CA
in
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 000 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 60-KB-16-Z-24
Stev. 45 (399) LETO VIII.
NOVO MESTO, 6. NOVEMBRA 1957
UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani
Značilnosti načrta
o pokojninskem zavarovanju
Zvezni 'Izvršni svet je te dni razpravljal o načrtu zakona o pokojninskem zavarovanju. Zadnjo besedo bo pa še pred koncem letošnjega leta imela zvezna ljudska skupščina.
Katere &o glavne značilnosti novega zakonskega načrta o pokojninskem zavarovanju? Prva je ta, da bo zboljšan materialni položaj vseh upokojencev za okrog 10"/<>, nekaterih pa še več. Predvidene so tudi precejšnje olajšave za zavarovance, ki delajo na posebno težkih delovnih mestih,' potem za udeležence NOB, za vdove, ki še nis0 dopolnile 45 let in podobno.
,  Najnižja pokojnina 5800 dinarjev
Osnova za določanje osebnih pokojnin so zavarovalni (razredi (od 20. do 1. razreda), v katere so zavarovanci razvrščeni po povprečni višini svoje plače. Najnižja pokojnina bi bila 5.800 din. Pri odrejanju pokojninske osnove se računa s povprečno mesečno plačo v zadnjih treh letih, če pa zavarovanec zahteva, se povprečna mesečna plača lahko zračuna tudi na podlagi plač, ki jih je zavarovanec prejemal v katerem koli nepretrganem triletnem obdobju v zadnjih desetih delovnih letih ali pa v katerem koli nepretrganem petletnem obdobju v zadnjih petnajstih delovnih letih.
Nepopolne pokojnine
Pravico,,, do nepopolne pokojnine imajo zavarovanci s 65 let starosti In zavarovanke s 55 leti starosti, če Je zavarovanec dopolnil 30 let (aH v*Č) po-
Gostovonje potujočega kina
Za proslavo Oktobrske revolucije bo potujoči kino Novo mesto predvajal brezplačno jugoslovanski film »Rdeči cvet«? v sredo 6. novembra ob 16. uri na Dvoru, ob 19. uri v Soteski; v četrtek 7- novembra ob 16. uri v Stopičah, ob 19. uri v Podgra-du; v petek 8. novembra ob 16. url v Smarjetl, ob 19. uri v Otočcu; v soboto 9. novembra ob 18. url na Sinjem vrhu; v nedeljo 10. novembra ob 11. uri v Prelokl, ob 15. url v AdleftL člh, ob 18. uri v Gribljah.
VREME
ZA CAS OD 8. DO J7. NOVEMBRA
Do srede novembra bo prešlo Slovenijo razdobje močnih padavin, hkrati s« bo tudi močno ohladilo, »neg deloma do nižin. Zatem izboljšanje vremena, toda ie nadalje hladno.
V.M.
kojninskega staža, zavarovanke pa 25 let, dalje če ima zavarovanec najmanj 25 let, zavarovanka pa 20 let pokojninskega staža, pod pogojem, da ima v zadnjih petih letih po sedem mesecev delovnega staža vsako leto ali Pa skupno najmanj tri leta in pet mesecev delovnega staža itd. Nepopolna pokojn.na se določi v višini 40"/» pokojninske osnove za 15-1 etni pokojninski staž in se povečuje za vsako nadaljnje delovno leto za 3% za moške in A% za ženske.
Delovna leta za posebna delovna mesta
Za zavarovanca, k. je delal na posebno težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, se zniža starostna meja za pokojnino, vendar ne izpod 50 let za moške in 45 za ženske. Pilotom civilnega letalstva, delavcem v kesonih in potapljačih se vsakih osem mesecev računa kot delovno leto, rudarjem pod zemljo Pa vsakih devet oziroma deset mesecev.
Zavarovancu, ki Je Izpolnil pogoje za polno pokojnino, pa še naprej dela poln delovni čas, se pokojnina poveča za za vsako nadaljnje leto dela, zavarovancem z nepopolno pokojni-
no pa za 3°/o za moške in 4% za ženske, dokler si ne pridobe pravice do oolne pokojnine.
Sodelovanje v NOB
Zavarovanci, ki So sbopili v NOB pred 9. septembrom 1943, in udeleženci španske -državljanske vojne in* j o pravico do nepopolne pokojnine, če imajo vsaj 15 let pokojninskega staža, in sicer moški po 50. letu starosti, ženske Da po 40. letu starosti. Zavarovancem, ki so sodelovali v NOB in katerih osebna pokojnina, odrejena po pokojninskem stažu, znaša manj kot 100°'o pokojninske osnove, se pokojnina poveča takole; za tiste, ki 60 bili v NOB od 1041 do konca vojne, za 100%, za tiste, ki »o bili od 1942 do konca vojne, za 80°/n, za tiste, ki so bili v NOB od 1943 do konca, za 60%, za tiste, ki so stopili v
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nocoj slavnostna akademija v Novem mestu
Nocoj ob osmih »večer bo v novomeškem Domu ljudske pro-svete slavnostna akademija v počastitev Oktohrske revolucN je. Po govoru o pomenu Oktobra pred 40 leti bo kulturni spored združenih novomeških pevskih zborov, gledališče PD Dušan Jereb pa bo zaigralo Brechtovo cnodejanko Puike gospe Carrar.
Jutri, v četrtek 7. novembra, bo ob 18. url odprta v prostorih Studijske knjižnice Mirana Jarca razstava »Oktobrska revolucija v slovenski literaturi«.
Dr. Jože Potrč predaval o Oktobrski revoluciji
Preteklo sredo zvečer je začela novomeška Ljudska univerza svojo novo sezono. Uvodno predavanje je imel priljubljen aktivist tovariš dr. Jože Potrč, ki je tokrat govoril o zgodovinskem pomenu in posledicah Oktobrske revolucije. Zlasti je opisal sedanje stanje in razvoj socialističnih sil v svetu ter dediščino Oktobra v 1 uči naj novej *ih znanstve nih dognanj. Dvorana je bila polna hvaležnih poslušalcev.
Ob 40-letnici velike Oktobrske revolucije
Povedana blagovna zamenjava s Sovjetsko zvezo
Prvega novembra so v Beogradu podpisali protokol o blagovni zamenjavi med Jugoslavijo In Sovjetsko zvezo v letu 1058. Protokol predvideva za-
Začetek cepljenja
proti otroški paralizi (ohromelosti)
Priče tek cepljenja otrok proti paralizi je bil zaradi tehničnih težav odložen. Tehnične ovire so odstranjene in okrajni štab, določen za to veliko zdravstveno akcijo je sklenil, da prične cepiti v našem okraju 11. novembra. Razen okraja Kranj bodo 11. novembra pričeli cepiti tudi v vseh ostalih okrajih naše republike.
Cepile bodo štiri strokovne ekipe. 11. novembra bodo pričele delati v Črnomlju, Žužemberku, Mirni peči in v občini Trebnje. Cas prihoda ekipe na posamezna oepišča, ki so jih določili občinski štabi, bo pravočasno objavljen.
Zanimanje, za cepljenje je vedno večje, vendar ne povsod. Ponekod v bolj oddaljenih krajih imajo starši pomisleke, ki nimajo osnove in so škodljivi za zdravje njihovih otrok. — Drugod pa starši, ki so bolj uvidevni, želijo, da bi čimprej cepili tudi šoloobvezne otroke in ne samo predšolske.
bili vsa potrebna pojasnila glede nevarnosti te bolezni in O pomenu cepljenja.
Naj ne bo nikogar, ki ne bi prinesel otroka na cepišče in ga dal cepiti! Le tako se h j rešil strahu, da bi njegov otrok obolel za zahrbtno paralizo in ostal vse življenje pohabljen.
menjavo v skupni vrednosti 124 milijonov dolarjev, kar predstavlja 12 milijonov dolarjev več, kot je bila predvidena zamenjava letos.
Naš uvoz iz Sovjetske zveze bo obsegal v glavnem pšenico, premog za taksiranj«, nafto, valjano železo, manganovo rudo, surovo železo, umetna gnojila, stroj« iy okorno ter še nekatero drugo blafo. V Sovjetsko zvezo pa bomo v glavnem izvažali proizvode balvanih kovin, cement, poljedelske proizvode, razne kemične proizvode, tobak, konservirana živila, sadne pi*lp«i vino, škrob, koruzo, fižol in drugo.
Umetnostna razstava v Dolenjskem muzeju
Za občinski praznik Novega mesto je bila v nedeljo 27. oktobra v dveh sobah prvega nadstropja^ Dolenjskega muze-ja odprta 'umetnostna razstava. Razstavljajo slikarji Božidar Jakac, Izidor Mole in Lojze Perko. Od teh razstavlja B. Jakac dvanajst slik Novega mesta in okolice (pasteli), 1. Mole 2 novomeška motiva in 1 pokrajino (olja), L. Perko pa 7 slik, med njimi večjo kompozicijo v olju »Pogreb talca* in nekaj pokrajinskih motivov
V krajih, kjer do sedaj niso Dolenjske in Cerkniškega je-
pokazali starši dovolj zanima- zera.
nja in razumevanja za zdravje Razstavo si je prvi ogledal
svojih otrok, bodo še pred cep- sekretar  Zveznega izvršnega
ljenjem organizirali predava- sveta za prosveto In kulturo
nja, na katerih bodo starši do- tov. Bogdan Osolnik, na ob-
činski praznik pa tudi gostje, ki so prišli k nam, med njimi sekretar IS LS LRS tov. Niko Šilih ter predstavniki novomeških okrajnih in občinskih- forumov in oblastnih, organov. Do 4. novembra ni je ogledalo razstavo ie do štiristo obiskovalcev.
Razstava bo odprta do 29. novembra in je obisk možen vsak dan od 9.—17. ure. Pozivamo šole, zavode, ustanove, delovne kolektive, sindikalne organizacije in sploh vse občinstvo, da ne zamude obiskati razstave, ki z umetniško visoko vrednimi deli prikazuje v prvi vrsti izredno lepoto naše jesenske dolenjske pokrajine.
K o tran Je politični teti e n aKt pregleU
0d leta 1957 do leta 1961
Pretekli teden je zvezni Izvršni svet proučeval nekaj zakonskih osnutkov, ki jim bomo morali v naših pregledih vsekakor posvetiti nekaj prostora. Med drugim je izvršni svet proučeval predlog novega zakona o pokojninah in predlog zakona o javnih uslužbencih. Čeprav bosta oba zakona neposredno vplivala na življenjsko raven upokojencev oziroma uslužbencev, se nam zdi vendarle še važnejše zapisati nekaj več o petletnem gospodarskem načrtu. Ta načrt naj bi k standardu prispeval še več. O predlogu gospodarskega načrta za čas od 1957 do 1961 je prav tako razpravljal zvezni izvršni svet.
Nekateri najvažnejši podatki iz tega predloga so že poznani. Načrt predvideva, da bi se moral narodni dohodek v prihodnjih petih letih povečati vsako leto za 8 odstotkov. To je najmanj, kar bomo morali doseči, sicer ne bomo uspeli uresničiti vseh drugih nalog. Na-vrodni dohodek je namreč tisti del sredstev, ki nam ostane za investicije v gospodarstvu, za plače in za opravljanje vseh javnih služb, kamor spadajo Šol-•stvo, kultura, zdravstvo pa tudi državna uprava. Stvar je torej umljhm. Ce b mo vsako leto povečali narodni dohodek' za predvideni odstotek, bomo lahko, tako kot je predvideno, povečali
plače, dali sredstva za pospeševanje kmetijstva, za gradnjo šol itd., sicer pa to ne bo izvedljivo.
Zato da bi dosegli tako predvideno letno povečanje narodnega dohodka, se bo morala industrijska proizvodnja povečati vsako leto za 11 odstotkov. Za približno isti odstotek se je industrijska proizvodnja povečevala tudi zadnja leta, toda vedeti moramo, da so v tem času začele obratovati mnoge nove tovarne, ki so veliko prispevale k povečanju proizvodnje, da pa sedaj takih novih tovarn ne bo veliko in bomo morali doseči večjo proizvodnjo predvsem z boljšim izkoriščanjem strojev, ki jih že imamo. To bo vsekakor težka in odgovorna naloga. S tem pa seveda ni rečeno, da v prihodnje ne bi porabili za industrijo niti dinarja. To bi bilo narobe, kajti industrija ne sme zaostajati za splošnim napredkom tehnike v s?;etu. Vendar pa ne bomo gradili tO-vam-velikanov, pač pa predvsem manjše in čim cenejše industrijske objekte, v katerih bomo zaposlovali odvisno delovno silo. S tem pa smo povedali, da bi morali take tovarne graditi predvsem v zaostalejših področjih, kamor, vsaj zaenkrat, spadajo tudi naši kraji. Petletni načrt predvideva, da bomo v tem času zaposlili v tovarnah okoli 600
do 700 tisoč novih delavcev. To je toliko, kolikor bo znašal prirastek prebivalstva v teh letih.
Mimo nalog, ki čakajo industrijo, so važne tudi tiste, ki naj jih izpolni kmetijstvo. Načrt predvideva, da bi se morala kmetijska proizvodnja povečati vsako leto za 6 odstotkov. Vse to povečanje bomo morali v glavnem doseči z boljšim izkoriščanjem zemlje, z doseganjem višjih hektarskih donosov. Plan upošteva določila, ki jih je sprejela skupščina takrat, ko je govorila o perspektivnem razvoju kmetijstva in sprejela tudi ustrezno resolucijo.
Zelo važno bo v prihodnjih petih letih tudi vprašanje izvoza in uvoza. Zaenkrat je razlika med vrednostjo izvoza in vrednostjo uvoza še vedno zelo velika. Za uvoz blaga porabimo namreč veliko več denarja kot ga dobimo za izvoženo blago. Načrt predvideva, da bo izmenjava blaga v prihodnjih petih letih za 45 odstotkov večja. V tem času naj bi se hitreje povečeval izvoz blaga, tako da se bodo razlike med izvozom in uvozom do leta 1961 močno zmanjšale.
Se beseda o standardu. Ker bo delež, ki ga bomo morali dajati za stroške državne uprave in za narodno obrambo manjši, se bo lahko znatno povečal delež, ki bo odpadel na osebno potrošnjo in družbeni standard. Po predlogu naj bi se osebna potrošnja povečala vsako leto za 7 odstotkov. Iz utemeljitve perspektivnega načrta sleii, da se vse naloge, ki jih vključuje načrt, podrejajo prav temu osnovnemu cilju: izboljšanju življenja.
Iutrl poteče štirideset let, odkar je velika Oktobrska socialistična revolucija pod vodstvom Leninove boljševiške partije strmoglavila v Rusiji nasilniški in izkoristi*, valski režim in podrl« sistem starega sveta. Na šestini zemeljske oble je odprla vrata v novo obdobje: v dobo človeške družbe, ki ne pozna več izkoriščanja človeka po človeku, ki ne pozna zatiranja naroda po narodu, v dobo socialistične demokracije. Milijoni lačnih, utrujenih, prezeblih in dotlej nič kolikokrat prevaranih ljudi po vsem svetu so prisluhnili mogočnemu odmevu proletarske
jati nov, socialističen svet, svet bratstva med svobodnimi ljudmi in enakopravnimi narodi. Komunistična partija boljševikov je bila prva stranka v zgodovini človeštva, ki je svoje programatske obljube, v katerih znamenju je vodila delovno ljudstvo v zadnji, odločilni boj, po prihodu na oblast tudi takoj in v celoti izpolnila.
Proletariat Sovjetske zveze so po revoluciji čakale ogromne naloge. Organiziral in vodil je mogočno socialistično gospodarstvo, ki je navzlic neverjetnim težavam raslo in dajalo iz leta v leto večje in pomembnejše uspehe.
Vladimir lljič Lenin v letu 1918
revolucije. Svet so pretresale druga za drugo novice, ki so bile bolj podobne pravljici kot
resničnosti:
V Rusiji so prevzeli vso oblast sovjeti delavskih, vojaških in kmečkih odposlancev. Nova oblast je odvzela grofom in drugim bogatašem zemljo ter jo izročila kmetom. Vso kapitaliste so razlastili. Zatirani narodi so postali enakopravni.
V jutru 7. novembra 1917. leta (po starem ruskem koledarju 25. oktobra) so prebivalci Petrograda na vsakem vogalu prebirali kratek poziv:
»Državljanom Rusije!
Začasna vlada je odstavljena. Državna oblast je prešla v roke Petrograjskega sovjeta delavskih in kmečkih odposlancev, Vojnega revolucionarnega komiteja, ki stoji na čelu petrograjske posadke in proletariata.
Stvar, za katero se je borilo ljudstvo: takojšnja ponudba demokratičnega miru, odvzem zemlje veleposestnikom, kontrola delavcev nad proizvodnjo, ustanovitev Sovjetske vlade — vse te stvari so zagotovljene.
Naj *ivi revolucija delavcev, kmetov ln vojakov!«
Ta poziv Je napisal Vladimir lljič Lenin. Bil je prvi poziv, ki ga je na ljudstvo naslovila nova oblast, oblast, ki Jo je rodila Oktobrska revolucija. Zdaj se ni več ponovilo razočaranje, ki je sledilo februarju in marcu 1917, ko so široke množice delovnega ljudstva v Rusiji strmoglavile osovraženega carja kot glavnega predstavnika veleposestniško-kapita-(istlčne ohla^ti. a so poleni prišle na oblast buržua?ne stranke in stranke njihovih pod-repnikov, kj» so vse obljubljale, pa zahtev ljudstva niso znale, še manj pa hotele uresničili. Železna, v neštetih bojih prekaljena Partija revolucionarnega ruskega proletariata pod vodstvom velikega Lenina, naslonjena na mogočno in ogromno večino delovnega ljudstva Rusije, je tokrat boj izpeljala do zmagovitega konca. V Rusiji Je zmagala velika Oktobrska socialistična revolucija. Sovjetska oblast je i" prvi.dan svojega obstoja dokazala, da hoče uresničiti stoletne sanje ljudstva. Izdala je znameniti dekret o miru in dekret o zemlji. Delovno ljudstvo Rusije je postalo in ostalo na svoji zemlji svoj gospodar. Šestina zemeljske oble se je 7. novembra 1917 izločila iz kapitalističnega sveta. Tu se je začel pora-
Zgradil Je mogočno državno skupnost narodov, ki so kljubovali najtežjim preizkušnjam, ki so dosegle vrhunec v veliki domovinski vojni sovjetskega ljudstva proti fašističnim napadalcem. Druga svetovna vojna je dokazala, da je sovjetski red nepremagljiv. Socialistična delavsko-kmečka država stoji na trdnih temeljih nezlomljive enotnosti narodov Sovjetske zveze, prežetih z voljo za nadaljnjim napredkom na vseh področjih življenja, za mir in socializem na svetu. Delovno ljudstvo Sovjetske zveze Je našlo v sebi in svoji Partiji moč, da je uspešno premagalo vse težave in da je začelo pogumno odstranjevati tudi ovire, ki jih je njemu in rasti socializma na svetu postavil na pot nekdaj vsemogočni Stalin. Nove, demokratične, bolj socialistične metode dajejo prav zadnje čase vse drugačne uspehe, kakor jih je dajala Še pred nekaj leti zgrešena stalinistična politika.
Mogočen je bil odmev Oktobrske revolucije. Kot val, ki je preplavil kopna vseh zemeljskih celin, je šel prek sveta in sprožil plaz revolucionarnih gibanj v drugih deželah, — Zlasti v letih mod 1917 in 1921 je bila Evropa polna revolucionarnega vrenja in osvobodilnih nastopov delavcev in kmetov: eden takih pojavov je bila tudi Sovjetska viniška republika ob Kolpi, »Kandijska republika« v Novem mestu itd. Zal pa je revolucionarni polet v naših krajih — in drugje po sveiu — takrat uplahnil v precejšnji meri prav zaradi tecra, ker Še nismo imeli v ognju prekaljene Partile proletariata. Izkušnje iz Oktobrske revolucije in iz vsega, kar ji je sledilo, pa so narodi Jugoslavije s svojo Komunistično partijo preudarno in uspešno izkoristili.
Oktobrska revolucija je zmagala tudi zato, ker je uživala podporo vsega mednarodnega proletariata. Le-ta se je za sebe In za usodo vsega človeštva pravilno zavedal, kaj pomeni zmaga velikih idej Oktobra. Veličastna misel osvoboditve človeštva, ki so jo v Rusiji pred 40 leti prvikrat praktično in v celoti uresničili, nezadržno osvaja svet. Skoraj milijarda ljudi danes že živi v državah, ki so si vzpostavile socialistični družbeni red. Povsod drugod pa prihajajo milijoni delovnih ljudi čedalje bolj do spoznanja, da bo Človeštvo zares svobodno ln srečno le z zmago idej socializma po vsem svetu.
