seveda tudi za odrasle), le zgodbe o vnuoki in vnuku so prenesene iz življenja naravnost na papir. Pouda- riti pa moram, da je pisanje za otro- ke zame prav tako resno in odgovor- no pisateljsko delo kot pisanje za odrasle, še celo odgovornejše in mor- da tudi težje, saj še bolj pazim, da sem v izražanju preprost in otrokom razumljiv. Branka Jurca* ODPRTA VRATA V SVET OTROŠTVA Leta 1938 je bilo, ko mi je objavil Ferdo Kozak prvo novelo Kristino v Sodobnosti. V tem času sem živela v Mariboru. Nemški fašizem je že korakal k zma- gi- V času, ko sem čakala štiri dolga leta na službo učiteljice, sem se še sama zaposlila v tekstilni tovarni Doctor in drug. Delala sem v pre- dilnici. Na vsakem koraku sem se srečava- la z bedo brez primere. Z vsem sr- cem sem se odločila za ponižane in razžalj ene. Zato sem se vključila v borbene vrste leve mladine. V Mariboru je bilo tisti čas veliko nemčurjev, tudi Nemcev, zelo veliko pa nemške pete kolone, torej smo se bojevali proti fašizmu in za obrambo domovine. Naj povem še to, da sem po rodu Primorka, rodila sem se v Koprivi na Krasu, in tako sem nosila breme izgnanstva že z mladih nog. Ta usoda me tudi v letih druge vojne ni zapustila. Tisti čas sem ži- vela v Ljubljani, spet kot begunka, se vključila v .osvobodilno gibanje, aretirali so me Italijani in me odpe- ljali v taborišče Gonars. Vdrugo so me zaprli, ko sem se vrnila v Ljub- ljano in delala za Osvobodilno fron- * Besedilo je pisateljica, ki letos praznuje sedemdesetletnico (rodila se je 24. maja 1914), napisala za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom (na sporedu je bila 5. marca 1984 na III. programu Radia Ljubljana). to, tokrat pa so me odpeljali v es- esovsko taborišče Ravensbruok. Prve novele sem torej napisala še pred vojno; mislila sem si, da jih bom izdala v knjigi. Toda vojna je živo zasekala tudi v moja pisateljska prizadevanja. Po vojni sem spet pisala novele in tudi te izpred vojne in po vojni so izšle v knjigi Stekleni grad pri Can- karjevi založbi z vinjetami Cite Po- tokar. Pisala pa sem tudi med vojno in takoj po vojni. To so črtice, napisane skicozno, govorijo pa o tem, kako so ženske prenašale poniževalne razme- re v taboriščih. To je knjiga Pod bi- čem z ilustracijami Nikolaja Omer- ze, nosi pa letnico 1945. Tako je ta knjiga gotovo med prvimi, ki so na Slovenskem izšle po vojni. V letih, ki so sledila, sem napisala kar precej knjig in slikanic za otro- ke in mladino. Se lani sta izšli dve: Anča Pomaranča z ilustracijami Mar- jance Jemec Božič in Snežaki v vrtcu z ilustracijami Ančke Gošnik-Godec. Bilo je kmalu po vojni, ko me je Josip Ribičič, pisatelj in prvi ured- nik Cicibana, ustavil in mi rekel, naj mu .kaj prinesem za Cicibana, jaz pa sem bila takrat zares čisto praznih rok. Do takrat nisem nič, pa prav nič napisala za otroke. Potem pa se je kar nekega dne za- čelo, v meni so zatrepetale druge strune, začutila sem željo, potrebo in veselje, rekla sem si, napiši lepo be- sedo ob otrocih. Da, sprva ob mojih dveh. Z otrokoma je prišlo v naš dom sonce. Naj povem, da so bila to težka le- ta, leta obnove, pomanjkanja, za sinčka, če dam primero, nisem mogla nikjer dobiti klopke volne, da