241. številka. Ljubljana, petek 22. oktobra. VT1I. leto, 1875. SLOVENSKINAROD. Izhaja vaak dao, izvrtam ponedeijke in dneve po praznikih, ter velja p« poatl prejeman, za avatro-ogerske dežel* ca celo leto 16 gold., ca pol leta 8 go.d. ca četrt leta 4 gold. — Za L|ublJano blM pofiiljanja na dom ca oelo leto 13 gold., ca četrt leta 3 gold. 30 kr„ ca en meaee I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, ca mesee, 30 kr. ca četit leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana eena in sicer: Za L|oblJanp ca četrt leta 2 gold. 50 kr., pe posti prejeman ca četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne Eetit-vrste 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska, irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredniitvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši it. 25—26 poleg gledišča v „zvezdi". O»iavniitvo, na katero naj se blagovolijo poihjati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Iz Srbije pribajajo Sadni a tudi zanimivi glasi. Prebivalstvu se pripoveduje mnogo, da se vojna pripravlja, da bode do spomladi vse gotovo, da se Črez zimo veliko posojilo vzame in bode narodna vojska vedno vaje imela. To ▼se se govori, da bi se ratoborni duhovi potolažili. In de več, za to potolažbo se tudi — zapira. Zaprt je bil te dni glavni nrednik časopisa „Istok", Ljuba Stanlčič, ker so ga obdolžili, da je pri zaroti na Življenje kneza Milana. V Zemuna pak na avstrijskej zemlji celo je magjarska vlada najbrž na zahteva-nje ali prošnjo srbskega kneza preiskala stanovanje uredništva in tiskarne časnika „Graničar", kjer so iskali revolucionarnih proklamacij proti knezu. V skupščini je Uroš Knežević interpe-liral, ali so odločilni krogi principijalno zoper vojno s Turki, ali pa jo le odlašajo do 8hodnega vremena. Srbske vojske stoji vedno še 20.000 mož na meji in pazijo turško vojsko. Iz Zemuna se „I>. Ztg.u oelo javlja 18. t. m., da je na meji bil uže majhen boj mej srbskimi in turškimi vojaki. Vstaši ob srbskej meji so poslali pismo srb-skej vladi, ki jo na novo pozivlje, naj vendar Srbija v akcijo stopi, sicer se hočejo na Avstrijo obrniti. Pop Žarko je prišel v Srbijo menda z istim namenom. V vseh no-vinah pak so poročila, da so ne le vstaši, nego vsi zunaj Srbije stanujoči Srbi, v prvej vrsti črnogorski jako razljuteni na kneza Milanu, v katerem vidijo jedino zaviro vojne. Poleg vsega tega ima srbska narodna skupščina čuden značaj. V njej vse vre. Predlogi so izročeni, ki na to merijo, da bi skupščina imela več [travice. Radikalni po-Blauec Adam Begosavljevsć je 11. oktobra Margareta. (Obraz, spisal Iv. T.) (Konec.) Ali umolknila je in zdelo se mi je, da jej je zalila rudečica lice. Molče je stopala za tem, dokler se nij pred njo pokazala temačno izmej visečega drevja gledajoča sosedova hiša. „Tu si doma!" in nejevoljno sem se obrnil, ter hotel oditi. Ali v resnici tako trdega srca nij mogla biti, da bi me ne poklicala nuzaj. Obrnil sem torej pogled. Se je stala na istem mestu. „Metka!" Pristopila je, ter dejala : ..Ti si jezen, vendar preteklo je toliko časa, ko sva se videla v zadnjič !u pri prečitanji zapisnika protestiral, da se je v nekem njegovem predloga: ,,naj se knez „pozove" v skupščino v Kragujevac," postavilo v zapisnik „naj se prosi," rekši, tako jaz nijsem govoril, kajti za skupš čino bi bilo ponižanje, da bi kneza prosila. In pop Krnpeževič, ki je bil nasvetoval preiskavo zoper neke „lopove" (lumpe) uradnike, ki so drŽavo „okrali," je zahteval, da se morajo njegove besede, naj bodo „grobe," ali ne, ipak v zapisnik spraviti. Vse to kaže, da rešpekt pred knezom nazadnje nij tako posebno velik v Srbiji, in da se bode moral knez udati, ne narod. Pri volitvah novega predsednika in je finega uda zakonodavnoga odbora, namestu Kaljevića in Markovića, ki sta ministra postala, pokazala se je čudna prikazen, da so bili na pol jednoglasno voljeni radikalci. V odbor je bil voljen Ranko TajŠie, ki je bil pod prejšnjim konservativnim ministrom Ste-fanovičem v ječo vržen zarad političnih pregreh, in so ga volilci v ječi sedečega zopet volili. Tudi oni poslanci, katere je knez sam volil, glasovali so zanj. „Kakova premena" vHklikne