Socialistični družbeni red je postal nepremagljiva svetovna sila. Na njegovi vihrajoči rdeči zastavi blešči v svet in v vesolje geslo za ohranitev ln utrditev svetovnega miru. zdaj največje želje, naloge in zahteve vseh naprednih ljudi na svetu.
Stran %
»dolenjski List«
£>tev. 49 (399) 1
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
SOVJETSKI SATELIT
»Ttrvariščl Amerikanci: kaj bi s tisto zračno inspekcijo! Jaz sem za vse-mirsko!«
(Iz Večer*)
Značilnosti načrta
o pokojninskem zavarovanju
r (Prenoi s 1. strani)
NOB kasneje, pa za 30%, oziroma za lOVo. Udeležencem Španske državljanske vojne se poveča pokojnina za 100%. Zavarovancem, ki »o Po 6. aprilu 1941 bili ujeti ln »o v taboriščih vojnih ujetnikov aktivno ln organizirano delali za NOB, ae poveča pokojnina za 30%.
V pokojninski staž se ne računa čas od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945 tistim zavarovancem, ki »o v času NOB aktivno z orožjem sodelovali z okupatorjem in njegovimi pomagači
ali pa so bili organizatorji, funkcionarji ali aktivni člani izdajalskih organizacij, ne glede, ali so bili za to sodno obsojeni ali ne.
Družinske pokojnine
Zakonski nacrt o pokojninah olajšuje položaj tistih vdov, ki še nimajo 45 let. Vdove, ki so na dan smrti zavarovanca bile mlajše od 45 let, imajo pravico do družinske pokojnine, če imajo od zavarovanca otroka, mlajšega od 15 let, ali če imajo tri otroke, ki Imajo pravico do družinske   pokojnine. To velja
tudi, če je vdova popolnoma in trajno nesposobna za delo ali če taka postane eno leto po smrti zavarovanca. Vdova, ki je izgubila pravico do družinske pokojnine, ker ni imela vseh pogojev, bo pridobila to pravico, ko bo dopolnila 45 let.
Spet Je novica tedna sovjetski umetni satelit — številka 2. Ta je mnogo bolj zajeten od prvega, saj tehta več kot 500 kilogramov .in v njem je prvič živo bitje pes. Posebni instrumenti med drugim beležijo tudi bitje njegovega srca, kakor bodo kmalu — zdaj o tem nI več nobenega dvoma — beležili utrip človeškega srca. In v tem pogledu je drugi sovjetski »putnik še pomembnejši: ponesel je s strahovito brzino v vsemirje prvo živo bitje.
»Morda je to komu všeč ali ne, toda novice iz Moskve govorijo o fantastičnem napredku v Sovjetski zvezi. V štiridesetih letih, v dveh generacijah, je Sovjetska zveza napravila orjaške korake, ki so jo iz srednjeveške zaostalosti prebivalstva pripeljali v stoletje atomskih central ln iz nepismenosti do sputnika.« Tako je začel avoj uvodnik pariški časopis »Liberation«, ki je posvetil celo prvo stran Izstrelitvi satelita št. 2.
Ce so bili na Zahodu presenečeni nad težo prvega satelita, ki je tehtal čez 80 kilogramov, so zdaj, ko so slišali, da tehta drugi satelit pol tone, ostali brez besed. »Fantastično!« je vzkliknil predsednik britanskega med-planetarnega društva Kenneth Gat-land. »To pomeni, da lahko Rusi jutri pošljejo raketo tudi na Mesec,« je pripomnil.
Sovjetska znanstvenika Gordov in Jakovljev piSeta v »Pravdi«, da Je pes, ki je v satelitu, posebno Izurjen in da zdaj živi v razmerah, na katere Je že navajen. Aparati, ki omogočajo njegov
obstoj v satelitu,' in posebna hrana, ki jo pes uživa med poletom, so rezultati številnih prejšnjih raziskav. Izdelati je bilo treba cel sistem zelo zapletene opreme — pišeta oba znanstvenika — da bi zagotovili obstoj živemu bitju v satelitu. Bivanje živega bitja v satelitu pa omogoča proučevanje in spremljanje njegovih refleksov in vplivov na organizem, katerim nI bilo podvrženo še nobeno živo bitje — še v laboratoriju ne.
ŽIVO BITJE V VSEMIRJU
Vse to kaže, da sovjetski voditelj medplanetarnih raziskav in umetnih satelitov Blagonravov ni pretiraval in se ni hvalil, ko je pred kratkim izjavil, da so ZDA sicer dosegle lep napredek v tehniki izstrelkov, da pa so še daleč za Sovjetsko zvezo. Od kod tako veliki uspehi? Laburistični prvak Bcvan, ki se zdaj mudi v ZDA in je bil pred kratkim na obisku v Sovjetski zvezi, je dejal, da kaže sovjetski uspeh z umetnimi sateliti ln medcelinskimi raketami, »da niti Velika Britanija niti Združene drŽave niso posvetile dovolj pozornosti razvoju znanstvenikov«.
Toda to še nI vse. Sovjetski znanstveniki so napovedali možnost, da pes pristane živ na zemljo. Ce bi se to res zgodilo, je načelno rešen eden najtežjih problemov, kako omogočiti vrni-
tev živemu bitju, ki je bilo Izstreljeno v vsemlr. To bi dejansko pomenilo uvod v vsemirska potovanja, o čemer je človek doslej samo sanjal, utoplstlč-nl in fantastični romani ln povesti pa pisale.
Treba je priznati, da so Rusi z drugim satelitom ponovno potrdili, da so razvili znanost in tehniko do doslej neslutenih obzorij. Treba jim je pošteno priznati, da so s svojo vzgojno politiko dobili celo vrsto genialnih znanstvenikov in tehnikov, ki niso samo dobro strokovno podkovani, ampak znajo tudi drzno misliti in sanjati naprej. Očitno je tudi, da je tem znanstvenim naporom drŽava dajala vso mogočo finančno In moralno podporo.
Se pred nekaj meseci ne bi nihče dejal, da se bodo dogodki tako naglo razvijali. Oktobra je bil Izstreljen prvi satelit. Njegovi dragoceni podatki so že pomagali znanstvenikom pri izstrelitvi in opremi drugega satelita. Ta bo spet posredoval človeštvu še natančnejše podatke, ki bodo spet omogočili popolnejši satelit št. 3 in tako dalje; pristanek na Mesecu že ni več samo teoretična možnost. Postala je praktična možnost. Morda v zelo kratkem času.
Človek gre naprej vedno bolj smelo, vedno bolj zanesljivo. NI važno, kdo trenutno vodi, važno je, da človeštvo vodi. Zakaj z vsakim takim napredkom postaja misel na vojno redno bolj nemogoča in strašna. Zato imamo razloge za upanje, da bodo te »fantastične« pridobitve služile zgolj miru.
Mehuriavost - nevarna bolezen
Mora jutranji vlak res zamujati!
Jutranji vlak »Sevničan« pripelje v Novo mesto skoraj vsak dan 9 pol ure zamude. Pravijo, da Je teh zamud krivo največ-
Vinjenost in hitra vožnja
Niko Drgan, zidar iz Železnikov pri Metliki, je 26. oktobra vozil s kolesom po Vinogradniški cesti. Pred stikom te ceste s cesto Metlika—Novo mesto se je zaletel v drog in padel v jarek. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe. Vzrok nezgode je bila vinjenost in prehitra vožnja.
S 65 km v kamen
Z izposojenim motornim kolesom je vozil Peter Baloh i« Brezovice pri Šentjerneju 27. oktobra ponoči v Novo mesto. S hitrostjo okoli 85 km je drvel skozi Lešnico in na zavoju ceste nI obvladal vozila. Zadal je v obcestni kamen ter se prevrnil. Dobil je telesne poškodbe, na motornem kolesu pa je okoli 40.000 din škode.
Otroci povzročili požar
V zaselku Jagodnik pri Tre-belnem je v hiši Ane Murgelj 25. oktobra nastal požar, ki je upepelil hišo in opremo. V času ko je požar nastal, je bila v Novem mestu, doma pa je bilo pet nedoletnih otrok pod nadzorstvom slaboumne stare ženske. Otroci so se igrali z ognjem in povzročili, da je pogorela domačija. Škode je okoli 200.000 din.
Nezgoda pri srečanju
Pavel Pavičevič, šofer osebnega avtomobila iz Peči je prejšnji teden vozil po cesti Iz Novega mesta proti Ljubljani. Pri vasi Medvedjek se je umaknil drugemu avtomobilu, ki Je vozil za njim. Pri tem je zavozil prek roba ceste in zdrknil 41 metrov daleč v dolino do gozda. Šofer je dobil lažje telesne poškodbe, na avtomobilu pa j« škode okoli 150.000 din.
krši to, ker mora ljubljanski vlak v Trebnjem čakati Sevnl-čana (ta pa tudi vsak dan zamuja). Vsekakor bi moral biti jutranji vlak za Novo mesto točen, saj vozi precej delavcev in dijakov iz vse trebanjske, mlrenske, mokronoške in mir-nopeške doline. Sevničan naj bi pobiral tovor (saj prav zato vedno zamuja) ob drugih urah« ko zamuda ni tako važna, ne pa zjutraj. Koliko delovnih in učnih ur gre v nič In koliko go-drnanja delavcev in dijakov, ki prezebajo v jutranjih urah na postajah! Toda vse Intervencije •o doslej naletele na gluha ušesa pri »železnici«. Prosimo, da b] se za to zadevo zavzela podjetja in šole, potem se bodo morda odprla nekatera gluha ušesa.
Delavci ln dijaki
Pes, zvesti spremljevalec člo-* veka, Je marsikdaj lahko njegov prikrit sovražnik, predvsem kot posrednik nevarnih zajedavskih bolezni. Povzročitelje teh bolezni prenese na svojega gospodarja — človeka, ali na domače živali- Ena takih zajedavskih bo leznt Je ehinokokoza aH mehur-Javost, ki Jo povzroča pasja tra-kulja ovojnica (Taenia echino-cocus). Kot pri ostalih, poteka tudi razvoj te trakulje v dveh gostiteljih, v psu, v katerem živi spolno zrela oblika, in v človeku oziroma domačih živalih, kjer se razvije v nenavadno ličinko podobno mehurju in jj zato pravimo mehurnjak*
Ovojnica živi v tankem črevesu psa. Od ostalih vrst trakull se loči po tem, da Je zelo majhna, komaj 4mm dolga ln da se za njeno pripono vrste le 3 do 4 od-rlvki. Zadnji odrlvek. t. J. tisti. k\ se odtrga od telesa in pride z iztrebki psa na prosto vsebuje do 600 zelo majhnih Jajčec, v vsakem Jajčecu Je Se razvit zarodek, kt ga! odporna lupin« Ščit! pred »kodlftvlml vplivi okolja. S poskusi So namreč dognali, da morejo s kraj »o guio prenašati do 12 dni Prav tako dolgo Živijo v vodi*
Obisk iz Poljske
Obiskala   nas  je tovarišica
Helena Spalona, direktorica komiteja za gospodinjstvo iz bratske republike Poljske. Doma je lz Varšave, Je prijetne zunanjosti, nekoliko starejša, vljudna, skromna in zelo Izobražena žena. Zastavile smo JI- nekaj vpraSanj. na katere nam je radevoije odgovorila.
»Koliko časa že aeluje pri va> komite za gospodinjstvo ln kakšne so njegove naloge?«
»Zavod za gospodinjstvo deluje približno 1 leto. Ukvarja se z znanstvenim, propagand-' nim delom ln prosvetljeva-njem žena, Na terenu organizira razne bemtnarje za gospodinj«:, v centrin se ukvarja z organizacijo prehrane, v domačega dela, ekonomike, šivanja oblačil. Zavod ima tudi svoje založbe. 2en«s smo 1mels precej težav, posebno pred kongresom. Največji problem so bila finančna sredstva. Zato smo morale poslati delegacijo vladi ln si iz-, poslovati svoj  lastni budžet.«
»Kako Je center povezan z ženskimi organizacijami?«
»V zavodu dela 17 zena. Do sedaj smo organizirale eksperimentalno kuhinjo in konzu-tativni center za tiste, ki de-
lajo v podobnih ustanovah, s
katerimi imamo konzultacije. To nam pomaga pri perspektivnem delu, pri organiziranju tečajev, pri družbeni prehrani. Zene skušamo vplivati s svojimi predlogi pri raznih gradnjah stanovanj, vrtcev in podobno. Imamo Sole za in-štruktorskl kader, ki potem vodi na terenu razne gospodinjske tečaje, ki trajajo od 8 tednov do dva meseca. Ustanovljenih je 11 kmetijsko-go-spodinjskih Sol, v katerih traja pouk 11 mesecev.«
»Kako vam Je všeč v naši do-kmetlh?«
»Na vas' Imamo spiošne organizacije kmečkih žena. S temi organizacijami sodeluje oddelek, ki Je ustanovljen pri zadrugah.«
Kako vam je všeč v naS! domovini?«
»Pri vas ml Je zelo všeč. ne samo kraji, ampak še posebno ml ugai» to, da skušate žene na terenu z majhnimi ln skromnimi sredstvi mnogo narediti.«
Prisrčno smo se poslovile in voščile tovarlšlci srečno pot, z žejjo, da še kdaj pride v nato donvivlno, M. S.
Med temperaturama minus 1 stopinja in plus 1 stopinja Celzija živijo 116 dni. Ko pride jajčece z onesnaženo vodo ali hrano v prebavila človeka ali katerekoli domače živali (goveda prašiča, koze, ovce) raztope prebavni sokovi laično lupino in v Jajčecu že ra2vitl zarodek pride v črevo, kjer s pomočjo kaveljčkov prevrta črevesno steno in pride v krvna obtočila. S krvjo nekaj časa potuje po telesu, kjer se lahko zasidra v različnih organih, S tem začne razvoj, ki ie marsikdaj usoden za okuženca. Zarodek se preobrazi v mehurnjak. ki je »prva majhen, sčasoma pa doseže velikost otroške glave. Izpolnjen je z bistro tekočino, v kateri plava Izredno veliko število pripon. Teh pripon more biti v enem mehurnjaku tudi do dva milijona aH še več. Ce pride do takega mehurnjaka pes in ga požre, se v njegovem tankem črevesu razvijejo številne trakulje.
Ni Je med trakuljami vrste, ki bi na stopnji ličinke kazala to>-HkSne raznolikosti, kot ta. V nekaterih organih se razvije v obliki kroglice, včasih se razor?de v napadenem organu tako močno, da ga povsem uniči. V kostnem mozgu na primer lm» črvlčasto obliko Ud. Tudi ga n1 organa ki bi bil varen. »red naselitvijo ine-hurnjaka. VjjVošiet pridejo oelo možgani, okovkostnl mozeg, vendar vidimo, da so pri človeku predvsem jetra tisti organ, kjer se more neovirano razvila« ln tu naraste v približno jo letih do velikosti otroške glave.
V začetku obolenja, ko je mehurnjak še majhen (4 do 5 cm), he opazimo pri človeku, kakor tudi pri domaČih živalih, nobenih bolezenskjh znakov. Pokaže-1o se šele kasneje, vendar v ta-obliki, da Jih na moremo pri-' pisala izključeno mehurjavosti. Taki znaki so prebavne motnie. hujSanje kljub izdatni hrani, težko dihanje, večje ali manjše bolečine v okolici prizadetega organa itd. Navadno šele Qb zakolu ugotovimo, da Je bila temu vzrok mehurjavost-
Prav tako ne moremo brez pregleda iztrebkov ugotoviti, ka teri pes je tisti, ki trosi naokrog jajčeca in je nosilec zrelih trakulj- Tak pes, čeprav tm3 na stotine trakulj v tankem črevesu, ne kaže nobenih posebnih bolezenskih znakov, razen morda prav rahlega črevesnega katarja. Vemo pa. da psi pri puščanju svojih iztrebkov niso nič kaj natančni. Puščajo jih kjerkoli, tako v nasteljl, na dvorišču, v vrtu, na travniku itd. Ti s« na zraku posuše, odrivek razpade, jajčeca se sproste in moča ali veter pa tudi muhe jih razširjajo daleč naokoM; prilepi-! jo se za travo, na zelenjavo, prU dejo v vodo   in s tem so dane
možnosti, da se tako človek kot domače živali okužijo z njimi. JBičeca eh;nokokusa se na Dri-mer na zelenjavo prilepijo tako trdno, da jih s še tako vestnim pranjem ne moremo zanesljivo odstraniti. Lahko se prilepijo tudi na dlako psa ln s tem so izpostavljeni neposredni okužbi predvsem otroci, kj s« radi igrajo s psom.
Čeprav danes do dobra poznamo razvoj tega ^jedavca, njegovo škodljivo delovanje in Škode, ka jo more povzročiti, je pogosto prav človek tisti, kj zaradi nepoučenostj ali malomarnosti veliko pripomore k njegovemu razširjenju. Prav pogosto se namreč dogaja, da organe, okužene z mehurnjaki, ponudi psu za hrano aLi pa jih vrže na gnojišče, kjer jih pes tudi najde.
Zavedamo se kakšno nevarnost predstavlja ta zajedavec /.a človeka, saj mehurnjaka ne moremo odstraniti drugače kot z zelo tvegano operacijo. Vemo tudi v kak-inj meri zmanjšuj* narodni dohodek, saj moramo organe zaklanih iHvall okuženih z mehurnjakom. brezpogojno uničiti- Zato je nujno, da tako vsak posameznik, kot skupnost ukrene vse potrebno za zmanjšanje te zajedavske bolezni. Na klavnicah, kjer je kontrola veterinarske službe poostrena, okuženi organi ne gredo v obtok, marveč jih takoj uničijo. Glavni razširjevalci ehinokoko-ze so privatni klavci in zato je dobro, da se seznanijo z ukrepi,
kil jih je treba podvzet!, da bi preprečili širjenje te zajedavske
bolezni-
Kako hitro ugotovimo pri zakLani živali mehurnjak, moramo količkaj aumJjlive/ organe brezpogojno uničiti. To napravimo tako, da jih zakopljemo globoko v zemljo, da niso dostopni psom- Psom preprečimo prosto tekanje oziroma klatenje Pasje iztrebke moramo redno odstranjevati, jiih zakopavati, aH sežigati. Prav tako moramo od časa do časa razkužiti pasjo hišo.
Ce sumimo, da je domači pes nosilec trakulj, moramo dati njegove iztrebke brezpogojno v pregled dn podv^etj vse ukrepe zdravljenja.
Ne dovolj ujmo nikomur, posebno ne otrokom, da bj se igrali s količkaj sumljivim psom, ker jih tako izpostavljam i nevarnemu obolenju za ehinokoko zo.
Da bi v Sloveniijl preprečili razširjanje te nevarne sajedav-
ske bolezni, ki v nekaterih področjih zavzema že tak obseg, da je postala nevarna tudi človeku, se je veterinarska služba odločila, da podvzame vse ukrepe, da zaščiti pred njo človeka i« domače živali.
S tem' v zvezi bo izvedena obširna akcija - dehelmentizacija psov, pri čemer bodo vsi psi določenega področja pregled*«!.
Taka akcija bo v Novem mestu v času od 14. do 18. novembra-Rajko Rakovee
Postaja Mirna na Dolenjskem
Mirna se razvija. Destilacija DANA, podjetje Topol, Mizarstvo, Tovairna šivalnih strojev itd.
Široko zaledje za odkup; tri kmetijske zadruge nakladajo na m i renski postaji kmetijske pridelke in les.
Na postaji sta dva Izrabljena vagona postavljena izven tira — to je skladišče, »rampa« za dva vagona. Vse je na kupu, založeno z drvmi, pragi in hlodovino. Tukaj nakladamo tudi kvarciit, ki ga koplje podjetje Kremen iz Novega mesta.
Tesnoba in prerivanje, borba za prostor! Na postaji je samo en uslužbenec, čez glavo preobremenjen z delom. Od ranega jutra pozno v noč mo-
ra birti na nogah, če hoče biti delu kos.
Čudno, da na odločujočih meslih tega ne uvidijo; res ni mogoče pomagati? Ne verjamemo! Tudi prostora za razširjenje naikiadališča je dovolj.
Bo tudi ta pozav bob ob steno?      • L. B.
TRGOVSKI DOGOVOR Z DR NEMČIJO
V Beogradu so 19. oktobra podpisali sporazum o blagovni zamenjavi med našo državo in Demokratično republiko Nemčijo. Sporazum predvideva za leto 1058 blagovno zamenjavo v vrednosti 48 miliijonov do-lairjev za obe državi.
