HmIUmi
lWRflU. v SMttft, K. OkHta 1909.
XIII. leto.
„Slovenski Narod** velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravniitvn prejeman:
celo leto.......K 24—     celo leto K 22 —
pol leta četrt leta na mesec
12 — 6 — 2--
pol leta četrt leta na mesec
11 — 550 190
Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, (I. nadstropje na levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzcmšl nedelje ln praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 v'.n. Pri večjih lnsercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd.
to je administrativne stvari. '
1       Posamezna Številka "i** .. 10 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskam: telefon St. 85.
celo leto pol leta četrt leta na mesec
»Slovenski Narod« velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: m Nemčijo:
K 25 — . 13— «. 650 . 230
celo leto.......K 28-»
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto .......  K 30*-
Vprašanjem glede Inseratov na i se priloži za odgovor dopisnica aH znamka Upravništvo: Knaflova ulica St. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon Št. 85.
Otelrakciltt v deželnem
5boru.
V kranjskem deželnem parlamentu so klerikalci pokazali, da so politično popolnoma neizobraženi ljudje. Še pojma nimajo o nalogah večine. Kdor ima v parlamentu večino, ta vlada, a samo tepec* misli, da se v parlamentu tako vlada, kakor v kakem klerikalnem izobraževalnem društvu, kjer večina z noži in 6 cepci manjšino premaga in ven vrže. Vladati je umetnost. Ni dovolj, da večina uveljavi svojo voljo proti volji manjšine, zgoditi se mora to tudi vedno na postaven način in sicer v taki obliki, da se manjšina sploh ne more opravičeno upirati, tako, da bi javnost obsojala manjšino, če bi se ustavljala. Večina, ki ne more drugače izhajati, kakor s takimi zločinskimi postavolomstvi, kakor jih je storil Šuklje, taka večina je nezmožna, taka večina je duševno in politično inferijorna, ne glede na to, da je vsako postavolouistvo na sebi lo-povstvo.
S parlamentom je ravno tako, kakor s kakim kompliciranim strojem. Če je stroj dober, potem se ne more zgoditi nobena eksplozija, a če se vendar zgodi, je tega kriva nezmožnost ali pa zanikrnost mašini-, stova.
Tudi v našem deželnem zboru je samo neumnost in zagrizenost klerikalne večine lahkomiselno in frivolno izzvala obstrukcijo. Puhlo-glavei okrog »Slovenca« mislijo, da je samo razbijanje s činelami, tro-bentanje in metanje s štinkbornbami, obstrukeija, in če to neha, da je ob-strukcije konec. Reveži so naivni. Ti ljudje pač ne vedo, da obstoji obstrukeija iz cele vrste različnih taktičnih operacij, in da mora manjšina izbirati med njimi vedno tako, kakor zahteva momentan položaj, obstruk-cijska sredstva so tudi preprečenje sej. dolgi govori, predlaganje premem!) itd. Viharna seja minole sobo-le je bila le epizoda v tem obstrukeij-skem boju, ki ga je vodila napredna stranka, dosledno in konsekventno in tako, da je pokopala ravno to, na kar so klerikalci polagali največjo važnost.
Začela se je obstrukeija s tem, da je dr. Tavčar zatrjeval, da se morajo vse predloge 48 ur pred sejo natisnjene izročiti poslancem. To pred-
pisuje postava in zato so morali klerikalci kapitulirati. Že to je bil hud udarec   za kleriikalce;   s tem je dosegla napredna   stranka,   da celili enajst dni ni bilo seje dež. zbora. To je velikansk   uspeh.   S tem so klerikalci izgubili prvo bitko. Obstrukeija se je med tem nadaljevala v odsekih. Tam so na]»redni poslanci z občudovanja   vredno     spre t nosijo in eneržijo,   zgolj   s   stvarnimi argumenti podajali klerikalce, da je bilo kar veselje.   Da je bil čas krajši, so še klerikalce   imeli   malo za norca. Tako je bil čas,   ki   ga   je dež. zbor imel na razpolaganje v veliki meri izčrpan. Kaj bi bili klerikalci laliko vse zase storili,   te bi jim napredni poslanci ne bili z obstrukcijo pokvarili načrtov.  Brez števila predlogov so imeli klerikalci v žepih,   sebi in svojim   pristašem   bi bili nametali podpor kar bi se dalo. a vse je šlo po vodi,   vse   je napredna obstrukeija ubila. Še več! Tudi iz tistih načrtov, ki so bili klerikalcem najbolj pri srcu, in ki so jih le vsled Šukljetovega postavolomstva    spravili v zbornico, ne bo nič.   Lovski zakon je mrtvorojeno dete;   to sta spoznala   tudi Šu-steršič in Žitnik in bolestno vzdihovala: lovski zakon ne bo nikoli sank-eijoniran. Potem občinski red. Kako lepo so si klerikalci   stvar zamislili, da utrde   svoje   gospodstvo v deželi in dobe sveder, s katerim bi naprednjakom puščali in tudi iz tega ce bo nič,   ker nobena   vlada   ne bo tako brezvestna,   da bi tako stvar predložila v sankcijo.   Ravnotaki   ali še hujša usoda je zadela električno centralo.   Kako se je že veselil Pavšlar, da bo tudi   po odbitku   provizij še vedno   veliko   svoto   deželnega denarja pobasal in tudi to je šlo v nič. Kako so se klerikalci   pehali   za to centralo, naprednjaki so tudi to podrli.   To je uspeh spretnosti napred-njakov.   Tako je obstrukeija preprečila klerikalne namene, vse to, kar so najbolj žoleli, in ravno preprečenje nasnrotniških namenov je cilj in naloga   vsake   obstrukcije. Večjega uspeha sploh ni mogoče doseči. Napredni   poslanci so dali klerikalcem lekcijo, ki jo bodo pomnili.   Šla jim je do živega, in ko je prišel se z Dunaja   migljaj s polenom,   da ho dež. zbor takoj   razpuščen   in Šuliije odstavljen od dež. glavarstva, če ne nehajo klerikalna postavolomstvi, tedaj so  klerikalci   vsi   zbegani kar zlezli   pod klop in rjoveči   h v Šuk-Ije   je   postal v zadnjih   dneh tako
krotka ovca, da kar iz roke je. Krotak je zdaj Šuklje, kakor tenen paglavec, ker pač s! i da bo obstrukeija v dež. zboru ti ». ala dokler bo Šuklje dež. glavar. Napredni poslanci so klerikalce naučili v par tednih, da jim je zdaj že suh vrabec v--rokah Ijubši,   kakor pita u puran na strehi.
Obstrnkcijska vojna se je včeraj zaključila zopet z viharjem. Po veliki debati o deželni banki, ki je tudi že mrtva in pokopana, ker je v deželnem zboru storjeni sklep neveljaven, bo klerikalci spravili na razpravo preineiijeni dežeJnozborski poslovnik. S tem hinavskim predlogom so hoteli klerikalci oropati narodno-napredno manjšino vseh * parlamentarnih prav ie, vsega tega, kar je h •#*•<] m svetu priznano manjšini; s tem poslovnikom so si hoteli zagotoviti moč ,da bi manjšini onemogočili vsak odpor proti večini in jo napravili popolnoma brezpravno. Na t;iko nnsiistvo je bil mogoč samo en odgovor: hrupna obstrukeija, ki so jo napredni poslanci znamenito iz-Aedli.
Tako je v različnih oblikah izvrševana obstrukeija ugnala klerikalce v kozji rog in ne bo je konec, dokler bo Šuklje sedel na sedežu dež. glavarja. Ce hoče vlada za prihodnje 7- sedanje dr*ž. zbora zagotoviti predpogoj za mirno delovanje, naj skrbi, da izgine Šuklje. Kaj ga magari vzame k pur-'p'.rjem Naprednim poslancem pa bodi izrečena zahvala na njih žilavi,   energični in spretni taktiki.
FMflKO Ferrer ustreljen!
V sredo 13. oktobra je bil v trdnjavi Montjuich pri Barceloni ustreljen španski profesor, svobodomislec F raneisco F e r r e r.
Kdo je bil Ferrerl Ferrer je bil predsednik društva španskih raeio-n al ističu i h profesorjev. Že v rani mladosti ga je v dno duše pekla sramota njegove ponižane domovine in sklenil je žrtvovati vse svoje življenje za povzdigo ljudske izobrazbe in za osvoboditev svojega naroda iz-pol nuMiiške.ira jarma. Ko je svoje dni prerNval nekoč na svobodni univerzi v Parizu, seznanil se je z mlado in lepo, a obenem zelo bogato Francozinjo,*^i jo je vzel za ženo. In vso veliko doto, ki mu jo je prinesla žena v zakon, je Ferrer porabil doma na Špankem za ustanovitev svo-
bodnih šol, t. j. takih šol, ki so bile popolnoma neodvisne od cerkve. Takih šol je ustanovil na stotine in od leta do leta so procvitale bolj in bojj. V Barceloni si je bil ustanovil tudi knjigarno, kjer je zalagal poučne knjige za ljudstvo in za inteligenco. Španska vlada, ki je samo slepo orodje v rokah katoliške hierarhije, je seveda pisano gledala Ferrer je vo delovanje, menihi in škofje so ga črnili in obrekovali, toda do živega mu niso mogli, ker sme celo v črni in reakcijonarni Španiji vsakdo ustanavljati privatne šole, ako ima sredstva in sposobnost za to. Sovražili so ga fanatični klerikalci, kakor more sovražiti in črtiti samo besen klerikalec! Iskali so prilike in povoda, kako bi mu zavili vrat — in prilika se je bila našla!
Ko je bil pred leti neki anarhist naredil atentat na kralja Alfonza v Madridu, začeli so vsi katoliški listi kazati na Ferrerja, češ, da je on sam provzročil atentat na kralja. Infer-nalno hudobni farizeji so dosegli, da je bil Ferrer res aretiran in po nedolžnem zaprt. Vsi satani, kar jih lazi preoblečenih v razne kute jk> romantični španski zemlji, so vpili: »Križaj ga, križaj!« Državni pravd-nik je iskal dokazov in prič, da bi ga mogel izročiti rablju, pa zaman! Čez več mesecev so ga morali izpustiti iz ječe, kjer je pretrpel strahovite duševne in telesne muke.
Na svetovnem kongresu svobo-domislecev v Pragi 1. 1907, meseca septembra je bil navzoč tudi Fran-cisco Ferrer s svojo krasno ženo. Takrat sem ga videl tudi jaz. sedel zraven njega v prezidiju tudi jaz in za slovo je stisnil roko tudi meni. Bil je eleganten, srednjevelik mož z inteligentnim obličjem in s precejšnjo plešo na glavi. Po vsem svojem značaju južan romanske rase od glave do nog. Kjer sta se pokazala v Pragi, sta vzbujala pozornost, on s svojim živahnim temperamentom in kava-lirsko zunanjostjo, njegova žena pa s svojo lepoto in s svojim chicom.
Ko je prišla na dnevni red točka: šolstvo, govoril je tudi Ferrer v veliki dvorani na Žofinu. Rekel je med drugim: »Cerkev zahteva svobodo le za sebe. Tam, kjer ima vlado v svojih rokab, hoče biti svobodna, drugim pa svobode ne dovoljuje. Zaupati svoje otroke duhovnikom, to je toliko, kakor ubijati jim inteligenco. Duhovnikom    zaupati    vzgoje vanje
mladine, pomeni okužiti ves razumov razvoj . . .« Potem pravi, da ni za to, da bi imela država monopol s šolami, kajti na ta način bi bil pouk odvisen od raznih sprememb y vladni politiki. Strankarstvo bi dobilo vpliv na šolstvo; to'pa bo šolstvu samo škodilo. Šola mora biti svobodna in neodvisna od politike, zlasti pa mora biti svobodna od klerusa in cerkve . . . »Mladini treba povedati vso čisto resnico. Posebej je treba razlagati ji (mladini) zgodovino religij. Treba je govoriti o zgodovini vojsk, da vcepimo mladeži gnus do krvavih vojsk. V šolah moramo učiti, da smo si vsi ljudje bratje med seboj in da se moramo ljubiti, da moramo vzajemno delati in si z delavnostjo zasigurati čim največjo srečo — Sebi in bližnjim . . .«
Take plemenite nazore o zada* čah modernega šolstva je razvijal Ferrer v Pragi in nam pravil, da takšen duh vlada tudi v njegovih šo-lah na Španskem. Govoril je v francoskem jeziku, in ko je končal, ploskalo mu je najmanj 3000 poslušalcev.
Mož s takimi pedagogiškimi nazori pač ni anarhist, ki bi hotel šiloma preobrniti družabni »red«, pra* vilneje rečeno nered.
Revojucjjonar pa je bil Ferrer, revolueijonar v višjem pomenu! Re-volucijonar je bil tudi Jezus napram farizejskemu židovstvu, revolueijonar ji so bili vsi veliki možje, ki pomenijo novo smer v razvoju človeške kulture. Revolueijonar je bil Kopernik, ki je podrl Ptolomejev geocen-trični sistem, revolueijonar je bil Luther, revolueijonar je Kolumb, Gutenberg; revolueijonar je Darvvin in ž njim vred je revolucijonarska vsa moderna naravoslovska znanost!
Ferrer je dobro vedel, da so vse kulturne pridobitve produkt neprestane evolucije, zato ni posegal za revolver in za bombe, da bi pospešil delo prosvete med svojimi rojaki, njegovo edino orožje v borbi proti reakcijonarni m tendencam španskih klerikalnih vlad je bila šola, ki si jo je sam vzdržaval s svojim velikim premoženjem!
Toda že to je bila njegova tragična krivda, da je deloval proti španski hierarhiji, da se ji ni pokoraval, da svoje mladine ni gonil h pompoznim procesijam in ne v arene h krvavim bikoborbam! V šolo in h
LISTEK.
Otok MešM...
(Pripoveduje Kranjica.)
Po večletnem bivanju v tujini se mi je zopet enkrat nudila prilika preživeti par tednov v ljubi svoji slovenski domovini.
Hitro me je vlak popeljal po Solnograškem in Koroškem. Nikjer se nisem ustavila, žal mi je bilo vsacega trenutka, ki bi ga izgubila.
Namenila sem se obiskat Bled, ostati tam par dni in potem šele se peljati domov proti beli Ljubljani.
V Beljaku sem se slučajno sešla s svojim bratrancem, prišedši ravno z Dunaja, kjer je študiral mnogo let, trpel pomanjkanje in glad. Sedaj, ko je dovršil študije, je pozabil na vse bridkosti; bodočnost je videl v najsvetlejši luči. Saj mu je bila su-plentura že napol obljubljena! Samo da bo doma, da bo slišal domače glasove, podučeval slovensko deco! Pet let že ni bil doma, podučeval je otroke nemške družine na Dunaju, kar si je prislužil, je bilo komaj za prežitek in za knjige, denarja za potovanje domov si ni mogel prihraniti.
Vse to mi je pravil med tem ko fiva čakala gorenjskega vlaka.
Na Bled sva se pripeljala precej zgodaj zjutraj.
O Bled, ti biser Kranjske dežele! S solznimi očmi sva te pozdravila, ko sva te ugledala. Krasno jutro je bilo, jezero se je ravno prebudilo iz spanja, kot lahka tančica je ležala še megla nad njim . . .
Počasi sva šla po stezi od kolodvora proti jezeru. Čudna svečanost mi je legla na srce, tako nekam kot takrat, ko sem bila še manjhno dekletce in sem hodila z materjo k zor-nicam. Kot bi stopala v svetišče ...
»Fahr mer?« Stresnila sem se. Ali sanjam? Ne, tu pred mano leži jezero v vsi svoji krasoti, ob jezeru pa stoje veslači, gorenjski fantje, in vabijo ljudi, da jih popeljejo po jezeru: »Fahr mer?«
Molče sva šla naprej po poti ob jezeru, vsak zatopljen v svoje misli. Spominjala sem se svojega zadnjega izleta na Bled. Takrat me je priprost kmečki fant vprašal? »Gospa, al' naj jih prepeljem k cerkvi?«, in ko sva se pobotala za plačilo, je od veza l svoj čoln in me je peljal lepo počasi proti otoku, vmes mi je pa pripovedo val, koliko romarjev je že pre peljal tisto leto k cerkvi, pravil mi je tudi ves ogorčen o ljudeh, ki napol nagi letajo okoli jez ra in še več drugih zanimivosti ...
In danes? Le klanjaj se tujcu, slovenski kmet, čisto do tal se pri-pogni, da ti bo lož je stopil na tilnik in te zdrobil!
K obedu sva šla v staro, nekdaj dobro slovensko gostilno.
»Guteu Tag! Kuss d' Hand«, na j i
je pozdravila natakarica z rumenimi lasmi, zvitimi v modno frizuro.
»Prinesite piva in jedilni list!«, ji je naročil bratranec.
»Takoj,« se je odrezala in od-frčala. A Slovenci so menda na domačih tleh zadnji. Čakala sva dobre tričetrt ure predno je nama na večkratni opomin prinesla pivo in jedilni lisi. Vzamem ga v roke, a glej, tiskovina je bila še dvojezična, a ni se jim vredno zdelo napisati jedil tudi za Slovence.
»Na Bleda pa ne bom iz nemškega jedilnega lista jedla,« sem rekla, prosila bratranca, da naj plača pivo, in odšla sva s praznim želodcem iskat slovenske gostilne.
Mimogrede sva Čula, ko je ravno natakarica pripovedovala nekim gostom, seveda nemško, da midva zato greva, ker nimajo slovenskega jedilnega lista. »Ravno čas imam pisati za nje slovenski list«, je z zani-čljivim nasmehom pripomnila.
Hodila sva okrog celo uro, a samo slovenskega napisa nisva našla. Prišla sva do gostilne, kjer je bil slovenski napis pred nemškim. Po kratkem pomisleku sva stopila na verando, pozdravila glasno, slovensko, tako da je naji tistih par tujcev, ki so še sedeli pri mizah, kar začudeno gledalo, in zahtevala jedilni list. Čez nekaj časa ga prinese natakarica in sicer pisanega v blaženi nemščini. »Ali nimate slovenskega jedilnega listal« jo vprašava. »O, ja,« odgovori in odide.
Potrpežljivo sva čakala dobre pol ure. Medtem je natakarica stregla ljubeznjivo svojim uemškim in laškim gostom, a za naji se niti zmenila ni. Končno nama je bilo to čakanje le odveč, vstala sva in odšla.
Zunaj na cesti sva se spogledala in brala glad in pa trdno odločnost drug drugemu z obraza.
»Čakaj, prvega stražnika ali pa kako drugo uradno osebo, ki jo srečava, vprašam po slovenski gostilni,« sem tolažila bratranca, ker se mi je zdelo, da je on še bolj lačen, kakor jaz.
Naproti nama prideta dva možaka, eden s poštno čepico na glavi. K njima pristopiva in jih prosiva, naj nama povesta, kje bi bila na Bledu kaka slovenska gostilna.
Poštni uslužbenec nama odgovori: »Ja ta bo pa teška, menda bo pa pri»X-u« ali kaj«,in ko mu midva to zanikava, se nasmehne, potem nama pa po kratkem premišljevanju imenuje gostilno v vasi blizu cerkve, kot bržkone slovensko.
Bilo je že dve ura in do cerkve dobre četrt ure. Hitro sva stopala in kmalu sva sedela v majhni, a prijazni gostilniški sobi pri Ž.....Kosila
seveda niso več imeli, a prijazna gospodinja nama je hitro spekla košček mesa, tako da sva se malo po-krepčala. Žemlje sva pa menda vse snedla, kolikor jih je od kosila ostalo. —
Popoldne sva bila namenjena na grad in pa na otok.
Kako sem se veselila na to pot! Pogled po jezeru, po naši mili lepi domovini bo izbrisal vse žalostne utise zadnjih ur!
Med ptotjo do pod hriba sem pripovedovala bratrancu vesel dogodek, katerega sem doživela gori na gradu pred več leti, ko sem bila zadnjič tu. Smejaje sva stopala po stezici navzgor, a že pri prvih korakih nama zaostane beseda. Ali je mogoče? Tu pred nama stoji deska in na njej je zapisano: »Das Betreten die-ses Weges ist verboten.«
»Idiva nazaj!« mogoče sva zašla na napačno pot,« sem rekla bratrancu, a ženska, ki je ob potu prodajala sadje, nama je pojasnila, da je to pač bila preje pot na grad, zdaj pa da je prepovedano hoditi gori.
Ko sem pogledala bratranca, videla sem solzo v njegovih očeh in tudi meni se je glas tresel, ko sem ga prosila, naj najame čoln, da se popeljeva proč od brega, proč od ljudi . . .
Pri cerkvici je pač bilo vse po starem, tiho in mirno. Tudi zvonit sva šla, seveda, po stari šegi. A nisva prosila zase dobrot z neba. Ena sama želja je vzkipela iz najinih src:
»Odpri oči najinim rojakom, da vidijo prepad, nad katerim stopajo!«
Namenjena sem bila ostati na Bledu par dni, minilo me je vse veselje. Že istega dne sva se peljala z večernim vlakom proti Ljubljani domov«
knjigam je .vabit mlade svoje rojake phojega spola — in tega mu menihi in škofi niso mogli odpustiti!
Nesrečna Španija je proti koncu 19. stoletja izgubila vse svoje velike kolonije. In kdo je zakrivil to katastrofo! Nikdo drugi, ko ničvredne klerikalne vlade! Bogatašu, ki je po svoji neumnosti prišel na boben, ostane včasi samo še prejšnja baha-rija, čeprav ima raztrgane hlače in čeprav mu palec gleda iz škornja. Ko se je Španija z donkišotsko ošab-nostjo na šepavi Rozinanti zakadila poleti na afričanske Kabvle in bila .večkrat poražena, zavrelo je v španskem ljudstvu, ker ni moglo razumeti, pokaj bi pošiljalo svoje sinove ,v Afriko, da bi jih tam masakri ral i divjaki! Nastal je punt v Barceloni in bornirana vlada je iskala krivcev! »Kdo drugi je kriv, nego profesor Ferrer!« so rekli menihi in škofi.
V svojem pismu, ki ga je pisal Ferrer poleti nekemu prijatelju, dokazuje, da ni bil v nobeni dejanski zve^i z barcelonskimi nemiri. Izza zadnjega procesa povodom atentata na kralja Alfonza, je bil Ferrer pod strogim policijskim nadzorstvom, čeprav se je izkazalo, da je bil čisto nedolžen. Detektivi so ga spremljali povsod in, če bi bil tudi hotel, on ne bi bil mogel uprizoriti nobenega punta. Za časa velikega štrajka ga niti v Barceloni ni bilo. Ko je zvedel na svojem posestvu pri Barceloni, da ga državni pravdnik smatra za glavnega podpihovatelja nemirov, razrušitev in požigov samostanov, šel je ogorčen sam k sodišču, da bi zahteval pojasnila — a na poti je bil aretiran. Človek, ki nima čiste vesti, ne pojde sam v past. iz katere ni več rešitve! Tak bedak Ferrer ni bil. Bil je pošten idealist, ki je mislil, da se mu itak ne more nič zgoditi, ker ni ničesar zakrivil- Motil se je! Menihi in škofi niso zaman obrekovali Ferrerja. In kar reče na Španskem naj-zabitejši menih ali škof, to je sveta resnica, čeprav je izmišljotina ali grda laž.
Ferrer je prišel v ječo, kjer so ga hotele požreti podgane. »Sodilo« ga je vojaško sodišče. Njegov advokat je bil neki stotnik, ki ni mogel najti na Ferrerju nobene dokazane krivde. Čeprav od vojaškega sodišče, ne moremo ravno pričakovati objektivnosti, vendar sodniki niso bili edini a- obsodbi. Jeden med njimi se je odločno uprl obsodbi. Advokat je kot oficir prišel v disciplinarno preiskavo, ker ga je pregoreče zagovarjal in se s tem zameril španskemu klerusu. Smrtno obsodbo je izreklo nad nedolžnim Ferrer jem šele madridsko najvišje sodišče.ProšnjaFer-rerjeve hčere za pomilostitev očeta ni bila uslišana, ker se kralj ni upal zameriti klerusu, in Ferrer je padel 13. oktobra ob 9. uri dopoldne kot navaden zločinec, zadet od vojaških krogelj.
Razume se samo ob sebi, da je vlada pozaprla vse Ferrerjeve svobodne Šol<».
Zgodovina uči, da so bile povsod in vsekdar tiranske vlade tudi bornirane. Večje neumnosti španska vlada ni mogla napraviti, kakor da je naredila pedagoga Ferrerja za mučenika. Že sedaj je bila napredna stranka na Španskem precej močna, čeprav brez vpliva na vlado, odslej pa se porodi iz krvi njenega slavnega mučenika nebroj svobodomislecev in, bojimo se, da bo med njimi tudi takih ekstremnih elementov, ki bodo hoteli maščevati svojega duševnega, na barbarski način umorjenega očeta Ferrerja. Doslej je bil Ferrer znan le bolj na Španskem in med
romanskimi narodi«   odslej ]e znan
po vsem svetu t Protesti proti obsodbi in sedaj demonstracije po vsej Evropi pričajo na glas, kakšno grozodejstvo in obenem kakšno glupost je naredila klerikalna španska vlada, ker je dala ustreliti nekrivega Ferrerja. Junaka se je kazal v zadnjih trenutkih pred smrtjo, ko je ponosno odklonil versko tolažbo od tiste strani, ki ga je preganjala vse življenje. Junak je bil na morišču, ko je brez strahu stal pred na merjenim i nanj puškami.
Ferrer je v resnici mučenik svobodne misli, heroj, ki je padel v borbi za duševno svobodo in prosveto svojega naroda. Veliki rodoljub Ferrer je sedaj nesmrten ne samo na Španskem, nego po vsem civiliziranem svetu. Mi še doživimo, ko se bodo dvigali njemu na čast in njemu v spomin spomeniki, vsaj po vsem romanskem svetu. Ime »Ferrer« bo strašilo poslej vse reakeijonarne španske vlade. Ferrer je vo ime je poslej sveto vsem resnično naprednim ljudem brez razlike narodnosti. Slava mučeniku Ferrerju!
Libre pcnseur.
ftesiomjko hlerlKoistifo.
Za dan 17. t. m. so klerikalci sklicali v Ljubljano shod, na katerem bodo zopet enkrat menjali kožo. Zborovali bodo v Ljubljani v varstvu žandarskih bajonetov in policijskih sabelj, in dobro je, da je zaveznik klerikalcev baron Schvvarz preskrbel tako varstvo, kajti napredna Ljubijana nima za nepovabljene usiljive gor.te prav nobenih simpatij. Nečuveni dogodki v deželnem zboru so novic razpihali plamen sovraštva proti klerikalcem in da ta plamen ne bo več ugasnil, zato jamčijo zločini, ki so jih klerikalci storili od 120. septembra 1. 1.
Na shodu dne 17. t. m. se bedo klerikalci vseh slovenskih dežela organizirali kot enotna stranka. To je pač pri klerikalcih zgol formalnost, kajti klerikalci so že danes tako enotna stranka, kakor pač morejo biti spričo dejstva, da stoje pod poveljstvom različnih Škofov. Temelj vse klerikalne stranke je cerkvena organizacija, jedro te stranke so duhovniki, volilci so le vjete žrtve, kakor ovce so, ki so jih volkovi ugrabili.
Svoj načrt, organizirati se kot vseslovenska stranka, so klerikalci po opičje posneli po načrtu napredni!) strank. Narodne stranke v različnih slovenskih kronovinah nimajo naravne organizacije, kakor klerikalci, ki se opirajo na katoliško cerkev. Zaradi tega si morajo šele ustvariti skupno organizacijo in upamo, da bo veliki shod meseca decembra postavil vsem naprednim strankam v vseli slovenskih deželah mogočen temelj, na čigar podlagi bo mogoče enotnosmotreno delovanje vseh naprednih elementov od Celovca pa do Pulja.
Ko bi si bili klerikalci za svoje zborovanje izbrali kraj, kjer je prebivalstvo njih mišljenja in kjer torej gospoduje klerika]izem, bi se za ta shod prav nič ne menili. Klerikalci so se že tolikrat golili, da nas pač ne more zanimati, če to še enkrat store, zlasti ker je itak vse eno, kako se imenujejo in kako se organizirajo, ker itak niso nič drugega, kakor janičarji svojih škofov. Izzivanje pa je in demonstracija, da hočejo ti ljudje zborovati v napredni Ljubljani, ki jih ne mara.
Na ta klerikalni, stJrofco strankarski, demonstracijski shod so klerikalci povabili tudi rana slovanske politika, in čuje se, da se hoče med drugimi tega shoda udeležiti tudi vodja poljske ljudske stranke posl. Stapinski.
Znano nam je, kako slovenski klerikalci sistematično varajo poljski narod o slovenskih razmerah in kako sistematično skrbi zlasti klerikalni »Swiat slowianski«, da Poljaki ne dobe jasnih pojmov o slovenskih razmerah. Umevno in oprostijivo je torej, da posl. Stapinski ne pozna naših razmer in ne ve, da pomeni njegova udeležba na klerikalnem strankarskem shodu demonstracijo proti slovenski napredni stranki in proti vsem ljudskim, demokratičnim in narodnim elementom na Slovenskem.
Pred državnim zborom.
Za dan 20. t. m. je zopet sklican državni zbor na redno delo. Več mesecev je bil ljudski parlament zaključen. Vlada je *bila prisiljena, ga poslati domov, kor je brezvestna obstrukeija onemogočila vsako delo. Ta obstrukeija je provzročila narodom in celi državi materijelno in politično škodo. Ne le, da je bilo ljudstvo ves čas, kar so trajale neprostovoljne parlamentarne počitnice, brez zasiopstva, da ni moglo dati izraza svojim željam, potrebam in pritožbam na edinem mestu, kjer se ljudski glas čuje, tudi pozitivno škodo je obstrukeija storila vsem narodom in vsem slojem. Pomisliti je samo treba na trgovinske pogodbe, ki jih državni zbor vsled obstrukcije ni mogel skleniti. Posledica tega je bila, da je vsa industrija in trgovina imela veliko škodo, da je na tisoče delavcev ostalo brez zaslužka in da je draginja vseh živil postala neznosna.
