Odgovorna urednica NT Milena Brečko Polpoči- stiti< svoj finančni del in sama najti denar, ki je potreben za omenjeni program,« je pove- dal Jazbec in še dodal, da je prepričan, da so šolske rezer- ve velike. In kam odteka de- nar, ki naj bi ga bilo po izraču- nih občine več kot dovolj, so se spraševali starši. Pripravljen sem na dialog Ravnatelj, ki je sicer že v začetku poudaril, da si tudi sam želi zgladitev sporov v dobrobit tukajšnjih otrok, je dejal, da računi, ki jih šola pošilja sedaj in naj bi bili sporni, niso nič novega, saj jih je pred njim občini pošiljal tudi nekdanji ravnatelj. Potrebe šole naj bi bile po njegovem v tem času, odkar je zamenjal delovno mesto, mi- nimalne, pa tudi šola naj bi dobro poznala svoje prihodke in odhodke. Opozoril je še na nekatere odprte račune, kot so račun stroškov za prevoz otrok, zavarovalne premije in podob- no ter dejal, da v njegov oseb- ni dohodek količnik za to de- lovno mesto še ni vštet in tudi ne bo. Dodal je še, da je za mnoge podatke izvedel šele na sestanku in je še vedno pri- pravljen na dialog. Ker prisotni nikakor niso mo- gli najti skupne rešitve, so se na predlog župana, da skupaj se- stavijo tripartitno komisijo, ki bo vključevala vse tri strani, starši odzvali negativno. Menili so namreč, da za vlogo razsod- nika niso primerni oziroma us- posobljeni in naj medsebojne probleme rešujeta kar šola in občina. »Starši želimo le, da se župan in ravnatelj dogovorita, sicer bodo posledice nosili prav naši otroci,« je bilo slišati. In tudi: »Če pouk v štorski osnovni šoli ne bo kakovostnejši, bomo otroke vpisali drugam.« Upajmo, da tega ne bo treba in se bodo stvari po organiza- cijski in finančni plati kmalu uredile. Vsakdo si zasluži pri- ložnost, tako tudi novi ravna- telj, so menili starši in ob kon- cu še enkrat izrazili željo po dodatnem programu. Odkod in kdo bo zbral denar zanj, še vedno ni jasno, čeprav župan vztraja, da mora ta denar zno- traj svojih prihodkov poiskati šola. Ali jim bo to še pravoča- sno uspelo, je drugo vprašanje. Komisija, ki jo bosta sedaj se- stavljala predstavnika občine in šole, ima čas le še do začetka prihodnjega tedna. : BOJANA JANČIČ Središče Vitanja z novo podobo Središču Vitanja, območju, kjer so ulturni dom, igrišča, parkirni prostor, elenice in še nekateri objekti, se obe- ijo temeljite spremembe. Ta del kraja ameravajo urediti bolj funkcionalno, a bo obenem ohranil parkovni izgled, Ečji prireditveni prostor, pridobil še eč parkirnih mest, prostor za avtobu- [10 postajo, boljši dostop... »Ureditveni načrti za ta del Vitanja :pred petnajstih ali dvajsetih let so ne- ivljenjski, sedaj imamo drugačno vide- je razvoja in drugačne potrebe, ne le za srednji center, ampak tudi za graščnino i nekdanjo šolo,« pravi Slavko Krajnc, upan občine Vitanje. Zato namerava bčina že predvidoma prihodnji mesec, )rej septembra, spremembe ureditvene- a načrta predstaviti vsem zainteresira- im v javni razgrnitvi. »Z uvajanjem sprememb na podlagi no- ih planov bomo začeli prihodnje leto. eveda želimo, da bi se vse to uredilo čim rej in upamo, da bodo lastniki zemljišč tnalu pristopili k uresničevanju spre- lemb. Verjetno pa bo končni izgled dose- en postopno v nekaj letih,« meni župan. Avtobusno postajališče so po 15. avgu- lu (ko so se začela gradbena dela v rižišču) začasno prestavili in je pred hodom v kulturni dom. Kasneje, ko bodo prejete prostorske spremembe, pa bodo 3(5eli pripravljati potrebno dokumentaci- ^ za načrtovano avtobusno postajo, pa Jdi kotlovnico za lesno biomaso. Osnutek novega ureditvenega načrta fedvideva, da bodo objekt, ki ga koristi omače lovsko ter strelsko društvo, od- branih in ga preselili za kulturni dom. 'amesto njega bodo uredili parkirna |esta za gostišče Kuzman, slednje pa naj i na tej strani postavilo tudi zimsko - ■^ni vrt. Tam, kjer je sedaj parkirišče, bo olkrožno speljana cesta in bo služila ^enem kot obračališče za avtobuse (tu ^ kasneje nova avtobusna postaja) ter ot dovozna cesta naprej proti industrij- '^i coni na eni strani (h kompleksu nekdanjega Lipa, kjer je predvidena tudi gradnja kotlovnice) in v drugo smer k novo načrtovani dovozni poti med igrišči ter objekti Kuzman in Kmetijska zadruga. Zadruga naj bi skladišče preselila na drugo lokacijo, predvidoma v bližini ben- cinske črpalke. Športno igrišče nameravajo še širiti, načrtovano je tudi igrišče za tenis, bali- nišče in rol steza (pozimi drsališče). Igrišče bo obenem še naprej mogoče koristiti kot osrednji večnamenski pro- stor za vse večje prireditve v kraju. Osnu- tek ureditvenega načrta predvideva tudi najmanj sedemdeset parkirnih mest. Ce- lotno območje bodo urejali tako, da bo ohranjenih kar največ zelenih površin. B.P. Opuščena šola bo vseljiva oktobra v nekdanji šoli sredi Vitanja bo v začetku oktobra vseljivih osem novih stanovanj, velikih povprečno okoli petdeset kvadratnih metrov. Stanovanja ureja stanovanjska zadruga Atrij. Kot je povedal župan Slavko Krajnc, so imeli na občini kar nekaj prošenj iskalcev neprofitnih ali socialnih stanovanj in vse so obvestili, da naj se odzovejo na razpis za oddajo stanovanj, ki ga je Atrij objavil že konec julija. »Ob tem je bilo slišati nekaj pripomb nad višino najemnine, ki znaša okoli 550 tolarjev za kvadratni meter, vendar je potrebno povedati, da je cena določena z vladnim pravilnikom, velja za vso Slovenijo, in niti Atrij niti občina nimata vpliva na višino najemnine,« poudarja župan. Dejal je tudi, da namerava občina v bližnji prihodnosti (dveh ali več let) z adaptacijo ter rekonstrukcijo nekaterih podstrešnih prostorov pridobiti še okoli petnajst stanovanj. B.P. POSVETU Tragedija 118 mornarjev ruske jedrske podmornice Med vojaškimi vajami ru- ske mornarice v Barentso- vem morju je potonila jedr- ska podmornica Kursk s 118 Člani posadke. Ruske vojaške oblasti so podatke o katastro- fi 154 metrov dolge podmor- nice, ki leži na globini 108 metrov, približno 100 kilo- metrov severno od ruskega vojaškega pristanišča Mur- mansk, prikrivale kar tri dni. Zavrnile so tudi pomoč pri reševanju, ki so jim jo ponu- dile številne zahodne države. Petnajst vojaških in reševal- nih ladij ruske severne flote je osem dni zaman poskušalo re- šiti podmorničarje. Težave jim je povzročalo izjemno slabo vre- me, nazadnje pa se je izkazalo, da ima ruska mornarica zasta- relo in neuporabno reševalno opremo. Raziskovalne ladje v bližini kraja nesreče ne zazna- vajo povečanega radioaktivne- ga sevanja, saj so jedrska reak- torja na podmornici takoj zau- stavili. Ob tem so izključili tudi vso elektriko, zato so reševalci izgubili radijski stik z nesrečno posadko. Na,hudo poškodova- ni podmornici je začelo pri- manjkovati tudi zraka. Šele de- veti dan po nesreči je ruska vojska požrla svoj birokratski ponos in norveško-britanskim reševalnim ekipam dovolila na območje nesreče. Globinskim potapljačem je nato v 34 urah uspelo odpreti loputo zasilnega izhoda, a žal prepozno. Voda je v desetih dneh postopoma za- lila vseh devet prostorov na podmornici, še vedno ni znan vzrok za nesrečo, ruska vojska vztrajno trdi, da je Kursk trčil s podmornico kake države člani- ce Nata. Obstajajo tudi domne- ve, da je ruska podmornica, ki so jo zgradili leta 1994 in lahko prenaša do 24 jedrskih balistič- nih raket, naletela na mino z druge svetovne vojne, oziroma da je eksplodiral eden od torpe- dov. Izguba ene najsodobnej- ših podmornic na jedrski po- gon in 118 mož jI velik udarec za predsednika Putina, ki je napovedal, posodobitev ruske vojske. Sorodniki žrtev nesreče oblastem očitajo malomarnost, ogorčeni so tudi nad dejstvom, da so oblasti prikrivale ali prire- jale podatke o nesreči. Jugoslovanski vojaki tihotapijo ilegalce črnogorska policija je pre- trgala eno od tihotapskih ve- rig z ljudmi, v katero je vple- tena tudi vojska Zvezne re- publike Jugoslavije. V vasi Stanišiči blizu Budve je are- tirala dva častnika jugoslo- vanske vojske, ki sta v kom- biju prevažala 25 ilegalcev, državljanov Kitajske. Ilegalci so bili popolnoma izčrpani in dehidrirani, večini so morali nuditi prvo pomoč. Vodnik in kapitan iz podgo- riške vojašnice Morača sta ime- la ponarejen potni nalog, kom- bi pa sta opremila z registrskimi tablicami jugoslovanske vojske, da bi se izognila kontrolam. Kitajci so za pot od Podgorice, kjer sta jih vojaka strpala v kombi in ga hermetično zaprla, do črnogorske obale, od koder so nameravali odpluti proti Ita- liji, plačali vsak po 500 nemških mark. Črnogorske oblasti, ki jih je Beograd obtožil, da so leglo mafije, ki tihotapijo ljudi in orožje, so z odkritjem tihotap- ske mreže, dobile dokaz več. da je Srbija odskočna deska za vstop Kitajcev v zahodno Evro- po. Sicer pa je znano, da jugo- slovanski konzulat v Pekingu kitajskim državljanom množič- no izdaja vizume. Tako naj bi se po neuradnih podatkih v Jugo- slaviji trenutno zadrževalo 40 tisoč Kitajcev. V zadnjih nekaj letih pa naj bi iz Jugoslavije, preko Hrvaške in Slovenije, Ma- džarske ter Črne gore, na zahod odšlo že več kot 80 tisoč Kitaj- cev in več deset tisoč državlja- nov drugih azijskih držav. Al Gore tudi uradno demokratski predsedniški kandidat Ameriški podpredsednik Al Gore si je z govorom na 43. konvenciji demokratske stran- ke v Los Angelesu, kjer je tudi uradno sprejel kandidaturo za ameriškega predsednika, pri- dobil veliko število volilcev. Po vseh javnomnenjskih razi- skavah je namreč prvič prev- zel vodstvo pred kandidatom republikancev, teksaškim gu- vernerjem Georgom Bushom mlajšim. Gora podpira več kot 50 odstotkov Američanov, Bus- ha pa 43 odstotkov. Gore se je v govoru zavzel za večje pravice starejših, vzpo- stavitev splošnega sistema zdravstvenega zavarovanja, ob- novo šolskega sistema in vla- ganje v izobraževanje, ohrani- tev pravice do splava, pred- vsem pa proti nasilju. Ameri- čane, ki vse glasneje opozarja- jo na nasilje policije, je nekoli- ko razočaral le z napovedjo, da bo zaposlil 50.00 novih polici- stov. Zavzel pa se je tudi za ohranitev smrtne kazni. Sicer pa Američani o Alu Goru vejo zelo malo. Trdo vzgojen sin senatorja velja za zelo zadrža- nega, preveč resnega in neka- ko sprogramiranega politika, ki se zaman trudi stopiti iz sence predsednika Billa Clintona. V primerjavi z Georgom Bushem ml. ima Al Gore na političnem področju veliko več izkušenj. Kot podpredsednik Združenih držav Amerike se je razvil v izjemno spretnega pogajalca, veliko koristnih nasvetov pa dobiva tudi od klana Kennedy- jevih, s katerimi je v tesnem stiku že vse od otroštva. Al Gore je pokazal, da zna tudi tvegati, saj je za podpredsed- niškega kandidata izbral žida Joa Libermana. Gore pravi, da »predsedovanje svetovni vele- sili ni tekmovanje v popular- nosti, ampak trdo delo, pri katerem je treba sprejemati odločitve, ki niso vsem všeč«. Vprašanje pa je, ali to razume- jo tudi ameriški volivci. Piše: DAMJAN KOŠEC, POPtv □ DOGODKI Počivališče za avtodome Ob Garažni hiši Glazija so včeraj v Celju kot drugi v Sloveniji slovesno odprli počivališče m avtodome. Na slovesnost ob odprtju so povabili ministra za ma- lo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška ter pred- sednika Turistične zveze Slovenije Marjana Roži- ča, počivališče za avtodo- me, ki se zadnja leta vse bolj uveljavljajo med potu- jočimi turisti, pa je vseka- kor pridobitev za Celje. Po besedah podžupanje Janje Romih, ki je zadolžena tu- di za razvoj turizma, bi po- stajališče, na katerem je zdaj prostora za 4 avtodome, do prihodnje turistične sezone radi dopolnili še z ročno avtopralnico.. V knežjem me- stu se nadejajo, da se. bo postajališče uvrstilo tudi v mednarodni katalog tovrst- nih počivališč za leto 2001, saj bi to v mesto pripeljalo tudi več tujih turistov. IS Balonarslco prvenstvo Vojnik 2000 Balonarski klub Vojnik je letošnji organizator Prvega od- prtega (mednarodnega) držav- nega prvenstva v tekmovanju s toplozračnimi baloni, ki se je začelo včeraj in bo trajalo vse do nedelje, ki so jo predvideli za dodatni tekmovalni dan. Tekmovalci se bodo v jutra- njih in večernih poletih pome- rili v Vojniku in na letališču Leveč, slovesen zaključek pr- venstva pa bo v soboto v večer- nih urah. Bo. J. ■'''mmmm^- mmmmmmmmtrmmmmmmmmmmgammmssai Rogatec se pobira s tal Hiter napredek kraja, ki ga je prizadela državna meja - Praznovali bodo vec kot tri tedne Nov gasilski dom v Dobov- cu, povečana mrliška vežica v Rogatcu in cesta iz Dobov- ca do cerkve sv. Roka so pridobitve, ki so jih veseli za letošnji občinski praznik Rogatca. S praznovanjem so začeli v soboto, trajalo pa bo do 9. septembra, ko bo osred- nja prireditev. Ten>eljni kairten novega ga- silskega doma v Dobovcu so položili pred petimi leti, lani je dobil streho, letos pa so še uredili prireditveno dvorano ter prostore za potrebe gasil- cev in KS ter še poskrbeli za zunanjo ureditev. Občina je vložila v celoti nad 30 milijo- nov tolarjev, od tega letos 16 milijonov. Slovesna predaja na- menu bo v soboto, 26. avgu- sta, ko bo prerezal ^rak župan Rogatca Martin Mikolič, pri- čakujejo pa tudi državnega se- kretarja obrambnega ministrs- tva Mira Terbovca. Ob tej pri- ložnosti bo razvitje prapora. V Rogatcu so v soboto kon- čali s celovito obnovo in razši- ritvijo mrliške vežice, kjer je po novem predprostor. Obči- na je vložila lani v njeno no- tranjščino 3 milijone tolarjev ter letos 7 milijonov za zuna- njo podobo. Namenu so jo predali v nedeljo. V soboto, 26. avgusta, pa bodo odprli še 1,3 kilometra lokalne ceste med Dobovcem in cerkvijo sv. Roka, ki so jo celovito sanirali in preplastili. Za to, približno 17 milijonov tolarjev vredno naložbo, pričakujejo denar za demografsko ogrožene. V teh dneh bo zaradi odlo- čitve o letošnjih občinskih nagrajencih izredna seja ob- činskega sveta Rogatca. Ob- činska komisija za prizna- nja je predlagala, da bi dobil naziv častnega občana slo- venski pesnik Jože Šmit, ro- jak iz Tlak pri Rogatcu. Sicer pa bodo v občini Roga- tec letos bogatejši še za števil- ne druge naložbe, med njimi v pročelje in stavbno pohištvo gradu Strmol, v KS Donačka Gora bodo začeli graditi mr- liško vežico ter poskrbeli za pročelje novega gasilskega do- ma, v Rogatcu bodo uredili veliko parkirišče muzeja na prostem, ki bo na novi lokaci- ji, prestavili bodo cesto v Trš- ke Gorce... V počastitev občinskega praz- nika so pripravili veliko naj- različnejših prireditev. Tako je bilo v soboto veliko sreča- nje ljudskih pevcev iz različ- nih slovenskih pokrajin (kjer so nastopile Ljudske pevke iz Rogatca), v nedeljo pa je pos- vetil mariborski škof dr. Franc Kramberger starodavno po- družnično cerkev sv. Hiacinte v Rogatcu. Precej prireditev bo v pri- hodnjih dneh. Jutri, v petek, 25. avgusta, bodo pri muzeju na prostem zmajčkove šaljive igre članov različnih rogaških društev, dan pozneje pa veliki planinski pohod Objemimo Do- načko goro, konjeniške igre Konjeniškega kluba Rogatec in etnoške delavnice muzeja na.prostem, z naslovom Kruh moje babice. V nedeljo bo v župnijski cerkvi uradni slovesni spre- jem novega mariborskega škofa dr. Antona Stresa, rojaka iz Donačke Gore pri Rogatcu ter na glavnem trgu Jernejev se- jem turističnega društva s stoj- nicami ter gasilskim srečdlo- vom. Med sprejemom škofa obsoteljskih korenin bo v ro- gaški cerkvi f)osvetitev treh novih zvonov, pri čemer so obstoječega namenili podruž- nični cerkvi sv. Hiacinte. BRANE JERANKO Novo vozilo za RK Laško Ob zaključku akcije za na- kup novega službenega vo- zila se želi Območni odbor Skupščine Območnega zdru- ženja RK Laško javno zah- valiti vsem donatorjem, ki so se odzvali na njihovo proš- njo in po svojih močeh pris- pevali denar za nakup. Z zbiranjem denarja so pri- čeli v lanskem oktobru, vzrok za to pa je bilo kar 22 let staro vozilo, namenjeno delu na te- renu. Poleg krajevnih organi- zacij RK v občinah Laško in Radeče ter RK Slovenije, ki so skupaj zbrali tretjino potreb- nih sredstev, so preostali del prispevali Pivovarna Laško, TIM Laško, Izbira Laško, Ob- čina Laško, Zavarovalnica Tri- glav - Območna enota Celje, Zdravilišče Laško in še neka- tera druga podjetja in ustano- ve. Svojemu namenu bo od- slej služil novi Renault kan- goo. Bo.J. Na Resevni pričakujejo množico Na Resevni nad Šentjur- jem bo v soboto, 26. avgusta, veliko planinsko srečanje sa- vinjskega meddruštvenega odbora, ki povezuje 45 pla- ninskih društev. Pripravlja- ta ga omenjeni odbor in pla- ninsko društvo Šentjur. Srečanje, z začetkom ob 11. uri, bodo začeli s pregledom opravljenega dela ter nadalje- vali z usmeritvami za prihod- nje obdobje. Med govorniki bodo predsednik Planinske zve- ze Slovenije Andrej Brvar, pred- sednik MDO Martin Aubreht, predsednik planinskega druš- tva Šentjur Ivan Straže ter šent- jurski župan Jurij Malovrh. Nastopili bodo mladi velenj- ski glasbeniki, dan pa bodo zaključili z družabnim sreča- njem. BJ Dvoicoiesna patrulja Celjske ulice so že dober teden varnejše, saj po zgledu slovenske prestolnice po njih patruljirata policista na kolesih. Kolesarska moža postave na peugeotovih kolesih v razbeljenem mestu uživata piš hladnega vetrca, medtem ko njuni kolegi trpijo v razbeljenih avtomobilih. Zato ni čudno, da sta se prostovoljno javila za dvokolesno nalogo. Med svoja prva doživetja pa sta že lahko prištela tudi počeno zračnico. SKO MODRITELEFDN Avtošole in smrad Milan z Ostrožnega se pri- tožuje nad aviošolami, ki obračajo v ozkih ulicah tega dela Celja. Na dan se jih pripelje kar nekaj, po uspe- šno zaključenem obračanju pa inštruktor še razlaga učen- cu. Pri tem je avto ves čas prižgan, tako da se okoliške hiše dušijo v izpušnih pli- nih. Sam je že poskušal stvar urediti s pogovorom in grož- njo s prijavo, vendar inštruk- torji odgovarjajo, da je cesta javna last. Milan meni dru- gače, saj so ob gradnji hiše morali plačati tudi cesto. Poklicali smo Iztoka Ura- njeka na Mestno občino Celje. Razložil nam je, da so ceste javne površine, ki jih lahko koristijo vsi udeleženci v pro- metu, vključno z avtošolami. Glede plačila ceste pravi, da mora vsak, ki prične z gradnjo hiše ali z nakupom stanovanja plačati komunalni prispevek, v katerega je vključena tudi* ^uporaba cest. S plačilom ko- munalnega prispevka pa cesta še ne postane zasebna last. Kamioni V coni za pešce Emil iz Celja opaža, da stičišče Stanetove in Prešer- nove ulice ob delavnikih med deseto in enajsto uro dopold- ne še povsem zatrpano z do- stavnimi vozili, čeprav je v listinah o prometnem reži- mu v mestnem jedru zapisa- no, da se dostava zaključi do devete ure. Vinko Andolšek z mestne straže nam je povedal, da je to problem, ki se ga zavedajo tudi sami. Dostavljalcem so dovoljenja in daljinci za avto- matsko odpiranje zapornic iz- dana, vendar se v zadnjih ča- sih pojavljajo tudi daljinci, ki se dobijo na črno. Do nedav- nega je bila problem tudi okva- ra na elektroniki, ki je dostavo zavlekla. Nekaj pa je tudi ta- kih, ki morajo tudi čez dan dostavljati svež kruh in meso. Poskušali so že urediti do- voz preko dvorišč, vendar je problem denacionalizacija, pa tudi trgovci sami se tega ne poslužujejo. Problem bodo poskušali re- šiti z enosmerno dostavo po Prešernovi ulici, izvoz pa bo urejen po Gubčevi. Poskušali se bodo dogovoriti tudi s tr- govci, da bi v prihodnje le začeli dostavljati preko dvo- rišč. V tem obdobju je poveča- na dostava tudi zaradi obsež- nih gradbenih del, zato je do devete ure dopoldne skoraj nemogoče odstraniti vse do- stavljalce. Medobčinski kontejner Milan iz Celja že dalj časa opaža, da je največji kontej- ner v Brodarjevi ulici, v nepo- sredni bližini Mestne četrti Dol- go polje tako obremenjen, da tudi odvažanje večkrat na dan nič ne pomaga. Večkrat je že opazil tudi avtomobile in ka- mione z registracijami sosed- njih občin. To divje odlagališ- če in hrup, ki ga povzroča odvoz, ga izredno moti. Na podjetju Javne naprave Celje so nam povedali, da bo kontejner predvidoma prestav- ljen na Ipavčevo ulico, jeseni pa bodo kontejnerje namestili tudi po drugih krajevnih skup- nostih, tako da ne bo več do- voza iz okoliških krajev. Ter- mini in lokacije novih kontej- nerjev bodo objavljeni. Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem tele- fonu sprejemala novinarka Janja Intihar. Na telefonsko številko 031/569-581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vprašanja za Modri telefon pa lahko med ponedeljkom in petkom do 17. ure zastavite tudi po telefonu 42-25-000. PODRZAVli Začetek volilnih opravil UUBUANA, 16. avgusta - S 16. avgustom so začeli teči roki za volilna opravila za letošnje parlamentarne vo- litve, ki bodo v nedeljo, is. oktobra. 16. avgust se.v sklj. du z odlokom o razpisu red- nih letošnjih volitev v držav- ni zbor, ki ga je konec julija izdal predsednik države Mi- lan Kučan, šteje za dan razpj. sa rednih parlamentarnih vo- litev. Slovenski »vohun« PODGORICA, 16. avgu sta - Na vojaškem sodišču v Podgorici se je po več kot petih urah sojenja za Miloša Glišoviča in Natašo Zorž vse končalo več kot dobro. Vo- jaški tožilec je umaknil ob- tožnico proti Žoržovi, ki je ob mejnem območju naredi-i la le eno fotografijo, Glišovi- ča pa so obsodili na najnižjo možno kazen, to je na tri mesece zapora, pogojno za obdobje enega leta. Dražja kruh in mleko LJUBLJANA, 18. avgusta - Vlada je obravnavala povi- šanje cen kruha in drugih izdelkov iz žit, ki naj bi bilo posledica zvišanja odkupnih cen pšenice, in zvišanje cen mleka in mlečnih izdelkov, kar je sledilo zvišanju od- kupnih cen mleka. Ministrs- tvoma za ekonomske odnose in razvoj ter za kmetijstvo je vlada naložila, naj ugotovi- ta, zakaj je prišlo do takšne podražitve in ali obstajajo možnosti za znižanje cen. Strel premagal Donavo CONSTANTA, 20. avgu- sta - Slovenski maratonsid plavalec Martin Strel je v romunski SuUni ob Črnem morju v nedeljo zvečer po 56 dneh uspešno sklenil svoj naj- novejši maratonski podvig - kot prvi na svetu je preplaval Donavo. Bencin gor, bencin dol UUBUANA, 22. avgusta - Neosvinčeni 95-oktanski motorni bencin se je zaradi povečanja cen na svetovnem trgu ob sočasnem porastu te- čaja dolarja v primerjavi s tolarjem v torek podražil za tri odstotke oziroma 4,3 to- larja, tako da bo za liter potrebno odšteti 146,4 tolar- ja. Za približno tri odstotke so se skladno z vladno ured- bo o oblikovanju cen naftnih derivatov zvišale ,tudi drob- noprodajne cene ostalih treh vrst motornih bencinov. KosfivVitanju CEUE, 22. avgusta - Na policijski upravi Celje so pre- jeli sporočilo, da je bilo pri rekonstrukciji mostu v Vita- nju najdenih več človeških okostij. Po prvih ugotovitvah naj bi šlo za najmanj dve grobišči izpred več sto let, na mestu najdbe pa naj bi bila skupna kostnica. AKTUALNO 5 Učbenikov vse vec, otrok pa manj Alternativni učbeniki povzročajo težave pri nakupu - Sposoditi ali kupiti? Medtem ko so bile še v prvi polovici avgusta najbolj ob- legane trgovine z oblačili, se je v zadnjih počitniških ilneh histerija nakupovanja prenesla na knjigarne. V Ce- lju se je tako občutno pove- čala gneča pred blagajnami flaše knjige, DZS, Mladin- ske knjige. Naše knjige in Antike. Cene učbenikov so v vseh celjskih knjigarnah enake, ker jih zakonsko do- loča ministrstvo za šolstvo in šport. Kupcu, ki želi nove učbenike, je tako vseeno, v katero knjigarno bo zavil. ■■■■■■■■■■■BnHBBITO Na starših leži odločitev, ali kupiti otroku nove učbe- nike, ki so zelo dragi, ali si jih 'izposoditi. Z zelo veliko teža- vo smo uspeli prepričati knji- garnarje, da so vsaj približno ocenili znesek, ki ga je treba odšteti zanje. Razlog za to tiči v dejstvu, da je predpisanih ačbenikov za en predmet več in da jih veliko še sploh ni natisnjenih. Cena paketa šol- skih knjig za prvi letnik Gim- Mzije Lava tako po enem iz- med možnih izračunov znese okoli 35 tisočakov. Ob tem je ireba upoštevati podatek, da dva učbenika še sploh nista natisnjena in zato zanju ni cene. Razlike v končnem izračunu pa nastanejo še za- radi angleškega in nemškega jezika, ki ju dijak lahko vpiše vpiše kot prvi ali drugi tuj jezik. To namreč pogojuje na- kup dveh cenovno različnih učbenikov. Podobni problemi se pojav- ljajo na osnovnih šolah, kjer je skoraj nemogoče pripraviti kakršenkoli zanesljiv izra- čun. Po približnem izračunu bo šola najmanj udarila po denarnicah starše prvošolcev; odšteti bodo morali okoli 13 tisočakov, najbolj pa starše sedmošolcev. Le-ti bodo mo- rali za učbenike plačati 43 tisoč tolarjev. Dodatne težave povzroča uvajanje programa nivojskega pouka, ki ga poleg devetletke predvideva nov šolski zakon. V programu de- vetletke je tako učitelju na voljo najdaljši seznam pripo- ročenih učbenikov in delov- nih zvezkov. Učitelj prvega razreda devetletne osnovne šole lahko pri slovenščini iz- bira med tremi učbeniki in med petimi delovnimi zvez- ki. Neodgovornost pedagogov Prenovljeni učni načrti to- rej dopuščajo pedagogom proste roke pri izbiri učbeni- kov. Učitelj ima možnost iz- bire, tako pa tudi več odgo- vornosti. V zvezi s tem nas je poslovodkinja DZS Majda Tacer opozorila na neprije- ten problem: »Dogaja se, da učenci junija dobijo seznam in kupijo, kar je tam napisa- no, potem pa si septembra učitelj premisli in se odloči za uporabo drugega učbeni- ka. To je zelo neodgovorno. Mi glede na sezname naroči- mo založbam, koliko in kate- re učbenike naj natisnejo. Za- radi kasnejših sprememb pa se zgodi, da nekatere naroče- ne knjige ostajajo na prodaj- nih policah, drugih pa pri- manjkuje.« Ceneje do učbenikov Drugače je s tistimi kupci, ki bi radi privarčevali kak- šen tolar in so zadovoljni tudi z rabljenimi učbeniki. Lahko jih kupyo v posebnih knjigarnah ali si jih sposodi- jo na šoli. Na osnovnih šo- lah si lahko učenci učbenike že vrsto let sposojajo preko šolskih učbeniških skladov, kar počasi postaja redna praksa tudi na srednjih šo- lah. Preko njihovih skladov si zaenkrat lahko sposojajo učno gradivo samo dijaki prvih letnikov. Obrabnina stane približno tretjino cene novih učbenikov. Tak sistem pa je dvorezen meč, ker mo- ra dijak ob koncu šolskega leta učbenik vrniti. Ostane- jo mu samo zagiski iz zvez- kov, ki pa ponavadi niso do- volj, da bi se lahko uspešno pripravil na zaključne izpite ali maturo, ki ga čaka ob koncu srednješolskega izo- braževanja. Dijak, ki se mu zdijo novi učbeniki predragi, obenem pa se zaveda, da jih bo za pripravo na zrelostni izpit še potreboval, lahko zavije v knjigarno, kjer prodajajo rabljene. Povpraševanje po le-teh se po besedah Aleša Jošta iz Antike iz leta v leto veča. V njihovi knjigarni v komisijsko prodajo spreje- majo rabljene učbenike. Ko- rist od tega imata dva: tisti, ki proda učbenik, in tisti, ki ga kupi. Rabljeni učbenika sta- ne približno 70% novega. Uč- benik ostane šolarju do kon- ca njegovega šolanja ali za njegove mlajše brate in se- stre. Ni ga treba vrniti kot v primeru, da si ga izposodi na šoli. Le malo ugodnosti Konkurenca med knjigar- nami je zaposlene prisilila, da ponudijo kupcem še kak- šno ugodnost. Če vzamete pri DZS paket, ali se odloči- te za prednaročilo, vas raz- veselijo z drobnim daril- cem. Kupcem nudijo tudi obročno odplačevanje ter torbe in zvezke, katerih ce- ne so znižali za 25%. V Naši knjigi, podobno kot v Anti- ki, odkupujejo in prodajajo rabljene učbenike. V vseh knjigarnah še vedno lahko poravnate račun s čeki ob določenih pogojih. V DZS mora biti vrednost nakupa višja od 8000 tolarjev in pr- vi obrok morate plačati z gotovino ali kartico. Vse knjigarne dostavljajo učbe- nike na šole. Cena teh učbe- nikov je v tem primeru ista kot v knjigarni, starši pa pri- hranijo čas in živce. Glede na dejstvo, da je otrok vedno manj in da na mnogih šolah ukinjajo raz- redne oddelke, je pričakova- ti tudi upad prodaje učbeni- kov. To se že pozna pri os- novnošolskih, ki jih vsako leto prodajo manj. Čez nekaj let se bo zmanjšal še nakup srednješolskih knjig in avgu- stovska gneča pred blagajna- mi knjigarn se ne bo mogla več kosati z gnečo na razpro- dajah. I HELENA KOJNIK URŠKA KNEZ Slovo od maturantov Gimnazija Celje-Center pripravlja za svoje letošnje maturante jutri, v petek, ob 10. uri v veliki dvorani celj- skega Narodnega doma slo- vesno podelitev maturitet- nih spričeval. Z rezultati svojih dijakov v spomladanskem delu letoš- nje mature so bili v Gimnaziji Celje-Center več kot zado- voljni, saj je kar 157 od skup- no 161 gimnazijcev oziroma 97,5 odstotka dijakov opravi- lo zrelostni izpit, popravni izpiti pa čakajo le 4. Skupno je maturo z dijaki zaključnih letnikov programa predšol- ske vzgoje opravljalo 173 ma- turantov. Med njimi je kar 12 dijakov osvojilo 30 in več točk. V krog 13 slovenskih maturantov, ki so dosegli maksimalno število vseh 34 točk, sta se uvrstila Petra Kežman in Marko Žličar, število 30 točk pa so presegli Lovro Rizmal, Jože Uršič, Marko Jerič, Blanka Colna- rič. Samo Bardutzky, Sandra Lubej, Primož Mavrič, Simo- na Napotnik, Lovro Suho- dolčan in Vesna Titan. IS Z mamico po knjige S težavo smo uspeli zau- staviti nekaj staršev šo- loobveznih otrok, ki so bili pripravljeni povedati kaj o nakupu šolskih knjig in potrebščin. Večinoma so s seznami v rokah tekali od ene do druge knjigarne. V zvezi z učbeniki se starši zelo različno odločajo; ne- kateri kupijo nove, drugi rabljene, tretji si jih sposo- dijo. Nad nakupi šolskih potrebščin še vedno bdijo mamice. Mojca Deisinger, zobo- tehnica: Pravkar sem kupila nekaj rabljenih učbenikov za prvi letnik srednje turistične šole. Pričakujem, da bom za vse morala odšteti okoli pet- deset tisoč tolarjev. Vsi še niso natisnjeni, upam, da bo- do kmalu. Hčerkine osnov- nošolske učbenike sem že prodala. Staša Amon, dijakinja: Nekaj knjig sem obdržala še iz prvega letnika, ostale sem kupila v Antiki. Porabila sem že petnajst tisoč tolar- jev. Ko učbenikov ne bom več potrebovala, jih bom pri- hranila za mlajšo sestrico. Sonja Polegek, vzgojitelji- ca: Že junija sem za svojega tretješolca dobila seznam šol- skih knjig. V šoli si bomo sposodili le berilo, ostale po- trebščine bomo kupili. Ima- mo še srednješolca, ki mu bo- mo kupili rabljene učbenike. Ljudmila Burjan, trgovka: Učbenike si bomo sposodili v šoli. Za obrabnino bomo plačali pet tisoč tolarjev. Seznam vsega, kar sin potrebuje, smo dobili v šoli. Kupiti moramo le še delov- ne zvezke za prvi letnik srednje kovinarske šole, zato smo odšli po nakupih šele ta teden. Suzana Podhraški, eko- nomski tehnik: Hčerka bo letos postala prvošolka. Na njihovi šoli še niso začeli s programom devetletke. Za nove šolske potrebščine smo porabili že štirinajst tisoč to- larjev, pri čemer ji torbe sploh še nismo kupili. Manjkata ji le še berilo in učbenik za glasbo, ki še nista izšla. H. K., U. K. Zlata harmonika na novi lokaciji Finale 20. Zlate harmoni- ke Ljubečna 2000 bo v sobo- to, 2. septembra, na novi lo- kaciji, pri osnovni šoli na Ljubečni. Že dopoldne se bodo vsi finalisti v štirih starostnih ka- tegorijah predstavili pred dve- ma strokovnima žirijama, ko bodo zaigrali obvezno in ljud- sko skladbo. Popoldanski del Zlate harmonike se bo začel ob 16. uri z godbo Ljubečna ter pihalnim kvartetom Alber- ta Završnika. Najprej bodo tekmovali harmonikarji vete- rani, za njimi pa še 28 finali- stov z desetih predtekmovanj in dveh polfinal v Postojni in Zrečah. Program bosta pope- strila harmonikarji Mikola in skupina Vraja peč, za veselje pa bo po podelitvi priznanj skrbel ansambel 7. raj. Ob le- tošnji jubilejni Zlati harmoni- ki bo izšla tudi obširna publi- kacija s pregledom nastanka in razvoja srečanja harmoni- karjev na Ljubečni. Za letoš- njo prireditev ne bo vstopni- ne. Zlata harmonika se bo nada- ljevala še v nedeljo, 3. septem- bra s srečanjem narodno za- bavnih ansamblov pod naslo- vom »Tokrat malo drugače«. Ansambli bodo nastopili v ci- vilnih ali športnih oblačilih, malo igrali in se tudi ukvarjali z različnimi športnimi in dru- žabnimi vragolijami. Pred- sednik KUD Ljubečna Janez Šabec je povedal, da bodo nastopili ansambli Štajerski objem, Lipovšek, Vesna-Vla- sta, Mikola, Klaužar, 7. raj, Frajerji in Štajerekspres. Oba dneva na Ljubečni pričakujejo tudi vrsto odličnih glasbeni- kov in med njimi zlasti tiste, ki so osvajali najvišja mesta in priznanja, to pa so Miro Kline, Viki Ašič, Zoran Zorko, Franc Rajgl in drugi. TV □ GOSPODARSTVO Najboljše klanje v Celju Po včerajšnjem tehnič- nem pregledu je danes že začela poskusno obratovati nova klavna linija v Celjskih mesninah, ki velja trenutno za najbolj sodobno pri nas. Naložba je vredna 300 mili- jonov tolarjev in je ena večjih letošnjih v celjski občini. Di- rektor Celjskih mesnin Izidor Krivec pravi, da klavna linija tudi po tehnološki plati ustre- za vsem zahtevam Evropske unije. Omogočala bo zakol 30 govedi in 120 prašičev na uro, delo pa bodo lahko opravljali s polovico manj delavcev kot prej. Izidor Krivec je še povedal, da nedavni zapis v enem od slovenskih dnevnikov, češ da je Mesarstvo Strašek iz Slo- venskih Konjic pripravljalo sovražni prevzem njihovega podjetja, ni nič novega. Gre namreč za dogodke pred šti- rimi meseci, ki pa so se raz- pletli v korist Celjskih mesnin in o katerih smo že aprila obširneje poročali. JI Žalski trgovci na čakanju O pripojitvi morda spet čez dva meseca - Odločilna beseda obeh državnih družb in Atene Delničarji trgovskega pod- jetja Žana iz Žalca prejšnji teden niso odločali o pripo- jitvi SM Savinjske trgovske družbe. Kapitalska in odš- kodninska družba ter Atena, ki imajo v Savinjski trgovski družbi 28-odstotni lastniški delež, so si namreč premisli- le in za nekaj časa »zamrzni- le« privolitev v takšno pove- zovanje žalskih trgovcev. Savinjska trgovska družba je zato skupščino, na kateri bi odločali samo o pripojitvi k Žani, preklicala, zaradi česar je moralo tudi vodstvo Žane to točko umakniti z dnevnega reda svoje skupščine. »Ne vem, ali je takšnemu razpletu botrovala zamenjava vodstva Kapitalske družbe ali je kriv dopustniški čas,« se sprašuje direktor Žane Dolfe Naraks. »Vsekakor pa drži, da brez glasov obeh državnih družb in Atene pripojitve ne more- mo speljati, saj je zanjo po- trebno soglasje tričetrtinske večine vseh delničarjev. Zato bomo v prihodnjih dneh pre- verili. zakaj trije lastniki čaka- jo z dokončno odločitvijo. V dosedanjih dogovorih so na- mreč pripojitev podprli, stri- njali so se tudi, da svoje delni- ce zamenjajo za delnice Emo- ne Blagovnega centra, ki je večinski lastnik v obeh trgov- skih družbah.