v šww. | Posamezne številke* S Navadne Din -•75, | ob nedeljah Din 1*50, | »TABOR* Izhaja vsak dan, rarvea H nedelje in prnznikov, ob 18, uri v N d&tumom naslednjega dno ter stane M inosečno po posti D 10*~, *a ino* H temsK-o D 18 —, dostavljen na dom n D i '0, on izkaznico D 10*«"h •t •*<-.* uti po dojfovonu j Naroča se pri opravi »TABORA", U MARIBOR, Jurčičeva ulica etev. 4. Posamezne števHL4c» Navadne Din —*75f ob nedeljah Din 1'50l UREDNIŠTVO m n.h.j. . MaH-boru, Jurčičeva oL St 4 L nad« •tropje. Telefon intorurb. at. 278. UPRAVA «• nahaja v Jurčičevi alicS It. X pritličje, desno- Telo-foa it 21. ■■*• SMS poltnočekovnl vačaa Stov, 11.787. Na earoČila brez denarja aa •* aaira, —* Rokopurt aa aa vračajo. Maribor, sobota 31. marca 1923, Številka: 73 jsaattm ' lH.*; ničnosti Uto: iv. Nemogoč sporazum. Maribor, SO. marca. Klerikalni' listi vendarle čutijo, da l® koalicija Radič—dr. Korošec takoj na llrvi pogled groteskna, zato jo skušajo ®ekolikr> popraviti, »retuširati« kakor f°tograr ne ravno posrečeno sliko. Bar-Va> ki jo pri tem rabijo, je čarobna be-seda »sporazum«. Toda — sporazum is k°m in kako? Pravijo, da Pribičcvič ni a°lel sporazuma. Ali pa ga je hotel Ra- -1 So ga hoteli zajedniČarji? Slovert-s*d klerikalci so .se res zavzemali za Spo-r'izum, vendar pa so za certo sloven. avtonomije. Ker so pa že bili na vladi in so Se dve leti z vnemo udeleževali zakono-•mjnega in izvrševalnega dela, ni bil mo-*oc drug način sporazumevanja kakor na bodlagi parlamentarne večine. To par-‘“mentarno večino bi si bili morebiti Pridobili, če bi se vse opozicionalne sJranke z Radičem vred združile v opo-Zlcionalni blok,, ki bi se potem sporazumeval z demokrati in radikalci. Morda “i se dal doseči kak zadovoljiv kompro-^•s. vsekakor pa bi bili imeli nasprotni-1 vidovdanske ustave moralno in: politično veliko lažje stališče in bi jim bilo ni°goče v kakem ugodnem trenutku — lTl tak je bil na pr. lansko leto — doseči •"“Vizijo ustave na podlagi kompromisa, 1 je mogoč z ozirom na dejansko razmerje sil. Toda Mohamed jo čakal, da Pride gora k njemu. Sporazum med raznimi ostro ločenimi taktičnimi skupinami je najtežji in psi-. °‘°®ko najgloblji javni problem’. S ka- ko Pravico so moglo zahtevati male, med tet Pregane in pobijajoče se politične “Pine iz opozicije od močnega, enotno ^merjenega vladnega bloka, da naj ka-•tnlira pred njimi! A propos, pred . °m? Mar pred »Jugoslov. klubom«, ki e Štel 27 poslančevi Mar pred Hrv. žarnico, ki je zalitevala federalizem s 4 j^lanci itd.? Ali je bila Pribičevičeva 0?a, da razcepljene opozične moči ali naj bi on romal v Zagreb k Radiču in ga prosil: Ajde, Veličan-°> da se sporazumevamo!? Parlamert-teknika takih sporazumov ne po-najmanj pa v času, ko se država kj. “ija. Vedno in v vseh slučajih je tu °zir tre'ja jasno začrtano pot, brez ? •na trenutna razpoloženja med ma--je 1 na osebno občutljivost. Taka pot tudi U^ena z mnogimi pretresljaji in v j!,2 mnogimi napakami, vendar pa je Rov v- ne£° P°t raznih demago- vzt ’ „Qrktlar ne vedo, kaj hočejo in ki gieprePRčejo pred vsakim glasom iz nanosi " *} nas je bilo v najnevarnejših ča-in t™Jik° igračkanja z »ljudsko voljo« va ž a z°Prue demagogije, da bi drža-šla narazen, če bi jo dobili v se . ri“nvi farizejei in. Saducejci, ki 00 p° Prepirali za besede in za pro- njame ’n katerih vsak se je smatral pomičnega Mesijo, romisu rte pridejo v poštev ab-* 16 teorije o »suverenosti ljudske in ° !>I10poinl neodvisnosti Hrvatov dei * 6f1cev*, nanvveč predvsem realna tIČn Vrr 80 dejstva, da je stara histo-ra a Jr vat sir a, izginila istotako kot sta-iitto 5na Srbija — navzlic temu, da Kadi ° _eksfba Kaniča in Velehrvata tičnoca da je ujedinjenje izvršeno fak- rodno'" la^no ter da smo v modna- tovtmQr^ »'kraljevina Srbov, Hrva-n ega .r i encCT *' Po Stirih' teti h držav-ZaPečk C Mere in ne Sme političen toPkak«UTi,Ziara<*i' »sP°ra™Eia« in’ v imenu • »brvatškg fetag^enoaH« proglas j tl Pogreb dr. V Maribor, 30, marca. Ob krasnem! pomladanskem vremenu je dr. K. Verstovšek, eden izmed zaslužnih boriteljev za Slovenstvo Maribora, nastopil svojo zadnjo pot. Spremljala ga je ogromna množica ljudi. Pogreba so se udeležili zastopnika vseh tukajšnjih oblasti, uradov, in zavodov, političnih strank itd. Korporativno so prišli občinski svetniki z županom g. Grčarjem: na čelu, profesorji vseh tukajšnjih srednjih šol in večina poslancev SLS z g. idr. Korošcem. Tudi v Mariboru trenutno Se nahajajoči škof g. dr. Karlirt je spremil dr. Verstovška h grobu. V slovo je zapela »Glasbena Matica« »Vigred se povrne«, g. župan Grčar pa se je poslovil od pokojnika v imenu mesta Maribora. Na to je sprevod krenil na pokopališče, kjer je bil zaslužni mož položen v Svojo rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Razčiščenje položaja — šele po 12. aprilu. *>t*v*r,rc •; ■7 ■ Pašič čaka na sklepe demokratskega kluba. Beograd, 30. marca. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je poročal prometni minister o sklepu finančnega odbora glede zvišanja oziroma izenačenja draginjskih doklad železniških uslužbencev. Nato se jo vršila razprava o političnem položaju v državi. V vladnih krogih se povdarja, da o demisiji vlade tako dolgo ne more biti govora, dokler se ne sliši sklep demokratskega kluba, ki ima dne 12. aprila plenarno Sejo. Do tega Časa še bo Pašid informiral pri Radidu, dr. Spahi in dr. Korošcu. V to svrho je imenoval posebne delegate, ki naj stopijo ž njimi v stik. Gosp. Vojislav Janjid je včeraj poročal Paši- du o svojih razgovorih, ki jih je imel te dni v Ljubljani. Poljedelski minister dr. Supilo se nahaja v Zagrebu, odkoder dnevno telefonično obvešča, vlado o političnem položaju na Hrvatskem ter sondira teren za eventuelna pogajanja z Radičem’. Njegova poročila drži vlada v tajnosti. Knkor je iz tega razvidno, se politična situacija n.i popolnoma nič spremenila. Nesigurnost v notranjepolitičnem položaju bo do plenarne seje demokratskega kluba permanentna. Se le potem bo zavzel Pašid odločno stališče, ko bo slišal sklepe demokratskega kluba, od katerega pričakuje razčiščenje sedanjega političnega položaja. Kraljiču In kraljica mati v Samostanu Rakovci. Sarajevo, 30. nlarca. (IzV.) Včeraj sta obiskala naša in rhmunskn kraljica-mati v spremstvu dvornih dam samostan Rakovci, katerega sta si dali podrobno razkazati. Proti večeru sta se vrnili v avtomobilu na dvor. Naš! optaliti prihajajo iz Madžarske. Beograd, 30. marca. (Izv.) Včeraj zvečer je dospel prvi transport naših optantov iz Madžarske. Transport obsega 18 železniških vozov selitvenega blaga, ki je bilo na intervencijo naše vlade v Budimpešti dopuščeno bi-ez carirte preko meje. Istočasno je dospel v Novi Sad vlak z izseljenci, ki ostanejo nekaj dni v Novem' Sadu, nakar bodo kolonizirani v južni Srbiji. Zopet madžarska špljonaža. Beograd, 30. marca, (Izv.) Politične oblasti v Vojvodini so prišle na sled veliki madžarski špijonski družbi, ki je razvijala po vsej Vojvodini obsežno špl-jonažno službo. Prijetih je bilo več oseb’, katerih imena pa se drže še v tajnosti, dokler ne izslede vseh članov te družbe. Pozor pred italijanskimi liramlt Beograd, 30. marca. (Izv.) Na merodajnem mestu se doznava, da so v Italiji razširjeni večji italijanski bankovci, k! So zelo dobro ponarejeni. Ker prihaja fflrtogo italijanskih kupcev v Jugoslavijo, je mogoče, da bodo skušali se pri nas znebiti teh ponarejenih bankovcev. Občinstvo Se opozarja, naj ne sprejema italijanskih lir, da rte bo trpelo škode, na drugi strani pa bo to koristilo Haši valuti. Koliko živine smo dobili 'na račun' reparacij? Beograd, 30. marca. (Izv.) Glasom uradnih podatkov je sprejelo ministrstvo za poljedelstvo doslej rta reparacijah: od Bolgarije: 12.000 ovc, 5000 konj, 4.400 volov, 6.000 krav in 5.000 bikov; iz Madžarske: 3434 ovc, 700 konj, 3257 glav goveje živine ter iz Nemčije 18.262 konj, irt 839 glav goveje živine. Tekom letošnjega leta dobi naša država rta račun reparacij od Madžarske 124 konj, 710 glav govejo živino ip 1.561 ov.o tor iz Nemčije 290 kop j, ‘ ‘ Svet Zveze narodov. Ženeva, 29. marca. Svet Zveze fia-rodov se sestane — kakor poroča tajništvo Zveze narodov —■ dne 16. aprila v Ženevi in ne, kakor je bilo prvotno določeno, dne 10. aprila. Za v Moskvi obsojene katoliške duhovnike. R i m, 29. marca. »Corriere della Sera« poroča, da je papež že početkom procesa proti petrograjskemu nadškofu s posredovanjem šefa ainerikanske misije v Moskvi posredoval in dobil zagotovilo, da se bo suspendirala eventualna obsodba. Pariz, 29. marca. Liga za človečanske pravice je poslala Cičerinu brzojavko, v kateri prosi za življenje katoliških škofov, katerih usmrtitev bi bil čin neopravičljive krutosti. W a s h i n' g t o n, 29. maroa. Vlada je naročila svojemu poslaniku v Berlina, da naroči moskovski vladi njeno živo željo, naj pomilosti obsojene katoliške duhovnike. Gospodarski boj v Porulirju. R e c k 1 i n g h a u s e n, 30. marca- Svo-ta 4Vi milijonov, ki bi imela biti razdeljena med stavkajoče železničarje, je bila zaplenjena. D ii s s e 1 d o r f, 30, marca. V stanovanjih n a oi j on a listo v so bile včeraj ponovno izvršene hišne preiskave. Berlin, 30. marca. »Tageblatt« poroča, da so veleindustrijalci v Poruhrju sklenili, odkloniti plačilo od Francozov in Belgijcev zahtevanega davka na premog in prevzeti nase vse posledice. Smola irskih ustašev. Loridort, 29. marca. Glasom poročila iz Dublina je bil predvčeraj cel štab tretje južne divizije vstašev zajet. Anglija In priznanje sovjetske vlade. London, 29. marca. Tekom debate v spodnji zbornici o priznanj” sovjetske vlade kot de jure-vlade je izjavil državni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Mae Neil, da bo ruska vlada tako dolgo, dokler bo zasledovala svojo se-dajno politiko, priznana le kot de fakto-vlada, BORZA". Borze danes radi velikonočnih joraz-Bikojo »igo % vsega tega, kar se je v teh letiS storilo ob njegovi pasivni