še večjo škodo je imela država sama. Vsled obstrukcije ni mogla država skleniti trgovinskih pogodb, ni mogla izpolniti svojih obljub in obveznosti. To je njen ugled oškodovalo, kajti slabo sodijo ljudje o državi, ki še takih mednarodnih obveznosti ne more izpolniti.
Tisti, ki so se najbolj zavzemali za aneksijo Bosne in Hercegovine in ki so najbolj delali na vojno proti Srbiji in Črni gori, so čez nekaj mesecev popolnoma pozabili, da jim je to stališče naložilo tudi dolžnosti. Prej so silili državo v nevarna pod-vzetja, ki so seveda veljala mnogo denarja, potem pa so se uprli iz umazanih nagibov pokritja teh stroškov.
Vsi vemo, da je država, torej skupnost vseh narodov, v največjih denarnih stiskah. Posledice teh stisk trpe vsi narodi. Dokler se državi ne odpro viri novih dohodkov, dotlej mora na vseh koncih in krajih steci it i in ne more izdajati denarja niti za najpotrebnejše ljudske zadeve. Razen obstrukcijonistov so bile vse si ranke za to. da je treba državo soraviti iz sedanjih finančnih stisk in obenem tudi pomagati deželam, ki so strahovito zadolžene in katerih dohodki niti oddaleč ne zadostujejo za pokritje najpotrebnejših stroškov.
Obsojali smo obstrukeijo, ki so jo uganjali klerikalci v poletnem zasedanju drž. zbora. Obstrukeija je skrajno sredstvo, ki se ga sme poslužiti kaka stranka, kadar se jej s postavolomstvom krše njene pravice. Obstrukeija v deželnem zboru kranjskem je bila opravičena in utemeljena, kajti brezvestna večina je z deželnim glavarjem vred hotela napredno stranko   oropati njenih pra-
vic, je teptala vse postave in preme-nila deželni zbor v jamo političnih razbojnikov. V državnem zboru pa niso bile nikomur prikrajšane njegove pravice, nobeno postavolomstvo se nI zgodilo In lato je bila obstrukeija frivolna igm in prav nič drugega.
Tik predno se snide državni zbor, je nastala v ministrstvu kriza. Vzrok tej krizi so nemške stranke, ki so nastavile vladi nož na vrat, zahtevajoč, da mora nemudoma predložiti v sankcijo zakone, sklenjene v deželnih zborih Nižje in Gornje Avstrije, Predarlske in Solnograške. Ti zakoni so poteptanje narodne ravnopravnosti in zato sta češka ministra Začek in Braf zagrozila z demisijo in skoraj je gotovo, da pride do odstopa celega ministrstva.
Nihče ne more reči, kako se reši ta kriza in kako se razvijejo razmere. Vse pa kaže, da pride na krmilo ministrstvo, ki bo za Slovane še slabše, kakor je bilo sedanje. Že se napoveduje za slučaj, da parlament ne bo zboroval, radikalno postopanje. Vlada že poroča, da bo poslala parlament kratkomalo domu in da bo vladala brez parlamenta bodisi s ^14ali celo brez njega, torej čisto absolutistično. Nemcem in Poljakom se pri tem ne bo slabo godilo, to vemo, kako pa bo i drugimi Slovani, si lahko mislimo. Bližajo se slabi in teški časi, ki jih ni zakrivil nihče drugi, kakor umazano koristolovstvo brezvestnih slovenskih klerikalcev.
Objoien župnlli.
Iz Mirne na Dolenjskem.
Naš gospod župnik Kocijančič je zdaj hudo tepen mož. Vzela mu je kresija v Novem mestu kuharico in hlapca. Mejnike sta ta dva prestavljala in so rekli v kresiji, da je to bir la goljufija. Šest tednov ne bo imel kuharice naš gospod! Šest tednov je dolg čas! — Revček! — Komaj se je naš župnik malo utolažil zaradi odhoda kuharice, dobil je vest, da je neko pravdo zgubil, ki ga bo precej de- . narja stala. Ta je pa tako prišla na svet: Ivan Bule, posestnik in mesar na Mirni se je jako zameril našemu gospodu župniku. Prišel je z ženo,ba-bico in nekim otrokom h krstu. Šel je v pisarno gosp. župnika in mu povedal, da je prišel h krstu. Župnik pa ga je pogledal in mu rekel: »Vi ste preumazani za sv. zakramente.« Bule se obrne in odide skozi neka vrata, da ga žena in babica niste videle odhajati. Čez kake */« ure pokliče župnik Bulčevo soprogo in babico in jima pove: »Bulca sem spodil, ker je pre-umazan za sv. zakramente.« V bližini stoječa farovška kuharica in dve dekli so se smejale, ploskale in pritrjevale župniku, da je prav storil. Bulčeva soproga vpraša: »potem sem tudi jaz umazana?« Župnik odgovori: »tudi ste.« Bulčevka in babica sta z otrokom nato odšle iz fa-rovža; spremljal jih je glasen krohot farovških žensk. Bule je nato te-legrafiral knezoškofijskemu ordinarijatu: »Župnik Kocijančič noče otroka krstiti, ker sem baje jaz boter umazano oblečen, kar ni res; kaj storiti?« — Odgovora ni dobil! Otroka je dal Bule potem v Trebnjem krstiti. Je nekaj denarja potem več stalo. — Stvar je potem mirovala nekaj časa, ko dobi Bule vabilo k sodišču in obtožbo župnika Kocijančiča pod zastopstvom dr. Pegana v Ljubljani zaradi žaljenja časti. Župnik je tožil zaradi besed v telegramu, češ, da ga je dolžil Bule, da ni storil svoje uradne dolžnosti. Nato je izročil Bule po svojem advokatu dr. Slancu ob-
ZlUGSOjIlIV MMM.
Gospod Zmagoslav Martinček je zvest in zanesljiv rodoljub, a po modi iz 1. 1882. Novi čas mu ne ugaja in kadar govori o novih razmerah, tedaj je njegovo pripovedovanje prepleteno z globokimi vzdihi in pikrimi izrazi nezadovoljnosti.
Gospod Zmagoslav Martinček je Uradnik, eden tisti h, ki je že doslužil, pa se ne more ločiti od svoje pisalne mize, ker je prepričan, da bi umrl samega dolgočasja pred vremensko hišico v Zvezdi, ki je postavljena itak samo za to, da kaže p. n. gospodom penzjjonistom, kdaj jih bo začelo trgati.
V soboto je bil gospod Zmagoslav Martinček žalosten. Molče je sedel v 6vojem kotu, žulil tisto grozno smod-ko, ki jo imenujejo »Beamtenzi-garre« in ki jo kade menda samo še prodajalci premoga in postreščki in čital iirične pesmi v zadnjih številkah naših leposlovnih listov. Da mu te pesmi niso ugajale, je bilo očivid-no. Končno je gospod Zmagoslav Martinček nevoljno vrgel te liste na stran, zagnal smodko pod mizo in s slovesno gesto razodel okrog mize zbranim prijateljem in znancem, da z današnjim dnem neha citati lirične pesmi.
»Prišel sem do prepričanja, da pišejo naši pesniki svoje poezije s pisalnim strojem.  Dokler so nama-
kali peresa v svojo srčno kri, so stvarjali poezijo, zdaj pa pišejo s pisalnim strojem in so temu primerni tudi njih proizvodi. Lahko rečete tudi izdelki.«
Vsa družba je udarila v smeh. Naši poetje pa naj bi imeli pisalne stroje) Prvi dan nove mestne zastavljalnice bi jih že na vse zgodaj prinesli v »uradno poslovanje«!
Toda gospod Zmagoslav Martinček se ni dal prepričati« Kar ni bilo po okusu iz L 1882. mu sploh ni ugajalo, izmed vseh novih iznajdb pa je najbolj sovražil pisalni stroj.
F radnik, ki je štirideset let pisal s peresom in prejel celo vrsto pohvalnih dekretov za svojo umetniško dovršeno kaligraiijo, ne more biti prijatelj pisalnega stroja. Pravičnost zahteva, da se njegovo stališče vsaj respektira.
Tudi vsakdanja družba, ki se je zbirala okrog gospoda Zmagoslava Martinčka je to u videvala in se je navadno po tem ravnala. Toda ko je v soboto celo naših liričnih pesnikov umotvore v nič deval, trdeč, da niso pisani s peresom, namočenim v srčni krvi, nego s pisalnim strojem, tedaj so si šteli v rodoljubno dolžnost, vstati na obrambo naših pesnikov, kar so toliko laglje storili, ker nobeden ni čital teh poezij.
Kakor je bil gospod Zmagoslav Martinček sicer dobra duša, kadar se je šlo za tipkarice in pisalne stroje, tedaj je vselej vzkipel in ali jezno ali
z jokavo melanholijo, kakor so pač nanesle razmere, zagovarjal svoje stališče.
V soboto j»* gospod Zmagoslav Martinček ukrotil svojo jezo in je govoril nekako pikro - melanholično.
Pisalni stroj — tak - tak - tak-tak — lepo vas prosim, kam naj to pripelje človeštvo. Pisalni stroj mora uničiti vse individuvalitete. Vsi ljudje bodo postali sami pisalni stroji. Časih se je reklo »zapiši dve vrsti in spravim te mrvešala«; s pisalnim strojem lahko spišeš cele knjige, in živ krst ti ne pride do živega. Ali si morete misliti Petrarko ali Prešerna, da bi pisal s pisalnim strojem svoje sonete? Jaz ne, absolutno ne! Saj nič ne rečem, če bi se rabil pisalni stroj za kake razglase o pasjem k on t u macu in o kugi na gobcih in parkljih ali neodpustno je, da se pišejo na stroj važni akti in celo umotvori.«
»Ah, kaj to,« se je porogljivo oglasil mlad gospod, o katerem ni nihče vedel, kako službo ima vsled česar so vsi rekli, da je ali kak poso-jilnični pod ravnatelj ali pa z delom preobloženi uradnik kakega računskega departementa.
»Ah, kaj to«, je rekel ta mladi Fič-firič, »jaz dobivam celo ljubezenska pisma, ki so pisana na pisalni stroj.«
Za trenotek je nastala v sobi ti-hota. Gospod Zmagoslav Martinček je počasi dvignil pogled in ga strme čez očala uprl na govornika. Zajel je sapo in potem bolestno zavzdihnil.
»Ljubezenska pisma — na pisalni stroj« je zaječal gospod Zmagoslav Martinček. »To ni mogoče.«
»O pač! Moderno dekle sploh ne piše ljubezenskih pisem drugače kakor na pisalni stroj. Taka pisma te vsaj ne morejo kompromitirati.
Mladi Fičfirič je segel v žep in položil pred gospoda Zmagoslava Martinčka celo kopico s pisalnim strojem pisanih pisem. Med tem, ko jih je Zmagoslav študiral kakor kako poročilo na ministrstvo, je pa mladi mož prerokoval ostali družbi prihodnjost pisalnega stroja.
»Pride čas, ko sploh ne bo nihče več pisal s peresom nego vsi le s pisalnim strojem. Otroci ne bodo več nosili tablic in gobic v šole nego imeli pisalne stroje. Ravno te dni sem čital, da so v Novem Jorku v raznih hotelih, kavarnah ter na poštnih uradih instalirali avtomate. Če vržeš gotovi denar v avtomat in potegneš za gumb, stopi iz omarice pisalni stroj. Ni dvoma, da bo ta iznajdba preplula kmalu ocean. Verujte mi, pisalni stroj bo vse premagal.«
In poredno je še dostavil: Pisarniški uradniki bodo izginili in nadomestilo jih bodo tipkarice.«
• Gospod Zmagoslav Martinček ni poslušal tega prorokovanja. Zatopljen je bil v čitanje s pisalnim strojem pisanih ljubezenskih trisem. Ko je končal, je ta pisma molče vrnil lastniku.
tožbo zaradi žaljenja časti proti župniku zaradi besed, ki jih je govoril proti ženicam, — da je Bulca spodil, ker je preumazan za sv. zakramente. — Dolga obravnava je sledila na te dve tožbi. Bule je dokazal, da je bil snažno oblečen, da se je še, predno je šel h cerkvi, umil roke. Mežnar-ja je dal župnik popoldne v Trebnje pripeljati in ta je moral seveda nastopiti kot priča o tem, da je župnik rekel Bulčevi ženi, da bo krstil, da ni treba moškega botra, — babica in Bulčeva soproga sta dopoldne zapriseženo pričali, da tega niste 6lišali; — pripeljati je dal župnik popoldne tudi moža, ki bi imel pričati, da je imel Bule tisti dan, ko je bil krst, krvave roke. Ta mož je prišel vinjen v sodnijo in ni vedel, kdaj je z Bul-cem govoril ali popoldne, ali dopoldne tistega dne, — krst bi imel biti zjutraj ob 7. uri , — povedal pa je, da je videl malo krvave kože med dvema prstama na Bulčevi roki. Seveda ni nobeden sodnik tema pričama kaj verjel, — kar je prav žalostno. — Pri obravnavi je bilo dosti občinstva; župniku to občinstvo ni bilo všešč, ker se je tako držalo, kakor bi bili ubogi župnik in njegov mežnar in njegova krvava priča čudni ljudje. Bilo pa je res smešno župnikovo zagovarjanje — in vse nastopanje. Res zaslužijo krvavo, kar se plača zagovornikom takih duhovnikov, kakor je ta Kocijančič. Ako pazimo na to, kako se drži naš kmet in meščan ter naša učeča se mladež, ako je kak duhovnik na obtožni klopi, ali ako on toži in se mu godi slabo v pravdi, potem bodemo videli, da se v občinstvu izraža veliko veselje, ako ima duhovnik smolo v pravdi. Naj se da tirati naš kmet po duhovniku na volišče, skrito ne mara te ostaline srednjega veka. »Škric odreži, od farja beži«, je slov. ljudski pregovor. In tedaj tudi zagovornik duhovnika dobi kaj okusiti antipatije ljudstva, ki se v navedenih prilikah javlja. Verjemite, po vsej mirnski dolini, po temenski dolini, po šentrupertski, mokronoški z veseljem širijo vest, da se je mirnski župnik hudo opekel, ko je hotel pokazati, da mora biti pokorna duhovniku tudi sodnija, posebno, ako nastopa merodajen politik, poslanec in bodoči voditelj klerikalcev na Slovenskem, g. dr. Pegan, ki bo v justičnem ministrstvu nastavljal sodnike. Zdaj je tudi v drugi instanci izišla razsodba. Bule je bil seveda na župnikovo obtožbo oproščen, župnik pa na Bulčevo obtožbo krivim spoznan zaradi žaljenja časti in obsojen na 50 kron globe in plačilo vseh stroškov. Kdor drugemu jamo koplje, — ima baje zlato v ustih. — To imaš hudiča: — kuharico v zaporu daleč tam v Novem mestu in piačuj, da bodeš črn! — Čuli smo, da se hoče naš župnik umakniti; prositi hoče za drugo faro; tukaj baje nima nič veČ kredita! — Pa bo g. Bonaventura djal: »bog ne daj, ti si ravno pravi katoliški duhovnik; — ostani!« — Pa naj ostane, nam tudi prav. Mirničani si mislimo, da ne pride kaj boljšega za Kocijančičem; je ista šola, isti kažipot za vse naše duhovnike.
Dr. Pegan je djal pri obravnavi: »kaj, če nas trgate po časopisih, ne zmenimo se za to!« G. doktor, bog ne daj, da bi trgali Vas; ne gre za osebe; osebe res ne pomenjajo dosti, večina istih prav nič; — človek ne ve, o čem se zreja — in v sili hudič muhe žre; — ali ker smo pravični ljudje, radi objavljamo čednosti na-šišh duhovnikov; naj jih vidi majhni slov. svet, vsaj mora tako reva-Slovenec na nekaj ponosen biti, — vsaj na svoje   gospode duhovnike,
»No, ali niso ta ljubezenska pisma ravno taka, kakor če bi bila pisa« na z roko«, je vprašal Fičfirič.
»Ne«, je z globokim glasom odgovoril gospod Zmagoslav Martinček. »To sploh niso ljubezenska pisma, ampak kupčijska naznanila. Če je s pisalnim strojem zapisano »pošiljam ti tisoč poljubov« napravi to vtis, kakor bi bilo zapisano »pošiljam ti sedem vreč koruze«. Pisalni stroj vzame ljubezenskemu pismu vso važnost, vso mehkobo in vso toploto.«
»Ah — Vi pač ne razumete no* vega časa« , se je osmelil reči mladi Fičfirič, a zadel ga je tako uničevalec pogled iz oči gospoda Zmagoslavs Martinčka, da je hipoma utihnil.
In kakor glas iz onega sveta se jt razlegala po sobi izjava gospoda Zmagoslava Martinčka:
»Morda res ne razumem novega časa, a povem Vam, da ga tudi nečem razumeti. Stroj je uničil vset kar je bilo na svetu lepega in plemenitega, pisalni stroj specijelno pa je uničil ljubezen in poezijo. Ves svet je postal podoben delavnici. Meni pa je to zoprno. Jaz ostanem do groba zvest svojim idealom is leta 1882.«
Gospod Zmagoslav Martinček je plačal svoj račun in je zapustil gostilno; danes sem izvedel, da je vložil prošnjo za upokojenje, najbrž da se bo lahko popolnoma posvetil svojim idealom iz leta 1882«     Fr. &
■ namestnike boga tukaj  na zemlji.
I pruga verstva imajo tudi duhovni-I kt\ Pa t'1 1US° tako visoko študirani, I bi bili namestniki boga. Dajmo se I gospod doktor Pegan malo špasati iz I teh naših gospodov, ki imajo denar -I ja ko toče, saj isti v svojih časopisih I ]-ar le morejo ujedajo posvetnjake, I jim niso po volji in tudi tako ka-I fcor naš Kocijančič in še hujše na I skrivnem, ko jih ne more udariti. — I Tega hudičevega olja je na Sloven-I .kom dosti. _■
Deželni zbor Rronljkl.
j XV. seja.
Ljubljana, 14. oktobra. (Konec.)
Posl.   dr. L a m p e odgovarja
I bar. Selnveglu, da bo večina vedno I upoštevala, kar je povedal dobrega, je pa proti temu, da bi se gotovim družbam že naprej odrekel 'kredit. Banka bo trgovsko podjetje, ki bo debla čim najvarneje. Banka ne bo politično podjetje. Pravi, da je njego-\ j stranka za vsako delo, kolikor časa hoče manjšina. Očita dr. Tavčarju, da je žalil poslance kmetske kurije,   ko je vprašal,   koliko   je v
bornici toliko inteligentnih oseb, ki bi imeli kaj pojma o bančnih stvareh. (Narodnonapredni poslanci odločno protestirajo, da bi bil dr. Tav-čar bolel žaliti s tem kmetsko ljudstvo, povedal je le resnico.) Pravi, ila je dr. Tavčar že videl mitre in kute v deželni banki in razne klerikalne organizacije, ki rastejo kakor golte iz deželne banke. Kar bo dobrega, :>.> banka podpirala. O koritih pravi, da ne bo govoril danes, pač pa ob drugi   priliki   (Dr. T r i 1 1 e r : Le
ijte, saj smo tu!). Nato hvali baro-Schwegla (Dr. Triller: Zame-
iti se mu ne upa!) Upa, da zaradi nkostnih stvari, ne bo nihče gla-- i val proti celemu statutu.
Posl. d r. T r i i 1 e r konstatira
bledeče:   Z veseljem   pozdravlja obljubo dr. Krekovo,   da bo v specialni ati raz.-« kal tista korita. Temu je dal povod govornik v odseku opozarjajoč, da bo v javni seji ožigosal dedno koritarstvo, obstoječe v tem, da ■ nastavlja   kar šest plačanih pred-Inikov in ravnateljev.
Konstatira,   da v Mestni hranilci skozi   20 let noben predsednik. ■ 11 ravnatelj   in   noben upravni bornik ni dobil niti vinarja, dasi-no je imela nad en milijon dobič-To so naša korita g. dr. Lampe! lločno ugovarja, da bi bil dr. Tav-ir hotel žaliti zastopnike kmetske-stanu kot mani inteligentne. (Ako i tisto   spoštovanje,   ki ga ima dr. ::r in njegova stranka do večine, .[•['i    na sto delov,   tedaj bi z 99 Motki tega spoštovanja nagradil na topnike kmetskega stanu, s samo odstotkom pa dr. Lampeta in govo najbližjo   bližino (dr. Pega-. '. (Odobravanje).
. Lampetova izvajanja, kolibe tičejo stvari, niso zadovoljila omika,   ker se je previdno opmil ižnejše   točke ugovora dr. Tav-ievega, ki je rekel, da noče za svo-■tranko glede na kontrolo nikake sti, 1 mivcč le pravico! Dr. Lam-')vo stališče smatra na eni strani i pliment narodnonapredni stran-< r je pač le v čast stranki, o ka-misli nasprotna   stranka, dajo en   sam   nasprotni zastopnik sičiti, na drugi strani pa je žalitev, misli   dr. Lampe,   da bi kdo od imel vest,   ako   bi   bil v bančni vi,   kot tak delovati proti kori-ini zavoda, katerega gotovo polovi-i stroškov bodo   morali nositi naši volilci.    (D r. T a v č a r :   Wie der Schelni selbst ist itd.!).
Neštevilnokrat    smo morali sli-iti tu v zbornici,   da je alfa in ornega, vašega   delovanja le ljudska voza. Recimo enkrat, da je ljudska vo-ahtevala, da ste nam že takoj v ;ku zasedanja   nastavili na prsi neveri fikaei je   naših mandatov, bi izsili hi od nas izdajo naših volt-e v z oropanjem   njihove volilne ravice, recimo,   da zahteva ljudska >!ja,   da se najvažnejšim zakonom ritisne kričeči sramotni znak S. L. s da sme dobiti   bedni učitelj mesto tuba kamen,   ne more pa zahtevati ljudska volja,   da   bi se denar naših volilcev, ki zastopajo 60% davčne sile v deželi   investiral v vratolomnih bančnih špekulacijah in da M se pri :m ši zaprla edina vrata prave kontrole.   Xe,   tega   ne more zahtevati udska volja! Kdor to trdi, je slepar, kdor   mu   verjame,   pa slepec! Burno odobravanje!)
Govori nato še poslanec M a n -IpI j ki predlaga, da se preide v po-'"Imo debato. Predlog je sprejet. Deželni glavar odredi, da vrši   specialna   debata v treh od-(♦ i kib   in sicer §§ 1—15, 16—24 in 25—32,
Prvi oddelek se sprejme brez debate po odsekovem načrtu, ravno-'^iko tudi drugi oddelek. K § 25. preduga dr. Krek črtanje točke 7., v kateri se določa nagrada predsedniku, članom direktorija in kuratorija.
Det glavar pravi, da aa na strinja i izvajanjem dr. Tavčar.
j e v i m , da bi bilo v tem kršenje deželnega reda, ako ena ali druga stranka ne dobi zastopstva v direktoriju banke, češ da deželni red določa le to, da se morajo v deželno-zborske odseke voliti člani po kuri-jah, ne pa v bančno ravnateljstvo. (Ugovor pri narodnonaprednih poslancih.)
Pri nato sledečem glasovanju je bil sprejet dr. Krekov predlog, v ostalem pa je bil sprejet odsekov načrt. Sprejmete se tudi dve resoluciji, ena dr. Krekova.
Dež. glavar je ni znal čitati, zato mu je šel pomagat čitat dr. Krek.
Dr. Tavčar dež. glavarju: No vidiš, mene si okregal, da slabo pišem, tega pa ne.
Načrt se končno sprejme tudi v tretjem branju, nakar prekine deželni glavar sejo ob 120 in odredi nadaljevanje seje ob 3. popoldne.
s
Nadaljevanje seje.
Deželni glavar zopet otvori sejo ob 3*15 popoldne.
Na dnevnem redu je poslovnik deželnega zbora Kranjske vojvodinje. Poročevalca dr. Kreka pozdravijo poslanci na rod ne napredne stranke z ostrimi pripombami o njegovem demokratstvu itd. Krek meni, da je bil dosedanji poslovnik že precej star. (D r. T r. \\c a r : Edini paragraf poslovnika je Šuklje!) Pravi, da je bilo treba izpremeuiti več določb, ki onemogočil jejo obstrukeijo po dr. Krekovem pa omogoeuje redno delo. Nadalje pravi, da je bilo treba tudi izpremeniti ono določbo, po kateri je treba na zahtevo predloge pismenim potom dostaviti poslancem. Potem govori, da je bila njegova stranka tudi na Dunaju vedno za tak poslovnik, ki popolnoma onemogočil je obstrukeijo. (Posl. T u r k : Le še gavge postavite v zbornico! Dr. Novak : Zakaj ste pa vi ob-struirali svoj čas tu notri.) Pravi, da bo tedaj prišel novi opravilnik v dobro manjšini, kadar ta dobi večino. (Posl. Knez: Upamo! Dr. Triller: Še Knez se je oglasil! Deželni glavar kori medklice. D r. Triller: Predlagam, da se predlog kar sprejme, bo prej konec. Dr. Tavčar : Čimprej je te komedije konec, boljše je! Saj nočemo debate!)
Pravi, da deželnega glavarja imenuje cesar in te določbe ni mogoče izpremeniti. Dež. glavar je tako-rekoč cesarjev namestnik, on je težišče vsega deželnega zbora. Govorniku bi bolj prijalo, ako bi bilo težišče v rokah zbora, ali kar zakon določa, mora ostati.
Novih določb proti obstrukeiji ne bi bilo treba (klici: Res je! Tako je!), saj deželni glavar sam že lahko doseže to, da more deželni zbor delovati (Posl. T u r k : najbolj je kršil opravilnik dež. glavar! Pa meni prste obrezal! Kaže obvezano roko. Glede nujnih predlogov pravi poslovnik, da se sme utemeljevati samo nujnost, in se odkaže potem odseku. Vse interpelacije morajo biti podane pismenim potom. Trdi da so načela, na katerih sloni novi opravilnik. moderna in demokratična. Za samostalne predloge je treba samo podpisa predlagateljevega, katerega odsekov načelnik potem povabi, da poroča o stvari v odseku. K odsekov?ni sejam in v zbornico smejo hoditi deželni uradniki, da poročajo. Predlaga prehod v specialno debato.
Kot prvi »contra«-govornik govornik govori posl. grof Barbo, ki povdarja, da je dosedanji poslovnik slonel na nazoru, da je treba čim najbolj varovati svobodo govora. Ta nazor datira še iz starih dobrih časov. V zadevi obstrukcije pravi, da stranka, ki obstruira, smatra obstrukeijo vedno za upravičeno, nasprotna pa za krivično. Obstrukeija je d vojna: da se manjšina varuje pred nasilstvoni večine, druga pa, je napadno orožje, če boče manjšina kaj izsiliti od večine. Seveda hoče stranka, ki obstruira vedno dokazati, da ji je nasprotna stranka porinila to orožje v roke. Obstrukeija je nekaj revolucionarnega. Ustavo veru i veleposestniki pozdravljajo vse tiste paragrafe, ki onemogočujejo obstrukeijo. Obžaluje pa, da se opravilnik ni izpremenil že pred 10 leti (klici: Aha, dr. Šusteršič!), bi bila dežela obvarovana marsikatere škode in marsikaterega mučnega prizora ne bi bilo v zbornici. Graja postopanje glavarja proti nujnim predlogom, češ da je njegova razlaga deželnega reda vsaj »protizgodovinska«. (D r. Triller: Kje pa je glavar? Pokličite ga! — Šel je namreč iz dvorane, ko je začel govoriti grof Barbo. D r. O r a ž e n : Glavar je očitno kršil zakon!) Grof Barbo se spominja, kako so se v starih časih deželni stanovi vozili v zbornico. (Dr. Tavčar: To bi bilo nekaj! Dr. Triller: Še pa-vovo pero!) Obžaluje, da je pri novem opravilniku preveč trpela tendenca svobode govora napram tendenci na onemogočenje obstrukcije. Ne obstoje samo pisani, temveč tudi
napisani sakenL Prad mit U dvora, ae mora deželni glavar pomabiti, h kateri stranki pripada! .(Odobravanje narodno -naprednih poslancev!)
Posl. dr. Triller pred vsem obžaluje, da ne more govoriti dež. glavarju, kateremu samemu bi morale biti namenjene te besede. Govornik abstrahira od tega, da ta predlog vsebuje polno oropan je manjšine njenih pravic. Več točji tega poslovnika vsebuje naravnost izpremembo deželnega reda. Sprejeti bi morala zbornica celo zadevo kot zakon v obliki zakona s kvalificirano večino, in pristavkoni: ministru notranjih del se naroča, da izvede ta zakon, ne pa deželnemu glavarju. Predlaga, da se stvar dene z dnevnega reda. Kje Pa 3© g- glavar? (Šuklje pride). Ko mi odgovori nato, potem nadaljujem. Prosim, g. glavar, ali ste informirani o mojem vprašanju? Zakon je mogoče izpremeniti'edino le z novim zakonom. Naj deželni glavar takoj označi svoje stališče, ali ta poslovnik vsebuje izpremembo deželnega reda.
Dež. glavar izjavi, da ne vsebuje načrt izprenierabe deželnega reda.
Dr. Triller: Konstatira, da deželni glavar ni več zaupnik krone, temveč edino le zaupnik te nazovi večine, kateremu vrže govornik ta poslovnik raztrgan pod noge.
Hrupna obstrukeija.
Kakor govornik to izgovori, se začne silni hrup. Poslanci narodno-napredne stranke tolčejo z debelimi knjigami po svojih pultih, da grmi, kakor bi streljal s topovi. Dr. Triler: Zakon nam dajte! Z dnevnega reda odstranite. M i hočemo zakon! Nobeden ne bo govoril! Nagobčnikov nam ne bodete dali.
