i»- v M*. —	1’	\
Č
posarne;
—-y(*	-f •■
“f.
*4«tor*k e, & 1-'&ćZ.tŽAJ?^t,	¥
Poštnina plačana v gotovini.
jtf«ffo£nina
40 dim. četrt leta 20 din., mesečno 7 din.
■Izven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Insega ali oznanila se zaračunajo po dogovoru;	----- „------- .....	_----
«ri večkratnem inseriranju primeren popusì. ,-y?	# •	a* a	a	a a» j *	12. ure.	Rokopisi se ne vračajo,
iipravniatvo sprejema naročnino, Inserate Z/lßßUVlSßü fSOlliiCßtl ilSt Sä SlßßßüShß ItUßSlÜß Nezaprte reklamacije so poštnine proste. In reklamacije.	Telefon intemrban št 113.
„Naša Sirci« * izhaja v pòftdeljck, sredo in petek. Uredništvo in upravniìivo je v Mariboru, Koroška resta šl. 5 7. uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do
!8 številka.
MARIBOR, dne I. aprila 1925.
Letnik I.
„Jfrvafski radikali“.
Trk pred preokretom HRSS in pred izjavami, ki so sih dajali sedanji voditelji te stranke, je v verifikacijski debati stari srbski politik, Davidovičev demokrat Kosta Timotijevič prav nazorno razlagal, kako se spreminjajo mnoge stranke. Sprememba gre navadno od leve na désno, narobe pa bolj redko. O Svetozarju Markoviču, ki je že 50 let pokopan, pravijo danes radikali, socialisti, zemljoradnik! in komunisti: naš je! Svetozar Markovič je začetnik ljudske politike v Srbiji, radikali -jo ga podedovali, danes pa sami delajo, kar je on tako astro obsojal.
Nekdanje srbske radikale-opozicijonalce se da dobro primerjati s hrvatskimi radičevci, tu srbski, tam hrvatski radikali, je rekel Timotijevič, ko še ni najbrž niti slutil, da se bo v dveh dneh ta primerjava tudi strinjala v naglem preokretu od leve na desno. Dva dni pozneje se Radičevci preokrenili, in sicer še temeljitejše in hitrejše kot nekdaj radikali. Radikali so bili nekdaj v opoziciji hudi levičarji in so se še le na oblasti vodno bolj pomikali na desno, Radičevci so pa v naj-oštrejši in ijajbolj upravičeni opoziciji postali desni-, feirji.
Sedanji voditelji HRSS so šli na desno preko načelne izjave opozicije — bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije. O tem koraku so se izjavili vsi politični prvaki samo Pašič molči po svoji stari navadi. Za nas Slovence je merodajna znana izjava dr. Korošca, v kratkem pa naj sledi bistvo drugih izjav, ker dobro služi v ilustracijo hrvatskoga pokreta in ker še posebej potrjuje, kako prav ima dr. Korošec.
Samostojni demokrati se hvalijo po svojih glasilih, da je hrvatski preokret zasluga njihove čiste nacionalne politike. Radikali so zelo zadovoljni, najbolj fa dr. Laza Markovič, bivši, radi korupcije obtoženi minister. Ljuba Jovanovič je rekel: »Situacija se poplavlja in pričakuje se lahko normalni razvoj in parlamentarni boj, samo nekaj časa je še potrebno, da dobijo-dosedanji nasprotniki več medsebojnega zaupa-
nja.« — Laza Markovič pa pravi: »Izjavo Radičeve stranke smo vzeli za resno in verujemo, da je 'resna. Želimo pa, da bi bila Hrvatska seljačka stranka, čisto samostojna v svoji politični akciji, ki je omogočena s tem preokretom!« — To se pravi, naj se ne ozira na «svpje zaveznike v bloku opozicije, če tudi so se oni vedno in do skrajnosti ozirali na njo.
Od opozicije je v imenu Davidovičevih demokra-ikrr izjavil poslanec Pečič: »Izjave Pavle Radiča so samo ; dokaz, da politika sporazuma triumf ira in da je delo za sporazum, katero je začel in vodil Davidovič, edina pozitivna akcija za ureditev razmer v državi. Stojimo pä pred. nadaljevanjem nasilja in nezakonitosti. Vlada, ki, je izšla iz volitev potom sile, zlorab' in ponarejanja, ne daje nobenega jamstva za pravico in red ter nima •pravice do obstanka.«
Dr. Spaho: »Jaz mislim, da je prišla Radičeva izjava preveč kasno. Mislim pa, da bo mogla naši politiki koristiti. Da bi bili zastopniki HRSS to izjavili pred 6 meseci1, bi 'bilo mnogo bližje ustvarjanju narodnega sporazuma in izvedbi našega programa. Ne bom govoril jo vsem nasil ju in krivicah, ki jih je velika večina našega naroda pretrpela od 6. novembra pa do danes./Danes je treba dejstvom gledati v oči, Od tistega ita®, Jkó smo se sporazumeli, da bomo izvajali politiko, ki je/ koristna za ljudstvo, moramo izvajati svoj propan*, vsporediio in smo bili pripravljeni v tem oziru poir trgati Jovanoviču. Sedaj se pa bojimo, da 'bo radi-, kalupa stranka bolj gledala na to, da obdrži oblast, kakor ada stori, kar bi bilo potrebno v smislu Radičeve iz-iaveč-<-~
^Končno bodi še povedano, da smatra dr. Drinko-vič »preokret Radičeve stranke za svoje največje osebno /zadoščenje. Lani so ga zmerjali kot izdajalca in uslc-foka, ker je stopil v PP vlado, sedaj pa vodstvo Radičeve stranke podaja še bolj udanostne izjave kot jih je ,Ln podal, ko je vstopil v vlado.
f. Pašič — kakor rečeno •— molči, zato pa drugi tol-rj'jačijo njegov molk. Beograjska »Politika« j« prinesla te: dni karikaturo s sledečim tekstom:
Kralj vpraša: »Pa kaj naj Hrvati sedaj storč, ko so p arenali monarhijo, da bo popoln sporazum?«
Pašič odgovarja: »Malenkost, naj gredo v radikalno stranko!«
Ta »malenkost«, pa naj si bo tudi dovtip, je dobra stika politike sedanjega radikalnega vodstva. — Radikali so se najprej vprašali, kaka je številčna situacija v novem parlamentu. Situacija števila 162 proti 153 z Pečino pičlih 9 glasov se jim je tedaj zdela nevzdržna in zato so cejo verifikacijo tako uravnali, da si pridobijo tudi brez Pribičeviččve skupine solidno večino ter
da se vse drugo prepusti času. Vladna večina v verifikacijskem odboru je uničila najprej vse HRSS mandate in potem se je čakalo in opazovalo, kako se položaj razvija.
Vprašanje, ali naj se mandati splošno, ali individualno razveljavljajo, radikalom že s prva ni delalo nobene skrbi, skrb je vedno posvečena samo večini in da se večina za enkrat v izda trn meri obdrži, so se tudi poslanci hrvatskega seljaškega kluba razdelili na nove in na stare, na odgovorne in na neodgovorne za politiko, katero so sedaj odvrgli Pavle Radič in drugi. Ta razdelitev izgleda na videz kot stvarno postopanje, v resnici' je pa navadna radikalska strankarska matematika, po kateri parlament nima 315, ampak samo 280 poslancev. S to svojo matematiko so si pridobili radikali ne samo v plenumu, ampak tudi v finančnem in
zakonodajnem odboru izdatno večino, s katero se lahko dolgo dela, potem pa parlament mogoče tudi odgodi.
Pavlu Radiču pač ni bilo treba tonko in tako govoriti vpričo tako jasnih radikalnih namenov. Radikali danes pravijo, da mu verjamejo, njegov mandat pa vendar le pripuščajo in odlagajo anketi. Ta anketa se bo vršila in izvedla seveda zopet popolnoma po radi-kalski strankarski matematiki, ki dela poskuse za razcep Hrvatov na eni in za razcep opozicij onalnega bloka na drugi strani.
Slovenija in Slovenci so pač lahko srečni in hvaležni, da rimajo takih političnih voditeljev kot Hrvati* Politiki dr. Korošca in njegovi stranki je pridržana bodočnost in končna trajna zmaga, dočim je nekdaj tako mogočni politični stavbi HRSS Pašič z lahkoto izmaknil ideje.
Jugoslovanski klub proti vladnim dvanajstinam.