bi mu spletla volneno jopico. To so bila leta naših težkih preiz- kušenj, leto informbiroja in zatem spet leta siromaščine. Ce se ozrem na tista leta, se spo- minjam, kako me je prevzel, do kra- ja prevzel bister potoček otroštva mojih dveh otrok. Naenkrat sem za- čutila potrebo, da napišem pripovedi, ki nosijo v sebi svetle, sončne bar- ve, vedrino in domišljijo, svojstveno vsakemu otroštvu. Tako sem napisala prvo knjigo iz tega cikla, to je bila knjiga Bratec in sestrica, ki jo je ilustrirala Cita Po- tokar. Kot pisateljica sem tako vsto- pila v svet otroštva. Otroštvo otrok tega časa je bilo ta- ko neznansko drugačno, kot so bile naše življenjske izkušnje, saj smo prestali drugo svetovno vojno in ču- tih neznansko gorje, ki smo ga mo- rali nositi na svojih plečih. Otroci niso bih obremenjeni z vojno, žive- li so svoj skromni, a dobri in svetli dan ob babici in dedku in ob materi in očetu. Na široko so se mi odprla vrata v svet otroštva. Ne, nisem pisala po- cukranih štorij s pravljičnimi motivi iz starih časov. Otroci v mojih zgod- bah so vedno nekod živeli. Sledile so knjige Lizike za vse, Hišica ob morju, Beli konjič, Zrebi- ček brez potnega lista, Hišnikov dan, Marjanka Vseznalka, čuj in Katka, S helikopterjem k stricu Tintinu, Špelin dnevnik ... V teh pravljicah, zgodbah in črti- cah so doživetja otrok, sredi katerih sem živela. Srečavala sem se z njimi doma, v hiši, na ulici, v šoli, v razre- du, na izletu. Cas, ki smo ga živeli, je bil več- krat nemil tudi do otrok, a v otroku je vsidrana želja po rasti, po življe- nju, po potrjevanju samega sebe. Življenje otrok teče nezadržno na- prej, ko potok, ki teče in žubori prek kamnov in skal in dreves, ki jih je vihar s koreninami vred izru- val in jih odložil v strugo. Prav ta želja otrok po poti naprej, po rasti me je vedno znova pisatelj- sko prevzemala in zaželela sem si napisati črtico, pravljico, povest, ro- man. Če prelistavam knjigo Prgišče zvezd, ki je izšla z ilustracijami Mi- lana Bizovičarja pri Mladinski knji- gi, vidim, da je temeljni kamen mo- jih pripovedi za otroke — kamen in kamenčki, brez kraja jih je — mo- zaik otrokove ustvarjalne igre. Tako v zgodbah Poredni zajček, Do zvezd, Marjanka Vseznalka. V igri in na pero tih domišljije se v otroku spro- ščajo napetosti, ki jih vsak po svoje odreagira. Ne morem se strinjati s tistimi, ki pravijo na seminarjih in pišejo ese- je, kako je nesrečen otrok, že v zgod- njem otroštvu, saj je izročen staršem na milost iin nemilost, zatem pride v vrtec, kjer je izročen na milost in nemilost vzgojiteljicam, dokler kon- čno ne pride v šolo, kjer je spet izro- čen na milost in nemilost učiteljicam in učiteljem. Ne, otrok je, če je le zdrav in normalen, veder, igriv, dobre volje, duhovit, radoveden, radoveden brez kraja, zvedav, želi si v šolo, želi zna- ti sto in tisoč umetni j, znanja in vra- golij. Zeli se potrjevati pri znanju, pri delu, pri kombiniranju, pri igri, pri petju, risanju, ne doštejem vsega, ker je življenje samo brez meja. Minili so časi, upajmo, da za ved- no, ko so se otroci šole in učiteljev bali, stiske otrok pa so nemara da- nes še večje, še bolj raznolike kakor so bile kdaj prej, ko je