Deželni glavar boče nekaj enun-eirati, hrup postaja še večji. Vidi se, da hoče deželni glvar zopet napraviti nekaj posebnega, hoče dati najbrž predlog na glasovanje. Poka tako, dn ni mogoče ničesar slišati. Videti je bilo, da je dr. Krek nekaj govoril. Okoli njega stoječi poslanci so nekaj kričali, ali kaj, se ne ve. Stenograf poleg dr. Kreka je pisal. Ko se dr. Krek vsede, govori nekaj glavar in stenograf zopet piše. Na vsak način so hoteli poslovnik, kar tako med seboj spraviti pod streho. Narodno - napredni poslanci opazi vsi to namero delajo silni hrup, tolčejo po pultih, da ni čuti nobene besede. Glavar preneha govoriti in odredi izpraznjen je galerije, dasi-ravno je bila popolnoma mirna. Sluge in posl. dr. Pegan hitro izpraz-nejo galerije in jih zaklenejo. Hrup v dvorani je nato kmalu potihnil, a kakor čujemo, je med tem dal glavar sklicati disciplinarni odsek.
Zopet javna seja.
Ob 4*15 je glavar dal izprazniti galerije in se je nato začela tajna seja. Javno sejo je otvoril glavar zopet ob 7*10 zvečer.
Nekam čudno je bilo vse razmetano po dvorani, ko je občinstvo zopet dobilo vstop na galerijo. Okrog sedežev narodnonaprednih poslancev je ležalo papirja cele koše, menda raztrgane priloge, zlasti pa famozni novi poslovnik. Sedeži narodnonaprednih poslancev so prazni, edino le v prvi klopi sedi poslanec dr. Tavčar.
Izključitev narodnonaprednih poslancev.
Deželni glavar da pročitati zapisnik tajne seje. Zapisnikar čita zelo tiho, komaj in komaj se čuje, da je disciplinami odsek sklenil izključitev poslancev dr. Trillerja, dr. Novaka, dr. Oražna, Pirca, Supančiča in Turka od ene seje.
K besedi se oglasi nato posl. dr. Tavčar: V imenu naše stranke in njenih članov a' tej zbornici odločno ugovarjam legalnosti izključitve štirih članov, ker je disciplinarni odsek prej izključil te člane, predno jih je zaslišal.
Mi smo vstopili v to zbornico in smo se resno udeleževali obravnav, ali že prej, predno se je deželni zbor otvoril, so nas že v javnosti preganjali in zasmehovali. Od avtorizira-ne strani so nas blatili, da smo v tej zbornici samo goslači, da so to same ničle, katerim ni za nobeno delo, temveč samo zato, da v bifeju žro in žro. Vzlic temu smo se udeleževali dela, dasiravno se je postopalo proti nam na najhujši način. Prelom je sledil za prelomom, in sedaj se je dosegel vrhunec, ko se nam hoče oktroirati nov opravilnik deželnega zbora, kajti drugače se ne more imenovati to postopanje, s katerim se hoče uveljaviti ta opravilnik, ki naj popolnoma zaduši manjšino, k{ naj onemogoči vsako ustavno razpravljanje v zbornici. V imenu članov narod n ona predne stranke v tej zbornici izjavljam, da se v takih razmerah ne moremo več udeleževati sej deželnega zbora. — Ko to izjavi, odide tudi on iz zbornice, jljegova izjava je napravila mogočen vtis v zbornici. Klerikalci so bili vidno poparjeni. Bilo ni niti enega medklica.
D e ž. g 1 a v a r : K tej izjavi moram brez prejmbea povedati, da
se pa majem innettju nt delala tot-
viea, posebno ker bi as bili člani zbornice, ki so izšli, lahko udeležili današnje razprave, ko se je pričela specialna debata in bi bili tu povedali svoje pomisleke proti novemu opravilniku.
Nadaljuje se specijalna razprava o novem poslovniku.
Deželni glavar odredi, da se reši debata v dveh oddelkih; 1 do 21 in 22 do 74.
Debato otvori poročevalec dr. Krek in predlaga, da nujnih predlogov sploh ni omenjenih v deželnem redu, torej so neki novum.Vendar pa so stvari, katere je treba spraviti v zbornico in takoj jih rešiti. Za ta no-vum je torej treba novih določb. Če je res stvar nujna, ne gre tu za rešitev nujnosti, temveč za nujno rešitev stvari same. Zato naj se sprejme predlog odsekov.
Poslanec dr. Šusteršič pravi, da se obravnava v tem oddelku tudi 22 in 23, k katerima bo stavil izpreminjevalne predloge.
Poročevalec predlaga, da naj se nujni predlogi obravnavajo koncu seje, ako drugače ne ukrene deželni glavar.
Poslanec dr. Šusteršič izvaja z ozirom na izjavo poslanca dr. Tavčarja: Ta izjava je bila huda obsodba deželnega glavarja. Govornik izjavlja v imenu stranke, da deželni glavar uživa zaupanje večine zbornice.
Deželni glavar je v silno težavnih razmerah v 17urni seji vršil svojo dolžnost vkljub bolezni sinovi in vkljub težkim razmeram, da je bil njegov namestnik tudi bolan. Storil ni nič drugega, kakor edino le vzdrževal zmožnost delavnosti zbornice, četudi z dobesedno uporabo poslovnika. Če ima opozicija pravico za tehnično obstrukeijo po dobesedni uporabi poslovnika, ima isto pravico dež. glavar za dobesedno uporabo }x>slovnika, ima v svrho obvarovanja zmožnosti delavnosti te zbornice. Uporabljali smo ta poslovnik tudi mi. izrabljali smo ga, priznamo.to pa zato, da so se odprla vrata te zbornice ljudstvu. Končno še enkrat izreče zaupnico glavarju. (Klerikalei ploskajo.)
Glede opravilnika omenja, da je prvi deželni zbor leta 1864. naravnost kršil določbe deželnega reda v ^§ 16 in 26 obstoječega opravilnika. Tedaj je vlada izjavila, da opravilnik ne more spremeniti deželnega reda. Javno je, da predležeči načrt ni mogel biti povod za današnje dogodke. Priznava, da sta § 21 in 22 v protislovju z deželnim redom. Ali to bi se bilo moralo omenjati že v odseku, eventualno v specialni debati. Deželni red določa, da se morajo vsi predlogi obravnavati v odseku. Zato predlaga, da se v § 21 črtajo besedi »izvzemsi nujno razpravo«, v § 22 namesto tretje alineje, pa naj se ustavi določba, da se nujni predlogi takoj po priznani nujnosti izroče odseku. V slučaju potrebe se lahko izvoli poseben odsek, ki naj poroča o stvari koncem iste seje.
Poslanec grof Barbo predlaga, da naj se dnevni red seje redno naznani članom zbornice 24 ur prej, dnevni red prihodnje seje naj pa naznani predsednik koncem seje (§ 14).
K § 19 predlaga, da naj se vsi predlogi deželnega odbora predlagajo pismenim potom.
Poročevalec odločno ugovarja dr. Šusteršičevemu predlogu v zadevi nujnih predlogov,češ,da ni ni-kakega protislovja z deželnim redom. Stara praksa deželnega zbora je bila, da so se tudi samostojni predlogi obravnavali v zbornici, ne da bi se bili predlogi obravnavali v odseku. Vzdržuje odsekove predloge. Enako tudi v zadevi predloga grofa Barba glede      14 in 19.
Glasovanje.
Sprejme se besedilo 1—13, kakor ga je priporočal odsek. § 14 se spreje po predlogu grofa Barba, kar se pa ne zgodi pri § 19. Pri § 21 je bil sprejet predlog dr. Šustešieev, k § 22 so bile sprejete nasvetovane izpremembe. Drugo se sprejme po odsekovem predlogu.
Drugi del.
Poročevalec opozarja na § 25, ki naj se uvrsti med 34 in 35, ravno tako se tudi prestavi § 41 in nasvetu je nekatere jezikovne in stilistične prpombe. Pri § 48 naj se izpuste besede: »zgolj osebne opazke.« Stvaren popravek je dovoljen samo eden (dostavek odsekov). Za nujne predloge veljajo enake debate, kakor za druge, ker se je sprejel dr. Šu-steršičev predlog. *
Poslanec grof Barbo predlaga k § 43 izpremembo, da naj se prijave za besedo izvrše, ko pride predmet v razpravo in drugje še nekaj jezikovnih popravkov.
Poslanec dr. Šusteršič predlaga k § 46, da se črta določba, da podrobna debata odpade, Če deželni zbor na predlog deželnega glavarja sklene, da se predmet sprejme v celoti. Določba se mu zdi zelo nevarna,
naravnest nasprotna parlamentariz* mu in bi se po tej določbi lahko preprečila vsaka debata, če se v to sporazume večina z deželnim glavarjem. Enako naj se potem izpremenijo paragrafi, ki imajo to določbo, k § 61 predloga izpremembo, da se predsednik udeležuje glasovanja, ker se mu ta pravica vendar ne more odvzeti.
Poročevalec vzdržuje pri § 46 odseke r predog, češ, ker je tedaj, Če ni nikake debate, le sama formalnost glasovanja po posameznih točkah in vse le izguba časa, dočim. en bloc glasovanje res omogočuja mrtvo delo. K § 47 je za odsekom predlog, da se lahko opusti posvetovanje kakega predmeta v odseku, ker to tudi le olajšuje in pospešuje delo, če je stvar nujna.
Glasovanje.
23 do 42 se sprejmejo po odsekovem besedilu. Pri § 43 se sprejme predlog posl. B a r b o t a. Dr. Šu-steršičeva predloga k § 46 in 47 se sprejmeta. 48 do 54 se sprejmejo po odsekovem predlogu.
K § 55 se sprejme predlog grofa Barbota, 56 do 60 se sprejmejo po odsekovem besedilu. K § 61 se sprejme dr. Šusteršičev predlog. Proti $$ 62 do 64 ni bilo ugovora, pri § 66 je sprejet dr. Šusteršičev predlog na črtanje besed: »če jih deželni zbor ni sklenil, sprejeti v celoti«, § 66 se sprejme tak kot je. Pri § 67 predlaga poslanec Jarc namesto besede; »navzočih« besedo »odsotnih«. Ostali paragrafi se sprejmejo po odseko* vem predlogu.
Cela predloga se nato sprejme t celoti.
Sprejme se tudi dr. Šusteršičev^ resolucija. X Most čez Savo pri Savi. V
Predseduje baron Liechten«* b e r g.
Že dolgo vrsto let si prizadevajo prebivalci občin Konj, Sava in Polš-nik ter celega Kumskega pogorja* da bi dobili most čez Savo, ki bi omogočil neovirani promet z blagom na železniško postajo. Sedaj pa ob velikih vodah sploh ne morejo priti do železnice, kar zelo ovira razpeea-vanje pridelkov, katere že tako vsled neverjetno slabih strmih cest le z velikansko težavo in velikim trpljenjem   spravljati   morejo v promet.
Upravni odsek predlaga, da podeli deželni odbor, ako se ta most po privatnem podjetniku zgradi, podporo do 8000 K.
Istotako je upravni odsek priznal,da so te občine v skrajni potrebi po boljših občilih, ker ne le, da so. ceste v groznem stanju — saj so ceste s 30 procenti strmine — da pa tudi cele vasi nimajo nikake tudi občinske ceste ne, ter so sploh resnično potrebne in vredne, da pridejo vendar že na vrsto, da se oskrbe s potrebnimi cestami. Zato predlaga upravni odsek, da se v tem oziru na* roča deželnemu odboru, da pošlje, svojega tehnika, da z zastopniki teh občin in okrajnega cestnega odbora obhodi celo to pokrajino in stavi na podlagi teh lokalnih pozvedb primerne nasvete deželnemu zboru.
Kar pa zadeva prošnjo, da bi se? popravil »jez « v reki Savi pod Zagorjem, predlaga upravni odsek, da se nalaga deželnemu odboru, da to prošnjo da v vednost c. kr. deželni vladi in jo nujno prosi, da brez odlašanja odredi popraviti ta jez, to je, da se omogoči neovirano plavljenja lesu in zabranijo velike nesreče, ko so celo ponovno življenje ljudi za* krivile.
Nadaljevanje dnevnega reda.
Zastop zdravstvenega okrožja V Železnikih prosi, da deželni zbor ugodi prošnji deželnega okrožnega zdravnika d r. H i e r s c h e j a , da se mu spregleda prekoračenje starosti, ki ovira njegovo stalno imenovanje. Utemeljuje pa to prošnjo z razlogi, da je prosilec nastopil to službo v starosti 37 let, da je le opustil d pravi starosti za definitivno nameščen je, da službuje v polno zadovolji stvo zdravstvenega zastopa ter da ga zastop želi ohraniti v okrožju, kar pa bi se ne zgodilo, ako se prosilcu ne ugodi v tem oziru. Ko bi zapustil to mesto, bi drugega zdravnika za to težavno okrožje bilo težko dobiti.
Prošnji se ugodi.
Posl. Z a b r e d nato utemeljuje svoj samostalni predlog z ozirom na prošnjo občin Stražiše - Bitno, Cer-% kije, Preddvor in Predaslje, za osu* šitev mokrih travnikov v teh občinah. Predlaga, da naj deželni zbor naroči deželnemu odboru, da pošlje v te kraje svojega tehnika, da izdela načrte v svrho osuši t ve teh travnikov. Predlog se izroči upravnemu odseku.
S tem je dnevni končan.
Interpelacije.
Deželni glavar odgovarja natd na razne interpelacije v vodovodnih in eestnih zadevah, ki so jih vložili poslanei Piber, Demšar, Zabred.
Prečitajo se nato še interpelacije posl. Drobnica v zadevi vodovoda v Trnovem pri Ilirski Bistrici in nekih občinskih potov.
Dež. glavar takoj odgovori, da so načrti za vodovod že izdelani in predloženi politični oblasti v odobritev. V zadevi cest pa je treba 67-
odstotnega prispevka občin in še neko drugo interpelacijo. Pri interpelaciji poslanca G a n g 1 a je hitro pripomnil glavar: kaj pa hoče?
Interpelacija
poslanca E. G a n g 1 a in tovarišev na gospoda deželnega predsednika glede ljudske šole na trorah in v Za-vratcu pri Idriji.
Na Gorah pri Idriji stoji že nad eno leto sezidano novo šolsko poslopje, a še doslej ni tam nobenega učitelja, čeprav si ga ljudstvo iskreno želi. Referent v deželnem šolskem svetu, g. vitez Kaltenegger, pravi, cla je temu vzrok deželni odbor, ki baje noče rešiti zadeve glede šole na Gorah. _
Šc bolj žalostno in kričeče pa je postopanje pristojnih oblasti glede šole v Zavracu. Tamkaj so obes ni nabrali že 4000 K denarja, ki je določen za zgradbo šolskega poslopja, poleg tega je tudi že pripravljen ves potrebni zgradbeni material. A Vkljub temu ne morejo Zavračani dobiti dovoljenja za zidanje šolskega poslopja, da mora ostajati mladina še nadalje brez pouka.
Podpisanei se nsojajo vprašati gospoda deželnega predsednika:
1. Ali so mu znane te krivične razmere glede ljudske šole na Gorah in v Zavracu?
1?. Kaj misli ukreniti, da se te krivične razmere odpravijo in da se izpolni želja ljudstva.'
V L j u b 1 j a n i, dne 15. oktobra 1909.
Ougoditev zasedanja.
Dež. predsednik baron Schwarz.
Vsled najvišjega povelja izjavlja, da je deželni zbor vojvodine kranjske z današnjim dnem odgođen.
Dež.glavar: kJ3.IX. smo bili eklL cani. Zborovanje ni bilo zastonj, sklenilo se je marsikaj lepega in dobrega. Y prejšnjih zasedanjih v večjih letih niso storili toliko. K; šila sta se 50- paragrafa. Rešil se je lovski zakon, občinski red in občinski volilni red, zakon o šolskem nadzorstvu, zboljšanju pašnikov, zakone o vodovodih, nov poslovnik, nov moderen poslovnik deželnega odbora, službeno pragmatiko in pokojninski statut zu deželne uslužbence, nov statut grmsko šolo, organizacijski statut zavoda za pospeševanje obrti, deželno banko. Storili smo velik korak naprej v prospeh dežele, ko smo se bavili z električno centralo. Lahko vsak mirno ostavi to dvorano in lahko mirno stopi pred svoje volilce. Oe se nam očita, da smo delali prenaglo, rečem: sodelujem že 26 let v javnosti, ali mnogo postav je bilo potrjenih, ki im.\.h> več pomanklji-vosti, kakor naše. Če tudi so naše postave morda bolj tesarsko delo, ali enotne so. Hvala poslancem, ki se niso vstrašili truda, hvala tudi zastopnikom vlade, zla; ti dež. predsedniku, ki je večkrat pomagal s svojim svetom. Včasih je tudi grmelo in bliskalo tu, a to nič ne de, da smo le izvršili svoje delo. Zalivali se nato tudi stenografom, ki so trpeli kot mučenik«. Tudi drugo uradništvo in uslužbenci so sodelovali tako krepko in možato, da sem lahko ponosen, da sem jim na čelu. Videli se bomo zopet meseca decembra. Srečno pot, na veselo svidenje.
Zaključi sejo ob 9. uri 15 minut.
Prihodnja seja se naznani pismeno.
Mm Kranjskem.
Vse letošnje zasedanje kranjskega deželnega zbora ni drugega, kakor vrsta vnebovpijoeih krivic, nasilstev in iopovstev, ki jih je storila klerikalna stranka in ki jih je z nesramno zlorabo svoje oblasti podpiral cesarjev zaupnik Suklje.
V zadnjih sejah je klerikalna večina še krotila svoje zločinske nagone, a včeraj je zopet enkrat naši opila z vso brutalnostjo in brez-obraznostjo in primorala napredne poslance, da so vnovič uprizorili revoltu in da so s hrupno obstrukcijo ii tavili zborovanje deželnega zbora. Revolucija v deželnem zboru se je končala s sijajno zmago naprednih joslaneev.
Novi opravilnik.
V popoldanski seji je prišla na razpravo prememba deželnozborske-ga opravilnika. Določbe opravil ni ka so edino orožje, ki jo ima manjšina proti brutalni večini, edino sredstvo, s katerim se more boriti. Vse te pravice, ki jih daje opravilnih manjšini, so klerikalci hoteli odpraviti in s premembo opravilnika okrasti manjšino vseh obrambnih sredstev. Manjšina naj bi postala brez moči in brez pravic, da bi jo klerikalna večina Jahko zadavila in ooteptala, kadar bi hotela-
Les Falkenhavn.
L. 1897. so v državnem zboru na ravno isti lopovski način, kakor sedaj v deželnem zboru poskusili pre-meniti opravilnik. Odgovor na tisti poskus je bila revolucija v državnem zboru in s to revolucijo je bila pokopana razupita lex Falkenhavn.
Krek — poročevalec.
Janez Evangelist Krek, eden največjih švadronerjev klerikalne stranke, je nastopil kot poročevalec o bi-riškem opravilniku, kakor so ga skrpali klerikalci. Ta Krek, ki je toliko trobental o deniokratizmu in slepa-ril s svojimi modernimi nazori o parlamentarizmu in spoštovanju vseh strank, je zdaj vrgel krinko raz sebe in se pokazal kot brutalen nasilnik in terorist. Će bo ta Krek še kedaj govoril o deniokratizmu, mu vsak lahko vrže v obraz, da je hinavec.
Debata o opravilniku.
Ko je Krek nastopil kot poročevalec, so ga napredni poslanci pozdravili s porogljivimi klici kot bi-riškega komisarja, ki je izdal in opljuval vsa tista načela, s katerimi je časih krošnjaril. Krek se je potuhnil in molčal.
Prvi govornik grof Barbo si je fino in ironično privoščil Šuljeja. Bral je Sukljeju kot postavolomcu take levite, da je Šuklje ušel iz dvorane in prepustil predsedstvo baronu Liechtenbergu.
Potem je v sijajnem govoru dr. Triller vzel v pretres novi opravilnik. Kakor udarce z bičem po klerikalnih obrazih, tako so zadevale njegove besede. Ra: kril in ožigosal je postavclomstva, ki so jih klerikalci s Šuklje jeni na čelu storili in dokazal je, da predlagane premembo opravilnika pomenijo novo kršenje posfave. S tem načrtom opravilnika se preminja zakon, namreč deželni red, to pa se more zgoditi samo potom novega zakona, ne kar s premembo opravilnika. Ker Sukljeja n? bilo v dvorani, je govornik vprašal njegovega namestnika, naj izjavi, če hoče stvar odstaviti z dnevnega reda in jo odkazati ustavnemu odseku.
Pos^avolomec Šuklje.
Dr. Trillerjev fulminantni govor je kar zbegal klerikalec. Hiteli so iskat Sukljeja. Ta je prilomastil v zbornico in prevzel zopet predsedstvo. Zvijal se je na razne načine in končno z njemu lastno brezobzirnostjo izjavil, da načrt novega opravilnika nič ne krši deželnega reda.
Da se prav spozna Šukljejeva neSramnost, bodi pribito, da je vneti zaveznik klerikalne bande, baron Sehwarz, sam izrecno pripoznal, da ta načrt opravilnika nasprotuje deželnemu redu in da se ta opravilnih ne more drugače uveljaviti, kakor potom zakona. Dalje bodi že tu konstatirano, da so tudi klerikalci, ko so pozneje kapitulirali, izrecno priznali, da je imel dr. Triller prav in so se v vsem podvrgli. V tem tiči priznanje, da so klerikalci nameravali storiti nečuveno lopovstvo in brez-primerno ?r>famijo. In zaupnik cesarjev Franc Šuklje, ki je prisegel, da se bo vedno držal postave in jo nepristransko in pošteno izvrševal, je imel drzno čelo izjaviti, da opravilnik ne krši dež. reda.
Triller da Sukljeju moralična zaušnico.
Na impertinentno izjav > Kuklje-jevo, je planil pokonci dr. Triller. Oštel je Sukljeja po zaslužen ju, mu očital vse njegove grehe, in potem rekel: Mi smo obljubili primeren re-speki zaupniku krone, danes pa je izginil zadnji dvom, da ne predseduje deželnemu zboru deželni glavtir, u m pak brezvesten birič nasilne klerikalne stranke.
Po teh besedah je dr. Triller ob viharnem odobravanju naprednih poslancev vzel novi opravilnik, ga raztrgal in kose s primernim zaničevanjem vrgel Šuklje j u pred noge.
Revolta.
V tem trenotku so napredni poslanci začeli s hrupno obstrukcijo. Razbijali so tako, da je bilo groza. T\a Sukljeja se je vsuJa cela ploha psovk. Culi so se klici: Fej! Sram te bodi! Birič! Rabelj! Postavolomcc! Lep cesarjev zaupnik! Lump! Dr. Triller, dr. Nova k, dr. O r a-ž e n, Pire in Turk so z debelimi knjigami razbijali po mizah. Celo mirni, vedno mirni poslanec Knez je bil vsled Šukljejevega nezaslišanega postopanja tako razburjen, da je začel z miznico razbijati, in je ogorčeno zaklical klerikalcem: »Ta opravilnik bo še korobač za vas«, jaz upam, da bom to še doživel.« — Dr. Vilfan je vehementno butal ob tla in kričal z drugimi vred na ves glas na Sukljeja. — Dr. Novak: Dokler bo tak človek glavar, ne damo miru!
Novo lopovstvo.
Cesarjevega zaupanja nevredni Šuklje je med revolto naprednih poslancev izvršil novo lopovstvo. Kar
naenkrat se le razvedelo v zbornici, da je Šukljej seveda v dogovora a klerikalci, iaprritt glasovanje,  da se
o novem opravilniku preide v specijalno debato. Niti napredni, niti nemški poslane! niso o tem ničesar vedeli in niso mogli glasovati. To je lopovstvo, za katere bi bil Šuklje zaslužil batine.
Tajna seja.
Šukljejevo lopovstvo je izzvalo največje ogorčenje med naprednimi poslanci. Na Sukljeja so leteli klici, katerih vsak zase je pomenil zaušnico. Seveda so napredni poslanci še s podvojenimi močmi razsajali in razbijali. Šuklje se od konca ni upal sklicati disciplnarnega odseka, naposled pa je to vendar storil in odredil tajno sejo ter dal izprazniti galerije.
V tajni seji je vihar naprednih poslancev dosegel višek. Kaj se je vse zaklicalo Sukljeju, ni mogoče navesti. Največkrat je slišal klic: »policaj«, »birič«, »lep cesarjev zaupnik«, pa slišalo se je tudi »zakaj pa nisi na Dunaju zahteval disciplinarnega odseka, ko te je Franko Stein obdolžil sleparije« — »zakaj ne vprašaš za tistih sto goldinarjev, ki ti jih je Turk očital.«
Lampe jo je skupil.
Klerikalci so se kar poparjeni stiskali v svojih klopeh in se niso ganili. Niti besede se niso upali ziniti. Samo d r. Lampe ni imel miru. Prikrevsal je v svoji umazani duhovski obleki pred napredne poslance, se vsedel in se jim porogljivo posmehoval.
Tedaj pa jo je skupil, da bo I pomnil vse žive dni.
Dr. Triller je v skrajni razburjenosti zakričal na Lampeta: Kaj, ti se nam boš še posmehoval — ti ostudna baraba — ti falot nesramni . . .
In vsula se }e cela ploha psovk na Lampeta. Slišalo se je: Diabolus
— lump — falot — lopov — krul jeva kanalja — ti si slabši kot stekel pes — ta obraz je za Verbrecheral-bum itd.
Lampe jo je zelen in pobit odku-ril kar je mogel hitro.
Ravnikar na begu.
I "prav klasična epizoda se je zgodila z Ravnikarjem. Posl. Pire si je možica privoščil in ga izvrstno »potegnil«. Zašepetal mu je na uho: Rodite previdni, Turk ima štink-bombo v žepu in hoče Vas politi. Če Vam pride blizu, ognite se mu. — Ravnikar se je strahu začel tresti in je jokavo rekel :Saj inu nisem nič naredil, zakaj ime pa preganja? — Turk, obveščen o tem pogovoru, je segel v žep, kakor bi držal štinkbom-bo pripravljeno in se začel z jeznim pogledom bližati Ravnikarju. Takrat je pa Ravnikar zaječal, je skočil v stran in bežal pred Turkom kar je mogel, med begom pa se plaho oziral, če že ne leti štinkbomba. Sledil mu je pa samo klic: »Glejte, telečjo glavo, kako beži« in viharen smeh cele zbornice.
0
Discipliniranje.
Disciplinarni odsek se je sešel dvakrat, dr. Novak prvič ni bil v odseku. Zato je dr. Novak protestiral, da se je drznil odsek sklepati, ne da bi bil njega povabil. Šuklje je pač hotel uprizoriti novo lopovstvo. Na protest dr. Novaka je bil odsek še enkrat sklican. V odseku je dr. Novak takoj izjavil, da je sedaj pravilno vabljen, da pa se ne udeleži seje, ker je sam obdolženec.
Odsek je sklepal po turško, ne da bi obdolžene poslance sploh zaslišal. To je razburilo celo neprizadetega poslanea barona Apfaltrerna, ki je odločno protestiral proti takemu postopanju in zahteval, da se morajo obdolženi poslanci zaslišati.
Ko je Šuklje hotel naznaniti sodbo, je nastal zopet tako strašen hrup, da ni bilo ničesar razumeti. Zato je sodbo diktiral stenografom, poslancem pa jo je spqročil privatnim potom. Ker je to neveljavno, niso hoteli poslanci tega obvestila vzeti na znanje in ko so prišli reditelji, niti hoteli oditi.
Prekinjena seja.
Cesarjevega zaupanja nevredni Šuklje je prekinil sejo in začel groziti z detektivi, policaji in s kazenskim zakonom.
Napredni poslanci so se mu smejali in kričali nanj: Brič, policaj! Dr. O r a ž e n: Poturica je zmeraj hujša od Turka!
Š u k 1 j e je stopil k dr. Triller j u in mu rekel: Opozarjam Vas na § 81.
Dr. Triller: Ne poznam v tej   dvorani   nobenega glavarja več
— kar se pa kazenskega zakona tiče, ga sam poznam, če ste pa že rekli A, imejte pogum in recite tudi B — Viričet-paša s šestimi konjskimi repi. — Šuklje: Ce rečem A, imam pogum reci tudi X — poslal bom po d e t e kt i v e !
Tudi na dr. Novaka se je obrnil Šuklje in mu grozil s kazenskim za-1 konom.
Dr. Novak: Vi me ne boste učili kazenskega zakonika.
Suklje: Pripišite si posledice!
Poslanci so med tem kričali na Sukljeja: Pokličite vendar policaje, kje so pa biriči, naj že pridejo!
Toda Šuklje je dobro vedel, da nima pravica klicati policajev in da nima nobene eksekutivne moči, da je torej danes teden storil zločin, ko je sluge nagnal na Turka in Supančiča.
m Klubovi načelniki.
Ker si ni znal drugače pomagati, je sklical klubove načelnike na posvetovanje. V tej seji je Šuklje priznal, da nima eksekutivne moči, s čimer je tudi priznal, da je spuščanje slug na poslance in grožnja s policaji lopovstvo. Dalje je tudi priznal, da obsega novi opravilnik določbe, ki nasprotujejo postavi, namreč deželnega reda.
Na podlagi tega so klubovi načelniki določili dr. Trillerja, grofa Barbo in dr. Šusteršiča, da revidirajo novi opravilnik in črtajo iz njega vse nepostavnosti. Tudi se je Šuklje zavezal, da ne bo en bloc glasovanj in da je ta seja zadnja. Klerikalci so torej popolnoma kapitulirali. Dr. Triller je seveda svoje sodelovanje odklonil, ker je novi opravilnik za narodno-napredno stranko sploh nesprejemljiv.
Izjava dr. Tavčarjeva.
Ko se je seja zopet začela, so vsi narodno-napredni poslanci razen dr. Tavčarja izostali. Dr. Tavčar je podal izjavo, da so napredni poslanci brez prejudica zapustili dvorano, da protestirajo proti nelegalni sodbi in nadalnjemu sklepanju in potem je tudi dr. Tavčar zapustil zbornico. Rumpflandtag je dalje zboroval. Ko je tudi dr. Tavčar odšel, je vladala v zbornici smrtna tihota. Nihče se ni ganil, vsak se je zavedal, da je bilo ta dan klerikalno lopovstvo ožigosano na brezprimeren način in da je to lopovstvo napotilo napredne poslance zapustiti korporacijo, ki ni več zakonodajni zastop, nego jama političnih razbojnikov.
