Izpitni centri ECDL ECDL (European Computer Driving License), ki ga v Sloveniji imenujemo evropsko raËunalni.ko spriËevalo, je standardni program usposabljanja uporabnikov, ki da zaposlenim potrebno znanje za delo s standardnimi raËunalni.kimi programi na informatiziranem delovnem mestu, delodajalcem pa pomeni dokazilo o usposobljenosti. V Evropi je za uvajanje, usposabljanje in nadzor izvajanja ECDL poobla.Ëena ustanova ECDL Fundation, v Sloveniji pa je kot Ëlan CEPIS (Council of European Professional Informatics) to pravico pridobilo Slovensko dru.tvo INFORMATIKA. V draavah Evropske unije so pri uvajanju ECDL moËno angaairane srednje in visoke .ole, aktivni pa so tudi razliËni vladni resorji. Posebno pomembno je, da velja spriËevalo v 148 draavah, ki so vkljuËene v program ECDL. Doslej je bilo v svetu izdanih ae veË kot 11,6 milijona indeksov, v Sloveniji veË kot 17.000 in podeljenih veË kot 11.000 spriËeval. Za izpitne centre v Sloveniji je usposobljenih 11 organizacij, katerih logotipe objavljamo. IN EKONOMSKA ŠOLA LJUBLJANA 1000 Ljubljana, Dunajska 102 UPORABNA INFORMATIKA 2012 ©TEVILKA 1 JAN/FEB/MAR LETNIK XX ISSN 1318-1882 Uvodnik Pregledni znanstveni prispevki Katja Kous,TatjanaWelzerDruaovec: Uvedba podatkovnega skladi.Ëa po metodi PRINCE2 5 Strokovni prispevki Igor Hanc, Andrej KovaËiË: Prenova in informatizacija procesov razvoja proizvodov 18 JakaKuanik,Gregor PolanËiË: Dobre prakse uporabe in razvoja raz.iritev v sistemu Joomla! 33 Ale. Bo.njak, Vili Podgorelec: Analizain predlog dopolnitve informacijskega sistemao raziskovalni dejavnostis semantiËno komponento 46 Informacije PoroËilo o delu Slovenskega dru.tva Informatika za leto 2011 59 PoroËilo o 19. konferenci Dnevi slovenske informatike .Ustvarimo nove re.itve!« 68 Iz Islovarja 73 Koledar prireditev 75 INFORMATIKA 2012 ©TEVILKA 1 JAN/FEB/MAR LETNIK XX ISSN 1318-1882 Ustanovitelj in izdajatelj Slovensko dru.tvo INFORMATIKA Revija Uporabna informatika Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana Predstavnik Niko Schlamberger V. d. odgovornega urednika MiraTurk ©kraba Uredni.ki odbor Marko Bajec,Vesna BosiljVuk.iE,Gregor Hauc, Jurij JakliË, Milton Jenkins, Andrej KovaËiË, Katarina Puc, Vladislav RajkoviË, Heinrich Reinermann, Ivan Rozman, Rok Rupnik, Niko Schlamberger, JohnTaylor, Mirko Vintar,TatjanaWelzerDruaovec Recenzenti Marko Bajec, Marko Bohanec,Vesna BosiljVuk.iE, Du.an Caf, SreËko Devjak,Tomaa Erjavec, Matjaa Gams, Izidor Golob, Tomaa Gornik, Janez Grad, Miro Gradi.ar, Jozsef Györkös, Marjan HeriËko, Mojca Indihar ©temberger, Jurij JakliË, Milton Jenkins, Andrej KovaËiË, Jani Kra.ovec, Katarina Puc, Vladislav RajkoviË, Heinrich Reinermann, Ivan Rozman, Rok Rupnik, Niko Schlamberger,TomaaTurk, Mirko Vintar,TatjanaWelzerDruaovec, Lidija Zadnik Stirn, Alenka Anidar.iË TehniËna urednica MiraTurk ©kraba Lektoriranje MiraTurk ©kraba (slov.) Jelka Vintar (angl.) Oblikovanje KOFEIN Ilustracija na ovitku:Luka Umek za KOFEIN Prelom in tisk Boex DTP, d. o. o., Ljubljana Naklada 600 izvodov Naslov uredni.tva Slovensko dru.tvo INFORMATIKA Uredni.tvo revije Uporabna informatika Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana www.uporabna-informatika.si Revija izhaja Ëetrtletno. Cena posamezne .tevilke je 20,00 EUR. Letna naroËnina za podjetja 85,00 EUR, za vsak nadaljni izvod 60,00 EUR, za posameznike 35,00 EUR, za .tudente in seniorje 15,00 EUR.Vcenoje vkljuËen DDV. Revija Uporabna informatikajeod .tevilke 4/VII vkljuËena v mednarodno bazo INSPEC. Revija Uporabna informatikaje pod zaporedno .tevilko 666 vpisana v razvid medijev,kiga vodi Ministrstvo zakulturo RS. Revija Uporabna informatikaje vkljuËenav Digitalno knjianico Slovenije (dLib.si). YSlovensko dru.tvo INFORMATIKA Vabilo avtorjem Vreviji Uporabna informatika objavljamo kakovostne izvirne Ëlanke domaËih in tujih av­torjevznaj.ir.egapodroËjainformatikevposlovanju podjetij,javniupraviin zasebnem aivljenjuna znanstveni,strokovniininformativniravni;.eposebno spodbujamoobjavo interdisciplinarnih Ëlankov. Zato vabimo avtorje,da prispevke,ki ustrezajo omenjenim usmeritvam, po.ljejo uredni.tvurevijepo elektronski po.ti na naslov ui@drustvo­-informatika.si. Avtorjeprosimo,dapri pripravi prispevka upo.tevajo navodila, objavljenav nadaljeva­ nju ter na naslovu http://www.uporabna-informatika.si. Za kakovost prispevkov skrbi mednarodni uredni.ki odbor. »lanki so anonimno recen­zirani,o objavipana podlagirecenzij samostojno odloËauredni.ki odbor. Recenzenti lahko zahtevajo, da avtorji besedilo spremenijo v skladu s priporoËili in da popravljeni Ëlanek ponovno prejmejo v pregled. Uredni.tvo pa lahko .e pred recenzijo zavrne objavo prispevka,Ëe njegova vsebina ne ustreza vsebinski usmeritvirevije aliËe Ëlanek ne ustreza kriterijemza objavovreviji. Pred objavo Ëlanka mora avtor podpisati izjavoo avtorstvu,skatero potrjuje original­nost Ëlanka in dovoljuje prenos materialnih avtorskih pravic. NenaroËenih prispevkov ne vraËamoinne honoriramo. Avtorjiprejmejo enoletno naroËninonarevijo Uporabna informatika,ki vkljuËuje avtorski izvodrevijein.e nadaljnje tri zaporedne .tevilke. Ssvojim prispevkomvreviji Uporabna informatika boste prispevalik.irjenju znanja na podroËju informatike. Aelimo si Ëim veË prispevkov z raznoliko in zanimivo tematiko in se jih ae vnaprej veselimo. Uredni.tvorevije Navodila avtorjem Ëlankov »lanke objavljamo pravilomav sloven.Ëini, Ëlanke tujih avtorjevpav angle.Ëini. Bese­dilonajbo jezikovno skrbno pripravljeno.PriporoËamo zmernostpri uporabitujkin‡ kjerje mogoËe‡njihovo zamenjavos slovenskimi izrazi.VpomoËpri iskanju sloven­skih ustreznic priporoËamo uporabo spletnega terminolo.kega slovarja Slovenskega dru.tva Informatika Islovar (www.islovar.org). Znanstveni Ëlanek naj obsega najveË 40.000 znakov, strokovni Ëlanki do 30.000 zna­ kov, obvestila in poroËila pa do 8.000 znakov. »lanek naj bo praviloma predloaen v urejevalniku besedil Word (*.doc ali *.docx) v enojnem razmaku, brez posebnih znakov ali poudarjenih Ërk. Za loËilom na koncu stav­ka napravite samo en prazen prostor, pri odstavkih ne uporabljajte zamika. Naslovu Ëlanka naj sledi za vsakega avtorja polno ime, ustanova, v kateri je zaposlen, naslovin elektronski naslov. Sledinaj povzetekvsloven.Ëinivobsegu8do10 vrsticin seznamod5do8kljuËnih besed,ki najbolje opredeljujejo vsebinski okvir Ëlanka.Pred povzetkomvangle.Ëininajbo.e angle.kiprevod naslova, prav takopanaj bodo doda­ne kljuËne besedevangle.Ëini. Obratno veljavprimerupredloaitve Ëlankavangle.Ëini. Razdelkinaj bodo naslovljeniin o.tevilËeniz arabskimi .tevilkami. Slike in tabele vkljuËite v besedilo. Opremite jih z naslovom in o.tevilËite z arabskimi .tevilkami. Vsako sliko in tabelo razloaite tudi v besedilu Ëlanka. »e v Ëlanku upora­bljate slike ali tabele drugih avtorjev, navedite vir pod sliko oz. tabelo. Revijo tiskamo v Ërno-beli tehniki, zato barvne slike ali fotografije kot original niso primerne. Slik zaslonov ne objavljamo, razen Ëe so nujno potrebne za razumevanje besedila. Slike, grafikoni,organizacijskeshemeipd.najimajobelo podlago.EnaËbe o.tevilËitevokle­pajih desno od enaËbe. Vbesediluse sklicujtena navedeno literaturo skladnos pravili sistemaAPAnavajanja bibliografskihreferenc, najpogosteje torejv obliki: (Novak&KovaË, 2008, str. 235). Na koncu Ëlanka navedite samo v Ëlanku uporabljeno literaturo in vire v enotnem seznamupo abecednemredu avtorjev, prav takov skladus praviliAPA.VeËoAPA sistemu, katerega uporabo omogoËa tudi urejevalnik besedil Word2007, najdete na strani http://owl.english.purdue.edu/owl/resource/560/01/. »lanku dodajte kratek aivljenjepis vsakega avtorjav obsegudo8 vrstic,v katerem poudarite predvsem strokovne doseake. Spoštovane bralke in spo.tovani bralci, marca 2006 je generalna skup.Ëina Zdruaenih narodov razglasila 17. maj za svetovni dan informa­cijske druabe in istega leta je bil tudi ae prviË svetovno zaznamovan. Leto.nji 17. maj je za nami in to je dovolj tehten razlog za razmislek o pomenu in namenu tega dne. Prvi vtis je, da gre ta dan nekako mimo nas. Res je bilo organiziranih nekaj dogodkov, ki pa so bili preteano lahkotne narave in daleË od tega, da bi vsaj udeleaencem, kaj .ele .ir.i javnosti, predstavili pomen, vlogo, moanosti in razseanosti vsebin, ki jih oznaËuje ta dan. Pri tem pogre.amo tudi nastop draave, ki bi mogla in morala svetovni dan informacijske druabe izkoristiti za vse kaj drugega kot za nekaj malega objav dogodkov na porta­lu http://www.informacijskadruzba.si. Kolikor toliko zanesljivo vendar lahko sklepamo, da se je letos dogajalo veË, kakor je mogoËe razbrati na njem, tako da slika o zavedanju pomena svetovnega dneva informacijske druabe v Sloveniji morda le ni tako otoana. Eden od dogodkov, ki ni bil objavljen, je bilo predavanje dr. Matjaaa Gamsa, ki sta ga v sodelovanju organizirala zgodovinska sekcija Slovenskega dru.tva INFORMATIKA in Institut informacijskih znanosti v Mariboru prav 17. maja. Predavanje je bilo posveËeno spominu izumitelja univerzalnega raËunalnika Alana M. Turinga, ki ga zato .tejemo za enega od najpomembnej.ih utemeljiteljev informatike. Za Ëasa njegovega aivljenja tehnologija ni dala niti slutiti, kako zmogljivi bodo raËunalniki ae Ëez nekaj desetletij in da bodo omogoËili tretji kvantni skok v razvoju druabe ‡ informacijsko druabo. Informacijsko druabo je sklenilo popularizirati tudi Slovensko dru.tvo INFORMATIKA. Po usta­novitvi je bilo zunaj draavnih meja kar dokaj let razmeroma anonimno, po vkljuËitvi v mednarodna strokovna in znanstvena zdruaenja pa je pri.el Ëas, da se izkaae tudi doma. Koraka v tej smeri sta bila objava prevodov Bele knjige in Bangemannovega poroËila, samostojen doseaek pa leta 2000 objavljena Modra knjiga ‡ Slovenija kot informacijska druaba. Z njo smo aeleli pokazati, kako bi bilo mogoËe Slovenijo uvrstiti med najrazvitej.e draave sveta. Cilj je bil res visok, toda ne nedosegljiv, sredstvo pa informacijska tehnologija in informacijske storitve. Da bi utemeljili svoje videnje, smo morali najprej opredeliti pojem informacijska druaba. To je druaba izobilja, ki jo oznaËujejo dovolj visok nacionalni produkt, njegova struktura, splo.na uporaba sredstev informacijske tehnologije in samozaznava druabe. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je definicija vzdraala vse do danes. Manj zadovoljni pa smo lahko, Ëe primerjamo, kam smo usmerili svoj pogled takrat in kje smo danes. Seveda moramo v tej zvezi nujno omeniti gospodarsko recesijo, katere ni znal nihËe napovedati in za katero ni ponujenega splo.no sprejetega naËina, kako se izkopati iz nje. To ne sme biti izgovor za malodu.je, Ëe., saj je ves svet v teaavah in kaj moreta tu mala draava in njena informatika. Zanimivo je, da je vsaj ena pomembna svetovalna organizacija identificirala informatiko kot verjetno skoraj edini motor, ki je zmoaen povleËi krivuljo svetovnega gospodarstva v pozitivno smer. Tudi Evropska unija ae dolgo stavi prav na to karto: zaËetek je ae omenjeno Bangemannovo poroËilo, nadaljevanje je bila strategija i2010, sedanjost pa je digitalna agenda za Evropo 2020. Informatika in informacijska tehnologija sta nedvoumno trajni prioriteti Evropske unije ne le kot usmeritev in priporoËilo, temveË tudi kot finanËno podprta zahteva in naloga vseh draava Ëlanic Evropske unije, torej tudi Slovenije. Zdi se, da se ne zavedamo nalog in priloanosti ‡ ne le zdaj, temveË ae leta. Modro knjigo smo po izidu aeleli predstaviti vsem politiËnim strankam, saj je bilo jasno, da v njej opredeljene naloge in projekti niso izvedljivi brez politiËne volje. Predstavitve se ni udeleaila niti ena izmed njih. Podobno je danes, ko naj bi po skoraj dveh letih vse draave Ëlanice Evropske unije izdelale akcijske naËrte za uresniËevanje DAE 2020. Na.a okolica je aktivna, mi pa tovrsten dokument .e kar ustvarjamo. Videti je, da je na.a teaava samozaznava in to nas hromi celo tako moËno, da ne opazimo priloanosti, ki jih je ponujala informatika ae tudi pred sprejetjem DAE 2020. Ena od nalog, ki so zapisane v tem dokumentu, je zmanj.evanje digitalne loËnice. OËitno informacijske druabe ne bo brez splo.ne digitalne pismenosti, kakor tudi industrijska druaba ni mogla nastati brez splo.ne klasiËne pismenosti. Digitalna pismenost pa ne pomeni le omogoËanje socialne vkljuËenosti in konkurenËnosti posameznikov na trgu dela. Stara modrost je, da v aivljenju zavedno ali nezavedno uporabljamo vse, Ëesar smo se kdaj nauËili. Druabe in draave, ki vlagajo v digitalno pismenost, so zato v prednosti, ki se .e poveËuje in se je ne da zmanj.ati s pridnostjo ali z veËjo prizadevnostjo. The Economist je nedolgo tega objavil Ëlanek o tretji industrijski revoluciji, ki jo bo omogoËila prav informatika, pospe.ila pa jo bo vi.ja cena dela v draavah, kamor se je .e nedolgo tega selila industrijska proizvodnja, in odnos teh draav do intelektualne lastnine. Rezultat bo po napovedi pojav, ki bi ga lahko poimenovali reindustriali­zacija zahoda. Proizvodnja se bo selila nazaj v razvite draave. Informatika bo omogoËila proizvodnjo delov in naprav ob manj.i porabi materiala, energije, manj.em vloaku dela ter v kraj.em Ëasu. Naprave, ki to zmorejo, so ae tu. To so tridimenzionalni tiskalniki, ki bodo kljuËni za novo, digitalno proizvodnjo. Res so to .e drage naprave, ki stanejo celo do milijon dolarjev, vendar so na voljo tudi ae cenej.e za domaËo rabo, in ocena je, da je bilo v lanskem letu na svetu prodanih okoli 24.000 takih naprav. »e se ob tem spomnimo .e na robotizirane proizvodne linije, ki jih tudi ni brez informatike, je logiËen sklep, da se bo industrijska proizvodnja spet izplaËala tudi najrazvitej.im draavam. Kaj pa mi? Pri.tevamo se med razvite draave, vendar ni verjetno, da je v Sloveniji doma name.Ëen vsaj en tridi­menzionalni tiskalnik. Dvomimo celo, da bi lahko na.li kak.nega industrijskega. Kaj pa na.a digitalna pismenost? Na. prehod v informacijsko druabo? ObËutek je, da smo se v Ëasu od izida Modre knjige celo nekoliko oddaljili od nje, namesto da bi se ji pribliaali. K sreËi zaradi okoli.Ëin tudi tekmeci niso poveËevali svojega naskoka in se zato ni zgodilo kaj nepopravljivega in usodnega za nas. Uporabimo to v svoj prid in se intenzivno lotimo vsaj zmanj.evanja digitalne loËnice. Razen tega, da je to na.a naloga kot draave Ëlanice Evropske unije, so v tem tudi velike poslovne moanosti, izplen pa bo, da bomo pridobljene sposobnosti uporabljali v svojo korist in v korist vseh. Upajmo .e, da bo prihodnje leto 17. maj manj neopazen ter vsebinsko bogatej.i dan in da se bodo spomnili nanj tudi tisti, ki smo jim zaupali upravljanje draave v priËakovanju, da bodo znali prepoznati razvojne moanosti informacijske druabe in delovati v tej smeri. Niko Schlamberger, predsednik Slovenskega dru.tva Informatika Uvedba podatkovnega skladi.Ëa po metodi PRINCE2 Katja Kous,TatjanaWelzerDruaovec Univerzav Mariboru,Fakultetaza elektrotehniko, raËunalni.tvoin informatiko, Smetanova ulica17, 2000 Maribor www.feri-uni.mb.si {katja.kous; welzer}@uni-mb.si IzvleËek Med osnove uspe.nega delovanja organizacij uvr.Ëamo tudi ustrezno upravljanje in obvladovanje podatkov, ki predstavljata podlago za poslovno odloËanje. Ponujena moanost,kiorganizacijiomogoËa zmanj.anje naporapri pridobivanjuustreznih podatkovin zagotavlja optimalnore.itevzadelo z njimi,je uvedba podatkovnega skladi.Ëa.Projekt uvedbe podatkovnega skladi.Ëa vpliva na uËinkovitost njegovega delovanjainje odvisenodpo­stopkov njegove vpeljave. Nekateri izmed postopkov za uvedbo podatkovnega skladi.Ëa ae vkljuËujejo osnove projektnega vodenja, vendar ne v tolik.ni meri kot priporoËajo splo.ne metode vodenjaprojektov.Stemje lahko ogroaena uspe.na uvedba podatkovnega skladi.Ëa,kijov prispev­kure.ujemos Kimballovim postopkom uvedbe podatkovnega skladi.Ëa, nadgrajenims priporoËili PRINCE2.Predlagani integrirani model ohranja priporoËila uvedbe podatkovnega skladi.Ëa, hkratipa komponentiprojektnega planiranjainprojektnega upravljanja nadomestiin raz.iriz naborom aktivnosti, ki so po priporoËilih metode PRINCE2 nujno potrebne za zagotavljanje uspe.nosti projekta. KljuËne besede: podatkovno skladi.Ëe, uvedba podatkovnega skladi.Ëa, projektni pristop, projektno vodenje, metoda PRINCE2. Abstract The Introductionof DataWarehouse with PRINCE2 Method Apreconditionfora successful functioningofanorganizationare suitabledata managementandcontrol mechanisms,whichserveasabasisfor business decisions.Adata warehouseis an exampleof sucha mechanism, which helps organizationstoreduce the effortin obtainingrelevant data and provides an optimal data processing solution. The project of the data warehouse introduction has influence on the efficiency of its operationsand dependsontheproceduresofitsintroduction. Severalproceduresofthedatawarehouseintroductionalready includethe basics ofproject management but notto the extentrecommendedby general methods forproject management. This can threatena successful introduction of the data warehouse. In the paper we propose a model for minimizing the above described threats by using Kimball’s procedure ofintroducingthedatawarehouse, upgradedbytherecommendationsof PRINCE2.The integrated model maintainstherecommendations forin­troducing the data warehouse while the project planning and project management components are being replaced and extended with a set of necessaryactivities recommended by PRINCE2 method to ensure the success of the project. Key words: data warehouse, introductionof data warehouse,project management approach,project management, PRINCE2 method. 1 UVOD Vorganizacijah se vodstveni kader sreËuje s sprejemanjem pomembnih in hitrih odloËitev, ki zahtevajo popolne in pra­voËasne informacije. Da bi bile njihove odloËitve skladne s strategijo ter poslovnimi cilji organizacije, morajo biti podat­ki, ki so osnova za pridobljene informacije, ustrezno shranje­ni, urejeni in dostopni. Ker imajo ti podatki v praksi nemalo­krat naravo razpr.enosti in se nahajajo na veË lokacijah, se podvajajo ter so nepovezljivi,je veliko napora usmerjenegav njihovo ustrezno obvladovanje (SevËnikar, 2010). Ena izmed moanosti za ustrezno obvladovanje podatkov je uvedba podatkovnega skladi.Ëa.Le-ta lahko za organizacijo predstavlja velik korak (SevËnikar, 2010), predvsem, Ëe jo obravnavamo kot projekt. Da bi dosegli vse bonitete uspe.no izvedenega projekta, je treba pozornost usmeriti ne samo v postopek uvedbe podatkovnega skladi.Ëa, ampak tudivvode­nje in upravljanje projekta. »eprav je komponenta projektnega vode­nja raz.irjena in podprta z mnoaico uveljavljenih metodolo.kih pristopov, tako s podroËja splo.nih metod za vodenje projektov (npr. PMBoK, PRINCE, Ten Step itn.) kot tudi s podroËja specifiËnih metod (npr. MSF, RUP itn.), se .e vedno pojavljajo zgodbe o neuspelih projektih. Raziskave kaaejo, da je bilo leta 2009 neuspe.nih 44 odstotkov projektov, pove­zanih z informacijsko tehnologijo, 24 odstotkov pro­jektov na robu izziva in le 32 odstotkov projektov se je konËalo uspe.no (Lynch, 2009). Diana White in Joyce Fortune v svoji empiriËni raziskavi o vodenju projektov v praksi, v katero sta vkljuËila 236 projekt­nih vodij, ugotavljata (White & Fortune, 2002), da .e vedno dva odstotka vkljuËenih ne uporablja nobene metode za vodenje projektov. Prav tako ugotavljata, da pri vodenju projektov prevladuje uporaba meto­de za vodenje projektov, razvite znotraj organizaci­je za lastne potrebe (61 %), sledi ji uporaba metode PRINCE (11 %), med tem ko je bila metoda PRINCE2 po pogostosti uporabe uvr.Ëena na Ëetrto mesto (7 %). Kljub temu da je v prednosti uporaba metod, raz­vitih znotraj organizacije, je metoda PRINCE tista, ki je med uveljavljenimi postopki najpogosteje uporab­ljena (White & Fortune, 2002). Da bi se izognili neuspe.ni uvedbi podatkovnega skladi.Ëa, predpostavljamo, da bi bilo smiselno veËjo pozornost nameniti aktivnostim za vodenje projek­tov. »eprav v prispevku obravnavana Kimballova priporoËila ae vkljuËujejo komponenti projektnega planiranja in projektnega upravljanja, ju aelimo na podlagi analize in sinteze integrirati in nadomestiti s konkretnej.imi priporoËili splo.ne metode PRIN­CE2. V prispevku tako predstavljamo integrirani model, ki sluai kot dobro vodilo za uvedbo podat­kovnega skladi.Ëa v organizacijo, saj predstavlja te­oretiËno podlago v obliki nadgradnje in veËje pod­prtosti Kimballovega pristopa s priporoËili projektne metode PRINCE2. 2 PODATKOVNO SKLADI©»E IN SKLADI©»ENJE V nadaljevanju bomo povzeli terminologijo podat­kovnega skladi.Ëa in osnove obravnavane domene le v tolik.ni meri, kolikor je nujno potrebno za laaje sledenje domene nepoznavalcem. Termin podatkovno skladi.Ëe moËno sovpada s sistemom za podporo odloËanju in je ob poslovnem poroËanju, poizvedovanju na zahtevo, veËdimenzio­nalni analizi, podatkovnem rudarjenju in poslovno inteligenËnem ekstranetu eden od najpomembnej.ih gradnikov poslovne inteligence. Opredelimo ga lah­ko kot jedro, na katerem sloni vsa poslovna inteligen­ca. »e povzamemo navedene definicije v (Kimball & Ross, 2004), (Shin, 2002), (Pirc, 2007), (Schneider, 2008), (Baker, 2009) in (Nilakantaa, Scheibea, & Raib, 2008), lahko zapi.emo, da je podatkovno skladi.Ëe integrirana zbirka podatkov, ki zdruauje podatke iz razliËnih virov in omogoËa enostavno izvedbo po­izvedovanj, potrebnih za izvajanje analiz in sprejema­nje poslovnih odloËitev znotraj organizacije. Proces, ki vkljuËuje aktivnosti, kot so zajem podatkov iz iz­vornih sistemov, transformiranje podatkov, polnjenje podatkov v podatkovne shrambe in uporaba podat­kov pri procesih odloËanja, obravnavamo kot podat­kovno skladi.Ëenje. Podatki v organizaciji nemalokrat predstavljajo izvor teaav, saj so velikokrat razpr.eni na veË loka­cijah, na veË platformah in so pogosto nepovezlji­vi, kar lahko pripelje do izvedbe nepravilnih analiz in nepravilne predstavitve podatkov (SevËnikar, 2010), (Holten, 2003). Odprava navedenih teaav je eden izmed temeljnih ciljev za uvedbo podatkovne­ga skladi.Ëa. Aelja po hkratni odpravi vseh teaav je ena izmed pogostih napak pri uvedbi podatkovnega skladi.Ëa v organizacijo. Cilje uvedbe podatkovnega skladi.Ëa je smiselno razdeliti na dve skupini, in sicer (Pirc, 2007): • na kratkoroËne cilje ‡ uporabnikom prinesejo takoj.nje prednosti (npr. odprava napak pri po­datkih, zmanj.anje neskladnih poroËil, zdruae­vanje podatkov iz razliËnih virov, zajem in objava opisanih podatkov, deljenje podatkov ter spajanje zgodovinskih in trenutnih podatkov); • na dolgoroËne cilje ‡ izpolnjeni .ele ob zagotavlja­nju kratkoroËnih ciljev in z dolgoroËno uporabo podatkovnega skladi.Ëa (npr. uskladitev razliËnih pogledov na iste podatke, izdelava celotne slike podatkov v organizaciji in uvedba ene vstopne toËke do vseh podatkov v organizaciji). 3 PROCES UVEDbE PODATKOVNEgA SKLADI©»A Do danes so se izoblikovali razliËni pristopi za uved­bo podatkovnega skladi.Ëa. V veËini so pristopi za uvedbo podatkovnega skladi.Ëa vkljuËevali pred­vsem tehniËni vidik, tehniËne metode in metode pro­jektnega vodenja kot kljuËni faktor za uspe.no uved­bo (Williams & Williams, 2007). Baker v svoji raziskavi o pregledu postopkov naËrtovanju podatkovnega skladi.Ëa ugotavlja, da je pred slabimi .tiridesetimi leti (1973) Heskett pred­stavil pristop zasnove t. i. podatkovnega skladi.Ëa, ki je temeljil na treh glavnih korakih, kot so zaje­manje zahtev, naËrtovanje ter razvoj podatkovne­ga skladi.Ëa. Firth (leta 1988), Hatton (leta 1990) in Mulcahy (leta 1994) sledijo podobnemu pristopu prej.njega avtorja, vendar v svoj pristop vkljuËijo tudi podatkovna skladi.Ëa distribucijskega omreaja in primerjave alternativnih pristopov, kateri zajema­jo koncepte, vrsto in organiziranost opreme. Oxley je leta 1994 objavil pristop, ki se zaËne z doloËitvi­jo splo.nih sistemskih zahtev, vkljuËno z dejavniki, kot so ravni storitev in omejitev Ëasa implementaci­je podatkovnega skladi.Ëa. Zbiranje in analiza po­datkov staza Oxleya kljuËnega pomena pri uvedbi podatkovnega skladi.Ëa. V svoj pristop dodaja nov korak za vzpostavitev uporabljene enote. V sredi.Ëe postavlja samo skladi.Ëenje in obvladovanje zahtev, medtem ko izgradnja podatkovnega skladi.Ëa sledi po fazi naËrtovanja. Oxleyev osnovni okvir uporab­ljata tudi Rowley (leta 2000) in Rushton (leta 2000), vendar vkljuËujeta .e postopek, povezan z upora­bo raËunalni.ke simulacije za testiranje in posledi­ce vpliva pretoka razliËne koliËine podatkov. Tudi Rouwenhorst je leta 2000 zagovarjal tipiËen pristop uvedbe podatkovnega skladi.Ëa, ki se izvaja v veË zaporednih fazah. Vsaka faza ima hierarhiËno raz­gradnjo aktivnosti, katere temeljijo na pristopu top­­down. Faze vkljuËujejo tudi identifikacijo strategije, taktiËne in operativne odloËitve, katere je treba do­loËiti in sprejemati v smiselnem zaporedju. Govin­daraj (leta 2000) in Bodner (leta 2002) sta objavila .tudijo prouËevanja v praksi uporabljenih tehnik za uvedbo podatkovnega skladi.Ëenja. Ugotovila sta, da so postopki, ki jih uporabljajo naËrtovalci in eks­perti pri uvedbi podatkovnega skladi.Ëenja, poveza­va med poslovnimi odloËitvami in procesi, ki sledijo pri nadaljnjem razvoju zasnove projekta uvedbe po­datkovnega skladi.Ëenja. Leta 2006 je Rushton podal izbolj.an pristop iz leta 2000. Tokrat v ospredje po­stavlja pomen fleksibilnosti pri izgradnji podatkov­nega skladi.Ëa. Zajemanje poslovnih zahtev vkljuËu­je koncept naËrtovanja scenarijev, kar vodi v kasnej.o fleksibilnost pri izgradnji podatkovnega skladi.Ëa. V svoj pristop vkljuËuje tudi definiranje poslovnih zah­tev, ocenitev in upravljanje stro.kov ter evalvacijo skladnosti izvedbe z zahtevami (Baker, 2009). V povezavi z uvedbo podatkovnega skladi.Ëa so danes v ospredju poslovno orientirane metode poslovne inteligence, ki predstavljajo raz.iritev teh­niËnih metod, kot so jih izoblikovali William Inmon, Ralph Kimball in Claudia Imhoff. S. Williams in N. Williams sta tako izpostavila pomembnost poslova­nja organizacije pri uvedbi podatkovnega skladi.Ëa in tako razvila metodo t. i. poti poslovne inteligence (angl. Business Intelligence Pathway), ki si prizade­va za optimalno organizacijsko uspe.nost na podlagi ustreznega dostopa do informacij (Williams & Wil­liams, 2007). Le­ta je nadgradnja tehniËnih metod, vendar v ospredje postavlja pomembnost poslovne­ga vidika pri uvedbi podatkovnega skladi.Ëa. V nadaljevanju bomo podrobneje opisali le Kim­ballov proces uvedbe podatkovnega skladi.Ëa, saj je le­ta podlaga za nadaljnji integracijski postopek. Drugih pristopov nismo obravnavali, ker niso bili predmet integracije. 3.1 Uveljavljeni proces uvedbepodatkovnega skladi.Ëa Ralph Kimball se zaveda pomembnosti planiranja in upravljanja projekta uvedbe podatkovnega skladi.Ëa ter tako v svoj proces vkljuËuje projektno planiranje, ki je zaËetna faza in vhod v pridobivanje poslovnih zahtev ter vkljuËuje projektno upravljanje, ki se izva­ja od zaËetka in vse do konca uvedbe. Kimball svoj proces uvedbe podatkovnega skladi.Ëa, vkljuËno s projektnim planiranjem in projektnim upravljanjem, razdeli na korake, ki si sledijo v tem zaporedju (Kim­ball & Ross, 2004): • projektno planiranje in projektno upravljanje, • zajem poslovnih zahtev, • naËrtovanje in izvedba tehnolo.kega, podatkov­nega in aplikacijskega podroËja, • prehod v produkcijo (postavitev) ter • vzdraevanje in rast. Slika 1 prikazuje aivljenjski cikel uvedbe podatkov­nega skladi.Ëa po Kimballu. Proces se zaËne s projekt­nim planiranjem. Pri tem koraku je treba podrobno doloËiti pripravljenost organizacije za uvedbo podat­kovnega skladi.Ëa, predhodno oceniti in doloËiti Ëas trajanja uvedbe ter doloËiti vloge Ëlanov projektne skupine, ki bodo sodelovali pri uvedbi. Po vseh teh doloËilih sledi vzpostavitev projekta. Sledi proces zajemanja poslovnih zahtev. Zaradi medsebojne odvisnosti med planiranjem in poslovni­mi zahtevami poteka proces v obe smeri ‡ od planira­nja k definiranju in zajemanju poslovnih zahtev ter v obratni smeri (od definiranja in zajemanja poslovnih zahtev k planiranju). Ta proces je za projekt odloËil­nega pomena, saj se popi.ejo in analizirajo zahteve, ki pomenijo vhodni tok za vse nadaljnje aktivnosti ‡ Kimball ga oznaËuje tudi za sredi.Ëe podatkovnega skladi.Ëa (Kimball & Ross, 2004). Popis uporabni.kih zahtev, tako uporabnikov kot tudi strokovnjakov za informacijsko tehnologijo, se velikokrat izvaja na podlagi intervjujev in na delovnih sestankih. Inter­vjuji so primerni za manj.e, homogene skupine in z njimi pridobimo podrobnej.i opis zahtev, saj inter­vjuvanca spodbujajo k bolj odprtemu sodelovanju. Delovni sestanki so namenjeni veËji skupini (10‡12 oseb). Prednost delovnih sestankov je v tem, da lahko NaËrtovanje tehniËne arhitekture na podlagi sooËanja idej in moaganske nevihte spod­bujamo ustvarjalnost ljudi v skupini, kar omogoËa .ir.i pogled v zahteve. Po konËanem popisu zahtev in doloËitvi prioritet nastopi analiza poslovnih zah­tev, pri kateri je treba pripraviti predloge za mogoËe re.itve, logiËen dimenzijski podatkovni model in preslikavo izvornih podatkov v logiËen podatkovni model (Kimball & Ross, 2004). Izbira namestitev produkta Vzdraevanje in rast Prehod v produkcijo Definicija poslovnih zahtev NaËrtovanje fiziËnega modela Dimenzionalno podatkovno modeliranje NaËrtovanje in razvoj ETL Specifikacija aplikacije za konËne uporabnike Razvoj aplikacije za konËne uporabnike Projektno upravljanje Slika 1: Aivljenjski cikel pristopa uvedbe podatkovnega skladi.Ëa (Kimball&Ross, 2004) Kot prikazuje slika 1, se poslovne zahteve presli­kajo na naËrtovanje in izvedbo treh vzporednih pro­cesov (Kimball & Ross, 2004): • tehniËno podroËje (zgornji tok) ‡ oceniti je treba obstojeËo tehniËno arhitekturo in jo po potrebi do­polniti glede na zahteve kapacitet, zmogljivosti in skalabilnosti. Na podlagi izbire ustrezne tehniËne arhitekture sledi izbira in namestitev produktov; • podatkovno podroËje (sredinski tok) ‡ na podla­gi analize in logiËnega podatkovnega modela se pripravijo fiziËni podatkovni model (ki se kasneje tudi izvede) ter specifikacije za polnjenje vkljuËno z grenulacijo, agregacijo in naËinom transformaci­je. Velika pozornost je namenjena tudi kakovosti podatkov; • aplikativno podroËje (spodnji tok) ‡ se osredinja predvsem na preoblikovanje podatkov (naËrt za ekstrakcijo, transformacijo in nalaganje podat­kov), Ëi.Ëenje podatkov in kontrolo podatkov (naËrt postopkov za Ëi.Ëenje in kontrolo podat­kov), naËin dostopa do podatkov, izbiro orodij ter postavitev standarda poimenovanja. V fazi izvedbe sledi implementacija polnjenja podatkov, Ëi.Ëenje podatkov, implementacija postopkov za varnostno kopiranje in vraËanje podatkov. Faza izvedbe je najobseanej.i del projekta, kate­ ri zahteva .e posebno spremljanje in nadzorovanje izvajanja. Ko je faza izvedbe popolnoma konËana, lahko preidemo v fazo prehoda v produkcijo. Faza prehoda v produkcijo postavi razvoj podatkovnega skladi.Ëa v produkcijsko okolje. Izvedejo se postop­ki inicialnega polnjenja podatkov in postopki prvega osveaevanja podatkov. Ob koncu faze prehoda je po­datkovno skladi.Ëe postavljeno. Uvedba lahko preide v fazo produkcije, v kateri konËni uporabniki zaËne­jo z uporabo podatkovnega skladi.Ëa. Ta faza je prav tako namenjena vzdraevanju in rasti sistema. V vsem aivljenjskem ciklu je treba nadzorovati in spremlja­ti projekt uvedbe, kar Kimball poimenuje projektno upravljanje (Kimball & Ross, 2004). V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili le projektno planiranje in projektno upravljanje uved­be podatkovnega skladi.Ëa, saj je le­to osrednja tema na.ega prispevka. 3.2 Projektno planiranje in projektno upravljanje Kimball meni, da jasno opredeljeni in zastavljeni cilji organizacije za doseganje uspeha z uvedbo po­datkovnega skladi.Ëa niso zadostni, zato priporoËa tudi ocenitev pripravljenosti organizacije za uvedbo podatkovnega skladi.Ëa. Kimball priporoËa ocenitev petih faktorjev, ki so odloËilnega pomena za uspe.no uvedbo podatkovnega skladi.