uri popoldan. Gostitelji smo jih pričakali na šolskem parkirišču, preden pa so prispeli, nam je dala gospa ravnateljica še nekaj splošnih navodil. Nekaj minut čez peto je prispel avtobus. Z avtobusa je prišla skupina Švedov, med katerimi so bili otroci in njihovi starši. Večina izmed nas je na videz že poznala svoje goste, zato smo se hitro našli med množico. Odpeljali smo jih domov, da so se lahko udobno namestili, časa za kaj več dejavnosti pa v ponedeljek niti ni bilo. V torek zjutraj smo svojim gostom v šoli pripravili kratek program, v katerem smo jim na kratko predstavili Ptuj, Slovenijo in njene značilnosti.
I'
Preostanek pouka so otroci preživeli z nami v naših razredih, njihovi starši pa so si ogledali Talum. Po koncu pouka smo si lahko sami izbrali, kam bomo naše goste popoldan odpeljali. Jaz in moja prijateljica, s katero sva Šveda gostili, sva ju, tako kot veliko drugih, peljali v Maribor. V sredo so Švedi odpotovali Portorož (in v mrzlem slovenskem morju kljub nizkim temperaturam tudi zaplavali) ter Postojnsko jamo. Ta dan so prišli domov utrujeni, a polni novih doživetij. V četrtek smo goste odpeljali v šolo, od tam pa so jih naši učitelji spremili v center mesta, kjer so si ogledali grad in mestno knjižnico. Tudi ta dan
so bile popoldanske dejavnosti odvisne od nas, gostiteljev, in skoraj vsi smo se odločili, da peljemo naše goste v Terme Ptuj. Švedi so bili nad termami močno navdušeni, saj jih v svojem mestu nimajo. Po tem, ko smo se nekaj časa kopali v zunanjih bazenih, je postalo premrzlo in zato smo raje odšli noter. A tudi notranji bazeni so se jim zdeli zanimanja vredni, zato smo bili v toplicah zelo veliko časa. Napornim nekaj dnem je sledil petek. Dan odhoda. Mi smo vadili za svojo popoldansko prireditev, Švedi pa za svojo. Njihovi starši so si šli ogledat Perutnino Ptuj. Po pouku nismo imeli veliko časa za druge dejavnosti, saj smo morali biti že ob peti uri nazaj v šoli. Moje goste smo v tem času peljali v nakupovalni center, da so si kupili spominke in darila za svoje družinske člane. Ob peti uri smo odšli nazaj v šolo, kjer smo imeli najprej prireditev učenci naše šole. Pripravili smo jim kratek zabavni program z glasbo, plesom in športom. Švedi so za nas pripravili kratko predstavitev Švedske in njihovega mesta, njihovih običajev, praznikov in tradicije. Sledila je pogostitev, ki je bila vsem, učencem, staršem, našim gostom in učiteljem, posebno všeč. Siti in zadovoljni smo otroci nekaj časa preživeli v šolskem atriju in komaj takrat smo se začeli zavedati, da bo kmalu ura devet, torej čas odhoda Švedov. Približno pol ure pred njihovim odhodom smo se vsi začeli objemati in poslavljati. To so bile zadnje minute v tem letu, ki smo jih preživeli skupaj. Nismo mogli verjeti, da lahko v enem tednu med ljudmi nastanejo nenavadno močne vezi. Že en pogled naokrog je razkril, da se odhoda pravzaprav nihče ni veselil, saj so bile v očeh večine gostiteljev solze, pri nekaterih pa že pravi slapovi. Približno 15 minut čez deveto smo se dokončno poslovili in avtobus jih je odpeljal na Švedsko, mi pa smo nekoliko žalostni odšli nazaj domov, a polni upanja, da se bo nam na Švedskem godilo tako lepo, kot seje Švedom na Ptuju.
Tjaša Lorbek, 8. b
		Lokvanj	junij 2014		
				
KarautenE otibaiu
KtiLTtiRNA RACA
Miha Kostanjevec je učenec 9. razreda. Sicer ga pogosteje vidimo v športni vlogi, a njegov nastop na snemanju oddaje Od kje s pa ti doma je bil nepozaben. Prav zaradi tega smo se odločili, da ga razglasimo za kulturno faco v tej številki Lokvanja.
Zakaj si se odločil nastopati na prireditvi Od kje s' pa ti doma?
Zato ker se mi nastopanje že od nekdaj zdi zelo zanimivo in zabavno.
Kakšne so bile priprave na prireditev?
Priprave so bile mučne. Imeli smo veliko vaj in vse je moralo biti izvedeno zelo natančno.
Kako si se počutil, ko si nastopal?
Sprva sem se počutil malo nenavadno, kasneje pa sem se sprostil in sem v tem prav užival.
Si imel kaj treme?
Trema je vedno prisotna, s časom pa se jo naučiš obvladati.
Si že kdaj nastopal na kakšnih večjih prireditvah?
Ne, ta je bila prva.
Si med nastopom kdaj pozabil besedilo?
Ja, a ker oddaja ni potekala v živo, smo lahko ponovili.
Kako si se ujel s sovoditeljico?
Z Jerco sva se super ujela. Med nastopom pa sva drug drugemu večkrat pomagala z besedilom.
Bi rad tudi v prihodnje še kdaj nastopal?
Ja, saj mi je nastopanje v užitek!
"m Ki«; se m ti nemi1?" ali pe PTeasKe
n W KI TE SI TI?"
V sredo, 14. 5. 2014, ob 17. uri, je v šolski telovadnici OŠ Ljudski vrt potekalo snemanje oddaje Od kje s' pa ti doma?, katere snemanje je vodila ekipa RTV Slovenija.
Zaradi tega smo pripravili veliko predstavo, ki je opisala naše mesto Ptuj.
Predstava je bila v stilu obdobja, ko so živeli Rimljani. V predstavi so se zvrstile različne plesne, glasbene točke in deklamacije. Sodelovala sem tudi jaz, kot plesalka.
Prireditve se je udeležil tudi naš župan gospod Štefan Čelan, ki je prišel v maski kurenta. Kadar smo se kaj zmotili, so nam tu pa tam rekli, da naj naredimo še enkrat.
Snemanje je bilo zelo zanimivo in zabavno.
Za vse tiste, ki hočete videti, kako in kaj smo posneli, si lahko pogledate oddajo 15. 7. ob 10.30 na programu TV SLO 1.
		Lokvanj	junij 2014		
				
EKOSTClBAni
Le ČE V AN UE eSPABKeV NA eŠ L30BSKI VRT
Skrb za čisto okolje	postaja	ena
najpomembnejših nalog, ki jih ne smemo sebično prepuščati drugim generacijam. Če želimo živeti v čistem okolju, moramo preudarno ravnati z odpadki, ki jih ustvarjamo. Če ločujemo že tam, kjer nastanejo (doma, v šoli,...), lahko koristne surovine vrnemo v ponovno uporabo in tako varčujemo z energijo, ohranjamo naravne vire in daljšamo življenjsko dobo odlagališč, saj pravilno ločeni odpadki ne končajo na
odlagališčih, temveč gredo v nadaljnjo predelavo in se znova pojavijo v našem življenju v prenovljeni podobi.
Na OŠ Ljudski vrt imamo v vseh učilnicah nameščene 3 koše za ločeno zbiranje odpadkov, in sicer za biološke odpadke, za suhi papir in za ostale odpadke. Da bomo v prihodnje brez izgovorov odpadke, ki jih »pridelamo«, pravilno ločevali, je pametno, da se poglobimo v »pravila« za ločevanje, ki veljajo v našem mestu.
ZABOJNIK ZA BIOLOŠKE ODPADKE
V	zabojnike za biološke odpadke odlagamo odpadke organskega izvora, ki nastajajo pri pripravi hrane v gospodinjstvu, kot so sadni in zelenjavni odpadki ter olupki, lupine oreščkov, kavna usedlina, kavni filtri in čajne vrečke, jajčne lupine. Med biološke odpadke sodijo tudi vrtni odpadki, kot so listje, veje, trava, rože, plevel, stara zemlja lončnic, gnilo sadje in zelenjava. Tudi papirnati robčki, papirnate brisače, serviete in toaletni papir sodijo v zabojnik za biološke odpadke.
V	ta zabojnik ne mečemo plastičnih vrečk, papirja, kartona, plastičnih lončkov in tetrapaka.
ZABOJNIK ZA PAPIR
V zabojnik za papir odlagamo časopise, revije, prospekte, kartonsko embalažo, lepenko, pisemski papir, papirnato embalažo, ovojni papir, kuverte, zvezke, navaden pa pr.
Ne odlagamo pa razne embalaže, lepilnih trakov, folij, odpadne embalaže pijač, onesnaženega in navlaženega papirja, higienskega papirja, povoščenega in plastificiranega papirja.
ZABOJNIK ZA OSTALE ODPADKE
V	ta zabojnik damo odpadke, ki ne sodijo ne v zabojnik za papir ne v zabojnik za biološke odpadke.
V	ta zabojnik sodi razna embalaža, smeti od pometanja, onesnaženi kosi papirja, tkanine, usnje in šiviljski odpadki, higienski papir, lepilni trakovi. Plastične lončke, ki jih uporabljamo za pitje vode iz pipe odložimo v koš za ostale odpadke.
IZRABUENITONERJI IN KARTUŠE
Kartuše ter izpraznjene tonerje od tiskalnikov prinesemo v ekokotiček, kjer jih odložimo v za to primerne zabojnike. Ekokotiček se nahaja v avli 1. triade.
LOČEVANJE ODPADKOV V JEDILNICI
Pozorni moramo biti tudi pri ločevanju odpadkov v jedilnici. Pri umivalnikih imamo na voljo 2 zabojnika.
Lokvanj
Preden gremo na malico ali kosilo, si umijemo roke. Za brisanje rok uporabimo papirnate brisače, ki se nahajajo v podajalnikih papirja. Ko končamo z brisanjem rok, papirnato brisačo odložimo v zabojnik za biološke odpadke in ne med ostale odpadke. V zabojnik za biološke odpadke sodi še vsa hrana, ki je ne pojemo, in prtički, s katerimi se obrišemo. Posebej moramo biti pozorni pri ločevanju, ko imamo pred seboj jogurtov lonček, ker moramo namreč ločiti lonček od pokrovčka. Pri tem pokrovček in lonček odložimo vsakega v svojo posodo. Kuhinjsko osebje bo poskrbelo za primerne posode.
Odpadke lahko ločujemo praktično povsod. Vselej smo lahko pozorni na to, da odpadkov ne vržemo kar v najbližji koš, ampak jih odvržemo tja, kamor zares sodijo. Ločevanje odpadkov vzame razmeroma malo časa, njegov učinek pa je lahko zelo velik.
Tudi šestošolka Jerca Feguš je na letošnjem državnem tekmovanju v pisanju novinarskega prispevka na ekološko temo razmišljala o pomenu pravilnega ločevanja odpadkov in recikliranju. Odlomek iz njenega prispevka z naslovom Recikliranje morda še ni dovolj »in«:
ZBIRAJ M® LCČENC IN PCNCVNC ilPCRABIHC
Kljub strogim predpisom o ločevanju odpadkov in propagiranju recikliranja veliko ljudi še zdaj neustrezno ločuje odpadke oziroma jih sploh ne ločuje, s čimer je recikliranje zelo oteženo, če ne že nemogoče. Da se naš planet ne bo utopil v odpadkih, moramo o	možnih	nadaljnjih poteh
odsluženih	plastenk,	starega	papirja.
embalaže vseh vrst in oblik razmišljati vedno znova in znova ter vsakemu odpadku omogočiti, da ponovno »zaživi« v novi obliki in z novim namenom. Iz stare, zavržene plastike naj nastane nova plastenka, cev, kemični svinčnik, avtomobilski del, igralo v parku, spalna vreča, nahrbtnik, dežnik, ohišje gospodinjskih in vrtnih strojčkov, vrečka in
tudi oblačilo (flis). Če je material pločevina,	ki jo bodo stalili , izdelali novo kolo, žar ali
bodo z reciklažo iz blokov stisnjene pločevine,	ležalnik.
CBievrro ravnanoe z cdpadki
Zgolj ločeno zbiranje odpadkov zato še zdaleč ni dovolj. Kot pravijo strokovnjaki, je pomembno celovito ravnanje z odpadki, ko je pozornost treba posvetiti tudi recikliranju, kompostiranju in energetski izrabi v goriva predelanih odpadkov. Samo odlaganje odpadkov v zbirnih centrih je skrajna možnost ravnanja z ostanki, strokovna javnost pa je zaskrbljena nad podatki o količinah odloženih odpadkov, saj več kot polovico odpadkov na odlagališčih odložimo in jih ne predelamo. S tem pa seveda zelo obremenjujemo naše bližnje okolje ter ves planet. Mnoge odložene odpadke bi namreč lahko izrabili kot surovine v gospodarskih panogah.
Za konec samo še to: edino prav je, da z odpadki odgovorno ravnamo ter da upoštevamo red pri ločevanju le-teh. Vse bi nas namreč moralo skrbeti za ta naš »dom«, kjer živimo, saj ni drugega, kamor bi se lahko izselili...
Mentorici EKOŠOLE: Petra Vujnovič in Jasmina Petek
S. MN ZA SPREMEMBE
Na povabilo CID Ptuj, DŠI Most Ptuj, ŠS Center MO Ptuj in Slovenske filantropije smo se pridružili vseslovenski akciji z naslovom 5.
Dan za spremembe. Med 1. in 5. aprilom 2014 je 120 prostovoljcev iz različnih starostnih skupin izvedlo projekt čiščenja, barvanja in grafitiranja dela železniškega podhoda na železniški postaji Ptuj.
Pri tem ustvarjalnem delu je sodelovala tudi naša šola. V tistem tednu so učiteljice nakvačkale 103 rumene ribice in več kot 500 papirnatih ribic-origami, ki so simbol Dneva za spremembe. Te so izdelali učenci od 1. do 5. razreda pri pouku in pri urah projekta Popestrimo šolo, ki ga vodi učiteljica Lidija Šošter.
V času tega projekta smo naredili pano, ki smo ga opremili z ribicami in vsebino projekta ter ga razstavili v prireditvenem prostoru šole.
12 učencev prostovoljcev pa je sodelovalo in pomagalo pri čiščenju, pleskanju in poslikavi dela železniškega podhoda na železniški postaji Ptuj, v petek, 4. 4. 2014.
Veseli smo bili, da smo sodelovali v projektu in dali delu našega mesta prijaznejšo podobo. Skupaj spreminjamo lažje!
Sonja Pučko, mentorica prostovoljstva
ItflsAM ISLEGIUKI
V MARIBeR«
DANES SMO ŠLI IZ ŠOLE NA IZLET V MARIBOR. OGLEDALI SMO Sl AKVARIJ IN TERARIJ. VIDELI SMO RIBICE, RAKE IN ELEKTRIČNO JEGUUO. OGLEDALI SMO Sl ŠE KAČE, ŽELVE, KUŠČARJA IN KROKODILE. KAČO SMO LAHKO TUDI MALO POTIPALI. NATO SMO SE ODPEUALI NA LETALIŠČE, KJER SMO Sl OGLEDALI LETALA. V NAJVEČJEM LETALU SMO SEDELI IN Sl OGLEDALI KABINO. PO OGLEDU LETALA SMO ŠLI NA SLADOLED IN SE IGRALI NA IGRALIH. NATO SMO SE ODPEUALI V ŠOLO.
NIA PETEK, 1. B
Mea PRVI ZAKLdttCNI IZLET
KO SMO SE VSI ZBRALI V ŠOLI, SMO ODŠLI PROTI AVTOBUSU. KO SMO SEDLI NANJ, SMO SE PRIPELI IN ŠOFER NAS JE ODPEUAL PROTI AKVARIJU-TERARIJU V MARIBOR. V MARIBOR SMO SE VOZILI POL URE. KO SMO PRISPELI, SMO Sl ŠLI OGLEDAT AKVARIJ-TERARIJ. MENI SO BILE NAJBOU VŠEČ ZLATE RIBICE. BOŽALI SMO UDOMAČENO KAČO. POTEM SMO Sl KUPILI SPOMINKE. NATO SMO ODŠLI V PARK, KJER SMO POJEDLI MALICO IZ NAHRBTNIKA
IN ODŠLI NAZAJ NA AVTOBUS. PELJALI SMO SE NA ŠPORTNO LETALIŠČE. TAM SMO Sl POGLEDALI VOJAŠKO LETALO. POTEM SMO Sl POGLEDALI VČASIH NAJVEČJE LETALO V EVROPI. NATO SMO Sl PRIVOŠČILI SLADOLED. KO SMO SLADOLED POLIZALI, SMO SE ODPRAVILI NAZAJ NA AVTOBUS IN SE ODPEUALI PROTI PTUJU. NA IZLETU SMO SE IMELI LEPO.
ZALA KRAMBERGER, 1. B
Lokvanj
OTnemm z ecra; EKSKaieziaE v iee©A¥€e
Zjutraj smo se zbrali v šoli. Vreme je bilo lepo in sončno. Ogled starih hiš je bil zanimiv. Hana Druzovič
Zbrali smo se v šolski avli in odšli na zgornje parkirišče, kjer nas je čakal avtobus. Samanta Novak. Peljali smo se v Muzej na prostem v Rogatcu. Kupili smo si spominke. Lara Kramar Na avtobusu smo peli. Imeli smo malico: sendvič, vodo in nekaj sladkega. Alja Širovnik Malico smo pojedli z užitkom. Svit Pivec
Vodiči so nam razkazovali muzej. Bili smo dobre volje. Na izletu sem bratu kupil med, ker ga ima zelo rad. Anej Krojzl
Povedali so nam, kako je bilo v starih časih. Jan Farič
Tam smo videli stare hiše, stare stvari in stare postelje. Tevž Levstik
Imeli smo delavnice, kjer smo si izdelali sveče, žulike in nanulice. Lea Tjaša Pulko
Ogledali smo si starodavne hiše, kokošnjak, hlev, takratno trgovino in spoznali življenje ljudi nekoč.