Somišljeniki! Naprednjaki! Vabimo Vas
na
narodno-napredne stranke
ki bode
v nedeljo, dne 17. t. m.
ob 3. uri popoldne
v prostoti bolela Jriglav" na Bledu
Dnevni redi
1.) Poročilo o političnem položaju. Poroča deželni poslanec dr. Janko Vilfan iz Badovliice.
2) Organizacija narodno-napredne stranke. Govori dr. Gregor Žerjav iz Ljubljane.
Somišljeniki, naprednjaki, pridite vsi do zadnjega na ta važen shod!
3zvrs. odbor nar.-napre&ne stranke.
Notranji položaj,
Državni zbor.
Dunaj, 15. oktobra. Krščanski socialci kandidirajo zopet Pattaia za predsednika drž. zbornice, češ, da so najmočnejša stranka parlamenta. Ne bodo se pa tudi ustavljali izvolitvi Pernerstorferja podpredsednikom. — Velik del čeških poslancev obljublja, da bodo Čehi preprečili s hrupno obstrukcijo že konstituiranje parlamenta. — Da se rešijo vprašanja, ki so v zvezi z otvoritvijo parlamenta, je povabil dr. Lueger voditelje kršČ. socialcev in drugih nemških strank za torek na posvetovanje na rotovž.
Cehi.
Praga, 15. oktobra. Včeraj je imel v Karlinu bivši minister dr. Fiedler shod, v katerem je glede bodočega postopanja Cehov v parlamentu dejal med drugim: »Ce ostane na čelu državne uprave Biener-thova vlada, ki stoji popolnoma v službah nemških strank, ali če bi nova vlada, ki stopi na nje mesto, pomenila le spremembo osebe, ne pa spremembe sistema, je nase postopanje dano samo ob sebi: brezobziren boj na celi črti. O formi tega boja se dogovorimo med seboj v Slovanski Enoti.« Iz shoda se je poslal ministru Žačku telegram, v katerem se minister poživlja, naj stori vse, da prepreči znane nacionalne jezikovne deželne postave.
Nemški glas.
Liberce, 15 .oktobra. Nemška »Reichenberger Ztg.« piše o situaciji med drugim sledeče: »Ker se
bojujoče se stranke niso dale na razpolago za komedijo (čeŠko-nemške-ga sporazuma), je bar. Bienerth razžaljeni angelj miru, ki bi rad vso krivdo zvalil na druge in grozi z veliko šibo. Pa kaj je z grožnjo § 14? Zadostuje morda za proračun in za rekrute, toda brez parlamenta ne more vlada dobiti novih davkov niti izvesti posojilnih operacij, ki zahtevajo soglasja vseh narodov, da bo opravičene pred celo Evropo. Ali bo denarni trg pripravljen dati denarja — pol milijarde — na zahtevo, ki te-melji na protiustavnem § 14? Zakona o aneksiji Bosne in Hercegovine vlada ravnotako ne more izvesti s § 14. Poskusilo se je opravičiti pred Evropo aneksijo kot življenjsko potrebo monarhije. Kaj bi si morala tujina misliti, ko bi aneksije ne mogli niti v Cislajtaniji niti v Trans-lajtaniji rešiti parlamentarno? Naj posežejo po § 14! Odložili ga bodo, kakor so to storili pred Bienerthom sposobnejši ljudje. V dobi, ko je absolutizem dogospodaril celo na Turškem, v Perziji in na Kitajskem, ne bo mogoče niti na Avstrijskem vladati s pomočjo ustave protiustavno, Celo v domnevanju, da je to mogoče, je obsežena grožnja, toda grožnja, ki meri ne proti ljudstvu in parlamentu, temveč proti grozeči vladi sami.«
Deželni zbori.
Moravsko.
Brno, 15. oktobra. Klerikalni poslanci so vložili nujni predlog glede opustitve šolnine. Med govori klerikalnih poslancev so nastali veliki nemiri med naprednimi poslane!. Nujnost je bila odklonjena. Popoldne je bila še ena seja, v kateri so se skoro brez debate rešila razna poročila, nato pa je naznanil deželni glavar, da je deželni zbor odgođen
Trst.
Trst, 15. oktobra. Takoj po otvoritvi seje je povzel besedo i tal posl. Raskovicb, ki se je spominja! ustreljenega Ferrerja in je pozval poslance, naj v znak protesta in žalosti zapuste zbornico. To se je zgodilo takoj, nakar je dež. glavar Vale-rio sejo vsled nesklepčnosti zaključil.
Štajersko.
Gradec, 15. oktobra. V današnji seji so bili zopet nemiri. Ko je posl. AVastian rabil besedo »win-clisch«, so Slovenci proti tej žalitvi hrupno ugovarjali. Dež. glavar je prosil interpeiante, naj ne rabijo več te besede, če jo Slovenci smatrajo za žaljivko. Ker je pa nemir postajal vedno večji, je dež. glavar prekinil sejo. Seja se je nadaljevala popoldne in se je završila mirno. Končen seje je dež. glavar naznanil, da je dež. zbor odgođen. V dopoldanski seji je posl. AVastian stavil interpelacijo glede domnevanega »napada« na »schulvereinsko«    šolo v Hrastniku.
Ogrska kriza.
Budimpešta, 15. oktobra. Jutri bo Weekerle zopet sprejet pri vladarju v avdijenci in bo predložil tri načrte za rešitev krize: 1. fuzija ali koncentracija vseh zmernejših elementov; — 2. koncentracija se-deminšedesetnih strank; za izvršitev tega načrta pa bi bilo treba dovoliti vojaške koncesije in razpustitev parlamenta; — 3. če bi bila oba pred-stoječa načrta neizvedljiva, pride v poštev novo ministrstvo, ki bi odgodilo drž. zbor in stopilo s strankami v pogajanja.
Ferrer.
Rim, 15. oktobra. Še vedno prihajajo od vseh stranij poročila o pro-tiklerikalnih demonstracijah. V Rimu so skoro vse trgovine zaprte: električna železnica ne vozi. Tudi v Milanu počiva vse delo.
Pariš, 15. oktobra. Včeraj so bili v mnogih mestih protestni shodi proti usmrtitvi Ferrerja. Župan v Cherbourgu je poslal nek španski red, ki ga je pred kratkim dobil, nazaj s pripombo, da smatra pod čast.io ga še nadalje nositi. V Toulonu so de-monstrantje zapeli pred španskim konzulatom »Internacijonalo« in klicali »Doli z morilci!« Nato so šli v katedralo, iz katere so pregnali nekaj žensk. Vodja neodvisnih socialnih demokratov Herve je objavil v svojem listu članek z naslovom »Samomor Alfonza XIII.« V članku poživlja španske anarhiste, naj maščujejo usmrtitev Ferrerja. Članek konča z besedami: »Kralj Alfonz bo tako končal, kakor portugalski kralj. S podpisom, ki ga je postavil pod smrtno obsodbo Ferrerja je podpisal svojo lastno smrtno obsodbo.«
Praga, 15. oktobra. Policija je prepovedala shod, ki sta ga nameravali prirediti češka in nemška sekcija »Svobodne Misli« v nedelje o Ferrerju. t
Trst, 15. oktobra. Danes je tu mirno. Iz Pulja, Reke, Gorice in drugih mest prihajajo poročila o manifestacijah proti Ferrerjevi usmrtitvi.
17
na
f
v
S H
ki bode
v nedeljo, 17. okloma ob 3.
v prostorih g. Majcena pri „Stari pošti" v Mokronogu.
Dnevni red i
I.) Poročilo o političnem položaje. Poroča deželni poslanec dr. Ivan Oražen. 2) Organizacija narodno-napredne
stranke. Govori prof. Anion Jug.
Shod bo v slučaju ugodnega vremena pod milim nebom.
Somišljeniki, porabite »godno priliko in pridite vsi na shod, da se poučite o razmerah v deželnem zboru I
Jzvrš. cior narodnc-iiapredne stranke".
vne vesti.
-f Nečuveno izzivanje. Klerikalci imajo jutri v »Unionu« sliod. Po tem shodu hočejo napraviti demonstrativen obhod po mestu in kričati ter demonstrirati, kakor bi bila Ljubljana klerikalna. To je nečuvena predrznost.
-j- »Ključ do obstrukcije«. Ko so klerikalci spoznali, na kak odpor je naletelo njih politično lopovstvo, vkrasti Višnikarju in Lenarčiču mandata, so se sešli na moder pogovor, kako bi se ubranili preteče obstrukcije naprednih poslancev. Modrovali so in ugibali in končno je dr. Šusteršič z bobnečo slovesnostjo izjavil, da je našel ključ, s katerim zaklene obstrukciji vrata. Vsi srečni in polni novega občudovanja za globoko umnost njihovega voditelja so se razšli klerikalci in so med svojimi somišljeniki skrivnostno pripovedovali, da je dr. Šusteršič našel ključ do obstrukcije. Prišla je sobota. Klerikalci so radovedno poslušali dr. Šusteršiča in — delali dolge obraze. Šusteršičev predlog se jim je zdel strašno sramoten za njih mogočnost. »M^?ni se zdi, da se je dr. Šusteršič pravzaprav udal«, je tarnal »odličen« klerikalec, na kar mu je hudomušni tekmec Šusteršičev pritrdil na tihem, šepetaje mu na uho: Šusteršič je iskal ključ do obstrukcije, pa je samo našel ključ do velike ivtirade.
-f- Zgodovinarjeva teorija in pandurjeva praksa. V onih časih, ko je imel Franc Šuklje še načela, v onih časih, ko je bil še demokrat in svobodomislec, tedaj je sovražil tirane, plemstvo in redove in s plam teči m patosom v dunajskem »Zvonu« zagovarjal obglavljenje kralja Ludvika XVI. in kraljice Marije Antoi-nette. Zgodovinar Šuklje je opravičeval obglavljenje francoskega kralja in je zastopal teorijo, da ima narod pravico s smrtjo kaznovati po-stavolomne krivičnike. Kmalu bo tega 40 let, kar je bil Šuklje zgodovinar in revolucijonarec. 40 let — to je dolga doba. Spremenili so se časi in še bolj sp je s časi vred spremenil Šuklje. Iz idealnega svobodomiselnega rodoljuba se je polagoma preme-iiil v praktika, ki stoji na stališču', da se občni blagor začenja pri lastnem žepu. Njegov razvoj v tej smeri se je konsekventno nadaljeval. Tisti Šuklje, ki je časih duhovnike s škorpijoni bičal in oznanjeval smrt tiranom in krivičnikom, je naposled postal klerikalec, je zatajil vsa načela, ki jih je kdaj poprej zastopal in svojo dušo zapisal najpodlejši stranki pod božjim solnceni. Danes je Šuklje hofrat, ima visok red, je dobil plemstvo, se dokopal do denarja in postal naposled deželni glavar vojvodine kranjske. Dosegel je vse, kar more doseči nekdanji revolucijonar, ki se je navduševal za obglavljenje kraljev. Pa še to mu ne zadostuje. Kar je kot zgodovinar učil, to hoče vse prav do zadnjega zatajiti in zato tepta zgodovinarjevo teorije v praksi z vso pandursko brutalnostjo. Šuk-lj<*tu se danes lahko reče; da je prvi pandur klerikalne strahovlade in klerikalnega tiranstva na Kranjskem. Ali seme, katero je sejal Šuklje kot zgodovinar, je padlo na rodovitna tla in na štrik, ki ga je on sam plevi zatiralcem, krivičnikom in pan-durjem, bo on sam prvi prišel.
-j- Nič hudega! Klerikalci se drug drugega prav pridno opravljalo. Kompanija so, ki hoče mnogo zaslužiti in če kdo ne more do korita pa skuša srečnejšega tovariša izpodriniti s tem, da hujska proti njemu naprednjake. Marsikdo sklepa iz tega, da so med klerikalci politična nasprotja. Kaj še! Samo za prostorček pri koritu se gre. Ta nasprotja torej niso nič hudega, marveč nekaj
čisto naravnega, ker je mnogo lačnih klerikalcev, korito pa je majhno. Pa ta klerikalna večina ae bo že poravnala med seboj. Majoritit achlšgt sich, Majoritat vertrigt sich.
+ Kaj pa je to? Ravnatelj kranjskega deželnega muzeja dr. Mantuani je s 1. avgustom vstopil v, deželno službo in je svoje mesto faktično prevzel 1. septembra. Sedaj pa čitamo uradno razglasilo, da je cesar z odločbo z dne 3. oktobra podelil kustosu dvorne knjižnice dr. Mantuani ju naslov profesorja. Kako naj pa to razumemo, da je dr. Mantuani še sedaj uradnik dvorne knjižnice, ko je vendar že od 1. avgusta v deželni službi, dveh služb, eno na Dunaju in eno v Ljubljani, eno dvorno in eno državno pa nihče ne sme imeti. Kaj pa tiči za tem?
-f- Izključitev narodno - naprednih poslancev. V tajni seji deželnega zbora je bil izključen od ene seje poslanec g. K n e z in ne poslanec gosp. Supančič, kakor je v poročilo pomotoma prišlo.
+ Nur Lumpe sind beseheiden! Ce je pokojni Goethe pisal resnico in je skromnost res kriterij za presojo vprašanja, je li kdo lump ali ne, potem je g. Tomaž Pavšlar v Kranju brezdvomno največji poštenjak na svetu. Naj se sodi o njem, kakor se hoče, ali enega mu pač ne bo mogel očitati nihče, namreč prevelike skromnosti. Svoje ničvredne koncesije za vodno napravo na Savi pod Kranjem ni sicer prodal deželi, kakor je bolmal po Kranju, pač jo je ponudil deželnemu odboru za nič manj kakor 1,600.000 K. Zahteval je od te svote 5% obresti počenši s 1. septembrom, en milijon takoj, ko bo sklenjena pogodba, nadalje povrnitev vseh stroškov za odkup sveta ter pravic, za napravo projektov itd. Vrhu-tega bi g. Tomaž Pavšlar odstopil svojo koncesijo deželi le s pogojem, da se ga nastavi za ravnatelja nameravane pod^želne električne centrale z letno plačo najmanj 24.000 K! Če bi si gospod »električni direktor« za to dostojanstvo primerno uniformo nabavljal sam, ali, če bi tudi to »fa-sal« od dežele, iz ponudbe žalibože ni posneti.
-h Nesramno je napadel celovški »Mir« tajnika »Družbe sv. Cirila in Metoda« g. župnika Bereeta. Teh podlih napadov g. Berce ne bo zavračal v listih, nego si bo iskal zadoščenja za zlobne žalitve pred pristojnim sodiščem. Bo se vsaj razpravljalo o krvavi sorski aferi pred forom javnosti. Ako to morda ne bo ljubo škofu dr. Antonu Bonaventnri Jegliču in škofijskemu ordinarijatu, naj se zahvalita svojim prijateljem okrog ;>Mira«, ki so povzročili, da je g. Berce prisiljen sorsko afero izročiti pravoreku celovškega porotnega sodišča.
-j- Stjepan Radić za slovenske klerikalce. Stjepan Radič, znani zmedeni hrvatski politik, priobčuje v svojem glasilu »Dom« dolgovezen članek, v katerem poje hosano slovenski klerikalni stranki, pozdravlja njen nedeljski shod ter pravi končno: »Vse to, za čemer naša kmetska stranka šele teži in kar šele snuje, ali s čemer je šele pričela, je slovenska klerikalna stranka v mnogem oziru že dosegla ali se približala cilju tako, da moremo od nje pričakovati samo pouka in pomoči.« — Tako Stjepan Radič. Poznamo Stjepana Radića, zato se ni malo nismo čudili, ko smo čitali njegove izlive ljubezni in priznanja o naši klerikalni stranki. Vemo, da v Stjepana Radiću ni nobenega stalnega političnega prepričanja, zato mu tudi ne zamerimo. Mož, ki je danes rusofil, jutri pa proglaša Avstrijo kot spa-siteljico Slovanov, mož. ki je danes plamteč zagovornik hrvatsko - srbske sloge, jutri bi pa rad vse Srbe na Hrvatskem vtopil v žlici vode, politik, ki se hoče danes združiti s hrvatsko napredno stranko, ki stoji na temelju absolutnega narodnega edinstva Hrvatov in Srbov, jutri pa deluje na to, da bi se njegova stranka stopila s Starčevičanci, ki negirajo obstoj Srbov, takšen mož in takšen politik se v javnem življenju ne j nore smatrati za resnega in njegovim političnim enuncijacijam ni smeti pripisovati nobenega pomena, kamoli važnosti. Klerikalcem torej brez zavisti privoščimo pohvalo in priznanje takšnega doslednega in prevdarnega politika, kakor je Stjepan Radič. Naj se z njegovo pohvalo in z njegovim priznanjem diči jo in postavljajo, kolikor jim je drago, a eno si naj zapomnijo, da bo isti Stjepan Radić morda že čez mesec in dan pel hvalo in slavo slovenskim naprednim strankam, ako mu bo to kazalo. Značajnost namreč ni samo doma pri slovenskih klerikalcih, ampak tudi pri politikih Radićeve vrste!
-f Politična kravja kupčija. Ko
smo že napisali notico o Stjepanu Radiću, smo naleteli v »Pokretu« na članek pod naslovom »Od političara — do trgovca«. Članek se tiče Stjepana Radića. Konec se glasi tako-le: »Radič se je skušal najpreje zediniti
a klerikalci, nato a Starčevičanci, naposled pa se je spomnil še napred-njakov. Od naa je apet skočil h Star-čevičancem in je že pisal v njihove liste. A tudi s njimi se ni mogel složiti. Ponujal je na vse strani svojo stranko naprodaj. V eni izmed zadnjih številk svojega »Doma« se bridko pritožuje, da mu gre zelo slabo, da dobiva na teden za polovico manj naročnine, kakor jo potrebuje za poštnino in da bo moral »Dom« že pred novim letom izhajati samo dvakrat na mesec. Ali evo, v tem času se je sklenila nova kupčija. Radić je našel novega kupca za svojo stranko. Ker ni mogel najti nobenega kupca na Hrvatskem (ker ga vsi poznajo), je odšel k »Slovencu« (na Kranjsko) ter ponudil svojo stranko črnim kranjskim furtimašem (klerikalcem). Od teh se nadeja dobiti denarja, za to se v kratkem napoti v Ljubljano, da tam podpiše — pogodbo. Ali se lahko človeške duše prodajajo kakor živina ali blago? Na zavednih pristaših »Seljačke stranke« je ležeče, da onemogočijo to kupčijo ali pa okrenejo hrbet trgovcu Stjepanu Radiću«. — Med našimi klerikalci in Stjepanom Radićem se je torej sklenila navadna politična kravja kupčija. Klerikalci so Stjepana Radića kupili, zato jim je napisal slavospev v svojem »Domu«, ki bi sicer po Radičevem lastnem priznanju moral izdihniti, ako bi mu kranjski klerikalci ne posegli pod ramena. Vzpričo navedenega vprašamo ljudi okrog »Slovenca«, koliko je vredna kupljena hvala in slava?
+ Drugi »veleizdajniški« proces v Zagrebu. Kakor smo že poročali, je bila včeraj v Zagrebu obravnava proti kmetu Branku Pajiču radi zločina »veleizdaje«. Pajić, doma iz Cepeliša, je star 22 let, oženjen, oče enega otroka. Obtožnica mu očita, da je na pravoslavni praznik bogojav-ljenja ob priliki procesije v Petrinji klical: »Živio kralj Pel r Karagjor-gjevič, živila Srbija, ŽJ vel ves srbski narod! Bratje Srbi, podajmo si roke in združimo se« S tem je Branko Pajić zakrivil zločin veleizdaje, »ker je, uvažuje napete odnošaje s Srbijo, deloval na povečanje vojne nevarnosti. Senatu je predsedoval Taraboc-chia, votanti pa so bili dr. Fink, Ra-kos, Meixner in Orban. Obtožbo je zastopal. drž. pravnika namestnik Kaurić, obtoženca pa je zagovarjal dr. Hinković. Predsednik je prečital izpovedbe prič. Izmed teh je samo neki TOletni starec imenom Slanec izpovedal, da je slišal, da je Pajić rabil inkriminirane izraze. Na to je jel zasliševati obtoženca. Predsednik: »Ali veste, da obstoji Srbija?« Pajić: Čul sem.« Predsednik: Ali veste, da je tam kralj, ki se zove Peter Karagjorgjevie ?« Pa j i ć, (ki je popolen analfabet) : »Ne vem.« Predsednik: »Niti čuli niste?« Pajić: »Nisem«. Nato je senat zaslišal še Pajičevo ženo, ki je izpovedala, da je bila v kritičnem času ves čas pri možu in njen mož ni rabil onih besedi, ki se mu podtikajo. Ker je sodišče odklonilo zaslišati še druge priče, je bilo s tem dokazilno postopanje končano. Drž. p r a v d n i k je v svojem govoru naglašal, da je po priči Slancu dokazano, da je obtoženec rabil inkriminirane besede. S tem je deloval na to, da se — odtrgajo j)osam ni deli od avstro - ogrske monarhije. Zakrivil je torej hudodelstvo veleizdaje po § 59. k. z. in se ga naj kaznuje po odstavku c. tega zakona v 10 do 201etno težko ječo. Zagovornik dr. Hinković je rekel mod drugim: Državni pravdnik zahteva, naj sodišče kmetica Pajiča obsodi v 10 do 201etno težko ječo. Ali je Olivi en Cromvell, ali je to Kos-suth Lajos? Kdo je ta Pajić, ki bi mogel izzvati listajo in povzročiti državljansko vojno? To je intelektualni in politični analfabet, ki ne zna ne čitati ne pisati in ki nima niti ]ioj-ma, kaj je to aneksija Bosne in Hercegovine. Ne glede na to pa ni niti dokazano, da bi bil obtoženec v resnici rabil besede, ki mu jih podtika obtožnica. Zagovornik je končno predlagal, naj sodišče Pajiea oprosti krivde in kazni. Sodišče je po daljšem posvetovanju proglasilo to-le razsodbo: Pajiča se oprošča obtožbe radi hudodelstva veleizdaje, proglaša na se za krivega zločina motenja javnega miru in ščuvanja proti narodnosti ter se jra v smislu § 65. k. z. z v porabo §§ 35., 54. in 55. obsoja na dva meseca težke ječe. Državni pravdnik se je z obsodbo — zadovoljil, zagovornik pa je vložil proti obsodbi ničnostno pritožbo. — Ta pra-vorek zagrebškega sodišča izpričuje, da se tudi hrvatskim sodnikom polagoma odpirajo oči in da so vsled tega jeli že tudi soditi ■— trezneje. Ako bi bil na vrsti še kak »veleizdajni-ški« proces, bi morda v tem slučaju vse obtožence celo — oprostili!
H- Jugoslovanski shod v Pragi radi zagrebškega procesa. V torek so priredili jugoslovanski akademiki v Pragi shod, da zavzamejo stališče napram obsodbi v zagrebškem »ve-leizdajniškem« procesu. Shoda so «e udeležili Hrvati, Srbi, Slovenci, Bol-
gari in več Čekov* Rusov in Poljakov. Na zborovanje je prišel tudi državni poslanec prof. dr. Masaryk. Za predsednika je bil izvoljen Slovenec Hrašovee. Na shodu so govorili: Hrvata Capponiin Maravič, Slovenca Lah in L o t r ič, Srb D a-v i d o v i ć , Bolgar L u k a š, Slovak Pavlu in Ceh K u d e 1 a. Končno je spregovoril tudi poslanec dr. M a-s a r y k. Med drugim je rekel: Zagrebški proces je bil samo na pro-speh jugoslovanske misli, zakaj povzročil je živahnejše zanimanje za jugoslovansko vprašanje. Danes se vsled monstroznega zagrebškega procesa zanima za Jugoslovane ves svet. Proces sam so omogočile edino neurejene jugoslovanske razmere. Na preureditev teh odnosa je v bo treba delovati z vso vnemo in v to je poklicana pred vsem mlada generacija. Ta mora zastaviti vse sile, da se čim najpreje reši jugoslovansko vprašanje. Za ta smoter se naj jugoslovanska mlada generacija pripravlja že na visoki šoli. Po dovršenih naukih naj gre na podrobno delo med narod in naj ga pripravlja za jugoslovansko idejo. — Na shodu je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se protestuje proti obsodbi v zagrebškem procesu, poziva jugoslovansko dijaštvo k marljivemu delu na prosvetnem polju ter proglaša narodno edinstvo Hrvatov in Srbov.
-f- S cirilico ven! Hrvatsko učiteljsko društvo »Požeške doline« je 'sklenilo pozvati vsa učiteljska društva, da zahtevajo od deželne vlade, da »izbaci cirilico, kao suvišan balast iz svih razreda nižih i viših pučkih škola! To frankovsko - klerikalno učiteljstvo ima tudi planke na očeh, kakor naši »Slomškarji«, ki potom deželnega zbora sami sebe tepejo.
-f- Odlikovanje. Odlikovana sta bila s kolajno za zasluge: g. Josip Dekleva, stotnik pri 5. top. polku in g. Otokar Malv, stotnik-sodnik; oba Slovenca; nadalje g. nadporočnik A. Jančar.
-f- Iz srednješolske službe. Deželni šolski svet je dovolil, da smeta prof. prve državne gimnazije gg. Iv. Grafenauer in Fran Verbič poučevati na slov. trgovski šoli, prof. g. dr. V. Korun pa na mestnem dekliškem liceju.
Iz ljudskošolske službe. Mesto obolelega nadučitelja g. Leopolda Armiča je imenovana za suplent-ko na III. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani Danica Sinkovič. — Za učiteljico za ženska ročna dela na ljudskih šolah v Hotieah, v Polšni-ku, Št. Lampertu in v Kresnicah je imenovana Berta Vohinz.
— Slovensko gledališče. Danes, v soboto, se igra prvič na slovenskem odru znamenita in po vsem svetu slavna drama »Galeotto« velikega španskega dramatika Joseja Eche-garava. V tej psihološki .moderni drami nastopi v tekoči sezoni v prvič v veliki tragični ulogi ga. Zofija Borštnikova, ki ima priliko v njej pokazati vse strani umetniškega talenta. Poleg nje nastopita v velikih ulogah g. Anton V e r o v š e k in g. Hinko N u č i č. Večje uloge imajo nadalje g. B u h o s 1 av, g. D a n il o in ga. B u k š e k o v a. — V nedeljo zvečer se igra drugič izvrstna francoska veseloigra »Ljubezen bdi«, ki je dosegla pri prvi predstavi najboljši uspeh. Glavne uloge igrajo: gdč. Wi n t r o v a, gdč. Kandler-jeva, ga. Borštnikova in gg. B u h o s 1 a v in N u č i č. — V torek se poje prvič v sezoni velepriljub-ljena Puccinijeva opera »Madame Butterflv«, za katero so se nabavili novi japonski kostumi.
— Napredno politično in gospodarsko društvo za I. mestni (poljanski) okraj je imelo včeraj svojo redno odborovo sejo. Navzoč je bil odbor polnoštevilno. Po rešitvi raznih internih društvenih vprašanj, dalje vprašanj, ki zadevajo pred vsem gospodarske potrebe okraja, se je odbor obširneje bavil s položajem stranke in z delovanjem deželnega zbora. — Sklenilo se je ob splošnem odobravanju in soglasno, izreči naprednim slovenskim poslancem popolno zaupanje in zalivalo za požrtvovalno delovanje v sedanjem zasedanju deželnega zbora. Resolucija, ki je bila soglasno sprejeta in katera se je odposlala načelniku kluba naprednih polancev, se glasi: »Narodno-napred-nim poslancem, združenim v »Naprednem klubu dež. poslancev«, izreka podpisani odbor »Naprednega političnega in gospodarskega društva« za I. mestni okraj svojo zahvalo in priznanje za njihov možati in neustrašeni nastop v tekočem zasedanju deželnega zbora kranjskega kljub nepostavnemu terorizmu, za-konolomstvu in besedolomstvu sedanje deželnozborske klerikalne večine. Nadalje izreka podpisani odbor »Naprednemu klubu dež. poslancev« svoje in velike večine prebivalstva I. okraja neomejeno zaupanje, proseč, da zastopa in brani tudi v bodoče z vso odločnostjo in z vsemi dopustnimi sredstvi načela stranke, pravice ter koristi svojih volilcev*
— »Prvo ljubljansko uradniška gospodarsko društvo« priredi jutri, v nedeljo, iz najbolj upeljanega blaga perilne, galanterijske in modne stroke malo rastavo v svojih društvenih prostorih (vogal: Kongresni trg št. 12 in Vegova ulica št. 12). Vsi p. n. člani se najvljudneje vabijo, da si to razstavo ogledajo, kakor tudi oni p. n. gospodje in gospe* ki do-sedaj še niso pristopili k temu društvu.
— Grobni spomenik pokojnemu slovenskemu pisatelju Janezu Trdini
zgotovil je tukajšnji kamnosek gospod Alojzij Vodnik prav lično. Spomenik je iz temnega saksonskega sijenita 2-30 m visok in se bode še te dni postavil na novomeškem pokopališču.
— Izredni občni zbor »Slovenske Filharmonije« vrši se prihodnji petek dne 22. oktobra 1909 ob 8. zvečer v salonu hotela »Ilirija«, Kolodvorske ulice. Na dnevnem redu volitev, predsednika in odbora.