# Maršal Sovjetske rveze Georgij Zukov je Je bil pred nekai dnevi — takoj po vrnitvi z obiska v Jugoslaviji in Albaniji — razrešen dolžnosti obrambnega ministra. Takrat so vsi pričakovali, da to pomeni povišanje, ali vsaj ne ponižanja. Toda začeli so se množiti glasovi, da pomeni Zu-kovljeva razrešitev pravzaprav degradiranje, in res je po nekaj dnevih negotovosti prišlo sporočilo CK Kp SZ, v katerem je rečeno, da le 2ukov izključen |z Prezidija ln CK KP s/, zaradi nepravilne politike do partije v armadi, zaradi osebne oholosti ln domišljavosti in drugih napak. Negotovosti je bilo konec, ostaja I* vprašanje, kam bodo sedaj 2u-kova poslali.
• V Moskvo te dn] prihajajo številne delegacije z vsega sveta na proslavo 40. obletnice oktobrske revolucije, med njimi tudi jugoslovanska, ki jo vodita člana Izvršnega odbora CK zkj Edvard Kardelj ln Aleksander RankoviP. v počastitev 40, obletnice oktobrske revolucije so Rusi tudi Izstrelili drugi umetni satelit, ki že kroži okrog zemlje.
Umrl Je za kapjo znani italijanski In mednarodni sindikalni delavec Giuseppe dl Vl-ttorlo, ki se Je bil pridružil sindikalnemu gibanju že leta 1911. Za predsednika Generalne konfederacije dela Italije Je Ml izvoljen leta 1949. oktobra leto« pa za predsednika svetovne sindikalne federacije v Leipzigu. Med državljansko vojno Je pomagal organizirati mednarodne brigade.
O V Izraelskem "parlamentu Je neki mladenič vrgel ročno bombo na vladne klopi ln laže ranil ministrskega predsednika Ben Gurlona. zunanio ministrico Goldo MelT ln še nekoliko osebnosti. Ben Gurl-on Je pnzneje izjavil, da Je Imel ie priložnost govoriti z mladlim atentatorjem In tli nanj nI napravil vtisa neuravnovešenega človeka, kakor bi ga radi nekateri prikazali.
• Na Madžarskem so ukinili nagla sodišča In odslej bodo za vse kazenske zadeve pristojna redna sodišča Nagla sodišča so na Madžarskem u-vedli po lanskem oktobrskem uporu.
• V Avstriji Je za sat Jak o gripo zbolelo okrog milijon štiri »t" tisoč ljudi ali petina prebivalcev. Doslej jih J« umrlo 150. Od 25. oktobra dalje so v Avstriji zaradi epidemije izgubili 3,600.000 delovnih dni.
ODLOK O PRESKRBI Z VODO IN O VODARINI V NOVEM MESTU
fOiOiOlCOlCOlOiOiCDlOlCOB
a) kdor samovoljno priključi stavbni aH parcelnt vodovod na mestni vodovod ali na vodovodno omrežje aH na drugi zasebni že priključeni cevovod postavi lastni hidrant ali Izvrši neposredno zvezo v smislu 38. člena tega odloka;
b) kdor brez prijave in dovoljenja kakor koli uporablja vodo is mestnega vodovoda;
c) kdor brez dovoljenja bistveno »premem vodovodno napeli avo;
d) kdor ne napravi prijave v smislu 5. in 24. člena tega odloka;
e) kdor kljub opozorilu razliva ali brezvestno troši vodo iz mestnega vodovoda;
t) kdor samovoljno zapira ali odpira ventile, zasunke jn hidrante na mestnem vodovodnem omrežju;
g) kdor poškoduje ah ponesnažl vodovodne naprave, poškoduje nasade podjetja okoli vodovodnih naprav ali pase živino v zaščitnem pasu vodovodnih rezervoarjev.
VII. KONTNE DOLOČBE 43. člen
Ta odlok, ki se mora objaviti tudi v »Dolenjskem listu, začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. Januarja 1987 dalje.
Z dnem objave tega odloka preneha veljati odlok Lludskega odbora mestne občine Novo mesto o plačevanju vodarine za porabo vode   iz  mestnega   vodovoda v Novem mestu St. 808-1-53. z dn« 7.  julija  1953  (Uradni  list LRS 8t. 27-325-53). Številka: 01-1-1957 Datum; 15. septembra 1987 Predsednik občinskega ljudske«! odbora Maks Vale. Lt ]
(Nadaljevanje in konec)
22. člen
Za normalno osebno porabo se odmerja vodarlna na osnovi cene 10 din za m' porabljene vode.
Kjer poraba vode presega v prejšnjem členu navedeno normalno porabo se presežek porabljene vode zaračuna po 30 din m1 vode.
Po tej cent se zaračunava vodarlna tudi potrošnikom, ki svojih instalacij ne vzdržujejo v uatieznem stanju ali prekomerno trosijo vodo.
23. člen
Dokler podjetje ne bo priskrbelo potrošnikom vodomerov, bo zaračunavalo pri osebni porabi vode vodarino pavšalno na bazi normalne porabe iz 31 člena ln osnovne cene iz 1. ostavka 22 člena tega odloka po naslednji tarifi:
■) pri porabi 120 1 (vode na dan) po 35 din na mesec, b) pri porabi 80 1 25 din na mesec, c) pri porabi 60 1 20 din na mesec, d) ori porabi 50 i J5 din na mesec, e) pri porabi 40 l 20 din na mesec, f) pri porabi 30 1 10 din na mesec.
24 člen
Hišni lastniki ln uprBvnl organi kakor tudi drugi uživalci stanovanja, ki plačujejo pavšalno vodarl-morajo prijaviu upravi pod-
jetja vsako spremembo v številu družinskih članov podstanovalcev in obiskov, ki trajajo deij kot mesec dni.
V primeru zmanjšanja potrošnikov vode morajo plačati vodarino v nezmanjšanem znesku do dneva prijave.
25. člen
Samski podstanovalci se Štejejo za družinske člane uživalca stanovanja in ie njihov delež vodarino zaračuna uživalcu stanovanja, ki Jo izterja od svojih podstanovalcev.
26. člen
Lastniki ln upravni organi mora Jo prijaviti upravi podjetja tudi vsako spremembo v lastništvu z vodo lz vodovoda oskrbovane nepremičnine najkasneje na dan. ko novi lastnik prevzame nepremičnino aH se vseli v stanovanje.
Z dnem prevzema nepremičnine preidejo vse pravice ln obveznosti v zvezi z vodovodom in pla-čevamem vodarine na novega lastnika.
27. člen
Množičnim potrošnikom kot gospodarskim organizacijam, zavodom, kmetijskim zadrugam ln njihovim združenjem, vojski In podobno se zaračunava vodarlna pavSalno In po vodomeru po 20 do 30 din za m» pnrftbllene vode; za pranje vozil, zalivanje vrtov, polivanje cest, gašenje apna ln podobno, za kar ni potrebna pit-
na voda pa po 20 do 35 din za
kubični meter.
28. člen
PavSalno vodarino določi podjetje osebnim potrošnikom s pismeno odločbo potrošnikom lz 27. člena pa v soglasju Sveta za komunalne zadeve ObLO. e* sta stranki sporazumni s pogodbo, sicer pa s pismeno odločbo.
Zoper odločbo je v obeh primerih dopustna v 15 dneh po prejemu pritožba na ObLO Novo mesto
29. člen
Vodarlna se obračunava ln r>la-Cule po pravilu mesečno za nazaj.
S pogodbo se lahko dogovore tudi drugačni roki obračunavanja in plačevanja vodarine.
30. člen
Ce potrošnik kljub ponovnemu opominu ne plača treh zaporednih obrokov zapadle vodarine, mu podjetje lahko ustavi nadaljno dobavo vode Vodo mu znova odpre sele tedaj, ko potrošnik plača vso zapadlo vodarino ter stroške zapl-ranla ln ponovnega odpiranja vodovoda.
31. člen
Podletje sme prt pavšalnih potrošnikih vsav čas v rednem delovnem času zaradi kontrole z vodomerom preskusiti dejansko porabo vode.
Ako ugotovi pri taki kontroli, ki mora trajati najmam en mesec,  da Je poraba vođe  za 20V*
večja aH manjša, kot 1e bila pavSalno določena na podlagi 23. člena tega odloka, lahko podjetje vodarino ustrezno količini porabljene vode ugotovlleni z vodomerom, zviša ali zniža.
IV. VODOMERI
32. člen
Vgraditev vodomerov odreja 1n Izvršuje podjetje. Vodomeri morajo biti vgrajeni na ustreznem mestu, kt se da zaklepati In ni Izpostavljeno zunanjim poškodbam ln zmrznenju. Dostop do vodomera ima samo kontrolo; organ podjetja, lastniv aH potrošnik vode pa le v njegovem spremstvu.
Za vsako zunanjo poškodbo vodomera odgovarja uživalec prostora, v katerem Jo vodomer vgrajen
33. člen
Vodomere za osebno ln gospodinjsko porabo vode podjetje vgradi na lastne stroške, v vseh ostalih primerih mora plačati stroške vgraditve naročnik vodomera.
Od vgrajenega vodomera plačuje naročnik, če Je vodomer last podjetja za amortizacijo in vzdr-Jevanle mesečno najemnino v znesku 1.2"/» od fakturne cene vgralenega vodomera, če pa 1e last, naročnika, pa le števnlno, vzdrtevalnino pa nosi naročnik sam. "
34. č>n
Na zahtevo potrošnika ali podjetja se mora vodomer preskusiti, če pravilno kaže količino po-raMlene vode.
Ce prelzkušnla ugotovi, da 1e vorlomer nravjlno Izkazoval količino oorabUene vode z dopustno toleranco, plača stroSke preizkušnje tisti, ki Je zahteval preizkus vodomera.
Ce pa preizkušnja ugotovi, da Je vodomer nepravilno Izkazoval količino porabljene vode z dopustno toleranco, plača stroške preizkušnje podjetje.
Za preteklo razdobje preveč aH premalo zaračunane vodarine se mora potrošniku vrniti oziroma podjetju doplačati, toda največ za 6 mesecev za nazaj.
35. člen
Ce podjetje vodomer zaradi kontrole, žigosanja, poškodbe aH 1« katerega koli vzroka odstrani. Plačuje potrošnik vodarino za čas odstranitve vodomera pavšalno po mesečnem povprečju porabe vode k; Jo je izkazoval vodomer v zadnjih treh mesecih, ko je še pravilno kazal porabo vode.
V.  NADZORSTVO NAD UPORABO VODE IN VARSTVO VODOVODNEGA OMREŽJA
36. člen
Prepovedano Je vsako nepotrebno in nesmotrno trošenje vode ln izkoriščanje aH zlorabljanje vodovodnih naprav.
37. člen
Stavbne Instalacije morajo bltt zavarovane proti zamrznjenju. Kjer je to mogoče, je treba vodovodne cevi vsak večer pri stavbnem ventilu ali za to pripravil enem Iztoku Izprazniti, da se prepreči zamrznjenje.
38. člen
Prepovedana Je vsaka samovoljna neposredna zveza vodovoda s kakršnimi kolt vodovodnim* rezervoarji, s straniščnimi lzplako-valnlkl, s parnimi kotli, z napravami za toplovodno m parno kurjavo Itd.
39. člen
Prepovedano je vsako poškodovanje delov in naprav vodovodne" ga omrežja, zlasti vodovodnih, rezervoarjev, vodovodnih cevi. za-sunkov, hidrantov, Javnih izlivk ter uradnih plomb na vodomerih ali drugih vodovodnih napravah, kakor tudi vsaka samovoljna priključitev zasebnega cevovoda na vodovodno omrežje ter zapiranje ln odpiranje cestnih vodovodnih zasunkov, hidrantov In priključnih ventilov.
40. člen
Podjetje sme poleg primerov 20. in 30. člena tega odloka ustaviti dobavo vode tudi potrošnikom:
a) ki uporabljajo vodo iz vodovoda brez prijave ln dovoljenja;
b) kt samovoljno preurejajo vodovodne napeljave;
c) ki kontrolnim organom podjetja nočejo dati pojasnil, potrebnih, da se ugotovi količina porabljene vode, aH ne dovolijo pregleda vodovodnib naprav 1n
d) pri katerih Jo voda v cevovodu zaradi pokvarjene vodovodne napeljave neužitna,
41. Člen .
Zaprte cestne priključke oziroma ventile ali omrežne zasimke sme znova odpreti samo podjetje.
Za ponovno odpiram« na podlagi zadnjega odstavka 20. in 30. člena tega odloka zaprtega priključnega ventila mora potrošnik plačati podjetflu pristojbino v znesku 500 din.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
42. člen
Kolikor dejanje nI strožje kaznivo po drug'h predpisih, se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 dinarjev:
Stev  48 (399)
»DOLENJSKI LIST«
Stran *
Revolucionarno valovanje na Dolenjskem
pod vplivom Oktobrske revolucije
13. marca je začela Izdajati komunistični časopis »Ujedinjenje«, 14. marca je bila zaupniška konferenca, 11. aprila 1920 pa se je vršil ustanovni kongres nove revolucionarne stranke, ki je sklenil združitev s Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov). Tako je tudi na Slovenskem pod vplivom Okto-
brske revolucije nastala revolucionarna komunistična stranka. Sicer je imela precej začetnih slabosti, glavna njena slabost pa Je bila, da je nastala razmeroma kasno, ko je slovenska buržoazija že utrdila svojo oblast in z nasiljem zavrla povojno revolucionarno valovanje.
Strah pred boljševizmom
O Oktobrski revoluciji in boljševizmu je 1. 1917 in 1918 obširno pisalo vse takratno časopisje. Socialnodemokratski tisk je zaradi razpoloženja slovenskih ljudi v začetku dokaj objektivno poročal in celo zagovarjal boljševizem. Liberalni »Slovenski narod« in klerikalni »Slovenec« pa sta pisala tako, da bi ljudi odvračala od simpatij za Oktobrsko revolucijo. Podobno so pisale tudi klerikalne »Dolenjske novice«. V članku »Ruski kmetje in boljševikl« so 11. julija 1918 prepričevale dolenjske kmete, da »vlada boljševikov še zdaj maje na vseh koncih In krajih« in da so ruski kmetje, ki so verjeli socialističnim agitatorjem, sedaj razočarani.
Tako prepričevanje pa nI mnogo zaleglo. Ob prevratu' je meščansko časopisje moralo po-glosto poročati o revolucionarnem razpoloženju slovenskega ljudstva. Tako je »Slovenski narod« 8. novembra 1918 zabeležil: »Po deželi razumejo svobodo tako, da odslej ni treba plačevati davkov, spoštovati tuje lastnine itd. V tem oziru prihajajo z več krajev neprestano pritožbe o nasilstvih.«
Zaradi tega sta »Slovenec« ln »Slovenski narod« 9. novembra 1918 objavila enak članek »Disciplina!«, v katerem sta ugotavljala, da so ljudje po različnih krajih ustanavljali razne odbore, »ki so odstavljall In prestavljali urade in uradnike, ki jim niso bili ljubi, rušili Javni red in mir«, kar »spominja v marsičem na ruski boljševizem... 2e sedaj se pojavlja po raznih krajih zeleni kader... Ohranimo mirno kri in držimo disdipllno.«
Podobno Je tedaj tuđi socijaldemokratski dnevnik »Naprej« svaril pred nepremišljenimi de-
janji ter pozival na mir In red. Klerikalni »Domoljub« Je v istem smislu 14. novembra 1918 pisal v članku »Red in disciplina«.
Od začetnega pomlrjevanja so meščanske stranke kmalu prešle k pozivom na odločnejši boj proti revolucionarnim množicam. »Domoljub« je 12. decembra 1918 pozival: »Boj boljševizmu!« V članku je priznaval, da so »pojavi boljševizma, t. J. nereda, brezvladja in nasilja pojavljajo tudi pri nas« in se tolažil: »Hvala Bogu, da le tuintam«.
Liberalna »Jugoslavija« pa Je 12. Januarja 1919 pisala: »Svoboda še ni anarhijal Nekje na Dolenjskem se obnašajo ljudje na tak način, da je morala poslati vlada precejšnje število orožnikov proti razgrajačem...«
Na zborovanju klerikalne stranke 16. januarja 1919 Je dr. Janko Brejc, ki je bil 20. januarja imenovan za predsednika deželne vlade, takole razložil svoj program:
»Treba je vzajemnega dela, da se vsak pojav boljševizma zatre že takoj v kali. Ta boljševizem se je namreč že močno raznesel tudi po deželi; doslej so bili le posamezni pojavi. Doslej se Jih je posrečilo odpraviti, dolžnost nove vlade pa bo, z železno roko zadušiti tako gibanje. Pri tem pa morajo vlado podpirati vsi, kajti sama z orožniki ne bo dosegla nič. To Je dolžnost vseh dobromlslečih, na katere apelira vlada, ako hočete, da bo branila vašo čast. vaše Imetje, vaše življenje.« (»Domoljub«, 23. I. 1919.)
»K a n d i j s k a republika«
Na Glavnem trgu v Novem
mestu se je 29. oktobra 1918 zbrala velika množica meščanov dn kmetov, ki so slavili narodno osvoboditev. S slavjem je bila združena tudi svečana seja občinskega sveta, na kateri so odpravili »3taroavstrljsko blrokra-tično spako Rudolfovo — Ru-dolfswert«. (»Dol. novice«, 7. XI. 1918.)
V nedeljo, 8. decembra 1918 Je bil po dolgih letih v Novem mestu zopet socialističen shod. Vršil se je »v Košakovi dvorani"« ih je bil »nadvse pričakovanje dobro obiskan... Shodu je predsedoval sodrug Udovč, poročal pa je sodrug Mihevc. Shod so obiskali povečini delavci in kmetje lz novomeške okolice.« Množica je soglasno sprejela resolucijo, ki je zahtevala, naj bo jugoslovanska država socialna republika. Delavci ln kmetje so zahtevali podržavljenje rudnikov, železnic in velelndustrije, razlastitev vseh veleposestev. zaplembo vojnih dobičkov itd. Zborovalcl so naglašall tudi »potrebo organizacije«. (»Naprej«, 13. Xn. 1918.)
Delavci in kmetje v novomeški okolici so videli, da se z resolucijami prav nič ne spreminja. To, da je Novo mesto odvrglo staro avstrijsko ime in da
so bili odstranjeni nemški napisi, je bilo za nezadovoljne ljudi vsekakor premalo, saj so videli, da je vse drugo po prevratu ostalo po starem. V veliki občini Smihel-Stopiče je tudi naprej županoval osovraženi Josip Zurc, po domače Stembur.
V ljudeh je zavrelo, ko je občina v nedeljo, 22. decembra 1918
Jože Pirnar, glavni pobudnik •Kandijske republike« (fotografija iz prvih let po L svetovni vojni)
pred cerkvami v Valti vasi, Sto-pičah in v Smihelu oklicala, da bo občinsko doklado povišala za 70 odstotkov. Jože in Tone Pirnar, ki sta se imela za boljševika, sta sklenila, da bosta s pomočjo kovača Ivana Florjančiča organizirala ljudi za prevzem občine.
Jože Pirnar, rojen 1, 1894 na Brodu pri Novem mestu, je bil Bedlar. Vojsko je služil pri mornarici v Pulju, kjer Je sodelo-val v uporniškem gibanju in se ob razpadu z revolucionarnimi idejami vrnil domov. Postal je član JSDS, se ob njeni cepitvi na desnico in levico pridružil levici ter postal član Komunistične stranke..
Njegov brat Tone/tesar, rojen 1. 1895 na Brodu, je bil v ruskem ujetništvu, odšel k Jugoslovanskim dobrovoljcem v Odeso in se ob revoluciji pridružil boljševikom. Spomladi 1. 1918 se je vrnil v Ljubljano, nato pa so ga zopet poslali v vojsko. Vsa leta
Ruska revolucija je tako srečna, da ima vsem skupnega junaka. Lenin stoji ob njenem začetku in je še zmeraj tisti, ki to revolucijo nadaljuje; čakaj on živi tudi še po svoji smrti v srcih in glavah vseh delujočih, čeprav so si sicer v mnogočem med seboj različni. Ime prvega državnika revolucije imenujejo njeni današnji državniki v mnogih svojih govorih takoj ob začetku. Delati v njegovem smislu jim je očitno ukaz ljubezni kakor tudi vesti.
Heinrich Mann
med obema vojnama je ostal zvest in delaven član Komunistične partije. Ivan Florjančič, rojen 1. 1875 v Dol. Karteljevem, kovač na Malem Slatniku, je bil skoraj štiri leta v vojski, zadnje mesece pred razpadom pa se je rajši skrival doma, ker je videl, kako mu je žena z dvema majhnima otrokoma stradala m trpela pomanjkanje. (Deželno sodišče v Ljubljani, 1. 1920, sodni spis št. 358.)
Jože ln Tone Pirnar sta v naslednjih dneh obšla vasi v veliki šmihelsko-stopi.lki občini ia obiskala svoje somišljenike. Na Štefan dan, 26. decembra so njuni zaupniki pred cerkvami v Valti vasi in v Smihelu ljudem sporočili o pohodu na občino. Jože in Tone Pirnar pa sta šla v StoplČe.