« Dolfe Naraks je še povedal, da naj bi o pripojitvi, za katero so doslej vložili kar veliko dela in de- narja, ponovno odločali pred- vidoma čez dva meseca. Ven- dar bodo skupščino sklicali le ob trdnem zagotovilu kapital- ske in odškodninske družbe ter Atene, da bodo odločitev podprle. »V nasprotnem bo- mo začeli razmišljati o pove- zavah s kom drugim,« pravi Naraks. V Kapitalski družbi pravijo, da svojega soglasja k pripoji- tvi Savinjske trgovske družbe k Žani niso »zamrznili« zaradi kadrovskih zamenjav pri njih, ampak v Emoni Blagovnem centru. To ljubljansko podjet- je je namreč 1. avgusta dobilo novo upravo, od katere zdaj obe državni družbi in Atena pričakujejo, da jim najkasneje v dveh mesecih predstavi strategijo razvoja. Šele potem se bodo odločili, ali se jim delnice, ki jih imajo sedaj v Savinjski trgovski družbi, splača zamenjati za delnice Emone Blagovnega centra. JANJA INTIHAR Nova kandidatura za otroka v Celjskem sejmu d.d. so se pred dnevi znova prijavili na ponovljen javni razpis Zavo- da za šolstvo RS in Centra RS za poklicno izobraževanje za pripravo Festivala vzgoje in izobraževanja, rezultate pa je pričakovati predvidoma ko- nec septembra. Kot je znano, se je v Celju pred več kot dvema desetlet- jema rodil sejem Vse za otro- ka, prav Celjani pa so lani februarja tudi predlagali, da se ta sejem, ki so ga spremlja- le številne strokovne priredi- tve na temo vzgoje in izobra- ževanja, združi z Dnevi slo- venskega izobraževanja, mi- nistrstvu za šolstvo in šport pa so predlagali tudi koncept enotne prireditve. V začetku januarja so v Zavodu za šols- tvo RS in Centru RS za poklic- no izobraževanje objavili raz- pis za pripravo festivala, za najugodnejšega ponudnika pa februarja izbrali ljubljan- sko podjetje Infos. Celjani so - zaradi tega, ker bi bila zgolj sejemska prireditev brez spremljajočih strokovnih pri- reditev preveč okrnjena, od- povedali za konec marca na- povedani sejme Vse za otro- ka, hkrati pa so se seveda tudi pritožili na razpis. Državna revizijska komisi- ja je pritožbi Celjanov ugodi- la, naročnikom pa naložila, naj pripravijo ponovljen raz- pis. Kandidaturo Celjskega sejma d.d. so doslej že podpr- li v Skupnosti vrtcev Slovenije ter zlasti Združenju proizva- jalcev in prodajalcev igrač Slo- venije, ki so celjski sejem Vse za otroka vzeli za svojo osrednjo promocijsko sejem- sko prireditev. IS Polzelske nogavičarje pesti naraščanje stroškov Tovarna nogavic Polzela je v prvih šestih mesecih le- tos prodala za 1,8 milijarde tolarjev izdelkov, kar je za 6 odstotkov manj kot v ena- kem lanskem obdobju. Po besedah direktorja tovarne Alojza Došlerja je slabši fi- nančni izid predvsem posle- dica zmanjšanega izvoza na zahodni trg ter hitro naraš- čajočih stroškov na doma- čem tržišču. Kljub temu, da je prodaja upadla, so polzelski nogavi- čarji prvo polovico letošnjega leta sklenili s približno 12 mi- lijonov tolarjev dobička, do konca leta pa pričakujejo ose- modstotni porast prodaje. Došler je pojasnil, da so letos storitvene posle zmanjšali za 20 odstotkov, obenem pa so uspeli povečati prodajo pod lastno blagovno znamko Pol- zela, in sicer za 40 odstotkov. V družbi so zelo zadovoljni s prodajo blagovne znamke Fler (fine ženske hlačne no- gavice), zlasti pa se je letos povečala prodaja na hrvaš- kem trgu, na katerem so ob koncu j unija zaslužili 116 mili- jonov tolarjev, v enakem lan- skem obdobju pa le 79 milijo- nov tolarjev. Po Došlerjevih besedah bodo do konca tega meseca proizvodnjo posodo- bili z novo pletilno strojno opremo, ki so jo pretekli me- sec uvozili iz Italije, pred krat- kim pa so zakurili nov parni kotel. SKO Evroparlc vabi v Maribor Največje nakupovalno središče v Sloveniji meri 28.000 kvadratnih metrov - Več kot 60 . trgovin, brezplačna parkirna mesta Včeraj so v Mariboru na obrežju Djave, v neposredni bližini starega mestnega je- dra, odprli največje in najso- dobnejše nakupovalno središ- če v Sloveniji, ki bo z bogato in kakovostno ponudbo blaga in storitev na enem samem me- stu ne samo Mariboru, temveč tudi celotni regiji postavilo nova, mednarodno uveljavlje- na nakupovalna merila. Mariborski Evropark, ki ga je v pičlih dvaindvajsetih me- secih zgradil investitor Spar Slovenija v sodelovanju s podjetjem Immorent Leasing nepremičnin iz Ljubljane, bo obiskovalcem in kupcem iz celotne podravske regije ter iz Hrvaške, Avstrije in tudi od drugod nedvomno ponujal več kot so bili vajeni doslej. Pod eno streho je namreč na 28.000 kvadratnih metrih na- kupovalnih površin kar 63 specializiranih trgovin, buti- kov in gostinskih lokalov v dveh etažah ter več kot 1500 brezplačnih parkirnih mest. Otrokom je namenjen velik otroški park z igrali ter sobo za ogled filmov, starše najm- lajših čakata soba za dojenje in previjalnica, ob banki, le- karni, optiki in turistični agen- ciji pa bodo obiskovalci našli v Evroparku še marsikaj dru- gega, kar so doslej ponujala le velika nakupovalna središča vtujini. Investitor je, prepričan, da se z novim, po najvišjih evropskih standardih zgraje- nim nakupovalnim središ- čem, ki ga Maribor po avstrij- skem Salzburgu in madžarski Budimpešti dobiva tretji v Evropi, pričenjajo za potro- šnike novi časi. Pod njegovo streho jih bodo namreč priča- kali največji megamarket In- terspar v Sloveniji in največja panoramska restavracija In- terspar z več kot 400 sedeži, največja športna trgovina Hervis, trgovina Emporium, ki bo v dveh etažah ponujala več kot 50 blagovnih znamk, največja slovenska trgovina z elektro, zabavno in belo teh- niko Big Bang Mega, poleg tega pa še Humanic in New Vorker, ki v Europarku odpi- rata svoji prvi trgovini v Slo- veniji, Stiefelkonig, Palmers, Benetton, DM, Sportina in še mnoga druga imena, ki bodo gotovo privabila v Maribor kar cele družine. Mariborski Europark ne bo le nakupovalno središče, saj želi v štajerski metropoli posta- ti tudi novo priljubljeno shaja- lišče. Svoj slogan Doživetje na- kupov namerava namreč ure- sničevati tudi z vrsto zabavnih prireditev in dogodkov. JI V Gorenju znova na delu Po treh tednih kolektivne- ga dopusta se je več tisoč delavcev v matični družbi ter v hčerinskih družbah v Velenju, Rogatcu, Limbušu in Ljubljani vrnilo na delo. Čeprav za tekočimi trakovi v tovarnah Gorenja v minulih treh tednih ni bilo proizvod- nih delavcev, je bilo v vseh obratih izredno delavno. Ko- lektivni dopust je namreč čas za vzdrževalce, ki opravijo letne preventivne preglede strojnih naprav. V Velenju so se letos zaposleni v Investici- jah in vzdrževanju pridružili opremljanju nove tovarne hladilne tehnike. Posebej veli- ko dela so imeli s prestavitvi- jo in postavljanjem večjih na- prav, med katere sodijo raz- lične linije in stroji za izdelavo polizdelkov za hladilno-za- mrzovalne aparate. Po bese- dah vodje vzdrževanja Petra Kobala, je okoli 280 od skup- no 328 zaposlenih v tem od- delku kljub težkim pogojem opravilo več dela kot so^sprva predvidevali. V prvih letošnji sedmih me- secih so v Gorenju izdelali in prodali več kot milijon 400 tisoč velikih gospodinjskih aparatov, s čimer v celoti iz- polnjujejo načrte. HJ Med kolektivnim dopustom so v Gorenju v programu pralno- pomivalnih aparatov namestili nov točkalnik. BAROMETER Sejem v znamenju sprememb v Gornji Radgoni^bo od 26. avgusta do 3. septem- bra tradicionalni, letos že 38. mednarodni kmetijsko- živilski sejem. Po obsegu bo podoben lanskemu, po vsebini pa precej druga- čen. Na sejmu, ki ga bo odprl predsednik države Milan Kučan, bo na skoraj 50 tisoč kvadratnih metrih notranjih in zunanjih raz- stavnih površin svoje iz- delke in proizvode ter živi- no predstavilo 1.500 raz- stavljavcev iz 26 držav. Hkrati bodo pripravili se- demnajst strokovnih raz- stav, 34 strokovnih posve- tov, predavanj in okroglih miz ter številna poslovna srečanja in komercialne predstavitve. Predstavila se bodo kmetijska mini- strstva Velike Britanije, Poljske in Litve, slovensko ministrstvo za kmetijstvo pa bo obiskovalce sezna- njalo z razvojnimi projekti slovenskega kmetijstva.^ Novost bo tudi predstavi- tev kmetij sko-gozdarske zbornice in njenih služb. Iz Celja bo v Gornjo Radgono in nazaj vsak dan vozil po- seben sejemski vlak. Uspešna inexa Štorska jeklarna Inexa je v prvih šestih mesecih pro- dala za 45 odstotkov več jeklenih izdelkov kot lanf ter ustvarila za dobrih 37 milijonov tolarjev dobička. V Štorah načrtujejo, da bo- do do konca leta prodali preko 90.000 ton jekla, kar pomeni za polovico več kot lani in največ v zadnjih desetih letih. Delež izvoza je letos nad 55 odstotki, prevladujoči izdelek pa je vzmetno jeklo, ki pred- stavlja kar 40 odstotkov vse prodaje. Hitro narašča tudi obseg prodaje XM je- kla, ki so ga razvili v Inexi, njihovi najpomembnejši kupci pa so zlasti v Nemči- ji. Po besedah direktorja Marjana Mackoška bodo letos vložili v posodobitev proizvodnje okoli 500 mili- jonov tolarjev. Skupščine v petek, 25. avgusta, se bodo sestali delničarji celj- skega podjetja Moda, v po- nedeljek, 28. avgusta, pa bosta skupščini trgovske družbe Center in Izletnika. Lastniki Centra, kjer bo 1. septembra direktorsko me- sto prevzel Boris Krajnc, bodo med drugim odločali tudi delitvi dobička iz leta 1994 in lanskega dobička. Uprava bo predlagala, da star dobiček, ki znaša do- brih 9 milijonov tolarjev, razporedijo v rezerve, lan- ski dobiček v višini 6,5 mili- jona tolarjev pa naj bi ostal nerazporejen. Na skupščini bodo izvolili tudi nov nad- zorni svet, saj sedanjemu konec decembra poteče mandat. Predstavnika kapi- tala v nadzornem svetu naj bi bila Drago Guzej in Gvido Omladič. JI GOSPODARSTVO □ Garjave ovce iz Ar|e vasi Mlekarna Celeia pred usodno odločitvijo - Program združitve s Pomurskimi mlekarnami je dober, pravi vodstvo podjetja Po neuspelem lanskem poskusu z Ljub- ljanskimi mlekarnami - najbolj sporno naj [,i bilo menjalno razmerje - se Mlekarna Celeia iz Arje vasi intenzivno pripravlja na ^družitev s Pomurskimi mlekarnami. Ela- l,orat, ki je skoraj v celoti že narejen, bo Iconec tega meseca obravnaval nadzorni jvet, čez dober mesec pa naj bi združitev potrdili tudi skupščini obeh mlekarn. Zdru- žena mlekarna naj bi uradno zaživela 1. januarja 2001, njeno novo ime pa bo Pomur- ske mlekarne zelenih dolin. Združitev celjske mlekarne s pomursko ni nepričakovana, saj so Sobočani že v začetku leta prevzeli vlogo povezovalca mlečne indu- istrije v vzhodnem delu Slovenije. Mariborske mlekarne so jim sicer prebegnile k Ljubljanča- nom, vendar jim je že marca uspelo pripojiti ptujske mlekarne, s katerimi je mlekarna Cele- ia poslovno tesno povezana tudi preko skupne blagovne znamke Zelene doline. Direktor Ce- leie Marjan Jakob ocenjuje, da je program povezovanja dobro pripravljen. Do dokončne odločitve zato ne pričakuje kakšnih pomem- bnejših preobratov. Zgodba z Ljubljanskimi mlekarnami, ki ste jim obrni- li hrbet tik pred usodnim »da«, se torej ne more več ponoviti? Uprava mlekarne meni, da je program povezovanja, kakršne- ga smo pripravili s Pomurski- mi mlekarnami, najboljši mo- žen v trenutnih razmerah. O ekonomski upravičenosti ni no- benega dvoma. Tako ugotavlja- jo tudi lastniki, ki pa imajo še vedno velik zadržek zaradi last- ninske strukture združenega podjetja. Ugotavljajo namreč, da bo z združitvijo naše mle- karne s prekmursko izginil iz slovenskega prostora še zadnji živilsko-predelovalni obrat, ki je v večinski zadružni lasti. Vendar je treba vedeti, da dru- ge možnosti ni. S komerkoli bi se povezali, bi predelovalci iz- gubili večino. Izjema bi bila le Mariborska mlekarna, s katero pa smo si tako konkurenčni, da bi se zelo težko dogovorili o razdelitvi programov. Pri po- vezovanju s Pomurskimi mle- karnami teh problemov ni bi- lo, saj se naši programi dopol- njujejo. Ali to pomeni, da bo Mle- karna Celeia ohranila ves sedanji proizvodni program? Delitev dela je že dokončno opredeljena. Proizvodni pro- gram bomo dopolnili in ga racionalizirali. V Arji vasi bo ostala sirarna, še naprej bomo izdelovali tudi fermentirane izdelke, to je jogurte, napitke in smetano. Po združitvi se bo k nam preselil tudi fermenti- rani program Pomurskih mle- karn, ki ga bomo sprva še delali pod njihovo blagovno znamko. Dogovorili smo se namreč, da bomo ohranili vse dobre blagovne znamke. Ne bomo pa več izdelovali masla, ki ga že sedaj naredimo zelo malo, vprašljivo je tudi kon- zumno mleko, ki predstavlja le sedem do osem odstotkov naše celotne proizvodnje. Bo združitev ogrozila ka- terega od 166 delovnih mest? Odpuščanja delavcev naj ne bi bilo, morebitne presežke pa bomo reševali po blagi poti. Že sedaj delamo opti- malno. To potrjuje tudi poda- tek, da slovenske mlekarne predelajo v povprečju 300 li- trov mleka na dan, naše pov- prečje pa je 400 litrov. Zapo- slenim se torej ni treba bati večjih pretresov. Res pa je, da v novem podjetju ne bo ome- jitev glede kraja zaposlitve. Lahko se torej zgodi, da se bo kdo moral voziti na delo na Ptuj ali v Mursko Soboto, ven- dar bo takšna »kazen« dolete- la le tiste, ki kljub opozori- lom svojega dela ne bodo opravljali dobro in odgovor- no. Morda bomo sčasoma v Arji vasi odprli še nekaj no- vih delovnih mest. Načrtuje- mo namreč naložbe v polnil- nico in hladilnico za mlečne izdelke, razširiti želimo tudi skladišča. Naša mlekarna ima zelo dobro lokacijo, saj stoji pravzaprav sredi Slovenije, imamo tudi zelo dobro orga- nizirano distribucijsko mre- žo. Zato bomo najverjetneje postali distribucijski center združene mlekarne. Uprava novega podjetja bo v Murski Soboti. Bodo tudi Arji vasi ostale katere od vods- tvenih in vodilnih funkcij? Tega vprašanja še nismo do- končno rešili. Ne vemo še, ali bo uprava imela enega ali dva člana. Mi podpiramo dvočlan- sko upravo, pa tudi sicer se vodstvo celjske mlekarne ne vidi v Murski Soboti. Če bi bilo vse v Prekmurju, to ne bi bilo racionalno, prav raciona- lizacija poslovanja pa je eden od poglavitnih razlogov za združitev. Zato sem prepri- čan, da bo večina ostala na sedanjih delovnih mestih. Ob tako razvitih komunikacijah sodelovanje na daljavo ne bo prav nič oviralo delovnega pro- cesa. Zamisel o štajerskem pe- terčku je zaradi pripojitve mariborske mlekarne k ljub- ljanski padla v vodo. Bo troj- ček zadosti močan, da se bo lahko kosal z »zahodno« mle- karno? Pričakujemo, da se nam bo pridružila še mlekarna v Lju- tomeru. Pri odkupu mleka bi imeli skupaj 35-odstotni de- lež. To je sicer manj kot ga bo imel zahodni del, vendar nas bodo morali resno upoštevati. Sicer pa menim, da bo kako- vost izdelkov tista, ki bo odlo- čala o pomembnosti ene ali druge mlekarne. Koliko časa bo po vašem ostala takšna razdelitev mle- karske industrije na vzhod- ni in zahodni del? Pričakujem, da bosta dve mlekarni lahko delali kar ne- kaj časa, vendar sem prepri- čan, da bo na koncu v Sloveni- ji le še eno podjetje. Pa še to bo v primerjavi z evropskimi mlekarnami pravi malček. Kako gledajo v Ljubljani na povezovanje vaše mle- karne s Prekmurci? Čez Trojane je priletelo že kar nekaj polen, včasih imam občutek, da gledajo na nas kot na garjave ovce, vendar o tem raje ne bi govoril. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Marjan Jakob Tovarna icrmii gre ic Jati Delničarji obeh družb bodo o pripojitvi odločali v začetku oktobra - Kmečka družba odločilen povezovalni dejavnik ampE Vodstvi Tovarne krmil Ža- lec in ljubljanske Jate sta podpisali pogodbo o pripoji- tvi žalske tovarne k Jati. Po- godbo morajo potrditi še del- ničarji obeh družb. Skupšči- na Jatinih delničarjev bo 3. oktobra, skupščina Tovarne l^rmil pa bo dva dni kasneje. I^ostopek pripojitve naj bi se 2 vpisom v sodni register Vključil do konca leta. Pripojitev bo izvedena z za- •Henjavo delnic žalskega pod- jetja z novoizdanimi delnica- •^i Jate, ki bo v ta namen Pogojno povečala osnovni ka- pital. Kakšno bo menjalno raz- ■^erje, nam ni uspelo izvedeti, pa v Žalcu z njim zadovolj- Direktorica tovarne krmil 'členka Novak je povedala, da od pripojitve k Jati pričakujejo predvsem večjo gotovost pri proizvodnji, saj svoje izdelke prodajajo večinoma na sloven- skem trgu, ljubljansko podjet- je pa je njihov največji odjema- lec krme. »Če si večji, si moč- nejši na trgu, lažje pa se lotevaš tudi novih naložb,« pravi No- vakova. Po njenih besedah pri- pojitev ne bo ogrozila nobeno delovno mesto, saj se je Jata v pogodbi zavezala, da najmanj eno leto ne bo odpustila nobe- nega od 34 zaposlenih, nikogar pa tudi ne bo uvrstila med tehnološke viške. Tovarna krmil, ki se poleg svoje osnovne dejavnosti ukvar- ja tudi s skladiščenjem žit, ima pa tudi maloprodajo lastnih iz- delkov ter, kar je manj znano, konjske opreme, je peta največ- ja proizvajalka krmil v Sloveni- ji, njen tržni delež pa znaša trenutno 12 odstotkov. Na leto izdela 33 tisoč ton krmil za perutnino, prašiče, govedo, kun- ce in drobnico, njen letni pro- met pa znaša okrog 700 milijo- nov tolarjev. Alenka Novak pra- vi, da so v prvi polovici leta poslovali zelo dobro, saj- so us- tvarili za 12 odstotkov več do- bička kot v enakem lanskem obdobju, kar je več kot so načr- tovali in tudi pričakovali. »Naša dejavnost je zelo spe- cifična in doslej so jo v glav- nem poznali le kmečki lobi- ji,« ugotavlja Alenka Novak in poudarja, da so se doslej.ljud- je premalo zavedali pomena proizvodnje krmil. »Z aferami v prehrambeni proizvodnji pa je javnost na našo branžo za- čela gledati drugače, saj nas ne tretira več kot proizvajalca kr- me, ampak hrane. Res je sicer. da delamo za živali, vendar je končni potrošnik v tej verigi človek.« Novakova dobre po- slovne rezultate pripisuje tudi dejstvu, da postaja živinoreja v celjski regiji zelo močna. i JANJA INTIHAR Delnice Tovarne krmil Žalec kotirajo na prostem trgu Ljubljanske borze že od leta 1997. Njihova največja lastnica je Kmečka družba, ki je tudi med večjimi lastniki Jate. Četrtina delnic je po zadnjih dosegljivih podatkih še v rokah notranjih lastnikov, med večjimi delničarji pa sta še Sloven- ska zadružna kmetijska banka in Adriatic. FINANCE Vrednostni papirji delniških družb Vrednostni papirji investicijskih družb Tečajnica Borzni indeksi VOC na borzi Uprava Ljubljanske borze je sprejela odločbo o sprejemu 112.151 rednih imenskih delnic celjske družbe VOC - vzdrževa- nje in obnova cest na prosti trg borze. Nominalna vrednost vsake delnice je 1.000 tolarjev, prvi dan trgovanja pa bo v torek, 29. avgusta. JI □ KUITURA V čeber za 3 srebrnike Zale deklice bodo grajski gospodi pomagale pri srednjeveškem kopanju, v čeber pa pospremile tudi v kopalne srajčke odete obiskovalce Tliristično društvo Celje pri- pravlja skupaj z Zavodom Moj Aron v soboto, 26. avgusta, letos že v tretje. Srednjeveški dan in Aronove viteške igre na Starem gradu nad Celjem. Predsednica društva Andreja Rihter optimistično napovedu- je, da bo v soboto popoldne obiskovalce znotraj grajskega obzidja pričakalo lepo vreme, nenazadnje je bilo organiza- torjem naklonjeno tudi lansko zadnjo avgustovsko soboto, čeprav je bilo prej nebo nad Celjem več dni kilavo. Prav sončno vreme je namreč tisto, ki lahko postavi še piko na i skrbno sestavljenemu progra- mu sobotnega popoldanskega dogajanja na Starem gradu, ko se bo Celje z obiskovalci vred - lani so jih na grajskem dvorišču našteli preko 6 tisoč - za nekaj ur preselilo stoletja nazaj v zgo- dovino. Srednjeveški dan bo opoldne uvedlo preko 20 obrt- nikov in mojstrov, ki bodo svo- je znanje in izdelke prikazovali (ter prodajali) na srednjeveški tržnici, uro zatem si bodo obi- skovalci že lahko ogledali prvi nastop srednjeveškega gledališ- ča, ob 14. uri pa bo sledila prva letošnjih novosti; srednjeveško kopanje v čebru. Zale grajske deklice bodo v čeber pomagale gospodi, ki jo bodo najprej ode- le v kopalne srajčke, za 3 srebr- nike pa bodo pri preoblačenju in namakanju v čeber pomagale tudi navadnim obiskovalcem ter jim med srednjeveškim na- makanjem v vodi postregle še s pijačo in jedačo. Druga novost letošnjega Srednjeveškega dne bo strelja- nje z lokom - in to na jabolko, stoječe na vitezu. Potem, ko bo zala Diana v svoj mošnjič pos- pravila 2 bronasta kovanca, bo lahko vsakdo petkrat ustrelil v jabolko; tisti, ki bo dvakrat ali večkrat zadel cilj, bo nagrajen z usnjenim talismanom in se uvr- stil v večerni finale najboljših, ki se bodo merili za naslov najboljšega lokostrelca kneže- vine Celjske v letu 2000 in Fri- derikovo puščico. Preostalo dogajanje sobot- nega Srednjeveškega dne bo- do, spomnimo se lanskega, v veliki meri barvali kostumira- ni igralci; od biriča in berača preko grajske gospode in slu- žinčadi do vitezov, pa seveda bruhalk ognja in zastavonoš. Vsega skupaj bo preko 200 nastopajočih, od tega okoli 80 pevcev in glumačev iz Italije in Avstrije. Domači, celjski kulturniki pa bodo obiskoval- ce, ki se bodo na Stari grad podali po Pelikanovi poti, z gluma^tvom in kakšnim sade- žem iz košare presenetili že v senčnem zavetju visokoraslih dreves. Edino, česar letos na Srednjeveškem dnevu ne bo, je žal Darji in Andreju Žni- deršič iz Zavoda Moj Aron, je viteški turnir konjenikov. »Premalo prostora je na graj- skem dvorišču, zato pa ga bo dovolj za fantiča, oprodi Alja- ža Celjskega in Gašperja Krajnskega, ki se bosta pome- rila na malem viteškem turnir- ju, ter viteze bojevnike, ki se bodo merili za meč Hermana Celjskega.« IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Vstopnice za Srednjeveški dan so po 700 tolarjev za odrasle in 300 tolarjev za šo- larje (za predšolske je vstop brezplačen) že naprodaj v pi- sarni TD Celje na Prešernovi 17 ali na Starem gradu. Obi- skovalci bodo tudi letos dobi- li brezplačne promocijske razglednice Starega gradu, opremljene s spominskim poštnim žigom. Čeprav so se organizatorji Srednjeveškega dne lani odlično ujeli s celjskimi taksisti, bo letos za obiskovalce organiziran brezplačen avtobusni prevoz na Stari grad. »Preprosto zato, ker taksisti lani nismo zmogli vseh prevozov,« pravi Katarina Kerk in dodaja, da bo po 12. uri na Stari grad in nazaj v mesto vsake pol ure vozil najprej eden, po 15. uri pa dva Izletnikova avtobusa. Duša letošnjega Srednjeveškega dne. program so pred dnevi predstavili v nastajajoči srednjeveški Hermanovi krčmi za Friderikovim stolpom, so predsednica TD Celje Andreja Rihter, vodja programa Katarina Kerk ter Darja in Andrej Žnideršič iz Zavoda Moj Aron. Presmentani citratji in Ijudslci pevci v Velenju so pretekli petek pripravili že dvanajsti festival »Prešmentane citre«, na katerem so poslušali dva solistična citrarska koncerta (Tomy Temerson iz Nemčije ter citrarski duet Nina Mandžuka in Dejan Praprotnik), za zaključek pa so do zadnjega kotička napolnili prizorišče Starega trga pod Velenjskim gradom in skupaj z velenjskim županom Srečkom Mehom uživali cele štiri ure, da so se na odru zvrstili vsi citrarji in citrarke, ljudski pevci in godci. Med odličnimi nastopi je posebna komisija Kuhurnega centra Ivan Napotnik Velenje in Krajevne skupnosti Staro Velenje izbrala najbolj prešmentane: med citrarji je bil to Peter Napret, ki je tudi učitelj citranja na velenjski glasbeni šoli, med citrarkami pa manj znana Urška Praprotnik iz Podnarta na Gorenjskem. Med ljudskimi pevci sta to priznanje dobila citrar Tone Mlačnik in njegova sestra Pavla Robnik iz Ljubnega, za najbolj prešmentane ljudske pevce in godce pa so razglasili Tamburaško skupino »Zelenjak« iz Klanjca na Hrvaškem (na fotografiji), ki je vse izredno navdušila. M.M. Filmska glasba na gradu Tabor Jutri ob 20.30 bo na gradu Tabor v Laškem koncert Renata Chicca, godalnega jazz kvarteta String.si in Alenke Godec, ki bodo občinstvu predstavili jaz- zovsko obarvano glasbo iz hollywoodskih filmov, med drugim Lullaby of Birdland, Cheek to Cheek, Moon River in Someone to Watch Over Me. Nastopajoči so priznani glasbe- niki, ki jih ljubitelji dobre glas- be poznajo tako doma kot v tujini. Bo.J. Družina poje 2000 Kulturno društvo Andraž pripravlja 17. prireditev dru- žinskega petja vseh Slovencev pod naslovom Družina poje. Prireditev bo v nedeljo, 27. avgusta, ob poltretji uri na igrišču v Andražu, v primeru slabega vremena pa v šotoru. Pričakujejo, da bo nastopilo okrog 20 družin iz vseh koncev Slovenije in iz zamejstva. Program prireditve je razporejen na dva dni. Tako bo v soboto, 26. avgusta, ob 15. uri otvoritev čebelarske razstave in pokušina zeliščnega čaja, pol ure kasneje pa se bo pričel ogled kulturnih in turističnih znamenitosti Andraža in Dobriča. Nedeljski del se bo pričel ob 13. uri z novinarsko konferenco, sledil bo osrednjih del prireditve z vodilom Peli so jih mati moja, zaključili pa bodo z družabnim srečanjem vseh obisko- valcev in nastopajočih. T, TAVČAR ZAPISOVANJA Crnkovicvs. Žižek Kot vsa polja človekovega udejstvovanja - ali kakor se temu že reče - ima tudi novi- narstvo svoje zvrsti in podzvr- sti. Ja. in vsaka od teh zvrsti in podzvrsti je izjemno fleksi- bilna. In zato tudi praktika- bilna. In raztegljiva. In vsaka izmed teh zvrsti in podzvrsti, vključujoč zvrst ali podzvrst intervjuja, ne vem, dr Manca Košir bi vedela o tem seveda povedati veliko več, ima svojo formo. Ki je prav tako razteg- ljiva. Ki je prav tako flekibil- na. In praktikabilna. In na- prej; Marko Cmkovič gotovo ne bi bil Marko Crnkovič, če teh flekibilnosti in razteglji- vosti in praktikabilnosti zvr- sti in podzvrsti ne bi izkori- stil. Manipuliral s formo. Bra- vo! Njegovi intervjuji, tudi tisti z dr Slavojem Žižkom, se berejo kot reportaže. In njegove re- portaže, tudi tista o dr Slavoju Žižku, se berejo kot intervjuji. Kar, če drugega, ne zveni dol- gočasno. Ne zveni poceni. In diletantsko. Žal pa te fleksi- bilnosti in raztegljivosti in praktikabilnosti skrivajo v se- bi tudi nekatere pasti. In. ne da se je Cmkovič ujel v te pasti, pač pa se je v te pasti pustil ujeti. Zavestno. V to verjamem! In v to sem trdno prepričan! Intervju kot repor- taža, zavestno kršenje norm posameznih zvrsti in podzvr- sti. prirejanje forme, pač omo- goča tudi določeno stopnjo subjektivne note. Ja, ne tiste, ki je zajeta in ujeta v vpraša- nju, marveč tiste, ki se bolj nagiba h komentarju. Cmko- vič, pač. Komentator In kot komentator ima vsekakor pravico podajati svoje mne- nje. Opinion maker, če hoče- te. Ja, tudi v reportažah in tudi v intervjujih. In spet; be- roč intervju z dr Slavojem Žiž- kom se bralcu nehote vsiljuje občutek, da prebira intervju z Markom Crnkovičem, ki ga je opravil dr. Slavoj Žižek. Za- kaj? Hmm, preprosto zato, ker v tem intervjuju oziroma re- portaži, svoje mnenje ne po- daja dr Žižek, ampak Crnko- vič. In, kdor bo želel polemizi- rati z intervjuvancem, bo mo- ral polemizirati s tistim, ki je intervju opravil. Torej, s Crn- kovičem. In pika. Če ste gledali oddajo Res je!, v kateri je Miša Molk gostila tudi predsednika Mi- lana Kučana, ste v študiju opazili v glavnem Mišo Molk. Ja, tudi