— Iz občinstva. Dva Laterma-nova drevoreda sta predmet tem vrsticam. Eden, ki vodi v Tivoli in drugi, ki gre proti Kozlerju. Razloček med njima je prav velik. Prvi se neguje z ljubeznijo, drugi je pastork. — Oni ki pelje v park, grad in hotel »Tivoli« je 540 vojaških stopinj dolg, šetalcem je na razpolago 57 modernih vrtnih klopi in 14 kanclelabrov ga po noči razsvetljuje. Drugi je dolg 940 stopinj, ima 28 preprostih klopi in 3 svetilke, od katerih je redno prižgana ena, neredno dve, izvanredno vse tri. Jaz hodim po drugem drevoredu previdno po sredi, meneč, da me roka ali kolec zlikovca, stoječega ob deblu, ne zadene tako lahko. Pes se plazi ob moji strani. »Pošast je«, govori tenak glas na klopi drevoreda. »Pes je — ne straši se«, tolaži moški varuh. — Vznemirjena oseba se tesneje privije sosedu. Po številu fpe dolgi drevored bolj obljuden kakor krajši. Koliko v Ljubljani zaposlenih ljudi biva v Šiški! Mnogi hodijo v gledališče, v cerkve ali po drugih opravkih. Izletniki v bližnjo gorenjsko okolico gredo radi do Koz-lerja v senci in bi gotovo najraje isto pot šli domu, ko bi drevored ne bil tako plašljivo teman. Merodajne organe mestne uprave opozarjam na omenjene nedostatke ter priporočam, z ozirom na ugled stolnega mesta, varnost javne poti, nravnost in dostojnost — več luči!!
— Nova stavba Kolinske tovarne se s hitrimi koraki bliža svoji izvršitvi. Sedaj se pridno montirajo stroji, parni stroj, električne naprave itd., tako da bo vse še pred decembrom gotovo, kajti v tovarni se začne z delom še letošnje leto. Že sedaj, ko tovarna še ni popolnoma gotova, je videti, da bo stavba popolnoma drugega značaja kakor so navadno tovarniške stavbe. Vse bo čisto, svetlo in zračno; poslopja, ki bodo tudi v arhitektovskern pogledu lepo izvedena, bodo stala v sredi lepih nasadov — z eno besedo, tovarna bo res v okras celi svoji okolici. Kolin-ska tovarna ni štedila z denarjem, da sezida kaj res lepega in modernega. Seveda se bo življenje v tistem koncu mesta, ki je bil doslej precej mrtev in zapuščen, zelo povzdignilo. In kar nas veseli najbolj, celo lepo podjetje je slovanska last, in zato je nova Kolinska tovarna za nas kot Slovence tudi v narodnogospodarskem oziru kar največjega pomena. Ko bi se le tega pomena Slovenci in Slovenke dovolj zavedali, kadar kupujejo v trgovini — cikorijo!
»Sokol« v Št.Vidu nad Ljubljano priredi jutri 17. vinotoka veliko vinsko trgatev v prid zgradbi »Sokol-skega doma«. Vrši se v dvorani in drugih gostilniških prostorih brata Šusteršiča, p. d. pri »Slepem Janezu«. Začetek ob 3. popoldne, ko pridejo vinčarice in vinčarji z županom na čelu. Nato se vrši trgatev v vino-gardu. Na bogatem vzporedu je ples in prijazno sodelovanje »Žirovniko-vega zbora, ki nam bo gotovo tudi jutri, kakor še vedno, privabil dokaj gostov iz Ljubljane. Prijateljske zveze posreduje tudi šaljiva pošta. Z zanimanjem se že pripravljajo mnoge vinčarice in vinčarji. Zabave bo tora j dovolj. Zato Vam gotovo ne bo žal! Na svidenje tora j jutri o obilnem številu! Odbor.
Cukulada v Ribnici se kaj lepo razvija. Dokaz temu naj bode sledeča, res prav karakteristična epizoda. Pred kratkim je prišel vadit ribniške čuke dobrepoljski gospod »Oberčuk« — seveda je poveljeval v slovenskem jeziku. To pa najbrž nekaterim čukarskim »ausgedintarjem« ni kaj posebno dišalo. Kajti, glej ga spaka, eden teh tičev ti odpre kljunček in začuka — pa prav po čukovsko: »Mi ne razumemo slovensko komando; smo že vajeni od vojakov drugemu poveljevanju. No, to je gotovo lep napredek! Le naprej po tej stezici in zvelicanje vam je gotovo! V prvi vrsti pa iskreno častitamo g. dr. P-u.
Telovadno društvo »Sokol« Sv. Križ - Kostanjevica, s sedežem v Kostanjevici, se je ustanovil v nedeljo, dne 3. oktobra. Pripravljalni odbor
M/Y
»Sokola« v. Kostanjevici1 in odsek krškega »Sokola« v Sv. Križu sta se dogovorila glede ustanovitve skupnega društva po zgledu »Sokola« Šmartno - Litija. Takoj na ustanovnem občnem zboru je štelo društvo 104 redne in podporne člane, kar je za razmere v Kostanjevici in Sv, Križu ogromno število. V odbor so bili izvoljeni; br. Ivan M a 1 n a r i č, starosta; br. Albin Cesar k, pod-starosta; br. Ivan M i k 1 a v č i e, načelnik; br. Franjo Rab u se, I. načelnika namestnik; br. Slavko Cola r i č, II. načelnika namestnik; br. Lavoslav Bučar, br. Alojzij Cvel-b a r, br. Fran K 1 a d o š e k, br. Josip Stritar, br. Josip K o d r i č in br. J. J a r k o v i č, odborniki; br.Fr. Stritar, br. Ivan K e r i n in Jakob Ža r g i, namestniki; br. Janko Golo b, br. Ivan G e r 1 o v i č, računska preglednika. Delegatom za občni zbor »S. S. Z.« pa bratje; M a 1-n a r i č,dr. C e š a r k, M i k 1 a v č i č B uč a r, Stritar. C o 1 a r i č in R a-1) u s e. — Ta ustanovni občni zbor so počastili s svojim obiskom vrli bratje Sokoli iz Novega Mesta pod vodstvom staroste br. tir. Sehegule, kateri je po zaključenem zborovanju v navdušenih in jedernatih besedah v lil sokolskega ognja vsem navzočim. \ kljub velikim zaprekam in intrigam nasprotnikov Šokolstva, se njevici oživotvori 1 »Sokol« v Kostanjevici in bodočnost bode pokazala, kaj zmore sokolska misel tudi ob bregovih zelene Krke! Na zdar!
Kostanjevica-Sv. Križ. Naš novi »Sokol« dela klerikalcem veliko skrbi. Zato je bil napaden takoj po ustanovitvi. Klerikalni trifolium, ki
ima svoje redne soje v krivoprisež-niškem kotu kostanjeviškega gradu, ga je napadel v »Slovencu«; v »Domoljubu« pa so ga napadli kaplanjo od Sv. Križa. Naravno je, da »Sokol» na te izbruhe ne bo reagoval. Kdo pa naj odgovarja onemu »kavalir-ju«, pred katerega strupenim želom vdove že nekdaj niso varne in kdo onemu domišljavemu, zagrizenemu fantu, ki študira na stroške davkoplačevalcev, prebije večina počitnic ob farovških mizah, pri tem pa dostojne ljudi po gostilnah zmerja s prodanimi dušami! — Se res ne izplača: kajti »kave i i rji« in »poštenjaki« so itak že razkrinkani, da se bogu smili, kaplanstvo pa je pred kratkim tudi prijelo pri sodišču »diplomo« v obliki 50kronske globe za laž in obrekovanje. Zato pa mir, če ne l»o hndir! Saj Matevž s Kota, ki ima h >gato, pa precej drago izkušnjo, že ve.
t Berta Kersnikova. Iz Lukovice se nam piše: Pogreb v brdskem in kamniškem okraju občeznane in od vsakogar spoštovane gospe B e r t e Kersnikove, rojene pl. H o f -t' e r n - Saalfeldske, gra^ča-kinje na Brdu. j«* po izredno mnogobrojni udeležbi jasno dokazal, kako velik ugled da je uživala pokojnica v vseli krogih. Biki je mati nezabne-ga slovenskega pisatelja in rodoljuba Janka Kersnika ter vnukinji! iz »Ro-kovnjačev« znanega doktorja Bur-gerja. Bila je to izredno izobražena, duhovita in plemenita žena. Nad pol stoletja zgodovine našega naroda je Šlo mimo njenega življenja. V njeno hišo so zahajali desetletja mnogi najuglednejši domači pisatelji in politiki. V njenih mladih letih, v dobi slovenskega preporoda, je bila njena r.'dbina med prvimi domačini inteli-genti, ki so se oklenili slovenstva in od tedaj z gorečim rodoljub-jeni navdahnjeno srce je ohranila pokojnica zvesto do svoje smrti. Visoko ceniti in čislati jo je moral vsak, kdor jo je poznal. Na zadnji poti so jo spremljali mimo drugih zastopniki znanih prijateljskih rodbin pl. A ud rej kove, Levčeve, baron Minutillovo, Polčeve, zastopniki vseli uradov ter množice kmetskoga ljudstva. In sedaj počiva poleg sinka Janka tam na prijaznem brdskem pokopališču sredi prekrasne okolice, ki jo je tako iskreno ljubila vse svoje življenje. Bodi ohranjen plemeniti ženi lep in blag spomin!
Telovadno društvo »Sokol« v Tržiču priredi vinsko trgatev dne 17. t. m., v nedeljo, v gostilni pri Ba-Ftin v Tržiču. Na sporedu je: vinska trgatev, šaljiva pošta in ples. Začetek ob 7. /večer. Vstopnina 20 vin. za osebo. Cisti dobiček je namenjen za telovadnico. Zato se nadeja društvo obilo udežnikov.
Demonstracije v Trstu. Radi do-gf»dkov v Španiji oziroma usmrtitve Ferrerja, je bilo med delavstvom v četrtek od ranega jutra živahno gibanje. Delavci so popoldne v prosti Inki in po raznih drugih krajih prenehali z delom v znak žalovanja. —■ Delegatje socialno - demokratične stranke so hodili po gostilnah, naj se zaprejo. — Zaprta so bila vsa gledališča in kinematografi in šantani, kakor tudi nekatere kavarne. — Ob pol štirih se je valila po ulicah tržaška razbijanja in kričanja željna množica, ki je zahtevala pred vsakim komptoarjem in skladiščem, da se mora zapreti.— Ob petih popoldne dne so bili zaprti vsi javni lokali,
trgovine, delavnica !* akladiftea. mm
Baz poslopij, kjer imajo delavske organizacije svoje sedeže* so vihrale zastave na pol droga a florom. — Ulica S. Nicolo, kjer se nahaja španski konzulat, je bila od vseh strani zaprta z močnimi kordoni policije. — Ali vzlic temu so demonstrantje razbili tablo konzulata. — Pri Sv. Jakobu so demonstrantje razbili nekaj šip na cerkvi, kakor tudi na novi cerkvi v via Ronchi. Ranili so precej hudo enega stražarja, a ranjena je bila tudi neka deklica. — Tekom večera so se vršile po Korsu, Velikem trgu, Akvedotu, Volti Chiozza in na veo krajih mesta burne demonstracije. — Policija je posegla energično vmes in demonstrante razgrnila. Zaprtih je bilo več oseb. — Konsigni-rano je bilo vojaštvo, in sicer dva bataljona, ali ni prišlo do tega, da bi aktivno posegla v demonstracije. — Klerikalci, ki so bili v groznem strahu, se niso upali na dan. Duhovniki so milo prosili policijo, naj jih varuje. Policija jih je res skrbno zastražila in zgodilo se ni nikomur nič. Samo okna v lokalu, koder se shajajo duhovniki, so bila razbita.
Cerkveni tatovi pred tržaško poroto. Kakor smo že poročali, se je vršila v Trstu razprava proti dvanajsterim roparjem, ki so okradli koprsko stolno cerkev. Na podlagi pravoreka porotnikov so bili obsojeni: Russich, Jenko, Norbedo in PIo-jer vsak na štiri leta strogega zapora; Viktor Fumi tri leta in pol; Al. Bassi na tri leta; Ivan Tercon eno leto in Kflrl Persich na šest mesecev strogega zapora. — Pio jer jeva soproga, obtoženi Brandolin. Mettuglio in Tieni so bili oproščeni in takoj izpuščeni na slobodo, vsa stvar je bila končana šele ob pol "2. zjutraj. Vzlic pozni uri je še vedno dovolj radovednega občinstva čakalo obsojence na ulici in jim — ko so jih stražarji spremljali v zapore — klicali: »Addio, coraggio in arrivedorci«. — Tudi ti klici so značilni za čustva in mišljenje tržaškega nižjega ljudstva, ki le prerado simpatizuje z raznimi zločinei in vagabundi.
»Zeleni križ«. Za časa jubilej-skih slavnosti v minulem letu je sklenilo društvo »Zeleni križ« sezidati zdravilišče in okrevališče za bolne lovce. V to svrho se je nabral pri d r u št v e n i k i h i n n j i h o v i h pr i j a t e 1 j i h že precejšen sklad. Društveni odbor je pa tudi sklenil, da izposluje več prostih mest v že obstoječih zdraviliščih. Odboru se je posrečilo, da je iz-posloval taka mesta v Karlovih varili in v Pistijanu (Postven) na Ogrskem. Teh ugodnosti bodo seveda deležni samo lovci po poklicu. Natančnejša pojasnila daje tajništvo društva »Zeleni križ«. Dunaj L, Singer-strasse 18.
Elektro - radiograf »Ideal«. Franc Jožef ova cesta št. 1, hotel »pri Maliču«, zraven glavne pošte ima od sobote, dne 10. oktobra do torka, dne 19. oktobra 1909 sledeči spored: Vohunka iz maščevanja. (Iz življenja ruskih teroristov.) Smaragdno obrežje v Bretanji. (Krasno po naravi.) Strah. (Drama.) Na obrežju Ganga. (Po naravi.) Prvi izprehod. (Komično.) Vsak petek sodeluje pri predstavah »Slovenska Filharmonija«.
Prvi kinematograf »Pathe« prej »Edison«. Dunajska cesta št. 22 nasproti kavarne Evropa ima od sobote, 10. do torka, 19. oktobra sledeči >pored: Panorama na italjansko-francoski meji. (Po naravi.) Med zetom in taščo. (Komično.) Postojna in Postojnska jama. (Po naravi.) Luka planince. (Jako smešno.) Ljubezen in domovina. (Drama.) Vsak ponedeljek sodeluje pri predstavah »Slovenska Filharmonija«.
Belouška med ribiči. V Gruberjevem kanalu je vsi cd zastajajoče vode več luž in kotanj, iz katerih so ribiči že polovi 1 i, kar je bilo večjih rib, med tem ko se drobiž še vedno brezskrbno podi po mirnih plitvinah. To ugodno priliko je včeraj popoldne porabila velik.i belouška, ki se je solnčila na strmini. Varno je zdrknila z brega v suho strugo ter se približavala velikemu kamnu, ki je segal v precejšnjo lužo. Ribice so hitro opazile bližajočo se nevarnost, po bliskovo so se razkropile in skalile vodo, toda belouška je mirno zlezla v vodo pod kamen, kjer so iskale ribe zavetja. Kača je očividno podila ribe v skaljeni vodi, ker so švigale sem terja, najbrže zaman. Cez nekaj minut je prišla na površje tiščaje povprečno med čeljustmi kakih 10 do 12 cm dolgo, še trepetajočo ribico. Opazovalec celega prizora jo je s palčico podrezal, da bi izpustila svoj plen, toda belouška se ni dala motiti in je z ribo izginila v bližnjem vrbovem grmovju. — V ribiških krogih smatrajo belouško za veliko škod-Ijivko, ki napravija zlasti med mlajšim ribjim zarodom često občutno škodo.
V ječi je umrla 251etna delavčeva žena Marija Vonžina iz Juršicev pri Postojni. Vončina je bila brez otrok, kar je njenega moža jako žalostilo. Naenkrat mu je začela pri-
tovedovati, da bo kmalu postal oče. la je na Sušak, kjer je ukradla svoji znanki 18 dni starega otroka, s katerim je pri bežal a k svoji materi ha Kranjsko. Tatico pa so kmalu zasledili ter jo zaprli. Dne 13. t. m. ob 6. uri zvečer bi se ji morala prebrati obtožnica. Pred preiskovalnim sodnikom se je pa zgrudila ter v par minutah nato umrla.
Nesreča. Ko je včeraj opoldne hlapec Ivan Zupane, rojen 1883 v Krški vasi pristojen v Krko peljal stavbeni les h »Kranjski stavbeni družbi« se mu je na Vrtači preobrnil voz. Zupane, ki je šel ob strani, poleg voza je prišel pod voz z levo nogo in čez križ. Na pomoč so prihiteli on-dotni delavci m ga rešili. Zadobil je na levi nogii težko telesno poškodbo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Izgubljeno in najdeno. Užitnin-ski paznik Ignacij Košenina je izgubil srebno žepno uro, katero je našel filozof Ivan Vesenjak. — V nedeljo je nekdo pri večerni predstavi v garderobi na desno zamenjal črn, svilnat dežnik. Dotični k se prosi, da ga prinese v Šešarkovo trafiko, tam dobi svojega.
-^»-i-—-
Mim stuarl.
* Prodana nevesta« v Avstraliji?
V zadnjih dneh je bil v Pragi katoliški župnik St. Collius iz Mell>ourna v Avstraliji. Videl je tudi v Narod-uem gledališču »Prodano nevesto«, ki mu je jako ugajala; izjavil je, da bo deloval na to. da se uvede na sceno opere v Me bournu. V ta namen je vzel seboj v Avstralijo kla-virui izvleček »Prodane neveste«.
* Papeževi dohodki. Letni dohodki papeževi znašajo na leto skoro 25 milijonov frankov. In sicer mu nesejo posestva 885.000 fr., obresti vrednostnih papirjev (>,000.000 fr., darovi 5.500.000 fr., in JMrov novcu- 12.000.000 fr. Od tega izda papež za svoj dvor, knjižnico, zbirke itd. 5,500.000 fr., ubogemu vatikanskemu jetniku ostane torej na leto skoro 20 milijonov frankov.
* Avstrijska hiša in njen novi »upravitelj« v New Jorku. Nedavno je dobila tvrdka Frank Sakser Co. dopisnico od rojaka Luka Katuša. v kateri prosi, da bi kdo po njega prišel v avstrijsko hišo v Xc\v Jorku radi nekaterih informacij. Fslužbenec tvrdke se je podal v največji plohi na 80. ulico v avstrijsko hišo, a tam so rojaka Luka Katuša enostavno na perfiden način zatajili, češ, ga ni tukaj; ko je pa nekdo tajno prikimal, češ, da je tu, se je upravitelj drugič zlagal, da jc pri avstrijskem konzulatu. Tako surovo postopajo uslužbenci one subvencij on irane drube. katera bi imela naseljencem na roke iti. ne na jih ovirati. Radovedni smo: ali imajo tam gori na 80. ulici nalog ljudi zatajevati! Ali pride ta nalog cd družbe same. ali celo od c. kr. konzulata * Slovencem pri poročamo, da naj ne imajo ničesar opraviti b to družbo, ker dobrega nimamo od nje nič pričakovati* »G. N.«
* Madjurski obisk   v Sarajevu.
Ko je bila razglašena aneksija -Bosne in Hercegovine se je podala bosen-ska deputacija na Dunaj, da se zahvali cesarju. Pri tej priliki je obiskala deputacija mestni zastoj) dunajski in peštanski. Dnnajčanje so kmalu na to obisk vrnili in obljubovali Bošnjakom vse mogoče, seveda izpolnili niso ničesar in tudi ničesar izpolnili ne bodo. Za Dunajem je prišla Budimpešta, Madjare je pozdravil občinski zastop sarajevski in uradi; občinstvo je ostalo čisto indiferentno. Niti srbski niti hrvaški narodni krogi se niso udeležili slavnosti in banketov Ma d jarom na čast. Sovraštvo naproti Madjarom je izzvenelo v tiho demonstracijo: večina zastav, ki so bile obiskovalcem na čast izobešene, je prebivalstvo po noči odstranilo. Oficijelni krogi seveda pravijo, da je to čin nezrele mladine. Ko bi peštanska deputacija ne bila hitro odšla domov, bi bilo pač prišlo k ostrim uličnim demoustracijam proti nji.
liki!
ki bi se imel  vršiti v ne del j O, dna
17. oktobra ob 3. mri popoldne
»prostorih hotelo .Kramor*
v Logatcu
se vrši
v «e*elJo, m. oktobra
Književnost
•
— »Slovenski Sokol« ima v štev. 9. naslednjo vsebino: 1. Sokolskim vaditeljem. 2. Načrt pravil sokolske župe. 3. Iz slovanskega Šokolstva. 4. Vestnik slovenskega Šokolstva.
Telefonsko in brzojavna poročilo.
Strtpiiiski.
Dunaj, 16. oktobra. V slovanskih političnih krogih smatrajo udeležbo posl. Stapinskega na ljubljanskem klerikalnem shodu za politično breztaktnost.
Ministrska kriza.
Dunaj1, 16. oktobra. Češke stranke delajo z vsemi silami na odstop ministrov dr. Ž a č k a in dr. Bral' a. Kakor je zdaj zagotovljeno, hoče ministrstvo v sedanji sesavi, če tudi brez Žačka in Brafa v sredo stopiti pred državni zbor.
Dunaj, IG. oktobra. Bivša ministra P a c a k in Praše k sta prišla zaradi krize v ministrstvu sem.
Iz železniškega ministrstva.
Dunaj, 16. oktobra. Dvorni svetnik v železniškem ministrstvu, M a r c k , je imenovan za sekeijske-ga šefa.
Ogrska kriza.
Dunaj, 16. oktobra. \V e k e r 1 e je bil danes v posebni avdijenci pri cesarju in mu je razložil svoje nove predloge giede rešitve ogrske krize. Cesar se ni odločil nego je odredil, da pride Wekerle jutri zopet v avdi-jenco.
Jezikovni zakon.
Brno, IG. oktobra. Češki deželni poslanci moravski so poslali na cesarja adreso, v kateri prosijo, naj ne sankcijonira jezikovnih zakonov, sklenjenih v dež. zborih nižjeavstrij-skem, gornjeavstrij.-kem, predarl-skem in solnograškem.
Grški princi.
Atene, IG. oktobra. Grški princi so prostovoljno izstopili iz armade, da ublaže državno krizo, ki je poglavitno nastala zaradi njih.
Manifestacija v Mil .■in u.
Milan, 16. oktobra. Tu je bil v areni zopet velikanski shod zoper španske klerikalce in španskega kralja zaradi umora Ferrerja. Interveniralo je vojaštvo.
Reka, 16. oktobra. Občinski svet je sklenil po Ferrerju imenovati eno najlepših ulic reških.
Trst, 16. oktobra. Deželni z b o r je v izraz ogorčenja nad in-famijo obnovljene svete inkvizicije, ki je umorila Ferrerja, in v počaš-čenje Ferrerjevega spomina, sklenil takoj, ko se je seja otvorila, da se zopet zaključi.
Gibanje na Španskem.
Madrid, 16. oktobra. Zaradi oblastvenega umora Ferrerja je nastalo na Španskem velikansko gibanje, naperjeno proti kralju in proti duhovščini. Republikanci hočejo tu sklicati ljudski shod, na kateri bo prihitelo iz vse Španske na stotisoče ljudi. Republikanci groze, če bi vlada hotela ta shod preprečiti, da vprizore takoj revolucijo.
Madrid, 16. oktobra. Velikanske j manifestacije posebno na francoskem in Italijanskem, so kralja in njegove svetovalce ter zlasti duhovnike spravile v največji strah. Duhovniki niso več varni svojega življenja. Ljudstvo je tako besno, da se noben duhovnik ne sme prikazati na ulici.
Mnoffostransk« porab«. Gotovo ni do mačega zdravila, katero se da*, tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žjr&aje in sol", ki je takisto bolesti ute&a* joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na miSice in Sivce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deSeu zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan b varnostno -namko in pod-(>iaom 6 8
44
Proti
20
Izborno deluje dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
1U utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust.
2 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v SijubSfani, Resljeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu.
Melcsine-ustaa in zobna voda.
Sunja, Hrvaško, 22.  februarja 1908. B!a^. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-uslne zobne vodo. katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja  neprijetno   sapo  iz  ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv.  Cirila in F.Seioaa:
Vesela družba zbrana v novi šoli v Kuteževem pri 11. Bittrici 3 K. — Ta „vcsel" gosp. Nace, nabral pri narodni dirki v Lozicah 3 K 40 h. — Gostilničar pri „Levu'! g. Kalan nabral 3 K 20 h. — Narodni davek železniških in poštnih uradnikov v St. Petru na Krasu v znesku IG K 37 h. — Uradništvo in šola na Brdu 33 K v blag spomin pokojne gospe Berte Kersnik kove. — Skupaj 5S K 97 h. — Srčna hvala Za dijaško podporno društvo „Do
racvlna": G. Jnnko in Jela Rahne na Brdu 50 K mesto venca na krsto gospe Berte Ker^ nikove. — Srčna hvala!
Za dijaško kuhinjo „Domovina" v Ljubljani
so darovali: ga. Lucija PirČeva K 20, cr. T. Češnik K 10, po 4 K gospe in gospodične Lj. Verderberjeva, velep. na Bledu, M. Ka-Hstrova, Ai. Wirglerjeva in M. VVessnerjev:: ter gospodje prof. Al. Tavčar, mag. svetnik E. Lah, trg. A. S^aberne in trg. Svara ter neimenovan 1 K; v naturalijah^so darovali gospa L. ^irčeva 200 kg krompirja. (Nabrala je te darove gospa svetn. Lanova. Po gosp. prof. dr. Iv. Tertniku so darovali gg. prof.: dr. Tertnik in jeraj po 10 K, V:VbnJk, Pipenbacher, Peterlin, Wester, Kralj in jer-šinovii po 4 K, Lovše in Kruleč po 2 K ter g. Forejc, kavarnar „Evrope* 2 K. Dalje so darovali po 4 K gg. živinozdr. Miklavčič, višji živinozdr. Sadnikar v Kamniku in L. Jeišnik v Kostanjevici ter g. prof. Peru-, b K.
MetecrGložEas porofllo.
Višina nad morjen! 306-1
Sreilnji zMČni tlak 7JG0 m::*.
| Čas *© opazo-2   v anja o	Stanje barometra v mm	Tempera-' tura v C° |	Vetrovi	Nebo
i 15. 2 pop. . j 9. zv 16. ; 7. zj.	7387 7394 739-1	172 12 7 100	s!, j vzhod brezvetr. slab jug	pol. obla* jasno soparno
Srednja včerajšnja temperatura 1301, norm. 106\ Padavina v 24 urah 00 mm.
Mednarodni portretu! zavod na Dunaju, VIL, Stiftgasse 15 in v Bcrolinu se pri-Ijublja čim dalje bolj in niti ne more zmagovati iz vseh delov sveta ji dohajajočih naročil in je zato otvorila v Parizu in Londonu nove podružnice. Mnogo zahvalnih pisem dokazuje poštenost te firme. Glej današnji inserat.
Pazite, kadar kupujete milo, na troje: dobrota, cena in teža. Najdražje milo nikakor ni vedno najboljše, zlasti inozemska pralna mila, ki jih visoka uvozna carina znatno podraži, ponujajo našemu občinstvu po pravih fantazijskih cenah, ki z ničemer niso opravičene. Gotovo resničen in vedno veljaven je pa stavek, da so »najcenejša mila v resnici najbolj dra*{a, ker slabo pero in pa še uničujejo perilo s slabimi dodatki, ki jih obsegajo.
ss ceno proda na Marale Tereziie Gesti št. 26, L Ra£siroi*i@-
Vsalš® nedelo 357'
v sojfilnl pri fRKutwf
Za obilen obisk se priporoča
J. P8tsnČi£| gostilničarka,
dober prodajalec, se  Sprejme  v fi-
nejšo trgovino. Italijanščine kakor tudi konfekcijske stroke vešči imajo prednost. Ponudbe pod nPrva I>105"3 pO-
šino ležeče, LJubljana. sssc
M dolgoletni asistent poroda, oddelka ordinuje 3881
od 10.—11. in od 2.-4.
m
^83195
S/E
3E
lastslA ribolovom v Ljubljanici, ^vilici in jezeru v bližini Ljubljane,
se proda. 3871
£je, pove uprav. »Slov. Naroda«.
isa
s tremi poslopji in velikim vrtom,
se proda.
i blizu cerkve na Jernojovt OOStl 39 v Spodnji stiski. — Več pove ton Vizjan blizo Vodnika, Ce-&ba cesta št 67 v Spod. Šiški
Ljubljani. 3774
Odvetniški
andidat
odvetniškim  izpitom,  želi plemeniti službo.
Ponudbe na upravništvo »Sloven-kega Naroda«. 3848
Vajenec
m krojaška «m m an|m Uk.i m im pristaš« it 4 t l]aMJaaL
Tvornica kož
Josip Wiesenberger
■*• Žebrace, kralj, češko
-—--— — - j   — —     - ■ m
izdeluje vse vrste fine, trajne in gladke Jubto, gladke teletine in sive kravje
kOŠO. 3807
Meblir V
dvonadstropna v Gorici, zraven
državnega kolodvora, in ena v bližini Ltebllane, primerni za vsako kupčijo,
se prodasta pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe pod |9L. Tomažič" V Spodnii Šiški. 3836
se odda takoj ali s 1. novembrom solidnemu gospodu na Resljevi
cesti štev. 3. 3866
Za novoustanovljeno prekajeval-
nico svinjskega mesa z lastno U-delovalnico klobas, salam itd, ki
je prva in edina v Trstu, se išče
mponion
ki bi razpolagal s kakimi  5000 K.
Ponudbe sprejema Fran Pirman, Trst, akorklja 228. 3868
Mlad, marljiv in spreten
2 sobama, s kuhinjo, kletjo, svinjskim levom ter njivo, SO proda radi od* otovanja v Ameriko v Št. Jerneju a DOlenjskem, Hiša leži ob cesti :r je pripravna za kako obrt, majhno ostilno   ali   za  kakega Denzijonista.
Kupna pojasnila daje Marija Ma-ovič v »t. Jerneju na Dolenjskem.
?ščejo se za takoj ali pozneje:
Knjigovodja, 1 iaii! is 1 Mk o ipi jezik
Oziralo se bode le na prve moči, so že   nekoliko  izurjene  v lesni .roki.  Služba  stalna, plača po dogo-oru. 3ŠG8 se nadalje podjetnik, ki prevzel večji izvoz lesa iz gozaa na zgo proti kavciji.
Ponudbe,  podprte z referencami, se blagovolijo poslati pod „0, H. na uprav. »Slov. Naroda«. 3875
Špecerijske Stroke, z dobrimi priporočili, ki je že vajen ekspedicije in se ne boji nobenega skladiščnega dela, se sprejme takoj v tržaško razposi-ljevalno trgovino. 3873
Prijave pod: p o šta i predal 69, Trst 7.