Jože in Tono Pirnar ter Ivan Florjančič so v naslednjih dneh obšli vasi v veliki smihelsko — stopiški občini in obiskali svoje somišljenike. Kako sta Pirnar in Florjančič agitirala na Malem Slatniku, je razvidno iz zaslišanja obdolienega Franca Auseca z Malega Slatnika:
»Na božični dan. 25. decembra 1918 zvečer, sem bil pri Janezu Mikcu na Malem Slatniku št. 5. Tja prideta Jože Pirnar in pa Janez Florjančdč. Pirnar Je pripovedoval, da je bilo v Smihelu pred cerkviio olclleano, da je župan in občinski odbor napravil 80.000 K dolga in da se gredo pritožiti županu. Rekel je, da naj bi več mož prišlo in da naj okrog povemo, da se jih bo veliko pritožilo. Prav malo časa sta bila tam. potem sta pa odšla. Jaz sem naslednji dan povedal o tem Francu Judežu a Potovvrha.«
Na Štefan dan, 2«. decembra, ko   PIrnarjevt   zaupniki pred
cerkvijo v Vavti vasi ljudem sporočili o pohodu na občino. Jože in Tone Pirnar pa sta obvestila ljudi pred cerkvijo v Smihelu ln šla v Stopi če. Občinski odbornik Franc Berkopec z Gor. Težke vode je 14. januarja 1919 kot priča.pred sodiščem o Pirnar j evem nastopu v Stopičah izpovedal:
»Na sv. Štefana dan po maši sem slišal pred stopiško cerkvijo, da je nek mlad človek, ki ga pa jaz nisem poznal, ljudem pravil, da naj se drugi dan vsi zberejo na Brodu, da bodo potem skupno odšli k županu, da mora on prevzeti občinski dolg in pa njegovi odborniki. Ce ne bodo hoteli zlepa, bodo morali pa to storiti »grda. Tudi je nekaj čital z nekega papirja, vendar pa natančneje ne vem. ker sem bil najmanj deset; korakov oddaljen in so ljudje od vseh strani tiščali v dotičnika. Ker so začeli ljudje kričati, smo se odborniki, namreč Jaz. Franc Kastelic iz St. Jošta ter Janez Murn lz Vel. Orehka hitro odstranili, ker smo se zbali ljudi.«
Jože Pirnar pa je 5. Januarja 1919 preiskovalnemu sodnikju takole pojasnil, kako so se razvijali dogodki od nedelje 22, d«-
cembra do četrtka 26. decembra 1918.
»Tisto nedeljo pred praznik)! je bilo oklicano pri šmihelslkl cerkvi, da se bode občinska do-klada zvišala za 70 odstotkov in se bo to priklopilo zemljiškemu davku. Zaradi tega je nastala nezadovoljnost m$d ljudmi ter so Ljudje godrnjali, da j« to
preveč in da oni niso zadovoljni, da bi plačevali vojno posojilo, iker ga niso podpisali. Podpisali so ga le župan in odborniki, ki niso bili voljeni od ljudstva, ampak jih je župan sam postavili. Ce jih je res postavili sam. to menj ni znano, le ljudi sem slišal tako govoriti. Ker Je bilo rečeno v oklicu, da Imajo ljudje štirinajst dni £asa za pritožbo, so vsi govorili, da se bodo pritožili...
Meni so različni Ljudje naročili, da naj povem okrog po Drski, Brodu, Srebrničah in bližnjih vaseh ljudem, da se bomo šli v petek po praznikih na Županstvo pritožit zaradi novega
Lenin se je s svojimi pomočniki lotil najveličastnejšega družbenega eksperimenta, ki je bil izveden po več ko dva tisoč letih.
Ta mrtvec bo zmeraj znova vstajal od mrtvih — v sto oblikah — dokler v kaosu zemlje ne zavlada pravičnost.
Alfred K ere
davka. Zopet drugi pa so rekli, da bodo to oznanili po vaseh na severu in vzhodu od Smlhela.
Jaz sem nato po različnih vaseh okrog Smlhela po Podljub-na ter »udi v Podgradu okrog hodil ln ljudem gripovedoval, da so v Smihelu sklendH, da se bodo 27. decembra 1918 šli prl-
Zivljenje In delo Vladlmlrja IlJIČa Lenina je neminljivo povezano z veliko Oktobrsko revolucijo. Njegova dejavnost je bila boj za dosledno uveljavljanje marksizma in njegovega duha. Kot resničen ustvarjalee ln genialni duh pa je Lenin tudi sam prispeval k razvoju marksistične znanosti in obogatil njeno teoretično zakladnico. Zato nI niti enega bistvenega področja marksizma, ki ga s svojimi številnimi deli ne bi bil izpopolnil, poglobil ln konkretiziral, da ne govorimo o tistih praktično revolucionarnih korakih, s katerimi je to znanost prelival v Živo prakso milijonov in stotine milijonov ljudi. S tem Je spreminjal marksizem v materialno silo ln mogočnega činitelja preobrazbe družbe. (Na sliki: Lenin leta 1917.)
Gostilna pri »Stemburju« v novomeški Kandijl
tožit/ županu. Ljudje so bili takoj zadovoljni ter so potem to dalje pripovedovali. Pripovedovali so to in strlU tudi drugi ljudje ter jo sploh cela fara o tem govorila.«
Občinski odbornik Franc Berkopec je iz Stoplč odhitel v Kandijo k županu Zurcu. O tem je Josip Zurc 31. decembra 1918 kot priča izpovedal:
»Dne 26, t. m. ob 11. uri prišel 1« ves preplašen k meni na dom občinski odbornik Franc Berkopec z, Gorenje Težke vode ter mj je povedal sledeče: »Gospod župan, grozna reč Je zoper vas in pa eoper cel občinski odbor. Danes po maš! je prišel neki ... Pirnar... pred cerkev, ko «o odhajali lz cerkve ©o boži! službi, In Je prebral neko listino, v kateri grozno zabavlja Čez vas in čez ves občinski odbor, da smo napravili čez 80.000 dolga, visoke občinske naklade ter je vabil ljudi, da naj pridejo drugI dan na Drsko ali Brod, da se bodo tam Še dogovorili ln potem odkorakali k vam na dom. Mene so grozno psovali., me hoteli pretepati, talko da sem Jim komaj ušel. Prihiteli so tudi na moj dom ter me je Jeriček, moj sosed, grozno zmerjal. Toreil pripravite se za jutr!. da jim boste vedeli dati odgovor«. Tako mi Je pravil občinski svetovalec Franc Berkopec z Gor. Te-Ž-ke vode.
Jaz sem se ustrašil, vzel klobuk in suknjo in šel naravnost k okrajnemu glavarju. Gospoda okrajnega glavarja dobil sem pri frančiškanih pri obedu in sva mu z Berioopcem vse povedala, kaj nameravajo napraviti z menoj in občinskim odborom. Gospod okrajni glavar Je rekel: »Nič se ne bojte, ne bode tako hudo. kakor mislite.« Zaprosil sem ga za žandarmerijeko asistenco. Odgovoril mi je narto: »Pojdite k stotniku Smolu aH pa k poročniku Tomšiču in mu povejte vse to.« Jaz sem sel naravnost k poročniku Tomšiču in z menoj Berkopec. Tomšič je rekel: »Jaz ne morem nič brez ukaza okrajnega glavarstva. Kaj pa, če pride do preliti a krvi? Jaz ns prevzamem noben« odgovornosti nase.« Tako mj je rekel Tomfiič.
Poslal sem še enkrat en listek PO policista do okrajnega glavarja k frančiškanom ter mu pisal, da se žandarmerija brez ukaza okrajnega glavarstva n« upa na svetlo priti. Poslal m! Je pošto oo policistu, da pride itak zvečer do mene.«
Okrajni -glavar dr. Franc Von-člna je nato odšel na žandarme-rljsko poveljstvo »k poročniku Tomšiču ter mu naročil] da naj prihodnji dan pošlje vse orožnike, s katerimi razpolaga, kot patruljo v Kandijo. koje naloga naj bo oaziiti. da se javni mdr ne bo kalil«. (Zaslišanj« dr. Vončin« 31. XII. 1918.) Zvečer pa je obiskal župana Zurca. ki je o tem v svojem zaslišanju izpovedal:
»Zvečer je prišel k meni, me J« tolažil. Rekel je. saj Itak nobenega ne bo v takem snegu. Ni treba se nič bati. Povejte Jim, kar žele in pojasnite jim vse. Recite jim. da naj se pet ali šest mož zbere, ki bodo z vami obravnavali. Nato je poglavar oda«!.«
Ko se je občinski odbornik Franc Berkopec vračal od župana Zurca domov, je postal prva žrtev razburjenih ljudi. O tem je Berkopec v svojem zaslišanju kot priča izpovedal:
»Od župana sem se vračal potem domov, toda ne naravnost po cesti, marveč čez Stoplče, ker mi ie Janez Jeriček iz Gor. Težke vode... že zjutraj takoj Po maši doma pri moji nisi... zažugal: »Le po idi skozi Dol. Težko vodo. boš vide}, kaj bodo s teboj naredili!« Zaradi tega sem Sel skozi Stopiče. Ko sem prišel na konec vasi blizu orožniške oostaje. so prileteli za mano po temi stopiški fantje in tudi fantje z Dol. Težke vode ter so me napadli in tepli z nekimi trdimi rečmi, da sem bi'1 takoj na tleh. Vzeli so mi tudi dežnik, ter me z njim tepli in suvali, da so vsega razbili. Med tem pretepom je kričal Anton Plantan. posestnikov sin z Dol. Tezk« vode: »Hudič, 6i prišel sedaj meni v roke. AH veš. kaj si delal en/krat na božični večer z menoj?« Njemu sem namreč rekel nekoč v cerkvi, da naj pri blagoslovu poklekne. Plan-tana sem dobro spoznal — sedaj je om pri vojakih — drugih pa nisem poznal. Bili na so sami mlad! fantje. Precej časa sem ležal v snegiu in potem sem s težavo prilezel do Kožarjeve-ga mlina, kjer sem prenočil in potem šele drugi dan, odšel domov«.«
Nad županom Zurcem se j* nakopičil ljudski gnev. Kdo js pravzaprav Zurc, znan kot Stembur? Klerikalni veljak, gostilničar ln posestnik, ki se je o sebi in svoji gostilni sam takole pobahal:
»Josip Zurc, »Pri Stemburju«. Gostilna, ki obstoji že od leta 1762 ter je ena najstarejših gostiln v Kandijj in okolici Novega mesta. Ljudstvo jo je nazivalo tudi gostilno pri »Kovaču« in to zaradi tega, ker s0 bili v spodnjih prostorih nastanjeni kovači.
Nikjer in nikoli nI noben človek s svojo mislijo in svojim delom tako vplival na človeštvo kakor Lenin. Kamor koli se ozremo, nikjer ni človeka na naši zemeljski obli, da bi na potek ali spremembe njegovega življenja ne bila vplivala eksistenca Lenina. Če pomislimo na riž pricielu.iočega kitajskega kmeta, na francoskega intelektualca, dninarja v Mehiki, monopolističnega mogotca v Združenih državah aH črnca na Diamantni obali Afrike — katerega koli vzamemo in odmotavamo in pregledujemo čudno tkivo njegovega življenja, vselej" najdemo v njem to rdečo nit, sled Leninove eksistence in dejavnosti.
Bodo Uhse
)OOXiOOC«OOOOOOOOOOOOdO^^
Vladimir Lenin je mrtev, lje, stremeče k nekemu cilju,
Celo v taboru njegovih k cilju., kakršnega si pred njim
sovražnikov mu izkazuje- ni upal postaviti noben človek;
Jo marsikatero priznanje.  V zame je eden od pravičnikov,
Leninu je svet izgubil človeka, eden od ogromnih, na pol prav-
k| mu je bilo med vsemi veli- ljičnih mož volje in daru, ki
kimi  možmi  njegovega Časa nas tako presenečajo v ruski
»najodločneje vtisnjeno zname- zgodovini, kakor Peter Veliki,
nje genialnosti«. — Meščanski Mihail Lomonosov, Lev Tolstoj
nemški dnevnik »Preger Tag- in drugi. Mislim, da so taki
blatt« je o Leninu objavil čla- možje mogoči samo v Rusiji,
nek, ki je poln spoštljivega ob- v deželi, katere zgodovina in
čudovanja do njegove ogromne način življenja me zmeraj spo-
pojave in ki se končuje z bese- minjata na Sodomo in Gomoro,
dami: Naslikati njegovo podobo je
»Velik,  nedostopen 'n  ne- težko. Vnanje je Lenin ves ob-
znanski je Lenin celo v smrti.« dan z besedami kakor riba z
MAKSIM GORKI:
adimir eJCjič Senin
»Appassiaaate« ln bi jo lahko ran. Verjetno Je bilo pod LenJ-
poslušal sleherni dan. Cudovi- nom pobitih več ljudi kakor
ta, ne več človeška muzika 1 pod Watom Tvlorjem, Toma-
Zmeraj premišljam s ponosom, žem Munzerjem, Garibaldijem.
ki je morda naiven otroški: Toda odpor zoper revolucijo, ki
Ton članka dokazuje, da ga ni pobudilo tisto fiziološko zadoščenje, ki je izraženo v ciničnem aforizmu: »Truplo sovražnika zmeraj lepo diši,« — ni ga pobudilo veselje, ki ga marsikdo občuti, če se poslovi od nas velik, nemiren človek; ne, iz tega Članka razločno govori človeški ponos na človeka.
Tisk ruskih emigrantov ni imel ne moči ne takta, da bi mrtvemu Leninu izkazal spoštovanje, kakršnega mu je izkazal buržoazni časopis s svojo oceno osebnosti, velikega predstavnika ruske volje do življenja in neustrašenostl ruskega duha.
Zame osebno ni Lenin samo
luskinami. BU je tako preprost in premočrten kakor vse, kar je govoril.
Njegov heroizem nima nobenega vnanjega sijaja. To je skromen, asketski heroizem poštenega ruskega intelektualnega revolucionarja, ki v Rusiji ni redek; revolucionarja, ki iskreno verjame v možnost pravičnosti na svetu; to je heroizem človeka, ki se je odrekel vsemu veselju sveta, ln to zaradi težkega dela za srečo ljudi.
Nekega večera je Lenin v Moskvi pri Jekaterlni Pavlov-ni Peškovi poslušal Beethovnove sonate, ki jih je igral Isai Dobroven; takrat je pripomnil: »Ne poznam nič lepšega od
čudovito popolno utelešenje vo-
da morejo ljudje delati take čudeže I«
Nato je stisnil oči, se nasmehnil in neveselo nadaljeval: »Toda prevečkrat le ne smem poslušati muzike. Vpliva na živce; človek bi rad govoril prijazne neumnosti in rad bi pobožal glavo človeku, ki živi v umazani luknji in kljub temu lahko ustvarja tako lepoto. Toda dandanes ne smeš nikogar pobožati po glavi, sicer ti odgrizne roko. Biti je treba po glavah, neusmiljeno biti, čeprav smo po svoji veri zoper sleherno nasilje nad ljudmi. Hm, hm, na§ posel je peklensko težak.«
Posel poštenih voditeljev ljudstva je nečloveško težak. Ni si mogoče misliti voditelja, ki ne bi bil v nekih mejah ti-
jo je vodil Lenin, je bil tudi širje in mogočne je organiziran. Poleg tega je treba upoštevati, da z napredkom »civilizacije« vrednost človeškega življenja očitno pada: o tem neizpodbitno priča razvoj tehnike za Dokončevanje ljudi, okusa za to početje v današnji Evropi.
Toda odgovori naj glas vesti: ali ni svelohlinstvo moralistov, ki zdaj govore o krvoločnosti ruske revolucije, čeprav sami v času sramotnega svetovnega pokola štiri leta niso imeli nobenega usmiljenja z milijoni uničenih ljudi, marveč so skušali to odvratno vojno na vsak način razpihovati »do končne zmage«, — ali ni to svetohlin-stvo popolnoma neumestno in kratko malo ostudno? Kulturni
narodi so zdaj razbiti, Izčrpani,
podivjani; in zmagala je vsesplošna človeška neumnost, ki s svojimi trdimi zankami še dandanes davi ljudL
Lenin je bil človek neverjetno močne volje, v vsem drugem pa je bil tipični ruski intelektualec. Imel je vse lastnosti najboljših predstavnikov ruske inteligence in to v največjih razsežnostih: skromnost, ki se pogosto stopnjuje do esketstva, da, do pohabljenja samega sebe, do Rahmetovih nohtov, da zanikanja umelno-sti, do logike enega izmed junakov Andrejeva:
»Ljudje žive slabo, tedaj moram tudi jaz slabo živeti.«
V težkem letu lakote 1919 se Je Lenin sramoval sprejemati živila, ki so mu Jih tovariši, vojaki in kmetje pošiljali iz province. Kadar so mu tak paket prinesli v njegovo nedo-mače bivališče, je nagubal čelo, se zmedel in naglo razdelil moko, sladkor, maslo med bol-
ne ali zaradi slabe hrane izčrpane tovariše.
Nekoč me je povabil na kosilo in dejal:
»Imeli bomo prekajene ribe. Poslalj so mi jih iz Aslrahana.«
Nagubal je svoje sokratsko čelo, obrnil svoje vsevidne oči V6tran in pristavil:
»Pošiljajo mi to, kakor da bi bil plemenit gospod. Kaj naj storim zoper to I Ce ne sprejmem, če odklonim, so užaljeni. Okrog mene pa vse strada. Pre-neumnol«
Popolnoma nezahteven, kakor je bil, ni užival ne vina, ne tobaka, marveč je bil od jutra do večera preobremenjen s težkim delom in ni znal prav nič skrbeti zase, pač pa je zelo natančno opazoval življenje tovarišev. Njegova pozornost do njih se je včasih stopnjevala do nežnosti, kakršna je svoj-ska samo ženskam; vsak prost trenutek je posvetil drugim; sebi ni dopuščal nobenega oddiha. Sedi na primer v svoji delavnici za mizo, hlastno piše in pravi, ne da bi odmaknil pero od papirja:
»Dober dan. Kako gre? Takoj bom končal... Neki tovariš Iz province je v težkem razpoloženju, očitno Je utrujen. Moram ga spraviti pokonci! Razpoloženje Je važna stvar.«
Vladimir Lenin je , Rusijo prebudil. V spanj« se ne bo
več pogrezmla.
Ljubil je ruskega delavca na svoj način in ljubil ga je dobro. To se je pokazalo posebno, kadar je govoril o »evropskem proletariatu«, kadar je opozarjal, da temu manjkajo vse lastnosti, ki jih je Karel Kautskv v svojem spisu o ruskem delavcu tako pravilno podčrtal. Vladimir Lenin, velik, pravi Človek tega sveta, je mrtev! Njegova smrt je bridko zadela srca vseh, ki so ga poznali, — zelo bridko! Toda črna črta smrti bo v očeh vsega sveta samo še ostreje poudarila Leninov pomen, pomen voditelja delovnega ljudstva vsega sveta.
In če bi bil oblak sovraštva, oblak laži in klevete, ki obdaja njegovo ime, še gostejši, nič zato: nobena sila sveta ne more za temniti luči plamenice, ki jo je Lenin dvignil sredi soparne teme poblaznelega sveta.
In ni še bilo Človeka, ki bi bil tako zaslužil večen spomin sveta kakor on.
Vladimir Lenin je mrtev! Toda dediči njegovega duha in volje žive.
Naposled vendarle zmagata čast in resnica, ki ju je ustvaril; naposled zmaga tisto, brez česar svet ne bi mogel obstati.
...............
s
r Stoan, 4
5W, 45
Jože Slane - šestdesetleinik Rudarji o delitvi celotnem dohodka
1. novembra 1897 se je v Slamni vasi pri Metliki rodil Jože Slane, eden prvih borcev za pravice delovnih ljudi Bele krajine in za nov, socialistični red v naši domovini.
Po poklicu čevljar, katerega delo in življenje ni bilo rožnato, se je zgodaj zavedel težav in krivic, ki sta jih tedanji slovenski kapitalizem in buržoazija delala delovnim ljudem. Ta lastna spoznanja so se mu utrdila zlasti, ko se je leta 1930 spoznal z Jakom Butalom, krojačem iz Gradaca, ki ga je povezal v organizirano politično dslo in ga leta 1935 vključil v Komunistično partijo.
Od takrat je Jože Slane neutrudno delal proti tedanjemu izkoriščevalnemu režimu. Ze takoj spočetka je bil v d-lu tesno povezan s člani Partije iz Črnomlja, Gradaca in Semiču, v oktobru 1939 pa je s štirimi drugimi Belokranjci podpisal znamenito spomenico »Kaj hočemo«, ki jo je izdala takratna Zveza delovnega ljudstva. To odkrito priznanje pripadnosti k napredni struji pa mu je nakopalo dolgo vrsto hišnih preiskav, policijskih priporov in denarnih kazni.