Namesto, da bi se dala narodni skupščini prilika, da razpravlja o proračunu in ga pravočasno sprejme, se je iz strankarskih ozirov razpustila narodna skupščina, razpisale nove volitve in s tem onemogočilo, da se državno gospodarstvo vodi na podlagi rednega drž. proračuna. Vlada je vsled tega prisiljena, da vodi drž. gospodarstvo na podlagi dvanajstin. Upravičena je bojazen gospodarskih krogov, da bi ta način gospodarstva škodoval narodnemu gospodarstvu ;in da bo vsled tega trpel tudi kredit države.
Vlada nam je najprej predložila dvanajstine za 4 mesece. Merodajni krogi so mnenja, da bo vlada z dvanajstinami gospodarila leto dni. Predlog zakona je izredno obširen. Tiskan je na 34 straneh z nič manj kot 96 členi. Predlog (pomeni kombinacijo dvanajstin z naknadnimi in izrednimi krediti in obširen finančni zakon. Ker je nemogoče obenem z dvanajstinami razpravljati obenem o naknadnih in izrednih kreditih ter o obširnem finančnem zakonu, tem bolj, ker je predlog proglašen kot nujen in imata finančni odbor in narodna skupščina le malo časa za razpravo. Finančni minister je to našo upravičeno zahtevo odklonil.
V prvi vrsti odklanjamo predložen predlog radi naknadnih in izrednih kreditov v znesku 1 milijarde 73 milijonov, ki so se potrošili za časa volitev, katerih odobritev vsebuje predloženi predi og. Vsled izrednih in naknadnih kreditov se povečajo dvanajstine za 661 milijonov dinarjev, kar znači, da se bo celoten proračun povečal za dve milijardi dinarjev. Dolžnost finančnega ministra bi bila, da v predlogu predloži tudi pokritje za te nove velike izdatke. Predložen način pokritja je nezadosten. Pokritje potom zvišanih dohodkov in prihrankov je problematično. Računati se mora le na nove vire dohodkov, kateri pa ne bodo dali niti polovice svote, ki je potrebna za pokritje predvidenih izdatkov. Način financiranja, kakor ga je uvedel finančni minister v predlogu zakona, moramo na j ostrejše obsojati, Obsojati moramo povečan proračun za okroglo 20 odstotkov in uvajanja novih bremen v času težke gospodarske krize, ker se s takim delom ekonomska kriza poestruje. Nova bremena (povišanje invalidskega davka, uvajanje komorskega poreza, to je davek za vojne dajatve, nov 2 odstotni davek od zaslužka ročnih delavcev, takse
za obratovalce, zvišane carine itd.) bodo spet zadele one pokrajine in one sloje, ki točno plačujejo neposredne davke ter delavce v onih pokrajinah, v katerih je vfeč industrijskih podjetij in več večjih obrtnikov. Ker je Slovenija itak preobremenjena, predlagamo, da se ta nova bremena opustijo.
Kakor pri proračunu, tako se tudi pri izrednih in naknadnih kreditih zapostavlja Slovenija. Za ceste in železnice v Sloveniji, za uradnike in upokojence v celi državi in izplačilo razlik uradniških plač, za prevedbo kronskih upokojencev v dinarske ni nobenih kreditov, pač pa so za popolnoma nepotrebno oboroževanje določeni visoki krediti.
S finančnim zakonom se spreminjajo in ukinjajo členi finančnega zakona za leto 1924-25 in se uvajajo novi členi. Spreminjajo in ukinjajo se obstoječi zakoni, ustanavljajo se novi uradi, povišuje se število uradnikov in to v znatni meri. Odlaga se izenačenje zakonov, država se zadolžuje vobče z reguliranjem razmer, katere se morejo urediti le potom posebnih zakonov. Veliko nezadovoljstvo vzbuja posebno dejstvo, da se vlada prav nič ne ozira na obljube, dane uradnikom, upokojencem, invalidom itd., da ne misli resno izpolniti danih obljub in odstraniti bedo, ki vlada v krogih uradnikov, upokojencev in invalidov. Stavili smo predlog ter zahtevali, da se dajo tudi Sloveniji krediti za nujno potrebne ceste, železnice, obrtno nadaljevalne šole itd., kakor tudi, da se izplača razlika uradnikom, zboljša gmotni položaj upokojencev in invalidov. Vsi ti predlogi niso našli milosti v očeh finančnega ministra, ki je vse upravičene predolge kratkomalo odklonil.
V znak protesta proti škodljivemu načinu državnega gospodarstva potom dvanajstin, v znak protest* proti pretirano visokim nepotrebnim naknadnim in izrednim kreditom, v znak protesta proti neresnosti, s katero se v naglici obravnavajo brez dovoljenih pojasnil velevažna gospodarska in socialna vprašanja, v znak protesta proti zapostavljanju Slovenije, v znak protesta proti neumestnim novim oziroma povišanim davkom in bremenom, v znak protesta proti neenakostim, katere ostanejo še nadalje v veljavi, smo prisiljeni glasovati proti predloženemu zakonskemu predlogu.
Vladna večina na delu.
S praznim in zamotanim besedičenjem in lažmi bi vladin ovci radi prikrili, kako strašna nova davčna bremena so naložili ljudstvu z dvanajstinami. Prej so pa lagali, da Davidovičeva vlada ni hotela znižati davkov, dasi je bila tedaj še od poprej tudi PP. večina v finančnem odboru.
Predlog dvanajstin je bil na hitro predložen, d» se prepreči prava kontrola od strani opozicije, in na hitro tudi sprejet v finančnem odboru. Poročilo se že obravnava v skupščini.
V pondeljek so poslanci od pete do osme in potem do 9. ure zvečer čakali na sejo skupščine, ker je. predsednik Trifkovič tako nesamostojen, da se za vsako stvar prej posvetuje s Pašičem.
Sestavili so se imunitetni, anketni, administrativni in pritožni skupščinski odbor. Razmerje članov vlade in opozicije je po vrsti v teli odborih sledeče: 13—8, 7—1, 13—8, 11—7. Izdatno večino so si radikali tudi v teh odborih pridobili z anektiranjem in odlaganje dobre polovice hrvatskih mandatov.
Zakonodajni odbor.se je konstituiral. Za predsednika je predlagala vladna večina Ljubo Jovanoviča, opozicija pa dr. Hohnjeca. Večina je izvolila Ljubo Jovanoviča. Pri voiitvi 1. podpredsednika je bila od hrvatske strani postavljena samostojna kandidatura dr. Po-
liča. Radikali so se posvetovali in hoteli dati dr. Poliču
2.	podpredsedniško mesto. Radi samostojne, hrvatske kandidature so načelniki opozicije zahtevali pojasnita, nakar je dr. Polič odstopil, češ, da je predlagatelji njegove kandidature nastopil samovoljno in ne po navodilih hrvatskega kluba.
Značilno je, da so v vladni večini lega odbora tudi dr. Laza Markovič, dr. K oj -ič in dr. Janj ič, ki so bili lani kot bivši ministri obloženi korupcije.
Radikalska in samostojno demokratska večina bo kmalu imela zopet priliko braniti korupcijoniste. Opozicija namreč pripravlja proti pravosodnemu ministru dr. Edi Lukiniču obtožnico radi postopanja v aferi. Thurn—Taxis. S tem bo zadoščeno Pribičevičevi zahtevi, ki kljub svoji prvotni obljubi ni odgovarjal na vprašanja poslancev Jugoslovanskega kluba glede te afere, marveč se je hotel izviti s tem, da ni v parlamentu vlo-I žena nobena obtožnica. Ravno tako se pripravlja ob-; tožnica proli notranjemu ministru radi nasilij in te-■ rorja, ki so ga vršili za časa volitev njegovi organi. Pri-! pravljena pa je in tudi že podpisana interpelacija radi j odkupa tobaka. V tej interpelaciji se bo pokazala vsa gniloba sedanje uprave. V interpelaciji se obtožuje mo-j nopolska uprava strašno nemarnega postopanja, ki sta-« ne državo ogromne svote,	t
Po svetu.