Koroška Slovenka
želi vstopiti v Ljubljani
ovmo
v prvi vrsti špecerijsko.
Vodila je že dosedaj doma bra-njarijo, a bi se rada bolje izvežbala.
Za prvi čas ne zahteva plače, te-muč se zadovolji s hrano in stanovanjem. 3870
Ponudbe   na  upravništvo »Slov.
Naroda« pod „Eoroška Slovenka".
Mili
•32
pri Zidanem mostu
— priporoča svojo bogato zalogo —
vseh vrst pšenične in koruzne moke.
Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dajo nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za g. pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo ceniki franko.
I ■t
'i
Kupujte in zahtevajte edino le
ča]
v zavitkih po 10, 20, 30, 50 in 70 vin. 2891 ki se prodaja v prid <i?uš2>e sv. Cirila in Metoda.
Dobiva se povsod. Dobiva se povsod.
Glavna zaloga pri Prvi slov, zalogi čaja in ruma na debelo v Ljubljani, Rožna ulica štev. 41.
a
i
Langen & Woif, Dona] X., Laxenburg8rstrasse 53.
Svetovno slavni zaradi preproste in solidne sestave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka 8. So Fftkln kot zastopnica za Kranjsko Ljnl liana, Poljanska cesta it 07. telet. 73.
Originalni motorji ,Otto*
v »vasi 3718
z napravo za sasalal pili
sa šarjenje s rjavim premogom, latinskim alf plmevim koksom, kanma-sitom ali atijom.
Gospodarsko najbolj prlmorns obratna moč novega časa I
Mika* astorji JHtf sa svetilni pita, beneia, beneol, petrolis, karbonol
* : - ■
oo70
nonovonle
s 3 sobam in prttiklinami t htst
•Nmrmmmo Itakano1, L rnaantroaje.
Učenec
m snre]nae tako, v trgovina talenta*) ta apOOOrilO, ki je dovršii vsaj ljudsko šolo in je star 14 let.
Trmvtaa s maiamlm blagom Fran fuitiii v Metliki. 3799
^komutatorji
200 raznih velikosti od kron 160 naprej. Cenik zastonj.
A. Luscher
1 akamnlatorjev, Draidane 22 176.
/Letna produkcija asa 100.000 komadov. 2962
Veliki posestvi
silno ceno!
Proda se na Koroškem blizu
železniške postaje 158 oralov obsegajoče posestvo, in sicer 60 oralov lepega gozda, 30 oralov lepih njiv in 70 oralov lepih travnikov, vse arondirano. Poslopje je veliko in v dobrem stanju, prostora je za čez 100 glav živine. Vse skupaj stane okoli 50.000 goldinarjev in naj nihče ne zamudi ugodne prilike, ker bo samo gozd v 10 letih več vreden. 3874 Več pove Anton BenkOf trgovec ▼ Celovca.
Živo!       Še nikdar tukaj! Živo!
Privlačnost graškega jesenskega semnja!
Rozina
odlikovana punčka, 17 let stara,
72 cm visoka.
Vkljub temu, da je tako majhna, si je za družico na potovanju izbrala največje in najtežje dete sveta
Terezino
14 let staro, 426 fantov težko.
Oba čudesna otroka ostaneta tukaj samo nekaj dni.
Razstavišče v nalašč za to postavljenem paviljona
:. v Lanermasoovsm Hsi.:.
Obilega obiska prosita z odličnim spoštovanjem
3877      primeša Rozina in Terezija.
K,
1 Viiski 29101
ki ga mora imeti nabitega vsak gostilničar, vsak vinski trgovec in vsak vino-.\        gradnik .\
i sicer zapade strani M
se dobiva v
•    • •
v LJubljani
Prešernova ulica št. 7
pe 70 vin s pelto 80 lin.
3E
V«4
3845
vinskih sodov
M hrastov*«* Itu, od 350 do 4351,
sdftj rabljeni,      pr«S. po niski cent
— an—a aniri uatiiaal
V«« raiUtalh
m sprejme takoj pri 3842
P. Cassermannu. Proda so
enonadstropni ia
z vrtom v Ljubljani.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3794
Za izplačljivo so iznajdbo iščem
družabnika
ki bi mogel financirati potrebno pa-tentovanje.
Blagohotne resne ponudbe pod „Iznafditeli" Ljubljana, poštno leteče. 382i
Pisarna dr. Fr. Brnčiča in dr. Mat Pretnarja, odvetnikov v Trsta, Via Naova Št 13 II. sprejme izurjenega
stenografa
veščega slovensko n-mške stenografije. Strojepisci imajo prednost. 3835
Lepo stanovanje
v II. nadstropju, s 4 sobami, poselsko in kopalno sobo ter pritiklinami, S#
odda s L novembrom v Sodni nlicf
štev. 4. Poizve se istotam. 3825
Pošten mož
z odraslo družino, ki je izurjena v gostilniški obrti, toll prevzeti v nalom ali na račon dobro idočo gostilno aH restavracijo.
Ponudbe pod „1- K." na uprav. »Slov. Naroda«. 3667
Dva spretna
sprejme takoj v stalno delo Josip
Černe, čevljarski mojster v Spodnji
Šiški, Sv. Jerneja Gesta, 38is Proda se
zrcalna stena za
omara za obleko
na Blehveisovi cesti št. 5, II. nadstropje desno v LJubljani. 3869
( Stutzflftgel), dobro ohranjen, se
C en 6 proda "adi pomanjkanja prostora.
_ Naslov pove upravništvo »Sloven-
2Jfea Naroda«. 381S
z lepimi stanovanji, nekoliko vrta in travnika, posebno pripravna za kakega penzijonista   ali   vrtnarja,   se GOnO
proda.
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3824
Velik
sadni vrt
z enonadstropno kišo, hlevom in svinjakom, se takoj proda za 18.000 kron. Več pove A. Ravnikar v LJubljani, Sodnijska ulica 4. 3761
Ponudbe pod 9l£ehisf a" na uprav. »Slovenskega Naroda«. 3852
lili11
pod Rožnikom se da v najem ali pro&&.
Natančna pojasnila daje lastnik
Debevec. 3822
in poštnine prosto dobi vsak moj glavni
katalog s čez 3000 slikami o porabnih stvareh in darilnih predmetih vseh vrst, ki ga na
zahtevanje pošljem takoj. C in kr. dvorni dobavitelj Jan. Hoarad, IV* o si št 484, Češko. 3555
C. kr, avstrijske  ^   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Odhod Is fcfnkljana dni. tel.)
7-08 zjutraj. Osebni vlak t »meri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jnž. žel., Gorico, drl žel., Trat, c. kr. drž. žel., Beljak (čes Podrožico), Celovec.
7*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
O-20 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin.
II-40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič,
Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico,
drž. žel., Trst. c kr. drž. žel., Beljak, (čez
Podrožico), Celovec *S3 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje, popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič,
Jesenice, Trbiž, Beljak, jnž. žel., Gorico,
drž. žel.. Trst, c. kr. drž. žel.. Beljak, (čez
Podrožico), Celovec
8*23 zvečer.  Osebni vlak v smeri: Tržič,
gienice, Trbiž,  Beljak, (čez Podrožico), lovec, Prago, Draidane, Berlin. 7'40 zveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
Rndolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. O pen odi.  Oaebni ▼lak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c kr. drž. žel., Beljak, juž. žel,, (čes Podrožico) Prago, Draidane, Berlin.
9*42 zjutraj* Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žeL, Trst, c kr. dri. žel., (od 30. maja le ob nedeU&h in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbii, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel., — Jesenice vsak dan).
)l
Otfhoal is Maklfas* (iriai
/•28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik, SrOe popoldne: Osebni vlak v Kamnik. WO sveder: Osobni vlak v
10*50 penodl: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v LJubljano (Jnins zelezslce
7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan-Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiia,# Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8*62 zjutraj: Osebni vlak Iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Il"23 dopoldne:   Osebni vlak iz Berlin?fl Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, ju;, žel, čes Podrožico in Trbiž, Gorice, dež. želt Jesenic, Tržiča. 2*58 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja,
Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4MO popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel., Trsta c. kr. dri. žel., Jesenic, Tržiča. 0*40 zveder: Osebni vlak is Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podre* žico), Jesenic 8*42 zveden Osebni vlak is Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drl. žeL, Jesenic, Tržiča.
0*07 z vodar: Osebni vlak is Kočevja, Straže* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
II*08 ponedl: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čes Podrožico), Trata, c kr. dri. ŽeL, Gorice, drž. žel., Jesenic.
v/ M-aaUasuj (driavae ieUzalee) 4>40 zjutraj: Osebni vlak is Kamnika. I0*60 dopoldne i Osebni vlak is Kamnika OMO zveder: Osebni vlak is Kamnika. ©■55 sveder: Osebni vlak Is Kamnika. (Le ob nedeljah in praznikih).
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem časa.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu
Zvezda.
s krilcem.
Kjerkoli
m rafci govola faha (sa
■ajlaijo ti
pritafcOt Onaako), pripravi ao lota aalhitrojo, najoooo|o im
IJEVIH
J Samo prave z imenom MAGGI in z varstveno znamko; zmda s križcem. |
kock za govejo juho.
6 vin. za kocko.
C3X
76
5219
53
[ Slopcnshc tvffftc w LjubOoBL | ^
Čevljarne:
„Združeni čevljarji44
trgovina a čevlji za gospode, dame in otroke, Wolfove ulioe štev. 14.
Gostilne, restavracije:
Avguštin Zajec
restavracija, Sodnijske ulice štev. 6.
Galanterijsko blago:
A. Skulj
trgovina s papirjem, Poljanska oesta štev. 12.
Knjigarne:
Narodna knjigarna
Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Prešernova ulica Št. 7.
Ivan Vrečko
trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta Štev. 31.
Knj igo veznice:
Knjigoveznica
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulice, II. nadstropje.
Lekarne:
M. Ph. Josip Čižm&f
lekarna „pri Zlatem orluu, _Jurčičev trg.
Lekarna Leustek
„pri Mariji pomagaj", Boaljeva oesta, (poleg jubileju, mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
-I----—————
Manufakturno blago:
Janko Češnik
„pri Češniku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice  Ljubljana  Lingarjeve ulice.
J. Kostevc
Blodna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra _oesta št. 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice.
J. Lozar
manufakturna trgovina Mestni trg št. 7.
Manufakturna trgovina
*pri Cirilu in Metodu4*
(lastnik Ivan Miklavc) i-ingarjeve ulice štev. 1.
A. & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10.
Franc Ksav. Sou\~an
manufakturna trgovina na debelo, Franoovo nabrežje._
Franc Ksav. Souvan
manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Souvanova hiša.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na debelo. _Mestni trg štev. 23._
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in
na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste.
Feliks Urbane
trgovina z manufakturnim blagom Pod Trančo št. 2.
Modno in meš. blago:
Matej Orehek
trgovina z mešanim blagom,
zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26.
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, Jurčičev trg.
E. Skušek
modna trgovina za gospode, Mestni trg št. 19.__
A. Šinkovic dediči
modna trgovina, Mestni trg štev. 19.
Katinka Widmayer
trgovina z vsakovrstnim blagem za otroke dame in gospode, pri »Solncu* za vodo.
Peki:
Avgust Jenko
pekovski mojster, Marija Terezija cesta ftt 7.
Perilo:
Marija Alešovec
perilo za gospode in dame, opreme, učil is če za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22.
Anton Šare
Slikarji:
Filip Pristen
špooialno le aa napise in grbe, Prolornove ulioe it 60.
Razne tvrdke:
Ivan N. Adamič
kranjska vrvaraa in trgovina konopnine, Sv. Petra oesta It. 83.
velika zaloga platna, sifona, namiznega perila, brisaik, žepnih rut, švicarskega vezenja itd. Sv. Petra cesta štev. 8.
Anton Šare
lastna šivalnica z elektr. obratom, izdelovanje raznega perila za dame, gospode in otroke. Opreme za neveste. Sv. Petra cesta št. 8.
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17.
Obrtno pomožno društvo
r. s. z o. z. Judovske ulioe, sprejema hranilne vloge in daje posojila.
Slaščičarne:
Rudolf Bischof
slaščičarna, Židovske ulioe št. 8.
Jakob Zalaznik
slaščičarna, kavarna in pekarija,
Stari trg št. 21.
Špecerijsko blago:
Josip Boltar
trgovina z mešanim blagom,
*      Florijanske ulice št. 17.
Štefan Mencinger
trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami,
Sv. Petra oesta št. 37 in 42.
Urarji in zlatarji:
Milko Krapeš
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št. 3
Usnje:
Fran Mally
trgovina z usnjem Resljeva cesta štev. 2.
Josip Seunig
zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih
potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.;
Toni Jager
trgovina ročnih del Židovske ulioe štev. 6.
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18.
p
Vrtnarji;
Anton Bajec
cvetličn; salon pod Trančo, vrtnarija K ar lovska oesta it. 2.
Zastopstva:
Jakob Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju, Vegove ulice štev. 6.
Jakob Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Peter Majdiča v Jaršah, Vegove ulice štev. 6.
Železu inske trgovine;
Valentin Golob
trgovin« z šelesnino in kuhinjskimi predmeti,  Mestni trg Ker. 10.
Ključavničarji;
Jos. Rebek
ključavničarski mojster, . Franoovo nabrežje itev. 9.
M. Drenik Kongresni trg
sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje sastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd.
M. Franzl
mehanično pletenje na stroj, Privoz štev. 10.
Brata Hlavka
iadelovatelj kirurgičnih in otropedičnih predmetov in bandaž, Prešernove ulioe.
G. F. Jurdsek
uglaševaleo glasovirjev, Sv. Petra oesta štev. 62 al.
Fran Kollmann
naloga porcelana in steklenine Mestni trg.
Lavrenčič & Domicelj
naal. Karel Meglic
žitna trgovina, Dunajska oesta št 32.
Fr. Mally & dr.
parna opekarna Resljeva oesta št. 2.
Fr. Sevčik
puškar in trgoveo z orožjem, Židovske ulioe štev. 8.
Josip Škerlj
spedicijsko podjetje Dunajska oest št. 29.
Jos. Škerlj
prevoz pohištva, Dunajska cesta štev. 29.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19     Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4.
Fr. Parkelj
plakater, reklamno podjetje in snaženje stanovanj in oken j. Selenburgova ulica št. 6.
Prva jugoslovanska tvornica droi
Josip Košmerl
Ljubljana, priporoča svoje izborne drože (kvas).
pripravne za sadje, prav močne, v obsegu 20 do 22 bi, proda po prav
nizki ceni 3834
M. Rosner & Co. v Ljubljani poleg Koslerjeve pivovarne.
Razpošiljam Kolesa
za štiri tedne na poskušnjo in vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles čudovito poceni in dobri.
Dustrovani cenovni ki poštnine prosto«
Franc Dušek
tvornica kolao, Opoeno at, 80, ob dri* ielezniolCesko. 422
Išče se
poštenih staršev, z dobrimi spričevali, v starosti nad 19 let v manjšo trgovino na deželi, ki bi ob enem imela veselje do kuhinje in postrežbe v gostilni.
Ponudbe naj se pošljejo do konca meseca tvrdki Himko Eaez, Sv. Jurij, p. Radeče, 3S09
5 kilogramov
3847
ržene kove
zajamčeno prve kakovosti razpošilja po povzetju za I 4*— poštnine prosto na vsako avstro-ogrsko poštno postajo
Mihael Valentin Schik
stsnial Vll/4p Lorobomlcldorstraaoo M*v.«. «
Najstarejša domača slovenska tovarna pea
Ustanaovljen leta 1888. Založnik A-^;* avstrijskih
zveze državnih
2i69     ces. kralj.
uradnikov.
Alojzij Večaj v Ljubljani
Trnovo,     Opekarska cesta,     Veliki stradon st. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo velftJ zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubim barvanih do najpriprostejših prstenih peči različnih vzorcev kako renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi Štedilnike krušne peći lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter jj v svoji stroki popolnoma izvežban.
tehnična pisarna in stavbno podjetje
Inž. dr. Jovo Siniić, m. mu
Donja Tuzla, Bosna
izvršuje načrte, statične proračune in stroškovl nike ter prevzema vsa v arhitektovsko, stavj binsko,   inženirsko   in   zemljemersko stroki
spadajoča dela
vse proti primernim cenam in po najnovejših znanstvenih in strokovnih naČeiilj
ni za popravljanje
Ceniki zastonj in poštnine presto.
slamoreznice, reporeznice, mline z debelo moko (otrobe), priprave za pa renje krme, sledilna kočiišča, sesdk za gnojnico
izdeluje in razpošilja po najnovejšem in priznane načinu tvdrka 37
Pb. Mayfarth ft €
tvornica za gospodarske stroje, železollvarna in fužine na 2 Dunaj IL, Taborstrasse 71.
Sprejemajo se zastopniki in razprodajaki
Št. 571/pr.
V deželni prisilni delavnici je izpraznjena služba
išne
z letno nagrado 2000 K. — Služba se odda s pogodbo ter velja za njo en mesečna odpoved.
Pojasnila o službenih dolžnostih daje vodstvo deželne prisilne delavni in deželno tajništvo.
Prosilci naj predlože svoje prošnje podpisanemu deželnemu odbora
do 3L oktobra 1.1.
Od deželnega odbora kranjskega
dne 15. oktobra 1909.
Poštne hranilnice št. 49.086.
TeEefon št. 155.
e
R £
«
c
o
C
o
W\
n
£
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
pisama na Wmtm trga štev. 15, SsOvanova hiša v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge,
o telil! po i 3i4 \ osi dne
brez odbitka rentnega davka. Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.-6. popoldne
Hranilne Knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
i :
o IS
I Rada bi se oženila
vsak s tako damo, ki si naroči svojo opremo pri tvrdki
Bratje Krajcar, tkalfli^ I MM H.
Dobiva se tudi vse blago za gospotftaiftfcro izborne kakovosti v vseh množinah. Reklamna prodaja; naročite torei, uokler je kaj zaloge.
• beljenih itak bras siva, izvrstne kakovosti 150 200 cm velikosti, samo X 13-50. Vzorci lepih barhentov in flanel, dalje vse platnine in pavolnine samo najpopolnejše kakovosti, gratis in franho. 3276
a]
zsodNipac črtice.
u,
ibn0 kor: b iri
sr je
ivo
I
zal
pa.
Ikel
neni
IdJ
386
eo<
me«
i
a i
r.
II C
i
I V
U.
Krojaški punt posebnega značaja je doživela Ljubljana meseca novembra 1. 1835. O njem je že pisal bivši kustos deželnega muzeja dr. gmid v nemških izvestjih muzejskega društva in sicer na podlagi dokumentov, ki jih je našel v arhivu dol-6ke grajščine.
Dne 10. novembra 1835. je bila gledališka predstava. Vprizorili so znano Nestrovevo burko »Lumpaci Vagabund«. V tej igri igrajo glavne vloge trije rokodelski pomočniki; eden je krojač, drugi je čevljar in tretji je mizar.
Predstava dne 10. novembra je fjila na korist igralcu Wallnerju, ki je v igri nastopil v vlogi smešnega krojača. Se pred predstavo je ne velik človek, močno zavit v širok plašč, ustavil beneficijanta Wallnerja in mu zagrozil »Vi! če bodete to igro še enkrat dali, bodete izžvižgani!«
Ta grožnja ni pomagala. Ker je predstava mirno minila, so dne 11. noembra ponovili to igro. In tedaj so krojači napravili pravi punt.
Dan po predstavi so bili po vsem mestu in zlasti ob vrtu policijskega ravnatelja Sicarda v Gradišču nabiti oklici e pozivom: »Bratje — na noge! Qsvetimo se policiji in posebno policijskemu ravnatelju Sicardu«. Ti okolici so pač dokaz, da niti zapor brez jedi in brez pijače ni ohladil vrogekrvnosti razžaljenih krojaških prinosnikov. Morda, bi bili tudi res izvr$rU 6V°J° osveto, če bi se bil v gle^ili$?5a še enkrat vprizoril »Lumpaci Vagabund«. To pa se ni zgodilo, hi krojač^ torej niso imeli povoda nastopiti v gledališču; kako, In če so se maščevali policiji izven gledališča, a tem kronika ničesar ne poroča.
V O j blaženi ča-si, ko so imeli ljudje, toliko poguma, da so v gledališču : in.iciSu krompirji dajali izraza svo-jemutnnenju.
\ ao je igralec \Vallner pM kot krojač znanfAttesem, v kateri se malo $prčuje i7>1&t5jaŽkega stanu, je nastal v gledališču nepopisen hrup. Krojači in itjlb prijatelji so žvižgali in thlili in končno začeli bombardirati igralce z jajci, krompirji in drugimi takimi stvarmi.
Tihar je bil tako velikanski, da je marala zavesa sredi dejanja pasti in jedila predstava torej pretrgana. Prišla je policija, a ker sama ni mogla premagati razjarjenih krojačev, je poklicala na pomoč* vojaštvo. Zdaj je posrečilo napraviti v gledališču mir in odstraniti razsajalce. tako da te je mogla predstava nadaljevati.
Policija je aretovala 18 ali 19 krojaških pomočnikov in jih imela en dan zaprte. V zapora niso dobili ne jesti ne piti. Izkazalo se je, da je dan [red predstavo krožil   po krojaških vnicah poseben cirkular,   ki je krojaške pomočnike   poživljal, naj 1 r i de jo na predstavo »Lumpaci Va-Lr;.l»unda« in naj jo s silo preprečijo, • se v tej igri žali čast vsega kro-:eera stanu.
Po svetu.
: Amerikanski misijonarji. Ne-:?:vno je napravil   najvišji rekord kr>t pridigar neki L. Schmidt, evangelist, ki je v Clevelandu govoril ce-i šest ur, osem minut in dvainšti-ridest sekund. Prejšnji rekord v Clevelandu je imel Howrad Dennis, ki je govoril tri ure in dvajset minut. Pridiga   se je začela ob 3. popoldne in trajala do 9. ure 8 minut in 42 sekund zvečer. Trikrat je navdušen govornik padel na kolena   od izmuče-nja, a vsakokrat se je srečno postavil na noge ter nadaljeval   svoj »zveličavni« govor.   Občinstvo mu je seve ploskalo. Vprašali so ga, kako mu je bilo mogoče   toliko   časa obstati na nogah.   Odgovoril je: »Jaz sem du-ševno opijanjem Kolesarji, ki tekmujejo po šest dni rabijo razna zdravila,   da jih drže   na   delu, jaz rabim zato vero«.   Poleg   svoje »duševne« hrane je evangelist   rabil še dve banani in steklenico vode. Govor je začel z običajnimi besedami: »Poslan sem, da vas rešim.   Poslušajte in rešeni boste, kakor sem bil jaz. Poslušalci so se seveda   menjavali vsake pol ure,   le nekateri so vstrajali, da bo ga poslušali do konca. Schmidt je bil nekdaj licitator, kjer je pač imel priliko, naučiti se kričati in govoriti ure in ure. Nekdaj je šel v Betlehem, Pa., k nekemu misijonu,   kjer   se je spreobrnil.   Tudi   med Slovenci je vstal nov prerok,   ki ima svoje »pridige« v prejšnjih   prostorih Citalni-f'»' v Clevelandu. Predzadnjo nedeljo je pridigoval dopoldne,   popoldne in zvečer. Misijonarju je ime Jos. Wolf. Iz govorov se mu pozna, da je dobro Prepariran po protestantovskem načinu in razlaga   sv. pismo   kot baptisti, metodisti in drugi protestantje. V obrede   menda   ne veruje. Poleg Pridige se vrši petje. Med radovedne Poslušalce   razdeli   male slovenske knjižice s protestantskimi nabožnimi Pasmami. On poje naprej, občinstvo Pa za njim. Predzadnjo nedeljo se je
nabralo precej radovednega občinstva v majhnem prostoru. Nekateri so bolj iz šale pomagali pri petju. Popoldne je pripeljal a seboj cel orkester, sestoječ iz mladih fantov, ki so igrali nape ve k slovenskim pes-mam. Nekaj slovenskim poslušalcem nenavadnega je bilo videti poleg misijonarja njegovo ženo z dvema otrokoma ,ki mu je pridno pomagala pri petju. Wolf govori dobro slovensko, ter je moral imeti nekaj šol v starem kraju. Natančnejšega o njem ni znano. Med našimi ljudmi bode pač malo napravil novi prerok, ker so za take bedarije časi minuli. Kdor ne gre v cerkev, ga ne bode spreobrnil, pravi katoličani pa ne bodo pustili svoje cerkve.
* Mark Twain o laži. Znani slavni angleški humorist Mak Twain je imel zadnjič v nekem klubu humoristično predavanje o laži. Skušal je dokazati, da je umetnost pošteno in uspešno lagati silno nazadovala. »Laž sama na sebi« je dejal »ni napaka«. Napako napravi samo ta, kdor nerodno, t. j. o nepravem času laže. Treba je torej, da skušamo lagati spretno. Mi vsi — priznajmo si — smo primorani vsak trenotek lagati. Znan prijatelj, ki nas ustavi z vprašanjem: »Kako se imate? Ali ste zdravi?« je lažnik, ker mu je popolnoma vseeno, ali smo zdravi ali no, seveda če ni slučajno posestnik pogrebnega zavoda. — Če pride kdo k nam na obisk in nas moti pri nujnem, neodložihiem delu, mu pravimo: »To me veseli, da ste zopet enkrat prišli!« in mu stiskamo roko. In ko končno odhaja mu z obžalovanjem pravimo: »Kako! Vi že odhajate? To je škoda, da tako hitro!« in dostavimo prav iskreno »Xa svidenje!« Na ta način se z nikomur ne skregamo, med tem ko bi se sprli prav kmalu s celim svetom, ko bi rekli vedno to, kar si mislimo. Pesno rečeno: Treba je premišljevati, katera laž nam je koristna in katere se imamo ogibati, kajti lagati moramo vsi in tudi vsi res lažemo. Priporočam torej globok študij umetnosti laganja tej visoko spoštovani družbi, katere člani so — ne da bi jim laskal — vse-kako skušeni mojstri v tej umetnosti.«
* Razmere v Bosni. Nedavno so v Sarajevu obsodili v težko ječo več tednov pet srednješolcev radi njihovega pomankljivega patriotizma. Izključeni so tudi iz vseh avstro-ogr-skih šol. Pred nekaterimi dnevi je pa provzročila v Sarajevu madžarska zastava veliko afero. Zagrabili s*o tri Srbe, ki so baje nekaj nameravali proti madžarski zastavi. Zvečer so jih vtaknili v ječo, zjutraj so jih pa obsodili na osem dni zapora.
* Nesrečen avtomobil. V Zagrebu na Jelačičevem trgu je stal te dni krog 10. ure dopoldne veliki in krasni avtomobil Budickega. Ko je šofer opravil svoj posel, je sedel na avtomobil, da bi se vrnil. Ker pa na Jelačičevem trgu prodajajo branjevke in kmetice, je bilo ob tem času toliko občinstva, da avtomobila nikakor ni bilo mogoče obrniti. Ker pa tako vendar ni mogel ostati, se je šofer počasi začel premikati z avtomobilom. Porinil era je polagoma nazaj, potem naprej in zopet nazaj, da bi si tako pridobil potrebni prostor za obrni te v avtomobila. Pri tem premikanju je pa zadnji del avtomobila podrl po tleh neko staro žensko, ki j je bila zlomljena roka in je bila tudi sicer precej teško poškodovana: povožen je bil neki deček, vendar ne tako nevarno. Ko je šofer čul krik zadaj, se je prestrašil, spustil avtomobil naprej med branjevke, kjer je napravil strašno zmešnjavo. Po zraku so letela jajca, zeljna te glave, maslo, zelenjava, krompir, sadje, stoli so pokali in se premikali, prodajalke so se valjale po tleh, moleč kvišku roke in noge in kričeč, kakor srake. Bil je prizor za — kinematograf.
* Avstrijska gospodarska politika. Kako skrbi avstrijska vlada za blagostanje svojih   narodov, kažejo najbolj številke, ki jih prinaša li^t »Echo«, glasilo eksporterjev v Nemčiji. Številke značijo vrednost v odstotkih v Srbijo vpeljanega blaga in sicer se je od leta 1879.—1883. vpeljalo iz Avstrije 90*15, Iz Nemčije 0; v letih 1883—1888 iz Avstrije 7124, iz Nemčije 622; od 1. 1888—1893 iz Avstrije 60*67, iz Nemčije 8*77; od L 1893—1898   iz   Avstrije   57*48, iz Nemčije 9*31; od 1898—1903 iz Avstrije 55*35. iz Nemčije 16*23;   od 1. 1903 do 1908 iz Avstrije   49*81, iz Nemčije 20*75. — Te   številke nam kažejo neprestano   padanje avstrijskega in redno naraščanje nemškega izvoznega blaga. Da bo prišel izvoz na ničlo, je pač z ozirom na »pametno« avstrijsko politiko ob sebi umevno. Kakor s   Srbijo,   tako je tudi s Crno goro. Nedavno je dospelo 3000 stoto v moke iz Benetk v Bar, kjer se je ustanovila družba, ki bo zalagala črnogorske trgovine z vsem konsum-nim blagom iz Benetk ozir. iz drugih italijanskih mest. Avstrijci so lahko hvaležni Aerenthalu, ki tako skrbi za njihovo gospodarsko povzdigo.
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip it. 8.
Reichova hiša. Izvrstno in solidne solo. Cene zmerne. Popravila se i   i točno izvrSujejo. ■ i
Kaivetja zaloga navadni* do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do naittncjie
M. Pakič
v Ljubljani.
Keznanis naročnikom si pciiiiii s povzetjem.
c •
ssip Kojina
pojač prve vrste
v Šftlipli liah štev S.
nasproti glavne pošte
konkurira z največjimi tvrdkami glede fssiega kroja in elegantne izvršitve.
TvornišRa zalega najflneji snfll. is franc specijalitet blaga.