Toda Slane v svojem delu flej ko prej ni odnehal. Od L 1937 do 1940 je organiziral več partijskih celic v Metliki in okolici in jim bil tudi sekretar, l. 1940 pa je pripravil prvi okrajni komite Komunistične partije za Belo krajino in postal njegov član. V svoji hiši in drugod je imel nešteto sestankov, na katerih je tesno sodeloval s tedanjimi vodilnimi partijci, tako s Tonetom in
Vido Tomšičevo, z Jožetom Slakom, Janezom Marentičem, dr. Lojzom Mihelčičem in drugimi.
Leto 1941 ga je našlo dobro pripravljenega. Po navodilih Partije je takoj po izbruhu vojne v Metliki in okolici pri-
čel ustanavljati odbore Osvobodilne fronte, organiziral je vaške zaščite in opravljal v vojnih letih razne politične in gospodarske funkcije.
Tudi po osvoboditvi je kljub bolezni, ki se ga je lotila, nadaljeval započeto delo. Po uki-nitvr Okrajnega izvršnega odbora v Metliki je bil dodeljen ta okraj v Črnomlju, nato pa ga spet najdemo v Metliki, kjer je opravljal več služb, dokler ni bil leta 1952 upokojen.
Za svoje neutrudno delo in zvesto pripadnost delavskemu razredu je bil Jože Slane odlikovan s partizansko spomenico iz leta 1941, z Redom za hrabrost, z Redom bratstva in enotnosti II. stopnje in z Redom zaslug za narod II. stopnje.
Zvestemu in uspešnemu borcu za pravice delovnega ljudstva Selimo ob njegovem Življenjskem jubileju še mnogo zdravih let!
Rudarji precej razpravljajo o predloženem osnutku zakona o delitvi celokupnega dohodka. Upoštevajoč perspektivni družbeni in gospodarski razvoj nase skupnosti, pomeni namreč ta osnutek pomemben korak naprej, S svojimi postavkami omogoča nadaljnje razvijanje proizvodnih sil ter nakazuje naslednje osnovne činitelje: zmanjševanje števila delovne sile, povečanje proizvodnje dn znižanje materialnih stroškov. Po podatkih zveznega izvršnega sveta bo dosegila industrija z uporabo novih pokazateljev v vseh skladih 35 milijard dinarjev več kot v letu 1957. V kolikor pa bi bilo doseženo še povečanje storilnosti za 10 odstotkov, bodo sredstva skladov za 50 milijard dinarjev večja od letošnjih.
Toda pri povsem pozitivni oceni osnutka zakona ne smemo prezreti, da so že dandanes pogoji posameznih gospodarskih panog večkrat neenaki. Ugotav-
Slavje v belokranjski Vinici
»Mene so posodili z Avtoceste, kjer sicer stalno delam .. .« nam je na Partizanski cesti v Kandiji povedal Hiško to v fant, doma z LeŠnice. — Na sliki ga vidite z »žabo - nabijačem« gramoza na obnovljeni cesti
Vsako leto, 21. oktobra, praznuje Vinica svoj krajevni praznik. Ta dan spominja tamkajšnje prebivalstvo na leto 1043, ko so partizanske enote odbi'jaLe hud naval številčno veliko premočne nemške in ustaške drhaLi, ki Je hotela za vsako ceno izsiliti prehod preko Kolpe na osvobojeno ozemlje.
Letos Je bilo praznovanje v nedeljo, 27. oktobra, in je bilo združeno s pomembnim dogodkom — odprli So novo gimnazijsko poslopje.
V soboto zvečer je bila na Vinici bakljada, ki je privabila številne domačine ln prebivalstvo bližnje okolice. Na hribu nad Vinico je velik kres po vsej viniški okolici ter daleč preko Kolpe na Hrvatsko naznanjal pomembni praznik. Povorka se je ustavila pred spomenikom žrtvam NOB. kjer se je njihovemu spominu poklonil ravnatelj nižje gimnazije Rafko Stančič. Po bakljadi Je bila v prosvetni dvorani proslava s pestrim in zelo vestno pripravljenim sporedom.
V nedeljo dopoldan Je bila slavnostna otvoritev novega šolskega objekta. Slavja se je razen številnih domačinov udeležil celotni Sekretariat sveta za šolstvo LRS: Ante Beg, Stane Mellhar, Bogo Stupar, Mica Cernigoj in Ferdo Gestrin, dalje poslanec Martin 2ugelJ, predstavnici Sveta za šolstvo pri OLO Novo mesto Ema Mu-sarjeva in Nada Gostičeva ter predsednik ObLO Črnomelj Janez Zunič. Slavje Je začel ravnatelj Rafko Stančič, o zgodovinskem razvoju Vinice in ustamovdtv'1 ter razvoju šole v tem kraju pa je spregovoril upokojeni ravnatelj Rudolf Kavčič z Vinice. Nanizal jo pomembnejše  dogodke,  ki (Jih
je preživela Vinica ln njeno prebivalstvo v svoji zgodovini. Sola Je bila na Vinici ustanovljena že leta 1822. Po vdoru okupatorja na naše ozemlje so &e kaj hitro zbral': domoljubi z Vinice in okolice ter 15. avgusta 1941 ustanovili OF. Organizatorji OF so bili prvoborci Janez Vitkovič, Jože Moravec, Jože Fortun, Franc Spehar in Miha Mukavec. Slednja dva sta kot prvi žrtvi padla pod kroglami italijanskih fašistov. Ob zaključku, svojega govora je tov. Kavčič izročil ključ novega šolskega poslopja sedanjemu ravnatelju, ki je povabil navzoč« k ogledu nove šole.
Priznanje graditeljem ter drugim, ki so po svojih močeh prispevali svoj delež, je v imenu Sveta za šolstvo LRS izrekel Bogo Stupar. Ugotovil Je, da   bo   nadaljnja  naloga tega
sveta, da se z dodelitvijo potrebnih finančnih sredstev čimprej dokončno uredi to novo gimnazijsko poslopje ter dogradi priključeno osnovnošolsko poslopje.
Pb
Pošten najditelj in lastnik
M. M. iz Orehovice je zgubil sesalko za motorno kolo. Prek oglasa v našem listu je prosil poštenega najditelja, da mu sesalko vrne proti nagradi. V upravi Dolenjskega lista s» Je zglas'11 Franc Pelko, uslužbenec pri podjetju »Vino« v Novem mestu in prinesel izgubljeno sesalko. Lastnik je nagradil to poštenje s 700 din.
ljamo, da se bo znašla v ugodnem položaju ie taka industrija, ki proizvaja konjunkturne izdelke, medtem ko bo se posebej prizadeta tista, ki ji je zaradi dosedanjih odnosov družba pla-fonirala cene.
Tako postavljajo novi instru-meriti osnutka zakona v posebno težak položaj premogovnik«. Rudniki so namreč že letos uvrščeni v drugo skupino gospodarskih organizacij, ki ugotavljajo dohodek, in so zato izdelali na osnovi novih predvidenih instrumentov obračun za lansko leto in prvih dievet mesecev letošnjega leta. Ta izračun je pokazal, da rudarstvo sploh ni stimulativno. Plafoni-rane cene premogu ruSijo ravnovesje premogovnikov z ostalimi panogami industrijskih podjetij. Čeprav so cene potresnemu maiterialu močno narasle, se je cena premogu od leta 1052 le malenkostno dvignila. Tako se dei dohodka, ki ostaja rudnikom, iz leta v leto manjša.
Pri omenjeni analizi za tekoče leto moramo upoštevaiti, da 66 je električna energija v primerjavi z lanskim letom podražila na rudniku Kanižarica za 34%, kar predstavlja vrednost 1,8 milijona dinarjev letno. Podobno je z električnimi vžigalniki. Ko »o premogovniki prejemali vžigalnike iz uvoza, so jih plačevali po 40 din, sedaj pa stanejo domači po 100 do 110 din. Vžigalniki predstavljajo dodatno bremenitev v znesku 1,9 milijona dinarjev. Po novi gozdni taksi se je cena jamskemu lesu zvišala za 1000 din pri 1 kub. m. Tudi to bo dodatno vplivalo na podražitev proizvodnih stroškov premoga. Rudnik Kanižarica potroši mesečno 350 kub. m jamskega lesa, zato bo znašala podražitev 150.000 dinarjev mesečno ali 1.6 milijona dinarjev letno.
Na osnovi izdelanih izračunov Je centralni odbor Sindikata rudarskih in metalurških delav-
cev Jugoslavije napravil analizo za 66 premogovnikov in ugotovil porazno sliko. Samo 4 rudniki bi dosegli ostanek dohodka za plače nad tarifnim pravilnikom, medtem ko ostali sploh ne bi imeli dovoli dohodka za plače po tarifnem pravilniku in druge obveznosti.
Za sanacijo nakazanega stanja so slovenski premogovniki kolektivno predlagali v osnutku zakona o delitvi celotnega dohodka naslednje:
1. V zakonu naj se ne obravnavajo enako podjetja s plafo-niranitmi cenami in podjetja, ki imajo sproščene cene prodajnim artiklom. V ostalem pa naj se cene premogu sproste.
2. Minimalni osebni dohodki, ki so v osnutku predvideni v visini sedanjih BOVo tarifne postavke po času, naj se za rudarstvo določijo na lOOVo.
3. Minimalna stopnja višine obračunskega prispevka od osebnih dohodkov naj bo 16V«.
4. Osnutek predvideva, da se anuitete lahko plačujejo ia amortizacijskega sklada oziroma iz fonda za samostojno razpolaganje. To nI umestno, kajti s tem preti nevarnost, da bo premogovnikomjzmanjkalo sredstev za odpiralna dela, ki pa so velikega pomena.
5. Iz osnutka je razvidno, da si podjetje, če ne dosega do* hodška v višini minimalnih osebnih dohodkov, lahko za plačilo obresti od osnovnih sredstev ali obratnih sredstev izposodi zneske iz svojih fondov. Na ta način bi seveda ti namenski skladi izgubili svoj namen. Rudniki predlagajo, naj se za to razi lito zniža proračunski prispe vek za plače.
6. Osnutek zakona za rudarstvo ne predvideva sklada z« obnavljanje in vzdrževanje rezerv rudnega bogastva, kakor doslej. Ta sklad naj bi ostal in se kot dosedaj formiral iz celotnega dohodka pred ugotovitvijo.
Vsekakor bi bilo treba nanizane pripombe proučiti in upoštevati.
Rudarji mend'jo, da bi bilo že .vendar potrebno likvidirati dosedanjo prakso izenačevanja rudnikov z industrijskimi podjetji. Rudniki imajo namreč določene posebnosti, ki jih globoko in ostro ločijo od ostale industrije. In vse do tedaj, dokler ne bomo rudarstva obravnavali ločeno od industrije, n« bodo rudarji prejemali tistega, kar z ozirom na zelo težke in življenjsko nevarne delovne oo-goje zaslužijo!
Ing. Branko PeternelJ
Koliko naj prispevajo?
Bršljinska SVOBODA vabi
V nedeljo popoldne je priredilo tudi delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Bršljinu slavnostno akademijo v počastitev 40, obletnice Oktobrske revolucije. Spored Je bil prav lepo pripravljen &n skrbno izveden.
Začela se je zimska sezona društvenega dela, za katero so posamezne sekcije sestavil« načrt dela in ga tudi že uresničujejo. Odbor društva vabi vse, ki ljubijo petje, glasbo, šah, dramatiko, folkloro dn drugo kulturno-prosvetno dejavnost, da se aktivno vključijo v društvo. Redne pevske vaje moskeea  »hora  so vsak torek.
ženskega zbora vsako sredo, mešani zbor pa vadi vsak petek, vedno ob 19. uri. Mladin, ski pevski zbor ima redne vaje vsako nedeljo od 10. do 12. ure v zadružnem domu. Zbore vodi tov. Ernest Jazbec.
Tamburaški zbor ima redne vaje v šolski sobi železniške postaje vsak torek ln četrtek od 16, ure dalje pod vodstvom tov. Vovka. folklorna skupina, ki so Jo letos ustanovili, ima vaje dvakrat na teden; vodi jih tov. Vovkova. Ljubitelji Šaha imajo na voljo vsak dan prostore in šahovnice. Knjižnica ln čitalnica je odprta vsak torek od 17. do 19. ure. Knjižni-- •  ■    - —-r—-1
ca J« nakupila večje število knjig in vabi bralce, de pridno segajo po njihl
J.
Prebivalci vasi Sentjurje, Dolenja vas in Hrastje so si na lastne stroške napeljali elektriko od Mirne peči do njihovih vasi. Letos so na ta vod priključili še vas Cemse. Prebivalci navedenih vasi sedaj zahtevajo od Ceimšanov, da prispevajo svoj delež za daljnovod od Mi rne peči.
Cemšani so pripravljeni prispevati, ne morejo pa se sporazumeti, koliko naj plačajo. Zanimivo je, da So se že oglasili na občini in menda tudi na
Ce je Šofer vinjen..,
Franc Skubic, šofer pri podjetju »Gorjanci«, je 4. oktobra vozil tovorni avto s prikolico proti Zagrebu. Na cesti Novo mesto - Šentjernej je zavozil v levo stran ceste, prevozil kup gramoza, prelomil telefonski drog in izruval več obcestnih kamnov. Na prikolici je škode okoli 200.000 din. Vzrok? Vinjenost!
podjetju Elektro, pa Jim nis* povedali nič določenega. Cemšani menijo, da jim ne morejo zaračunati prispevka kolikor se jim bi zl j ubilo.
Tega mnenja smo tudi mi. Upravičeni so zahtevati delež. Po našem bi bilo najbolj pravilno, če bi stroške za napeljavo daljnovoda razdelili sorazmerno na vse koristnike ob tem daljnovodu.
P0M0C UNICEF NAŠI DRŽAVI
Na račun pomoči je mednarodna organizacija UNICEF odobrila Jugoslaviji za letos 650 tisoč dolarjev. Ta pomoč je namenjena za gradnjo mlekarn, za boj proti trahomu, za ustanavljanje centrov za prezgodaj rojene otroke in nadaljevanje cepljenja proti jetiki. Od leta 1948 je dobila naša država od te mednarodne organizacije okoli 19 milijonov dolarjev pomoči, medtem ko je sama prispevala 11.5 milijard din.
Novomeški pogovori
Stanovanja — spomeniki
»Mize kradejo!«
»Koliko imate kokoši?« — »Dve«! »Ni res.tri so v mreži. Kar plačajte pristojbino.« — »Ne bom, nimam denarja ,..«
Taka pogajanja so vsak ponedeljek in petek na novomeškem trgu. Tržni nadzornik Košir skrbi za prodajalne mize in pobira tržno pristojbino. Kar dovolj ima dela. Do tristo in več prodajalk pride ob tržnih dnevih na trg.
»Kaj nam lahko poveste iz vašega dela na trgu, tovariš Kosir?«
»Mize nam kradejo! Kar zapiši, da bomo vsakega, ki ga dobimo, strogo kaznovali. Nekaj novih smo dali napraviti in ena že manjka.«
»Pa cene in kupovalke?«
»Uh, drago je vse na našem trgu l Cene kvarijo gospodinje, Id prve kupujejo zjutraj, ne-glede po koliko plačajo. Nekatere gredo v službo in morajo pač hitro kupiti, kaj pa hočejo, če drugod ne dobe takih potrebščin. Sicer pa kar poglej, trg je dobro založen, cene pa. hm ...«
»Kaj pa upokojenci, kako živite?«, smo nagovorili družinsko upokojenko Greto Tur-kovo a Kolonije.
»Saj veste, tako kot vsi upokojenci Prav sinoči sem premišljevala, kaj vse bom povedala na prvem sestanlku, ker pa imam ravno priložnost, bom pa kar vam potožila, kar mi ni prav. Predvsem — pokojnine so prenizke! Jezi me tudi to, da so nekatere stvari na primer limone — v Novem mestu po 440 din, v Ljubljani
pa so izbrane po 400 din kilogram. Pri nas na Koloniji bi morali irneti vsaj še eno luč
itev&mo socialno stanje. Ret je, za prejem blaga jih je vedno dovolj, težje pa je z zbiranjem prispevkov. Koliko kritike in godrnjanja je, ko v
na koncu ceste, pa se nihče tednu RK ali borbe proti jene zmeni za to. Tudi cesto bi tik% prodajamo listke in t<#co morali podaljšati do konca hiš, zbiramo  sredstva  za pomoč
sedaj je le ozka steza«.
»Kaj bd pa vi storili, če bi vas izvolili v občinski odbor?«
»Jaz bi namesto tolikih spomenikov gradila stanovanjska bloke za svojce padlih borcev. Mislim, da bi se s tem prav tako oddolžili njihovemu spominu«.
najbolj potrebnim. Tudi s plačevanjem članarine so težave, Ljudje vzamejo radi, dajo pa neradilt
Vzamejo radi, dajo pa ne ...
Pogled na železniško postajo, v ozadju Bršljin
V septembru 13.484 zaposlenih
Zapiski s skupSčine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje - Vec zaposlenih, večje plače, toda preveč obolelih - Priznanje požrtvovalnim zdravnikom v epidemiji gripe
Število zaposlenih v našem okraju se je povečalo od julija lani do septembra letos od 12.132 na 13.484 ljudi. Največ jih Je na novo zaposlilo gradbeništvo in kovinarstvo. Lani Je znašala povprečna plača zavarovanca 10.442 din, l«V>s pa bo znašala povprečno 11.929 din. Porast povprečja plač gr« na račun dejanskega dviga plač in na račun višje kvalifikacije zaposlenih.
Močno so porasli tudi izostanki z dela zaradi bolezni. Pri tem še niso upoštevani izostanki zaradi epidemije gripe, ki bo prav kmalu odstotek izostankov še močno dvignila. V osmih mesecih letošnjega leta je znašal izostanek zaradi obolelosti 4,8 odstotka, kar je precej ve5 kot lani in kot republiško povprečje. Vzroka za to na skupščini niso ugotovili. Temu primerno se Je zvišalo število ambulantnih pregledov. To, da ima zavarovanec zdravstveno knjižico v žepu, olajšuje odhod k zdravniku, pa če je potrebno ali ne. To ugodnost mnogi izkoriščajo, saj pregled kaže, da je največ obiskov v iđravstvenih ambulantah ob •^■•rnkih
Ker mnogi izostanejo ves dan od dela, ko Sredo v ambulanto, so uvedli v večjih podjetjih listke s potrdilom podjetja, kdaj je zapustil delo in s potrdilom zdravnika, kdaj Je bil končan obisk ambulante. Cene za zdravstvene preglede v ambulantah so se zvišale, v novomeški bolnišnici pa so bile dosedaj enake kot lani. Zdravljenje v ljubljanskih zdravstvenih zavodih se je podražilo za 30 din na dan.
POMAGATI INVALIDOM
Ponovno Sq na skupščini grajali podjetja, ki ne skrbijo dovolj za higienskotehnlčno zaščito ljudi na delu. Prav tako so grajali napačen odnos do zaposlovanja delovnih invalidov, ki ga nekatera podjetja še vedno Imajo. O problemu delovnih invalidov so razpravljali v posebni točki. 2e dani so sorejeld predlog, da se osnuje v Novem mestu center za medicinsko usposabljanje delovnih Invalidov. Zaradi pomanjkanja prostorov ta t sklep dosedaj nI bil uresničen, je pa tak center več kot nujno potreben. Po posve-itovantju s specialisti in predstavniki obč. LO so ugotovili.
da je treba graditi novo stavbo za potrebe centra. Zgradila naj bi jo ob stavbi kirurško-gine-kološkega oddelka novomeške bolnišnice. Okrajni zavod socialnega zavarovanja bo priskrbel načrte, za izvedbo nacrta pa se bodo morali zavzeti tudi občinski in okrajni ljudski odbor ter druge ustanove. Vprašanje ponovnega usposabljanja delovnega Invalida, ki ima zaradi poškodbe zmanjšano delovno sposobnost, ni samo finančno vprašanje, pač pa tudi vpra-Sanje odnosa do človeka, ki se je ponesrečil pri delu dn postane zagrenjen, ko ne more več tako kot zdrav človek sodelovati v proizvodnji.
