IMMm v gotovini. Leto LXVIIL, št. 1)9 LJubljana, petek U. junija 1935 Cena Din L- znaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ta praznike. — Inserstl do 80 petit trst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 500 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenskl Narod« verja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, sa inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA« Knafljeva nHea Štev. 5 Telefon: 5122. 3123. 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' št. 26. — CELJE: cel lako uredništvo: Strossmaver jeva ulica 1, telefon at_ 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št- 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Izubijani St 10.391. Jevtićeva vlada padla Po prvotni delni rekonstrukciji zaradi ostavke prosvetnega ministra, ki je bil izvoljen za predsednika Narodne skupščine, je g. Jevtić sinoči po kratki seji ministrskega sveta podal ostavko celotne vlade Beograd, 21. februarja, r. Ker je bil prosvetni minister g. dr. Stevan Ćh-ić Izvoljen za predsednika Narodne skupščine je včeraj podal ostavko na svoj mi-nistrskf položaj. Njegova ostavka je bila sprejeta. Prvo delna rekonstrukcija Zaradi te ostavke je bila potrebna rekonstrukcija vlade, ki pa je bila izvršena le v ozkem krogu tako, da je bila deloma izpremenjena razdelitev resorov in v vlado ni vstopil noben nov človek. Pri celi konstrukciji je bil minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Drago M a r u š i e imenovan za prosvetnega ministra, za ministra socijalne politike in narodnega zdravja pa dosedanji minister brez portfelja dr. Avdo Hasanbegović. Ukaz o tej rekonstrukciji vlade je brl objavljen včeraj popoldne. nato pa ostavka cele vlade Zvečer ob 20. je bHo izdano novinarjem naslednje službeno poročilo: Po konstituiranju Narodne skupščine in po seji ministrskega sveta, ki se je vršila danes (to je včeraj) ob 18., je predsednik vlade in zunanji minister g. Bogoljub Jevtić podal ob 19.30 kraljevemu namestništvu ostavko celotne vlade, da bi se nudila kroni možnost za oceno celokupne parlamentarne situacije in za izdajo primernih odločitev. Ostavka vlade je bila sprejeta in bo sedanja vlada vršila vladne posle do sestave nove vlade. Ekspoze Lavala Obširna pojasnila o zunanje - političnem položaju — Angleško-nemski pomorski sporazum je od vezal Francijo vseh omejitev v pomorskem oboroževanju Pariz, 21. junija, r. Zunanji minister Laval je imel pred zunanjepolitičnim odborom poslanske zbornice obsežen ekspoze o mednarodnem položaju in o svojem nedavnem poseru v Moskvi in Varšavi. O francosko-ruskem paktu je izjavil, da ni naperjen proti nobeni tretji državi, mar\-eč naj tvori izhodišče za splošni e\*ropski pakt, čegar sklenitev je odvisna samo od dobre volje Nemčije in Poljske. Laval je nato omenil izjave Staljina v zaključnem komunikeju, ki je bil izdan v Moskvi o njegovih razgovorih z ruskimi državniki, po katerem nima Rusija nič proti temu, da Francija v toliki meri izgradi svojo narodno obrambo, da bo v vsakem pogledu zasigurana varnost Francije. Laval je naglasi!, da je Staljin podal to izjavo popolnoma prostovoljno, da bi na ta način enkrat za vselej napravil konec čudnemu stanju, ki je zavladalo v Franciji zaradi tega, ker so komunisti vedno protestirali proti vsakemu ukrepu za povečanje in izboljšanje narodne hrambe. Ne ta način je hotel Stal i in podčrtati važnost francoske oborožene sile. ki je sedaj dolžna v primeru kakega napada priskočiti na pomoč Sovjetski Rusiji. Laval je govoril nato o italijansko- abesinskem sporu in poudaril, da Italija nima interesa, da bi ta spor še poostrila. Francija je vedno pripravljena posredovati, da se prepreči izbruh sovražnosti. Glede rimskega sporazuma je izjavil, da ni bil sklenjen nikak dogovor, ki bi puščal Italiji in Abesiniji popolno svobodo akcije. Laval je prečital brzojavki abesinske-ga cesarja in abesinskega zunanjega ministra, ki se zahvaljujeta Franciji za njeno stališče v italijansko-abesinskem konfliktu. Glede angleško-nemškega pomorskega sporazuma je Laval prečital noto, ki jo je poslala francoska vlada angleški in v kateri izjavlja, da se smatra po tem postopanju Anglije rešeno vseh obveznosti, ki jih je prevzela z drugimi dogovori in ki so nalagali Franciji razne omejitve v pogledu pomorskega oboroževanja, Laval je izrecno izjavil, da je s tem padla tudi vvashingtonska pomorska pogodba, ki je urejevala razmerje pomorskih vojnih sit med Anglijo, Francijo, Ameriko in Japonsko. Francija smatra, da ima sedaj v pogledu pomorskega oboroževanja popolnoma svobodne roke in bo temo primerno tudi postopala. Uvedba vojaške obveznosti v Abesiniji Abesinija lahko postavi na fronto 800.000 mol in I— tudi dovolj modernega orožja za uspešno obrambo svojih meja Addis A beba, 21. junija, d. Abesfn-ska vlada je včeraj izdala zakon, s katerim se uvaja splošna vojaška obveznost v Abesiniji. Po tem zakonu se morajo brez razlike vsi moški, ld so stari nad 16 let, podvreči obvezni vojaški vzgoji. V poučenih krogih zatrjujejo, da more Abesinija v primeru potrebe v najkrajšem času postaviti vojsko, ld bi štela do 800.000 mož. Abesinija ima tudi dovolj modernega orožja, da lahko vseh 800.000 svojih vojakov dobro oboroži za obrambo domovine proti vsakemu sovražniku. Od teh 800.000 mož je 20.000 dobro vzgojenih, moderno rzvež-banih m najmodernejše opremljenih pešcev, 80.000 mož pa šteje abesinska konjenica, Id je izredno gibčna. Abesinska vlada utemeljuje uvedbo vojaške obveznosti s potrebo državne obrambe spričo stalnih groženj in vedno večje rnobihzacije v Italiji. Nov incident Addis A beba, 21. junija, r. Včeraj je prišlo do incidenta, ki bo najbrže imel še diplomatske posledice. Ko se je včeraj prvi tajnik italijanskega poslaništva Mombelli s svojo soprogo mudil v kinu, je neki mladi oficir abesinskega letalskega polka strgal italijansko zastavo z avtomobila italijanskega poslaništva, ki je stal pred kinom. Nato je šel v garderobo in raztrgal še plašč gospe Mombellijeve, ki je bil okrašen s trakovi v barvah italijanske trobojnice. Oficirja so takoj aretirali m se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Zasedanje Male