Neuspeh nemških predsedniških volitev. Nedeljske volitve državnega predsednika v Nemčiji so se končale, kakor je bilo pričakovati, z negativnim rezultatom; nobeden od sedmih kandidatov ni dobil po ustavi zahtevane absolutne večine. Dobili so: Jarres (desn. blcik) 10,330.523 glasov, Braun (socijalisti) 7,785.678 glasov, Marx (centrum) 3,883.676 glasov, Hellpach (demokrat) 1,565.136 glasov, Held (bavarska ljudska stanka) 1,002,278 glasov in Ludendorff (narodni socijalisti) 284.471 glasov. Glasovalo je 26,812.537 volilcev, približno za 20% manj, kakor pri zadnjih volitvah v parlament. Zlasti na deželi še je veliko vOlilcev vzdržalo glasovanja, dočim je v mestih glasovalo povprečno 80% volilcev. Volitve so se vršile mirno in brez incidentov. Ker so bile nedeljske volitve brezuspešne, se vršijo nove dne 26. aprila. Republikanske stran ke bodo tokrat skoro gotovo nastopile' s skupnim kandidatom in računajo na zmago. Ni še sigurno*, ali bo ta kandidat dr. Marx, ali pa dr. Wirfch, ki je v centrarmi vodja levice ter kot tak bolj simpatičen socijalistom, kot dr. Marx. Pogajanja o tem se pričnejo med republikanskimi strankami koncem tega tedna. Pri ponovnih volitvah računajo najmanj z 14 milijoni glasov, de čim bodo desničarske grape dosegle kvečjemu 12 milijonov glasov. — Nedeljske volitve so pokazale nepričakovano nazadovanje demokratov in komunistov. Hitlerovci so pa izgubili sflccro tri četrtine glasov, katere so dobili pri volitvah v decembra.'
Preosnova Zveze narodov po Seiplovem načrtu. — Seipel se je .pozdravil in sedaj se bo lotil načrta za pre-osnovo Zveze narodov. Seipel bo predložil Zvezi narodov spomenico, v kateri bo predlagal njeno reorganizacijo. Po Seiplovem načrtu bi se naj pri Zvezi narodov osnovale posebne sekcije, ki bi se bavile z rešitvijo posameznih vprašanj. Ena taka sekcija bi naj bila za vse države srednje Evrope in nekak vrh orai parlament v gospodarskih vprašanjih teh držav. Seipel je izdelal poseben elaborat, po kojega uresničenju bi se dalo ozdra viti. obupne gospodarske razmere v državah Srednje Evrope. Svoj načrt bo Seipel najprej pred merodajnimi krogi razgrnil na Dunaju, nato bi o n jem poročal na posebnem sestanku v Pešti.
Reformiranje visoke zbornice v Angliji. Angleška, visoka zbornica ali kol se imenuje zbornica lordov, šteje sedaj 730 članov. Ker ima la zbornica precej vpliva na razvoj političnih razmer v Angliji, se je pričelo v parlamentu med poslanci gibanje, da se visoka zbornica reformira ter se slednjič prilagodi novim razmeram v državi. Dosedaj je bila visoka zbornica nekaka trdnjava konservatinizma in nekdanja liberalna in poznejša delavska vlada sta imeli ostre spore z njo. Vlada namerava osnovati poseben ministrski odbor, ki bo izdelal zakonski predlog o reformi zbornice lordov. Število članov se bo znatno zmanjšalo in če si pridobi v parlamentu večino liberalna ali delavska stranka, se ji bo dodelilo tudi primerno zastopstvo v zbornici lordov.
Carzansko junaštvo.
Ne samo narodi, ampak tudi politične struje imajo svoje junake ter borce. Neustrašeno delovanje teh boriteljev za zmago ideje se poveličuje v govorih, pisani in vezani besedi.-Prijatelji, znanci, in oboževatelji idejnega bojevnika in zmagovalca opisujejo njegovo življenje; njegovo delovanje, zasluge itd.
, V vrstah političnih strank Jugoslavije vidimo več j .oboževanih boriteljev za zmago raznih idej, kojih živ- j ljenje in,'javni nastop se poveličujeta v javnih govorih j in, v., razpravah po časopisju in brošurah. Med vsemi na j dumi strankami je nekaka posebna izjema stranka sa~ j ippstojaih demokratov. Voditeljev stranke niso progla- j „sili politipnim junakom strankini pristaši in oboževa,- j t.elji, ampak oni sami. .	Ì
..Posebno v oči bodeč vzgled policajdenaokratskega | ^papirnatega in iz domišljije izvitega Kraljeviča Marka ; je carzanski junak dr. Pivko. Šel je kot avstrijski ofi- j cir med Italijane kjer se mu je godilo udobno. Po prevratu se vrne v našo novo Jugoslavijo in začne pripovedovati in razlagati bajke o junaštvu, katerega ni videl in ga ne pozna nikdo drugi kakor dr. Pivkova domišljija, povdarjati lastne zasluge in delo za Jugoslavijo in to med Italijani, ki so nam kljub Pivkovemu car-zanstvu ugrabili toliko, kolikor so nam največ mogli_ in kol-kor so se drznili. Pri starejših, ki so videli vojna junaštva, dr. Pivko po povratku iz Italije ni imel sreče. Ker ni šlo pri očividcih vojnih dogodkov, je poskusil z besedo in peresom pri mladini, ki je o vojni samo citala in slišala, a nič sama videla ter ne doživela.
{•’.koro dnevno vidimo dr. Pivka med mladino, kako jej vsiljuje hrano carzanskéga junaštva in konečno se mu le posreči, da ga ti omladinci proglasijo junakom, ki je preko prezira smrti v časti italijanskega kapetana deloval za Jugoslavijo med — Italijani!
Dr. Pivkove povesti o njegovem delovanju za naše narodno in državno edinstvo med Italijani se je oznanilo drugemu carzancu v Sloveniji — dr. Žerjavu. Piv-kövo in žerjavovo junaštvo sta si v zlahti kot brat in sestra, torej tudi s Pivkom v prve politične bojne vrste!
Pri zadnjih volitvah vidimo Pivka na Žerjavovi kandidatni listi, kako nastopa s svojim glavnim šla-'gerjem: darzanstvom! Priprosti kmetski narod takoj spregleda plod Pivkove fantazije in odločno odkloni Pivkov evangelij, katerega je kot sin slovenske matere zložil za lahkoverne Slovence med Italijani.
Pri povratku iz Italije ne verjamejo Pivku očividci vojnih dogodkov, verjame mu končno naivna mladež. Kot poslanskega kandidata ga radi carzanstva odkloni
poštena slovenska podeželska javnost, oklene se ga na pritisk ter grožnje ocl zgoraj učiteljstvo in urad-ništvo.
Kot s politično lavoriko ovenčan carzanec pride dr. Pivko v narodno skupščino. Oči vseh so uprte v tega junaka, katerega je dr. Žerjav tolikokrat že slikal po »Jutru« in ga je opisoval dr. Kramer kot neustrašenega • borca za naše narodno in državno edinstyo pod Italijo že tedaj, ko smo še Slovenci zvijali svoj hrbet pod avstrijskim bičem. V verifikacijskem odboru in v skupščini je vse pričakovalo javne dokaze Pivkovega nekdanjega carzanskéga junaštva, ki bi se naj v Beogradu zopet zazrcalilo v kakem prav posebnem nastopu za pravo in pravice slovenskega naroda.
In kako se je proslavil carzanec Pivko koj s svojim prvim nastopom v verifikacijskem odboru? Opasal si je po italijanskem vzgledu svoja lednja z bodalom ovaduštva in ga uporabil proti onim, katerim se imajo Slovenci zahvaliti za svoj obstoj in ki so tudi Pivku izkazali veliko dobrot — proti duhovščini.
Slovensko duhovščino je dolžil in obdolžil dr. Pivko na najvišjem mestu najbolj krutega volilnega terorja.
Slovenska duhovščina sicer ni razbijala shodov kakor Pribičevič—Žerjavovi orjunci, ni kradla volilnih kroglic, kakor samostojni demokratje in radikali, ni razsipavala denarja med volilce, ker drži sama za be-, raško palico, ampak v cerkvi, kamor ne zahaja navadno nobeden Žerjavovec, je priporočala, naj naš narod voli poštene, krščanske slovenske može. Ravnokar omenjenega terorja od strani duhovščine dr. Pivko ni slišal na lastna ušesa in se sam tresel pred njim,, ampak so mu o njem poročali liberalni učitelji, ki hodijo v cerkev le ob državnih praznikih, ko ni pridige!
Junak Pivko je o volilnem terorju slovenske duhovščine tako prepričevalno govoril, da mu niti dr. Žerjav in niti on sam ni verjel, saj sta vendar v plenumu skupščine glasovala za verifikacijo štajerskih SLS man datov on dr. Pivko in dr. Žerjav.
Volilni teror slovenske duhovščine je ravno tak, kakor dr. Pivkovo junaštvo pri Carzanu, ki obstoja in se vrti samo po Pivkovi fantaziji.