DA BI BILO MANJ NEZGOD
Število nezgod pri delu je tudi letos veliko. Preseneča pa zlasti visok odstotek nezgod izven dela, ki znaša kar 11,7 odstotka vseh nezgod. Nekaj jih lahko pripišemo alkoholu, nekaj preutrujenosti, nekaj pa tudi povečani motorizacijd in mehanizaciji. Več Je koles in motorjev, več je nesreč. Taki, ki se dnevno vozijo na delo dn i dela po deset dn več kilometrov ali pa pešačijo, so pri delu
manj pazljivi. To velja tudi za tiste, ki pred odhodom na delo In po povratku delajo še doma aH drugod. Takih J* v našem okraju veliko. Znano je, da zidarji delajo osem do deset ur pri podjetju, potem pa še štiri do šest Ur pri privatnikih. Delovna sposobnost in pazljivost pri delu je pri takem človeku zelo zmanjšana.
Tudi letos je bilo več primerov, da Je poškodovanec trdil, da se je poškodoval na delovnem mestu ali pa n& poti na delo., čeprav s« 1e poškodoval drugod. Tak primer so odkrili pri PdONTRJU, ko je hotel delavec poškodbo pri pretepu prikazati tako, kot da se ja poškodoval pri delu. Podoben primer je bil med delavci v kamnolomu pri Mirni peči; isto je hotel doseči neki čevljar v Dolenjskih Toplicah in drugi. Preverjanju navedb poškodovanca bi morala podjetja posvetiti več pozornosti in onemogočiti, da bi se'.kdo zdravil na družbene stroške, če do tega ni upravičen. Na skupščini so tudi poudarili, da Je treba kontrolo bolnikov na domovih okrepiti. Zdravniki naj bi takdm bolnikom predpisali tudi, kako s« morajo zdraviti doma. NI malo primerov, da tak bolnik doma opravlja različna dela. kar ovira zdravljenje.
Pohvalna je pobuda Zavoda za socialno zavarovanje, naj b! podjetja, ki zaposlujejo delovno silo, atoisior organizi rala prevo-
»Kako starino, pa kaj hran« ta otroke bi prosila, enajst jih imam!« Takih in podobnih prošenj je na občinskem odboru RK v Novem mestu vsak dan dovolj. Prosijo upravičeni, pa tudi neupravičeni.
»Na vagone živil smo ie raž-
ze ljudi na delo in z dela na glavnih cestah proti Novemu mestu. To velja za tri ceste: Podgrad - Novo mesto, Gabrje - Novo mesto in Smarjeta - Novo mesto. Podobno bd bdio treba organizirati prevoze tudi v druge industrijske centre, kamor prihaja delovna sila iz oddaljenih krajev in kjer ni železnice. Prevoz delavcev na delo in z dela bi gotovo vplival na večjo storilnost, saj bi prišli na delo spočiti, zmanjšale pa bd se tudi nezgod« izven delovnega mesta.
Sklepi skupščine so: Izdelava načrtov za gradnjo stavb« za medicinsko usposabljanje invalidov. Osnovanje invalidsko pokojninske komisije v okraju, da ne bo treba pošiljati zavarovancev v druge okraje, kar je združeno s stroški in zamudo časa. Izvršni odbor OZSZ je skupščina pooblastila, da sestavi odlok o povračilu potnih stroškov ' zavarovancev do zdravnika. Kontrolno službo obolelih zavarovancev bodo okrepili.
Direktor zavoda Miha PoČr-vina je posebej Izrekel pohvalo zdravnikom, ki v sedanj1*, epidemiji gripe delajo z vso požrtvovalnostjo in pomagalo, kjer koli je potrebno. Eden najbolj požrtvovalnih je dr. Miro Vodnik v Novem mestu. Člani skupščine so z zadovoljstvom vzeli, na znanje, da zavod letos finančno, dobro posluje.
delili letos. Samo v prvem polletju je dobilo 530 oseb obleko. Mleko v prahu delimo večkrat vsem članom RK, ki nimajo krav. Zlasti smo dali veliko živil mlečnim šolskim kuhinjam in drugim ustano-vam.t Tako je povedala uslužbenka občinskega odbora RK touarištca Tešarjeva ter i« dodala;
»Na podeželju prosijo predvsem obleke, v mestu Živila, večina pa bi imela rada oboje. Seveda pri delitvi vedno upo-
ŠOFER
Menza za odnašanje hran?
Uslužbenka J. A. in maH dveh otrok, iz Novega mestu pravi, da bi bilo treba čimprej ustanoviti menzo za odnašanje hrane na dom. Zaposlenih žena-mater je v Novem mestu veliko in vsaka i\ n« more privoščiti gospodinjske pomočnice ali hrane za vso družino v dragih gostilnah. Ko pride iz službe, kjer mora trdo delati, skuha doma še kosilo. Lačni otroci godrnjajo, prav tako mož, dokler- kosilo ni skuhano. Takim družinam bi bila menza za odnašanje hrane na dom nujno potrebna. Ze lani jo je Društvo za napredek gospodinjstva hotelo ustanoviti, (hrana bi bila poceni in zelo dobra), ne dobi pa za menzo primernih prostorov. Ne more je odpreti vse dotlej, dokler občinski odbor ne bo uviđel, đa je taka menza pre-potrebna in bo dodelil zanjo prostor.
Lojze Kos, — Šofer avtobusa na progi Novo mesto — Vinica:
»Vse od 1945. leta, torej že 12 let, vozim na progi Novo mesto—Vinica, zato sem lahko spremljal spreminjanje ln razvoj Novega mesta. Leta 1945 ln se nekaj let kasneje so bile to same ruševine, pa poglejte danes, kje boste Se našli katero J Človek, ki je bil takoj po vojni t Novem mestu pa ga Jf »pet lani ali letos obiskal, ga na bi mogel več »poznati, toliksn* •premembe so v njem nastale.
Glede Novomeščanov kot potnikov pa moram reči, da so dobri 1n disciplinirani, toda prevažam Jih bolj malo. včasih na Izlete ali v trgatev v Beto krajino, največkrat pa na Gorjance. Trenutno nI največji naval potnikov, ker to kmetje zaradi lepega vremena večin omaRjn a polj u ► naval pa Je red-inP .do-ponedeUka.
v KURIVU fe najbolj vnetljivo stanovanjsko vprašanje
Odkar Je poslovalnico KURIVA
v Bršljinu prevzelo ljubljansko podjetje Istega Imena, so potrošniki v Novem mestu in drugih krajin DOlenjske ob železnici lahko zadovoljni glede preskrbe z gorivom. Podjetje ima vedno na zalogi suha drva. ki Jih na željo tudi razžaga in več vrst premoga, poleg svojega Skladišča ima KURIVO hišico z dvema prostoroma za pisarno. V obeh prostorih pa tudi »stanujejo«. Obe stranki sta ženski, zaposleni v Novem mestu. Si lahko zamislite to »stanovanje, kjer Je na 12 kvadratnih metrih nabrloženo sobno ln kuhinjsko pohištvo, med nJim pa ima svojo pisalno mizo poslovodja KURIVA ln tu sprejema tudi stranke. Stanovalka mora zvečer čakati, da poslovodja zaključi delo (dela pa večkrat tudi ponoči ko pridejo vagoni a kurivom). Sele potem si lahko položi na tla zimnice ln gre spat. Poslovodja 1n delavci, ki morajo večkrat ostati, da razložijo in vskladiščt-lo drva aH premog, lahko pre-spljo samo v odprti lopi. Poleti 1e še nekako Slo. ampak kaj bo pozimi T
Prav res: urad in stanovanje tr Isti sobici nikakor ne »padata sktjpaj.
§t*v. 43 (889)
»dolenjski list«
Stran V >
Reke ljudstva, morje cvetja, tisoči svečk
Grobovi pokojnih so bili letos za Dan mrtvih še prav posebno lepo urejeni in okrašeni. Pokopališča so bila spremenjena v gomile cvetja in rož, vmes pa je gorelo tisoče svečk v spomin na drage. Reke ljudi so se ves dan prelivale na pokopališča in nazaj.' Na vlakih, avtobusih, avtomobilih in cestah skoraj ni bilo človeka, ki ne Bi imel v rokah cvetja.
Svečano je bilo tudi ob grobovih padlih borcev in Žrtev fašističnega nasilja. Ob njih so se tisočeri spominjali vseh tistih, ki počivajo v skupnih in posameznih grobovih, pa tudi tistih, katerih kosti so raztresene v grapah gozdov pri SentjoŠtu, na Rogu, povsod po naši zemlji. Spominjali smo se znanih in neznanih junakom, k t so dali življenja za nas in svobodno domovino.
Ob novo urejenem skupnem grobu padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja na šmihel-skem pokopališču se je 1. no-
Mellika za Dan mrtvih
Tudi v Metliki je bila za Dan mrtvih žalna svečanost. Na Trgu svobode se je pred spomenikom Belokranjskega borca dopoldne zbrala velika množica ljudi. V imenu mestnega odbora Zveze borcev Je o pomenu dneva spregovoril tov. Daro Flajšman, nakar so med igranjem godbe zastopniki občine organizacij in številni mladinci ter pionirji položili vence pred plošče z imeni padlih v zadnji osvobodilni vojni. Pri žalni svečanosti so sodelovali tudi metliški pevci.
vembra dopoldne zbralo več sto Ifudi. Spominsko slavje je organizirala Zveza borcev. Pri-, družili so se šolski otroci z učiteljstvom, mestna godba na pihala, svojci padlih in veliko ljudi. V spomin padlim je poveril Šolski upravitelj iz Šmi-hela Lojze Nečimer. Izrečene tople besede so segle vsem globoko v srce. Mestna godba je igrala žalostinke in partizanske skladbe, pevski zbor iz Šmihela pa je pod vodstvom tovariša Ahačiča zapel več pesmi. Lepim vencem na grobu se je pridružilo še cvetje, ki so ga položili šolski otroci,
ki so tudi primeslt bele, rdeče ln modre svečke ter jih prižgali. ~
V petek dopoldne je bila pietetna žalna svečanost tudi na novomeškem pokopališču, spomenike na partizanskih grobiščih pa so ta dan odkrili tudi v Šmarjeti, Mirni peči in Otočcu ob Krki, o čemer bomo prihodnji teden obširneje poročali.
Izredno lepo vreme je pripomoglo, da so bile letos spominske žalne svečanosti na zadnjih domovih dragih povsod izredno množične.
Otroci so obiskali grobove
Pred dnevom mrtvih Je šolska mladina v 2užemberku na domačem pokopališču pomagala urejati grobov«, potem pa je odšla z venci in Šopki cvetja na pokopališče in se poklonila tistim, katerim največ dolgujemo, tistim, ki so dali Življenje za lepše življenje na* vseh. Toliko znanih in neznanih borcev počiva v Žužemberku tn okolici in mladina jih rada obiskuje. Ob grobovih Je spregovoril tov, Vute, pevski zbor pa je zapel žalostinko.
Metliško pokopališče so popravili
Tik pred Dnevom mrtvih so na metliškem pokopališču v glavnem končali letošnja popravila. Zidarski mojster Simonič, ki je bil prevzel zidarska dela, je v dolžini 27 metrov s svojimi delavci porušil ves stari zid ln napravil novega betonskega, podprtega z močnimi podporniki. Nadaljndn 37 metrov je renoviranih, vsa vhodna stran pa je znižana in okrepljena z železno armaturo. Doslej je svoj denarni prispevek za popravilo pokopališča plačalo 49 mehiških družin, 22 Jih je ta prispevek odslužilo z vožnjami, 22 z delovnimi dnevi, blizu 80 družin pa doslej ni še nič prispevalo, vendar so vsi obljubili svojo pomoč na ta ali oni način,
V prvih novembrskih dneh Je bila urejena »tudi vsa okolica pokopališča — tu kakor pri ostalih zemeljskih delih gre velika zasluga oskrbniku mestnih
nasadov tov. Jožetu Tomcu — prihodnje leto pa bo treba popraviti še ostali del pokopališkega zidu, predvsem vzhodnega, da se prepreči nadaljnje rušenje tega lepega pa tudi za-'nimlvega pokopališča, obdane-ga z visokim zidom, za katerega so Metli&ani pred polstolet-jem navozili velike množine zemlje in si tako pravzaprav
s svojimi rokami ustvarili oziroma nanesli pokopališče.
Kljub temu, da bo treba v bližnji prihodnosti za Metliko in okolico najti nov prostor za mrtve, je vendar z zadnjimi nujnimi popravili ohranjeno sedanje pokopališče, ki to zasluži s pietetnih kakor tudi s kulturno-zgodovlnskih in arhl-tektonskolepotnih vidikov, -ar
IZ ČRNOMLJA IN OKOLICE   ' *
»...tja pojdem lučko prižgat«
Kot bi poslednjič hotelo pozlatiti sonce grobove in ogreti svojce umrlih, tako je grelo na Dan mrtvih. Grobovi so se bleščali v soncu, obloženi z rožami ln okrašeni s svečkami. Tudi grobovi tistih, ki so legli daleč od svojih, vsi trudni, pretepeni in krvavi v prerani grob, so bili tokrat vrt, poln rož.
Vršničanje niso pozabili kaj dolgujejo svojim junakom. Zveza borcev je postavila kamenit oklep okoli enega skupnih grobov, ostale pa so uredili ln okrasili šolski otroci z Laz. Prinesli so jim še toplo besedo
umetnikove pesmi, prinesli so
jim rož in lučk.
Koga smo se' v teh dneh spomnili? Razen desetih domačinov počivajo tu še Elija Barabic, Carli Ferdinand, Janez Fink, Stanko Jenko, Franc Kravs, Ivan Končan, Franc Levac, Franc Omahen, Anton Peroša, Franc Rifel), Ivan Rifelj, Jože Ribar, Anton Ržlšnik, Franc Stine, Jože Urh in Jože Zadnik.
Svojci teh padlih tovarišev ne skrbite, skrbimo za grobove vaših dragih, lučke ]n rože na njih bodo sleherno leto dokaz naše hvaležnosti!     Marija Beravs
V Črnomlju končujejo tovarniški dimnik v Beltu Dimnik s kotlarno bo nov objekt, ki bo znatno pripomogel k uspešnejši proizvodnji v tovarni.
•
V Dragatušu so pričeE graditi zadružno skladišče. Delo na gradbišču uspešno napredu-
V Trebnjem potrebujejo zobozdravnika
Občinski ljudski odbor Trebnje je že večkrat razpisal mesto zobozdravnika, pa vedno brezuspešno, čeprav ima zanj pripravljeno tudi komfortno novo stanovanje. Ker nimajo zobozdravnika, čaka tudi nova oprema za zobno ambulanto neizkoriščena.
Ker je zobozdravnik za Trebnje in okolico nujno potreben, bi bilo treba skušati problem rešiti kako drugače, čeprav samo začasno. Ceneje bi bilo, če bi vsaj dvakrat tedensko prihajal zobozdravnik v Trebnje, kot da toliko ljudi potuje v Novo mesto, Stično ali drugam k zobozdravnikom, podobno kot Je to urejeno v Mokronogu.
je. Tako skladišče Je bilo že več let kmetijski zadrugi nujno potrebno. Zadruga je znana po odkupih kmetijskih pridelkov, zlasti krompirja. Skladišče bo znatno pripomoglo tudi k boljši in hitrejši preskrbi kmetovalcev s semen' gnojili, zaščitnimi sredstvi In podobno. •
Na Obrhu, nad vasjo, ki sodi v kmetijsko zadrugo Dragatuš, je precej kraških košenlc. Nad 3 ha teh košenlc bodo ObrŠčani zasadili z višnjami v strnjenem nasadu. Nasad bodo začeli obnavljati že to Jesen. Kmetijski strokovnjaki KPZ Bela krajina so obnovo nasada dobro proučili in ž« zakoličili v vrste. Tak0 bodo ObrŠčani spremenili kraške košenice v sodobno urejen višnjev nasad. j. 8.
Svečana otvoritev teniških igrišč
Teniška igrlSCa na Loki že dalj časa privabljajo ljubitelje »belega športa«, čeprav uradno 6e niso bila odprta. Svečana otvoritev teniških igrišč je bila na občinski praznik Novega mesta. Razen Številnih gledalcev so otvoritvi prisostvovali    tudi podpredsednik
Nova teniška Igrišča so velika
pridobitev za Novo mesto. Lahko rečemo, da se je za tenis v Novem mestu navdušilo staro in mlado. Mladinci,' ki sprva zaradi pomanjkanja rekvizitov, predvsem reke-tov, niso mogli igrati so sedaj, ko je Teniški klub nabavil rekete ln jih posoja, dobili možnost, da se udejstvujejo v tem športu. Spomladi, ko bo število rekvizt-tov, namenjenih mladini, verjetno pomnoženo in ko bo organizirana teniška lola  za začetnike,
pričakujemo Se večji odziv mladine. Takrat verjetno ne bo nihče več mogel očitati, da so bila igrišča narejena samo za nekaj posameznikov. Seveda pa bomo v prihodnji sezoni verjetno lahko v Novem mestu gledali tudi najboljše slovenske tenisače, saj je igrišč dovolj tudi za večji turnir. To je obljubil tudi zastopnik republiške zveze, ki se je zelo pohvalno izrazil o ureditvi ln kvaliteti igrišč, fm
Pogled na novo igrišče
ObLO tov. Boris Andrijanlč ki je igrišča v imenu občine odprl, predstavnika Teniške zveze Slovenije tov. Zaje in ing. Janša ter odborniki TK Elan. Po govorih podpredsednika ObLO, predsednika TK Elan tov. Kozine in zastopnika republiške teniške zveze sta odigrala ekshibleljsko srečanje znana ljubljanska tenisača Suhar Jn Skulj. Pokazala sta prav lepo igro rezultat pa Je ostal neodločen 1:1 (4:6 ln 6:3). Po tem srednju sta se pomerila para Suhar-Mlkec : SkulJ-Medlc. Zmagala sta slednja z 8:6. V prijateljskih dvobojih Suhar : Medic in Skulj : Mikec sla z zanesljivo igro zmagala gosta lz Ljubljane, ki spadata v slovensko teniško elito._
Prireditev kegijafiev
Okrajna kegljaška zveza Novo mesto priredi 10. novembra me;l-društveno tekmovanje, na katerem bo sodelovalo preko 100 kegljačev lz vsega okraja. Tekmovale bodo ženske ln moške ekipe. Ekipa, ki bo zmagala, prejme v trajno last pokal.
Ocenlevalne vožnfe kolesarjev in motoristov
V počastitev 40-letnice Oktobrske revolucije priredi 11. novembra Okrajna kolesarska ln mope-distična zveza Novo mesto ocenjevalne vožnje. Sodelovala bodo vsa tovrstna društva v okraju. Zmagovalna ekipa prejme lep pokal.
ROKOMET
POLOVIČEN USPEH V ČRNOMLJU V nedeljo 3. novembra Je bilo v Črnomlju odlgranp predzadnje kolo v malem rokometu med žensko ekipo Slovan iz LJubljane in domačinkami tet moško ekipo Krim iz LJubljane in domačim moštvom Partizana. Tekme je gledalo okoli 40O gledalcev. Sodil Je sodnik Mihajlovič iz LJubljane.
SLOVAN Ljubljana i PARTIZAN ČRNOMELJ 3:6 (3:1) ženske
Ekipa Partizana Je danes nastopila v zelo pomlajeni postavi, igrale se tudi štiri pionirke. — V začetku je zelo slabo kazalo, saj so igralke iz LJubljane takoj prešle v vodstvo s 3:0, toda ko je stopila na Igrišče Anica Zuntčeva, so domačinke takoj uredile avoje vrste in dosegale gol za golom. Zmaga 6:3 je popolnoma zaslužena V nedeljo 1ih čaka še tekma s Svobodo iz Ljubljane.
Gole so dosegle: Anica Zunic 3, M. 2unič S, Carmanova 1.
KRIM LJubljana ! PARTlZAN^Cr-nomelj 15:11 Ker niso Izkoristili kazenskih strelov, so domačini Izgubili srečanje s Krimom. Malo Je pripomogel k temu tudi sodnik, ki je večkrat neobjektivno dosodll kazenske strele v korist gostov. Prt stanju 12:li Je sodnik zaradi grobe igre izključil najboljšega strelca Satovška, kar Je bistveno vplivalo na končni rezultat.
IVT-K
Slovenski derby v Črnomlju
To nedeljo se bo končalo letošnje prvenstvo v malem rokome-tu za ženske. Ekipe Odred Ljubljana, Paplmtčar LJubljana. Svoboda LJubljana. Mladost Kranj in Slovan Ljubljana so se v ligi pla-
sirale od tretjega do seilmega mesta, ker so vse tekme odigrali. Odprto Je še vprašanje slovenskega prvaka. Za to mesto imata možnost samo Svoboda I |n Partl-7;m Črnomelj. Iz tega lahko zaključimo samo dvoje: prvenstvo v Črnomlju aH v Ljubljani. Svoboda bo hotela na vsak na fin obdržati dolgoletno lavori ko »Slovenski prvak«, a mlade CrnomalJ-čanke bodo hotele osvojiti najvišji naslov lige. Igralke Partizana Črnomelj predstavljajo letos veliko presenečenje v slovenskem Tokometu saj so sedaj še brez poraza, kakor Svoboda lz LJubljane.