zemunski „Graničar". Kar se tiče novega ministerstva Kalje-vičevega, pravijo vsi glasi, daje rodoljubno in bode delalo, da se na pravi pot pride ter popravi, kar je zamujenega. Ka-Ijevie je bil leta 1869 urednik jedinega ta čas neodvisnega lista „Srbadija", ki je bil pod regentstvom potlačen. On se je dosedaj zmirom pošteno obnašal in je bil konservativnim ministerstvom vedno oponent. Tudi drngi ministri se hvalijo in so prav za prav vsi Rist;ćevci. Ristič je padel, ker ga kuez osobno ue more rad videti, a knezu s5 potem nij posrečilo, ali nij si upal, sestaviti konservativnega ministerstva, nego „Prav imaš, Marjetica, čas hiti in za naju pretekel je isti čas, ko sva se imela rada in nijsva pazila, kar govorili so ljudje o tem." — „Oj ne, ne," pričela se je ibteti in viti roke. Jaz pa sem jo prijel za roko in naslonila se je k meni in na mojih prsih pretakala solze. In bleda luna je sijala in bledo obsevala jej obrazek. „Margareta 1" In nič mi nij vedela odgovoriti in sramežljivo skrivala je ognjevito lice. Jaz pa sem jej gladil lase in naposled poljubil njeno čelo. Kako se je stresla in plaho se mi iztrgala, ter hitela proti bližnjim vrati: „Lehko noč!" „Lehko noč! Ali — rožmarin, rožmarin !" I luna je sijala i zvezde so prijazno migljale! * * le Ristića povoljno. — Minister Jankovič je bil za Mihajla v prognanstva, minister Pav-lovič, ki ima vnanjo politiko, je bil izgubil pod Blaznavcera profesorsko službo zarad svojega radikalnega srbskega patrijotizma. Ti možje ne morejo svoje preteklosti zatajiti, tem men j, ker so mladi in krepki. — Po tem vsem nadejamo se zanimivih in važnih dogodkov iz Srbije vsaj na spomlad, če ne prej. Naj bi se tačas stvari v Rusiji ngodno razvile, pak se ustanovi v jugu draga velika slovanska država moralna podpora vsema Slovanstvu, tudi nam, ki se borimo za narodni obstanek. Jugoslovansko bojišče. Iz Spljeta 10. okt. [Telegram Slov. Narodu"]. V soboto so bili pri Aržani vstaši, ki jih vodi Filipovič od jednoga bataljona turskih vojakov napadeni, boj je celi dan trajal in se s tem končal, da so bili vstaši na avstrijska tla nazaj vrženi. Turki so se bojo vali še na avstrijskej zemlji, požgali so neko avstrijsko vas. Iz Dubrovnika je šlo bataljon vojakov v Aržano, iz Zadra so dve kompaniji odšle na mejo. V Bulgariji je vstanek v sledečih krajih, na tej in onej strani Balkana: v Šumli, Kazanu, Trnovi, Trojanah, Gabrovem, Rilu in Eškizaru. V Gabrovem so jo bilo 80 Bulgarov se 129 turškimi vojaki in jih v beg zapodilo. Trnovo, nekdanje glavno mesto Bulgarov je s celo okolico vstalo in tam se je uže 2000 vstašev zbralo. Vstaši imajo le orožja premalo. Dati bi ga jim morala Srbija. Kakor pri Imosku v Dalmaciji, tako tudi na severno-bosenskej meji Turki na avstrij- Priljudno ovijala se je vinska trta krog malega okna in na njenem znožji cvelo je cvetja na obilo, ta so se v luninem sveta zibale mnogobrojne glavice, te zaprte, uue pile so odprte nočni hlad, a vinska trta sama nij imela cvetu, vsaj jo nij gojila prijazna narava in nij jej dajala gorečega re-diluega soka s svojega osrčja. Ali njeno perje svetilo se je v nočnej svetlobi, ter v bliščečem venci obdajalo naoknice. K'.Ido sem potikal na steklo. „Marjeta ! ali spiš ?" Tiho je odprla, ter vestno zavita pristopila i pokazala razburjeno obličje izmej vinskega okvira. Molče je obrnila oko v črno noč. Jaz pa sem zrl na divni obrazek, na katerega so padali mesečni žarki in v srcu sem hvalil stvarnico, da vsadila je tu sem v tako pusto zemljo tako krasno cvetje. „Margareta, jutro odidem!" ska tla prihajajo in avstrijske državljane pobijajo, a Avstrija proti tema nič ne stori. aObxoru ima is Podova 17. okt. sledeči telegram: 14. okt. so Torki prešli naSo mejo ubili našega mirnega krajišnika bivšega podčastnika Petra Suziča iz Žirovca, odgnali njegovo in še treh dražili hiš Živino, na števila okolo 50 goved. To je živa istina. Nadalje je bil prostega tedna obit isto tako nekov krajišnik Tri-vanovič iz Kotorana." Hrvatski liat vpraša, ali bode vlada vendar kaj storila, da ne bi Tarči naše ljadi kakor rajo pobijali. Iz Dubrovnika se nemškim listom, ki m j s u prijatelji slovanskih vstašev, telegrafi ra : Nekaj turških