antante odgođeno za nedoločen čas Ker je g. Bogoljub Jevtie, predsednik vlade in minister zunanjih zadev podal ostavko svoje vlade, je takoj obvestil romunskega zunanjega ministra g. Titulesca, naj v svojstvu predsednika stalnega sveta Male antante obvesti češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, da se sestanek Male antante, ki je bil sklican za 22. t. m. v Beograd, ne more vršiti ni da se zaradi tega za nedoločen čas odgodi. Prve konzultacije na dvoru Beograd, 21. junija, p. Ob priliki ostavke vlade, ki jo je predložil predsednik ministrskega sveta m zunanji minister g. Bogoljub Jevtie, in ki je bila spa-ejeta snoči ob 10.30, je Nj. kr. Vis. knez-namestnik sprejel v avdijenci predsednika Narodne skupščine Stevaam Ciršća, takoj nato pa predsednika senata dr. Ljubomirja Tomašica, Seja poslanskega kluba g* Jevtića Beograd, 21. junija, p. Jugoslovenski poslanski klub je imel dopoldne sejo, na kateri je zbrane poslance obvestil g. Jevtić o ostavki vlade. Pojasnjeval jim je demisijo vlade kot naraven dogodek po konstituiranju Narodne skupščine, da bi moglo kraljevo namestništvo proučiti položaj in izdati svoje odločitve. Obenem je prosil narodne poslance, naj ostanejo zbrani v Beogradu, da jih bo mogel sproti obveščati o razvoju vladne krize. Dr. Maček na poti v Beograd Zagreb, 21. junija, r. Dr. Maček, ki je bil nosilec državne kandidatne liste združene opozicije, je davi odpotoval v Beograd. Pravi cilji Nemčije Senzacionalne izjave Hitlerjevega zaupnika, ki pojas* nju je pravo ozadje angleško-nemškega sporazuma Pariz, 2L junija, r. Veliko pozornost v vsej francoski javnosti je vzbudil govor, ki ga je imel podpolkovnik van Amim, eden izmed zaupnikov Hitlerja, pri nedavnem zborovanju na tehnični visoki šoli v Berlinu. Ta govor je šele sedaj piišel v javnost in ga v izvlečku objavljajo vsi francoski listi. Podpolkov-irih Amim je med drugim izjavil: »Naš največji in najvažnejši cilj je ločiti Francijo in Anglijo, in Francijo kar najbolj izolirati. Na francosko-ruski pakt moramo odgovoriti z nemško-angleškkn paktom. Odločilna bitka v bodočnosti se bo bila na Vzhodnem morju m je zaradi tega potrebno, da Nemčija potro jI svojo mornarico v Vzhod- nem morju. Ako ostane Poljska nevtralna, bo zadostovala ena sama divizija, da dokažemo, da je Klajpeda nemško ozemlje. Francija pripravlja pod krinko zaščite svoje varnosti skupno z Rusijo novo vojno proti Nemčiji. Nemčija pozna te načrte in se ne bo dala presenetiti. Francija je dedni sovražnik Nemčije in Nemčija bo mogla svoje načrte uresničiti šele takrat, kadar bo Francija premagana in popolnoma uničena.« Francoski listi navajajo ta govor v dokaz pravega ozadja angleško-nemške-ga pomorskega sporazuma in pozivajo vlado, naj se ne da varati in to^žiti s praznimi obljubami Anglije. „Afrika Afričanom!" Bojazen Italije pred panamskim pokretom, ki ga baje vodi abesinski cesar — Težave v italijanskih lukah Rim. 21. Junija, k- P°d naetovom Africa tor tbe Afričana« poroča agencija Štefani o tajnih društvih črncev, ki ime jo izključno na togo boriti se proti belcem. Prve vesti o đdiovanjn teh društev je objavila italijanska geografska družba, ki pravi, da imajo za sreslo »Afrika Afričanom*. V teb društvih, ki jih je okrog 400, so tajno organizirani crnci, ki se z vsemi sredstvi borijo oroti Evropi in njeni civilizacij:. Prizadevajo si doseči izgon vseh belcev iz Afrike. Dnhcvni voditelj te keenofovske organizacije ie baje abesinski cesar, ki jih moralno in materialno z vsemi sredstvi podpira. Organizacija je razširjena zlesti med afriSkimi plemeni ob ravniku. Sedaj so njeni Sani zaposlen: v prvi vrsti s tihotapstvom orožja v Abesi-nijo, ki ga prevažajo v Addis A bebo celo iz Benguelle, pristanišče v portugalski Gvineji, ki je nad 5000 km oddaljeno od Abe-ainije. Rhn. 19. junija. AA. >Gk>raale d' Italia« poroča, da bo vprašanje prenatrpanost: v pristaniSču Massaui v kratkem rešeno, ker je tja prispelo tisoč miličnikov ki bodo storili vee potrebno, da se o pravem času izvrše izkrcanja ;n zagotovi red. V Massauo ie prišlo tudi osem novih lokomot v, ki bodo omogočile povečanje prometa na pregi Massaua—Aemara V kratkem bodo odprli prometu tudi novo cesto za tovorne avtomobile med Maeeauo in Asmaro Tudi brzojavne zveze bodo v kratkem uvedene Glede vprašanja ielovne * !talifansk; Soma- liji je po poizkusnem rekrutiranju delavcev v Adeira Eeiphi. Madagaskarju -p Cevlonu sklenjeno, da pridejo v ta namen v noštev tadi domačini iz bližnjih kolonij. Is tržaške lake te danes odplul p vzhodno Afriko itali- janski pa mik >Teverec z 800 prstan r&kniki delavci. Lavalov uspeh v zbornici Pariz, 21. junija, z. Laval je izvojeval včeraj v ploelanaki zbornici zopet veliko zmago. Levo krilo radikalne frakcije je skušalo skupno z ekstremnim: levičarji izzvati debato o razpustu fašističnih organizacij. Laval je debato o tem odklonil in zagrozil, da bo zbornico takoj poslal na počitnice. Pri glasovanj« je zbornica s 525 proti 250 glasovom osvojila stališče Lavala in nra s tetn znova izrekla veliko zaupnico. Konstituiranje Narodne skupščine Bootjrad, 21. junija, r. V sredo zvečer je imela Narodna skupšCma po končani verifikacije ki debati kratko sejo, na kateri Je izvolila ekupšeinsko predsedstvo Za predsednika Narodne ekpuftcine je bil izvoljen dosedanji prosvetni minister dr. stevan čirić, za pod^redsednJka pa med drugimi narodni poslanec dr. Josip Re-A-k. Predsednik dr. č\t\ć se je zahvaJfl sa izkazano zaupanje ter naslovil a&el na opozicijo, naj se aktivno udeležuje dela Narodne skupščine. Predsedstvo Narodne skupščine v avdijenci Beograd. 21. junija, r. Včeraj popoldne se je novoizvoljeno predSt*datvo Narodne skti[>ščine predstavilo kraljevemu namfistni-štvu. Popoldne ob 3. je Nj. Vi«. km«a namestnik Pavle sprejel v avdijenco v*»e Hane predsedstva s predsednikom g. Stevan*»m CMrirem ter podpredsedniki oved Dunajska opoldanska vremenska napoved za soboto: Spremenljivo, počasna razjasnitev, porast temperature, nagnjenje k nevihtam. Borzna poročila* LJ U B t J ANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odatot.). Amsterdam 2960.30 — 2974.90, Berlin 1752.05 — 1765. 