Nejša Ra j tar
Naučil sem se veliko. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo delali nanulice. Matic Krajnc
Zelo sem bila vesela. Sofija Van Ca ute re n
Imeli smo se fajn. Nika Cetušič
Najbolj mi je bila všeč vožnja z avtobusom. Ema Dokl
Najlepše mi je bilo, ko smo jedli sladkarije. Vita Majal
Najbolj mi je bil všeč studenec. Nika Černjavič
Najbolj pomembna je bila malica. Žiga Trbovič
Najbolj mi je bila všeč vožnja z avtobusom in ogled starih hiš. Bili smo veseli, ker smo se naučili veliko novega. Anže Brlek
Vozili smo se eno uro. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo jedli. Pia Klasinc Najbolj všeč mi je bilo, ko smo izdelovali nunalice. Tine Bezjak Najbolj všeč mi je bilo, ko sem si kupil piščal. Matic Veler Najbolj mi je bilo všeč, ko smo delali sveče. Dan Muršič
Učenci 2. c z učiteljico
4. RAZREDI S® RSTOVAM
Pri družbi smo se učili o življenju nekoč in danes, zato je bil temu namenjen tudi naravoslovni dan. Tako smo se 23. aprila 2014 4. razredi odpeljali v Gorišnico, kjer smo si ogledali Dominkovo domačijo.
Kaj se nam je vtisnilo v spomin?
-Orodje je bilo nenavadno in posebno, najbolj smešen se mi je zdel cepec. ANEJ Š.C.
-Zelo zanimivo je bilo svinjsko korito v svinjaku. JONA -Všeč so mi bili različni pripomočki za delo. ELA Š.
-Všeč mi je bilo poročno darilo - oltarček. NINA - Najbolj zanimivi so bili čebelji panji. DAVID
-V spominu mi je ostal prt z napisom, ki ga je sešila gospodinja. KLEMEN
-Zelo zanimiva je bila črna kuhinja z lesenim dimnikom. EVA
-Koruznjaki in čebelnjaki so bili nekaj posebnega. LANA
-Lopar ni služil za igranje tenisa, ampak za peko kruha. TJAN
-Hiša je bila pokrita s slamo in nikjer ni prepuščala vode. KATARINA
-Imena predmetov so bila nenavadna: lopar, cepec, burkle, sklednjak, vodir,... BONO
-Živeli so v mali hiši, ki je imela le eno sobo. LORA
ZAKLaaČNI ZLE¥ 4. RAZRElieV
29. 5. 2014 smo se odpeljali v Velenje. Je bilo zanimivo? Poučno? Preberite naše vtise.
-	Okostje mastodonta je bilo res nenavadno. NIKO
-Vlakec v rudniku je močno ropotal in nas premetaval. AUAŽ KODRIČ
-V starem delu rudnika so mi bile všeč scene, kjer so nam prikazali dogodke iz preteklosti. AUAŽ KELC
-Nisem vedela, da so predniki mamuta mastodonti. ELA Č.
-V Muzeju premogovništva so mi bili všeč filmi o delu rudarjev. BLAŽ
-	O rudarjih je pisal pesmi Anton Aškerc. INO
-	V rudnik smo se spustili 180 metrov pod zemljo. ANEJ ANŽEL -Super je bila knapovska-rudarska malica v rudniku. MIHA
Učenci 4.a
MM sne V ROTNIKti 4. S
V četrtek, 29. 5. 2014, sem se zbudil z nasmeškom, ker smo imeli ekskurzijo. Hitro sem se oblekel in šel v šolo. Tam so me že čakali prijatelji. Nato smo se odpravili na avtobus in odšli. Med vožnjo smo imeli polurni postanek.
Potem smo končno prispeli v Velenje. Avtobus je ustavil pred velenjskim gradom. Tam smo si ogledali kosti mastodonta, staro gostilno in trgovino. Nato si je vsak kupil spominek in šli smo nazaj do avtobusa. Potem je sledil ogled velenjskega rudnika premoga. Tam smo si najprej ogledali posnetek o premogu in zgodovini rudnika.
Nato nas je sprejel naš vodič. Oblekli smo se v rudarska oblačila, vzeli malico in se z dvigalom spustili v rudnik. Notri so bile postavljene figure rudarjev. V enem delu rudnika so prikazali eksplozijo. Videli smo tudi veliko rudarskih strojev.
Nato smo šli nazaj na površje. Potem smo šli do avtobusa, ki nas je odpeljal do gostišča z igrali ob jezeru. Tam sem si kupil lučko in se igral. Nato smo se odpeljali domov. Na izletu sem se imel lepo in sem zelo užival.