bataljonov je po pota od Trebinja črez Popovo polje slabe starce klalo in požigalo prazne vasi. Turški fanatizem je brez meje. Italijan, katerega 80 turški vojaki na knli K urina usmrtili, je je bil prej gnjnsno oskrunjen. — Dalje so turški vojaki starešinam sedmih vasij, katere so se bile na turške obljube podale, glave posekali. Vsled tega zavratnega čina so bežali vsi prebivalci 8 Popovopolja v Avstrijo. _ Iz Cetinja se „Pol." brzojavlja: Čuje se dene i (17. okt.) grmenje topov. Raja iz Nikšiča strelja na tamošnje kule in upotreb-ljuje za to tudi lesene kanone. Iz Vergorca se brzojavlja: Iz te okolice je šlo mnogo prostovoljcev k Filipoviču, čegar vstaška četa stoji v turškej Vinici. — Iz Mostara in Ljubuske so avstrijski zdravniki pobegnili, ker jim nij bilo mej Turki več varno. Vstaši pri LjubuBki pričakujejo četo Črnogorcev, da bodo Ljub usko napali. Iz Belgrada se glasi zadnji telegram: Turki ne nehajo srbsko mejo prestopati. Zarad tega je razdražeoje v naroda veliko. — Iz Carigrada pak se javlja, da se je srbski agent tam pritožil: zakaj Turčija na srbskej meji še vedno vojsko zbira. Iz Metković se brzojavlja: Pet vsta šev, ki so se udeležili napada na turškega liferanta Santiča, so bili 18. okt. z veliko stražo od avstrijske oblasti v Makarsko pripeljani, da se tožijo zarad ropa, ker se „Jutro uže!" I oblile so jo solze in padale so jej Črez lica na moje roke. „Margareta! ali se de spomniš istega večera, ko sem te prosil rožmarina, in ti mi ga nij si dala!u Hitro vlomi rožmarinov vrh zraven Bebe, ter ga mi poda, skloni se k meni in čutil sem gorke njene roke in vroče svoje lice pritiskovala mi je na vroče čelo, ter dejala kipeče: „Ali kmalu, kmalu se vrni!" Prijel sera malo glavico in dolgo zrl v njeno oko. „Kmaln Marjetica, prav kmalu !u I še dolgo časa stal sem pred malim oknom, potem ko zaprlo se je svetlo steklo i ko je Margareta uže davno zadremala in se je njena mlada duša zibala v zlatih sanjah. * * trdi, da so ga prijeli na avstrijskej zemlji. — V Aržano in Imoski je prišla po jedna kompanija avstrijske infanterije iz Dubrovnika. Tudi v Sinj marširati dve kompaniji. — Včeraj in denes so prišli trije parobrodi turških vojakov zopet na Klek. Trije prostovoljci so šli včeraj ta skozi L;ubijano iz Hercegovine domov. Zimu, kakor pripovedujejo, doli tako huda postaje uže sedaj, da pojdejo nedomači prostovoljci črez zimo domov, a na spomlad zopet v boj, ker ne dvomijo, da se bo vstaja do spomladi dobro držala. I« Banjeluke v Bosni se piše v rN. Fr. Pr.u Vstaši so imeli v okolici Svinjar na Savi nek vspeh zaznamovati. 40 bašibo-zukov (turških vojakov) je sedelo in iskalo in pokončevalo v svojih oblekah uši, ki so v turškej vojski tudi hude sovražnice. Pri tem junaškem delu jih vstaši zalote in nenadoma napadejo. Nemogevši z obema sovražnika ob jednem bojevati se, pobegnili so Turki kar na nagtoma.u Dopisnik „N. Fr. Pr." končuje dolžje poročilo tako-le: Brez dvombe so vstaši pri svojem vojevanji na boljem nego turška vojska. Vstaši napadejo kako vas, pridejo naenkrat tja kjer vojakov nij, napadejo male trope, tako da turška vojska po zraku maha. V številki od 20. okt. pak ima nNsue Freie Presse" iz Kostajnice dopis, ki potrjuje tema nevernemu lista, da je v Kozari planini dosta vstašev, da nahajajo v gozdih in špiljah dovolj zavetja in da je živine za živež njim dovolj. 8. oktobra je bilo 8 turških vojakov ubitih pri Svinjaru. Delovanje turških poveljnikov je pomanjkljivo. Vsta-šem se vedno čas pasti, da se zopet zberč. „Ako se kmalu kaj ne izpremeni — pravi nemški Turek „N. Fr. Pr." — v celem voje-vodstva, bodo boji, požari in tatvine živega blaga. Z jedno besedo bode tukajšnja revolucija, za mirom ostala in deželo ruinirala." Politični razgled. notranje *ežel©. V Izubijani 21. oktobra. V rlršavni zboru je 19. okt., ko se je odprl, predložil finančni minister proračun za leto 1876 z daljšim obrazloženjem. „Kmalu! prav kmalu!" Ali vendar je prešlo nekaj let, da gledal sem zopet z radostno dušo na z mahom obraščeno domačo streho, ter na senčnate vrhove, ki naslanjajo ostarele vejo na njo. Vsaj je tako teško, za trdno se vkore-ni niti v življenje, ter si pridobiti vsaj nekaj veljave. Koliko