Ne zamtidRe in oglejte si prvi rokometni derbv slovenskih ienskjh ekdp na Dolenjskem v Črnomlju, v nedeljo. 10. novembra, ob deseti url dopoldne
M—k
N 0 G 0 M E V
BELA KRAJINA • : »RUDAR«
Za IX, kolo prvenstvenih tekem I. razreda nogometne pod zveze LJubljana Je bilo v Črnomlju izredno zanimanje. Srečala sta se stara rivala Kočevje in Črnomelj. V živahni igri so v nedeljo domala ves čas prevladovali domači. Pri vodstvu 6:0 so naredili dve očitni napaki, ki so Ju gostje hitro i/.k ori stili ter zmanjšali rezultat na 6:3.
V Jesenskem delu tekmovanja Je »Bela krajina« trenutno na 5. mestu na lestvici. V spomladanskem delu tekmovanja bo Imela ugodnejši položaj, saj bo odigrala na domačem terenu 6 tekem, Izven Črnomlja pa 3. V ostri konkurenci upajo belokranjski nogometaši na dober uspeh.
J, V.
METLICANI!
Novomeško gledališče bo jutri, v četrtek. 7. novembra, uprizorilo kot sedmo repr.zo v Metliki 0'Neillovo dramo Ana Christie, kd je doživela v Novem mestu zelo lep uspeh. Režira prof. Tone Trdan. Drama je eno izmed številnih odrskih del, ki jih je novomeško gledališče postavilo na oder v zadnjih sezonah: Tartuffe, Celjski grofje, Mladost pred sodiščem. Globoko so korenine, Sveti plamen itd., s katerimi se je tudi uvrstilo med najboljše amaterske odre v Sloveniji. Pred kratkim je dobilo gledališče priznanje republiških forumov Zveze Svobod in prosvetnih društev, ker je Že prej in tudi lansko sezono uprizarjalo najbolj kvalitetna dela. Metličanom se bo tokrat predstavilo z ameriško dramo. Vabljeni! Vstopnice so v predprodajl v knjigarni.
4. novembra na novomeškem živilskem trgu
Izredno toplo ln sončno novembrsko vreme Je prlvahllo na trg veliko kupcev in prodajalcev. Zelenjave Je bilo precej veo kot so Je novomeške gospodinje vajene videti na trgu po 1. novembru. Prodajal! so zeleno solato po 16 din glavico, rdečo peso v šopkih po 15 din, peteršlll v šopkih po 10 din, hren so prodajali od 10—15 din korenino, jajca po 22—24 din, kostanj po 30 din fIrki, orehe po 156 din flrki. za skodelico smetane so zahtevale letttkf 60 din, za liter mleka 30 din, za kilogram krompirja 13 din, za kg lepih hrušk to din, za kg grozdja 100 din, za kg Jabolk 5o din, za paličice surovega masla 15 din.
Na treh stojnicah so razstavljali svoje blago tudi prodajalci volnenih Izdelkov, moških oblek in ženskega nakita.
Meso prodajajo: govedino po 260 din, teletino po 326, svinino po 380 din.
Na sejmišče so živinorejci v ponedeljek pripeljali 1180 prašičev ln prignali 273 glav goveje Sivine. Prodanih Je bilo 1071 prašičev In 188 govedi. Cena malim plemenskim prašičkom v starosti od 6 do deset tednov se je sukala od 3200 do 5500 din, večjim v starosti od 3 do 1 mesecev pa od 6000 do 15.000 din, Vole so prodajali na Kes po 8O.000 do 80.000 din aH na težo od 115 do 138 din kilogram. Krave so dosegle ceno 30.000 do 60.000 din ali na te*o po 70 do mu din kilogram, tellce ln junci pa od 20.000 do KO.000 din na čez* ali od 90 do 110 din po teli.
Tudi tokrat Je bilo veliko kupcev is LR Hrvatske.
ŠD NOVO MESTO — OKRAJNI M0STVENI ŠAHOVSKI PRVAK
V počastitev občinskega praznika Novega mesta je bil pretekli torek v Novem mestu odigran finalni šahovski dvoboj za okrajno moštveno prvenstvo. Srečali sta se ekipi, ki sta zmagali v svojih skupinah — SD Črnomelj ln SD Novo mesto. Dvoboj se je končal s tesno zmago novomeške ekipe. z rezultatom 4.5 :3.5. Posamezni rezultati (prvoimenovani so Člani SD Novo mesto):
SkerlJ : Kobler 0:1, Zabukovec : Miketic 1:0 Prime : Malerič 0:1, BartolJ : Kranjc remi, dr. Oolež : Mustra i:0, Bojanlč : Vanovič remi, Ing. Košir : Novak 1:0, Fink : Badjuk remi.
Okrajni moštvenl prvak SD Novo mesto se bo v I. kolu moštve-ncjfa prvenstva Slovenije v ne-deV.o 1«. novembra v Celju pomeril I moštvom CSK (Celjskega šahovskega kluba). V primeru zmage, ki Je možna, če se bodo novo-
meški šahisti tako potrudili kot na lanskem prvenstvu Slovenije, bodo v II. kolu Igrali s precej močno ekipo SD Jesenic, ki ima sedaj v svojih vrstah dva mojstra - Longerja in Lešnika ln mojstrska kandidata Groseka in Vošper-nika. FM
RAZPISANO JE PRVENSTVO NOVEGA MESTA
Šahovsko društvo Novo mesto razpisuje turnir za prvenstvo posameznikov Novega mesta v šahu za leto 1957. Pravico udeležbe imajo vsi člani SD Novo mesto Sestanek vseh, ki mislijo Igrati na letošnjem prvenstvu, bo v petek 8. novembra ob 19. url v kavarni Metropol. Po odločitvi o Igralnih dnevih, o času, itd., bo Žrebanje parov, nato pa brzotur-nir za prvenstvo Novega mesta za mesec november.
SD Novo mesta
DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC
Sreda, 6. novembra — Lenart Četrtek, 7. novembra — Zdenka Petek, 8. novembra — Bogomir Sobota, 9. novembra — Nevenke Nedelja, 10. novembra — Andrej Ponedeljek, 11. novem. — Martin Torek. 12. novembra — Emil
SONCE: 11. novembra vzhaja sonce ob 6.57 in zahaja ob 16.36. Dan Je dolg 9 ur in 38 minut.
LUNA: 7. novembra ob 15.32 polna luna.
k\ no
»krka« — NOVO MESTO: od 5. do 7. nov, mehiški film »ko nekoč odidem«. Od 8. do 12. nov. franc. film »veliki manevri«.
dom jla — NOVO mesto: Od 6. do 8. nov. Jugosl. film »gospodar svojega telesa«. Od H. do lil. nov. ameriški barvni film »tujec  V sedlu«.
»jadran« — kočevje: 6. ln 7. novembra ameriški barvni film
»Štirje jezdeci«, od 8. do 10. novembra  ameriški barv. film
»strel Caka«.
črnomelj: 6. in 6. nov. amer.
barvni film »poni EXPRES6«.
8. in 9. nov. Japonski barv. film
»vrata pekla«. metlika: 6. ln 7. nov. francoski
film »2ENE so nevarne«. 9.
in 10. nov. franc. film »ALARM
na jugu«. kostanjevica: 10. nov. angleški film »razdvojeno srce«. STRA2A: 9. ln 10. nov. ameriški
film »tarzanova jeza«. žužemberk: io. nov. angl. barv.
tlim »MKI.BA«.
»Hohner« z registri. Naslov v upravi lista (561-57). ZA SOBICO V NOVEM MESTU Instruiram dijake nižje gimnazije. Naslov v upravi lista (360-57).
V SENJERNEJU JE NAPRODAJ po ugodni cent več zemljiških parcel (njiv, travnikov in gozd). Podrobne informacije se dobijo pri odvetniku Josipu Bučarju v Novem mestu
VAJENCA SPREJME čevljar Ma-rinček, Ljubljana, Titova 82. Nudim hrano in stanovanje.
GOSTILNIŠKO HISO, primerno za vsako obrt. vseljivo, z gospodarskim poslopjem in vrtom, prodam. Ostalo zemljo ln gozd po želji. Avtobusna postaja pred hišo. Cena ugodna. Mirko Ko-ščak, Vel. Lese 2, p. Krka.
Je) najkasneje do 30. novembra" 1957. Po preteku tega roka se n# bodo priznale nobene obveznosti, dolžnike pa bomo izterjali po sodišču.
POD ZELO UGODNIMI POGOJI nudimo v rejo prašičke nemške požlahtnjene pasme. Kmetijska zadruga 2užemberk.
Zaradi priključitve okrajnega odbora Ljudske tehnike Kočevje k okraju Ljubljana, pozivamo vse upnike ln dolžnike, da priglasijo odnosno vplačajo svoje terjatve »Komisija za likvidacijo Okrajnega odbora Ljudske tehnike Kočevje. (Predsednik komisije je Ing, Janez Kajfež, rudnik Kočev-
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki so softustvovall c nami ob izgubi našega nepozabnega moža in očeta
franca svajgerja iz Črnomlja 45
Posebno zahvalo smo dolžni pevskemu zboru, mestni godbi, gasilcem, darovalcem cvetja in vrnem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Družina Svajger
Verbič Ana, Regerča vas št 6, izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki jih napravi moj mož Mirko Verbič, kovač, Regerča vas.
NOVO MESTO
V času od 26. okt. do 2. novembra je bilo rojenih 8 dečkov in 12 deklic.
Poročila sta se: Pejovlč Millsav, oficir JLA, in Avsec Nives, vzgojiteljica, oba iz Novega mesta.
Umrla sta: Križanlč Andrej, delavec, 25 let. lz Bršljlna, in Bar-bič Ivan, upokojenec, 69 let, iz Novega mesta.
GOTNA VAS
Umrl Je rornecl Alojz, Invalidski upokojenec, 56 let, iz Mihovca.
Terezija lz Črnomlja — deklico. Rata j Marija s Podrebri — dečka, Safar Sonja iz Kočevja — dečka, Cečellč Jožefa iz Gor. Suhadola — deklico, Udovč Vida lz Šentjerneja — deklico, Sedlar Anica i* Deslnca — dečka, Robek Alojzija lz. Gor. Ponikev — dečka, Bajulc Marija iz Irce vasi — deklico.
(
KRON IKAC jlN ESR£i;
NOVO MESTO
Sreda, 6. novembra, ob 20: B. Brecht: »Puške gospe Carrar«. Za proslavo Oktobrske revolucije in občinskega praznika.
Četrtek: 7. novembra, ob 20: O* . Neill: »Ana Christie«. Gostovanje v Metliki.
Sobota, 9. novembra, ob 13: O* Nelll: »Ana Christie«. Predstava za član« Društva učiteljev ln profesorjev. Vstopnice so na razpolago tudi za ostalo občinstvo.
AVTO-STIRISEDEZEN, brezhiben ln lep, prodam za 350.000 din. Goltes Ivan, Kamnik.
PREDEM VOLNO hitro ln solidno I Posedi Terezija, Obtrska 14, Ljubljana,
GOSPODINJO, ki bi nadomeščala mater otrokoma (9 ln 8 let), sprejmem v stalno službo. Zvone Bučar, Mala čolnarska 10, LJubljana.
PRODAM ALI ZAMENJAM 3 vrstno dlatonično novo harmoniko
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Hočevar, Jožefa iz Grmovelj — deklico, Kre-jan Marija iz Sentruperta — deklico, Pečarič Marija iz Metlike
— dečka, Rltlop Kristina iz Kočevske Reke — deklico, Dimec Rezka z Gmajne — deklico, Kaps Marija iz Prečne — dedka, Lindlfi Frančiška z Vidma — dečka, Vo-dopivec Tlnca z BrezlJ — deklico. Korošec Štefka iz Jelš — deklico, Turk Antonija lz Brusnic
— deklico, Lukek Jožefa z Vesele gore — deklico, Cadonlč Kristina iz Zllj — deklico, Novak Vera s Konce vasi — deklico. Bajuk Jožefa lz Radovice — dečka, Crnie Marica lz Pravutlne — deklico, Bahor Pepca iz Breznika — deklico, Volf Mara iz Loške vasi
— deklico, Tratnik Marija iz Novega mesta — dečka, Turk Jožefa z Gor. Težke vode — deklico, Pe-trlč Ana lz Brune vast — deklico, Metež Bernarda lz Sadinje vasi
— deklico, Berkopec Cveta iz Vavte vasi. dečka, Stangelj Štefka ta Gotne vasi — dečka, Cimerman
Pretekli teden so se poneerefttii in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Perše Rudolf, 6in delavca iz Novega mesta, si Je z vodo opekel hrbet ln desno roko. Ka. vos Franc, poslovodja lz Star« cerkve, Je padel z motorja ln si poškodoval levo nogo. Zakrajsek Jože, mesar lz Trebnjega, je padel v kanal in si poškodoval glavo. Mlkliča Karla, posestnika a Catežke gore, Je podrl vol in mu poškodoval desno nogo. Jnntei Drago, pecarski pomočnik iz Novega mesta, je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Judež Jože, sin posestnlce lz Šentjurja, Je padel pod voz in si poškodoval desno nogo. Golobic Anton, mizar is Črnomlja, si Je pri delu poškodoval prst leve roke. Kastelicu Florjanu, delavcu iz Dolia, je kamen padel na prsni koš in desni kolk ter Ju poškodoval. Vrtačnik Ven-česlav, duhovnik lz Radovice si je z nožem poškodoval oba mezinca. Pavšlču Francn, posestniku iz. Gor. Stare vasi, je mlatilnica poškodovala levo roko. Dergano Zvone, delavec iz Podgore, je padel s kolesa ln si poškodoval obraz Jn levo roko. Sever Anton, krojač iz Semiča, Je padel z motorja in si poškodoval levo koleno.
Novomeške razglednice
Pripomočki za lepše lice mesta so seveda zelo različni. In ker se mesto res tako lepo obnavlja in urejuje, je prav, da tudi posamezni lastniki hii polagajo na to več pažnje in pokažejo smisel za lepoto in privlačnost. Prav v srediSču mesta, v starodavni ulici Mej vrti, ima hišico gospodinja Tlnca Bajdetova. Hišica je zelo stara, bade izvira *e iz prvih mestnih hi«. Pravijo, da je bila v njej nekoč v turških časih kavarna in gostilna, vsaj kleti kažejo na to. Vsa njena zidava je precej svojevrstna. Pri hišici je velik vrt, ki ga lastnica kljub že precej visokim letom, skrbno neguje. Cvetja Je t*m na pretek vse leto. od rane pomladi, do poahe jeseni. Hišica ln vrt sta še edini ostanek omenjene ulice, kd je ostal tak. kakršen Je bil še pred morda nekaj sto-
Gledališko gostovanje v Metliki
31. oktobra bo prišli v Metliko člani Študentskega eksperimentalnega gledališča v Zagrebu, ki *o v proslavo petnajstletnice ustanovitve Xin. prole-tarske brigade »Rade Končar« uprizorili Tiemtayerj*vo »Mladost pred sodiščem«. Polna dvorana hvaležnega občinstva je pozdravila drage goste, ki so kvalitetno podali pretresljivo tragiko v zadnji vojni dozorelega mladega rodu.
letjl, le sto razliko, da na spod* nJem koncu vrta danes ni več velike lope, oziroma nekakšne kleti in pa vodnjaka, ki je stal tam, kjer danes teče del ulice počez z brega. Vsak tujec in domačin se rad ozre na ta lepo gojeni vrt.
Nasprotna tej je slika na Zagrebški cesti. Niti vhod v tamkajšnjo brivndco, niti vhod v kovačnico ni niti malo privlačen. Na hiši, kjer je delavnica mestne kovačije. Je celo vzidana plošča Milanu Puglju, slovenskemu književniku, po katerem ima ime ena novomeških ulic. Vendar kiaie. da se za to nihče ne zmeni. Sicer bodo hiše, ki stoje pred hotelom Kan-di'j* odstranjene zaradi nepreglednosti, vendar opazujemo to nemarnost že leta in leta. Z malo dobre volje bi «e dalo oba vhoda vsaj za silo urediti, kar bi imelo poleg drugega tudi prlvlačnejai videz za ljudi, ki uživajo usluge obrtnih delavnic, zlasti brivnice.
•♦•
Ponovno je treba povedati, da Iztepanje preprog in posteljnine skozi okna ni prav nič kulturno, čeprav tako menijo nekatere novomeške gospodinje. Vrie ti na okno preprogo ln Jo hoče Iztepsti. Ko vidi, da prihajajo po cesti ljudje, se pa fletno nasloni na zvito preprogo in gleda na uuico ter počaka, da ljudje odidejo, potem pa brez naglica iztepe preprogo na uli-
co. Zgodilo se ml je le, da j«
gospodinja prav isti hip, kosem šel mimo okna, ne da bi sploh pogledala levo in desno, vrgla preprogo skozi okno in jo ic-tepla. • • •
Za kulrurnejso podobo mesta bi ne bilo napačno, če bi tudi v Zupančičevem sprehajališču (od Pugljeve ulice proti Loki) postavil} vsaj nekaj drogov in namestili žarnice. Sprehajališče, ki je, po pravici povedano, vse premalo vzdrževano — je lapo podnevi in ponoči. Vendar Je ponoči, če ni lune, tam čez precej neprijetno zaradi trde tema in bližino Krke.
Noco] proslava tudi v Žužemberku
TVJD Partizan pripravlja s pomočjo organizacij za proslavo 40-letnice Oktobrske revolucije prireditev. Nastopil bo gimnazijski pevski zbor z revolucionarnimi in borbenimi pesmimi, na sporedu je tudi govor o pomenu revolucije ter prizor in deklamacije. Proslava bo nocoj, na predvečer praznika v dvorani kina v Žužemberku.
Avto in prikolica v foorku
Šofer Josip Jankovlc iz Zagreba Je vozil na tovornem avtomobilu s prikolico grozdje proti Ljubljani. Pri Mirni Peči je zavo.zil v jarek, pri čemer je nastala škoda okoli 300.000 din. Do nezgode je prišlo zaradi neprevidne vožnje,
Delno že v zvezni ligi
(PARTIZAN  (N. m.)  t LOKOMOTIVA (Zagreb) 3U (7:1«, 1«:M, 15JS,
15:7)
Z otvoritve Igrišč TK ELAN: v otvoritvenem srečanju so nastopili Suhar, Skulj, Medio in Mlkeo
Prvo preizkušnjo pred vstopom v zvezno odbojkarsko ligo so No-vomeščani u&peSno prestali, Čeprav Jim Je šlo le pošteno za nohte. Druga težja preizkušnja Jih čaka v nedeljo v Zagreba. Naloga Je le na prvi pogled lažja — dovolj bo, da Lokomotivi od-sCipneJo dva niza — v resnici pa se bo treba (e bolj potruditi, kajti sedaj ne bodo imeli prednosti domačega Igrišča, ne bo domače publike, ki Jim je bila vedno velika moralna opora.
Tolikšnega zanimanja za kako odbojkarsko tekmo ie dolgo ni bilo v Novem mestu. VSe zadnje dni se je med ljubitelji športa znova in znova pogrevalo vprašanje: kako bo v nedeljo, bodo naši znali zaigrati vsaj tako, kot so v odločilnih tekmah v republiški ligi? Se nekaj je skrbelo cd-bojkarje ln ljubitelje odbojke: vreme. To se Je res pokazllo In le malo Je manjkalo, da nI zakrivilo poraz domaČih. Dei ln spolzko Igrišče sta namreč Ncvo-mešcanom bolj škodila kot gostom. Naši odbojkarjl se nikakor niso znaSH, vmes pa se je vmešala še nervozo, tako da so v prvem
nizu delali zacetniške napake. Prvi niz so izgubili s 7:15, slabo pa so začeli tudi v drugem nizu, tako, da Je marsikdo ie mislil, da nI več pomoči. Takrat pa je nastal preobrat. Deževati Je prenehalo, igrišče se Je osušilo in ... Novomeščani so pričeli igrati kot prerojeni. S težavo so Usvojili drugI niz, tretjega ie z lahkoto ln četrtega prav tako. Zmaga je tu. Povsod vidiš samo navdušenje. Vsi Jim festltajo in Jim želijo, da bi se tudi v Zagrebu vse srečno končalo. Tudi sodnik Clr-man ln delegat Kosec, oba lx Ljubljane, sta zadovoljna. Prvi, ker Je uspel tekmo uspešno privesti do koica, drugI pa..., ker se Sloveniji • beta drugi predstavnik v zvezni ligi. Tudi mi smo zadovoljni, zato vsem odbojkur-Jem čestitamo In jim želimo enak uspeh v Zagrebu.
