Poštnin« plačana ▼ gotovini. UfO LXI. ftev. 232. v LluDnrnl v sredo 10 oRto&rn 19Z8. Ceno Din r Izhaja mk dan popoldne, izrzemšl nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst 250 Din, večji inserati petit vrsta •Slovenski Naroda velja letno ▼ Jugoslaviji 240.— Din, sa inooemstvo 420.— Din. Din, Popust po dogovora. InsersinJ davek posebej. Rokopisi te ne vračajo. Uredništvo: Knaflova uHca St 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. UjwavnJStvo: Knaflova ulica St 5, pritličje, — Telefon 2304. Bankrotska gospodarska politika režima Vlada je s svojo pogubno gospodarsko politiko povzročila ogromno pasivnost trgovinske bilance. - Carinski dohodki kjub povečanemu izvozu stalno nazadujejo — Beograd, 10. oktobra. V gospodarskih krogih z naraščajočim nezaupanjem gledajo na gospodarsko politiko režima, ki postaja od dne do dne ka/tastrofalnejša. Iz statistik, ki jih objavlja finančno ministrstvo o državnih dohodkih, je razvidno, da dohodki ra-pidno nazadujejo in da daleko zaostajajo za vsotami, ki so predvidene v državnem proračunu. Poslanci KDK so že ob priliki proračunske debate opozarjali na splošno obubožanje prebivalstva in svarili pred prevelikim optimizmom pri določevanju državnih dohodkov, toda vlada se za vse to ni niti zmenila, marveč ie šla svoja pota. Da bi izenačila primanjkljaje, je do skrajnosti nategnila davčni vijak in zlasti v zadnjem času naravnost z brutalno silo iztirjava ne samo davke za tekoče leto, marveč tudi davčne zaostanke prejšnjih let ki naj bi pravzaprav tvorili nekako proračunsko rezervo. A kljub temu je bil finančni minister 1. oktobra v veliki stiski celo za kritje rednih proračunskih izdatkov, kakor so uradniške plače. Vlada se ie že pri sestavi proračuna zanašala na najetje inozemskega posojila. To posojilo pa je kljub vsem naporom režimskih krogov padlo v vodo in danes v vladnih krogih niti ne vedo več, kako bodo izhajali do konca proračunskega leta. i Kako pogubno gospodarsko politiko vodi sedanji režim, dokazuje najbolje statistika carinskih dohodkov za prvih osem mesecev. Samo v času od 1. aprila do 31. avgusta so carinski dohodki zaostali za 30 milijonov izpod preli minirane svote. Statistika dokazuje, da carinski dohodki stalno nazadujejo, kar ie v popolnem nasprotju z dejstvom, da naš izvoz stalno narašča. Od 1. januarja do konca avgusta je dosegel naš izvoz 5.087 milijonov Din, dočim je znašal lansko leto v isti dobi samo 4542 milijonov Dir. Potemtakem je narasel za 445 milijonov Din ali za 12 odstotkov. Kupna in konzumna moč prebivalstva ie zadnji dve leta rapidno padla. Dve zaporedni slabi letini, obubožanje slednjih slojev in vse to je imelo za^ posledico, da je uvoz potrebščin za široki konzum zlasti letos zelo padel. Tako je n. pr. samo v avgustu nazadoval uvoz volnenih tkanin za 366 ton ali 27.1 rm-lidona Din, uvoz svile za 3 tone ali za 4.7 milijonov Din, surove kave za 303 tone ali 3.9 milijona Dim itd. Narasel pa je uvoz železniškega materijala za 8739 ton v vrednosti 29.1 milijona Din, strojev in raznih aparatov za 858 ton v vrednosti 11.5 milijonov Din. surovega in napol predelanega železa za 5.7 milijonov Din. Skupno je bilo uvoženih V Beogradu zopet razpravljajo o potrebi sporazuma s KDK Šefi vladne koalicije se posvetujejo o situaciji in iščejo izhoda. Vsi so za čimprejšnji sporazum, da bi mogli še nadalje ostati na krmilu« — Beograd, 10. oktobra. V beograjskih političnih krogih je po končani solunski proslavi zavladala zopet večja Živahnost. Včeraj in danes so se vršili sestanki in konference vodilnih politikov, ki zopet mrzlično iščejo izhoda iz situacije, ki postaja za nje čim dalje te-žavnejša. Listi zopet obširno razpravljajo o potrebi sporazuma s KDK in napovedujejo skorajšnje izpremembe. Veliko pozornost posvečajo sestankom Ljube Davidoviča. Včeraj je posetil dr. Korošca m imel ž njim dolgotrajno konferenco. Danes pa se je sestal v Narodni skupščini z dr. Spalio. V demokratskih krogih zatrjujejo, da namerava Davidovič presekati situacijo na ta način, da bi razbil koalicijo z radikali in izzval vladno krizo. Demokrati upajo, da bi mogli potem sami vzeti v roke inicijativo za dosego sporazuma s KDK. Resno konkurenco jim delajo pristaši radikalnega glavnega odbora, ki se zopet kažejo velike prijatelje KDK in zagovarjajo sodelovanje radikalov in Kmetsko - demokratske koalicije. Iz okolice Ace Stanojeviča so doznava, da nameravajo poslati že v prihodnjih dneh v Zagreb svoje emisar je, ki naj bi stavili KDK konkretne predloge. Tudi d.r. Korošec in Velja Vukieević sta se včeraj in danes posvetovala s svojimi pristaši. Prav tako rudi iz njihovih vrst naglašajo, da bo vlada sama prevzela inicijativo za dosego sporazuma s KDK. utemeljujoč to z državnimi interesi. Seveda pa bi dr. Korošec : Vukičevič želela, da bi ostala na krmilu še nadalje sedanja koalicija, kateri naj bi se pridružila KDK. V dobro poučenih krogih se celo naglasa, da bosta voditelja KDK morda že prihodnje dni pozvana v avdijenco, da preko krone stavita svoje pogoje in zahteve. Tekom današnjega dne so se začeli zbirati v Beogradu tudi vladni poslanci, ki se pripravljajo za zasedanje Narodne skupščine, ki se bo sestala v petek 12. t m. Med njimi vlada velika neorijenti-ranost v situaciui in na vse strani iščejo točnejših informacij. Ureditev naših odnosajev z Grčijo Danes opoldne so pričeli oficijelni razgovori med zastopnikom zunanjega ministra dr. Šumenkovićem in Venizelosem, — — Beograd, 10. okto'ira. Ministr* nami, bi moral sloneti na devizi «BaU *ki predsednik Venizelos je bil včeraj ] kan balkanskim narodom*. Ta pakt bi ob 6. zvečer sprejet v avdijenco pri kralju. Zvečer se je vršil njemu na čast banket v grškem poslaništvu. Da= nes dopoldne je Venizelos posetil dr. Korošca in zastopnika zunanjega mi* nistra dr. šumenkovića, na kar se je odpelja* na Avalo in položil venec na grob neznanega junaka. Pogajanja za rešitev spornih vpra= sanj med Grčijo m našo državo bodo pričela šele popoldne. Zvečer priredi ministrski predsednik na čast Venize* losu banket v Palace*hotelu. Povodom bivanja Vcnizelosa je po* dal vodja zemljoradnikov Joca Jova* novic izjavo, v kateri naglasa med drugim: «Če namerava Venizelos skle* nW z nami slično pogodbo, kakor jo je sklenil z Italijo in kakor fo name* tava skleniti z Albanijo, potem je ta pogodba za nas brezpomembna in bo samo pomnožila arhiv Društva naros dov. Nas vežejo z Grčijo važnejši /n* teresi. predvsem vprašanje solunske luke in specijelni interesi medsebojnih odnosa jev balkanskih držav. Pakt. ki bo sklenjen med Beogradom in Ate* moral rešiti vsa sporna vprašanja, ki še obstojajo med obema državama, ne da bi bil kakorkoli naperjen proti ka= terikoli drugi državi. — Beograd, 10. oktobra. Grški mi* nistrski predsednik Venizelos se je opoldne vrnil iz Avale ter se podal v vladno predsedstvo, kjer se je sestal z zastopnikom zunanjega ministra dr. Šumenkovićem. Razpravljala sta do 13.20 o rešitvi spornih vprašanj. Od= hajajoč iz ministrskega predsedstva, je Venizelos izjavil novinarjem, da se bodo razgovori nadaljevali popoldne in jutri. Venizelos upa, da bo dosežen v vseh vprašanjih prijateljski spora* zum, ki bo zadovoljeval obe državi. Zahtevo novinarjev, naj bi jim podal kake podrobnejše izjave o morda že rešenih vprašanjih. je Venizelos od* klonil z izjavo, da so pogajanja še v teku Iz tega sklepajo, da pogajanja ne putekajo tako gladko, kakor so nričakovali v vladnih krofih Venizelos ostane v Rcofradu do iii*r" zvečer, nakar se bo vrnil po večtedenski od-sotnosti v Atene. raznih kovin, strojev itd. za 147.3 milijone Din. Ti predmeti tvorijo v avgustu tekočega leta celih 23 odstotkov celokupnega uvoza, dočim je znašal odstotek v lanskem letu samo 9.45 od sto. Ker so carinski dohodki v istem času nazadovali, je mogoče tolmačiti ta porast uvoza, ki znaša 545 milijonov Din napram prvim osmim mesecem minulega leta samo na ta način, da so se vse te postavke nanašale na reparacijske dobave in druge državne nabavke, od katerih država ne plačuje nikake carine. Carinske postavke se niso spremenile in je zato spričo naraščajočega izvoza nazadovanje carinskih dohodkov drugače nerazumljivo. Ta deficit ie torej posledica nerazumne in brezglave državne gospodarske politike. Kljhib stalni pasivnosti državnih financ država izvršuje miltjard-ne investicije. V privatnem Kospodar-stvu se označuje tako postopanje za krizo, radi katere vtaknejo vsakogar v zapor. Vlada na nit? ne misli na spremembo svoje politike In namerava, kakor smo že poročali, najeti celo s toni iT jonska posolila za nove nabavke v inozemstvu. Trgovinska bilanca bi se bila v sled nazadovanja uvoza v normalnih razmerah izenačila, tako pa država sama povzroča njeno pasivnost In tira naše celokupno narodno gospodarstvo v neizogibno katastrofo. Zagrebški župan išče pomoči pri režimu? Zagreb, 10. oktobra. Kakor se zdi, je večina v zagrebškem Občinskem svetu že definitivno zapečatila usodo mestnega župana Vekoslava Heinzla, ki so mu predložili ultimat, naj odstopi ter so mu celo stilizirali besedilo njegove ostavke, ki je pa noče podpisati. Današnji listi pa poročajo, da išče g. fieirrzl pomoči pri vladi. Že delj časa se je opažalo, da se vedsno boli nagiba k režimovcem. Njegovo hvalisanje, kaj vse je izposloval za občino v Beogradu, ie bilo pravaškim krogom že delj časa sumljivo. Sedaj beležijo listi, da je pričel konferirati z demokratskim občinskim svetnikom dr. Otonom Gavrančičem, katerega je predvčerajšnjem tudi posetil. Dr. Gavrančič ima tvoriti zvezo med županom Heimzlom in predsednikom vlade dr Korošcem. Po tem sestanku je dr. Gavrančič odpotoval v Beograd. Kaj namerava župan Heinzl ni še znano. Domneva se, da skuša izposlovati svoje imenovanje za komisarja ob istočasnem razpustu občinskega sveta. Zagrebški listi opozarjajo javnost na to čudno postopanje župana Heinzla v času socialnega bojkota režimskih predstavnikov in pristašev. Zaostritev spora v staro- katoliški cerkvi Zagreb, 10. oktobra. Pred nekoliko dnevi je starokatoliški škof Kalogiera sklical sabor staro - katoliške cerkve, da bi rešil spor, ki je nastal med njim in upravnim odborom Njegovi nasprotniki pa so sklicali sejo upravnega sveta za par dni pred saborom škofa Kalogiere. Kakor se trdi, hoče