Ëa. Ti faktorji so (Kim­ball & Ross, 2004): • moËan zagovornik podatkovnega skladi.Ëa ‡ je pomemben nosilec vizije za potencialno podat­kovno skladi.Ëe in nosi odgovornost za njegovo uvedbo. Je oseba, ki ima velik vpliv v organizaciji in zaupanje vodstva ter temeljno znanje o koncep­tu podatkovnih skladi.Ë, kar mu omogoËa realna priËakovanja, razumevanje kratkoroËnih proble­mov in zastojev med uvedbo; • poslovne potrebe, pogojene z motivacijo ‡ pospe.ijo pripravljenost organizacije za uvedbo podatkovnega skladi.Ëa. Poslovne potrebe so do­loËene s poslovnimi cilji, ki izhajajo iz strategije organizacije; • zmoanost sodelovanja med poslovnim delom or­ganizacije in informatiko ‡ pripomore k bolj.im rezultatom projekta. Obe podroËji imata pomemb­no vlogo pri uvedbi in le sinergija obeh omogoËi zagotavljanje ciljev uvedbe; • trenutna naravnanost analiziranja podatkov ‡ lahko pospe.i pripravljenost na uvedbo podat­kovnega skladi.Ëa, Ëe narava poslovnega odloËa­nja organizacije ae temelji na dejstvih in na analizi podatkov; • izvedljivost ‡ je odvisna od dosedanje organizi­ranosti podatkov v organizaciji. »e so podatki preveË razpr.eni, je vpra.ljiv vsaj Ëasovni okvir uvedbe, Ëe ne tudi sama pripravljenost uvedbe. Po pozitivni oceni pripravljenosti organizacije za uvedbo podatkovnega skladi.Ëa in ob predpo­stavki o finanËni kredibilnosti organizacije je treba napraviti okvirni projektni plan. Tega po fazi ana­lize na podlagi pridobljenih podatkov nadgradimo in razgradimo v podrobnosti. Skupaj z aktivnostmi v projektnem planu je treba doloËiti obseg (trajanje) in Ëasovni okvir (zaËetni in konËni datum) posamez­nega izvajanja aktivnosti ter definirati vloge Ëlanov projektne skupine, ki bodo zadolaeni za izvedbo aktivnosti. Definirane vloge izhajajo iz predhodno osnovane projektne skupine. Ko je projektni plan definiran v celoti ‡ vkljuËno z obsegom, Ëasom trajanja, vlogami in ocenitvijo stro.kov ‡, je potrebna vzpostavitev projekta. Od tega trenutka naprej se projektno planiranje prevesi v projektno upravljanje. To vkljuËuje nenehno nadzo­rovanje izvajanja projekta in pravoËasno ukrepanje ter izvajanje korektivnih akcij. 4 METODA PRINCE2 V Ëasu poudarka na projektnem vodenju se je izobli­kovala mnoaica projektnih metodologij z namenom olaj.anja vodenja in izvajanja projekta. Nekatere metodologije so vezane na specifiËno obravnavano podroËje projekta, medtem ko so druge bolj splo.ne in namenjene vodenju projektov na vseh podroËjih. Med druge uvr.Ëamo tudi metodo PRINCE2, ki je bila razvita na podlagi PRINCE. Metoda PRINCE2 je strukturirana metoda, ki je namenjena vodenju projektov iz razliËnih podroËij. Predhodnica metode PRINCE2 je bila metoda za projektno upravljanje, imenovana PROMPTII, ki so jo leta 1975 razvili pri Simpact Systems Ltd. Leta 1979 je CCTA (Central Computer and Telecommu­nications Agency) metodo PROMPTII uporabila kot standard pri razvoju vladnih informacijskih siste­mov. Leta 1989 je CCTA (od leta 2001 imenovana OGC ‡ The Office of Government Commerce) osno­vala metodo PRINCE in .e istega leta je izpodrinila PROMPTII pri vodenju vladnih informacijskih sis­temov (OGC, 2005). Po letu 1989 je CCTA nadaljevala z razvojem me­tode. Z namenom, da bi metoda PRINCE vkljuËeva­la smernice za upravljanje vseh vrst projektov in ne samo projektov razvoja informacijskih sistemov, je leta 1996 nastala metoda PRINCE2. Pri njenem na­stanku so s posredovanjem svojih izku.enj in rezul­tatov razliËnih projektov pomagali tudi vodje projek­tov in projektne skupine. PRINCE2 je danes de facto priznani standard, ki je .iroko poznan in tudi uporabljen. V Veliki Brita­niji je najpogosteje uporabljena metoda za vodenje projektov, tako v javnem kot tudi v zasebnem sektor­ju (Patel, 2009) ‡ med drugim jo uporabljajo British Rail, Hitachi, British Telecom, London Underground, Royal Mail (Charvat, 2003), metoda pa je raz.irjena tudi v Avstraliji, Franciji, Italiji, Juani Afriki in na Poljskem (Patel, 2009). 4.1 Opredelitev in prednosti uporabe metode PRINCE2 Kot smo ae omenili, je metoda PRINCE2 primerna za vse vrste projektov in ni vezana na specifiËno po­droËje vsebine in na velikost projekta. Tako lahko metodo PRINCE2 uporabljamo: 1) za samostojne projekte, 2) za projekte, ki so povezani z drugimi pro­jekti ali pa so del veËjega programa dela oz. projek­tov, 3) za velike in male projekte, 4) za interne ali ek­sterne projekte, saj omogoËa razliËne ravni strogosti uporabe in omogoËa prilagoditve metode glede na potrebe uporabnikov oziroma naravo projekta. Uporaba PRINCE2 za vodenje projekta organiza­ciji omogoËa (OGC, 2005): • nadzorovano vodenje investicij in njihovih dono­sov, • aktivno sodelovanje uporabnikov in naroËnikov pri projektu, kar zagotavlja, da bo projekt dosegel poslovne, funkcionalne, okoljske, storitvene in vodstvene cilje ter • pristop, ki loËuje vodenje projekta od razvoja iz­delkov. 4.2 RazliËice metode PRINCE2 V nadaljevanju predstavljamo splo.ne in za na. na­daljnji integracijski postopek pomembnej.e razlike med zadnjima razliËicama metode PRINCE2. Prav tako je jasno opredeljen razlog za uporabo razliËice iz leta 2005 v nadaljnjem integracijskem postopku. Trenutno aktualna razliËica metode PRINCE2 je iz.la leta 2009. Tabela 1 prikazuje najpomembnej.e razlike med razliËicama iz let 2005 in 2009. Poleg predstavljenih sprememb se je spremenila tudi struk­tura metode. V zadnji razliËici je izpadel proces pla­niranja v tak.ni obliki, kot ga obravnava razliËica iz leta 2005 ‡ torej kot samostojen proces vkljuËno s sed­mimi natanËno opredeljenimi aktivnostmi. V zadnji Tabela 1:Primerjava razliËic metode PRINCE2iz let 2009in 2005(brooke, 2009) PodroËje PRINCE2 2009 PRINCE2 2005 Principi 7principov / Teme/komponente 7tem 8komponent • Poslovni primer • Poslovni primer • Organizacija • Organizacija • Kakovost • Plani • Plani • Nadzor • Tveganje • Upravljanje tveganj • Spremembe • Kakovost v projektnem okolju • Napredek • Upravljanje konfiguracij • Nadzor sprememb Procesi 7procesov 8procesov • Priprava projekta • Priprava projekta • Vzpostavitev projekta • Planiranje projekta • Usmerjanje projekta • Vzpostavitev projekta • Nadzorovanje faze • Usmerjanje projekta • Vodenje dostave izdelkov • Nadzorovanje faze • Vodenje mejnikov faze • Vodenje dostave izdelkov • KonËanje projekta • Vodenje mejnikov faze • KonËanje projekta Podprocesi 40 dejavnosti 45 podprocesov Izdelki za 26 izdelkov za upravljanje z 36 izdelkov za upravljanje upravljanje napotki za razvoj in kombiniranje Vloge 9vlog 10 vlog razliËici je planiranje prestavljeno v eno izmed sed­mih tem in razgrajeno v tri ravni planiranja: projek­tno planiranje, planiranje faz/izdelkov in planiranje skupin (OGC, 2009). Za odstranitev planiranja kot procesa so se odloËi­li z vidika zadostne pokritosti domene planiranja v drugih strukturnih segmentih metode. Kljub temu da planiranje ni obravnavano kot proces, .e vedno ostaja glavni element metode PRINCE2, ki se kaae kot po­membna aktivnost vsakega procesa (OGC, 2009). Zaradi pomembnosti in izpostavljenosti planira­nja ter skladnosti s Kimballovimi priporoËili smo za integracijski model uporabili metodo PRINCE2 iz leta 2005. Ta s svojo strukturo natanËneje in izrazi­teje izpostavi pomembnost segmenta planiranja pri vodenju projektov, kar je skladno s Kimballovimi priporoËili ter nujno potrebno pri uvedbi podatkov­nega skladi.Ëa. 4.3 Definicija projekta po metodi PRINCE2 Metoda PRINCE2 definira projekt kot zaËasno organi­zacijo, ki je potrebna za izdelavo unikatnega in vnaprej definiranega izida oz. rezultata, v vnaprej doloËenem Ëasu in z uporabo vnaprej doloËenih virov. Projekt je vodstveno okolje, ki se oblikuje z namenom, da na­roËniku dostavi rezultat projekta v skladu z opredelje­no poslovno priloanostjo oz. zahtevami (OGC, 2005). 4.4 Procesi metode PRINCE2 Metodo PRINCE2 sestavlja osem procesov, ki jih prika­zuje slika 2. »e aelimo zagotoviti uspe.nost projekta, je priporoËljivo, da v aivljenjski cikel projekta vkljuËimo vseh osem procesov ali pa vsaj nekaj procesov s po­drobnimi aktivnostmi. Ti procesi so (OGC, 2005): • priprava projekta, • planiranje projekta, • vzpostavitev projekta, • usmerjanje projekta, • nadzorovanje faze, • vodenje dostave izdelkov, • vodenje mejnikov faze in • konËanje projekta. V nadaljevanju bomo na kratko izpostavili aktiv­nosti vsakega izmed zgoraj navedenih procesov. Slika 2: Procesni model PRINCE2 (OgC, 2005) Proces priprave projekta Proces priprave projekta (angl. Starting up a project ‡ SU) je predproces, ki ima pomembno vlogo pri zago­tavljanju vsega potrebnega za vzpostavitev projekta. Za zaËetek procesa oznaËimo prejetje pobude za pro­jekt, v kateri naj bi bile zapisane vse zahteve, ki jih je treba zagotoviti s projektom. Pobuda za projekt mora vsebovati te informacije (OGC, 2005): • odgovorno osebo, organizacijo, • ozadje, • cilje, • vsebino projekta, • omejitve, • vmesnike (z drugimi projekti, okolji ipd.), • priËakovanja glede kakovosti, • opis poslovne priloanosti, • sklicevanje in povezave z drugimi dokumenti in izdelki, • predlog za direktorja projekta in projektnega vod­jo, • stranke, uporabnike in vse druge zainteresirane partnerje. V okviru tega procesa izoblikujemo projektno skupino, doloËimo projektni pristop ter izdelamo plan faze vzpostavitve. Proces se podrobneje deli na .est aktivnosti (OGC, 2005): SU1 ‡ imenovanje direktorja projekta in vodje projekta, SU2 ‡ doloËitev skupine za vodenje projekta, SU3 ‡ imenovanje skupine za vodenje projekta, SU4 ‡ priprava povzetka projekta, SU5 ‡ doloËitev projek­tnega pristopa in SU6 ‡ planiranje faze vzpostavitve. Proces vzpostavitve projekta Po konËanem procesu priprave projekta je potreb­na odobritev nadzornega sveta za vzpostavitev pro­jekta (aktivnost pri procesu usmerjenje projekta). Ko nadzorni svet le­tega odobri, se zaËne izvajati proces vzpostavitve projekta (angl. Initiating a project ‡ IP). To je proces, ki se izvaja v zaËetni fazi projekta in omo­goËa kasnej.e zagotavljanje ter nadzorovanje kakovo­sti izdelkov, definiranje poslovnih priloanosti, tveganj in sistema hranjenja ter zajemanja datotek in doloËitev naËina komuniciranja. Da bi zagotovili uspe.nost pro­jekta, morajo biti vsi Ëlani projektne skupine natanËno seznanjeni s projektom in o svojih odgovornostih ter zadolaitvah, ki jih imajo v projektu. Proces vzpostavitve projekta se podrobneje deli .est aktivnosti. To so (OGC, 2005): IP1 ‡ planiranje kakovosti, IP2 ‡ planiranje projekta, IP3 ‡ izbolj.anje poslovne priloanosti in tveganja, IP4 ‡ vzpostavitev nadzornih mehanizmov, IP5 ‡ vzpostavitev projekt­nih datotek in IP6 ‡ izdelava vzpostavitvenega do­kumenta. Proces usmerjanja projekta Proces usmerjanje projekta (angl. Directing a project ‡ DP) je proces, ki se zaËne izvajati po konËanem pro­cesu priprave projekta in traja ves aivljenjski cikel projekta (OGC, 2005). Je skupek aktivnosti, ki nad­zornemu svetu omogoËijo odobritev nadaljevanja projekta, Ëe potekajo v skladu z aelenimi rezultati. V nasprotnem primeru lahko nadzorni svet v katerem koli trenutku prekine izvedbo projekta. Proces usmerjanja projekta je skupek teh aktiv­nosti (OGC, 2005): DP1 ‡ odobritev vzpostavitve projekta, DP2 ‡ odobritev projekta, DP3 ‡ potrditev plana faze ali plana izjem, DP4 ‡ podajanje ad hoc odloËitev in DP5 ‡ potrditev dokonËanja projekta. Proces nadzorovanja faze Proces nadzorovanja faze (angl. Controlling a stage ‡ CS) se zaËne po odobritvi plana faze. Za odobritev pla­na faze je zadolaen nadzorni svet. Izvaja se z name­nom, da bi izvajanje faz potekalo v skladu z naËrto­vano potjo. Redno opravljen nadzor omogoËi (OGC, 2005): spremljanje napredka, primerjavo doseaenih aktivnosti glede na plan, zaznavanje problemov, pre­gled planov in moanosti za nadaljevanje ter odobri­tev nadaljevanja dela. Za zagotavljanje uspe.nosti izvedbe nadzora se proces podrobneje deli na osem aktivnosti (OGC, 2005): CS1 ‡ odobritev delovnih paketov, CS2 ‡ oce­njevanje napredka, CS3 ‡ zapis odprtih vpra.anj, CS4 ‡ pregled odprtih vpra.anj, CS5 ‡ pregled statusa faze, CS6 ‡ poroËanje o napredku projekta, CS7 ‡ izvajanje korektivnih akcij, CS8 ‡ odpravljanje odprtih vpra.anj in CS9 ‡ prevzem dokonËanih delovnih paketov. Proces vodenja dostave izdelkov Glavni cilj procesa vodenja dostave izdelkov (angl. Managing product delivery ‡ MP) je zagotoviti, da bodo vsi planirani izdelki proizvedeni in dostavljeni v predvidenem Ëasu. V procesu vodenja dostave izdelkov so zdruaene te aktivnosti (OGC, 2005): MP1 ‡ prevzem delovnega paketa, MP2 ‡ izvajanje del delovnega paketa, MP3 ‡ dostava delovnega paketa. Proces vodenja mejnikov faze S procesom vodenja mejnikov faze (angl. Managing Stage Boundaries ‡ SB) nadzorni svet dobi informaci­je, ki pomagajo pri kljuËni odloËitvi o nadaljevanju ali prekinitvi projekta. Proces se podrobneje deli na .est aktivnosti (OGC, 2005): SB1 ‡ planiranje posamezne faze,SB2 ‡ dopolnitev projektnega plana, SB3 ‡ aauriranje po­slovne priloanosti, SB4 ‡ aauriranje dnevnika tve­ganj, SB5 ‡ poroËanje o konËanju projekta in SB6 ‡ izdelava plana izjem. Proces konËanja projekta Kadar pride do prekinitve projekta zaradi preko­raËitve zaËrtane meje, napak ali propada, se projekt konËa predËasno. V tem primeru se proces dokonËa­nja projekta prilagodi trenutnemu stanju projekta in se izvede predËasno. O predËasni izvedbi odloËa nadzorni svet na podlagi konËnega poroËila in po­svetovanja s stranko. Kadar so dostavljeni vsi izdelki in kadar zadosti­mo strankinim priËakovanjem, projekt pa je konËan v okviru predvidenih stro.kov in v predvidenem Ëasu, je lahko projekt oznaËen kot uspe.en. Ne glede na to, ali pride do predËasne prekinitve projekta ali je projekt konËan po naravni poti, se pro­ces konËanja projekta (angl. Closing a project ‡ CP) po­drobneje deli na tri aktivnosti (OGC, 2005): CP1 ‡ raz­pustitev pooblastil na projektu, CP2 ‡ identificiranje po projektnih aktivnosti in CP3 ‡ ocenjevanje projekta. Proces planiranja UËinkovito vodenje projekta temelji na efektivnem procesu planiranja in nadzorovanja. Tako nadzoro­vanje kot tudi planiranje sta ponavljajoËa procesa in imata pomembno vlogo pri napredku projekta. V tem procesu doloËimo aktivnosti, ki se bodo izva­jale v Ëasu projekta ali posamezne faze, ter doloËi­mo izdelke, ki bodo nastali pri tem. Da bi zagotovili ustrezen nabor virov, je potrebno skrbno naËrtovanje in skrbna izdelava urnikov za vse sodelujoËe vire na projektu. V proces planiranja je vkljuËena tudi ana­liza tveganja. Ta aktivnost se izvaja po priporoËilih komponente obvladovanje tveganja in zahteva veli­ko pozornosti, saj zajema aktivnosti za obvladovanje tveganja, ki bi lahko ogrozili uspe.nost projekta. Proces planiranja (angl. Planning ‡ PL) vkljuËuje te aktivnosti (OGC, 2005): PL1 ‡ zasnova plana, PL2 ‡ doloËitev in analiza izdelkov, PL3 ‡ doloËitev aktivno­sti in njihovih odvisnosti, PL4 ‡ ocenitev plana, PL5 ‡ izdelava urnikov, PL6 ‡ analiza tveganja in PL7 ‡ do­konËanje plana. Aktivnosti nam omogoËajo, da spoznamo izdelke, projektne aktivnosti, aktivnosti kakovosti, vire, odvi­snosti med aktivnostmi, zunanje vplive (vire, izdelke), Ëasovne razporeditve in omejitve ter kontrolne toËke. INTEgRACIJA KIMbALLOVIh PRIPORO»IL IN METODE PRINCE2 5.1 Opredelitev problema in cilji integracije V uvodu smo ae izpostavili dejstvo o neuspe.nosti projektov na podroËju informacijskih tehnologij, ob tem pa naj izpostavimo, da je v splo.nem znano, kako je slabo oz. pomanjkljivo projektno vodenje eeden iz­med najpogostej.ih vzrokov za neuspe.nost projekta. »e to preslikamo na projekt uvedbe podatkovnega skladi.Ëa, lahko sklepamo, da je pomanjkljivo vodenje eden izmed vzrokov za neuspe.nost tudi pri uvedbi podatkovnega skladi.Ëa v organizacijo. Da bi se izo­gnili temu vzroku neuspe.nosti oz. da bi vsaj ublaaili njegove posledice, predpostavimo, da bi bilo smiselno .e veË pozornosti usmeriti v projektno vodenje uved­be podatkovnega skladi.Ëa. Kimballovi postopki za uvedbo podatkovnega skladi.Ëa ae vkljuËujejo dome­ni projektnega planiranja in projektnega upravljanja. V primerjavi z metodo PRINCE2 sta to le dva izmed osmih procesov. Zato predlagamo integracijo Kimbal­lovih priporoËil in njihovo raz.iritev z naborom aktiv­nosti, ki jih priporoËa metoda PRINCE2. Z novo nastalim integracijskim modelom aelimo pridobiti raz.irjen model priporoËil projektnega pla­niranja in projektnega upravljanja po Kimballovih priporoËilih z naborom procesov, ki jih priporoËa metoda PRINCE2 in ki so nujno potrebni za zagota­vljanje uspe.nosti vodenja projekta. 5.2 Metoda integracije Kimballovih priporoËil in metode PRINCE2 Po pregledu literature ter kompilaciji Kimballovih priporoËil in metode PRINCE2 je sledila podrobna analiza ter sinteza tako Kimballovih priporoËil kot tudi metode PRINCE2. Pri analizi Kimballovih pri­poroËil in metode PRINCE2 smo zasledili, da obe priporoËili uporabljata enak termin ‡ proces. Zara­di laajega in razumljivej.ega podajanja ugotovitev smo Kimballova priporoËila poimenovali faze (faza projektnega planiranja, faza zajema poslovnih zah­tev, faza naËrtovanja in izgradnje, faza prehoda v produkcijo, faza vzdraevanja in rasti ter faza projekt­nega usmerjanja), medtem ko smo poimenovanje priporoËil po metodi PRINCE2 pustili nespremenje­no ‡ uporabljali smo obstojeËi termin proces (proces planiranja, proces priprave projekta, proces vzpo­stavitve projekta, proces nadzorovanja faze, proces vodenja dostave izdelkov, proces vodenja mejnikov faze, proces konËanja projekta in proces usmerjanja projekta). Zaradi preglednej.ega integracijskega postopka smo osnovno sliko Kimballovih faz (slika 1) skrËili na glavne faze in tako izpustili delitev faze naËrtova­nja in izvedbe na tehniËno, podatkovno in aplikativ­no podroËje, aktivnost definicije poslovnih zahtev pa smo preimenovali v fazo analize (slika 3). NaËrtovanjein izvedba Analiza Vzdraevanje in rast Projektno upravljanje Slika 3: Preslikava osnovnega Kimballovega modela v poenostavljeni model Slika 4: Proces uvedbe podatkovnega skladi.Ëa po metodi PRINCE2 5.3 Predstavitev in analiza rezultatov integracijskega modela KimballovihpriporoËil in metode PRINCE2 V nadaljevanju so predstavljeni rezultati in analiza konËnega integracijskega modela v grafiËni ter opis­ni obliki. Slika 4 prikazuje zdruaene procese oz. faze iz obeh priporoËil. Sivo obarvani procesi izhajajo z me­tode PRINCE2, medtem ko so belo obarvane faze Kimballova priporoËila. Kot je razvidno iz slike 4, se proces projektnega vodenja uvedbe podatkovnega skladi.Ëa zaËne s Kimballovo fazo projektnega planiranja. Ta vkljuËuje Kimballovo aktivnost ocenitve pripravljenosti projek­ta. Sledita ji procesa priprave projekta in vzpostavit­ve projekta, katera pripadata metodi PRINCE2. Oba procesa sta tesno povezana s procesom planiranja in procesom usmerjanja projekta. Po koncu faze pro­jektnega planiranja nastopi Kimballova faza analize. Prehod med fazo projektnega planiranja in fazo ana­lize poteka v obe smeri. Tukaj smo upo.tevali Kim­ballova priporoËila, da sta fazi povezljivi in v veliki odvisnosti. S tem namenom smo ohranili dvosmerno povezavo. »e bi upo.tevali tudi lastnosti procesov in aktivnosti metode PRINCE2, bi lahko ohranili samo enosmerno povezavo ‡ od faze projektnega planira­nja k fazi analize, saj je nadaljnje planiranje posame­zne faze loËeno in vraËanje k procesu vzpostavitve projekta ni veË smiselno in niti potrebno. »e nadzorni svet odobri projekt, se ta zaËne izvajati in kasnej.i po­pravki oz. dopolnila za nazaj niso smiselna. »e pride do naknadnih ugotovitev pomanjkljivosti, je te treba vkljuËiti v posamezno fazo, saj bo vsaka faza za nada­ljevanje izvajanja potrebovala odobritev nadzornega sveta. Po koncu faze analize nastopi faza naËrtova­nja, nato se izvede faza prehoda v produkcijo, kateri sledi .e faza vzdraevanja in rasti. V vseh omenjenih fazah (vkljuËno s fazo analize) se izvajajo enaki pro­cesi metode PRINCE2. Pred vstopom v vsako fazo je treba izvesti proces planiranja po metodi PRINCE2, saj le­ta priporoËa podrobno planiranje posamezne faze pred zaËetkom njenega izvajanja. Sledi mu pro­ces vodenja dostave izdelkov, katerega aktivnosti so moËno prepletene z aktivnostmi iz procesa nadzoro­vanja faze ‡ aktivnosti so v veËini medsebojno odvi­sne. Proces nadzorovanja faze se nadaljuje v proces vodenja mejnikov faze, ki prav tako vkljuËuje proces planiranja po metodi PRINCE2. Procesa nadzorovanja faze in vodenja mejnikov faze sta odvisna od odobri­tve nadzornega sveta v procesu usmerjanja projekta. »e nadzorni svet potrdi izvajanje naslednje faze, lah­ko iz faze analize preidemo v fazo naËrtovanja, iz te v fazo prehoda v produkcijo in iz te v fazo vzdraevanja in rasti. Po koncu faze produkcije sledi proces konËa­nja projekta. Le­ta se lahko resniËno konËa, Ëe nadzorni svet potrdi konËanje projekta (zadnja aktivnost v pro­cesu usmerjanja projekta). Proces konËanje projekta se lahko izvede tudi kadar koli med izvajanjem projekta, Ëe nadzorni svet na podlagi vmesnih poroËil ugotovi, da projekt ne dosega aelenih ciljev oz. Ëe ugotovi, da se je zaËel odvijati v napaËno smer. Nadgrajeni model ne vkljuËuje faze projektnega upravljanja po Kimballovih priporoËilih, saj ta ni veË potrebna. Nadzor in sledenje projekta, ki se je oprav­ljalo v omenjeni fazi, sedaj poteka znotraj procesa usmerjanje projekta in v procesu nadzorovanja faze. 5.4 Prednosti uporabe integracijskega modelaKimballovih priporoËil in metode PRINCE2 Predlagani integrirani model sluai kot dobro vodilo za uvedbo podatkovnega skladi.Ëa v organizacijo, saj pomeni teoretiËno podlago v obliki nadgradnje in veËje podprtosti Kimballovega pristopa s priporoËili projektne metode PRINCE2. Model ohranja prvine in tehniËno naravnanost pristopov uvedbe podat­kovnega skladi.Ëa, hkrati pa z raz.iritvijo daje po­udarek projektnemu pristopu. Skladno s tem obstaja potencialna moanost za poveËanje obsega celotne uvedbe podatkovnega skladi.Ëa. VeËina pridobitev ob uporabi predlaganega in­tegriranega modela so posledica vpeljave proce­sov metode PRINCE2. S tem je model pridobil na podrobnej.em pristopu projektnega vodenja. Bistve­ne pridobitve so: • enoten pristop vodenja uvedbe podatkovnega skladi.Ëa; • jasno definirana projektna skupina vkljuËno z zadolaitvami Ëlanov projektne skupine, kar nam omogoËa SU2; • natanËno planiranje postopka uvedbe podatkov­nega skladi.Ëa po fazah razvoja, kar nam omo­goËa ves proces planiranja (PL); • sprotno sledenje in nadzorovanje uvedbe po­datkovnega skladi.Ëa po fazah razvoja, kar nam omogoËa proces nadzorovanja faze (CS); • nadzor in kontrolirana dostava izdelkov po fazah razvoja, kar nam omogoËa proces vodenja dosta­ve izdelkov (MP); • sprotna analiza projektnih tveganj (PL6), ocenitev projektnega napredka (CS2), izvajanje pravoËa­snih korektivnih akcij (CS7), odprava odprtih vpra.anj (CS9). 6 SKLEP Vodstvo v organizaciji deluje v skladu z razvito stra­tegijo organizacije in je zadolaeno za sprejemanje po­glavitnih strate.kih odloËitev, ki nemalokrat temeljijo na informacijah. Za pridobitev ustreznih informacij je nujno potrebna optimalna naravnanost podatkov. To lahko organizacija pridobi z uvedbo podatkov­nega skladi.Ëa. Uvedba je nemalokrat obseaen in kompleksen postopek, zato se je treba osrediniti ne samo na tehniËno naravnanost uvedbe, ampak tudi na projektni pristop. »e vodimo in usmerjamo pro­jekt od same priprave projekta naprej, se moanost uspe.nega konËanja projekta le .e poveËa. V prispevku smo predstavili domeni uvedbe podatkovnega skladi.Ëa in projektnega vodenja. Na podlagi analize Kimballovih priporoËil in pri­poroËil splo.ne projektne metode PRINCE2 smo izdelali integracijski model, ki ohranja tehniËno naravnanost Kimballovih priporoËil, hkrati pa nje­govi komponenti, namenjeni vodenju uvedbe, na­domesti in raz.iri s priporoËili omenjene projektne metode. Nadgrajeni model predlagamo kot dobro vodilo za uvedbo podatkovnega skladi.Ëa v orga­nizacijo. Predlog nameravamo smiselno podpreti z nadaljnjo raziskavo, ki bi teaila k raziskavi izku.enj ob praktiËni uvedbi podatkovnega skladi.Ëa v or­ganizacijo po integracijskem modelu, podanem v prispevku. TeoretiËna podlaga, ki v prispevku ni bila obrav­navana, vendar bi jo bilo smiselno obravnavati v nadaljnjih raziskavah, je komparativna analiza or­ganiziranosti projektne skupine in zadolaitve Ëlanov projektne skupine obeh dotiËnih domen. S tem bi ce­lotna integracija Kimballovih priporoËil s priporoËili metode PRINCE2 pomenila zakljuËeno celoto, ki bi v uvedbo podatkovnega skladi.Ëa vkljuËevala ne samo eksperte uvedbe podatkovnega skladi.Ëa, tem­veË tudi vodstvo, ki nemalokrat predstavlja konËne uporabnike podatkovnega skladi.Ëa. VkljuËevanje konËnih uporabnikov in sodelovanje z njimi pomeni najvi.ji faktor uspe.nosti pri izvedbi projektov (Pre­uss, 2006). V nadaljnjih raziskavah bi bilo prav tako smiselno obravnavati domeni vodenja in poslovne­ga odloËanja ter na podlagi tega preveriti moanosti vkljuËitve integriranega modela v priporoËila, defi­nirana po S. Williams in N. Williams. 7 LITERATURA [1] Baker, P. (2009). Warehouse design: A structured approach. European Journal of Operational Research, str. 425‡436. [2] Brooke, G. (2009). From PRINCE2 2005 to PRINCE2 2009. Dostopno 2. 10. 2012 na http://www.oaklodgeconsulting. co.uk/Articles/PRINCE2009.pdf. [3] Charvat, J. (2003). Project Management Methodologies: Se­lecting, Implementing and Supporting Methodologies and Processes for Projects. New Jersey: John Wiley & Sons. [4] Holten, R. (2003). Specification of management views in information warehouse projects. Information Systems, str. 709‡751. [5] Kimball, R., Ross, M. (2004). The Data Warehouse Toolkit: The Complete Guide to Dimensional Modeling. Canada: John Wi­ley and Sons, Inc. [6] Lynch, J. (2009). The Standish Group. Dostopno 10. 2. 2012 na http://www.standishgroup.com/newsroom/chaos_2009. php. [7] McHugh, O., Hogan, M. (2011). Investigating the rationale for adopting an internationally-recognized project management methodology in Ireland: The view of the project manager. In­ternational Journal of Project Management, str. 637‡646. [8] Nilakantaa, S., Scheibea, K., Raib, A. (2008). Dimensional is­sues in agricultural data warehouse designs. Computers and Electronics in Agriculture, str. 263‡278. [9] OGC. (2005). Managing Successful Project with PRINCE2. TSO. [10] OGC. (2009). Managing Successful Projects with PRINCE2. [11] Patel, K. (2009). Information Technology in Using Project Ma­nagement Methodologies. PICMET. [12] Pirc, D. (2007). Podatkovna skladi.Ëa v mednarodnem podje­tju, magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakul­teta. [13] Ponniah, P. (2001). Data Warehousing Fundamentals, A Com­prehemsive Guide for IT Professionals. Canada: John Wiley and Sons, Inc. [14] Preuss, D. H. (2006). Interview: Jim Johnson of the Standish Group. Dostopno 6. 12. 2011. na http://www.infoq.com/arti-cles/Interview-Johnson-Standish-CHAOS. [15] Schneider, M. (2008). A general model for the design of data warehouses. International Journal of Production Economics, str. 309‡325. [16] SevËnikar, A. (2010). Podatkovno skladi.Ëe ‡ temelj za vzpo­stavitev sistema poslovnega odloËanja in poroËanja. Zbornik 15. konference OTS2010 ‡ Sodobne tehnologije in storitve. [17] Shin, B. (2002). A case of data warehousing project manage­ment. Information & Management, str. 581‡592. [18] White, D., & Fortune, J. (2002). Current practice in project management ‡ an empirical study. International Journal of Project Management, str. 1‡11. [19] Williams, S., & Williams, N. (2007). The Profit Impact of Business Intelligence. San Francisco: Morgan Kaufmann Publishers. • Katja Kousje .tudentka enovitega doktorskega .tudijanaFakultetiza elektrotehniko, raËunalni.tvoin informatiko Univerzev Mariboruin opravlja deloasi­stentkenatejfakulteti.Njenaglavna raziskovalnapodroËjaso metodologijeprojektnega vodenja, upravljanje poslovnihprocesovindobreprakse upravljanjas storitvami informacijske tehnologije. • TatjanaWelzerDruaovecjerednaprofesoricain vodjaLaboratorija za podatkovne tehnologije naFakulteti za elektrotehniko, raËunalni.tvoin informatiko Uni­verzev Mariboru.Njenaglavna raziskovalnapodroËjaso konceptualno oblikovanje podatkovnihbaz,podatkiv podatkovnem skladi.Ëenjuinrudarjenju, ponovna uporaba in vzorci, varnost ter izobraaevanje na podroËju informatike in mobilnosti. Svoje raziskovalne ugotovitve objavlja v znanstvenih revijah in knjigah ter na domaËih in mednarodnih konferencah. Prenova in informatizacija procesov razvoja proizvodov 1Igor Hanc, 2Andrej KovaËiË 1Tacitum, Igor Hanc, s.p;2Univerzav Ljubljani, Ekonomska fakulteta igor.hanc@tacitum.si; andrej.kovacic@uni-lj.si IzvleËek Osnovni cilj razvoja novih proizvodov je ustvarjanje nove vrednosti, zagotavljanje konkurenËne prednosti podjetja ter doseganje dolgoroËnega uspehaz razvojemin traenjem novihproizvodov oziroma storitev.Vedno veËje zahtevekupcev, kraj.i Ëasi razvojaproizvodovin uporaba novihin­formacijskih tehnologij zahtevajo tudiprenovoprocesov razvoja novihproizvodov.Pravilnoorganiziranjein vodenjeprocesov razvoja novihproizvo­dov,s katerimi podjetje izpolnjuje zahtevekupcev, lahko bistveno poveËatakonkurenËnost podjetjana globalnemtrgu. Namen Ëlankajepredsta­vitipomenprenoveininformatizacijeprocesovrazvojanovihproizvodovternaprimeruprikazatinaËininrezultateuvajanjainformacijskih sistemov za podporo tem procesom. KljuËne besede: PLM, razvoj novih proizvodov, informatizacija procesa, .tudija primera. Abstract Re-engineering and Informatization of the New Product Development Process The primarygoal of every new product development is to create new value, to provide company’s competitiveness and to achieve long-term successby developingand marketingofnewproductsandservices.Everincreasing demandsof customers, shortertimeto marketandtheuse of new information systemsrequirere-engineeringof the newproduct developmentprocess.Proper organization and managementof the new product development process, through which the demands of customers aremet, can significantly increase the competitiveness of the company intheglobal market.The purposeofthis articleistopresentthe importanceofthenewproduct developmentprocessre-engineeringandinfor­matization and to demonstrate the methods and the results of the implementation of information systems to support this process. Keywords: PLM, newproduct development,process informatization, case study. 1 UVOD Proces razvoja proizvodovjespojavom novih raËunalni.kopod­prtih tehnologij in uvajanjem novih delovnih metod doaivel kore­nite spremembe. Digitalni ali tudi virtualni razvoj proizvodov posku.a doloËiti vse njihove kljuËne lastnosti aevfazi oblikova­nja in konstrukcije. Konstrukterji in oblikovalci i.Ëejo optimalne lastnosti proizvoda z uporabo simulacij in raËunalni.kih analiz, ko proizvod obstaja le kot raËunalni.ki model. Skraj.evanje ra­zvojnih ciklov in globalizacija sta pripeljala do zastarelosti kla­siËnega oddelËnega razvoja proizvodovs strogo zaporednimiz­vajanjem aktivnosti.Tako organizirani proces razvojaje postal prepoËasen, predrag in neuËinkovit, zato so se uveljavile nove oblike organiziranosti razvojnih procesov. Njihova skupna last­nost je soËasno izvajanje aktivnosti, delo v multifunkcionalnih razvojnih skupinah in intenzivno izmenjevanje informacij. Izvajanje procesov razvoja novih proizvodov je informacijsko zelo intenzivno in zahteva obvladova­nje velike koliËine informacij ter njihovo uËinkovito izmenjavo med vsemi deleaniki procesa. Kreativnost, kot ena kljuËnih lastnosti procesov razvoja novih pro­izvodov, pa je tisti dejavnik, ki povzroËa raznolikost in pogosto nejasno definiranost omenjenih procesov. Organizacijski proces razvoja novih proizvodov poteka med oddelki, sluabami in vsemi drugimi deleaniki, ki v podjetju sodelujejo v procesu razvo­ja proizvodov. Njihovo medsebojno povezovanje in sodelovanje pa se ne neha s koncem procesa razvo­ja novih proizvodov, temveË se nadaljuje skozi ves aivljenjski cikel proizvoda. Intenzivnost izmenjave informacij in kdo sodeluje pri tej izmenjavi, je odvi­sno od faze v aivljenjskem ciklu proizvoda. Medorganizacijski proces razvoja novih proizvo­dov poteka s sodelovanjem med kupci in dobavitelji v oskrbni verigi. Tako se spreminja tudi vloga podjetij v oskrbni verigi, saj se podjetja iz dobaviteljev spremi­njajo v razvojne partnerje svojih kupcev. Tak pristop spodbuja sodelovanje med kupci, dobavitelji in razvoj­nimi partnerji z namenom pridobivanja konkurenËne prednosti, ki izhaja iz centraliziranih informacij o pro­izvodih, njihovih sestavnih delih in procesih, ki so nujno potrebni za uËinkovito delovanje oskrbovalne verige. Oskrbovalna veriga podjetja je potencial podjetja za do­seganje konkurenËnih prednosti. Najpomembnej.e ak­tivnosti za zagotavljanje konkurenËne prednosti pod­jetja so tiste, s katerimi podjetje dosega niaje stro.ke, skraj.uje odzivne Ëase ali bolje diferencira proizvode (KovaËiË, Groznik, & RibiË, 2005, str. 15). UËinkovito izvajanje tovrstnih procesov, tako or­ganizacijskih kot medorganizacijskih, zahteva pod­poro kompleksnih informacijskih sistemov, ki po­menijo re.itev elektronskega poslovanja PLM (angl. Product Lifecycle Menagement). Mednje spadajo sistem za upravljanje podatkov o proizvodih (angl. (collabo­rative) Product Data Management (PDM ali cPDM), v nadaljevanju PDM), sistem za upravljanje kakovosti (angl. Quality Management System), sistem za uprav­ljanje projektov (angl. Project System, v nadaljevanju PS), sistem za upravljanje dokumentov (angl. Do­cument Management System, v nadaljevanju DMS) in sistem za upravljanje ali obvladovanje delovnih pro­cesov ali tokov (angl. Workflow Management System, v nadaljevanju WFMS) (KovaËiË, Groznik, & RibiË, 2005, str. 15). Sistem PLM podpira hkratno inaenirstvo (vzpo­reden razvoj proizvoda in pripadajoËega proizvod­nega procesa) in prenovo poslovnih procesov, kar izbolj.uje uËinkovitost organizacije. MogoËe ga je uporabiti kot povezovalno orodje med razliËnimi sistemi, ki zagotavlja varen dostop in uËinkovito di­stribucijo podatkov o proizvodih. Tako pri oblikova­nju koncepta CIM (angl. Computer Integrated Manu­facturing) sluai kot integrator sistemov CAD, CAM in ERP, pri skupnem razvoju pa predstavlja enotno orodje za razliËne razvojne skupine. Namen prispevka je predstavitev razvoja meto­dologije za prenovo in informatizacijo procesa raz­voja proizvodov v podjetju Niko, d. d. V prispevku so najprej predstavljene glavne lastnosti informacij­skih sistemov PLM. Sledi analiza procesov razvoja proizvodov v podjetju in opis izhodi.Ënega stanja pred prenovo procesov. V nadaljevanju prispevka je opisana metodologija prenove procesov in njihove informatizacije, ki ji sledi .e opis prenove in informa­tizacije procesa. 2 INfORMATIZACIJA PROCESA RAZVOJA PROIZVODOV Uporabnost sistemov PLM je bila doslej omejena le na razvojno konstrukcijski proces, a se v zadnjem Ëasu .iri na vse podjetje. Pri tem prihaja do prekri­vanja s funkcionalnostmi celovitih programskih re.itev ali sistemov ERP (angl. Enterprise Resource Planning). Izbira prevladujoËega sistema (slika 1) je odvisna od lastnosti proizvodnih in razvojnih pro­cesov v podjetju (Saaksuvuori & Immonen, 2004, str. 64). PLM se uporablja v procesu razvoja novih proizvodov in je namenjen ustvarjalcem podatkov o proizvodu; ima kljuËno vlogo v podjetjih, v ka­terih prevladuje .razvoj po naroËilu« (angl. Develop to Order). Sistem ERP se uporablja v proizvodnem procesu in je namenjen uporabnikom podatkov o proizvodu. KljuËen je v podjetjih z .izdelavo po na­roËilu« (angl. Make to Order). PLM ERP RAZVOJ PO NARO»ILU IZDELAVA PO NARO»ILU Slika 1: Podpora sistemov PLMin ERPv poslovnih procesih (Vir:A. Saaksuvuori&A. Immonen,Product Lifecycle Management, 2004, str.64) Sistemi PLM imajo nekaj skupnih lastnosti, funkcionalnosti in tehnik, ki so neodvisne od sis­tema (Saaksuvuori & Immonen, 2004, str. 17). Vsi sistemi PLM imajo znaËilno arhitekturo (slika 2), ki jo sestavljajo: • datoteËno skladi.Ëe (angl. File vault) je centralizi­rano odlagali.Ëe datotek. V njem so na enem ali veË datoteËnih streanikih zapisane datoteke s po­datki o proizvodu; • baza metapodatkov skrbi za vzdraevanje struk­ture vsega sistema. Naloga baze metapodatkov je vzdraevanje strukture in povezav med posa­meznimi podatki o proizvodu. V bazi so zapisana tudi vsa pravila in principi, potrebni za sistema­tiËno zapisovanje informacij; • aplikacija skrbi za pravilno izvajanje vseh funk­cionalnosti sistema PLM in za komunikacijo med informacijskim sistemom in uporabniki prek uporabni.kih vmesnikov. Uporabniki aplikacij: • CAD, CAM, CAE, NC, • Office • Nabava, Prodaja Uporabnik sistema PLM Spletni dostop Internet Spletni streanik DatoteËni Podatkovni streanik streanik DatoteËni streanik Slika 2: Struktura informacijskega sistema PLM (Vir:A. Saaksuvuori&A. Immonen,Product Lifecycle Management,2004,str.20) 2.1 funkcionalnosti sistemov PLM Glavne funkcionalnosti informacijskih sistemov PLM so (Saaksuvuori & Immonen, 2004, str. 13): • obvladovanje gradnikov in dokumentov, ki nasta­nejo v razvojnoraziskovalnem procesu. Proizvode opisujejo dokumenti, izdelani s sistemi CAD/CAM (dokumenti CAD), dokumenti, izdelani z urejeval­niki besedil in drugimi pisarni.kimi programi, grad­niki in njihova struktura, povezave med objekti in dokumenti sprememb. Lastnosti dokumentov in dokumentov CAD doloËajo atributi, vsebina do­kumentov (datoteke) in povezave z drugimi doku­menti ali objekti. Naloga informacijskega sistema je, da v ustreznih vsebinskih domenah (produkti, knjianice, projekti itn.), shrani objekte, povezane z razvojem nekega proizvoda, zapisuje njihovo spre­minjanje (verzije in revizije), vzdrauje povezave med objekti in zagotavlja nadzorovan dostop do objektov (pravice uporabnikov); • obvladovanje stanj gradnikov in dokumentov ‡ Lifecycle Management ‡ je vodenje vseh vrst objektov skozi faze njihovega aivljenjskega cikla. S temi fazami zagotavljamo preglednost razvoj­nega procesa, vodimo pretok objektov med upo­rabniki in doloËamo pravice uporabnikov v posa­meznih fazah razvojnega projekta; • obvladovanje delovnih tokov ‡ Workflow Mana­gement; z uvajanjem delovnih tokov lahko stan­dardiziramo in avtomatiziramo rutinske naloge (transakcije) v sistemu. S tem velik del nalog lah­ko poteka avtomatsko (Duhovnik & TavËar, 2000, str. 3.14); • obvladovanje strukture (konfiguracije) proizvo­dov ‡ Configuration Management; struktura proizvodov je osrednji del sistemov PLM, saj povezuje vse informacije o proizvodu, gradni­ke in dokumente ter je tudi temelj za nekatere glavne funkcionalnosti sistemov PLM. Strukturo proizvoda opi.emo z gradniki, ki opisujejo se­stavni del, podsistem ali podsestav v proizvodu. Gradniki v strukturi so povezani z razliËnimi hi­erarhiËnimi ali funkcionalnimi odvisnostmi (Sa­aksuvuori & Immonen, 2004, str. 48) (tabela 1). Strukturo proizvoda lahko prikazujemo na dva naËina. Kosovnica je prikaz strukture proizvo­da .od zgoraj navzdol« ‡ iz katerih podrejenih gradnikov je zgrajen nadrejeni gradnik (sestav). Drug naËin prikaza je prikaz .od spodaj nav­zgor« ‡ v katere nadrejene gradnike (sestave) se vgrajuje neki podrejeni gradnik; • obvladovanje sprememb gradnikov in dokumen­tov ‡ Change Management; glavna naloga obvla­dovanja sprememb je, da organizirano, avtomati­zirano in ponovljivo skrbi za spreminjanje objek­tov, shranjenih v sistemu PLM. Izvajanje spre­memb vkljuËuje zbiranje informacij o razlogih za spremembe, njihovo povezovanje z razliËnimi objekti v sistemu, odloËitve za izvedbo sprememb in razdeljevanje nalog uporabnikom sistema ter obve.Ëanje o opravljenih spremembah; • vodenje projektov in obvladovanje projektne do­kumentacije ‡ Project Management; specializira­ni programi za vodenje projektov so sicer dovolj preprosti in produktivni, njihova pomanjkljivost pa je, da pridemo le do povzetkov izvajanja pro­jekta, medtem ko so podatki o projektu razpr.eni na razliËnih medijih (Duhovnik & TavËar, 2000, str. 3.19). Sistemi PLM omogoËajo pregled in kon­troliran dostop do podatkov in dokumentov, ki so vezani na doloËeni projekt. S tem razvojni skupini poleg pregleda nad stanjem projekta omogoËajo tudi dostop do konkretnega dokumenta; • omogoËanje sodelovanja v heterogenih, virtual­nih projektnih skupinah ‡ Collaboration; sistem PLM lahko uporabimo kot orodje za medsebojno komunikacijo v projektni skupini. Pomembno je tudi, da sistem PLM omogoËa vkljuËevanje in izmenjavo podatkov z zunanjimi Ëlani razvojne skupine, to je z dobavitelji in zunanjimi izvajalci ter kupci; • povezovanje z razliËnimi informacijskimi sistemi v podjetju ‡ Enterprise Sistem Integration; infor­macije o proizvodih se pojavljajo v razliËnih infor­ Tabela 1:Spreminjanje vloge sistema PLMv aivljenjskem ciklu proizvoda macijskih sistemih. Celovite programske re.itve uporabljajo podatke o proizvodih in gradnikih, ki nastanejo v sistemih PLM. Nekatera podroËja in­formacijskih sistemov PLM in ERP se prekrivajo, zato je treba izkoristiti prednosti obeh sistemov in ju povezati v enoten sistem (Duhovnik & TavËar, 2000, str. 1.13). faza v aivljenjskem Razvoj zasnove Prenos v proizvodnjo Vzdraevanje, podpora, servis ciklu proizvoda Razvoj proizvoda in procesov MnoaiËna proizvodnja Vloga PLM Obvladovanje Prenos Proizvodnja in Poprodajne Vzdraevanje razvojnih podatkov v proizvodnjo obvladovanje sprememb aktivnosti funkcije PLM Obvladovanje: Obvladovanje: Povezava z ERP Obvladovanje dokumentov Shranjevanje dokumentov • gradnikov • gradnikov Obvladovanje sprememb Obvladovanje gradnikov Obvladovanje dokumentov • strukture • strukture Obvladovanje dokumentov in konfiguracij Obvladovanje konfiguracij • dokumentov • dokumentov Upravljanje dobaviteljev Iskanje podatkov Iskanje dokumentov Vmesniki za razvojna Povezava z ERP Upravljanje nabavne verige Ponovna uporaba Podpora obvladovanju orodja Obvladovanje sprememb Vodenje verzij komponent proizvoda v vseh fazah Podpora za postopke in procese Dostopnost podatkov na razliËnih lokacijah Sodelovanje Vzdraevanje Podpora poprodajnim aivljenjskega cikla Zagotavljanje preprostega Podpora za obvladovanje aktivnostim dostopa do vseh sprememb Obvladovanje informacij vsem, Sodelovanje pri razvoju sprememb ki jih potrebujejo proizvodov Nabava (Vir:A. Saaksuvuori&A. Immonen,Product Lifecycle Management, 2004, str. 128) PRIMER PRENOVE IN INfORMATIZACIJA PROCESOV RAZVOJA PROIZVODOV Proizvodni program podjetja NIKO, kovinarsko podjetje, d. d., Aelezniki (v nadaljevanju Niko, d. d.) obsega: • proizvodnjo mehanizmov za registratorje in dru­gih drobnih proizvodov, ki so elementi v proizvod­nji registratorjev, • proizvodnjo paliËnih in papirnih sponk, jeklenih vlaken, letev viseËih map, • proizvodnjo orodij in opreme za lastne potrebe in za zunanje uporabnike. Najpomembnej.i proizvod v proizvodnem pro­ gramu je mehanizem za pisarni.ke registratorje (sli­ka 3). Proizvodnja je v obdobju od leta 1995 do leta 2008 nenehno nara.Ëala, ko je tudi dosegla 110 mili­jonov kosov na leto. Izvozijo kar 99 odstotkov meha­nizmov. To pomeni 27­odstotni trani delea v Evrop­ski uniji. Tak visok trani delea ohranjajo z velikimi koliËinami, dobro kakovostjo, avtomatizirano pro­izvodnjo, zagotavljanjem odliËnega servisa, dobava­mi po naËelu .just in time« ter s hitrim prilagajanjem potrebam kupcev glede koliËine proizvodov in novih konstrukcijskih re.itev. Slika 3: Mehanizmi za pisarni.ke registratorje V viziji razvoja podjetja Niko, d. d., so zapisali, da aelijo ostati podjetje, ki v svoji visoko avtomatizirani, delno celo robotizirani proizvodnji izdeluje proizvo­de najvi.je kakovosti. Ob tem se pojavljajo .e drugi dejavniki, ki moËno vplivajo na razvoj novih pro­izvodov in tehnolo.kih procesov, mednje pa spadajo: • konkurenca nizkocenovnih proizvajalcev z Dalj­nega vzhoda, • zahteve po stalnem zniaevanju stro.kov, • okoljevarstvene zahteve, kot je prepoved uporabe niklja za protikorozijsko za.Ëito, • razvoj novih proizvodov in .iritev proizvodnega programa. 3.1 Analiza procesov razvoja proizvodov Prehod v raËunalni.ko podprto konstruiranje in in­formatizacijo razvojnih procesov so naredili ae leta 1990 z nakupom in uvedbo programske opreme za CAD, ki so jo uporabljali predvsem pri konstruira­nju strojev in orodij. Pri tem se naËin dela ni veliko spremenil, le risalne deske so zamenjali z raËunalni­kom. Leta 1998 so zaËeli prehod na prostorsko ali 3D­­modeliranje. Do leta 2000 sta oba sistema delovala vzporedno, nato pa se je uporabljal izkljuËno sistem za 3D­modeliranje. Pri analizi proizvodnih in razvojnih procesov smo doloËili dva vzporedna procesa razvoja: 1. razvoj in proizvodnja primarnih proizvodov; pri­marni proizvodi so tisti, ki so namenjeni trgu. V primeru Niko, d. d., gre za mnoaiËno proizvodnjo relativno preprostih elementov in delov na zalogo (angl. Make to Stock). Ta proces razvoja in proizvod­nje najbolje opisuje referenËni model A1 (tabela 2); 2. razvoj in proizvodnja sekundardnih proizvodov; to so vsi stroji, naprave, priprave in orodja, po­trebni za proizvodnjo primarnih proizvodov za notranje in zunanje kupce. Gre za razvoj in posa­miËno izdelavo po naroËilu (angl. Design to Order). Splo.ne zahteve za tovrstne razvojne procese so predstavljene v referenËnih modelih B2 in C1 (ta­bela 2). ReferenËni model A1 je model razvoja in pro­ izvodnje preprostih proizvodov, ki se izdelujejo z visoko stopnjo avtomatizacije in specializacije. Razvojni proces poteka neodvisno od proizvodnje in ni ozko grlo. Bistveno je zagotavljanje visoke produktivnosti v proizvodnji (Duhovnik & TavËar, 2000, str. 8.12). ReferenËni model C1 je tipiËen model dela v stro­jegradnji. Razvojni proces je projektno organiziran, saj poleg konstruktorjev zahteva .e sodelovanje elek­tronikov in programerjev, prav tako pa tudi dobro sodelovanje z nabavno sluabo pri nabavi vseh stan­dardnih in tipiziranih komponent. Ena izmed zelo poudarjenih zahtev je modularna gradnja z dobro in neodvisno dokumentiranimi podsklopi in modu­ li. Vse te standardne komponente in moduli mora­ Tabela 2:ReferenËni modeli glede na vrsto proizvodnje Oznaka referenËnega modela in primer ZnaËilnosti Zahteve informacijskega sistema A1 Pomembna je nemotena proizvodnja. MnoaiËna proizvodnja elementov Razvojproizvodani ozko grlo‡pojavlja in delov:vijaki, stikala, leaaji itn. se neodvisno od proizvodnje. b1 Zagotavljanje sledljivosti dokumentov Pregled nad dokumenti med nastajanjemin uporabo, Serijska proizvodnja samostojnih v vseh fazah aivljenjskega cikla kontroliran dostop sestavov:motorji, Ërpalke, Usklajeno delo vseh oddelkov Hitro, zanesljivo obvladovanje sprememb sesalne enote itn. Prenos podatkov na delovno mesto TekoËpretok dokumentovin podatkov skozi aivljenjski cikel (optimizacija informacijskih verig) b2 Individualno delo Podatkinaj bodo dostopniv3D obliki. Konstruiranje in izdelava orodij: Pregledno arhiviranje Pregledno arhiviranje kokile, .tance, brizgalna orodja itn. Uporaba tipiziranih komponent Podpora s knjianicami tipiziranih komponent Povezava s sistemom za spremljanje proizvodnje C1 Vodenjeprojektnega dela zmernega obsega OmogoËanaj modularno gradnjo‡knjianice PosamiËna izdelava sestavljenih Modularna gradnja in ponovljivost na ravni sestavov komponent. proizvodov:dvigala, proizvodne Prekrivanje posameznih aktivnosti v projektu Uporaba knjianic standardnih elementov linije itn. Podsklopi in knjianice naj bodo samostojno dokumentirani. Neodvisnost dokumentov za univerzalno uporabo C2 Vodenje projektnega dela zmernega obsega Medsebojna neodvisnost modulov za soËasni razvoj Serijska izdelava sestavljenih Modularna gradnja in ponovljivost na ravni sestavov Komunikacija v razvojni skupini proizvodov:avtomobili, Prekrivanje posameznih aktivnosti v projektu Izmenjava podatkov z dobavitelji bela tehnika itn. Arhiviranje Usklajenost s strategijo podjetja (Vir:J. Duhovnik&J.TavËar, Elektronsko poslovanjein tehniËni informacijski sistemi, 2000, str. 8.12) jo biti urejeni v knjianicah, ki omogoËajo preprosto iskanje in ponovno uporabo (Duhovnik & TavËar, 2000, str. 8.13). Po izbiri ustreznih referenËnih modelov pro­cesov razvoja in proizvodnje je bilo treba poiska­ti tudi ustrezen model obvladovanja podatkov o proizvodih. »eprav referenËni model A1 nima po­sebnih zahtev, je treba upo.tevati zahteve, ki jih za obvladovanje procesa razvoja proizvodov in doku­mentov narekujejo standardi kakovosti ISO 9000. Gre za obvladovanje dokumentov med nastaja­njem in uporabo ter kontroliran dostop do njih v vsem podjetju. S primerjavo modelov (tabela 3) za obvladovanje podatkov v razvojnih procesih (Duhovnik & TavËar, 2000, str. 8.11) smo posku.ali najti optimalen naËin obvladovanja podatkov. Modela za obvladovanje pa­pirnatih dokumentov (model I) in elektronski arhiv (model II) sta ae bila uporabljena, a sta se izkazala za neprimerna. Pri odloËanju med sistemom PLM za obvlado­vanje tehniËne dokumentacije (model III) in enot­nim sistemom za podatke o proizvodih v podjetju (model IV) smo posku.ali ovrednotiti moanost po­vezovanja sistemov PLM in ERP. Glavni ugotovitvi sta bili: • struktura primarnih proizvodov je zelo preprosta, saj je mehanizem registratorja kot najzahtevnej.i proizvod sestavljen iz le nekaj delov; kosovnica je preprosta in jo zlahka definiramo v sistemu ERP Baan, pa tudi spreminja se ne zelo pogosto; • kosovnice sekundarnih proizvodov (orodij in strojev) se ne vna.ajo v sistem ERP; v sistemu ERP so samo podatki o gradnikih, ki jih podjetje kupuje na trgu. Tabela 3:Modeli raËunalni.ko podprtega obvladovanja podatkov o proizvodih Prednosti Slabosti Zahteve Model V: Model III: Model II: Model I: Model IV: informacijska veriga in sistem za elektronski arhiv papirnati enoten sistem virtualna podjetja obvladovanje tehniËne dokumenti podatkov dokumentacije o proizvodih v podjetju Ni potrebna draga dodatna oprema. Zaporedni naËin dela »e se ne uporablja mikrofilm, Trajnost arhiviranja (papir, mikrofilm) Zamuden postopek pri spremembah ni potrebna posebna tehniËna oprema. Preprostost uporabe Slaba odzivnost velikih sistemov Hiter dostop do dokumentov Zagotoviti je treba varnost podatkov. Oprema in usposobljenost zaposlenih na delovnem mestu Problem razliËnih formatov zapisov za raËunalni.ko podprto delo, Centralni arhiv v prostorsko na dolgi rok mreana povezava do arhiva, programska razpr.enih podjetjih Ni pregleda nad nastajanjem dokumentov. in strojna oprema za vodenje arhiva Razmeroma preprosto uvajanje in uporaba in varno hranjenje podatkov VeËje organizacijske spremembe niso potrebne. Hitrej.iin nadzorovan tok dokumentov Potrebne so organizacijske spremembe. Ustreznaprogramska oprema, spremenjen Preglednadstanjemdokumentov Podvojenipodatkiv sistemihPLMinERP naËindela, usposobljenost zaposlenih OmogoËeno virtualno delo Dodatno izobraaevanje zaposlenih in zahteve pri modelu II razvojnih skupin. Lokalne postavitve sistema PLM ni teako izvesti. Priloanost za optimizacijoprocesov Kompleksna naloga Usposobljena ekipa,ki lahko izpelje zahteven Dobra odzivnost sistema in sledljivost Usodnost neuspe.nega projekta projekt in zagotovi zanesljivo delovanje, informacij za podjetje informacijska infrastruktura mora biti Uporabnikje na delovnem mestu Problem dolgotrajnega arhiviranja na visoki ravni. podprtz vsemi informacijami. Standardni podatkovni modeli VeËja procesorska moË za obdelavo Uporaba standardnih formatov za veËjo poenostavijo arhiviranje. in veËja porabaprostora za arhiviranje prenosljivost podatkov:STEP, PDF, XML itn. Neposredno vkljuËevanje v globalni Uporaba standardnih vmesnikov informacijski sistem Poenotena struktura tistih delov Prenosljivost podatkov znotraj podjetja podjetij, ki so del skupnega virtualnega in navzven razvoja proizvodov (Vir:J. Duhovnik&J.TavËar, Elektronsko poslovanjein tehniËni informacijski sistemi, 2000, str. 8.3) Slika 4: Model III‡sistem za obvladovanje tehniËne dokumentacije(Vir: J. Duhovnik & J. TavËar, Elektronsko poslovanje in tehniËni informacijski sistemi, 2000, str. 8.6) Iz tega smo sklepali, da ni prave potrebe po uva­janju dodatnih funkcionalnosti sistemu PLM ali za povezovanje obeh sistemov. KonËna odloËitev o iz­branem modelu uvajanja sistema PLM je torej bila, da bo uvedeni sistem PLM uporabljen predvsem za obvladovanje tehniËne in tehnolo.ke dokumentacije, ki nastaja pri razvoju primarnih in sekundarnih pro­izvodov (slika 4). 3.1.1 DoloËitev kljuËnih procesov Pri doloËanju kljuËnih procesov smo izhajali iz iz­branega modela informatizacije razvojnih proce­sov in se osredinili na tiste, ki so povezani z ob­vladovanjem tehniËno­tehnolo.ke dokumentacije. Izhodi.Ëni model obvladovanja dokumentacije kot izhod iz procesa definira razvojno­tehniËno doku­mentacijo, ki mora biti urejena, dostopna in aaurna (slika 5). Iz osnovnega modela obvladovanja dokumentov smo definirali pet kljuËnih procesov: 1. razvoj novih proizvodov ‡ pomeni razvoj popol­noma novih proizvodov, ki se .e ne izdelujejo v Niko, d. d.; 2. razvoj novih tipov proizvodov ‡ pomeni razvoj izpeljank (variant) obstojeËih proizvodov in nji­hovo prilagoditev zahtevam kupcev; 3. razvoj novih tehnologij, orodij, strojev, naprav in storitev tako za proizvodnjo proizvodov kot za prodajo zunanjim kupcem; 4. serijska izdelava kot proces pretvorbe materialov v proizvod za konËnega kupca; 5. obvladovanje sprememb ‡ te nastanejo na pobudo kupcev ali iz potreb po optimiranju lastnosti pro­izvoda, poveËanju njegove kakovosti, izbolj.avah procesa ali zmanj.evanju stro.kov. Pristojnosti kadrov Znanje in usposobljenost Urejena dokumentacija Poslovno-tehniËne zahteve Sklep uprave Dostop do dokumentacije Azurna dokumentacija Razvojno-tehniËna dokumentacija Informacijske povezave Standard ISO 9001 Kader CAX Software Hardware Slika 5: Izhodi.Ëni diagram modela obvladovanja tehniËne dokumentacije Poleg modela kljuËnih procesov smo izdelali tudi matriko dokumentov, ki se uporabljajo v posame­znih fazah razvojnega procesa. Za vse smo doloËili tok od avtorjev do konËnih uporabnikov (tabela 4). Pri izdelavi matrike dokumentov smo upo.tevali: • pravice, ki jih imajo uporabniki pri obvladovanju posameznih dokumentov: • izdela, • potrdi, • spreminja, • vpogled; Tabela 4:Matrika dokumentovv razvojnem procesu (izvleËek) • vlogo v razvojem procesu: • A ‡ poslovodstvo, vodja razvoja, vodje progra­mov, • B ‡ vodja projekta, vodje oddelkov, • C ‡ Ëlani projektne skupine, • » ‡ razvojniki, tehnologi, konstruktorji, pro­dajni referenti, nabavni referenti, dokumenta­rist, vodja vzdraevanja, kontrolorji, referent za varstvo pri delu, • D ‡ administracija. Vrsta dokumentov Dokument Obrazec, format Izdela Potrdi Spreminja Vpogled Trana dokumentacija Sklep uprave pdf E A D A, B Poslovno-tehniËne zahteve pdf, html, doc, jpg idr. B, C, » A B D Ideja o novem proizvodu pdf, html, jpg, doc idr. A, B, C, » A B, C, » D Dokument: vpra.alnik MP OP 001/1 » A A B, C, D Stro.kovne analize Vsi formati A A A B, D Katalog proizvodov OR ON 002 » A, B D A‡D Zapisnik o pregledu pogodbe OS ME OP 006/1 B A, B A, B A, D Razvojna dokumentacija TehniËna dokumentacija Vsi formati B, C A B, C D, D primarnega proizvoda Razvojno-tehniËne analize Vsi formati A A A B, D NaroËilo za projektiranje OR OP 001/2 A, B A / D Kartica dokumenta OR OP 003/1 » A, B D A—D Prototip Vsi formati B, C A B, C D, D Testiranje prototipa Vsi formati B, C A B, C D, D Potrditev prototipa pri kupcu Vsi formati B, C A B, C D, D Potrditev kupca Vsi dokumenti B A B C, », D Razvojna dokumentacija NaroËilo za razvoj oz. konstrukcijo OR OP 001/2 B A / C, D sekundarnega proizvoda orodja Razvoj orodja OR OP 001/2 A, B, » A / D NaroËilo standardnih sestavnih pdf B, C A / D delov Nova tehnologija, orodje, stroj pdf, jpg B A B C, », D NaroËilo izdelave osnovnih sredstevOR OP 001/1 A A A A‡D Kartica dokumenta OR OP 003/1 » A, B » A‡D V navedenih procesih smo doloËili tudi glavne teaave, ki so se pojavile pri uporabi sistema CAD/ CAM. Najbolj so bile zahtevne tiste, ki so nastale za­radi slabe organizacije: • Sistem oznaËevanja dokumentov CAD je postal popolnoma neustrezen. To je privedlo do nepre­glednega dela in moËno oviralo izmenjavo infor­macij med posameznimi uporabniki tovrstnih do­kumentov. • V konstrukcijskem procesu je bilo delo popolno­ma prepu.Ëeno presoji in ravni znanja posame­ znih uporabnikov. Iz tega izhaja slabo izkori.Ëanje zmogljivosti sistema CAD/CAM. Uporaba je pri veËini uporabnikov ostala na ravni najosnovnej.ih tehnik modeliranja in izdelave risb. • Neurejen pretok informacij med posameznimi delovnimi mesti v razvojnem procesu. Glavni medij za izmenjavo informacij je ostal papir. Is­kanje in pregledovanje dokumentov CAD v digi­talnem zapisu je bilo omogoËeno samo uporab­nikom sistema CAD/CAM, saj ni bilo primernih pregledovalnikov. • Pomanjkljiv nadzor nad spremembami in raz­deljevanjem dokumentov. Uporaba datoteËnega streanika, na katerem so shranjeni vsi dokumenti CAD, je sicer omogoËila izmenjavo datotek, ven­dar ni zagotovila zahtevane varnosti in za.Ëite pred nepoobla.Ëenimi spremembami. • Ni sistema za obvladovanje drugih dokumentov, ki nastajajo v procesu razvoja proizvodov. Digi­talni dokumenti so shranjeni lokalno, brez nadzo­ra in moanosti dostopa. Kljub zelo natanËnim navodilom za poslovanje s tehniËno dokumentacijo je pogosto prihajalo do od­stopanj, predvsem pri dokumentih sekundarnih pro­izvodov: • Slaba sledljivost dokumentov, ki je posledica nepo­polnega oznaËevanja dokumentov. V primeru, ko so bile na enem samem dokumentu zdruaene risbe razliËnih sestavnih delov enega stroja, je to .e do­datno zmanj.evalo preglednost in sledljivost. • Dokumenti na delovnih mestih niso bili aaurni. Spremenjeni dokumenti niso vedno dosegli pra­vega uporabnika. • Nedosledno izvajanje sprememb. Proces razvo­ja sekundarnih proizvodov je potekal po naËelu .metanja Ëez zid«. Ko je bila konstrukcija orodja ali stroja konËana, so vso konstrukcijsko doku­mentacijo poslali v orodjarno. Pri izdelavi je po­gosto pri.lo do odstopanj, vendar se ta niso doku­mentirala, prav tako pa ni bilo usklajevanja med orodjarno in konstrukcijo. 3.1.2 DoloËanje ciljev prenove in informatizacije procesov razvoja proizvoda Pri doloËanju ciljev prenove in informatizacije raz­vojnih procesov smo izhajali iz: • zahtev referenËnega modela (model III) za obvla­dovanje tehniËne dokumentacije, • ugotovljenih odstopanj od zahtev standardov ka­kovosti ISO9000 za obvladovanje dokumentov v procesu razvoja proizvodov, • zahtev po skraj.evanju razvojnega cikla tistih oro­dij, strojev in naprav, ki so kljuËni za ohranjanje konkurenËnosti podjetja. Temeljni cilji prenove procesov razvoja proizvoda so bili: • vzpostavitev novega sistema oznaËevanja doku­mentov CAD, • poenotenje delovnega okolja za vse uporabnike sistema CAD/CAM, • pridobitev novih znanj in dvig ravni uporabe sis­tema CAD/CAM, • doloËitev skupnih standardov dela v konstrukcij­skem procesu, • uvajanje soËasnega dela pri najzahtevnej.ih raz­vojnih projektih v strojegradnji. Cilji informatizacije procesa razvoja proizvodov so bili: • vzpostavitev enotnega arhiva za dokumente, ki nastanejo pri razvoju proizvodov, • obvladovanje dokumentov v izbranem sistemu PLM: • z vodenjem verzij, • z za.Ëito pred nepoobla.Ëenimi spremembami, • s sistemom potrjevanja sprememb in napredo­vanja v aivljenjskem ciklu dokumentov, • z moanostjo pregledovanja dokumentov CAD tudi za tiste uporabnike, ki ne uporabljajo sis­tema CAD. 3.2 Prenova procesov razvoja proizvodov Prenova procesov razvoja proizvodov je potekala postopno v treh korakih: 1. bolj.a izraba sistema CAD/CAM s skupnimi na­stavitvami in urejenimi knjianicami dokumentov CAD; 2. prenova razvojnih procesov z uvajanjem najbolj.ih praks in metod konstruiranja; 3. uvedba sistema PLM z bolj.im povezovanjem v razvojnem procesu in bolj.im obvladovanjem do­kumentov. 3.2.1 Optimiranje delas sistemomCAD Skupne nastavitve za delo s sistemom CAD/CAM zagotavljajo vsem uporabnikom sistema enako de­lovanje sistema in delovno okolje. Enotne nastavitve in uporaba skupnih predlog omogoËata izmenjavo dokumentov CAD, saj so izdelani z upo.tevanjem enakih pravil in nastavitev. Uporaba predlog (angl. Template) ponuja uporabni­kom sistema CAD/CAM skupno podlago za kreiranje dokumentov CAD. Za delo s sistemom CAD/CAM smo izdelali predloge 3D­modelov in sestavov, predlo­ge delavni.kih in sestavnih risb, formate delavni.kih in sestavnih risb ter tabele za kosovnice sestavnih risb. Vse predloge modelov in sestavov poleg osnov­nih gradnikov vsebujejo vse zahtevane uporabni.ke parametre in algebraiËne relacije za izraËun vredno­sti parametrov. Z avtomatiziranim zapisom izbranih parametrov na risbo smo se tudi izognili veËkratne­mu vna.anju podatkov in hkrati zagotovili tudi nji­hovo pravilnost. Knjianice 3D­modelov vsebujejo modele standard­nih sestavnih delov: vijakov, matic, leaajev in drugih. V knjianice lahko dodamo tudi modele pogosto upo­rabljenih sestavnih delov, ki smo jih izdelali sami ali izvirajo iz katalogov proizvajalcev razliËnih sestavnih delov ‡ hidravliËne in pnevmatske komponente, elek­tromotorji itd. Pri urejanju knjianic smo najprej doloËi­li, katere modele sestavnih delov bomo sploh uvrstili v knjianico. Izbrane modele smo opremili z ustreznimi uporabni.kimi parametri in jih prenesli na streanik. 3.2.2 Spremembe v procesu konstrukcije proizvodov Z novim sistemom oznaËevanja dokumentov CAD smo aeleli poenotiti oznaËevanje vseh vrst doku­mentov CAD. Pri tem smo izhajali iz dveh temeljnih pravil: • vsaka risba lahko prikazuje samo en model ali se­stav; • usklajenost imen dokumentov s sistemom oznaËe­vanja proizvodov, orodij in strojev. Novi sistem oznaËevanja (slika 6) je prilagojen oznaËevanju proizvodov, orodij in strojev. V vsakem primeru je tudi zagotovljena unikatnost oznaËevanja. Oznake modelov proizvodov in njihovih sestavnih de­lov so enake oznakam gradnikov v sistemu ERP Baan. Tabela 5:Primer kodiranja dokumentovCAD za proizvod Izdelek IZ-XXX-XXX Tip (pol)izdelka Naziv izdelka ali polizdelka Izdelek ali polizdelek Orodja XX-XXX-XX-XXX Pozicija komponente v kosovnici Zaporedna .tevilka operacije Tip (pol)izdelka iz registra izdelkov Vrsta orodja Tehnolo.ka skupina ‡ oddelek Stroji, naprave XXXXXX-XX-XXX Pozicija komponente v kosovnici Zaporedna .tevilka podsestava Vrsta orodja Tehnolo.ka skupina ‡ oddelek Slika 6: Sistem oznaËevanja proizvodov, orodij in strojev Tip dokumenta CAD Ime datoteke ‡naziv Opis Sestav (*.asm) M1-080-000.asm Mehanizem 1 sestav 80 splo.no Model (*.prt) M1-002-080.prt Rebro mehanizma 1 tip 80 Risba (*.drw) M1-080-000.asm Mehanizem 1 sestav 80 splo.no Analizo trdnosti proizvoda z metodo konËnih elementov smo uporabili pri razvoju nove genera­cije proizvodov. Pri klasiËnem razvojnem procesu bi konstrukciji proizvoda sledila .e konstrukcija prototipnega orodja, s katerim bi izdelali proizvod in ga nato .e preizkusili. Ob neustreznih rezultatih preizkusov bi morali spremeniti konstrukcijo pro­izvoda in orodja, popraviti orodje ali celo znova izdelati in ponoviti preskuse. Z metodo konËnih elementov smo analizirali trdnostne lastnosti pro­izvoda, ko je ta obstajal le kot 3D­model na raËu­nalniku. Analizo smo izvedli v veË ponovitvah. Pri vsaki ponovitvi so bile spremenjene oblika ali dimenzije proizvoda, dokler nismo pri.li do ustrez­nih rezultatov. Analiza gibanja (kinematike) mehanizmov in kolizije omogoËa simulacijo delovanja stroja in vanj vgrajenih mehanizmov. Pri tem preverjamo, ali se se­stavni deli gibajo tako, kot je predvideno, in ali pri tem pride do kolizij ‡ trkov z drugimi sestavnimi deli. Konstruiranje od zgoraj navzdol (angl. Top­-Down Design) je drugaËen pristop h konstruiranju in raËunalni.kemu modeliranju proizvodov. Pri kla­siËnem konstrukcijskem procesu zaËnemo z modeli­ranjem posameznih sestavnih delov, ki jih nato sestav­ljamo v podsestave in sestave. Pri pristopu od zgoraj navzdol razvojna skupina najprej doloËi, kak.ne so glavne lastnosti in struktura proizvoda. Pri tem pro­izvod razstavi na module ali podsklope, ki sestavljajo proizvod, ter doloËi njihove stiËne toËke. Za tako do­loËeno strukturo proizvoda projektna skupina naredi .okostje« (angl. skeleton), na katerem doloËi skupne reference pri modeliranju in sestavljanju podsklopov in njihovih sestavnih delov. S tak.nim naËinom dela smo v proces konstruira­nja uvedli .tevilne spremembe: • intenzivna komunikacija v razvojni skupini: la­stnosti proizvoda morajo biti jasno doloËene, do­loËeni morata biti struktura proizvoda in delitev dela. Vse to zahteva dogovarjanje in usklajevanje dela v skupini; • moanost soËasnega dela ‡ konstruiranja: z razde­litvijo proizvoda v medsebojno neodvisne modu­le smo razvojni skupini omogoËili soËasno delo pri razvoju posameznih modulov. Konstruktorji so odgovorni za konstruiranje modulov, za njiho­vo sestavljanje in preverjanje pa skrbi vodja pro­jekta; • laaje delo in izvajanje sprememb: zaradi razËlenit­ve proizvoda ‡ stroja ‡ na manj.e podsklope, je delo konstruktorjev laaje in preglednej.e. 3.3 Informatizacija procesa razvoja novih proizvodov Iz veË razlogov smo se odloËili za uvajanje samo­stojnega sistema PLM. Prvi je bil ta, da je kljuËno orodje v razvojnem procesu postal sistem CAD/ CAM. S samostojnim sistemom PLM zagotavljamo obvladovanje dokumentov CAD v vseh fazah nji­hovega aivljenjskega cikla, torej ae od nastanka. V sistem PLM so vgrajena orodja za vizualizacijo, kar zagotavlja pregledovanje modelov in risb tudi tistim uporabnikom, ki ne uporabljajo sistema CAD/CAM. Dodatne funkcionalnosti omogoËajo soËasni razvoj proizvodov in veËjo standardizacijo dela v konstruk­cijskem in razvojem procesu. Med pomanjkljivosti te re.itve bi lahko .teli, da gre za nov informacijski sis­tem, ki potrebuje dokaj zmogljivo strojno opremo in dodatno vzdraevanje. Kljub preprostosti in pregled­nosti uporabni.kega vmesnika je potrebno dodatno izobraaevanje uporabnikov in tudi nekaj sprememb v naËinu dela. Bistvene za delovanja sistema so primerno izve­dene nastavitve. Pri nastavitvah moramo dobiti od­govore na pet kljuËnih vpra.anj: 1. KAJ oz. katere objekte bomo obvladovali v siste­mu PLM? 2. KDO so uporabniki in kak.ne so njihove vloge v sistemu PLM? 3. KJE bodo shranjeni objekti? 