Pivkove junaške nastope proti volilnemu terorju slovenske politikujoče duhovščine so: »Jutro«, »Tabor« in »Narod« povzdigovali do nebes in povdarjali, da ho Pivko za svojo govorniško odločnost proti klerikalizmu odlikovan s častjo skupščinskega tajnika.
No, prišlo je do volitev predsedstva skupščine —* zaman smo iskali med tajniki in podpredsedniki ime carzanca iz bojev proti klerikalnemu volilnemu terorju — dr. Pivka.
Sedaj po sprejetju dvanajstin ho skupščina odgode na za nekaj tednov in se bo vrnil med štajerske Slovence dr. Pivko. Na shodih bo razlagal svoje drugo carzan-sko junaštvo, katerega je dokumentiral z ovajanjem slo venške duhovščine in ki je bilo tako z dokazi podprto, da je sam glasoval ne proti, ampak za verifikacijo štajerskih SLS mandatov, katere bi naj bila duhovščina izterorizirala iz rok preprostega ljudstva!
Tako torej izgleda Pivkovo carzansko junaštvo med Italijani in pri Pivkovih prvih nastopih v Beogradu. Carzanec, ki nekaj z vso gotovostjo v dveh govorih trdi in dokazuje in potem sam glasuje proti, kar je poprej tako junaško zagovarjal, spada samo v Žerjavove vrste.
V petek, 3. aprila t. 1. ob pol 8. uri zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke
II. prosvetni večer
s skiopitičnim predavanjem o Srbiji, pevskimi in glasbenimi točkami. Vabljeni v obilnem številu. Prosimo
točnosti!
Iz Slovenije.
DELAVCI, VESELITE SE PIVKOVIH IN ŽERJAVOVIH USPEHOV!
Pred volitvami se je profesor dr. Pivko laskal tudi delavcem in železničarjem, kako po očetovsko bo skrbel za nje. In res se je v Mariboru in okolici tudi precej železničarjev dalo zapeljali, da so volili s samostalnimi demokrati, t. j. vrgli so krogljico v 4. skrinjico. Pivko in Žerjav sta na široko obljubljala ljudem, kaj bosta vse dobrega slorila za nje. Samostalni demokrati so vpili: Mi smo na vladi, mi bomo lahko vse storili!«
In veste delavci, kaj so vam vladne stranke najprvo prinesle? Tudi za vas uboge delavce nov, visok davek. V dvanajstinah, t. j. v začasnem proračunu za leto 1925, ki ga je Pa šič—Pribičevič—žerjavova vlada predložila 28. marca, je na strani 28 tudi paragraf 49, ki določa, da bosle odslej od svojega bornega zaslužka morali plačevati 2% davka. Ta paragraf se glasi:
»Vsi telesni delavci in delavke, brez ozira na delo, katero izvršujejo, in tisti, ki svoj zaslužek ne sprejemajo od države, temveč o<l privatnih oseb in podjetij, plačajo za leto 1925 za državni davek 2% od svojega letnega zaslužka. Delodajalec jamči za plačilo davka svojih delavcev.«-

Krut bo ta davek za ubogo delavsko familijo.
. zaslužiš mesečno 6000 K, 'boš plačal letnonič ihanj ae-go 1440 K tega novega davka!
V vladi, ki je izdelala in predložila ta predlog; sedita tudi Pribičevič in Žerjav. V Vladni večini, ki bo te dni odobrila in sprejela vladin predlog, se nahaja 'tudi poslanec samostalno demokratske stranke — dr. Ljin-devit Pivko!
Ko se bo ta gospod vrnil domov, vprašajte ga, kaj je že dobrega storil ali govoril za male in srednje stanove.	:
Duhovniške novice. Gg. Anton Cestnik in Jodid Kardinal, gimn. profesorja v Celju, sta postala komri-st ori jalna svetovalca lavantinska, g. opat Peter Jurak pa celjski dekan. Po umrlem rnsgr. dr. Anionu Mtsdve-du je 8- Pavel živortniik začasno imenovan gimn. vero-učiteljem v Mariboru. Teharski kaplan g. Martin Medved odide s 1. aprilom t. I. začasno v 'beograjsko nadškofijo, na njegovo mesto pa pride g. Pavel Vesenjak M Loč. Provizuro pri Sv. Ožbaltu ob Dravi je nastopil g, Venceslav Jastrobnik.
čebelarsko društvo v Mariboru in okolici ima v nedeljo, dne 5. aprila t. 1. ob 10. uri preapoldne pri čebelnjaku progovnega mojstra g. Pinter ja Pad tovornim kolodvorom v Mariboru svoj prvi letošnji sestanek, pri katerem se bo praktično in teoretično razkazalo spomladmi pregledovanje čebelnih ljudstev. V slučaju neugodnega vremena se vrsi sestanek na velikonočni poo-deljek ob istem času. Člane in druge prijatelje čebelic vabi k obilni udeležbi odbor.
Občni zbor Jugoslovanske Matice v Braslovčah.*— Dne 1. marca je obhajala podružnica Jugoslovanske Matice za Braslovče in okolico svoj letni občni zbor V prostorni šolski sobi. Udeležba občinstva, bodisi domačinov, bodisi okoličanov je bila prav razveseljiva, živa priča, da je baš naša podružnica ena najbolj agilnih, kar se je pozneje tudi razvidelo iz poročita v finančnem oziru, Dobra misel je, k takšnemu zborovanju pritegniti tudi doraslo šolsko mladino, kakor se je tukaj to zgodilo, da vsak dorasel Slovenec ve, zakaj je potrebna Jugoslovanska Matica, ter da je častna dolžnost vsakega biti njen član, G. vseučiliščni profesor dr. Greg«® i Rožman iz Ljubljane je ob tej priliki imel skiopličn®
' predavanje o Koroški. Tople in jasne besede so prihajale iz gorkega srca, kakor pač more govoriti sin o materi, Korošec o Koroški. Dobro razsvetljen aparat je predočeval prav jasne slike koroškega bisera, ki le . manjka v nakitju jugoslovanske majke. Takale predavanja pripomorejo več k razumevanju potrebe Jugoslovanske Matice, nego vsa druga sredstva. Ponavljalo se bo še večkrat tudi v okolici, samo to prosimo, da se vedno začne, ob točno napovedani uri. Za predsednika' je bil Zopet izvoljen agilni in požrtvovalni gospod okrajni zdravnik iz Polzele dr. V. červinka, kateremu stoji ob strani odbor iz cele okolice, še enkrat od tukaj iskren* j zahvala g. predavatelju in šol. vodstvu.
Vsem obrtnikom, trgovcem in industrijcem v oikraj® Vransko, Šoštanj, Gornjigrad in Siovenjgradec. Podpisani sem svetnik Trgovske obrtne, zbornice ter sem za gori imenovane okraje sam, ki zastopa trgovske, obrtne in industrijske interese v zgoraj imenovanih okrajih. Pri številnih sejah Trgovske obrtne zbornice v Ljubljani, bodisi pri odsekov ih sejah, ali v sejah združenih odsekov ali v plenarnih (javnih) sejah vidim in slišim pritožbe in pritožbe rajnih obrtnikov in trgovcev v imenovanih okrajih. Ker p® jaz razmer ne poznam, kakor tudi ne okolščin prošenj in pritožb, je meni zelo težko posredovati v Vaših zadevah. Vsled tega se obračam na vse trgovce, obrtnike in indi®» strijce v geri imenovanih okrajih, da mi pismeno sporočijo svoje želje, prošnje, pritožbe, katere bom jaz v sejah Trg. obrtne zbornice predlagal ter interveniral, kolikor se bode dalo v prid trgovcem in obrtnikom. Bodem posredoval pri vseh slučajih, bodisi v zadevah prcšenj za trgovske obrtne liste, kjer je treba dispenze v zadevi šušmarjev vseh obrti, v zadevah kakoršnekoli prošnje ali pa pritožbe v obrtno-pravnih zadevah, bom svojo dolžnost storil, za uspešno intervencijo pa prosim, da se mi naznanijo samo resnični in konkretni slučaji z dokazi. Ako pa kdo želi odgovor, pa prosim, da mi priloži 2 din. za odgovorne stroške. Ob tej priliki prosim tudi vse obrtne zadruge, c brtno-nadaljevalne šole ter vse obrtne zavode in zadruge, da se na mene obrača ie v vseh obrtno-pravnih zadevah. Obljubi jaioč., da bom za vsakega posameznega prošnjika storil svojo stanovsko dolžnost beležim z odličnim spoštovanjem Korošec Dragotin, svetnik Trgovske obrtne zbornice, Rečica o. T-
Zastrupljevanje ptic z mišjim strupom. Polji skr miši delajo veliko škodo na Gorenjskem. Kmdtje so se pričeli proti temu škodljivcu branili s strupom, katerega jim je dala na razpolago država. S strupom se zastrupijo žitna semena, katera bi se morala položiti v mišje luknje. Kmetje so pa navodilo napačno razumeli m pometali so zastrupljeno žito kar po polju. Uspeh je bel, da so žito pozobali razni ptiči in kure, ki so pol em vsi poginili. Tako je v okolici Kranja poginila veli ka množina škrjančkov, vrabcev in drugih koristnih ptic, dočim se miši množijo še naprej.
