47. številka. Trst, v ponedeljek 12. aprila 1S9S. __ (Vočrrno Izdanje) Tečaj XXUF. „Edinost" izhaja dvakrat mi dan, raznn nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Naročnin« znaša : Obe izdanji na leto . . . gld. 91'— Za samo večerno izdanje , „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno «e prodajajo v Trstu zjtitranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po a nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon itv. S70. Stane 4 nvf. v edinosti Je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, oamrtniee in javne zahvale, domači ojrlasi i. t. <1. s<- računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo n min Istru. Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema u pravu ist vn. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trst. Vrnlnlstvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia fttv. 12. VpravnlMvii, «nl-pravništvo in sprejemanje InseratoT v ulici Molin piccolo Stv. .'1, II. mulstr. II ' =_-=r Izdajatelj in odgovorni urednik Fra|n Codnik. Gasim i%iypoi!iikoi! Vso ono ifit. naročnike, ki so na dolgu z naročnino, prosimo, da poravnajo Isto do I"». t. m., kor drngačo hod cm o prisil Jon I ustaviti Istim list. Uprava „Edinosti". Novejše vestif Pariz 9. Tuje ho, tla »e hode vršila nova razprava proti Zoli dne 2;). maja pred porotniki v Versaillesu. Pariz 9. Zagotavlja ho, da je veliki kancelar reda častne legije /e predložil afero Zole svetu tega reda. lllMlIlliposta 11. Danes se je slavila obletnica odobrenja zakonov od leta 1H4H. Njegovo Veličanstvo cesarje dospel semkaj ob 5. uri 10 min. zjutraj. Obe zbornici sti se sešli v ukupno svečanostim sejo in sti vsprejeli udanostno izjavo do Njegovega Veličanstva. Magnatje in poslanci so se podali potem v svečanostnem sprevodu v cesarsko palačo, kjer so izročili cesarju adreso. Nj. Velič. cesar je rekel, da zaupa patrijotizmu narodov in dežel krone ogerske, kakor tudi providnosti in trezni modrosti zakonodajeev ter se nadeja, da bodo na obstoječi podlagi napredovalo razvijanje državne eksistence po poti, ki dovaja do |>ovspc8evanja blaginje v deželi ter do moči in ugleda monarhije. Besedo cesarjeve so bile vsprejete entuzijnstiškim navdušenjem. ltilll K). Glasom zasebnih brzojavk iz Amerike, je med južno-ameriknnskima republikama Ar-gentinija in Cliili vojna neizogibna. Poslednja država jo najela nekoliko nemških častnikov, da so jej organizovali vojsko. P O I) L I 8 T E K. PREDNJA STRAŽA. ROMAN, Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski. Hamer, videči, da postaja stvar čimdalje bolj kočljiva, je pospremil višega stražnika za tabor ter mu tu podal zaželjena pojasnila, ki so ga uzado-voljila, da se je takoj odpeljal. Priporočil je le, naj čuvajo konje ter je ponovil, naj bi naselniki, ki nimajo dovoljenja, ne nosili orožja. »Ali kmalo postavite hišo?« je vprašal viši stražnik o odhodu. »Cez jeden mesec bi imela že stati naša pristava«, je odvrnil Hamer. »Zelo dobro! .... Zelo lepo!____blagoslovimo jo.« Od naselnikov se jo napotil viši stražnik k grajsčini, kjer se je pegasti Hirschgoldov pooblaščenec tako razveselil njegovega prihoda, da jo postavil pred njega steklenico krimskega vina. Na vprašanja pa, tikajoča se tatvine, ni mogel dati nikakih pojasnil. »Jaz, gospod«, je dejal žid, »ko sem slišal, da streljajo, sem takoj vzel revolver v vsako roko in vso noč nisem zatisnil očesa, tako sem se bal napada.« Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Dunaj 9. Včerajšnjega dne je došlo tukajšnjim kompetentnim krogom novih vestij o sporu med Spanj »ko in Zjedinjenirai državami, Glasom zadnjih vesti bi hotel predsednik Muc Kinlev zavlačevati stvar tako, da bi vojna — ako jo res neizogibna — pričela še le v jeseni. Madrid 9. Na včerajšnjem posvetovanju ministrov se je pokazalo, da sta ministra za vojno in mornarico drugačnih nazorov, nego pa minister za kolonije. Papež je zaprosil, naj se nemudoma proglasi premirje na Kubi, ne da bi ustaši še le zahtevali to. Minister za vojno in minister za mornarico sta se izjavila zoper tako koncesijo, zbok česar bi morala odstopiti, ako bi se privolilo v premirje.— Govori se, da je bil vodja konservativcev, Silvela, pozvan v kraljevo palačo in vslcd tega se govori tudi o možnosti novega ministerstvn. Pariz 9. List »Tempu* je dobil iz Kima brzojavko, po kateri bi bilo soditi, da se Vatikan pripravlja na nova prizadevanja, da bi Špnnjska privolila v vse možne koncesije. Madrid 9. Položaj je nespremenjen. Menenja po listih so si nasprotna. Jedni menijo, daje vojna neizogibna, drugi se nadejaj* še vedno, da se ohrani mir. »Correspondonzia« javlja, da je posredovanje vlasti na vladi v \Vashingtonu imelo ugoden vspeh za Spanjsko. Ta list meni, da bi Spnnjska mogla vsprejeti prijateljski svet vlasti za rese nje kubanskega vprašanja, nikakor pa ne bi mogla pritrditi pretiranim zahtevam Zjedinjenih držav. Madrid 9. Karlistiški general Carrero je do-poslal španjski vladi pismu, v katerem prosi, da bi mu ista dovolila ukrcati se —• v slučaju vojno — na prvo vojno Indijo. Glasi se, daveč sto kari istov hočejo slediti temu izgledu. Karlistiška stranka hoče vse te ljudi oborožiti na lastne stroške. »Ali imate dovoljenje za nošnjo revolverjev?