upravni svet na svojem saboru obtožiti škofa Kalogiera in predlagati njegovo odstavitev Člani starokatoliške cerkve so razdeljeni na dva tabora. Obe skupini trdita, da imata večino* kar se bo pa šele pokazalo na sklicanih sabor iti. Lahko je mogoče, da na nobeni strani ne bo zmagalo načelo demokrati zrna, da bi se manjšina pokorila večini, kar bi dovedlo do razkola starokatoliške cerkve. Zarobljeno gledališče v Splitu Split, 10 oktobra. Včeraj je prispel semkaj tajnik sarajevskega gledališča, da uredi dolgove splitskega Narodnega gledališča, ki je z letošnjo sezono prešlo iz državne upravne v roke mestne občine. Odersko opremo bi namreč moralo prevzeti sarajevsko gledališče ki ostane še nadalje v državni upravi Ko pa so odposlanci sarajevskega gledališča prišli v Split, da prevzamejo dodelino opremo, se je izkazalo, da je vse zarublieno. Deloma je zarubil gle 'Inli.Sče Urad za zavarovanje delavcev, deloma pa privatni trgovci, ki doslej na noben način niso mogli priti do denarja. Kako zagovarjajo reamovci umor v Narodni skupsemi Umora so krivi Črnogorci« — Tudi Srbi so proti režimskim klevetam« — Fatalna finančna politika naših ministrov. Zagreb, 10. oktobra. Včeraj }e sprejel g. Pribićevič novinarje ter jim med dirugim izjavil: »Kako demokratski poslanci obveščajo svoje volilce o političnem položaju in o zločinu 20. junija, je razvidno iz poročila, ki sem ga dobil iz moravskega okrožja v Srbiji. Dne 2. oktobra se je vršil v Pagrdanu shod, na katerem ie govoril demokratski poslanec Pečic. Govoreč o zločinu v Narodni skupščini, je Pečic grdil Črnogorce, trdeč, da je poslance v Narodni skupščini ubil Črnogorec, doma iz one pokrajine, kjer je umor vsakdanja stvar. Proti tej nezaslišani žalitvi Črnogorcev je nastopil učitelj Angjelič, kateremu se je pridružilo tudi rrmogo drugih zbo-rovalcev, ki so ž njim vred odločno protestirali pToti temu klevetanju Črnogorcev. Na shodu je nastalo radi tega tako prerekanje, da Pečic sploh ni smel več govoriti in je bil shod predčasno zaključen. Učitelju Angjelnču pa so se demokrati maščeval: na ta način, da je ravnatelj tamošnie šole vložil proti njemu tožbo, češ da je na shodu trdil, da je vlada vedela za to, da se pripravlja v Narodni skupščini umor. V tožbi je trdil, da je posl. Pečic samo hranil vlado pred to kleveto. Seveda bodo sedaj učitelja preganjali.« V svoji nadaljni izdavi se je gosD. Pribičevič dotaknil finančnega položaja države in med drugim izjavil: »Bivši finančni minister dr. Bogdan Markovič mi je osebno izjavil, da bo prva tran-ža londonskega posojila izplačana Že 1. aprila t. 1. Dr. Markovič je prišel v vlado kot strokovnjak in takrat ga reži-movci niso mogli dovolj prehvaliti. Sedaj pa se izve iz krogov, ki so zelo blizu ministrskemu predsedniku, da se ministrski predsednik in ostali člani vlade zelo laskavo izražajo o svojem bivšem ministrskem kolegu. Ker je ta strokovnjak doživel z inozemskim posojilom popolni fiasko, so se režimovci odloČili, da spravije na njegovo mesto antipoda, finančnega nevedneža dr. Subotiča. ki je imel dovolj korajže, da prevzame to mesto in ki si je ob priliki proslave proboja solunske fronte celo upal trditi, da se ni treba bati za finančni in gospodarski položaj države. Kakšen je v resnici položaj države, morejo povedati oni državni uradniki, ki 1. oktobra niso prejeli svojih plač. Vsa solunska proslava je imela zgolj namen omogočiti režimu, da popravi pred inozemstvom, pa tudi doma svoj renome.« Grozna katastrofa v Pragi Zopet se je zrušila novozidana oetnadstropna hiša in pokopala nad 100 ljudi« — Žena z odtrgano gl&vo svojega moža. — Praga. 10. oktobra. Včerai popoldne se je pripetila v Pragi grozna nesreča, ki je zahtevala veliko število človeških žrtev. Iz še nepojasnjenega vzroka se je porušila nova petnadstropna stavba in pokopala pod ruševinami vse delavce, ki so bili zaposleni na stavbi. To dosedanjih ugotovitvah je bUo pod-sutih nad 100 ljudi. Reševalna akcija se je v svitu vojaških reflektorjev nadaljevala vso noč, a bo trajala najbrž še več dni Doslej so potegnili Izpod ruševin 22 mrtvih in 26 ranjenih. V kletnih prostorih so našli več delavcev nepoškodovanih. Enemu izmed njih se je iz strahu, da bo ostal živ pokopan, omračil um in so ga morali prepeljati takoj v umobolnico. Na kraju nesreče so se odigravali nepopisno pretresljivi prizori. Neka žen- ska ]e našla med ruševinami odtrgano glavo svojega moža. Tarnajoč Je nosila In poljubovala odtrgano krvavo glavo in iskala še druge dele razmesarjenega trupla. Med ruševinami so našli troje zmečkanih otrok in otroški voziček z novorojenčkom. Ruševine so pokopale nod seboj neko damo, ki je slučajno Šla z otroškim vozičkom mimo stavbe. Računa se, da ie pod ruševinami našlo smrt nad 60 ljudi. Katastrofa pa je povzročila Še drugo smrtno nesrečo. Ko so gasilci hiteli na pomoč, so na nekem cestnem križišču povoz:i; stražnika, ki je ostal na mestu mrtev. Katastrofa je izzvala v vsem mestu veliko razburjenje. Mestni stavbeni urad je danes odredil pregled vseh novih stavb, ki so bile zgrajene tekom zadnjih 10 let. V enem tednu pomor jenih 200.000 ljudi Strahovit pokolj v kitajski provinci Kansu. uničena in opustošena. Cela pokrajina — Newyork, 10. oktobra. Iz Kitajske poročajo o strahovitem pokolju, ki so ga izvršile roparske tolpe v zapad-no-kitajski provinci Kansu. Tam se je pred petimi d-nevi pojavila mala roparska tolpa, ki je napadla neko muslimansko vas in pomorila mnogo prebivalcev, hiše pa zažgala. Med muslimani ie nastalo vsled tega nepopisno razburjenje. Sosedne vasi so odposlale kazensko ekspedicijo proti domnevnim napadalcem. Pokret se je bliskovito razširil na vso provinco in nastalo ie splošno klanje. Poedini deli province so popolnoma izumrli, selišča so požga-na in pokrajina v pravem smislu besede opustošena. Računa se. da Je bilo tekom zadnjih nefh dni umorjenih okrog 200.000 prebivalcev. Oblasti so napram temu pokretu skoraj brez moči. Vojaštvo, ki je bilo odposlano, da zaduši pokret, se je pridružilo upornikom m sodelovalo pri ropanju. Protiitalijanska demonstracija1 Borzna poročila. Tirolcev — Inomost, 10. oktobra. Sinoči se je na predvečer zasedbe Južne Tirolske po Italijanih vršil v mestni dvorani velik protestni shod, na katerem je govoril poslamec ljudske stranke dr. Kolb. Sprej,eta je bila resolucija, ki poziva vlado, naj nemuioma ukrene primerne korake, da zaščiti južnotirol.-ke Nemce. Resolucija končuje z izjavo, da bo tirolsko prebivalstvo v nasprotnem slučaju samo naSlo pota in sredstva, da zasigura svojim zasužnjenim rojakom Človeka vreden obstoj. Ob 6. zvečer so zazvonili po vsej Tirolski cerkv. zvonovi v znak narodnega žalovanja: obenem je bil za tri minute ustavljen ves promet. Rofstiii kraj Krištofa Kolumb? — Madrid, 10. oktobra. Madridski profesor Serina je objavil v tukajšjih 'istih izjavo, v kateri trdi. da je našel v cerkvenih vniieab turni ie Olive de Jeretv dokaze, da e bil KriMof Kolumb rojen v občini Gerez Je los Capaleroe. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 0—22.835, Berlin 1333—13.56 (13.545). Bruselj 0—7.913, Bu* dimpešta 0--9.9344, Curih 1094 1—1097.1 (1095.6), Dunaj 79964—«.0264 (8.0114), London 0—276.26, Newyork 56.85—57.05 (56.95). Pariz 0—222 47. Praga 168.37—16917, (168.77), Trst 297—299 298). Efekti: Celjska 15&—0, Ljublj. kred. 128—0, PraStediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 110—0, Ruše 265—285. Stavbna 56—0, Sesir 105—0. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni desk. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvr» sta. Zaključeni so bili 3 vagoni pšenice. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 801.64, Berlin 13.55. Bu cftmipeSta 9.9344. London 276.26, M:!an 298, Ntrw york S6.95, Patri* 222.47. Pr«** 168.77, Curih 1095.6. Efekti: Vofna škoda 438.5. INOZEMSKE BORZE. Cur*h r Beoerad 9128. Dona* 73.10. Budrm pe$ta 90.65. BerHn 123.60. Praga 15.40. Milan 27.205. Pariz 20.30, London 25.215, Newyo?k 519.70. I ■1 S fm X •SLOVENSKI NAROD)« dne 10. oktobra 1928. btev. 131 Kako so bili prijatelji dr. Korošca nagrajeni Peljali »o se zastonj v Beograd, tam pa so jeS1 ovenča«, glasila SLS, da naj se ovajajo vsi, ki bi karkoli vršili >velesrbsko< propagando. Naj navedemo izmed neštetih takih pozivov samo norico, ki Jo je objavil a avgusta 1. 1914 in ki se glasi: ^Po deželi se se dobe nekateri hujskači, ki lažejo, da je vojsko zakrivila naša stranka. Prosimo, da se vsak tak hujskač naznani, navedejo natančno njegove besede in priče. Preskrbelo se bo, da se tako hujska-stvo temeljito uduši. Vsakdo ve, da je sedanjih dogodkov kriva podla velesrbeka propaganda in njene nesramnosti. Naša stranka je storila svojo patriotično dolžnost, da se je srbski agitaciji uprla t vso svojo silb in da se je takoj odločno izrekla, da pri nas velesrbski propagandi ne sme biti mesta v nikaki obliki. To stališče je stališče našega ljudstva. Da tako ostane, bo poskrbelo naše ljudstvo.< Proti komu je bilo naperjeno pisanje klerikalnega glasila, je bilo jasno razvidno tudi iz uvodnika, ki ga je objavil po demonstracijah proti Srbiji dne 30. julija in v katerem pravi med drugim: sin Ljubljana, naše glavno mesto, tista Ljubljana, ki se je še nedavno pripravljala sprejeti v svojem zidovju 1500 srbskih Sokolov, ki so imeli nečuveno nesramnost priglasiti svojo udeležbo na vsesokolski slavnosti v Ljubljani, akoravno pripadajo organizaciji hudodelske, morilske »Narodne Odbrane« — tista Ljub- ljana je pretekli torek zvečer (Ko je govoril sedanji predsednik oblastnega od'bora dr. Natlačen pijani in nahujskani množici s kandelabra pred deielnim dvorcem in ko so prišli iz stolnice blagoslavljat na Vodni-kvo trg demonstrante z monstranco. Op. ured.) enodušno z doslej nepoznanim entuzi-azrnom demonstrirala zoper Srbe in za Avstrijo in njenega vladarja. >Doli s Srbijo! Fej! Doli s Srbijo! Fej Srbija! Živela Avstrija! Zivio naš cesar !< In tajništvo SLS ze izdalo takrat »strogo zaupno* okrožnico na svoje organizacije, v kateri jih je pozivalo, naj odgovore na vprašanja: >Ali se opaža v vašem kraju kak pojav velesrbstva, odnosno protiavstri jstva ? Od katere strani? Ali se razširja v vašem kraju časopisje? Kdo ga razširja? Kdo je v vašem kraju naročnik kakega slabega tista, kot SO: »Slovenski Narod«, >Dan«, ^Naš glas . »Slovenski dom<, »Učiteljski tovariše >Savac, >Zarja«r itd. V katerih gostilnah ali drugih javnih prostorih je kak tak list razpoložen in kateri?