95, Bruselj 736.33—741.3y. CurLh 1424.22 — 1431.29. London 214.19— 216.25, Newyork 4318.94 — 4355.36, Pariz 287.86 — 28&.30, Praga 182.04 — 183.15, Trst 359.14 — 362.22. Avstrijski Min* ff privatnem kliringu 8.70 — 8.80 INOZEMSKE BORZE. Curi h, 21. junija. Beograd 7.—, Pa: .t 20.2125, London 15.075, Newyork 305.75. Bruselj 51.75, Milan 35.265, Madrid 41.90, Amsterdam 207.85, Berlin 123.20, Dunaj 57.40. Praga 12.79. Varšava 57.75. Bukarešta 3.06. Sačntfe ttta/č dan * (TdaCaiTa zobnanega} mm SLOVENSKI NAROD«, dne 21. junija 1935. StfV. 139 Razstava na tehniški srednji šoli Otvorfefta Je bila danes — Izpopolnjuje fo banovinska T^ntijseaB^ 21. jnnijsL Daues je brila okvarjena na tertnifiki srecfcnji soli razstava del učencev tega zavoda, ki bo trajala do nedelje vključno. Razstavila 5 oddelkov zavoda in sicer ariii^ektoni^o-^rradtoeiii, strojni in elektrotehniški odsek telinSke srednje šole, dalje gTadbeiri, strojni mojstrski, etektro inštalaterski, mizarski in strugarsM mojstrski oddelek delov odske šole, kiparski in rezbarski, keramSški in graverski oddelek moške obrtne šolo. ženska obrtna šola je udeležena z oddelki za krojenje in šivanje perila, za krojenje in šivanje oblek in za vezenje razstavo izpopolnjuje banovinska šola za &iasbila. Včeraj na praznik, je direktor zavodi g. Reisner razkazoval razstavo ožjemu krogu povabljenih. Je to največja razsta va od vseh dosedanjih. Prikazuje samo izdelke v preteklem šolskem letu, ki so razstavljeni v sedmih sobah pritličja, p: vega in drozga nadstropja. Take j pri vstopu v prvo sobo, kjer se rastavljena dela iz strojništva in elektrotehnike, dobi človek vtis, da je stopil v tovarno strojev. Na steni vise podrobno izdelani načrci, na tieh in po mizah pa stoje po teh mčreih izdelani stroji. Posebno pozor nosi vzbujajo vreten 3 k. matica za femirsko stiskalnico, '"zgotovljena na veliki stružnici po isto tako v soli napravi jenih modeEh. V tem oddelku so Uidi graverska dela vajencev. Prekrasne so najrazličnejše vrste šatu-ljic v stekleni vitrini, ki vzdrže tudi najstrožjo umctniSko kritiko. Vidi se, da so se učenci pod strokovnim vodstvom navzeli umetniškega oblikoslovja in da lahko doma izdelujejo po lastnih osnutkih najtežja gTafična dela. Zanimalo bo gotovo, da je graverska organizacija protestirala pri banski upravi, ko je zavod otveril graveisko šolo, češ da spada v delokrog mojstrov, da izuče vjeakov iz Sofije, prota Trbojevič in še drugi. Zelo posrečena je primerjava g. prote Trbojeviea bratstva Bolgarov, Slovencev, Srbov in Hrvatov s štiriperesno deteljico, ki naj bo simbol popolnega jo-Bos-lovanstva. Le prehitro je potekel čas in že smo se morali raziri in se posloviti od dragih bolgarskih železničarjev, ki so po triurnem bivanju v Mariboru odpotoval! v Zagreb In dalje v Dalmacijo. Bratje Bolgari, hvala vam za obisk in na skorajšnje svidenje! Težka prometna nesreča Pripetila se je včeraj v Dravljah — Magistralni uradnik Bogomir Kukman podlegel poškodbam Ljublji-na. 21. junija. Na Celovški cesti v DTavljah, tik znamenja Sv. Roka, se je pripetila včeraj težka nesreča, ki je zahtevala poleg poškodb drugih tudi smrtno žrtev. Okrog 13. sta se odpeljala iz Ljubljane, oziroma iz Vodmata na motornem kolesu na izlet proti Gorenjski zidar Leopold Ju-van in njegova sestra bivša občinska uradnica v Mostah Marija Potokar oba stanujoča v Ciglarjevi ulici, ter na svojem motociklu zdravnik dr. Ivan Osolnik iz Vod-matske ulice. Za mestom so zavili na Celovško cesto, kjer so pognali vozila z večjo brzino. Ker je bila cesta prosta in so hodili sprehajalci po stezi ob cesti, so izletniki v Dravliah pognali vozila do skrajnosti, kar je postalo usodno. Privozili so že tik pred znamenje, in sicer dr. Osolnik naprej.. Juvan s sestro na sociusu za njim. V tistem trenutku je privozil dr. Osolnik, ki je zagledal nekaj korakov pred seboj nasproti vozečega kolesarja, na večjo kotanjo. Streslo mu je krmilo, ki ga ni mogel več obvladati in kot bi trenil je padel z motociklom vred po cesti v prah. Juvan, ki je vozil tesno za njim, se ie skušal umakniti v naglici na levo, tedaj pa se je tudi že poja-vfl v sredini nasproti vozeči kolesar, ki se je hotel umakniti, pa je bilo že prepozno. Kolo in motocikeJ sta treščila skupaj, in sicer s strašno silo. Kolesarja je vrglo daleč proč .dočim so obležali ostali trije ponesrečenci na kupu. Nesrečo so opazili takoj številni sprehajalci in stanovalci v bližnjih hišah, ki so nemudoma prihiteli na pomoč. V naglici so dvignili ponesrečence m jih prenesli s ceste v travo., kamor so spravili tudi hudo pokvarjena vozila. Najhujše poškodovan se jc »del mladi kolesar, v katerem so nekateri kmalu spoznali 341etnega Bogomirja Kuk-mana, magistratnega pogodbenega uradni- ka, stanujočega v Kolizeju na Gosposvet-ski cesti. Ponesrečenec je obležal na cesti nezavesten, ravno tako tudi Potokarjeva, dočim sta bila Juvan in dr. Osolnik sicer precej poškodovana in opraskana po glavi in životu pri zavesti. Ko so okoliški stanovalci nudili ponesrečencem prvo pomoč, je v bližini stanujoči posestnik in tapetnik g. Josip Sluga skočil d■> telefona in pozval na pomoč reševalno postajo. Ob 13-55 so bili reševalci z avtomobilom že na kraju nesreče. Naložili so nezavestnega Kukmana, Po tokar jevo in Juvana na voz in v naglici odpeljali pToti mestu. Dr. Osolnik, ki je bil najmanj poškodovan, se jc odpeljal domov sam na motociklu. Med vožnjo se je Kukmanovo stanje hitro poslabšalo. Postajal je v obraz čedalje bolj bled in preden so reševalci privozili do bolnice, je nesrečnež izdihnil. Juvana in Potokarjevo so zdravniki takoj pregledali, dočim so Kukmanovo truplo prepeljali pred Mestni dom. kamor je kmalu prispela komisija. Policijski zdravnik dr. Lužar je ugotovil, da je ime! Kukman poleg drugih notranjih poškodb tudi zlomljeno hrbtenico, dočim so bile zunanje praske prav neznatne. O njegovi smrti sta biLa nemudoma obveščena brat in sestra, nakar so truplo prepeljali v mrtvašnico v zavetišče sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Kukmanu je šele pred kratkim umrla mati in je njegova smrt svojce še tem huje prizadela. V bolnici je iskal pomoči tudi dr. Osolnik, ki pa je potem, ko so mu obvezali rane, odšel