« »Zakaj ne? Imam...« »Za dva?« »Drugi je pokvarjen in jaz ga nosim le za parado.« »A koliko delavcev imate sedaj ?» »Teh, ki delajo v gozdu?.. Včasih jih je po sto in še več, navadno pa osemdeset. Kakor pride.« »Ali so v redu njih popotni listi?« Pooblaščenec je takoj odgovoril na vprašanje, tikajoče se popotnih listov, na kar se je viši stražnik poslovil. Ko je sedal na voziček, je dejal: »Le dobro so čuvajte, gospod, kajti, ko se je zločinstvo začelo enkrat, gotovo ne prizanese nikomur. Ce bi se pa kaj pripetilo, pa to najpoprej meni najavite«, je dodal. Poslednje besede so tako prestrašile pooblaščenca, da je od tega časa jemal na prenočišče k sebi ona dva zida, ki sta doslej spala v stranski sobi. Od grajščine se jo odpeljal nndstražnik k Polževi koči. Gospodinja jo uprav sipala kašo v lončie, ko je stopil v sobo debeli stražnik. »Hvaljen bodi!« je dejal. »Kaj je tu novega ?«• »Nič posebnega; na veke vekov«, je odvrnila Polževa. Viši stražnik se je ogledal po solii. >Kje je vaš mož?* je vprašal. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Madrid 9. poslaniki drugih vlasti so se podali k ministru za vnnnje stvari na posvetovanje o položaju. Pozneje sklicani ministerski svet je sklenil privoliti v premirje na Kubi. IVashlntftoil 9. Ministerstvo je imelo posvetovanje, ki je trajalo jedno uro in pol. Ministri so se razgovarjali o noti, došli jim od vlasti. To pa ne bode imelo nobenega vpliva na politiško polo-ženje. Meni se, da je vojna med Spanjsko in Zje-diiijcnimi državami neizogibna. Nemčija, Rusija in Italija so se pridružile drugim vlastrim le iz uljudnosti, sicer pa so povsem indiferentne. Kim 9. V tukajšnjih diplomatiških krogih vlada menenje, da takoj po proglašenju poslanice predsednika Mac Kinleva se pretržejo zveze med Spanjsko in Zjcdinjenimi državami. Toda temu pretrgan j u ni da bi morala neposredno slediti vojna, k večemu, da jo napove Kpanjska. Dunaj 9. »Neues VViener Tagblatt« priob-čuje briljanten članek ('astelarja, v katerem pravi ta slavni državnik in pisatelj španjski, da sedanji nastop Ameriknnov proti Španjski priča le o duševnem propadanju tega nekdaj toli slavnega rodu. Govord o katastn fi na ladiji »Miline« pravi Ca-stellar, da še nikoli ni bilo čuti toli ne/.miselne obtožbe, kakoršna je ona, ki je prišla iz ust mornarskih častnikov amerikanskih, ki postopajo tako le v ta namen, da bi pokrili svojo nesposobnost. Vse poročilo amerikanske komisije ni druzega nego obširen dokument o amerikanskem uboštvu v mišljenju. Na ladiji »Miline« ni bil onega kritičnega dne n i jeden častnik na svojem mestu. Castelar pravi, da je odgovornost, ki si jo je naložil Mac Kinlev, velikanska, grozna. V amerikanskem kongresu terorizuje manjšina večino. Castelar se izjavlja za posredovanje vlasti. Po ume-šavanju Amerike v Kubo se je očevidno kršila pravica. Članek zaključuje: Amerika bode mogla »Kani je neki šel? Steci, Andrejček, po očeta.« »Zala kaša. To pridelujete vi sami ?« »Seveda.« > Vsujte mi je jeden lonec v vrečico, pa vam vrnem, kadar pridem zopet semkaj. »Ali imate vrečico, gospod?« »Imam ua kolesolju. Nemara bi mi prodali celo kako kokoš?« » Mi »g< »če.« »Pa jo izberite, toda mlado in donite jo na kolescIj pod kozla.« Med tem je prišel Polž, gospodinja pa je odšla, da izvrši naročilo. »Niste-li slišali, gospodar, kdo je hotel Nemcem ukrasti konje?« je vprašal viši stražnik. »Kaj jaz vem«, je odvrnil Polž, pomignivši z rameni. »Cul sem, da so dvakrat ustrelili po noči, drugega dne pa so pravili, da jim je nekdo hotel v krasti konje. Toda kdo, tega ne vem.« »V vasi pravijo, da Jakob Sukcuik in Janko Kopač.« »Tega ne vem. Cul sem, da iščeta službe, pa je ne moreta najti radi tega, ker sta sedela v zaporu. »A žganjiee nimate? Prah me tako ščegeče v grlu . . .« (Pride še). Moki rat i (obkoliti) naša pristanišča, uli ne bode mogla Moki ni t i naše rasti. Amerikanska vojska nas uujde pripravljene /a obramlio grobišč naših očetov in oltarjev naše neodvisnosti. lVanhintrton 11. Poslanica predsednika Mae K i n leva, ki se je predložila danes opol ud nt' kongresu, pravi, da ne bi lulo umestno, ako bi se ustaši na Knl>i pripo/nali kakor vojujoča sila. Poslanica zahteva namreč, da /jedinjene države |x>-sežejo vmes v kolikor se liode dozdevalo potrebno predsedniku v ta namen, da prenehajo sovražnosti na Ivnhi in da se osigura tamkaj stalna vlada. Španjska je sicer pri poznala takoj kakor potrebno, da pride na Kuhi do premirja, zaprosila pa je zajedno /jedinjene države, naj iste delajo na to, da pritrde tudi ustaši. To zahtevo so odbile /jedinjene države. Nesreća na ladiji »Maine« zahteva