Skoraj bi na nekaj paftablM. Novomeška ekipa Je nastopila nekompletna, brez obolelega Ing. Berganta, ki pa ga je Pucko, ki je po daljšem odmoru spet nastopil v prvi postavi, uspešno nadomestil. Posebno na mre&l Je bil   med  najboljšimi v moštvu.
Pred tekmo Je bila majhna slovesnost. Predsednik okrajne zveze Partizana tov. Boris Ciimek-Bor je čestital Pučku ob 26-letni-cl športnega udejstvovanja in izletnici uspešnega vodenja odbolke v Novem mestu. Izročil mu je tudi darilo novomeške občinei — zapestno nro. ob lepem športnem Jubileju se čestitkam tudi ml pridružujemo, obenem pa mu želimo, da bi Se nadalje uspešno vodil novomeško odbojko.
In kdo .le najbolj zaslužen za nedeljski uspeh? Vsi. Vsi so se Po slabem začetku zelo popravili, najboljSa pa sta bila Simlc (posebno na mreži) in Dolenc, ki Je a odličnimi servisi precej prispeval k preobratu v drugem nizu ia h končni zmagi.
Za zaključek pa še kratko obvestilo: za povratno tekmo v Zagrebu, v nedeljo i«, novembra, se pripravlja za novomeške ljubitelje odbojke prevoz z avtobusoai. Vabimo vse, ki hI fteleli z bodrenjem podpreti svo*o moštvo, da se prijavijo v trgovini »Slovenlja-sport« naj' meje do petka opoldne« Ostiua pojusnlla bodo dobili v trgovini.
FM
Stran. B
»DOLENJSKI LISTc
Štev. 45 (393)
Gustav Guze j:
Y srcu Sibirije
Irkutsk je dandanes veliko mesto. Središče osrednje Sibirije šteje okoli 800.000 prebivalcev, v njem je le malo velemestnega, prevladujejo nizka poslopja, zlasti na obrobju in ob bregovih reke An-gare stoje pretežno sibirske lesene hiše, ki menda veliko bolj kot zidane varujejo ljudi pred strupenim zimskim mrazom.
Irkutsk — to je središče najbogatejšega sibirskega področja, so nam povedali že v Moskvi. Tu je življenje sicer v marsičem drugačno kot smo ga vajeni pri nas, vendar pa, kdor si predstavlja Sibirijo kot vedno zasneženo pokrajino, bo močno presenečen. Poleti je tu zelo vroče, pozimi pa tako hladno, da so letos februarja imeli kar 50° C pod ničlo.
MESTO V MESTU
Vsa Sibirija se zdaj izredno hitro razvija in za to so potrebni ljudje, strokovnjaki. V Irkutsku nas je presenetilo še nedokončano mesto študentov. Tu so internati, stanovanja, predavalnice univerzitetnega dela Irkutska. Kdor hoče študirati, dobi državno štipendijo 350 rubljev, po študiju pa ga dodelijo v službo, kjer je pač potreben.
Šolski sistem je precej drugačen od našega. Osnovno šolo in gimnazijo tvori desetletka, potem pa lahko mlad človek takoj stopi na • univerzo. V Irkutsku, pa tudi drugod v Sovjetski zvezi, smo srečavali inženirje, stare 22, 23 let. Šolski sistem zlasti na univerzi teži k podrobrui specializaciji, zato pa tudi te šole kar bruhajo mlade strokovnjake, ki so jim tudi krvavo potrebni.
ORJAK OB B A.TKALSKEM JEZERU
Ce mesto Irkutsk nima kaj prida industrije, je pa celo področje prepleteno z velikimi industrijskimi podjetji — od bogatih rudnikov do tovarn aluminija in aluminijastih izdelkov. Ze nekaj let preiskujejo geologi zemljo; na terenu, kjer najdejo za izkoriščanje primerne rudnine, prej ali slej zraste novo mesto.
Tako smo bili v 200 km od Irkutska oddaljenem mestu Angarsk. V pravem pomenu besede mesto sredi tajge. Leta 1952. so tam našli bogata ležišča boksita in začeli graditi mesto. Zdaj šteje čez 100.000 prebivalcev. Medtem ko je središče tega mesta precej evropsko, pa se ulice končujejo v tsjgi. Ce hodiš po glavnih magistralan tega mesta, se cesta nenadoma konča, naprej pa je samo pusta, dolgočasna tajga.
Za vso to industrijo grade zdaj zelo naglo energetske vire. Eno takih gradbišč smo videli tam, kjer se iz Bajkal-skega jezera izteka reka An-gara. Tu grade veliko hidrocentralo, ki bo še večja kot znani Dnjeprostroj.
Maja letos, ko smo si ogledovali to hidrocentralo, so le-
žale na Bajkalskem jezeru še debele naslage ledu. Na jezeru smo še videli sledove železniškega tira. Pozimi namreč »peljejo železnico kar čez 700 kilometrov dolgo in 60 km široko Bajkalsko jezero ter s tem prihranijo 400 km poti. Seveda je ta led tudi temu primerno debel. Letošnjega februarja so tu zaznamovali naj-
njen. V gozdovih živi mnoga divjačina, ki je drugod ne poznajo več. Poslednja leta so tu začeli gojiti sobolje, ki dajejo dragoceno krzno-sobolje-vino. Teh živalic prej ni bilo tu, oz. so bile tako redke, da je bil lov nanje prepovedan. Potem pa so začeli s široko akcijo. Za vsakega živega ujetega sobolja so plačali visoko
Neskončna žitna polja se razprostirajo danes tudi v Sibiriji
nižjo temperaturo —51° C, ki je jezero okovala v 3-4 m debel led. Ko se spomladi začne led tajati, spet poberejo železniške tire.
Zanimivo je, da so pri gradnji te hidrocentrale pri mnogih delih zaposlene predvsem ženske. Tako so nam pripovedovali, da so vsa betonerska dela opravile ženske in da so z njimi bolj zadovoljni kot z moškimi. Tudi ob najhujšem mrazu delo ni zastalo.
Človek je tu marsikdaj presenečen, ko vidi na eni strani zelo razvita tehnična sredstva, modeme stroje, za človeka pa je bilo bolj malo storjenega.
BOGATI BAJKAL
Za Bajkalsko jezero pravijo, da je eno najlepših jezer na svetu. Svoje vode zbira iz pogorij, ki meje na Kitajsko in jih nato pošilja po reki An-garl, Leni in ta Severnemu ledenemu morju v naročje. Tu je še svet popolnoma nedotak-
od kupnino 1.000 rubljev. Te živali so spustili v kraje ob Bajkalu, kier jih dotlej ni bilo. Zdaj kolhozi gojijo sobolje na velikih področjih.
Razen lepe, bogate okolice pa je Bajkal znan tudi po bogatem ribolovu. Z ribištvom se ukvarjajo posebni kolhozi, ki imajo sicer nekaj zemlje, toda njihov glavnj posel je ribolov.
PRISILITI ZEMLJO, DA BO VEC DAJALA
Medtem ko je maja ob bregovih Angare in na Bajkalu ležal še več metrov debel led, pa so na obširnih področjih okoli Irkutska že orali. Posebna težava tega področja je namreč, kako prehraniti vse stotisoče ljudi, ki žive v mestih in večjih naseljih.
Pomlad se začne ob ugodnih prilikah maja ie septembra zapade po navadi prvi sneg. Štirje meseci so prekratka do-
ba, da bi normalna zemlja rodila vse, kar človek potrebuje za prehrano. Celi štabi znanstvenikov se v Irkutsku ukvarjajo s problemom, kako bi čimbolj skrajšali dobo rasti, razen tega pa tudi, kako bi lahko gojili zelenjavo, ki jo ljudje v zimskem času še zlasti potrebujejo. V okolici Irkutska smo videli več kolhozov, ki se ukvarjajo s pridelovanjem povrtnine v steklenih paviljonih. Seveda jih morajo segrevati. Zato jih največkrat postavijo ob kakšno industrijsko podjetie, ki ima tople odpadne vode.
Ko smo bili maja v Irkutsku, je bilo tam tako kot pri nas konec februarja, ko sneg skopni, v senci pa je še ostal. Nikjer ni bilo zelenja; v enem izmed takih vrtnarskih kolhozov, ki gojijo zelenjavo v steklenih plantažah, pa so dozorevali fižol, buče, kumare in krompir. Kot posebno speci-aliteto so nam ponudili kumare. Domačini so jih ' jedli kot pri nas jabolka. Pozneje smo videli, da tudi sicer jedo kumare brez kisa in olja, da jih samo narežejo in polijejo s smetano.
Ozimine v teh krajih seveda ne poznajo, pač pa samo jaro pšenico. Se pred leti je bila Sibirija dežela, ki je morala uvažati pšenico iz evropskega dela Rusije. Kot so nam povedali v rajonskem sovjetu v Irkutsku, pa bo Sibirija kmalu imela žita za svoje potrebe dovolj. Vsako leto na novo iztrebijo več sto tisoč hektarov tajge, kjer v glavnem potem orjejo žila. Zato ni tukaj nič čudnega, če- je eno žitno polje 200, 300 ali 500 ha veliko. Tu je seveda treba vse opraviti s stroji, za kar sknbe strojno traktorske postaje.
O tem in kako živiijo v kolhozu pa prihodnjič.
• NAROČAJTE
• IN SIRITE
»  DOLENJSKI LISTI
Preizkušnja najboljših
Novomeški taborniki bodo v soboto In nedeljo počastili spomin Oktobrske revolucije z akcijo »Partizanski kurir«
V nedeljo, pravzaprav že v soboto popoldne, se bo okrog Novega mesta sklenil obroč tabornikov. Terenska igra, ki jo bodo izvedli v počastitev obletnice Oktobra, je tesno povezana s partizanskimi tradicijami in zahteva od mladih ljudi prav vse njihove duševne in telesne kvalitete. Ze zgodaj zjutraj, takrat ko se noč ravno poslavlja, bosta iz mesta odšla dva kurirja z nalogo, da preneseta sporočila do prvih javk Izven
obroča patrol, ki ju bodo pač skušale ujeti ln najti pri njiju pisma. Kurirja se lahko preoblečeta, lahko izgineta Iz mesta z vlakom, čolnom ali v vozu sena — zato pa imajo patrole na razpolago oddelek kolesarjev, signaliste, radijsko zvezo in »vohune«.
Kurirji, ki bodo čakali sporočila na jav-kah, in patrole bodo odšli iz mesta že v soboto popoldan. S seboj bodo dobili šotore ln suho hrano. Prespa-
li bodo zunaj na prostem na robovih mesta, kjer bodo morali dokazati tudi svoje znanje iz tehnike taborjenja. Pravilna Izolacija od tal ln topla trenerka sta porok za dobro prenočevanje. Moramo se zavedati, da ne vzgajamo mladine samo za julijsko sončenje ob Jadranu, ampak naj jih vsaj v najnsllejšl obliki pripravimo na preizkušnje In napore, ki jih lahko v vsakem trenutku od tabornika zahteva domovina.
Novomeški taborniki smo že dokazali, da je tudi brez drage inozemske opreme ln brez škode za zdravje mogoče prenočevati januarja in februarja v snegu na prostem. Nevarnosti torej novembrska noč nima v največji meri, razumljivo pa je, da bodo šibkejši in bolehnl člani lahko nastopili svoja mesta šele v nedeljo zjutraj, ko se prične glavna igra. Do takrat pa na svidenje ln srečno! C. S.
Zdenka Golob—Borčič: ISTRSKA POKRAJINA
Amerika Ima 171 milijonov prebivalcev
Po statističnih podatkih rojstev v zadnjih letih so ugotovili, da v ZDA vsako leto zraste število prebivalcev za tri milijone. Julij* letos Je imela Amerika 171 milijonov 200 tisuč prebivalcev.
Kakor bo 4. oktober 1957 zapisan za vse večne čase kot mejnik nove dobe, ko sta sovjetska raketa in satelit odprla človeštvu vrata v novo obdobje znanosti in tehnike, tako bo 3. november 1957 eden izmed nepozabnih dni »novega sveta«: prvo živo bitje - pes - je poletelo z novim sovjetskim satelitom v zgornjo atmosfero 1500 kilometrov visoko. Drugi »sputnik« je šestkrat težji od prvega in oddaja še močnejše signale iz vsemirja. V to višino ga je Izstrelil kolektiv sovjetskih znanstvenikov in ga posvetil 40-letnici Oktobrske socialistične revolucije
„Dnevnik Anne Frank"
slovi po vsem svetu - nacisti pa delajo izgrede na predstavah
VeČ kot petdeset gledališč po svetu igra zdaj dramo »Dnevnik Anne Frank«, med njimi tudi ljubljanska Drama in Celjsko gledališče, ki je s tem delom gostovalo 3. novembra tudi v Novem mestu.
Anni je bilo julija 1942 trinajst let, ko se je njena družina z nekaterimi drugimi preganjane! Zidi skrila v neko hiš« v starem delu Amsterdamu. Petindvajset mesecev so s«1 skrivali prod Gestnpom, petindvajset mesecev je Anna pisala svoj dnevnik, nesmrtno pričevanje mladosti pod nacističnim jarmom, umetniški dokument o osmih preganjanih ljudeh, živečih v lesnem podstrešju. Gestapo jih je aretiral 4. avgusta 1944. Anna Frank je umrla v nacističnem koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen.
»Dnevnik« sta dramatizirala Frances Goddrich ln Albert Ha-ckett   in potem   je »Dnevnik
čudni zakoni
Ameriške zvezne države Imajo pravico do lastne zakonodaje za nekatere notranje zadeve.
V Južni KarolinI določa zakon, da ne sme noben moški v cerkev brez revolverja. V nekem' mestu v državi Ohio je prepovedano jahati na oslu z večjo hitrostjo kot 6 km na uro. V Rockwillu določa zakon, da se zapre vsakega trgovca, ki je prijavil, da bo opustil svoj poklic, pa tega ni storil. V državi Connecticut plača moški kazen, če se sprehaja ali če sedi na javnem kraju z žensko, pa ni od nje oddaljen vsaj  15 cm.
	\ ILI MARlEr"	
	mm mat	n ti * j
	»PtT VADI...	
Naduta nemška soldateska kar ne more pozabiti »svojih časov«, ko je teptala svobodo evropskih narodov. Na sestanku Rom-melovih »Puščavskih podgan«, ki je bil lani v Dortmundu (Zah. Nemčija), je pevka Lale An-dersen ob gromkem navdušenju in ob asistenci nekdanjega maršala Kessel-ringa in sedanjega generala Speidla zapela nemško sol-daško popevko »Lili
Marlen«. Je mar čudno, da so zavedni Norvežani pričakali generala Speidia, ki je zdaj komandant kopenskih sil Atlantskepa pakta, s kamenjem in grožnjami? Ce so pozabili nekateri nekdanji zavezniki na Zahodu, da je Speidel med zadnjo vojno pobijal svobodoljubne Francoze, danes pa komandira pcšniiii Angležev, Francozov, Dancev, Belgijcev, Norvežanov ln U»kn dalje, tega ne morejo po-naliili zavedni ljudje - tudi na Zahodu ne, kot ima brali v poročilih z Danske in Norveške. Pozabljivost ni koristna čednost...
APOTEKARSKA
Možak priteče ves zadihan v lekarno: »Oh, recept, ki sem vam ga včeraj dal, ni bil recept, ampak račun moje perice. Oprostite!«
»In to poveste šele sedaj, ko smo ■ vam na ta recept že pripravili zdravila!«
RESTAVRACIJSKA
»Tovariš natakar, povejte mi, takole iskreno, kaj mi priporočate z vašega jedilnika?«
»Zadnje čase gostje najmanj zabavljajo na dunajski zrezek.«
SATELITSKA
Profesorjeva hčerka je pozno zvečer prišla domov: »Joj, očka, videla sem satelit!«
B rei besed...
»Prav, hčerka. Ko ga boš spet zagledala, mu reci, naj na vsak način izboljša svoj red iz fizike.«
ZAKONSKA
»Kriste, kakšen idiot sem moral biti, da sem te poročil!«
»Jaz pa tako zaljubljena vate, da tvojega idiotstua še opazila nisem.«
GASILSKA
»Naše gasilsko društvo nujno potrebuje novo brizgalno. Pozivamo meščane, da nam s prostovoljnimi prispevki omogočijo nakup. V nasprotnem primeru bomo primorani prirediti koncert naše pihalne godbe.«
GRIPNA
Oštirja Vodotočiča pobara prijatelj: »Kako da si tako hitro prebolel gripo?«
»E, obiskala me je sanitarna Inšpekcija pa sem se prepotil.*
POLITIČNA
»Dajte nam izjavo za radio,* so v Zapadni Nemčiji zaprosili novinarji diplomata, ki se je vrnil iz Jugoslavije, ko je bonnska vlada pretrgala stike z nami.
»To je prvič v zgodovini, da smo Nemci šli iz Jugoslavije, ne da bi nas kdo vodil.*
Anne Frank začel zmagovito pot po svetovnih odrih, od ZDA do Švice, od Japonske do Nemčije. V Nemčiji je prebudil vest mladine, ki je videla zaton Hitlerjevega Tretjega rajha: marca letos je na tisoče mladih Nemcev počastilo s cvetjem in govori spomin židovskega dekleta Anne Frank na njenem grobu v Ber-gen-Belsenu.
Na dan so prišle tudi senčne strani: nacizem v glavah Se ni mrtev. O tem* pričata tudi naslednji dve vesti:
V Linzu je prišlo v deželnem gledališču med predstavo »Dnevnika Anne Frank« do izgredov, katere je povzročilo kakih trideset mladih ljudi, spričo česar je bila predstava za pol ure prekinjena.
2e na • začetku predstave Je moral kriminalistični organ miriti tri študente, ki so ropotali 8 stoli. Ti trije so kasneje začeli topotati z nogami in z medklici motiti "predstavo. Kriminalistični organ jih je moral odstraniti iz dvorane. Pri tem je, kakor da so na to čakali, okrog 30 fantov zapustilo dvorano In skušalo v foverju trem študentom pomagati.
Policija Je prijela lfi fantov, starih 16 ds 17 let in jih po zaslišanju Izpustila.
To se je zgodilo v Avstriji. V zahodnonemškem mestu Bad Grundu na Spodnjem Saškem pa so ondotni nacisti vdrli na oder ln skušali napasti igralce. Pri tem so kričali:
»Ne dovolimo, da bi nas kdorkoli prcvzgajal!«
Večina jih je za poroko
Na vprašanje, kaj si najbolj želijo, ki so ga zastavili v ZDA dekletom od 11 do 18 let, jih je več kot 94 odstotkov odgovorilo, da bi se rade poročile. Le tri odstotke je bilo med njimi takih, ki se želijo posvetiti tudi gospodinjstvu.
Policaji - babice
Policaji na Dunaju bodo morali obiskovati tečaj za babice, tako je odločil šef dunajske policije. Pokazalo se je namreč, da pri naglih, nepričakovanih porodih prvi prihitijo v hišo policaji. Samo lani so prisostvovali ln vsaj posredno pomagali pri vet kot stq porodih. Sedaj pa se bodo za to pomoč tudi strokovno usposobili.
Fotografija 13-lctne Anne Frank, ki je začela leia 1942 pisati svoj dnevnik v skrivališču na podstrešju ene izmed hiš v starem delu Amsterdama
Nacisti so se potem spopadli z ostalim delom občinstva. Naposled so jih obvladali.
Predstavo so nadaljevali.
»Dnevnik Anne Frank« nadaljuje zmagovito pot po svetovnih odrih. Tudi v Zahodni Nemčiji.
(Po Ljubljanskem dnevniku)
Novi naročniki našega lista:
Starašinič Marija — Otok Zaje Cirila — Krka Crnič Milka — Maribor Novak Fani — Novo mesto Stipič Franc — Planina rlut Rozaiija — Krvavčji
vrh
Državna   osnovna   Bola —
Jelševec Cemas Angelca — Zlije Regina Franc — Podturn Untervveger Emilie — Graz Rodič Ludvik -- Ljubljana Gregorčič Ignac   — Velika
gora
Kožamelf Anton — Maribor Mikec Alojz — Novo mesto Murn Alojz — Crmošnjice Balknvec Anica — Semič Vončina Antonija — Regerča vas
Osnovna šola —- Sinji vrh Zupančič Frano — Zagreb Gracelj Miha — Zg. Selnica ob Dravi
Grom Micl — Cleveland Zgajnar Tone — Nemčija Dr. Gjurin Boris   — Šentjernej.
Jarc Andrej — Ljubljana Komljanc Leopold  — Malo
Mraševo Jakša Andrej — Priblšje Cinkole Francka — Smar-
Jeta
Pilz Marija — Zagreb Fačini Osvald — Ivančo* gorica
Rodič Ivan — Zadar Strgar Alof/. — Bitnlj Zupančič Franc — Nov! Sad S^hmldt Heinz — Nemčija