takrat, ko se je po linkih javil predsednikov izraelski kolega in prijatelj Šimon Peres. Karakterna lastnost? Mof da! Moč? H j a, vse prej J^ karakterna lastnost. Ampak v redu! Recimo, da gre le zi manipuliranje z ohlapni^ novinarskimi zvrstmi in poi zvrstmi, za manipulacijo, k si jo lahko privošči tisti, kau remu to dopušča njegov statiu In Miša Molk ima tak statm In Marko Crnkovič tudi irm tak status. In Marko Crnkovi si lahko privošči, da svoj prei met intervjuja pripravi do te ga, da pravzaprav nič ne pc ve. Da pove le tisto, kar ie slišati Crnkovič. Da tisto, ka sam misU, ne pove intervjuva nec, marveč tisti, ki je opraii intervju. Denimo tisti del i smučarjih in nogometaših, i katerem dr Žižek ne izusl nobene besede, Crnkovič pi poda komentar na temo, i kateri intervjuvanec sploh ni spregovori. Še več; na to tem smučarjev in nogometašev, katerih slava v svetu je mendt nična proti slavi slavnega fi lozofa, dr Žižek niti nim pravice spregovoriti. Novim mu ne ponudi niti možnosl^ odgovora. Naj ostane tako ko je zapisal novinar in piko. Konec! Saj ne gre zato. če se Crnkovičem strinjamo al | ne. če je njegovo mnenje tem. kdo nosi slavo te naši države po svetu pravilno al ne. gre končno le za njegow\ mnenje, za njegovo osebni] razmišljanje. Če pa bi o U\ isti slavi in tej bakli slavij spregovoril dr Žižek, pa ^li ne bi bilo le njegovo osebni mnenje. Pač pa mnenje nec koga. od katerega se priča \ kuje Mnenje. Resnica, ki kot je zapisal sam Crnkovit dr Žižek je naslednik pokoj nega dr Josipa Vidmarja, h tako kot se je k dr Vidmarji vselej potovalo po Mnenie< po Resnico, tako se danes p' to isto Mnenje in po to isU Resnico roma k dr Žižku, /f Crnkovič to ve. In. če bi do pustil Mnenje tudi dr Žižku- potem bi njegovo mnenje ' trenutku revaloriziralo. Te ga si pa ne sme dovoliti! Piše: TADEJ ČATER KULTURA a Umetniški vrhunci v Novem Celju Žalec bo prihodnje dni v znamenju Mednarodnega likovnega simpozija IMBS v dvorcu Novo Celje se bo jutri začel [7. mednarodni likovni simpozij IMBS, j,a katerem bo sodelovalo 19 priznanih domačih in tujih likovnih ustvarjalcev, umetniki bodo po koncu dvotedenskega jimpozija eno od ustvarjenih umetnin ^darili soprireditelju simpozija, občini h\ec. Ta bo 8. septembra priredila slo- vesno dražbo, njen izkupiček pa name- ^ila^^^^ovo graščine Novo Celje. Letošnji simpozij IMBS z udeležbo imetnikov iz Slovenije, Avstrije, Nemči- je, Slovaške, Španije, Bolgarije, in ZDA, pripravlja celjski slikar Jure Cekuta - fdini slovenski član mednarodne ustano- K, ki sta jo leta 1983 v avstrijskem Gleinstetnu ustanovila mednarodno priz- nana umetnika, nemški slikar Horst Reichle in avstrijska slikarka Renate Pol- ler. Združenje slovi kot zaprt krog vrhun- cih ustvarjalcev, ki le redko vključuje oove člane. Čeprav udeležence simpozija zaznamujejo različne šole, slogovne Dpredelitve in likovne prakse, je njihov skupni imenovalec pripadnost sodobni likovni umetnosti ter vztrajno iskanje novih sporočil v okviru individualnega umetniškega čreda. Cekuta si je po nekajletnih uspešnih sodelovanjih na simpozijih IMBS prido- bi pravico organiziranja srečanja simpo- aja v Sloveniji. Pred tremi leti je v idili fradu Podsreda na Kozjanskem prvič go- lil mednarodno umetniško srenjo, ki je bila nad Slovenijo tako navdušena, da se letos znova vračajo vanjo. Organizator ima pravico, da poleg stalnih članov povabi še štiri gostujoče slikarje in kipar- je. Tako bodo v središče Savinjske doline prinesli umetniška sporočila estetskega, humanega, provokativnega in domišljij- skega Matejka Bele, Jure Cekuta, Barbara Giloi, Katja Gorup, Manuel Saenz Mes- sia. Rudi Španzel, Biljana Unkovska, Shannon Wardell, Liesbeth Wohrizek, VValter VVohrizek, Božidar Dare Zavšek, Erika Klos, Renate Kohl, Allan Leitner, Jenny Nolteheva, Martin Moravčik, Re- nate Polzer in Horst Reichle. Posebej Leitner, profesor slikarstva na havajski univerzi v Honoluluju, trenutno velja za enega od dvajsetih najuglednejših slikar- jev na svetu. Soorganizatorka simpozija. Občina Žalec, si po besedah župana Lojzeta Pose- dela s pomočjo umetnikov obeta promo- cije Savinjske doline, občine in dvorca Novo Celje, ki ga je med letoma 1754 in 1760 zgradil grof Anton Gaisruck po vzoru dunajskega Schoenbrunna. »Dvo- rec skušamo rešiti pred propadom, ven- dar je občina slab lastnik, saj nimamo dovolj sredstev. Tudi s pomočjo IMBS želimo pritegniti zanimanje investitor- jev, ki bi pomagali obnoviti čudovito zgradbo,« je povedal žalski župan. Letos so z občinskim denarjem porušili dotra- jane objekte in uredili okolico, pred simpozijem pa še grobo obnovili vhodno avlo in kapelo. Eden od udeležencev. nemški kipar Waher Wohrizek, pa bo iz velikega kosa apnenca iz kamnoloma Velika Pirešice oblikoval skulpturo, ki bo krasila novoceljski park. Simpozij bo ves čas odprt gledalcem, v nedeljo, 3. septembra, pa bo dan odprtih vrat. V sredo, 6. septembra, bodo v Savi- novem salonu v Žalcu odprli razstavo ustvarjenih del in tako tudi počastili žalski občinski praznik. Odlično organi- zacijo (po trditvah Cekute) odlikuje tudi internetna povezava z univerzo v Honolu- luju, kjer bodo študentje spremljali delo sodelujočih umetnikov, ter katalog, ki bo prvič v zgodovini IMBS izšel še med samim simpozijem. Delo in utrip IMBS pa bodo prek Interneta na strani www. imbs2000.si lahko spremljaU tudi drugi ljubitelji umetnosti. aO^MH SEBASTIJAN KOPUŠAR Jure Cekuta PRIREDITVE KONCERTI Grad Tabor Laško 25. 8. ob 20.30 koncert godalnega kvar- teta Renata Chicca & Strig.si s pevko Alenko Godec. Zdraviliški dom Dobrna 25. 8. ob 20. uri koncert sek- steta Vigred in nastop folklor- ne skupine PD Dobrna. Velenjski grad 24. 8. ob 20. uri koncert Abraham Blues Banda. RAZSTAVE Gostišče in muzej Firšt Lo- garska dolina slikarska raz- stava Vlada Geršaka, ilo 30. 9. Mesna galerija Riemer Slovenske Konjice Franc Skerbinek. Pokrajinski muzej Parfu- mi - skrivnostni svet dišav in stekla, do 30. 9. Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju, stalna razstava. Osrednja knjižnica Celje Celjski mestni park nekoč in danes. Avla hotela Dobrna Nejka SeHšnik,,do 8. 9. Stekleni fotografski ate- lje Josipa Pelikana, Razla- gova ulica 5, Celje, ki ga ni več. Hotel Štorman Vlado Ren- čelj-Ver, do 31. 8. Galerija Otto Škofja vas Ida Šprah, do 31. 8. Galerija Borovo Toni Mo- har, do 18. 9. OSTALO Muzej novejše zgodovine 24. 8. ob 18. uri predstavitev knjige Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami. Mestno otroško igrišče v Velenju 26. 8. ob 16. uri »Ta veseli dan - otroški živ žav«. Gostišče Pirh v Šentilju pri Velenju 26. 8. ob 18. uri »Ve- čer pod lipco«. Velenje od 26. 8. do 2. 9. poteka v Velenju festival mla- dih kultur - Kunigunda 2000. Atrij Majolke - 30. 8. ob 20.30 koncert Mira Božiča z orglicami in pianista Emila Glavnika. Stalin cafe 26. 8. ob 21. uri koncert Anje Rupel in skupine Funk you. Jožefov hrib pod drobnogledom Muzej novejše zgodovine ^elje je izdal zbornik z naslo- om Ko so bile še mlade lipe, li povzema delo Muzejske »oletne delavnice Jožefov irib '99. V člankih je na po- iuden način in strokovno itemeljeno predstavljeno na- elje Jožefov hrib in krajevna kupnost Aljažev hrib. Enotedensko raziskovalno lelo, ki so ga lansko poletje 'od vodstvom mentorjev ipravili dijaki in študentje, je bilo zastavljeno interdiscipli- narno. Delavnica je povezala etnološko, zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko stro- ko. Zato je tudi zbornik pisan in vse prej kot enostranski. »V zborniku je čutiti mladosten delovni utrip, saj so se udele- ženci dela lotili sproščeno, a zelo tvorno. Članki odsevajo tudi vedoželjnost dijakov in študentov, ki še niso vkalup- Ijeni v formalne inštitucije in zato znajo po svoje razmišlja- ti, « pravi urednica zbornika in vodja delavnice, Tanja Ro- ženbergar Šega. V prispevkih bodo bralci iz- vedeli, kako je nastalo naselje Jožefov hrib in se seznanili s socialnim standardom prebi- valcev pred in po drugi svetov- ni vojni. Pokukali bodo v do- move in spoznali, kakšno je danes življenje v krajevni skupnosti Aljažev hrib, kjer se na eni strani hriba bohotijo razkošne vile, na drugi strani pa so nagnetene pritlične hiši- ce. Zbornik opisuje tudi bož- jepotništvo, saj je cerkev sv. Jožefa pomembno romarsko središče. V članku Plavaj, pla- vaj, Skalna klet pa so pred- stavljene poplave, ki so pestile tudi ta del Celja. »Namen muzejskih delav- nic je z različnih vidikov razi- skati Celje in ugotovitve pred- staviti širšemu krogu ljudi, saj je zbrano gradivo, ki ostaja za muzejskimi zidovi, brez pra- vega pomena,« dodaja Tanja Roženbergar Šega. Muzejske delavnice pa br- skajo naprej. V pripravi je že nov zbornik, ki bo povzel iz- sledke letošnje delavnice in predstavil praznike - osebne, cerkvene in državne - na Celj- skem. DAN PODJED V jubilejno sezono z vpisom novih članov, informativni dan pripravljajo v ivorani Foruma v ponedeljek, 4. septembra med 16. in 19. Uro, vstopajo v Plesnem forumu Celje v novo, jubilejno, 25. plesno sezono. Z novimi prostori, dvorano te dni še dokončno urejajo za potrebe plesne dejavnosti ter druženja po prireditvah, ki jih pripravljajo v Forumu, bodo v jubilejni sezoni lahko svojo dejavnost še razširili. Nove člane pa vabijo k vpisu v predšol- ske skupine (plesni vrtec in metuljčki), šolske skupine sodob- nega plesa za nižjo stopnjo, mladinske skupine sodobnega plesa ter plesnega gledališča in rekreativne skupine za odrasle, ^ jim ponujajo že uveljavljena body balance in stre^ching ter fetos kot novost še tečaj kitajske joge. - ^ - jg Fusion v MCC To soboto bo v Mladinskem centru Celje ob 21. uri koncert zagrebške skupine Lotos, ki s kombiniranjem Plivov različnih glasbenih smernic združuje le-te v novo Tepoznavno celoto. Glasba, ki jo člani poimenujejo fusion stil, združuje latino ^ jazz, ročk in etno ter ostale zvrsti, ki jim dodajajo lastno 'oto z avtojskimi skladbami in obdelavami. Lotos pri ^ojem ustvarjanju črpa iz glasbe 70. let, in sicer avtorjev, ;0t so John McLaughlin, Al di Meola, Carlos Santana, Billy 'Obhan, VVeather Report in drugih. V njih niso našli le_ ^hnične dovršenosti, ampak tudi ljudi, ki igrajo iz srca in s fcem. Bo.J. Slovensko pesništvo mobilizirancev v kavarni Muzeja novejše zgodovine Celje pripravljajo nocoj, v četrtek ob 18. uri, predstavitev knjige Marije Stanonik Slovensko pesniš- tvo pod tujimi zastavami. Pesnjenje slovenskih prisil- nih mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno je Marija Stanonik zbrala v knjigo, ki po več kot pol stoletja obuja spomin na čas najhujših- preizkušenj in trpljenja, ko so se slovenski fantje in možje med drugo svetovno vojno bojevali in umirali v različnih unifor- mah. »V nemško vojsko mobi- lizirani Slovenci, po sili voja- ki, so za tuje interese prelivali kri po oddaljenih deželah in prostranstvih. A med grme- njem topov, smrtjo in obu- pom, se je hrepenenje po miru in vrnitvi domov rojevala tudi pesem. Pesem v domačem, slovenskem jeziku,« vabijo na predstavitev knjige. IS Ljubitelj starih mestnih jeder Konjiški slikar Franc Skerbinek je v Mestni galeri- ji Riemer pripravil razstavo svojih del, s katerimi popelje obiskovalce na potep po za- nimivih slovenskih in sve- tovnih mestih: v New York, Pariz, Tunis, na Sardinij in druge kraje, ki jih je umet- nik na svojih potovanjih prenesel na slikarska plat- na. Po poklicu je Skerbinek gradbenik, vendar se z risa- njem ter slikarstvom intenziv- neje ukvarja že od malega. Slikanja se je učil pri akadem- skemu slikarju Alojzu Zavo- lavšku in pri profesorju Kobe- tu na arhitekturi. Posebej rad slika stara mestna jedra v Slo- veniji, in sicer predvsem Ma- ribor, Ljubljano in zadnje čase tudi Škofje Loko. Prav slednja je kriva, da je še danes ena od slik Franca Skerbineka v Beli hiši v Washingtonu. Med us- tvarjanjem v Škofji Loki ga je namreč opazil eden od članov ameriške vlade, ki je kasneje kupil eno od njegovih slik in jo ob vrnitvi domov obesil na steno svojega delovnega mesta v Beli hiši. Sicer pa je možno slikarjeva dela občudovati tu- di v mnogih zasebnih in javnih zbirkah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Poljskem, Švici, Angliji, Luksenburgu, Kanadi, ZDA, v ambasadi Izraela, Moskve, Rima... Franc Skerbinek pravi, da je njegova najdragocenejša slika portret njegove mame, ki jo je naslikal kot trinajst in pol let star fantič (tudi ta je na ogled na razstavi.) Konjičan je sode- loval na številnih skupinskih in samostojnih razstavah in ex- temperih v Piranu in Rogaški Slatini. V letu 1996 se je udele- žil tudi likovne kolonije v Slo- venskih Konjicah. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj. Razstava v Mestni galeriji Riemer bo na ogled do srede septembra. B.O. Sledi, zabrisane v besedi... Na literarnem večeru Kar bo ostalo, so sledi, zabrisane v besedi... bodo v ponede- ljek, 28. avgusta, ob 20.30 uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju podelili letošnjo Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Podelitev Veronikine nagrade že četrto leto zapored pripravljajo v podjetju Fit media, pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje in letos še podjetij Riko in Premogovnik Velenje. Žiri- ja, ki ji predseduje dr. Matjaž Kmecl, je pred tedni izbrala 5 nominirancev; za nagrado in naziv lavreata poezije pa se potegujejo Matjaž Kocbek s pesniško zbirko Sunek s sulico, Boris A. Novak z Albo, Marjan Strojan s Parniki v dežju, Erika Vouk z zbirko Belo drevo in Ciril Zlobec z Samo ta dan imam. Kdo med njimi bo izbran, bo znano v ponedeljek, ko bodo večer s pesniško besedo literarno zaokrožili ob vseh petih nominirancih še Ma- tej Krajnc, Vinko Moderndorfer in Barbara Simoniti, Alenka Vidrih pa bo ob spremljavi pianistke Cvetke Bevc zapela šansone na bese- dila iz nominiranih pesniških zbirk. IS 10 NASI KRAJI IN UUDJE Odprto ognjišče Hermanove krčme v poletni vročini, ki je zad- nje dni razgrela tudi Celjane, napoved o odprtem ognjišču, ki bo v Hermanovi krčmi za Friderikovim stolpom Starega gradu od sobote naprej vabilo obiskovalce na jedačo in pija- čo, ne zveni nič kaj obetavno. Zato je treba že takoj v začetku povedati, da daje kamnito zi- dovje srednjeveške krčme, oprto z lesenimi tramovi, prav prijetno, hladno senčno zavet- je- V gostinstvu Butler Klemna Kovačiča, ki od pomladi skrbi za gostinsko ponudbo na Sta- rem gradu, so postavljanje sred- njeveške krčme gradbincem zaupali po projektu arhitekta Matije Golnerja. V Hermanovi krčmi bo od sobote naprej stre- glo osebje, odeto v starodavna oblačila, vzdušje izpred stoletij pa bo dopolnjevala tudi ostala oprema krčme. Zaradi sanitar- nih razlogov v krčmi, kljub og- njišču, ne bodo smeli pripravlja- ti hrane, bodo pa gostom po- stregli s suhomesnimi izdelki - za {lopestritev bodo suhe sala- me in budjole visele kar s strop- nih lesenih tramov - in dnevno svežim kruhom na lesenih krožnikih ter pijačo. Za skupi- ne, ki se bodo najavile v naprej, pa bo osebje Butlerja pripravlje- no hrano [iripeljalo iz drugih gostišč, s katerimi upravljajo. V sezoni, od pomladi do jeseni, bo srednjeveška krčma za go- ste odprta med 9. in 21. uro, pozimi pa le konec tedna med 10. in 18. uro. IS, Foto: GK Že dober teden preden ho Hermanova krčma za Friderikovim stolpom in grajskim obzidjem Starega gradu tudi uradno odprla svoja vrata za obiskovalce, so grajske deklice vabile s pladnji pijače. Družabno srečanje za najstarejše Ob praznovanju krajevne- ga praznika Braslovč sta krajevni odbor RK in Kra- jevna skupnost Braslovče pripravili srečanje za sokra- jane, stare 70 in več let. V dvorani Zadružnega doma se je zbrala velika večina po- vabljenih. Predsednica krajevnega od- bora RK Braslovče Vlasta Pša- ker je v pozdravnem nagovo- ru med drugim povedala, da si sedaj lahko krajani poleg krvnega pritiska in sladkorja v krvi kontrolirajo tudi količi- no holesterola, saj so letos kupili potreben aparat. Mer- jenje je, kot doslej, vsako pr- vo nedeljo v mesecu v prosto- rih Domače lekarne v Bra- slovčah od 8. do 9.30 ure. Zbrane je pozdravil tudi žu- pan Občine Braslovče Dušan Goričar, v kulturnem progra- mu pa so nastopili Mešani pevski zbor Braslovče ter harmonikarji David Kokov- nik, Franc Brus in Anton Ba- sle. Najstarejšemu udeležen- cu, 89-letnemu Frančišku Bošnjaku, in najstarejši ude- leženki, 87-letni Katarini Ma- linger, so na srečanju izročili šopka (na fotografiji). T. TAVČAR PLANINSKI KOTIČEK Po obronicih KS Ponikva Planinska sekcija Ponikva pripravlja 8. tradicionalni pohod po obronkih krajevne skupnosti Ponikva, v žalski občini. Pohod pripravljajo vedno zadnjo nedeljo v avgustu, ki je tokrat 27. avgust, začetek pohoda pa je pri Vodosteču (bistro Lovec). Lahke hoje je za približno pet ur. Vsak udeleženec, ki bo prispel do cilja pri ribniku v Steski, bo dobil brezplačno enolončnico. Namen pohoda je spoznavanje kraja, veselo druženje in rekreacija. Ka Špik in Strmo pec Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja dva pohoda. Prvi bo 2. septembra na Špik, kamor se bodo podali ob 5. uri z avtobusne postaje na Glaziji. Drugi pohod bo dvodnevni in sicer na Strmo peč in nato na Špik. Na pot se bodo podah v soboto, 9. septembra, ob 4.30 z avtobusne postaje na Glaziji. Za vse dodatne informacije pokličite po telefonu 452-927 M. MAROT Drugič naiboijša Indira Na gradu Rajhenburg je bi- lo 3. državno tekmovanje slo- venskih harmonikark. Že drugič zapored je zmagala In- dira Simunič iz Kozjega pred Moniko Mlinar iz Rečice ob Savinji in Darjo Brežnik iz Šmartna v Rožni dolini. Ob- činstvo je za najbolj simpatič- no tekmovalko izbralo Petro Simonišek iz Brestanice. TV 60 let po maturi Pri Berti Pečovnik v Kapli pri Taboru se je zbralo sedem od osmih še živečih maturantk Kmetijske šole na Svečini, ki so leta 1940 končale kmetijsko gospodinjski oddelek. V razredu je bilo 42 učencev in učenk. Na srečanju so obujale spomine na dogodke med šolanjem, na sošolce in sošolke, ki so že preminili in seveda ugotavljale, da je bilo takrat vse veliko boljše in lepše. Današnji čas je namreč ob mnogih dobrih stvareh veliko dobrega odnesel in slabega prinesel. Dogovorile so se, da se bodo ob letu spet srečale. T. TAVČAR 50 tisoč tolarjev za izvirnost Ne vem, če ste vi kaj za- strupljeni s kupovanjem spominkov na svojih poteh po svetu, ampak jaz sem nad tovrstnimi nakupi že zdav- naj obupala. To, kar sem v kakšnem mestu nabavila kot popolnoma avtohtono, izvir- no in oh in sploh zadevo, je kakšen znanec zagotovo pri- nesel še s čisto drugega kon- ca sveta. Tako kot lahko po- vsod srečate McDonalds, ta- ko lahko povsod kupujete domala isto spominčkarsko šaro. Vse se internacionali- zira in edino kar ostane iz- virno je stokrat predelan la- sten spomin na kakšno do- godivščino. Ker pa je med ljudmi v na- vadi, da vsaj najbližjim sorod- nikom prinašajo drobna da- rilca v tolažbo, ker niso bili zraven ali celo v zahvalo, da so smeli kam brez njih, turi- stični spominki cvetijo in se bohotijo. Žal - predvsem v smer kiča, ponovitev in nei- zvirnosti. Pri tem seveda ob- stajajo svetle izjeme. Se mor- da spomnite, da so bile pred leti za izvirni slovenski turi- stični spominek proglašene grabljice za nabiranje borov- nic? Res so me navdušile, a ko sem jih iskala naokoli, da bi jih uporabila kot poslovno darilce za pot čez mejo, mi jih nikjer ni uspelo najti. Na ravni države bi lahko izbirala med recimo čipkami, panjskimi končnicami, lectovimi srci, suhorobarskimi izdelki, vini in podobnimi stereotipnimi zadevami. Na ravni mesta je še slabše. In končno se mi zdi, da mi je malce jasneje, zakaj... Sredi poletja je Mestna ob- čina Celje objavila natečaj za izvirni turistični spominek Mestne občine Celje. Spomi- nek naj bo v povezavi s kul- turno, etnološko, sakralno, zgodovinsko ali geografsko podobo Celja, predloge bo ocenila neimenovana stro- kovna komisija neznano kdaj, predlagani izdelki pa bodo pokazani na razstavi ob dnevu turizma enkrat sep- tembra. Če bodo komisiji iz- delki všeč, bodo trem podelili nagrade, ki bodo hkrati tudi že odkupi avtorskih pravic. Glavna nagrada je vredna 50.000 tolarjev. Ne, ni pomota - res gre za petdeset tisoč tolarjev, ki jih bodo podelili samo, če se jim bo zdelo, da stvar ustreza kriteriju izvirno- sti. No, zdaj pa naj eminentni oblikovalci in misleci in poz- navalci mestne zgodovine in prave celjske identitete le napnejo možgane, zavihajo rokave in za zmuzljivih 50 tisoč tolarjev ustvarijo izde- lek, ki bo komisiji povšeči in ki se bo lahko pohvalil z izvir- nostjo. Potem naj se še potru- dijo in ugotovijo, kam in do kdaj naj ta izdelek dostavijo, da bodo na koncu lahko de- ležni priznanja za sodelova- nje na razstavi. Veste kaj, to je navadno norčevanje iz ljudi. Če so se- stavljalci natečaja resno up, na kak nov izdelek, bi bi smiselneje k sodelovanju p vabiti znane ustvarjalce in j na koncu za izbrano zadei primerno plačati. Če so se u trašili stroškov, bi raje prij teljsko pojamrali pri kake uveljavljenem imenu, ki j tudi v Celju ne manjka in pobrenkali na strune lok; pratriotizma, na čast in slai in kakšno veličastnejšo pre stavitev. Če so želeli z razp som le ugotovili, ali kje kt naiven obrtnik, po možnos mojster domače obrti, izdeli je kaj, kar bi se dalo taki uporabiti za turistične nami ne, bi pa dali raje kakem referentu tisti denar za potu stroške in bi šel na lov... I: brani izdelovalec tako najd« nega spominka bi bil s kal šnim količinsko večjim nan čilom zagotovo bolj zadovi Ijen kot bo s kakršnimkc priznanjem za sodelovan na razstavi. S takšnim prepričanje! težko čakam napovedan razstavo predlogov za tui stični spominek Mestne ob(! ne Celje. Me prav zanim kateri amater premore tolik samozavesti, da bo ponud kamen z grajskega obzid) ali iz Savinje, reprodukcij celjskega stropa v kakšnei čudnem materialu ali veriž co z emajhranim obeskom celjskim grbom ali kaj pi dobno »izvirnega«. Za 50 t soč tolarjev nagrade je težk pričakovati, da bi se kdo lof izdelave kakšnega Pelikani vega fotoaparata, kakšne p( sebne celjske multimedijsk"" predstavitve na CD-ju ali kal šne kakovostne replike iz branega starega obrtniškeg simbola. Koncu koncev - č£ sa naj bi se kak oblikovale znanega imena in velikeg formata lotil na temo mesta ki samo pri sebi pojma nim^ kaj naj bi opredeljevalo nj<| govo bistvo. Močno se mi dozdeva, ^ omenjeni natečaj ne vodi i novim spominkom. Morda 1 k zabavni ražstavi naše majli nosti. In žal mi je za to. P.S.: Mislite, da bi Savifli ska dolina lahko s ponosoH podarjala Kogojev stekle"^ Vrček zelenega zlata, če ^ do njega skušala priti s t4 kim čudaškim razpisoiii| Mislite, da bi ga imela, če ^ slavnemu Oskarju Kogoji zanj ponudila 50 tisoč tol3| jev za odkup avtorskih pr^ jj vic? Nak. Nikakor. Piše: PIKA KUKERL POLETJE Z NOVIM TEDNIKOM 11 ■ v ■ ■: Po stezi usadov in dolin Bogata flora in razgibana pot sta ena od mnogih zanimivosti, po katerih je znan bližnji Kopitnik Kopitnik je priljubljena ptka zlasti pohodnikov iz laskih Toplic, Laškega in police. Zakaj, spoznaš, ko se um povzpneš na 910 metrov ^k hrib, ki je dobil ime po jvoji specifični obliki. Obdaja le druga obrazložitev. Ime ,aj bi dobil po roži kopitnik, a jo najdemo tod. Do planin- jie koče oziroma vrha vodi leč poti. Skozi naselji Širje iziroma Veliko Širje iz smeri jdanega Mosta, od zdraviliš- a v Rimskih Toplicah po Za- avski planinski poti, od ko- ler zavijemo na bližnjo ozna- ieno pot, od motela na sedlu darno skozi T\irje in še bi ihko naštevali. r Sami smo izbrali pot iz Šmar- je v Rimskih Toplicah, ki vodi )imo Lurda, cerkvice lurške (atere Božje. Le-to je med le- )ina 1885 in 1886 zgradil stav- enik Scagnetti, poslikal pa A. rollo. Je znana božjepotna erkev, postavljena na slikovi- sn prostoru, imenovanem iirešček. Že razgled s tega fnega verskega hrama je na- ovedoval čudovit izlet, poln lajhnih, a zanimivih presene- čenj, ki jih narava hrani za obi- skovalce. Ker je do vrha približ- no poldrugo uro hoda, je pri- poročljivo, da se na to prijazno pot odpravite v zgodnjih jutra- njih urah, zlasti če vremeno- slovci napovedujejo vroč in so- paren dan. Kljub temu, da vas bo pretežno bukov gozd ščitil pred pripeko, pa se znojenju pri (sicer lagodnem) prečkanju jas, ki bolj spominjajo na pri- morsko pokrajino, zagotovo ne boste izognili. Pravzaprav je pohod, iz katerega si lahko na- redite kar celodnevni izlet, vse- skozi zanimiv in razgiban. Gozdu sledi jasa. po kateri vodi pot ponovno v gozd. Markacije so vidne, za vsak primer pa dobronameni nasvet - pri za- četnih kmetijah se držite leve smeri, da ne zaidete (kot na primer avtorica tega zapisa) in potem veselo paradirate v na- pačni smeri - nazaj proti štartu. Na jasah, kjer so edina senca redke breze ali bori, lahko ug- ledate tudi kakšno bodečo ne- žo, poznavalci raznoTaznih ro- žic pa bodo verjetno odkrili še kaj več. V višjih predelih naj bi bila rastišča blagajevega volči- na, redkega seelosovega srša- ja, dlakavega sleča, po skalah pa raste tudi avrikelj. Med alp- skimi rastlinami lahko poleg tega najdemo še clusijev svišč ter opojno zlatico, posebnost Posavskega hribovja. Na str- mem severnem pobočju se dvigujejo izrazite dolomitne čeri, porasle s črnim borom. Kar pa zadeva živalski svet, bi lahko to pot poimenovali tudi steza tisočerih pajkov. Človek ne more verjeti, da lahko tako majhno bitjece splete svojo mojstrovino na takšne razda- lje. Tako na vsakem koraku zabredeš v pajčevino in umet- niku uničiš mrežo. Verjetno je bila naša »odprava« prva v tem dopoldnevu in je bilo treba utreti pot. Ravno, ko začnem brundati, da bi se lahko že končno prika- zala koča, jo zagledam na jasi temena Kopitnika. To planin- sko postojanko, katere lastnik je Planinsko društvo Rimske Toplice, so iz Trbežnikove do- mačije dokončno preuredili v kočo, kakršno vidimo še da- nes, konec leta 1975. Pogled na čudovito cvetje in urejeno oko- lico je vreden uro in pol hoje, tudi če zanemarimo vse ostalo. Koča je odprta ob sobotah, ne- deljah in praznikih, v njej pa lahko tudi prenočite. Pred njo je več klopi in miz ter kamin za vse tiste, ki si zaželijo piknika na svežem zraku. Z jase pri koči vidimo proti vzhodu doli- no Savinje proti Laškemu ter severno obrobje Posavskega hribovja proti Celjski kotlini s Tolstim vrhom. Na severni strani se bohotita Šmohor in Malič, na obzorju pa Pohorje. Za pot na vrh potrebujete še dobrih petnajst minut. Vzpon na skalnato konico Kopitnika ni tako enostaven. Kljub vrvem so lahko prepadne skale dokaj nevarne, zato opozorilo ne bo odveč. Vsekakor pa odsvetu- jem, da tja vodite svoje malčke, še posebej, če jih je več. Na vrhu namreč ni kaj dosti pro- stora. Je pa zato od tam čudo- vit razgled na dolino Savinje proti Zidanemu Mostu in nad njo Veliko Kozje, pogled pa seže proti vzhodu in jugovzho- du tudi do Medvednice in Gor- jancev. To področje je znano po obsežnih kraških usadih, ki so izoblikovali prave prepade in previse s čudno oblikovani- mi čermi, ki jih planinci imenu- jejo Škratova glava. Na zahodu lepo vidimo Kum, na severu pa Kamniške in Savinjske Alpe in celo del Karavank. Ko se vračam nazaj proti ko- či, se za trenutek ustavim še ob velikem mravljišču, ki precej spominja na prizore iz doku- mentarnih oddaj o termitih. Milijoni gomazečih delavk mrzlično išče hrano in nosi delčke s tal, s čimer ustvarjajo nekakšne zvoke šušljanja. Ne, tja ne bi bilo pametno drezati! Za kratek čas postanem še v koči, kjer od planinca in trenut- nega oskrbnika izvem, da je ta koča ena redkih daleč naokoli, ki ni v najemu in v njej vsak konec tedna dežura drugi par članov Planinskega društva Rimske Toplice. Po njegovih besedah naj bi se letos tukaj ustavilo že več kot 2.500 po- hodnikov, obiskanost pa je se- veda odvisna od vremena. Ko- ča je obenem tudi znana po citrarskih popoldnevih zadnjo soboto v mesecu avgustu. V devetih letih teh družabnih pri- reditev je Kopitnik obiskalo ve- liko število nastopajočih in drugih obiskovalcev. Letošnja prireditev bo to soboto, zato vsi planinci in ljubitelji glasbe, vabljeni! Prav gotovo boste do- živeli lep dan, seveda, če ga ne bo pokvarilo slabo vreme. Pa še to. Ne pozabite na pravilo: glej pod noge! Lahko se vam zgodi, da vam pot prekriža kakšna živalca (ki je morda še posebej ne marate) in vam po- žene strah v kosti. Če se boste prej bolj lagodno sprehajali po potki navzdol, bo kasneje vaš spust rekordno kratek. Kadar greš na takšen izlet, je treba to pač vzeti v zakup. Komur to ne ustreza, naj raje ostane doma. Še žal mu bo! BOJANA JANČIČ Ne, v mravljišče (ki bolj spominja na termitnjak) pa ni pametno drezati! '^gled z vrha na prepade in previse. Na zahodu Kum, na severu pa Kamniške in Savinjske Alpe ter celo del Karavank. Čudovita koča na Kopitniku, za katero skrbijo člani Planinskega društva Rimske Toplice. Šaljive igre za pokal Zibike ZIBIKA - V nedeljo, 27. avgusta, bodo v vasi Zibika (občina Šmarje pri Jelšah) Šaljive igre za pokal Zibike. Na prireditvi, ki jo pripravljajo gasilsko in kulturno društvo ter KS bo sodelova- lo 10 ekip iz različnih krajev. Začetek bo ob 15. uri. Gre za Jernejevo nedeljo, ki jo v Zibiki praznujejo kot krajevni praznik. (BJ) Popoldnevi ob cifrah KOPITNIK - Koča na Kopitniku bo v soboto že desetič zapored prizorišče priljubljenih Popoldnevov ob citrah, ki vsako leto pritegne veliko število nastopajočih in obiskoval- cev. Letošnja prireditev se bo pričela ob 13. uri, organizatorji pa obljubljajo, da se bo ves dan dogajalo marsikaj zanimivega. Vabljeni! (Bo.J.) The stroj v laškem kamnolomu REČICA PRI LAŠKEM - V soboto, 26.8, ob 21.00, bodo v kamnolomu v Rečici pri Laškem nastopili pleme The Stroj. V istem prostoru bodo nastopili že četrto leto zapored, tokrat s svojim projektom Kamnolom.OO/Sila. »Ritual pretvorbe mate- rije v ogenj in gibanja v ritem« bo pospremljen s pirotehnični- mi efekti, nov spektakel 11-članske zasedbe pa bo vsekakor vreden ogleda. (PC) Ribiško tekmovanje Ona in on RIBNIK JERNEJČEK - V soboto, 26.avgusta, bo z zborom ob 14. uri tekma parov ona-on v ribolovu. Startnina z malico je 3500 tolarjev, vabljeni so vsi ljubitelji ribolova, najboljše čakajo bogate nagrade. Organizator je Ribiška sekcija Slovenske konjiče. (AB) 12 VROČINA Vročinski infarkt Kljub poletju nas vročina vedno znova in znova preseneti. Prinese kup nadlog, marsikomu po tudi veselje in dobiček. Vročina je v minulih dne- vih skoraj popolnoma ohro- mila utrip v mestih in na podeželju, kmetom in bolni- kom pa povzročila kar nekaj preglavic. Na kopališčih, ta- ko urejenih kot divjih, se razgreta telesa borijo za svoj luksuzni kvadratni meter hlada, živali lenobno pole- gajo po sencah. Vse pa druži eno samo upanje, upanje na skorajšnji dež in postopne ohladitve. Skrb za ljudi • v« m zivali v polikliniki celjske bolni- šnice je bil v začetku tedna trend sprejemanja pacientov dokaj normalen, saj kot me- ni njen predstojnik mag. Ivan Žuran, dr. med., se suha vročina, ki ima nizek delež vlage, lažje prenaša. V juniju je bil (tudi zaradi vro- čine) delež sprejetih pacien- tov večji za 25 odstotkov, prav takšnega pa pričakujejo še ta teden, ker vplivi vroči- ne na zdravje pridejo šele z zamikom. Najbolj so v os- predju izsušitve (dehidraci- je) ter poslabšanja stanj pri ledvičnih, pljučnih ter srč- nih bolnikih. Vendar dr. Žuran pravi, da razloga za pretiran preplah ni. »Ljudje so že sami dovolj dis- ciplinirani in ozaveščeni, ka- ko ravnati v dnevih visokih temperatur.