v domačo oskrbo. Stanje ponesrečene Potokarjeve je povoljno, dočim je njen brat tudi v domači oskrbi. Potokarjeva ima rane na glavi in po životu ter najbrže nalomljena rebra. Kakor je dognano, se je pripetil karambol po naključju, deloma pa najbrže zaradi prehitre vožnje. Ilirija : Primorje 0:0 Ljubljana, 21. junija. Po 15 letih sta ee Ilirija in Primorje vendarle spo razumela aa prijateljsko tekmo, ki je tola odigrana včeraj na igrišču Primorja pred raamerom-a številnimi gledalci. PrijateijSJLo borbo je pa skalil Ilirijan Jug a preostrim startom na Bertonolja, ki so ga morali odnesti z igrišča. Do takrat zanimiva iuna je dobila povsem značaj prevenetvene borbe z raznLmd njenimi nevšečnostmi. Primorje: Starc-Jug, Bentonctdj-Kukanja, .Slamič, Boncelj-Slatnberger, Ornobori, Pupo, Pepček, Žemljic. Ilirija: Heruiam-Svetic, Zitnik-Unlerreiier, Sočan, Pogačnik-Jug, Lah, Pikic, Slapar, Doberlet Primorje je včeraj razočaralo. Razen ožje obrambe io deloma krilske vrste, ki sta bili na mestu, je odpovedal skoraj ves napad. Ustvaril si je sicer pred golom mnogo lepih in idealnih šans, ki jih pa ni znal izkoristidi afi jih pa aastreljali. Se najnevarnejši je bil Žemljic, ki je nekajkrat uspešno pobegnil, pa s centri in atreh m imel sreče. Papček se je zelo trudil, da vnese v kvintet sistem, kar pa se mu m posrečilo. DoČim je pa napad nrvi nokas sam pa tja še smiselno zaigral, je v drugem, ko je Doležal »menjal Crnoborega, iagufoU vso povezanost. Izvrstno se je ves Čas bila ožja obramfoa, v katero je drupi polčas vskočil Bizjak namesto Bertonclja in ga tudi prav spretno nadomeščal. Vratar Stare je bil siguren. Krilci so aapadli v star greh: dodajanje je bik) netočno, brezplodno. Ugajal je Slami?, ki je tudi mirno igral, v defenzivnem pogledu tudi Boncelj. Tudi Ilirija ni bila na višku, e kakor pri Primorcu, tudi njena obramba steber moštva. Velja omeniti vratarja Hermana, ki je pobral PrimorjeSem z noa precej nevarnih žog, odlična tudi oba branika. SveKc je imponiral z mirno prevrtamo igro. Žrt-nik s svojo neugnanostjo. Krilci niso držali kontakta z napadom, podajanje je bilo površno. Sočan sicer ni zaostajal za Slami-čem. a odvaditi ee mora nepotrennih fou-lov. V napadu se je lepo preigraval trio, ki je pa pred solom premalo odločen. Izredno aailen je bil Slapar. Na krilih sta igrala Jug in Doberlet z menjaiočimi uspehi, v drugem polčasu prav tako Tce namesto Jurp predloži, a nikogar ni, da bi usnje porinil v mrežo. Slapar bije v aut. V 37. minuti kot proti Iliriji. Sledi grd foul Juga na Bertonclja, ki ga odnesejo. Jug mora z igrišča. Do konca ostane igra, ki je bila prav živahna, neizpremenjena. V drugam polfesu so igrali vse preveč na moža. Prednjačila je pa Ilirija. Igira je pa postaj, tlm zanimiva. Na obeh -traneh so »i sicer ustvarili precej lepih prilik, a oba napada sta bila zelo nespretna. Tako je Pepček preigral celo vratarja, žogo pa poslal v oblake, na nasprotni strani je pa Do-belet žogo idealno serviral, pa je nekdo samo mimo mahnil in žoga je postala Starčev plen. Sodnik mariborska poHcija rudi v sredo zaplenila ponarejeni desetalinarfšk: kovanec. Polioija vestno za«led«Je pori rejevaice. KOLEDAR. Danes: Petek 21. junija katoličani: Alojzij, Miloš. Kino Matica: Dogodilo SS je neke noči. Kino Ideal: Njegova senca. Kino Dvor: Ec>kadra Miirti. DEŽURNE LEKARNE. Danes; Dr. Piccoli, Tvrseva oeata 6. Hočevar, Ce'.ovSka cea ta 62, Garttts, M^-ete, Zaloška cesta. Zvočni kino Ideal Samo ie danes ob 4., 7. In 9\/4 nri ROL-\\D COLM.-VN v sijajnem filmu Njegova senca Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10. — Novo mesto govori .Vovo mesto, 21. junija. Pod tem naslovom bo jutri zvečer oddajala ljubljanska radijska postaja iz telovadnice novomeške osnovne oafooaas meščanske šole prireditev, prikrojeno nalašč za radijski prenos. Dolenjska metro pola hoče svet opozoriti nase. na lep*) I>> lenjsko. na njeno delo. uspehe in načrte. Nastopili bodo pod vodstvom K. Sterben ka novomeški »Skrjančki« s sto let starimi dolenjskimi popevkami: Sezidat sem si vinski hram«, »Zdravica je le ta«, >iDobro, sladko je vince s Trške fories*. z dvema bek>krajin>kima »I*roSel je p is,i ni* vuzem* in ^Svatovako« ter z najlspio in komponistu Ignaciju TIhidniku najijirb šo pesmijo »Marija sko/. življenje . . .« Mladinski pevski zbor Glasbene Matice bo zapel pod vodstvom Zore Ropaao** Sflttnerjevo »Trije angel jeki« ter K. Ada mičevi »Pri polžu« in »Retokrajinsko rva rodno kolo«. 2ele/ničar>ko pevsko dru štvo nastopi s pesmimi »Na trgu«. »Luna sije« in »Vasovalec«, njegov šramel pa z venčkom veselih in otožnih dolenjskih Oboje vodi g. Karel Sterbenk. Edita Ixi ger zaigra na glasovir Sukovo »Hrepene nje«. Sokolaki orkester pod taktirko D Sproca pa Dostalovo vojaško koračnico »En, dva, tri«, P. Linekejev \ aKek »Zim ska pokrajina« in O. Bizetov »Intcrmcz/n in Menuet iz suite L* Arlesienna«. Pred mikrofonom bosta po prof. Juri. u intervjuvana novomeški župan g. Jole Paučič ter poslanec za novomeški rsez ter podpredsednik parlamenta dr. Josip Rezek. Vizijonarno nastopita tudi glasnik.i dolenjskih lepot Janez Trdina in Drago-tin Kette. Večer je priredi! in ga bo vodil g. Viktor Pirnat. — Občinstvo je k predvajan ju dovoljen v dvorano brezplačen vstop. •v idft gledališče DRAMA Začetek ob 30. ari. Peiek, 21. jurvija: Drame-ka produ keija gojencev državi,, konzervatorija. Sobota. 22. junija: \z*\n$u pri Novari. — Red B. Nedelja, Zo junija: Izdaja pri Novari. I*-ven. Predelava je v koriat Zn arledaliških ljrralce;. Znitene cene od IX) IXn navzdol. Ponedeljek, 24. Jnnija: Plaaad večor Meti Vidmarje ve. Torek, 25. junija: Izdaja pri Novari. Re*1 Četrtek. Sreda, 2«. junija: Izdaja pri Novari. Red Srede. OPERA Začetek ob 20. ur:. Petek, 21. junija: zaprto. Sobota. 22. junija: Boocacoio. Rez Višnje gor*» — Kres na Polievem. Na prijaznem ^. i Čku Polževo bo v nedeljo 23. t. m. ■tajief gorel velik kres To ho prvič, kar stoji Pol žev dom. Oznanjal bo po Dolenjski, da ae |t tudi ta romantični kotiček začel prebujati iz dolgega spanja. S Polievega s« v4di nebroj kresov po vsej Dolenjski, det Gorenjske in po kočevskih hribih. Med streljan jem in vriskanjem poteče lepa krean i no? Za dobro postrežbo je v domu poskr'. ljeno. Torej v n^dclio zve^or na na Polževo. tev. »SLOVENSKI NAROD«« dot 21. Jurija ttK Stran S. DNEVNE VESTI — PrFi slovanski cestni kongres t Praan. Federacija slovanskih cestnih društev je naprosila češkoslovaško cestno društvo nag organizira L slovansk: ceslni kongres v okviru kongresa Federacije slovanskih inže-njerjev in jubilejnega kongresa češkoslovaških inienjerjev. Včeraj je bil otvorjen kongres s prvim zasedanjem plenarnega odbora Federacije slovanskih cestnih društev. Svečani otvoritvi je prisostvoval minister javnih del ing. Dostalek. Danes dopoldne so si udeJežeuci kongresa ogledala Prago, zvečer bodo pa imeli v Narodnem divadlu svečano predstavo Smetanove Hubičke. Jutri zvjutraj sj bodo ogledali cestna dela na progi Praga—Kolin—Habrv, zvečer bodo pa imeli skupno večerjo v inženjerskem domu. V nedeljo ob 10. bo slavnostno zborovanje, v ponedeljek se odpeljejo udeleženci kongresa v Krkonoše, da si ogledajo ceste med Prago, Mlado Boleslavo in Ličinom. V torek se odpeljejo v Tabor, Bechyno in Pise.k. zvečer bo pa z banketom v Avtoklubu kongres zaključen. Banska uprava dravek«? banovine je poslala na kongres 5efa tehničnega raadelka v Kranju ing. Fr. Emmerja. — Avtobusni promet na Sušak. Avđomon-taža Triglav iz Ljubljane je prevzela avtobusni promet na ozemlju mesta Sušak. V sredo sta prispel« na Sušak dva lepa nova avtobusa >Triglava<, včeraj jih je pa prispelo še sest. Avtobusi pridejo takoj v pro-mat. _ Suša v primorskih krajih. V Hrvatskem Primorju in v severnih delih Dalmacije imajo hudo sušo. Ljudem je začelo primanjkovati vode Silna vročrina v Dalmaciji je že uničila del letine. Samo vinogradi kažejo dobro. — Angleški avtomobilisti v Jugoslaviji. V ponedeljek bo prispela na našo mejo skupina avtomobilistov iz Anglije, ki ima v imenu mednarodne tujsko prometne alianse nalogo proučiti veliko mednarodno avtomobilsko cesto iz Londona v Carigrad, dolgo 3117 km. Prihod te skupine v Beograd pričakujejo še za isti dan med 7. in 8. uro zvečer. Ko si bodo gosti ogledali gradnjo nove ceste v Zemunu, bodo odšli na Avalo in Oplenac, na to pa nadaljevali vožnjo čez Vrnjačko Banjo v Sofijo.' Namen tega potovanja angleških avtombilostov je zbrati potrebno gradivo za mednarodno konferenco, ki bo meseca septembra m na kateri bodo določili celotno službo na tej veliki mednarodni cesti. Gradnjo te ceste so načelno že dokončno sklenili, na septembrski konferenci pa jo bodo še uradno potrdili. Cesta bo zgrajena čez kaki dve leti, najkasneje spomladi prihodnjega leta pa bo gotova že do naše meje. Mednarodna tujsko prometna aliansa si prizadeva, da bi se ta. cesta podaljšala čez vso Azijo do Bata vije in čez Afriko do Capctowna, kar predstavlja 17398 km dolžine. V Aziji je več odsekov te proge do Kalkute že gotovih, in sicer okoli 12.260 km. Sprejem gostov in njihovega spremstva po naši državi pripravlja jugoslovenski Touring-club. »Angleški avtomobilisti potujejo pod vodstvom Hoa-ra. publicističnega šefa avtomobilskega društva, ki je član mednarodnega tujsko-pro-metnega društva iz Londona. V skupini se nahajajo tudi zastopniki velikih angleških listov, in sicer poročevalci listov »Dailv Heralda«, »Daily Expressa« in »Daily Mai-la«. _ Konkurzi in prisilne poravm-ve. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 21. do 31. maja tole statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): — Otvorjeni konkurzi: V dravski banovini i (3), v savski banovini — (1), v zetski 1 (1), v dunavski — (1), v moravski — (1), v vardarski 1 (—). Razglašene prisilne poravnave izven konknrza: V dravski banovini 3 (3). v savski banovini 4 (—), v vrbaski --- (1), v drinski 1 (2), v dunavski 1 (2). Končana konkurznt postopanja: v dravski banovini 1 (4), v primorski — (2), v drinski 4 (1), v zetski — (1), v dunavski 2 (4), v moravski 1 <—). v vardarski — (1). Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—). Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 5 (5), v savski 3 (1), v primorski 1 (1). v drinski 1 (IV v zetski 1 (1). v dunavski 1 (7), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—). — Izlet na Turjak. Biizu Turjaka stoji prijazna, srednje visoka gora, katere vrb dosega 740 m. Ima krasen razgled na vse strani. Pot do vrha 6 cerkvijo sv. Ahacija, po katerem ima gora tudi ime, je zložna in ne prenaporna. Cerkev je zgodovinsko pomembna stavba. Zidana je bila 16. ali v začetku 17. stoletja po prizadevanju turjaških grofov v spomin na amaero nad Turki pri Sisk« L 1593. E>ne 33. junija bo na gori sv. Ahacija cerkve žegnanje. V pretekMh stoletjih 6e je ta slavnost vršila v velikom obsegu. Od raznih strani se je zbralo na stotine naroda, da proslavi zmago nad krutim sovražnikom. Postavili so šotore pod lipami okrog oerkve, prirediM vinotoče, igrale so godbe v cerkva in potem na si a vnos ti, pokali so topiči, veselo navdnšenje je trajalo ves dan. Tudi sfcržba božja je bila slvesna. Duhovnik je pel mašo z dragocenem plaSču, ki je bil narejen iz plašča turškega poveljnika Hasan paše. Sedaj je vse popu stil o, vendar pa se na dan sv. Ahacija še vedno zbere mnogo ljudi na gori, tud«: danes posebno radi pohite zlasti Ljubljančani. — članom društva železniških vpokojencev v \*ednost. Po izvolitvi novih narodnih poslancev za narodno skupščino smo ponovno sestavili dobro premišljeno spomenico. V tej spomenici v desetih točkah smo natančno navedli vse krivice, ki se gode vpokojencem, provizijonistom, miloščinarjem, železniškim invalidom in vdovam državne in južne železnice. Spomenico smo poslali šestim narodnim posla 2in iz dravske banovine v Beograd. Prejeli smo odgovor, da vsi slovenski poslanci uvidevajo upravičenost predloženih zahtev: tzrekU so s« enodušno, da je treba tem zahtevam ugoditi. Kakor hitro bo pa narodna skupščina pričela z rednim delom, je pripravljena deputacija društev železniških vpokojencev \t Sarajeva. Su-botice. Zagreba in Ljubljane, da še osebno na merodajnih mestih nastopi za pravice železniških vpokojencev. Deputacijo bo vodil predsednik Saveza društev železniških vpokojencev. — Društvo železniških vpokojneev za dravsko banovino v Lrubljoni. — Nov grofe. V sredo je umrl v Ljubljani po kratki težki bolezni hišni posestnik in železniški vpokojenec g. Ignacij i Marinko. Pokojni je bil simpatičen, J značajen mož, ki ga bodo poleg hudo pti-| zadetih svojcev težko pogrešali tudi šte-| vilni znanci in prijatelji. Pogreb bo danes ob 17JO iz hiše žalosti Opekarska cesta 34. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, deloma oblačno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani, Rogaški Slatini in Zagrebu. Nafivišja temperatura je znašala v Splitu 31, v Skop iju 29, v Sarajevu 26, v Zagrebu 25, v Ljubljani 23.4, v Beogradu 23, v Mariboru in Rogaški Slatin: 22. — Lokomotiva razmesarila kurjača. V torek se je pripetila na gozdni industrijski železnici Gutman blizu Kućanice težka nesreča. Lokomotiva je raamesarila 351 finega kurjača Jurija Tiveša. Mož je skočil iz lokomotive, da bi prestavil kretnico, strojevodja pa lokomotive ni zavri. — V Savo je skočil. V sredo popoldne je skočil pri Zagrebu v Savo 241etni deVavec Ivan Bubič. Pred samomorom je popil liter vina. Zapustil je tri poslovilna pisma, iz katerih je razvidno, da je obupal nad življenjem, ki se mu je zdelo pretežko. — Slovene« pred zagrebškim sodiščem. Pri društvu »Samopomoč« v Zagrebu je Ivan Rozman zavaroval svojega očeta Josipa, pa ni mogel dočakati, da bi oče umrl Zato ga je proglasil za mrtvega in hotel dvigniti zavarovalnino. Po nekem drugem mrtvaškem listu je napisal, da je Josip Rozman iz Ar-tiča v Slovenija umrl 7. decembra 1933 v Zagrebu in da je bil 9. decembra pokopan. Dal si je napraviti okroglo štampiljko župnijskega urada v Artičah in pritisnil je peča't na mrtvaški list. Tako je dvignil 2000 Din zavarovalnine. Čez nekaj dni je pa hotel dvigniti še ostalih 7000 Din. Ta čas so mu pa prišli na sled in moral je pred sodišče, ki mu je prisodilo 5 mesecev strogega zapora in izgubo državljanskih pravic na leto dni. vee pogojno. Obsojen bi bil strožje, da ni svojega greha odkrito priznal. FKEORICH MABCH v sijajnem filmu NESMRTNI LJUBAVNIK z Ljubljane —ij Urednik Jože Petrič umri. Danes ob 14.30 polože k večnemu počitku našega dobrega stanovskega tovariša, urednika Jožeta Petrioa, ki je umrl v soboto popoldne v slajnierjevem domu. Podlegel je kapi, ki ga je zadela že pred 14 dnevi. Pokojni Jože Petrič je bil rojen v Vrh-polju pri Krškem leta 1877. Po maturi je na Dunaju študiral in absolviral filozofijo. Najprej je bil vzgojitelj pri grofu Herbersteinu, med svetovno vojno je bil dodelje poldne v uradni sejni dvorani in bo tako za Okrožni urad kakor za naže narodn«o gospodarstvo in javno življenje izredne važnosti. Rešiti je treba važno vprašanje kako zagotoviti socijalnemu zavarovanju nemoteno poslovanje. —ij Društvo jugoelovenakrh obrtnikov v Mostah nam sporoča: Razstavljali obrtna škega društva, podružndca v Mostah, **mo v nedeljo ogledali razstavne prostore v narodna šoli in s tem končati priprave za našo veliko obrtniško raastavo. Obrt-nnki smo pridno na delu, da pokažemo cenjenim obiskovalcem nase domače, ročno in solidno delo in da s tem dokažemo, da je res boljše od vsakega tovarniškega izdelka. Opažajo se že po raznih krajih tudi lepi veliki plakati s katerimi vas društvo vabi in opozarja na otvoritev dne 7. julija ob 10. uri. Obrtniki vseh panog so svoja dela po večina že i zgotovili, drugI pa hite, da ne za ostanejo. V današnjih časih se ceni res samo delo visoke kakovosti, a tega so zmožno' samo naši, če prav revni, vendar solidni obrtniki. V vašem interesu je, da si zagotovite od njih solidno postrežbo s tem, da jih moralno podprete! —Ij Promenadni koncert ho v nedeljo -o. t m. ob štirih popoldne na Gradu otvoril kresna večer, ki ga priredi ljubljanski Rdeči križ, vsem znani podpornik bednih someščanov. Zabavni spored je pester, vstopnina neznatna: samo dva dinarja. Vee kaže, da bo udeležba zelo velika. Torej bo zabava imenitna. —Ij Tudi vandalizam. Vsako lato nabiralci lipovega cvetja v pravem pomenu besede masakrirajo Upe v mestnih drevoredih. Mnoga drevesa so bas zaradi tega skoraj povsem shirana. Najbolj so polomljena na Sv. Petra nasipa. Mesta! drevoredi so skupna Ust in meščani bi jih morali sami ecttrtf. Mestno vrtnarstvo ne more postavati k vsakemu drevesu čuvaja, zato bi pa no smeli razsodni meščani dopuščati nerazsodnim otrokom in drugim, da lomijo veje ter uničujejo drevesa. —ij Krasiti večer na Ljubljanskem gradu prtredi v nederjo Rdeči križ, da pomnoži svoj fond za rimske podpora bednim Ljubljančanom. Vstopnina ramo dva dinarja. Začetek ob 4. popokfcne, konec ob 11. ponoči. Promenadni koncert Dve godbi. Nastop ljubljanskih pevskih društev. Dvoje ograjenih plesišč z lesenim podom in posebno godbo. Bitka s korjandoli. Od mine do mize šaljiva pošta. Ko se bo zmračilo, bodo žgali na »šancah« kres, na stospu pa spuščati rakete. A LB U S teipentinovo milo Za vse dni-in za vse perilo. —ij Kongres učiteljev meščanskih fcol kraljevine Jugoslavije. Za svoj letošnji kongres so si učitelji n eščanskih šol is-brali belo Ljubljano. Kongres bo od 4. do 7. Julija. Ob tej priliki bo prirejena obsežna razstava šolskih izdelkov učencev meščanskih šol iz draveke banovine, ki bo nameščena v 6 sobah \Valdherjeve-aa poslopja v Beethovnovi ulici. Otvoritev razstave bo 4. julija. Nadalje bo v počastitev udeležencev in gostov letošnjega kongresa velika akademija ljubljanskih 'n okoliških meščanskih šol, kjer bodo nastopili učenci s petjem, telovadbo in de-klamacijami. Kongres bo zasedal v dvorani Delavske zbornice. —ij Spored II. sklepne produkcije, ki bo v ponedeljek dne 24. t. m., Je dvodelen. V 1. dehi so predvsem klasična dela za čelo, fagot, gozdni rog, violino in za kvartet aa trobila (trobenta, rog in dve pozavni), v II. delu pa so predvsem dela siovenske in ostale jugosloveneke literature. Sedeži po 5 Din, stojišča po 2 Din se dobe v Matični knjigarni. —ij Oglejte si v izložbi Teokarovič, nasproti diramskega gledališča, plakatni osnutek, ki ga je izdelal naš znani umetnik Trpin. —Ij Gojenci prof. Šesta, ftfušaterji dramatične SoJe drž. konzervatorija ljubljanskega, uprizore d revi ob 20. uri v dramskem gledališču Molnarjevo legendo »LlMom«. Pred leti je imelo to delo v repertoarju nase drame iaredno velik uepeh. Je eno najmočnejših ded, ki nam riše in ©lika življenje v predmestju velikega mesta. Imena sodelovalcev, ki igrajo posamezne vloge, smo že navedli, ponovno pa vabimo občinstvo, da v velikem številu poseti noeojSnjo produkcijo v dramskem gledališču. Sedeži od 5 do 14 Din pri dnevni in večerni blagajni v gledališču. —H Spored serenadnega večera v prostorih ljubljanskega magistra tnega poslopja v ponedeljek 24. t. m. ob 21. uri. Zvočni kino Dvor Telefon ?7-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri premiera sijajnega filma vojne avijacije Eskadra smrti Senzacija! Senzacija! Vstopnina Din 4.50, 6.50 tn 10.