4. KDAJ so objekti primerni za prehod v naslednjo fazo aivljenjskega cikla? 5. KAKO so doloËene pravice uporabnikov? Pri izbiri objektov, ki jih bomo obvladovali s siste­mom PLM, smo izhajali iz matrike dokumentov. V prvi fazi uvajanja sistema PLM smo se omejili na do­kumente CAD: • 3D­modeli in sestavi, • delavni.ke in sestavne risbe s pripadajoËimi ko­sovnicami, • vse datoteke, ki nastanejo pri pripravi programov za obdelovalne stroje NC, • formati delavni.kih in sestavnih risb ter tabele kosovnic, • predloge modelov in sestavov. Za opisovanje dokumentov CAD v sistemu PLM smo poleg sistemskih atributov uporabili .e upo­rabni.ke parametre, ki smo jih definirali ae pri pre­novi procesa konstruiranja s sistemom. KDOso uporabnikiin kak.neso njihovevlogev sistemuPLM Z vlogami uporabnikov doloËimo, kak.ne so njihove pravice in naloge pri delu s sistemom PLM. Glavne vloge so bile doloËene ae v matriki dokumentov (ta­bela 4), zaradi posebnosti delovanja sistema pa smo jih .e dopolnili: • glavna vloga uporabnikov: member, • druge vloge uporabnikov: konstruktor, tehnolog, elektronik, vodja razvoja, programer, • sistemske vloge: Product Manager (skrbnik do­mene), Approver (potrjevalec v procesu napredo­vanja), Reviewer (pregledovalec v procesu napre­dovanja). KJE bodo shranjeni objekti Sistem PLM omogoËa organiziranje podatkov v do­menah produktov in knjianic. Domena produkt je namenjena shranjevanju podatkov, povezanih z raz­vojem enega proizvoda ali druaine proizvodov Pri doloËanju domen produktov je bilo dogovorje­no, da bodo domene sledile novemu sistemu oznaËe­vanja. Za obvladovanje podatkov o proizvodih sta bili doloËeni domeni za vsako druaino proizvodov, posebej pa so bile definirane domene za podatke o orodjih in strojih. KDAJ‡aivljenjski cikel objektov Pri doloËanju aivljenjskega cikla objektov smo sle­dili fazam v razvoju in konstrukciji orodij in strojev. Aivljenjski cikel dokumentov CAD sestavljajo .tiri faze (slika 7): • razvoj je faza, v kateri poteka konstrukcija pro­izvoda; konstruktor ima pravico kreiranja in spre­minjanja dokumentov CAD, vsi drugi uporabniki jih lahko samo pregledujejo; • izdelava je faza, ko je proizvod (orodje ali stroj) v izdelavi v orodjarni; konstruktor ima .e vedno pravico do spreminjanja dokumentov CAD, ena­ke pravice so dobili tudi tehnologi v orodjarni; • uporaba pomeni prevzem orodja ali stroja v upo­rabo; dokumentov CAD se ne da veË spreminjati; • neveljavno pomeni umik dokumenta CAD iz uporabe. Dokumenti se med fazami aivljenjskega cikla pomikajo z napredovanjem (angl. Promote), kar je prikazano na sliki 7. Z vsakim napredovanjem se zmanj.ujejo pravice uporabnikov, zato je za spre­minjanje dokumentov potrebno vraËanje v predhod­ne faze aivljenjskega cikla. Kadar izvedba spre­membe zahteva novo revizijo dokumenta CAD, se faza aivljenjskega cikla samodejno vrne na fazo razvoj. Slika 7: Aivljenjski cikel dokumentovCAD KAKO so doloËene pravice uporabnikov Pravice uporabnikov doloËamo glede na: • fazo v aivljenjskem ciklu: uporabniki imajo v razliËnih fazah razliËne pravice. V zgodnjih fazah razvoja imajo veËje moanosti spreminjanja objek­tov, pozneje se njihove pravice zmanj.ujejo in lah­ko objekte le .e pregledujejo; • vlogo uporabnikov v domeni: pravice uporabni­kov so povezane z njihovo vlogo v neki domeni. Vedno jih doloËamo za vloge in ne za posamezne uporabnike. Uporabniki dobijo svoj nabor pravic z dodelitvijo vloge v domeni; • vrsto objekta: dokument, dokument CAD ali gradnik. V tabeli 7 so prikazane pravice uporabnikov v vlogi konstruktor v domeni produktov. Minimalni nabor pravic v vseh fazah aivljenjskega cikla obse­ga branje in zagotovljen dostop do pregledovanja lastnosti in vsebine objektov. Vloga konstruktor ima v fazah konstrukcija in izdelava tudi pravico kreira­nja in spreminjanja dokumentov CAD, medtem ko lahko v fazi uporaba dokumente samo pregleduje. Zaradi za.Ëite podatkov konstruktorjem ni dovolje­no brisanje objektov, ta pravica je pridraana za vlogo Product Manager. Nekoliko drugaËen pristop je uporabljen pri pravicah uporabnikov v okviru knjianic. Vse pra­vice za delo z razliËnimi objekti so dodeljene ad­ministratorju knjianic v vlogi Library Manager. Ta lahko kreira nove knjianice, oblikuje njihovo struk­turo, dodaja in spreminja dokumente CAD in dru­ge objekte. Vsi drugi uporabniki so omejeni samo Tabela7: Matrika pravic za vlogo konstruktorv domeni produktov na pravico branja in pregledovanja podatkov. Tako lahko uporabijo knjianice in predloge dokumentov CAD, shranjene v teh domenah, a jih ne morejo spreminjati. Vloga Uporabnik Vrsta objekta Status/Faza VSEBeriSpreminjanjeKreirajBri.iAdministrirajRevizija KljuËni dejavnik za uspe.no delo uporabnikov je bilo ob.irno in uspe.no izobraaevanje, ki je poteka­lo v veË delih. V tem delu projekta smo pripravili izobraaevanje za vse Ëlane projektne skupine in tiste kljuËne uporabnike, ki so sodelovali pri prenosu po­datkov v sistem PLM. Prvi del izobraaevanja je bila predstavitev in­formacijskega sistema PLM. Obsegala je prikaz de­lovanja sistema in razliËnih funkcionalnosti, prikaz povezav s sistemom in kratko predstavitev moanosti uporabe sistema v podjetju Niko. Drugi del izobraaevanja je bil namenjen konkretnej.emu spoznavanju s funkci onalnostmi sistema na .olskih primerih. Najpomembnej.i del usposabljanja je bilo delo uporabnikov na primerih iz njihove prakse. Za vsa­kega uporabnika smo izbrali primer iz vsakdanjega dela, ki ga je moral prenesti v sistem PLM. Po preizkusu in potrditvi pravilnega delovanja sistema PLM je bilo treba v sistem prenesti .e vse do­kumente CAD aktivnih proizvodov, orodij in strojev. Ob tem smo za doloËeno obdobje omogoËili .e vzpo­redno delo konstruktorjev mimo sistema PLM. V fazi prenosa je bilo spet organizirano izobraaevanje uporabnikov, ki smo jih razdelili v dve skupini. Izobraaevanje prve skupine, v kateri so bili aktivni uporabniki sistema, je potekalo enako kot izobraaevanje projektne skupine. V drugi skupini so bili uporabniki, katerih uporaba sistema PLM je bila omejena samo na pregledovanje dokumentov CAD. Zanje smo pripravili kraj.i teËaj, na katerem smo jih seznanili z osnovami iskanja in pregledovanja do­kumentov CAD, uporabe sistema za vizualizacijo in vnosa drugih dokumentov v sistem. Za vse uporabnike so bila pripravljena navodila za delo s sistemom PLM, ki so vkljuËevala tudi pri­mere najbolj.ih praks dela s sistemom in naËine za odpravljanje najpogostej.ih teaav. 3.4 Prenova procesov Uvajanje sistema PLM je omogoËilo nadaljnjo preno­vo razvojnih procesov. Prvi korak pri nadaljevanju prenove je bila uvedba sistema .pull« za dostop do vseh dokumentov v PLM. Sistem namreË omogoËa vsem uporabnikom dostop do dokumentov in njiho­vo pregledovanje, zato ni veË potrebno kopiranje in razdeljevanje dokumentov. S tem so nepotrebni tudi razdelilniki dokumentov ali kartice o evidenci. Upo­rabniki so sami odgovorni za uporabo prave verzije dokumentov. Veljavna je samo zadnja verzija doku­menta iz sistema PLM, vse druge oblike imajo status .V informacijo«. Za laaje spremljanje sprememb dokumentov pri napredovanju med fazama razvoj in izdelava smo uporabili sistemski vlogi Reviewer in Approver. Uporabniki v vlogi Approver v procesu napredova­nja pregledujejo dokumente in potrjujejo njihovo pri­mernost za napredovanje. V to vlogo smo uvrstili vse uporabnike v vlogi Product Manager. Uporabnikom v vlogah programer in vodja orodjarne je dodeljena .e vloga Reviewer. Uporabniki v vlogi Reviewer so obve.Ëeni o napredovanju dokumentov v fazo izde­lava in s tem o sprostitvi teh dokumentov za pro­izvodnjo. Za obve.Ëanje uporabnikov, ki neposredno ne sodelujejo v sistemu napredovanja dokumentov, smo uporabili sistem naroËnin. Z naroËnino dobi uporabnik obvestilo o izvajanju doloËenih aktivnosti na izbranem objektu. 4 SKLEP Pri prenovi in informatizaciji procesa razvoja pro­izvodov v podjetju Niko, d. d., ki spada med srednje velika slovenska podjetja, se je izkazalo, da je tudi v razmeroma majhnem razvojnem okolju veliko moanosti za izbolj.ave procesov. Pokazalo se je tudi, da uvajanje nove programske opreme, ne glede na njeno zmogljivost, .e ne pomeni, da se bodo tudi de­jansko spremenili procesi v podjetju. Mnoge pomanjkljivosti, na katere smo naleteli pred prenovo procesa razvoja proizvodov, izvirajo iz napaËnega pristopa pri uvajanju in uporabi informa­cijskih orodij v teh procesih: • Konstruktorji in tehnologi so ugotovili, da ima­jo zastarelo programsko opremo in da potrebu­jejo novo. Cilj njenega uvajanja je bil poveËanje njihove osebne uËinkovitosti. Pri tem so prezrli, da gre za parcialno re.evanje problemov, ki ne vpliva na uËinkovitost celotnega procesa razvoja proizvodov. • V majhnih podjetjih nimajo skrbnika, ki bi skr­bel za razvijanje sistema CAD/CAM ter njego­vo .irjenje in uporabo in ki bi uvajal izbolj.ave v proces razvoja proizvodov. To nalogo zaupajo kar enemu od kljuËnih uporabnikov, ki pa zaradi dru­gih obveznosti najveËkrat zagotavlja le osnovno delovanje sistema. • Izobraaevanje uporabnikov programske opreme je nepopolno, saj se konËa ae, ko spoznajo temelj­ne funkcionalnosti modeliranja in izdelave teh­niËne dokumentacije. Najpogostej.i vzrok za to pomanjkljivost so izgovori, da gre za nepotrebne stro.ke in odsotnost z delovnega mesta. Ves projekt prenove in informatizacije procesov razvoja proizvodov v Niko, d. d., je bil opravljen v .estih mesecih. PrepriËani smo, da je to velik doseaek, .e posebno Ëe upo.tevamo izhodi.Ëno stanje. Med kljuËne dejavnike uspeha pri izvedba projekta .tejem podporo vodstva podjetja, saj je zagotovilo sodelo­vanje zaposlenih v projektni skupini in pri izvajanju projektnih aktivnosti. Kot vodji projekta mi je bila na voljo kompetentna projektna skupina, sestavljena iz zaposlenih v podjetju in zunanjih svetovalcev. Zelo pomembno je bilo, da smo jasno doloËili cilje preno­ve in s tem usmerili delo projektne skupine. Pri tem je nujno dobro poznavanje dela v razvojnih skupi­nah in samega procesa razvojev proizvodov. S takim pristopom se izognemo obËutku zapostavljenosti pri Ëlanih projektne skupine in drugih zaposlenih. ObËu­tek vkljuËenosti in sodelovanje v projektni skupini smo zagotovili z ob.irnim programom izobraaevanja na razliËnih ravneh zahtevnosti. Pri izvedbi projekta smo spoznali, da je prenova procesov mogoËa samo s sodelovanjem vseh, ki so­delujejo v procesu razvoja proizvoda od konstruk­torjev in tehnologov do proizvodnje. Pri tem pa mo­rata sluaba za informatiko in poslovodstvo nuditi ustrezno informacijsko in organizacijsko podporo. Pri popolnoma tehniËnem pristopu je prenova pro­cesov omejena na re.evanje parcialnih teaav posa­meznih uporabnikov informacijskih sistemov. Pri popolnoma informacijskem pristopu pa preskoËi­mo zelo specifiËen naËin dela v razvojnih proce­sih. Le s tem spoznanjem in ob pomoËi projektne skupine ter na podlagi pre.tudirane literature smo lahko metodologijo uvajanja sistema PLM in z njim povezano prenovo procesov razvoja novih proizvo­dov prilagodili potrebam podjetja. Vsako podjetje ima posebnosti, zato ni mogoËe samodejno kopirati metodologij, temveË je treba upo.tevati panogo, v kateri deluje, ter njegovo organizacijsko strukturo in kulturo. Med izvajanjem projekta prenove procesov in nji­hove informatizacije v Niko, d. d., se je okrepilo tudi zavedanje poslovodstva o vplivu uspe.no izvedene­ [3] [4] Polajnar, A., Buchmeister, B., & Leber, M. (2005). Proizvodni menedament. Maribor: Fakulteta za strojni.tvo. Prasad, B. (1996). Concurrent Engineering Fundamentals. Upper Saddle River: Prentice Hall Inc. ga projekta na ambiciozno zastavljeno vizijo razvoja [5] Rainey, D. (2005). Product Innovation. Cambridge: Cambrid­ podjetja. Obljuba kupcem, .da za svoj denar pri nas dobijo nekaj veË«, bi sicer lahko obvisela v zraku. [6] ge University Press. Saaksuvuori, A., & Immonen, A. (2004). Product Lifecycle Ma­nagement. Heidelberg: Springer. [7] Stark, J. (b. l.). Principles of Good Product Development. Pro­ 5 LITERATURA IN VIRI duct Lifecycle Management PLM Najdeno 25. januarja 2010 [1] [2] Duhovnik, J., & TavËar, J. (2000). Elektronsko poslovanje in tehniËni informacijski sistemi. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojni.tvo, LECAD. KovaËiË, A., Groznik, A., RibiË, M. (2005). Temelji elektronske­ga poslovanja, (EF, UËbenik). 1. natis. Ljubljana: Ekonomska [8] [9] na spletnem naslovu http://www.johnstark.com/engpr.html. Stark, J. (2005). Product Lifecycle Management. London: Springer Verlag. Ulrich, K. T., & Eppinger, S. D. (2004). Product Design and Development. New York: McGraw Hill. fakulteta, 304 str. • IgorHancje samostojni svetovaleczaprenovoin informatizacijoprocesov razvojaproizvodov.Bilje vodjaprojektapri uvajanju sistemov CAD/CAMinPLMv skupini KolektorGroup.Vodilje uvajanje sistemovPLMv podjetjih Sistemska tehnika,d.o.o.,Niko,d.d,IskraASING,d.o.o.,inTranspak,d.o.o. Podjetjem svetuje pri prenovi procesov razvoja proizvodov, uvajanju najbolj.ih praks ter izvaja izobraaevanje in usposabljanje za uporabnike sistemov CAD/CAM in PLM. • Andrej KovaËiËjeredniprofesor poslovne informatikeinpredstojnik In.titutaza poslovno informatikona Ekonomskifakulteti Univerzev Ljubljani.Je avtor mnogih dels podroËjaprenovein informatizacije poslovnihprocesov. Kot svetovalecin vodjaprojektovje sodeloval na .tevilnihprojektihs podroËjaprenove poslovanja.Je ve.Ëak Zveze ekonomistov Slovenije na podroËju upravljanja, poobla.Ëenirevizor informacijskih sistemov ter svetovalec (Management Consul­tant)na mednarodnihprojektih PHARE.Jetudipredsednik vsakoletne konference Managemet poslovnihprocesovinËlanuredni.kega odborarevije Uporabna informatika. Dobre prakse uporabe in razvoja raz.iritevv sistemu Joomla! JakaKuanik,Gregor PolanËiË Univerzav Mariboru,Fakultetaza elektrotehniko, raËunalni.tvoin informatiko, In.titutza informatiko, Smetanova17,2000 Maribor jaka.kuznik@gmail.com; gregor.polancic@uni-mb.si IzvleËek V zadnjih letih smo priËa porastu uporabe sistemov za upravljanje spletnih vsebin, izmed katerih spada odprtokodni sistem Joomla! med najzmogljivej.ein najpopularnej.e.Vprispevkujepredstavljen omenjeni sistem,skupajs trikiin nasveti,ki nam olaj.ajo deloz njim.Pri tem smo izpostavili vidik varnosti in podali naËine, kako se izogniti varnostnim tveganjem. Ker je Joomla! zelo prilagodljiv sistem, smo poseben razdelek posvetili znaËilnostimin izzivom,kise pojavijopri uporabiin implementaciji njenih raz.iritev.Vprispevkuso podani primeri izdelave lastnih gradni­kov,s katerimisi lahkonapreprost naËin prilagodimo izgledin funkcionalnosti spletnega mesta. Ugotavljamo,da smopri sistemu Joomla! omeje­ni predvsem z lastno ustvarjalnostjo. KljuËne besede: sistem za upravljanje spletnih vsebin Joomla!, dinamiËna spletna mesta, raz.iritve, predloga, komponenta, modul, vtiËnik, splo.na javna licenca. Abstract best Practices of Usage and Extensions Development in Joomla! In the last years we have been witnesses to the rise of web content management systems, among which Joomla! is considered as one of the most powerfulandpopular.Inthis article,wehavepresented Joomla!,its characteristics, licensepolicyand commonproblems.Basedoncom­mon problems, we defined best practices and how to avoid such problems. Since security is a crucial aspect of websites, we focused on Joomla!’s security problems and their workarounds. In the following chapter, we explained the importance of extending Joomla! to fulfill user requirements.Wepresented different typesof Joomla! extensionsandproposed best practicesfor their successfuland simple implementation. We found that Joomla! offers plenty of extensibility possibilities. If properly used, we are limited mainly by our own creativity. Keywords: Joomla! Content Management System, dynamic web sites, extension, template, components, modules, plug-in, GNU General Public License. 1 UVOD Zaradi vse veËjega povpra.evanja po enostavnih programskih re.itvah za razvoj spletnih mest (angl. website), smovzadnjih letih priËa vedno veËji ponudbi komercialnih (plaËljivih) in od­prtokodnih (brezplaËnih) sistemov za upravljanjes(spletnimi) vsebinami (angl. Content Management Systems, v nadaljeva­nju CMS). CMS-i so orodja za izdelavo in urejanje dinamiËnih spletnih mest, ki teaijoktemu, da lahko brez programerskih znanj implementiramoin upravljamozvsebino,kottudiscelo­tnim spletnim mestom. Zaradi tega omogoËajo zmanj.anje stro.kov izdelave, urejanja in vzdraevanja spletnih mest, kot tudi re.itev za hitro in enostavno objavo aaurnih informacij. Posamezniki ali podjetja se lahkozodprtokodnimi CMS-i delno ali v celoti izognejo stro.kom vzdraevalnih pogodb in stro.kov programiranja (Sreves 2009; Travis 2011; Slovenska skup­nost uporabnikov Joomla CMS). CMS­i omogoËajo preprosto in celovito upravlja­nje spletnih mest tehniËno nepodkovanim uporab­nikom, saj urejanje vsebin ni pogojeno s poznava­njem programskih jezikov, oznaËevalnih jezikov in drugih spletnih tehnologij. Z uporabo brskalnika lahko uporabnik CMS­a preprosto spreminja vse­bino svoje spletne strani kadar koli in od kjer koli. Preprosto lahko dodajamo nove menije in podstra­ni, katere niso bile predvidene pri prvotni izdelavi in so se pojavile kasneje. DoloËimo lahko, kdaj naj se doloËena vsebina objavi in kako dolgo naj se pri­kazuje na spletni strani, vodimo statistike pregleda in upravljamo s skritimi vsebinami. CMS­ji imajo moanost oblikovanja metaoznak, ki so pomembne za umestitev spletnih strani v iskalnike. ZnaËilnost CMS­ov je, da na eni strani omogoËajo centralizira­no in konsistentno vzdraevanje spletnih mest, med­tem ko po drugi strani omogoËijo decentralizacijo delovnih opravil (npr. v vzdraevanje in objavljanje vsebin spletnega mesta lahko vkljuËimo svoje prija­telje, sodelavce oz. kogar koli, ki je kakor koli pove­zan s spletnimi stranmi). S tem nam CMS omogoËa, da imajo spletni obiskovalci vedno na razpolago sveae in aktualne informacije (Rahmel 2007; Rahmel 2009; Kramer 2011). Med poglavitne slabosti CMS­ov spada teaavno prilagajanje specifiËnim zahtevam uporabnikov ali celo nezmoanost le­tega (npr. specifiËna funkcional­nost, ki je CMS ne podpre ali specifiËen dizajn, ki ga ni mogoËe do potankosti realizirati v CMS­u). Ome­njeno teaavo naslavljajo razliËni CMS­i razliËno in so pri tem razliËno uspe.ni. V prispevku bomo predsta­vili in raziskali enega najbolj raz.irjenih sistemov ‡ sistem Joomla!. Pri tem se bomo osredinili prav na dobre prakse uporabe in na razvoj lastnih gradnikov v sistem Joomla!, ki omogoËajo, da ta CMS prilagodi­mo .e tako eksotiËnim uporabni.kim zahtevam. Iz tabele 1 je razvidno, da ima vsak CMS svo­je prednosti in slabosti. Tako je izbira odvisna od na.ih potreb in zahtev. Pred konËno izbiro sistema CMS je treba preizkusiti delovanje in uporabnost veË razliËnih CMS­ov in preveriti izku.nje drugih upo­rabnikov z njimi (Quinn & Gardner­Madras 2010). Tabela 1:Primerjalna tabela priljubljenih odprtokodnih CMS-ov (Quinn& gardner-Madras 2010) WordPress Joomla! 1.6 Drupal 7.0 Plone Enostavnost gostovanja in namestitve 3 3 3 1 Enostavnost izdelave: enostavne strani 3 2 2 1 Enostavnost izdelave: kompleksne strani 3 3 2 2 Enostavnost uporabe: uredniki 3 2 2 3 Enostavnost uporabe: administrator 3 2 2 2 GrafiËna prilagodljivost 3 3 3 3 Dostopnost in optimizacija spletne strani 2 3 1 3 Strukturna prilagodljivost 2 2 3 3 Vloge uporabnikov in potek dela 1 3 2 3 Skupnost/splet 2.0 funkcionalnosti 3 2 3 2 Raz.iritev in zdruaevanje 3 3 3 3 Varnost 1 2 2 3 Podpora/moË skupnosti 3 3 3 3 Skupaj 33 33 31 32 OdliËno =3Dobro =2Zadostno =1Ni podprto =0 Za preizku.anje in testiranje odprtokodnih siste­mov je na voljo spletno mesto The Open Source CMS na naslovu http://www.opensourcecms.com. Na tej strani lahko brez name.Ëanja programske opreme preverimo delovanje najrazliËnej.ih sistemov CMS, ki so temeljijo na PHP/MySQL. Prav tako lahko na sple­tni strani The CMS Matrix http://www.cmsmatrix.org medsebojno primerjamo veË kot tisoË sistemov CMS. Sistem Joomla! smo izbrali zaradi njegove zmo­gljivosti, raz.irjenosti, .iroke mednarodne podpore, dobrih referenc in podpore v slovenskem jeziku. Zaradi svoje mednarodne razpoznavnosti ima Joo­mla! zagotovljen nadaljnji razvoj, s katerim upra­viËuje uporabo v poslovne namene. Joomla! s svojo fleksibilnostjo omogoËa pokrivanje razliËnih tipov spletnih mest in zahtev uporabnikov oziroma na­roËnikov. Uspe.no se uporablja za razliËna osebna in poslovna spletna mesta, spletne trgovine, porta­le za .ole, univerze, draavno upravo, korporativne portale, podporo medijskim hi.am, raznim nepro­fitnim organizacijam in intranetnim stranem (Ju­vanËiË & JuvanËiË 2006; Skrt 2006). Na spletnih straneh Open Source CMS Award (Packt publishing) v tej kategoriji programske opre­me, podeljujejo nagrade najbolj.im CMS­om. Sistem Joomla! je za leto 2011 ponovno prejel priznanje za najbolj.i odprtokodni CMS. Tabela 2 prikazuje rezul­tate zadnjih .estih let. V nadaljevanju je prispevek organiziran takole: v drugem razdelku je podrobneje predstavljen sistem Joomla!. Izpostavljena je njegova zmogljivost, ki ne omejuje uporabnikov, temveË jim omogoËa neome­jene moanosti nadgradnje in prilagajanja spletnih mest z razvojem lastnih gradnikov. V tretjem raz­delku so predstavljene re.itve za pogoste probleme, na katere naletijo skrbniki oz. upravljavci sistema Joomla! pri vzpostavitvi spletnega mesta. Analizira­ni so vzroki pogostih teaav, kje se te pojavijo najpo­gosteje, in predlagane re.itve. Poseben poudarek je na zagotavljanju varnosti spletnega mesta, ki teme­lji na sistemu Joomla!. V Ëetrtem razdelku so pred­stavljene vrste in naËini izdelave lastnih gradnikov, s pomoËjo katerih se lahko Joomla! prilagodi spe­cifiËnim uporabni.kim zahtevam. Sklepne misli so podane v zadnjem razdelku. Tabela 2:Zmagovalci The Open Source CMS Award (Packt publishing) Leto 1. mesto 2. mesto 3. mesto 2006 Joomla! Drupal Plone 2007 Drupal Joomla! CMS Made Simple 2008 Drupal Joomla! DotNetNuke 2009 WordPress MODx SilverStripe 2010 CMS Made Simple SilverStripe MODx 2011 Joomla! Drupal Plone 2 PREDSTAVITEV SISTEMA JOOMLA! Sistem Joomla! je nastal leta 2005 iz sistema CMS Mambo, ko se je del programerjev odcepil od projekta Mambo in nadaljeval razvoj pod drugim imenom. Ime Joomla! izhaja iz afri.kega jezika svahili in se izgovar­ja daumla. Beseda pomeni .skupnost«, .kot celota« in .vsi skupaj«. Iz tega pomena izhaja tudi logotip (slika 1), ki predstavlja skupnost, povezano v celoto. Sestav­ni del imena je tudi klicaj (Rahmel 2007). Slika 1: Logotip sistema Joomla! Za organizacijsko, finanËno in pravno podporo od­prtokodnega projekta Joomla! stoji neprofitna organiza­cija Open Source Matters, ki se nahaja v ZDA. Joomla! je nastala kot alternativa plaËljivim CMS­om, ki pogosto pomenijo prevelik finanËni zalogaj za neprofitne orga­nizacije in manj.a podjetja, ki si aelijo sama ustvariti in vzdraevati spleta mesta. Joomla! je zelo moËno in robu­stno orodje, ki ga uporablja vedno veË ljudi. Njegova univerzalnost ga je povzdignila med najbolj priljubljene CMS­e (North 2009; Marriott & Waring 2010). Raz.irjenost sistema Joomla! lahko preverimo v orodju Google trends. Na spodnjem grafu (slika 2) vi­dimo obseg iskanj v iskalniku Google, ki prikazuje kvo­cient dejanskega .tevila iskanj s povpreËnim .tevilom iskanj v trenutnem obdobju. »rke (A, B, C, », D) v gra­fu prikazujejo izid razliËnih verzij sistema Joomla!. A ‡ Izid Joomla! 1.0.0 (16. sept. 2005) B ‡ Izid Joomla! 1.5.0 (22. jan. 2008) C ‡ Izid Joomla! 1.6.0 (10. jan. 2011) » ‡ Izid Joomla! 1.7.0 (19. jul. 2011) D ‡ Izid Joomla! 2.5.0 (24. jan. 2012) Joomla! temelji na priljubljeni arhitekturi LAMP, ki jo sestavljajo operacijski sistem Linux, spletni streanik Apache, podatkovna baza MySql in pro­gramski jezik PHP. S tem programskim jezikom lah­ko sistem Joomla! tudi prilagajamo in raz.irjamo. Na spletu najdemo .tevilne brezplaËne, odprtokodne in komercialne raz.iritve, ki poveËajo nabor funk­cionalnosti in izgled sistema Joomla!. Izhodi.Ëna stran za razvijalce in uporabnike sistema Joomla! je http://www.joomla.org. Najbolj uporabne poveza­ve si lahko ogledamo v tabeli 3 (Skrt 2006; Shreves 2009; Kramer 2010). Tabela 3:Uradna spletna mesta Joomla! Ime URL Joomla! (glavna stran) http://www.joomla.org/ Joomla! Code http://joomlacode.org/ Joomla! Developer Site http://developer.joomla.org/ Joomla! Extensions Directory http://extensions.joomla.org/ Joomla! Documentation http://docs.joomla.org/ Joomla! forums http://forum.joomla.org/ »eprav je sistem Joomla! uspe.en v najrazliËnej.ih primerih uporabe, lahko .e vedno naletimo na pri­mer, kjer se ne bo obnesel najbolje. Zato je treba pred odloËitvijo .za« ali .proti« ovrednotiti prednosti in omejitve sistema Joomla!, ki so povzete v tabeli 4. Sistem Joomla! je licenciran s splo.no javno licenco GNU (angl. GNU General Public License, v nadaljeva­nju GNU/GPL). S to licenco lahko predelamo in pro­damo delo pod istimi pogoji, ki se nana.ajo na izvorno kodo oz. pravico, da jo kupec prejme in distribuira na­prej. Pogoje moramo upo.tevati za ves program, tudi v primeru, ko je bilo uporabljenih le nekaj vrstic kode, izdane pod licenco GNU/GPL. V primeru, da ne aelimo programa distribuirati pod to licenco, Ëeprav del kode uporabimo v svojem programu, moramo GNU/GPL kodo dati v samostojen program, katere­ga potem iz svojega programa kliËemo s posamezno funkcijo. Kodo GNU/GPL v svoj program lahko nato pokliËemo iz samostojnega programa (The GNU Ope­rating System; Center odprte kode Slovenija; Creative Commons; Creative Commons Slovenija). Tabela 4:Pozitivni in negativni vidik sistema Joomla! (Shreves 2009) Pozitivni vidik VeË kot 10 mio prenosov ©tevilka pomeni rastoË projekt z veliko uporabniki. Na voljo veË kot 4,500 raz.iritev Veliko .tevilo raz.iritev pomeni, da lahko va.i strani dodajate razliËne funkcionalnosti. Uporablja sistem LAMP Preprosto najdemo gostovanje in pomoË. ©iroka podpora Na spletu najdemo veliko podpore. Popolna dokumentacija Na uradni strani sistema Joomla! je dosegljiva popolna dokumentacija. Aktivna skupnost Aktivna in dinamiËna skupnost pomeni, da lahko dobimo podporo na forumih ali sodelujemo pri diskusijah. Vzdraevanje prilagojenih strani Pri prilagajanju doloËenih delov strani lahko prihaja do teaav, ko hoËemo prilagojeni del nadgraditi na najnovej.o verzijo. Ne deluje brez povezave. »e spletno mesto potrebuje delovanje brez internetne povezave, Joomla! ni re.itev. Sistem ne vkljuËuje stroja za podporo delovnim tokovom (angl. workflow engine). ANALIZA POgOSTIh PRObLEMOV UPORAbE SISTEMA JOOMLA! V nadaljevanju so predstavljeni predlogi in re.itve za najpogostej.e probleme, na katere naletijo skrbniki sistema Joomla!. Obravnavane so teaave, ki se pogo­sto pojavljajo na razliËnih slovenskih in tujih forumih Joomla! (Slovenska skupnost uporabnikov Joomla CMS; Joomla Templates, Joomla Extensions for the Joomla CMS; Joomla! Forum). Poseben poudarek je na poveËanju za.Ëite spletnega mesta. 3.1 Slovenski jezik Podpora slovenskemu jeziku je pri izdelavi sloven­skega spletnega mesta zelo pomembna, saj imamo v nasprotnem primeru veliko teaav s posebnostmi slo­venskega nabora znakov ‡ s .umniki. Te teaave se pojavljajo tako pri prikazu vsebine, kot tudi pri zapi­sih podatkov v podatkovno bazo. Sistem Joomla! je v svoji zgodovini imel nemalo teaav s .umniki pred­vsem v prvih verzijah, saj je bila to najveËkrat zasto­pana teaava na slovenskih forumih Joomla! (Sloven­ska skupnost uporabnikov Joomla CMS). Jezikovne podpore za sistem Joomla! so izdane v obliki raz.iritev, ki jih preprosto namestimo na svoje spletno mesto. Osnovna verzija sistema Joomla! po­zna tri razliËne jezikovne raz.iritve: • slovensko jezikovno podporo pri namestitvi siste­ma Joomla!, • slovensko jezikovno podporo za .ozadje«1 siste­ma Joomla!, • slovensko jezikovno podporo za .ospredje2« sis­tema Joomla!. Obstajajo tudi zahtevnej.e komponente, ki ima­ jo svojo jezikovno datoteko. Uradne jezikovne raz.iritve najdemo na spletni povezavi http://com­munity.joomla.org/translations.html. ObiËajno so za slovenski jezik na voljo tudi na strani slovenske skupnosti Joomla! ‡ SloJoomla (Slovenska skupnost uporabnikov Joomla CMS). 3.2 Optimizacija sistema Joomla! Za optimizacijo spletnih mest za namene bolj.e uvr­stitve v spletnih iskalnikih (angl. Search Engine Op­timization ‡ SEO), ki temeljijo na sistemu Joomla!, se uporabljajo iste tehnike kot pri drugih statiËnih straneh ali straneh, narejenih v dinamiËnih okoljih. Joomla! se je v svojih razliËicah nadgrajeval tudi na tem podroËju, tako da lahko marsikaj naredimo iz skrbni.kega dela strani. Za bolj.o vidnost na.e strani lahko upo.tevamo tale priporoËila (SEO training): • dodamo metaopis in kljuËne besede strani, • dodamo metaopis in kljuËne besede vsakemu Ëlanku na na.i strani, • pravilno izberemo naslove strani in vsebine, • optimiziramo vsebine strani, da se aelene kljuËne besede na doloËeni strani pojavljajo v prav.njem .tevilu. Prav tako uporabimo Ëim veË povezav na preostale objavljene Ëlanke, • za izdelavo strani uporabljamo urejevalnike WYSIWYG3, ki delajo veljavno kodo XHTML. Napadalci obiËajno i.Ëejo ranljive toËke na in­ ternetu preko iskalnika Google z ukazom .inurl:«, s katerim i.Ëejo posamezne besede, oz. nize znakov v spletnih naslovih vira (angl. Uniform Resource Locator, v nadaljevanju URL). Joomla! ima ae v na­mestitveni razliËici vgrajeno osnovno optimizacijo spletnih strani, ki med drugim poskrbi za prijaznej.e spletne naslove (angl. Search Engine Friendly, v na­daljevanju SEF), kar pomeni, da so naslovi laaje do­stopni, da se laaje indeksirajo in da jih hitreje najdejo pajki iskalnikov. Tako se prepi.e naslov URL in od­strani vse informacije, ki se prena.ajo preko naslova. Naslovi SEF so laaje berljivi, izbolj.a se tudi uvrsti­tev spletnih strani v razliËnih iskalnikih (North 2009; Nasvet). Optimizacija SEF tako naredi iz zapisa URL, kot je npr. http://ime-domene.si/index.php?option=com_content &view=article&id=1&Itemid=102, prijaznej.i zapis, tako za iskalnike, kot tudi za uporabnike: http://ime-domene.si/test.html. Za zahtevnej.e uporabnike so na voljo raz.iritve SEF in SEO, ki jih najdemo na straneh z raz.iritvami Joomla!. 3.3 Varnost Spletni uporabniki, ki poznajo rek .100­odstotna varnost ne obstaja«, se dobro zavedajo, da na spletu obstajajo razliËna varnostna tveganja. Ker je spletno mesto vedno na spletu, je zagotavljanje spletne var­nosti trajen proces in ne samo trenutno stanje. Varnost spletnega mesta Joomla! lahko poveËa­mo s smernicami, ki so opisane v tem poglavju. Po­membno je, da smo na varnost spletnega mesta po­zorni ae ob namestitvi sistema Joomla!. Napadalci obiËajno i.Ëejo ranljive toËke, ki so povezane s spe­cifiËnim izvajalnim okoljem in specifiËnimi verzija­mi sistema Joomla!, zato je priporoËljivo uporabiti nestandardne predpone tabel, odstraniti nepotrebne raz.iritve, podatke in .tevilke razliËic. Prav tako je treba omejiti dostope do map, datotek in skrbni.kega dela. PriporoËamo uporabo datoteke .htaccess«4 in iskalniku prijaznih URL­jev. Pomembna je tudi upo­raba moËnih gesel in redna izdelava varnostnih kopij (Marcofolio.net). 3.3.1 Neuporabljane raz.iritve in podatki Na objavljenem spletnem mestu Joomla! je pomemb­no, da imamo le gradnike, ki jih potrebujemo za nor­malno delovanje. Tudi Ëe podatki niso objavljeni ali je raz.iritev onemogoËena, lahko njene datoteke .e vedno pomenijo ranljivost sistema, ker so .e vedno 1 Ozadje (angl. backend) ‡ skrbni.ki del spletnega mesta. 2 Ospredje (angl. frontend) ‡ uporabni.ki del spletnega mesta. 4 Datoteka .htaccess je namenjena izbolj.anju varnosti, prepoveduje nasilen 3 WYSIWYG (angl. What You See Is What You Get) ‡ kar vidi., bo. tudi dobil. vdor v CMS. na streaniku. Ae v sami namestitvi sistema Joomla! imamo moanost namestiti vzorËne podatke, ki so na­menjeni uËenju in spoznavanju le­tega. VzorËni po­datki za delovanje spletne strani niso potrebni in nam lahko .kodujejo, saj po tej vsebini napadalec ugotovi, da je spletna stran narejena v sistemu Joomla!. Prav tako je priporoËljivo, da se odstranijo vse komponente, moduli, vtiËniki, predloge in druge raz.iritve (predstavljene so v Ëetrtem razdelku), ki jih ne uporabljamo. OnemogoËimo vse funkcionalnosti, ki jih trenutno ne potrebujemo, npr. Ëe ne potrebu­jemo registracije in prijave uporabnikov, onemo­goËimo registracijo uporabnikov. Tudi neuporablje­ne predloge in slike lahko predstavljajo varnostno groanjo, npr. vsaka datoteka lahko izda nepridipravu informacije o spletnem mestu oz. o raz.iritvi in tako ta laaje najde ranljive toËke spletnega mesta. Zato jih je priporoËljivo odstraniti. Kot smo ae omenili, je pomembno, da tako stran kot tudi name.Ëene raz.iritve sledijo nadgradnjam in novej.im razliËicam, s katerimi so obiËajno odprav­ljene varnostne groanje. PriporoËljivo je, da odstra­nimo prikaz .tevilk razliËic, saj se veËina ranljivosti nahaja v natanËno doloËenih verzijah sistema Joo­mla!. Tako zmanj.amo moanost, da napadalci iden­tificirajo ranljivo verzijo sistema Joomla! in izdelajo naËrt za napad, ki je znaËilen za specifiËno verzijo. 3.3.2 Dostop do map in datotek Pomembno je, da vse datoteke in mape za.Ëitimo pred moanostjo pisanja. CHMOD5 oz. pravice map najpogosteje doloËimo preko odjemalca FTP, tako da oznaËimo mapo, kliknemo lastnosti in doloËimo pra­vice. PriporoËljivo je nastaviti pravice map na 755, datoteke na 644, datoteko configuration.php6 pa zara­di pomembnih podatkov na 444. VeËje pravice dode­limo le, kadar skripta zapisuje v doloËeno datoteko ali direktorij. Dnevni.ka datoteka (angl. log) in predpomnilnik imata privzeto lokacijo. Z vidika varnosti jo je pripo­roËljivo prestaviti zunaj lokacije spletnega mesta, kjer je teaje dostopna. Iz zapisov, ki se nahajajo v dnevni.ki datoteki in predpomnilniku, lahko napadalec pridobi koristne informacije za napad na spletno mesto. Datoteka .htaccess, ki je namenjena izbolj.anju varnosti, vsebuje doloËene kode, ki prepoveduje­ 5 CHMOD ‡ ukaz se uporablja za spreminjanje pravic dostopa do datotek ali map. 6 configuration.php ‡ datoteka vsebuje globalne nastavitve spletnega mesta. jo nasilen vdor v CMS. Privzeto je onemogoËena, s preimenovanjem datoteke htaccess.txt v .htaccess jo omogoËimo. VkljuËena mora biti tudi ob uporabi SEF­a. Privzeta datoteka .htaccess nam ponuja nekaj varnosti, seveda pa jo lahko .e izbolj.amo. Uporablja se za preusmeritve, zaklepanje dostopov, nastavlja­nje lep.ih naslovov URL idr. (Snipt). 3.3.3 Skrbni.ki raËun Sistem Joomla! ima poznan varnostni problem z do­stopom do skrbni.kega dela strani, saj lahko vsak uporabnik preprosto preveri, ali je spletno mesto ustvarjeno s sistemom Joomla!, tako da v brskalni­ku doda ime podmape .administrator« (npr. www. naslov­strani.si/administrator). Zato je priporoËlji­vo zamaskirati skrbni.ki del. Ena izmed re.itev je vtiËnik .Secure Authentication«, ki prepreËuje do­stop do skrbni.kega dela strani z oblikovanjem na­slova URL z ustreznim kljuËem. Privzeti skrbni.ki raËun, ki ga oblikujemo ob name­stitvi spletnega mesta, ima privzeto uporabni.ko ime .admin« in privzeto identifikacijsko (id) .tevilko raËu­na 42. Za poveËanje varnosti je priporoËljivo skrbni.ki raËun zamenjati z novim, privzetega pa izbrisati. Drug varnostni problem lahko nastopi, Ëe poza­bimo geslo .super administratorja«.7 Tak.na izguba povzroËi skrbnikom veliko nev.eËnosti, pogosto se odloËijo za kreiranje novega spletnega mesta. Vendar obstaja elegantnej.a re.itev. Joomla! zapisuje gesla v kodiranem formatu MD5, ki iz niza znakov naredi 128­bitno .tevilo, obratna pot pa ni mogoËa (razen s posku.anjem). Tako ne moremo videti, kak.no je ge­slo, lahko ga le spremenimo. Za ustrezno kodo MD5 je najbolje uporabiti temu namenjen program. To kodo nato s pomoËjo orodja PhpMyAdmin zapi.emo v skrbni.kemu raËunu in geslo je spremenjeno. 4 DObRE PRAKSE RAZVOJA RAZŠIRITEV JOOMLA! Dobre prakse so nastale kot odgovor na probleme, ki smo jih predstavili v tretjem razdelku. So rezultat uporabe sistema Joomla! v veË projektih razvoja di­namiËnih spletnih mest, v okviru katerih smo pogo­ste in ponavljajoËe probleme zaËeli re.evati podob­no. Dobre prakse so se torej izoblikovale na lastnih izku.njah in priporoËilih drugih razvijalcev, ki smo jih prevzeli iz spletnih mest Joomla! (tabela 3). 7 Super administrator ‡ uporabni.ka skupina z najvi.jimi pravicami. Sistem Joomla! je zgrajen modularno in ae v osnovi omogoËa izdelavo zmogljivih in prilago­dljivih spletnih mest. Poleg tega lahko sposobnej.i in zahtevnej.i uredniki na spletu najdejo .tevilne raz.iritve Joomla!, ki prilagodijo ali raz.irijo izgled in funkcionalnost spletnega mesta. VeËina raz.iritev je objavljenih pod licenco GNU, nekaj jih je tudi plaËlji­vih. Najpogostej.e uporabljene raz.iritve so galerije slik, veËpredstavnosti, dinamiËni obrazci, forumi, koledarji, spletne trgovine ipd. Joomla! pozna te vrste raz.iritev: komponente, mo­dule, vtiËnike, jezikovne pakete in predloge (slika 3). Slika 3: Na sistemu Joomla! temeljeËa spletna stranz oznaËenimi raz.iritvami Komponente so najkompleksnej.i in bistveni tip raz.iritev. So kot majhne aplikacije, ki obiËajno vpli­vajo na glavni, osrednji del strani. Moduli so manj kompleksni kot komponente in jih za razliko od kom­ponent lahko postavimo na podstrani v poljubnem .tevilu. VtiËniki so posebni deli kode, ki delujejo na vso stran skozi vse komponente in module. VtiËniki se uporabljajo na straneh in imajo nalogo oblikovanja izhoda komponente ali modula pred prikazom. Pre­dloge Joomla! zagotavljajo videz in stil spletnih stra­ni ter upravljajo grafiËni dizajn, kar vkljuËuje barve, grafiko in tipografijo. Pred izdelavo lastne raz.iritve je dobro poznati prednosti oz. omejitve vsake vrste raz.iritev, saj se s tem izognemo nepravilni izbiri in implementaciji. Za veËino ranljivosti sistema Joomla! so krive raz.iritve, saj jih najdemo na spletu v precej.nem .tevilu. Mno­ge so napisane povr.no in brez razmi.ljanja o varno­sti. Zato moramo biti zelo pozorni, kak.no raz.iritev name.Ëamo na svojo spletno stran, dodatna previ­dnost pa je potrebna pri neuradnih raz.iritvah Joo­mla!. Najpreprosteje preverimo raz.iritev z obiskom razvijalËeve spletne strani, pregledamo mnenja upo­rabnikov forumov, preverimo, kako hitro odpravljajo napake itd. V nadaljevanju so predstavljene dobre prakse ra­zvoja raz.iritev, ki so skupne za vse vrste raz.iritev, in specifiËne dobre prakse, ki so primerne za posa­mezne vrste raz.iritev. Tako si bomo ogledali, kako sami poseaemo po kodi in s pomoËjo programskega jezika PHP ustvarimo lasten gradnik. Za vsak tip gra­dnika je opisana natanËno doloËena struktura nujno potrebnih datotek in map. Predstavljen je preprost vzorec, po katerem lahko uporabnik razvije lasten gradnik in ustvari namestitveno datoteko raz.iritve. V drugem delu razdelka so predstavljene znaËilnosti posameznih raz.iritev. Tabela 5:Opis priporoËene strukture map in datotek za raz.iritve Joomla! 4.1 Splo.ne dobre prakse Vse raz.iritve nujno potrebujejo le dve datoteki, in sicer datoteko php in datoteko templateDetails.xml. Vseeno je priporoËljivo raz.iritve izdelati po pro­gramski arhitekturi MVC (angl. Model View Contro­ler). Z uporabo MVC loËimo domensko logiko aplika­cije od vnosa in predstavitve podatkov. Ta izbolj.ava omogoËa veliko veËjo fleksibilnost pri aauriranju in veËjo svobodo pri spreminjanju raz.iritve. Pri siste­mih CMS spletne strani ne obstajajo fiziËno v obliki datotek HTML. Na zahtevo uporabnika, sistem CMS generira datoteke HTML, ki jih sestavi iz pravil za oblikovanje in podatkov v bazi in jih potem posredu­je spletnemu brskalniku. V tabeli 5 je predstavljena osnovna struktura dato­tek za predloge, komponente, module in vtiËnike Joo­mla!. VeËino datotek imamo lahko tudi le v eni mapi, vendar jih mnogi razvijalci raje smiselno organizirajo. Tako izbolj.ajo nadzor in pregled nad raz.iritvijo, laaje implementirajo spremembe in nadgradnje. Nujno po­trebni datoteki za delovanje raz.iritev sta le XML in PHP, ki sta opisani v nadaljevanju. PriporoËena struktura map in datotek za predloge Joomla! PriporoËena struktura map in datotek za komponente Joomla! MOJA_PREDLOGA/CSS/index.phptemplate.cssSLIKE/index.phpmojapredloga.phptemplateDetails.xml MOJA_KOMPONENTA/SITE/ index.phpmojakomponenta.phpADMIN/ index.phpmojakomponenta.phpSQL/ index.phpUPDATES/index.phpMYSQL/ index.php0.0.1.sqlindex.phpMojaKomponentaDetails.xml PriporoËena struktura map in datotek za module Joomla! PriporoËena struktura map in datotek za vtiËnike Joomla! MOJ_MODUL/TMPL/ index.php default.phpindex.phpmojmodulDetails.xmlmojmodul.phphelper.php MOJ_VTIÈNIK/mojvtiènikDetails.xmlmojvtiènik.php 4.1.1 Datoteka XML Datoteka XML (templateDetails.xml, MojaKompo­nentaDetails.xml, mojmodulDetails.xml in mojv­tiËnikDetails.xml v tabeli 1) je za raz.iritve bistvenega pomena, saj brez nje Joomla! ne prepozna raz.iritve. Datoteka vsebuje informacije o raz.iritvi, opredeljuje datoteke, mape, doloËa poloaaje in konfiguracijske parametre za raz.iritev (Graf 2008). V nadaljevanju je primer datoteke XML za raz.iritev tipa predloga: MojaPredloga1.7.015-12-2011JKjaka.kuznik@gmail.comhttp://www.etus.si2011GNU/GPLJoomla! 1.7 predloga mojapredloga.phptemplateDetails.xmlfavicon.icocss/slike/topbreadcrumbsearchrightleftfooter Podobno datoteko XML ima vsaka raz.iritev. Parameter type opredeli vrsto raz.iritve (language, template, component, module, plugin). Parameter client pa nam pove, za kateri del spletnega mesta je narejena raz.iritev (administrator, site, both). Pri oblikovanju nove raz.iritve je pomembno, da ima raz.iritev unikatno ime, ki se razlikuje od drugih raz.iritev. S parametrom method = “upgrade” v oznaki extension se vtiËnik namesti, ne da bi odstra­nil starej.o razliËico. V tem primeru se prepi.ejo vse obstojeËe datoteke, vendar stare datoteke ne bodo izbrisane. Parametri, ki navajajo podatke avtorja, da­tum, licenco in opis raz.iritve, niso obvezni. 4.1.2 DatotekaPhP Datoteka PHP (mojapredloga.php, mojakomponen­ta.php, mojmodul.php in mojvtiËnikDetails.php v ta­beli 1) je glavna vstopna toËka za raz.iritev. Opravlja vse potrebne vzpostavitvene rutine. V jedru datoteke PHP doloËimo funkcionalnost raz.iritve, vanjo lah­ko vkljuËimo stilno predlogo in podporne datote­ke. Pri komponenti je treba ustvariti datoteko PHP uporabni.kega in skrbni.kega dela strani. Datoteke PHP pa prav tako uporabimo za omejevanje dostopa do map, tako da v vsaki mapi izdelamo datoteko in­dex.php, ki prikaae prazno stran. Te datoteke so lahko prazne ali vsebujejo preprosto kodo: 4.1.3 Namestitvene datoteke Mnoaica imenikov in datotek ni primerna za dis­tribucijo raz.iritev, zato v zadnjem koraku izdelave raz.iritev paket datotek skrËimo v eno datoteko. Izde­lamo stisnjen arhiv, ki vsebuje imenik z zgoraj doloËe­no strukturo (tabela 5). Paket je lahko v formatu ZIP (.zip), v obliki TAR­gzip (.tar.gz), ali v formatu TAR­­bz2 (.tar.bz2). Tako pripravljeno datoteko namestimo preko skrbni.kega dela strani Joomla! pod skupino funkcij raz.iritve. Po namestitvi je treba raz.iritev aktivirati oz. jo uporabiti na na.em spletnem mestu. To storimo preko skrbni.kega dela spletnega mesta z uporabo upravitelja raz.iritev. Joomla! pravilno izde­lano raz.iritev prepozna in jo glede na tip raz.iritve namesti na ustrezno lokacijo spletnega mesta. 4.2 SpecifiËne dobre prakse V nadaljevanju so prikazane specifiËne znaËilnosti posameznih vrst raz.iritev. 4.2.1 Predloga Novej.e predloge so narejene s plastmi (angl. layer), ki poenostavijo in zmanj.ajo obseg oznak HTML, medtem ko veËino izgleda opredelijo oznake v datoteki CSS. Tak.en naËin je priporoËljiv zaradi razumljivej.e kode HTML, ki povzroËi tudi bolj.e uvr.Ëanje strani ‡ SEO. Starej.e oz. preprostej.e pred­loge imajo ogrodje izdelano s pomoËjo tabel v HT­ML­ju, kjer je vstavljena tudi koda PHP za doloËanje poloaajev gradnikov Joomla!. Pri uporabi datoteke CSS moramo biti pozorni na moanost razliËne inter­pretacije oznak CSS s strani razliËnih brskalnikov. V jedru datoteke PHP doloËimo poloaaje splet­nega mesta, kamor bomo ume.Ëali raz.iritve. V dato­teko CSS zapi.emo lego posameznih poloaajev, doloËimo barve in vse, kar je povezano z izgledom strani. Po namestitvi je treba predlogo nastaviti za privzeto in doloËiti vsebino, da se prikazuje v poloaajih predloge. 4.2.2 Komponente Komponente delujejo tako na skrbni.ki kot tudi na uporabni.ki del spletnega mesta, zato je treba ustvariti dve glavni in enako poimenovani datoteki PHP (datoteki mojakomponenta.php za uporabni.ki in skrbni.ki del), ki se nahajata v razliËnih mapah. Ti doloËimo v datoteki XML, kot prikazuje spodnji primer: index.phpmojakomponenta.php Moja Komponenta index.phpmojakomponenta.phpsql V datotekah PHP ustvarimo funkcionalnost kom­ponente. Po namestitvi si lahko uporabni.ki del komponente ogledamo, tako da spletnemu naslovu spletnega mesta dodamo .index.php?option=com_ mojakomponenta«. Administracija na.e komponen­te je vidna iz skrbni.kega menija komponente. Po namestitvi so dostopne funkcije, ki jih vsebujeta da­toteki mojakomponenta.php, ki se nahajata v mapi .admin« in .site«. 4.2.3 Moduli Modul lahko izdelamo na dva naËina, in sicer z izde­lavo modula v skrbni.kem delu in z izdelavo modu­la z uporabo namestitvenih datotek. Izdelava modula v skrbni.kem delu je pre­prostej.a, vendar je tak modul omejen na funkcije, ki so na voljo v skrbni.kem delu. Prav tako ga mo­ramo pri ponovni uporabi izdelati ponovno. Tak modul kreiramo kar v skrbni.kem delu spletnega mesta, izberemo gumb upravitelj modulov v skupini raz.iritve. Drugi naËin je izdelava modula z namestitvenimi datotekami, pri Ëemer smo omejeni le z znanjem pro­gramskega jezika PHP. Poleg glavne datoteke PHP tak.en modul obiËajno vsebuje .e pomoane datoteke PHP, ki vsebuje razrede, ki se uporabljajo za zbira­nje potrebnih podatkov. V glavni datoteki se sklicu­jemo na ustrezno metodo za pridobivanje podatkov, vkljuËuje pa .e predlogo za prikaz rezultatov. V bolj napredne module lahko vkljuËujemo zahtevnej.e po­datkovne baze ali druge funkcije v tej datoteki. Raz­voj modula je dokaj preprost, saj lahko z malo truda razvijemo ponovno uporaben modul, ki popolnoma ustreza na.im zahtevam. 4.2.4 VtiËniki VtiËnik je zmogljiva raz.iritev, ki za razliko od mo­dulov, komponent in predlog (delujejo v zgornji, raz.iritveni plasti sistema Joomla!) raz.irja funkcio­nalnosti v samem ogrodju sistema Joomla!. VtiËni­ke uporabljamo za prilagajanje osnovnih aplikacij, prav tako pa lahko izbolj.ajo uradne in neuradne raz.iritve. Osnova vtiËnika je datoteka XML, v katero vkljuËimo glavno datoteko PHP: mojvticnik.php V datoteki PHP doloËimo uËinek vtiËnika. V na­poimenuje doloËeno stran po naslovu vsebine, zato daljevanju je prikazana koda preprostega vtiËnika, bomo naslovu dodali .e ime spletnega mesta (Learn ki bo spremenil naslov spletnega mesta. Joomla! web design online). Primer kode datoteke mojvticnik.php: setTitle($document->getTitle().’ -‘.$app­>getCfg(‘sitename’)); //nastavimo aeljen naslov spletnegamestareturn true; }}?> Po namestitvi v .upravitelju vtiËnikov« lahko omogoËimo izdelani vtiËnik. Tako se naslov spletne­ga mesta spremeni iz .Domov« v .Domov ‡ spletno mesto Joomla!«. SKLEP Sistem Joomla! zaseda pomembno mesto med siste­mi za upravljanje vsebin. Popularnost mu omogoËajo .iroka podpora, stalen razvoj in odprtokodna licenca GNU. Prednosti sistema Joomla! se vsak dan zaveda vse veË uporabnikov, tako posamezniki kot tudi pod­jetja, ki z njegovo uporabo izkori.Ëajo konkurenËne prednosti uËinkovitih odprtokodnih CMS­ov. V prispevku smo predstavili sistem CMS, nje­gove prednosti in slabosti, s poudarkom na odpr­tokodnem sistemu Joomla!. Spoznali smo zasnovo, funkcionalnosti in raz.iritve omenjenega sistema. V tretjem razdelku smo predstavili pregled in analizo najpogostej.ih teaav, na katere naletijo uporabniki sistema Joomla!, v Ëetrtem pa smo na praktiËnih pri­merih, podkrepljenih z izseki programskega koda, prikazali, kako priti do lastne predloge, modula, komponente in vtiËnika. Z raz.iritvami postane sis­tem Joomla! .e bolj zanimiv, saj ga lahko z njimi upo­rabniki prilagodijo in s tem maksimalno izkoristijo. Predlagane re.itve pogostih problemov, ki so predstavljene v prispevku, so oblikovane tako, da olaj.ajo delo razvijalcem spletnih mest, ki sistem Joomla! .ele spoznavajo. Prispevek jim bo pomagal hitreje prepoznati najpogostej.e probleme sistema Joomla! in istoËasno podati predloge, kako se jim izogniti. Zaradi pomembnosti podroËij zasebnosti, varnosti in zaupanja v spletna mesta smo v prispev­ku izpostavili vidik varnosti, ki vsebuje preproste na­potke in re.itve za poveËanje za.Ëite spletnega mesta. Predlagane re.itve so povezane med seboj, zato je pomembno, da jih obravnavamo kot celoto. VzorËni modeli implementacije lastnih raz.iritev omogoËajo uporabnikom veËjo prilagodljivost spletnih strani. Pomembno sporoËilo zaËetnikom sistema Joomla! je, da lahko s pomoËjo poznavanja osnov programske­ga jezika PHP, v katerem je sistem Joomla! napisan, preprosto ustvarimo nove raz.iritve Joomla! oziroma prilagodimo obstojeËe. Teaave sistema Joomla! se zaradi velike raz.irje­nosti in velikega .tevila uporabnikov re.ujejo dokaj hitro, prav tako pa se z izidi novih razliËic pojavlja­jo nove teaave. S tem postaja podroËje vzdraevanja spletnih mest, ki temeljijo na CMS­ih, trajen proces. Na podroËju razvoja lastnih raz.iritev je pomemb­no, da sledimo razliËicam sistema Joomla!, saj so raz.iritve kompatibilne le z razliËico, za katero so izdelane. Razlike med razliËicami so .tevilne: v naËi­nu namestitve, strukturi in v doloËenih funkcijah. Z nadaljnjimi raziskavami bi bilo treba slediti razvoju sistema Joomla!, opisati nove modele izdelave in po­stopke nadgradnje gradnikov za uporabo v nasle­dnjih razliËicah. 6 LITERATURA [1] Bellamy, S. & Holzner, S.. (2011). Joomla! For Dummies. Indi­anapolis, IN: Wiley Publishing, Inc.. [2] Center odprte kode Slovenije. (n. d.). Pridobljeno iz http:// www.coks.si. [3] Creative Commons Slovenija. (n. d.). Pridobljeno iz http://cre­ativecommons.si. [4] Creative Commons. (n. d.). Pridobljeno iz http://creativecom­mons.org. [5] Derr, M., Symes, T. (2008). Joomla!: Visual QuickStart Guide. Berkeley, CA: Peachpit Press. [6] Google trends. (n. d.). Pridobljeno iz http://trends.google. com. [7] Graf, H. (2008). Building Websites with Joomla! 1.5. PACKT. [8] Joomla Templates, Joomla Extensions for the Joomla CMS. (n.d.). Forum. Pridobljeno iz http://designforjoomla.com/fo­rum. [9] Joomla! Forum. (n. d.). Pridobljeno iz http://forum.joomla.org. [10] Jowers, J. (2007). Open Source Pro: Joomla. Lulu press. [11] JuvanËiË, Bo.tjan in JuvanËiË, Primoa. Birokrat. Ali smo spo­sobni sami skrbeti za spletne strani? 12 2006, Zv. 1. [12] Kramer, J. (2011). Joomla! 24-Hour Trainer. Indianapolis, IN: Wiley Publishing, Inc. [13] Kramer, J. (2010). Joomla! Start to Finish: How to Plan, Exe­cute, and Maintain Your Web Site. Indianapolis, IN: Wiley Pu­blishing, Inc. [14] Learn web design online. (n. d.). Pridobljeno iz http://lear­nwebdesignonline.com. [15] Marcofolio.net. (n. d.). Sedem nasvetov za izbolj.anje varno­sti v Joomli! Pridobljeno iz http://www.marcofolio.net. [16] Marriott, J. & Waring, E. (2010). The Official Joomla! Book. Boston, MA: Pearson Education. [17] Nasvet. (n. d.). Optimizacija spletnih strani. Pridobljeno http:// www.optimizacija-strani.si. [18] North, Barrie M. (2009) Joomla! A user's Guide, Building a Successful Joomla! Powered Website. 2. izdaja. Boston, MA: Prentice Hall. [19] Open Source Matters. (n. d.). Pridobljeno iz http://www.open­sourcematters.org. [20] Quinn, L. & Gardner-Madras, H. (2010). Comparing Open Source Content Management Systems: WordPress, Joomla, Drupal and Plone. Idealware. [21] Rahmel, D. (2009). Beginning Joomla! Second Edition. 2. iz­daja. Berkeley, CA: Apress. [22] Rahmel, D. (2007). Beginning Joomla!: from novice to profes­sional. Berkeley, CA: Apress. [23] SEO training. (n. d.). Pridobljeno iz http://www.seotraining. org.uk. [24] Shreves, R. (2009). Joomla! Bible. Indianapolis, IN: Wiley Pu­blishing, Inc. [25] Skrt, R. (2006). Potreba po aaurnosti informacij. Moj Mikro. 2, [28] Snipt. (n. d.). Long-term memory for coders. Pridobljeno iz 26‡28. http://snipt.net/nikosdion/the-master-htaccess. [26] Skrt, R. (2006). Priljubljeni in dostopni vsakomur. Moj Mikro. [29] The GNU Operating System. (n. d.). Pridobljeno iz http:// 2, 29‡31. www.gnu.org. [27] Slovenska skupnost uporabnikov Joomla CMS. (n. d.). Pridob­ [30] Travis, B. (2011). Pro Drupal 7 for Windows Developers. New ljeno iz http://www.slojoomla.si. York, NY: Apress. • JakaKuanikje diplomiral naFakulteti za elektrotehniko, raËunalni.tvoin informatiko Univerzev Mariboru na podroËju raËunalni.tvain informatike. Zaposlen jev Iskri-PIO,d. o. o., ©entjernej.Pred temje poslovne izku.nje nabiralv svojem podjetju. Med njegove interesne dejavnosti spadajo poglabljanje znanjapro­gramiranja za splet in uËinkovite uporabe spletnih tehnologij. • Gregor PolanËiËje docent naFakulteti za elektrotehniko, raËunalni.tvoin informatiko UniverzevMariboru. Med njegova interesna podroËja spadajo tehnolo.ki in netehnolo.ki vidiki sistemovza komuniciranje, sodelovanje, upravljanje vsebinin upravljanje informacijskihprocesov vkljuËnoz njihovimi implikacijami. Analiza in predlog dopolnitve informacijskega sistemao raziskovalnidejavnostis semantiËno komponento 1Aleš Bo.njak, 2Vili Podgorelec 1Institut informacijskih znanosti, IZUM,Pre.ernova 17, Maribor; 2Univerzav Mariboru,Fakultetaza elektrotehnikoin raËunalni.tvo, In.titutzainformatiko, Smetanova17,2000 Maribor ales.bosnjak@izum.si; vili.podgorelec@uni-mb.si IzvleËek VËlankujepredstavljenaproblematika dostopadorelevantnih informacijv heterogenem okolju informacijskih sistemovo raziskovalni dejavnosti (sistemov CRIS). Analiza je izdelana v okviru skupnega evropskega metapodatkovnega modela CERIF, kakor tudi njegove slovenske izvedenke, modela SICRIS. Viskanju optimalnere.itvejepredlagan model ontolo.ke infrastrukture.Taje izvedenka modela Ontobroker.Na nekaterih karakteristiËnih prime­rih,kiso bili povzetiiz prakse servisa SICRIS,je pokazano,daje uvedba ontologij smiselna tudiv sistemih,ki Ërpajo informacijeiz razliËnih podat­kovnih baz z znanimi metapodatkovnimi modeli.Primeri so bili re.eni z uporabo predlagane ontolo.ke infrastrukture in poenostavljenim modelom ontologije slovenske znanstvenoraziskovalne domene. Prednost uvedbese izraaazveËjo pokritostjo metapodatkovpri iskanju uporabnikov sistema SICRIS.Zdodatnimirelevantnimi metapodatki,kiso generiranis pomoËjo ustreznih ontologij, se lahko priËakuje tudi veËja uËinkovitost uporabnikov pri iskanju informacij. KljuËne besede: informacijski sistemi o raziskovalni dejavnosti, sistemi CRIS, metapodatkovni modeli ontologije, ontolo.ko podprto iskanje. Abstract The Analysis and Upgrading PropositionofIS on Research Activities witha Semantic Component The articlepresentstheproblemsof accesstorelevant informationina heterogeneous environmentof information systemsonresearchacti­vities (CRIS systems). The analysis was carried out within the framework of the joint European metadata model CERIF, as well as its Slovenian version, the SICRIS model. An optimal solution of the ontological infrastructure model is proposed. This is a version of the Ontobroker model. In some typical cases, which were takenfrom the practiceof the SICRIS service,itis shown that the introductionof ontologiesis sensible alsoin the systems which draw information from various data bases with known meta data models. The cases were solved with the use of the proposed ontological infrastruc­ture anda simplified modelof the ontologyof the Slovenian scientific‡research domain. The advantageoftheintroductionisexpressedbygreater coverageof metadatainthe user searchesofthe SICRIS system.With additionalrelevant metadata, which is generatedby means of appropriate ontologies, an increase in user efficiency in finding information can also be expected. Key words: Current research information systems, CRIS systems, metadata models for ontology, ontological-basedsearch. UVOD VËlanku bo predstavljeno .ir.e problemsko podroËje infor­macijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti, za katere se je v angle.kem govornem podroËju ustalila kratica CRIS‡Cur­rent Research Information Systems (Jeffery & Asserson, 2006). Med sistemi CRIS se bomo posebej osredinili na pro­blematiko slovenskega sistema SICRIS (SICRIS‡informacij­ski sistemo raziskovalni dejavnostiv Sloveniji, 2012). Pod drobnogled bomo postavili ustreznost ume.Ëenosti po­datkovnega modela slovenskega sistema CRISv informacijskih tokovih znanstvenoraziskovalne skupnosti. Pri tem bomo poleg metapodatkovnega modela omenjenega sistema upo.tevali tudi poslovne procese,ki teËejov slovenski znanstvenoraziskovalni sferi, ter lastnosti nekaterih povezanih informacijski sistemov. Pri obstojeËem informacijskem modelu SICRIS bomo izpostavili nekaj scenarijev, ki kaaejo na pro­blematiËnost dostopa do nekaterih informacij, ki jih potrebujejo uporabniki. Za izbolj.anje informacijske­ga pretoka bomo predlagali uporabo primerne testne ontologije. V Ëlanku bo podan tudi predlog ustrezne ontolo.ke infrastrukture. Pri tem bomo sku.ali doka­zati predvsem dvoje trditev: • trditev 1: z uporabo ontologije se iskanje v bazah podatkov s sicer znano, vendar za uporabnika (vseeno) zelo obseano metapodatkovno strukturo znatno izbolj.a v smislu gostej.e pokritosti1 upo­rabljenih metapodatkov; • trditev 2: z uvedbo enotne ontologije je mogoËe bolj uËinkovito kot z uporabo posameznih trans­formacijskih programov ‡ ovijalcev (s slike 1) za­gotoviti interoperabilnost med posameznimi in­formacijskimi sistemi z razliËnimi metapodatkov­nimi strukturami. (Z uËinkovitej.o interoperabil­nostjo je v tem primeru mi.ljena moanost bolj.ega komuniciranja med posameznimi sistemi, kar bo razloaeno v nadaljevanju.) Dogovorjeni skupni metapodatkovni format evropskih sistemov CRIS se imenuje CERIF (Common European Research Information Format) in je predsta­vljen v obliki entitetno relacijskega (ER) modela. Baza SICRIS je slovenska izvedenka modela CERIF in se po nekaterih lokalnih posebnostih sicer razlikuje od modela CERIF, vendar je kompatibilna z njim. Ena od bistvenih razlik med modeloma je v tem, da v modelu baze SICRIS manjka osnovna entiteta Results. Ta je pri modelu CERIF namenjena shranjevanju raziskovalnih rezultatov (Ëlankov, knjig, zapisov s konferenc itd.). Razlog za to je zgodovinski, saj smo imeli v Slove­niji raziskovalne rezultate ae dosti pred uvedbo mo­dela CERIF in informacijskega sistema SICRIS shra­njene v slovenski vzajemni bibliografski bazi COBIB. SI in bi bil zato prenos teh zapisov v model CERIF zelo neracionalen. Bazi SICRIS in COBIB.SI sta po­vezani v entitetah Raziskovalec (baza SICRIS) in Bi­bliografska enota2 (baza COBIB.SI) preko enoliËnega kljuËa, ki je v tem primeru .tevilka raziskovalca. S trditvijo 2 bomo posku.ali preveriti, ali je z ontologijami mogoËe izbolj.ati komunikacijo med posameznimi evropskimi sistemi CRIS v primerja­vi s predlogom organizacije EUROCRIS, ki ga kaae slika 1. V tem predlogu je bilo zami.ljeno, da bi evropski sistemi CRIS med seboj komunicirali pre­ko formata CERIF Exchange (Joerg, Krast, Jeffery, & Van Grootel, 2007). Ta predstavlja dogovorjeno podmnoaico podatkov metapodatkovnega forma­ta CERIF. HUNCRIS na sliki predstavlja madaarski sistem CRIS, FRIDA norve.ki sistem CRIS, METIS pa nizozemski sistem CRIS. Uporabnik 1 CRIS1 Ovijalec 1 (SICRIS) (SICRIS/CERIF) CRIS2 Ovijalec 2 (HUNCRIS) (HUNCRIS/CERIF) CRIS3 Ovijalec 3 (FRIDA) (FRIDA/CERIF) CRIS4 Ovijalec 4 (METIS) (METIS/CERIF) CERIF Exchange Uporabnik N Aplikacija 1 Aplikacija N Slika 1: Zdruaevanje evropskih sistemov CRIS preko formata CERIf Exchange 1 Z gostej.o pokritostjo metapodatkov je tu mi.ljeno, da imamo v primeru ontolo.ko obogatenega iskalnika na voljo doloËene metapodatke, ki jih sicer Bibliografska enota je po bibliotekarski definiciji lahko monografska 2 ne bi imeli pri obiËajnem iskalniku. publikacija, Ëlanek v reviji, serijska publikacija, predstavitev na konferenci ipd. 2012 - .tevilka 1 - letnik XX UPORABNA INFORMATIKA 47 Predlog uvedbe ontologij bo v nadaljevanju za­radi splo.nosti re.itve prikazan na modelu CERIF, mogoËe pa ga je zlahka raz.iriti tudi na slovensko razliËico. METAPODATKOVNI MODEL CERIf Za natanËnej.o razlago povedanega je treba najprej pogledati glavne znaËilnosti metapodatkovnega mo­dela CERIF. Format je v praksi standard, tehniËno gledano pa ima status priporoËila EU. CERIF 2000 je komisija priporoËila svojim Ëlanicam (CERIF: a ser­vice hosted by CORDIS, 2012). Po letu 2002 je skrb za vzdraevanje in razvoj formata Evropska komisi­ja poverila neprofitni organizaciji EUROCRIS (EU­ROCRIS, 2012). CERIF se v svoji zadnji razvojni fazi imenuje CERIF 2008 ‡ 1.2 Full Data Model (Joerg idr., Facility Event 2010). Opis modela je prirejen relacijskim bazam. V svojih osnovnih tabelah opisuje lastnosti .tirih glav­nih raziskovalnih entitet: • Person ‡ za opis oseb, vkljuËenih v raziskovalni proces, • OrgUnit ‡ za opis raziskovalnih organizacij ali tudi samo organizacijskih enot, • ResultPublication ‡ za opis raziskovalnih rezulta­tov v obliki klasiËnih ali e­publikacij (knjige, Ëlan­ki, poroËila ipd.), • Project ‡ za opis raziskovalnih projektov ali pro­gramov. V procesih znanstvenoraziskovalne srenje pred­ stavljajo osnovne entitete glavne akterje (Person, OrgUnit) in tudi rezultate njihovih aktivnosti (Re­sultPublication, Project). FundingProgramme Equipment ResultPublication OrganisationUnit Person CV Project Service ResultPatent Skills ResultProduct Slika 2: glavne entitete CERIf v poveziz entitetami druge ravni Sivo obarvane entitete na sliki 2 so med seboj po­vezane vsaka z vsako. Poleg te povezave pa v mode­lu obstaja .e avtorekurzivna povezava, to je poveza­va vsake glavne entitete s samo seboj. Primer 1: Povezovanje razliËnih entitet Oseba A je relacijsko povezana z organizacijo B (oseba A je zaposlena v organizaciji B, A je lahko direktor organizacije B, A lahko le uporablja opre­mo organizacije B ipd.). Primer 2: Avtorekurzivno povezovanje Organizacija C je relacijsko povezana z organizacijo D (organizacija C je financer organizacije D). Poleg glavnih entitet pozna model CERIF tudi entitete druge ravni. Te raz.irjajo model osnovnih in povezovalnih entitet. NajveËkrat sluaijo za opis .ir.ega okolja osnovnih entitet in njihovih interakcij. Nekatere pomembnej.e entitete druge ravni (temni okvirËki) in njihove medsebojne povezave so prika­zane na sliki 2. Jezikovno odvisne entitete CERIF: format CERIF vsebuje tudi mnogo jezikovno odvisnih entitet, kot npr. kljuËne besede, povzetek, ime organizacije, ime projekta, naslov itd. 3 CERIf 2008 IN SEMANTI»NI SLOJ Bistvena razlika med metapodatkovnimi modeli CE­RIF 2008 (velja tudi za novej.e razliËice) in njegovi­mi starej.imi razliËicami se kaae predvsem v tem, da vsebuje najnovej.i model posebej izloËen sloj za vnos semantiËnih informacij, ki omogoËa tudi uporabo ontologij. Sloj je v modelu predstavljen s tabelami s predpono Class.Te so s poljubnimi tabelami modela povezane preko kljuËev ClassId in ClassSchemeId. Slika 3: Entitete CERIf semantiËnega slojav obliki fiziËnega modela SemantiËni sloj vsebuje entitete iz slike 3. Osred­nja klasifikacijska entiteta s slike (cfClass) je preko povezave n:1 povezana z entiteto klasifikacijskih shem (cfClassScheme). Entitete semantiËnega sloja podpirajo: • vsebinske klasifikacije samih entitet modela s po­moËjo entitet na levi: cfClassDescr,cfClassTerm in cfClassSchemeDescr. Primer 3: Za triËrkovno klasifikacijo svetovnih jezikov ISO bi pri slovenskem jeziku imeli v cfClassTerm (cfTerm) vrednost .slo«, pri cfClassDescr (cfDescr) vrednost .Slovenian language« in v cfClassSchemeDescr (cfDe­scr) .ISO 639­3; 2007 languagecodes«. • Vsebinske klasifikacije povezovalnih entitet, ki v tem, ko se nana.ajo na neko entiteto, obiËajno opisujejo njeno vlogo (Roles) ali tip (Type). Za te je znaËilno, da jih lahko klasificiramo znotraj neke doloËene klasifikacijske sheme. Primer 4: Povezovalne tabele vlog (Roles) pri povezavi entitet cfPerson_cfResult_Publication lahko po vnaprej do­loËeni klasifikacijski shemi opi.emo vloge oseb v pu­blikaciji z vrednostmi avtor, soavtor, ilustrator, pisec predgovora ipd. Zelo pomemben del semantiËnega sloja sta avto­rekurzivni entiteti cfClass_Class in cfClassScheme_ ClassScheme. Ti entiteti, ki na neki naËin spominjata na ae opisano avtorekurzijo glavnih entitet, uvajata tudi v tem primeru nekaj zelo pomembnih konceptov: • cfClass_Class ‡ v primeru povezave klasifikacija/ klasifikacija lahko opi.emo koncepte in trditve, kot npr. .refo.k« je .rdeËe vino«. Povezava omogoËa da vsaki posamezni klasifikaciji lahko priredimo ustrezno .nadklasifikacijo« (klasifikacijsko she­mo, v katero spada ta klasifikacija). V zgornji trdi­tvi je refo.k ena od vrednosti v klasifikaciji rdeËih vin, medtem ko je rdeËe vino ena od vrednosti splo.ne klasifikacije vin. V taki klasifikaciji se lah­ko pojavljajo .e bela vina, rozéji ipd.; • cfClassScheme_ClassScheme‡ v primeru pove­zave klasifikacijska shema/klasifikacijska shema lahko opi.emo koncepte in trditve, ki opisujejo povezave in odnose med klasifikacijskimi (takso­nomskimi) shemami, kot npr. klasifikacija vin je podskupina klasifikacije alkoholnih pijaË, ta pa nato spet naprej podskupina klasifikacije pijaË. Znotraj entitete cfClass_Class lahko opi.emo celo paleto razliËnih konceptov klasifikacijskih struktur: od najpreprostej.ega .je« odnosa med taksonom­skimi klasifikacijami, do relacij .sinonim od«, ..ir.i pojem od«, .oaji pojem od«, ki se uporabljajo pri terminolo.kih slovarjih ‡ tezavrih (Broughton, 2006), in nazadnje do pomensko definiranih relacij kot so .star.i od« ali .sestra od« med entitetami s pomoËjo ontologij (Hendler, Lassila, & Berners­Lee, 2001). POMANJKLJIVOSTI ObSTOJE»EgA MODELA INfORMACIJSKEgA SISTEMA O RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI Pri pomanjkljivostih, ki jih v praksi prina.a tako za­stavljeni model informacijskega sistema o razisko­valni dejavnosti se bomo v Ëlanku osredinili pred­vsem na dve vrsti teaav, ki sta se v zadnjih nekaj letih na ravni evropskih sistemov CRIS izkazali za pomembnej.i (glej opis ciljev delovne skupine Be­stPractice TG (EUROCRIS Task Groups, 2010)): • teaave, ki jih imajo uporabniki pri iskanju relevant­nih podatkov zaradi slabega obvladovanja kom­pleksne strukture metapodatkov modela CERIF; • teaave, ki jih imajo uporabniki pri iskanju zara­di slabe interoperabilnosti med CRIS sistemi z razliËnimi strukturami (obiËajno posledica imple­mentacije razliËnih verzij modela CERIF). Omenjene teaave, kakor tudi predlog moanosti za njihovo odpravljanje bodo opisani v nadaljevanju. 4.1 Teaave pri iskanju po entitetah modela CERIf zaradi nepoznavanja obseane strukture V strukturi modela CERIF se nahaja 191 razliËnih li uporabniki, ki niso specialisti s tega podroËja. Za ilustracijo kompleksnosti strukture lahko povemo, da ta Ëas najveËji svetovni ponudnik specialnih baz podatkov DIALOG (DIALOG, 2012), ki deluje pod okriljem podjetja ProQUEST, svojim abonentom kot opise baz ponuja t. i. Datasheete (DATASTAR, 2011). Ti za posamezno bazo podatkov vsebujejo opise od 20 do pribliano 40 razliËnih iskalnih indeksov. Za manj izku.ene iskalce je v takih primerih na voljo tudi servis telefonske ali spletne pomoËi. V nadaljevanju bomo podali nekaj splo.nih pri­merov iz vsakdanje prakse iskanja po kombinaciji baz SICRIS in COBIB.SI, ki predstavlja slovensko implementacijo modela CERIF. Primeri so vsebinsko vzeti iz zapisov telefonskih pogovorov pomoËi upo­rabnikom servisa SICRIS. KarakteristiËni primer 1: V bazah SICRIS in CO­BIB.SI aelimo poiskati vse publikacije, ki jih je v leto.njem letu napisal avtor s priimkom KovaË. Zanj pa vemo le to, da je univerzitetni profesor z nazivom docent, redno zapo­slen nekje na Univerzi v Ljubljani. Re.itev 1: V primeru iskanja po bazi z znanim metapodatkovnim formatom CERIF bo za re.itev treba postaviti te, z logiËnim AND povezane pogoje: • oseba mora imeti priimek KovaË; • oseba mora biti avtor publikacije; • publikacija mora biti izdana v letu 2010; • oseba mora imeti v organizaciji redno zaposlitev; • oseba mora imeti znanstveni naziv docent; • organizacija, v kateri je oseba zaposlena, mora spadati med organizacije Univerze v Ljubljani. Povpra.evalni niz za iskalnik, ki podpira format CERIF, bi moral biti v tem primeru sestavljen iz tehle pogojev: • Person (FirstName) = KOVA» • Person_ResultPublication (Classification) = Tip av­torstva, ClassTerm = Avtor Person_ResultPublication (StartDate) = 2010-01-01 Person_ResultPublication (EndDate) = 2010-12-31 • Person_Organisation (Classification) = Zaposli­tev, ClassTerm = Redno zaposlen • Person_Organisation (Classification) = Znanstve­ni naziv, ClassTerm = Docent • Organisation (Classification) = Tip organizacij, ClassTerm = Univerza • Organisation (Classification) = Klasifikacija slo­venskih univerz, ClassTerm = Univerza v Ljubljani Pri slovenski implementaciji modela CERIF pa entitet, za katere je malo verjetno, da bi jih pozna­je stvar malo bolj kompleksna. V tem primeru je za re.itev naloge treba poznati metapodatkovne modele baz SICRIS in COBIB.SI in povezavo med obema ba­zama, ki poteka preko enoliËne .tevilke raziskovalca. Naloga je zaradi tega re.ljiva v dveh zaporednih korakih: • v prvem je treba s pomoËjo zgornjih alinej v bazi SICRIS poiskati avtorja KovaËa in njegovo eno­liËno .tevilko raziskovalca, • v drugem pa je s pomoËjo znane .tevilke razisko­valca v bazi COBIB.SI treba poiskati vse njegove bibliografske enote, ki so bile izdane leta 2010. V spletnem iskalniku sistema COBISS/OPAC sistema COBISS (COBISS ‡ Kooperativni bibliograf­ski sistem in servisi, 2012) v bazi COBIB.SI bi bil za to potreben tale iskalni niz: SELECT AS=080503and PY=2010. Glede na to, da splo.ni uporabnik obeh baz ne more poznati tega pravila, se mu ponuja bistveno uËinkovitej.a re.itev pri iskanju s pomoËjo uporabe ontologije, kar bo razloaeno v nadaljevanju. KarakteristiËni primer 2: Uporabnik baze SICRIS aeli ugotoviti, katere znanstvenike z najvi.jimi mo­goËimi znanstvenimi nazivi (redni ali izredni profe­sor) iz razliËnih znanstvenih institucij lahko povabi v skupni projekt s tematskega podroËja robotike. Pri tem si aeli, da bi bil iskani raziskovalec hkrati nekdo, ki lahko kandidira za sredstva ARRS (ARRS ‡ Agen­cija RS za raziskovalno dejavnost, 2012). Re.itev 2: Za re.itev omenjene naloge bo treba is­kalni niz sestaviti iz veË pogojev: 1. osebe morajo imeti prvi ali vsaj drugi najvi.ji mo­goËi znanstveni naziv; 2. osebe morajo imeti med svojimi podatki zapisan raziskovalni interes s podroËja robotike; 3. za kandidiranje na programe NRP ‡ Nacionalne­ga raziskovalnega in razvojnega programa (Naci­onalni raziskovalni in razvojni program; Uradni list RS, 3/2006, Resolucija o nacionalnem razi­skovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006‡2010 (ReNRRP), 2006) morajo biti osebe raz­iskovalci s potrjenim statusom;4 4. osebe morajo imeti aktualno zaposlitev v razisko­valni organizaciji s potrjenim statusom. »e predpostavimo, da ima iskalec dovolj dobro znanje glede strukture vseh entitet, lahko pride do 3 ©tevilka 08050 je zaradi varovanja osebnih podatkov anonimizirana in ne ustreza dejanskim podatkom. 4 Potrjen status pomeni, da je osebe kot raziskovalce na ARRS prijavila odgovorna oseba iz raziskovalne organizacije, hkrati pa je organizacijo potrdila ARRS. re.itve prve in druge alineje. Zadeva pa vseeno ni Ëisto preprosta. Uporabnik baze iz naloge 2 je lahko tudi oseba iz tujine. Recimo, da je podatek o znan­stvenem nazivu iz druge alineje .ifriran in se nahaja v CERIF entiteti cf_Pers_Qual. V .ifrantu se nahajajo te vsebine: • Asistent z doktoratom, • Docent, • Izredni profesor, • Redni profesor itn. Vsaka od .ifer ima v modelu CERIF predviden tudi pripadajoËi angle.ki prevod, ki je s slovenskim izvirnikom povezan preko primarnega kljuËa: • PostdoctoralResearchAssistant, • Juniorprofessor, • Professorextraordinarius, • Professorordinarius itn. Tega iskalec sicer laaje razume, vendar pri poljih, ki vsebujejo dalj.e .ifrante, ni zmeraj nujno, da bo is­kalec vsebinsko pravilno izbral .ifre, sploh Ëe te niso urejene po nekem logiËnem vrstnem redu. Podatek o raziskovalnem interesu posameznika iz zadnje alineje najdemo hkrati v dveh entitetah CE­RIF, in sicer v: • cf_PersResInt, v kateri se nahaja opisno v besedil­ni obliki, • cf_Pers_Class, v kateri je isti podatek .ifriran v skladu s klasifikacijsko shemo posamezne draave. V Sloveniji je to npr. .ifrant http://www.arrs.gov. si/sl/gradivo/sifranti/sif­vpp.asp, v katerem je iskana .ifra .2.10.04 ‡ robotika«. Za neve.Ëega iskalca, ki pozna le strukturo ne pa tudi vsebine, se v primeru .ifriranih polj cf_Pers_Qual in cf_Pers_Class obeta zamudna iskalna procedura. Najprej je treba po indeksu preiskati vsebine vnesenih .ifriranih entitet. ©ele v drugem koraku, ko poznamo vsebino, se lahko postavi neki ustrezen iskalni niz. S preiskovanjem po indeksu, ki ga izvajamo z ukazom EXPAND CS=2, bi v tem primeru dobili izpisane vse indekse od 2 naprej (CS je akronim iskalnega indeksa za polje cf_Pers_Class): EXPAND CS = 2. 2 2.10.02 Izdelovalna tehnologija 64 2.10.03 Avtomatizacija 25 2.10.04 Robotika 11 2.10.05 Industrijski inaeniring 76 2.10.06 Varilstvo Slika 4: Iskalni rezultat funkcije EXPAND V levi koloni slike 4 se nahaja .tevilo zadetkov v bazi za posamiËni indeks. Kako bi si v tem primeru lahko pomagali z ontolo.ko obogatenim iskalnikom, bo natanËneje razloaeno v nadaljevanju. Nepoznavanje pravil: Zadnjih dveh alinej re.itve karakteristiËnega primera 2, ki se nana.ata na potrje­ni status raziskovalca in potrjeni status raziskovalne organizacije, ni mogoËe re.iti s poznavanjem same strukture, saj je za njihovo re.evanje potrebno pozna­vanje doloËenih pravil, ki so poznana samo pozna­valcu tega podroËja. V slovenski raziskovalni sferi je na primer pozna­no pravilo, da lahko za projekte slovenskega NRP kandidira le raziskovalna skupina, ki jo je prijavila potrjena raziskovalna organizacija. V praksi to po­meni, da je organizacija registrirana pri ARRS. Vrstni red dogodkov je prikazan na sliki 5 in si mora slediti takole: • najprej mora raziskovalna organizacija izpolniti doloËene pogoje, na podlagi katerih se lahko regi­strira pri ARRS in tam dobi potrjen status razisko­valne organizacije; • ko je organizacija pridobila status, lahko pri ARRS prijavi svoje raziskovalce;5 • ko je to opravljeno, se lahko njeni raziskovalci pri­javljajo na projekte pri ARRS; • ob uspe.ni pridobitvi projekta si lahko razisko­valec sestavi raziskovalno skupino in jo registrira pri ARRS (Ëlani skupine so lahko tudi iz drugih raziskovalnih organizacij). Prijavi Ëlane skupine ARRS (komisija) Raziskovalna skupina (vodja) Pridobi pr ojekt, postane vodja Se r egistrira kot raziskovalna or ganizacija in prijavi svoje raziskovalce Or ganizacija (vodja) Podeli pr ojekt Prijavi pr ojekt Se prijavi kot raziskovalec Raziskovalec Slika 5: Poslovni procesi pri dodeljevanju statusov na ARRS Glede na to, da je za re.itev naloge potrebno po­znavanje poslovnih procesov in pravil pri dodelitvi statusa, se v tem primeru z obiËajnimi iskalnimi nizi ne da ugotoviti, katera organizacija in raziskovalec sta po standardih ARRS primerna za kandidaturo na razpisani projekt NRP in katera ne. V nadaljevanju bomo pokazali, kako je na to vpra.anje mogoËe od­govoriti z uporabo lokalne ontologije. PREDNOSTI KREIRANJA DOMENSKIh ONTOLOgIJ Po mnenju avtoric D. McGuinness in N. F. Noy (Noy & McGuinness, 2001) je domenska ontologija dogo­vor o konceptualizaciji znotraj neke doloËene vse­binske domene. ObiËajno vsebuje najprej slovar ter­minov in oznak ter nato opredelitve konceptov ter njihove medsebojne odvisnosti in omejitve. Opisova­nje se lahko nana.a bodisi na razrede lastnosti ali na primerke. Glavna razlika med podatkovnimi modeli, kot je CERIF, in ontologijami je v tem, da se podat­kovni modeli ukvarjajo predvsem s strukturo in inte­griteto podatkov, ontologije pa s formalno predstavit­vijo znanja. Opis znanja, ki je najbolj zaaelen, je tak, 5 Tudi raziskovalec mora ustrezati doloËenim predpisanim pogojem (minimalna izobrazba in znanstveni naziv). da je Ëim bolj splo.en in ga zaradi te splo.nosti lahko souporabljamo v Ëim veË razliËnih aplikacijah. Tehnolo.ko gledano sestavlja vsako ontologijo niz trditev RDF (Lassila & Swick, 1999). Glede na to, da je ontologija eden od osnovnih gradnikov se­mantiËnega spleta, bi bilo dobro za zaËetek vsaj v osnovi razdelati tudi problematiko v zvezi s tem. Tehnologije, ki so omogoËile nastanek semantiËne­ga spleta, so URI ‡ uniform resource identifier (URI, 2001), XML ‡ extensible mark up language (XML, 2000) in RDF ‡ (Resorce Description Framework) (RDF, 2004). Trditve RDF so za namene strojnega procesiranja zapisane v formatu XML, sicer pa za Ëlove.ko branje preteano uporabljamo predstavitev v obliki grafa. Uporaba ontologij in jezik OWL: kot je bilo ae omenjeno, za predstavitev ontologij uporabljamo razliËne jezike. Nekateri avtorji (LavbiË & Krisper, 2005) jih kronolo.ko in tudi vsebinsko delijo na tiste, ki so nastali pred semantiËnim spletom (KL­ONE, Ontolingua, LOOM, KIF, CycL in UML), in tiste, ki so nastali v tem obdobju (RDF/S, DAML+OIL, OWL). Ocenjujemo, da je za opis in uporabo ontolo­gije, ki bi pomagala re.iti na.e teaave pri iskanju, najprimernej.i izbor jezika OWL. Razlog za ta izbor je, da je njegova izrazna moË med vsemi omenjeni­mi najveËja in tudi, da je njegova uporaba najbolj raz.irjena. Pomembno je tudi dejstvo, da za ontolo­gije, napisane v jeziku OWL, obstaja kar nekaj skle­palnikov (angl. reasoner). Jezik OWL je mogoËe uporabiti v treh razliËno iz­razno moËnih variantah: OWL Lite, OWL DL in OWL Full. V sklepalnikih je najbolje podprt jezik OWL DL, zato se bomo pri prikazu re.itev osredinili nanj. Re.itev, ki jo predlaga EUROCRIS z uvedbo se­mantiËnega sloja v model ERM, CERIF 2008 (slika 3), ima po na.ih ocenah predvsem to pomanjklji­vost, da omogoËa le opise relacij med razliËnimi taksonomskimi razredi in primerki te domene. Izra­zno moËnej.e ontologije nam poleg tega omogoËajo tudi opise pravil, ki veljajo v domeni in brez katerih ni moanosti za .inteligentno« iskanje. Izkori.Ëanje domenskih pravil pri iskanju izvajamo s pomoËjo procesa sklepanja, pri katerem iz obstojeËih pravil izvajamo nova pravila (dobra podlaga za mogoËe sklepanje v OWL so npr. opisane karakteristike de­finiranih lastnosti, kot so tranzitivnost, simetriËnost ipd.) (OWL, 2012). 5.1 Iskanjepo relacijskih bazahz ontolo.ko obogatenim iskalnikom Pri re.evanju problematike, ki jo nakazujeta karakte­ristiËna primera 1 in 2, sta nas vodili predvsem dve zahtevi: • treba je zagotoviti moanost iskanja po razliËnih relacijskih bazah z metapodatkovnim formatom CERIF (ali kak.no njegovo izvedenko); • iskanje mora biti izvedeno na uËinkovitej.i naËin kot s klasiËnim iskalnikom, saj bo moralo upo.tevati tudi koncepte in pravila, ki so uvelja­vljeni v domeni sistemov CRIS. Prednosti ontologij lahko najbolje preverimo z uporabo ene od primernih ontolo.kih infrastruktur.6 Na poti do predloga re.itve je bilo treba najprej preu­Ëiti obstojeËe ontolo.ke infrastrukture, saj smo pred­postavljali, da bomo zastavljene cilje sku.ali doseËi z uporabo ontologije. Kot ena zelo primernih infra­struktur se je izkazala infrastruktura Ontobroker7 (Ontobroker, 2012). Infrastruktura ima vse funkcio­nalnosti, ki jih potrebujemo, poleg tega pa omogoËa .e iskanje virov na spletu, njihovo indeksiranje, se­mantiËno anotacijo in .e nekatere druge funkcional­nosti, ki jih v na.em primeru ne potrebujemo. Ko smo zreducirali infrastrukturo na tiste gradnike, ki so za nas kljuËnega pomena, ter izvedli nekatere manj.e spremembe, smo dobili infrastrukturo na sliki 6. Slika 6: Infrastruktura za iskanjez ontolo.ko obogatenim iskalnikom 6 Z ontolo.ko infrastrukturo je mi.ljena struktura, ki jo sestavljajo gradniki (obiËajno aplikacije), z namenom, da omogoËajo Ëim uËinkovitej.o uporabo ontologij na posameznem podroËju uporabe. 7 Ontobroker je danes komercialno orodje, ki ga kot middleware ponuja podjetje Ontoprise. Uporabljajo ga nem.ki Telekom, podjetje Audi, robotski sistemi Kuka in .e nekateri drugi. Povpra.evalni stroj je enota, ki vsebuje grafiËni vmesnik za uporabnika, ki prikazuje hkrati razrede in njihove lastnosti ter tudi vsebine pripadajoËih ta­bel v relacijski bazi, Ëe te obstajajo. Stroj po.lje iskal­no zahtevo upravljalcu podatkov. Zahteva lahko v splo.nem vsebuje specifikacijo razredov in lastnosti iz ontologije in tudi omejitev vsebin relacijskih tabel. Pri preslikavi posamezne ontologije v relacijsko bazo je znaËilno, da ni nujno, da imamo za vsak po­ljubni razred ali lastnost v ontologiji relacijsko tabelo v bazi. V primeru naloge 2 imamo na primer v onto­logiji razred RRK and id ARRS, ki predstavlja razi­skovalca, kandidata za projekte NRP. Takega polja ni v relacijski bazi, vseeno pa lahko iskanje izvedemo s pomoËjo uporabe koncepta, ki je zapisan v ontologiji. Upravljalec podatkov sprejme iskalno zahtevo, in tisti del, ki je vezan na ontologije, posreduje stro­ju za sklepanje. Ta potem izvede povpra.evanje po ontologiji in vrne rezultat upravljalcu podatkov. V infrastrukturi je zami.ljeno, da je lahko relacijskih baz tudi veË, Ëe so v njih shranjeni podatki, lahko pa imamo namesto relacijskih baz tudi skladi.Ëe RDF trojËkov, po katerih lahko povpra.ujemo z orodjem SPARQL (SPARQL, 2012). Ko sistem za upravljanje podatkovnih baz vrne re­zultat, upravljalec podatke posreduje povpra.eval­nemu stroju, ki jih potem prikaae v ustreznem upo­rabni.kem vmesniku. Stroj za sklepanje izvede povpra.evanja po eni ali veË ontologijah in posreduje podatke upravljalcu po­datkov. Danes veËina tovrstnih strojev uporablja algo­ritem Tableau (Haehnle, 2001), ki ima teaave pri veËjih ontologijah. Nekateri, npr. KAON2 (KAON2, 2012) ali Hermi T Reasoner,8 izvajajo sklepanje na podlagi opisne logike. V tem primeru je treba imeti tudi zapis ontologije v ustreznem jeziku, kot je npr. OWL DL. 6 RE©EVANJE KARAKTERISTI»NIh PRIMEROV S POMO»JO ONTOLO©KE INfRASTRUKTURE Poglejmo si ponovno dva primera povpra.evanja, ki smo ju obravnavali na zaËetku, in sta se pri uporab­nikih sistema SICRIS izkazala kot karakteristiËna. KarakteristiËni primer 1: V prvem primeru je bila aelja poiskati vse publikacije, ki jih je v leto.njem letu napisal avtor s priimkom KovaË. Zanj vemo, da je uni­verzitetni profesor docent, redno zaposlen na Univer­zi v Ljubljani. Pri nalogi, ki smo jo sicer lahko re.ili, se je izkazalo za problematiËno slabo poznavanje struk­ture in pravila, da so podatki raziskovalca, vpisani v bazi SICRIS, in njegove publikacije v bazi COBIB.SI, povezani preko enoliËne .tevilke raziskovalca. Kako lahko v tem primeru pomagajo ontologije? V jeziku OWL zapi.emo karakteristiko lastnosti .imaARRSst« raziskovalca, kar pomeni, da ima ob­vezno enoliËno .tevilko ARRS (ki deluje podobno kot primarni kljuË v relacijskih bazah) takole: Koda 1: Karakteristika lastnosti .imaARRSst« Z zapisom karakteristike lastnosti .imaARRSst« in s pomoËjo zgornje ontolo.ke infrastrukture se naloga izvede povsem drugaËe. Uporabnik bi v tem primeru z navigacijo oznaËil dva razreda: .Raziskovalec« in .Publikacije« (ki je podrazred razreda .Raziskovalni rezultati« ‡ ta predstavlja osnovno entiteto CERIF Re­sults). Iskanje bi doloËil kot konjunkcijo obeh posame­znih pogojev. Pri razredu .Raziskovalec« bi v oknu za dodatno omejevanje pod priimek vpisal .KovaË«, pod znanstvenimi nazivi bi iz seznama vnaprej doloËenih vrednosti izbral .Docent« ter pod zaposlitev .Univerza v Ljubljani«. Pri razredu .Publikacije« pa bi v oknu za dodatne kriterije omejil letnico izdaje na 2010. Povpra.evalni stroj bi prenesel iskalne zahteve upra­vljalcu podatkov. Ta bi preko stroja za sklepanje najprej povpra.al po ontologiji. Tam bi zaradi konceptov: • da ima vsak raziskovalec svojo raziskovalno .tevilko in 8 Integriran v orodju Protege, verzija 4.1.0. • da je vsaka ARRS raziskovalna .ifra enoliËna (koncept je v OWL v izpisu kode 1), • vsaka publikacija raziskovalca pa ima vpisano vsaj eno .tevilko ARRS, pri.el do sklepa, da so raziskovalËeve publika­ cije prav tiste, ki imajo vpisano njegovo .tevilko ARRS. Rezultat, ki bi ga stroj za sklepanje v obliki ontolo.kih razredov posredoval upravljalcu podat­kov, bi ta potem pretvoril v ustrezne povpra.evalne nize za pripadajoËe baze podatkov. V primeru slo­venskega sistema CRIS bi za tiste ontolo.ke razrede, pri katerih se pripadajoËe relacijske tabele nahajajo v SICRIS­u, izvedel povpra.evanje v SICRIS­u, za druge, ki se nahajajo v bazi COBIB.SI, pa bi izvedel povpra.evanje tam. KarakteristiËni primer 2: Pri re.evanju drugega karakteristiËnega primera se nam je zataknilo pri za­dnjih alinejah: • za kandidiranje na programe NRP morajo biti osebe raziskovalci s potrjenim statusom; • osebe morajo imeti aktualno zaposlitev v razisko­ valni organizaciji s potrjenim statusom. Poglejmo, kako nam bi s pomoËjo poznavanja prej omenjenih konceptov dodeljevanja potrjenega statusa lahko pomagale ontologije. Pri re.itvi bodo predstav­ljeni samo tisti deli, ki nas bodo pripeljali do re.itve problema. Na sliki 7 vidimo del ontologije slovenske znan­stvenoraziskovalne sfere, predstavljene z grafom RDF. Razredi so oznaËeni s potemnjenimi entiteta­mi. S povezavo .subclassof« med razredi je oznaËe­no, da je entiteta na zaËetku pu.Ëice podrazred entitete na koncu. Z RRKandidARRS je oznaËena podmnoaica raziskovalcev, ki lahko na ARRS kan­didira za projekte. Z ROKandidARRS je na sliki oznaËena posebna podmnoaica raziskovalnih orga­nizacij ‡ tistih, katerih raziskovalci lahko kandidi­rajo za projekte. Nepotemnjene entitete, povezane s Ërtkanimi pu.Ëicami, predstavljajo atribute ali la­stnosti razredov. Objekt Podrazred od Podrazred od Podrazred od Oseba Organizacija Projekt Podrazred od Je zaposlen Podrazred od Oznaka ARRS ARRSstRO Ima ARRS št. Raziskovalec raziskOrganizacija Status RO ARRSstRR Je Ëlan Podrazred od Podrazred od Ima RS ROKandidARRS Je vodja RRKandidARRS Projektna Oznaka ARRS skupina Slika 7: Del ontologije slovenske znanstvenoraziskovalne sfere Za vsako lastnost je v ontologiji mogoËe napisati pravila, ki sluaijo za podporo sklepanju odloËitvene­ga sistema. OWL DL pozna med drugim te karakte­ristike za lastnosti: • tranzitivnost, • simetriËnost, • funkcionalnost, • inverzija, • inverzna funkcionalnost. Lastnost .je zaposlen«, ki jo ima v na.em primeru raziskovalec, je inverzna, z lastnostjo .Zaposluje«, ki jo ima organizacija. Koda 2: Lastnost .jeZaposlen« Pravilo, ki re.uje na.o nalogo, pravi, da lahko razis­kovalec kandidira za projekt NRP le, Ëe ima potrjen sta­tus in je hkrati v danem trenutku tudi zaposlen v raz­iskovalni organizaciji, ki ima prav tako potrjen status, kar se izraaa z atributom .Status RO«, ki mora v tem primeru imeti vrednost .raziskovalna organizacija«. V OWL jeziku se pravilo v skraj.ani obliki zapi.e takole: rdf:resource=«jeZaposlenV« /> Koda 3: Pravilo glede kandidature za projekte NRP,zapisanovOWL V prvem delu zgornjega izpisa kode (koda 3) smo definirali razred RRKandidARRS, kar predstav­lja raziskovalca, ki se lahko poteguje za projekte NRP. Ta mora zadostiti dvema pogojema (konstrukta owl:intersectionOf in rdf:parseType=«Collection«). Prvi pogoj zahteva, da spada v razred Raziskovalec. Drugi pogoj pravi, da je zaposlen v organizaciji razreda ROKandidARRS. Pogoje, ki jim mora zado­stiti taka organizacija, smo napisali v spodnjem delu zapisa kode, kjer smo definirali razred ROKandi­dARRS. To so organizacije, ki lahko registrirajo svoje raziskovalce kot bodoËe kandidate za projekte NRP. Pogoj, ki ga mora izpolniti ta razred, je, da mora imeti vrednost statusa enako .Raziskovalna organizacija«. V ontologiji slovenske znanstvenoraziskovalne sfere pa bi moralo biti zapisanih .e veË pravil. Eno teh, ki je vezano na raziskovalno organizacijo, med drugim pravi, da ima lahko raziskovalna organizaci­ja status .raziskovalna organizacija« le, Ëe ima vpisa­no .ifro ARRS. To pravilo lahko sluai pri preverjanju konsistentnosti zapisov v bazi, lahko pa sluai tudi v primeru, Ëe obstajajo zapisi organizacij, ki nimajo vpisanega podatka o statusu, imajo pa vpisano .ifro ARRS. SKLEP Skupna ugotovitev karakteristiËnih primerov je, da bi pri re.evanju iskalnih problemov najbolj pomagala ontologija, ki bi Ëim bolj generalno opisovala lastno­sti v znanstvenoraziskovalni sferi. Lastnost, da mora biti .potrjeni« raziskovalec zaposlen v raziskovalni organizaciji, vsekakor ni generalna v nekem .ir.em evropskem prostoru, ampak velja le lokalno za Slo­venijo, zato bi bila lahko tak.na lastnost aktualna le v lokalni slovenski ontologiji. Iskanje skupne evropske ontologije, ki bi v Ëim veËji meri obsegala vse lastnosti lokalnih ontologij posameznih draav Ëlanic, je vsekakor eden od ciljev, ki se mu bo v prihodnosti morala posvetiti organiza­cija EUROCRIS. V Ëlanku je bilo do sedaj na dveh karakteristiËnih primerih prikazano, kako lahko s pomoËjo ontologij (ontolo.ko podprtega iskalnika, stroja za sklepanje ipd.) re.ujemo teaave pri iskanju v bazah podatkov s kompleksnim metapodatkovnim modelom. Prika­zano je bilo, kako lahko nepoznavanje kompleksne podatkovne sheme, pa tudi vsebovanih podatkov in njihove povezave s posameznimi predpisanimi pro­cesi, re.imo z uporabo ustreznega zapisa v ontologiji. Izkazalo se je, da vsaj za karakteristiËna primera draita trditvi 1 in 2, zapisani na zaËetku Ëlanka. Pri opisu iskanja prvega karakteristiËnega primera s po­moËjo predlagane ontolo.ke infrastrukture s slike 6 so bila v iskanje vkljuËena tudi iskalna polja, ki jih baza podatkov ne pozna, saj jih je uvedel .ele skle­palni stroj na podlagi pravila, ki je bilo zapisano v ontologiji. S tem je bila potrjena prva trditev, ki je govorila o poveËani pokritosti uporabljenih meta­podatkov pri iskanju. Druga trditev je bila prav tako potrjena z moanostjo iskanja po dveh razliËnih ba­zah: COBIB.SI in SICRIS. V nadaljnjem delu se aelimo posvetiti iskanju optimalne ontologije znanstvenoraziskovalne dejav­nosti na podlagi natanËne analize ae obstojeËih tovrst­nih ontologij. Poleg tega aelimo preizkusiti uporabo katerega od strojev za sklepanje, da bomo lahko na podlagi testnih primerov preizkusili, ali ontolo.ka infrastruktura ustreza potrebam uporabnikov. Pri­dobiti in analizirati bo treba veËjo koliËino izvedenih iskanj z uporabo ontolo.ko obogatenih iskalnikov in brez nje. Poleg tega je koristen tudi razmislek, kako bi lahko v nekaj iteracijah iz obstojeËe ontologije iz­vedli prehod v neke vrste .optimalno« ontologijo. Pri prehodu iz ene v drugo se nujno postavlja tudi vpra.anje, kako olaj.ati postopke v zvezi s spremem­bo ontologije, ki je za znanstvenoraziskovalno sfero vse prej kot statiËna. 8 VIRI IN LITERATURA [1] XML. (2000). Pridobljeno iz http://www.w3.org/TR/2000/ REC-xml-20001006. [2] URI. (2001). Pridobljeno iz http://www.w3.org/TR/uri-clarifi­cation/. [3] RDF. (2004). Pridobljeno iz http://www.w3.org/TR/REC-rdf­-syntax/. [4] Nacionalni Raziskovalni in Razvojni Program: Uradni list RS 3/2006 Resolucija o nacionalne raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006 ‡ 2010 (ReNRRP). (2006). Pridobljeno iz http://www.uradni-list.si/1/ulonline. jsp?urlid=20063&dhid=80293. [5] EUROCRIS Task Groups . (2010). Pridobljeno iz http://www. eurocris.org/public/about-eurocris/organisation/taskgroups/. [6] DATASTAR. (2011). Pridobljeno iz http://ds.datastarweb. com/datasheets/. [7] ARRS ‡ Agencija RS za raziskovalno dejavnost. (2012). Prido­bljeno iz http://www.arrs.gov.si/sl/. [8] CERIF: a service hosted by CORDIS. (2012). Pridobljeno iz http://cordis.europa.eu/cerif/src/copyright.htm. [9] COBISS ‡ Kooperativni bibliografski sistem in servisi. (2012). Pridobljeno iz http://www.cobiss.si. [10] DIALOG. (2012). Pridobljeno iz http://www.dialog.com/. [11] EUROCRIS. (2012). Pridobljeno iz http://www.eurocris.org/ Index.php?page=homepage&t=1. [12] KAON2. (2012). Pridobljeno iz http://kaon2.semanticweb. org/. [13] Ontobroker. (2012). Pridobljeno iz http://www.ontoprise.de/ de/en/home/products/ontobroker.html [14] OWL. (2012). Pridobljeno iz http://www.w3.org/TR/2004/ REC-owl-guide-20040210/#Privacy. [15] SICRIS ‡ Iinformacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Slo­veniji. (2012). Pridobljeno iz http://sicris.izum.si/. [16] SPARQL. (2012). Pridobljeno iz http://www.w3.org/TR/rdf­-sparql-query/. [17] Broughton, V. (2006). Essential thesaurus construction (ISBN: 1-85604-565-X). [18] Haehnle, R. (2001). Tableaux and Related Methods. [19] Hendler, J., Lassila, O. & Berners-Lee, T. (2001). The Seman­tic Web. Scientific American. 