« In tajništvo SLS je tem vprašanjem pristavilo prošnjo ^Prosimo za najnujnejši odgovor na ta vprašanja, da bo vedelo strankino vodstvo v pravem času ukreniti vsa potrebna sredstva«. Tedaj je bil v vodstvu SLS tudi dr. Korošec... Včerajšnje beograjsko »Vreme« poroča: »Po defileju na Banjici je bil prirejen obed za 25.000 povabljencev, toda došlo jih je nad 50.000. Po vsem Banjiškem brdu so se kadili ognji, pekli voli, odprli so okoli 1000 sodov piva, jedlo In veselilo se je celo popoldne.« Bogve, ali se je našim Orlom in njihovim prijateljem, ki so se pripeljali v Beograd na proslavo proboja solunske fronte, ki so se odlikovali v avstrijski policijski službi, kaj kolcalo, ko so na Banjici jedli in pili zastonj na državne stroške in na račun žrtev proboja sohmske fronte, ki jih ie nedvomno pomnožilo klerikalno ščuvanje med svetovno vojno? Poštenemu človeku se v dno duše gabi tako farlzejstvo. Fej, gadia zalega! Toliko še za komentar k včerajšnjemu članku v »Slovencu« o proslavi obletnice proboja solunske fronte v Beogradu, v katerem je zapisal o slovenskih samostojnih demokratih: »Nobenega zastopnika liberalnih organizacij ni bilo mogoče opaziti. Kaj je liberalcem država, kaj narodno slavje, kaj kri junakov, kaj spomin junakov... Oni so dobri patrioti za dobro nagrado —« Pisane zgodbe iz naših krajev Krvava rodbinska tragedija. — Brivec brez sledu izginil. — Lokomotiva zavozila v šolski vlak. — Požar v rudniku, — Obsojena) ker je razžalila dr. Korošca. V občini Temerin se je odigrala pred dnevi krvava rodbinska tragedija. Posestnik Miha Zseli je ustrelil svojega svaka Ivana Pastorja. Oddal je nanj 4 strele iz samokresa ter ga na mestu ubil. Vzrok krvave tragedije je bil nesrečni zakon Zselijeve sestre z Ivanom Pastorjem, ki se je oženil pred 27 leti. Zakonske sreče je bilo kmalu konec, ker je začel mož pijančevati in zanemarjati svojo družino ter tepsti ženo. Pastor je bil doma tako nasilen, da je njegov 16 letni sin 1. 1918 moral zapustiti očetovo hišo. Tragedija je dosegla višek, ko se je Paster seznanil z neko ničverno žensko, s katero je zapravil ves svoj denar. Zaradi razsipnega življenja je bil Pastor prisiljen, da je začel prodajati svoje imetje. Tako je po malem prodal najprej hišo, potem pa še posestvo. Ko ni imel več denarja, se je ohladila tudi ljubezen njegove ljubice. Pastor se je vedno bolj ndajal pijači. Domov je prihajal pijan in je razgrajal ter razbijal pohištvo. Ženo je trpinčil tako, da je morala iskati pomoč pri sosedih. Žena ni mogla več prenašati podivjanega moža in Je zapustila njegovo hišo ter se vrnila k svojim staršem. Opetovano se je vrnila k možu, ki je obljubil, da se bo poboljšal. Ostalo je pa samo pri obljubah. Ker Pastor ni imel več pare v žepu, je zahteval od žene, da nru preskrbi denarja pri starših, drugače da umori njo in njenega 20-letnega sina. Življenje pri možu je bilo za ženo vedno neznosmejše, zato se je zopet vrnila k staršem. V soboto je Po s tor zopet obiskal svojo ženo, da bi jo pregovoril, da se vrne k njemu. Spotoma je srečal svojega svaka Zselija. Sla sta v gostilno in ostala skupaj do večera. Pastor je prosi svaka, naj mu pomaga pregovoriti ženo, da se vrne k njemu. Izpila sta nekaj litrov vina in se napotila domov. Pred hišo se je Zseli poslovil od svaka, ki je pa tudi rinil v hišo, da bi govoril z ženo. Zato sta se sprla. ZseH je tekel v hišo, kmalu je vdrl skozi vrata Pastor. Ko se je prikazal na pragu, so počili štirje streli in Pastor se je zgrudil mrtev na tla. Prihiteli so sosedje in našli Pastorja v mlaki krvi na pragu. Orožniki so Zse-lija takoj aretirali. Obdukcija je dognala, da je bilo na Pastorja oddanih več strelov, od katerih sta bila dva smrtna. Ena krogla je obtičala v glavi, druga pa je prebila srce. Morilca so orožniki izročili sodišču v Novem Sadu. Rudolf Rodič je imel brivnico v Zagrebu. Bil je oženjen in oče dveh otrok. Trudil se je ves dan v svoji delavnici in tako preživljal družino in sebe. Mož se je Pa vedno bolj udajal pijači. Začel je zapravljati več, nego je zaslužil in pred meseci je prišel tako daleč, da je moral prodati svojo brivnico. Z izkupičkom je odpotoval v Krško, kjer ima baje sorodnike. Ženi je pred odhodom izjavil, da gre po poslih. Čez nekaj dni je žena dobila pismo iz Krškega, v katerem ji mož sporoča, da ne more več tako živeti in da bo skočil v Savo. Preplašena žena je o tem takoj obvestila policijo in svojega brata Josipa, ki je odpotoval v Krško. Policija je izdala tiralico za brivcem, v Krškem so pa bratu povedali, da je Rodič, brivski obrtnik, skočil v Savo v samomorilnem namenu in da njegovo truplo reka Še ni naplavila. Ljudje, ki so videli, kako je Rodič skočil v Savo, so pripovedovali ,da je samomorilec nekaj časa plaval, potem pa izginil v valovih. Mogoče je tudi, da se je rešil na obalo in je samo fingiral samomor. V Krškem je živel nekaj dni zelo razkošno in zapravil denar, ki ga je dobil za brivn-ico. Mesec pozneje pa je neki Rudolfov znanec javil, da se Rodič mudi v Kranju. Teden kasneje so ga videli v Šibeniku in nato v Zagrebu. Vse to so sporočili obupani materi in ženi, ki mora zdaj noč in dan delati, da preživi sebe in dva od očeta zapuščena otroka. ★ Iz Koprivnice poročajo, da se je pripetila na postaji Drnje težka železniška nesreča. Lokomotiva je zavozila v šolski vlak, ki oskrbuje promet med Bo tovim in Koprivnico. Nesrečo so zakrivile napačno postavljene kretnice. Lokomotiva je na kolodvor vozila z veliko brzino. Ker je bila gosta megla, je strojevodja opazil šolski vlak, ko je bilo že prekasno, da bi ustavil lokomotivo, ki je zadela v vlak s tako silo, da je en vagon šolskega vlaka skočil s tira. Na vseh ostalih vagonih pa so popokala stekla. V vlaku je bila večinoma šolska deca. Po karambolu je nastala v vlaku strašna panika. Dva dijaka realne gimnazije v Koprivnici Josip Tomažič in Slavko Majtan sta dobila težke poškodbe na glavi in so ju prepeljali v bolnico. Mnogo učencev pa je bilo lažje ranjenih in so ostali v domaČi oskrbi. Železniška direkcija v Zagrebu je poslala na kraj nesreče posebno komisijo, ki bo uvedla preiskavo in krivce nesreče primerno kaznovala. Iz Sarajeva poročajo, da je predsi* nočnim izbruhnil velik požar v Dobrli-nu v premogovniku Lješani * Dobrlin. Požar je nastal kmalu po polnoči in se je hitro širil kljub takojšnji akciji ga« silcev. Požar je vpepelil separacijo z vsemi stroji, ki so bili v tej zgradbi. Razširil se je tudi na postajo in je uni* čil tudi njo. Iz bližnjih vasi so prihiteli gasilci, katerim se je posrečilo po več« urnem napornem gašenju požar lokali* zirati. Sestala se je takoj posebna ko* misija strokovnjakov, ki je cenila ško* do na 2 milijona Din. Kako je nastal požar, še niso ugotovili. Bil je pa naj* brž zlobno podtaknjen. Orožniki so uvedli strogo preiskavo in aretirali dva osumljenca, ki sta se ponoči potikala okoli premo^okopa. ★ Špeditersko podjetje je pripeljalo nekemu zagrebškemu trgovcu blago s kolodvora. V računu je bila poleg dru* gih tudi postavka 60 Din za spis raču* na. Trgovec je plačal račun, 60 Din za račun pa ni hotel plačati. Inkasator Špedicijskega podjetja je neka Sloven* ka. Ker je ta trdovratno zahtevala od trgovca, da ji plača tudi ostalih 60 Din, je gospodična, ki je v tej trgovi« ni plačevala račune, zabrusila inkasa* torici v obraz: Pojdi v Slovenijo, kjer je tvoj Korošec. V Zagrebu ne boš delala svinjarij! Slovenka je takoj za* pustila trgovino in prijavila službujo* čemu stražniku na cesti, kako je usluž« benka v trgovini razžalila njo in naj* večjega Slovenca. V prijavi je pa na* vedla, da ji je uslužbenka rekla: Pojdi v Beograd, kjer delajo svinjarije in kjer je Korošec. V Zagrebu ne boš delala svinjarij. Na podlagi prijave je bila uslužbenka poklicana na policijo, kjer so jo temeljito zaslišali. Dežurni uradnik jo je kaznoval na 200 Din glo* be češ, da je razžalila aktivnega mini* stra, ministrskega predsednika in no* tranjega ministra. Dežurni uradnik je uslužbenko vprašal, koliko ima mesec* ne plače. Ko mu je odgovorila, da do* bi 1000 Din in da 800 Din za hrano in stanovanje, jo je uradnik kaznoval za znesek, ki ji mesečno ostane od plače. Če bi uslužbenka izjavila, da ima 2000 Din plače, bi bila gotovo obsojena na 1000 Din. Pohujšanje Kakor bi bilo včeraj... Sokrata umetnika - filozofa obsodi narod na smrt: Ker ie pohujševal mladino. Vzvi-šenoniiinio tzprje čašo strupa. In morala je bila rešena! Plato piše s solzanrri Apologijo, ki bi Jo lahko govoril učenik: čudimo se, strmimo: Ali je bilo kaj takega mogoče v solnčni Heladi...? Pridem včeraj, takorakoč rodoljub z dežele, kjer gojimo Taiznovrstoe čednosti, in čitam plakate. Mal, rdeč listič Jeriči z belega gledališkega lista: Za mladino neprimerno! »Aha! To bo pa menda draonatizacifa E\versove Arratsne ali pa vsaj Scrrnrtzlerjev Reigen...« »Pohujšanje v dolini šenrflorijanskl. Spisal Ivan Cankar.« Oči mi iizstopijo, usta se odpro sama od sebe. S+rtnim ko mumija.. . Zahvali vse svetnike, posebno pa svojega patrona Janeza Krstnika ob glavo dejanega, da si jo pravočasno naravnim potom od-kuiril, o Cankar! Zgodilo bi se namrreč lahko, da bi bil moral tudi ti žrtvovati Estkula-pu petelina. Zakaj pohujšanje ie pohujšanje, morala pa morala! Ne/pobitno dejstvo je in ostane, da vendar napredujemo. Toliko in toliko let pred Kristusom so kulturni narodi umetnike in razbornike pitali s strupom, danes pa zadostuje rdeče svarilo, kot neka'k: Pozor na vlak! O vi nabodni cerkovniki v svetem bramu našem...! je zakficsl Cankar nekoč svoltm recenzentom. Danes bi vpraša!: ->Kaj je neprimernega, o cenzori?? Pa pač ni tisto: Stoj! Polhibi mi nogo!« Ojej. oje j! Kal ne vidite desetletnih šolarjev, ki gleda?o tako silno pametno in se pogovarjajo o vsem tem, le o štorklji ne. V peti gimnaziji predava profesor somatolo-gijo človeka. Človek - homurikuhisa neu-trius generis. Seveda radi morale! Študenti se pa pomenkujejo o gonoTeji. O morala, morala! »Saj ni mogoče tu nič več po-hujšati. Samega zlodeja si opeharil, o Peter!