resistenci. —* Država ni lutka, marveč živ organizem in štiriletne rasti tega organizma nesiria uničiti noben demagog, tudi če ima po> oblastila od trenutno nezadovoljne masa. Radič bi sedaj imel priliko, da se po« zitivno izjavi za državo in da opusti svo-1 je fraze, če je res za državo. Toda nei' Na eni strani ne more iz mišje luknje! svoje demagogije, na drugi strani pa sjj državo zamišlja tako, kakor si je ne za« mišlja noben človek, ki je .veroval vi jugoslov. svobodo takrat, ko so bili nal delu avstrijski rablji in ko so se madžarski vojaki sprehajali po Beogradu. Mnogo gnilega je v tej naši državi, iif mnogo kirurgov bo treba, da odstranijo! gnoj in izlečijo rane, marsikatera dosedanja metoda je bila nepravilna, raarsiy katera krivica storjena, mnogo so grešili tudi Srbi kot nositelji jugoslov. Pije« monta — toda vse to in pa dejanska potreba pametnega sporazuma v upravniHJ in drugih vprašanjih ne dopušča sporazuma z Radičem. Ne dopušča ga, dokler! bo Radič priznaval saijip državne mednarodne meje, ne pa tudi državo samo',' dokler bo negiral ono jugoslo. bratstvo! ki ga je nekoč sam oznanjal, za katerim! stojo svetla imena Gaj, Obradovič in) Strossmayer, Daničič, Rački, Supilo^ Krek in mnogi drugi, kratkomalo: dokler ne bo priznal realnih dejstev, k} dajejo podlago za mogoč kompromis Razdejahje notranjih stebrov države* zanikanje nespornih srbskih žrtev za) svobodo, teptanje grbov jugoslov. dobro« voljcev, ki so izkrvaveli na Dobrudžij| pori Kajmakčalmom, v Albaniji in drugod, povzdigovanje avstrijskih patriotov) in pesnikov habsburških slavospevov, —< vse to in še drugo ne more služiti sporah zumu. Tukaj se začne razpotje z usodnimi poti in gre samo za to: ali pustimo) da nam nesloga in trma političnih voditeljev razdereta s krvjo ustvarjeno prvd jugoslov. državo v zgodovini, razdereta) zaradi trenutnih napak in slabosti — ali pa bomo s Cromvvelsko odločnostjo in % Mazzinijskim rodoljubjem branili in obvarovali ta dragoceni dar. da ga prevzamejo sposobnejši in zdrnvejši potomci* ki že rasto med nami. Pomnimo pa: države se niso nikdar gradile s papirnatimi programi, temveč z argumenti krvj in žrtev. i Politične vesti. * Radikalna vlada o politični situaciji. Minister pravde dr. Markovič je v petek izjavil napram novinarjem', da vlada še ne misli na razpust skupščine, ker] so nove volitve skrajno sredstvo in SO odvisne od celotne politične situacije. 01 bloku Korošeo—Radič—Spaho vlada šd nima zanesljivih poročil. Radikalna' stranka bo nastopila proti vsaki zahtevi! po reviziji ustave, in če bi Korošec—* Radičev blok šel preko mej zakona iti ustave, bo vlada intervenirala v Zagrebu. Radičevo izjavo, da ne priznava zakonov, je treba smatrati za platonsko. — Pašič ne bo podal ostavke, dokler ne nastopi nov dogodek, ki bi to zahteval. * Nova jugosloverisko-bolgarska kotu ferenca v Sofiji? Te dni so je vrnila r) Sofijo bolgarska delegacija, ki se jd udeležila konferenc v Nišu. Kakor se govori v beograjskih političnih krogih’, sd vrši v kratkem v Sofiji nova jugoslov/ bolgarska konferenca, na kateri se bodo rešila še nekatera administrativna ir) pravna vprašanja, ki so v zvezi s sklenjenim sporazumom. Na tej konferenci se bi naj rešila tudi vsa ostala vprašanja, ki so še izza svetovne vojne os+alg nerešena, kar bo zrtatito pripomoglo/k’ zboljšanju medsebojnih odnoŠajev. Dnevna kronika. Konec slave g. Ivana Hribarja. Glasom vesti iz Ljubljane je dosedanji /pokrajinski namestnik Ivan Hribar z 31. tm. razrešen ter upokojen. Posle likvidacije pokrajirtskege uprave prevzame ^ljubljanski veliki župan Lukan. G. Hribar je že včeraj zapustil namestništvo ter se odpeljal na svoje posestvo v Cerkljah na Gorenjskem, kjer «e stalno naseli. Si c eunt fata hominumi... — Železničarske draginjske doklade. Finančni odbor je imel v petek sejo, v kateri je razpravljal o dravinjskih dokladah železničarjev. Povišek jo bil sprejet in se je vlada pozvala, da zahteva za povišek odobrenje narodne skupščine. — Konfercnca o južni železnici končana. V četrtek zvečer je bila v Rimu končana konferenca o južni železnici. V petek sta bila podpisana oba zaključna sporazuma. — Uvoz avtomobilov dovoljen'. Generalna direkcija carin je z razpisom z dne 8. februarja 1923, št. /214 dovolila, da se smejo uvažati avtomobili razen, po železnici in vodi tndi po eestali, k: so priznane za carinska pota, To dovoljenje pa velja le za uvoz avtomobilov, ki se carinijo kakor uvozno blago. G’ede izvoza, prevoza, (tranzita), prodata ined obmejnimi kraji in pogojnega carinjenja s pravico na povratek pa vetja še vedno zabrana, navedena v točki ! in 2 razpisa C br. 43455 z dne ”0. ju r ja 1922. — Vesele Velikonočne praznike želimo vsem prijateljem in znancem slovenski fantje železniške komande — sedaj telegrafisti na želez, stanicama Niš-Caribrod: Slavko Šafer, Ptuj; Mek>d Senčar, Mala Nedelja; J. Gojmerae Si-ček; E. Lesar, Kočevje. —* Otvoritev telefonske centrale v 'Črenšovcili. Pri pošti Črenšovci je bila dne 9. marca t. 1. otvorjena telefonska "centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet. Ta centrala opravlja tudi brzojavno službo. — t Poljski nadškof Bilčevski. Nekje ■Ha poti v Varšavo' sem čital, da je umrl katoliški nadškof v Lvovu Bilčevski. Spomnil sem Se razgovora, ki sva ta imela v drugi polovici septembra 1918, torej ifcik pred polomom Avstrije. Prišel sem1 v -Lvov, da pripravim tla za poljsko-češko-jugosk>venski kongres, ki naj bi dalje rušil temelje Stare držarre, ki je že davno zasluzila smrt. Spočetka Se je držal Kil-čevski malo rezervirano, potem pa je dobil vero v meno in je govoril iskreno iPo poljsko: »Mi želimo popolno Svobodo, jiikakršnih polovic!