: Zaveđ za uniformlr&nie.:
Svoji k svojim S
Te žitne drete, izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih
v korist Ciril - Metodovi družbi
po nizkih cenah samo
v Ljubljani
v lastni hiši
-  Kladezna ulica št. 17 in
^M^t^ V korist ~m
Ciril - Metodovi družbi!
Odlikovana
Pr\?a kranjska
Konica klavirjev
Ljubljana
Hiišarjeva ulica 5 Gradišče
Q
O >
CD
E
~*fes-
2
< <
jr
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno  narejene  planine,  klavirja in harmonijo tudi samolgralne
ia gotov denar, aa Mm plačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno
in računijo najceneje. Majvečj■ tvornica aa
s
Zemljišče
v bližini železniške postaje na Hrvaškem,   Kranjskem  ali  Štajerskem, se
Um v najem za dalj easa. Prednost imajo ona, na katerih se nahaja mlin,
iftfl* ali mlekarstvo. 3850
Vprašanja pod „Sigurnost 105"
na zavod za oglas o vanje K. Vranoše-
vid, Zagrebi Preradovićev trg 10.
Ljudevit Borovnik
Borovljah (Verlaeli) likem.
pačit
se priporoča v izdelovanje posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnicl in od mene preizkušene. — llustro-662 vanl oenlkl zastonj*
sy»
Cisti samb s.
■VB
v*
Globus
W*«jb6ij'Vc cist iloVa kovine nisvm
Sukna
in modno 3219 maso za oMeke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
aa Češkem. Vzorci Iranko.
L p
Puh (Styria), Globus, Regent In drugih specialnih znamk ter : posameznih delov.:
Izposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, ponikl janje ter popravila solidno :::      in ceno. :::
yr 2954
Karel Camernik
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
Svoji k svojim!
Velika zaloga
jnvelov, zlatnine« srebrnine
iti M ID AL ■
Blago prvo vrate.
Solidna postrežba.    Cene najnižje.
Lastna delavnica
za popravila Ia aova dola.
Lud. černe
iavelir. tratite z trni
rjaMJaaa, Vojjovt ulice 3
IO kron
vsakdanjega zaslužka
tudi
za vsakega. Zastopniki se INelo povsod
v majhnih krajih. 3512 Pošljite svoj naslov na firmo Jak, E5aig, Dunaj, VU./3, Postamt 63,
>smw do
2781
vinske sode
is hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 2C0—400, 700, 1200, 3000, 5000 litrov proda po nizki ceni.
FRAM CASCIO
Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 6.
zmožne notranjega cerkvenega in dru« gega dela ter
spreimetn takoj v stalno delo. Plača po dogovoru. Ponudbe na: Pete? EaucrSieim^ mizarski mojster v Hras&iku. 385^
Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovala stanoveoi in Wi\
Ga Fl
Gosposke ulice šfevB 6»
priporoča in namešča le boijže
kakor
privatno, trgovsko in gostilniško osobje
za Ljubljano in zunaj.
Izbira različnih 3lnžb, zlasti za ženske*
Potre Srca tukaj.
Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Prosi se za natančni naslov. 3862
2—4 krone na dan W stalnega zaslužka. H
Iščemo za prevzetje pletenega blaga W4 osebe, ki bi na našem stroju delale " doma za nase podfetle. Pred- ™ znanja ni treba. Pouk zastonj. Od- ggifl daljenost ni zapreka. Z majhnimi nabavnimi stroški gotova eksistenca. Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju. Zahtevajte vsekakor nas prospekt. 1650 Domača Industrija trikotaže, Zagreb, Ilica 08 13. Naša zastopnica v Ljut liani je gospalvanka Murmaver, Sv. ~ Petra cesta sL 76.
■ Hal^lH
UST* Pozor!
s staro, dobro idoČo gostilno, Špc* cerijsko trgovino in trafiko, oddaljeno le par minut od kolodvora, ob glavni cesti, se pređa pod ugodnimi pogoji.   Posestvo    obsega   okrog 11
oralov njiv, travnikov in gozda,
poslopja so pred kratkim prenovljena in enonadstropna, obstoječa v nadstropju iz 5 SOb, v pritličju so lokali za gostilno in trgovino, v kuhinji vodovod, 2 kleti, ledenica in razne pritikline. Stoji sredi vasi Šmarja I na najlepšem in najpripravnej-šem prostoru. 3854 Kupci naj se blagovolijo obrniti na Antona Perčiča,   posestnika v
Paradištu pošta Šmarje-Sap pri Ljubljani ali pa pri Janezu Zavir-
sku, mesarju v Šmarju. 3851
Ugodaukapostuko?
»v cefira, barhenta, flanele, ovala itd. lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju
vrlo znana izvozna trgovina
V. J, Havlf ček a brata
v Podebradeh.
Naročite takoj,
862
- V»r!paro«M*
Vaše blagorodje!
Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali s največjo zadovoljaosrjo, hočemo ostati ie nadalje Vasi odjemalci m priporočan* Vašo cenjeno firmo svojim samcem. J. V.
Frydck, 14. januarja 1906.
29
.X
66
^762
344
sprejmejo
več mladih delavcev
ki se poznejši čas lahko tudi priučijo istega rokodelstva, proti primerni plači.
Zadruga ključavničarjev v Ljubljani
Poljanska cesta stev. 26.
Pozor! prodaja najnovejše ?OZOr!
Jesenske in zimske nsreiene
obleke
za gospode, dome, dečke in deklice
po najnižji ceni edino 3536
tonlektiista trpina n I llRlf
pred Škofijo it. 19.      H* h V111W
Najcenejša vožnja v Ameriko.
o s
E. Kristan
ofilaslf. koDcesijonirana potovalna pisarna
246
Ameriko
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 41.
3 jr
i
glO^   Najcenejša vožnja v Ameriko.
I!
Naznanilo preselitve.
Slavnemu občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem preselil svoj
brivski in frizerski obrt
o)
v hišo na Sv. Petna cesti 32
poleg kavarne ,,Avstrija".
Salon za dame s posebnim vhodom in separiranimi
oddelki. Poleg umivanja glav, vsakovrstno friziranje in barvanje 'as, priporočam svoj gorki in mrzli zdravniško priporočeni sušiici aparat. Izvršujejo se vsa lasna dela. Vpletke (kite) striženih in zmešanih las v veliki izbiri. 3749 Z vsem spoštovanjem se priporoča
ft!. PosSkrajšek
frizer za gospoče in fene, Sv. Petra cesta štev. 32.
I
P rva borovska orožnotvorniška družba
i* Mfernig
dr. z om= z. v Borovljah na Koroškem,
C. kr. dvorni dobavitelj. Iznajdftelj in izdelovalec „Triumph-Rifled vrtanja" in ..\Verni-govega univerzalnega vrtanja" z najgostejšim, neprekosljiviin vrtanjem, kakršnega še ni bilo, velikanskega strelnega učinka in predomosti ob polnem jamstvu in zmerni.i cenah.
P. n. lovcem priporoča svoje 2244
izdelke prve vrsta in pa kakor pero lahke tricevke, kratke
lovske puške, dvocevke za šifere in krogle, risane dvocevke
(Bookgewehr)9 Mannlicher Scbosiaaerjeve kratke puške in pa
WERH!GOV£ ŠTI^ICElfNE PUŠKE,
Priporočam svoje puške za krogle, kaliber 9 3 mm, preizkušene na llGVpST različne strele. Kot največja novost za dvocevke za šibre in krogle I'* ffVGsJ* • priporočam patrone z nikljastim plaščem 9 3 mm s svinčeno ostjo in 93 mm patrone z legirnimi streli in papirnim vodom. — Cenovnik zastonj in franko.
Pozor!
Pozor!
n
PETER ŠTERK
Ljubljana, Stari trg štev. 18
se priporoča si. občinstvu kot zelo solidna za nakup raznega
modnega blaga.
Velika zaloga letnega in zimskega moškega, ženskega in otroškega perila, najmodernejših Muz, spodnjih kril, mo-dercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, zavrat-nic, šerp, pajčolanov, žepnih robčkov. Otročje oblekce, svile, baržuni za bluze in nakite, svilni trakovi, vezenine, poza-mentrije, borte, čipke, čipkasti ovratniki in vse potrebščine
•   za šivilje. 19&5
Velika zalota mjboi ejtili mikih klibnkoi, tepic «fsakimtN UbMn.
SlovonMia tvrdka
AVCTOST REPIČ
:. iiiuiUh met». it (iTimn):.
izdeluje, poprivlji it prodaja mkorrstoe
sode
po nafniilih cenah.
glaž jesenko
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
cilindre, čepice itd.
===== najnovejše fasone po najnižji ceni.
Najcenejše
soMiiike in iin
domačega izdelka priporoča
Jos. Vidmar
Ljubljana Pred Skotijo 19, Stari trg 4,
Prešernova ulica 4.
2 r '
J&tteri \€?/i/a '4Čk*£w> po ceni in v AjuN/ani i/Cvivdvorske u?ica£<?.
l K. JCaiser puikar
i Ljubljani, tortnim din It. 6
priporoča svojo bogato zalogo ' raznovrstnih
i
lovskih potrebščin, vseh del koles (biciklov) kakor tudi
■metal*! ogenj
po najnižjih cenah.
Popravila pušk, seme« kresov, bioiklov točno in solidno.
Varstvena znamka: Sidro.
UnlmonL
nadomestilo za
sidro:
priznano Izborno, bolečina tolažeče In odvajalno mazilo ob nrealaf enln Itd.
po 80 h, K 1 '40 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatlji-cah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil 3689 originalni izdelek.
m
Ir. IKMnjna lekarna pri zlatem len i Pragi Elilfiu t S ima.
3C
J^Q^Q J* f P"Poro^am Pre^- duhovščini
in si. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih.
Pozor!
iz črnega, zelenega granita, labradorja In belega kara rs k eg a, kraškega in več drugih marmorjev | prevzamem
in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena In stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire.
Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne sporne« nike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem
1478
IGNACIJ CAMERNIK kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 26«
Edino zalogo
izvirnih
ameriških - čevljev.
zalop Met
v fcjnbljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
nove, letošnjega pridelka, mehko lušinaste in belozrnate, kaipuje v vsaki množini
.-. po dnevnih zanesljivih cenah tvrdka .*.
.1
v* v
v Ljubljani, na Marile Terezije cesti št. 2,
Tvrdka priporoča zopet ugodno priliko za nakup praznih, izborno ohranjenih, močnih in trpežnih
„sodov od finega špirita"
deloma enkrat rabljenih, deloma popolnoma novih od 300 dO 400 litrov in od 600 dO 700 litrov, večje množine po jako nizkih cenah, takoj dobavni. 3750
Pravo ime Schlchtovega
pralnega Izvlečka je
vala žensk"
Te^ |e sajkeljii milni prašek aa namakanje porOalnpebie naienattte aakel|en|e na travi*
#  Dobiva      povsod! a»5
84
30
Podpredsednik „Sraza feskoslov. stud." o ftikem Dletu no Slovensko.
V prvi   letošnji   pravkar izišli
številki »Časop. pokrokoveho stu-jenstva« piše podpredsednik »Svaza Českoslov. shidentstva« g. J. Han-zik o češkem dijaškem izletu na slovenski jugr med drugim sledeče:
-Letošnji izlet češkega dijaštva na slovanski jug je ena od posledic lanskega shoda slovanskega naprednega dijaštva v Pragi, a kora v no je bil neposredni povod zanj na eni strani shod narodno - radikalnega dijaštva slovenskega v Ljubljani, na ■Ivnvci strani pa tudi brezvestna in nesramna agitacija slovenske klerikalno   žurnalistike proti pohajanju
■ kiti visokih šol v Pragi.
Tako češka kakor slovenska klerikalna žurnalistika opazuje z nezadovoljstvom    mogočni   napredni in .vohodomiselni kurz v češkem dija-tvu v Pragi, ki si je letos, lahko re-omo,   izsilil   celo volitev rektorja-ilozofa nasproti teologu, ki je bil le-w na vr<ti. Akoravno imajo v Slovencih klerikalci precejšen vpliv, je slovensko dijaštvo v 90fyr napredno. Klerikalci skušajo vsaj ostali del obvarovati    pred    vsemi naprednimi vplivi in zato so zaiK>čeli agitacijo proti obisku praških visokih šol; obsojajo na eni strani smer slovanskega gibanja, kakoršno so mu določili Cehi, na drugi strani pa iščejo vse-it■ m• i1 Tiapake na češkem značaju, L*eš, da je terorističen in priporočajo niskim kolegom raje Lvov, če •čejo študirati na slovanski zemlji, t kar je glavno, v deželi, ki je kato-[   ;emu gibanju prijazna.
Te klerikalne nesramnosti je že !iilo češko dijaštvo . . . Tovariš \Veixl pa obravnava v svojem članku v »Času« (praškem dnevniku) ob-- rneje o vzrokih, ki peljejo slovensko   dijaštvo v Prago in akcentira, da je to predvsem želja po slovanski kulturi    in   prijateljstvo Cehov do njih, ki jih vlečejo v Prago... Svaz      českoslovanskeho studentova« se je odločil, d;i moralno podit' boj slovenskih   tovarišev proti adnjaštvn ter da sam protestira Srainotenju čeških visokih šol, zato je priredil na shod narodno-i kalnega    dijaštva slovanskega >kurzijo češkega dijaštva,    ki je avila vsled direktnega osebnega ka najboljšo agitacijo za Prago in sama preskrbela satisfakcijo, tu lahko rečemo, da je ta na-!>il dosežen popolnoma. Češka zija,   120 akademikov,   se je □ ljubljanskega shoda, ki je pri otvoritvi bil proglašen za 'klerikalno   manifestacijo in jM in    značaju ostal veren tudi po »ini svojih referatov in po poin-nuogih govornikov ... Češko di-i je z zanimanjem sledilo zbo-!. kajti celo razpoloženje sho-■ bilo tako iskreno in povzdigu-. kakor malokdaj . . .    Kot izraz mišljenja je bila sprejeta z Ini m odobravanjem češka režija (ki smo jo bili že objavili, poroč.) . .    Z enako iskrenostjo tovariši, nas je pozdravilo ob-»tvo. Spontane ovacije, ki smo jih deležni pri vsakem koraku, niso biie namenjene le kot dijakom, • v prvi vrsti kot sinovom • k e g a   naroda. Župan in po-lec Hribar nam je spregovoril v zdrav    Jako prisrčno o političnih gospodarskih zvezali češko-sloven-:ih ter nas je vspodbujal, da jih tu-v bodočnosti gojimo. Zavest naše sile daje silo tudi njim. Drugače si ne    moremo razlagati navdušenega /drava,   kakoršnega   nam je prijavil Trst, ko so nam po celi poti kolodvora zvenele naproti po vseh lieah   slovanske himne in radostni /dravi. Pozdravljal nas je ves slo-ski Trst, od delavca pa do inteli-?' nta.
Češka   ekskurzija   je priredila i seboj, da se vsaj deloma zahvali tolike simpatije,   zbirko v korist slovenski »Družbi sv. Cirila in Me-"ia«; prinesla je 200 K... Ta fakt .  zapustil dober dojeni nasproti kle-alnemu »Slovencu«, ki je pisal, da Cehi prišli le iz materialističnih, stičnih ozirov.
Pomen ekskurzije, ki se je pela   po   velikem delu slovenskega mlja, je na obeh straneh velik, srno spoznali ljubezen in spošto-aij,\ ki ga uživa češko ime na slo-1 em jugu in ki neti našo ener-» in Slovencem je dala vspodbudo pohajanje čeških visokih šol. Do-itev slovenskih predavanj na če-i univerzi bo to pohajanje še bolj Svečalo«.
Ail ži'Jlmo v XX. Hi?
Splitska    »Sloboda«    poroča o ai-Ie nečuvenem dogodku: Učite-' « Petronila Barić iz Zagreba je oktobra 1908.    sprejela službo v Gunskem samostanu v Korčuli in si-ter pod pogojem, da se po 10 mesecih
zopet lahko svobodno vrne k svojim roditeljem. Meseca jnnija letošnjega leta so prejeli starši od svoje hčerke pismo, v katerem jih obvešča, da se
hoče   vrniti domov,   Čim se prično šolske počitnice. Na to pismo se je oče Jakob Barić odločil, da se sam napoti po hčerko v Korčulo. Tjakaj je prispel 29. julija.     Takoj drugi dan je šel v samostan, da mu izroče hčerko. Nune so mu pripeljale hčerko, ki pa je bila vsa izpremenjena. Vedla se je proti njemu kakor da bi mu bila popolnoma tuja. Nakrat je jela plakati,   in ko so ji nune dale neki prašek, je padla v omedlevico. Ko se je zbudila iz omedlevice, je rekla očetu, da je bolna, da vsled tega ne more odpotovati, naj torej pride po njo drugikrat. Oče je seveda v največji    razburjenosti zapustil samostan ter hitel na sodišče, da ga naprosi za pomoč. Sodišče je pozvalo pred   se   prednico" nunskega samostana   ter ji naročilo, naj učiteljieo Petronilo nemudoma izroči njenemu očetu. Prednica je odgovorila, da tega ne bo storila, če tudi vsled tega nastane javen škandal.    In pri tem je ostalo, ker se sodišče ni upalo nastopiti proti nunam. Barić se je moral po 12dnevnem bivanju v Korčuli vrniti v Zagreb brez svoje hčerke. Osem   dni kasneje je Petronila pisala materi, da je ozdravela in da naj pride po njo. Mati se je takoj odpravila na pot. Prišedši v samostan, je našla hčer v istem stanju kakor preje oče. Petronila je plakala ter ji rekla, da jo ne priznava več za mater, ker ji je nebo dalo druge roditelje.     Nune so materi rekle, tla je njena hčerka bolna in da lahko ostane pri nji nekoliko dni pod pogojem, da dan in noč streže njo in hčerko ena izmed nun. To se je zgodilo. Neke noči, ko je strežeča nuna zaspala, je Petronila povedala materi, da so nune izvedele, da so njeni starši premožni in da so jo nagovarjale.naj ostane v samostanu. Sprva se je njihovemu prigovarjanju opirala, ker pa je le niso pustile pri miru, jim je zastavila svojo pošteno besedo, da ne bo zapustila samostana.   Končno je prosila mater, naj dobi odvetnika, ki naj pri sodišču izposluje,   da se jo, ako bo potreba, tudi s silo izvede iz samostana. Ko je napočil dan, je mati   pod vtiskom hčerkinih besed šla k nunam ter jim naznanila, da hoče hčer vzeti sabo, hčeri pa je sapove-dala, naj se pripravi na pot. Hčerka je ubogala. V tistem trenotku pa so nune   navalile na Petronilo, jo odtrgale   od matere ter jo odvedle v njeno celieo. Mater so pahnile iz samostana. V svojem obupu je hotela skočiti v morje, slučajno so jo rešile neke na obali se nahajajoče splitske gospe. V tem hipu sta prišli dve nuni, jo vzeli pod padzduho in jo odvedli v samostan, češ, da čaka tam nanjo njena hčerka. Tako so jo nune privedle v samostan, kjer so jo imele zaprto deset dni.     Ves ta čas so ji nune pripovedovale, da bo njen mož itak kmalu umrl, vsled česar da je najboljše, da ostane kar v samostanu in vživa v hčerkinem   objetju zemeljski   raj,   s čemer bo pridobila svoji duši mesto v carstvu gospodovem. Ker se ni dala pregovoriti, so jo nekega dne natihoma dale nune prepeljati na parobrod ter jo poslale v Zagreb.     Prišedši domov, je vse svoje doživljaje povedala možu. -Jakob Barie se je na to odločil, da se nemudoma skupno z ženo napoti v Korčido,   da   reši    svojo    hčer iz krempljev črnih vran. Preskrbe 1 se je z vsemi potrebnimi uradnimi dokumenti ter se odpravil na pot. Prišedši v Korčulo, je naprosil sodišče, da ni u da pomoč. Sodišče je njegovo prošnjo odbilo. Najel je torej nekega deiavca ter šel ž njim v samostan, da s silo odvede svojo hčer. Prišla sta v hčerkino celico, jo zgrabila ter jo hotela odvesti iz samostana. Na inah je bil ves samostan pokonci. S palicami in metlami so nune navalile na Bariča, mu iztrgale hčer iz rok, njega pa vrgle preko praga. Barie se je sedaj   baje javno obrnil na višje sodišče v Zadru s prošnjo za pomoč. To je izdalo. Po nalogu te instance je sodišče v Korčuli 2. t. m. zaslišalo zakonca Barić ter naročilo kancelistu    Bernardiju,   naj   gre v samostan, odvzame Petronilo nunam in jo izroči roditeljema. Nune so na tb poslale zdravniško spričevalo, da je Petronila tako nevarno bolna, da 4 do 5 dni ne more vstati iz postelje. Z ozirom na to je kancelist Bernardi izvršitev   svojega   posla odložil na čas, da Petronila ozdravi. A kaj so storile med tem nune? Skrivoma po noči so poslale   učiteljieo Petronilo Barič v spremstvu neke nune in nekega dominikanca v Italijo. Ko je kancelist  ,Bernardi   prišel v samostan, je Petronila   Barič izginila brez sledu. Bolest staršev, ko sta se prepričala, da so jima nune — te hijene v človeški podobi — morda za vedno ugrabile hčerko in da si proti nunam ne upa postopati niti sodišče, se ne da popisati. — To vse se je zgodilo leta 1909. po Kristusovem rojstvu v bližnji Dalmaciji, ki suada pod Avstrijo I
Perje
za postelji in puh
priporoča po najujih cenah
Pred Škofij+fttev. 20.
Zunanja naročila se' tmo izvršujejo.
Trpežno blago.
Cene solidne.
,pri zlatem čevlju'
L jubHaa
Stari trg tev. 9 i  velika zloga i
ticioafcga in loja izdelka.
Točna postčba.
" =="=
Ustanovljeno 1845. Ustanovljeno 1345
EciSni zarod
v Ljub^lni
za kemično čilfenje oble-ke in zastorje, barvanja in likanje slikana par.
Poljanski nasip - tki ulica št. 4. Sprejemlišče
Šelenburgova lica št. 3.
Postrežba točna, lolidne cene.
Ljubljana, liBOjika cesto 13
zborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
p nizkih cenah
V Važno I z« Važno!
DDSDodinle. bifin 1b Siuomce.
HdJIioIIsd in nalceielJa postrežba
za drogve, kemlkalic, zelišča cveti«, korenine itd. ttdl po Emelppa, ustne vode In zobli prašek, ribje olle, redtlne tu potfpalae moke sa otroke« dišave, mila in sploh vse toaletne predmeti, lotografićne aparate in potrebnHno klrnrglćna osvežila vsake vrste, sredstva za deelnlekcllo, vosek in paste sa tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod m soli za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, stojam, kolmoz, krmilno spmo Itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
ANTON KANC
Ljubljana. Židovska ulica št. 1.
Kupuje pa mnfvlsjl osmi rama leliica rože), cvetje, ktreaite. semesa, skorje itd
S sttiftvvfMtfVfnfvviri
v najem.
Od novembrskega termina naprej je oddati v hiši it, 2. V Sodni ulici troje Stanovanj in sicer eno v 11. nadstropju s 6 sobami ln prltlkll-
namij  drugo v 1. nadstropju istotako
s 6 sobami ln prltllkl&nami, tretje, v katerem je doslej bila odvetniška pisarna, pa v pritličju. 3778 Pojasnila daje lastnik hiše, župan Ivan Hribar! in pa vratar hiše.
V Ameriko ln Kanado
pripravna, čemerna in zaaesl/Iva vožnja
Cunard Line.
Odkod lz domačega pristanišč* Trsta:
Ultonia, 12. oktobra 1909. Pannonia, 26* oktobra 1909. Carpathia, 9. novembra 19 9.
Iz Liverpoola: 1515
Lusitania (največji in najlepši parnik sreta) 16. oktobra,   6. novembra, 27 novembra,
»8. decembr* 1909. Mauretania dne 23. oktobra, 20. novembra, 11. decembra 1909.
Pojasnila in vozne karte pri
v LJmblJaai, Slomškove ulice Ste v. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Najbolje za zoba
H. Sutfner
LJubljana. Kostni trg
razpošilja 3666
ure, zlatnino in srebrnino
na vse kraje sveta. Obrnite se zanesljivo na domačo slov. trrdaa!
Veliki novi
cenik zastonj! novosti
Mata. tenka, prava DikeUa lih*
Ifflflf UH Da ^ kamnov, pokrovi osta-nUjlI Mu nejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča. — W K 4'50.
Srebrne ure od 6 kren naprej,
Večletno jamstvo. — Ako blago ne ugaja, se denar vrne.
Sokolske voriiltlce s slov. trakovi
nikelnasta K 1*20, srebrna K 5-—.
i 1
I
i
JfaboP kosmetikši predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
milo po 80 a,
8
J_ milo po 80 O« a creampo
im 1
za gojitev zob in ust: jm^ s Menthol a OX ustna
1 *l
as ohranitev in rast las:
1387
TI izdelki »Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
pil m. Josip džmdf
v LjubUani.
ItpttU utpM to taute lsd«lk*l
Vinske sode
Is brestovega lesa, zdrave, močne od   98 do   65 litrov,
100 „ 200 593 200 „ 220
u ii
u n
II ,,    www ,,
nadalje   8   komadov   prav močnih,
zdravih krastovlk sodov s vrati-cami v obsegu ki 80, 86, 38, 38i
40, 46,  42  in 80 ima naprododaj pe« primerno nicki ceni tvrdka
M. Bosner A drug
i LjgbljiDl. poleg Inlirim Pivovarni.
Prodmsta
2 hi
na zelo prometnem kraju. V eni je trgovina s špecerijskim blagom, kra-marija, gostilna (z mrzlimi jedili) in žganjarna. Obstoji že čez 50 let. Nahaja se tudi tobakarna, ki obstoji čez 20 let. Vse leži blizu župne cerkve. 3817 Kdor  želi   kupiti,   dobi pojasnila
pri JL Bučarju na Vrhniki.
Nedosežno
■ajnovejia m
iznajdba t
Higijensko gnmcsto slamo za moške. Perafcmo ma leta. K 4-i0.
Čez 2 noiljom kisov prodanih v kratkem času.
Klgilenefco gmmasto blsgo za ženske.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2 60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja
4,   h. auE
J   tvornica za gumasto blago. j| Dnnai 1X2, Nmssdcrlerstrasse 3—0.
Zastonj! Vzorci in ceniki!
Tucat 50:100 cm vel. damastne bri-salke oiec. vzorec, čiito platno    . K
Tucat 48:10 cm tcI cvilhaste bri-smlke, čisto platno......»
Tucat 34:1*0 cm vel. dvojnodaroa-stne brisače, sec vzorec, čisto platno...........»
pripraven za životno in posteljno
perilo.........«   • *
Jedilna  garnitura za 6 oseb, Čisto
platno, 140 cm vel., servite 60:60 > Tucat brisalnih cunj, čisto platno.
60:70 cm.......•   • »
T8 cm iiroko laneno platno, pristna
platnina 1 m........»
6 rjuh, platno, 150:200 cm ...» 6 rjuh, platno, 150:225 cm ...» 40 m brezhibnih ostankov kanafasa,
oksforda, cefirja, potisk, cef. .   . » Razpošiljanje po povzetju. — Neugajajoče seveda vzamem nazaj. 3084
BBBTHOLD B0CĐBEBG, tkclnic*
Kost* UC CerveS^, Krkonoši (Češko).
8-* 4 40
14'—
U50
550
550
—■86 13 20 15-*
15 —
Cofinoc
Pristni vinski destilat v uradno plombiranih steklenicah.
Camis & Stock
Barkovlje.
Oina parna zgalnica
keijaka pod državno kontrola, »u
Dragotin Puc
: tapetniški in preprogarski: — mojster =—
v tvrdki Pno * Komp.
Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078      niskih cenah.
LJubljana
JUrije terezije cesta 11.
traliko in žganjetočem ter majhnim
posestvom poleg rudokopa in
18 oralov gozda, travnikov in njiv, je takoj napredaj.
Cena trgovine 16.000 K, posestva 10.000 K.
Vprašanja na nprav. »Slovenskega Naroda« pod „L  B«11 3776
I
Skr
Zaoreb, Ilica št. 40
priporoča svojo veliko lii^^j in razširjeno tvornico
■-"":u žaisszij
mm$F h Sefčfc, fclesnln In i,iss2niii Mol« za Jrcsao in m&fihtti
kjjf po najnovejšem sestavu
£C    '..r::'^t   Vso vrs*9 iosenlh, tka-
^HbU^K^' n!h in platnen:h
!«ft 1 pf !- različnega platna* aa*l<-■ w        » wx. «5iicsi^> r!?>»«a itd
Nova patentirana psrcsaa držsla.
Novo skladišče vsč'jls vrsta al e«-
Hln f
SISO p©3«Sn-5ig
Najboljši tvški lmknpni vir. 2S15
Kg. sivega, debrega, puljenega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelejja  2 8-.J K; belega 4 K; bt!c g a puhastega   clO K; kg velefinegi sne-fnobelfga, pulje-nega, 6'40 K, S K; i:^ puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega io K; ;:s'!:neiši prni puh 12 K. Naročila cd 5 k£ naprej franko.
lWt?a4wlfić JJ*:*L&<ij& rdečega, mo drega, belega ah runiene^a nLnkinga, pernica ISO ca dolga, »16 Ca široka, z dvema zglav.-icaraa, SO cm d^, '58 c.n šir ., polnjen z no^im, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem ?6 K; napol puh 20 K; puh 2 4 K; posamezne pernice *0 K. li K, 14 K, 16 K, zglavrJce 3 K, 3 50, 4 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko znmenja ali vzame nazaj, za neugaja-joče se vrne ccnar. — Natančni cenovmki gratis in franko.
S.B2alsfi1, Delen'c« ti W, Idmvb.
pristni kranjski
laneneoljnati firtid
2
za hO?, p3 vzorcih.
ikarski vzorci
k paps? za vzorca
pristni snglesk; za vozove, za ps&šiva in za poSe.
'eklarski klej
(Idt> piinaaEts strokovno priizknčesLa najbolj %
arbollnej
prvs vrst«
I
ivec (gips)
za pcStibarje In za stavbe.