Jaka Zelenik, 4. b
neraeiKevA hoteacma 4. a
Hiša je stara več kot 300 let. V hiši so stanovali Dominkovi. Zadnja lastnica Kata je umrla leta 1930, od takrat je to muzej. Hiša je cimprana. Vsaka kmečka hiša je imela križ. Včasih so spali oče in mama na majhni postelji, otroci pa na blazinah. Ko pa je bilo poletje, pa so fantje spali na slami, punce pa v manjši sobici (izbici). Umivali so se v škafu, vsi v isti vodi.
Prišli smo v črno kuhinjo, kjer so nam povedali, da z burklo potisnemo lonec v peč.
Dimnik je v kotu, kjer zelo smrdi po dimu. V drugem kotu pa je sklednjak.V hiši je mlin, mlinu pravijo tudi žrmlje. V mlinu pridelujejo moko. V gospodarskem poslopju so včasih imeli krave. Slamo (hrano) so dali v jasli. Krave so spale na lesu. Ob strani so imeli svinjak. Imeli so čebele. Streha čebelnjaka je na storžek. Za hišo sta dva koruznjaka.
Eva Grabar, 4. b
9«BR«TE SLIVENSKIH KMETI«) 4. C
V petek, 16. 5. 2014, smo si ogledali razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Videli smo veliko lepe in na pogled okusne hrane. Slovenski kmetje so lahko predstavili klobase, meso, kruh, sokove, vina, piškote, suho sadje, sadje, zelenjavo in mlečne izdelke.
Od vsega mi je bil najbolj všeč kruh, ki je bil različnih oblik in barv. Zelo všeč so mi bile risbice, ki so jih narisali otroci. Na koncu smo si ogledali nastop folklornih plesalcev. Plesali so tudi učenci naše šole. V šolo smo se vrnili zelo veseli.
Jana Kuhar, 4. c
pchcd pe Mnesm planinski poti 3. c
V torek, 6. 5. 2014, se je tretji razred odpravil na pohod. Zbrali smo se pred šolo. Avtobus nas je odpeljal do Vidma pri Ptuju. Pot smo nadaljevali peš. Med potjo smo videli veliko zanimivih stvari: zaklonišče, majsko drevo, koze, griče, cvetlice in še veliko drugega. Hodili smo, se zabavali, jedli in opazovali okolico. Imeli smo lepo sončno vreme. Pohod smo zaključili pri osnovni šoli Podlehnik. Tam nas je čakal avtobus in nas odpeljal nazaj v šolo. Dobre volje smo se vrnili v razred. Tako je potekal naš izlet.
NIKA GREGOREC, 3. C
SGLEP ČEBELARSKEGA BTOZEdA S. A
V četrtek, 29. 5. 2014, smo se učenci petih razredov naše šole odpravili na šolsko ekskurzijo v Prekmurje. Ogledali smo si veliko zanimivih stvari med njimi tudi čebelarski muzej. Po ogledu Babičevega mlina na Muri smo se odpravili do čebelarskega muzeja. Najprej smo pomalicali, nato pa nam je vodička povedala, da so čebele pomembne živali. Pokazala nam je opremo, ki jo morajo nositi, da jih čebele ne pičijo. Po zanimivem in poučnem pogovoru smo se razdelili v dve skupini: a-razred in Grajena smo si najprej ogledali star muzej, ki je imel zanimivo preteklost. V njem je bilo veliko slik, priznanj,
IMELI SMS SE LERS
starih naprav in pripomočkov. Bine razred pa sta si najprej ogledala novi muzej, v katerem je bilo veliko panjskih končnic, slik čebel ter satovja. Nato pa smo se zamenjali.
Po ogledu muzeja smo si vsi izdelali svojo svečo iz voska. Po izdelovanju sveče je gospa prinesla med, medenjake in ostale dobrote, ki smo jih lahko poskusili. Da bi nam čebelarski muzej ostal v spominu, smo si lahko tam kupili med ali svečko. Na srečo nikogar ni pičila čebela in smo vsi veseli prišli do lončarske obrti.
Manja Dokl, 5. a
Danes smo imeli šolski izlet. Peljali smo se z avtobusom. Obiskali smo muzej na prostem. Tam smo imeli veliko delavnic. Izdelovali smo frulice, sveče in pekli smo kruh - žulike. Ogledali smo si kovaško hišo, domačijo in to, kako so tam živeli. Potem smo imeli malico iz nahrbtnika. Nato smo se z avtobusom odpeljali nazaj v šolo. Imeli smo se zelo lepo!
FANTASTIČNA EKSKaRZMA S.C
V četrtek, 29. 5. 2014, smo se odpravili na neponovljivo, fantastično zaključno ekskurzijo. Ob 7.15 smo se zbrali na zgornjem parkirišču naše šole. In nato BUM BUM ni nas več bilo. Že smo se peljali proti Veržeju, da bi si ogledali mlin na Muri in čebelarski muzej. Ampak danes tega ne bom predstavil. Predstavil bom odličen etnološki muzej...