« To mišljenje poljske visoke cerkvene hierarhije sem sporočil pozneje ustna ljubljanskemu škofu. V razgovoru mi je Bileevski tudi o-menil, da je bil nakoč na Slovenskem — nekako kot rekonvalescent. Dognala sva, da je to bilo v Juršin. Se je pozneje so zvedali za nssiečo, ki je doletela tovariša. — Živ zgorel. Iz Bito 1 ja porogajo listi, da je prišel dne 27. Im Vandlej Pa-sid, star pijanček, v svojem »normalnem« stanju domov, naložil v peč ter legel kraj peči na slamnjači k počitku, — Vsled iskre iz peči se je eJamnjaoa vnela in bila kmalu v plamjnih. Pijani Pa-šič tega seveda ni opazil ler se je od dima zadušil in našel smrt v plamonm, ki so upepelili vso hišo. Koliko nesreč je pač že povzročil nesrečni alkohol! — Težka avtomobilska nesreča pri Sarajevu. V bližini Busovače pri Sara-jew se je zgodila te dni težka avtomobilska nesreča. Kapetan vojaške šoferske šole Bazelisco je vozil z vojaškim avtomobilom v spremstvu nekega kapetana-sodnjka in šoferskega poročnika proti Travniku v svrho proučevanja poti. Nenadoma je počila cev in avtomobil se je dvakrat prevrnil. Kapetan Bazelisfco je ostal na mestu mrtev, dočim sta bila. spremljevalca težko ranjena. Avtomobil sam je le neznatno poškodovan. — Sedemdesetletni slepar. V gostilni Winrmer v Vukevaru je prišel pred tremi tedni nek Arpad Josip Seemann, krog 701etni starec, ki se je izdajal za veletrgovca iz Rumunije. Pripovedoval je, da ima dobiti v Osijeku izplačanih 5 milijonov dinarjev ter da je prišel v Vukovar 6amo, da po*rti grob svojsga dekleta izza davno prešlih dni. Prebival je štiriftajst dni pri Wimmerjn, potem pa se je končno odpravil v Osijek, da dvigne onih 5 milijonov. Prej pa je še prosil Wimm'erja, naj mu posodi 5000 D, ker mu je pošel denar, in se boji, da ne bo dobil denarja takoj izplačanega, nego nakazanega na kako banko. Pristavil je, da sa namerava stalno naseliti v Vuko-varu ter ostati pri Wimmerovih, katerim Državna borza dela v Mariboru. LetnO poročilo za 1.1922. Sestavil J. Stabej, šef DBD v Mariboru. (Koneo.» IV. Stik s podjetji, z delavskimi in delodajalskimi organizacijami ter napravami -je bil v L 1922 zelo živahen in' uspešen. Šef urada je porabil vsako količkaj ugodno priliko, da je opozoril delodajalca kakor delojemalce na važnost, pomen in ti stroj državnih borz dela, kar je precej pripomoglo, da se je dvignil promet u-rada. Koltkor jo bilo mogoče, je stopil urad v sttk s podjetji ter organizacijami predvsem' osebno. Strokovne organizacijo delavcev kakor delodajalcev »o šle Uradu vedno na roko, ki je delal v več Shičajib sporami mino z njimi. V zakonu 0 zaščiti delavcev določani upravni odbor še ali' deloval, ker je »edostajalo izvršilnih namdeb Osrednje državne borze dela t Beo*radu, odnosno ministrstva za (Socialno politiko, dasi je urad sklical v tt sadovi dne 8. nov. 1922 V magistratno dvorano širšo sojo VSeh prizadetih orgaT Mpadi ja je Jjii ItCRipajgii odbor dn,Q 20, bo zapnstil tudi vse svoje premoženje. Wimmer je bil tako ponudbe kajpada vesel in mu je takoj »posodil« zahtevano vsoto. Ker se je bal, da bi se priletnemu starcu na potu v Osijek lahko kaj pripetilo, mu je dal še svojega 191etnega sina za spremstvo. Prišedši v Osijek, sta najprej obiskala gledališče, nato pa kar po vrsti obhodila vse nočne lokale ter končno zajadrala v prav dobrem razpoloženju v nek bar. Tam je »dobrodušnega« starca slučajno spoznala neka ženska, ki je opozorila mladega Wimmerja, da ima opravka z znanim’ sleparjem. Seemann, ki je bil že precej vinjen, je to smeje priznaj. Wimmer je nato ves razočaran pobral še preostali denar, ki ga je našel pri »bogatem stricu« — ostalo mu je od posojenih 50flfl D le še 125 D — ter odpotoval nazaj v Vukovar, See-manna pa »o druzega dne prijeli orožniki, ter ga izročili sodišču. — Mussolinijev načrt za obiovo centralne Evrope. Ital. min. predsednik Mussolini se bavi z načrtom, da skupno z nasledstvenimi državami izvrši obnovo centralne Evrope. V to svrho je poklical vse odločilne državnike v Rim, odnosno v Milan. V petek se je sestal s poljskim ministrom za zunanje zadeve, danes v soboto pa z avstr, kanclerjem. V svojem načrtu je Mussolini obvestil tudi dr. Be.neša in min. preds. Pašiča. — Ruhr v slovenski žurnalistiki. Psr-notev »Naprej« imenuje Poinearejevo