bojev je treba poprej, da zmagaš zasrambe ostarelih glav, ki zrejo z obritimi bradami razburjeno na mlajšega, da si upa nastopiti njihove ali pa še celo nove steze. A jaz sem preobdal ovire vse — i stopil v življenje, katerega podlago sezidal sem si z lastnim snojem. A to je trpelo nekaj let in potem sem hitel pri priči v domači kraj. Popustil sem voz v vasi, ter hitel navkreber k domači biši. Prijazno me je pozdravila sosedova streha izmej cvetočega drevja, ker isti čas bila je, kakor v mojem srci tudi v naravi spomlad. Preskočil Državnih stroškov bode 403 milijone in 869.875 gld. torej za 21.587,827 več nego leta 1875. Dohodkov pa je preračunanih 378.941,953 gld. torej 5.852.054 gld. več nego letos. Deficita ali primankljaja je 24.927.923 gld., torej za 15.735,775 gld. več kot lani. — Minister upa, da bodo reforme davkov več dohodkov dajale. Deficit za prihodnje leto se bode pokril tako, da se 11 milijonov rentoih titulov, katere država ima odda, druzih 13 milijonov primankljaja pak se s posojilom pokrije. Ne veselo stanje in dobro gospodstvo tu vidimo! ittut4ij.wk*€ trgovinska zbornica je volila brnskega fabrikanta Skene-a za poslanca. — Znamenito je, da prvo mesto cesarstva nema v svojej sredi moža, ki bi ma poslanstvo izročila, nego ga si na Morav-skem izposoja ! i>rfiirav8kem izvrši. Če tega ne dosežejo, (in tega ne bodo) hočejo izstopiti iz državnega zbora, ker jih Čehi priganjajo na solidarnost s soboj. M a g j ar s ki list pravi, da turški nkrach" je Itvu.vtit, ki je (poleg dualizma) tudi „turske loze" v Avstriji uvel, to kar zadnji žrebel za politično rakev. Beust je nemogoč. Ali kaj pomaga, sedaj, prepozno. Ogevmki ministri so imeli 18. t. m. posvet, v katerem je Tisza razlagal, kako on misli upravo reorganizirati. Vnašaj«!' ve* HetgraflsMea skupščina je sprejela postavo, ki občinsko samoupravo razširja. — Pri svojej svatovščini je knez Milan napil najprej ruskemu carju, in ruskega carja zastopnik general-adjutant Sumarov je odzdravil, da ruski car ima čutila dobrohotstva in prijaznosti do Milana Obrenoviua in srbskega naroda. VrancoMka je z dvema milijardama udeležena pri turškem državnem bankrotu. — Thiers je 17. t. m. govoril v Ar- sem ograjo in črez vrtove hitel proti bližnjem poslopji. — Se zmirom objemala je vinska trta malo okno, a tudi letos jo nij obdarovala spomlad s ponosnimi cvetovi, kakor gredice na njenem znožji. Tu se je pač šopirilo mnogovrstno cvetovje in šumeče bučele brale so med po razcvetenih bilkah. I tudi Margareta sedela je tu v njihovi sredi. „Margareta!" poklical sem jo veselo. Urno povzdignila je obraz — ali moj bog! — kako se je spremenilo to lice, kako je bilo bledo in brezkrvno postalo. Ali 5e vedno bila je krasna. „Margareta!" rekel sem žalostno, „Margareta, ti si bolna !u Radostno je vskliknila, ter dejala: „Sedaj je dobro vse — vse!" — In vzel sem jo v naročje. „ Ali kje ostal si toliko časa, tako teško sem te pričakovala!" „Oj Marjetica," odgovoril sem, ..drugod cachonu dolžji govor, v katerem je rekel, da oo smatra republiko za trajno in popolnem ustanovljeno. Francoska ima mnogo simpatij, katere bazirajo na načelu nevmeSavanje v zadeve tujih držav, in to načelo (neinterven-cijske politike) je načelo prihodnjosti. Iz VMiltiiHt je polno telegramov v nemških listih o sijajnem sprejemu, ki so ga napravili Italijani nemškemu cesarja Wil-helmn. V tli tint se je začel proces zoper morilce urednika Sonzogno. Na Mtavar*ken* se je, kriza Prusom na korist razločila. Kralj nij hotel od patrijotov adrese sprejeti, ministrov ne odpustiti, nego jim je izrekel zaupanje. — Sedaj b6de valjda zbornica rzapuŠčena in ponovila se bode huda volilna borba. Dopisi. Iz ZngprelH* okt. [Izv. dopis.] V prvo saborsko sednico 17. t. m. je prišlo tako malo zastopnikov, da se niti zborovati nij moglo. Kesno proglašenje od strani sabor, predsedništva, grdo vreme in vinsko branje je temu krivo. V drugej sednici je ban predložil saboru proračun za prihodnje leto 1870 in zakonsko osnovo o urejenji urbar-skih razmer. Iz proračuna se vidi, da iznaša potreba avtonomne uprave za leto 1876 3,163.905 gold., za 141.260 gold. več, nego za tekoče leto. Pokritje iznaša 3,175.231 