vso pozornost predsednika. Katastrofa, ki je zadela to Indijo v pristanišču v Havani, priča, da Španjska ni v stanu, da bi Zjedinjenim državam in drugim vlastim dala ono gotovost glede varnosti njih ladij, kakoršno smejo zahtevati. Poslanica pripo-znavn, da je Španjska povdarjala, da ona ni v ni-kaki zvezi s katastrofo na ladiji »Maine« ter da je izrekla svoje globoko obžalovanje, da se je ta nesreča prigodiln v španjskom pristanišču. Predsednik izjavlja, da je potrebno, da se stori konec vojni na Kubi. Omenivši premirje na Kubi, v katero je privolila kraljica regentinja Španjska, pravi poslanica: Ako ta odredba spolni svoj namen, potem se spolnijo aspiracije miroljubnih /jedinjenih držav. V drugem slučaju pa bi bila opravičena namerovana akcija /jedinjenih držav. Madrid K). Ministerski svet, ki se je vršil v s le d posredovanja vlasti, je sklenil privoliti premirje u s ta še m na Kubi. General lilanco se je brzojavno obvestil o tem. Ha v n 11 h 10. Generalni konzul amerikanski Lee, je odpotoval od tu. .Madrid 10. Na konferenci se španjskim ministrom za vnanje stvari so sklenili poslaniki, ape-lovati na vlado španjsko, naj gleda, da si pridobi časa za pogajanja, ki bodo sledila z /jedinjenimi državami. Poslaniki so predlagali, naj se privoli premirje ustašom. Minister za vnanje stvari se je takoj podal h kraljici-regentinji in je brzojavil hkratu ministru-prodsedniku Sagasti, kateri poslednji je takoj sklical ministerski svet. Ministri so se posvetovali dve uri in so sklenili slednjič, da po-ohlaste generala Blanca, naj privoli premirje usta-šem za toliko časa, kolikor se mu vidi primerno. General Hlanco se je takoj obvestil telegrafično o tem sklepu. Amerikanski poslanik je imel potem posvetovanje z ministrom za vnanje stvari in se je kazal zadovoljenega po storjenem sklepu ministrov. Minister za notranje stvari je razposlal prefektom okrožnico, v kateri jim pojasnuje sedanje položenje. Po privoljenju premirja ustašem na Kubi sodi se, daje za sedaj od vrnjena nevarnost vojne. Zbor diplomatov se kaže posebno zadovoljnega po vspehu, ki ga je dosegel od obeh vlad. Itiin 10. Zatrjuje se, da včeraj — ko se je zdelo, da je vse zgubljeno — je papež brzojavil naravnost ministerskemu predsedniku špnnjskemu ter mu je stavil novih predlogov za ohranitev miru. Takoj na to se je sešel ministerski svetili je papeževemu nunciju predložil brzojavko, s katero je — sklicuje se na plemenita prizadevanja sv. očeta — zaukazal poveljniku španjtke vojske na Kubi, naj takoj preneha z sovražnostmi. Ko so izvedeli poslaniki o tej brzojavki, so čestitali p a p e ž u na tem res evangeljskem činu. Madrid 10. Guverner na Kubi je dovolil ustašem na Kubi premirje za (> dni in jih je pozval, naj polože orožje. Cio« se ustaši podvržejo in se amerikansko hrodovje umakne iz kubanskega vodovja, konec bode temu sporu. Katoličanom tržaškim! Ozirom na sedanji spor, radi slovenskih pro-povodij je izdal vladika tržaški nstopni pastirski list: Minulo je že lt) mesecev, ko sem vnovič mod Vami, nekdaj Vaš župnik, sedaj Vaš škof. Povr-uivši se med Vas, obrnil som se do Vas prisrčnim pastirskim listom ter sem pričel svojo sveto nalogo kronanjem sveto podobo našo drago Device usmiljenja, ki ostane večen spomin v srcih zvestih sinov Marije v mestu tržaškem. V tem pastirskem listu svojem sem govoril o vzvišenem dostojanstvu škofovskem in o velikih dolžnostih, ki wi spojene z istim. Pokazal nem Vam svoj prapor, svojo zastavo, sv. Križ. Razložil sem Vam svoj program, ki mi mora hiti v navodilo v mojem postopanju. Med drugim sem Vam rekel: Škof je pastir duš, torej mora gledati, da pozna svoje lastne ovčice ter da jih ukupno se svojimi duhovniki pase besedo in izgledom. Zato mu treba delovati nujno, da poverjene mu ovčice dobivajo pašo božje božje l»esedc......Gledati mora, da njegove ovčice ne zahajajo na nevarno pašo, na kateri sovražnik seje nepretršno strupene nauke svoje«. Pokazal sem Vam križ kakor simbol naše vere, vir nnše prave slave; zato sem vabil sv. Pavlom, da se no slavite drugim, nego križem Vašega Gospoda J. K. — našo jedino tolažbo v nadlogah, ki nas obdajejo neprestano v tej dolini solz, in sem pozdravil istega zato z svetim zaščitnikom svojim: Salve c r u x! Zaključuje sem Vam govoril o svojem programu, ki je prav tisti J. K., ki jo došol na ta svet, da bi ljudje spoznali in dajali slavo Bogu. V ta namen je On govoril z ljudmi, v ta namen je poslal svoje apostole po vsem svetu; torej, po vzgledu J. K., vsa moja skrb ia briga morata biti naperjena v vekšanje slavo '»ožjo, da širim njegovo kraljestvo med onimi, ki so poverjeni mojemu pastirskemu vladanju, da bodo spoznavali Boga bolj in bolj in mu služIli ter da se posveti in zveličajo«, »V ta namen mora sleherni škof sam in potom druži h oznanjevati besedo božjo , . . . mora povspeševati sv. misijone, pobožne družbe, ki so močna sredstva, toplo priporočena od velikega papeža Leva XIII., da so odpravljajo ali vsaj ovirajo zla, nevarnosti sedanjih dni«. Zvest temu programu svojemu, videči, kako so na dolgo in široko seje razpor na Gospodovo polje; videči, da redne prepovedi, katerimi se trosi dobro some besede božje, se poslušajo le od malega števila možkih, sem hotel po izgledu brižnih in pobožnih škofov nuditi možem, sosebno onim delavskega stanu, priliko, da bodo mogli lahko slušati besedo božjo. Zato sem določil prirediti vrsto večernih propovedij — v obliki konferenc v treh jezikih — v onih naših cerkvah, v katerih sepro-povoduje oh nedeljah in praznikih, in sicer vjedni cerkev tu doli v italijanskem in nemškem jeziku, pri sv. Jakobu pa v slovenskem, kjer so že bile večkrat tako propovedi. Ko sem čul pozneje, da tudi verniki pri sv. Jakobu žele tako vrsto konferenc tudi v italijanskem jeziku, blagoslovil sem njih sveto željo in sem odredil, da bode to možno takoj po velikonočnih praznikih. (Pride še.) Politični pregled. Velikonočna r&smotrivanja o položaju. — Pred nami na mizi leži kup listov slovanskih, nemških in italijanskih, in vsako teh glasil je napisalo svoja običajna velikonočna razmotri-vanja. Ne treba praviti, da vsako teh glasil sodi stvari so svojega strankanskega stališča in prihaja potem do zaključkov, kakoršni mu prijajo, do ka-koršnih je hotelo priti. Človek se mora kar čuditi akrolmtičnim umetnostim nemško-nacijonalnih in liberalnih glasil, s katerimi nategujejo logiko, resnico in pravico, da bi prišla do dokaza, da le po nemškem nasilju, le po tlačenju nenemških narodov more priti v Avstriji do velikonočnega miru! Kakor da nasilje, tlačenje in odrekanje jednakosti vseh ljudij in narodov niso pojmi, ki so v dijamentral-noni nasprotstvu s pojmom miru! Mod slovenskimi glasili piše jalco rezko »Sftd-stoierisehe Post», kateri list svari grofa Thuna, tla naj se nikar ne udaja prazni nadi, da je v Avstriji šo možna večina, kateri bi bile jedro — nemške stranke. «Kar hitro bodi povedano grofa Thunu — tako zaključuje omenjeni list — da so uveri kmalu, da tudi naši poslanci znajo tirati najstrožjo opozicijo, ako bi hotel on doseči ljubezen Nemcev na naše stroške. Od onega malega, kar smo si priborili po mnogoletnem, truda-polnem delu si ne damo odvzeti niti najmanje pi-čice, in naj gospoda Nemci šo tako hrepene po veseli vojni na slovensko ozemlje pomočjo — vlade grofa Thuna. Ta načrt se ne posreči; zato bodo že shrbola pozornost naših poslancev, ki je priprav- ljena — podprta od vse desnice — poseči po naj-ostrejem orožju opozicije zoper vsako nasilstvo na šk<»do S|oven<*ev. Spor mod dp&njako in ijedinjenimi državami. — Predvčeranjem in tudi včeraj še so nam dohajala poročila, ki so vzbujala le malo nade, da nc ta spor reši brez prelivanja krvi. Glasilo so je, da se je posredovanje papeževo ponesrečilo popolnoma in tudi posredovanje vlasti ni tako, da bi se bilo nadejati kakega vspeha Danes pa je »koro že strta nada zopet oživela nekoliko in sicer v prvi vrsti po prizadevanju papeža, ki je dosegel, da jo Španjska slednjič vendar privolila v premirje z ustaši na Kubi inje stem pridobljen čas za nadaljna pogajanja. I >a gre res Levu X111.velik del zasluge na tem malem obratu na boljo, jo razvidno že iz tega, da so poslaniki čestitali papežu na njega »evangoljskem« prizadevanju. Domače vesti. Mestnim vol licem ! Prihodnjo sredo se prično dopolnilne volitve za mentni svet tržaški. Ker o teli volitvah stopati v boj le obe struji v radikalnem taboru in ker je za slovenske volilee brez pomena, dn-li zmaga jedna ali druga; ker te dopolnilne volitve sploh niso odločilne važnosti in bi bilo torej škoda tratiti naše sile o tej priliki, sklenil je odbor političnega društvu »Edinost«, priporočati slov. volilcom, naj se ne udeleže teh volitev. Prosimo volilee, naj se v interesu ugleda naše stranke brez izjeme pokore temu sklepu, kajti, ako bi se le nekoliko naših volilcev udeležilo volitev, dali bi nasprotnikom le priliko za trditev, da smo nazadovali od zadnjih volitev. Ta dokaz, da ne nazadujemo, pridržimo si za prihodnje splošne volitve! ODBOR pol. društva »Edinost«. Odličen ffost. — Minolo soboto se je mudil v Trstu gospod državni poslanec Anton vitez V u ko vid in sije ogledal tudi našo tiskarno. Čestitka „Edinosti". Včeraj nam je došla iz Gradca nastopna brzojavka: »Naše iskrene čestitke na lepem napredku narodu v korist. Živeli vrli požrtvovalni rodoljubi! Slovenski akademiki«. Jako prisrčno so nas spominja tudi list »Narodna Misao«, ki piše med drugim: »List je napredoval polagoma ali sigurno, da-si je bilo prebiti težkih borb in bojev za narodna prava, politiško svobodo za napredek, kulturni in gospodarski preporod primorskih Slovencev. Na ta način jo »Edinost« postala neobhodna potreba vsako pa t rij o tič ne slovenske in hrvaške hiše v Primorju. Odslej hode ista še bolje odgovarjala svoji nalogi, a mi želimo tej tovarišici naši od srca vsake sreče in najboljega vspeha na nje težkem in mukotrpnem potil.« Te praznike smo prejeli tudi mnogo zasebnih pisem, v katerih nam rodoljubje in rodoljubkinje izrekajo svoje čestitke in svoje priznanje. Vsem bodi izrečen« iskrena rodoljubna zahvala! Marenka Sevčikova na koncertu dne Hi. t. 1U. Znano je že, du je pridobila ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za sobotni koncert družbe, ki bo v red u t ni dvorani »Politeama Kossetti«, tudi gospico Marenko Sevčikovo, primadono ljubljanske opere. Ako rečemo, da je imenovana umetnica ljubljenka ljubljanskega občinstva, smo označili pravo stopinjo, ki jo zavzema gospica Sevčikova v vrsti opernih členov ljubljanskih. Na slovenske opere odru je pričela gospica prod tremi leti svoje umetniško delovanje in na njem je našla praktiško šolo, v kateri jo dozorela v umetnico. Simpatijo gledališkega obšinstva so jej bilo zagotovljeno vsikdar in jih je tudi zaslužila v polni meri, saj jo bilo njeno zmagonosno in lahko se vspenjajoče petje, združeno z ljuboznjivo igro, vselej lo v radost vsem, ki so slišali gospico Sevčikovo v gledališču ali pa na koncerni. Mladi umetnici je zagotovljena še velika bodočnost, našemu občinstvu bo pa dana prilika, da jo presrčno pozdravi v svoji sredini, videče v nji ne samo umetnico, ampak tudi odkritosrčno in navdušeno Slovauko. Dobro jo je zasolil! Pišejo nam: Danes, ko se že vsaki šarlatan meša v verske stvari, dovolite tudi meni, da povem, kako je neki Tržačan zavrnil tukajšnjega /ida-trgovca. Pogovor je bil o sedanjih razmerah tržaških na verskem polju. Žid je »evrria 'lajal prav magistratu in ostali kliki, ki toli ljuto napada vse, kar ni liberalno labonsko. Govoril je sploh |ki reeeptu »Pieeola*, »Indipendenta« et eomp. Nas meščan mu je t«ko-le odgovoril: >Go*pod! Jaz seni rojen tu v Trstu, toda do danes še ne vem kje se nahaja Vaša, to je židovska sinagoga in me niti ne briga, vedeti to, ker se za drugo ne brigam! Ne vem torej zakaj in s kako pravico pa se Vi Zid je utikate v verske stvari drugih veroizpovedanj! Jaz bi enostavno vzel metlo v roke in bi zapodil vse Žide iz cerkve, v katero ne spadajo, kar bi bilo edini pravi lek!« Žid jo obmolknil ter dostavil le: »Z Vami no govorim več!« Dunajski župan dr. Lncger z nekaterimi drugimi gospodi so bili te praznike v Trstu. V nedeljo popoludne so obiskali našega voditelja gospoda Ivana viteza Nabergoja. Gospoda so ostali na Prošeku do pozno v noč. Demonstracija. — Župan tržaški se je udeležil letos — kakor smo že javili — cerkvenih slavnosti na velikonočno nedeljo v cerkvi pri Sv. Jakobu in ne v stolni cerkvi Sv. Jnsta, kakor je bila navada do sedaj in kakor se tudi spodobi. S tem so hoteli gospoda očividno demonstrovati proti odredbam škofa radi slovenskih propovedij. Najeti junaki so vzklikali mod drugim: »Viva 8. Giaoomo i tal i a na!« No, pri sv. Justu so se slavnosti izvršile sijajno tudi brez župana. S tem, da se je župan podal ravno k sv. Jakobu, kjer se imajo vršiti slovenske propovedi, je po našem mencnju le potrdil, da so tam te propovedi potrebne, kajti dru-gače bi se moral izogibati te cerkve, kjer bodo konference v slovenskem jeziku. Neverjetno. — Pišejo nam: Minolo soboto sem bil na nekem kraju mesta tržaškega, kjer še nisein bil nikoli. Oglodal som si namreč grad, od koder je najveličastnejši razgled na malone vse mesto. Dospevši na skrajni konec, nad ulico Ri-sorta, opazil sem dve osebi, ki sta se prepirali med seboj. Enemu njiju je bilo kakih 00 let, in je bil pravi tip Tržačana. Drugi jo bil podoben bolj Slovencu - odpadniku ! Starejši je vprašal mlajšega: »Ste-li Vi Italijan?« In mlajši je odgovoril nekako ponosno: »Da!« A stari mu je odgovoril: »Pojte torej v Italjjo, kjer ni ščavov!« Ko sem slišal besedo ščavi, sem se približal ter vprašal starega, kaj da je prav za prav bilo. Naš Italijan (?) me je gotovo smatral za kakega tajnega policista (!), kajti namignil je svojima prijateljema, na kar so jo popihali vsi trije. Ostali pa mi je jel praviti, kako da jo oni odšedši prišel blizu njega, rokši: »Noi no volem«> prodike ščuvo.« (Mi nočemo slovenskih propovedi). Starček se je jezil govorč: »Jaz sem Tržačan, govorim italijansko, a ščavov nočem poznati! Tu v Trstu so Slavi in ne ščavi!« Pozdravivši pošteno dušo tržaško, ubral sem jo za onimi pristnimi »Lahi«, nadejajo se še kaj slišati. Toda — smola! Ko so me zapazili, so se spogledali in molčali! Prejšnja »korajža« jim je zlezla v hlače! Ni li žalostno to: pravi Tržačan zagovarja Slovence, a slovenski poturica kriči, da noče — predike šČave ?! Vohun. Slovenski časnikarji — uboga para. — Slovenski časnikarji bi vedeli mnogo povedati o mnogokaterih ljubeznivostih od stranf naročnikov. Kako trnjeva je naša pot, evo tak « slučaj ». V Trebnjem na Dolenjskem smo imeli d v a naročnika : ali «Soča» je romala menda v hercegovske Tre bi nje in od tam šele na Kranjsko. Naročnika sta se seveda hudovala le nad nami, namesto, da bi so pritožila na pošti. Ker se je to menila večkrat pripetilo, sta so «Soči» odpovedala, ker «le teško redno izhaja* (— in vendar ne zamudimo nikoli! —), dasi sta oba »hvaležna za lepo čitanje, posebno za listek itd.» Naposled sta še dostavila, da jima dola slab u t is, ker vedno »opominjate Vašo staro dolžnike*. Torej gg. naročnikoma dela «slab utis» in se listu odpovedujeta! Kaj naj rečemo pa mi, ko nam nemarneži delajo nepotrebne težave... Nad 5000 gl. so nam nemarneži dolžni, a niti opominjati bi jih ne smoli, da bi ne delali na nekatere mehko duše — «slabega utisa». — Zdaj naj nas pa šo kdo zavida za častno službo slovenskega časnikarja!« Tako piše zadnja «Soča» Sleherni komentar bi bil odveč. Iz cerkve nas pode. — Pod tem naslovom piše «Soča> : Znano je, kako grdo ravna tržaški magistrat n škofom Sfierkom. Na vse dovoljene iu nedovoljene načine postopaj«» proti njemu radi slovenskih propovedij pri sv. Jakobu. Oličinski svf>t tržaški je v svoji modrosti |>oslal tudi državnega »slanca dr. Angeli-ja na Dunaj k papeževemu nunciju, katerega naj prosi, da bi uplival na škofa Sterka v smislu tržaškega magistrata. Nunciju, kakor takemu, ni mogoče naravnost posredovati v takih rečeh, ali „Pieeolo" pravi, da je vendar obljubil d'Angeliju, pobrigati se za stvar. Židje so bili od nekdaj nasprotniki naši veri, in kako danes delajo s Slovenci v Trstu! Nikjer jih ne trpč, in njihovo brezmejno sovraštvo je prestopilo tudi cerkveni prag. Ali upamo vendar, da zmaga pravica, ako ima za Slovence v primorskih pokrajinah sploh še kaj veljave! Vendar, rojaki, zaupajmo le v svojo moč, v svojo — odločnost, če bo treba tudi s skrajnimi koraki! Brez Izzivanja memla ne morejo živeti nekateri someščani naši laške narodnosti. Tako nam piše nekdo. Včeraj sem bil pri sv. Ivanu v neki gostilni. Na vrtu je bilo vse polno ljudij. Večinoma so bili Slovenci, h' par omizij je bilo Italijanov. Poslednji so prepevali italijanski ves popoludne, ne da bi se kdo vspodtikal na tem. Toda kmalu se se razvneli gospodje in — gospico in so prešli od nedolžnega petja do izzivalnih vsklikov: Evviva! Evviva Trieste italiana! Evviva il territorio italianol Kakor je bilo vso mirno poprej, dokler so prepevali nedolžno pesmi, tako je bil potom ogenj v strehi na vseh straneh. Užaljeni okoličani so planili po koncu kakor levi in le nekaterim rodoljubom iz mosta se je bilo znhvaliti, da so izziva-čem in izzivalkam ni dogodilo kaj prav neprijetnega. Potom seveda, ko so videli gospodiči, da situvaeija postaja jako kritična, so jeli tolažiti in — prositi, pripoznavši: Pripoznaino, da smo grešili! Tako postopajo vsikdar ta mestna gospoda: najprej izzivajo, potem prosijo, in 1111 zadnjo — ako se jim je vendar pripetilo kaj neprijetnega — pa lažejo in obrekujejo po svojih glasilih, kor vedo, da se za njih grehe mora pokoriti vsa ki krat — izziva ni okoličan. Siromak okoličan je topen vsikdar tudi če so drugi krivi, da mu je zavrela kri. Zdravstvena komisija, kje si?! V našem mestu imamo na stotine stanovanj, kakoršna hi bila dobra k večemu za — podgane! Stara in nova »Rena« sti polni brlogov, v katerih sicer prebiva ljudstvo, ki pa ne odgovarjajo najmanje kakemu zdravstvenemu zakonu. Mislite si sobo z ognjiščem v pritličju, pod hribom, v katero o vsakem deževnem vremenu priteka voda skozi zidove. Mislite si isto sobo v podstrešju, kjer se treba skloniti, prodno si stopil vanjo, ker je streha malo ne na — podu! Mislite si stanovanja na stari Reni v pritličju, kjer imajo pred vratmi stranišča! In ako šo dostavim, da biva v takih prostorih, obsezajočih 3—4 kvadratne metre, do 10 in več ljudij — si lahko mislite tudi kaki junaki morajo to biti in kakega zdravja da so! Tržaški zdravstveni urad se pa presneto malo ali eel(5 nič ne briga za vse gori navedeno, ker ima preveč posla s politiko! Jaz no delam tu nikako razliko mod Slovenci in Lahi, toda žalost me pre-šinja, ko moram zahajati v take brloge ter opazovati nasledke takih nezdravih — »stanovanj«. Ker je nam Slovencem nemogoče vplivati na laški zdravstveni urad, obračamo se do naših delavcev pozivom, naj si preskrbo, ako ne morejo velikih pa vsaj suha in ob enem zdrava stanovanja. »Pomagajmo si sami in Ilog nam pomore.« Delavec. Ml pišemo za — pametne ljudi. Nekdo nam britko toži, kako da neki renegat — doma z Vipavskega — norce brije iz našega lista in iz slovenskega jezika, češ, da se moramo posluževati laških besed, ako hočemo kaj napisati. Temu v dokaz, da kaže na »Edinost«, kjer jo kakor lastnik tega lista označen »konsoreij . Prijatelj, ki nam piše, nas prosi, da bi izraz konsoreij zamenili s kako domačo besedo, da se no bodo delali norce iz nas taki — tepci! Mi pa odgovarjamo spoštovanemu prijatelju, da pišemo naš list za pametne in poštene ljudi, ne pa za — tepce in ljudi, ki prodajajo svojo lastno kri. Taki pametni ljudje vodo, da po isti pravici, po kateri Lahi pravijo eonsorzio«, Nemci »con-sortium«, smemo tudi mi pisati »konsoreij«. —No dajajte so bogati po takih bedakih. Mi no vemo, zakaj bi besede, katere rabijo vsi eivilizovani narodi in so |H» takem postale mednarodna last vwh narodov, ne rabili tudi mi Slovenci J O torej kdo kaže svojo — nevednost s tem, da nam predhaci-va take stvari, recite mu, da ; Kdinost, piše za pametne in poštene ljudi in ne za bedake in nepoštenjake!! Padel v morje. — Kran Sinigalja se je na-nahajal včeraj popoldne na inostičkn, čez katerega je moral, da jo prišel z kopnega na parnik « Vin-dobona . Mostič se je zdrsnil in Senigalja jo padci v morje. Navzoči so ntu hitro spustili vrvi in palice, za katere se je sprijel in je bil izvlečen na kopno. V hišici pilotov so je slekel premočeno obleko in v legel na postelj. Poklican je bil tudi zdravnik, ki mu je obvezal rano na glavi. (Vz par ur se jo odpeljal na svojo stanovanje. Loterijske številke izžrebane dne t>. t. m. Trst:........11», 40, H.'l, 27, M.'), Lino:...........OH, »»."), 45). 10, 11, Koledar: Danes v torek li. aprila: Julij. Jutri v sredo lil, „ : Hermenegild. Šolnini: I Lunin: Izho«l ob 5. uri 11 min. ' Izhod ob 1. uri 20 min. Zahod .. 1». .. f>l .. Zahod ,. H , ,. :tl „ Ta je 1<>. teden. liane« je 101. dan tega leta. imamo toraj Se 2(!4 dni. Različne vesti. Sibirska železnica je jedno največjih podjetij na vesoljnem svetu. Prvi brzo v lak jo že stekel iz Pctrogada v Tomsk. Ta brzovlak je tako urejen, kakor dosodaj še nobeden drug na svetil. Vozovi se no zibljojo, /vezani pa so med seboj tako, da ne človek lahko sprehaja po vsem vlaku; v njih dobiš pa, kar hočeš. Vlak je električno razsvetljen. Sibirija ni nikakor strašna, kakor so jo slikali nam dosodaj, temveč jedna najlepših in najrodovitnojših dežel na svetu. Lakota in kuga v Arabiji. — I/ C arigrada brzojavljajo, da je bil tamošnji italjanski poslanik Pansa v audijenciji pred sultanom ter da je poslednjemu razložil žalostne odnošaje kakor so nastali isti po gromadonju romarjev v Meki in Medini. Siromaštvo in glad provzročata nevarnost, da nastane kuga. Slika o žalostnih odnošajih v Arabiji kakor jo je načrtal italijanski poslanik, da je napravila globok utis na sultana, kateri poslednji je odredil takoj, naj se pod njegovim prodsedništvoni sestavi odbor za podeljevanje podpor. Ta odbor prične takoj pošiljanjem velikih množin žita in druzih živil v Meko. V ta namen odplovota nemudoma dva paril i ka. Nenavadna prememba v poklicu. — Slavni tenorist (iambarelli je prestopil v duhovski stan. Te dni je pel v Jlorgamu novo mašo. Vzrok, ki jo napotil mladeniča do tega koraka, da je zapustil oder in stopil pred altar, je neznan popolnoma. To vest prinašajo Rimski časopisi. Svetovna razstava v Parizu. Senat v Bukureštu jo dovolil 1,800.000 frankov za udeležbo Rumunije na svetovni razstavi v Parizu leta P,MM). Ženini in oenjene družine, ki rabijo trmo polišivo in tatecariie, naj ne zamudijo obiskati zalogo Viljelma Dalla Torre v Trstu v ulici Cordninull štev. 2, blizu tnra S. (•iovuiiiii. kjer najdejo dobiček na vsem. Moje pohištvo donese srečo. ZALOGA POHIŠTVA tvrdke* Alessandro Levi Miiizi v Trsti Via Itihorifo 21 in l'iux%» veeclila 2. Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic iu pogrinjal. Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, nli na železniško postajo, ne da 1»i zn to ručuuil stroške. Mi ga več! Neki visoki rimski aristokrat, kise je zaročil / neku neapeljsko prineezinjo, je zginil te dni brez vsakega sleiln. Ni znano, je-li se je zlial zakona ali groženj upnikov, katerim je zapustil v spomin samo 'J milijona dolgov. Kuga v Indiji. Iz llomlmva javljajo: V mi-nolem tednu je umrlo za kngo 117* oseh. V primeri s prejšnšim tednom se je zmanjšalo število za :U h ► glav. Književnost. Krasen velikonočni pirtili slavonskemu narodu! — Toli željno pričakovana knjiga K usko - slo v enski slovar® in »Kratka slovnica ruskega jezika® je izšla ter se prodaja v razločno in lepo tiskanem izvodu, ki obsega ;JHO stranij slovarja iti H8 stranij slovnice, le po 1 trld. ."»0 kr., trdo vezan pa po 1 gld. HO kr. Po pošti 10 kr. več. Knjiga se prodaja le proti gotovini ali povzetju v »Goriški tiskarni* A. Gabršček v Gorici. Cena je postavljena tako nizko radi tega, da se je več proda in Vas|iingtoil 12. Poslanica predsednika Mae Kinleva je bila prečitana hlcratu v obeh zbornicah in je provzročila čut razočaranja. V senatu se ni ganila ni jedna roka med Čitanjem in to ne med senatorji in no na galerijah. V zbornici raprezen-tantov so j »loška I i poslanci le onemu odstavku, ki pravi, da se mora storiti konce vojni na Kubi. Občinstvo na galeriji se pa ni niti ganilo. Čim je bilo dovršeno čitanje, se je stavil predlog, naj se poslanica izroči komisiji za vnnnjc stvari. Predsednik zbornice se je že izrekel v tem smislu. Na ta način se je preprečila demonstracija od strani onih, ki se Čutijo razočarane v svojih sanjah o vojni. Novinstvo sodi jalco različno o dovoljenem premirju na