> m i „wmmtL W
Dnevne novice.
Položaj pp preokretu Radičevcev označuje glavns o glasilo Davidovičevih demokratov »Pravda« v Beogra- -du takle: Z ozirom na strankarsko taktiko je treba pri -znati, da so zmagali radikali. Čeprav so zapustili svo- -, je stališče, ki so ga do zadnjega trdovratno branili, s< >■ vendar okrepili svojo večino in si zagotovili vodstvi * državnih poslov s tem, ker so postavili polovico Radi- -čevih mandatov pod anketo, na drugi strani, pa so po- :

skušali pogajali se z Radičevci. S to svojo taktično, in sicer izvrstno taktično potezo so si dali naličje objektiv-mosti in pomirijivosti. V resnici oni svojega komunističnega strašila še niso zavrgli, ampak so ga dali le v rezervo. Radikali so torej dobili. Dobili so na času, dobili so večino in dobili možnost, da se užive v novi položaj jn da ne izpuste inicijative iz svojih rok. —- Opozicional ni blok pa je izgubil, kar so radikali dobili. On uživa čast, da je zmagala njegova ideja. Kajti ne glede na to, fidò da bo nov 'položaj izkoristil, je dejstvo, da je nov položaj ustvaril blok. Državotvornost je na njegovi strami. Kakor so radikali zmagali strankarsko in taktično, iako je zmagal Wok idejno.
Prvi — malenkostni znaki hvaležnosti za izjave Pavla Radiča. Zagrebški seljaški dom, čitalnica, restavracija, poslovni prostori za stranke — vse, kar je WIo na podlagi proglasitve obznane dosedaj zapečateno, bo odprto v najkrajšem času. Beograjsko časopisje beleži z gotovostjo ukinitev obznane na HRSS in to v par dneh.
Bivši zagrebški župan dr. Srfculj v zaporu. Dne 31. m. m. predpoldne je bil od policije pridržan v zaporu bivši zagrebški župan in pemijonirani profesor dr. Srkulj. Dr. Srloulj je dobil od .polletje poziv, da se mora zglasiti na policijskem komesarijatu, kjer so ga pa pridržali v zaporu. Policija je obsedita dr. Srkulja na 14 dni zapora radi tega, ker so našli pri njem ob priliki hišne preiskave orožje.
O zagrebških garnizijskih zaporih podaja hrvatsko časopisje tole sliko: zajutrka ni, za kosilo na vodi kuhan krompir brez zabele in košček komisnega kruha, M smrdi po miših. Za večerjo 10—14 zrn fižola, ki je kuhan na sami vodi. Dragi dan zopet krompir ter fižol in samo dvakrat na teden 20—25 gramov mesa kot vojni g-ulaš. Masti se ne dobi nikdar, ker to rabijo dragi. Z ravnokar opisano hrano se mora zadovoljiti vsak, ki je zašel v te prostore, ker pritožbe ni nobene. Ako kedo «boli, se ga opiše kot čarugarskega razbojnika in zagrizenega republikanca, katerega zdravnik nažene pri ipregledu. Ako kateri umrje, se poroča, da se je preselil iz tega sveta zgolj iz zlobe. Pritožbe se sploh ne pošiljajo na višja mesta, ker Bog je visoko, Beograd daleč, kontrole pa ni nobene. Po zimi se ne kuri, ako so se pa ■vojaki pritoževali radi neznosnega mraza, jih je zavrnil kapetan savske divizije Kosta Celestini, češ: Pielite, ako vam je mraz, postalo vam bo toplo. Treba tuđi omeniti, da mi pri garnizijskem sodi-u v Zagrebu niti enega častnika, ki bi bil študiral pravo. Tamkaj sodijo oficirji, ki so izšli iz podoficirske šole. Kako se izrekajo obsodbe, o tem nočemo govoriti, ker zagovorniška obramba je neznana. Kaznjenci se pečajo z žaganjem drv, čiščenjem podov ter stranišč in s preganjanjem bolh.
Radikalna volilna pesem vzrok pretepa. Dne 30. marca je prišlo na progi Brod—Vinkovci med potniki 3. razreda do pretepa; Pretep je imel politično ozadje, a izzivali so ga bamaSki živinski trgovci, ki so se vračali s Sejma in so äh spremljali ciganski muzikanti. V Brodu je vstopilo v ta vagon nekaj Črnogorcev im Hercegovcev, ki so se peljali z Ženami in otroci v Beograd. Cigani so svirali trgovcem pesmi in med temi je bilo več surovih in nemoralne vsebine. Ker je bilo v vezu piece] žen in otrok, je pretežna večina potnikov protestirata proti taki muziki. Na povelje živinskih prekupcev so zasvirali cigani to-le radikalno volitino pesem: »Ne bojte se braco Radiča, dok Je mama brade Pašiča . . .« V sredi te pesmi jé pognal nekdo v cigansko berdo težek čevelj (cokljo), s tako silo, da je godalo počilo. Nastal je pretep, iz katerega sta odnesla dva živinska trgovca razbite glave. V Vinkovcih so vsi pretepači izstopili. Cigan je nosil razbito berdo in ogromno cokljo, ki nvu je razbita inštrument, in neprestano' jokal.
Napad na generala Živkoviča. Dne 29. marca ie bil izvršen v Beogradu napad na komandanta kraljeve garde, generala Živkoviča. General je sedel z nekaterimi prijatelji pozno zvečeč v restavraciji Clearing. Pri sosednji mizi je sedela gruča mladih ljudi, 'ki so se zelo izzivalno obnašali. Ko je general vstal, se mu je približal eden od te družbe ter ga pozval, da mu da na razpolago svoj avto. General se ni zmenil zato in odšel. Na cesti pred restavracijo ga je omenjeni mož še enkrat izzval in ko se je general nevoljen obrnil, ga je neznanec udaril z nožem ter zbežal. General je dobil težko rano na desni roki ter se zdravi sedaj v bolnici
Napredovanje Samomorov v Beogradu. Beograd zasluži ime evropske prestolnice menda v prvi vrsti radi številnih samomorov, katerih števila narašča od meseca do meseca. Tako beležijo beograjski listi v zadnjih osmih dneh nič manj nego 11 samomorov. Če bo šlo tako naprej, bo Beograd kmalu presegal Berlin in druga milijonska mesta. •e- -Med samomorilci so v Beogradu ljudje najrazličnejšega a- stanu in spota. Vzroki so po navadi velika beda, ljubosu-ais suje in razne nesreče, katerih slabi živci samomorilca ne i® prenesejo. Povprečno si konča v Beogradu življenje mno-je go več žensk, nego moških. Samomorilke so večinoma iz ert nižjih plasti prebivalstva; sredstva za smrt so enostavna, ka Navadno se zastrupijo, ali pa skočijo v Savo. Pri zastrup-Hc ljenju se ne poslužujejo strupov, ki ubijajo hitro m brez bolečin, v največ slučajih se zastrupijo z navadno sodo ali lizolom ter podležejo po strahovitih, mnogokrat par dni tra-f jajučih mukah. Moški samomorilci si končajo življenje naj večkrat s kroglo ali vrvjo. Če se bedo samomori v Beogradu tako naglo množili kot dosedaj, potem bo morala ob-( s ^ast Prlčeti resno misliti, da na nekak način omeji to ne-f varno epidemijo, ki je zagrabila že najširše sloje Becgraj-čanov.