bilo otroštvo zaznamovano s kaznijo, tako s star- ševsko kakor z učiteljsko. Svet otroštva je zasijal meni v stoterih barvah sončnega spektra. Otroci so tisti, ki terjajo drugačne odnose doma, pa tudi v šoli, še po- sebej v šoli, v razredu. O tem govori nemara najbolj zgo- vorno slikanica Hišnikov dan, ki jo je ilustrirala Roža Piščanec. Zatem so tu črtice, v katerih otroci snujejo drugačne, prijateljske odnose v raz- redu, na šoli. To so Alenkin razred, Uro nazaj, Ejka manjka. Otroci, šo- larji so tisti, ki vzbrbotavajo šolski vsakdan. Naj povem še to, da ni res, ko ne- kateri pravijo, da današnji otroci ne marajo zgodb iz partizanskih časov. Trdim prav nasprotno — otroci si jih želijo. Jaz sama sem napisala nekaj teh zgodb, med njimi je naj- bolj znana Gregec Kobilica, zatem je še Babičina resnična pravljica, Miško Poleno, Moj oče — partizan in Godničev Runo in mali šnaucer Gogo. V teh pripovedih pripovedujejo otroku babica, oče, mama, kako je bilo med vojno. Tudi v teh pripove- dih je otrokova igra — Nejc oživi s slikanjem Gregca Kobilico. Tu so še živalske zgodbe. Ko je treba pomagati živalskim mladičem, vzbrbotavajo prav otroci naš sivi vsakdan. Tako v zgodbi Mama hrči- ca, kje si?, Srnjaček in Zitnikovi in Zrebiček brez potnega lista, ki je iz- šla tudi kot slikanica, v njej je pri- speval ilustracije Milan Bizovičar. Svet in življenje na njem se raz- vija v neprestanih in nepredvidlji- vih nasprotjih, v ta nasprotja je vgra- jen tudi otroški nemir. V trilogiji Uhač in njegova dru- ščina, Vohljači in prepovedane skriv- nosti in v knjigi Ko zorijo jagode sem se podala v svet predpubertete, z Jagodo pa sem stopila prav na pr- vo stopnico pubertetnega prevredno- tenja vrednot. V teh mojih povestih živijo mladi sredi ustaljenih hierarhičnih vrednot, doma, v šoli, v razredu, oni pa so ti- sti, ki jih spoznavajo, se z njimi ne pomirjajo in tako odreagirajo nape- tosti, ki se v njih kopičijo, vsak na svoj način. Ce je v Uhaču junak povesti Uhač, a je ves šesti razred po svoje junak, je v Vohljačih junak skupina, Voh- ljači, junaki dogajanja v sedmem razredu. Jagoda je v osmem razredu, končuje osnovno šolo, odide iz šole, z njo pa tudi njeni sošolci, prijate- ljice in prijatelji in njeni zoprneži prav tako. V monologu, v Jagodinem mono- logu, sledimo junakinji, kako se v njeni zavesti rušijo ustaljene vredno- te .medsebojnih odnosov v družini, do staršev, prijateljstva, prve zaljub- ljenosti, do socialnih razmer, ki jih odkriva ko nanovo. Uhač, Vohljači in Jagoda so gotovo svojevrstna trilogija o odraščajoči mladini v naši mladinski literaturi. Napisala sem tudi knjigo Rodiš se samo enkrat, ki je izšla z imenitni- mi ilustracijami Boža Kosa, v njej pa pripovedujem kot v povesti o svo- ji mladosti. V knjigi raste in odraste p'nče iz Koprive. Branka iz knjige Rodiš se samo enkrat in Jagoda iz knjige Ko zorijo jagode si moreta seči v roko. Obe sta prišli do tistih stopnic, iki peljejo mladega človeka naprej — osebnosti sta že tu, tu je Branka iz predvojnih časov in tu je Jagoda iz našega da- našnjega vznemirljivega vsakdanjika. Ko me je — kdaj že! — vprašal Ribičič za prispevek v Cicibanu, ni- sem, še v sanjah