Kubi. Zmerni listi pripoznavajo spravljivo postopanje Spanjsko v toli kritičnem položaju, ali boje se, da je prišlo prekasno. Radikalni listi pa izjavljajo, da ne bodo zadovoljni poprej, dokler se ne proglasi neodvisnost Kube. Klin 12. Ko je Španjska vlada prijavila Mac Kinlevu, da dovoljuje v premirje, ni stavila nikucih zahtev do Zjedinjenih držav, pač pa je izrekla nado. da isto ne bodo več podpirale ustašev, in da amerikansko brodovje zapusti Kubansko vodovje. Tu se goji še vodno nada, da se ohrani mir. Dllliaj 12. Razsodišče razstave lepih umetnosti na Dunaju, ki bode povodom cesarjevega jubileja, je odklonilo doposlani mu kip državnega poslanca dra. Kramara. S tem se je hotelo maščevati nad razsodiščem jednake razstave v Pragi, ker je to poslednje odklonilo kip glasovitoga profesorja Mommsena. Pariz 12. Zola in odgovorni urednik »An-rore sta že dobila novo tožbo. Nova pravda prične dne 2;». maja v Verseillesu, ki je povsem vojaško mesto. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I - TRST Zulotra poliiStva za jedilnico, spalnice hi sprejemale?, 21 in lile in percsiiie, oirledal In železnih blagajn, po eenali, da se nI bati konkurence. St. 4422. Razglas dražbe. I)ne 27. in 2S. aprila t. 1. oddalo s«' bode potom javne dražite pri podpisanem c. kr. okr. glavarstvu zdolaj navedene love s sledečimi klie-nimi cenami za osemletno dobo v zakup, in sicer t A. dnč 27. aprila IH'IS.: 1. Sežana o Hi gld., — 2. Merče 121 gld., X Povir 150 gld., —4. Naklo 120 gld., — f>. Hrje 50 gld., — ti. Brestoviea 115 gld., — 7. Selo 53 gld., S. Gorjansko HO gld., _ <>. IVJlni-gnul 20 gld., — 10. Škofije 85 gld. in 11. Podgrad 27 gld. li. dne 2H. aprila 1H!>8.: 1. V oglje - Vrhovlje 120 gld., — 2. Slivno 60 gl. — 3. Štanjel 20 gl. — 4. KoIhIU 2;5 gld. 5. Hruševica 27 gl. — »i. Koboli 7 gld. — 7, Varen 1H ghl. — S. Vatovlje 14 gld. — !>. Barka 23 gld. — 10. Misliče 5 gld. — H. Temnica 15 gld. — 12. Lipa 15 ghl. in 13. Kostanjevica 35gl. Lovi pridejo na dražbo po tej vrsti in se začne dražba oba dneva ob 10. uri predpoludne. Varščine je položiti naj dalje do 10. ure predpoludne dneva dražbe. Natančnejša pojasnila daje podpisano okrajno glavarstvo med časom uradnih ur. C. kr. okrajno glavarstvo. Sežana 0. aprila 1H!>H. Dr. Laharnar. Zavod za uniformiranje in civilna trojačnica Frana Jiras uliea Caaerma 1» — * Tr*tn — ulica Caserm« !• Priporoma »e za napravo uniform in civilnih oblek. Postrežba poSten a. Zaloga vseh vrst za onilorine po tovarniških cenah. Hotel Volpich „PRI ČRNEM ORLU" (AQUILA NERA) trst — Via s. spiridlone. Corso, Via s. »icolO — trst Najbolj v sreiliiču meatn ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. V prltlMJu „Restavracija Pilsen" od F. Volpicha. ■ plritua alaapli oompoiltn« ALGOFON jedino sredstvo proti zobobolu, revmatlč. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza £rande TRST Paziti na ponarejanja. Cukerin štv. 9 in 20 v porcijskih tablicah, poseduje tako veliko sladko bo, da se lahko osladi za 1 novčić 6 skledic kave. Ponujajo se tudi manj vredne tablice a vpraša naj se jedino le tablice Cukerin - Heyden. Dobiva se v vseh prodajalnicah z mešanim blagom. Zaloge oddaja: J. Weiss, Dunaj, VI. Eszterhazygasse 12. Slovenska gostilna IT „PRI PETELINU" v Trstu sprejme v svoje lepe prostore vsacega lačnega in utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bo zadovoljen. Gospodar gostilne ANTON VODOPIVEC je priskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljke. Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim zajuter- kom, kosilom, večerjo, na željo gosta. Da bolje iistrežcm svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnioe z mehkimi, in Čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom na željo v prenočišče. — Cena je zmerna. Vse prav čedno, zdravo in ceno. — Popotnik, ko prideš v Trst, ozrl se na krasno tablo: ulica Ghep St. l - „pri petelinu" - ulica Giega St. 7. TISKARNA GUTENBERa * filljalka ces. kralj, uni versitetne tiskarne „STYRIA" 4= Sackatrasae lil (i RA DKC Sackstrasae 13 Tovarna za obrtne in Conto - knjige. (Hietem „Patent Workmnmi Chicago") JD^ Raztrirni zavod in knjigoveznica. Priporoča si; za prijazne naročbe s zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. IZDELOVALNICA VSEH TISKOVIN, časnikov. rokotvorov v vsakem obsežjn, brošnr, plakatov, cenikov, raćnnov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnu listkov, jedilnih list, vabil iti, — Bogata zaloga glavnin-, Conto-Corrent-knjig, Saidi-Conti, Fakture. Debitoren, Creditoren, Cassa-knjig, strazza, Memoriale, Jonrnalov, Prima-note, odpravnin, inenjiCuili, časo-zapadiin in knjig za kopiranje, vseli pomožnih knjig, raztrirnega (črtanega) papirja, svilenega papirja za kopiranje, listkov iz kavceka za kopiranje, skledic za kopiranje itd. I /a naročbe in nadaljna pojiiHiiila obrniti se je do glavnega zastopnika: gC ARN0LD0 ČOEN v TRSTU, v ulici delle Acque štv. 5.