« V splošnem naj bi se ljudje izogibali hoji po vročem soncu, se zadrževali v prezračenih prostorih in uži- vali veliko tekočine, obogate- ne z vitamini in minerali, saj jih telo s potenjem pospešeno izgublja. Uživanje alkohola ni priporočljivo, saj ta povzroča še dodatno izsušitev. Še pose- bej je treba popaziti na starej- še; v tej vročini naj bi zaužili tri do tri in pol litra tekočine. Bolniki, ki jemljejo diuretike, naj teh samovoljno ne opušča- jo; predhodno naj se posvetu- jejo z zdravnikom. Nekoliko bolj so izpostavljeni bolniki z nevrološkimi obolenji, saj je pri njih nevarnost dehidracije in vročinskega udara nekoliko večja. Več pozornosti pa zahtevajo tudi živali, tako majhne kot velike. Na voljo naj imajo do- volj sveže vode ter hladno sen- čico, hlevi pa naj bodo ustrez- no prezračeni. Slabši pridelek Vročina pa se ni lotila sa- mo ljudi, temveč tudi poljš- čin, vrtnin, sadja in pred- vsem hmelja. Pomagalo ni nobeno namakanje, saj je vročina peklila po vseh nad- zemnih delih rastlin. Suša je in bo s svojim uničevalnim pohodom udarila po žepih predvsem manjše kmetoval- ce, ki se preživljajo s proda- jo zelenjave. Sprehod po celjski tržnici in kratek po- govor z dvema prodajalkama je to potrdil. Jožica Žmahar pravi, da se letos suše otepa- jo z vsemi močmi, kljub te- mu pa je pridelek veliko manjši. Zalivati ne upajo več, ker utegne zelenjava pričeti gniti, Helena Lubej pa opaža, da je letos na uda- ru suše predvsem stročji fi- žol, medtem ko je krompirja celo malce več kot prejšnja leta. Njive ne more namaka- ti, z rednim pobiranjem le poskuša rešiti, kar se še rešiti da. Strah pred sanitarno inšpekcijo Kako je s prodajo sladole- dov v teh vročih dneh smo slišali samo od enega slado- ledarja, saj so le-ti še vedno v šoku od nedavnega odmev- nega televizijskega prispev- ka o potencialni oporečnosti celjskih sladoledov. »Prodaja sladoledov je bolj kot ne odvisna od vremena,« pravi Refet Medi. V teh dnevih opaža manjši porast, ljudje pa povprašujejo predvsem po ki- slih okusih. Vendar je izbira sladoleda še vedno stvar posa- meznikovega okusa. Najbolj gredo v prodajo klasični oku- si, kot je čokolada, vanilija, rum-punč ter jagoda. »S slado- ledom se hladijo vsi, od najm- lajših do najstarejših, veliko pa je tudi turistov, predvsem Italijanov in Nemcev, ki meni- jo, da je slovenski sladoled daleč najboljši,« še dodaja Re- fet. Hitra prehrana ■ ■• ■ ^ • v kljub vročim se vedno »in« »čeprav je obisk v obdobju visoke vročine za odtenek manjši.« kot pravi Armando Cvelbar, lastnik celjskega Mc- Donald's. Trenutno se najbolje prodajajo pijače, sladoledi I solate, vendar tudi ostala p nudba ni zapostavljena, saj tisi ki ima namen priti na obro pride ne glede na vročino. Pn stor hladijo zračni in prenos ventilatorji, kljub temu pa se: vedno otepajo z vročino. MOJCA CESTNI GREGOR KAT Jožica Žmahar obupuje, ker ne ve, kaj bodo letos prodajali. Pri Refetu ljudje med 18 vrstami sladoledov še vedno najraje posegajo po klasičnih okusih. Neznosna žeja Edini, ki se že nekaj časa veselijo vsakega vročega dne posebej, so proizvajalci pijač. Povsod namreč ugo- tavljajo, da že lep čas po grlih ni steklo toliko vode, sokov in piva kot letos. »Vsak dan, ko se temperatu- ra dvigne nad 30 stopinj Celzi- ja, je za nas dober,« pravi Mira Močnik, vodja marketinga v mestinjskem Vitalu. »Čeprav tudi za nas delo pri takšni vročini ni prijetno, smo vese- li, saj prazna skladišča pome- nijo, da bo zaslužek dober.« V Vitalu, kjer prejšnja leta v av- gustu prodaja ni bila tako močna, saj si ljudje v tem času običajno začno že sami delati sokove iz jabolk, grozdja ali drugega sadja, so ta mesec prodah skoraj pol milijona litrov brezalkoholnih pijač, večinoma sokov. To je za 13 odstotkov več kot lani, k pove- čani prodaji pa so, je prepriča- na Močnikova, pripomogli tu- di novi sokovi Fora, ki so jih na trg poslali konec julija. V Pivovarni Laško so v tem mesecu prodali že 2.600 hek- tolitrov Ode, kar je za 45 odstotkov več kot avgusta la- ni. Za skoraj četrtino se je v primerjavi z enakim lanskim mesecem povečala tudi pro- daja piva. Kot je povedal Go- razd Šetina, bodo letos v pi- vovarni krepko presegli lan- sko prodajo, rezultati pa bo- do boljši tudi od tistih, ki so si jih zastavili v letnih načr- tih. V Rogaških vrelcih, tretjem večjem proizvajalcu pijač na našem območju, pa avgustov- ske vročine ne vplivajo občut- no na povečanje prodaje. Tat- jana Erban iz Kohnske je po- vedala, da so julija prodali celo več sirupov in deita kot ta me- sec. Prodaja vode Tiha je ostala je na enaki ravni, za 10 odstot- kov se je povečala le prodaja mineralne vode. JI Samo da teče. Če pa je hladno, še toliko bolje. Pomanjkanje vode v Spodnji Savinjski Huda suša, ki pesti celotno Slovenijo, je prizadela tudi vse občine v Spodnji Savinj- ski dolini. Po besedah Igorja Glušiča iz Komunale Žalec, vode najbolj primanjkuje v občinah Polzela, Braslovče, Vransko, Ta- bor in Prebold. Po 11. uri dopoldne je običaj- no zmanjka, iz pip pa znova priteče šele po 23. uri. Tako nizkega stanja vode ne pomnijo v zadnjih tridesetih letih, pravi Glušič. Tudi Žalec ima vodo le še za tri dni, te pa bi bilo dovolj, če bi ljudje z njo ravnali gospodarno in v tem času ne bi prali avtomobilov in zalivali vrtov. V začetku tedna vode v najbolj prizade kraje še niso dovažali s cisternami, ob nadalj i vanju visokih temperatur, pa razmišljajo tudi takšni rešitvi. Visoke temperature silijo ljudi, da vsak 11 svoj način skušajo premagati vročinski v< Največ se jih odloča za kopanje v rekah bazenih, kjer je te dni pravi poletni vrve I drugo pa se skrivajo v tesno zaprtih stanov njih. Najbolj so prizadeti starejši, ki najteŽ prenašajo visoke temperature. SKO, T. TAVČ/ Foto: T. TAVČ/ I Savinja pri letuškem jezu je polna kopalcev, ki uživajo v dokaj čisti (?) in še globoki vodi VROČINA 13 Nekateri niso za vroče Temperature prvič v 18 letih prek 36 stopinj Celzija - Krivec našega potenja je val vročega zraka iz Afrike - Se naš planet segreva? Na Celjskem smo zadnje dni doživeli rekordne tem- perature v tem desetletju. Živo srebro je med viken- dom preseglo 36 stopinj Celzija. Vroča poletja v naši iiotlini sicer niso nič nena- vadnega, saj smo preživeli že 34,7 stopinj predlanske- ga avgusta in 34,5 stopinj pred osmimi leti. Mnogo ljudi se najbrž še spomni 28. julija 1982 in 36,8 sto- pinj, kar je povojni rekord. Kaj je vzrok letošnje re- kordne vročine? t Na hidrorneteorološkem zavodu Slovenije trdijo, da je za pravo tropsko ozračje kriv vdor suhega in vročega zraka iz Severne Afrike. Ta pojav je znan kot Rosbyjev val in ni nič neobičajnega, saj so vdori gmot toplega zraka z juga k nam za poletje običajni. Edi- na težava je, da izredno viso- kih temperatur ne spremljajo vsaj kratkotrajne plohe, ki zaradi kopičenja vročih zrač- nih mas na kopnem običajno nastanejo kot stranski pro- dukt. »Padavine ne nastajajo. ker zrak iz Afrike potuje prek puščave, kjer se ne mo- re navlažiti, zato suh, v obliki jugozahodnih vetrov, prek Italije potuje do Alp,« poja- snujejo na zavodu. Prve pa- davine v obliki neviht tako lahko na dobesedno sončni strani Alp pričakujemo šele ob prihodu kakšne polarne fronte. Seveda se ob potenju in sedenju v klimatiziranih pro- storih ne moremo izogniti vprašanju, ali so vzroki viso- kih temperatur globalne na- rave in ali se Zemlja kot pla- net segreva. Pesimisti trdijo, da je na delu učinek tople grede, ki ogreva zemeljsko ozračje, posledica pa naj bi bile vidne v višjih temperatu- rah in topljenju polarnega le- du. Po drugih teorijah naj bi naši kraji, ki so do sedaj spa- dali v zmernotopli podnebni pas, podnebno prehajali v južnejši, subtropski podneb- ni pas, ki ima toplejša poletja in izrazitejša zimska obdobja padavin. Spet tretji krivijo za čudaško »obnašanje« vreme- na globalni pojav E1 Nino, ki je pred leti že povzročil sneg v Sahari. Mnogi strokovnjaki pa svarijo pred nespretnim sklepanjem in opozarjajo, da temperaturnih ekstremov, ki se pojavljajo vsakih nekaj let, ni treba pripisovati global- nim faktorjem, topli gredi ali E1 Ninu. Bržkone smo tudi sami že pozabili deževne dni letošnjega julija, ko smo za- radi pokvarjenih dopustov preklinjali vreme, ob večerih Hl^ nas je celo zeblo. Kdo ve, mogoče pa nas bo te dni pre- senetil še kakšen zgodnji sneg... PRIMOŽ CIRMAN V bazenih, tudi celjskem, se kar tare kopalcev. V vodi je pač še najlepše. f^merov, ko je bilo (tudi) zaradi vročine potrebno hitro zdravniško posredovanje, ta teden ni manjkalo. v Savinji naj se kopajo le račke! Nizek vodostaj rek pomeni večjo onesnaženost le-teh - Če se že kopate v rekah ali jezerih, se takoj zatem oprhajte!!! Visoke temperature se v celjski regiji odražajo na najrazličnejše načine, naj- bolj očitno pa v višini voda, ki vsako poletje pade. Nizek vodostaj rek in jezer pa po- meni tudi večjo onesnaže- nost. Vodja rečnonadzorne služ- be pri NIVO-ju Celje Zdenko Zupančič zatrjuje, da je niz- ka raven vode običajna za poletni čas. »Akumulacijska jezera so regulirana z doto- kom, tako da je raven vode pod stalnim nadzorom, lo- gično pa je, da je med polet- jem nižja,« pojasnjuje nizek nivo vode v Šmartinskem in drugih jezerih. »Najnižja je raven vode Žovneškega jeze- ra, ker njegovo vodo kmetje uporabljajo za zalivanje hmelja. Gladina tega jezera je trenutno za polovico manj- ša od običajne, a stanje ni kritično.« Podatki opazovalne posta- je Nazarje z začetka tedna kažejo, da znaša pretok Savi- nje v tem kraju 3 kubične metre na sekundo, globoka pa je 44 cm. »Vzrok poletne nizke ravni Savinje je v pre- sahlih hudourniških pritokih v zgornjem toku reke, kar pa ni nič nenavadnega,« razla- gajo na NIVO-ju majhno koli- čino vode v strugi Savinje. Nenavadno pa je, da ima vo- da že v zgornjem toku skoraj 20 stopinj Celzija. Pretok Sa- vinje .v teh dneh še pada in lahko doseže rekordno niz- ko raven iz prejšnega deset- letja. Podtalne vode zaenkrat še niso presahnile, čeprav je tudi njihova raven niz- ka, so pa ponekod že pre- sahnili zasebni vodni viri (vodnjaki in črpalke), ker krajani zalivajo njive in vr- tove. Posledica nizke gladine Sa- vinje je večja onesnaženost reke, ker je delež odpadnih snovi, predvsem kanalizaci- je, ki teče v reko, zaradi majhne količine vode večji. »Obremenitev vodotokov v sušnih dneh je večja,« opo- zarja mag. Ivan Eržen, dr.med., z Zavoda za zdravs- tveno varstvo Celje. »Zato je treba biti pri kopanju tako v bazenih kot rekah in jezerih še posebej previden. Kjerkoli se ljudje kopajo, morajo pre- prečiti vnos vode v telo, kar najlažje storijo z oprhanjem, ki pa na neurejenih kopališ- čih ni možno.« Kopanje v re- kah in jezerih zato odsvetu- je: »Vode iz rek in jezer ne smemo piti, odsvetujemo pa tudi potapljanje in pripravo hrane v njih.« Posledice zau- žitja voda iz rek in jezer so lahko bolezni prebavnega trakta (bruhanje), ob predol- gem kopanju pa koža izgubi zaščitne lastnosti, zato se lahko pojavijo izpuščaji in glivične bolezni. Če že tvega- te kopanje v rekah ali jeze- rih, se po njem čimprej opr- hajte! PRIMOŽ CIRMAN Minister držal besedo Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ci- ril Smrkolj, ki se je nedav- no srečal s slovenskimi hmeljarji in jim obljubil dogovorjeno pomoč, je dr- žal besedo in v teh dneh^ ko poteka obiranje hme- ljišč, nakazal pomoč v zne- sku 118 tisoč tolarjev na hektar. Ta bo le delno ublažila škodo, ki so jo v letošnjem letu povzročile neugodne vremenske razmere. Zelo zgodnjo vegetacijo sta spremljali ali suša ali moča ter povzročili razvoj bolezni in škodljivcev. Zaradi vsega tega je pridelek na posamez- nih parcelah okleščen celo na borih trideset odstotkov. Zadnji vročinski val pa je povzročil tudi nastanek rje, tako da pridelek hmelja ne bo le slab po količini, temveč tudi po kakovosti. Po besedah dr. Martina Pavloviča, direktorja Hme- ljarskega združenja Sloveni- je - GIZ, so hmeljarji končaU z obiranjem najbolj zgodne sorte. Savinjskim goldingom, pridelki pa so zaradi naštetih težav letos nizki, med 500 do 800 kilogrami na hektar. Sa- vinjski golding obsega prib- ližno petino slovenskih hme- ljarskih površin. Pri kasnej- ših sortah so sprva predvide- li do trideset odstotkov nižji pridelek od običajnega pov- prečja, vse pa kaže, da bo predvsem na območju Sa- vinjske doline donos še celo nižji. V zadnjem času pride- lovalce poleg suše pesti še hmeljeva pršica, oziroma »rdeči pajek«, kot ji pravijo hmeljarji. »Ob tem pa je tre- ba povedati, da se posamez- na območja v Sloveniji med sabo razlikujejo, tako da na primer po trenutnih ocenah Koroška letos pozitivno od- stopa od slovenskega pov- prečja,« je povedal dr. Pavlo- vič. Po njegovih besedah bo obiranje kot ponavadi trajalo še približno prva dva tedna v septembru, zgodnja vegeta- cija ga bo skrajšala le za ne- kaj dni. T. TAVČAR Hmeljarji te dni hitijo z obiranjem nasadov, ki ponekod dajejo žalostno podobo. 14 REPORTAŽA Poletni utrip na Rogli Rogla tudi poleti magnet za obiskovalce - Gorazd Boškan: »Z Roglo se lahko kosa le Sestriere.« Tisti, ki skrbijo za dobro po- čutje gostov na Rogli, se zave- dajo, da je današnjega turista samo z dobro hrano in preno- čiščem težko zadovoljiti. Na odločitev, kam za vikend, po- daljšane praznike, na poletne ali zimske počitnice, vse bolj vpliva turistična ponudba kra- ja v kombinaciji s tem, kar nudi narava. V rekreacijsko-turističnem centru Rogla si že vrsto let pri- zadevajo uskladiti oboje. Da so pri tem uspešni, priča množičen obisk gostov in organiziranih športnih skupin, ki se iz leta v leto vračajo na ta del zreškega Pohorja. Ob vsem navedenem izjava trenerja KK Rogla Goraz- da Boškana sploh ne presene- ča: »S pogoji za treninge se lah- ko z Roglo kosa samo še itali- janski dvatisočak Sestriere.« Ob besedi Rogla večina ljudi najprej pomisli na zimsko smu- čanje in poletne pohodniške tu- re. Manj pa jih je seznanjenih s podatkom, da je leta 1998 mini- strstvo za zdravstvo RTC Rogli podelilo status klimatskega zdravilišča. Ugodna klima, manjše toplotne obremenitve, čist zrak (brez SO2, rastlinskih alergenov in prašnih delcev) so kot nalašč za bolnike z obolenji dihal in športnike. Kdor se je letos vsaj enkrat odpravil na Roglo, ni mogel mi- mo slovenskih in tujih ekip, ki so napolnile vse kotičke, name- njene športnim aktivnostim. Ekipe športnikov, ki nedvomno rešujejo poletno sezono na Ro- gli, prihajajo večinoma iz Slove- nije in sosednje Hrvaške. Med njimi se najdejo celo ekipe iz daljnega Kuvajta in Združenih arabskih emiratov. Trenutno si na Rogli nabirajo kondicijo KK Celovec Piraten, RK Krim Neutro Roberts, KK Rogla, KK Igo Kea (Banja Luka), Jadralna zveza Slovenije in RK Fotex. V drugi polovici avgusta in v septembru bodo prišli KK Telekom Bonn, NK Dinamo, Bretter Klieber, RK Podravka, OK Prvačina, KK Savinjski hop- si, RK Velika Nedelja, Kegljaški klub Ljubelj, Tekaški klub Ko- barid, Kotalkarski klub Renče, OK Šoštanj, NK Ormož in KK Panonius. Sami športniki, ki vedo, da jih na Rogli čakajo naporni kondi- cijski treningi, se ravno ne vra- čajo z največjim veseljem. Dru- gače menijo trenerji, ki cenijo prijaznost osebja, odlično hra- no, ugodno klimo, še najbolj pa urejene športne objekte, ki jih na tej nadmorski višini težko najdemo kjerkoli drugje v Evro- pi. Po bes^ah Anje Plancutiš, pomočnice direktorja hotela Planja, skozi vse leto vzdržujejo stadion z urejeno atletsko ste- zo. Že več let vlagajo v izboljša- nje kvalitete večnamenske športne dvorane, kjer pridejo na svoj račun ljubitelji squasha, tenisa, badmintona, namiznega tenisa, košarke, rokometa, od- bojke, nogometa, fitnesa, bok- sa in ostalih borilnih veščin. Ob špormo-rekreacijskih aktivno- stih je poskrbljeno tudi za spro- stitev v bazenu, savni, solariju in na masaži. Gneča moti idilo? Na Rogli se ne potijo le profe- sionalni špormiki, temveč tudi rekreativci, ki se trumoma zgri- njajo na priljubljeno izletniško točko. Ob lepem vremenu jih po približnih ocenah pride na dan tudi čez tri tisoč. Parkirišča so zasedena kot na višku smu- čarske sezone. »Kamorkoli se obrneš, povsod sarna pločevi- na. Avtomobili in krave na zel^ nih pašnikih ne gredo najbolj skupaj,« se je pritoževala ena izmed obiskovalk. Zaradi go- stega prometa so letos pričeli z razširjanjem posameznih cest- nih odsekov, ki so bili nujno potrebni prenove. Ureditev ce- ste je poleg nenehnega vlaganja v obnovo že obstoječih turistič- nih objektov eden izmed pogla- vitnih ciljev, ki so si ga zastavili odgovorni. Poleg voznikov ceste izkoriš- čajo vedno številnejši gorski ko- lesarji. Letos so jim namenili posebno pozornost in uredili nekaj novih kolesarskih prog. Za kondicijsko dobro priprav- ljene kolesarje priporočajo 44 km dolgo pot Rogla-Pesek-Šu- mik-Osankarica. Malo manj vzdržljivi pa se lahko odločijo za krajšo relacijo Rogla-Sko- marje-Resnik. Gostje imajo tudi možnost izposoje gorskih ko- les. Za navadno gorsko kolo bodo odšteli 800 tolarjev za eno uro oz. 3200 tolarjev za cel dan. S ture na pohorsko kosilo še vedno pa največ obisko- valcev zaupa planinskim čev- ljem in pohodniški palici. Tistj^ ki prihajajo z mislinjske stra^ ponavadi vzamejo pot pod no. ge že v dolini in se nato na vrhu Rogle odločijo za eno izmed priljubljenih tur: Lovrenška je. zera. Ribniška koča. Jezerc, Čr. no jezero, razgledni stolp, Ma. šin žaga in Pesek. Med vsemj naštetimi turami se največ po hodnikov odloči za kočo na Pe. sku, ki je dosegljiva tudi z avto mobilom. Posebna ponudba t« koče je jahanje konj, kar je pra- va atrakcija ta otroke. Odraslim nudijo živo ^asbo ob vikendih in možnost ribolova ob jezeru pod Mašin žago. Na Pesku tudi dobro vedo, da svež gorski zrak poveča apetit. Da ne bi ostali lačni, so vam na voljo specialite^ te pohorske kuhinje: srnin go- laž, orehovi štruklji z brusnica- mi in pohorski lonec. Po dobri hrani diši tudi pod Mašin žago, kjer se poleg pic pečejo postrvi, kuha gobova ju- ha, jelenova klobasa in borovni- čevi cmoki. Če pa se odločite za kosilo v Stari koči, ki stane lOOO tolarjev, vas razveselijo še z brezplačno vožnjo s sedežnico. Mnogo nedeljskih obiskoval- cev pa nenazadnje privabi vrsta prireditev. Avgustovske nedelje je popestrilo snemanje Ježek shovva z Aleksandrom Ježem, pašni piknik in gobarski praz- nik. To nedeljo načrtujejo otroš- ki Žiga-žaga. URŠKA KNEZ HELENA KOJNIK Vsako dopoldne je stadion na Rogli polno zaseden. Na Rogli je fajn! Ko v dolini pritisne vroči- na, se marsikdo odloči za senco pod pohorskimi smre- kami. Svež gorski zrak pri- vabi na Roglo pisano množi- co nedeljskih turistov, pla- nincev, celo avanturistov. Povprašali smo jih, zakaj so se ta dan odločili ravno za obisk Rogle. Amann Reinhard, Kel- heim: V Sloveniji smo prvič. Vsako leto obiščemo katero izmed evropskih držav. V motoristični opravi je zelo vroče, zato smo se prišli hla- dit na Roglo. Nimamo name- na prespati, ker se nam mudi naprej. Tukajšnje vzdušje je res »fajn«. Stane Flander, Šentjur: Prišel sem s kolesom, ker je Rogla odlična točka za gorske kolesarje. Najlepše je zame na Rogli takrat, ko prispem na cilj. Pozimi tukaj smučam, letos pa smo na Pesku preži- veli prvomajske praznike. Marko Stopar, Slovenj Gradec: Za cilj rekreacije si s prijateljico Simono večkrat iz- bereva Roglo, ker sem z mi- slinjske strani vodi dobro ure- jena pešpot. Danes sva želela izkoristiti lep sončen dan. Po- zimi se prihajava tudi smučat, še nikoli pa na Rogli nisva prespala. Vida Pliveršek, Domžale: Na Roglo sem pribežala pred vročino. Poleti tu še nisem bila, trenutno pa sem name- njena proti Lovrenškim jeze- rom. Moram priznati, da me motita hrupna glasba in po- gled na tole pločevino ob ce- sti. Tako blizu pašnikov in sprehajalnih poti se ne bi smelo parkirati. Matija Kavtičnik, upokoje- nec: Prišli smo z misUnjske strani. Zadovoljni smo s pri- jazno postrežbo, glasbo, ob kateri smo se celo malo zavr- teli. Sem prihajamo zaradi ču- dovitih sprehodov in dobrega vzdušja. Planinci smo vedno dobro razpoloženi. Minuli vikend je bilo na Rogli mednarodno srečanje gobarjev. V organizaciji Unior Turizma so se srečanja udeležila gobarska društva z Mute, iz Maribora. Celja, Kopra, Cakovca in društvo Bisernica iz Zreč. Že v soboto dopoldne so gobarji iz gozda prinesli okoli sto vrst gob in jih razstavili, popoldne pa sta gobarjem in vsem zbranim spregovorila zreški župan Jože Košir in dr. Anton Polar, svetovno znani mikolog. V nedeljo je bilo tekmovanje v gobjih panogah. Izbrali so najlepšo gobo, nagradili najboljšega poznavalca gob ter najboljši gobji recept. Okoli sedem tisoč obiskovalcev se je pripeljalo na Roglo. Za njih je bilo dobro poskrbljeno s hrano, pijačo in glasbo ansambla Zreških 6. (J.G.) NASI KRAJI IN UUDJE 15 Na Jerneju čakajo turiste Na Petelinjeku še iz ča- jov graščaka Poseka ob- staja pet ribnikov, od kate- rih so trije kolikor toliko urejeni. »V krajevni skupnosti Jer- nej si žehmo, da bi s po- niočjo občine in države ure- Jili vseh pet ribnikov z oko- lico v nekakšen krajinski park,« pravi predsednik kra- jevne skupnosti Milan Rak. »Trenutni gospodar. Ribiška zveza Maribor, nima intere- sa vlagati v ribnike. V njih vzrejajo ščuke, to je vse. Mi pa bi želeli dati delo javnim delavcem, ki bi poskrbeli za okolico ribnikov, postavili smerokaze, klopi ter dru- go,« pravi Rak, ki meni. da bi bili ribniki dobra prilož- nost za turizem, saj bi oko- liški kmetje lahko obisko- valcem ponudili svoje iz- delke, šole pa bi lahko ob njih prirejale naravoslovne dneve. Poleg mnogih lokva- njev in drugih rastlin v rib- nikih živijo še redki sladko- vodni raki, na njihovih obrežjih pa več vrst kačjih pastirjev, race, ribe, ptice ter mnoge druge zanimive živali. »To bi si verjetno že- lel marsikdo ogledati,« sklepa Rak. Prvi korak k temu je ureja- nje in asfaltiranje cest, ki bi v ta demografsko ogroženi kraj pripeljale turiste. Tako bi tudi v blagajno krajevne skupnosti pricurljal še kak- šen dodaten tolar. J. G. Devetdesetletnica, Ici ima rada Icnjige Ana Bračič s Selškega Vr- ha je pred časom praznovala devetdeseti rojstni dan. Na slavju se je zbralo petindvaj- set sorodnikov, ki so se na prijetnem srečanju zabavali ves dan. Slavljenka se je rodila na Svetem Jerneju. Kmalu po rojstvu ji je oče umrl in z mamo sta ostali sami. Osnov- no šolo je obiskovala na Jerne- ju in pri trinajstih letih ji je učitelj dejal: »Ti vse znaš, zato ti ni treba več hoditi v šolo.« Ana se z grenkobo spominja otroških let. ko je imela le dve obleki, eno za v šolo in drugo za doma. Kljub temu pravi, da je imela lepo življenje. Leta 1934 se je poročila in rodila tri hčerke in sina. Še vedno ima zelo dober spomin in rada pripoveduje šale. Še raje pa prebira knjige, saj jih ima ogromno. Najbolj ji je pri sr- cu Mlinarjev Janez, ki ga pre- bira znova in znova. Ana je povedala, da z zdrav- jem nima prevelikih težav, preglavice ji dela le sladkorna bolezen. Nikoli si ni predstav- ljala, da bo tako visoko oblet- nico praznovala v krogu naj- dražjih. Hčerka Pavla je pri- potovala celo iz Kanade, saj ji Ana še vedno napiše pismo in to brez očal. J. G. Obnovili Pianincevo kapelo v Ješovcu pri Kozjem so blagoslovili obnovljeno Planinčevo kapelo, ki je znamenita po tem, da stoji na mestu, kjer so bila vselej krščanska znamenja v spomin na turški napad na Kozje konec petnajstega stoletja. Kapelo sta obnovila sedanja gospodarja na Planinčevini Helena in Ludvik Dobrave, poslikavo je obnovil akademski slikar Peter Krivec, krajani pa so nabavili pet manjkajočih kipcev, ki so bili pred časom pokradeni. Kapela je posvečena škapulirski Mariji, katere kip so edinega vrnili lastnikom. Blagoslovitev je opravil domači župnik Niko Marovt ob sodelovanju sosednjega, podsreškega župnika in domačih pev- cev. Dobravčevi pa so vse navzoče povabili na domačijo in obilno pogostili. M.M. VSPOMIN Lado Huš Letos naj bi Lado Huš do- polnil 70 let. Ni jih. Minuli četrtek so se na prebold- skem pokopališču od njega poslovili žena Rozika, sin Drago, vnuki sestre, prijate- lji in znanci. Še pred tem sta očeta Lada zapustila komaj sedemletni sin in pred peti- mi leti v štiridesetem letu sin Rajko. Ladoua življenj- ska usoda je bila zaznamo- vana s krutima izgubama sinov. V duši in srcu je trpel, a nikdar ni obupal. Kot da mu je smrt najdražjih daja- la življenjski polet. Hotel se je upreti kruti življenjski asodi in upiral se ji je. do- kler ga ni izdalo srce. Lada Huša so poznali v vsej celjski regiji. Bil je aktiv- ni član ZŠAM. V tem združe- nju je bil poveljnik uniformi- ranih članov za vso regijo.. Lado je bil med tistimi, ki so imeli največ zaslug za pro- stovoljno zgraditev avtomo- bilskega vadišča v Ločici pri Savinji, enega izmed prvih in najlepše urejenih tovrst- nih objektov v naši državi. V mladih letih je bil rudar v Zabukovici, kasneje pa je po- stal voznik tovornjaka. Kot voznik je tudi dočakal zaslu- ženi pokoj. V bistvu je bila njegova upokojitev le na pa- pirju. Trmast, kakršnega smo ga poznali, poln živ- ljenjske energije in optimiz- ma, je bil še davno pred upokojitvijo in potem še vse do konca, aktiven rezervni oficir, delal je pri upokojen- cih in gasilcih. Pri slednjih je bil na Groblji v Latkovi vasi pTi Preboldu med drugim podpoveljnik, predsednik nadzornega odbora in član komisije za veterane. Težko bi bilo našteti vsa državna, občinska in društvena odli- kovanja ter priznanja, kijih je prejel Lado. Na vsa je bil ponosen in nikakršne lažne skromnosti ni bilo ob tem. Rad je imel naravo. Svoj notranji mir je znal najti ob bregovih rek. potokov in je- zer v Savinjski dolini, v ka- tero je bil zaljubljen. Bil je vnet ribič. Morda je kje ob Bolski in Savinji slutil, kaj ga čaka morda že naslednji dan. Tistim, ki jih je imel najraje, tega verjetno nik- dar ni upal povedati. Vedeli pa so. ker je vendarle bil del njihovega življenja. JANEZ VEDENIK Nova streha ob jubileju Preboldska osnovna šola praznuje v tem letu devetdesetletni- co izgradnje. Vsa ta leta se njeno pročelje ni bistveno spremeni- lo. Nekoč velika in moderna zgradba se tudi danes lepo poda v središče Prebolda, kljub dozidavam novih učilnic in telovadni- ce na južni strani prvotne zgradbe, s čimer je močno spremenila svojo podobo. V tem poletnem času dobiva staro šolsko poslopje novo streho, ta naložba pa bo občinski proračun obremenila za dobrih 10 milijonov tolarjev. D.N. Kapela za kraljico miru v Vojniku so minuli teden, na praznik Marijinega vnebovzetja, slavnostno odprli prenovljeno kapelo, posvečeno Mariji, kraljici miru. Kapelo so postavili Pruknbirtovi leta 1927 v zahvalo za srečno vrnitev svojih sinov iz prve svetovne vojne. Nova lastnika, zakonca Suholežnik, sta se odločila, da jo sedaj obnovita, za kar se jima je ob blagoslovu, ki ga je opravil tamkajšnji župnik Anton Perger, zahvalil tudi župan Beno Podergajs. Otvoritvi kapele, ki jo je poslikal Karel Jamnišek, je prisostvovalo lepo število domačinov, ki so ob pogovoru in prijetni slovenski pesmi vztrajali do poznih večernih ur. M.J. Potrošnik potrošniku že nekaj časa med pozna- valci internetnih tokov in gi- banj prevladuje prepričanje, da imajo poleg že uveljavlje- nih imen največ možnosti za preživetje specializirani portali, torej tisti, ki se bodo ukvarjali ali pa se že posve- čajo bolj ali manj ozko us- merjenim temam. Torej tisti, ki bodo delovali po načelu: »Nismo zakladnica vseh in- formacij na svetu, toda tisto, kar ponujamo, zelo dobro poznamo.« Dooyou (www.doo- you.co.uk) je že takšne sorte tič, da bi ga lahko uvrstili v to kategorijo. Gre za portal, ki je namenjen potrošnikom, informacije pa posredujejo kar potrošniki sami. Pravza- prav ne smemo govoriti o po- sredovanju, saj je posrednik pravzaprav portal sam, po- trošniki so namreč vir infor- macij. Kako torej vse skupaj deluje? Na prvi pogled je Dooyou povsem običajen specializi- ran portal z informacijami iz vseh področij, ki so kakorkoli povezana z nakupovanjem oziroma potrošništvom. Če, na primer, kupujete avto, ra- čunalnik, knjigo, hišo, se ho- čete odpraviti na potovanje, koncert ali športno prireditev ali pa vas zanima krema za obraz, oblačila ali otroške plenice, boste tukaj našli vrsto zanimivih stvari. Do sem je vse dokaj podobno ostalim imenikom in portalom. Infor- macije so lepo zbrane in raz- vrščene v kategorije, do njih pa lahko pridemo tudi s po- močjo iskanja po ključnih be- sedah, kar se je v zadnjih ne- kaj letih uveljavilo kot splo- šno priznani standard. Razli- ka je v tem, da lahko obisko- valci sami povedo, kakšne so njihove izkušnje s posamezni- mi izdelki in storitvami. Ja, Dooyou je vpregel naj- večjo ekspertno silo daleč naokrog. Reče se ji potrošni- ki. Če boste kaj kupovali, bo- ste poleg trgovca radi vprašali tudi nekoga, ki je ta izdelek ali storitev že preizkusil, kajne? In na to karto stavijo ustvarjal- ci tega portala, ki si že zaradi tega, ker so dali glas kupicu, zaslužijo obisk na svojem na- slovu. Seveda pa niso bili naivni in pričakovali, da se bodo potrošniki s svojimi mnenji kar zdrenjali pred nji- hovimi vrati in so jim zato ponudili tudi nekaj v zameno za njihova, pardon, naša mne- nja. Govorim o »kilometrini«, točneje o točkah, ki jih lahko pridobimo s pisanjem mnenj in seveda z obiskom strani, na katerih se nahajajo. To »kilo- metrino« lahko potem vnovči- mo v nekaterih za zdaj še ne tako številčnih, a dokaj repre- zentativnih trgovskih verigah, a kaj, ko je vsa stvar zanimiva le za državljane Velike Britani- je in nekaterih evropskih de- žel, čeprav si na Dooyou očit- no prizadevajo prodreti tudi preko luže in, kasneje, seveda," do zadnje vasi v Indoneziji. Zaenkrat Dooyou poleg Zdru- ženega kraljestva pokriva Francijo, Španijo, Nemčijo in Italijo, kako daleč bodo uspeli prodreti, pa bo pokazal čas. Za nas je vsa stvar zaenkrat zanimiva bolj kot vir informa- cij, kot možnost aktivnega so- delovanja v novi ekonomiji. Kaj naj rečem? Počakaj mo? Morda res, morda tudi ne. Če se bo Dooyou izkazal kot us- pešnica, bo zelo hitro pri nas. Če ne, pa tudi nič hudega. Vasja Ocvirk vasja@kibla.org Pričetek tečajev za pse Kinološko društvo Celje bo v sredo, 30. avgusta, pričelo z jesenskim delom šolanja, in sicer začetnim in nadaljeval- nim tečajem ter malo šolo za mlade pse. Lastniki psov, ki želite svojega ljubljenca izuriti, pridite na vadbišče v Lokrovec ob 17.uri. Cene posameznih tečajev ostajajo nespremenjene: 15 tisoč tolarjev za začetni tečaj, 10 tisoč tolarjev za nadaljevalni tečaj in 7 tisoč tolarjev za malo šolo. Vse potrebne informacije o poteku šolanja dobite ob sredah od 17. do 19. ure v pisarni društva ali po telefonu 03-54- 51-867. 