ruhisko politiko — svinjaflii Ne obo-žiifTOO Poincarija in ne hvalimo v«>b r.,i>novih metod, ždi nam je le, da se LeMJOtov soci.i&^siieui žaigon ni pojavi* že takrat, kj »n nemške čete vdrle v Pelgij«, uničevala francosko tovarne mi rudtlke, rušile in:;cta in kaiturne. spo ntlvke. G. Bir-nt pride psrSod prepoj o! — Olomuški kanoniki Čehi. Stara olo-muška nadškofija na Moravskem, ki je bila dolga stoletja domena nemških plemenitašev (po posebni odredbi je moral biti nadškof plemenitaš, sorodnik Babs buržanov, plemenitaši pa tudi kanoniki), jo sedaj končno vsaj po kanonikih prešla v neplenlenitaške in Češke roke. Vseh šest novih kanonikov, ki so bili te dni ustoličeni, pripada neplemenitaškim in češkim krogom. nov. 1922 tudi #poraaumno z delodajalk skimi in! dolavskimi organizacijami iz^ Voljen'. Da se seznani tudi javnost natančneje o državnih borzah dela, je imel šef urada Ježe Stabej dne 18. decembra 1922 javno predavanje v Ljudski univerzi v Mariboru in sicer z zelo povoljnim' uspehom. Nadalje je sestavil šef urada razne statistične tabele, ki ponazorujejo delo in promet DBD v Mariboru kakor tudi ostalih državnih borz dela v državi. Statistične tabele so bile v dneh od 9. do 15. dec. 1922 javno razstavljene. Prezreti ne smemo tudi časopisja, ki je obveščal po njem' urad javnost o raznih ukrepih ter o svojem delu. Z vsem zadovoljstvom moramo reči, da nas je časopisje vedno in povsod pedpiralo tor se večkrat zavzel z vso odločnostjo za urad. Dopisi id drugo. Državtfa borza dela v Mariboru je imela 1. 1922 294 poelovnih dni. Povprečno je bilo dnevno 54 strank. Dopisov in brzojavk je urad sprejel 2226, odposlal pa 2718; skupno število dopisov znaša torej 4944. Nakaznic za polovično vožnjo na železnicah je bjjo izdaftilk 175 y yr&d-.»$ti 53«2J5 v -Jj at/CPKO Bimi IU8I/AM4 OO ZUBNl PASTi /4HTKVAJII DOB/Jc jm JVACSJE 5)4 a-3 Dopisi. ^Dravograd. Za komisarja železniške policije v Dravogradu je imenovan g Slavko Rajkovič, uradnik prometnega ministrstva v ostavki. Dosedanji komi e ar g. Vladimir Nedeljkovič je bil na lastno prošnjo upokojen. VL Ukrepi, ki so nnjno potrebni za ureditev delovnega trga. Najboljše sredstvo za pobijanje brezposelnosti je priskrbela dela brezposelnim Za tem1 mora stremeti socialna politika Ker pa so priliko v »arodnem gospodarstvu zelo nestalne in nezanesljive, od visne od raznih činiteljav, se je treba za brezposelnost oskrbeti z zavarovanjem za brezposelnost, ki naj bo tako uspešno, da denair, ki ga prejme brezposelni, ne bo nekaka miloščina, temveč pravica, ki gre brezposelnim. Brezposelne podpore v dosedanjih oblikah (kolikor jih sploh je) oo zelo neprimerne in brezposelnosti prav nič ne oblažnjejo, temveč jo v gotovih slučajih cela podpirajo. Za kolikor mogoče dobro ureditev delovnega trga imajo skrbeti državne borze dela, ki so za urejeno narodno gospodarstvo, kakor tudi iz socialnopolitičnega vidika, zelo potrebne. Ureditev delovnega trga jo predvsem njihova aaloga; da pa »orejo izvršiti to nalogo, jim' mora dati državna uprava v roke vSe potrebno ilj to vse od zakonodaje do do voljnih gmofalih Sredstev. Korto*© llaj Se ne prezre, da »ora pri urejevanju de lovnega trga sodelovati vi izdatni meri tud! koHimraJfla politika, ,yt Volitve v Limbušu. Pri volitvah * ustvavotvorno skupščino je bilo 339 komunističnih glasov in 37 klerikalnih, o-stale so dobili demokrati, nar. šocijalisti in samostojni. Zadnjo volitve pa so prinesle presenečenje. Tokrat so dobili kle* rikalri 99 glasov, Radič 87 in Nemec 26. Za Korošca in Radiča sn glasovali lezničarji, tovarniški dciavci in vini' čarji. Sicer Korošec teh glasov ne 111019 biti vesel, ker to so socijalisti in prepričani klerikalci. Glasovali so sain0 za Korošca, ker slovi njegova strank11 dandanes kot protidržavna. Vlekla Pa ^ tudi govorica, da dobi vsak Korošce? volilec z ženo vred po volitvah novo o'5'' leko. Žene so že vesele novih kril. če le o® bade razočaranje preveliko. Najbolj P8 se je čuoVti, da je dobil Nemec Schane^ pri nas 26 glasov, ko je pri*ln*h Nemce? v celi fari tomaj 9; a ti še so ostali ^ ma, izvzemši dr. Ernsta Reiserja. velj' kega nemškega agitatorja izza nvstrij' skih časov. Za Nemce so glasovali ne®' škutarski Pekerčani, vzgojeni v nekd®' nji nemški šoli. Ostentativno je 2® Nemce baje glasoval Joža Krainer, vele* posestnik v Vrhovem dolu in z nji® njegovi trije hlapci, katere je sam Pr|' gnal na volišče, da bi se mu ne izneveri' 1L Za Nemce je glasoval njegov brS^ Avgust Krainer, sedaj ponižen kmet Vrhovem dolu. a nekdaj sijajni in oho*1 avstrijski major. Po prevratu se je **; sovražnosti do naše narodne države d*', sprejeti v avstrijsko državljanstvo Lipnici ter tudi od tamkaj dobival P8n vala firma s tem je na prvi. Pofe' računl ta je obetal velikanske do1>lcke bškfil /držaive. fiariBski uradniki ttiRBor/Sl. miite« T923. »T T B O IlV Sfran. 