284(5), str. 34‡43. [20] Jeffery, K. & Asserson, A. (2006). Supporting the research process with a CRIS. Proceedings of the 8th International conference on current research information systems. Bergen. [21] Joerg, B., Jeffery, K., Van Grootel, G., Assesron, A., Dvorak, J. & Rasmussen, H. (2010). CERIF 2008 ‡ 1.2 Full Data Model (FDM) Introduction and Specification. Pridobljeno iz http:// www.eurocris.org/Uploads/Web%20pages/CERIF2008/Re-lease_1.2/CERIF2008_1.2_FDM.pdf. [22] Joerg, B., Krast, O., Jeffery, K. & Van Grootel, G. (2007). CE­RIF2006XML-1.1 Data Exchange Format Specification. [23] Lassila, O. & Swick, R. (1999). Resource Description Frame­work (RDF) model and syntax specification. Pridobljeno iz http://www.w3.org/TR/PR-rdf-syntax/. [24] LavbiË, D. & Krisper, M. (2005). Semantika podatkov in onto­logije. Uporabna informatika, XIII (3, julij/avgust/september). [25] Noy, N. F. & McGuinness, D. (2001). Ontology Development 101: A Guide to Creating Your First Ontology. Stanford Kno­wledge Systems Laboratory Technical Report KSL-01-05 and Stanford Medical Informatics Technical Report SMI-2001-0880. • Ale.Bo.njakjevodjaoddelkaza izobraaevanjena InstitutuinformacijskihznanostivMariboru.VpreteklostijevodiloddelekSICRIS(SlovenianCurrentResearch InformationSystem)inbilvletih2007‡2009Ëlan upravnegaodboraevropskeorganizacijeEUROCRIS(EuropeanCurrentResearchInformationSystems).Je avtor nekaterih ËlankovstegapodroËja,bilejeËlanprogramskega odbora,vodja delovneskupineBestPracticein soorganizator konference EUROCRISleta 2008.Trenutnoje .tudent doktorskega .tudija naFakulteti za elektrotehniko, raËunalni.tvoin informatiko UniverzevMariboru, kjer se ukvarjazraziskovalnimi podroËji, kotso informacijski sistemio raziskovalni dejavnosti, podroËja uporabe ontologij, modeliranjes pomoËjo omreaij, semantiËno obogateni iskalniki. • Vili PodgorelecjeizredniprofesorspodroËja informatikenaFakultetiza elektrotehniko, raËunalni.tvoin informatiko Univerzev Mariboru,kjerpredavana programih RaËunalni.tvo in informatika, Informatika in tehnologije komuniciranja, Medijske komunikacije in Bioinformatika. Raziskovalno se ukvarja predvsem s podroËji inteligentnih sistemov, inovativnih informacijskih re.itev, semantiËnih tehnologij in teorije kompleksnosti, ki jih aplicira predvsem v programskem inaenirstvu in medicinski informatiki. Je avtor mnogih Ëlankov z omenjenih raziskovalnih podroËij v uglednih mednarodnih revijah, vabljeni predavatelj na veË konferencahterpredsednikoz.Ëlanprogramskihodborovin soorganizatornekaj mednarodnih konferenc. SodelovaljevveË domaËihin mednarodnih znanstve­noraziskovalnih projektih ter v aplikativnih projektih za industrijo. PoroËiloo delu slovenskega dru.tva Informatika za leto 2011 I DRU©TVO 1 Splo.no Slovensko dru.tvo INFORMATIKA je bilo ustanov­ljeno kot subjekt zasebnega prava leta 1976 in de­luje neprekinjeno vse od ustanovitve, je registrirano in vpisano v poslovni register Slovenije. Statut je sprejelo ob ustanovitvi in ga posodabljalo skladno s spremembami zakonodaje o dru.tvih in druge zakonodaje, ki ureja posamezna podroËja dejav­nosti dru.tva. Dru.tvo vodi izvr.ni odbor, ki .teje enajst Ëlanov in Ëastnega predsednika. Delovanje izvr.nega odbora spremlja in nadzoruje triËlanski nadzorni odbor. Dru.tvo ima pet sekcij, to so sekcija za operacijske raziskave, sekcija za jezik, sekcija za zgodovino, sekcija seniorjev in sekcija za razisko­vanje informacijskih sistemov. Vodijo jih predse­dniki, ki jih imenuje izvr.ni odbor. Sekcije prirejajo samostojne dogodke in izdajajo publikacije. Sekcija za operacijske raziskave prireja dvoletni mednaro­dni znanstveni simpozij iz operacijskih raziskav, sekcija za jezik ureja internetni terminolo.ki slovar informatike Islovar, ki je javno dostopen na naslo­vu www.islovar.org, sekcija za zgodovino pa prireja etiËni forum. Poleg teh dejavnosti, ki so usmerjene v podroËje informatike, je dru.tvo aktivno tudi na po­droËju sodelovanja z drugimi ustanovami javnega in zasebnega prava v draavi ter s sorodnimi mednarod­nimi organizacijami. Decembra leta 2005 je bil dru.tvu po veËletnem prizadevanju priznan status dru.tva, ki deluje v jav­nem interesu. Po zakonu je moralo dru.tvo obnoviti vlogo za podelitev statusa dru.tva, ki deluje v jav­nem interesu. Dru.tvo je pravoËasno zaËelo posto­pek in izpolnilo potrebne pogoje ter ima od leta 2009 trajno priznan status dru.tva, ki deluje v javnem in­teresu. Dru.tvo je Ëlan veË mednarodnih organizacij: In­ternational Federation for Information Processing ‡ IFIP (1998), Council of European Professional Infor­matics Societies ‡ CEPIS (1998), ECDL Foundation (2000), Information Technology Standing Regional Committee ‡ IT STAR (2001), International Federati­on of Operations Research Societies ‡ IFORS (2008), Association of European Operation Research Societi­es ‡ EURO (2008). Dru.tvo ima dve voljeni triËlanski komisiji: komi­sijo za priznanja in disciplinsko komisijo. Dru.tvo ima dve voljeni triËlanski komisiji: ko­misijo za priznanja in disciplinsko komisijo. Prva je obravnavala predlog za podelitev priznanj in ga posredovala izvr.nemu odboru, ki je sprejel predlog. Priznanje je bilo javno podeljeno na konferenci Dnevi slovenske informatike 2011. Komisija za priznanja v novi sestavi je decem­bra 2011 objavila razpis za priznanja dru.tva, ki se konËuje konec januarja 2012.* Predlog komisije bo obravnaval izvr.ni odbori dru.tva, priznanja pa bodo javno podeljena na slovesnem zaËetku konfe­rence Dnevi slovenske informatike 2012. EtiËni odbor v letu 2011 ni prejel zahtev za obrav­navo. Delovanje dru.tva je doloËeno s statutom, ki ga kot najvi.ji organ dru.tva sprejme obËni zbor, in s pravilniki, ki jih sprejema izvr.ni odbor. Dru.tvo ima te pravilnike: pravilnik o finanËnem poslovanju, pra­vilnik o priznanjih, pravilnik o eNagradi, pravilnik o izvajanju programov ECDL. FinanËno poslovanje sta tekoËe spremljala nad­zorni odbor in zakladnica, ki je Ëlanica izvr.nega odbora in katere funkcija je ugotavljanje skladnosti izdatkov z namenom ustanovitve dru.tva, kvartalno ga je obravnaval izvr.ni odbor, ki je tudi obravnaval in sprejemal finanËna poroËila. Finance so bile v letu 2011 stabilne, dru.tvo je svoje obveznosti poravna­valo tekoËe. FinanËno poroËilo in zakljuËni raËun za leto 2011 sta predmet posebnega poroËila. Aktivnosti dru.tva so se odvijale skladno z delov­nim naËrtom,ki je bil sprejet na obËnem zboru leta 2011 in na katerem so bile predvidene in doloËene delovne usmeritve. Realizirane so bile tako rekoË vse. Posebej je treba izpostaviti sprejetje poveËanje .tevila Ëlanov, prizadevanje za poveËanje .tevila kolektivnih Ëlanov (pravnih oseb), prenovo domaËih strani in aaurnej.e obve.Ëanje Ëlanstva o aktivnostih dru.tva. 2 »lanstvo Na dan 31. 12. 2011 je bilo vËlanjenih skupaj 390 Ëla­nov, od tega je 386 Ëlanov fiziËnih oseb in .tirje ko­ * PoroËilo je bilo obravnavano in sprejeto na obËnem zboru SDI 19. 3. 2012. Op. ur. lektivni Ëastni Ëlani ‡ pravne osebe. Leta 2011 sta se v dru.tvo vËlanili .e dve pravni osebi, Zavod CEKTRA, Center za pretok znanja, Maribor in ©olski center vi.ja strokovna .ola Novo Mesto. Obema je bila po­sredovana v podpis pristopna izjava o kolektivnem Ëastnem Ëlanstvu. V preteklem letu zopet beleaimo opazen porast Ëlanstva in sicer za 22 Ëlanov, kar je trend, ki se nadaljuje ae drugo leto zapored. Ob koncu leta 2010 bilo v dru.tvo vËlanjenih 368 Ëlanov. Med letom 2011 je pristopilo 33 Ëlanov, izsto­pilo pa jih je 11. Struktura Ëlanstva: Ëlanice/Ëlani 309, .tudentke/ .tudenti 61, seniorke/seniorji 16, kolektivni Ëastni Ëlani (pravne osebe) 4. ©tevilo .tudentk/.tudentov se je poveËalo za .tiri v primerjavi z letom 2010. Leta 2011 se jih je vËlanilo osem, izËlanili pa so se .tirje. ©tevilo seniork/seniorjev raste (leta 2009 sedem, leta 2010 dvanajst, leta 2011 pa ae .estnajst). Aensk je 81, to so .tiri veË, kot jih je bilo lani. »lanov tujih draavljanov je pet (dva iz Hrva.ke, dva iz Makedonije in eden iz BiH). Med letom ni bilo sprememb. V preteklih letih se .tevilo Ëlanov gibalo takole: leto 2003 ‡ 388, leto 2004 ‡ 399, leto 2005 ‡ 356, leto 2006 ‡ 351, leto 2007 ‡ 344, leto 2008 ‡ 333, leto 2009 ‡ 335, leto 2010 ‡ 368, leto 2011 ‡ 390. Spodnji graf prikazuje gibanje .tevila Ëlanov v za­dnjih osmih letih. Revija Uporabna informatika je po statutu glasilo dru.tva in jo prejemajo vsi Ëlani dru.tva. Poleg tega je bilo na revijo na dan 31. 12. 2011 naroËenih .e 89 naroËnikov iz Slovenije in tujine, kar je za 13 manj, kot jih je bilo v letu 2010. NaroËnino je odpovedalo 14 naroËnikov, na novo pa se je naroËil 1 naroËnik. Med naroËniki so trije, ki so naroËeni na veË izvodov (skupaj 8 izvodov). Tako je skupno .tevilo prodanih izvodov 94. Inozemski naroËniki so trije in sicer iz NemËije (dva) in iz ZDA (eden). Pri naroËnikih iz tu­jine med letom ni bilo sprememb. Spodnji graf prikazuje .tevilo naroËnikov od leta 2003 do leta 2011. V letu 2011 je bilo vpisanih v register preko 110 razliËnih sprememb (odjav Ëlanstva, sprememb naslovov, telefonov, elektronskih po.tnih naslo­vov ipd.). Vneseni so tudi podatki o vseh novih Ëlanih dru.tva. Vse spremembe so dokumentirane in arhivirane. Skrbnik registra kontaktira vse nove Ëlane dru.tva in jim posreduje geslo za vstop do internih spletnih strani dru.tva. Odgovarja tudi sproti na vsa prejeta elektronska sporoËila v zvezi s Ëlanstvom. Vsi podatki iz registra se sproti izmenjujejo in pre­verjajo z raËunovodskim servisom dru.tva. Za razpo.iljanje revije Uporabna informatika so bile izdelane nalepke za vse .tevilke revije za Ëlane in za naroËnike. Adresar je bil posredovan tudi druabi IPMIT, d. o. o., za potrebe obve.Ëanja za konferenci Dnevi slovenske informatike 2011 in Informatika v javni upravi 2011. Kot ae veË let zapored je bil z zadnjo lansko .tevilko revije Uporabna informatika poslan vsakemu Ëlanu tudi izpis njegovih podatkov iz registra s pro.njo, da jih Ëlani preverijo in sporoËijo morebitne popravke ali manjkajoËe podatke. S tem aelimo pridobiti tudi manj­kajoËe elektronske po.tne naslove Ëlanov dru.tva. Ak­cija .e traja in Ëlani sporoËajo spremembe. Spletne strani dru.tva Spletne strani dru.tva na naslovu www.drustvo­infor­matika.si ae drugo leto delujejo na novem streaniku druabe Marand, d. o. o., ki zagotavlja zanesljivo, var­no in hitro delovanje spletnih strani dru.tva ter spon­zorira dru.tvo in teh storitev dru.tvu ne zaraËunava. Del spletnih strani, na katerem so objavljene informa­cije za Ëlane dru.tva, je interne narave in je odprt samo Ëlanstvu. Upravlja in ureja jih skrbnik domaËih strani, ki arhivira tudi vse spremembe, vodi evidenco objav ter komunicira z vsemi naroËniki za objavo na sple­tnih straneh dru.tva. V preteklem letu pri pristopih k spletnim stranem dru.tva ni bilo nikakr.nih teaav. Leta 2011 je bilo pripravljenih in objavljenih skupaj 57 objav na spletnih straneh dru.tva, od tega 43 objav na odprtih in 14 objav na zaprtih straneh. Objave se v glavnem nana.ajo na aktualne dogodke, ki se objav­ljajo na prvi strani pod .Aktualno«, nekaj je objav na spletnih straneh sekcij in zadev za objavo na zaprtih straneh dru.tva, ki so dostopna samo Ëlanom dru.tva z uporabo osebnega gesla Ëlanov dru.tva (zapisniki sej izvr.nega odbora, poroËila, razpisi ipd.). Na vstopni strani dru.tva so objavljeni tudi vsi lo­gotipi kolektivnih Ëastnih Ëlanov dru.tva. Postopek za vËlanitev prek spleta je enak kot do se­daj. Prijavni obrazci so trije: za Ëlane, za Ëlane .tudente in za Ëlane seniorje. Po prijavi dobi Ëlan odgovor, da je prijava sprejeta, nakar skrbnik spletnih strani osebno kontaktira novega Ëlana. Vsakemu novemu Ëlanu po elektronski po.ti sporoËi uporabni.ko ime in geslo, ki ga vnese tudi v bazo Ëlanov na streaniku za dostop do zaprtih spletnih strani dru.tva. Ob izËlanitvi Ëlana odjavi. Tako je v preteklem letu prijavil 33 novih upo­rabnikov in odjavil 11 uporabnikov. Skladno s sklepom izvr.nega odbora je bila jeseni 2011 opravljena nadgradnja spletnih strani dru.tva, ki je zajemala: • nadgradnjo orodja za upravljanje, ki omogoËa skrbniku moanost bolj.ega oblikovanja spletnih strani in enostavnej.e delo z vsebinami ‡ nova razliËica programa za upravljanje s spletnimi stranmi ‡ update typo3 iz 4.1 na 4.5, • potrebne spremembe in priprava spletnih strani na streaniku, • izdelava modula za samodejno po.iljanje e­sporoËil vsem Ëlanom dru.tva ali doloËenim skupinam, • izdelava baze e­naslovov Ëlanov z moanostjo razliËnih grupiranj in po.iljanje e­sporoËil Ëlanom dru.tva glede na merila izbora, • sprememba vstopne spletne strani dru.tva. Vse spremembe in moduli so bili preizku.eni in so ae v uporabi. Skrbnik je tudi opravil dodatno usposabljanje za uporabo nove razliËice programa. Skrbnik arhivira vse spremembe in vodi evidenco objav ter komunicira z vsemi naroËniki za objavo na spletnih straneh dru.tva. II SEKCIJE IN AKTIVNOSTI 1 Sekcija za jezik Glavna dejavnost sekcije za jezik je usmerjena v ure­janje slovarja informatike Islovar, ki je dostopen jav­no in brezplaËno, posebnost pa je, da lahko aktivno sodelujejo tudi nakljuËni uporabniki, tako da pre­dlagajo izraze ali pomene. Na dan 5. 1. 2012 je bilo v Islovarju 6004 (5.637) izrazov (.tevilke v oklepaju so podatki o .tevilu izrazov ob koncu leta 2010 in omogoËajo oceno o razvoju Islovarja). Od tega je bilo 2008 (1.804) izrazov urejenih, 1.246 (933) strokovno pregledanih, 2.496 (2.685) pregledanih, 255 (168) pa opredeljenih kot predlog. Od 1. 1. 2011 je bilo vnese­nih 423 (426) novih izrazov. Pri strokovnem pregledu ali urejanju je bilo iz slovarja izbrisanih 56 izrazov, ki vsebinsko niso spadali vanj. Registriranih je 1.410 (1.361) uporabnikov. Leta 2011 je zabeleaenih 241.204 obiskov, kar pome­ni, da uporaba Islovarja nara.Ëa. Zdaj je registriranih 31 urednikov, od teh je pribliano polovica aktivnih. • Sestanki in komuniciranje Delo sekcije je potekalo v skupinah: • strokovna skupina ‡ 22 sestankov, • slovaropisna skupina ‡ 14 sestankov, • jezikovna sekcija ‡1 sestanek. Razen na sestankih je komunikacija potekala: • v razpravah oajih skupin po elektronski po.ti, tudi z uporabo po.iljanja datotek s komentarji; • v javnih razpravah vseh urednikov o zbirkah v redakciji; • v forumu, v rubrikah Posamezni izrazi in Ko­mentarji na izraze v Islovarju. • Simpozij Sekcija je priredila enodnevni delovni simpozij 1. 7. 2011 na Zaplani. Pregledano je bilo napredovanje projekta, ki ga je sofinanciralo ministrstvo za kultu­ro, veËina Ëasa pa je bila posveËena slovaropisnemu urejanju dveh zbirk. • Projekt Nove informacijske tehnologije in pojmi v Islovarju Za leto 2011 je ministrstvo za kulturo odobrilo so­financiranje projekta Nove informacijske tehnologije in pojmi v Islovarju. S pogodbo so bili opredeljeni tile cilji: • vnos novih aktualnih izrazov in ureditev iz­branih pomenskih skupin v Islovarju, • dopolnitev vsebine in izbolj.anje aktualnosti Islovarja. Ministrstvo za kulturo je projekt sofinanciralo v vi.ini 2.000 evrov. Za izvedbo projekta je bil doloËen okvirni Ëas: marec‡oktober 2011. Projekt je vodila Katarina Puc. Posebna pozornost pri zbiranju in urejanju iz­razov je bila namenjena aktualnim podroËjem, kot npr. varovanje informacij, raËunalni.tvo v oblaku, omreaje, raËunalni.ke igre. VeËina izrazov, ki so bili vneseni, je aktualnih, to je takih, ki jih ni v drugih slovarjih. Uveljavljenih je bilo tudi veË novih besed, ker slovenskih ustreznic v virih ni bilo mogoËe najti. Tudi pri slovaropisnem urejanju so bile izbrane tiste strokovno pregledane zbirke, ki so bile po presoji urednikov najbolj aktualne. Delo na projektu je potekalo v petih strokovnih skupinah in v slovaropisni skupini. Sodelovali so Ëla­ni strokovnih skupin in Ëlani slovaropisne skupine. PoroËilo o uspe.ni izvedbi projekta in finanËni obraËun sta bila oddana ministrstvu v pogodbenem roku. • ZvoËni zapis V sodelovanju z druabo Alpineon smo dodali in posodobili zvoËni zapis urejenih izrazov. Vsi izra­zi, ki so bili urejeni 29. 6. 2011, so zdaj opremljeni z zvoËnim zapisom (MRPO). • Raz.iritev korpusa informatika Z izrazi iz zbornika Dnevi slovenske informatike 2011 in iz revije Uporabna informatika letnikov 2010 in 2011 je bil posodobljen korpus Dnevov slovenske infor­matike, ki zdaj vsebuje 2,4 milijona besed. Korpus DSI na http://nl2.ijs.si/dsi.html je v Islovarju naveden med viri in v menijih Vnos in Urejanje. • Informiranje uporabnikov V vsaki .tevilki revije Uporabna informatika je bila v letu 2011 objavljena urejena zbirka izrazov iz Islo­varja s povabilom bralcem, naj komentirajo izraze. Sekcija za operacijske raziskave Sekcija za operacijske raziskave je bila aktivna vse leto 2011 zlasti v mednarodnih organizacijah in dogodkih, aktivno pa so se Ëlani udeleaili tudi nacionalne konfe­rence Dnevi slovenske informatike 2011. Posamezne aktivnosti in dogodki so predstavljeni v nadaljevanju. 2.1 DSI 2011 ‡ Ëlani sekcije so aktivno sodelovali na konferenci Dnevi slovenske informatike (18.‡20. april 2011, Portoroa) v sekciji Podpora odloËanju in ope­racijske raziskave s .estimi prispevki (http://www. dsi2011.si/default.aspx?id=52&l1=18); sekcijo je vo­dila Lidija Zadnik Stirn. 2.2 IFORS ‡ kot Ëlani IFORS (International Fede­ration of Operational Research Societies) je bila sekci­ja aktivno zastopana na 19th Triennial Conference of the International Federation of Operational Research Societies (10.‡15. 7. 2011, Melbourne); Lidija Zadnik Stirn je bila delegat SDI‡SOR v upravnem odboru in na letni skup.Ëini IFORS in EURO, bila je Ëlani­ca IFORS 2011 Scientific Programme Committee in organizirala vabljeno sekcijo Multi-criteria Dynamic Models (veË na http://www.ifors2011.org/). 2.3 GOR ‡ sekcija je sodelovala s svojim predse­dnikom SDI (Niko Schlamberger) na letni konferenci GOR v okviru mednarodne konference Sustainable OR (30. 8.‡2. 9. 2011, Zürich). 2.4 SOR'11 ‡ sekcija je organizirala 11. simpozij iz operacijskih raziskav (28.‡30. 9. 2011, Dolenjske Toplice) (http://sor11.fis.unm.si/). Simpozija se je udeleailo 65 strokovnjakov s podroËja operacij­skih raziskav z univerz, in.titutov, podjetij in javne uprave; med njimi je bilo 38 tujih (iz 11 draav) in 27 domaËih. Udeleaenci so predstavili 6 vabljenih pre­davanj in 47 recenziranih referatov, ki jih je napisalo 100 avtorjev in soavtorjev. Posebej je treba omeniti vabljene predavatelje iz tujine (6) in Ëastne govorni­ke na otvoritveni slovesnosti, med katerimi je treba posebej omeniti predsednike oziroma predstavnike dru.tev za operacijske raziskave draav, ki so bile za­stopane na simpoziju. 2.5 Zbornik SOR'11 ‡ sekcija je leta 2011 izdala zbornik Proceedings of the 11th International Symposi­um on Operational Research, 358 str. 2.5 CEJOR ‡ SDI­SOR je soizdajatelj mednarodne revije s SCI, njegovi Ëlani so Ëlani uredni.kega od­bora CEJOR. Leta 2011 je SDI­SOR izdala posebno tematsko .tevilko, SI CEJOR, Vol. 19 2011. 3 Sekcija za zgodovino V sekciji se odvijata dve dejavnosti: prouËevanje in dokumentiranje zgodovine raËunalni.tva in infor­matike na Slovenskem ter etika informatike. 3.1 Zgodovina raËunalni.tva Projekt Ustna zgodovina raËunalni.tva na Slovenskem zaradi preobremenjenosti nosilca projekta ni napre­doval, kakor je bilo predvideno. Povsem nepriËako­vano pa je potekala komunikacija z ameri.kimi raz­iskovalci zgodovine raËunalni.tva v biv.i Vzhodni Evropi. 3.2 Etika informatike EtiËni odbor je bil imenovan na obËnem zboru dru.tva leta 2010 obenem s sprejemom etiËnega ko­deksa dru.tva. Delovanje dru.tva na etiËnem po­droËju se je v letu 2011. odvijalo po sprejetem naËrtu, ki je obsegal izvedbo 3. EtiËnega foruma informacijske druabe ob svetovnem dnevu informacijske druabe, ki je potekal 17. maja 2011 v prostorih Narodne in univerzitetne knjianice v Ljubljani. Predavanji sta pripravila prof. dr. Cvetka Toth s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in mag. Franci Pivec, Slovensko dru.tvo INFORMATIKA. Predavanji, ki jima je sledi­la razprava, sta bili objavljeni v Ëasopisu Organizaci­ja znanja v tiskani in elektronski verziji. 4 Sekcija seniorjev Ideja o ustanovitvi sekcije Senior Informatik je bila oblikovana leta 2010. Razlogi so bili zlasti tile: 1. organizirati delo in sodelovanje starej.ih informati­kov seniorjev ‡ predvsem upokojencev ‡ z obdob­nimi sreËanji in spoznavanjem novej.ih spoznanj na podroËju IKT. V zvezi tem je bilo naËrtovanih do deset strokovnih sreËanj s primernimi vsebinami; 2. prevzeti del razvojne naloge pri projektu, ki sta ga napovedovala vlada in ministrstvo za visoko .olstvo, znanost in tehnologijo v zvezi s financira­njem pomoËi pri usvajanju dodatnih funkcional­nih IKT znanj starej.ih obËanov seniorjev; 3. Sodelovati pri smernicah IKT v strate.kih doku­mentih draave, ki zadevajo starej.o populacijo, kot je Strategija varnega staranja 2012‡2017; 4. v zvezi s tem je izvr.ni odbor sprejel program dela sekcije. UresniËevanje programa se je zavle­klo zaradi: a) preprek, ki jih ima sekcija zaradi pridobivanja naslovov upokojenih informatikov (ovira je varovanje osebnih podatkov) od biv.ih delo­dajalcev; b) projekt ministrstva za visoko .olstvo, znanost in tehnologijo je bil odloaen iz nepojasnjenih razlogov; c) predsednik sekcije je bil .e eno leto predsednik nadzornega odbora dru.tva, kar je bila ovira za aktivno udeleabo v dejavnostih sekcije; 5. doseaek sekcije je, da je uspela v prizadevanjih vgraditi potrebna doloËila (ECDL za seniorje) v nove razvojne dokumente, ki zadevajo nove stra­tegije varnega staranja (.e v osnutku in delovno). Iz strate.kih razlogov je bilo predlagano Zvezi dru.tev upokojencev Slovenije oblikovanje skupnega foruma, kar je izvr.ni odbor dru.tva podprl. Zadeva je v prouËevanju, predlagani roki se podalj.ujejo, in­teres pa .e vedno obstaja na obeh straneh. 5 Sekcija za raziskovanje informacijskih sistemov Sekcija v letu 2011 ni bila aktivna. 6 ECDL Leta 2011 bilo aktivnih 17 izpitnih centrov ECDL. Ae obstojeËim se je pridruail nov izpitni center, in sicer druaba SmartNaris, d. o. o. S 1. 7. 2011 je bil imeno­van nov koordinator za ECDL pri dru.tvu. Dru.tvo je v drugi polovici leta 2011 prevzelo vodenje admini­stracije, kar je dotlej po pogodbi opravljal IC ISA.IT, d. o. o., to delo pa zdaj opravlja koordinator ECDL. Arhiv je bil preseljen na Parmovo c. 33. Aktivnosti so potekale redno, preizku.en in uveden je bil sistem za avtomatsko testiranje kandidatov (ATES), in sicer za­radi veËje objektivnosti in preglednosti pri izvajanju izpitov ter moanosti opravljanja veËjega .tevila izpi­tov istoËasno v posameznem IC. Namen je doseaen. ATES je uveden za osnovni nivo, tj. za vseh sedem modulov ECDL, medtem ko za izpite ECDL CAD in AM ostaja testiranje klasiËno. Prenovili smo tudi program za administracijo kandidatov, ki je sedaj bolj pregleden in enostaven in je del ATES. Organizi­rana je bila delavnica za izpra.evalce in certificiranih je bilo osem novih izpra.evalcev ECDL. Za potrebe delavnice so bile prenovljene izpitne pole in izpitna vpra.anja. Leta 2011 so bile prenovljene spletne stra­ni www.ecdl.si skladno z zahtevami ECDL Founda­tion. Opravljeni so bili trije revizijski pregledi izpi­tnih centrov. PoroËanje ECDL Foundation je potekalo sproti meseËno. Januarja 2011 se je dru.tvo predstavilo na sejmu Informativa 2011 v Ljubljani s programi ECDL. So­delovali so tudi izpitni centri, obiskovalci pa so imeli moanost opravljati poskusne izpite iz izbranih mo­dulov ECDL, s Ëemer so lahko ocenili raven svojih raËunalni.kih ve.Ëin. V Ëasu od 13. do 14. 10. 2011 so se predstavniki dru.tva udeleaili ECDL Foruma v Dublinu, kjer je bil poseben poudarek na novem uËnem naËrtu Sylabus 6.0. Ob robu foruma ECDL je bil sestanek predsedni­kov nosilcev licenc ECDL v draavah nekdanje Jugo­slavije, na katerem je bilo dogovorjeno sodelovanje med nosilci licenc s ciljem pribliaevanja naËina izva­janja programov ECDL v teh draavah. Dne 25. 11. 2011 sta se predstavnika dru.tva udeleaila regionalnega foruma ECDL v Pri.tini, ki je potekal pod pokroviteljstvom vlade Republike Koso­va in ECDL Foundation in na katerem je bil pouda­rek na posebnostih uvajanja in izvajanja programov ECDL v draavah nekdanje Jugoslavije. Spodnji graf prikazuje .tevilo opravljenih izpitov ECDL v zadnjih treh letih in projekcijo za leto 2012. 7 Informatica »asopis Informatica je mednarodni Ëasopis za raËunalni.tvo in informatiko in je iz.el v letu 2011 v .tirih .tevilkah na 533 + ii straneh formata A4 v nakla­di 600 izvodov. »asopis izhaja v celoti v angle.kem jeziku s povzetki v sloven.Ëini. V tem okviru je bilo objavljenih 46 znanstvenih Ëlankov, 2 uvodnika ured­nikov posebnih delov posameznih .tevilk, 1 pregled­ni Ëlanek, 2 povzetka doktorske disertacije in 4 in­formacije o profesionalnih ustanovah. Uredni.tvo je z izdajo tematskih .tevilk ter z znanstveno in s stro­kovno aktualizacijo tematike Ëasopisa nadaljevalo s politiko, zaËrtano v prej.njih letih. VeËja skrb je bila namenjena tudi objavi Ëlankov domaËih avtorjev in inovativnim prispevkom. Vsebinske poteze Ëasopisa obsegajo podroËja, kot sta raËunalni.tvo in informatika, v okviru tega pa tudi mejna podroËja, kot so umetna in naravna inteli­genca, znanost o zavesti, teorija informacijskega, ro­botika, kibernetika druge stopnje s sistemsko teorijo, kritika umetne inteligence, novi formalni sistemi itn. Posamezne .tevilke se urejajo po doloËenih temati­kah in rubrikah, ki so uredni.ke, profilske in biograf­ske (profili znanih urednikov Informatice), znanstve­ne, strokovne, poroËilne in noviËne. »lanki konËanega letnika 2011 obsegajo nekatera znaËilna tematska podroËja, ki jih je mogoËe posebej izpostaviti. Posebna tematska podroËja so bila obja­vljena v dveh .tevilkah Ëasopisa, in sicer: • avtonomni in samoprilagodljivi sistemi ter • napredek v pridobivanju semantiËnih informacij. Uredni.tvo je sproti razvijalo in dopolnjevalo mednarodno mreao urednikov in recenzentov, ki komunicirajo po elektronski po.ti in internetu prek vseh celin. Uredniki se nahajajo v 28 draavah. Uredni.tvo tudi v letu 2012 predvideva izdajo te­matskih .tevilk Ëasopisa z gostujoËimi uredniki. Leta 2011 je Ëasopis pridobil dva nova urednika za pokrivanje do sedaj nepokritih podpodroËij Ëaso­pisa. »asopis Informatica je citiran v 16 mednarodnih referativnih publikacijah, bazah in biltenih, in sicer: ACM Digital Library, Citeseer, COBISS, Compen­dex, Computer & Information Systems Abstracts, Computer Database, Computer Science Index, DBLP Computer Science Bibliography, Directory of Open Access Journals, Google Scholar, InfoTrac OneFile, Inspec, Linguistic and Language Behaviour Abstracts, Mathematical Reviews, MatSciNet, MatSci on Sil­verPlatter and Current Mathematical Publications, Scopus, Zentralblatt Math. Informatica vzdrauje izmenjavo z veË pomembni­mi in relativno novimi znanstvenimi publikacijami po svetu (npr. Minds and Machines, Journal of Con­sciousness Study, Cybernetics and Human Knowled­ge, Cybernetics and Systems, Noetic Journal, Artifi­cial Intelligence itd.), ki so dane na javni vpogled v posebni sobi na Institutu Joaef Stefan. 8 Uporabna informatika Leta 2011 so skladno z naËrtom iz.le .tiri .tevilke re­vije, od katerih je bila ena tematska ‡ prispevki s kon­ference Dnevi slovenske informatike 2011. Skupaj je bilo objavljenih 17 znanstvenih in strokovnih pri­spevkov, poleg tega pa .e informacije, poroËila, obve­stila, koledar prireditev idr. Pribliano dve tretjini pri­spevkov je bilo znanstvenih, tretjina pa strokovnih. VeË kot 35 avtorjev prihaja s fakultet, in.titutov in podjetij. Vsebinsko so prispevki skladno s program­sko zasnovo revije obravnavali podroËje informatike v naj.ir.em pomenu, npr. menedament informatike, strate.ko naËrtovanje informatike, poslovnoinforma­cijsko arhitekturo, storitveno usmerjeno arhitektu­ro, raËunalni.tvo v oblaku, menedament podatkov, menedament procesov, menedament informacijskih projektov, informacijsko varnost, zunanje izvajanje, uporabo odprtokodnih re.itev, testiranje programov, uporabo socialnih omreaij, podporo odloËanju in operacijske raziskave, informacijsko druabo. Tudi leta 2011 so v vsaki .tevilki objavljeni izbor izrazov iz Islovarja ‡ spletnega terminolo.kega slo­varja informatike, koledar prireditev ter obvestila in sporoËila Slovenskega dru.tva INFORMATIKA. Za kakovost prispevkov skrbi mednarodni uredni.ki odbor. Vsi prispevki so dvojno slepo re­cenzirani, za znanstvene prispevke pa sta zahtevani najmanj dve pozitivni recenziji. Redno je bila vzdraevana tudi spletna stran revije www.uporabna­informatika.si. Vsi prispevki so po .estih mesecih prosto dostopni v Digitalni knjianici Slovenije dLib.si. III POSVETOVANJA IN KONfERENCE 1 Dnevi slovenske informatike 2011 Konferenca Dnevi slovenske informatike je nosilni dogodek dru.tva, ki je kot DSI 2011 (www.dsi2011. si) potekala 18. do 20. 4. 2011 v Portoroau pod ge­slom .Nove razmere in priloanosti v informatiki kot posledica druabenih sprememb«. Vsebinska zasno­va konference je bila prenovljena, upo.tevaje pre­dloge in mnenja udeleaencev. Vsebinska podroËja so bila: poslovne aplikacije, poslovna inteligenca, menedament poslovnih procesov, raËunalni.tvo v oblaku in SaaS, informacijska varnost in upravljanje tveganj, nove priloanosti e­poslovanja, vodenje pro­jektov in upravljanje odnosov z izvajalci, upravljanje informatike, informatika v javnem sektorju, podpora poslovnemu odloËanju in operacijske raziskave. Tematski sklopi so bili ume.Ëeni v ustrezne sekci­je konference, v katere so bila vsebinsko razporejena predavanja. Poleg predavanj v sekcijah so nosilne teme konference predstavili vabljeni predavatelji v plenarnem delu konference. Konference se je udeleailo veË kot .tiristo udeleaencev iz gospodarskih druab, javne uprave in iz akademskih krogov, spremljajoËi druaabni in po­slovni dogodki pa so konferenco .e dodatno pope­strili. Iz.el je tudi zbornik konference. 2 VIVID 2011 Konference Vzgoja in izobraaevanje v informacijski druabi (VIVID) je potekala 14. oktobra 2011 na In­stitutu Joaef Stefan. Konferenco, ki poteka v okviru multikonference Informacijska druaba 2011, so soor­ganizirali Univerza v Mariboru, Fakulteta za orga­nizacijske vede, Institut Joaef Stefan, Ministrstvo za .olstvo in .port Republike Slovenije, Zavod Republi­ke Slovenije za .olstvo, Univerza v Ljubljani, Fakul­teta za raËunalni.tvo in informatiko, Akademska in raziskovalna mreaa Slovenije, Slovensko dru.tvo IN­FORMATIKA, Center za mobilnost in evropske pro­grame izobraaevanja in usposabljanja, Center Repu­blike Slovenije za poklicno izobraaevanje. Udeleaba na konferenci je bila brezplaËna. 3 IJU 2011 V dneh 28. in 29. 11. 2011 je dru.tvo na Brdu pri Kra­nju priredilo konferenco Informatika v javni upravi 2011 (www.iju2011.si) z vodilno mislijo .Informatika v luËi reforme javne uprave«. Kot organizacija civilne druabe je povabilo k sodelovanju ministrstvo za jav­no upravo, ministrstvo za visoko .olstvo, znanost in tehnologijo, tokrat pa je prviË v tej vlogi pristopil .e urad za lokalno samoupravo, kar je pomembno pri­spevalo k vidnosti konference in poudarilo vlogo in­formatike tudi pri delu lokalnih oblasti. Ciljno .tevilo udeleaencev je bilo zato v primerjavi s konferenco IJU 2010 poveËano na 350, bilo pa je celo preseaeno. Sprejet in diseminiran je bil predlog deklaracije kon­ference, vsi prispevki pa so bili objavljeni tudi v zbor­niku konference. 4 DSI 2012 Od sredine leta 2011 so potekale priprave na konfe­renco Dnevi slovenske informatike 2012. Imenovani so bili predsedniki programskega sveta, program­skega odbora in organizacijskega odbora konference, ki jim je bil podeljen mandat za pripravo predloga vsebine in izvedbe konference ter sestave teles, ki jim predsedujejo. IV MEDNARODNOSODELOVANJE Dru.tvo je sodelovalo v delu in dogodkih mednarod­nih organizacij, katerih Ëlan je. V veËini teh organi­zacij je udeleaba na dogodkih, zlasti skup.Ëinah or­ganizacij, statutarna obveznost Ëlanov organizacije. Dejavnosti dru.tva na tem podroËju so predstavljene v nadaljevanju. 1 CEPIS Dru.tvo je polnopravni Ëlan organizacije evropskih dru.tev informatikov European Council of Profes­sional Informatics Societies (CEPIS) od leta 1998. Potem, ko so predsedniku N. Schlambergerju leta 2010 prenehale funkcije v tej organizaciji, se je kot predstavnik dru.tva udeleail le skup.