16 ŠPORT Lubej je rešen Primer »Lubej« je končno dobil epilog. V Ljubljani so namreč vodilni možje sloven- skega rokometa staknili trez- ne glave in se dogovorili o nadaljnji poti slovenskega re- prezentanta. Celjski krožni napadalec je po pogodbi še tri leta član prvakov, v Prulab 67 pa bo igral kot posojen igralec. Odločitev eminenc Toneta T\irnška, predsednika RK Celje Pivovarne Laško, Rudija Bri- ca, predsednika Prul 67 in Zo- rana Jankoviča, predsednika Rokometne zveze Slovenije, je pričakovana, saj drugega izho- da enostavno niso imeli. Mož- nosti sta bili le dve: ostra kazen za Zorana Lubeja ali spor med rokometnima kluboma iz Ljubljane in Celja, najbrž z dol- goročnimi posledicami. Tako pa je prevladal zdrav razum in dogovor, da je junak zadnjega evropskega prvenstva član Ce- lja PL, prihodnji dve leti pa bo igral med Ljubljančani, za to pa Prulčanom ne bo potrebno plačati odškodnine. Zdi se, da so nekoliko več vendarle izgu- bili Celjani, toda s svojimi pote- zami je Tone Turnšek vnovič dokazal, da je velik človek in gentleman, saj je prej kot sebi ustregel nasprotnemu taboru, kar bi se mu utegnilo maščeva- ti, a o tem na sestanku prejšnji teden v prestolnici ni razmiš- ljal. Medtem so se Celjani urad- no že zbrali na »pripravah.« Na njih so zaenkrat le doma- čin Robi Šantl, povratnik Alva- ro Načinovič in novinec Mu- stafa Torlo. Ob trenerju Josipu Šojatu bdita nad delom trojice še športni direktor Slavko Ive- zič in strokovnjak za kondicij- sko pripravo Miro Kocuvan starejši. Vsi ostali se priprav- ljajo na olimpijske igre ali so z mladinskio reprezentanco Slovenije na mladinskem EP v Grčiji. Tam so za začetek ne- koliko presenetljivo ugnali Ju- goslovane, ter po remiju s Hr- vati še Latvijce in so povsem blizu boja za odličja. Okostje moštva sestavljajo Celjani, nji- hov rojak Mišo Toplak pa je očitno idealen selektor za iz- brano vrsto... T L. Čez lužo po uspeh Davor Škornik, Šenfjurcan z ameriško perspektivo Njegova zgodba nikakor ni ena izmed klasičnih, o malem fantku, ki je že v zib- ki kazal neverjetno strast do žoge. Niti ne pripoveduje o košarkarskih zvezdnikih domače, evropske in NBA li- ge, katerim bi slepo sledil. Pač pa je zgovoren dokaz uravnotežene mešanice ta- lenta, samodiscipline, ambi- cioznosti in šarma. Devetnajstletni Šentjurčan Davor Škornik se je s košar- ko začel resneje ukvarjati šele v osmem razredu OŠ, ko ga je zanjo navdušil stric. Kmalu zatem so ga kolegi povabili v košarkarski klub Kemoplast, kjer je podpisal svojo prvo pogodbo in s svojimi 211 cm v ekipi zasedel mesto centra. Začela se je pot navzgor. Vsak začetek ni nujno težak Leta 1995 se je vpisal na Šolski center Celje, strojno smer, kjer je postal član šol- ske košarkarske lige (ŠKL). Dve leti kasneje so ga sprejeli v kadetsko reprezentanco Slovenije. Triurni treningi, vključujoč tudi fitnes, so se pričeh obrestovati. Še istega leta je z reprezentanco nasto- pil na kadetskem evropskem prvenstvu, kjer so osvojili sedmo mesto, v šolskem letu 1998/99 pa je s ŠKL zasedel drugo mesto v Sloveniji. Naporni treningi in tekmo- vanja pa niso okrnili Davorje- vega učnega uspeha. »Na šoli sicer ni bilo možno dobiti sta- tusa športnika, a so bili učite- lji dovolj razumevajoči,« se spominja. Leta 1999 ga je trener Ke- moplasta Igor Pučko seznanil s floridskim lovcem na košar- karske talente. Še isto poletje sta jo Davor in njegov košar- karski kolega iz Portoroža mahnila čez lužo na vročo Florido, kjer sta se udeležila dveh sedemdnevnih košar- karskih kampov v Nashvillu in*Trentonu. Tam so bili tudi trenerji iz okoliških srednjih šol, ki so opazovali igro mla- dih nadebudnežev ter iskali najbolj spretne. Tako se je Davorjevih floridskih štiri- najst dni podaljšalo v šolsko leto. Metanje na koš po ameriško Ko je konec poletja 1999 odletel nazaj na Florido, ga je čakal topel sprejem ameriške družine, pri kateri je prebival celo šolsko leto. Lepo so ga sprejeli tudi na srednji šoli. To mu je pomagalo, da domo- tožje ni zmagalo v boju z am- bicijami. Počasi se je vključil v tamkajšnje življenje in začel spoznavati »ameriško« košar- ko. Ameriški način igre se od evropskega razlikuje v kar nekaj načelih. »Že sama igra je drugačna,« pravi Davor, »saj je poudarek bolj na posa- mezniku kot na kolektivu, pa tudi fizična sposobnost je po- membnejša od strategije.« A to ga ne moti. Tudi šola in treningi so bolje organizirani kot pri nas. »Igraš,' ko imaš čas,« pravi, »vendar moraš paziti na šolski uspeh; če ga ni, ga moraš najprej izboljšati, če hočeš nazaj na igrišče.« Ko se je po uspešno zaključenem šolskem letu vrnil domov, je vedel, da se bo še vrnil. Dobil je namreč štipendijo za študij na univerzi Bucknell v Pensil- vaniji, kjer bo najverjetneje študiral inženiring. Kakšnega, še ne ve. Meni, da bo s študi- jem v Ameriki lahko uskladil šolanje in naporne treninge, kar je v Sloveniji nemogoče, saj je študij pri nas zahtevnej- ši. »Če bi ostal doma, najver- jetneje ne bi študiral, saj bi se odločil za igranje košarke,« še dodaja. Najlepši občutki pa Davorja vežejo na letošnji Ohrid (Ma- kedonija), kjer so si v obdob- ju od 28. julija do 6. avgusta priigrali naslov evropskih pr- vakov s člansko skupino do 20 let. 22. avgusta je Davor že odletel nazaj proti Ameriki. Tam na univerzi namreč že čaka nova, močnejša liga, da izbrane izstreli na vrh Olimpa ameriške košarke, v NBA li- go. MOJCA CESTNIK Davor Škornik, nadarjeni ko- šarkar iz Šentjurja, ho nadaljeval šolanje in igranje v Ameriki. Brotcevo med elito 16-letna umetnostna drsalka Anja Bratec, članica celjske- ga kluba, je konec prejšnjega tedna odpotovala v francoski St. Gervais, kjer |o prvič čaka nastop na mladinskem Grand prixu. Z njo sta v Franciji tudi trener Boris Uspenski in sodnica Mateja Aubreht, po prihodu v zimski športno-rekreacijski center pa je Bratčeva razgrnila svoje želje na elitnem tekmova- nju: »Prvič sem na tako veliki tekmi, konkurenca bo huda, kajti tu je 22 odličnih drsalk. Najprej me čakata dva uradna treninga, nato sledi kratki, potem še prosti program. Pogoji za tekmovanje so odlični, zato upam na dobre nastope, ki bi mi zagotovili vabila na še kakšno izmed velikih tekem.« V Anjine dobre predstave verjame tudi njen trener, saj poudarja, da je utrdila vse dvojne skoke, v zadnjih dneh priprav pa so ji stekli tudi trojni. Potrebno bo le obdržati dobro formo vse do sobote, ko se bo tekmovanje končalo. J.K. 14 olimpijskih potnikov če odštejemo tuje reprezentante iz RK Celje PL, bo na olimpijskih igrah v Sydney- ju nastopilo 14 športnikov, ki prihajajo s Celjskega ali so Člani športnih kolektivov z našega območja. Vseh slovenskih olimpij- cev pa bo 74. Obe številki sta rekordni, največ zaslug za to pa ima rokometna izbrana vrsta, ki si je z zgodovinskim podvigom na zadnjem EP na HrvaŠkem zagotovila avstralsko vo- zovnico. Člani reprezentance so igralci Ce- lja PL Roman Pungartnik, Aleš Pajovič, Branko Bedekovič, Tomaž Tomšič, Renato Vugrinec in Uroš Šerbec ter ŠoštanjČan Iz- tok Puc in Celjan Rolando Pušnik. Rokome- taši bodo sploh prva slovenska ekipa v igrah z žogo, ki se bo udeležila največjeg; športnega dogodka na svetu. Nekateri ju uvrščajo kar v krog kandidatov za osvojitei odličja, podobno pa velja tudi za atlet] Gregorja Cankarja. Član Kladivarja si olimpijske izkušnje nabral že v Atlanti, ob njem pa bodo barve Slovenije na atletskenj prizorišču branili še troskokašica Anja Va' lant, Šprinter Urban Acman (oba Kladivar in srednjeprogašica Jolanda Čeplak (Vele, nje). Na olimpijskih igrah bo debitirala tudi teniška igralka Katarina Srebotnik (Vele nje), ki letos ni najbolj zadovoljna s svojim' dosežki, računa pa na odmeven rezultat i igri parov. ^ TL' Kričijo in garajo Urška Žolnir, Maja Frece, Petra Nareks in Lucija Polau- der iz celjskega judo kluba Sankaku so skupaj s trener- jem Marjanom Fabjanom na posebnih pripravah na Ja- ponskem. Tam bodo vse do konca meseca, potem pa se bodo vrnile in se z Majo Šu- ster, Jožico Svečak ter Nives Pere udeležile državnega pr- venstva v Ljubljani. Marjan Fabjan se je z Ja- ponske že oglasil in opisal naporno pot ter idealne pogo- je za delo: »Po številnih pre- stopih z letal in vlakov smo srečno prispeli v mesto Kat- sura, kjer je slovita univerza Budo. Stoji na griču, ki se nadaljuje v vas, sledijo pa si tri velike dvorane - največja z 800 kvadratnimi metri površi- ne za trening. Poleg dvoran za judo so tu še prostori za treninge Kenda, Aikida, Nagi- nata in tradicionalnega loko- strelstva.« Celjani so navdu- šeni nad enkratnimi razmera- mi za priprave, ki pa so izjem- no naporne in za Evropejce malce nenavadne. »Več kot 150 judoistov naporno treni- ra, tudi po 6 ur dnevno, udele- žujejo pa se jih praktično vse srednješolske prvakinje Ja- ponske. Delo je zasnovano po strogih japonskih načelih, na trenutke je celo brutalno, saj ni nič nenavadnega, če di- rektor japonskih srednjih šol obleče kimono in kateri iz- med varovank prisoli klofu- to! Ne poznajo malenkostnih poškodb, zato poškodovane enostavno naženejo domov. Tamkajšnja dekleta trenirajo do izčrpanosti in čudnega ni, da nemalokarat katera izmed njih obleži... Ko si opomore, nadaljuje z delom. Treninge spremljajo glasni vzkliki, kar je na Japonskem nekaj po vsem normalnega, tako d smo se tudi mi hitro mora' prilagoti novostim. V prihod' njih dneh čaka moje varovar ■ ke nekaj borb z najboljšin' domačinkami in potem bomi videli, kam dejansko sodi) naše tekmovalke, čeprav si bojim utrujenosti, kajti treli ningi so za evropske razmer resnično izjemno naporni, i hudim tempom, česar pač ni; smo vajeni,« je pojasnjeva Fabjan. i Mlade judoistke se bodo Japonske vrnile prvi dan septembru, prepričane pa soi da jim lahko gostovanje nai daljnjem vzhodu le koristi i Ne nazadnje se bo sodeloval nje nadaljevalo, saj bo pri s hodnje leto v Sankakuju go stoval eden izmed japonskiil strokovnjakov. t JOŽE KUZM^B Srebrna laška padalca v angleškem Middle Wal- lopu je bilo prejšnji teden 1. svetovno prvenstvo jadral- nih padalcev v točnosti pri- stajanja z višje sposobnimi in parafoil padali. Naša re- prezentanca je osvojila 2. mesto, v njej pa sta bila ob Klokočovniku, Vrtačniku, Ferariču, Preložniku, Go- rencu in Debevcu tudi Laš- čana Franc Unuk in Matjaž Sluga. Člana Društva za jadralno padalstvo Zlatorog sta že pre- kaljena padalca. Sluga se je udeležil že prvega neuradne- ga svetovnega prvenstva, ki je bilo lani na istem prizorišču in zasedel 28. mesto, letos pa je bil v posamični konkurenci 17., najpomembneje pa je, da je z ekipo osvojil srebrno od- ličje. »Uspeh je toliko večji, ker smo bili edino moštvo, ki se je kolikor toliko uspešno upiralo favoriziranim doma- činom, ki so svetovna velesi- la,« je pojasnil Sluga, ki na naslednjem velikem tekmo- vanju upa že na uvrstitev med deseterico, saj se iz leta v leto zavihti višje. Zaradi neugod- nih vremenskih razmer so or- ganizatorji uspeli v štirih dneh izpeljati le 6 serij, po katerih so imeli predstavniki Velike Britanije 77 kazenskih centimetrov, naši so zaostali za 15 cm, tretjeuvrščeni Nizo- zemci za več kot 2 metra, vsi ostali pa še bistveno več. »Po- trebno je vedeti, da je vsa konkurenca nastopala s para- foil padali, le mi z višje spo- sobnimi, s katerimi je bistve- no težje natančno pristajati, saj je lahko usodna že naj- manjša napaka aU kakšen su- nek vetra,« je dejal devetouvr- šeni med posamezniki Franc Unuk. Naslednje SP bo čez tri letati med kandidati za izvedbi p tekmovanja pa je ob Turčiji iik Nizozemski še Slovenija, k s ima po zagotovilih članov na n še reprezentance kar lepe s možnosti, da postane organi k zator prvenstva. s TLp K Valantova se vrača Potem, ko je članica celjskega Kladivarja Anja Valant že v prvi polovici sezone odlično odrezala na mitingu v Kalama- ti, je sklepne priprave pred odhodom na olimpijsko prizo- rišče začela prav v Grčiji. Spet je nastopila v Kalamati in v troskoku zasedla 2. mesto. Rezultat tokrat sicer ni bil vrhunski tako kot pred dvema mesecema, vendar pa je šlo na tej tekmi le za preizkus forme, kajti slovenska rekorderka je tudi nekoliko utrujena. V Grčiji je pristala pri 13 metrih in 54 centimetrih, kar je za njeno trenutno počutje in fazo priprav dokaj solidno. Slavila je domačinka Olga Vasdeki (13,82). T.L. Na ljubečni DP Avtopoligon Ljubečna bo^ konec tedna znova oživel,' saj se bodo tam pomerili naši najboljši vozniki kar- tinga. Pojutrišnjem bo taiti namreč četrta izmed šestih dirk za državno prvenstvo. Organizator, AMD Slavko Šlander iz Celja, je vselej po- ' skrbel za dobro pripravljene ' tekme, zato naj bi bilo po-,! dobno tudi tokrat. Najboljših ' 62 dirkačev se bo pomerilo v ^ štirih kategorijah: mladinci v N-60 in A-100, člani pa v A- ' 100 in C-125 ter v posebnem ' razredu Saxo. Favoriti za naj- ! višja mesta so predstavni!^ J Most, v boj za vrh se lahko vmešajo še Ptujčani in Porto- - rožani, medtem ko domaČi ^ nimajo pravih adutov. Še naj- več pričakujejo od Florjana, , Vidačka in Klemna Pevca. ; , Neuradni trening bo v pe- , tek popoldan, uradni v sobo-^ ] to opoldne, tri ure kasneje p3 ^ se bodo začele dirke. J.K- ŠPORT 17 Krog velikih razočaranj V 5. krogu hud poraz CM Celja Publikuma in remi Rudarja - V nedeljo dvoboj vodilnih Ob jezeru Zadnji krog v I. SNL je postregel s Lr nekaj presenečenji, eno izmed njih L tudi visok poraz Celjanov v Ljud- jieni vrtu. Tam je namreč »odjeknila l^tarda« v golu rumeno-modrih, ne- |fijetno presenečenje pa je čakalo tudi jtt kot tisoč gledalcev v Velenju. Šaleški ljubitelji nogometa so si obetali loslastico, spremljali pa so vse kaj druge- la. HIT Gorica je namreč prišla na derbi le [ enim ciljem - ohraniti mrežo nedotak- ijeno. Zato je Rudar skoraj vseh 90 minut )bupno poskušal prebiti obrambni zid lasprotnika, na srečo pa mu je uspelo v adnjih trenutkih tekme, ko je v polno adel rezervist Goran Dragič. Pravici je )ilo tako zadoščeno, sporna pa je bila aktika našega drugega najdražjega moš- ki bo sodeč po zvenečih imenih odilo tik pod vrh prvenstvene lestivice, s iristopom, pokazanim na velenjskem [erbiju, pa je mnoge razočaralo. iBunker« previsoka ovira Goričani so že v uvodnih minutah na- azali, da se bodo zvečine branili, seveda a bi se razvoj dogodkov spremenil, če bi ^ujakovič in Jolič že na začetku zadela v olno. Tako pa so gostje povedli po edi- lem (!) strelu proti Rudarjevim vratom, i ga je sprožil Gutalj. Vse kar se je ogajalo po vodstvu gostov, je bilo sra- lotno. Valjanje, zavlačevanje, destrukci- 5 igre, številni prekrški in še kaj nešport- lega je »kockarje« obdržalo v igri vse do odniškega podaljška, ko se je domači- lom le nasmehnila sreča. Mnogi so ne- irpno pričakovali, kakšen bo komentar )beh trenerjev, dočakali pa nismo nič iretresljivega. »Želeli smo doseči zade- ?k, kar nam je tudi uspelo. V nadaljeva- iju smo skušali nasprotnikovo mrežo atresti še enkrat, vendar ni šlo. Žal smo v adnjih trenutkih nesrečno prejeli zade- ?k,« je dejal gostujoči strateg Edin Osma- ovič, ki si je o derbiju ustvaril povsem rugačno sliko kot ljubitelji nogometa: Morda se vam zdi, da smo igrali zaprto, )da nenehno smo bili nevarni v protina- adih, vendar jih nismo izpeljali do za- Ijučka,« je menil. Po teh besedah mu Bveda nihče ni več želel zastaviti vpraša- ja, kajti več kot očitno je bilo, da s[m)o B na tribuni zbrali sami nogometni laiki, i povrhu vsega še slabo vidimo. Na rečo so vsaj nekateri igralci HIT Gorice riznali, da so se vso tekmo izključno ranili: večji del z osmimi, na trenutke elo z desetimi igralci. Domači strateg Toni Tomažič se je roti pričakovanjem prismejal v prostor. namenjen novinarski konferenci. Sicer ni bil zadovoljen z izkupičkom, z razpletom pač, razočaranja nad prijemi gostov pa ni želel izpostavljati. Omenil je le: »Menim, da smo si zaslužili celo več kot točko, saj smo vseskozi napadali. Toda, če dosežeš izenačujoči zadetek v 91. minuti, moraš biti zadovoljen,« je dejal. Gorici zaželel uspeha v pokalu evropske nogometne zveze, igre gostov pa ni ocenjeval. Bolj ga je skrbelo, kako bo na naslednji tekmi, ko bo Ob jezeru spet derbi, saj bo trenutno drugouvrščeni Rudar pričakal vodilno Olimpijo. »Zdravstvenih težav zaenkrat ni, zato bomo z izjemo dlje časa poško- dovanega Lavriča najbrž nastopili v po- polni zasedbi. Prepričan sem, da bodo moji varovanci dovolj motivirani, da bo- mo lahko z vsemi močmi učinkovito na- padli Ljubljančane,« je Tomažič obljubil nov spektakel. Tokrat smo lahko prepri- čani, da gledalci ne bodo razočarani nad prikazanim, saj Olimpija vendarle ni tak- šen »kaliber« kot HIT Gorica. Zeleno-beli si pač ne smejo privoščiti blamaže z »bunkerjem...« »Tepeni in pretepeni...« ...se je trener CM Celja Publikuma Marijan Pušnik spominjal vročega so- botnega večera v Ljudskem vrtu. »Tepeni smo bili v prenešenem pomenu beseda - rezultatsko, pretepeni pa dobesedno,« je pojasnil in spet, podobno kot nekateri njegovi predhodniki, tarnal nad »než- nostjo« svojih igralcev. Ti so se več kot očitno ustrašili vijoličastih favoritov, ki so štajerski derbi enostavno morali dobiti. Najhuje jo je skupil Veliče Šumolikoski, ki je moral na šivanje zgornje ustnice. Go- bec je dobil močan udarec v vrat, tako da je njegov nastop proti HIT Gorici v nasled- njem krogu vprašljiv, podobno velja za Sankoviča, ki je dobil udarca v stopalo in gleženj. Kljub vsem težavam pa Korošec na celjski klopi ne obupuje: »Vseeno bo- mo skušali presenetiti modro-bele. Za kaj podobnega bo v prvi vrsti potrebno iz- boljšati psihično stanje ekipe, nato pa tudi dvigniti moralo in motivacijo,« si je zadal cilje. Obenem je razkril, da bo zavoljo neprimernega odnosa na igrišču po pora- zu z Mariborčani kaznovanih kar nekaj igralcev, o imenih pa nič. Tako kot o novih okrepitvah, o katerih je dejal le: »Iščemo igralca za desni bok, eden je že na preiz- kušnji, dva ali trije bodo še prišli.« Direk- tor Darko Klarič pa ni želel govoriti o imenih: »Zaenkrat se mi zdi to nesmisel- no, saj ne vemo, ali imajo morebitne okrepitve urejeno dokumentacijo, ne ve- mo niti, kako kakovostne so.« TOMAŽ LUKAČ - . .. Foto. GREGOR KATIČ Trenutek pred edinim strelom HIT Gorice proti vratom Rudarja: Goran Gutalj (desno v svetli opremi) je z glavo popeljal goste v vodstvo. V sezono z novim imenom Največja letošnja spre- memba v edinem celjskem malonogometnem prvoliga- šu je zagotovo novo ime klu- ba. Sedaj že bivši KMN EM Pelikan Celje, bo v novi sezo- ni nastopal pod imenom Ma- xi klub Celje. V klubu so s pripravami na novo sezono, ki je pred vrati, pričeli že pred dobrim mese- cem. Opravili so tudi 5-dnevne priprave na Lisci in odigrali turnir velikega nogometa v Li- tiji, kjer so poleg domačinov igrali še Sevničani. Prejšnji ko- nec tedna so odigrali tudi prvo prijateljsko srečanje v svoji dvorani in kljub vodstvu z 2:0 in 3:2, ob koncu izgubili 3:4 proti mariborski ekipi Napoli Intelsat. Lanski najboljši stre- lec Vladislav Brečko je dosegel vse tri zadetke za domače, pri katerih pa je opaziti, da so še nekoliko neuigrani, saj je tudi samo moštvo doživelo kar ne- kaj sprememb. Andrej Dobo- vičnik bo v novi sezoni oprav- ljal le še vlogo igralca, trener pa bo Miro Brglez, ki je že lani tesno sodeloval z Dobovični- kom. Do spremembe na tre- nerskem stolčku naj bi prišlo po dogovoru in tako se bo lahko »Doc« še bolj posvetil igri in ohranil status reprezen- tanta. Poslovili so se izkušeni Benkoč, Hrastnik in vratar Ver- boten, ki ga bo v vratih zame- njal Valek. Novi igralci v polju so Dušan Deželak. Tone Mihe- Uč ter mlada Adamič in Stegu, ki si bosta skušala izboriti me- sto v ekipi. Kljub spremembi imena bo alfa in omega tega moštva še naprej ostal človek, ki je eden najzaslužnejših za lanski zgodovinski uspeh klu- ba, Bojan Vodopivc, ki pa je še vedno razočaran nad odno- som NZS. Naša krovna nogo- metna organizacija je namreč Celjanom dokončno »prisodi- la« minus 6 točk v novi sezoni, zaradi lanske »afere Verbo- ten«. »Ne samo, da so nam od- vzeli šest točk pred novo sezo- no. kar vsekakor zmanjšuje naše možnosti za ponovitev uspehov, pač pa nas celo ovi- rajo pri poskusih, da se vklju- čimo v enega od evropskih pokalov. Ne vem, komu je to v interesu. Mi bi radi našim na- vijačem ponudili nekaj nove- ga, v tem pa nas ovira prav naša nogometna zveza, ki pravi, da takšna tekmovanja sploh ne obstajajo. Če se bo vse skupaj tako nadaljevalo, bomo zahtevali njihov od- stop«, je dejal Vodopivec, ki je vso stvar že preveril in pokal prvakov v malem nogometu, naj bi bil celo pod okriljem Uefe. Dokončno so se v klubu odločili tudi, da v septembru prestopijo pod okrilje celjske medobčinske nogometne zve- ze, zavedajo pa se tudi, da bo težko ponoviti lanske rezulta- te, ne samo zaradi kazni od- vzema točk in neuigranosti ekipe, pač pa tudi zato, ker bosta v novi sezoni v ligi igrali še dve zelo kvalitetni moštvi iz Maribora in Zagorja. Prav slednji bodo prihodnji petek (1. septembra) gostovali v Ce- lju, ko se bo pričelo novo pr- venstvo. Še pred tem pa nogo- metaše Maxi kluba, jutri (pe- tek) v Litiji ob 20.10 uri, čaka srečanje superpokala proti Le- sni industriji Litiji, kar bo pra- va generalka pred pričetkom ligaškega tekmovanja. DEJAN OBREZ Maraton Celje-Logarska dolina Prva sobota v septembru je že po tradiciji rezervirana za Jiaratonski pohod Celje-Logarska dolina in letos bo to 2. septembra, ko bodo pohodniki in maratonci startali ob 6. uri v ^Iju ter se lotili razdalje 75 kilometrov do kampa v Logarski lolini. Za krajše razdalje se bo mogoče odločiti še v Mozirju - 40 kilometrov, na Ljubnem - 25 kilometrov in v Lučali - 15 ^ometrov. Edina sprememba od lani je v za pol ure premaknje- nih startih: torej Mozirje ob 8.30, Ljubno ob 9.30 in Luče ob 10.30, fazlog pa je v nameri organizatorja, da prihode sodelujočih na cilj bolj zgosti, s tem pa lažje zagotovi ustrezno varovanje. Prav ■ako letos ne bo več popolnih zapor na javnih cestnih odsekih, ker po izkušnjah niso več smiselne, bodo pa zato ^mejili hitrost na cestnih odsekih na največ 40 kilometrov na Jro, prav tako bo na maratonski progi več opozorilni tabel. ; Organizator Društvo maratoncev in pohodnikov Celje si že 'eč let prizadeva, da bi ta celjski maraton pridobil mednarodni ^atus. Prav zato se bo letošnjega udeležila tudi posebna delegacija Evropskega pokala. Za udeležbo na maratonu se ^ko prijavite pri Zvezi šoferjev in avtomehanikov Celje, ^lefon 03/441-621, kjer dobite tudi podrobne informacije. K MITJA UMNIK Konjeniki brez finala Na mladinskem EP v ma- džarskem Hortobagyju je slo- venska konjeniška reprezen- tanca v preskakovanju ovir za- sedla 11. mesto, v posamični konkurenci pa niso bili tako uspešni, saj so imeli težave s konji. Še najbližje uvrstitvi v finale je bil Grega Slatinšek. Mari- borčan. ki brani barve velenj- skega kluba je namreč zasedel 34. mesto in malenkost zaostal za najboljšo trideseterico, ki se je potegovala za kolajne. Sicer pa je Celjan Jurij Godec, sicer član mariborske Piramide, za- čel dobro, brez kazenske toč- ke, a s prekoračitvijo 0,25, ven- dar je pričakoval preboj v fina- le. »Žal je bil konj Sanchez po- vsem izven forme, očitno pa ga je pošteno zdelala tudi vroči- na,« je menil Godec. Še več težav je imela Tina Pilih: »Že prvi dan na treningu sva s kobi- lo Ferino padli, pri čemer se je kobila poškodovala, sama pa sem dobila udarec v kolk. Kak- šnega podviga tako več nisem mogla pričakovati, zadovoljna pa sem z ekipno uvrstitvijo,« se je madžarskega EP spominjala Pilihova, ki je od tekmovanja pričakovala več, kot je dose- gla... TL. Poprciveic v članku z naslovom Juniorji v sedlu smo pomotoma zapisali, da se je slovenska mladinska konjeniška odprava udeležila Evropskega mladinskega prvenstva v dresurnem jahanju na Madžarskem. Dejansko so omenjeni nastopili na Evropskem mladinskem prvenstvu v preskakovanju ovir. Za neljubo napako se vam opravičujemo. Bo.J. ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 26.8. Nogomet III. SNL, 3. krog - Rogatec: Mons Claudius - Paloma, Ravne: Fužinar - Vransko, Rogoza: Rogoza - Zreče, Stojnci: Stojnci - Usnjar (vse 17). Karting DP - Ljubečna: 4. dirka za državno prvenstvo (15). NEDEUA, 27.8. Nogomet I. SNL, 6. krog - Nova Gori- ca: HIT Gorica - CM Celje Publikum (17), Velenje: Ru- dar - Ohmpija (18). II. SNL, 4. krog - Šmartno ob Paki: Esotech Šmartno - Aluminij, Krvavi potok: Ja- dran Šepič - Šentjur, Beltinci: Beltinci - Dravinja (vse 17). PANORAMA NOGOMET I. SNL 5. krog: Rudar - HIT Gorica 1:1 (0:1), Dragič (91.). Maribor PL - CM Celje Publikum 5:0 (2:0). Vrstni red: Olimpija 12. Rudar 11. Maribor PL, Tabor 10, HIT Gorica 8. Dravograd, Primorje 7, Korotan,CM Celje Publikum 4, Koper. Domžale 3, Mura 2. II. SNL 2. krog: Brda - Šentjur 1:3 (1:2); Pevnik (27.), Poštrak (34., 61.). Esotech Šmartno - Železničar 1:1 (1:1); Arlič (38.). Aluminij - Dravinja 3:1 (0:1); Sire (37.). Vrstni red: Živila Triglav, Ivančna Gorica, Pohorje 6, Elan. Šentjur, Alu- minij 4, Jadran Šepič, Zagorje, Dravinja. Nafta 3, Železničar, Esotech Šmartno, Via- tor&Vektor 1. Brda, Beltinci, Renkovci 0. III. SNL-sever 2. krog: Vransko - Mons Claudius 1:2 (0:2), Zreče - Fu- žinar 4:0 (1:0), Usnjar - Gereč- ja vas 3:1. Vrstni red: Usnjar, Ptuj, Paloma 6, Zreče, Mons Claudius, Stojnci 4, Rogoza, Kozjak 3, Hajdina, Kovinar, Gerečja vas 1, Vransko, Fuži- nar, Krško 0. 18 PISMA BRALCEV ODMEVI Le čevlje sodi naj kopitar! Sem redna bralka Novega tednika, pa me je zbodel čla- nek »Župan zahteva nov raz- pis« za ravnatelja OŠ Štore. Res ne vem, kaj je temu vzrok, a me končno tudi ne zanima. Osebno ne poznam ne g. župana ne g. ravnatelja. Spremljam pa dogodke in us- pehe učencev celih 12 let - sem namreč mati dveh otrok, ki sta pred kratkim obiskova- la OŠ Štore. Lahko rečem sa- mo dobro o teh učiteljicah in učiteljih, iz katere sredine iz- haja tudi na novo izvoljeni ravnatelj. Štorska šola in njeni učitelji so dali mnogo znanja za nadaljnje šolanje ne samo mojima otrokoma, ampak tu- di mnogim drugim občanom, ki so postali veliki strokovnja- ki na svojem področju. V vsem tem času ravnatelj prav tako ni bil domačin. Menim, da lahko primernost kandida- tov za ravnatelja OŠ Štore naj- bolje oceni stroka in stroka se je o tem tudi izjasnila. Ne dvomim, da so učitelji pri tej odločitvi najprej pomislili na dobro učencev, zato se spra- šujem, kdo bi sploh kaj prido- bil, če bi izbrali ravnateljico na predlog občine. Dobro izkušnjo s to šolo imam tudi v zvezi s posluhom za socialne razmere v druži- nah učencev - pomoč hčeri ob končnem izletu. Ob tem imam z občino popolnoma drugačne izkušnje; pri izbira- nju kandidatov za počitniško delo jih je bolj malo zanimal socialni položaj kandidatov, saj so jih izbirali »na lepe oči«, po nobenem kriteriju, kot so mi povedali. Rada bi izkoristila to prilož- nost, da se zahvalim vsem učiteljem štorske osnovne šo- le za vse, kar so že naredili za svoje učence in upam, da se bodo še tako trudili v pri- hodnosti. Naslov v uredništvu I PREJELI SMO Kdor drži vrečo, je enako icriv Čeprav sem v vsakem pris- pevku venomer opozarjal na prepovedi v gozdu, izgleda, da je uredništvu, s tem pa zagotovo tudi bralcem, bolj všeč oziroma zanimiva goba, videna skozi prizmo kulinari- ke ali goba kot senzacija. Zakonske določbe po ured- bi v uradnem listu številka 57 z dne 14.8.1998 v smislu vars- tva samoniklih gliv določajo med drugim naslednje: pre- povedano je uničevati pod- gobje, torej ne smemo mar- čevk iskati z grabljami, pre- povedano je nabirati gobe v vrečko, temveč izključno v košaro, gobe moramo na ra- stišču očistiti, dnevno lahko posamezni nabiralec nabere le dva kilograma gob. V ured- bi je tudi seznam osemdese- tih gob, katerih zaradi njihove redkosti ne smemo nabirati. Kazni za posamezne kršitve so petdeset tisočakov, kar po- meni, da si lahko kršitelj na- bere dnevno kar za dve pov- prečni plači kazni. Če bi bil gozdarski inšpek- tor, nepridipravov sploh ne bi iskal po gozdu, temveč bi si kupil Novi tednik, kjer bi dobil slikovni in pismeni do- kaz. Kako? Enostavno, na prvi strani je fotografija, kjer se hvali gobarja, najditelja šestdesetih jurčkov, ki jih je v enem dnevu nabral sam. Če je posamezni jurček teh- tal le deset dekagramov, kar pa je minimalno, je bilo na- branih šest kilogramov. To- rej ena kršitev. V naslednji .