« Vzgojite mladino k morali s poukom, ne izzivajte je pa z rdečimi papirnatimi prepovedmi! Takale rdeča reklama, takorekoč uradno ugotovljena, bo storila seveda svoje, da bo polnila hišo umetnosti s pohujšanja željnimi. Gmottti uspeh bo nemara dober: Aber Liebchen, was w i list du noch mehr...! V dunajskem Pratru imamo tudi tako reč: Intimes Teater. Intimen je pa seveda Ie naslov, pa vendar vleče ... Desetletnico Cankarjeve smrti obhaja narod v istem oficijelne m pohujšanju, ki ga Je on talko kruto bičal. >Slikal sem vam vso grenko temo. da bi željne oči tembolj vzljubile luč; vi ste me pa proglasili za pesimista.« Ob desetletnici njegove smrti, ob dvajsetletnici primijere pa uvrstimo to njegovo najtragičnejše delo javno pod šund, celo na prvo mesto. PROSVETA. Drama: Pohujšanje v dolini šentftorijanski. Za mladino neprimerno. Kino Matica: 6 devojk išče stanovanja. Za mladino neprimerno. V bibliji je zapisano: Ne mečite biserov svinjam, da se ne obrnejo in vas ne- ogr;-zejo. Dano v Senrilorija-iski dolini v letu Gospodovem MCMXXVTII. C. 11. * Praktičen mož. — Zakaj si se poročil z manjšo hčerko gospoda X? In zakaj si se sploh oženil? — Sploh sem se oženil, ker mi je bil potreben denar, z manjšo sem se pa poročil po prislovici- če že moraš, izberi vedno manjše zko. Neverjetno postopanje ljubljanske policije Za bomico je prišla na vrsto policija. Kakor znano; je namreč nedavno todalo vodstvo deželne bolnice ukaz, da nihče ne sme poročati v javnost o tem, kar se godi v bolnici. Javnost ne sme izvedeti za nobeno nesrečo, o življenju v bolnici sploh ne sme biti informirana. Slične konzervativne, naravnost reaikci-jonarne prakse se je sedaj poslužila tudi ljubljanska policija, ki je bila dosedaj napram poročevalcem listov že Itak skrajno ozkosrčna. Te dni so dobili namreč posamezni referenti na policiji striktna navodila, da razen g. Žajdele ne sme listom nihče dajati informacij. Ta sklep se nanaša na poročilo o strahovitem blejskem zločinu, o katerem smo v soboto poročali. To poročilo, ki je nedvomno zelo zanimivo, je dobil naš poročevalec na vpogled med akti in poročili policijskega referenta gosp. Ljubica, ki je že več dni na dopustu. Policiji nikakor ni po volji, da so listi prinesli vse podrobnosti strahovitega zločina. Policiji se zdi bolj umestno, da ostane zločin javnosti še nadalje prikrit. Ni ji ljubo, da orožniki na podlagi informacij, ki jih priobčujejo listi, čim prej ugotove identiteto umorjenke ki itak ni domačinka in da lahko ukrenejo vse potrebno za zasledovanje zločinca. Ne! To se zdi ljubljanski policiji nespametno in škodljivo. Listi preveč vedo in ne smejo poročati! Postopanje ljubljanske policije je res naivno. Tako menda postopa samo še policija kje v Kalabriji ali v Pi-škopeji. Blejski primer pa ni edini. Lahko bi navedli celo vrsto drugih primerov. Tako policija ni dala nobenih pojasnil v orjunaški aferi niti v zadevi zagonetnega umora trgovca Pipana, ko je med tem že javna tajnost, da ie zločinec sodišču znan in da so bile izvršene senzacijonalne aretacije. Policija ne da nobenih pojasnil o begu Ljubljančana A., niti o aretacijah sumljivih tipov ali komunistov. Tatvina na Sv. Petra cesti ni za javnost! pravi policija. O orgijah ne moremo poročati, javnost se bo skandalizirala! Tisti delavec iz Rožne doline je bil sicer radi suma umora aretiran, toda v interesu preiskave tega ne moremo poročati. In tako dalje. Večna pesem! Lahko bi navedu nebroj primerov, ko se dela policija naravnost nevedno o stvareh in dogodkih, o katerih pa že čivkajo vrabci na strehah. Danes n. pr. na policiji še vedno ni bilo nobenega poročila o včerajšnjih samomorih, dasi je ena žrtev že umrla. Poročil tudi ni bilo včeraj. Samo male tatvine in kolesarske nesreče še najdeš med poročili, vse drugo pa ni za javnost... In če pridejo radi pomanjkljivih poročil ljubljanske policije v liste netočna poročila, si policija pere roke, kakor Pilat in pravi prizadetim: »Mi tega nismo poročali, pojdite v redakcijo in zahtevajte popravek. Ne vemo, kdaj se bo ljubljanska policija otresla filistrskih in konservativnih nazorov in kdaj postane vsaj toliko tolerantna, kakor je n. pr. zagrebška. Če policija v bodoče ne bo hotela dajati poročil, si jih bomo pa znali poiskati sami, pa magari da ji bo to ljubo ali ne. Bolnica in policija sta v službi občinstva, ne pa narobe. To naj si gospodje zapomnijo. Prosveta „Duše" na šentjakobskem odra Šenttiakobčani so otvoriH svojo VIII. gledališko sezijo s Petrovičevimi »Dušami«. Hkrati je to bila 100. predstava Milana Ko-šaka, ki je eden glavnih stebrov tega dile-tantskega odra. Pecija Petrovič je močan dramatizator, močan dramatski talent. Žal, da se dolgo ni oglasil z novim odrskim delom. Menda tudi tega umetnika, ki živi v Zagrebu in se je posvetil filmski režiji, borba za vsakdantji kruh ovira, da se ne razmahne do popolnosti. »Duše« so močna drama. Nemara je v njih preveč solz, pa to ni poglavitno. Petrovič je v tem delu globoko dojel duše kmet-ske»ga naroda, kakršen smo mi, in jih podal z vso tragiko, ki je v njih. Ta tragika je splošno človeška in še posebno naša. Sreče ne išče samo gosposki človek; to hrepenenje z vsem razočaranaem. bolestjo in radostjo ima tudi preprost kmetski fant Štefan. To hrepenenja ga odtrga od domače grude in ga požene v Ameriko, kjer mu tujb*c sesa kri in mozeg: tragilka naše domovine. Njegova ljubica Lela zapuščena obupava in umira od hrepenerrla po izgubljenem fantu. Omoži se z Nikolo, ne iz ljubezni, ampak samo. da živi pod streho, kjer je prebivala njena resnična ljubezen. Štefan se vrne iz Amerike. Leli se odpre rana Ljubezni, možu pove, da ga ne ljubi, ker ljubi le' Štefana. Amerika je uničila njeno ljubezen in s tem tudi njo samo; zato gre v smrt. Nikola nima več obstanka pod isto streho s Štefanom, zato se napoti v Ameriko. Preden odide, se mu pa razodene vsa lepota zemlje, ki ga je rodila. Spomlad je, gruda čaka pluga in brane. Veliko spoznanje prešine Nikolo. Ne grem v Ameriko, tu ostanem na svojem. Bogalj, pripravi plug, orat pojdemo! Pecija Petrovič ie to snov porabil za tri-dejansko dramo »Duše«. Tehnična stran priča, da je Petrovič v teatru domač in da ga ljubi. Delo je v tem pogledu nadpovprečno. Uspeh Šentdakobčanov v tem delu je bil nad vse pričakovanje lep, kar je zasluga odlične Karusove režije in požrtvovalnega truda spočitih in osveženih igralcev. Goru po v a je odigrala kmetsko mater z vso tragiko materinstva. Kosak ie Štefana podal svojevrstno dobro: vendar ni bil v popolnem skladu z režijo »Duš«, ki so ga obdajale. Bil ie premalo elementaren. Gul-dovec je igral Nikolo. Ta kreacija in kreacija Karusovega hlapca Bogalja sta bih' najpopolnejši v drami. Petričeva kot Lela nas je presenetila s fino. lepo. v vseh odtenkih doživljeno igro. Pirčeva, ki je začetnica na odru, je igrala rojenko Stano in obeta mnogo: nekaj zdravega, močnega je v njej. Tako so šentjakobski igralci otvoriH letos sezono nadvse razveseli ivo in obetajoče, Karus je pa vnovič dokazal, da ni samo prvovrsten igralec, ampak tudi izredno inteligenten in zmožen j^eJHser. -r-nek. Danes Igra vlo^o Julije v traeediji »Romeo in Julija« gospa Mila SariČeva. Jutri, 11. t. m. se ponovi prvikrat zabavna komedija »Kukulu, ki je dosegla pri premijeri izreden uspeh pri občinstvu. Ga. Avgusta Danilova proslavi svoi štiridesetletni jubilej oderskega umetniškega delovanja v drugi polovici tega meseca. Nastopila bo v zanimivem Capkovem delu »Stvar Makropulos«. železnica KOLEDAR. Danes: Sreda, 10. oktobra 1928; katoličani: Fran; pravoslavni: 27. septeuahra, Srremil. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: »Romeo in Julia«. B. Kino Matica: ršest deklic išče prenočišča*. Kino Ideal: »Ob zori«. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc. Rimska cesta in Levstek, ResMeva cesta. — Službeno Iz LHP-a. Seja upravnega odbora se vrši v četrtek ob 20. uri v posebni sobi kavarne Evropa. — Tamica. Ponos Rožnoriolčanov P epe iz uredništva ima v Rožni do* lini krojača, ki mu dela po meri na kre* do hlače in je zako zadovoljen z njim. Imena ne sme izdati, kajti bi bil naval na njegovo umetnost potem še večji in bi ostal Pepc za božične praznike brez hlač. Ampak ni v Pepetovih hlačah vse, kar se tiče Rožne doline. Ljubljana ima okrog sebe še druge doline in vasi, pot stavim Kravjo dolino ali Kurjo vas, to* da te še senca niso v primeri z Rožno dotino. Ze ime samo pravi, da je to dolina rož. V dolini solz pa takale do* linica rož ni kar si bodi. V Rožni dolini cveto noč in dan, v letu in zimi rože. Ene čez zimo in ponoči usahnejo, zato pa razcveto druge, tako da si hodijo Ljubljančani v Rožno dolino izbirat neveste, ki so takisto same rože. Rož* nodolska dekleta so rože, rožmarin, pe* teršilček, korenje in koleraba okrog rožnodolskih hiš tudi in taka je vsa do* lina ena sama roža. A med rožami, ki ne rasto pri nas v mestu, je videl naš pesnik pol zasenčen, tih obraz in tako je izpolnjena tudi božja zapoved, da naj se ljubimo in množimo. Sploh je Rožna dolina najlepša med našimi dolinami in zdaj bo še lepša, ko jo bo napajala čista savska vodica. Dol* go Ljubljančani niso privoščiti Rožno* dolčanom pitne vode. Sami so prali v nji grešna telesa, sosedom je pa še piti niso dali. Nazadnje so pa spoznali, da zimske in nočne rože brez pitne vode ne morejo duhteti in zdaj bodo imeli tudi Rožnodolčani pipe v kuhinjah. Ce* ste so že razkopane in cevi položene, .samo voda še ne teče po njih, pa bo kmalu. In kako ponosni so naši skrom* ni sosedi, da jim bo tekla čisla vodica kar v hiše! Pravijo, da so pripravljeni v zahvalo urezati vsem Ljubljančanom za božič nove hlače na kredo, samo če jim pošljejo za vsake po tri metre bla* ga, da bodo imeli krpe za snaženje no* vih pip. In tisto jim ne gre v glavo, da bo tekla voda iz Ljubljane, pa bo vse* eno čista. Pa si po nepotrebnem belijo glave, kajti gre vsa nesnaga iz Ljubija* ne proti Kravji dolini in Kurji vasi, i* Rožno dolino si pa ne upa, da bi rože ne usahnile. Iz policijske kronike Radi suma tatvine kolesa je policija aretirala včeraj Filipa G., radi sumljivega Dotikanja pa Milana R. V zapor sta morala tudi muslimana Mehimed M. in Hasan V„ ki sta izgnana iz Ljubljane. Druščino jima je delal Josip L., ki se je nedostojno vedel. MIha F. in Jakob P. sta romala v zapor, ker sta beračila po