Ëin 9. 4. 2011 na Malti in 17. 11. 2011 v Bruslju. V CEPIS LSI SIN (CEPIS Legal and Security Issues Special Interest Network) je sekretar doc. dr. Marko Hölbl, kamor ga je izvr.ni odbor dru.tva imenoval leta 2007. V tej funkciji je bil aktiven tudi v letu 2011. 2 IfIP Dru.tvo je od leta 1998 polnopravni Ëlan svetovne organizcije dru.tev informatikov International Fede­ration for Information Processing (IFIP) in sodeluje pri organiziranju dogodkov (konferenc, sestankov, delavnic) IFIP v Sloveniji. V tehniËne odbore IFIP je imenovalo predstavnike, ki vidno in aktivno opra­vljajo znotraj njih tudi vodstvene funkcije. Niko Sc­hlamberger je bil na generalni skup.Ëini IFIP avgusta 2006 ae drugiË izvoljen za podpredsednika te organi­zacije z mandatno dobo treh let. Kot podpredsednik IFIP je bil dva mandata Ëlan izvr.nega odbora IFIP po funkciji. Drugi mandat mu je prenehal na gene­ralni skup.Ëini leta 2009. Udeleail se je generalne skup.Ëine IFIP 9. in 10. 9. 2011 v Pragi. 3 IT STAR Dru.tvo je leta 2001 skupaj z dru.tvi informati­kov Italije, Avstrije in Madaarske ob sodelovanju IFIP ustanovilo mednarodno regionalno asociacijo dru.tev informatikov Information Technology Stan­ding Regional Committee (IT STAR), katerega po­slanstvo je vzpostaviti okolje za regionalno sodelova­nje v projektih informacijske tehnologije. Leta 2011 je .tel IT STAR ae petnajst dru.tev Ëlanic iz draav cen­tralne in vzhodne Evrope. IT STAR se sestaja polle­tno ali letno, prireja delavnice, vodi spleti.Ëe (www. starbus.org) in izdaja bilten. Predstavniki dru.tva so se udeleaili: • .este konference IT STAR ICT Research and Innova­tion Challenges in Eastern European Member States (EEMS) 11. 11. 2011 v Budimpe.ti. Za konferen­co sta F. Pivec in N. Schlamberger pripravila in predstavila prispevek z naslovom Strategy of Hi­gher Education with Special Attention on R&D: from Government to Governance; • sestanka predstavnikov dru.tev Ëlanov IT STAR 16. 4. 2011 v Portoroau, ki je obeleail deseto oblet­nico ustanovitve IT STAR. 4 ECDL foundation Kot nosilec licence ECDL v Republiki Sloveniji je dru.tvo Ëlan te ustanove, iz Ëesar izhaja pravica, da so predstavniki dru.tva lahko voljeni v upravna tele­sa ECDL Foundation, ter dolanost, da se udeleaujejo skup.Ëine ustanove. Predstavniki dru.tva so se udeleaili teh dogodkov: • ECDL Forum: 13.‡14. 10. 2011, Dublin, in • Regionalni forum ECDL: 25. 11. 2010, Pri.tina. Kot nosilec licence ECDL ima dru.tvo dolanost udeleabe na letni skup.Ëini ECDL Foundation, ki je bila za leto 2011 22. 9. 2011 v Dublinu in se je je udeleail predstavnik dru.tva. 5 IfORS Sekcija za operacijske raziskave je bila sprejeta v pol­nopravno Ëlanstvo IFORS (The International Fede­ration of Operational Research Societies) leta 2008. »lani sekcije so v tej mednarodni organizaciji vse­skozi aktivni. 6 EURO Sekcija za operacijske raziskave je bila sprejeta v pol­nopravno Ëlanstvo EURO (Association of European Operational Research Societies) leta 2008. »lani sek­cije so v tej mednarodni organizaciji vseskozi aktivni. V DRUgOSODELOVANJE 1 StatistiËni dnevi 2011 Dru.tvo tradicionalno sodeluje s Slovenskim stati­stiËnim dru.tvom in StatistiËnim uradom Republike Slovenije na mednarodni statistiËni konferenci Stati­stiËni dnevi, ki je bila v Radencih 7. do 9. 11. 2011. Predstavnik dru.tva je bil aktiven kot Ëlan program­skega odbora konference. 2 e|gov Days, Ljubljana Dru.tvo je bilo povabljeno k sodelovanju na medna­rodni konferenci 9th Eastern European e|Gov Days v Ljubljani v dneh od 8. do 10. 5. 2011 kot soorgani­zator poleg Oesterreichische Computer Gesellscaft in Regionalne ustanove ‡ Centra za podporo razvoju e­upravljanja, Ljubljana, in je povabilo tudi sprejelo. 3 Informativa 2011 Dru.tvo je kot nosilec licence ECDL v okviru pro­mocije za ECDL nastopilo na dogodku Informativa 2011 januarja 2011 v Ljubljani s ciljem, da obiskoval­cem, predvsem mladim, ki se odloËajo o nadaljnjem izobraaevanju, predstavi priloanosti za pridobitev spriËeval ECDL. Obiskovalcem je bilo omogoËeno poskusno opravljenje izpitov iz vseh modulov ECDL, v informativnem predavanju pa je bilo predstavljeno delovanje dru.tva in posebej programi ECDL. 4 SLOOP2desc Italijansko dru.tvo informatikov AICA je dru.tvo povabilo k sodelovanju v projektu SLOOP2desc, katerega vsebina je uËenje za vse aivljenje (life long learning). Dru.tvo se je projektu pridruailo za opre­delitev uËnih vsebin za dvig profesionalne usposo­bljenosti informatikov. Projekt je sprejela Evropska komisija, prvi sestanek je bil v Palermu 23. in 24. 11. 2009, vendar se ga imenovani predstavniki zaradi sovpadanja rednih obveznosti niso mogli udeleaiti. V letu 2010 je projekt stekel, dru.tvo pa je posebej iz­postavilo EUCIP, katerega .tirje moduli so bili izbra­ni kot izhodi.Ëe za gradiva, ki naj bi jih udeleaenci pripravili kot spletne uËne pripomoËke. Projekt je bil s prospektom predstavljen na konferenci Informati­ka v javni upravi 2011 na Brdu pri Kranju. Projekt, katerega nosilec v Sloveniji je bilo dru.tvo, v njem pa so sodelovali .e Fakulteta za naravoslovje in tehno­logijo Univerze v Ljubljani ter druaba IPMIT, d. o. o., je bil uspe.no zakljuËen ob koncu leta 2011, izdelano je bilo zakljuËno poroËilo, slovenski del projekta pa je bil predstavljen z referatom na konferenci VIVID 2011. 5 Olimpijada poklicev Dru.tvo je bilo povabljeno k sodelovanju na draavnem tekmovanju Olimpijada poklicev v infor­matiki in mehatroniki. Predstavnik dru.tva je sode­loval v dogovorih za izvedbo dogodka, povabljen pa je bil tudi k aktivni udeleabi ob tekmovanju na sejmu Informativa 2012. Niko Schlamberger, predsednik Slovenskega dru.tva INFORMATIKA PoroËiloo 19. konferenci Dnevi slovenske informatike .Ustvarimo nove re.itve!« Devetnajsto konferenco Dnevi slovenske informa­tike smo uspe.no pripeljali do konca. Trije dnevi, polni zanimivih predavanj, predstavitev, izme­njav izku.enj, moanosti za iskanje novih re.itev in druaenje so bili posveËeni vlogi in pomenu infor­matike kot dejavnosti za prenovo, racionalizacijo in izbolj.anje delovnih in poslovnih procesov v gospodarskih druabah in javnem sektorju. Na slovesni otvoritvi konference je udeleaence nagovorila namestnica generalne direktorice Stati­stiËnega urada Republike Slovenije Genovefa RuaiË, ki je poudarila pomen informatike za uspe.no delo­vanje draavne statistike. Uspeh informatike v stati­stiki je lanskoletni popis prebivalstva, ki je .el mimo javnosti skoraj neopaaen, je pa na svetu malo draav, ki so zmoane takega doseaka. Udeleaence je nagovo­ril tudi predsednik programskega sveta konference Tomaa Gornik in povedal, da so bile glavne usmeri­tve za zasnovo programa konference aktualni razvoj­ni svetovni trendi v informatiki, kot so raËunalni.tvo v oblaku, mobilne aplikacije, obdelava in analiziranje velikih koliËin podatkov, druaabna omreaja in zelena informatika. Predsednik Slovenskega dru.tva Infor­matika Niko Schlamberger je v svojem nagovoru po­udaril vlogo konference kot foruma za neodvisno iz­menjavo informacij o doseakih in moanosti za oceno razvoja slovenske informatike v primerjavi s svetom. Spomnil je na stoto obletnico rojstva oËeta teoretiËne informatike Alana Turinga. V sklepnem delu slove­snega zaËetka konference je bila podeljena i-nagrada za najbolj.i projekt informacijske in komunikacij­ske tehnologije. Nagrado je prejela druaba Marand Inaeniring, d. o. o., za projekt Informacijski sistem pediatriËne klinike. ISPEK je bistveno poveËal zado­voljstvo pacientov s storitvami pediatriËne klinike. Koristi imajo tudi zaposleni, saj so se jim izbolj.ale delovne razmere, zmanj.alo tveganje napaËnih od­loËitev, skraj.al Ëas obravnave pacientov in izbolj.ala izraba virov. Priznanja Slovenskega dru.tva INFORMATI­KA so letos prejeli Katju.a Skukan za dejavnost v dru.tvu in za prispevek k razvoju informacijskih sistemov v javni upravi, mag. Jasna Poaenel za de­javnost v dru.tvu, posebej za uspe.no izvedbo kon­ferenc, ter Micro Team, d. o. o., za trajno in uspe.no izvajanje programov ECDL. Genovefa RuaiE, namestnica generalne direktorice, StatistiËni urad Republike Slovenije (Foto:Janez Strah) Za najbolj.i .tudentski projekt 2012 je bil izbran projekt H2OME Mihe Gre.aka in Bo.tjana Arzen.ka s Fakultete za elektrotehniko, raËunalni.tvo in infor­matiko Univerze v Mariboru. Drugo nagrado je pre­jel Anae »asar s Fakultete za raËunalni.tvo in infor­matiko Univerze v Ljubljani za projekt Programsko orodje za vodenje projektov po metodi Scrum, tretjo nagrado pa je prejel projekt Kriptiranje podatkov na Dropboxu, ki ga je predstavil Jernej Flisar s Fakultete za elektrotehniko, raËunalni.tvo in informatiko Uni­verze v Mariboru. Tekmovanje je pokazalo, da imajo mladi izvirne ideje in so za njihove re.itve motivi­rani, s tem pa nam dajejo spodbudo in potrditev, da je tudi informatika ena izmed uspe.nih poti iz krize. Vsem nagrajencem iskreno Ëestitamo. V tridnevnem programu je 361 udeleaencev lah­ko spoznalo vrhunske tuje vabljene predavatelje v plenarnem programu, veË kot 10 uglednih sloven­skih vabljenih predavateljev in poslu.alo veË kot 140 predavanj v razliËnih tematskih sklopih. Program so popestrila predavanja Davida Buckleya iz Studia Moderna Vloga informacijske tehnologije pri podpo­ri novih naËinov vodenja, Macieja Gruszke iz Oracla Moving Java Forward ter Petra Novaka (i­VITES) Informacijska tehnologija ‡ desna roka za manj.o in uËinkovito rabo energije. Udeleaenci so lahko pri­sluhnili Henryu Frankenu (BiZZdesign, The Open Group) in predavanju o poslovnoinformacijskih ar­hitekturah z uporabo TOGAF® in ArchiMate. Zadnji dan konference je Tomaa ©tolfa iz podjetja vox.io predstavil izku.nje, ki si jih je mlada ekipa nabrala od ustanovitve podjetja do danes. Potekale so pestre razprave na okroglih mizah Ali je slovenski IKT sek­tor v krizi? in Ekonomska kriza in zdravstveni sis­tem: priloanosti za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, udeleaenci pa so lahko obiskali tudi de­lavnico o certificiranju ECDL. David Buckley, Studio Moderna; Maciej Gruszka, Oracle (Foto:Janez Strah) Nekaj vsebinskih poudarkov konference: • V leto.njem programu je bila novost sekcija Zele­na informatika, ki je razmeroma novo podroËje aplikativnih in teoretiËnih raziskav v informatiki. V prispevkih so avtorji dokazali, da stopajo v ko­rak s kolegi iz razvitih draav sveta in da je infor­matika nepogre.ljivo orodje v primerih, ko so po­membni racionalna raba virov energije, ohranje­vanje okolja in trajnostni razvoj. Ponudba dobrin informatike terja izkori.Ëanje virov, cilj pa je, da so koristi veËje od potro.kov, torej da informatika veË daje kakor jemlje. • Nedvomno se slovenski informatiki zavedamo priloanosti, ki jih omogoËa in zagotavlja upora­ba informacijske tehnologije na vseh podroËjih delovanja posameznikov in organizacij kot tudi vladnih ustanov. Mnoge ae razvite inovativne re.itve in storitve nakazujejo, da smo sposobni sooblikovati smernice razvoja in uporabe infor­macijske tehnologije ter se enakopravno vkljuËiti v nove, storitveno naravnane sisteme, ki se vzpo­stavljajo na podlagi sodobnih, tudi odprtokodnih platform in informacijskih re.itev. Predstavljene pilotne re.itve in pridobljene izku.nje vsekakor dokazujejo zavidljivo raven tehniËnega znanja in obilo inovativnega duha v slovenskem prostoru. OËitno pa je, da je treba vse te ideje povezati v celovite re.itve in storitve, za kar je nujno skupno delo akterjev iz razliËnih domen, ter istoËasno ob­likovati inovativne poslovne modele in oblike so­delovanja raziskovalcev, razvijalcev, ponudnikov in uporabnikov. • Poudarjeno je bilo, da je nujno upo.tevati druaabna omreaja v sodobnem naËinu delova­nja, se povezovati, sodelovati, skupinsko generi­rati ideje, razvijati vsebine in jih semantiËno struk­turirati. Izpostavljeno je bilo, da je e­po.ta zasta­rel koncept sodelovanja in pogosto uporabljena v napaËne namene. Prikazana so bila neenakost ter etiËna vpra.anja, ki se pojavljajo ob uporabi inter­neta. Razprava se je odvijala v smeri opredelitve in razmejitve pojmov .druabeno« in .druaabno«, pri Ëemer druabena omreaja zajemajo sodelova­nje in vpliv na .ir.o druabo, medtem ko druaabna omreaja omogoËajo sodelovanje predvsem v oajih skupnostih (spletna druaabna omreaja). • Letos je bila v program prviË ume.Ëena tudi tema Preskrbovalne verige in logistika. Predstavljeni so bili izzivi sodobne logistike v povezavi z in­formatiko, izpostavljeni sta bili vlogi logistike in informatike v poslovnih procesih, tako v zaseb­nem kot tudi v javnem sektorju, predstavljeni so bili praktiËni primeri uporabe orodij za doseganje uËinkovitega upravljanja oskrbovalnih verig ter izpostavljena orodja poslovne inteligence, simu­lacijska orodja in radiofrekvenËna identifikacija pri optimizaciji zalog ter inovativne re.itve za doseganje povezljivosti in izmenjave podatkov o kakovosti izdelkov med podjetji v dobaviteljski verigi. V okviru sekcije so bile slu.ateljem podane najnovej.e izku.nje uËinkovitega upravljanja lo­gistiËnih procesov z uporabo naprednih informa­cijskih re.itev in pristopov. • V okviru sekcije Vodenje projektov in upravlja­nje odnosov z izvajalci je bilo veliko vsebinskih razprav, ki so bile omejene edinole s trajanjem sek­cije, kar kaae na precej.nje zanimanje za re.evanje tovrstnih problemov. Splo.na ugotovitev je, da se projekti danes ne izvajajo veË kot samostojni in od poslovnega sveta ograjeni otoki, temveË praviloma potekajo znotraj enega ali veË podjetij oziroma ustanov, so prepleteni med seboj in po­vezani z drugimi poslovnimi procesi. Zaradi teh posebnosti zahtevajo posebno pripravo, vodenje, specifiËno definirane vloge sodelujoËih, prilago­jeno informacijsko in dokumentacijsko podporo in posebej razvito organizacijsko kulturo, obe­nem pa morajo biti integrirani v poslovno okolje. PodroËje informatike je v projekte integrirano na veË naËinov, zato je vsekakor obilo vzrokov za to, da se informatiki zavedamo pomena znanja pro­jektnega vodenja in se tudi v okviru konference posveËamo tej tematiki. Predstavljeni so bili tudi inovativni in uËinkoviti pristopi pri implemen­taciji re.itev informacijske tehnologije pri upo­rabnikih in prikazani primeri uporabe sodobnih metod razvoja re.itev informacijske tehnologije v povezavi s projektnim naËinom dela. Pouda­rek je bil na predstavitvi izku.enj uporabe Scrum metode in drugih novih pristopov pri projektih informacijske tehnologije. Izsledki so uporabni za naroËnike projektov, projektne menedaerje in izvajalce, vkljuËene v projekte razvoja in imple­mentacije re.itev informacijske tehnologije. • Na podroËju podpore poslovnemu odloËanju in operacijskih raziskav so bili obravnavani razno­vrstni problemi od izbire in vrednotenja scenari­jev za upravljanje geografskega obmoËja, preno­ve .tudijskih programov, sistematizacije veËkrite­rijskih metod odloËanja, analize prehranjevalnih navad pred.olskih otrok, analize .ahovskih par­tij, generiranja seznama proizvodov za poslov­ni naËrt, analize uËinkovitosti klicnih centrov in kontrole robotskega manipulatorja. Za re.evanje teh problemov so bile predstavljene razliËne me­todologije in modeli. Nekatere metode so bile modifikacija ae znanih iz literature, nekaj pa je bilo tudi za potrebe re.evanja podanih proble­mov na novo, izvirno oblikovanih. Vse predsta­vljene metode s prikazom njihove uporabnosti za re.evanje konkretnih problemov, predvsem iz po­slovnega sveta, lahko pripomorejo k sprejemanju optimalnih odloËitev predvsem glede na finanËni kriterij, prispevajo pa lahko tudi k tehnolo.kemu napredku in manj.i porabi neobnovljivih virov v .ir.em smislu besede. Tematika je aktualna .e posebej v luËi trenutnih gospodarskih razmer, ki kliËejo po utemeljenih, transparentnih in modrih odloËitvah. • V sekciji Mobilne re.itve, ki je bila letos pr­viË na programu konference, so predavatelji in udeleaenci predstavili doseake in dileme s po­droËja, ki v zadnjih letih doaivlja izjemen raz­cvet. Razprava je potekala o delujoËih re.itvah, razliËnih mobilnih platformah in tudi na temo varnosti pri uporabi mobilnih aplikacij. Prikaza­ne so bile novosti s podroËja poslovnih mobilnih re.itev. Sekcija je zelo uspela, razprave, ki so se razvile v sklopu predstavitev, so to nedvomno potrdile. • V sekciji Informatika v finanËnem poslovanju je kljub manj.emu .tevilu prispevkov potekala pe­stra razprava, .e posebej na temo referata RaËuno­vodenje razvoja ali kako podjetja ne znajo ravnati z lastnino, ki je podal tudi zelo koristne napotke za vrednotenje razvoja programske opreme. • V sekciji Poslovne aplikacije so bile predstav­ljene konkretne re.itve domaËih ponudnikov programskih re.itev. Predstavljene so bile slabo­sti in prednosti projektov ter priporoËila, kako se lahko naroËniki izognejo teaavam pri uvedbi informacijskih re.itev. Prevladovali so prispev­ki s podroËij ERP, CRM ter podatkovnih zbirk. Obisk predavanj potrjuje, da so bile vsebine za­nimive in aktualne. Poslu.alci so bili odzivni, saj se je razvijala konstruktivna razprava med avtorji prispevkov ter poslu.alstvom. KljuËna ugotovitev se nana.a na raziskave in .tudije, ki jih izvajajo slovenske fakultete. Te bi mora­le po mnenju udeleaencev vkljuËiti raziskave veË slovenskih programskih izdelkov. Tako bi pripomogle k veËji prepoznavnosti slovenske industrije na podroËju informacijske in komuni­kacijske tehnologije. • Za sekcijo Upravljanje poslovnih procesov lah­ko reËemo, da je imela zanimive predstavitve, .e posebno v prvem delu, v katerem smo zdruaili prispevke, katerih teme so bile usmerjene na strate.ki pomen upravljanja poslovnih procesov v podjetjih in drugih ustanovah. Odmevna je bila tudi predstavitev vabljenega predavatelja Borisa ZupanËiËa, ki je na primeru Merkurja pokazal, kako se z ustreznim optimiziranjem poslovnih procesov lahko izkoplje iz krize podjetje, v kate­rem ima informatika kljuËno vlogo. Sicer pa smo lahko zadovoljni tudi z dejstvom, da je svoj pri­stop k upravljanju poslovnih procesov predstavi­la Banka Slovenije, ki se po svojem delovanju pre­cej razlikuje od gospodarskih druab. Ne nazadnje smo poleg strate.kega vidika lahko videli tudi praktiËno uporabo orodij za modeliranje poslov­nih procesov in primere upravljanja poslovnih procesov v razliËnih panogah in dejavnostih. • PodroËje upravljanja informatike je pokrilo .irok razpon tematik tega pomembnega podroËja, in sicer tako prispevke o pristopu skrbnega pre­gleda informacijskega sistema, o metodi stalnih izbolj.av z modelom odliËnosti EFQM in o obvla­dovanju tveganj kot tudi o obvladovanju storitev informatike z ogrodjem ITIL ter podporo poslov­nih storitev z informatiko. Poudarek je bil tudi na poslovnoinformacijskih arhitekturah: .tudijo pri­mera je predstavil vabljeni predavatelj dr. Henry Franken, predsednik foruma ArchiMate organi­zacije The Open Group, manjkal pa ni niti prispe­vek o pomenu strate.kega planiranja informatike v Ëasu recesije. • V sekciji Informatika v vzgoji in izobraaevanju so bili predstavljeni prispevki, ki so prikazali re.itve v pogledu informatizacije procesov v .olstvu. Posebej je bila poudarjena prenova procesov v smislu e­kompetentne .ole, ki si je ne moremo za­misliti brez ustrezno informacijsko pismenih uËi­teljev. Pomemben segment podroËja predstavljajo tudi odgovori na vpra.anja, kaj, kdaj in kako po­sredovati formativna znanja raËunalni.tva in in­formatike v na.ih .olah. Pri tem ne gre le za zna­nja o uporabi informacijske tehnologije, ampak za znanja, kot je npr. programiranje, ki naj bi uspo­sobila in spodbudila mlade za ustvarjalno delo na podroËju informatike in raËunalni.tva. • V sekciji Informacijska varnost in upravljanje tveganj so bile predstavljene metode in naËrto­vanje procesov upravljanja s tveganji. S praktiËni­mi primeri so avtorji pokazali dejansko stanje na podroËju informacijske varnosti. Kljub temu da je neposredno zelo teako opredeliti finanËni prihra­nek, so predavatelji s prikazom modela kvanti­tativnega in kvalitetnega merjenja ocene tveganj informacijske varnosti, ki sta bila podkrepljena s statistiËnimi izraËuni izvedenega, podali dovolj tehtno informacijo o nujnosti razvoja podroËja informacijske varnosti. RdeËa nit predavanj je dejstvo, da so vsi avtorji opozorili, da je na obrav­navanem podroËju najveËji dejavnik tveganja prav Ëlovek. Tako je vabljeno predavanje, ki je obravnavalo problematiko in primere iz social­nega inaeniringa kot varnostne groanje, sekcijo zakroailo s primeri in izËrpnimi napotki, na kaj moramo biti posebno pozorni pri ustvarjanju no­vih re.itev. • Razprava na okrogli mizi Ali je slovenski sektor informacijske in komunikacijske tehnologije v krizi? je pokazala, da predstavljajo izpostavljeni problemi resno oviro za razvoj sektorja informa­cijske tehnologije v Slovenji in da je kriza moËno prisotna, kar bo v prihodnje oviralo razvoj in strukturne spremembe tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Podani so bili predlogi in re.itve za pospe.en razvoj sektorja informacijske tehno­logije, kot so pospe.itev uvajanja novih tehnologij in pristopov zlasti pri avtomatizaciji poslovnih procesov, novih arhitektur, tehnologije seman­tiËnega spleta, poslovne inteligence; novi poslov­ni modeli, kot so javno/zasebno partnerstvo in raËunalni.tvo v oblaku, bolj agresivno v izvoz, ustvarjanje novih podjetij ‡ STARTUP­ov ‡ ter izbolj.anje upravljanja informatike v IT­podjetjih in pri naroËnikih. Predstavljene so bile tudi nove usmeritve v javnem sektorju, ki obetajo pozitivne spremembe pri razvoju informatike in s tem tudi strukturne spremembe v tem sektorju. • Na okrogli mizi Ekonomska kriza in zdravstveni sistem: priloanosti za informacijsko in komu­nikacijsko tehnologijo je pogovor tekel o tem, kako z informatiko odpraviti ovire, ki prepreËu­jejo veËjo storilnost zdravstvenega sistema ‡ v luËi sedanjega finanËnega stanja. Udeleaenci so se strinjali, da je uvajanje sodobnih poslovnih mo­delov zdravstvene oskrbe kljuËno, vendar hkra­ ti v majhnem sistemu zahtevno ‡ sreËujemo se z inercijo na podroËju financiranja in prehajanja inovacij v prakso. Informatika naj pomaga zdra­vstveni stroki, da bo sama pri sebi prepoznala in zagovarjala prednosti novih re.itev ‡ to lahko doseaemo s primeri dobrih praks, kot je npr. pre­nova informacijskega sistema pediatriËne klinike v Ljubljani. Dodatno lahko izbolj.ave spodbuja­jo in zahtevajo opolnomoËeni pacienti, Ëe imajo dostop do informacij o tem, kak.no oskrbo lahko priËakujejo in kak.no kakovost obravnave ponu­ja posamezni izvajalec. ©e bolj intenzivno je treba premo.Ëati zev med informatiko in zdravstve­no stroko. Predvsem medicinska stroka ima po izku.njah panelistov in obËinstva .e vedno preveË strahu pred orodji za podporo kliniËnemu delu. Ta orodja bi lahko bolj videli kot .kopilota«, ki bi zmanj.eval kliniËna tveganja ‡ kot se je izrazil udeleaenec iz obËinstva ‡ in ne kot nekaj, kar jih nadome.Ëa. V slovenskem zdravstvu imamo .e mnogo rezerv na podroËju financiranja izvajalcev, menedamenta organizacij, motiviranja zaposle­nih z nagrajevanjem storilnosti in kakovosti. Ima­mo primere dobrih praks, v katerih se v javnem sektorju dopu.Ëa nadzorovana zasebna iniciativa ob preseganju predvidenih delovnih norm, in se lahko na njih uËimo. Za konec pa .e misel doc. dr. Do.enoviE BonËa po okrogli mizi: .Ni dvoma, da bo imel posamezni zdravnik zaradi demografskih sprememb in racionalizacije Ëez deset let bistveno veË pacientov kot sedaj. Uspel bo lahko samo z ustrezno informacijsko podporo.« Utrineks predavanj (Foto:Janez Strah) Konferenca DSI 2012 je bila uspe.na. Zahvaljuje­mo se vsem udeleaencem za obisk konference, av­torjem za bogastvo ter raznolikost vsebin, program­skemu svetu, programskemu in organizacijskemu odboru za oblikovanje in izvedbo programa ter po­kroviteljem, ki so nam pomagali uspe.no izpeljati ae 19. konferenco Dnevi slovenske informatike. VeË informacij in utrinkov s konference najdete na spletni strani http://www.dsi2012.si/. Slovensko dru.tvo INFORMATIKA Iz Islovarja Islovar je spletni terminolo.ki slovar informatike, ki ga ae enajsto leto ureja jezikovna sekcija Slovenskega dru.tva Informatika. Posebnost slovarja je, da je prostodostopen in torej omogoËa tudi prispevke uporabni­kov. Skupina urednikov slovar sproti dopolnjuje z novimi izrazi in urejuje obstojeËe sestavke ter s tem skr­bi za njegovo aaurnost in kakovost. Islovar najdete na naslovu http://www.islovar.org. Nove izraze lahko dodajate, lahko pa jih tudi komentirate, tako da se prijavite v poglavju Nov uporabnik, poi.Ëete izraz, ki ga aelite komentirati, in zapi.ete svoj komentar. brálnik zaslóna ­a ­­m (angl. screen reader) sintetizator govora, ki pretvori besedilne podatke z raËunalni.kega zaslona v govor, navadno namenjen slepim in slabovidnim digitalizírani dokument ­ega ­enta m (angl. digitized document) digitalni dokument, ki je nastal z digitalizacijo konvencionalnega tiskanega dokumenta, analognega zvoËnega zapisa, slike; prim. izvorno digitalni dokument é-Ëasopís ­a m (angl. e-journal) Ëasopis, ki je pripravljen z raËunalnikom in izhaja na elektronskem mediju, navadno na internetu; sin. elektronska revija, elektronski Ëasopis, e­revija; prim. elektronska knjiga (1), e­zin elektrónska napráva ­e ­e a (angl. electronic device) naprava, ki deluje po naËelih elektronike elektrónska revíja ­e ­e a (angl. electronic journal) gl. e­Ëasopis in elektronski Ëasopis elektrónski Ëasopís ­ega ­a m (angl. electronic journal, e-journal) Ëasopis, ki je pripravljen z raËunalnikom in izhaja na elektronskem mediju, navadno na internetu; sin. e­Ëasopis, elektronska revija, e­revija; prim. e­zin, elektronska knjiga (1) elektrónski raËunálnik ­ega ­a m (angl. electronic computer) raËunalnik, ki je izveden kot elektronska naprava; prim. digitalni raËunalnik elektrónski televízijski spored ­ega ­ega ­a m (angl. electronic program guide, krat. EPG) televizijski spored, prikazan na televizijskem zaslonu, ki uporabniku omogoËa pregled in ogled oddaj elektrónski vír ­ega ­a m (angl. electronic source) podatkovni vir na elektronskem mediju elektrónski zdrávstveni zapís ­ega ­ega ­a m (angl. electronic health record, krat. EHR) zapis3, ki se nana.a na zdravstvene podatke posameznika é-revíja ­e a (angl. e-journal) gl. e­Ëasopis in elektronski Ëasopis é-zín ­a m (angl. e-zine, zine) elektronski vir s podatki, Ëlanki s strokovno vsebino doloËenega podroËja, ki se lahko razpo.ilja naroËnikom po elektronski po.ti; prim. elektronski Ëasopis, e­Ëasopis izhod1 ­óda m (angl. output, krat. O/P) 1. podatki kot rezultat raËunalni.ke obdelave; sin. izloaek 2. prenos podatkov, informacij na izhodno napravo; prim. vhod izhódni podátki ­ih ­ov m (angl. output data) podatki, ki se prena.ajo iz raËunalni.kega sistema; prim. vhodni podatki izvórno digitálni dokument ­­­ega ­a m (angl. digital born document, digitally born document) digitalni dokument, ki je ae nastal v digitalni obliki ne pa z digitalizacijo; prim. digitalizirani dokument sintetizátor gôvora ­ja ­­m (angl. speech synthesizer) program, ki pretvarja digitalne podatke v govorjeno besedo sintéza gôvora ­e ­­a (angl. speech synthesis) samodejno tvorjenje govorjene besede iz digitalnih podatkov v/i [v í] m krat. (angl. input/output, krat. i/o) 1. gl. vhodno­izhodni 2. gl. vhod­izhod vhod vhóda m (angl. input) prenos podatkov v raËunalni.ki sistem; prim. izhod1 (2) vhod-izhod ­óda m, krat. v/i (angl. input/output, krat. I/O) prena.anje podatkov z vhodnimi, izhodnimi, vhodno­izhodnimi napravami v raËunalni.ki sistem ali iz njega vhódni podátki ­ih ­ov m (angl. input data) podatki, ki se prena.ajo v raËunalni.ki sistem; prim. izhodni podatki vhódno-izhódna vráta ­ih vrát s (angl. input/output port) vrata za vnos podatkov v raËunalnik in izhod podatkov iz njega vhódno-izhódni ­a ­o, krat. v/i prid. (angl. input/ output, krat. I/O) ki lahko deluje kot vhod ali izhod, npr. vhodno­izhodna naprava vnosno pólje ­ega ­a s (angl. input field) polje1(1) za vpisovanje besedila, podatkov; prim. besedilno polje zajemálnik zaslóna ­a ­­m (angl. screen capture tool) uporabni.ki program za zajemanje zaslonske slike zajémanje podátkov ­a ­­s (angl. data capture) zbiranje podatkov in prenos podatkov v raËunalni.ki sistem; prim. pridobivanje podatkov, zbiranje podatkov zajémanje spléta ­a ­a s (angl. web harvesting) kopiranje in indeksiranje izbranih vrst podatkov z mnoaice spletnih mest zajémanje zaslonske slíke ­a ­­­­s (angl. screen capture) posnetek dela ali cele zaslonske slike za nadaljnjo uporabo v uporabni.kem programu zbíranje podátkov ­a ­­s (angl. data collection) evidentiranje podatkov iz razliËnih virov in njihovo ohranjanje zaradi nadaljnje uporabe ali posredovanja; prim. pridobivanje podatkov, zajemanje podatkov Izbor pripravlja in ureja Katarina Puc s sodelavci Islovarja. Koledar prireditev 12th International Multidisciplinary Scientific GeoConference ‡ SGEM 2012 7.‡23. junij 2012 Albena, Bolgarija www.sgem.org 17. konferenca OTS 2012 ‡ Sodobne tehnologije in storitve 13. in 14. junij 2012 Maribor, Slovenija www.ots.si EUROSMART ‡ Security and privacy in the digital world, Solutions from the Smart Security Industry 20. junij 2012 Bruselj, Belgija www.eurosmart.com Samos Summit on Open Data for Governance, Industry and Society 18.‡22. junij 2012 Samos, GrËija http://samos-summit.blogspot.com The 11th International Symposium on Operations Research (SOR'11) 28.‡30. september 2011 Dolenjske Toplice, Slovenija htttp://sor11.fis.unm.si XVIII. festival informatiËkih dostignuËa ‡ INFOFEST 2011 2.‡8. oktober 2011 Budva, »rna gora www.infofest.com Informacijska druaba ‡ IS’2011 ‡ Vzgoja in izobraaevanje v informacijski druabi 14. oktober 2011 Ljubljana, Slovenija http://www.fov.uni-mb.si MPP 2011 ‡ Konferenca Management poslovnih procesov 2011 19.‡20. oktober 2011 Ljubljana, Slovenija http://www.process-conference.org First IFIP CIO Forum 1.‡4. november 2011 Shenzhen, Kitajska www.worldcioforum.com 7th European Computer Science Summit ‡ ECSS 2011 7.‡9. november 2011 Milano, Italija http://www.ecss2011.polimi.it EEF 2011 ‡ European Employment Forum 22.‡23. november 2011 Bruselj, Belgija www.europeanemploymentforum.eu 3. konferenca Informatika v javni upravi 28.‡29. november 2011 Brdo pri Kranju, Slovenija www.iju2011.si The 3rd Annual European Data Protection and Privacy Conference 4. december 2012 Bruselj, Belgija www.dataprotection2012.eu Pomembni spletni naslovi . IFIP News: http://www.ifip.org/images/stories/ifip/public/Newsletter/news ali www.ifip.org › Newsletter . IT Star Newsletter: www.itstar.eu . ECDL: www.ecdl.com . CEPIS: www.cepis.com Dostop do dveh tujih strokovnih revij . Revija Upgrade (CEPIS) v angle.Ëini (ISSN 1684-5285) je dostopna na spletnem naslovu: http://www.upgrade-cepis.org/issues/2008/4/ upgrade-vol-IX-4.html. . Revija Novática (CEPIS) v .pan.Ëini (ISSN 0211-2124) je dostopna na spletnem naslovu: http://www.ati.es/novatica/. Pristopna izjava za Ëlanstvov Slovenskem dru.tvuINfORMATIKA NaroËilnica narevijo UPORABNA INFORMATIKA NaroËnina zna.a: 35,00 € za fiziËne osebe 85,00 € za pravne osebe‡prvi izvod 60,00 € za pravne osebe‡vsak naslednji izvod 15,00 € za .tudentein seniorje (obpredloaitvi dokazilao statusu) DDV je vkljuËen v naroËnino. Uvodnik Pregledni znanstveni prispevki Katja Kous, Tatjana Welzer Družovec Uvedba podatkovnega skladišèa po metodi PRINCE2 Strokovni prispevki Igor Hanc, Andrej Kovaèiè Prenova in informatizacija procesov razvoja proizvodov Jaka Kužnik, Gregor Polanèiè Dobre prakse uporabe in razvoja razširitev v sistemu Joomla! Aleš Bošnjak, Vili Podgorelec Analiza in predlog dopolnitve informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti s semantièno komponento Informacije Poroèilo o delu Slovenskega društva Informatika za leto 2011 Poroèilo o 19. konferenci Dnevi slovenske informatike »Ustvarimo nove rešitve!« Iz Islovarja Koledar prireditev