gld. Če se potreba s pokritjem prispodobi, pokaže se višek 11.326 gold. Iz tega se vidi, da je naše finančno stanje dosta povoljno, in da je gospodarstvo z našimi dohodki dobro urejeno. Večjo potrebo je prouzročila nova deželna uprava. Potrebe odpada na notranje poslove 1,859.443 gold., na bogo-Ča8tje in nauk 495.848 gold., na pravosodje 893.619 gold. Lastnih dohodkov ima dežela 125.231 gold., dohodek 45% direktnih in ne-direktnih davkov je proračunan na 3,050.000 gold. Čudno in nerazumljivo je, da je vlada za bop-očastje in nauk potrebo za celih 84.467 gold. manje proračunala, nego za tekoče leto. Valjda zato, ker leta 1867. odpade strošek za zidanje vseučiliščne zgrade in za prvo vseučiliščno uređenje. — V drugej saborskoj sednici je interpeloval dr. Ma-kanec vlado zavoljo njenega vplivanja v procesu proti Gržaniču, ki je, če se ne motim, zavoljo razžaljenja Nj.veličanstva vSenju v zaporu. Drugi opozicijonalec Folnegović je pa interpeloval vlado zavoljo županijskoga premoženja, ki je po raipusta starih županij prešlo pod opravo deželne vlade. — Denes se bo novoizbrani vseučiliščni rektor magni-ficus dr. Spevec v saborskej sobani slovesno vstolil. Sicer pa naš vladni oddel za bogo-Častje in nauk slabo skrbi za naše vseučilišče. Profesorji za prirodoslovno fakulteto de denes nijso imenovani, in brž ko ne za prvo polletje tudi ne bodo. Vlada je pokli cala svoje štipendiste iz praškega, dunajskega in graškega vseučilišča v Zagreb, da tukaj svoje študije nadaljujejo, pa videči, da nij profesorjev, vrnili so se spet nazaj v Prago, na Dunaj in v Gradec. „Obzor" je uže večkrat naš vladni oddel za bogočastje in nauk grajal, pa vse nič ne pomaga. In res, čas bi bil uže enkrat, da se ta naš vladni oddel z mlajšimi silami ojači! — Iz bojišča v Bosni ne čujemo nobenih novostij. Deževno vreme drži vstajnike in Turke vsak k sebi. ne živi se tako, kot to mej vašimi gorami !" „Saj vem! saj vem!" dejala je tužno in trudno naslonila na moje prsi bolno glavo. „Sedaj je dobro vseJ" govorila je tiho. Nekako Čudno se je stresla, teško se naslonila in postala še bolj bleda. „Margareta," dejal sem črez nekaj časa, „ali ue greva v hišo, tu piše še mrzla sapa, i škodovalo bi ti morda." A nij mi dala odgovora. Plašno prizignil sem jej obraz. Očesi ste se zaprli .... Vsi trije zvonovi peli so iz visocih lin. Na pokopališče pa smo devali Margareto v hladni grob. Počasi in tužen vrnil sem se k očetovi hiši. Ali na našem vrtu cvetela je vrtnica, in na veji pred hišo pel je ščinkovec, ter pital mladiče. J. T. Domače stvari. — („Slovenski Narod") je bil včeraj zopet konfiscirali in sicer zarad daljšega dopisa iz Ljutomera, v katerem se toži o postopanji c. kr. okrajnega glavarja nasproti narodnim šolskim osobam. Čadimo se, kako, da ljubljansko državno pravdništvo ali poli-cijstvo ljutomerske razmere bolj pozna, nego naš dopisnik v Ljutomeru? — (Prva 1 etošnja slovenska predstava) v dež. gledališči bode v soboto 30. okt. in sicer na korist hercegovinskib in bo* seoskih pribeglih sirot. Druga predstava bode Bigurno prvega novembra. — (Deželna hiša za blazne.) Kranjski deželni odbor je kupil za deželno blaznico posestvo g. Krisperja na Fužinah pod Ljubljano za 58.000 gl. Poleg posestva je 70 oralov zemlje. Uže konec tega tedna se preseli nekoliko bolj mirnih blaznih v nakupljeno posestvo, ker je bila ljubljanska blaznica uže tako natlačena (108 osob), da nij bilo mogoče novo pripeljanih na umu bolnih niti več sprejemiti. Prostor je pripravljen za 30 osob. — (Iz Črnomlja) 10. okt. se nam poroča: V soboto, 23. t. m. bo končana obravnava v Rudolfovem proti Nikolaju Sta-noniku zaradi glasovite trgovinske zbornice volitve. — (Na mariborskoj vinogradnej šoli) se do konca novembra 4 štipendije po 120 gld. razpisane. Prosilci morajo biti vsaj 16 let stari zdarvi in ubogi. — (Medveda) je ustrelil logar Ivan Grozič 10. t. m. v državnem gozdu Dletvo pri Klani v Istri, težak jo bil 180 fuutov. — (Konj — priča). Pretekli teden je zginil gospodarju ti t. v zgornjej 8i>ki po noči konj iz hleva. St si je na vse kripije prizadeval, pozvedeti, kaj je s konjem, a nij našel nobenega sledu; druzega mu nij ostalo, nego zavest, da je okraden m da bo treba druzega konja kupiti. Odpravil seje zaradi tega pretekle dni v Ljubljano na kupčijo. Mej tem se pripeke mimo njegove domačije v Šiški lep voziček, na katerem .sta sedela mož in žena. Konjiček, ki je ravnokar še prav urno dirjal po belej cesti, se vstavi naenkrat pred St.-ovo lužo, in nobena sila, ni bič, ni upitje ga nij premaknilo. Hišni prebivalci in sosedje so na to pozorni postali, ter prišli na cesto. Naenkrat jeden izmej njih zaupije: „To je pa St.-ov konj", in kakor bi trenil, planila jo cela soseščina na konja; voz in na voznika. V šumu, ki je nastal, se je voznik na tihem izgubil, in kmalu za njim še žena, ker so bili kmetje tako osupneni zarad nepričakovane konjske priče, da se nij nihče veliko za posestnika brigal. St.-tu pa je ostal konj s celo opravo in z lepim vozičkom. Po St.-ta urno pošljejo v Ljubljano, in ga rešijo ravno v tre-notku, ko je mislil zarad novega konja v roko seči. Včeraj se je stoprv pozvedelo, da je tat nekov znan pobalin iz Dravclj, ki hi se bil moral včeraj v Ljubljani pred porotniki zarad teškoga poškodovanja zagovarjati, pa jo jo bil rajši popihal. Konja pak je bil prodal v Mengšu za osem goldinarjev, in kupce, ki je menda vedel, da jo ukradeno blago, je bil zategadel tako hitro zginil s prostora konjskega pričanja. Porotniki so včeraj dopoludno zastonj čakali, tatu. Čudno, da take subjekte ljubljanska sod-nija na prostih nogah pusti. — iMilodarizapribegle iz Hercegovine in Bosne.) [XI. izkaz.] V Št Vidu pri Ljubljani nabrala gospodičina Lu-cinka Kraljičeva: č. g. župnik Anton Potočnik 1 gl., g. A. S. 1 gl., Janez Sever iz Vižmar 1 gl., Anton Belec 1 gl., Miha Kraljic 1 gl., Ivanka Zakotnik 1 gl., Lenčika Cirman 1 gl., Neimenovana 2 gl., Manca Jenko 60 kr., Ivan Jovan 50 kr., Keime-novana 1 gl. 50 kr., J. Grošelj iz Vižmar 30 kr., J. Grošelj iz Gancelj 30 kr., Lovrenc Vodnik 30 kr., Andrej Golar 15 kr., Neimenovan 40 kr., več skupaj 1 gl., JožefSa-šteršič 50 kr., Žili 30 kr., Iz Ljnbljane Štiirm 30 kr. skupaj 15 gl. 15 kr. Prejšnji izkazi 1393 gl. 14 kr. skupaj 2408 gl. 29 kr. Gospodičina Marija Fink ova paket šarpije. Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo i prosi še milodarov. Podpiralni odbor: J. N. Horak, Vaso Petričie, predsednik. denarničar. Razne vesti. * (Natoroznanska čudnost.) Ma-gjarsk list poroča iz Kcctelija, da je tam neka mačka zbrala svojo „otroejo posteljo" v kurjem gnezdu na senu, kjer je bilo kurje jajce. Vslod animalične gorkoto so je jajce zvalilo in ko so mlade mačko iz gnjezda jemali, dobili so tudi ravno izvaljeno pišče, ki so jo zdaj mladini mačkam privadilo in ž njimi leta. * (Morilec svojih otrok.) Na Du-naji je ueki delavec z imenom Eichinger svojo lastno dveletno hčer s tretjega nadstropja na kamenje vrgel, da se je otrok ubil. Zapravil je bil prej vse premoženje, nij mogel stanovanja plačati in si je s tem hudodelstvom hotel v ječi kvai tir preskrbeti. ""(Požiganje m r 1 i e e v.) Graški mestni občinski zbor jc 18. t. m. sklenil napravo narediti, da ss bodo mogli mrliči požigati, ako bode kdo hotel« Postlano. Važno za vsacega. V vp:h strokah, posobno pa pri kupovanj] priljubljenih originalnih srečk opravičuje Be zaupanje v ormo, na drugoj strani pa tudi zarad mnozega prodajanja. Posebno Brcčna in radi natančnosti in rednosti ju znana linna Adolf Haas & Contp. v Hamburgu, katera se uljudnn priporoča. 17 in rl i v IJnfiljnnt od 15. do 18. okt.: Gospodč. Josipa Frelberger, 141., za jotiko. — Marija Hočevar, 52 I., za vodenico. — Franjo Smro-kar, 23 1., vsled os'abljonja. — Terezija Tilinec, vdova, 64 L, na vnetji možgan. — Evgonija ltehič, 20 1., na vnetici č-rov. — Tomaž Kauiovž, 58 1., vsled raka na obrazu. Vsem bolnim moč in zdravje brez le k? in brez stroškov po izvrstni Sevalesciere ii Barry V f/Ofir/ONK. 28 h nij bolezni, ki bi jo ne bila otilra Vila ta prijetna zdravilna tirana, pri odraščenih i 4>tro :i bi '■ in stroškov, zdravi vse bolezni želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetiah; žlez« irnaduho, bolečine v ledvicah, jetiko kašelj, uepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje slabosti, zlat« lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bileuje krvi v glavo lumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečib, otoluost, diabet, trganje, shuj sanje, bledičico in pre hlajenje; posebno Be priporoča za dojeneo in je bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 »priče val zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi Bpn Cev aut proiesoija Dr. Wurzerja, g. F. V. Beueka, pra Vega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda Dr. Campbeila, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle ■tuart, Liarkize de Brehan a mnogo druzih imenitni! osob, se razpošiljava na posebno zah^evauje zastonj Kratki izkaz iz 80.000 spričo*.alov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, Bonn, 10. ju!. 1852 Revalesciere Du Barry v mnogih Blucajih nagradi vsa zdravila. PoBcbno koristna je pri dristi ii griži, dalje pri sesalnih in obisinih boleznih, a t d pri kainnju, pri prieadljivem a bolehnem draženji < »cal ni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistil In mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje u In neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (L. S.) Kud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člei mnogo učenih drnžtev. Winchestor, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša iy.vth.ua Bevalesciere je ozdravila večletni I nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtju, bolne čutuico in vodenico. Prepričal Bem Be sam gled< vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočanj James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bor o lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barrj Vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit svetovalec. .Dunajska borza 21. oktobra. (Izvirno telegrafifino porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 69 gld. 55 Enotni drž. dole v srebru . . 74 , 10 1860 drž- posojilo ... . 110 . 75 Hontom, Istra. Učinki Bevalesciere du Barry so izvrstni. Ferd. Clansberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št 76.921. Obergitnpern, (Badeusko), 22. aprilu 1872. Moj parient, ki je uže bolehal 8 tednov za strastmi bolečinami vn6tM jeter, ter ničesrr použiti nij i ogel, je vsled rabe Vaše Bevalesciere du Barry po .olnama tdrav. Viljem B u r k a r t, ranocelnik. Bt 80.41e\ Gosp. F. V. Beneke. pravi profesor nedicine nr. 1 seučilišeu v Mariboru ^Nemčija), piše v ,Berlinor Kliniache W ochemchrlft" od ■i. aprila 1872 to le: „ Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-oica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več u več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila i i ho bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ■zdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. GoBpo vdovo Klemmovo, DUsseldort. ia dolgoletnem boleha&ji glave in davljenji. Št 64.210. Morkizo de Brehan, bolehajo sedem ■t, na nespanji, treslici na vseh udih, snuj sanji in tupohondriji. Št 65.715. Gospodični de Montlouls na nepre->avljenji, nespanji in hujšanji. St 75.877. Flor. Ktfllerja, c kr. vojašk. oBkrb lika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji lušuika, omotici i tišČanji v prsih. Št 75.970. GoBpoda Gabriela Tešnerja, Blufia-elja višje javne trgovinske akademije dunajske, na »koro^brezuadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na okah in nogah itd. Bevalescičre je 4 krat tečnejo, nego meso, ter te pri odraščenih in otrocih prihrani 50krat več na ■eni, glede hrane. V plohastih pušioah po pol funta 1 gold. 50 kr., (tat 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun >v 1C gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., H3valesciere-Biscu>.ten v pušicob a 2 gold. 50 kr i 4 gold. 50 kr. — Revalesciero-Cbooolatee v prahr a v ploščicah sa 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold 0 kr., 18 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 0 gold., za 28S tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na l>n-atjl, WaU3aehKaaae it. 8, v Ljubljani Ed M ihr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v Cnmdet bratje Oboranzmevr, v Ina k-uuu Diechtl «• Frank, v Celovcl P. Birn *nher, v licuel Ludvig Mfiller, vlHutbon Akcije narodne banke 928 „ — , Kreditno akcije .... 