0/ carinarne se vozijo sedaj z anto-^»ilom: v&ak dan v Zaprešid cariniti *^c »rtvnr »raz- Toda onjte hi Strmite, Saj se je Saž; *" ^ zagrebške carittarne je došel brzojav, ki Hazn arija, da sta bili iz-g®*®8 Prijava ffl tovorriica pomotoma j izstavljeni ter da naj se izvozna j^T^^cija pošlje naknadno na vpogled! , vedni smo, kdo bo uvedel tozadevno piskavo in če so take »pomote« sploh Interesenti čakamo na odgovor bodemo tudi pazili 'rta to, da se cela ar zopet ne »zabašuri«. ®| ^ostepaiije s podnajemniki. Pri Se-j ,Vl; stanovanjskega pravilnika mero-5®i gospodje sploh niso mislili na pod-3e®Bike, ter jih v njem sploh omenili da^i ^a]" ^e’ da hi jih zaščitili. StaHo-aa Cem 3"e novi pravilnik prava voda 8i. n!^n- Začeli so izrabljati svobodo do j^Jnosti ter dari za dnem povišujejo e> tako da si v doglednem času sploh D°beden, kdor ni verižnik, ne bo mogel . favnavati stanarine. Nekatere pijavka So Povišale sobe od 400 na celih 2000 °Ji mesečno iri še celo več, druge pa na C8J° slabše situirane reveže enostavno Cest°. češ da si bodo hašle druge pod-jj^^^ike, ki bodo v stanu plačati, koli-rtoV ° O posameznih' primerih "frao riajf na dari nova poročila iri s 0z>e- Neka brezposelna vdova v Go-*ani *e rada dobro preživlja Prest Podnajemnika- zvišuje mu ne-Veri *n° stanarino ter ga obenem' moče 3a ti' gre’ ^er n'raa toliko denarij,°l'kor ga ona hoče. Zaprla mu je že ra* vrata, da »i mogel v sobo, s pr-vSe P.a 1,111 obljublja, da vrže na cesto ^figove stvari. Opozarjamo na to Tia- ^f.ine kroge; društvo najemnikov pa Če V ne sprejemalo podnajemnikov, e' ^a jim’ rte more pomagati. res P®®0®* Proti naslednjim ter^atkom iri nevarnim igračem' neka- »poroča, da bi jo j« w j Sa okrajni zastop, ker In ograji skrbeti »a popravilo cest 0 Sprejemanju trgovskih' l^e ^*Y*(eni trgovcem’ Se naznanja ®»»lnega občnega zbora, da h« v T lovsko nadaljevalnio šolo *spreje«Jali vajerici brez jfta-. predizobrazbe t. j. riaj- li^. . kake oSnovtfe šole ter Pfefcv!^ podvrženi SprejcnMHi hpn^* Ako vajdo ^Prejemali v»}effoi leto j . *•* šolo fe začetkom šolskega *• h,f>do Vel^l« le za ofl* z bolj- 0 j2®***«!)«. KoutnokJe knjižice *«. SrfJ ČZ? ***** obiska mOrajo 4»iii , {Poročno Podpisovati. Podjet- Šo r>t^W^J:.fakaZ* ««Pow>I>ljeriosti /Pravil n po § 11 grefflijalnih » - ® 51,1630 hneti vajencev iri mora 1 £*5dka, Jbi na ijo^o fpre- jema vajenca, predložiti gremiju tak dokaz t. j. za triletno učno'in najmanj dveletno pomočniško dobo. m Koncert Sowilski-Ite\viC7,. V petek, dne 6. aprila priredita znana ljubljanska umetnika, tenorist Marcel Sowilski in alt'istinja Janina Rewicz v Gotzovi dvorani koncert, na kar že danes opozarjamo občinstvo. Predprodaja vstopnic pri Hoferju v ŠolSki ulici in Zlati Brišnik v Slovenski ulici. m Ljudska knjižnica bo tudi na Velikonočno nedeljo od pol 10. do pol 11. ure odprta- — V sled dogovora s Slovenskim trgovskim! društvom bodo dobivali odslej trgovski nnstavijenci, na izkaznico Slov. trg. društva, brezplačno knjige ter bo odpadajočo izposojnino poravnalo Slov. trgovsko društvo. Vzglodno skrb Slov. trgovslc društva za duševno naobrazbo naraščaja priporočamo tudi ostalim korporacijam v posnemanje. m Sanatorij >Petrr.vosclo«. Kakor doznavamo, je ministrstvo za narodno zdravje kljub protestu dosedanjih kori-cesijoniranih zdravnikov podelilo koncesijo za sariatorij »Petrovosek>« bratom Tavčar. Dosedanji koncesijoriarji sicer obdrže koncesijo za sanatorij, toda poiskati morajo druge prostore. Koncesija bratov Tavčarjev je nedvomtfo nagrada za lokal za tajništvo radikalne stranke, kateri 'sta se zapisala tudi br., Tavčarja. m Odpiranje iri zapiranje trgovin. Trgovski gremij razglaša: Vsled sklepa rremijalnega občnega zbora z dne 24. marca tl. se naznanja vsem trgovcem' v Mariboru, da se strogo drže reda glede odpiranja iri zapiranja trgovin in sicer smejo biti trgovino odprte ob delavnikih od 8. do 12. ure dopoldan iri od pol 14. do 18. ure popoldan'. Izjeme veljajo samo za delikatesne trgovine, ki smejo biti odprte ob delavnikih" do 19. ure iri ob nedeljah in praznikih od 8. do 10. ure. Ta sklep, ki je itak samo ohranitev že svoječasnega gremijalnega sklepa, je brezpogojno obvezen tudi za take trgovce, ki ne zaposlujejo nastavljencev, kakor tudi branjarije ter se bodo prestopki naznanili v bodoče obrtni oblasti. Cenjeno občinstvo se pa naproša, nakupovati svoje potrebščine v gori navedenem času. m Občni zbor Gospodarskega odseka Zveze poštnih organizacij v Ljubljani za Maribor se vrši v sredo, dne 25. aprila 1923 ob 19. uri v pismonoški dvorani glavne pošte. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika tajnika iri; blagajnika. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev odt>era iri nadzorstva. 4. Razpust društva in o-sriovanje Gospodarske zadruge. 5. Slučajnosti. — Odbor. m’ Promenadni koncerti v parku. Vojaška godba priredi vsak Hedeljo iri praznik ob lepem' vremenu točno ob 11. uri predpoldne pod vodstvom kapetffika Ferdo Herzog-a koncerte v parku. Za nedeljo iri porideljek določen je Sledeči spored: a) v nedeljo: 1. Vagries, Rudeči fes. Koročnica. 