mestu. Včeraj je policija izročila sodišču Ano HSfelovo, ki je tuji lastnini precej nevarna in le zato morala v žensko kaznilnico y Begunje. Pretekli mesec pa jo je Ančka pobrisala iz zapora in se klatila po deželi in mestu. Te dni se je vrnila v Ljubljano, kjer so jo takoj spozjnaH in teročih* sodišču. • Kolesarski tatovi so pridno na delu. Včeraj sta bili zopet ukradetri dve kolesi. Eno je tat odpeljal izipred hi Še St 2 na Gospo-svetski cesti. Kolo je bflo last dr. Viktorja Stacula in je bilo vredno 1200 Din. BtVo jo znamke »VVaffenrad« in črno pleskano. — V Tavčarjevi ulici je pa pustil brzojavni mojster včeraj popoldne pred neko hišo za hip svoje kolo in žel po opravkih. Ko se je vrnil, ni bilo kolesa nikjer. Nekdo je sedel nanj in se neopaženo odpeljal. Kok) je brlo znamke »Kinta« s tvomiško številko 546.179, vredno 1200 Din. V nedeljo fle bil na trgatvi v gostilni Ivana Rozmana na Sv. Petra oesti tudi mizarski mojster Matija Andlovlc. Ko Je hotel domov, je opazil, da mu je nekdo izmaknil lep površnik, vreden 600 Dm, za nameček mu je pa odnesel še 350 Din vreden klobuk. — Služkinji Pepci Kravs iz Potočnikove ulice je nekdo ukradel par čevljev in nogavice. Kravsova ima 160 Din škode. Moderno darilo. — Kaj je vam dala soproga za srebrno poroko? — Lep šopek. — A vi nji? — Škatlico izbornih cigar. Stev. 232 tSLOVriNSKl NAROD« dne 10. oktobra 1928. Stran 3. Ana Karenina je tiiumf filmske umetnosti. Liudavni par Grete Garoo — John Gilbert očara in gane v dno duše slehernega gledalca. Svečana premijera z uvodnim govorom pisatelja g. Vladimir Levstika jutri ob 8 uri z*ečer v ELITNEM KINU MATICA. dnevne vesti. — Tudi za učitelje petja in telovadbe ni kredita. Lani so mnogi kandidati absolvi-raH tečaje za učitelje telovadbe in petja na srednjih šolah. Srednjim šolam so nujno potrebne te učne moči. ker jih nekatere sploh nimajo. Vkljub termi so pa mnogi absolventi tečajev ostali brez službe, ker ni bilo kredita. Vsi prizadeti učitelji telovadbe in petja bodo morali čakati do prihodnjega leta aJl pa se vrnin" v osnovne šole, dasi je v odloku o tečajih telovadbe in petja in v pooblastilu v finančnem zakonu izrecno re. čeno. da morajo biti po absolviranem tečaju nameščeni na srednjih šolah. Za šole pri nas ni kredita, za razne nepotrebne stvari je pa vedno dovolj denarja. Naj bi se bila drŽava nekoliko omejila v nepotrebnem ponipu s proslavo lOletnice proboja suliin« ske fronte, pa bi bilo dovolj kredita za vse šole in redukcija srednjih šal bi ne bila potrebna. Junakom, ki so položili svoje glave za naše osvobojenje in ujedinjenje, tak pouup itak ni potreben. — Italijani že Izkoriščajo nettunske konvencije. Italijansko društvo »Pro Dalmazia< je začelo zbirati kapital za velike investicije v Dilmaciii. zlasti v Splitu in v okolici Doslej je zbralo že 85 milijonov lir. Kako vrfike skomine imajo Italijani po Dalmaciji, priča dejstvo, da je prispevala za italijansko ekspanzijo na naših tleh samo ena milanska tvrdka 15 milijonov lir. Italijanski kapital namerava v prvi vrsti izkoristiti vso vodno silo na rekah Citini in Krki ter zgraditi več novih tovarn, večinoma v splitski okolici. Društvo *Pro Dalmazia« hoče namestiti v nova italijanska podjetja 5 do 8000 italijanskih delavcev. Če podie tako naprej, se bo kmalu uresničilo vse, kar smo napovedovali pred ratifikacijo nettunskih konvencij. — Za povzdigu tujskega prometa. Odsek za turizem v trgovinskem ministrstvu je poslal Savezu za pospeševanje tujskega prometa okrožnico, v kateri naglasa potrebo Sm večje propagande za naša letovišča v inozemstvu. V kratkem bo sklicana širša konferenca, na katero bodo povabljeni novinarji, politiki in razne ustanove. Na konferenci bodo določene smernice za propagando in povzdigo tujskega prometa. V Splitu se bo vršila 16. t. m. konferenca, na kateri se bo razpravljalo o pripravah za zimsko sezono v Dalmaciji in za tujski promet v prihodnjem letu. Te konference se udeleže tudi zastopniki tujsko - prometnih uradov* Srednje Evrope. Sprejem v višje pedagoške šole. Kandidati, ki hočejo biti sprejti v višje pedagoške šole, morajo vložiti prošnje do konca tega tedna. Kandidati morajo imeti tri leta prakse na osnovnih šolah in praktični učiteljski izpit. Prednost pri sprejemu imajo kandidati z odličnimi izpričevali. Če bo pa teh premalo, bodo sprejeti tudi kandidati s slabšimi izpričevali. — Proračun prometnega ministrstva. V finančnem ministrstvu že več dni razpravljajo o novem proračunu prometnega ministrstva, ki izkazuje nad 2 in pol milijardi izdatkov in je že na papinu sestavljen talko, da predvideva znaten deficit. Finančni minister pa hoče imeti proračun brez deficita, kar se najbrž ne bo dalo doseči, kajti naša železniška administracija je v rokah nesposobnih ljudi, ki so spravili železniški promet tako daleč, da zaključi vsako leto z ogromnim deficitom. — Sprejem v vojno akademijo. V vojno akademijo je bil sprejet tudi Ljubljančan Oton Miklavčič, kar je v našem včerajšnjem poročilu pomotoma Izostalo. — Spomenica indijanskih glavarjev. Leta 1849. so indijanski poglavarji izročili predsedniku Unije spomenico v šestih kosih brerovega lubja. Slika poudarja edinost indijanskih plemen v željah in namenih (zveza src in oči) in prosi za dovoljenje preselitve od Zgornjega jezera k Malim jezerom. Posnetek te spomenice je ra-zstavljen na razstavi »TISK« na ljubljanskem velesejmu. Poleg te slike se nahaja slika nagrobnega spomenika indijanskega glavarja plemena Tđpfway, ki je bil eden največjih borcev za pravice indijanskih plemen. Iz slik se lepo vidi, s kakšno naravno logiko so pri-rnrtivni narodi s pisavo v slfkah izražali svoje misli in hotenja. _ Katastrofalen potres v daljavi. Profesor dr. Belar nam poroča, da so potreso-merti observatorija pod Triglavom včeraj zjutraj zaznamovali tri ure trajajoč katastrofalen potres na vzhodu. Kje je potres nastal in kakšne posledice je imel, še ni znano. Potres so zabeležili tudi zagrebški seizmograii in sicer ob 4.14,31. EoicenteT je bfl oddalren okrog 9600 km. _ Oceanografski zavod v Splitu. Tehnični odsek splitske občine je izdal načrt pslopja oceanografskega zavoda, ki bo zgrajen na pomolu Marijana pri Splitu. Prvotno so hoteli to akcijo podpreti z večjim zneskom Nemci, pozneje je bil pa ta predlog odklonjen ki stroške bo#a nosili Jugo-sfovenska akademija v Zagrebu in Srbska akademija znanosti v Beogradu. V poslopju bo laboratorij za enega češkoslovaškega, poljskega in avstrijskega strokovnjaka. StroSJrf za samo poslopje brez znanstvenega materijala in instalacije bodo znašali 3,800.000 Dir — Natečaj za asistenta na tehnični fakulteti v Zagrebu. V zavodu za konstrukcijo strojnih delov na tehnični fakulteti v Zagrebu je razpisano mesto asistenta. Prošnje je treba poslati dekanatu tehnične fakultete. — Način Izražanja mlati, vtisov in notranjega doživetja so poznali tudi stari narodi ter so v tem uporabljali različen, takrat jim znani materijal, v katerega so rezali, oziroma vbadaM črke in podobe. Nešteti spomeniki iz dobe Feničanov, Egipčanov in Hebrejcev iz gršike in rimske dobe nam pričajo, kako visoko je bila razvita takratna kultura. Tudi staro-tndijska kultura Majev, o kateri je naš list že večkrat obširno razpravljal, je imela svojevrstno pisavo. Bili so to na vrvice nanizani vozli. Koledarje so imeli klesane v kamnu. Oboje lahko vidiš, če se potrudiš na ljubljanski velesejem in obiščeš zelo zanimivo in skrbno prirejeno razstavo »TISK«. — Trta, ki Je bogato obrodila. V Pobrež-ju pri Mariboru je trta Izabela rodila trgovcu A. Primcu celih 1353 grozdov. — Zanimiva statistika mariborske oblasti. Mariborska oblast šteje 645.657 prebivalcev. Lani se je rodilo 19.234 otrok, med njimi 2462 nezakonskih in 435 mrtvorojenih. V istem časub je umrlo 12.380 oseb. Največ ljudi je umrlo za jetiko in sicer 1461, za pljučnico 1279 Kap je zadela 402, smrtnih nesreč je bilo 262, samomrov 113, umorov in ubojev pa 55, kar je pač veliko. Porok je bilo lani 4731. — Smrtna kosa. Danes zjutraj je umrl v Ljubljani bivši urar g. Luka V i 1 h a r. Pokojni je bil v mestu splošno znan in priljubljen kot simpatičen, značajen mož. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne s Sv. Petra nasipa št. 35. Blag mu spomini Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. — Danes je umrl v Ljubljani po kratki mučni bolezni železniški uradnik g. Dominik Potrt i k iz znane Potnikove rodbine. Pokojni je bil vesten uradnik, priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Pogreb bo jutri ob pol 3. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. Blag jima sponrin. Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje! — Tragična smrt Slovenca v Ameriki. V Richmondu se je 26. septembra smrtno ponesrečil Janez KaKš, doma i* Spodnjih Ga-meij. Pokojni je bil rojen leta 1892. Zapustil je ženo in več otrok. — Vreme. 2e včeraj je barometer napovedoval poslabšanje vremena in čez noč se je res pooblačilo. Od včeraj na danes je barometer še bolj padel tako, da utegnemo dobiti deževno vreme. Včeraj ie bilo lepo v Mariboru, Beogradu in Splitu, drugod pa oblačno. V južnih krajih je temperatura nekoliko poskočila. V Splitu in Skopliu je bilo včeraj 20 stopinj, v Beogradu 18, v Zagrebu 17. v Ljubljani 16.3, v Mariboru 15. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 756 mm, temperatura je znašala 10 stopinj. — Izjava. Slov. umetniško društvo v Ljubljani smatra za svojo dolžnost, da ob priHki polemike SeliSkar - MaleŠ poda naslednjo izjavo: Fran Stipk>všek» Nande in Drago Vidmar ter Fran Zupan so kot člani tega društva razstavljali svoja dela na 19 razstavah, ki Hh je to društvo priredilo doma in v tujini. Nikdar in nikjer se ni pripetilo, da bi jim kdorkoli očital, kar se Je dovolil očitati jim g. Miha Maleš, marveč je poskušala vsa domača in tujja kritika vsekakor oceniti itfihova dela kot de!a, ki Mm ni moči odrekati resnih umetniških kvalitet. Se več: vsi Jtirji imenovani slikarji so po društveni razstavi na Dunaju bili imenovani za stafci« dopisujoče člane umetniškega društva »Kunstlerbuud Hagen<, kar sve-doči, da se tamkaj upoštevajo kot resni umetniki. — Slov. umet. drtfštvo v LJubljani. — Noseče žene In mlade matere dosežejo z naravno grenčico »Franz Josef« urejeno lahko prebavo. Ženske bolnice uporabljajo z velikim uspehom v takih primerih Prirodno grenčico »Framz Josef«. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26T Dobro znana delikatesa Jane priporoča lino sveže čajno maslo, sir, sardine, salame, fino Srako in drago, samo v Židovski ulici štev. I. 1842 Iz I iubliane —lj Edvard Kristan ie danes ponoči umrl. Včeraj smo poročali, da so grajski prebivalci našH tik pred grajskim poslopjem nekega moškega, ki je bil nezavesten in *o ga morali prepeljan* v bolnico, ker se je zastrupil. Bil ie trgovski potnik Edvard Kristan, rojen leta 1878. v Ponikvi ob puž. žel., uslužben pri tvrdki »Ilirija« na Mestnem trgu. V bolnici so Kristanu takoj nudili zdravniško pomoč, toda strup, ki ga je za-užil, je bil prehud in Kristan je danes ponoči podlegel poškodbam, ne da bi se zavedel. Kai ga je gnalo v smrt. ni znano. Pri oblačilnid »Ilirija«, kjer je bil dva meseca zaposlen kot trgovski potnik, je 1. oktobra odpovedal službo. Zdi se, da so ga pognale v smrt najbrže slabe gmotne in rodbinske razmere. —1J Večer ruskega pisatelja Jevf enija Ci-rikova. V soboto dne 13. t. m. priredi Ruska Matica v prostorih oficirskega dem« (vo- jašnica vojvode Mišića na Taboru) večer, na katerem bo znani ruski pisatelj Jevgenij Čirikov čita] odlomke iz svojin spisov. Začetek ob 20. uri. Vstop prost. Vabljeni so vsi prijatelji ruske literature. —lj Večerni komercijalni tečaj na državni trgovski akademiji v Ljubljani. Za- radi narodnih praznikov se je otvoritev tečajev pretožia na ponedejek 15. oktobra t. I. ob 7. zvečer. Vhod iz Gorupove ulice štev. 10. Nadalnji vpisi se sprejemajo še ves tekoči teden v sobi št. 2, TI. nadstropje, levo, dopoldne od 9. do 12. -popoldne pa od 3. do 5. — Vodstvo. lj— Ljubljanskim pevskim društvom in ljubljanskemu občinstvu! Danes popoldne ob 17.22 se vrne pevski zbor Glasbene Matice s svoje triumfalne koncertne turneje po Poljskem. V imenu ljubljanske župe JPZ vas vabiva, da pridete pozdravit ob prihodu na kolodvor v Ljubljani vrle Matične pevke in pevce v Činrvečjem številu. — Dr. Anton Švigelj. — Zorko Pfelovec. — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik. Ljubljana, Stari trg 0. 53-T Danes prvi večerni plesni tečaj šole Jenko v balkonski dvorani »Kazine«. Za začetnike-ce posebni pouk točno ob 8. uri, nato vežbanje in nadaljevanje najmodernejših plesov za vse posetni-ke. — Študenti-n.ie znižano članarino. Istotam posebne plesne ure. ___770-n Ne aa mudite znatnega opusta na s/sa oblačila pri JO S. ROJINA LJuSHiana Prihodnje poletje bo zelo hladno in oblačno Letos je nastalo več vulkaničnih erupcij m meteorologi na podlagi opazovanj sklepajo, da bomo imeli prihodnje leto zelo hladno poletje. Iz Celj a c— Priprav jamo se za veliki zbor KDK v Celju, ki se bo vršil v nede.to 2S. oktobra popoldne v Celjskem domu. Demokratje in kmetijci, agitirajmo vztrajno za čimvečjo udeležbo. Medsebojna pomoč nam bo prinesla več uspeha. Ce bi bili pri lanskih volitvah v narodno skupščino nastopili skupno, bi imeli lahko 3 poslance na mesto dveh. —c Glasbena Matica v Celju ima 15 t. m. zvečer ob 20. uri v prostorih G'asbcne Matice svoj občni zbor. Uršulin sejem se vrši letos v ponedeljek 22. oktobra, ker pade sv. IJršu'a na nedeljo. Krvav napad na ženo. 33letni brivski mojster Marko Vrca, rojen v llunra, srez Slatina v Slavoniji, se ie pred tremi leti poročil s svojo ženo Frančiško, s katero ima dve in polletno hčerko. Pred dvemi leti ga je zadela kap po desni strani in mu je takrat dal njegov brat denar, da bi se zdravil na Dunaju. Denar pa je deloma zapil, de-oma zaigral. Pred devetimi meseci je v Radečah otvori! lastno brivnico z denarjem svoje žene. Zaipravllal je redno tudi svoj zaslužek. Ker se kljub opominom sv-r.e lene ni pobol^al, sta se dogovorila za ločitev zakona. Na tozadevno razpravo v Laškem pa ni prišel in je vsled tega veljal zaken dalje. Dne 29. avgusta t. 1. se je žena z otro-lom preselila v Celje in stopila v službo pri brivcu A. Čobm v Gosposki ulici. Vrca e 5. oktobra prodal brivnico v Radečah, prišel v Celje ter z izkupičkom popival po gostilnah. Večkrat je obiskal svojo ženo ter jo prigovarjal, naj se zopet preseli k njemu, toda zaman. Včeraj je zopet popival v Celju. Ob 11. uri je odšel v stanovanje svoje žene v Gosposki ulici, ki je bilo zaklenjeno. Vlomil je kratkomalo vrata ter napadel svo-jo ženo z brivskimi škarjami. Prizadejal ji je hude rane na glavi in prsih. Težka je posebno rana na prsih. Sosedje so na klice pozvali policijo, ki ga je aretirala, ženo pa so odpeljali v bolnico. Pri zaslišanju Je izjavil, da je hotel najprej umoriti ženo in nato sebe, kar pa se nru ni posrečilo. Njegova žena je stara 36 let. Šef sultanovega harema umri V Bagdadu je umrl te dni šef sultanovega harema Nazim paša. Mož je igral v o romanskem carstvu odlično vlogo. Zadnja leta svojega življenja pa je preživel v samoti, pozabljen in razočaran nad življenjem, kakor so razočarani mnogi, nekdaj tako slavni mogotci. Njegov vpliv na turškem dvoru je Često odločal o usodi sultanove Turčije. Kot sultanov zaupnik je užival sloves moža, ki je merodajen glede ženske lepote. Nazim paša je često potoval po Turčiji in iskal nove lepotice za sultanov harem. Največ jih je našel med Čerkezi, Armenci in Egipčani. Potoval je tudi po Grčiji, MaH Aziji in Arabiji. Z največjimi lepoticami se je vračal v Carigrad, kjer ga je čakala bogata nagrada. Lepotice je izbiral kakor so pač nanesle prilike. Nekatere je odpeljal z lepa, druge pa je enostavno ugrabil. Nazim paša pa ni dobavljal lepotic samo sultanu »marveč tudi svojim prijateljem, ki so imeli hareme. Ce je bila lepotica premajhna, če je imela prekratek nos ali preširoka usta, jo je odstopil svojemu prijatelju ali svojim pomagačem. Seveda je skrbel tudi zase, da je imel vedno dovolj lepotic na razpolago. Mnogi so ga smatrali za najsrečnejšega moža na svetu. Svet je bedast, ker se vrti samo okrog žene, je trdil Nazim paša. In v tem prepričanju je tudi umrl. KDO KOGA VIDI. Žena možu: Da se Človek zakasni in da pride domov šele proti jutru, to razumem, ne razumem pa, kako je mogoče privesti popolnoči domov prijatelja. Mož, ki ga je pri vedel iz gostilne stražnik: Slabo vidiš, ženka. Saj ne vodim jaz, marveč mene vodijo. Meteorološke postaje so z velikim zanimanjem opazovale celo vrsto vulkaničnih izbruhov v letošnjem poletju, med katerimi je bil najstrašnejši oni Rokatinde, ki je zahteval na otoku Pa-lowehu nad 1000 človeških žrtev. Meteorologi pravijo, da je zelo verjetno, da bo prihodnje leto izredno hladno, kar je baje v zvezi z velikimi erupcijami vulkanov. Profesor fienaphrevs, predstojnik centralnega ameriškega meteorološkega zavoda, je študiral vremenske razmere po perijodi intenzivne vulkanične delavnosti v zadnjih treh stoletjih in je ugotovil, da je sledilo vsaki večji erupciji zelo hladno in oblačno poletje. Znano leto brez poletja 1816 je sledilo oeli vrsti katastrofalnih izbruhov vulkana Tomboro v vzhodni Indiji 1. 1815. Ozračje se namreč po vseh večdih vulkaničnih erupcijah napolni z drobnim vulkaničnim prahom, ki ga raznese veter po vsem svetu in ki kroži po zraku cele mesece. Vulkanične erupcije eksplozivnega značaja se zadnja stoletja nekako koncentrirajo. Dve ali tri erupciji nastaneta blizu skupaj, potem pa nastopi mirna doba, dokler ne izbruhne najbližja vul-kanična skupina. Tako sta nastali dve katastrofalni erupciji L 1776 na Islandu in na Filipinih. In letos je začel vulkan Mayon na Filipinih zopet bruhati lavo. Med leti 1783 in 1785 so bruhali vulkani Asama na Japonskem, Skapta Johull na Islandu in Vezuv v Italiji. Leta 1799 je nastala samo ena vulkanična erupcija in sicer na Tierra de Fuego v Južni Afriki. Poletje naslednjega leta je bilo zelo hladno. Od 1. 1808 do 1815 So sledile velike vulkanične erupcije St. George na Azo-rih, Etna na Siciliji, Sonfriere na otoku Sv. Vicenca in Mayon na Filipinih. Najstrašnejša je bila erupcija ognjenika Tomboro v vzhodni Indiji, kjer je poginilo 56.000 ljudi. Tej katastrofalni erupciji je sledilo leto 1816 z izredno hladnim poretjem. To leto je znano kot leto brez poletja. Pa tudi v času med leti 1808 in 1815 je bilo več izredno hladnih Poletij. 15 let pozneje 1. 1831 se je pričela nova serija vulkaničnih erupcij in sicer na Babuanskih otokih, ognjenika Coseguina v Nicaragui in ognjenik Awadshy na Kamčatki. Sledila je dolga perijoda, v kateri ni bilo večjih erupcij. Sele 1. 1872 so začeli bruhati Vezuv, Morapi na Javi in Vatna Johull na Islandu. Ta serija vulkaničnih erupcij se je zaključila leta 1875. Leta 1883 je nastala strahovita erupcija vulkana Kra-katova v vzohdnji Indiji. Ves otok je bil opustošen in erupcija je zahtevala 36.000 človeških žrtev. Leta 1886 je bruhal vulkan Sv. Avguštin na Aljaski in Tarawera na Novi Zelandiji. Poletje naslednjega leta je bilo zelo hladno. Naslednja perijoda vulkaničnih erupcij je bila v letih 1890 do 1892. Bruhali so ognjeniki Bugoslov na Alajski, Awoe v vzhodnji Indiji in Bandaisan na Japonskem. Deset let pozneje so bruhali ognjeniki Pele na otoku Martinique, Santa Maria v Guatemali in Golima v Mehiki. In vsaki večji erupciji vulkanov je sledilo izredno hladno podnebje. Meteorologi so prišli na podlagi teh opazovanj do zaključka, da bomo imeli prihodnje leto zelo Ihadno in večinoma oblačno poletje. Nadebudni pesnik pred pariško poroto Alfonse Darbelle je dal ključavničarskemu poklicu slovo in je hotel postati pesnik. — Pegaz ga je pa spravil v Ječo. Pred pariško poroto, ki je itak vedno bagata na senzacijah, se je vršila te dni zelo zanimiva obravnava. Na obtožni klopi je sedel 221etni pesnik Alphonse Darbelle, obtožen umora svoje ljubice. Darbelle ni nobena zvezda na književnem polju, kajti vsa njegova dela obsegajo zbirko liričnih pesmi, ki pa sploh niso bile natisnjene. Toda kljub temu je vladalo v Parizu za razpravo ogromno zanimanje. Porižane je zanimal do razprave javnosti popolnoma neznan pesnik, na drugi strani pa njegov zagovornik, sloviti pariški odvetnik Campinchi, ki je rešil že marsikaterega grešnika. Mladi pesnik je ustrelil svojo ljubico, ki jo je oboževal, pa se mu je izneverila. Darbelle, ki je bil že v zgodnji mladosti velik čudak, je bil prvotno ključavničar. Toda kladivo, pila in na-klo mu ni dišalo. Kdo bi