204 . — „ London........113 „ 30 „ Napol. .......9 , 07'/» , C. k. cekini.......5 „ 38 Srebro . . '04 .20 VL Morie, v 91 e ran a J. B. Stockhausen, t Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-no vlean pri N. S n i r h u, v Oseka pri Jul. D a vidn, lo kar j u, v CJradcn pri bratih Oberranz-meyr, v Temešvurn pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varni. ■ Umi pri lekarju dr. A. Hal ter ju, fcakor v vseh uostib pri dobrih lesarjih in špecerijskih trgovoih; ■.adi razpošilja dunr«jr,k& hiia na vso kroji) po DofttlCVlUOflllt(|* UntlT fotUraticci^rc Oarantie uub ?ln|fiilit bt« @taat(3 flftin^, finb bti bicftm Uiitroirtinini f otvotjl auf;pi|'tr 2 o 11111 a t a!0 gute Sanirtjtiin,) bfTDrt Uertinigt, um bit i tviliiabmt cmpftt)ttnl»)citt( )u iiuutirn. umfomclit, ta bie ttfotbetlidjtn Ropfn gcntniibtt bm ^af^r gtbottnrn 9Jortl)nIeii nut un» btbcuUnb ju ntnncn finb. SJ^*" Kur Ortotuntloolc hirrtitn nuBfltptbrn Ueber bic $iolfte btr $oe\t nubtn iinurtjalb fitbeu U i^t i lun^cii oba dlaljcii mit (Sttsinncn gtjogtn, ndmlid) tutut.: 375,000,218,750 ilin(tlv'i:ii-.tt Spce. i Vriimit JRm, (flrttiinn „ (fltiuinn „ Octuinn „ (S5tminti „ ©rttiitttt „ OctDinn „ ©ctniiine „ Wftnlnn „ ©trointte „ Oeruinu „ l'. 250000 1S5I300 NOOOO 4IOOOO »OOOO IOOOO 3UOOO 3000» S KMIO »OOOO 19000 in VUUni 41 fflutbtn f. SI). 8 ©tloinne Jim 9 (.Rctoinnc „ 12 ©tminite „ 36©ctuiune „ 0 ©rUiiiine „ 40<9etoinne „ 1 likiuiiui „ 201 ©ctniiine „ ■t i^fmiline „ 1 (nr luiuu „ ■n on-tu i u u t „ 700 (?:roinnf. U 1500» 13BOOO moooo 60U0 IHO» 4000 30UO 840O 1N«U i5oa 1SOO etc. etc. .^u b« Blcbung tritet litafj« uetienbirn iuit gtgen (iin» (e n t uu i 11' btanmBptgcn VrtroDt«: nau^c Ciiaiiiai; Vi'L'iit,:: ihlr.tf orer fl. :* r»0, jalbc 9tbem 'Itifitiiftnifr racrbni ion unS bie mit dem Blnatstvap« pen Derfttjenrn OrlKliiAllooae imtcr 3)cifugung b.* aiiittidirn y-',-r-toofuiiflCvtaiitrđ iniiifitiili uigcfcnbrt; bie anitliitien GJeroiitnliften, foruie bic %u0)at)lung bec <ž>eivinne u\oU gm fofort muli Birijung aufrtSge fflr bit evfle Siettoofiina Cinlenbung b(S S)ttragt» obet untec nadjnaljmc netjmtn tsit cntgegtn 1 „ * 1.75, ■i .-.o SJcttrauen, raeldieS md birfe Cocfe fo raf$ erToorbctt Ij.Uhii, tiijjt unA bebeutenbe ^(uftrage rtn>arirn, foltt^e lveiben bit ju beti Ilein« fltn SentUungen aelliat n.»i n •len entfernteaten (sesendeti unb t (i |., a ..i. - , ! pfti 30. October. 1 TOcn tttiebe fi* talbijft unb .11 rek t ju »enbtn on -j Adolph Haas & Co., ®taatficffcctcn-.V>ottMunti fn tambura. On untet fletO nom iSturf btflunftigteB fflefifiaft fitltn in turjtn ^ttifđitn. t5umen bie fltoften Okvtnnc Don m K.IO.OOO, 1MO.OOO, 180,000, 00 OOO 60,000, 50,000, 40,000, :itl,0OO, 30,000 u. bictt anbeit. '®er lebte grb&te ©croinn fiet am 6. Det. in unfec Debit. (361—2) Lekarna Piccoli. Menoti-Pastilje (ki ho na tlunajskej svetov-nej izložbi 1873 dobilo darilo). Te pastiljo čudovito delajo proti prehlajenji in krču, kakor In-oii kašlju, jetiki, ki se še le začenja, proti iripi, boleznim na pljučih in v grlu, jn proti vsakovrstnem knšlju, tudi kroničnem. Skatljica velja 75 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega loka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je It'-k uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesir-vejše sredstvo do sedaj zuauih zoper pODav{jaJ0CO se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pni ver. Nareja se z cisto keiiuriiili tvariu. 1 škatlja 8U kr., 1 tueat škatelj G gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolebneuai človeštvu, pri vsih notranjih in vuanjih prisadih, zoper većino boleznij, posebno za vsakovrstne rano itd. 1 stekleuica 40 kr. Rajzevi pulver. Izključljivo iz vegeta-bilienih tvurin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja lo pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 Skatlja 40 kr. Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dificće, 1 originalna steklenica 80 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in okušajoče. 1 steklenica 40 kr. (132—128) NaroČila se izvršujejo vracajo- čoj se pošto proti poštnemu povzetju. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Laaunua m usfc „harodna tibkarne"*.