številki je nekdo našel dvaj- set gob, na fotografiji se vidi, da niso očiščeni. Druga krši- tev. Takšne »vzpodbudne« novice seveda Opogumijo trume vikend gobarjev, da pričnejo s svojimi mnogo- krat že opisanimi gobarski- mi pohodi. Gobo pa seveda lahko vidimo tudi drugače. Kot okras gozda najprej, in nato šele kot nekaj dobrega za v lonec. Če bi bralci svoje gobarsko znanje vsaj malce razširili, potem bi bila količina dveh kilogramov kaj hitro v košari in ne bi bilo potrebno naen- krat naropati deset ali več ki- logramov jurčkov. Seveda pa je tudi od uredništva marsikaj odvisno. Ali objaviti suhopar- no teorijo o gobah ali pa obja- viti od nekje prepisane recep- te čez celo stran. AMADEO DOLENC, Celje Protest ob sežigalnici v Kidričevem Spoštovani svetniki in gos- pod župan Mestne občine Ce- lje, kot državljana, ki živi v neposredni bližini načrtova- ne sežigalnice, me je vaša od- ločitev k podpori izgradnje sežigalnice v Kidričevem zelo prizadela. S to odločitvijo, boste za nekaj desetletij zavrli projek- te turističnega in kmetijskega razvoja našega podeželja (področje UE Ptuj), dokaj neokrnjeno naravo boste v desetletju spremenili v neraz- poznavno, nezanimivo in za življenje neprimerno ter ne- perspektivno pokrajino (Tr- bovlje, Šaleška dolina, Jeseni- ce, Mežica, Ruše, ...). Mislim, da naš prostor dovolj prispe- va civilizacijskemu in gospo- darskemu razvoju države (to- varna aluminija, farme praši- čev in govedi, perutninske farme, klavnice, galvanske in livarske delavnice, delavnice umetnih mas, kmetijstvo, promet,...). Naše okolje, kjer živi okrog 70 tisoč prebival- cev, je že zdaj onesnaženo, kot bi živelo na tem področju 350 tisoč ljudi. Zavzemamo se, da mora- mo odpadke varno odložiti, vendar to počnimo po razvoj- nih stopnjah; mislimo, da smo prvo (zasipavanje gra- moznic s komunalnimi od- padki) prešli; naslednji korak je sortiranje na izvoru (v gos- podinjstvih, proizvodnjih,...) in vzpostavitev trga sekun- darnih surovin; volumsko zmanjšano količino komu- nalnih odpadkov obdelati z biološko razgradnjo odpad- kov (stranski produkt: bio- plin in kompost), nerazgra- dljive in agresivne odpadke pa termično obdelati v seži- galnicah (Rače - že delujoča). Mislimo, da je to trenutno sprejemljiv ekološko-eko- nomski pristop k reševanju problema komunalnih od- padkov. Zeleni Vidma nasprotuje- mo izgradnji sežigalnice v Ki- dričevem, kajti do sedaj ni- smo izkoristili vseh ostalih ekološko manj spornih mož- nosti pri ravnanju s komunal- nimi odpadki. Naše nasproto- vanje na kratko utemeljuje- mo: sežigalnica naj bi imela zmogljivost 280.000 ton od- padkov na leto, oziroma 38 ton na uro (za polovico prebi- valcev Slovenije) ali 100 tovor- njakov po 10 ton odpadkov na dan. Pri sežigu bi nastalo 78.400 ton pepela na leto, 4.200 ton »letečega« pepela, 1.960 ton filtrirne pogače (mokro čiščenje dimnih pli- nov), 1.376 milijarde normal- nih m' dimnih plinov, ob predpisanih normativih bi onesnažili ozračje z 347200 kg dušikovih oksidov, 86.800 kg žveplovega dioksida, 86.800 kg ogljikoviga monok- sida, 17360 kg totalnega or- ganskega ogljika ter 17360 kg prahu. Z gradnjo 65 metrov viso- kega dimnika bi se ta količi- na razporedila na večje po- dročje Dravskega in Ptujske- ga polja ter Haloz in Sloven- skih goric, predvsem takrat, ko ne bi bilo inverzije. Dobra polovica Slovenije bi z ure- sničitvijo tega načrta sicer res navidezno rešila problem svojih komunalnih odpad- kov, največje breme pa bi prenesla na prebivalce Kidri- čevega in okolice. V zadnjih letih se je človeštvo soočilo z nevarnostjo dioksinov, ki na- stanejo pri zgorevanju snovi, ki vsebujejo organsko vezani klor (npr. polivinilklorid - PVC - ki ga najdemo med komunalnimi odpadki). Gre za zelo nevaren strup, ki že v izjemno majhnih koncentra- cijah zelo škodljivo vpliva na zdravje ljudi, predvsem pa na razvoj zarodka. Pomem- bno je dejstvo, da strup v živa bitja vstopa preko pre- hrambene verige. Raziskave kažejo, da preko 80% dioksi- nov proizvajajo sežigalnice odp^kov, ki dolgoročno kontaminirajo zemljišča in življenjsko okolje vseh živih bitij. Znanstveniki odkrivajo škodljivost dioksinov v vse manjših koncentracijah. Več kot očitno je, da bi po- stavitev sežigalnice v Kidriče- vem ogrozila zdravje tu žive- čih ljudi (in ostalih živih bitij) in njihovih (še nerojenih) po- tomcev. S tem bi na kmetijsko pomembnem področju dol- goročno oziroma za vedno onemogočili pridelovanje biološko neoporečne in zdra- ve hrane, kar bo v bližnji pri- hodnosti tudi ekonomsko ne- precenljivo pomembno. Mislim, da zbiranje komu- nalnih odpadkov ni socialna kategorija, pač pa gospodar- ska dejavnost, zato ne razu- mem vašega početja, da bi pristopili h konzorciju za iz- gradnjo sežigalnice v Kidriče- vem. Prizadeti državljani pri- čakujemo, da si boste vzeli čas za premislek ter zadržali izvedbo sklepa, in da MO Ce- lje ne pristopi h konzorciju za izgradnjo sežigalnice komu- nalnih odpadkov v Kidriče- vem. Mag. IVAN BOŽIČKO, Zeleni Vidma »Dejte mi gnar« Lukaščikov kvazi retroa- vantgardni manifest je pod zvenečim imenom Plesno gledališče Celje doživel svoj višek - namenu pa zagotovo ni služil - v nedeljo, 20. avgu- sta, na Starem gradu v filozof- sko poglobljeni Transcenden- talnosti smiselnosti. »Že četr- ta premiera« v produkciji in izvedbi mlade in neutemelje- no samooklicane »ustanove« (oz. Jureta Lukaščika) pa je privedla ne samo do ogorče- nja, ampak tudi dotičnega skromnega odmeva. Le-ta je plod poznavanja plesne sce- ne do te mere, da kljubuje t.i. predstavljenim »profesional- nim« okvirom. Cilj slehernega provoka- torja je v odzivu publike, re- volucionarja v vzpostavitvi odnosa z njim samim, blefer pa od le-te terja stoodstotno pogojenost njegovi fiktivni ječi. Zaporniki plesa kot na- mena? Ples je umetnost, žal naj- manj cenjena in družbeno uokvirjena - zato je tudi tako svobodna! Prav ta svoboda pa od posameznika zahteva čutno zrelost, obvladanje te- lesa in fizično pripravljenost, intermedijalne poglede, inte- lekt, duha, slo in željo po ustvarjanju... Slednje se pri Plesnem gledališču Celje us- tavi pri financah. To je edini argument, da se žargon so- dobnega plesa prelevi v slo- var »modernega plesa«, ki ni- ma temeljev za vznik zaradi t.i. blokade občinskih prora- čunskih sredstev. Kako to, da se od istega nakazila izobra- žuje okoli 250 potencialnih sodobnih plesalcev-profesio- nalcev v treh (Akt, Igen, Ple- sni forum Celje) celjskih šo- lah sodobnega plesa? Kako to, da si lahko nekdo, ki že zgolj z imenom krade emi- nenco celjski zgodovini to- vrstnega ustvarjanja, ki se je začela daljnega leta 1975 z Damirjem Zlatarjem- Fre- yem. privošči pritoževanje v kakršnemkoli pomenu te be- sede? Kako to? Kajti živeti v kru- tem svetu idej Jureta Lukaš- čika pomeni ravnati s sodob- nim oz. »modernim« plesom kot tržno potezo kratenja ča- sa, mu daje možnost lahkega zaslužka, in - kar je najhuje - zapirati v svojo kletko pre- pričanj celjsko mladino z res zavidljivo energijo! In to pod okriljem - kar bi res laho bolelo »občinarje« - Mladin- skega centra Celje. Ah - pra- va brezsmiselna transenden- ca... Mladi plesalci (Gaj Žmavc, Dejan Gregi,...) so dokazali, da so se preko giba in njego- vih transformacij voljni izra- žati, pa najsi sodi to v sklop hip-hopa ali baleta - v kolikor so oni to klasificirali kot »mo- derni ples«. Dejstvo je, da so pokazali, česar so zmožni, kar za čakalno dobo dveh let glavnega akterja nikakor ne moremo reči, medtem, ko bi Ana Trojnar še vedno rada »poletela«. Dejstvo je, da od 70.ih sodobni ples poje v Ce- lju svoj labodji spev. Lukaščik pa ni tisti grdi raček, katerega jok bi smel biti razločen. Boj- kot plesa je njegova smrt - Lukaščikov »avantgardni per- formans« je torej dobesedno ubijal - žal njega samega. Slo- venska plesna scena je v pro- cesu profesionalizacije, Celje pa kljub rojstvu večih plesal- cev še dolgo ne bo plesu tako odprto kot so na tujem. Po- begnili so: najprej Damir Zla- tar- Frey v ljubljansko koreo- dramo, Iris Savernik v Lon- don in v New York, od mlajših Tadej Brdnik v Ameriko, Na- talija Petrovič v London in Estela Žutič (edina štipendist- ka MO Celje - zaradi odlične- ga uspeha, Zoisove štipendije in z obilo plesnih referenc) v Salzburg, Ksenija Steblovnik in Jure Lukaščik v Amster- dam. Žlahtni fragment plesnh začetkov zastopata le Sava Malenšek in Gordana Stefa- novič- Erjavec, ki je botrovala tudi zanimanju Matjaža Fari- ča za mlada plesna talenta Marka Peperka in Boštjana Antončiča (sprejet je na aka- demijo v Salzburg). Kogar je izpljunilo morje profesiona- lizma, se ve. Ta »dobra volja« do plesne- ga ustvarjanja pa je nažalost samo kaljenje predstave o so- dobnem plesu. Je kariera si- cer nekdaj izjemno obetavne- ga plesalca Jureta Lukaščika v zatonu? Po logiki, v kateri je toliko smisla kot je ljubezni do ustvarjalnega giba, se do- ma še ni začela. Le-to rešuje laične perspektive in omogo- ča objektivno kritični vpo- gled. Pa realnost? Neprofesional- nost drži plesalce daleč od domovine, za utemeljeni »co- me-back« oz. »vvelcome ho- me« fenomen pa je potrebno zares pretegniti kakšno miši- co. Škoda, da je tako ambi- ciozno zastavljen koncept, sporočilo opusa Plesnega gle- dališča Celje zreducirano na občinsko poslanico, da naj Lukaščikova »civilizirana in- fantilnost« kar ostane za obči- no... na stopnji poceni razve- drila. BOŠTJAN ANTONČIČ, POLONA DOLŽAN Naj mi kdo pove... Dolgo se odločam za to pi- sanje. v letih preštevam čas, odlašam, oklevam, mogoče bi bilo res najbolje molčati še letos, a ker ima vsaka stvar svoj začetek in konec, začni- mo, naj se zgodi kar hoče, na začetku. Na »kvaterno« nedeljo so olcarji privreli dol s planine Mislinjske do vesi Skomarske - je davno tega zapel in zapi- sal Jurij Vodovnik. In v teh dneh je zopet »vre- lo« v Vitanje staro in mlado. Dober glas seže v deveto vas, tudi čez meje v sosednje dr- žave - smo videli letos. Tudi z letošnje osrednje turistične prireditve je odhajalo re- kordno število zadovoljnih obiskovalcev. Požrtvovalni in nadvse marljivi člani Turi- stičnega društva Vitanje so družno s sokrajani, kot vsa- kič doslej, pričarali res edins- tveno in neponovljivo prire- ditev, ki bi jo moral resnično videti vsakdo, je zapisal g. Tone Vrabl in tu sva ena^ misli. Uspešno živi ta naša prj, ditev dolga leta in visoke ^ rosti učakati ji želim. Živj po moje žal z eno napako.! krstu je dobila napačno iJ Naj mi kdo zato pove, zal Holcerija? Vsi Vitanjčani, ki nam t rečje ni tuje, poznamo dr^ no z Vodovnikom nare( izraz olcar, ki je sigurno izj Ijanka iz nemščine (Ho| vendar poudarjam še enki olcar in nikakor holcer. Tudi Gornjesavinjčani p( naj o izraz in ga v moje in kogaršnje veselje pravilno [ rečno uporabljajo - vlcer. Boli me, priznam, v duši uporabi zdajšnjega imet Nadvse spoštujem narei; saj je to jezik, katerega sg se učili ob domačem ognjiS in četudi je v njem kaj te: razumljivih besed, je to edii tvena in samo naša dom; beseda. Naj mi torej kdo dopc« da nimam prav, v naspo nem predlagam Vitanjčanc nov krst in po moje izbi edino pravilnega imena - carija. SLAVKO VETRl Vitan ŽAmffig I POHVALE Srečanje štajerskih in primorskih AA Pod obronki Pohorja, ned leč od razvalin srednjevešk ga gradu Lindek, je štajersi regionalna skupina Anonii nih alkoholikov v začetku a gusta organizirala piknik naravi za vse, ki sledimo gib nju AA, in za naše svojce. Skupaj s prijatelji AA-jev s Primorske nas je bilo pri petdeset. Da smo uspeli b skupaj, se o marsičem pog varjati, se spominjati in pi debatirati mnenja in težav ki nas tudi trezne srečujejo življenju; vse pa popestrili družabnimi igrami na poki šeni travi ob brunarici, g zahvala lastniku, gostilniča ju s Frankolovega Matjaž Založniku, ki nam je ponu(il gostoljubje. Prav tako se zali valjujemo Prosvetnem! društvu Frankolovo za izpf sojo inventarja in gasilcei Prožinske vasi za njihov »maxi« pekač na katereil smo si pripravljali mesne di brote Narezka Celjskih mi- snin pod »kulinarično takti 1 ko« gospoda Franca Kmet: ki je vse pripravil na okus« f in pikanten način ter skup s z napitki tudi dostavil na ol dalj eno lokacijo piknik| Sončen poletni dan, ki ga i hladila blagodejna sapica zelenega Pohorja, je vse pr' ^ hitro minil, vendar smo ' ^ rekli: se še vrnemo, kajti bi! ^ nam je lepo, še posebno spoznanju, da nam ljudje Ž'^ lijo in hočejo priskočiti pomoč brez denarnih nadj ^ mestil, zgolj z dobro voljo: ^ razumevanjem. ^ Še enkrat hvala. j Štajerska regionalna skupil^ I Anonimnih alkoholik<1A ZA RAZVEDRILO 19 20 MALI OGLASI - INFORMACIJE ]imiim MALI OGLASI ■ INFORMACIJE 21 22 INFORMACIJE KRONIKA 23 ' NOČNE CVETKE (Celjski vandali (ki jih še ni 0, ko so regijski prestolnici »biser ob Savinji«) so k^ili prejšnji teden spet po- iz Velenja. Na pomoč jim [priskočil Patrik, ki je pred ^ovino Center na Ljubljan- ^cesti razmetaval posode za peti. Policisti so ga zalotili. ,to bo moral k sodniku za lekrške. nato pa po vsej ver- tnosti na široko odpreti de- irnico. Vse kaže, da je bil itrik v prejšnjem življenju netar. Vroče je bilo tudi na Lavi. er sta se v stanovanju prepi- Ja in pretepala Andrej in jiiata. Sosedi se jima niso idružili ter so celo poklicali ože v modrem. Kdo ve. mo- i^e pa se imata Andrej in ;nata spet rada. Po dela prostem dnevu sta la p£)lna energije Matjaž in an. ki sta se v Kovinarski ici najprej prepirala ter si item skočila v lase. Ko je ipeljal avto modre barve, je 1 Ivan kot ovčka, Matjaž pa 1, zato je razmišljal o smislu kšnega početja vse do iztrez- tve. Tam, kjer ni želel. V Celju je lokal Red heart ječe srce), ki ga je vzel prejš- i teden na piko Drago. Mo- kar, ki je bil tam brez srca rs precejšnjo količino opoj- spijače, je izzival goste loka- jter se želel pretepati. Ko so lli policisti, pogumnega Dra- mi bilo več, k sodniku pa bo oral vseeno. Nekaterim pač bhol hudo škodi. Izetu iz Bosne in Hercegovi- ' je v Sloveniji zelo všeč, ndar nima sreče. Med biva- m na sončni strani Alp se mreč obnaša v slogu juna- V nočnih cvetk. Tako je bilo di pred dnevi, ko je pred Ijskim Intersparom kričal ter nemirjal ljudi. Umirili so ga le policisti, ki so ga odpelja- V Center za odstranjevanje icev. Izetu, ki mu ni žal Jsilk, so že pred nastopom ed Intersparom izrekli ukrep Istranitve tujca iz države. Moč ima svojo moč. Nedelj- i mir je na Cesti na grad Ido razvnel Borisa in Mila- . ki sta se opolnoči pretepa- pod vplivom tekočine iz ?klenice. Tisto noč sta malo ala, saj je Milan čez tri ure 'klical na policijsko postajo f sporočil, da se je Boris klenil v njegovo stanovanje I Bregu ter ga ne spusti vanj. 'lan je očitno boljši prijatelj 't Boris, saj se za kazensko adbo ni odločil. Pri nas je ^ takšna zakonodaja, da si Zato moral poiskati preno- 'fe drugje, Boris pa je mirno al v njegovi postelji. Ali bi 'Zimi ravnal drugače? ^ nedeljo ponoči je bilo v 'lju najbolj živahno na veli- ki rave partyju na Golovcu, 'jbolj živahna raverja sta bi- Mirzet in Miha, ki sta se ■Pla ter so ju uspeli pomiriti možje postave. Le kaj je zelo poživilo oba mlad- BJ Marihuane niso plačali Na območju celjske poli- cijske uprave so raziskali nekaj ropov in izsiljevanj z velenjskega območja. Ljubi- ša G. je namreč v začetku avgusta domžalskim polici- stom prijavil, da so mu v Velenju trije mladeniči gro- zili s pištolo ter mu iz avto- mobila odvzeli mobilni tele- fon ter sončna očala. Policisti so nato ugotovili, da sta se Ljubiša in njegov prijatelj Miha U. pripeljala pred Erino trgovino na Kidričevi cesti, kjer sta se sestala zaradi dogovora o prodaji oziroma nakupu mari- huane. Zato so se odpravili v kamnolom v Gaberkah. kjer je resnično prišlo do ropa. Trije Velenjčani, 20-letna Emil M. in Uroš G. ter mlado- letni D. V, so se že pred tem domenili, da bodo prodajal- cema naročeno marihuano od- vzeli, ne da bi jima plačali. Pri tem so jima zagrozili s signal- no pištolo, ki so jo tri dni pred tem nasilno odvzeli nekemu občanu v Dravogradu. Takrat je bil z njimi tudi I9-letni Velenjčan Suvad B. Policisti in kriminalisti so nato prišli do novih ugotovi- tev. Med zbiranjem obvestil je prišlo na dan, da je eden od velenjske trojice konec prejš- njega meseca nasilno vzel ob- čanoma 22 tisoč tolarjev ozi- roma 7 tisoč tolarjev in sto hrvaških kun ter mobilni tele- fon. Gre za Emila M., ki je žrtvi tako prestrašil, da si ga nista upala naznaniti policiji. Kriminalisti so prejšnji te- den velenjsko trojico privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki je odredil njeno 48-urno pridržanje. Zoper Emila M., ki so ga v zadnjih letih zaradi premoženjskih kazni- vih dejanj ovadili nič manj kot petnajstkrat, je nato odredil pripor. Policisti in kriminalisti še zbirajo obvestila o podob- nih kaznivih dejanjih na ve- lenjskem območju. -BJ Novi smrtni žrtvi Ceste celjske regije so v drugi polovici prejšnjega tedna zahtevale dve novi smrtni žrtvi. Zadnja nesreča s smrtnim izidom je bila v nedeljo zvečer na avtocesti Celje-Vransko pri Šentrupertu, ko je ena oseba izgubila življenje, druga pa je bila lažje telesno poškodova- na. To se je zgodilo, ko je 22- letni Andreas R. iz Ljubljane vozil osebni avtomobil v sme- ri proti Celju ter je med prehi- tevanjem tovornega avtomo- bila izgubil oblast nad vozi- lom, ki je pričelo drseti proti desnemu robu vozišča. Zape- ljal je na travnato površino, kjer se je vozilo večkrat prevr- nilo, trčilo v nabrežino ter pristalo na desnem smernem vozišču. Pri tem je utrpel voz- nik Andreas le lahke telesne poškodbe, njegov sopotnik 19- letni Jure B. iz Ljubljane, pa je zaradi hudih poškodb na kra- ju nesreče umrl. Na vozilu je nastalo za približno 3 milijo- ne tolarjev škode. Pred tem je prišlo do pro- metne nesreče s smrtnim izi- dom že v četrtek, ki ji je. kot vse kaže, botrovala prevelika hitrost. 30-letni Boris T in 26- letni Frančišek K. sta se z avto- mobilom znamke BMW pelja- la po regionalni cesti proti Radečam. Voznik je blizu Nji- vic. v dvojnem ovinku, zape- ljal na nasprotno smerno vo- zišče v času, ko sta pripeljali nasproti dve vozili. Da bi se izognil trčenju, je sunkovito zavil v desno, zapeljal s ceste in trčil v drevo, pri čemer se je vozilo prevrnilo v bližnji po- tok. Borisa je vrglo iz vozila ter je na kraju nesreče umrl, Frančišek pa ima hude poš- kodbe. BJ PROMETNENEZGODE V gospodarsko poslopje Sredi prejšnjega tedna je prišlo v Zgornji Savinjski do- lini do nesreče s hudo tele- sno poškodbo ter z material- no škodo v vrednosti 700 tisoč tolarjev. 48-letni Marjan J. iz Celja je vozil osebni avtomobil iz Niz- ke proti Spodnji Rečici. Ko je pripeljal v ravni del ceste iz- ven naselja Nizka, je zapeljal s ceste in čelno trčil v gospodar- sko poslopje. Pri trčenju je bil hudo telesno poškodovan, za- to so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Veliko poškodovancev v prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo dopoldan v okolici Šentjurja, so bile štiri osebe huje ter ena lažje tele- sno poškodovana. Na vozi- lih je nastalo za približno 1.2 milijona tolarjev škode. 29-letni Zlatko K. iz okolice Ptuja je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz Goričice pro- ti Dolam. V križišču lokalne in regionalne ceste ni upošteval prometnega znaka za ustavlja- nje ter je zapeljal na prednostno cesto v smeri Ponikve. V tem trenutku je pripeljal iz šentjur- ske smeri voznik osebnega av- tomobila. 33-letni Matjaž S. iz Maribora, ki ni mogel prepreči- ti trčenja kljub zaviranju. Voznik Zlatko ni utrpel tele- snih poškodb, huje pa sta bila poškodovana njegova sopot- nika 21-letni Rajko K. in 18- letna Nina P, oba s ptujskega konca. Prav tako huje poško- dovana sta bila tudi voznik Matjaž in njegova sopotnica, 27-letna Katja S. iz Maribora, 7-letni Tadej S. iz Maribora pa je bil lažje poškodovan. Po nasprotnem pasu Na regionalni cesti v bliži- ni Letuša je prišlo v petek popoldan do prometne ne- sreče z eno hudo poškodova- no osebo ter dvema lažje poš- kodovanima. Na vozilih je nastalo za približno 470 ti- soč tolarjev škode. 25-letni Gregor R. iz Celja je vozil iz mozirske smeri tovor- ni avtomobil za neznanim to- vornim vozilom prekucnikom. V ovinku je s polovico vozila zapeljal na nasprotno vozišče, po katerem je v tistem trenut- ku pripeljala voznica osebne- ga avtomobila, 22-letna Lilija- na J. iz Šoštanja. Gregor je vanjo trčil kljub zaviranju, ta- ko da je bila voznica huje telesno poškodovana, njena so- potnica 24-letna Martina B. iz Šoštanja pa lažje. Lažje je bil poškodovan tudi Gregorjev so- potnik, 24-letni Franc M. iz Vrbnega pri Šentjurju. v potok Na glavni cesti I. reda, v bližini Velike Pirešice, je priš- lo v nedeljo po polnoči do prometne nesreče, ko je vr- glo vozilo v potok. Petar A., 47-letni Velenjčan, je vozil osebni avtomobil iz Arje vasi proti Črnovi ter je, ko je pripeljal v neposredno bližino kamnoloma, izgubil oblast nad vozilom. Tako je najprej zdrsnilo na desno ban- kino v zaščitno jekleno ogra- jo, nato pa ga je vrglo v zrak ter je padlo v potok Pirešica. Med nesrečo je bil huje tele- sno poškodovan sopotnik, 45- letni Edvard V. iz Saleka, so- potnica 47-letna Marija Č. iz Šaleka ter voznik pa sta utrpe- la lažje telesne poškodbe. Na vozilu je za približno 1,2 mili- jona tolarjev škode. Voznik je pobegnil v ponedeljek dopoldan je prišlo na glavni cesti v bliži- ni Pake pri Velenju do pro- metne nesreče, ko je voznik zadel motorista ter pobegnil. 48-letni Anton R. iz Sred- njega Doliča je vozil kolo z motorjem v smeri proti Misli- nji, ko ga je na delu z večimi zaporednimi ovinki prehitel neznani voznik manjšega av- tomobila rdeče barve. Med pre- hitevanjem je zadel Antona, ki je padel po vozišču ter se poškodoval. Neznani voznik je nato odpeljal v smeri proti Mislinji. Policisti so po nesre- či zaprosili morebitne očivid- ce ter voznika neznanega vozi- la, naj stopijo v stik z najbližjo policijsko postajo ali pokliče- jo na telefonsko številko 113. Pešec in kolesar v ponedeljek pred polnoč- jo je prišlo na podaljšku Pod- javorškove ulice v Celju do nekoliko nenavadne promet- ne nesreče. 52-letni Franc R. iz Celja je hodil z neznanko po neosvet- ljenem vozišču iz Ulice Cirila Debeljaka proti Opekarniški uli- ci. Pred krožnim križiščem je pripeljal za njima po blagem klancu 18-letni kolesar Boštjan V. iz Celja. Franca je med hojo nekoliko zaneslo na levo, kole- sar pa je s prednjim delom kolesa trčil. vanj. tako da sta oba padla po tleh. Po trčenju in padcu je bil kolesar huje ter pešec lažje poškodovan. Letalska nezgoda v soboto zvečer je prišlo na letališču aerokluba Prebold v Kaplji vasi do letalske nezgode. Med pristajanjem ultra lahkega letala Fire-fox je prišlo do poškodbe desnega kolesa, tako da je s krilom udarilo v tla. Na letalu je manjša škoda, 25-letni pilot Aleksander H. iz Slovenj Gradca pa ni poškodovan. Radarske kontrole bodo... • v petek, 25. avgusta, dopoldan na območju Rogaške Slatine ter popoldan na območju Šmarja pri Jelšah; • v soboto, 26. avgusta, dopoldan na območju Mozirja in popoldan na območju Laškega; • v nedeljo, 27. avgusta, dopoldan na območju Žalca in popoldan na območju Slovenskih Konjiic; • v ponedeljek, 28. avgusta, dopoldan na območju Šmarja pri Jelšah in popoldan na območju Šentjurja; • v torek, 29. avgusta, dopoldan na območju Mozirja in popoldan na območju Laškega; • v sredo, 30. avgusta, dopoldan na območju celotne regije in popoldan na območju Šmarja pri Jelšah; • v četrtek, 31. avgusta, dopoldan na območju celotne regije in popoldan na območju Mozirja. Najlepša postaja v projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije, se je vključila tudi slovenska po- licija. Tako želijo policiste vzpodbu- diti, da z ureditvijo okolice poli- cijskih postaj poskrbijo za svoje boljše počutje, za počutje obča- nov ter za lepšo podobo Sloveni- je. Sicer pa je vzbudilo veliko pozornosti že lansko sodelova- nje v projektu, zato so se odloči- li, da letos nadaljujejo. Najbolj urejene policijske postaje, ki jih bo komisija izbrala 20. septem- bra. bodo prejele priznanja. Kurji gnoj po mestu v ponedeljek opoldan je prišlo v Šentjurju do razsutja kurjega gnoja po Ljubljanski cesti in delu Drofenikove ceste. Tovornemu vozilu, ki je preva- žalo kurji gnoj. se je namreč odprla stranica. Za odstranitev razsutega tovora so poskrbeli delavci cestnega podjetja, šent- jurski gasilci pa so nato cestišče temeljito oprali. Podjetje NT&RC d.o.o., - direktor: Branko Stamejčič. Poslovili sekretar: Suzana Rober Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko- tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (063) 422-50, fax: 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 300 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1000 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 24.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601-106900. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo. Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Milena Rrečko-Poklič. Urednica Novega tednika: Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, Janja Intihar, Bojana Jančič, Brane Jeranko, Gregor Katič, Sebastijan Kopušar, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-majl tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si iminm Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Nataša Leskovšek, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Telefon studia (za oddaje v živo): 4900-880, 4900-881 E-mail: radio@nt-rc.si mmim Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Franček Pungerčič Propaganda: Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen Koprivica, Vesna Matjašič; Telefon: 063/'122-50 fax: 441-032, 443-511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Pomembneži na VIP-u Gospod Petar Radovič, producent polfinalne prire- ditve za Mis Slovenije, ki je bila konec prejšnjega tedna v hotelu Habakuk v Maribo- ru, in kjer smo dobili pet- najst resnično lepih deklet, ki se bodo 23. septembra po- merile v velikem finalu za Mis Slovenije za Mis sveta v Cankarjevem domu v Ljub- ljani, je prišel na naj VIP turnir v Velenje samo za hip. Toliko, da je povedal, da do- ma ni nič novega, da še ved- no živi z Vesno, skratka, da nima nove soproge. Glede na število njegovih doseda- njih soprog je to tudi novica. Smo pa v Mariboru, kjer, žal, ni prišla v finalni izbor niti ena deklica iz celjskega konca, pa so Celjanke, še posebej pa Velenjčanke dolgo časa držale vrh slovenske lepote, po dol- gem času videli v žiriji foto- grafskega mojstra Boga Čed- na. V lepotno modnem svetu je zablestel pred mnogimi leti, ko je napovedal, da bo postala najlepša Slovenka Anka Koc- mur, danes že gospa in mati, drugače pa hčerka nekoč naj- boljšega slovenskega plavalca Janeza Kocmurja. In ker je res postala, so vsi časopisi pi- sali o kuhinji, ki se je zgodila v Mariboru. Res pa je bilo samo to, da takrat ni bilo nobene lepše, kajti nekoč se na takšne zadeve ni prijavljalo toliko de- klet, kot se jih danes. Še več, organizator je imel navado re- či: »Saj izbiramo mis Slovenije, dovolj je, če je lepa samo ena.« V Sloveniji so vsaj res izbirali najlepšo, drugod po takratni Jugoslaviji pa so to naredili samo navidezno, še več, na- vadno jo je izbral kar ta glavni pri nekdanjem sarajevskem Asu David Huskič, ki je tako izbral tudi našo lepotico Ber- nardo Marovt, ki je potem naredila svetovno maneken- sko kariero. Da bi bilo pred leti v finalu kar petnajst resničnih krasotic, ne, takrat o tem niso sanjali niti najbolj vizionarski organizatorji. Drugi pomembni dogodek na Štajerskem koncu je bil v Velenju, na že 13. srečanju slovenskih (in nekaj tujih) po- membnežev, na katerega je poleg predsednika države Milana Kučana, ki se je tam, namesto uro in pol, kolikor je napovedal njegov predstav- nik za varnost gospod Peter Šefman, (postal bo dedek, saj bo njegova hčerka, ki ima slaščičarno na mestu nekda- njega Štajerskega hrama na Kongresnem trgu, čez nekaj dni rodila), je ostal kar do konca, ki pa je bil nekaj ur pozneje in globoko v noči. Vso zadevo je najprej hotel zminirati Velenjčan, minister Jože Zagožen, ki si je tako v dveh tednih skuhal kar dve godlji. Prvo s prisluškovalno afero, za katero pa se je izka- zalo, da sploh ni afera, še manj pa prisluškovalna, saj so odkrite napravice deli na- vadnega računalnika in to že dolgo neuporabni. Potem, ko je minister videl, da z njegovo pomembnostjo ne bo nič, je odpovedal, zaradi moralnih ozirov, udeležbo na VIP sre- čanju, pozabil pa je, da si je čisto nemoralno kupil v Ljub- ljani vojaško hišo, do katere sploh ni bil upravičen. Pa kaj, hiša pa je le. Minister si je najbrž predstavljal, da bo nje- govemu zgledu sledil še kdo, pa ni bilo nič iz tega, ker je njegovo pismo objavil samo Večer, medtem ko je Delo, tako kot se spodobi, zahteva- lo, da gospod minister plača objavo pisma kot plačani og- las. Podobno kot so to naredi- le Primorske novice z žaljivim in napadalnim pismom nek- danjega Demosovega poslan- ca in mu zaračunale za obja- vo nekaj čez dvesto tisoča- kov, Delo pa mu je hotelo zaračunati skoraj milijon. Ho- telo, ker ga potem ni plačal. objavili pa ga tudi niso. Naj- bolj nesrečen v tej zgodbi je bil generalni direktor Gorenja Velenja Jože Stanič, ki kar ni mogel verjeti, da lahko sesta- vi tako pismo njegov nekda- nji sodelavec v Gorenju. Osta- li pomembneži se zaradi pi- sma niso dali motiti, nekateri zanj še vedeli niso, druge ni brigalo, tretji pa so se privošč- Ijivo smehljali, češ, poglejte, kakšnega ministra imamo. Res je, da ni prišel nekdanji minister Jožef Školjč, ki ga zdaj z vsemi silami mečejo iz njegovega službenega stano- vanja v Ljubljani, on pa ga noče izpustiti v rok. Bilo ga ni zato, ker je v svojem vikendu v Trenti slavil 40 letnico in to skupaj s sinom, ki je bil tisti dan star točno 40 dni. Če tega ne bi bilo, bi se v Velenju zago- tovo narisal. So pa bili tam nekateri slavni Celjani, verjeli ali ne, večina jih je tudi igrala tenis in to pri 40 stopinjah Celzija, med drugimi gospod Aco 1\irnšek, šef carine v Ce- lju, pa Janko Mimik iz Zava- rovalnice Triglav, bil je tam nasmejani direktor Cetisa Drago Polak. Videli smo žal- skega odvetnika Srečka Ga- brila in seveda danes že sve- tovno znanega slikarja Rudija Španzla, ki je doma iz Zabu- kovice. Seveda ni manjkal tudi Franc Žerdin, generalni ve- lenjskega premogovnika, pa celjski odvetnik Matjaž Klep. ■i NINA KAVRAN- ADLEŠIČ V Žalcu cveti kostanj Kljub poletju in hudi vročini je kostanj pri poslopju banke Žalcu avgusta zacvetel! Večina kostanja je že povsem rjaveg z nekaj plodovi v zelenih lupinah. Narava se je čudežn poigrala in rjavi kostanj olepšala s pravimi, belimi cvetovi. P še naj kdo reče, da narava ni vsega sposobna! T Je Novi tednik prebavljiv? Naša naročnica Majda Rezec iz Straške Gorce 30 (Prevorje) nam je poslala dve počitniški fotografiji, izbrali pa smo »kravjo«. Avtorica je zabeležila tudi modre kravje misli: »V Novem tedniku sicer marsikaj piše, kako pa bomo me preživele čez zimo, pa niti besedice. Že sedaj nas gospodar vsak dan goni s pašnika na pašnik. Le kaj še bo? Če bo prehudo, bomo pa poslale pismo bralcev ali pa poklicale Modri telefon. Sedaj pa poskusimo, če je Novi tednik sploh prebavljiv!?« Ker o prebavnih težavah Majda Rezec ne poroča, je s prebavo krav in Novim tednikom očimo vse v redu. NAŠI KRAJI IN UUDJE 25 Je res že sto? Marija Zabukošek, stoletnica s Kocenove, nikoli ne zamudi poročil. »Zadovoljna sem s svojo življenjsko potjo.