vedno tičal za zamreženimi okni, gonil meh in s hrepenenjem zrl na solnce, ki zmeraj tako lepo sije? Mar ni svoboda lepša? Tako si je na tihem mislil tudi Darbelle. In zdelo se mu je, da je med vsemi poklici najlepši pesniški. Ta misel ga je mučila noč in dan in nekega dne je pobral šila in kopita in dal mojstru za vedno slovo! Pred odhodom je pa ponaredil menico na ime svojega mojstra. In odjadral je v svet Kar čez noči je postal Darbelle poet, pljuča pod solncem svobode so se mu širila in počutil se je kakor rojen bo-hem. In kako bi se ne, saj tudi mnogi drugi slavni pesniki niso bili v mladosti znameniti. In tako se je Darbelle ustavil na - Montmartu. Najel si je skromno sobico, a nad vrati je pritrdil napis »Alphonse Darbelle. poet et chanson-nier«. Bil je prepričan, da ga bodo knjižničarji, varijeteji in druga taka podjetja kar oblegala z naročili, toda mladi sanjač se je kruto varal. Nasprotno. Ko je ponudil svoje srčne izlive ne- kemu pariškemu založniku, mu jih je hitro vrnil in ga nahrulil, naj si najprej kupi francosko slovnico da bo znal pravilno pisati. Toda Darbelle ni obupal. Tolažil se je, da so morali tudi drugi pesniki in literati mnogo trpeti, pred-no so prišli do kruha. Toda živeti je moral pesniškemu poklicu primerno in zato je ponaredil na ime svojega prejšnjega gospodarja še dve menici. Potem je pisal svojemu očetu, da mu je pariška akademija priznala prvo nagrado v znesku 50.000 frankov. Denar da je že na poti, toda zaenkrat je nadebudni sinko se v zadregi. Oče mu je pomagal iz zadrege in mu je poslal 2000 frankov. Kakor don Kihot, tako si je tudi Darbelle izrabil svojo Dulcinejo, kletno Lucienno Longchamp. Njegovo pesniško srce je koprnelo po ljubezni in kdo bi mu zameril, da se je do ušes zaljubil v simpatično blondinko. Toda Darbelle ni bil navdušen za platonično ljubezen, marveč je že čez teden dni povabil svojo izvoljenko na dom. Lucija se pa ni dala tako hitro zapeljati. Fanatičnega pesnika je to v dno duše užalilo in sklenil je. končati si življenje, obenem pa kaznovati Lucijo za njeno trdovratnost. Nekega dne sta se pesnik in njegova izvoljenka peljala v Bois de Boulogne. Med vožnjo je v vozu dvakrat počilo. Ko je kočijaž odprl, je našel oba v mlaki krvi. Dekle je umrlo že med prevozom v bolnico, pesnik je pa ostal živ. Pri razpravi je ostal Darbelle popolnoma apatičen. Na vprašanja sodnikov sploh ni odgovarjal- Zdelo se je, da ne posluša niti svojega zagovornika, ki ga je sijajno zagovarjal. Obsojen je bil radi poneverbe in goljufije na 5 let ječe, vprašanje glede umora so pa porotniki zanikali. Posetite razstavo „Tisk" + Ofatttna £4mUJuu Mestni pogrebni urod Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod Dominik Potnik železniški uradnik dne 10. oktobra t. 1. po kratki, mučni bolezni, mirno v Go* spodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek dne 11. oktobra 1928 ob X 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1928. Margareta Potnik, mati; Srečko, Alojzij, Ludvik, bratje; Marija, sestra, in vsi ostali sorodniki. .SLO V F N S K I NAROD, dne 10. oktobra 1928. Stev 232 1 T * Roger de Beauvoir: Sužnja Roman. To pretresljivo in mučno slovo je bik> res impozanten, obenem pa grozen prizor. Obsojenec je plakal, kakor plače človek, ki čuti, da mora umreti mlad, srečen, sredi blagostanja in vseh žtv-ljenskih sladkosti. Toda naenkrat se je zdelo, da se sramuje svojh solz. Obvladal se je in dvigni Iglavo. Ko jo je dvignil, ga je grofica spoznala. Krčevito se je oprijela balkona in vzkliknila: — Ranuzzi! To je bil grozen krik, krik smrtnega strahu. Človek bi mislil, da Safia sluti, da se ji bliža smrt Bil je res patricij Ranuzzi, čigar nastop in postavo je nekaj ur poprej v grofičinih salonih marsikdo občudoval. Ranuzzi z lasmi, ki so Še dišali po oni slavnosti, na kateri so ga aretirali. Ranuzzi, ki je moral umreti v cerkvi sv. Joba one strašne smrti, katero si je znal izmisliti samo beneški krvnik ali inkvizitor. Ta kazen, o kateri zdaj ni več sledu, razen v kamnih, ki so tvorili stene vodnjaka, je obstojala v počasnem umiranju, o katerem je grofica često slišala grozne podrobnosti. Obsojenca so odvedli k vodnjaku, ki je imel v stenah zabite dolge železne kavlje. Slekli so ga in vrgli nagega na dno tega groznega brloga. 2rtev, ki jo je vlekla navzdol teža lastnega telesa, je padala od kavlja do kavlja do dna studenca. Plošča, zapečatena s tremi pečati inkvizicije, je pokrivala vodnjak v cerkvi. Samo člani sveta so imeli pravico dvigniti pokrov. Cerkvena vrata so se zaprla. Tri žrtve so stopile v cerkev. — Ranuzzi, Ranuzzi! — je kričala grofica in obupno sklepala roke. Potem je vprašala Cagliostra, ki je gledal ta prizor mirno in hladnokrvno: »Kakšen zločin ima na vesti?« — Zločin, ki ga kaznuje beneški zakon s smrtjo! — A ta tuja žena in ta deklica, ki sta šE z niim? — Žena in deklica bosta usmrčeni. Obe sta Ranuzzijevi, ena je bila njegova sužnja, druga pa hči te sužnje. Razumete zdaj, Safia, zakaj sem vam predlagal, da pobegnete z menoj? Zato, ker vas lahko isti meč zadene že jutri, grofica d'Azola, vas in doza. vašega Ijubč-ka. Da, ponos republike je najvišji ukaz. Ta ponos je dal zapisati v knjigo statutov inkvizicije zakon, ki se glasi: Beneški plemič, ki ima stike s sužnjo, kvari beneško kri. On, ona in njena deca morajo po zakonu odgovarjati za to s smrtjo v cerkvi sv. Joba. — Toda to je ogabno, to je umor! Pustite me, da obvestim o tem doža! — ie vzkliknila, ko si je nekoliko opomogla od groze. — Obvestiti o tem doža. da bi vam na ljubo pomilostil te tri obsojence? Pozabili ste, Safia, da vaš Alessandro ne more ničesar storiti. Beneški dož je prevara, strašilo Benetk. Dož je igrača ljudstva, posmeh plemičev, suženj v brokatasti obleki. Teh nesrečnežev ne more rešiti, pač pa lahko kmalu doživi, da ga bodo vlekli na isti kraj, na katerem vidiš zdaj Ranuzzija. Utegne se obrniti, kakor se je pravkar Ranuzzi, in zagledati za seboi obiokano ženo. svojo sužnjo Safio, svojo Grkinjo, obsojeno na smrt, kakor on! — Toda jaz nisem sužnja! — je vzkliknila Safia srdito. — Lažeš, Safia, sužnja si! Grof Teleti te je odstopil pred petnajstimi leti v Benetkah meni. V igralnici sva se pogodila. Zagledal sem te, krasna Grki-nja, ko si vdihovala morski zrak na krovu svoje ladje. Ne da bi komu omenil, sem občudoval tvojo lepoto, za katero razen grofa ni rrifa&e vedel. Videč te sem takoj razumel korist, ki bi jo imel od tebe in namenil sem te svojemu orlovskemu gnezdu, nebeška golobica. — Reci svojemu jastrebjemu gnezdu, svojemu peklu! Toda opozarjam te ponovno, da sem svobodna. Zapomni si to, topov! — Vidiš, ta-le papir, — je vzkliknil Cagliostro in vzel iz svoje listnice skrbno zložen listek. — Papir je bel m čist kakor tvoje čelo, Safia. Toda pazi, če sem primoran, postanem hudič! — Ne bojim se tvojih čarovnij in tvojih laži, — je odgovorila grofica in se ozrla na listek, ki ga je držal Cagliostro med prsti. Ne bojim se tvojih pasti in zaman je vse tvoje prizadevanje. Svobodna sem, zapomni si to! Poberi se mi izpred oči, suženj, pusti me. da odidem! Safia je stopila k vratom, pa ni mogla najti kljuke. Tisti hip se je obrnila, kajti začula je Cagllostrov sunek, ki jo je pretresel do kosti. — Zadnjič te vprašam, Safia. Ali greš z menoj? — In pokazal je na listek. — Ali hočeš rešiti svojega Alessandra ali umreti z njim? — Odkrito ti povem, da te preziram, ti, brezvestni čarodej, pustolovec in postopač, ki si drzneš trditi, da tekmuješ z bogom! — Safia !— je vzkliknil in zateptal z nogami. — Da, ti mi groziš, držiš me po svoji volji zaprto v palači, iz katere si odstranil markiza, mojega zaščitnika. Pri tem si pa pozabil, da zadostuje, da zakričim, pa te Ranuzzijevi rablji zgrabijo in vržejo v kanal, čim se vrnejo iz cerkve. Toda ne, ti menda misliš, da sem prišla brez Aleksandrove vednosti in da ne smem kričati. Pobegnil si v Benetke, ker so te iz vseh držav izgnali. Saj dobro veš in sami si videl. — je nadaljevala in pokazala na trg, po katerem je šel Ranuzzi v smrt, — da Benetke ne poznajo šale s svojim plemstvom in da morajo sužnji umreti strašne smrti. Lahko si misliš, kakšne muke čakajo šele tebe kot navadnega vohuna in šarlatana, na čigar hrbtu se je zlomila palica mnogih pariških in dunajskih veli-kašev. Benetke so te izročile francoski policiji z nagobčnikom in železnim obročem okrog vratu, kakor medveda. Prebledel si, blagorodni grof, to je usoda, ki te čaka. Ta prizor mi bo uteha za onega, ki si mi ga pravkar pokazal. Z dožem bom gledala z balkona, kako te vlečejo na morišče. — Safia! — Treseš se, to vidim. Zdaj menda že verjameš, da se zna ženska osvetiti. Moja osveta bo strašna. Ce te že ne usmrte, te pošljejo iz Benetk s sramotnim žigom na čelu, ki ti ga pritisnem sama, ker te preziram in ker bi ne šla s teboj drugače, nego če bi te mogla izročiti pravičnim sodnikom. — Safia. upiraš se mi, toda vedi, da si izgubljena. Ali ne vidiš tega-le listka? — Vidim. Kar začni pisati nanj svo- 1 -41 is TOBLER Svetovni tovarna čokolade, bonbonov, kakaoa EDINA ČOKOLADA BREZ KONKURENCE! z alpiuskim nlekom, mandlji. tedniki, z moko, vanilijo, niti v tablicah, kroketib in napolitankah Makulaturni papir kg d Oin 4»- jo izpoved. Zdi se, da čaka nate, ker še ni popis aru — Safia, reci, da pojdeš z menoj, pa raztrgam ta listek. Ce pa odkloniš ... — No. kaj bo potem? — Potem ga segrejem nad lučjo in videla boš, kako plapola kakor plamen. In Cagliostro je vzel svečo z mize. Safia je pritajeno vzdihnila. — Kakšno pismo je to, kaj je v njem napisano? — je vprašala vsa prestrašena. — Tvoja smrtna obsodba! Glej! Njegova roka, v kateri je držal papir, se je približala sveči in grofica je videla, kako se na njem počasi prikazujejo črke, vrstica za vrstico. Ko so se pod vplivom plamena prikazale vse črke, je pokazal Cagliostro samo na podpis te strašne listine. Bilo je ime grofa Tele-kija, bivšega Safiinega gospodarja. — Kaj pomeni to? — je vprašala z drhtečim glasom. — To pomeni, Safia, da je zdaj napisana tu z neizbrisnimi črkami tvoja smrtna obsodba, kakor si sama hotela. Da, ta listina je pogodba o prodaji grške sužnje Safie. Podpisal jo je grof Teleki pred petnajstimi leti v Benetkah. Mogel bi vas uničiti kakor Ranuzzijevo ženo, toda raje vas vzamem s