2*9
8c;3a*ega izdelka za zidarje ia za vsako oki
priporoča
kij JCaiptrnann
v £jub!jani.
9rvt hrhBlaks. tovarna oljactib barv, Siraežev, iakev fs atefelerskega klet«.
Zahtevaite cenike!
Zapomni si, prinest mi moraš samo ttOttOIflDIl
cigaretni papirali stročnice, in naj te ne motijo
slične po
aredbe slabe kakovosti!
m 391-5
flSiflEnEsoft/avj.
OTTOMAN
■Mf.
O KOMOBILB.
Specialna tvornica sa/OkoaraMla, delavnloa m atrafa
H. FISCHER, DunaX, Gudrunstrasse št. 140
ponuja navedene stroje od 4—125 HP, rabljene p v brezhibnem stanja, popolnoma zmožne za obrat ter firma za vls sestavina lokomobil, jih ki proda ona. uaibseinejo lsm61 «d9 lato*  —  Vsak objekt se zastonj
montira in spravi v obrat Ugoni plačilni pogoji, prve vrste reference. 3C88
==========     ILjOkcmo'dle X3.a, posodo. =======
Vsak kmetovalec SU««
f epaniOTiii patent, krnšoimi pečmi
w>___„
V tej pe?i se ob prihranitvi drva* in prostora za 60 do 80% peče izboren kruh kakor tudi vsako drago peoivo. Lahko se tudi suši sadje in sočivje, pa tndi meso se da pret rasno spe M. Te patentne kmino peči se izdelujejo v velikosti za 4 hiebe po K 100 do 40 hlebov in se pripravno dajo postaviti v kuhinji, na hodniku, kolar-uici itd.
"šaka m se da za 6 tednov na poizkušalo.
K&teloge pošlje brezplačna poleg vsakega žaljenega pojasnila (Dopisnica zadostuje) Fr. E nI mu 5 & F. P- VJdiC & Eomp. v ijnbljanL 3097
i
m
3 X-'*
70l0TflIil
mm
m,
v Lfubljani
!ta ctsfa ilev. 42. «» «
m mite m kllačnniiMo delo.
Priporočam se v izdelovanje, napravo in po« pravo vseh v mojo stroko spadajočih predmetov: raznovrstnih strojev, priprav za mline in žage, moderne Fran o i s -turbine za vsak padeo in množino vodo, kakor tudi transmisij za vsako industrijo. Izdelujem tudi najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sioer križe, kotle, peči, klopi, stebre, trombe za vodo itd., dalje najraznovrstnejše železne konstrukcije, kakor strešne stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike ter žično pletenino za cgraje vrtom, pašnikom, travnikom itd.
Načrti in proračuni na razpolago.
Vse po primernih tovarniških cenah.
i
nnun
osrednja nakupovalna in proDajalna zadruga v £jubljani
reg. & z o. z-
^Mjmu« Mmz Terdinova ulica štev. 8.
Skladišče ludi v Trstu.
A^ro-BSerkar dobavlja svojim članom vse potrebščine za gospodarstvo ali za obrt, kakor poljedelske ia druge stroje, unetna gnojila (superfosfate, tomaževo žlindro, soliter, kalijevo sol itd.), modro g&lto, žveplo, krmila, poljske pridelke, vse vrste semen, kolonijalno in Špecerijsko blago itd. 3760
Agro-MsrZrar prodaja pridelke in izdelke svojih Članov.
iigro-Merkur se posebno^priporoča za aakup bizeljskih in dolenjskih, istrskih, dalmatinskih in goriških jamčeno pristnih in izvrstnih vin. Cene jako nizke. |
ima ]ako obSirne in ugodne zveze; zategadelj lahko vsakomur jako
dobro in hitro postreže.
m
Redka prilika!!
Nakupil sem od pogorele tvornice vs?! zalogo nekoliko skvarjenih težkih
flanelastih odej^
najnovejših vzorcev, na katerih je opJ žiti docela neznatne, komaj vidne maf deže od vode, in jih pošiljam 3 komad? za 9 K na izbiro. Odeje so primern-za vsako boljše gospodinjstvo za pr> krivanje postelj in oseb ter so zel J tople in mehke.
Olo Mera,
odsluženi c. kr. nadzornik fin. strste
Nachod, Ćesko. 376J
na prometnem kraju, z velikim prol metom, ki se lahko dokaže, se predaj radi posebnih razmer. Potreben kapita 10.000 do 20.000 kron.
Kupci naj pošljejo svoje naslov ua uprav, »Slov. Naroda«.
a  i« v
ijdio
valjčni mlin v Kranju
CKranjalkol
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 393D
Zastopstva in za oge: V Lfabljanf, Pedgradzi, Trnovem, Kočevju, Trstu,  Gorici, G&lovcc, Beljaka, Bolcann, Inonsoshii Trl-dentu, Zadru, Spljefu, Lrcegac*oa» Kotoru, Sarajevu in Puliu. Brzojavi: Valjčni sila, Sraal.
V HtflKM teii
je od danes naprej
menazerna
z najređkejšimi živalmi iz v2J delov svem.
MM mi den oŠ i popoli
Ob 7. zvečer vsak dan 37«
glavna predstava
Berba mei¥^i@i
in
krmljenje zverin
Ob nedeljah in praznikih ob 11. dop. in od 2. naprej vsako uro predstava
Na ogled tega zanimivega podjetja vabi in prosi obile podpore s po* setom .   . —
lasftnlls.
Svoji k svojim!    ]faro3na tvrtka!
Milko Krcpsi
urar in trgovec
Ijnbljana, Jurficev trg štev. 3.
—   Ustanovljeno leta 1852. -
Cen], občinstvu priporočam svojo bogato zalogo 1954
atenskih ln žepnih nr, uhanov« prstanov in veriilo.
Osobito sedaj ob priliki birme, namenil sem se prodajati dobro blage po Isredae niski oeai.
popravila točao ii ceio!
Za vsako prodano ali popravljeno uro jamčim 1 leto. ■
Slovenska tvrdka obnval
Združenih čevljarjev v Ljubljani
Wolfowe ulice itev. 14
priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalogo za jesensko in zimsko sezono vseh vrst najmodernejših Čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tudi za turiste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galoše in dokoleniee (gamašne) in vse k stroki spadajoče potrebščine.
Naročila po meri in popravila se okusno, točno In solidno
izvršujejo v lastni delavnici. 1525
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike!
3E
3L
44
„The Gresham
zavarovalna družba za življenje v £ondonn.
y§ pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in angleške vlade. Od c. kr. av-**    strijske vlade za varnost v Avstriji zavarovanih pripoznana vrednost
K 36.433,020-65
*z— B z 1* e e§  o liberalni pogoji polic. -
Pri kritnih policah nudi družba
takoj po sklenitvi zavarovanja odškodnino za smrt po
samomoru ali dirnbcju
Nove in hasnovite tarfie — Inlormacsie In prospekti zastonj.
Podružnica za Avstrijo.
Gresham Life Assurance Soeietv Limited Dunaj L, Gisela str. L Generalna agentura v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2.
UST" ^hctos! b^sko.
V zavarovalpištvu uvedene osebe, ki imajo v mestu in na deželi dobre zveze, se sprejmo
pod ugodnimi pogoji 3487—1
!sHe     &v ±        »-Ji me     K K     K     X     K X
XKXXXXXXXXXXX9C
. -• X
\ ^a jesensko in zimsko sezono j KK
r,3 fc-J
X
pripereoa medni $ei\cn
ee
icie
Ljabljeno, ^ei&nbargsua tilico £
(nasproti glavna pošte)
svojo bogato zalogo elegantnih klobukov za dame,
dek'Ace in otroke po smernih cenah* 3846
x
i
X
X
X
I
X
I
X
!
X
X X
s
X
:j       t}? b3? X X X X X X
xxxxxxxx
C. kr. priv. zavarovalna družba.    ^ C.kr.priv. zavarov. družba za življanja.
Vplačana delniška glavnica Z 6,000.000,
Drtib* savafirjf:
a; proti ž sedam vslad egisjs, ttrels in para« ali plinove rasstrelfco, kakor tudi poti I iiodani vtisi ajača^a, podiranja poslopij in proti Škodam vsled odnašanja premični h reči, nadaljo proti požarnim žko-dam živino, laloga vsakovrstnega cla^a, kmotijeke orodja, pridelka itd.;
b) proti psž&rcim žl-.i--c pomika pridolie is klajo v poslopjih ia kopfcac;
t) proti Škodam vsled slič^aega nbitja zrcalnega i tekla;
6) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanj po suhem in po vodi;
t) proti Škodam vsled tatlnikoga vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f) proti vsakovrstnim telecnia nezgodam, nadalje sprejema jamitvena zavarovanja oortstli podjetij, obCin, lekarnarjev, hiSnih
Ijlilama
na Dunaju.
K 24C0.00C „ 46,000,005 „ 138,000.CCC „ 940C.COO
Vplača delniikft glavnica: Ee^rvnl fond ..... Stanj g z avar oranih avot . Lstni dohodki na premijah
Dražba s a vami e na človeiko tivl^or^o pc cajraznovrstnejSih kombinacijah, kakor:
a) sa tl&čaj smrti, glavnica plačljiva rako; po zavarovančevi smrti ca njega za tak ali kako drugo določeno osebo; J>) za slučaj earti in mei&na zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir s priznanjem dosmrtne rente ob nrctali onemoglosti; nadalje sprejema e) zavarovanja za doživetje, preikroljenje sa staroit, zavarovanje otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavare vanca samega; d) zavarovanj d dosmrtnih rent, zs prsikrto. vdov in vzgojniniklh rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadlost police jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
posestnikov, voznikov, levcov itd.
Mat&nčneja pojasnila daje zadovoljno
Soti&ijske ulice štav. 6. l5*9 Vodja generalnega, zastopa: Jo*. PrOSCSC.
?,rsflftvmilnm
3van ]ax in sin
v LJub9jani
Dunajska  cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
a si «
Šivalni stroji
za rodbino In obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „ADLER".
KUNST
LfaMJeaa Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval f
dame, gospode Jj ike Je vodno na isbero.
2 Vsakršni naročila se izvršujejo točno in £
J po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in S
5 zaznanttjejo. — Pri zunanjih naročilih ntj S
*ei se blagovoli vzorce poslati.      40 S
P
3> KI
Fr. P. Zajec
optik, urar In trgovec z zlatnino In srebrnino«
Sta H trg 26.
Popravila se izvr&tajeio točno In ceno.
<~4
5»
jertnenas* In sedlar
v Ljubljani, Sloirškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zaiogo najrazličnejših
kc^jskih cpEsa^
kakor tudi krstno oprezaliene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjake nprave,
Prešsrnous IM ulico 115.
Aielid za cHojicdiČEie aparate in basdaže^
O
CD
O
■O
pa
PRT
O
OD »o«
O
Izdelovat&lJ kirargičnih medicin-sbib instrumentov in vseh potrebščin za bolnike.
Jm\. Krejči
Cjubljana, Voljova nL št. 5.
priporoča svoio bogato zalogo
naimoderneliih, naJfineiftiSa
kožuhovin,
klobukov In čepic.
Prevzema tudi m v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupnje tudi vsakovrstne koto divjačine in jih najbolje plačuje.
JUgoceso in solidno.
Ustanovljeno 1002 Telefon 140
Rudolf Geburth, Dunaj
c in kr. dvorni strojnik
VIL Eaiserstraue 71, na oglu Barggaiso.
Največja in najbogatejša zaloga vseh vrst sVfiriltllfl   f|P?i   posebno najf ineje v vseh barvah v ognju 1111111   |JCvl   emajlirane peči z nikljasto montažo.
Regulirne polnilne peči od 15 kron naprej. Trajnogorilne peči za kurjenje s premogom. Sledilna, kuhinjska in strojna
ognjišča vseh velikosti.  Peči z železnimi pečnicami /a kurjenje dveh ali treh sob. — Plinove peči in plinovi kamini.«
Katalogi gratis in franko. 3252 £f
Izvolite pisati po vzorce!
V. J. HaulfčeK In brst v Pofttafcd
£»5
>1
Izvozna hiša modnega in inanufaktumega blaga.
Frlporoenmo v lzvretnlii kakovostih:
Hodne Mnsove - sukna *wi
Jesen £909—1310 Zima
Barhsfe. Flanele. Opreme za nesesfe.
Vaorct franko«
1 savoj 40 m pralnih ostankov
okusno odbranih 18 K franko po povzetju. Od teh se vzorci ne pošiljajo.
776
IVa;bol|fift 2iak«a|i!
BE-iriia izhsrna ssakispsa prilika za maniafaktz^isto pl in krošn|ar|e     d?r©kii2es2i doba^afifsi iz Vtslmce* yj
l?^8*  Razpošilja se fcadi zase^nih^ssi 2 ~^3fg
40 metrov ostankov lepo sortiranih 13 IC SO h; 40 metrov velsprsma
po <^e2ja sortiranih 15 kron,
Kanafas žive barve, za posteljne preobleke.
Oksforđ za moške srajce, izvrstna trpežna kakovost.
Kttzet barvast za spodnja krila, tkan iz debelega blaga.
Dolgost ostankov cd 3 do 10 metrov.
Earke&i za obleke lepili vzorcev, za obleke, bluze in spodnja krila.
Flanela nežni vzorci, za srajce in bluze.
Delais z borduro, za obleke in bluze.
Angleški cefir 80 cm širok za barvaste srajce, prsnike in damske bluze.
%Gdro£is& za kuhinjske predpasnike in domaće obleke.
Zajam^cao brezhibne £n stanovitne kakovosti, zajamčeno popolnoma pralno.
mm* o m
Znesek se takoj vrne ako blago ne ugaja in se po-šiljatev lahko nefrankovano pošlje nazaj. Čez 1000 priznalnih pisem od 1. januarja naprej.
43 metrov najfinejšega beljenega remsarskega platna za najfinejše telesno in
posteljno parilo, sortirano z belim krizetom za spodnje perilo samo K 17-90. Ze popolnoma zarobljene rjuhe brez šiva, 235 cm dolge, 150 cm široke, tkane iz najboljših platnenih niti, nepokončijiva kakovost, zajamčeno  platno,  kos 2*40 K. Vzeti se mora najmanj 6 kosov. — Razpošiljanje po povzetju.
53S5
Tkalnica K. H®^iier9 iiach&dj češko-
Gli aaročitvi 2 zavojev IrankCi
iiill i "am*™ ■
17
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Pisnu m Mmm v fiei-M
je proga
ed Star Line
eca zvezoa
Na naših parnikih FinEanč, Srecnland, Vađerlanđ, Zeeland, Laplann in §a«nl£nt?t
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antv.crpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene v knjite za 2,4 in 6oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz IjuMjme vsak erek popalflns-
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
v Ljoihlj
eti
7
kolodvorska ulica odslej
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno npri Staram Tišlorju1'«
vseh sestavov postavlja
Češki speciSaloJ zavod: strofsia tvornica
Jan Štefka
Praga-KralJ. Vinohrady, Frlčova nlioe št. 892.
Dncalinncf •      stavb« železnih rastlinjakov ruSCUllUM. {„ „ju, opremljanje s teplo vodo.
etažna kurjava s štedilniki za stanovanja z 2,4 aH 6 sobami. Železne konstrukcije streh, mostov itd.
•ndnlnvntnlj vnnnv
Franc Vtajan
Ljubljana, Kotodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo 16      Mvfh hi i« rakllaalh
VOZOV.
v 9i
tal s alat« kalala* j (m lata 18.9
Ravnokar izšle nove
Cona 4-— krono in po S K 88 vin.
2832 Tolika zalaga
Mm
gramofonov
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke.
Zato zahtevajte takoj brezplačno cenike gramofonov in raznih plošč.
Fra P. Zajec
urar in o ptik
Ljubljana, Stari trg št. 26.
Naznanilo«
Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in deščice (parket)
različne vrste od priprostega do najfinejšega izdelka, naslonjače, gugalnike, pisalne fotelje, obešalnike, mize vsake velikosti, vrtne stole, stole za glasovir itd.
Imam vedno veliko zalogo bukovih in hrastovih na par prepariranih deščic (parket po na|nitjih cenah).
Na zahtevo pošljem svoj iiustrovani cenik zastonj in franke
Ivan Bahovec,
tovarnar na Duplici p. Kamnik.
3099
I
e
Slovenci, pozor! j
pri nakupovanju vencev!
Fr. Iglic
£jubljana, jKCcstni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
in frakov i napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konkurence!
li
Fr. Ševčlk «i
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 13
pušk in samokresov
Zastaega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih in čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puško Boek s Kmppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah,
Popravila In naročbe se izvršujejo tesne In
Cenovnih! na nnhtnvnnje snetenj In poštnin«
40
16
kroja©
Ljubljana, Sv. Petra cl
priporoča svojo veliko 2^1.^3 gobovih o!b!ek za gospode in dacke, jopic iti plaščev aca gospe, nepre-močfijiv^h havelokov iie.. o£d«
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
3
OJ
Mestni trg št 14
poleg Urbinčeve manuf. trgovine
Mu ramo mm nA Kravate, ovraloike ili iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
;  ; psa
s;Sa^čacaa*inS3 in knvaraa
i9 aidflfeseaad
Stari trg štev. 21.
Filiale:
(slavni trg št ©,
Sv. Petra cesta št. 26.
»fkm m%mt Mxx ■ a^a   tf^m m^m a^a r*m
□ I □ I □ IOIOI O! IE31 □
•f r°olie Ice.. Poprav i fa.
Miku:
>*nlfc»»
Stoj prijatelj 111
Prodno aikupiS ali izposodil
Uaolr, planino au hormonu
potrudi sc Ic k rodoljubu, edini narodni tvrdkl
^iljonz Jrcznik p^^ncS"«wii
Kot strokovnjak, učitelj Glasbene Matice in unrlsei?ni izvedenec c. kr deželnega sedišča, jamčim za
a. Jamstvo 230
llstaiis-jljeeo ieia 1342. -gžl
Tovarna oljnatih barv, laka in f Irneža p
Ljubljana a črkosiikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja,
ProdajjaEfaica s ,
Miklošičeva   ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".        liši Sf^g^s^^SS^ESE-saSS^
He.avniica s
Igriška ulica štev. 6.
o«
3
a> ti
nos
Usiacro^ajeno Beta «342.   -?£B       H S
l^^pri^ dLrvLzToe s^r~ Pirila, lxx Ž^C^tod-a.! |
m   m«       splošna deln. drnžba      _ I* ^
rva ccika na življenja !/
Seiseralno zastopstvo za vss sio?. dežele v Ti3s!ii, nI. SlonlzetilS,
--: ■ —        ■ ■ ■-------------
■
. • A;.
EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, SQiff.ii katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, ESI?s7iLi katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaroje najceneje, najugodnejše na vse načine! >i stojam!
V|pojasnila dajaj« vedno breznlaeno okrajna zastopstva v vseh verjih slovenskih krajih.)
IJ3386 I^fa^fisEOK-MaZZ« v Sifnl>l|aiai Jo
gospod SESTRIN IVAN, Radsckvjeva cesta 16.
MU«--
Bflp^   ffafnižie cene. "^BH
on
m e
"S
E3
G^e Mž»t^«^y
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
850
Piiipiililfi
za spalne isi jedilne sobe, s£i®ae in gosposke sobe. Preproga, zasiorji. motžroci na vzmetij, zimnail modrocif oiroški vozički itđ.
a
-•J ta. i
L
avj
i trs t
XKKXXX
Nalsolidneiše blago.
KiS^-f-ia^K;
3267
v
najcenejša ia najiiitrejša vožnja v Ameriko s parnlK! ..Sevsreosmškega Llovda iz
Bremna NewYork
s cesarskimi nrzoparnihi „KAIS3SR Wlidtt2aX!Hf>f „KSOKPBilt'Z WILHELM"9 „KAISER VILSELM d. 6&0SSE11.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega drušh^a kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite nd
¥ Ljnbliani edino le pri ^
O
S
Kolodvonke ulite štev.)) a
nasproti obCeznani gostilni „pri Starem Tišlerju".
0tto4 iz LJnblJane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa q0 polasnila, ki so tikalo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, realna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Meksiko, Kalifornijo* Arizona, Utah. Wioming, Nevada, Oregon in Wastainrton nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno čez mtvesten. Odhod na tej progi iz Bremna
1  enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Btltinora in na vse ostale dele sveta kakor Brazilijo, Knbo, Bneios-Aires, Colonko, Siafaporc v Avstralijo itd.
H
068924
24
M-C
J. KORENČAN
Ljubljana, Stari trg 5.
Trgovina z norimber-škim in galanterijskim blagom na drobno in :-:   na debelo. :-:
II
Velika zaloga pletenin kakor nogavic, srajc, : maj, spodnjih hlač,: otroške obleke i. t. d.
šivilje
pri T. tofaftelk,        IMU* It,
IL "
naprej. Poprave ceno. Ilustrovan ceaovnik fran*o   F, Mek, Oaocne 19
ob državni železnici, Csska. 1501
Julija Štor
v Prešernovih ulicah štev. 5.
liaivefja zaloga moJkili. damskih ia erroSkih I torijev, čevljev za lavra-teaeis is pristnih
solsssrsKin ggrskfti Mm
Elegantna In Iako skrbna Izvršitev po vaek cenah«
2178
3711
JV(odni salon
priporoča cenjenim damam
3P
vi
I
7-'
klobuke le najfinejše izvršbe. Malni klobuki vedno v zalogi.
Palača ft{esine hranilnice.
Prešernova ulica.
Zriumph-štedilna ognjišča
'1 ■ Ji ;
za gospodinjstva ekonomije i. t. d. v vsa-koršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Sledilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije kavarne L dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti do-poslani znamki. 2506
Totbiii n Milna iniffii JiinBb"
S. GoldschmkK O sin
Stfels  18,   Gorenje Avstrijsko.
Prilika za nakup!
Prekrasna
žepna era
verižico
samo K 3*50.
30.000 komadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 35 urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo 3 X 50 vin* Dalje ponujam pristno pozlačeno 36urno remontoarko na sidro, veleprima švic. uro s pozlač. verižico za 5 kron. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. — Po povzetju razpošilja
i KOK izvoz or t Krakovi itn. 358.
Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponarečb.
Za neugajoče denar nazaj. 3856
Ckr. priv. tovarna za cement
stan« v Mvvffaa M
K!22!2ČL!y<2 Pnw>«no iivreten Por«!ewi*-«.m.irt v v«dno enakomerni, vse od JSSSS^JJi^i taženlriev In arhltelrtoT določene predpise glede Uakovne in odporne trdote daM ikIUIMMI dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 2944
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
J/ajvečja zalceret
JI. Mane
/Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
Sedrcizn.ee: )Cotfo me$tc, CJlauni trg.
1157
f »
P* Pozor kolesarji!
Edino zastopstvo za Kranjsko
860
Puchova kolesc
Pnch-,Special' K 150
flCurieru-koIo K 115 £
milji! pDBraatite leitlofteiien I
Naiboljši  šivalni stroji od L
66 K naprej. ■
Za prekupovalce ista cena, kakor L
v tovarni. *
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko ceneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosti« Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
urar in trgovec v LJubljani.
knjigarna
Preiornova iiHca štev. 7    v Ljubljani    Prešernova ulica štev. 7
združena s
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, . ■.   komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga . ■.
W najboljše kakovosti In po naJnlžJU coni
i
Ptsplr
Pisalne in risalne potrebščine
kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir ta
pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma;     peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne
priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
najpriprostejše in najfinejše, Črne, vijolČaste in barvaste.
Šolske mape
iz platna in iz nsnja ter jermena za knjige!
Mape
barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših vsake velikosti.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo'.
šolski zvezki
vseb vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, na damo tal ia gospode, *a navadno rabo in tudi M talila*
Albumi
za slike, razglednice ia poezije.
Črnilniki in uteži
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem prt večjih naročilih izreden popust.
Jtarotu knjigam sprejem Mi urotila m
pisalne stroje
i sj - si si m vseh sistemov ■ m. m * • •
po tovarniških cenah;
dalje naročila ne
vsakovrstne tiskovine
namreč Bavimo, vizi tal oe, p)iuaulla» fakture-
itd itd.
365-38
Fotografski umetni zavod
AVGUST BERTHOLD
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
Vsa dela se izvršujejo točno in v največji množini.
Le enkrat
izvolite si ogledati veliko izbiro v največji
H.
narodni konfekciji
-Bučar
£jnb!jana.    Stari trg it. 28. £jubljana.
Posebno  kr-aane 3927
domeće miz, ferli: uredpasnike, ctrečje onleKce in krstne oprave. Najboljše perilo In vse modne premete za gospode in gospe.
po pošti natanko po naročila.      Cene radi majhne režije najnižje.
10
C IN KR DVORNA IN KOMORNA DOBAVITELJA
f^Bifl*-]
KRAL3ANGL
DVORNA DOBAVITELJA
V EPERNA3U USTANOVLJENE
i      . i
j NAJFINEJŠI 7
i ŠAMPANJEC 1
FRANCOSKI IZDELEK:
m ■ i
Gencralci reprezentant: J-tVfelDMAN- DWWH
litoi Leitoen,
IzdelovatelJ kUnin pasov.
Vsa klrur-gična dela.
Zunanja naročila točno.
Cttno nizke
vseh vrst sa nradOi
draotra, trgovao itd.
Anton Černe
araver ta lidelovatolf kaveakovih itamplUl
LjDUjana. Sv. PetraL 6.
Ceniki franko.
•s
•a
a
«t
S
m
>
a
•M O
«
k
o "e
H
>N
O C
»o
Jt"
o
♦*
(A O (L ■
■
O
»o e n
trn
H
O D.
Dopisnica
zadostuje, da
dobite novo, ve-lezaniroivo brošuro gratis ta Iranko« Ta brošura je znanstvena razprava, ki v lahko razumljivem, poljudnem jeziku obravnava električno zdravljenje, in bolnik, ki ga muči splošna živšna oslabelost, revrrati-
iem, nevaigija, motanje prebave vsled nervoznosti, ohromelost, pomanjkanje spanje, glavobol, slabotnosti vseh vrst,
bo smatral brošuro za dragoceno darilo Še nikoli niso v Avstriji zastonj delili tako dragocene knjige, mi pa hočemo kaj žrtvovati, da opozorimo trpeče Človeštvo na blagodejni učinek elektricitete. Vsak, kdor se obrne na nas, dobi
laT gralts In Iranko ~VB
pod zaprto kuverto brez vsake Obveze to zanimivo brošuro. 3860
Elekfro - terapevtiška ordinacija
Danafi L, 8chwan gamse 1, Mezzanln, AbL 1 s 2.
16 X. 1909. Kupon sa brezplačno knjigo.
Na
Elektro-terepevtlško ordinacijo ne Dunaju, I, Schwangasse 1, Mezzanln Abt. Is 2
Prosim pošljite mi knjigo:
-Razprava o moderni elek-tro-terapiji"
gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:___,_
Naslov:____
rasne
klobuke za dame
po znano najnižjih cenah, priporoča
n.
Ljubljana, Stari trg 21.
KJakake sprejemam v popravilo. Zunanja naročila izvršujem točno. Žalni klobuki vedno v zalogi.
1EIE
3EŠIE
1
m
iij piiiia in
m       m. m
smo  se  odločili  razdeliti   med  bralce tega lista, da se tudi v
Ljubljani uvedemo
mm udarcem
Treba je samo, da nam spodnjo nakaznico pošljete natančno izpolnjeno s sliko in 70 vin. za poštnino itd. v znamkah. Nato dobite v kratkem- času
sKoro M\m\i velikosti
popolnoma brez kartona in retuše. Svojo fotografijo dobite zajamčeno nepoškodovano in poštnine prosto. Edina usluga, katere Vas prosimo, je ta, da nas priporočate pri svojih znancih in sorodnikih, ako smo Vas zadovoljili.
Požurite se, prosimo poslužite se naše ponudbe, ker smo za sedaj namenili samo gori navedenih 5000 povečav.
Lahko se s polnim zaupanjem obračate do te ponudbe, ker Vam naša že od leta 1900 na Nemškem in v Avstriji trfgOVSkOSOČnO vpisana firma jamči za poštenost našega podjetja. Da Vas pa rešimo tudi najmanjšega dvoma, smo pripravljeni, plačati Vam 500 kron, ako bo dano nam naročilo z našo vednostjo in voljo uvršeno drugače, kakor tukaj obljubljeno. _ , J    J Z velespostovanjem
3S63
Menarodni portretni zavod
(lutercattona! es Portret •institut)
Dunaj, VII 91, Stiftgasse 15.
m:
Izrežite in pošljite v kuverti.
Nakaznica
a bralce   Slovenskega Naroda",
Glasom zgorajšnje ponudbe prosim mednarodni portretni zavbd, naj mi priloženo fotografijo brezplačno poveča skoro v življenski velikosti in vpošlje poštnine prosto.
Za izdatke in poštnino prilagam 70 vin.
Kraj in datum.       (Prav razločno.)       Ime in priimek.
Posebnih pismenih poročil ni treba. Poštnina za pisma z večjimi kakor vizitnimi slikami stane 20 vin. V inozemstvo dvojno. V izogib pomotam napišite fotografiji na hrbet naslov. Od vseh slik, naj bodo vizitnega aH kabinetnega formata, skupinske ali društvene slike, se lahko napravi doprsni format. Pri shupinskih slikah naj se oseba, ki jo je povečati, označi s križcem (f).
Naslov za pisma:
iDteroationales Portrat-lnstitiit, Dunaj VII91, Stiftgasse 15.
iMattsM
Vedno iaai
t Trssilsl množini Je do"bitI:
H fla^"* zarezano strešno opeko prve in druge vrste, *"^g
m   fl m na m *-w m mm   mm   m\ § m   *■•»»«»*■•«»•*   m k m m A   0»   1 « *
===== iz lastne nove moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani ======
in opeko za zid, dolje stavbni kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči ■»
l>r-i J. KNEZU -v Ljubljani. .««
Izdajatelj in odgovorni urednik Kasto Pustoslcmšct
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
A2
73