. \ Premetenost naših tihotapcev. Za tihotapce, ki nas ( i osrečujejo z raznim cenim blagom iz inozemstva, je se~ ( i daj nastopila sezija tihotapljenja svile. Na to dragoce-, i 00 tkanino je nastavljena zelo visoka carina, tako, da je k -I pri nas za več nego polovico dražja, kot v ino-
zemstvu. Te razlike .silno mikajo tihotapce, ki skušajo na vse mogoče načine prevarati naše carinske organe, če jih že ne morejo podkupiti. Zadnji način tihotapstva, je naj&igumejši in poslužuje, se ga mnogo dobro stoječih tvrdk; končno pa se jim po navadi pride na sled in potem so reveži cariniki in tihotapci. Drugi tihotapci se raje poslužujejo raznih trikov. Tako so prišli na sled tihotapcem,, ki so uvažali svilo v vrčih, za mlekov. Taki vrči so posebej napravljeni ter sestoje iz dveh posod. V prvo se nadeva svila, notri pa pride še posoda napolnjena z mlekom, tako, da izgleda, kot navaden vrč za prevoz mleka. Na ta način se je uvozilo v državo svite v vrednosti več milijonov dinarjev.. Nekatere sarajevske tvrdke, ki so uvažale pogosto železne blagajne, so v teh tihotapile velike količine svile v prostorih med železnimi blaga intanimi stenam. Prišli so jim na to prevaro in sedaj se vsaka Magajna zelo natančno preišče. Druga vrsta blaga, ki zelo zanima zlasti slovenske tihotapce, je saharin in cigaretni papir. Saharin tihotapijo razni delomržneži ob meji, potem ga pa raznašajo njihovi posredovalci po celi pokrajini, prodajajo ga zlasti po kmetih, ki ga rabijo mesto dragega sladkorja. Tihotapstvo še vedno bujno cvete vkljub strogim revizijam ob meji in zatreti ga bo nemogoče, dokler se razmere tako ne uredijo, da se ne bo več izplačalo.
Krvavi spori med bolgarskimi emigranti. V pred-sedništvu bolgarske zemljoradniške stranke, ki se nahaja v emigraciji deloma pri nas, deloma v Pragi, je nastal oster spor med dvema strujama. Prvo vodita Kosta Todorov in Obov, ki zastopata pravo zemljoradniško ideologijo, drugi pa načeljujeta Nedjelko Atanasov in Hrista Stojanov, ki hočeta Bolgarijo osvoboditi s pomočjo Moskve. Bolgarski emigranti zemljoradniki so se pod njunim vplivom pò večini komunistično orientirali, dočim drže z Obovom inteligentnejši emigranti, ki verujejo, da se bo bolgarski kmet osvobodil sedanjih tlačiteljev z lastno močjo. Za prihodnje dni je v Beogradu najavljena konferenca zemljoradniških emigrantov, ki bo pretresala sporna vprašanja. Za to konferenco bi se morala vršiti v Nišu dne 27. t. m. volitev delegatov. Ker sta Atanasov in Stojanov na vsak način hotela doseči, da pridobita večino delegatov za svojo stranko, sta se mudila že dalje časa v Nišu ter pripravljala teren za volitev. Ko sta Obov in Todorov prispela v Niš, so ju pričakovali oboroženi komunisti bivši bolgarski po-I slanec. Pančo Danev je streljal iz samokresa na Obova, katerega ni pogodil, pač pa je ranil nekega emigranta. Na dalj ne izgrede je preprečila naša policija, ki je Da-/neva aretirala radi poskusa umora. Na Todorova in Obova pa je že na potu v Niš poskušal neki Svetozarev napraviti atentat,, vendar se mu je namera ponesrečila; bil je razorožen. Žalostno je, da je nastal med emigranti tako hud spor, kar jim onemogoča, vsako resno akcijo.
Objave za polovično vožnjo. Iz pisarne velikega župana smo prejeli: Po telefonskem obvestilu ministrstva saobračaja se veljavnost predpisov, po katerih so se dosedaj izdajale objave za polovično vožnjo na državnih železnicah, podaljša še za dva nadaljna meseca, to je za april in maj t. L
Iz Maribora.
Nasilje samostojnih demokratov na občnem zbora Jugoslovanske Matice. Sinoči so mariborski samostojni demokrati zopet izvršili nasilen naskok na eno najvažnejših naših kulturno-obrambnih društev. V Narodnem domu se je vršil v restavracijskih prostorih občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice, na katerem so samostojni demokrati nasilno uzurpirali vodstvo društva. Za ta naskok so se že dolgo pripravljali in organiziral ga je dr. Reisman. Na občnem zboru so se izjavili vsi samostojni demokrati, kolikor j ih je bilo v Mariboru in tudi Orjuna je bila polnoštevilno zastopana. Komaj je otvoril dosedanji predsednik g. prof. Ribarič zborovanje se je pričelo v dvorani vpitje in kričanje, da mora odstopiti in oditi. Ker so demokrati in orjunci vedno bolj divjaško vpili in pretili z dejanskim nasiljem, se je gospod Ribarič končno umaknil in pozval svoje pristaše, da zapustijo zborovanje. Vodila ga je naprej podpredsednica gospa Lipoldova. Prvi je nastopil na to dr. Reisman; njegov celi govor je bil neprestano napadanje in blatenje dr. Ribariča. To je bilo nazadnje celo nekaterim samostojnim demokratom preveč in za obrambo dr. Ribariča sta vstala dr. Kukovec in g. ravnatelj Toman, ki sli naglašala, da poznata g. Ribariča kot poštenjaka in navdušenega in iskrenega Jugoslovana. Za dr. Reis-manoni sp se poskušali v blatenju starega odbora se drugi; posebno hud je bil profesor Brolih, ki je napadal stari odbor radi deputacije k škofu. Končno se je vršila volitev novega odbora. Dr. Žnuderl je kar prečital listo samih samostojnih demokratskih prvakov, ki so bili proti protestu nekaterih izvoljeni. Predsednik je ravnatelj Detela, podpredsednik pa znani Kejžar. Tako se je samostojnim demokratom posrečilo spraviti z nasiljem tudi to res jugoslovansko društvo v svoje roke in kako bo tu prospevalo, si je lahko misliti. Imenovati se bo moralo poslej Samostojno demokratska Matica v Mariboru.
Občni zbor Muzeskega društva. Ob pičli udeležbi se je vršil preteklo nedeljo dopoldne v mali kazinski dvorani občni zbor m arih irskega Muzejskega društva. Zborovanje je otvoril in vodil društveni predsednik prof. č. g. dr. Fran Kovačič. V svojem poročilu je povdarjal važno nalogo, katero izvršuje društvo v kulturnem pogledu za celo mariborsko oblast. Društvo vzdržuje mestni muzej, ki se je lepo razširil z združenjem s škofijskim muzejem, iako da so sedanji prostori postali že pretesni. Tajnik g. prof. dr. Heric je poročal o novih dragocenih pridobitvah muzeja, zlasti
kuhumo-bistoričnega m etnografskega oddelka. Muzej fe obiskalo v zadnjem letu 4128 oseb, nevštevši obiskov šot' in raznih korporacij. Blagajnik g. Leirer je poročal, da je • imelo društvo. 14.500 <hn. dohodkov, vštevši podporo mariborske mestne občine v znesku 2500 din. in državno podporo v znesku 2000 din. Društvo šteje 204 člane; letna članarina zanša samo 5 din. — Med našimi ljudmi riarda zelo malo zanimanje za tako važno kulturno institucijo, kakor je naše Muzejsko društvo; v tem oziru bi se Staven^ ci kaj lahko učili od Nemcev, ko je štelo njihevo Zgodovinsko društvo več tisoč požrtvovalnih članov. Potreba bo pričeti z živahno agitacijo, da se zanimanje za Muzejsko , društvo med našimi ljudmi zopet oživi.
Z nožem v srce. Predvčerajšnjim zvečer se je doigral v Vibanovi ulici za Maribor čuden samomor. Pri konjski mesariji Vogrinc je bil za pomočnika 261etni, oženjeni Fr. Polič. Bil je znan kot zelo jezljiv in v jezi nepremišljen člo- ' vek. Večkrat se je prepiral s svojo materjo ter ženo in je bil celo že obsojen od sodišča, ker je pretepal svojo mater Predvčerajšnjim zvečer se je sprl s svojo ženo. V hudi jezi je pograbil nož, rekel svoji ženi: »Sedaj pa le poglej, kaj bol« se vsedel na stolec v kuhinji in si pognal nož skozi srce. V srce zadet je še skočil po koncu, hušnil iz kuhinje v vežo, kjer se je zgrudil mrtev na tla. Polič zapušča mlado ženo in komaj 11 mesecev starega otrcka.