seboj. Recite samo besedo in odrečem se vseh pravic do osvete. — Lopov! — je vzkliknila grofica in mu skušala iztrgati usodno listino. Toda posrečilo se ji ni. Vsa besna mu je v onemogli jezi pljunila v obraz. — Safia, mera je polna, moja ste! — je vzkliknil grof z drhečim glasom. — Na kolena, grofica, ubogajte! In že jo je hotel objeti s svojimi železnimi rokami, ko so se naenkrat začuli pri vratih zadnje sobe nagli koraki. Vstopil ie zamorec. Ves upehan in prestrašen je zaječi jal: — Palača je obkoljena ... gospod ... on je tu ... že prihaja po stopnicah. — Kdo? — Inkvizitor! — Grimani? — Da, gospod. In preostaja nama edini izhod Podzemni hodnik, tisti, ki se konča za cerkvijo sv. Joba. Vaše služabnike so že aretirali. Jaz vas ne zapustim. —; Pazi na to-le žensko, — je dejal grof in odprl tajna vratca v steni. — Vzemi jo in pojdi za menoj! Toda v tistem hipu se je razletelo okno, krepka moška roka je odmaknila zapah in nekdo je skočil v sobo. Bil je Azael z dvema čolnarjema. Dvignili so napol onesveščeno grofico na roke, do-čam sta Cagliostro in njegov zamorec neopaženo smuknila skozi vratca v steni, ki so se zaprla za njima in ju rešila preteče nevarnosti. Največje naprave na svetu Amerika hoče biti povsod prva — Ker nimajo največjega spomenika na svetu, so Američani sklenili izklesati iz celega gorskega masiva spomenik generalu Leeu. KIJ II £ Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Stoletje ogromnega tehničnega razmaha, v katerem živimo, prinaša razne superlative, kakor največji, najvišji, najdaljši, najgloblji itd. Pri tem si pa malo ljudi predstavlja, kako ogromne so nekatere naprave na svetu ali bolje rečeno v Ameriki. Amerika se ponaša skoro z vsemd rekordnimi deli, pa naj bo v industriji, v sportu, tehniki ali finančnih zadevah. Amerika prednjači vsemu svetu tudi v gradbeni stroki. Na tem polju se vrši v Ameriki že več let hudi konkurenca med Newyorkom in Chicagom. Newyork ima največje nebotičnike sveta, med katerimi dominira 284 m visoko Woolworthovo poslopje. Temelji tega nebotičnika segajo 40 m pod zemljo. Prostornina poslopja znaša 13,200.000 kubičnih čevljev. Toda v tem pogledu je Chicago prekosil Newyork. Chicago nima sicer najvišjega poslopja na svetu, pač ima največje in najobsežnejše. Tb je Gbicagoer Furniture Markt, Čigar prostornina znaša 25,370.000 kubičnih čevljev. Največjo stavbo sveta pa ima Pariz v Eiffelovem stolpu, ki je visok 300 metrov. Največji spomenik sveta je ameriški kip Svobode, ki stoji pri vhodu v new-yorško pristanišče in je visok 47 metrov. V glavi kipa boginje Svobode je prostora za 40 ljudi, na stopnicah, ki se vijejo od tal do vrha, pa lahko stoji 117 ljudi. Ko so pa odkovali stara mesta v Egiptu, so ugotovili, da je kip Sfinge še večji in da je na prvem mestu med največjimi kipi sveta. Kip je dolg 59 metrov in glava sama je je Široka 5 metrov. To pa Američanom ne gre v račun in zato so začeli klesati v ogromno skalo spomenik generalu Robertu Leeu, velikemu bojevniku za neodvisnost Amerike. Ta kip bo največji spomenik sveta, kajti izklesan bo iz celega gorskega masiva in bo visok najmanj 280 metrov. Največji most na svetu je Brooklyn-Bridge v Newyorku, ki je dolg 1800 in širok 300 metrov. Konstrukcija tega orjaškega mostu tehta 13 milijonov kg. Materijal in gradnja je stala 15 milijonov dolarjev. To je obenem most, ki ima največji promet. Največji viseči most je novi most čez reko Hudson, ki veže Newyork z nasproti ležečim New-Jerseyem. Njegova žeelzna konstrukcija meri 1460 m, most sam je pa dolg 1068 m. Ta most je zgrajen v dveh nadstropjih, na zgornjem je 8 prog cestne železnice, na spodnjem pa železniške proge. Največje mesto na svetu je po površini Berlin, ki zavzema 87.800 ha zemljišča. Leta 1927 je štel Berlin 4,200.000 prebivalcev. Po štetju prebivalcev je največji Newyork, ki bo štel kmalu 10 milijonov prebivalcev. Največja cerkev na svetu je cerkev sv. Petra v Rimu, ki so jo gradili 450 let. Ta čas je sedelo na papeževi stolici po vrsti 50 cerkvenih poglavarjev. Največje orgije na svetu ima staro škofijsko mesto Pas-sau v svoji krasni katedrali. Največji zvon na svetu je v okolici Osake na Japonskem. Vlit je bil šele pred leti in je posvečen spominu reformatorja Schotoka, ki si je pridobil pred 1300 leti nevenljivih zaslug za razmah budizma med Japonci. Zvon je visok 8 metrov in tehta 140.000 kg. Največjo svetovno knjižnico ima Pariz. Pariška narodna knjižnica ima nad 4 milijone zvezkov, pol milijona zemljevidov, več stotisoč rokopisov itd. Največja zgodovinska knjiga je »The war of rebellion«, ki obsega 120 zvezkov, vsak zvezek po 1000 strani. To delo tehta 5 meterskih stotov. Največja slika sveta je Tintorettov raj, shranjen v do-ževi palači v Benetkah. Slika je dolga 26 in visoka 11 metrov. Največji daljnogled na svetu ima zvezdama Mount VVilliam v Kaliforniji. Ta daljnogled tehta okrog 100.00 kg. Narava sama pa tudi ustavarja mnoge velike kurijoznosti. Največji mrčes na svetu je južnoameriška vešča Frebus Strix, ki ima pol metra dolga krila. Na Sumatri raste največja rsatlina sveta Rafflesia Arnoldi. ki ima do enega metra dolge vijoličaste cvetove. Njen cvet tehta do 25 kg in ima v sebi 7 litrov vode. V Astraliji so izkopali največjo kepo zlata, ki tehta 5 kg in je vredna 50.000 dolarjev. Ta zlata kepa je zdaj last najbogatejšega moža na svetu Hen-ry Forda. _ Slavo tehta na kilograme Poštar v Hollywoodu posluje po si-sitemu, ki je absolutno zanesljiv. Mož tehta slavo na kilograme. f1olywood je zn-ano filmsko mesto, a filmski igralci in igralke so deležni zdaj največje slave. Hollywoodski poštar tehta njihovo pošto in tako je vse filmske znamenitosti razvrstil po slavi v rubriko, iz katere je razvidno, da igra pošta pri slovesu, ki ga uživa Človek na svetu, odločilno vlogo. Nekatere filmske igralke dobivajo dnevno več pošte, nego marsikatera poŠta v ameriški provinci cel mesec. Znani filmska diva Clara Bovv dobi dnevno povprečno 1700 pisem ali mesečno skoro 36.000. Takoj za njo je Billie Dovve, ki dobiva mesečno 31.000 pisem. Collen Moore jih dobiva 15.000, Mary Pick-ford pa 14.000. Pisma prihajajo iz vseh koncev in krajev sveta. V mnogih je izraženo samo občudovanje, so pa tudi pisma, v katerih prosijo ljudje filmske dive, naj jim posodijo nekaj denarja ali pa pošljejo ponosen plašč, stare čevlje in drugo tako robo, ki je same ne potrebujejo. V gledališču. V parketu je sedel parček in se ne-ženirano pomenkoval. Končno se je obiskovalcu, ki je sedel za njima, zdelo vse skupaj preneumno in zagodrnjal je: Mirujta, saj ne razumem ničesar. — Saj vas tudi nič ne briga, kai pripovedujem svoji ženi! Med kompanjonom a. — Predno umrem, ti moram priznati, da sem te osleparil za 100.000 Din, da sem imel ljubavno razmerje s tvojo ženo in da sem kopijo tvojega izuma prodal konkurentu. Ali mi moreš vse to odpustiti? — Kaj bi ti odpuščal? Zato sem te zastrupil. vetu emo Vam, da si nabavite samo edino najboljše in najlepše KOLO in ŠIVALNI STROJ Gritzner».Adler in švicarski pSetilni stroj D U B I E D " istotam najboljši pisalni stroj v kon-struKciji in materijalu „URANI A" samo pri Josip Peteline li LJUBLJANA Telet 2913 Prazno sobo s souporabo kuhinj« išče vdora s eno hčerko. Ponudbe na opravo lista pod > Prazna soba 1834«. Nagrobne svetiljke vseh vrst in druga kleparska dela izvršuje točno in sottdno tvrd-ka Jo«. Otorepec, Za Oradom 9 (ob koscu StreUSke nI.). 1819 Dekle staro 16 let, močno in pridno, se £eH učin* v trgovini, da bi imela stanovanje in hrano v hiši. Nastopi tanko tak od. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Trgovina 1833«. Stanovanje 1 do 2 sob s kuhinjo in pfsMkioa-ml Sce mirna stranka (3 osebe) v novi sil stari hSL Ponudbe na opravo Usta pod »Stanovanje 1832« Moško suknjo čmo, skoraj novo, za arednfc) moško postavo, prodam. Ogleda se v nedeljo 14. t. m. ob 9.—10. ure doposdne in od poi 2. do pol 3. are popoldne. Rožna do&na cesta VI. it 4, I. nadstr. _1837 Svija izurjena tudi za perilo, »6e službo v damskem salonu al trgovini. — Ponudbe na upravo lista pod »15. oktober 1839«. OUeka temna, za srednjo postavo, skoraj nova, m nošen PLAšC poceni na prodaj. Po*sve se v upravi tega asta.___1836 Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno v popravilo, tvrdki At TREBAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta stev. 6 4 do 5 zidarjev akord an tov za notranja dela sprejme takoj tMrdika Ing. Rudolf Treo, stavbno podjetje, Gosposvetska cesta 12. 1848 Trgovski pomočnik žefteznonar, išče službo v Ljubljani. Ponudbe na upravo tega testa pod »Starejša moč 1844«. Zobo tehnik z večfertno prakso, zmožen slovenskega in nemškega Jezika, išče službo. Nastop 1. novembra. — Ponudbe na upravo tega lista pod »Zobotehnak 1846«. Fiksna plača in provizija Prvogaaaredni bančni zavod sprejema po vseh krajih države agilne zastopnike za prodaoo državnih vrednostnih pajwtfev na obroke po ugodnih pogodil. Ponudbe na ioterreklam, Zagreb, Marovaka 28, pod »K—1009«. 1843 Na prodaj Več rabljenih otroških vozičkov in dvokotes, v dobrem stanju, zeio poceni na prodaj. F. Batjet, LJubljana, Karlovska cesta St. 4. 1705 Globoko užaloSčeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da Je naš srčnol Junijem" stric, brat in svak, gospod Luka Vifthar bivši urar dne 10. ofotobra 1928, zjutraj, jx> daljšem in mukepolnern trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 66. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se vrši v četrtek, dne 11. oktobra 1928, ob 4. uri popoldne od doma žalosti. Sv. Petra nasip št. 35, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 10. oktobra 192& Jakob Vilhar, urar, nečak in vse ostalo sorodstvo. Inserirajte v „Slov. Narodu"! Peter Škafar. Rimska cesta štev. 11 je edina tvrdka v Ljubljani, ki ima oblastveno dovoljenje za popravila galoš in snežnih čevljev, kakor tudi vseh drugih gumastih predmetov. Zatorej dajte svoje galoŠe in snežne čevlje v popravilo samo tej tvrdki, ki ima za popra« vila gumastih predmetov zaposlene samo strokovnjake, ki na specijalnih stro> jih strokovnjaško izvrše popravila. Letos znižane cene. Postrežba solidna Urejuje; Josip Zupančič, -» Za aMarodno Oskarno*; fran Jesertefc, «• Za opravo la loacratoi del Ueta; Oton Chriatot, ~ Vaj ? Ljubljani 0^^U 4490