No, začelo se je takole: najprej je prišel zanimiv gospod, vsaj meni se je zdel zanimiv. Predstavil nam je kipe, ki so stali pred etnološkim muzejem. Prvi kip tam je bil precej drugačen od drugih (zanimiv), saj je imel obliko izvijača in na njega so bile pritrjene matice. Ampak tisti zanimiv gospod, ki sem vam ga omenil prej, je povedal, da si je
umetnik tako predstavljal njihov mlin na veter. Imel sem občutek, no, resno sem mislil, da se ta umetnik šali. Ampak potem sem šele ugotovil, da se ne.
Zatem smo se ustavili tik pred muzejem in gospod je povedal, da je bil tu nekoč velikokrat na obisku Ivan Cankar. Potem smo šli v muzej po stopnicah navzgor. Najprej nam je predstavil meni najbolj zanimivo sobo, ki se je imenovala ŽITNA SOBA. V njej sem si zapomnil veliko zanimivih predmetov, kot so: žorc za stiskanje slame, žrmlje za drobljenje žita, mere in posodo za mesenje kruha (nečke) in bitmlin, zelo zanimivo stvar, ki še deluje, čeprav je iz leta 1972.
Ogledali smo si še sobo s kuhinjskimi pripomočki. Najbolj se spomnim čebra za vlaganje tunke in učiteljice, ki si je ob tem začela oblizovati ustnice. V tretji sobi pa se nam je res mudilo, ampak hitro smo si lahko šli ogledat zbornico z zanimivimi stvarmi, kot so: ocene nekega dečka, učni načrt, veliko časopisov in zelo lepo sliko Franceta Prešerna. Iz te sobe pa smo si še ogledali tobl, to je miza, v kateri so spali. In tako se je naša ekskurzija končala s polno zanimivega in novega v glavi.
Naj Pivec, 5. c
LONČARSKA VAS
Tam smo si ogledali panonsko hišo ter postopek izdelovanja oziroma obdelovanja gline v glineno posodo. Panonska hiša je od znotraj in od zunaj namazana z blatom. Hiša je v obliki črke L ali U. V hiši so predprostor, shramba in črna kuhinja. Prva hiša je stara sto dve leti, druga pa sto dvanajst let. Po ogledu panonske hiše smo se odpravili na malo večjo teraso, kjer nam je gospod predstavil postopek obdelovanja gline v glineno posodo. Najprej tolčeš po po kepi gline, da gre iz nje zrak, saj drugače posoda pri sušenju popoka. Nato položimo kepo gline na kolovrat, kjer oblikujemo kepo gline v glineno posodo. Pri posodi je prvo žganje na tisoč stopinj.
Ana Matič, 5. b
špoftGni faci
Tokratni športni faci sta Jurij Farič in Luka Jehtovič. Poglejmo, kaj sta nam zaupala.
JURIJ FARIČ Kaj treniraš?
Treniram judo in to že eno leto.
Ali je to nekaj, kar rad počneš?
Seveda.
Ali se udeležuješ kakšnih tekmovanj?
Ja, tekmujem v kategoriji do 20 kg, dosegel pa sem že prvo in drugo mesto.
Kaj pa se pri judu učite?
Učimo se razne prijeme in mete.
Ali te boli ko padeš?
Ne, saj imamo na tleh zelo mehke blazine.
LUKAJEVTOVIČ Kaj treniraš?
Treniram nogomet v Nogometnem klubu Drava Ptuj.
Ali je to nekaj, kar rad počneš?
Ja, igramo tudi na raznih turnirjih.
Imate turnirje tudi v tujini?
Ja, pred kratkim smo bili v Zagrebu.
Na kateri poziciji najraje igraš?
Najraje sem napadalec.
Imaš rad še kakšen drug šport?
Ja, rad imam tudi druge športe.
'GEHHIŠKE gGlBAltt
VEHNIŠKA FACA
Na naši šoli imamo veliko tehniških fac. Zato se ne čudite, ker ste v Lokvanju vnovič zagledali znan naslov TEHNIŠKA PACA. Ravnokar se v vas porajajo mnoga vprašanja, kot npr. kdo, zakaj, od kdaj, kako ... Izdam vam lahko le, da je tokratna faca mlad tehnik MATIC DAMIŠ, učenec 6. c razreda. Vem, da vas zanima še kaj več, zato le berite naprej.
Če bi moral na hitro kaj povedati o sebi.
Treniram košarko v KK Haloze, rad se ukvarjam s tehniko in rad fotografiram.
Povedal si, da obiskuješ modelarski, prometni in foto krožek. Zaupaj nam, pri katerih projektih si že sodeloval?
Te krožke obiskujem eno leto. Sodeloval sem pri projektu Go-car-go, tekmoval na foto-natečaju OVE in URE skozi čas, kjer sem bil zelo dober - fotografirali smo sliko obnovljivega vira in jaz sem izbral sončni zahod. Učenec 9. razreda Aljaž Kokol me usposablja tudi, da bom lahko drugo leto skrbel za ozvočenje na prireditvah.
Vsaka pot ima začetek. Kdo te je navdušil za tehniko in kdaj?
Za tehniko sem navdušen od 4. razreda. Navdušil me je brat Miha ter učitelj Miran Petek. Ko sem bil majhen, sem videl stroje v dedkovi delavnici in jih začel počasi spoznavati.
Kakšen pomen ima zate tehnika v vsakdanjem življenju?
Velik-za krajšanje prostega časa, za izdelavo uporabnih stvari in tudi za zabavo.
Za konec nam še povej, kaj načrtuješ v prihodnosti. Kakšni so torej tvoji cilji in želje?
Rad bi postal košarkar, se ukvarjal s tehniko, sodeloval na tekmovanjih in dosegal dobra mesta. Glede poklica pa še nisem odločen.
Ste zdaj izvedeli vse, kar ste hoteli, ali nemara še mnogo več? Priporočam vam, da pokukate v tehniško učilnico, kjer se venomer kaj dogaja, tebi Matic pa želim še veliko uspehov in zadovoljstva ob tehniškem ustvarjanju.
Pripravila: Carina Petrič, 8. a
Lokvanj
FOTOGRAFSKI NAVECAa: »OKNOVLOIVI VIRI ENERGIOE VER GCINKOTIVA RABA EKERGIOB SKOZI OBJEKTIV«
V začetku februarja smo izvedeli za omenjeni natečaj in nemudoma začeli z iskanjem idej za fotografijo. Morali smo čim bolje prikazati obnovljive vire in njihovo uporabo. Začeli smo si ogledovati razne kraje, kjer bi lahko naredili primerno fotografijo. Naredili smo nekaj fotografij in se nato posvetovali z mentorjem. Vsak je izbral 5 fotografij in jih naložil na spletno stran. Nato je strokovna komisija izbrala 20 finalnih fotografij in med njimi je bilo tudi nekaj naših.
Finalne fotografije so razstavljene v Mestnem gledališču Ptuj.
Učenci, katerih fotografije so bile med dvajsetimi najboljšimi:	Jure Miklošič, Žiga
Letonja, Matic Damiš, Sara Glatz, Vida Glatz in Aljaž Kokol.
Aljaž Kokol, 9. c
GG-CAR-GG BGy KAR BGT: PIKNIKMGBH
S projektom smo začeli že v lanskem šolskem letu. Zbrali smo veliko idej in skic ter se odločili za najboljše. Nato smo poiskati potrebni material. Najprej smo izdelali osnovno ploščo za avtomobilska tla. Nato smo izdelali sprednji bakreni del. Ob straneh smo naredili kanale iz pleksi stekla, v katere smo napeljali cevi za pijačo. Vgradili smo luči in zvočnike, zadaj pa dodali konstrukcijo s tremi plastenkami soka, ki ga lahko točimo ob
Zadaj smo dodali še žar, na katerem lahko pečemo. Avtomobilček smo morali še razstaviti, da bi ga lahko natančno pobarvali. Nato smo ga spet sestavili in popravili še kakšno malenkost.
V avtomobilček smo vložili veliko dela in časa, saj smo bili velikokrat v šoli od šestih zjutraj pa vse do devetih zvečer.
Z avtomobilčkom smo nato sodelovali na mednarodnem tekmovanju G o-ca r-go Bo, kar bo! in dosegli odlično 1. mesto! V vožnji pa smo bili tretji.
Avtomobilček smo izdelovali: Žan Muhič, Metod Cvetko, Jure Vobner, Aljaž Kokol, Matic Šprah,
Dominik Lampret, Gregor Levanič in Matic Damiš, mentor: Miran Petek
		Lokvanj	junij 2014		
				
0&HA3A30 'BlBiaE HEPOGlBEŠMnZl
Aljaž Kokol, Jure Vobner in Matic Šprah so predstavljali nepogrešljiv tim, kadar je šlo za tehniške reči. Manjkali niso pri skoraj nobenem projektu, skrbeli so za tehnično plat vseh mogočih šolskih prireditev. V zahvalo govorijo fotografije ....
Lokvanj
ODHAaAOO ItAŠI DEWGOŠOLCI
V imenu celotne šole vam, dragi devetošolci, uredniški odbor Lokva življenju in pri nadaljnjem izobraževanju.
r