Jako priporočljiva je neka tukajšnja kavarna blizu kolodvora, kjer so dobili gosti steklenico z etiketo Renski rizling, v njej pa, ki jo je prinesel natakar na mizo že kar odprto, je bilo čislo navadno vino, za katero si je pa upal računati vseeno 35 dinarjev! Opozarjamo kavarna rja, da se malo zanima za delovanje njegovih uslužbencev, sicer pridemo z imenom na dan.
V petek, 3. aprila t. 1. zvečer ob pol osmih priredi Prosvetna zveza v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske banke II. prosvetni večer s sporedom: Srbija » • slikah, njeni kraji in zgodovina. Predaval bo g. prof. Ivan Prijatelj, katerega besede bo pojasnjevalo 40 lepih skioptičnih stik. Moški zbor bo zapel nekaj pesmi, orkester bo proizvajal lepe glasbene točke, častna udeležba pri I. prosvetnem večeru pretekli petek je poka- ■■ zala, kako pričakovane in dobrodošle so bile take prireditve; zato zdaj naprej ne bo nedostajalo tudi onih, ki. , doslej morda še niso vedeli za naše prosvetne večere, ki se bodo vršili še 3., 17., 24, in 30. aprila t. L, in sicer vedno z novim, zanimivem sporedom. Za kritje stroškov se ; pobira majhna vstopnina, in sicer za sedež po 3 in 2 dinarja, za dijake 5Q par, pa stojišča po 1 D. Vabimo vse .. prijatelje resnega prosvetnega dela brez razlike, da se teh prosvetnih večerov udeleže sami, kakor da poagi-tirajo za udeležbo tudi med prijatelji in znanci.
Javna zahvala. Odbor Katoliške omladine v Mari» , bora. si šleje v prijetno dolžnost, da se vsem javno zahvali, ki so na ta ali oni način pripomogli, da. se je slo-- • vesna blagoslovitev zastave obnesla nad vse pričako-vanje. Posebno še izrekamo Bog plačaj mil g. stolnem« dekanu in preč, g. Pavlu Živortniku. za njune krasne in navciuševalne govore. Vsa katoliška društva s 7. zastavami so po svojih zastopnikih in številnih članih poveličevali mladinsko manifestacijo, za kar se odbor iskreno zahvali. Istotako še odbor tudi javno zahvali vsem g. učiteljem,, ki so s toliko vestnostjo in vztrajnostjo dosegli tako lepe uspehe, kar smo imeli,ravno na praznik. -najlepšo priliko občudovati, čast vsem! Omladina pa junaško korakaj za krasno zastavo, katero so čč.,šolske sestre s toliko lepoto izgotovile kot jasen dokaz, da le pobožna srca so zmožna kaj posebnega ustvariti.. Hvala lepa! Odbor.
Svetoletna prireditev. Katoliška omladina priredi
5.	aprila, prvo nedeljo, ob pol. 7. uri zvečer svetoletno . slavnost po sledečem sporedu: papeževa Himna, preda-, vanje o B imu, pesem: Povsod Boga in dve dejanji iz žaloigre »Sv. Boštjan«. Vsi prijatelji društva, posebno rimski romarji, so vljudno vabljeni.
Železničarska stavbena zadruga. Na dobro obiskanem shodu v nedeljo so železničarji razpravljali “tudi o listano? , vitvi svoje stavbene zadruge, ker ravno mnogo železničarjev silno trpi vsled stanovanjske bede, G. Franjo Pirc je .. . temeljito in ysppdbudno predaval o stanovanjski zadrugah in nato se je izvolil pripravljalni odbor za zadrugo po - , vzoru predvojnih železničarskih stavbenih zadrug, ki so. _t.. zgradile tudi precejšen del Maribora. Pripravljalni, odbor j, pod predsedstvom strojevodje g. Fischerja bo vre pripravil za začetek stavbene akcije, katero bi pa morali v prvi vrsti podpirati železniški uradi. ,
Ljudski oder v Mariboru. Vstopnice za igro »S,v. Janez in ropar«, ki jo bo predstavljal Ljudski oder na cvetno nedeljo 5. aprila 1925 ob pol 5. uri popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru, se dobijo od danes naprej v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze, Aleksandrova cesta 6. Cene sedežem so po 10, 8 in 5 D, stojišče 2 D.
Društvo za zidanje nove župnijske cerkve Sv. Magdalene v Mariboru priredi dne 17. majnika ob 15. uri na vrtu podoficirske inženirske šole veliko majniško veselico. Ker je čisti dobiček namenjen gradbenemu fondu, se p. n. društva prijazno naprošajo, da ta dan ne prirejajo drugih veselic.
Učni zavod za prikrojevanje in praktično izdelovanje moških in damskih oblačil Ivan Bizjak iz Celja,, priredi povodom zaključka prvega tečaja v Mariboru razstavo krojev v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi; ulici 5, prao nadstropje v glasbeni sobi od 9. do 14. ure. v nedeljo, 5. aprila 1925. Ob 11. uri bode predavanje o zgodovini krojev. Razstavljeni bodo tudi razni sistemi krojev, na koji podlagi bodejo strokovnjaki lahko proučevali sistem navedenega učnega zavoda od drugih. Razstavljeni bodo tudi modeli raznih oblek od pred Kristusom pa do danes. Vstop je brezplačen ter splošnosti priporočljiv.

Učni zavod za prikrojevanje moških in damskih oblačit sprejema med časom razstave v nedeljo dne 5. aprila t. 1. nova vpisovanja za moško in damsko prikrojevanje oblačil v Mariboru za drugi tečaj.
Tečaj za kleklanje, ki ga priredi oddelek za pospeševanje domače obrti mariborskega slovenskega ženskega društva, se prične v petek, dne 3. aprila ob 17. uri v drž. ženskem učiteljišču, Zrinskega trg 1, II. nadstr. Tečaj se bo vršil vsak torek in petek od 17. do 19. ure.
Tečaj za šivanje. Poselska zveza priredi večmesečni tečaj za šivanje v prostorih prejšnje Cirilove knjigoveznice. Tečaj se prične prvo nedeljo meseca aprila ob uri popoldne. Pravico do tega tečaja imajo le članice Poselske zveze. Odbor.
Državna borza dela v Mariboru. Od 22. do 28. marca je bilo pri tej borzi dela 163 prostih mest prijavljenih l?b Oseb je iskalo službe, v 64 slučajih je borza posredovala uspešno in 7 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 28 . marca pa je bilo 1580 prostih mest prijavljenih, 2718 oseb je iskalo službe, v 739 slučajih je borza posredovala uspešno in 123 oseb je odpotovalo.
LISTEK.
Slike iz Balkana.
(Dalje.)
V	iskupš-Siini v.ik in ikriflc. Študirani .postanci tolmačijo Jakov« cefo stvar, drugi, njegove pameti in vrste, mu pa gH-jfr pijejo:
»Taaikio je,'Jakove, solfarle sivi! Tudi tedaj si bil z nami to''so lobanje poOtoJe!«
Toto dhrabljen in podprt, je Jakov še 'odfoonejši:
feTdko ne grem & sfopščinie, na vero božjo in GöSfKO-darjfevo zdravje! Zakaj mi ta odbor ni lepo povedal, takoj kotom prišel: Brate, ne gre po aaOdohu, vrni se, — tedaj bi še ibi! lepo in mirno vrnil, sedaj, bo sem že toliko dni tulca! pa ne grem. Kaj bi doma moje pleme reklo! Da sem zanič ••®a' skupščino in posleinoa. Bratje, niisem zaslužil Sr» rv.či; m te sramote!«
Vsled hudega prepira mora predsednik sejo zaključiti Stvar se pa javi Gospodarju. Gospodar pozfove na dvor Jakova, malo mu polaska bot junaku, 'daruje mu revolver šn pas — in Jekov se pomirjen odpravi domov.
Poročevalec verifikacijskega ©dfcera:
»Verifikacijski odbor «je ugotovil, da je mandat Mifo-sava Bojoviča za ftipsko kapetanijo zakonit in radi tega je Mitosav poslanec.«
»To ni IsiSnia šn ne kc tako«, se'oglasi iz n-elcega kota Antonije ŠtmdšČ, protikandidat Mifosava, ki je kljub manif-
ienw številu glasov prišel v skupščino.
'Poslandi se --spogledujejo,' bajti kapetanije- imajo po enega poslanca, tu sita pa sedaj dva,
Predsednik nspram Šu-ndiču:
'•»Narod, j« izvolil Mifosava, ki je dobil 'več glasov kot on je torej poslanec, ti'pa rvisS in tì ni bilo treba prib sem.«
■»Brake, pa mene je tudi narod izvolil, a ne ženske! Kaj zato, če ima Mitosav 12 glasov več!« ugovarja Antonije Šunkiič.