2. Bizet, Predigra k operi »Carmen«. 3. Schoenherr, Iz slovenskih krajev. Valček. 4. Puccini, Fantazija iz opere >Madame Butterfly«. 5. Dvorak, Humoreska. 6. Čižek. Iz srbskih logov in šum. Potpourri. 7. Souza, Gladiator. Koračnica. — b‘) V pomdeljek: 1. Vinš, General Terzič. Koračnica 2. Šneider, Slovanska fantazija. 3. Schubert Bert6, Valček iz operote »Pri 3 mladenkah«. 4. Puccini, Fantazija iz opere »Tosca«. 5. Doppler, Molitev Turkov iz opere »Vanda«. G. Mulivič, »Od Triglava do Balkana«. Potpouri. 7. Parma, Mladi vojaki. Koračnica m’ Apel ria usmiljena Srca vočigled praznikom! Kako bogato razkošno bo marsikatera miza opremljena sedaj za velikonočne praznike s piruhi. Koliko bo marsikod ostalo nezavžitega in se vrglo stran. Koliko denarja bo Slo po nepotreb-riw*H V Mariboru pa živite dve vdovi, ki z uSnpom gledata prihodnje dni, ker nimata ritti darieS več kaj dati svoji ubogi deei jeiti. kaj šele da bi misKli na* praznike. Vsaka ima po tri otroke, ki v pravem pomenu besede gladujejo. V šolo skoro ne morejo več. ker So nagi iri bosi. Vemo, da se najdejo med našim prebivalstvom vkljub vsemu egoizmu iri ma-terijalizmu še usmiljena srcial Na rje apeliramo! Mal pritrgljaj sebi in 100 ali 200 iri več takih usmiljenih src bo zmoglo veliko. Darove Y katerikoli obliki (denar. obleko, ?fvež. obutev itd.) sprejema uredništvo »Tabora«, kjer^ao imena obeli r$E sa razpolago.. m Darovi. Za ubogi vdovi smo nadalje prejeli: neimenovana 10 Din., neit.ie-novana 25 Din., neimenovan 40 Din., ga. Katica Jarek živila, g. Franjo Hohnjtc, meso; zaPTL neimenovan 100 Din.; za revnega visokošolca g. Franjo Kranjc 70 aK. — Obdarovani naj dvignejo darove v soboto tekom dopoldneva v našem urendištvu. m1 Dar. Za ubogi udovi nam je poslal g. Hinko Pogačnik, tovarnar v^Rušah, 250 Din. Dalje nam je v isti namen izročil neimenovani uradnik 20 Din. Srčna hvala. Posnemajte! m V soboto, 31. marca in pondeljek, 2. aprila v Grajski kleti koncert polnoštevilne železničarske godbe »Drava«. — Začetek ob pol 20. uri. Brez vstopnine. m Kavarna Fraflkopan. Danes v soboto, dne 31. marca koncert. Svlra tam-buraški zbor »Drave«. Začetek ob 20. uri. m Mestni kino. »Krivci«, velezaniniiva pustolovščina v 5 činih se predvaja v soboto, nedeljo in pondeljek. Narodno g!eda!fš£e Repertoire: Petek, 30. marca zaprto. Soboto, 31. marca zaprto. Nedelja, 1. aprilaobl5. uri Škrjančkov gaj, izv. — Ob 19!^. Velika noč, izv. Pre-'mijera. Pondeljek, 2. aprila oh 15. uri Težke ribe, izv. — Ob 19 lA. Škrjančkov gaj, izv. -D- »Velika Hoč«. Za, Veliko nedeljo se vprizori Strindbergova praznična igra v treh dejanjih »Velika noč«. To je efto miselno najglobljih Strindbergovih del. Dikcija nas popolnoma spominja na najmodernejše drame, dasf je v bistvu polno realnosti okrašene S simbolizmom. Prvo dejanje — Veliki četrtek-, drugo Sejanje — Veliki petek: dnevi žalosti iri trp- ljenja dnevi hrepenerfja po Vstajenju; tretje dejanje — Velika Sobota: Vstajenje, odrešenje, luč... Drama je fffa mnogih" mestih' prepletena z mističnimi motivi, Iri se dvignejo do silne dramatično' sti n> samo na znotraj, tenfveč tudi ria zunaj. »Velikonočni prazniki v gledališča«. Za Veliko noč bo vprizorilo Staše gledališč« poleg premijere »Velika rioč« tudi nekaj "del, ki so bila nedavrio vprizorje-na. Vsekakor bo zanimala občinstvo iz-variredno lepa opereta »Škrjattčkov gaj«, ki se vprizori v nedeljo in porideljek V nedoljo bo ta opereta, popoldne ob’ 15. uri, tako da imajo priliko prit! v gle dališče tudi okoličani. V pondeljek popoldne Se vprizori zabavna veseloigra »Težke ribe«, ki je pri dosedanjih vpri-zoritvah žola obilo smeha . Kultura in umetnost x Otvoritev VI. umetniške razstave kluba »Grohar« se vrši. kakor smo že poročati, v nedeljo 1. aprila ob 10. uri dopoldan v veliki kazinski dvorani. 0-pozarjamo na to ponovno naše občinstvo, osobito pa naše dame. Šport. : ISSK Maribor : HSK Čakovec. Na velikonočni pondeljek dne 2. aprila tl popoldne ob 15. uri se vrši med tema nogometnima moštvima prijateljska tekma v Ljudskem' vrtu na prostoru Maribora Cdnajstorica čakovečkega kluba je priznano izvrstna, moštvo zelo požrtvovalno in v igri silno naglo. SK Maribor bo imel tedaj pred seboj izvrstnega nasprotnika in bode igra jako zanimiva. Opozarjamo cen j. občiTTStvo in prijatelje nogometnega športa na to tekmo, ter vabimo k mnogobrojni udeležbi. — Odbor. : ISSK Maribor. Sestanek prvega moštva se vrši v nedeljo dne 1. aprila tl. ob 10. uri dopoldne v restavraciji Maribor. Istera ne imajo zanesljivo udeležiti igralci: Glazer. Skrabar, Lad. Sehel, Ma-rusicii, Staubar, Vagner, Bračko, Vogrinec, Vauda, Bratož in LeffaSi. Razgovor: postava moštva za tekoče poletje. Kap? ten. : SK Prim«rjo : SK Rapid 3:3 (1:2). Kot prvo zuaanje moštvo nastopil je v nedeljo dne 25. marca SK Primorje (Ljubljana) proti domačemu Rapidu. V celoti igra srednje kakovosti, brez po-eebflih jiapefcih' Jrioitfe&tov. Začetkom razdeljena