ne!, pomislila, da bom prav za otroke in mladi rod na- pisala precej knjig. In če bi me kdo danes vprašal, če sem s tem zado- voljna, bi mu mogla odgovoriti, da sem vesela, če sem uspela napisati iz nemirnega in vedrega sveta otro- štva nekaj knjig, ki bodo mlademu rodu še govorile o mojih junakih. In če bi me kdo povprašal, česa sem v osemdesetih letih našega sto- letja najbolj vesela, bi odgovorila: da ne vežejo več dojenčkov s po- voji v trdne štruce, da morejo, koli- kor jih je volja, brcati z nožicami in kriliti z ročicami, da se je vendar že! končalo obdob- je klasičnega kapitalizma — in da se je dokončno osvobodila tudi Afrika, da smo se uprli Stalinovemu dikta- tu in da smo zasukali kolesnice proti demokratičnim potem in zoper nasil- no voljo velikih sil, da more pri nas ženska delati in odločati. Spominjam se časov iz predvojne Jugoslavije, ko je dobiva- la ženska v industriji za isto delo nižjo plačo kot moški. Vem, kako so bile neštete šole pred vojno pri nas zaprte za dekleta. Bila so leta, ko so učiteljice izgubile službo, če so se poročile. Ženske niso mogle dedovati. Tudi nobenih političnih pravic niso imele. Današnji razvoj pa, ko je ženska zaposlena in imati in more odločati na sto straneh, rojeva znova nasprot- ja, vsak dan nova in vsak dan dru- gačna nasprotja. Prav to pa kliče pi- satelje, da jih z umetniško močjo tudi upodobijo. Pri koncu sem, pa sem se šele zdaj zavedla, da nisem skoraj nič pove- dala o svojem življenju — pa naj bo, moje knjige pričajo tudi o mojem življenju. Slavko Jug IZ PREVAJALSKE DELAVNICE Prevajanje poezije za otroke je pustolovščina, ¡ki skorajda ne sodi v današnji čas hitrice in površnosti. To še zlasti velja za prevajanje pesmi znanega makedonskega pesnika Sto- jana Tarapuze, ki uporablja prepro- sto besedišče in ljudske ritme, pri tem pa skrbi za kar se da zvočno podobo svoje otroške poezije. Zdaj napise pesem v kratkih, jedrnatih verzih, zdaj se poigra z enojnimi in celo dvojnimi rimami. Včasih njego- va pesniška misel kar usahne v zvoč- nosti besedne muzike ali pa pesnik s skrajno varčnimi simboli naslika raz- položenjsko podobo nekega trenutka. Tako prevajalcu ne ostane dosti pro- stora za preprosto premikanje besed ali za kakšno drugo zložno pot. Spo- prijeti se mora s čustveno križanko, bi rekel. Napisati mora skoraj novo slovensko otroško pesem, iz katere pa bi naj gledal Stojan Tarapuza, četudi bled in kuštrav. Ce res gleda, boste lahko presodili po treh njego- vih pesmih, natisnjenih hkrati v iz- virniku in v prevodu. Še prej pa bi pesnika rad na kratko predstavil, saj je pri nas manj znan, čeprav že dolgo sodi med najbolj priljubljene makedonske ustvarjaloe za otroke. Rodil se je leta 1933 v Zletovu pri S tipu. Končal je srednjo tehniško šolo in nato še pedagoško akademijo. Zdaj živi v Skopju kot urednik otro- ških oddaj tamkajšnjega radia. Izdal je kar osem pesniških knjig za otro- ke in pripravljeno ima že deveto. Dvakrat so mu podelili nagrado Ra- di otele vizije Skopje, ki velja za naj- višje makedonsko priznanje literar- nemu ustvarjalcu za otroke. Izbor otroške poezije Stojana Tarapuze bo v kratkem izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani.