Poštnina plačana v gotovini ixhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Dln, V Celju po raznašalcih dostavlje- na7"50 Din, r.a inozemstvo 20 Din Račun prl poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. Jftova $)oba C«na 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. —- Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov »e «važujejo le po moinosti. Štev. 27. Celje, petek 31. marca 1933. Leto XV. Veliko zborovanje sre- skega združenja trgovcev v Celju CELJE, 31. marca. V četrtek 30. marca se je vršila v Celju 10. rcdna glavna skupščina Združenja trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju. Udeležba jg bila proti priča- kovanju tako ogromna, da ne beleži ta organizaeija od prevrata dalje ta- kega števila udeležencev kakor na včerajšnji skupščini. Mala dvorana Narodnega doraa, kjer bi se bila mo- rala vrSiti skupščina, jo bila mnogo pretesna, zato je morala uprava pre- ložiti zborovanje v veliko dvorano. Navzočih je bilo okrog 300 članov. Zborovanjo je otvoril predsednik združenja g. Viktor Pilih ob 9.15 z iepim pozdravnim nagovorom in iz- razil voselje nad sijajnim zborom. Pozdravil je med dmgim tudi za- stopnika Zveze g. Iga Kaiserja, ob- žaloval pa je, da so niso upravne ob- lasti odzvale povabilu, da bi priso- stvovale po svojih zastopnikih tej trgovski manifestaciji. Pred prchodoin na dnevni red se je spornnil preniinulih članov, med drugimi tudi elana nadzornega od- bora g. Ernes ta Brezovška z Vran- skega, in pozval zborovnl<;e, da po- castijo spomin umrlih tovarišev. Na- to jö podal poročilo predsedstva. Do- taknfl se je važnejših vpraSanj, ki segajo v pridobitne interese zlasti podeželskega trgovstva. Tako n. pr. je poročal o posledicah kmetskega moratorija, o rigoroznosti oblastev pri izvršbah davkov in davCnih za- ostankov, o kroänjarstvu in konzu- marstvu. Naglašal je potrebo, da bi se za ogrožene trgovske intero.sc za- nimali predvsem narodni poslanci. Ker tvori trgovstvo glavni steber v laznih fiskalnih dajatvah, jo umev- no, da bi se morali vladni krogi za ogroženi položaj trgovske pridobit- ne stroke intenzivno zanimati. Tajnik Združenja g. Avgust Veblc je v svojem izčrpnem poročilu nave- del vse akcije, s katerimi je uprava skušala doseči zaščito ogroženih in- teresov našega podeželskega trgov- stva. Naštel je razne akcije glede konzumarstva, kroSnjarstva, šušmar- stva v raznih strokah trgovine, kinet- skih dolgov in davkov, oživotvorenja gospodarskega parlamenta ter go- spodarskega programa, decentrali- zacije socialnega zavarovanja, vpo- stavitve davčne ekspozituro v Koz- jem, intervene!jo za montažo tele- fonskega voda po sredi kozjanskega sodnega okraja, prizive proti naCinu kontrole dela nad vajenci in pornož- nim osobjem po organih inspekcije dela, uravnovesenje delovnega časa 7. lokal nimi prilikami, razprave o ob- ligatornem trgovskem zavarovanju, ureditev solnega monopola in spora prodaje solnili vree, oživotvorenjc ob- veznega strokovnega glasila za vse trgovco v banovini, intervencijo gle- de napačnega izvajanja kontrole nad povišanjem cen sladkorja, odpravo raznih monopolov, predvsem mono- pola šolskih zvezkov itd. Ožigosal je delo konzumarstva in privilegije, ki jih uživajo konzumna družtva. Pod- črtal je mlačno zanimanje oblastev v boju proti krošnjarjcm, šušmar- jem in sličnim pojavom, ki Škoduje- jo pridobitnosti podeželskega trgov- stva, Tajnik je nadalje poročal o po- stopanju trgovskih potnikov, zlasti inozemcev, ki prodajajo razno nianu- fakturno blago privatnim strankam, pri čemer se celo ne strašijo blatjii pošteno ime in ugled našega trgov- stva. Tudi v tern vpraSanju bi mora- la oblastva pokazati svojo avtoriteto. Tajnik je apeliral na članstvo, da se čvrsto oklene organizacije, ki se mo- ra spričo homatij v gospodarski po- litiki saniostojno boriti, ker ne najde zadostne zaslombe pri odloCilnih (-1- niteljih. PodCrtal je tudi nujno po- trebo, da bi rtobilo vse naSe trgov- stvo v dravski banovini obvezno stro- kovno glasilo proti inalenkostni na- ročnini, s čimer bi se okrepila vza- jemnost in solidarnost. Uprava zdru- y.enja je to akcijo pokrenila in pri- čakuje v najkrajšcm času njo.no uies- ničenje. Statistično poroCilo'izkazuje, da se jo število Clanstva znižalo od 934 na 782. Novih obrtnib prijav je uprava v zadnjem polletju prcjela 21. Vajen- cev in vajenk je bilo ob koncu leta 1G3, trgovskega poinožnega osobja pa 348. Blagajniško poročilo izkazuje 80.435.30 Din dohodkov in 82.851.73 Din izdatkov. Skupno premoženje združenja ob koncu 1. 1932. je znaša- lo 173.127.77 Din. Na predlog g. Iva- na Vizoviška, trgovca v Žalcu je prejela uprava razreänico. ProraCun za leto 1933. izkazuje 98.000 Din dohodkov in 122.040 Din potrebščin. Izkazani primanjkljaj bo morala uprava črpati iz dolžnih pri- spevkov. Clanarina za leto 1933. je določena na 40 Din s 6% doklado na pridobninsko osnovo. Proračun izka- zujo 20% znižanje vseh izdatkov. Za sekcijo lesnih trgovcev je poro- öal tajnik g. Veble. Razložil jc delo Predno gre otrok v solo, naj se enkrat temeljito i^perejo nstainzohez ODOL;om OD OL je res antiseptičen, učinkuje trajno in obvaruje otroka pred nalezljivimi boleznimi. Kayno y dobi šolskega obiska je nega ust in žob posebno važna. Doraščujoča mladina na] ^aradi tega neguje usta in Zdhe stalno Z ODO Vom v tej organizaciji, kl je v zadnjem času pokazala živahno zanimanje za stanovske interese. S posebnim za- doačenjem ugotavlja sekcija, da se je posrečilo banskemu svetniku g. M. (jovieai'Ki iz Mozirja na zaseclanju banovinskega sveta izposlovati pri- meren kredit, s katerim bo našim stanovskim organizacijam niogoče poslati na važno toCke svetovnega tržišča izvedence zaradi ustvaritve odnosno okrepitve trgovskih zvez. Posebno nalogo si je nadela sekcija glede pobijanja šušmarstva v lesni stroki. Vsa poročila so bila sprejeta z odo- bravanjem. Skupščina je sklenila, da so čla- nom, ki se zborovanja niso udeležili brez opravičila, naloži denarna glo- ba v znesku 100 Din. Na predlog gg. Koširja in Zidanška je bila sklenjo- na odprava delitve koledarjev in pri- ložnostnih daril; prestopki se kaznu- jejo 7. denarno globo 1000 Din. G. Igo Kaiser, tajnik Zveze trgov- skih združenj dravske banovine, je v prav zanimivem referatu orisal zborovalcem težkoče, s katerimi se mora današnji trgovski stan boriti zaradi nezadostne zaslombe pri ob- lastvih. Podčrtal je nujno potrebo obveznega zavarovanja trgovstva proti boleznim, nezgodam in smrti. Zveza je v tern pogledu izdelala pri- meren pravilnik, o katerem se bodo morale še organizadje izjaviti. Med samostojnimi predlogi je bila sprejeta resolucija kozjanskih trgov- cev glede prodaje soli in solnih vreč. Sprejeta jo bila tudi resolucija, da se skliče takoj gospodarski svet, da se revidira zakon o noposrednih dav- kih z določili davčnega minimuma, in da se člani davönih odborov izvo- Ujo po predlogih stanovskih organi- zacij; da se izpopolni čl. 76. zakona o neposrednih davkih tako, da so za- dioige, ki poslujejo z nečlani, podvr- žene v vsakem primeru plačilu druž- benega davka; da se konzumno za- dioižništvo v obče izvzame iz zadi-už- nega zakona; da sö čimprej izda pra- vilnik o krošnja,rstvu k zakonu o obrtih, ki naj popolnoma ukine kroS- Djarjenje z manufakturniin blagom; da se izvede revizija zakona o clelav- skem zavarovanju in zavarovanje decentralizira in vpostavijo avto- nomne banovinske socialne ustano- ve; da se zakon o zaščiti kmetov ukino in uredi razdolžitev knieta na SILVIJ HRUST: Moje dogodivščine 14. Spokorjeni tatič V bližnji graäßini je služil koČijaž, ki je bil domačin. v omari svoje so- bice je imel skrit prihranok ~ Scst- indvajset goldinarjev. Nekega dne jo opazil, da mu je ta denar izginil. Morda že pred več dnevi. Na sumu je imel svojega mlajžega brata, ki je hodil k meni v Solo. Fran- cek je bil in navado je imel, da je veftkrat obiskal brata v graSCini. Morda je bil kdaj sam v sobi, stikal je in iztaknil denar. Tako mi je po- vedal okradeni kočijaž. V Soli sera izpraševal in iigotovil, da si je fantič kupil otroški saino- kres s kapslji, sladkorčke, klobase, piškote. Od vsega jc dajal tudi dru- gini. Pravil je, da so mu stric dali denar ja, ker jim je oveo prodal. To imenitno življcnje pa je trajalo že deset dni. Francek je bil živahen, bister de- ček, da pa je dobro pazil v šoli, jo sedel v prvi klopi. Po pouku ga pridržim in izpraSu- jem o denarju. V zadregi je bil, o njegovi krivdi nisem dvomil, a od- ločno je tajil tatvino. Še katehet se je trudil ž njim, a vse zaman. Trdil jc celo, da bi imel greh, Co bi kaj ne- resn'iCnega priznal. Povabil sein celo večino članov krajnega šolskega sveta, da so mu prigovarjali, naj govori resnico. A Francek se ni udal! Grozili so mu, da bo položen na stol in s palico olehöan, a ni poma- galo. Slckli srno ga pod pasom, ga nag- nili čez stol in dvignil sera Šibo, še vse zaman. Lop! Padel je prvi udarec na zad- njo plat. Francek je planil kvišku in zakričal: »Samo eden krajcar sem vzol!« »Kdo pa je vzel šestindvajset gol- dinarjev?« »Jaz ne!« Na vrsti je bil šolski načelnik z drugim udarcem. Fi*ancek je posko- čil: »Dva krajcarja sta bila!« Tretji udarec je odmeril šolski ogleda. Tako se je ponavljalo do devetega udarca. Zdaj pa Francek ni hotel no- henega krajcarja yec priznatl. Tudi hi moral preveC trpeti za vsak kraj- car posebej pri šestindvajsetih gol- dinarjih. In tudi ni bilo nikamor več mogočo udariti, rožasto popisan je b.U ves reyers. Preje bi bU Francek mrtev, nego bi bil priznal vseh 2.600 krajcarjev. Možje so se razSli na domove, v meni pa se je oglašala vest. Otroka ^nio pretepli, da ni mogel več sedeti niti hoditi, krvavel je na zadnji pla- ti, to vse bi mpglo povzročiti nepri- jetne posleclice. Zaklcnil sem Fra.ncka, vzel pol li- tra žganjice in par cigar ter stopil do otrokovega očeta. Povedal sem, da paC ne bom tepel njegovega sina, rajši ga poäljem v ljubljansko po- boljgevalnico. Kako velika sramota za starSe! Ganjen me je prosil, naj tega ne stoiim, naj ga raje ustrahujem s pa- lico, vse pravico mi daje, samo naj ga nikar ne pohabim. Pristal sem na njegov predlog in izjavil, da ga hočem po vsej sili spra- viti na pravo pot. Bil sem torej krit, pomirjen sem se vrnil v äolo, potem ko sem bil izročil Franckovemu oče- tu cigare in žganjico. DeCek pa je Le daljo sedel v kletki. Ura je kazala že štiri. Tedaj velim ženi, naj mi prinese popoJdanski pri- grizek. Z velikim tekom se lotim rumene- ga kolača in slastne kave. Naj se Francku le slino cedijo! Take bple- Cino bolijo huje od 2*an. Francek, naj- veCja kazen te je zdaj zadela! Cemu nisi bil odkritosreen! Odrezal sem slednjič, ko se mi je deöek že skoro smilil, ogal kolača. Skodolico dišeče kave sem postavil predenj, a samo duhuti jo je smel, trdoglavi siromak! »Ljubi Francek!« sem mu dejal. »Smiliš se mi. Cemu nočeš biti iskren? Ce bi bil, vse tole bi smel užiti. Ne veš, kako dobra je kavica, in kolač šele! Glej, koliko rozin in orehovih jedrc ga sladi! Kako rad bi ti vso to dal, če se poboljšaa in vse priznaš. Saj si gotovo že kaj lačen?« Debele solze se udero dečku po li- cih, iskreno se mi izpove: Stran 2. »Nova Doba« 31. III. 1933. Štev. 27. način, ki rie bo upropaščal ostalih strok gospodarstva, in da se nujno urede denarne prilike. Nadalje je bi- la predlagana resolucija, da se na vsak način odpravi rigoroznost v iz- terjevanju davkov, ter da se davčne rubežni pri podeželskih trgovcih pre~ ložijo na jesen, ko pride kmet do likvidnih sredstov s prodajo raznih agrarnih pridelkov. Vse resolucije so bile sprejete soglasno. Pri slučajnostih je zahteval g. Tir- gek, da se temeljito razčisti položaj med hmeljskimi trgovci, ki so mo- rali doživeti na skupščini hmeljar- jev, ki se je vršila 26. t. m. v Žalcu, neupravičeno kritiko, da se za hmelj- sko stroko pripravijo skupno s Hme- ljarskim društvom primerne usance in da se uvede oster boj proti šuš- marstvu v hmeljski trgovini, pred- vsem pa naj bi uprava polagala paž- njo, da se vodi stroga evidenca o hmeljskih nakupovalcih. Gosp. Ko- Sir je dodatno k temu predlagal, da se naji za nakupovalce v hmeljski stroki nameščajo trgovski pomočni- ki, i nda se izločijo iz vrst nakupoval- cev razni nepoklicni elementi. Pred- log je bil soglasno sprejet. Predsednik je zaključil zborovanje točno opoldne in se iskreno zahvalil vsem udeležencem, ki so pripomogli k tej lepi manifestaciji stanovske za- vednosti. Delo vsedržavne stranke na Teharju pri Celju Nodavno so je vršil na Teharju pri Celju občni zbor krajevne organiza- cijo JRKD. Po pozdravnih besedah predsednika g. Josipa Cajhna je po- ročal tajnik šolski upravitelj gosp. Josip Gosak o delu stranke in njenih poslancev v Narodni skupščini, ka- terim je obCni zbor izrekel zaupnico. Delati je treba na to, da bo dobila stranka zaupanje najširših mas. Za- to je potrebno, da je strankino delo usmerjeno predyfcem na gospodarsko plat. Potrebno je, da se zabrani sle- herno vznemirjanje naroda. Malo trdneje napete vajeti nikakor ne ško- dujejo pravilno pojmovani svobodi. Izvoljen je bil dosedanji odbor, v katerem so gg.: predsednik Josip Cajhen, župan na Teharju; tajnik g. Josip Gosak, šolski upravitelj na Te- harju; blagajnik g. J. Ulaga v Što- rah; odborniki I. Herman v Štorah, Franc Pocajt na Teharju in Peter Magajna v Štorah. Krajevna organizacija ima 39 čla- nov, to število pa se bo še povečalo. Odbor se bo večkrat sestajal in za- vzemal stališče k tekočim javnim vprašanjem. Stavljeni so bili razni predlogi, ki so bili sprejeti v naslednji resoluciji: 1. Vztrajamo neomajno na stališču narodnega in državnega edinstva in zvestobe do našega kralja, ker le v tern vidimo jamstvo za jugosloven- sko državo in naš nadaljni narodni obstoj. 2. Pozivamo naše poslance, da de- lu je jo še vnaprej za razumno šted- »Gospod, res sem ukradel šestin- dvajset rajnšev, saj mi jo zelo žal. Obljubljam, da se poboljšain, če si smem privoščiti to malico!« »Tako je prav in lepo, dragi Fran- ces! Sam Bogec v nebesih te je ve- sel. Le pojej vse to, kar je tu, naj ti tekne! Odslej te bom imel šo mnogo rajši. Kaj ne, da boš rad hodil v golo?« »Bom, ko se mi zadnjica zaceli, kako rad!« Prisrčno je bilo najino slovo. Siromak teden dni ni mogel hoditi v Solo. Zaceljen je voljan spet pri- Fpel, zdaj je bil izpreobrnjeni Fran- cek. Rastel je, v poštenju je vztrajal in ferečo je imel. Postal je huzar bana Raucha, tako mu jo bila bodočnost zagotovljena. Kadar je dospel do- mov na dopust, me je vselej obiskal in navadno je prinesol zame s seboj vsakokrat po petindvajset izbranih viržink. Nikoli ni Rehal biti meni hvaležen. :•, Cesar pri njem ne bi bil zmogel nobon profos, dobrota je zmogla mo- ja, ä proposl njo v javni upravi, ker smo prepri- čani, da se da, upoštevajoč sedanje razmere, marsikateri izdatek brez škode ukiniti. 3. Pobijanje korupcije naj bo eden glavnih principov, da se vrne naro- du zaupanje v javno upravo. Priča- kujemo še nadalje najstrožjih ukre- pov v tern oziru za očiščenje uprav- ne morale. 4. Decentralizacija javne uprave je nujna zadeva, ki jo pričakujemo v najkraj šem času. Vse, kar so da brez škode rešiti pri nižjih instancah, pa bodisi v upravnem, finančnem, pro- svetnem, prometnem itd. pogledu, naj se od centrale izloči. Široka sa- mouprava je stara želja naroda in znak velike politiCne svobode. Vrhu- tega, da prinese poenostavljenje ad- ministrate, bo prinesla tudi njeno pocenitev. Vse to je v smislu demo- kratičnih načel stranke. 5. Likvidnost naših denarnih za- vodov jo prvi korak k gospodarske- mu izboljšanju; poštenim, solidnim in zanesljivim denarnim zavodom, ki niso po lastni krivdi zašli v stiske, naj nudi Narodna banka all poštna hranilnica potrebne cenene kredite za sanacijo. Tako se je zgodilo tudi v drugih državah. Jasno je, da si de- narni zavodi ne bodo mogli sami po- magati, ker so izgubili zaupanje vla- gateljev, ki se ne bo samo od sebe povrnilo. 6. Luksus je danes velika socialna pregreha; ker je po uvozni statisti- ki dokazano, da paralizira luksus- ni uvoz izvoz pšenice v dobrih letih, je največje obdavčenje luksuza dr- žavna in socialna potreba in se za- dovni ukrepi pričakujejo v pomirje- nje bednih slojev, ki nimajo niti za vsakdanji kruh. 7. V zaščito našega kmeta naj se vztraja na principu kompenzacijskih trgovinskih pogodb. 8. Proti onim, ki nalagajo naš de- nar v inozemstvu, povzročajo doma denarno stisko, v itiozemstvu pa iz- podkopavajo zaupanje v našo valuto in naše gospodarstvo, naj se postopa 7. zaplembo premoženja. Izvede se naj žigosanje tisočakov, kakor se je svojčas nameravalo. Vsakovrstne poslastice za velikonočne potice, fine šunke in drugo meso dobro vsak kupil pri Ravnikarju bo 9. ObdavCenje visokih plaC privat- nih nameščencev, tantijem, provizij, 1 nagrad in drugih lahkih zaslužkov se naj rigorozno izvede. 10. Izvede se naj revizija dela spo- sobnih državnih upokojencev, ki so bili iz strankarskih razlogov pred- i Casno v veliko breme države upoko- j jcni. 11. V podpiranju brezposelnosti in zaviranju javnega prosjaCenja in vseh zlih posledic iz tega (potepu- štvo, delamržnost, tatvina itd.) manj- ka potrebna zakonita organizacija za podrobno izvedbo. 12^ Kuluk državnih namešfiencev se naj opusti. 13. Sladkor je živilo (kava) bednih slojev; v pocenitev tega se do danes ni nič storilo; narobe se je cena slad- kor ja zvišala. Samo Italija nas men- da še prekaša v ceni! 14. Dodatek na železniSke vozne karte je v lokalnem prometu prine- sel samo izgubo, kar izpričujejo vse postaje. Uvede se naj v prometu nad 10 km, potom pa progresivno. 15. Prejemki državnibj upokojen- cev iz raznih dob se naj izenačijo, se- danje stanjo je socialna krivica. Vo- zarinske ugodnosti aktivnih drž. na- meščencev se naj raztegnejo tudi na upokojence. 16. Gostilničarjl prosijo, da se uve- de trošarinjenje pri nastavljenju na pipo, vse drugo naj odpade. Imamo lep savinjski krompir za seme ä 0'90 Din kg. Javna kuhinja v Celju, Delavska zbornica. DRAGO ŽABKAR: Luksuzni davek in naše gospodarstvo (Dalje) Žamet in pliš spadata kot surovi- na pod luksuzni davek samo, Co sta svilena ali polsvilena; če sta iz bom- baza, konoplje ali volne, pa ne spa- data pod luksuzni davek. Jasno bi moralo biti, da pohištvo, ki je s takim žametom ali plišem prevlečeno, ne bi smelo spadati pod luksuzni da- vek. Vidi se, da pri sestavi spiska niso pazili dovolj in se je ta napaka vrinila. Dalje spada pod luksuzni davek vsako pohištvo z vdelanim lesom ali z brončenimi barvami popleskano in pobarvano. Tu preti nevarnost, da se bo interpretacija raztegnila vj prid sisukusa, tudi če bodo razni okovani deli pobarvani z brončenimi barva- mi, ali pa, ako bo za okras služila najmanjša vdelava z drugovrstnim lesom. V poštev lahko pridejo vse vrste divani, otomane, kredence, fo- telji itd. 8. V postavkah 48., 50., 51., 52. in 53. naj demo naštete rokavičarske, sed- larske, torbarske in krznarske izdel- ke. Ce natančno premotrimo vso te postavke, vidimo, da iz teh strok ne ostane ničesar več, kar bi ne bilo podvrženo luksuznemu davku. 9. Zanimiva je postavka 66 a). Pod to postavko spadajo v poslovnem svetu običajna pisma, kuverte in do- pisnice, ki so opremljene poleg označ- be firme tudi s slikami podjetja, emblemi itd. Te slike in emblemi so po večini oficijelna in neoficijelna zaščitna znamka dotičnega podjetja. Tako opremljena trgovska kores*pon- denca je prišla v trgovskem poslova- nju že v navado in se je mora poslu- ževati vsako podjetje, ako noče za- ostajati z reklamo. Takih kuvert, pi- sem in dopisnic se poslužujejo celo osebe, ki^ nimajo nobenih obrtnih pravic, pa tudi oni, ki obratujojo v prav majhncm obsegu. Že reputacija vsakega podjetja zahteva, da ima svoja pisma opremljena s takimi značkami. To je ukoreninjen običaj, ki se ne more več smatrati za luksuz. Vsled toga je treba, da se papir, kuverte in dopisnice črtajo iz spiska luksuznih predmetov. Pod točko b) spadajo tudi razgled- nice, ki se danes "vendar ne morejo smatrati za luksuz. Splošna tendenca je, da se naj dvigne pri nas tujski promet. Naši kraji so kakor nalašč ustvarjeni za letovišča. Le malo je tako lepih kra- jev na svetu, ki bi se lahko kosali z našimi naravnimi lepotami. Raz- glcdnice so postale v teku let zelo važen faktor v pospeševanju tujske- ga prom eta, ki si ga brez njih sploh ne moremo prav zamisliti. Uporaba razglednic je splošna, dasi se je v zadnjih letih vsled povišanja post- nine nekoliko omejila. Sedaj pride še luksuzni davek in posledica bo, da bo naS tujski promet nazadoval, država pa utrpela veliko škodo na znižanju pridobnine. (Konec prih.) Občni zbor Stavbne zadruge drž. nameščencev v Celju V Cetrtek 23. t. m. zvečer se je vr- Sil v restavraciji Nabavljalne zadru- ge v Celju redni letni občni zbor Stavbne zadruge drž. nameščencev v Celju. NaCelnik zadruge g. direktor Mravljak je omenil v svojem poro- čilu, da je zadruga lani kljub gospo- darski krizi uspešno delovala. Pri- dobila je nove stavbne parcele v Jen- kovi ulici, kjer si člani zadruge s po- žrtvovalnostjo gradijo nove domove. ZahvaMl se jo navzočemu narodne- mu poslancu g. Ivanu Prekoršku za uspešno intervencijo v Beogradu glede taksnih ugodnosti, mestni ob- čini celjski, ki jo zadrugi ponovno omogoCila kredit za gradnjo stano- vanjskih his, ter Celjski mestni hra- nilnici za naklonjenost in ustrežlji- vost. Ob koncu so je spominjal lani umrlih članov zadruge g. nadsvetni- „Slater" izposojevalnica gramofonov od Din 10'- gramofonskih ploSč „ „ y~ Istotam „Rekord" manufaktura na obrcke. C e 1 j e, Dečkov trg 4 a. ka inž. Travirke in ge. Radičeve. Po odobritvi zapisnika zadnjega občnega zbora je poročal zadrug*in knjigovodja g. A. Cvahte o delovanju zadruge v 21. poslovnem letu ter o letnem računu in bilanci. Zadruga je zgradila v prvih 20 letih svojega ob- stoja 20 stanovanjskih objektov in sicer 3 zadružne hiže z 21 stanovanji ter 17 his, ki so last posameznih Cla- nov. Od 1. 1927. do konca 1. 1931. si je 14 zadružnikov postavilo lastne do- move s pomočjo kredita, ki.ga je za- drugi dovol'ila v ta namen Celjska mestna hranilnica z jamstvom mest- ne občine celjske. Dočim je teh 14 članov izrabilo do konca 1. 1931. do- voljenega kredita v znesku 1,222.000 Din, so mogli 4 člani v 1. 1932. izra- biti od dovolj enega kredita" v znesku 390.000 Din zaradi pomanjkanja de- narja le 87.930 Din. Do konca 1. 1932. jo dovolila zadruga 18 zadružnikom iz dvamlilijonskega kredita 1,612.000 Din posojil, za nakup stavbišč pa je porabila 296.550 Din. Ker pri tern n© bo izrabljenih o'krog 100.000 Din, je razpoložljivih le še okrog 200.000 DiYi. Na povišanje stavbnega : kredita in na zidanje zadružnih hi§ po zadrugi v bližnji bodoCnosti ni misliti. Za- druga šteje 94 Clanov napram 92 ob koncu 1. 1931. Denarnega prometa je bilo lani 387.964.87 Dim/Bilanca iz- kazuje 472.111.59 Din imetja in 459.477.44 Din bremen. Cisti dobiček v znesku 12.634.15 Din se je razdelil takole: splošni rezervni sklad 1.260 Din, obnovni sklad 1.000 Din, I. stavb- ni sklad 6.712.87 Din, II. stavbni sklad 1.800 Din, obresti deležer 1461.28 Din, v humanitarne svrhe pa je določenih 400 Din (po 100 Din Di- jaški kuhinji, zaščiti dece in mladi- ne, Protituberkulozni ligi in RdeČe- mu križu). Na predlog pregledovalca računov g. direktorja MarinCka je bil upravnemu odboim soglasno po- deljen absolutorij, g. Cvahteju pa iz- rečena zahvala za njegov trud. Pri dopolnilni volitvi so bili izvo- ljeni naslednji gg.: v upravni odbor Sol. upr. Bizjak in Voglar, namestni- ka Bogovič in Burdian, v nadzorni odbor pa Blazon in Marinček, na- mestnika Božnik in Skožir. Pri sluCajnostih je bilo sklenjeno, da bo zadruga prosila Savez nabav- ljalnih zadrug v Beogradu, pri ka- terem je vClanjena, za dovQljenje, da sme obrestovati deleže. Ce zadružnik reflektira na stanovanje v zadružni hiši, a ga v slučaju izpraznitve ne more najeti, pride na vrsto prihod- nji reflektant, prvemu pa ostane pr- venstvo še dalje. Ob zaključku obČ- nega zbora se je g. Zorko prisrCno zahvalil naSelniku zadruge g\ direk- torju Mravljaku za požrtvovaln(O de- lo V korist zadruge. Kino Elitnl kino Union. Petek^Liin so- bota 1. aprila: »Span ska muh a«. Izvrstna zvočna vese!oi?;ra po znanem gledališkem komadu. V glavnih ulogah R. A. Roberts, Oskar Sabo, Fric Schulz, Hans Brausewetter, IJzzi Waldmüller in Betty Bird. Glasba: Jean Gilbert. Dve zvočni predigri. — Od nedelje 2. do srede 5. aprila: Sijajna zvočna opereta »Kontesa ple§e« in zvočne predigre. »Tarn stoji moj krojač. Ne bi ga rad srečal.« — »Zakaj?« — »Dolguje mi še potrdilo računa za mojo zadnjo obleko.« ¦ * Zena Škota McAndyja: »Mary, ali ste oprali zobotrebce?« — Mary: »Da, milostiva, tu jih je vseh sedem.« ¦— Gospo: »Toda saj sem vain jih dala osem!« — Mary: »Da, a rekli ste, da boste imeli zvečer goste, pa sem z enirn zobotrebcem zakurila peč v salonu.« Štev. 27. »Nova Doba« 31. III. 1933. Straa 3. DOMACE VESTI d Senat je V četrtek 30. marca zve- Čer po dolgih razpravah sprejel novi državni proračun z 61 proti 5 glaso- vom. Prihodnja seja bo po Veliki no- m. d Banovinski proračuni, ki so na- pram lanskim znižani za 13.9%, so bili te dni od finančnega ministrstva odobreni. Proračun dravske banovi- ne je odobren v višini 120,051.722 Din, lani pa je znašal 147/152.142 Din. d Dr. Baltic — kotnisar Pokojnin- skega zavoda v Ljubljani. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je razrešil upravni odbor Po- kojninskega zavoda za nameščencc v Ljubljani in imenoval dosedanjega predsednika dr. Vilka Baltiča za dr- žavnega komisarja. Komisar, ki mu je dosedanji upravni odbor dodeljen kot sosvet, ima nalogo Cimprej iz- vesti nove volitve. d Vodnikova družba bo izdala jese- ni naslednje knjige: 1. Vodnikovo pratiko; 2. povest celjskega pisatelja Frana Roša »Zvesta četa«; 3. povest like Waschtetove »Vražje dekle« iz Valvazorjeve dobe in potopis Ivana Muca »Moja pot skozi Sibirijo«. Po- vest Frana Roša »Zvesta četa« bo ka- kor nalašč za prillodnje leto, ko se bo svet spominjal 20-letnice izbruha svetovne vojne. Pisec opisuje pred- vojno celjsko mladino, iz katere sta zrastla tndi Malgaj in Puncer, njeno življenje, nje vzore in boje, pa tudi njeno pot Cez Kalvarijo vseh front tja do koroške ofenzive po osvobo- jenju. d Ponovno znižanje cen. S priza- devanjem naše vodilne domače tvor- nice TIVAR OBLEK smo zopet v po- ložaju, da svoje čitatelje iznenadimo z ugodno vestjo o znižanju cen oblek, Zlasti cene novega poletnega blaga, ki je ravnokar dospelo v »Ti- varjeve* prodajalne«, so zelo nizko, in vsakomur je omogočeno, da obo- gati svojo gardei'obo s »Tivar« oble- kami, ki zadovoljujejo vsak okus in so poleg tega zelo poceni. Rt. d Solnce, ki posije v vsako hišo ... Najsi bo v majhnem, starem mestu ali pa sredi veČJega mesta — solnce, ki je potrebno pri beležu na planem, lahko posije v slednjo hišo: če se !e rabi Schichtov Raion — to samodej- no pralno sredstvo — pri žehti. V Schichtovem Radionu je na milijone prizadevnih kisikovih mehurčkov, ki spravijo vso ncsnago iz periJa in ga lepo in nežno obelijo. Schichtov Ra- dion je tisto, kar je bil doslej belež na planem — ampak v pralnem kot- lu. d Samostojno lahko nastopate, ce ste prepričani, da vonj vaših ust ni nikomur neprijeten. To zagotovilo in z njim vred obCutek sigurnosti si pri- dobite z nego ust z Odolom. Odol je antiseptično sredstvo in ker zadostu- jejo za uporabo le majhne količine. jo tudi zelo poceni. d OÖarljiv nasmeh je mogoč le pri lepih bolih zobeh in to zopet samo vsled uporabo Chlorodont zobne pa- ste. Tuba Din 8.—. d Dunajska vremenska napoved za soboto 1. aprila: Izpremenljivo vreme bo trajalo vcč dni. Celje in okolica c Iz strankine organizacije v me- stu. V sredo 29. t. m. zvečer se jo vr- šil v klubovi sobi v Celjskein domu zelo dobro obiskan Clanski sestanek, ki sta ga vodila predsednik gosp. dr. Kalan in podpredsednik gosp. Mag. pharm. Posavec. Na sestanku se je vršila živahna in stvarna razprava o raznih aktualnih zadevah, tko n. pr. o vprašanju Mestnega kin a, poslo- vanju mestnega avtobusnega podjet- ja, razmerju emigrantskih organi- zacij do stranke, ustanovitvi mladin- skega odseka organizacije ter usta- novitvi propagandnega odseka sres- ke organizacije in stalnega sreskega tajniStva. Stranka v celjskem srezu lepo napreduje in krajevne organi- zacije živahno delujejo. Redni občni zbor krajevne organizacijc JRKD za mesto Celjo bo predvidoma prihodnji teden, občni zbor sreske organizaci- je pa v maju ali juniju. c Predavanje o živinoreji bo pri- redila krajevna organizacija JRKD za Celje-okolico v soboto 1. aprila ob 19.30 v gostilni g. Belaja na Polu- 1 a h pri Celju. Predaval bo sreski veterinarski referent g. Maksim Sri- bar iz Celja. Na predavanje opozar- jamo vse živinorejce v tern okolišu. Predavanje o sadjarstvu, ki bi se moralo vršiti v nedeljo 2. aprila ob 10. dopoldne, je preloženo na poznej- ši čas, ker je predavatelj zadržan. c Dve upokcjitvi v politični uprav- ni službi. Gosp. dr. Josip Hubad, sreski načelnik v Celju, in g. Ludvik KlobčiC, sreski podnačelnik v Celju, sta upokojena. c Zanimivo predavanje na Ljud- skem vseuöilisöu. V ponedeljek 3. aprila ob 20. bo predaval na meSčan- ski šoli znain afriški raziskovalec in vodja antropološkega oddelka dr- žavnega naravoslovnega muzeja na Dunaju dr. Viktor Lebzelter o tcmi: »Dve leti med Bušmani v puŠčavi Kalahari in pri črnih kmetih dežele Ovarabo«. Predavatelj je iz znanstve- nih razlogov bival v 1. 192G—28. pri BuŠmanih in rodovih Ovambo in je prvi belec, ki se mu je posrečilo do- biti globlji vpogled v njihovo dužev- no življenje, religijozne predstave, čarovnije itd. Dr. Lebzelter je opra- vil tudi dalekosežne študije o pred- zgodovini Južne Afrike, s katerimi se da razsvetliti problem Bušnianov kot rase. Številne sijajne skioptično alike ne bodo kazale le ljudi, ampak tudi pokrajine, favno in floro. Opo- zarjamo cenj. občinstvo na to zelo za- nimivo, lepo predavanje. ŽIV LJUDOŽRC krokodil in ogromna brazilska kača se prikazuje od 1. do 3. aprila na vrtu ge. R. Zamparutti. Vstopnina Din 3"—, za dijake Din 2"— c Na Ljudskem vseučilišču je 27. t. u\. zvečer predaval g. dr. Jos. C. Oblak iz Ljubljane o posebnostih južnovzhodnih delov naše države. Vodil je številno navzoče občinstvo po obmcjiiem ozenilju Dalmacije, Crne gore in Južne Srbije od Du- brovnika do Bitolja. Naglašal je, da je treba iskati odliko teh pokrajin zlasti v neoskrunjenih prirodnib le- potah, ki jih zna dovolj visoko ce- niti doslej žal le obiskovalec iz tu- jine. Dotaknil se je tudi znamenitih dogodkov iz zgodovino teh pokrajin. Množica skioptičnih slik je lepo po- nazorovala zanimivo predavanje. c Haydn »Sedem poslednjih besedi Kristusovih s križa«, oratorij za soli, zbor in orkester. Vaje in priprave za koncert, ki bo na veliki petek, 14. aprila ob pol 20. v Marijini cerkvi, so v polncm teku. Pri izvajanju bo so- delovalo preko 100 oseb. c Telovadna akademija celjske so- kolsko mladino se bo vršila v soboto 1. aprila ob 8. zvečer in ponovila v nedeljo 2. aprila ob 4. popoldne v Mestnem gledališču. Cene so dram- ske oz. znižano dramskc. Vstopnice se dobe v predprodaji v 'knjigarni K. Goričarja vdove. Naša narodna, Sokolstvu naklonjena javnost naj ob tej priliki pokaže, da radevolje mo- ralno in gmotno podpira nesebično delo sokolske mladine in njenih va- diteljev. Akademija naj pokaže, da Sokolstvo uživa tudi v našem mestu ugled, ki mu gre kot organizaciji, od nekdaj smotreno in vztrajno vršeči svoje vzvišene naloge v korist naro- da in države. Dajmo kvišku streme- Ci, krepki in zdravi sokolski mladini pobude va\ njeno nadaljno udejstvo- vanje v tej smeri! Napolnimo oba- krat gledališče do zadnjega prostora, saj bo prireditev nudila vsakomur ninogo lepega in dovršeiiega ter bo nov dokaz, kako celjski Sokol vztraj- no koraka k novim uspehom! c Vzpored telovadne akademije jo naslednji: 1. Gangl: Tyrsu — geniju Sokolstva, rccitacija. 2. Proste vaje uioške dece za pokrajinski zlet v Ljubljani 1933, ki jih je sestavil Mi- loš Volk. Izvaja moška deca. 3. Vaje najmanjših s petjem; izvaja nižji od- delek ženske deco 0—8 let. Vaje so TuxhsiGxnji ob\a&ek Of v , . palmira -miLy češkega izvora z godbo Pospišila. Be- j sedilo otroških pesmi jc poslovenil br. Roš. Vaje sestavljajo igre in otroško rajanje. Konja na sir preska- kuje moška deca v vseh mogoc'ih oblikah. 5. Petorice izvaja moška in ženska deca. Te slikovite in skupin- ske vaje petoric za starejšo moško deco brez orodja in žensko deco s šerpami je sestavil Fr. Erben, iz češ- čine prevedel br. Prolog. G. Vaje žen- ske dece s solnčniki so se prvič iz- vajale 1924 v Pragi. Sestavila jih je Pechlatovä, godbo je zložil Pockay. 7. Z mizo nastopi ženski naražčaj. 8. Raznoterosti za moški naraščaj je sestavil načelnik br. Poljšak R. Za mladino so raznoterosti najprimer- nejše vaje. Večinoma se izvajajo na tleh s pomočjo orodja in sotelovad- cev, ali brez njih. Niso naporne, a so vcndar dovolj izdatne, obenem pa kar najbolj zabavne in razvedrilne, ne zahtevajo resnosti kakor običaj- nc proste vaje. Posameznikom ali skupini pa nudijo več prilike, da po- kažejo svoje znanje in spretnost. 9. Devetko moškega naraščaja je sesta- vil br. Poljšak R., godbo je zložil br. Gobec Radovan. 10. Na drogu nasto- pi prva vrsta moškega naraščaja, vsak s svojo poljubno vajo. 11. Rit- miCne vaje ženskega nai-aščaja. Po Jensenovi godbi sestavljeno ritmično skladbo »VešLe« s slikovitimi preme- nami, ki jih tvorijo valoviti živah- nejši in pojemajoči gibi, spremljani s poskoki, je sestavil br. Mačus iz Mari bora. S to točko so nastopile ma- J'iborske članice na jugoslovenski akademiji v Pragi ob vsesokolskem zletu 1932. 12. Slikovite in skupinske vaje na mizi na sir je sestavil Fr. Er- ben. Prikazujejo v skupinah proste vaje. — 13. Bolgarska sedmorica — izvaja moški naraščaj. Najlepše delo znanega češkega skladatelja Fr. Dra- sala, navežbal br. Miloš Prelog; s to, v telovadnem in idejnem oziiii prav posrečeno vajo, je nastopila češka vzorna vrsta iz Brna na akademiji v Sofiji ob priliki zleta bolgarskih »Junakov«. Gibi sestave nam nazor- no kažejo borbenost Slovanov za osvoboditev; izdatna telesna vzgoja nam jača odpornost, številni prehodi v skladbi dobro ponazorujejo neenot- no zgodovino slovanskib narodov. Narodni pies in slikovitost v vaji nam pi'ikazujeta bodočnost, ki naj. bi bila lepša, nego mrka, borbena preteklost. c Posetimo telovadno akademijo celjske sokolske mladine v glcdalis- ču, da prireditev moral no in gmotno uspe! S tern izrazimo svoje pi-iznanje ciljem in delu Sokolstva! c Odhod dr. L. Vičar j a iz Celja. Sodnik apelacijskega sodišča g. dr. Leopold Vičar je te dni ostavil svojo službeno mesto na tukajšnjem ape- lacijskem sodišču. Ob tej priliki so mu priredili v ponedeljek 27. t. m. Hjegovi aktivni tovariši v Narodneni domu poslovilni večer, ki je potekel izrodno prisrčno in animirano. Pred polnoštevilno zbranimi sodniki in sodniškimi pripravniki je predsednik okrožnega sodišča g. dr. VidoviC v izbranih besedah podčrtal izredne zasluge odhajajoöega tovariša, nje- govo veliko sposobnost in koncili- jantnost v službi ter najlepšo kolegi- jalnost napram tovarišem. Zahvalil se mu je zlasti še za trud, požrtvo- valnost in odlicne uspehe v vodstvu kurzov sodniških pripravnikov in mu s prisrCnimi čestitkami želcl na novem mestu najboljših uspehov. V imenu sodniškega kegljaškega kluba >ce je poslovil v prisrönih in šaljivih besedah g. sodnik Tiller, v imenu sodniških pripravnikov pa gosp. dr. Finžgar. Vidno ginjen se je s. ap. s. g. dr. ViCar zahvalil za tople poslo- vilne besede in obljubil, da bo ostal vedno zvest svojim načelom. V izred- no animiranem razgovoim so pote- kale ure, tako da so se sodniki šele pozno v noč ločili od svojega odha- jajočega tovariša. c Pevsko društvo »Oljka« v Celju, član Ipavčeve župe Jugoslovanskega pevskega saveza bo priredilo svoj koncert umetnih in narodnih pesmi v nedeljo 2, aprila ob 1(5. v veliki dvorain Narodnega doma. Bogati in pestri spored je najnovejše delo na- Sih velikih in zaslužnih mož-sklada- teljev: Adamiča, dr. Schwaba, dr. Kimovca, Mirk a, Prclovca, PavčiČa. itd. Priporočamo poset koncerta, da s tern nagradite ne samo požrtvoval- nost agilnih pevcev, ampak tudi spoznate in priznate dela in umo- tvore slovenskih skladateljev. Ostala društva so naprošena, da ta dan opu- stijo svoje prireditve, da tako omo- goCijo napredek »OJjki« kot narodno- kultui'nemu pevskemu društvu. Na- bavite si vstopnice v predprodaji v trgovini g. A. Lečnika na Glavnem trgu in v delikatesni trgovini g. J. Šanca v Vodnikovi ulici. c Gostovanje ljubljanske drame v Celju. Ljubljanska drama bo gosto- vala sredi aprila v Mestnem gleda- lišču v Celju z znano komedijo Bar- ry ja Connersa »Roksi« v režiji prof. O. Šesta. Glavno ulogo bo igral gosp. Cesar, sodelovale pa bodo tudi dame Medvedova, Šaričeva, Danilova in Boltarjeva ter gg. Železnik, Jan in Plut. Gostovanje se bo vrSilo le, če bo do 8. aprla prodanih dovolj vstop- nic v predprodaji v knjigarni K. Go- ričarja vdove. c »Peg, srček moj« v celjskem gle- dališču. Dijaška družina »Sloga« v Celju bo uprizorila v petek 7. aprila ob 20. v Mestnem gledališču v Celju komedijo »Peg, srček moj«. Od 1. aprila dalje bodo dijaki prodajali vstopnice po hišah. Prosimo občin- stvo, da bi ne odklanjalo prodajal- cev, marveč naj s kupovanjem vstop- nic pokaže, da pravilno ceni delo za- vedno srednješolske mladine. c Nedeljska uprizoritev burke »Vražja misel« v Narodnem domu je lepo uspela. Igralci »Soče« so svojo nalogo prav dobro rešili ter poka/.ali od zadnjega nastopa lep napredek. Burka vsebinsko ne nudi posebnosti, zato pa tern več smešnih prizorov, tako da je morala zadovoljiti vsake- ga gledalca. Vloge so bile posrečeno razdeljene ter dobro naštudirane in podane. Za vse to gre zasluga pred- vsein režiserju g. VeluŠCku. Njemu in igral cem čestitamo k uspehu. Ob- isk je bil — kljub neprimememu ča- su za take prireditve, in če upošte- vamo, da se je vršila istoCasno diiigje podobna prireditev, povoljen. — Ka- kor Cujemo, se bo igra ponovila v nedeljo 9. aprila popoldne v okoliški šoli, na kar opozarjamo občinstvo. ( Mnterinski dan v Celju. Kakor vsako leto, bo prircdilo Kolo jugoslo- vanskib sester v Celju tudi letos drugo nedeljo meseca maja, t. j. 14. maja proslavo Materinskega dne. Natančnejši spored bomo še objavili. c Iz sodne službe. Gosp. Vatroslav Tratnik, sodniški pripravnik na okrožnem sodišču v Celju, je po služ- beni potrebi premeščen k okrožne- mu sodišču v Novem mestu. Kane- list okrožnega sodišča v Celju gosp. Bernard Kovač je premeščen k okraj- nem,u sodišču v Osijeku. Stran 4. »Nova Doba« 31. III. 1933. Stev. 27. c Iz osnovnošolske službe. Učite- ljica gdč. Dragica Damjaničeva je premeščena iz Maribora na deško okoliško narodno šolo v Celje. c Bloki pomožne akcije / listki po 0.25, (0. 50 in 1 Din se zopet dobijo pri mestni blagajni. Kupujte blöke po- možno akcije! c Obrtni dorn — obrtništvu. Med obrtništvom se äirijo vesti, da se na- merava odstopiti oziroma prodati Obrtni dorn v Celju Zbornici za. TOI v Ljubljani. Da se to prepreči, skli- cuje Društvo jugosl. obrtnikov, po- družnica v Celju, protestno zborova- nje, na katerega vabi brez razlike vser obrtništvo celjskega okoliša. Zborovanje se bo vršilo v soboto 1. aprila ob 20. v spodnjih prostorih Na- rodnega doma. — Odbor DJO v Ce- lju. c Francoski krožek bo priredil v torek, 4. aprila ob 18.15 v mali dvo- rani Narodnega doma javno preda- vanje v francoskem jeziku. Predaval bo lektor ljubljan.ske univerze gosp. Jean Lacroix o temi »Francoska vi- na v literaturi«. Vsi, ki se zanimajo, iskreno vabljeni. v Družabni izlet Diuštva absolven- tov irgovskih š©l. V nedeljo, dne 2. aprila se bo vršil v vseh prostorih gostilne Pikl v Žalcu družabni izlct Društva absolventov trgovskih šol v Celju. Avtobus mestnega avtobusnega podjetja bo odšel izpred hotela Skoberne ob pol 5. popoldno in bo veljala vožnja tja in nazaj za osebo 10 Din. Prijave sprejemajo gg. Oton Weixler, Viktor Jelen in Tone Novak vsak večer v društvcni sobi v Celju, Prešernova ul. 20. c Lutkovna predstava v Zdravstve- Kem domu. V soboto 1. aprila ob 16. se bo vi-šila v Dečjem zavetišču v Zdravstvenem domu uprizoritev lut- kovne pravljiene igre »Tri želje«. c. Jubilejni občni zbor Zveze slo- venskib zadrug v Ljubljani se bo vršil v poncdeljek 3. aprila ob 10. do- poldne: v dvorani Celjskega jdoma. Da se bodo mogli poslužiti polovične vožnje, daj da jo dolegati in gostje na odhodni postaji žiposati vozne listke, v Celju pa naj jili obdrže. c Zveza zadrug gostilniških obrti za dravsko banovino bo imela svoj izredni občni zbor v sredo 5. aprila ob 10. dopoldne v hotelu »Hubertu- su« v Celju in ne v četrtek G. aprila, kakor jo bilo prvotno doloöeno. c Celjski pododbor Udruženja re- zervnih oficirjev in ratnikov bo irnel svoj ustanovni občni zbor v nedeljo 2. aprila ob pol 11. dopoldne v posve- tovalnici na mestnem magistratu Občnega zbora naj se udeleže vsi re- zervni oficirji iz Celja in okolice ter ostalih krajev celjskega sreza. c Moška in ženska podrnžnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju hosta imeli svoj redni letni obCni zbor v soboto 8. aprila ob 19.30 v Celjskemu domu. i1 Družabni večer članov Nabav- ljalne zadruge drž. uslvižboncev v Celju bo v soboto 1. aprila ob 20. v zadružni restavraciji v Prešernovi ulici. c Godbeno društvo v Celju prosi vse godbenike, ki želijo sodelovati v orkestru Godbenega diuštva, da se javijo v torck 4. aprila ob 20. v Zdrav- stvenem domu, pritličje, desno. e Žotev snirti. V četrtek 30. t. m. je mnrl v Celju (Aleksandrova ul. 7) v 87. letu starosti nadučitolj v p. g. Ivan Adamič, na Anskem vrhu pri Celju pa v 07. letu starosti cestni nadzornik v p., posestnik in gostil- ničar g. Rafael Krušič. Pogreb gg. Adamiča in Krušiča bo v soboto 1. aprila ob 17. iz nirtvašnice okoliške- ga pokopališča. V celjski bolnici so umrli: v torek 28. t. m. 13-letni uče- nec II. razreda meščanske sole Ka- rol Ramšak, sin tovarniškega. delav- ca iz Gaberja, v četrtek 30. t. m. pa 26-letna dninarica Angela Zagorični- kova iz Zaloga pri St. Petru v Sav. dol., 29. t. m. pa 9 mesecev stai'a Ma- j-ija Vodovnikova, hčerka delavke iz Arclina pri Vojniku. Dne 30. t. m. je umrla na Bregu pri Celju 3 mesece stai-a hCorka trgovskega nameščenca Majda Hojkarjeva, v Medlogu 32 pri Celju pa 9 mesecev stari sinček služ- kinje Ivan Okršlan. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! c Ugotovitev. Odsek okoliške obCi- no za preskrbo dela brczposelnim nam sporoča, da, se je prijavilo za dolo pri regulaciji Koprivnice v oko- liški občini 295 brezposelnih in ne 40, kakor je navedel finančni odsek coljskega občinskoga sveta v zadnji občinski seji. e Neznosen smrad se je širil v ce- ll lek 30. 1. m. proti večeru iz milarno na Sp. Hudinji po Gaberju in mestu. Ker se pritožbe o torn smradu ponav- ljajo, bi bilo nujno potrebno ukreni- ti, da se la nedostatek odpravi. c živahni promet na celjskih uli- cah povzroea obilo cestnega prahu, ki ga veter podi po zraku. Dobro bi bilo, če bi dala mestna občina vsaj cnkrat na dan škropiti prasne mcstno ulicc in okoliške ceste. Prebivalstvu bi bilo s tern zelo ustreženo. c Poletni delovni das v brivnicah v Celju in Gaberju bo uvedcn 1. apri- la. Brivnice bodo odprte ob delav- nikih od 7. do 19., popoldne bo odmor od j>ol 13. do 14., ob sobotah in pred l>razniki bodo odprte od 7. do 20., ob ncdeljnh in pra.znikih pa, od pol 8. do 11. dopoldne. c Živ ljudožrc, krokodil in ogrom- na brazil ska kafa bo 1., 2. in 3. apri- la na ogled na vrtu ge. Roze Zampa- luttijcve v Aleksandrovi ulici. c Tatvina kolesa. V četrtek 30. t. m. oki'og 13. je nekdo ukradel posestni- ku in lcsnemu trgovcu g. Jeronimu Marincu iz Glinja pri Braslovčab. iz neke gostilne v Gosposki ulici 700 Din vredno, črno plcskano kolo znnmko »Toi-pedo« St. 209.158. c Ako trajne kcdre — potem samo takšne, kakor se izdeiujejo pri zna- nem specialistu — Avgustu Tačku, Celje, Gosposka ul. IG, z naiboljšim a para torn. c Gcstilna »Pri inostu«. V nedeljo 2. aprila, zveCer KONCERT tamburaš- kega zliora »]">anica«. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 1. aprila do vštetega, petka 7. aprila. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilno in reševalno društvo v Celju. ^edensko gasilno službo ima • od nedelje 2. aprila do vštete sobote 8. aprila II. vod pod povcljstvom g. j J. Pristoška, reševalno službo pa IV. skupina. Inspekcijsko službo ima v aprilu strojni mojster g. B. Gradt. »Zakaj tepete svojega sina, gospod sosed?« — »Ker bo jutri pi'inesel do- mov šolsko izpričevalo, a jaz moram so danes odpotovati.« Sport t SSK Celje : SK Trbovlje. V ne- deljo 2. aprila ob 10. dopoldne se bo pričela v Trbovljah prijateljska no- gonictna tekma med SSK Celjem in SK Trbovljami. V nedeljo 2. aprila ob 7. zjutraj morajo biti na kolodvoru v Celju igralci SSK Celja: Hilinger, Mikuš, Koprivšek, Franček, Presin- ger I in II, Stojanovic, Gobec II, Tii- funovic, Stepančič, Ahtik in Flis. — Opremo morajo navedeni igralci dvigniti v soboto 1. aprila med 18. in 19. pri oskrbniku na Glaziji. t Pomladanska prvenstvena ncgo- metna sezona v Celju bo otvorjena v nedeljo 2. aprila s prvenstveno tekmo med celjskimi Atletiki in SK Laškim. Tekma se bo pričela ob 15. na sport- nem igrišču pri Skalni kleti. t Obvezen sestanek saveznlh in podsaveznlh nogometnih sodnikov v Celju bo drevi ob osmih v klubovi sobi hotela »Evrope«. t Smučarska tekma s Savinjskega sedla na Okrešelj. Smučarski klub v Celju bo priredil na velikonočni pone- deljek tekmo v smuku s Savinjskega sedla na Okrešelj. Frischaufov dom bo o praznikih odprt in popolnoma oskr- bovan. t Razpls prvenstva mesta Celja v table tenlsu za 1.1933. SK Jugoslavia v Celju razpisuje prvenstvo mesta Celja v table-tenisu za leto 1933, ki se bo vršilo dne 2. aprila v Celju. Pravico sodelovanja imajo vsi verificirani in neverificirani igralci. Tekmuje se v disciplini single in double gospodov za prvenstvo mesta Celja ter za prehodni pokal SK Jugoslavije. Pokal preide v last po trikratni zaporedni ali petkratni ; zmagi v presledkih. Igra se, ako se prijavi 10 ali manj igralcev, po sistemu vsak z vsakim, ako pa se prijavi več igralcev, pa po Cup best of five. Zadnja četvorica pride v finale in igra po si- stemu točke. Tekmuje se po pravilih JTTS. Začetek ob 8. zjutraj v Domu v Samostanski ulici. Prijave s prijav- nino 10 Din je poslati na naslov: TS Jugoslavia, Celje, Vodnikova 2 do pol 8. zjutraj dne 2. aprita. Zadnji dan se sprejemajo prijave od 7. do pol 8. zj. samo na prostoru turnirja. Prvi in drugi par dobi nagrado. t Pomladanska smučarska sezija na Korošici. Od petka 14. aprila da- lje bo koča na Korošici v Savinjskili planinah za pomladansko smučar- sko sozijo otvorjena in oskrbovana. Najvigodnejši dohod k tej koči jo iz Luč do Planinška, kjer je tudi zelo uclobno prenočišče, ter potem dalje preko Vodol in mimo Inkreta h koči. Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva v Celju je na tej poti napravila nove zimske marka- cije po švicarskcm sistemu, tako da sc labko hodi h koči tudi ob negoto- vem vremenu. Ta markacija se za- čenja od Vodol dalje, dočim kaže pot do tja normal na letna markacija. V Lufah pa so ob vsakem času nosači ter vodniki na razpolago. V Luče se pride najugodneje z avtobusom Ce- lje—Luče ali pa s poštnim avtobu- som od postaje Šmartno ob Paid. Iz Celja odhaja avtobus ob 1(5.40, iz Šmartnega ob Paid ob 9. Znano je, da je smučarski teren v območju Ko- rošice eden najidealnejših v Slove- niji, in je pričakovati j'ekordnega ob- iska za velikonočne praznike. Po- drobnejše informacije daje pisarna SPD v Celju, Prošernova. ulica, ali pa g. A. Kopinšek v Celju. Dopisi Konjice Dravinjska podružnica SPD v Ko- njicah je imela 18. t. in. svoj redni letni občni zbor v prisotnosti nad- zornika SPD g. dr. Senjorja in pre- cejšnjega števila članstva. Iz poročil posameznih funkcijonarjev je po- sneti, da je podružnica izredno agil- na in v vseh panogah svojega udej- stvovanja kaže lep napredek vkljub (ežkim gospodarskini časom. Pri vo- litvali jo bil za prihodnja tri leta iz- voljen po večini stari odbor z zasluž- nim načelnikom g. poštnim upravni- kom Viktorjem Wagnerjem. Sokolska četa Konjiška Vas je pri- t cdila v nedeljo 12. t. m. v Konjicah in v nedeljo 19. t. m. v sokolski dvo- rani v Zrečah žaloigro »Stai'i in mla- ai« pod režijo Srečka Vališerja. So- d.elovali so po večini četniki in ne- kateri člani matičnega društva. Ob- isk obeh iger je bil zelo dober, uloge so bile dobro zasedene in prav zado- voljivo rešene. Želimo naše fante in dokleta v kratkem zopet videti na odivkih deskah. Gospodarski tečaji pri sokolskih četah v dravinjskem okrožju se vr- šijo v tem in prihodnjem mesecu. V predzadnjem tednu je predaval pri četah prosvetar br. Ivan Nemec o negi in čiščenju sadnega drevja. Pre- davanja so izredno številno obiska- na, saj se je v prejšnjih lctih posve- čala premala skrb napredku našega kmečkega ljudstva, ki ga sedanje svarno in koristno delo sokolskih or- ganizacij privlači in spametuje. Sv. Peter v Sav. dol. Tukajšnja krajevna organizacija JRKD je ime- la obßni zbor v nedeljo 2G. t. m. v šoli. Župan g. Andrej Četina je po- zdravil številno navzoče. Tajniško poročilo je podal šolski upravitelj g. Božo Mohorič. Ker se je prijavilo lc- po število novih članov, je v svojem porocilu pojasnil pomen in korist or- ganizacije, ki se lepo razvija in šte- je danes 120 članov, kar je sprieo tu- kajšnjih daleč naokrog znanih težav- nih razmer prav razveseljivo. Izvo- ljen je bil z maliini izpremembami dosedanji odbor. Žalec. Občni zbor Sportnega kluba »Žalec« bo v soboto 1. aprila ob 20. v gostilni g. Fr. PikU v Žalcu. Prijri- telji sporta vljudno vabljeni. Moško kttto znamke »Waffenrad« se ugodno proda. Vpra- šati je v pal^či Pokojninskega zavoda v Celju, stanovaaje St. 19, stopnišče II. J. Laicknep, pr*epa9*aiop Celje, Oubčeva ulica 2/t Prepariram točno po naravi in trpežno divje peteline in razne druge ptiče in živali. Lepa opreanljena sobica z vhodom s stopnišča, solnčna in mirna se od- da za 170 Din mesečno. Poizve se v trafiki poslopja mestne elektrarne v Celju. Stanovanje obStoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice in priti— klin, se odda takoj; drugo, obstoječe iz sobe, kopalnice in predsobe, se odda si. VII. Isto- tam se odda boljši lokal. Naslov v upravi lista. , ,;; Dobro ohranjen otpoški voziček se poceni proda. Ogledati: Celje, Glavni trg 1 2. PIERRE BENOIT: 67 KONIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil B. Rlhteršič »No,« je dejal veliki vojvoda, »kaj jo hilo?« j Kessel je molčal. j »Povejte, polkovnik,« je ponovii Friderik-Avgust slvoraj nestrpno. »Upam, da niste odki'ili kakšnih priprav za atcntat. Goste moiani vendar pomiriti. Kaj je bilo?« »Zidarji, Visokost,« je šepnil Kessel. »Zidarji'? Ob ta'ki uri? Danes? To je preveč! In kaj delajo? Ne, ne, gospod von Kessel, kar z besedo na dan!« »Pravkar so zazidavali rumeni koridor,« je s te- žavo izdavil Kessel. Leden molk je zajel vso dvorano. Rumeni kori- dor jo tisti hodnik, ki veže sobane velikega vojvode z deloin palaCe, kjer stanuje velika vojvodka lauten- buiška. Prijatelj, Friderik-Avgust jo moCan. To sem vi- dela že tisti večer in kar obcudovala sem ga. On pa1 se je-udaril z roko po čelu in dejal z neko značilno kretnjo: »lies, pozabil sem!« j Potem je ukazal dvornemu inojstru: I »Poskrbite, da Ijudorn, ki morajo vso noč delati, ne bo ničesar manjkalo.« j Pogledal mo je. Naj Že bo kakorkoli, dobro sem občutila, da je bilo v tistem vražjein pogledu, ki ga je nameril name, tudi. nekaj občudovanja. In /.delo se mi je, da mi hoče reči: »Zdaj sva pa. mi'dva na vrsti!« Aurora jc umolknila. Nekaj minut je preteklo v popolnr tišini. Potem je stopila Meluzina k oknu in razgrnila zavese. Opazili1 smo, da se že bliža razsvit. O])azoval sem veli'ko vojvodko, ki s'i je uprla roko na koleno in se nanjo naslonila. Njeno lice je bi'lo vedro in nikjei' ni1 bilo nIti slodu po prc-futi no?i. V hladni zori je bila Aurora še lepša kakor V nichkem mraku. VII. Casih se jo zgodilo dvakrat ali celo trikrat na teden, da. je hotela ostati velika vojvodka sama. Tiste večere sem delal z vcliko nejevoljo. Svoje študije o Königsinai^u seni popolnoma zancrnaril. Ni se mi več ljubilo požirati 'Starega prahu, kar mi jo slučaj dovolil, da sem postal priča drugeniu ronianu, katerega junaki so živoli v moji okolici- in govorili z nienoj vsa'k dan. Nekega vef.era, ko sem preklinjal Aurorino urn- šice, je bcsnela stražna nevihta. Skozii okno, ki sc je odpiralo proti črncmu nebu, sem nepi'estano poslu- šal šumenje drevja.. Debele ka.plje so padale z vej. Delal sem zelo površno, ker se je moj dub vse bolj pečal s lnaji, kamor me je bila zavedla povest knjožnjo Tjumen, kakor z dramo, ki se je odigrala V Heii-enhausnii. To pa je bila zame največja sreča, ker je bila ona vzrok, da s(-vm odki'il vse to, kar boste zdnj čulr. Štev. 22...- »Nova Doba« 31. III. 1933. Stran 5. EM. LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novcm- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za Casa naše jugoslovcnske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) Bosanski člani v Jugosl. oclboru so stali veCkrat metl dvema ognjema: z ene strani privrženost bosan- skega Srbstva napram Srbiji, z druge strani zahteve Jugoslov. odbora, ki so se jim zdele primerne, ceprav jih je predsednik srbske vlade odklonil.1) V takih težkih Casih sta Stojanovid in Srškič po- vabiJa tudi urednika knjige »Napora«, P. Slijepee- viča, na posvetovanje, n. pr. na dogovor 1.—3. avg. 1918 v Villarsu pri Lemanskem (Ženevskem) jezeru, kjer se je ta trojica zedinila v političnih vprašanjih: »1. da oni v Jugosl. odboru vzdržujejo zvezo in har- monijo odbora s srbsko vlao, dokler je le mogoče; 2. za zmirom zastopajo integral no (celo), a ne delno ujedinjenje našega naroda; 3. da celo Bosno *) N. 264. zastopajo kakor dozdaj, a ne samo njen srbski del; L da nadaljujejo zahtevati konferenco ljudi iz Srbije, Crne gore in Jugoslovenov pod Avstro-Ogrsko kot posredniško vez med Pašičevim principom »sve po starom« in Trambidevo zalitevo, da se Jugosl. odbor prizna od zaveznikov kakor češkoslovaški. Kar se tiče kompetencije, je treba stati na stališču, da vodi Srbija diplomatsko akcijo v imenu vseh, a Jug. odboru se dovoli 'ingerenca v našl notranji akciji in da vlada ne vodi srbsko, ampak jugoslo- v e n s k o politiko.2)« Ali politična sloga med tremi Bosanci v Jugosl. odboru ni trajala dolgo. Ko je okto- bra 1918 prišlo do ostrega spora med odborom in Pašičem glede teksta, po katerem bi se imelo zahte- vati priznanje Jugoslovenov od antante, je izstopil Srškič, Stojanovič in Vasiljevid pa sta ostala dalje v Jugoslovenskem odboru. Ona sta tudi odobrila Trumbičev memorandum, ki ga je prečital na lcn- donski seji 6. oktobra 1918, in v katerem je polemi- ziral proti izjavam Pašičevim v francoskih novinah »o oslobodenju suplemenika u Austro-Ugarskoj« in »da stvara on nezavisnu Jugoslaviju pod egidom Srbije«. V memorandümu je bilo izjavljeno »da Jug. odbor zadrži kontrolu prema politici srpske vlade«.1) A) P. 499. 2) N. 265. Gotovo zaradi te neumestne zahteve je izstopil Srškič iz Jugosl. odbora. Pašič ni odgovoril na me- morandum. 20. okt se je vrnil iz Londona v Parlz. Da bi' pa vendar prišlo do sporazuma med Jugosl. od- borom in njim, kakor so to želeli Pašičevi prijatelji sami, se je Jugosl. odbor odločil, da prevzame inici- jativo sam. pa delegira zato štiri člane odbora, med njimi tudi Vasiljevida, da gredo v ta namen v Pariz. Do sporazuma ipak ni prišlo, čeravno je tudi srbska opozicija ^>simpatizirala z Jugosl. odborom, koliko jo on s načelnih razloga tlošao u sukob s ministrom predsjednikom Pašičem (u pitanju priznanja).«*) V pismu, ki ga je Trumbič poslal 31. oktobra 1018 Korošcu, ko je prišel v šenevo s Čingrijom in Zerja- vom radi informacije, piše on, da v Jugosl. odboru odbijajo politi'ko Pašičevo radi tega, ker veje iz nje partikularni duh. »Svračam Vam pažnju, da. su s nama potpuno složni srpski članori od- bora Vasiljevič, Stojanovič, a s time je potpuno složan i hercegovački Srbin Slijepčevič, moj sekre- tar.«3) 2) P. 543. 3) P. 552. (Dalje.) Ob desetletnici Jadranske \ straže (Iz letnega poročila tajnika JS i - ! v Celju) (Konec) K temu bo gotovo mnogo pripomo- gla akcija mestnega odbora JS v Celju, ki je sedaj, ko slavi skromen jubilej petletnega delovanja v belem Celju, kronana z uspehom. V tern le- tu bo namreč izdala Mohorjeva druž- ba kot svojo redno publikacijo tudi knjigo »Naše morje«, v kateri bodo naši priznani znanstveniki obdelali zemljepisni, zgodovinski in kultur- lio-histqricni pomen našega morja od Soče do Bojane. II. obCni zbor v Celju je stavil odboru nalogo, da se *zda popularna knjiga o morju. Re- alizarija tega je biln giavna skrb de- lovanja mestnega odbora JS v Celju, katerega želja je bila, da naj bi ta knjiga zajela čim veCji krog Citate- ljcv, saj je to delo na našem boga- tern književnem trgu edinstveno. Le na ta način se bo poglobila med Slo- venei ideologija »Jadranske straže«. Mestni odbor je uspel. Skoro 60.000 izvodov te bogato ilustrirane knjige bo šlo v jeseni med narod; mirno lahko rečemo, da bo % milijona Slovenesv prvifi bralo knjigo o na- išem märju. Ob toj 'priliki so je treba spomniti onih faktorjev, ki so pripomogli k uspehn. In na prvem mestu je pisa- telj in urednik Mohorjevih knjig g- župnik Franc S. Finžgar, ki je pred- log mestnega odbora. z navduSenjem sprejel in storil vse, da ga jo akcep- tiral tudi odbor Družbo sv. Mohorja. Ravnotokb1 jo izkazoval mestnemu odboru veliko naklonjenost izvršni ödbor JS v Splitu, Se prav posebej njen generalni tajnik in nag dobri znariec prof.1 dr. Ivo Rubic". Uvod knjigi bo'fia'pisal predsednik JS dr. Ivo Tartalja. Žal pa niso merodajni krogi pri nas pokazali za to delo dovolj rftzumevanja. V ostalem se je omejevalo delo celjskega mestnega odbora na zbi- ranje članov, razpečavanje propa- gandne literature, prirejanje preda- vanj; od teh so posobno uspele pri- reditv© pod imenom »Jadranski dne- vi« v drieh 21. in 22. januarja t. 1. Odbor bo sktiŠal obdržati te dneve kot tradicijonalno prireditev. Akcija za lastni dom je za mestni odbor v Celju brez pomena, ker se v tern po- gledu že ,z' velikim' uspehom udej- stvuje Kolo jugoslov. sester v Celju. Vsaka veCja akcija pa jo seveda pri nas zaradi prenasičenosti druŠtev in krize težka in neizvodljiva. Letos se bodo vršile na morju ve- like manifestacije, ki bi se jih naj udeležilo Cim večje število ljudi iz notranjosti. JS bo nudila udeležen- cem veliko ugodnosti. Kakor je žclja vsakega muslimana priti vsaj enkrat v življenju v Meko, tako naj se omo- goCi vsakemu Članu JS in državljanu sploh, da. pride do morja, da ga spozna in se xida njegovemu vplivu, kateremu no bo mogel nikoli veC odoleti. Želimo, da bi se teh manife- stacij udeležilo tudi častno število Celjanov. Poleg tega propagandnega dela se hočo organizacija poglobiti v inten- zivnejše proučevanje Jadrana, ugo- tavljanje relacij posameznih krajev do morja in obratno itd. Izsledki se bodo priobCevali v posebni »Pomor- ski knjižnici« in v reviji. Mestni odbor v Celju je pokazal z januarsko prireditvijo smer dela. Da bi to delo rodilo bogate sadove v dru- gem desetletju »Jadransko straže« odnosno v drugi polovici prvega de- setletja mestnega odbora v Celju! Prijave vojaških obveznikov v Celju Mestno naCelstvo v Celju razglaža: Mnogi vojaški obvezniki ne javljajo mostnemu načelstvu v Celju izpre- memb bivališča, kar povzroča podpi- sanemu uradu in drugim oblastvom mnogo nepotvebnega dela. Obvezni- ki, ki se ne javljajo, zakrivijo pre- stopek po § 20. začasnega pravilnika o rekrutovanju. Vsi vojaški obvezni- ki od 18. do 55. leta se y izogib ob- čutnih kazenskih posledjc pozivajo, da se točno javljajo in si.or: a) Vsak mladenič in obveznik o(- S. let dalje, ki se namerava izseliti i: kraja svo- jega bivališča za več kakor 30 dni, mora to pred svojim odhodom prija- viti občinski oblasti in navesti, kam odhaja. Cim dospo v drug kraj, se mora v roku 5 dni javiti pri dotičnem občinskem uradu. b) Mladeniči in obvezniki, ki se priselijo v mesto Ce- lje za stalno ali za več kakor 30 dni, so morajo najkasnejo pet dni po pri- hodu javiti kot vojaški obvezniki pri mestnemu načelstvu v Celju (vojaš- ki referat, soba St. 2) zaradi vpisa v evidenco. c) Mladeniči in vojaški ob- vezniki v Celju morajo vsako izpre- membo svojega stanovanja javiti mestnemu naCelstvu v roku 5 dni (voj. referent, soba St. 2). Mestno na- čelstvo izrecno opozarja, da prijava vojaških obveznikov samo pri pri- javnem oddelku predstojništva me- stne policije no zadošča. Predpisana in neobhodno potrebna je tudi prija- va pri občinskem uradu, kar je raz- vidno tudi iz zadevnih navodil v vo- jaških izpravah. Proti kršilcem za- dovnih predpisov bo mestno naCel- stvo najstrožje postopalo po doloCilih rnin. naredbe z dne 30. IX. 1857, drž. zak. štev. 198, ki predvideva denarne kazni do 1.000 Din, odnosno zaporne kazni do 14 dni. Ofroški sportni voziček dobro ohranjen se proda. VpraSa se v palači Pokojninskega zavoda v Celju, stanovanje St. 19, stopnišče II. Stanovanje 2 lepi sobj, kuhinja, pritikline in nekaj zelenjadnega vrta blizu mesta Celja se odda s 1. aprilom. Naslov v upravi lista. Lokal na prometni točki, pripraven za vsako obrt, se poceni odda. Naslov v upravi lista. Mansardno stanovanje v vili (mesto), obstoječe iz kuhinje, ene ali dveh sob, z veliko teraso in vsemi pritiklinami se odda. Po dogovoru se odda tudi v s a v i I a z vrtom. Naslov v upravi lista. Stefan Straiek Celje, Kovaška ulica 1 priporoča svojo veliko zalogo tovarniških fiiiih in zanesljivih čevljev. Oddaja pod lastno ceno več ducatov polčevljev St. 35 do 38. in to od 55 do 100 Din. Oddaja tudi na obroke. Pri- poroča se gg. učitcljem in uradnikorn, Glavna zaloga duhana se nahaja s 1. aprilom t. 1. na vogalu Prešernove ulice in Dečkovega trga Potrebna je mlajša gospodična kot pomožna moč. Javiti se je v glavni trafiki Zastopnik krajevni, agilen, se išče za Celje In vsa večja mesta dravske banovine za prodajo sezonskega artikla. Pismene ponudbe z referencami na PUBLIC1TAS D. D., Zagreb, llica 9, pod »Zastopnik S - F«. NflZNflNlLO PKE5ELITVC Cenj. strankam vljudno sporocam, da sem preselil svojo slašcičarno \i Gosposke ul. $t. 26 na silAuni frn it Q tcr se p,riP?ročam ? biagohotno Karl Mantel ViaVIII IS y dlt 7 naklonjenost tudi za bodoče. slaščičar Važno opozoff^ilo Pod tem nasloyom je izšel oglas v »Noyi Dobi« štev. 26 z dne 27. 3., katerega je podpisal g. Koštomaj Josip, s katerim opozarja vse člane bivše »Vzajemne pomoči v likvidiciji«, da jim vsa ta zavarovanja lahko on reaktivira pri Splošnem vzajemnem podpornem in kreditnem društvu v Mariboru. Da poedini takSni člani, ki še svojega zavarovanja niso obnovili, ne bi nasedli takšnim in sličnim oglasom, jih opozarjam, da g. Koštomaj, ki je ta oglas objavil, ni pooblaščen niti z moje niti od strani splošnega zavarovanja pridobiyati Člane in reaktivirati zavarovanje. Za sprejemanje članov oz. sklepanje zavarovanja za omenjeno društvo so upravičeni poleg podpisanega Še sledeči gg. poverjeniki : 1. Pajman Franc, Celje. Slomškov trg 2. Holcinger Anton, Celje-Gaberje, Kovinarska ulica 3. Pajk Karol senior, Celje - Gaberje, Lastni dom 4. Skrubej Ignac, Teharje pri Celju 5. Mavri Peter, Vojnik okolica 6. Cirkulan Franjo, Vojnik trg 7. Draksler Ciril, Laško 8. Ljubej Ignac, Rimske toplice 9. Zorinc Ana, Trbovlje I, Loke štev. 49 10, Musar Viktor, Radeče pri Zidanem mostu ter vsi ostali, ki se izkažejo s polnomočnim pooblastilom, legaliziranim od mene kakor tudi od omenjenega društva. CELJE, 30. marca 1933. Leskošek Alojz, glavni poverjenik, Celje, Razlagova ulica 5/1. LEO INKRET Prevzemavsa'instalacijskadela.vodovode, hišnc instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnicc, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d., _________________________________kakor tudi vsa v to stroko spadajočo popravila — Vestna izvrSba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 V trgovskem domu Stermecki dobite damske Obleke po Din 58'—, 79—, 99 — Plašče po Din 199—, 260—, 320*— Kostüme po Din 320'—, 470—, 560 — Samo CELJE Oglejte si izložbe. Strati 6. »Nova Doba« 31. III. 1933. Stev. 27. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRflV/SKE BflNOUINE C E I J E * prci Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoöi račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči DraVSka banovina z vsem svojim premoženjem in v s o = davčno močjo zz: Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke spada|oLa dela in popravila — Cene zmerne — PostreŽba toina in solidna C e I j e Za kresijo Telefon 245 VEUKONOčNE in druge ROZGLEDNICE Molitvenike — Rožne venoe — Nabožne slitee Ha debelo Vclik« izbifA pri tvrdki Na drobno Karla Goricarja vdv.f Celje ZLATA NALIVNA PERESA 14 karatna z 2 letno garancijo od Din 50'— nsprej Trgovsko obrtna kreditna zadruga v Celju r. z. z o. 2. naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni član načelstva, gospod Rafael Krušič posestnik in gostilnlčar na Änskem vrhu dne 30. marca 1933. popoldne nenadoma preminul. Pogrcb rajnega sg vrši v soboto 1. aprila t. 1. ob 4. po~ poldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Gaberju. Zadruga bo obdržala umrlega sotrudnika vcdno v častnem spominu. CELJE, 30. marca 1933. NaCelstvo. Novo letno blago je pravkar dospelo v vse naše prodajalne! Znlžali smo cene Izboljšall Rvalltefo I Obleke za *1 A# otroke Din I \J m Obleke za -f QA« gospode Din 1/v ¦ Lep\. 3Qst* površniki Din J7V " M0ŠKE OBLEKE prej: sedaj: 240-— 1QO-— 290 — 24of- 340— 2Qo*— 390 — 34o#— 440 — 39of- 490— 44o'- 590— 49o*- 690 — 59o*- LEPI POVRŠNIKI SÖO-— „PUMP" HLAČE 70—,90--, 110—, 140-—, 190-— Predno snio pričeli z izdelova- njem novega letnega blaga, smo ugotovili potrebe strank. Naloga je bila, da nadoknadi- mo zmanjšane dohodke vseh slojev z nižjimi cenami oblek. llspelo nam je rešiti to nalogo! Labko ustrežemo želji vsako- gar, ki želi kupovati poceni in dobro, atudiizbirČneža, kihoČe imeti oajboljše modno blago. OBLEKE ZA OTROKE prej: sedaj: 120— 7o'— 130— 9o- 150— .|lio*— 170'— X3