« 'Triindvajseti avgust je za mm Marijo Zabukošek s ^cmove ulice v Celju svečan m, posebej letos, ko praznu- isto let. Visoka starost je ne lira, da ne bi vsak dan pre- cala časopisa ali si ogle^la V dnevnika. Ob okrogli ob- Inici sta jo na njenem domu Mskala podžupanja Janja kDiih in predsednik sveta Icstne četrti Center Franc Pe- ||Kr, ki sta gospe Mariji sku- U z domačimi zaželela veli- I zdravja in srečnih dni tudi prihodnje. Njena življenjska zgodba se ' začela v Zagorju, kjer je leživela svojo mladost. Že »t mlado dekle je izgubila lamo, nekaj let kasneje pa še očeta. S štirinajstimi leti je prišla v Celje, kjer se je pri Stermeckem izučila za trgov- ko, Po rojstvu obeh hčera je postala gospodinja in z možem sta si ustvarila prijazen dom. Vojna je mladi družini prinesla mnogo gorja, a je jok prvih vnukov prinesel pozabo vsega hudega. Pri oseminpetdesetih letih je ovdovela. Od takrat je sama skrbela zase in za vnuke, ki so nanjo zelo navezani. »Kot vsaka stara mama nam je vedno razdajala svojo lju- bezen in razumevanje in tudi v današnjem vsakdanu nam je nepogrešljiva,« je povedala vnukinja Breda Žuran. Nje- nim besedam je prikimala tu- di soseda Janja Cimerman, ki v imenu Mestne četrti Center vsako leto obišče gospo Mari- jo, kot eno izmed občank, starih nad osemdeset let. Gospa Marija je ponosna, da je že prapralwbica osemletne Eve, oktobra pa bo postala še drugič. Nasmejana nam je zau- pala: »Ne morem verjeti, da me je doletel že stod križ.« V življe- nju je bila vedno zadovoljna s tem, kar je imela. Živela je zmerno in še vedno skrbi zase ob pomoči najbližjih. Malce slabše sliši in vidi, drugače pa je zdrava. To ji mogoče uspeva s kozarčkom roseja, ki ga pona- vadi spije po kosilu. Njeni otroci, vnuki, pravnu- ki in prapravnukinja so svoji Kuki hvaležni za vso njeno dobroto in jo imajo neizmer- no radi. U.K., H. K. Foto: G. KATIČ Zlata Rosensteinova srečna in zdrava Letuška cerkev je bila prizorišče vnovične, ^at zlate zakonske zaobljube, ki sta si jo ^ 76-letna Ljudmila in Jože Rosenstein iz 'tuša. Obred zlate poroke je ob prisotnosti '^vilnih svatov opravil braslovški župnik ^ Zidanšek. i Zakonca izvirata iz Zgornje Savinjske doli- P. Jože se je rodil v Rečici ob Savinji, Ljudmi- I Pa na Poljanah nad Rečico. Tam sta se tudi teznala in sklenila zakonsko zvezo, potem pa J^la na Ljudmilinem domu. Jože je bil zapo- ^n v Glinu Nazarje, medtem pa je njegova gospodinjila in skrbela za družino, ki se je večala, saj imata zakonca pet otrok. Pridna in varčna sta si leta 1961 kupila v Letušu manjšo kmetijo, kjer živita še danes, z njima pa je sin Marko z družino. Ljudmila in Jože sta ohranila vsa dolga leta ljubezen in spoštovanje drug do drugega, sreč- na sta, ker jima zdravje še vedno služi, tako da lahko sama skrbita zase in opravita tudi še veliko drugega dela, v veliko veselje pa jima je tudi ljubezen njunih otrok in njihovih družin. Pri praznovanju njune zlate poroke so se jima pridružili tudi mnogi drugi Letušani. T.TAVČAR Zlatoporočenca Rosenstein. Z barvami do lepše prihodnosti Letos je na celjskem baze- nu že tretje leto otroška li- kovna kolonija, ki malim nadobudnežem ponuja pri- ložnost, da svoja čustva in doživljanje sveta prelijejo v barviti svet najskrivnejših želja in fantazij. Kolonija deluje pod okri- ljem Galerije na bazenu, ki spada v sklop programa Celje - Knežje mesto in počasi že pre- haja v tradicionalno poletno dogajanje. Vodita jo Silvo Blazinšek, mojster fotografi- je, in Niko Ignjatič, svobodni umetnik, ki menita, da sta ustvarjanje in igra pomembna dejavnika pri vraščanju otro- ka v družbo. »Otroci se spoz- navajo, družijo, naučijo se bi- ti strpnejši drug do drugega; prav tako pa pridobivajo tudi na samozavesti in kulturni vzgoji,« še dodata. Oba z Nikom skrbita, da je barvic, svinčnikov, šilčkov in papirja vedno dovolj, otro- kom pa je na voljo tudi brez- plačna pijača. Vse financirata sama, saj kot pravita. Mestna občina Celje za takšne stvari nima posluha. Dnevno otroci ustvarijo prek 200 risbic, ki se, pripete na 40 metrov dolgem panoju, bohotijo na žgočem soncu. Če dežuje, se otroci preprosto umaknejo v notranje prostore Galerije. Udeležba zaradi sla- bega vremena ni nič manjša. Mentorja tudi ostrita na- tančnost pri zaznavanju sveta; otrokom pomagata z nasveti in vzpodbudami, če se pojavi kakšna težavica. Poskušata se posvetiti vsem, ne glede na starost, saj je risbo potrebno razumeti z otrokovega zorne- ga kota. »Otroci rišejo osuplji- vo,« pravi Silvo, »marsikdaj sploh ni primerjave med risbo štiriletnika in desetletnika.« Da bi se izognila rivalstvu in tekmovanju med otroki, sta mentorja sklenila, da vsak otrok, četudi je narisal le eno risbo, dobi priznanje. Ta se podelijo ob zaključku kopal- ne sezone, ko s kulturnim pro- gramom odprejo razstavo risb mladih ustvarjalcev. »Prihod jeseni pa nikakor ne pomeni tudi konca kreativnega udejs- tvovanja,« razlaga Niko. »Naj- verjetneje bova organizirala delo z različnimi materiali, kot je lepljenka.« Delo bo po- tekalo po otroški predlogi, motiv pa bo najverjetneje me- sto brez industrije. Tako se bodo otroci skozi igro učili družbenih vlog: nekateri bodo arhitekti, drugi policaji, tretji taksisti, pa prodajalci, itd. En- krat tedensko bodo na progra- mu tudi lutkovne predstave, že naslednje leto pa bosta posku- šala otroke presenetiti tudi z igrali na bazenskem travniku. MOJCA CESTNIK Z balonsko pošto otroci v svet pošljejo risbice s svojimi najskrivnejšemi željami. Nov kilometer asfalta Minulo soboto so na Re- sniku slavnostno predali namenu nekaj več kot kilo- meter asfaltirane ceste med družinama Vidmar in Rep- nik. Denar za cesto, ki je bila še pred petindvajsetimi leti navaden kolovoz, bila nato razširjena v makadamsko cesto in pred tednom dni končno asfaltirana, so pris- pevali občina Zreče, krajev- na skupnost Resnik ter tam živeči krajani. Po blagoslovu ceste je trak prerezal najstarejši krajan, ki bo uporabljal cesto - triin- sedemdesetletni Jože Čre- šnar. Zbranim sta spregovo- rila tudi predsednik lokalne krajevne skupnosti Ivan Kov- še ter zreški župan Jože Ko- šir. Na Resniku, ki velja na svoji nadmorski višini za enega najrazvitejših krajev v Sloveniji in tudi v Evropi, imajo v načrtu še nekaj več- jih projektov. Tako bodo pri- hodnje leto v celoti z asfal- tom povezali Skomarje in Resnik, v stari šoli pa naj bi kmalu nastal izobraževalni center gasilske mladine celj- ske regije. B.H. Lepa nedelja za vse Minulo nedeljo je bila na Skomarju zabavna priredi- tev Lepa nedelja, v kateri so bili združeni svečana maša, ki jo je vodil naslovni škof dr. Vekoslav Grmič, predsta- vitev knjige Hvalnica Pohor- ju in bogat kultumo-umet- niški popoldan, ki se je ob zvokih domačih in okoliš- kih ansamblov ter posamez- nikov sprevrgel v zabavo, ki je trajala pozno v noč. Za hrano, strežbo, zabavo in sploh izvedbo celotne priredi- tve je poskrbel organizator Jo- že Hartman ob pomoči krajev- ne skupnosti Skomarje, kul- turno umetniškega društva Vladko Mohorič, mladinske- ga kluba in vseh Skomarča- nov. Po pestrem družabnem srečanju so predstavili dolgo pričakovano in za ohranjanje pohorske kulture pomembno knjigo Hvalnica Pohorju. Ker pa se avtor Anton Gričnik, kot vsi pisatelji, rad zelo razgovo- ri, so predstavitev knjige ome- jili s šestimi vprašanji o njem, njegovemu delu in Imjigi. Zbornik, ki vsebuje vso le- poto, kulturno in naravno de- diščino Pohorja skozi stoletja, predstavlja dela vseh večjih ustvarjalcev, ki Pohorje ljubi- jo, na njem živijo ali pa so zanj umrli. Knjigo samo si je bilo mogoče tudi ogledati in kupiti. M.L. 26 REPORTAŽA Tekma do golega Na Menini planini je bilo peto državno prvenstvo v strižnji ovac Ovce so blejale, škarje si- kale skozi goste kožuhe, mu- zikantje neugnano drgnili in raztegovali svoje inštrumen- te, obiskovalci petega držav- nega prvenstva v strižnji ovac na Menini planini pa so se salamensko zabavali na enem najbolj nenavadnih tekmo- vanj letošnjega leta. Reka obiskovalcev, ki se je po strmih pobočjih Menine planine vila na planotast vrh, je nekajkrat presegla običajno nedeljsko povprečje, ko pri- hajajo lepote gorske narave uživati planinski zanesenjaki. Ti se ponavadi vzpona lotijo po stari hribovski šegi, z goj- zaricami in nahrbtnikom se zasoplo spejo v strmine, si brišejo prigarani pot, ki žlaht- ni napore in daje hlastanju za svežim zrakom prav posebno ceno in sijaj. Tokrat pa se je po makadamski cesti vila skoraj kolona avtomobilov in dvigo- vala zoprn sivkast prah, ki se je zajedal v najmanjše luknje in pore. Mlinarsko vzdušje na razbeljenih cestah je pregnal svež vetrc, ki se je podil vrh planote, hladil razgrete glave in dvigal upadlo moralo. Revija Drobnica, zveza dru- štev rejcev drobnice Slovenije in kamniška podružnica Kme- tijske svetovalne službe Slove- nije so že peto državno pr- venstvo v strižnji ovac pripra- vili na Menini z vso resnostjo, ki takšni odlični prireditvi tu- di priliči. Na travnato pobočje so napikali lesene stojnice, v kateri so podjetja in zadruge ponujali vse, kar je možni izti- sniti iz nakodrane drobnice, od sirarskih in mesarskih moj- strovin do zadnje volnene mo- de. Ovčerejsko navdahnjeni prišleki so si lahko omislili tudi električno ograjo, v kate- ri nikoli ne zmanjka elektrike in podobne koristne pripomoč- ke, s katerimi umnega kmeto- valca nikoli ne bo strah Evrop- ske unije. Pridodali so celo ščepec etnološkega duha in pod leseno streho zbrali nekaj babic, ki so pridno česale, predle in pač počele vse po- trebno s postriženo ovčjo dla- ko, da lahko iz nje nastanejo na primer tople dokolenke. Soočenje Torišče zanimanja številne ga občestva pa je bila prilož- nostna lesena hlevska lopa, v kateri so zbrali blejajoče ovč- jo čredo in jo pripravljali na soočenje s strižno navdahnje- no dvajseterico. Toliko je bilo na tekmovanju strižcev in stri- žic. Zanje so bili pripravljeni štirje podesti, na treh straneh z leseno ograjo omejeni, proti občinstvu pa na stežaj odprti; pravi odri ovčje drame. Kljub razbeljenemu poletnemu son- cu, ki si že dneve daje duška nad shirano zemljo, pa ovčja srenja ni kazala kaj prida vese- lja do friziranja. Prav po ovčje so ena drugi tiščale glave v goste kožuhe in se pretakale z ene na drugo stran ograde, da so jih morali pribočniki tek- movanja zgrabiti za eno od zadnjih nog in jih skakljaje tiščati v štalce ob tekmovalnih odrih. Tekmovalci so bili razdelje- ni v dve kategoriji. Tisti ki prisegajo na tradicijo in slo- vansko avtentičnost, so se vol- nenih blejačic lotili kar s prio- strenimi škarjami in s hitrimi stiski rezil golili zmedeno drob- nico. Sedmerica je morala čim hitreje olupiti tri ovce. Skoraj vsi pa so vedeli, da pravzaprav tekmujejo za drugo mesto, saj je favorit ročne strižnje Boris Rebec z lahkoto osvojil letoš- nji naslov državnega prvaka. Tri kosmatinke je slekel v de- vetih minutah in 36 sekundah, skupaj z oceno šfiri za odlič- nost svojega dela in trideseti- mi sekundami pribitka pa je njegov čas znašal nekaj več kot deset minut. Boris je po lanskem spodrsljaju, ko je bil »le« drugi, sicer že štiri leta kralj ročne strižnje. Aplavz zbranih kibicev je požela tudi Dragica Kolak, ki se je kožuha lotila kar z malo večjimi do- mačimi škarjami in se v do- brih dvajsetih minutah z oce- no štiri prebila skozi goste dlake. Predlekmovanje »Motorni« strižci, tekmova- lo jih je trinajst, so se najprej pomerili v predtekmovanju, v katerem so z električnimi škar- jami morali čim hitreje ostriči šest ovac. V finale se je nato uvrstila četverica, Marjan Žu- žek, Dušan Birtič, Alojz No- vak in Uroš Kompara. Nato je sledil finiš na deset ovac. Vzduš- je je bilo napeto, v vsakem hlevčku ob odrih se je gnetlo po petnajst glav drobnice, ki se je v naelektrenem ozračju obupano pretvarjala, da je ne- vidna. Tekmovalci so počasi in preudarno pritrjevali svoje naprave, napeljevali kable, s trdnimi koraki merili podeste in mirili tremo pred odločil- nim naskokom na volno. Na desni strani sta si iz oči v oči stala lanskoletni in predlanski državni prvak, Birtič in No- vak. Vrtela sta napete ude, poskakovala, tresla in razgi- bavala mišice. Novak je v ma- jici brez rokavov in tesno opri- jetih hlačah spominjal na bok- sarskega težkokategornika iz začetka stoletja, zato se je zde- lo, da bosta možakarja preki žala pesti, ne pa svojih elel tričnih mašinc. Odlofilev Napetost se je prenesla tu( na sodnike, ki so budno nai zorovali tekmo. Tekmovali morajo z živalmi ravnati skladu s strižnim kodekson ki prepoveduje pregrobo ra' nanje z živalmi, posebej neži pa morajo biti z brejimi ovc mi. Prav tako je prepovedan vsakršna pomoč, tekmovali morajo sami v štalco po ovl ko, jo potisniti na prostor z strižnjo, zvrniti na tla in zap« diti škarje v kožuhe. Potem) glavni sodnik dal znak za štai Prve ovce so tlesknile na lesei tla, iz osuplo odprtih gobcev s ni slišal niti glas, v zraku j zvenelo samo brnenje škarij i spodbujanje množice. Po deseti ovci je bil vrsti red enak kot v predtekmova nju. Žužek je s svojimi žival mi opravil v rekordnih trinaj stih minutah, skoraj hkrati st svoji deseti ovčki v hlev napo dila Birtič in Novak, malo dlj se je zamudil le mladi in S neizkušeni Kompara. Poteil so se sodi^iki lotili štetja uref nin in ocenjevanja ovčjih m zur. Vsaka ureznina pomea trideset sekund pribitka, p* dobno je z oceno kakovosti Zmagovalca je odločila ert praska na ovčji koži. Novak j' vanjo zarezal štirikrat, Birtil pa petkrat. Hitri Žužek si ? nabral devet ureznin, kar gajf postavilo na tretje mesto. Potem so vsi obrisah znojn^ čela in odšli na bližnji travnik kjer so se vrteli plesalci, mal| manj srečni člani ovčje druŽ ne pa so se vrteli na palica! nad žerjavico. Ljudem je ovčetina v slast, saj je sre( popoldneva zmanjkalo skor3 vsega, v gneči ob točilni mi^ so delili le še ovčje pleskavic® Rajanje je trajalo do večerni| ur, nekje v ozadju pa so ostn žene ovce sramežljivo poveš^ le glavo in s plaho radovei uži- vali predvsem: - kakovostno hladno stis- njeno olivno olje (ostale rast- linske maščobe); - mlečne izdelke iz posne- tega mleka; - začimbe: cimet, piment v prahu, tabasco; - gorčico in zdravilna zeliš- ča: materina dušica, meta, menta, petršilj, drobnjak; - sadje: lubenica, grozdje. marelice; - zelenjava: petršilj, belušj ^ kumarice, redkev, regrat, ki j slo zelje (zeljnica), čebula, z^ ^ lena; j - sol z nizko vsebnostjo na-j trija in rjavi saldkor ali frukto- j zo; a - zeliščne čaje brez dodatj kov (limona) in zeleni čalj, (razstruplja, dviguje odpof n nost, zmanjšuje občutek ) kote, poživlja in znižuje varni holesterol); * - naravne sadne in zel^j njavne sokove brez dodat' ^ kov, izvirsko, običajno in n^j gazirano mineralno vodOi ^ revno z natrijem. BIO KOLEDAR NASVETI 29 ^ MOJA POKOJNINA Odgovori o upokojevanju »jov zakon o pokojnin- ^iTi in invalidskem zavaro- ^ju, ki velja od 1. januarja pOO, je prinesel v slovenski i,|(ojninski sistem veliko pfeinemb. Čeprav se bodo ^ločila zakona uveljavljala pjtopoma v naslednjih de- blih letih, marsikoga že se- jj zanima, kdaj se bo lahko pokojil. Peter Šalej, vodja ildelka za pokojninsko in ivalidsko zavarovanje pri jljski enoti ZPIZ, odgovar- ,na vaša vprašanja. ^jen sem 10. 2. 1951. Zapo- j| sem se pred 18. letom sta- ,5ti. Imam 29 let in dva mese- I delovne dobe ter 40 mese- »vbenificirane delovne dobe. do sem izgubil 25. 11. 1996 iradi stečaja podjetja, poleg ga pa sem invalid tretje kate- jrije in dobivam nadomesti- I plače. Zanima me, kdaj se )in lahko upokojil, oziroma, i imam kakšno možnost za [gdčasno upokojitev. Star zakon o pokojninskem 1 invalidskem zavarovanju, je veljal do 31. decembra 199, je omogočal pridobitev 3vice do predčasne pokoj- ne. Pravica je bila pogojena izpolnitvijo določene staro- i in pokojninske dobe (za oškega 58 let starosti in 35 {pokojninske dobe, za žen- [0 53 let starosti in 30 let }kojninske dobe) ter hkrat- ni izpolnjevanjem v zakonu oločenega statusa. Zavaro- anec je izpolnjeval statusni jgoj, če mu je: ■prenehalo delovno raz- lerje zaradi stečaja ali redne (vidacije organizacije ali za- di stečaja obratovalnice de- dajalca in mu ni bilo mogo- ' zagotoviti druge zaposli- e; -če je bil delovni invalid II. ali III. kategorije; -če je bil nezaposlen in je bil v zadnjih 24 mesecih najmanj 12 mesecev prijavljen pri za- vodu za zaposlovanje kot is- kalec zaposlitve. Predčasna pokojnina se je odmerila od pokojninske os- nove v enakem odstotku kot starostna pokojnina, vendar tako, da se je le-ta zmanjševa- la za vsako leto manjkajoče starosti do dopolnjenih 63 oziroma 58 let za 1 odstotek, skupno za največ 5 odstot- kov. Zmanjšanje pokojnine je bilo začasno. Trajalo je le toli- ko časa, dokler prejemnik predčasne pokojnine ni do- polnil 63 let (moški), oziroma 58 let (ženska) starosti. V novem zakonu pravice do predčasne pokojnine ni več. Zaradi zagotovitve vars- tva pričakovanih pravic pa je v prehodnem obdobju neka- terim zavarovancem še omo- gočena uveljavitev pravice do predčasne pokojnine po prejšnjih predpisih. Predčasno pokojnino lahko uveljavi zavarovanec, ki je imel 31. decembra 1999 zakonsko določen status, in sicer: -če je užival pravico do de- narnega nadomestila za pri- mer brezposelnosti; -če mu je prenehalo delov- no razmerje zaradi stečaja, likvidacije ali prisilne porav- nave; -če je bil delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti; -če mu je prenehalo delov- no razmerje brez njegove krivde pred uvedbo stečaja podjetja in je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje več kot 24 mesecev. Ob izpolnjevanju katerega od naštetih statusov zavaro- vancu za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine na dan 31.12.1999 ne sme manjkati pet let starosti in pet let po- kojninske dobe ali manj do upokojitve. Glede na opisane pogoje ni- mate možnosti za predčasno upokojitev, saj ne izpolnjujete pogoja starosti na zadnji dan v letu 1999, ko vam lahko do upokojitve manjka le pet let starosti ali manj. Takrat ste bili stari 48 let, zahtevani po- goj za predčasno upokojitev pa je 58 let. Znižanje starost- ne meje iz naslova dobe s povečanjem (benifikacije) vam ni mogoče upoštevati, kajti tovrstno znižanje bi lah- ko uveljavljali le takrat, ko bi imeli 40 let pokojninske do- be. Sami opisujete, da preje- mate nadomestilo plače kot invalid III. kategorije. Najbrž gre za nadomestilo za čas ča- kanja na razporeditev, ki pa je trenutno finančno ugodnejše kot pokojnina, če je odmerje- no v višini 80 odstotkov po- kojninske osnove. V primeru, da za vas ni mogoče najti ustrezne zapo- slitve, oziroma, da ste še na- prej uživalec nadomestila pla- če, lahko nadomestilo za čas čakanja prejemate do 63. leta starosti, ko se boste glede na vašo pokojninsko dobo lahko redno starostno upokojili. KAJ BI DANES KUHALI Kaj kuhamo avgusta? Veli- ko zelenjavnih jedi, solate, sladice iz svežega sadja. Ne- katero sadje, na primer slive ali robidnice, vkuhamo v marmelado. Izbira zelenjave in sadja je bogata, možnosti, da si privoščimo spremembo na jedilniku, je veliko. Cvetaca s korenčkom in gobami Potrebujemo (za 6 oseb): 1 glavo cvetače, 125 g gob, 1 korenček, 1 čebulo, 200 g paradiž- nikov, 100 g gnjati, 50 g masla ali margarine, 20 g moke, 1/2 litra mesne juhe iz kocke, sol, poper, peteršilj, pehtran. Priprava: čebulo in korenček olupimo in drobno sesekljamo. V kožici segrejemo maslo ali margarino. Na maščobi prepražimo čebulo in korenček. Potresemo z moko, premešamo, počakamo, da moka svetlo zarumeni, nato zalijemo z mesno juho. Dodamo olupljene in grobo sesekljane paradižnike, sol in poper. Kuhamo 20 mi- nut, vmes več- krat premeša- mo. Omaka naj se precej zgosti. Očistimo cveta- čo in globoko zarežemo v ko- cen. Cvetačo ku- hamo v osoljeni vodi 25 minut. Vodo tudi okisa- mo z malo limoninega soka, da ostane cveta- ča lepo bela. Kuhano cvetačo odcedimo. Gobe očistimo in narežemo na lističe. Prepražimo jih na maslu ali margarini. Pretlačimo paradiž- nikovo omako, primešamo ji gobe in na koc- ke narezano gnjat. Kuhamo še nekaj minut, na majhnem plamenu, da omaka počasi vre. Cvetačo damo na pladenj, prelijemo jo z oma- ko in potresemo z malo sesekljanega peterši- Ija in pehtrana. Rižota s papriko Potrebujemo (za 4 osebe): 500 g govedine (za golaž), 4 čebule, 3 paprike, 4 žlice olja, 75 g masla ali margarine, timijan, lovorjev list, sol, poper, 2 žlici moke, 250 griža. Priprava: govedino narežemo na ne pre- majhne kocke. Kocke solimo in popramo, nato jih povaljamo v moki. Čebulo olupimo in nare- žemo na obročke. Očistimo paprike in jih narežemo na pramene. V ko- žici segrejemo olje. Na njem prepražimo čebulo. Dodamo papriko in pražimo 5 minut. Zalijemo z mrzlo vodo, soli- mo, popramo in pustimo, da počaka. V kožici, ki ima tesno prilegajoč pokrov, segrejemo maslo ali margarino. Na maš- čobi popečemo meso, da z vseh strani porjavi. Dodamo prepraženo čebulo in papriko, začinimo s timijanom in doda- mo lovorjev list. Zalijemo s kozarcem vode in kuhamo v pokriti posodi na majhnem plamenu 1 uro in pol. Dodamo riž, premešamo, počakamo, da zavre in kuhamo v pokriti posodi še 20 minut, da se riž zmehča in vsrka vso tekočino. Če je potrebno, zalijemo rižo- to z malo vode ali mesne juhe iz kocke. Ponudimo z zeleno solato. Bučke po provansaisko Potrebujemo (za 4 osebe): 4 paradižnike, 3 bučke, 3 žli- ce olivnega olja, 2 stroka če- sna, sol, poper, peteršilj, ti- mijan, rožmarin, majaron, baziliko. Priprava: bučke umijemo, obrišemo, narežemo na tan- ke, enakomerne rezine. Para- dižnike umijemo, obrišemo in z ostrim nožem narežemo na enakomerne rezine. Česen olupimo in drobno seseklja- mo. Na nepregoren pladenj zložimo zelenjavo: rezina pa- radižnika, tri rezine bučk... Zelenjava naj bo zložena v dolgih, ozkih vrstah. Pokap- Ijamo z olivnim oljem, potre- semo s sesekljanimi dišavni- mi zelišči in s česnom. SoHmo in popramo. Pečemo v ogreti pečici pri 190 stopinjah 1 uro. Če se zelenjava na vrhu prehi- tro zapeče, jo pokrijemo s kosom aluminijaste folije. Po- nudimo s pečenim mesom ali z jajčno omleto. Piše: MAJDA KLANŠEK SLADICA TEDNA Slivov zavitek Namesto običajnega ja- Jlčnega ali sirovega zavit- > spečemo za spremembo ivov zavitek. Razvlečeno sto potresemo z zdroblje- im prepečencem ali drobti- imi, ki vsrka slivov sok led pečenjem. Zavitek je •^en in okusen. Potrebujemo: za testo 250 g loke, maJo olja, ščepec soli, moke in olja za obdelavo ^ta; za nadev 1,5 kg sliv, 200 g r^hov, 100 g prepečenca, 2 jčki cimeta, 125 g sladkorja, 'O g masla ali margarine. Priprava: moko presejemo ^ delovno površino. V sredi- ^ kupčka naredimo jamico, jamico damo olje, sol in Jačno vodo. Gnetemo lesto, ^ je gladko in voljno. Nato '^likujemo kepo, premaže- '0 z oljem in pokrijemo z Sreto skledo. Čim bolj gne- •'Jio testo, tem lepše se bo '^vleklo. Testo naj počiva skledo približno dve uri. 'edtem izkoščičimo slive, l^obo sesekljamo orehe in dobimo prepečenec. (To °rimo tako: prepečenec da- v vrečko, povaljamo ga z ^jarjem, da dobimo drobti- ne.) Zmešamo sladkor in ci- met. Na majhnem plamenu segrevamo maslo ali margari- no, da se razstopi. Na mizi razgrnemo prt. Potresemo ga z moko in raztegnemo testo. Razvlečeno testo premažemo s polovico raztopljene maščo- be. Potresemo ga z zdroblje- nim prepečencem in s sese- kljanim orehi. Na testo poraz- delimo slive. Potresemo jih z 800 g mešanice sladkorja in cimeta. Zavitek zavijemo (od krajše stranice), pomagamo si s pr- tom. Konice zavitka stisnemo, potisnemo jih pod zavitek. Na- mastimo veliki pekač, položi- mo zavitek tako, da leži pov- prek od enega do drugega vo- gala. Zavitek na vrhu večkrat prebodemo z vilicami. Pekač damo v pečico in pečemo pri 200 stopinjah 45 do 50 minut. Med pečenjem ga nekajkrat pokapljamo s preostankom raztopljenega masla ali marga- rine. Pečeni zavitek potrosimo s preostalo mešanico sladkorja in cimeta. Počakamo, da se malo ohladi, nato ga narežemo in še mlačnega ponudimo. MAJDA KLANŠEK IŠČEMO DOM v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dram- Ijah je začasen doma našlo nekaj izgubljenih in zapuščenih živali. Več informacij dobite na telefonski številki 749-06- 00. V Štorah so našli 9. avgusta tole petletno samičko križanko. V Škof ji vasi so 14. avgusta našli sedemmesečnega labra- dorca. Na Batnem so 14. avgusta rmšli dvanajstlet- nega pritlikavega dobermana (pinča). V Novi vasi v Celju so 12. avgusta našli osemletnega križanca. 30 TELEVIZIJA - FILM • še ena legenda slovenske televizije se bo v kratkem poslovila z malih ekranov. V zasluženi pokoj se od- pravlja Sandi Čolnik. No- vinar in voditelj, predvsem pa izvrsten spraševalec naj- različnejših zanimivih lju- di, je svojo kariero začel hkrati s prvimi koraki ta- kratne TV Ljubljana, pred 40 leti. Ves ta čas je »nacio- nalki« ostajal zvest, in ker je še pri močeh upa, da mu bo hiša zvestobo tudi vrni- la. Mariborčan, ki je postal slaven tudi zaradi svojega specifičnega glasu in melo- dije govora, bi rad s TVS sodeloval še naprej. Bomo videli?! Vsekakor pa bo Čolnikov glas na radiu in različnih prireditvah živel še nekaj časa v podobi San- dija Čolniča, ki ga duhovito oživlja vsestranski satirik Sašo Hribar, sicer rojen Ce- ljan. Hribarju se nasmejejo tudi najbolj zadrti politiki, ki so običajno neizčrpen vir njegovih duhovitosti. Le večni in vsemogočni šefici razvedrilnega programa Mi- ši Molk, Hribarjev humor ni prav nič po godu. • Kar nekaj slovenskih časo- pisov je te dni povzelo izja- vo novinarja in voditelja TV dnevnika Janka Šoparja, za katerega velja, da nima dla- ke na jeziku, ampak pod no- som, ki je dejal: »Kline gleda tako svobodo, ko pa kot no- vinar ne smeš reči, da je v državi sranje«. Televizij- skim novinarjem namreč Kodeks, ki ga je spisal odgo- vorni urednik Informativne- ga programa Uroš Lipušček prepoveduje vsakršno ko- mentiranje. In tako je tudi prav! Državljani naj si podo- bo o tem, v kakšni državi živimo, ustvarijo sami. Ne- kaj malega pa so jim pri tem vendarle v pomoč pogovori, ki jih na TVS z najvišjimi predstavniki politične elite dela urednik notranje politi- ke Rudi Medved, ki z ob- lastniki zelo rad sadi rožice. • Novinarki, ki sta na TVS udarna moč političnega po- ročanja, Metka Lainšček in Nataša Rijavec, sta se vrni- li z dopusta. Metka celo predčasno. A to nima nobe- ne zveze s političnim sta- njem v državi. Menda ni bi- lo v Informativnem progra- mu na razpolago niti enega novinarja, ki bi bil, v skla- du s Kodeksom, sposoben narediti pregled tedenskega dogajanja, redno aktualno oddajo Utrip. • Nataša Pire, voditeljica oddaje 24 ur, ki je kariero začela pred desetimi leti na TV Dnevniku kot komaj 22- letno dekle, še vedno ne more čisto iz svoje kože. Pravi, da še vedno živi raz- burljivo življenje, le fantov ne pretepa več, tako, kot jih je v otroštvu. Vseeno pa se je njen kolega voditelj Mat- jaž Tanko marsikomu, ki Natašo dobro pozna, majč- keno zasmilil. • Najbolj znani Laščan na začasnem delu v Ljubljani N^arjan Lah je potožil, da je slovenska nacionalna TV hiša tako revna, da ne pre- more naprave, ki bi omogo- čila, da bi lahko gledalci ob športnih prenosih na ekra- nu spremljali čas poteka srečanja. Ker zadeva stane le nekaj tisoč nemških mark, je generalni direktor Janez Čadež menda skle- nil, da zaradi nje že ne bo predlagal povišanja RTV na- ročnine. KINO Celjski kinematografi si pri- držujejo pravico do spremem- be programa. Union: od 24. do 30.8. ob 16., 18.30 in 21. akcijski vo- hunski triler Misija nemogo- če 2. Mali Union: od 24. do 30.8. ob 20.30 vojaški triler Trenutek odločitve. Metropol: od 24. do 30.8. ob 17.30 akcijski spektakel Shiri, ob 20. akcijska kome- dija Opoldanski obračun, ob 23. akcijski vohunski triler Misija nemogoče 2. Poletni kino (na dvorišču Spodnjega gradu): od 24. do 30.8. ob 22. akcijska komedi- ja Opoldanski obračun. (V primeru slabega vremena predstava odpade). Kino Žalec: 25.8. ob 20. in 278. ob 20. akcijski film Tri- je kralji, 26.8. ob 21. in 278. ob 18. nadnaravni triler Stig- mata, 29.8. ob 20. zgodovin- ski spektakel Gladiator, 30.8. ob 20. romantična ko- medija Notting Hill, 31.8. ob 18. in 20. romantična najst- niška komedija Ameriška pi- ta. Kino Dobrna: 26.8. ob 19. in 278. ob 17 grozljivka Brez- glavi jezdec. Shiri Imamo torej: evropsko pre- miera ter najbolj prodajan in gledan film v Koreji, na Japon- skem, v Tajvanu, v Hongkon- gu, in ja, film je bil tam bolj gledan kakor Cameronov Tita- nik. Kar je povsem logično, iz vsaj dveh vzrokov. Prvič, ker Cameron pač ni poznal politič-' nih razemer v tamkajšnjih predelih in je menda to ena redkih stvari, ki jih ni uspel vtakniti v svojo mega uspešni- co, Shiri pa seveda razmere pozna in s svojim poznava- njem piha na dušo vsem deže- lam sveta, ki so bile kdaj nasil- no ločene in se želijo združiti, ali pa obratno, in pri katerih ločevanju so imeli prste vmes tuji »pokrovitelji«. Posebno pa seveda piha na dušo svoji (svo- jima) državama. Če ste kaj gledali srečanja med severno in južnokorejskimi družinami po 25 letih nevidenja, sreča- nja, ki jih je prikazovala tudi slovenska televizija, boste ve- deli, za kaj gre. Poštena tema- tika za film. Zelo. Drugi razlog: ker so bili do- mači gledalci zagotovo veseli, da njihovi ustvarjalci lahko naredijo film, ki se produkcij- sko gledano tako lepo kosa z holivudskimi. Kar ima tudi svoje slabe strani. Ampak ro- ko na srce, tudi mi bi bili ponosni, če bi naš domači ne- posrečeno akcijski Patriot bil... bil... pač boljši v vseh pogledih. Do neke mere je tale obrat v tehniki filmanja celo nenavaden, ker se je Holly- wood učil filmske akcije prav od Azije, no, ne ravno toliko Koreje, ampak vseeno. Kaj potemtakem dobimo v Shiri? Izjemen uvod, ki zelo spominja na nekakšno Nikito, le da je še mnogo bolj krvav in drastičen, in make manj iz- jemno nadaljevanje, ki dokaj spominja na Vročico. Pa konec z izredno razburkano čustveno plimo. V kateri se film pokaže v najboljši luči. Oziroma, kjer je najbolj posrečen in močan. Škoda, da te razburkanosti ne zagrabi in ne prične povzroča- ti že prej. Vmes pa... obilica krvi; krvi do kolen, kri, ki neprestano šprica v obraz, fre- netična, poskakujoča kamera, sploh ob zasledovanju akcij- skih prizorov, in streljanja toli- ko, da bi izstreljenih nabojev lahko bilo za polno kinodvora- . no kina Metropola. Občasno plehki dialogi, veliko predolge akcijske sekvence, zanašanje na moč eksplozije, ki bo pač prekrila druge pomanjkljivo- sti. Če že Shiri tako dobro poz- na okoliščine v obeh Korejah, kar sčasoma tudi pokaže, ali pa vsaj nakaže, zakaj potrebu- je toliko časa, da to naredi - zakaj se izgublja v teh nezno- sno dolgih »streljačinah«? Ali pa navsezadnje le izkorišča realno ozemeljsko problemati- ko za manj utemeljeno ne- skončno preganjanje in vse ostalo? Ali pa je nam, ker pač nismo tam doma, vse skupaj manj samoumevno? So pa - še ena pohvala - igralci vsekakor dobri. Da se ne boste mučili z branjem napisov na špici: igrajo Suckyu Han, Minsik Choi, Voonjin Kim, Derek Kim, zrežiral pa je Jegyu Kang, dobitnik mnogih film- skih nagrad na domačem ozemlju, in celo izbranec za osebnost leta 99 s strani dveh korejskih dnevnikov. PETER ZUPANC Gremo v kino! Pravilni odgovor iz prejšnjega tedna se glasi Možje v črnem tem filmu sta namreč skupaj zaigrala Tommy Lee Jones in ^ Smith. Nagrajenci so: Romana Petrej, Zagrad 140b, Celje, T Lavrinc, Dobrna 3b, 3204 Dobrna in Katja Topovšek, Grajs vas 15g, 3303 Gomilsko. Prejeli bodo vstopnico za ogled fili Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: režiser drugega dela filma Misi Nemogoče John Woo je sodeloval tudi z znanim azijski akcijskim filmskim zvezdnikom, ki ga te dni lahko gledamo i naših platnih. Kateri igralec je to? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 30* Celje, do ponedeljka, 28. avgusta. Izžrebali bomo tri dobiti ke vstopnice za ogled filma. TV VODIC 31 32 TV VODIC TV VODIČ 33 34 TY VODIC GLASBA 35 Kunigunda bo prevetrila ulice Velenja V tednu dni kar 50 prireditev na tretjem festivalu mladih kultur Kunigunda je bila lepa ča- rovnica, ki je bojda živela bogato, legend polno življe- nje na Velenjskem gradu, pred tremi leti so jo, takrat le i za en dan, v spomin prikli- cali mladi Velenjčani, željni ; in lačni zanimivih, drugač- : nih kulturnih dogodkov. Enodnevni festival je lani prerasel v celotedenskega. In tako bo tudi letos. Od sobote pa vse do prihodnje nedelje se bo na »Festivalu niladih kultur Kunigunda 2000« na ulicah in trgih Ve- lenja, pa tudi za grajskim obzidjem, zgodilo 50 glasbe- nih in kulturnih dogodkov, v katerih bo sodelovalo pre- ko 300 ljudi. Priprava tako obsežnega fe- stivala, ki mu težko najdemo vzporednico z drugimi slo- venskimi festivali, je velik za- logaj. Že lani so bili mnogi skeptični, a ekipi mladih Ve- lenjčanov, ki ga pripravljajo v I okviru Mladinskega centra Ve- ! lenje in Šaleškega študentske- t ga kluba, je uspelo! Ljudje so ! se ustavljali in opazovali do- gajanje na različnih koncih večino leta zaspanega mesta, mnogi so prišli od drugod. Dva dni pred uradnim začet- kom festivala je tudi letos vse pripravljeno. Program je še pestrejši in bogatejši, edina neznanka je trenutno še vre- me, ki bo pomembno, saj se bo večina dogodkov zgodila v centru mesta, na Cankarjevi, Titovem trgu, pa tudi za graj: skim obzidjem. »Kunigunda je namenjena mladim, ne le mladim po letih, ampak tudi po načinu izraža- nja svojih idej. To je festival, ki predstavlja sodobne urbane kulturne zvrsti in ga težko pri- merjamo z drugimi po Slove- niji. Programsko je namreč izredno široko zasnovan, saj smo prepričani, da je v tem koncu Slovenije velik primanj- kljaj tovrstnih kulturnih vse- bin. Vsaka od letošnjih 50 pri- reditev ima sporočilo, nobena ne sodi v ceneni pop,« pravi programski direktor festivala mag. Aleš Črnič. »Tudi letos bo večina prireditev brezplač- nih, le na treh bo simbolična vstopnina. Festival so podprli Mesto Velenje, Ministrstvo RS za kulturo in nekatere lokalne firme. Že lani smo pokazali, da se lahko tudi v tem delu Slove- nije z relativno malimi sredstvi pripravi odmevna in kvalitetna prireditev. Kunigunda je na- mreč vzgojni projekt, Vzgaja- mo mlade, da bodo znali brati jezik sodobne kulture in umet- nosti, ki postaja vse bolj razpr- šen in vse težje razumljiv. Vzgajamo pa tudi prebivalce, da mesta niso le za spanje, ampak tudi za življenje, da določene urbane vsebine sodi- jo v center, tudi po 22. uri.« »Velenje je po velikosti peto niesto v državi, mi pa smo niorda prva res urbana genera- cija. Kljub temu ni vehko me- sto, nikoli pa ni bila vas. Sedaj ima Velenje vse značilnosti ur- banega. Negativnih značilno- sti ima dovolj, pozitivnih, ki izhajajo iz srečevanja različ- nosti in tolerantnosti do dru- gačnosti, pa ni. Je na en način zatohlo mesto, zato bo Kuni- gunda tudi letos naredila pre- pih. To si želimo doseči na razhčne načine, predvsem z vnašanjem sodobnih kulturno umetniških vsebin. Veliko do- godkov bo popolnoma umet- niških, takih, ki jih težko vidi- mo drugje, ker je večina po- dobnih prireditev že podlegla trdi logiki kapitala,« še dodaja Črnič. Večina nastopajočih bo Slo- vencev, nekaj tudi tujcev. »Ve- lik poudarek dajemo temu, da dobimo različne ljudi z različ- no kulturno prtljago. Zato bo v okviru festivala potekal tudi mednarodni prostovoljni de- lovni tabor, ki vključuje 7 pro- stovoljcev, ki prihajajo iz raz- ličnih koncev sveta, pomagajo pa pri organizaciji in izvedbi festivala.« Festival mladih kultur seve- da ni namenjen le prebivalcem Šaleške doline. S svojo ponud- bo bo zagotovo zanimiv mno- gim, ki si želijo drugačnosti in zanimivih kulturnih dogod- kov. Prvi dan festivala bodo odprli likovno razstavo »Žen- ske v izložbi«, ki zaobjema slikarske rešitve mladih slo- venskih slikark, na Cankarjevi bo Ina Knez prikazala poslika- vo teles, zgodila se bo klasična klovniada, lutkovna predstava, kiparske postavitve in zvečer koncert ansambla Ultrazvok in Aleša Hadalina. V nedeljo ob 11. uri bo Peter Mlakar pripra- vil pridigo na gozdni poti pod bazenom, od 10. do 22. ure pa se bo za grajskim - obzidjem dogajal Srednjeveški dan, ka- terega glavni dogodek bo soje- nje Kunigundi. Sodelovalo bo preko 40 igralcev, obiskovalci pa bodo skupaj z njimi postali del mitske zgodbe. Sledil bo otvoritveni žur festivala, spet v centru mesta, na njem pa se bo predstavil slovenski Sekstet klarinetov in DJ Mišel. Od po- nedeljka do petka se bodo pri- reditve dogajale v popoldan- skem in večernem času, v knji- garni Kulturnica bodo vsako popoldne zanimivi literarni dogodki, vsak večer bo zrak začinil koncert na ploščadi pred Namo, vključena pa bo- do tudi številna druga prizo- rišča, kjer se bodo dogajale razstave, performansi, mod- na revija... Program je preob- sežen, da bi ga predstavili v celoti, dodobra pa je pred- stavljen na internet straneh (www.kunigunda.si). Naj opozorimo le še na velik open-air koncert "prihodnji petek, ko bodo na Titovem trgu nastopili Bast, Urban, Šalagrama Šila, Okvir in Er- roristi. Zgodil se bo tudi Ska- te Contest, na Cankarjevi pa bo prihodnjo soboto pripra- vilo »Piknik« poulično gleda- lišče Ane Monroe... Zagotovo bo številnim mladim umetni- kom uspelo preseči simbolno zaprtost vsakdana in mestne ulice spremeniti v zanimiva prizorišča, ki bodo pritegnila tako naključno mimoidoče kot tiste, ki bodo na priredi- tve prihajali po duhovno hra- no namenoma! SŠ Tako kot lani se bo na festivalu Kunigunda tudi letos predstavilo gledališče Ane Monroe. EKSPRES-EKSPRES • Spajsica Melanie C je s pr- vega mesta angleške lestvice najbolj prodajanih single plošč s trance popevko »I Turn To You« izrinila Robina Wil- liamsa in njegovo »Ročk DJ«. Na oni strani velike luže, v ZDA, se je na vrhu obdržal trenutno najbolj vroči R&B pevec Sisqo s svojo drugo le- tošnjo No. 1 uspešnico »In- complete«, na drugo mesto so se spet vrnili rockerji Match- box Twenty s skladbo »Bent«, s četrtega na tretjo pa so na- predovale Destiny's Child z uspešnico »Jumpin'Jumpin'«. V Nemčiji že četrti teden naj- višjo pozicijo zaseda prijetna štanca »Around The World« projekta ATC, na Hrvaškem pa te teden najraje poslušajo novo uspešnico »Ruzinavi brod« skupine Daleka obala. • Britanska skupina Super Furry Animals je v kar 20- minut dolgo kreacijo »Free Now« s privoljenjem Sira Pau- la McCartneya remixala nekaj do sedaj še neobjavljenih po- snetkov skupine The Beatles. • Christina Aguilera bo v prihodnjih 11 tednih kar 37- krat nastopila na nekaterih največjih ameriških koncert- nih prizoriščih. • Skandinavska pop atrakcija A-HA se je letos po skoraj osemletnem studijskem mol- ku v velikem slogu vrnila na svetovne lestvice z odličnim come-back albumom »Minor Earth/Major Sky«. Z njega je kreativna trojica na single že maja uvrstila eno izmed več- jih uspešnic letošnjega poletja »Summer Moved On«, te dni pa se po vsej Evropi na veliko vrti njihov nov single »Minor Earth/Major Sky«. • 12. septembra bo izšel nov album »Maroon« v ZDA izjem- no popularne ročk skupine Barenaked Ladies. Videospot za prvi single »Pinch Me« je že posnet. • Trenutno najpopularnejši avstralski dvojec Savage Gar- den bo nastopil na zaključni ceremoniji letošnjih OUmpij- skih iger v Sydneyu. Daniel Jones in Darren Hayes bosta zapela svojo mega-uspešnico »Affirmation«. • Newyorški techno zvezdnik Moby bo na svoj novi single uvrstil ponovno posneto sklad- bo »Honey« s svojega v več milijonski nakladi prodanega albuma »Play«. V tokratni ver- ziji bo »ukradene« vokale s starih gospel plošč zapela zme- raj bolj cenjena pevka Kelis. • 16-letna ameriška pop prin- ceska Mandy Moore bo kljub protestom nekaterih najbolj zagretih fanov nastopila v vi- deospotu punk zasedbe Good Charlotte. • Kljub temu, da je igralka, plesalka in pevka Jennifer Lo- pez, letos posnela kar dva fil- ma je našla čas in s kopico vrhunskih producentov in av- torjev posnela še večino skladb za svoj drugi album. LP »A Passionate Journey« bo na tr- govinskih policah sredi jeseni. • Oktobra bo izšel novi al- bum vse popularnejše sloven- ske pevke Nuše Derende. Po dobro sprejetem lanskem pr- vencu »Vzemi me veter« bo »večno druga« Nuša svojo no- vo ploščo zapolnila z nekaj že preverjenimi uspešnicami s slovenskih festivalov - pesem »Boginja« je bila druga na lan- skem MMS-u, isto mesto je letos zasedla tudi njena »Ne kliči me«, za balado »Čez dvaj- set let« pa je letos prejela na- grado za najboljšo izvajalko Slovenske popevke 2000. • Za mnoge najboljša in naj- bolj izvirna narodna-zabavna skupina zadnjih nekaj let Fraj- kinclerji je po izjemnem uspe- hu njihovega albuma »Srčna napaka«, ki se nevarno bliža zavidljivi nakladi 20 tisoč iz- vodov, zaplula tudi v t.i. zabav- ne vode. Štajerski veseljaki so pred nedavnim posneli satirič- no poletno popevko »Morske deklice« in z njo napovedali skorajšnji izid novega albuma. STANE ŠPEGEL VRTIUAKPOLKIN VALČKOV ŽOVROČfflRC 36 ZA AVTOMOBILISTE Septembra prenovljeni lwingo Kot je že skoraj v navadi, francoski Renault na jesen nekoliko prenovi svoj naj- manjši avtomobil tvvingo. Tlidi letos bo kupcem na voljo v nekoliko spremenje- ni različici, njeni poudarki so na izboljšanih voznih lastnostih in varnosti avto- mobila, opazne pa so tudi kozmetične spremembe in dodatki. Pasivno in aktivno varnost twinga so izboljšah z dodat- nim stabihzatorjem s preme- rom 17 mihmetrov, za povrh pa so prilagodili nastavitev blažilnikov, tako da so dose- gli najboljši možni kompro- mis med udobjem in dobro •lego na cesti. Po novem bo imel tvvingo 14- in ne več 13- palčna platišča, pa tudi pnev- matike bodo imele nekaj niž- ji presek. Zelo pomembna novost je sprememba zavor- nega sistema, saj je avto dobil spredaj večja zavorna koluta, zadaj pa večja bobna, poleg tega pa so povečali učinkovi- tost servo zavornega sistema za 15 odstotkov. Okrepili so tudi delovanje električnega servo volana, poleg tega pa bo to prvi re- nault, ki bo opremljen s ključavnico za izklop čelne varnostne blazine za sovoz- nika. Avto bo dobil tudi si- stem za samodejno zaklepa- nje vozila med vožnjo (to postaja v Evropi vse bolj po- memben del opreme, žal) ta- koj, ko vozilo preseže hi- trost sedmih kilometrov na uro. Tvvingo letošnje jeseni bo imel tudi galvaniziran spod- nji del in ima zato 12-letno protikorozijsko jamstvo. Navzven bo mogoče opaziti nove pokrove žarometov in meglenk, novi so okrasni po- krovi in lita platišča, izbirati pa bo mogoče med devetimi zunanjimi barvami, od tega bosta dve povsem novi in namenjeni izključno tvvin- gu. Nove so tudi prevleke sedežev, prenovljena je osrednja konzola, drugačne so obloge vrat. Izboljšana je akustična zaščita, mogoče pa bo vgraditi satelitski naviga- cijski sistem. Opremski paketi bodo štir- je, motorja pa niso spremi- njali (1,2-litrski agregat, ki ponuja 60 konjskih moči in ima 93 Nm navora), zraven pa bo bodisi ročni petsto- penjski menjalnik bodisi tri- stopenjska prestavna avto- matika. Pri nas bo prodaja prenovljenega tvvinga pred- vidoma stekla septembra, osnovna izvedenka pa naj bi bila na voljo za 1,54, nekaj bolje opremljena pa za 1,64 milijona tolarjev. Prenovljeni tivingo jesen 2000. Bodo trgovci tožili BMW? Vse kaže, da se Roverjeva zgodba noče in noče razplesti. Nemški trgovci z Roverjevimi avtomobili menda namerava- jo proti tovarni BMW, ki je imela Rover pred časom v lasti, vložili tožbo. Trgovci so namreč prepričani, da so imeli vsaj za 100 milijonov mark škode. Do tega naj bi prišlo zaradi »krnitve ugleda in vsega tistega, kar se je dogajalo v času prodaje tovarne Rover«. V Nemčiji prodaja roverje nekako 180 trgovcev, za sedaj pa še ni znano, ali imajo kaj možnosti, da bi s tožbo uspeli. Ob tem so nemški organi začeli tudi preiskavo, s katero skušajo ugotoviti, ali so sredi marca, ko je BMW objavil, da prodaja tovarno Rover, morda nekateri uslužbenci trgovali z delnicami na podlagi notranjih informacij. Na sliki: rover 75. Novosti pri Renaultu in renauitih Pri Renaultu seveda ne držijo križem rok in za bližnje mesece pripravljajo kar nekaj novosti. Tako bo scenic dobil novi 1,8-litrski motor s po štirimi ventili na valj s 118 konjski- mi moči. S tem agregatom bodo zapolnili vrzel med se- danjim 1,6 (110 konjskih moči) in 2,0-litrskim motor- jem, ki ponuja 140 konjskih moči. Tako bo od septembra naprej scenic na voljo s štiri- mi bencinskimi motorji s 16-ventilsko tehniko in dve- ma turbodizelskima agrega- toma z neposrednim vbriz- gom goriva. Jeseni naj bi začeli ponujati scenica tudi z inteligentnim samodejnim menjalnikom proactive. No- vi motor bo dobil tudi do- stavni master, in sicer turbo- dizel z neposrednim vbriz- gom ter gibno prostornino 1,9 litra in 80 konjskimi močmi. Hondine težave doma in na tujem Skoraj vse avtomobilske tovarne na britanskem Otoku ali na Japonskem imajo zaradi premočnega funta in še močnejšega jena veliko težav. To zlasti velja za Veliko Britanijo, saj so se ji avtomobilske hiše začele na veliko izogibati pri svojih načrtih za prihodnje investicije. To velja tudi za japonsko Hondo, ki nekatere svoje modele izdeluje v Svvindonu. Za povrh ima Honda glavnino svojih tovarn doma na Japonskem. Tako se je lahko zgodilo, da je imela tovarna v obdobju april-junij 2000 za 17 odstotkov manj čistega dobička kot lani v tem času (skupaj 966 milijonov dolarjev). Primerjava vrednosti jena z dolarjem tudi kaže, da je jen letos dražji vsaj za deset odstotkov. Honda izjemno veliko proda v ZDA, zato niso pretirano veseU močne domače valute. Prenehali izdelovati saf rane V predzadnjem tednu julija se je izteklo življenje renaultu safrane, največjemu mo- delu te francoske tovarne. Avtomobil so izdelovali od leta 1992 in do konca julija naredili približno 315 tisoč vozil. Nekaj av- tomobilov so naredili še na zalogo, namenili pa jih bodo predvsem francoskemu trgu. Vozilo je nastajalo v tovarni v Sandouvillu, kjer so se začeli pripravljati na začetek izdela- ve novega renaulta višjega oziroma visokega razreda, poleg tega pa naj bi tam izdelovali tudi avtomobil, s katerim bodo kasneje nadomesti- li laguno. Pri Renaultu pravijo, da je bil safrane najuspešnejša francoska velika limuzina devet- desetih let, pri čemer je seveda povsem nespor- no, da je šel avto najbolje v promet doma, se pravi na francoskem trgu, saj so jih tam prodali dve tretjini. V Sloveniji je bil avto razmeroma uspešen, saj so jih prodali 662. Najbolj je bil avto po volji slovenskim kupcem v letih 1993 in 1994, ter po kasnejši prenovi leta 1997 Lani je šel safrane najbolje v promet, če izvzamemo Francijo, še v Luksemburgu in Belgiji, na Nizozemskem, v Španiji skupaj s Kanarskimi otoki, Švici, Nem- čiji in Veliki Britaniji. Zanimivo je tudi, da so lani pri nas prodali 75 safranov, kar je bilo bistveno več kot v Italiji (57) in v Avstriji (47). Renaultov najmlajši upokojenec safrane. Firestone umika pnevmatike V ZDA se velikokrat zgodi- jo stvari, ki so v Evropejcem tako rekoč nerazumljive. Ena takšnih je vse tisto, kar se sedaj dogaja z gumami ameriške gumarske družbe Firestone. Ta je v lasti japon- skega gumarskega koncer- na Bridgestone, ki spada med največje na svetu. Fire- stone bo zaradi domnevne napake na pnevmatikah iz prometa umaknil kar 6,5 mi- lijona že prodanih gum. Gre za tri oziroma štiri vrste pnevmatik, tovarna pa se je za ta korak odločila po opravlje- ni raziskavi državne službe za nadzor varnosti na cestah. Ta je začela raziskovati ustrez- nost gum po 46 nesrečah, ki naj bi se zgodile prav zaradi tega, ker so Firestonove pnev- matike eksplodirale. Večina nesreč se je pripetila v jugoza- hodnih zveznih ameriških dr- žavah in to pri visokih tempe- raturah. Seveda bo družba vse gume zamenjala brezplačno, niso pa še sporočili, ali so te pnevmatike prodajali tudi na evropskih trgih. Vsekakor si tovarna Firestone posebne sla- ve ni pridobila. Hyundai dobro, Audi ne tako Posamezne avtomobilske tovarne že objavljajo rezul- tate svojih polletnih poslo- vanj. Zelo je zadovoljen juž- nokorejski Hyundai, sicer največji izdelovalec avtomo- bilov v Južni Koreji. Tako je v letošnjega pol leta v primerjavi z enakim lan- skim obdobjem svojo proda- jo povečal za 40 odstotkov, pri čemer je bila vrednost poslov 7,6 milijarde dolar- jev, dobička pa je bilo za 278 milijonov dolarjev. To je sko- raj dvakrat toliko kot lani v tem času. Nekoliko slabše je šlo nemškemu Audiji, vsaj v primerjavi z enakim lanskim| obdobjem. Tako je imela to-1 varna v letošnjega pol leta zaj 384 milijonov evrov dobiČ-| ka, kar je bilo za sedem od-| stotkov manj kot lani. Kotf pravijo, naj bi bila to pred-j vsem posledica nekaterih no-| tranjih organizacijskih in strukturnih sprememb (ome- niti je treba, da so kupili deni- mo italijansko tovarno šport- nih avtomobilov Lamborghinil ipd.). V letošnjih šestih mese-' cih pa je tovarna ustvarila za 8,1 milijarde evrov prometa,^ kar je bilo za pičhh 0,17 od- stotka več kot lani. » FEUTON - INFORMACIJE 37 Ta novi latinsko-grški izraz zdaj kakor razbija zaporedje .[arejših glasovno podobnih sestavin poganskega imena jVETO - GOR, ki ga posebej potrdi že omenjenemu koroške- mu napisu SVUNGDI KUNINGU oziroma SODJA KNEZ precej podobni napis nad vrati Jurijeve kapelice na štajerskih Sv. gorah in ki se z dodatkom treh črk z reliefa ob istih vratih glasi: Šele s tem dodatkom,« razmišlja in zaključuje svojo razlago dr. Nartnik, »se je pač pokristjanilo nekdanje pogansko ime SVETO-GOR, čigar sestavini SVETO in GOR glasovno takore- koč obračata zaporedje še dveh okvirnih poganskih imen, prvega imena JAROVIT in tretjega imena SVETOVIT, takole: JAROVIT - SVETO-GOR - SVETOVIT« Znaki, podobni venetskim čeprav se je prof. dr. Jurij Rojs odrekel razvozlavanju napisa na osnovi glagolice, je dr. Vlado Nartnik storil prav to. Kljub vsemu pa neumorni Rojs ni obupal. Proti koncu dvetdesetih mi je v daljšem pogovoru zagotovil, da bržkone v tem primeru ne gre za rune in da najbrž tudi za najzgodnejšo različico glagolice ne in da se z dr. Nartnikom pač ne strinja. V tistem obdobju, ko je dr. Rojs znova intenzivno in hlastno iskal nove rešitve, je na slovenski knjižni trg prišla nova knjiga Tomažiča in Šavlija o Venetih in ko me je povprašal, ali morda ne bi poizkusila tudi z venetsko abecedo (četudi se s teorijo »slovenjenja« venetskih besed nisva strinjala), sem odgovoril 'pritrdilno in tudi sam pomagal pri primerjanju posameznih znakov in študiju virov. Prof. dr. Jurij Rojs je preštudiral vse knjige o venetščini, predvsem pa tiste, ki sta jih, tudi s sodelovanjem pok. Mateja napisala omenjena avtorja, in prišel do spoznanja, da so nekateri znaki presenetljivo podobni venetskim, da torej niso slovanski, še več: po temeljitem primerjanju se je dokopal do presenetljive ugotovitve. Presenetljive predvsem zato, ker so na več na moč podobnih besednih tvorb naleteli že naši venetologi. »Uporabil in preštudiral sem vse mogoče vire, ne bi jih navajal. Naše in tuje. Kombiniral sem, obupoval, bral v različnih smereh, kajti pri svetogorskem napisu namreč ni popolnoma jasno, kako pravzaprav je treba brati: iz ovala navzven ali obratno. Zatorej se mora spreminjati tudi smer branja, črke pa dobijo popolnoma drugo obliko.. Naposled sem prišel do spoznanja, da mi napis, bran z venetskimi črkami, ponuja besedi BOG TRIMOŽIT(I), od petega zname- nja naprej pa naj bi bila letnica 1100 (pr.n.št.., brano od desne proti levi). Dodani i: pri Baskih se tudi, na primer, infinitiv končuje na i, gre pač za vplive, za mešanja različnih kultur, torej tudi pisav, govorov... Da gre za kombinacijo več pisav, so menili tudi ruski znanstveniki, ki so napis videli z mojim posredovanjem. No, še to: zagotovo je TRIMOŽITI nekakšno božanstvo, nekaj posebnega kot Triglav s tremi vrhovi, v tem primeru pa bi glede na razgledje s Svetih gor šlo naj- brž za dobro vidne Donačko goro, Boč in zagrebško Sle- me,« je prepričan dr. Jurij Rojs. Namen tega spisa prav go- tovo ni razglabljanje, kdo ima prav, kdo ne, prej naj bi bil vzpodbuda za nadaljnje razi- skovanje te, nedvomno skriv- nostne uganke, ki je zaneslji- vo zelo pomembna za zgodo- vmo ljudstva, ki je v tistih časih prebivalo na tem območju, pod temi gorami, na stičišču mnogih poti. In ljudstev v teh nemir- nih časih ni bilo malo: dobesedno so si podajala kljuke v tem prepišnem predelu naše deželice. Morda bo namesto človeka uganko kdaj razširil računalnik. Je kdo pomislil na to? Ne glede na vse, kar smo zapisali, pa večina zapisov o Svetih gorah o vseh teh poizkusih, ki so terjali izredno energijo in ogromno volje, skrivnostnost odpravi na kratko: gre za nepo- jasnjen napis iz kdove katerega časa...zagotovo pa iz sive davnine! KONEC Nartnikova varianta napisa. Napis, kot ga je videl dr. Emilijan Cevc. Tako je prerisal napis dr. Jurij Rojs. 38 INFORMACIJE v MODNEM VRTINCU 39 Poletne modne iskrice Z drobnimi prenovami počitniške garderobe, učinkovitimi podrobnostmi, barvanjem ali le otraktivnim ličenjem lahko domiselno popestrimo nošo vizualno podobo zo zadnje poletne dni Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK pje, seveda ga še ni konec, l^ošnjega poletja, prav nič pe bi imeli tudi proti kakšne- mu »indijanskemu« podaljš- Vsaj tisti, ki ne maramo ^eravih jesenskih dni, ki s jivo meglo in nadležnim ve- ^m poskušajo prav nesram- no skraspati na plan naše čez Ritnice pozabljene simpto- me vremenske depresije. m Ampak, prihaja. Počasi in lanesljivo. Jesen, z njo pa tudi BOva moda, nova veselja in jove skrbi, povezane z našo fizualno podobo. Prihodnji [eden zato začenjamo veliko ^nsko-zimsko temo modne lezone 2000/2001. Že zdaj ste, drage bralke in icveda tudi bralci, prijazno nbljeni, da sodelujete pri ob- Bcovanju naših modnih zmen- kov s svojimi predlogi. Bi raje prebirali več novic z domačega modnega prizorišča, o novo- (tih, ki jih pripravljajo sloven- dd modni oblikovalci? Naj ko- ga od njih posebej predstavi- no? Vas bolj zanima, kako sjM-ejemajo modne novosti, ka- to skrbijo za svojo podobo in kupujejo garderobo znane Šovenke in Slovenci? Bi bilo dobrodošlo več konkretnih nasvetov, kako morda stara ob- \£ila prenoviti, obnoviti, da liodo ujela aktualni trendovski utrip? Vam je ljubše prebiranje zanimivosti iz svetovnih mod- nih hramov in bolj ali manj pikantnih novičk, ki so obvez- ni del imidža eminentnih krea- torskih zvezd? Pošljite nam vaše mnenje, pripombe in predloge! Lahko jih tudi pripišete na dopisnico z odgovorom na naše nagrad- no vprašanje meseca. In, nenazadnje - z vsem zau- panjem nam sporočite vašo konkretno dilemo v zvezi z izbiro pravega oblačila, s kate- rim'boste korigirali in vizual- no uskladili svojo postavo. Tokrat pa se poletju v slovo še zadnjič sprehodimo po po- čitniških modnih vzdušjih, privoščimo si za zadnje tople dni kakšno doma »pridelano« novost in - zakaj pa ne - tudi norost. Jesen in zima bosta dolgi in resni, ujemimo torej še nekaj utrinkov lahkotne, razigrane norčavosti! Ko kova« trende icujejo... Srebrno, bakreno ali zlato obarvani kovinski obročki - včasih ljubki majhni, drugič dominantno atraktivni, tretjič arogantno agresivni... Prvič kot glave bucike, drugič kot migetajoče kresničke, tretjič kot kovanec veliki preluknja- ni kovinski gumbi. Neti. S kladivcem pritrjeni na kav- bdjke, poletno majčko, us- njen komplet, torbico, čevlje, celo trenirko. Na letošnje modno prizoriš- če jih je naplavil trendovski val, ki prebuja nostalgijo na osemdeseta leta, ko se je od teh modnih dodatkov vse »ne- varno« bleščalo. Še posebej na možačastih motorističnih opravah. Vam je všeč? Vsaj za nekaj ščepcev netov? Moda pravi - lahko si z njimi preluknjate celo oblačilo, lahko pa jih uporabite le kot dekorativno obrobo ali droben detajl, s katerim poudarite izbran mo- tiv na oblačilu. Poleti V belem, jeseni v barvitem Nekaj časa, barvo za tekstil, kakšen kamenček in sukanec boste potrebovali za prenovo lahke viskozne jopice. Morda ste se je naveličali gledati v beli barvi, morda barva ni več tako prava, kot pred meseci, morda... Pobarvajte jo! Če boste tkanino zavili v poljubno velike kamenčke, jih previli s sukancem, ali pa jo boste zavezali le na določe- nih mestih in pomočili v bar- vo, bo nastal izvirno vzorčast domači unikat. Postopek lah- ko seveda ponovite še z eno ali več barvami, vsekakor pa se vam »eksperiment« skoraj ne more ponesrečiti. Lahko vas le osreči, ko boste novovzor- často jopico nosili še v prvih hladnih jesenskih dneh. In, ko boste že pri barvanju, pomočite v barvo še kakšno mini ovratno rutico, s katero boste imenitno in v skladu z letošnjimi modnimi željami, osvežili svoj videz! Naocehji piše... Nimate časa, se vam pravza- prav sploh ne ljubi ukvarjati s tovrstnimi prenovami? Kaj pa menite o igrivo-nagaji- vem in skrivnosmo zapeljivem make upu, s katerim boste zago- tovo pritegnile radovedne pogle- de na počitniški večerni zabavi? Umetni nohti »vklenjeni« v verižico, 4-centimetrske umet- ne trepalnice ali duhovito nali- čene oči... Kaj mu sporočate, bo izvedel, ko boste pogled sramežljivo povesile... »Prevezi me, pomoči v barvo... in uživaj v mojem novem videzu,« sporoča jopica s fotografije. Piercing nohtov ali vklenjeni prsti? S trepalnicami »mačje Parižanke«. Izvedel boš, ko bom povesila pogled... Kovinske glavice in luknjice - trendovska netomanija 2000. Nagradno vprašanje avgusta: MOŠKA HAVAJSKA ALI ALOHA SRAJCA JE POTISKANA: a) S črnobelimi črtastimi in kvadratastimi motivi; b) S pisanimi vzorci eksotičnega cvetja in sadja. 40 KRONIKA S CEUSKEGA Pregreta smetana na pesku Več kot petsto pomembnih osebnosti na trinajstem Vip M Clubovem teniškem turnirju v Velenju - Eni protestirajo, drugi uživajo Bolj družabni kot športni sobotni dogodek je že vrsto let tradicija v mestu ob Paki, kjer se konec avgusta zbere smetana iz političnih, gospo- darskih, medijskih in še kak- šnih krogov. Letošnjega sre- čanja se je udeležilo več kot petsto sedanjih in nekdanjih ministrov, politikov, velepo- slanikov, podjetnikov, direk- torjev in novinarjev, največje pozornosti pa je bil prav go- tovo deležen predsednik re- publike Milan Kučan. Ker sam, kot pravi, ni naj- bolj vešč teniških udarcev, je raje navijal za finaliste. Zma- gala sta Tone Anderlič in Jo- že Sirovič, ki si prav gotovo zaslužita čestitke za tekanje na pasji vročini. Sicer pa je bilo videti, da VIP-ovci kljub viso- kim temperaturam uživajo. Večina se tako ali tako že do- bro pozna preko uradnih poti, še bolj pa privatno, ko naj bi se pravzaprav sklepali glavni po- sli. Navkljub temu, da nekate- rim VIP-ovcem ni prav nič uga- jala navzočnost medijev, so se drugi le zadovoljno smehljali in se sproščeno prepustili toku dogajanj. Pravzaprav nikogar med njimi ni vznemiril pisni protest ministra dr, Jožeta Za- gožna, ki ga je poslal medijem in v njem zapisal, da bi bilo nemoralno udeležiti se turnir- ja, katerega sponzorji so pod- jetja, »ki ne plačujejo davkov in ki ne izplačujejo dividend lastnikom.« Ti očitki so sicer zbodli ne- katere prizadete, a jim to ni pokvarilo dneva. Le kako bi jim? Penina z jagodami, neo- mejene količine piva, viskija, priznanih vin, bo^t izbor me- snih jedi, morskih specialitet, špagetov, sirov, solat, slaščic in še in še. Pogled na dobro hra- no in lepe hostese je marsiko- mu maksimalno polepšal dan. Pa niso bile na tapeti le hoste- se. Mnogo moških pogledov je bilo usmerjenih tudi v pred- stavnice naših vrst in mane- kenke na večerni modni reviji. Vsi udeleženci so dobili tudi uradna oblačila turnirja, in sicer dve majici, jakno in dolge hla- če, za kar so skupaj s hrano (ki je je na koncu celo zmanjkalo) plačali komaj 2.500 tolarjev. To prav gotovo ni veliko za tiste, ki jim cunjice s pomembnim na- pisom očitno veliko pomenijo, saj jih ponosno nosijo tudi si- cer, zlasti če obstaja možnost, da jih bo videlo precej ljudi. Razliko med »prispevkom« in dejanskimi stroški so seveda pokrili sponzorji. O kakšnih vsotah je dejansko govora, bi težko govorili, zagotovo pa ni- so majhne. Zbrane eminence pa so v Velenju tudi odprle denarnice v dobrodelne name- ne. Zbrali so šeststo tisočakov. Polovico so jih namenili za Metličarjeve trojčke, turnir V je namreč njihov boter, polg co pa bodo dobili varovai velenjskega zavoda za otrc z motnjami v razvoju Ježi Ker se je po delitvi dena nabralo še dodatnih petdej tisoč tolarjev, bo M club s te denarjem opremil in obl^ gojence zavoda, je povedal rektor tega podjetja in ne vrste oče turnirja Marjan G| beršek- Kakorkoli že, res je, da j velenjski VIP turnir velik di godek (bolj za udeležence k navadne ljudi), a to še zdal( ne pomeni, da moraj(m)o v vedeti vse o tem, kdaj in kaki Morda so bili na turnir poval Ijene le tiste medijske hiše, i so po mnenju nekaterih v vi hu naše stroke. Očitno orgaii zatorji pozabljajo, da zvezde i veliki meri snujejo prav med - nacionalni in lokalni. BOJANA JANČl Foto: GREGOR KATl Milan Kučan: »Kako pa kaj vaš hmelj, gospod župan?« Lojze Posedel: »Če bi pred dvema mesecema razpisali volitve, bi bila letina mnogo boljša.« Žal tudi pri družabnih dogodkih ne gre brez mobilčkov. Pa saj jih imajo že prvošolci, zakaj torej ne direktorji, oprostite, predsedniki uprav. Na sliki predsednik uprave Gorenja Jože Stanič. Čeprav je gospod predsednik fotoreporterje pozval, naj ga ne fotografirajo s kozarcem v roki, saj naj bi bilo takšnih slik že tako preveč, je našemu Gregorju vendarle uspelo »ukrasti* trenutek zdravice med Gaberškom, Kučanom in podjetnim Marjanom Simčičem, ki je ^ soboto vztrajno poruijal svoje vino, ki naj bi postalo tudi protokolarno. Vrli možje z vseh vetrov - z leve proti desni: Marjan Gaberšek (M club), Janez Kocjančič (Olimpijski komite Slovenije), Borut Meh (Petrol), Franjo Bobinac (Gorenje) in Tone Vogrinec (direktor smučarskih reprezentanc). Prijatelja za vedno? Morda bo lastnik celjske Zlatarne Boja^ Albreht odslej večkrat gost Zdravilišča Dobrna, rm č^ katerega je Darko Urbancl (levo).