Dßuro Drecuv: »Ne dajte, ljudje, da se prepiramo, kdo je poslanec in kdo ni. Mislim, da je dčbro in pošteno, če ste’-ófea-, Mitosav in Antonije, pestano», Evo zakaj: Oba sta- dobra jiineka to Gospodarju nula«
"Mijja Vlahovič : »Dobro je to povedal Djuro, če bi pa iab'-* ne šlo, naj gre pa teibole: en mesec naj bo poislanec Mitosav, drugi mesec pa Antonije in tabo po vrsti. Mislim, da bo to po pravici 'in ,po (zakonu ter milo i Gospodarju 1 vladiki i vsakemu.«
Baškovič: »Tudi ta ni slaba. 'Jaz pa' pravim, naj se Mitosav in Antonije sama pog.di.a. pa. bo tudi nam prav, razpravljanja pia konec.«
PetTovič: »Jaz pa pravim, naj vlečeta srečko, kdor jas^so potegne, gre domov.«
V	skupščini prepir, galerija se vmešava, predsednik toključi sejo ter javi stvar Gospodarju. Tefkoj nato je Antonije pozvan na dvor, odkoder se odpravi domov, kakor poprej Jakov.
Volje in želje poslancev.
Predsednik zven« in da po imenu zvati poslance. Na poziv »Krsto Tokov«, je odziv daleč iz galerije:
»Evo me, tukaj!«
Moracki, hribovski poslat ver. Krsto Tokov je videl vež svojih rojakov na galeriji, pa mu je ugajalo, sedeti med njimi. Na poziv se je seveda oglasil, drugi poslanci so dvignili glave in predsednik mu je 'ostro zaklical:
»Gosijtodine Krsto, to ni vaše mesto, pridite doli!« »Bogami nočem, poslanec sem in sedim v tej hiši, kjer hočem«, odvrne Koste.
/M-ncgi poslanci mu pritrjujejo, nastane prepir in predsednik mera zaključiti sejo.
Poslanec Dragojevič vpraša ministai- policije: »Prosim gospoda ministra, če bi lahko šel za kale teden domov, pa da bom zopet poslanec, ko se vrnem.«
Minister Jovo Plamenac odgovarja, da to ni samo od njega odvisno, ampak od cele vlade.
»Nič ne veš, dete moje, pa govoriš, 'bet bi celo politiko na svetu posrkal«, se oglasi stari pop in poslanec Mi-tar Miličkovič, Iki ne razume, kako more minister tako omejevati poslančeve željo.
Minister krega popa in druge poslance, ki mu pritrjujejo, poslanci ministra in seja se mora — zopet zaključiti.
Poslance Djuro Drecen dvigne -roko, da bi nekaj rekel, a ker ga predsednik takoj ne opazi, mu zakliče:
»Predsednik, p;glej no sem, vrag te vzel! Nekaj hočem reči!«
Predsednik mu da besedo in Djuro reče:
»Na ministra financ bi imel eno vprašanje, a da ne bo zopet krega, grem k njemu na dom, da se po domače pogovoriva.«
'Poslanec Bcškovič ima vprašanje na ministra prosvete: »Prosim gospodina ministra, da mi pove, kateri koledar je boljši, ali- stoletni, ali- pa oni navadni, vprašal sem že učitelja, pa mi ni znal povedati.«
Poslanec Mijo Vlahovič vojnemu ministru:
»Evo, gospoda, par tednov se že tu sestajamo in precej časa se že smejejo tam gori (kaže rta galerijo), če govorim jaz, Krsto, Savo in še nekateri-. Gospod minister vojni ali pa oni od policije naj napravi, da se tam pod stropom ne bodo smejali. Dokler je Krsto tam gori sedel, se niso smejali.«
»Pa naj se Krsto zopet tja gori vse-d-e, to bo najboljše«, meni poslanec Djuro. Zopet prepiranje in seja se zopet — prekine.
»Vojna im mir.«
Poslanec Tomovič vpraša vojnega ministra:
»Prosim, gospoda vojnega ministra ali katerega drugega, naj mi pove, ali bo na spomlad vojska ali ne. Mislim, da je to treba vedeti, pa, da resnico rečem, tudi vo-lilci me o tem vprašujejo. — Brate, če bo, evo nas, tu smo, če pa ne bo, bomo pa čakali, kakor Bog da in sreča junaška,«	,
(Dalje prihod.)
Kompletno spalno pohištvo, novo, za 2450 D na prodaj. * Vrbanova ulica 26, mizarstvo.	136
Polenovke (Stockfisch) se -prodaja vsak. dan v trgovini Vid Murko, Meljska cesta 24. Maribor. 135 3—1
Oves sa seme sr dobi najceneje pri J isipa Rosenberg, Mari* bor, Slovenska ulica.	85 lO
Premog it svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodata Slovenska piemogokopna družba to.*, v Ljubljani, Wolfova ulica St l—I.	107
U-Srf !	1 VM I	1 I k/SŠ j b-Nf:
Pii naKUDU 2r praznike
dobi vsak, ki nakupi pr« meni srajce, kravate, klobuke, nogavice, rokavice za svoto D 450— m več, 1 škatijo toaletnega mila kot dar.
160 BALOH
Ma'ltor Gä'pa.ks u'. 15
KaEBUSHHSaS
Yel'ka zaloga
vs-b vrst čevljev ti strapaco, lov in pro- fl
menado.
la gojzarci
(hribovski čevlji)
la zbiti sandali
(popravilo kakor čevlji) Varstv. * tnamka
same Mariih, EoroSM
Lastne delavnice, najbolj še ročno drlo)
Podpisani bančni zavodi naznanjajo svojim komitentom, da bodo na inicijativo Narodne banke in na podlagi sklepa Društva bančnih zavodov v Ljubljani, počenši s 1. aprilom t. 1. obrestovali vloge na knjižice do preklica, in sicer:
vloge a vista maksimalno . . . .................7%
vloge proti enomesečni odpovedi.................8%
vloge proti dvomesečni odpovedi.................9%
vloge proti trimesečni odpovedi ...............16%
Gornji pogoji stopijo z navedenim rokom za vse komitente podpisanih denarnih zavodov v veljavo:
Anglo-Austrian Rank Limited, Branch Maribor.
Jadrausko-podunavska banka, podružnica Maribor.
Ljubljanska kreditna banka, podružnica Maribor in Ptuj.
Prva hrvatska štedionica, podružnica Maribor.
Slavenska banica d. d., podružnica Maribor.
Trgovska banka d. d., podružnica Maribor, Ptuj, Konjice, Slovenjgradec, ekspozitura Prevalje.
Zadružna gospodarska banka d d., podružnica Maribor.
Maribor, 31. inarca 1925.
138
TOVARNA ZA STOLE R. LmZER = MARBOR =
36 Cvetl ična ulica 36
Stoli za gostilne, vrte, tudi za prekupovanje. Poprave se oskrbijo.
i Ü

Kdor si hoče preskrbeti trpežen klobuk, naj ga kupi samo pri
Ivanu Bregar»,
Maribor, Gosposka ulica 16,
kjer se dobijo močni klobuki najboljših svetovnih tvrdk po nizkih cenah. — Edenkratni poskus zadostuje. — 124	Lastna delavnica za popravila.	5—t


E
Za Veliko noč
priporoča:
Prekajene gnjati (šunke)	. . .	i	kg	I)	35.—
Prekajena pleča................t	kg	«	30.—
Tr&pistovslri sir . .........1'	kg	«	28.—
Najfinejšo moko Nr. Ogg
Mandlje
Rosine
1st trcani med
Najfinejše bučno olje . . . . . t t I> 22.—	>
Najfinejše namizno olje ,,,.11« 26.—
— Ilazunlega vsako drago špecerijsko blago,—
IJKOm )LD
MARIBOR Koroška cesta 16 MARIBOR

m
mmmm
Širite „Našo Stražo4*!
vammgromra^^	PSigllStiäiaia
Zadružna gospodarska banka d. d
Podružnica v Maribora*
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo*
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — K a j višje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Poobla^cnl prodafalec »rečh «Iràavne r»*r. loterij«
r.i n i m r/, r,i j r.N ( r.v	r t j r,t ( rj* i r,’» j
kV ! Cu I k‘i i	» kM kV j	' k V	j
Tlak Tiskamo sv. Cirila ▼ Mariboru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Izdaja konzorcij »Naše Straže«.