fair igra je or! 30’ dalje mrto«' go trpela vsled neodločnosti sodnika, ki ni izrabil timskega odmora v to, da bi1 si ogledal malo natančnejše posamezna! offside in faul-slučaje in sc nam je tako-predst.avVl v lanski ne baS dobri forma l Pričetni premoči Rapida se je Primorja: zoperstavilo še le v drugi polovici, v kav: teri je imelo igro po pretežni večini sj’ svoji oblasti. Na obeh straneh je bilo OJ pažati slabe posledice zimskega odmora}^ nesigumost in nezigranost. Pri PrtS^1 morju tvori najboljši del moštva ;naprt»! dalna, vrsta z Balsiricein. Majičetn' irij' Zargijem v sredini, od kojih pa ni bU,, nobeden posebno razpoložen k »bombardiranju«. Medtem ko so Vrančič (ki jaj bil takoj spočetka ranjen), Birsa in Wiiw discher povoljno reševali, stavljeno jinfi nalogo, Bregant in Aihiatti vsled telan bega placeraenta nista uspevala. — Od! obrambe bi omenil le Birso in vratarja*, ki sta tvorila dobro obrambo. Tretjega pa v športni kritiki ns bi rad omenil. Zalj Rapid je bilo 90’ preveč. Nedostaja mulj zimski training. Žal se celotno moštvo] še vedno poslužuje visoke igre, ki pa zaji; hteva tehnike iri sigurnega Starta MS|i žogo, ki pa Rapidovim' "daries še tftanjb kata. Najboljše je zasedena obrambah j Krilcem _ manjka preciznega podajanj^] in so tako le slaba podpora napadalcem^' ki so hitri, a brez sistematično kombi* nacije. Glavni bone vseK pa je dobrtfc kritje. Sodmlf g. Nemec. Obisk nezBttfafi^ Gospodarstvo. g Produktna borza v Novem!_______ dtfe 28. marca: pšenica 455, jecmfeB oves 295, koroza 255, za mlaj 260, fiždS 4G5, moka »00« 660, otrobi peemčnt 165J tendenca neizpremealjeria. -(j, C Mariborsko sojmsko poročila » 28. marca tl.; Prignalo Se je: 6 fcngjcu^ 11 bikov, 125 volov, 311 krav iri 6 tela^ skupno 459 komadov. Povprečne feeoe ra različne živalske vrste «o bile debela v2«' 650—675, »6« 625—650; teKldeTRSa mirna, i Z NaeljoHaTizaelja predilnic v St. Pa»^ lu iri Litiji. »Ljubljanska kreditna ka« iri dr. Fr. Zupanc ustanavljajo 8 kapitalom 10 tniL din. (nomiri. 100 Ditt^ družbo ».Tugosloven. tekstilne tvOeritoa Mautner d. d. v Ljubljani«, ki bo o9 »Združenih avstr, tekstilne induStitje % d.« na Dunaju prevzela predilifice V IS« tiji in Tkalnici v Št. Pavlu pri PreboMift g Avstrijska orožarna v Steyern pre* šla v amcrikariSke roke. »Achtuhrblatit* javlja, da je angleško-ameriška skupiš« Morgari-Sehroder prevzela večino orožarne y Steyem. i g Industrijska Sol Iz Kreke. Gte3e Balt bave industrijske Soli v Kreki je upraV^ državnih monopolov v Beogradu 8 ra** pisem z dne 15. marca 1923 M. P. 802J1 naročila tDonopolskemu predstavništva uprave solarne v Kreki, da postopa pr! dobavi goli sledeče: Čim’ dobi od uprava nalog, s katerim se dovoljuje kaki tvrd* ki nakup industrijske soli. mora to tvrd* ko takoj obvestiti z navedbo v^ote, ka* tero ima poslati ha naslov Predstavnih štva monopolske uprave solarn v Kre« ki na račun kupnine za sol, vreče, stroi ške denaturiranja, nalaganja in ekspan dicije. Čim ta denar prispe, ima riaVe* detio predstavništvo naročujoči tvrdki takoj dobaviti plačano količino Solifc Prošnje za dovoljenje nakupa: indu* strijske soli je treba poslati prek« pefe stojne trgovske in obrtniške zborrflo, — ne govoriva dalje o vašem vladanju, —- govoriva rajše o radostih, ki so bolj resnične, boi j globoke in bolj človečansko, katere so vam' bilo odločene. — Ljubezen', — gospa, — resnična ljubezen', — in srčna vdanost či- stega, plemenitega značaja, — ’io bi si moralo želeti vaše srce. — Rečem vam, vi imate na izbiro: vladanje iti srečo. — Vladanje vam nudi Ludvik XV,« — »In srečo?« — je zamišljeno vprašala Ivana, — »Glejte!« — je odvrnil grof. — In pokazal je na viteza d’ Asšas, ki se je približeval. — « S temi besedami pa se je tajinstveni grof odstranil in izginil v množici, — pu-stivši mlado gospo globoko zbegano in prestrašeno vsled njegovih besed. — S syojimi milimi očmi je pogledala viteza; — z lahnim nasmehom, — nn obrazu ves izraz svojega srčnega oboževanja Se ji je priklonil. •— Da, — on je res ljubil, z vneto vdanostjo, srčno ljubeznijo za vedno, — s celo dušo! ^ »Izbirati!« — je nevede zašepetala Ivana. — »VJadovanje! — Srečo!...« — Ravno je hotela ponuditi vitezu roko, ga gledala z ljubkim pogledom, — da je bil ves srečen ,— ko se je opazila v dvorani razburjenost, zmešnjava, — vzkliki so se glasili. — ' »Kralj — kralj. — Živio kralj!« —• Istočasno pa je tudi ona razumela, ‘da je vse prazno, ničevno izven nj' 415 10—4 Za praznike ! Dobr* vina domačega pridelka po 28 K, kakor tudi izvrsten stari Ljutomerčan se dobi v gostilni Dergas, Koroška cesta 48 618 2—1 massmemrnsn Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube naše nepozabljene soproge, oziroma matere, sestre, tete i. t. d., gospe tale, roj. Reibenschuh izrekamo tem potom vsem svojo najtoplejšo in naj* iskrenejšo zahvalo. Žalujoči ostali. fcasttfik ia izdajatelj: Konzorcij »Tahor«, Qdgoxorai aredajk; Rudolf Mn.- m, B*« Mariborska fifikarm A &