— 1. Mozart: Kvartet za oboo, vioiiao, violo in čelo v f-duru. 2. Mozart: a) Arija iz opere Don Juan, b) VljoMca, sopran, poje gdč. Štefka Korenčanova 6 sprem-ljevanjem komornih Instrumentov. 3. Havdn: Andante in Menuet iz simfonije »Ura«. Alegorični ples s ©premijevanjem komornih instrumentov, pleše gdč. Smerkolj Vali. Po odmoru se izvaja kot IV. točka sporeda Beethovnova Ser en ada za flavto, violino in violo v d-dum. 5. Schubert: Podoknica, sopran sogo gdč. Štefka Korenčanova s apremljevanjem komornih instrumentov. 6. Schubert: Med-igra in balet iz »Rozamunde«. Plese gdč. Smerkolj Vali e spremi je vanjem komornih instrumentov. Pri komorni gla-frbi sodelujejo Jeraj Karol (vioLina), šušteršič Vinko (viola), Leekovic Bogomir (čelo). Korošec Slavko (flavta), Kocjan Rlhard (oboa). Sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din so v predprodaji v knjigami Glasbene Matice. —Ij Združenje trgovcev v LJubljani obvešča vse gg. člane, da se vrši redna letna skupščina jutri v soboto e predložiti izkaz o šolskem napredku. Vpiso\'anje bo v dosedanjem šolskem poslopju Gasilska cesta 17. 1., Z in 3. septembra bo redno vpisovanje za vse razrede in takrat bo oddati krstni list. plačati šolnino i. dr. Kdor v prvi razred ne bo vpisan 27. junija, ne bo mogel biti sprejet septembra pri rednem vpisovanju. —I j Kresove, ki bodo po starem običaju goreli v nedeljo zvečer po naših vrhovih, bomo videli najbolje s ljubljanskega Gradu, kjer bo prav takrat zabaven kresni večer z godbo, petjem in plesom. Priredi ga ljubljanski Rdeči križ, društvo, ki si je s svo jimi socialnimi dejanji prislužilo naklonje nost vseh sloiev. Vstopnina: samo 2 Din Začetek ob 16. SOKOL — Sokolska i o pa Ljubljana — proteini odbor poziva vse ti^ie brate in sestre, ki posedujejo radio-aparate, da to takoj potom dopisnice javijo SokoLski župi Ljubljana, ali pa pri svojem društvu. Na dopisnici je treba navesti ime lastnika aparata, katerega društva je član in kakšeu aparat poseduje. Ker je zadeva nujna prosimo za čim prejšnje obvestilo. — Nadalje opozarjamo vse bratske edinice, da bosta v prihodnjih mesecih (datum bomo pravočasiw> javili) župni lutkovni in obči prosvetni tečaj, za katerega naj vse edinice že dan os prijavijo 2,PO svoje kandidate. Točna na* vodila prejmejo vse edinice v naikrajSom času. Zdravo. Predsednik ZPO. Izid binkoštnih tekem novomeške sokolske župe. Ob priliki proslave 25 letnice novomeške »okolake župe, ki jo je Novo mesto proslavilo dostojno in prav slovesno, so se vršile poleg javnega nastopa tudi tekme, ki so pokazale naslednje razveseljive uspehe: Člani, nižji oddelek L skupina — dosegljivih točk 4.800 — 100%, vrste: Novo mesto 3.903 : 8d%. Trebnje 3.102 — 64%, St. Jani 280R — AS*. Posamezniki: dosegljivih točk 800 — 100%: 1. Stepišnik Jože, Novo mesto 699 — 8737%, Z Torkar Mirko, Novo me« to 692 — 86.5%, 3. Adam Karol. Novo mesto 690 — 86.23%. II. skupina, dosegljivih n>čk 3.600 — 100%. Vrsta S*. Jernej 2996 83.25%. Posamezniki, dosegljivih točk 4.200 — 100%, 1. Maks Vale. K Jernej 555 — 92_5%, Z Stanko Blatnik, ftt Jernej 322.S7%, 3. Alojzij Krhin, St. Jernej 521 — 86.8%. Članice, nižji oddelek, dosegljivih točk 4.200- — 100%. Vrste: Novo mesto: 3.855 — 91.78%. St. Janž 3.303 — 7S.6%, Mokronog 3.201 — 76.2%, Trebnje - Žužemberk -Novo mesto 3.185 — 75.83%. Posameznice, doseg, točk 700 — 100%: 1. Pire Anica. Novo mesto 680 — 97.14%, Z Kronegger Lojzka. Novo mesto 6o5 — 95%. Not Tončka, Novo mesto 655 — 95.4%. MoSki nara*č. nižji oddelek, doseg, točk 4200 — 100%. Vrste: Novo mesto 3.715 — 88.45%. Posamezniki, dosegi, točk 700 — 100%: 1. Vuk-šinič Drago, Novo mesto 668 — 95.42%, Z Kolenc Riko, Novo mesto 644 — 92%, 3. Hočevar Silvo, Novo mesto 638 — 91.25%. Ženski naraščaj, doseg, točk 3.000 — 100%. Višji oddelek — Novo mesto: 3.200 — 88.8%. Posameznice, doseg, točk 600 — 100%. 1. Rozman Stofi, Novo mesto: 560 — 85%, Z Martin An da, Novo mesto 553 — 92.16%, 3. Košir Danica, Novo mesto — 546 _ 913%. Nižji oddelek, doseg, točk 3.600 — 100%. Vrste: St. Janž 3.323 — 9Z13%, Novo mesto 3.173 — 88.13%. Mokronog 3.175 — 87.69%. Posameznice, doseg, točk 600 — 100%: 1. Jančič Vida, Novo mesto 600 — 100%. Z Kronegger Sonja, Novo mesto 587 — 995%, 3. Karsch Bri-gita, št. Janž 582.97%. Pri javnem telovadnem nastopu so sodelovale vse edinice tako, da je nastopilo skupno 1012 oseb. — Tekme za prvenstvo Saveza SKJ. Kot pripravo sa prihodn>o olimpijado, kl bo drugo leto v Berhon, >e raspisalo na čeiništvo Saveza SKJ danes in jutri tekme za prvenstvo Saveza SKJ, ki bo ob lepem vremenu na letnem telovadisču Ljubljanskega Sokola v Tivolija. Za slučaj elabega vremena pa bodo tekme sa člane v telovadnici Narodnega doma, za članice pa na Taboru. Za tekme, ki bo do izredno zanimive, se je prijavilo 33 člaoov in IS članic, saj srebamo med tek movale: stara imena naših preizkušenih borcev bratov Primožiča, Grilca, Gregor ke, Aotoaiewicza, Vadnava, brate is Za groba, Beograda itd. pa tudi med članica mi je aekaj Izvrstnih tekmovalke, skratka, tekma bo nudil« izreden užitek, zato bratsko vabimo sokolsko članstvo ln ostalo občinstvo k obilnemu poseta. Tekme se pričnejo danee ob 7. za članice ln ob 8. za člane, jutri pa ravno tako ob »•tem čaac. Tekmo bosta vodila savezn načelnfk br. dr. Alfred PiehJer in načelnica sestra Erza Skalarjeva s pomočjo sod nizkega zbora. Kot delegat Saveza SRJ prisostvuje tekmam I. namestnik staro ste 39KJ br BngeJbert Gangt. — vSakalske aruštve Vič ima 22. L m. ob 20. uri v sokolski dvorani predavanja s skioptičnimi slikami: >Londonc. Predaval bo s. dr. Pavel Breznik. Po pveda- Stran «. ItLOTBNSIl rt A K O D«, dne ZL Jonrja itotj. *«v i^g \odvik Wottf: 32 BOGINJA DOBROTE ROMAN Zdrznila se je, kakor da jo je nekdo prebudil iz sna. — O čem razmišljam? Mislila sem: Izobrazba ni vse, biti moraš v prvi vrsti človek. — No, ta je pa lepa. Take misli vam roje po glavi na vse zgodaj zjutraj, na tešče! O ti nesrečno, mlado dekle! — Mlado? Ne! Prastara sem, gospod Harland. Zdi se mi; da sem svoja lastna babica. — Ah, menda bi radi slišali poklone, draga Ingedena, Pa naj bo. Pojdite, babica, in namažite si masla z medom na kruh. Ingelena se je smejala, toda v srcu ji je šlo na jok. — Po krivici se vam posmehujem, Ingelena, kajti prvič, ko sem sedel na terasi sam in zrl za zahajajočim soln-cem, sem tudi jaz tako modroval. Mislil sem si: To, kar imenujemo srečo, je vendar samo telesno zadovoljstvo in sdravje! Vem, da je to preprosta misel, toda jaz sem skromen. — Še preveč skromni ste. gospod Harland! Cesto govorite tako le.po in razumno, da vas skoraj zavidam. — Nehajte, Ingelena, saj kar zarde-vam od sramu. Zdaj ste me spravili še bolj v zadrego. Hotel sem vam povedati še nekaj važnejšega. Da, vse besedičenje o duševni sreči je neumnost, sem si mislil. Kaj mi pomaga še tako velika duševna sreča, če me pa mučijo recimo želodčni krči ? Kaj mi odgovorite na to. gospodična učiteljica? — Da imate prav, gospod Harland. Da imate sploh vedno prav. — O, odbijate me, draga Ingelena. S tem človekom se ne da nič opraviti, si mifeli+e. Toda motite se, od vas se hočem še marsičesa naučiti. Ingelena je odkimala z glavo. — Od mene se ne morete ničesar naučiti. Morda se bom jaz učila od vas, nikakor pa ne vi od mene. — To ni res, — je odgovoril Harland resno. — Saj se neprestano učim od vas in že marsičesa sem se naučil. Marsikaj že motrim z vašimi očmi. Vsaka beseda, ki ste jo izgovorili, zapusti v meni korenine, — Kar se je zasmejal. — Pazite, da me s svojim svetovnim nazorom povsem ne zastrupite. — Tega nočem, gospod Harland, — ga je zagotavljala Ingelena. — Tega nikakor nočem. Vi me sploh previsoko cenite. Pogledal ji je v obraz in molčal. Po zajtrku sta odšla v hrib in sedla na sobice. Okrog njiju so stale sloke modrine, kakor začarane princese. — To ie Celerina, mu je pokazala Ingelena z roko. — Tam leži Pontrssina, to je Piz Cierva, za njim Piz Monterač, Piz Rosegg in dalje na • desno Piz della Marcma. — Ah, danes imava pa uro zemljepisa, — se je zasmejal Harland dobrodušno. — Jaz pa sploh nisem pripravljen, gospodična učiteljica. Prosim, ponovite zgodbo s temi Pizi. —Oprostite, gospod Harland, to naj ne bo pouk. Mislila sem, da vas utegnejo zanimati imena teh gora. — Ne jezite se, dobra gospodična. Razumeti morate šalo. Prijel jo je za roko in jo krepko stisnil. — Nasmehnite se zopet, prosim. — Niti besedice ne črhnem več, ker se mi neprestano posmehu jete. — Kdo pravi to, Ingelena? Samo do zemljepisa nimam prav nobenega veselja. Sicer je pa tudi vseeno, kako se te gore imenujejo. Glavno je, da tu stoje. — 2e zopet imate prav, — se je za-smejala in mu stisnila roko. — Mi, Nemci, imamo uciteljevanje v krvi. — Učitelji me ne motijo. Nasprotno, celo rad jih imam. Zoperni so mi samo Nemci za okenci. To so presneto pusti ljudje. Kaj si misli o sebi tak dečko, ko prodaja poštne znamke? — Morda bi bila midva tudi taka, namestu tu na solncu v zatohlih pisarnah za okenci. — Ni izključena, — Je odgovoril, — taki ljudje so veliki reveži. Zleknil se je v travo in »ti oči, da hi mu solnce ne jemalo vida, — SH-šim utripati srce zemlje, Ingelena. — To je vade lastno srce! — Ne, srce zemlje! Ni mu ugovarjala. Pogled ji je uhajal doli po pestri livadi, lesketajoči se v vseh barvah. Ozračje je pelo, V taldh dneh bi morali vsi ljudje zapustiti tovarne in urade, je pomislila Ingelena, utaboriti bi se morali na cvetočih livadah in zelenih gričih. To so prazne sanje, to je vedela, toda to je cilj, ki se človek lahko bori zanj, čeprav ga ni mogoče doseči: praznik solnca. Iz vile je stopila služkinja m poklicala gospodo k obedu. Po obedu sta odšla Ingelena iin Harland v cerkev sv. Petra m si ogledala pokopališče, kjer spi večno spanje mnogo Angležev, ki so bila njih pljuča preslaba za življenje. — Tu je gotovo prijetne je biti pokopan nego v Pizi, — je iSPaiiJtijafl Harland. — Zrak je bolj zdrav, a stolpi se dvigajo tu naravnost kvišku, da se H ni treba bati, da bi ti padli na nos. Vendar pa, Ingelena, pustiva mrtve. Midva, midva še živiva. Napotila sta se gori proti Alpetti in sedla na travo. Uživala sta krasen razgled, — Ali ste utrujeni, gospod Harland? — Niti najmanj. Mislim, da mi redki engandinski zrak koristi. Prižgal, si je cigareto in jo takoj vrgel proč. — Tu na svežem gorskem zraku mi kaja ne dišL Ležal je z rokami pod glavo in zrl v nebo, ki se- je zdelo, da diha. — Tako mi je, kakor da sem zapustil Berlin pred mnogimi meseci ali leti. Ali se tudi vam zdi tako, Ingelena? — Da, tudi jaz imam tak občutek. — Kakšen je prav za prav Conaiv? Njegov glas ji je še vedno zvenel v ušesih, toda njegovega obraza se ta hip ni mogla spomniti. — Človek izgubi pojem časa, — je r>omislila in skušala prodreti pajčolane, ki so ji zakrivali ženinovo podobo. Harland je molčal, ker ni hotel povedati, da dojema cas kot strahoten, krut stroj, ki se mu v pravilnem taktu približuje, da mu prinese v danem trenutku pogubo. Ure so minevale, solnce se je hitro pomikalo po svoji poti, ves razvoj v prirodi je bil kakor divji ples, — Treba se bo vrniti, gospod Harland, — je dejala Ingelena. — Kaj je že zopet konec dneva? V šaljivem Harlandovem tonu je zvenela trpkost. -— Še dolgo ne, gospod Harland. Toda hladno postaja. Svetli lasje na sencih so ji vihrali v večernem vetru. Počasi, utrujena od solnca, sta se vračala v dolino. — To je bil srečen dan, — je dejal Harland, ko sta sedela po večerji v udobnih naslanjačih pri prasketajoči peči. Veter je bil postal močnejši, da se je hišica kar stresla. Oknice so pod njegovim pritiskom stokale — Bojim se, da se bo vreme izpreme-nilo, gospod Harland. — Tu se tudi deževnih dni ne bojim* Če ima človek kraj rad, prenese lahko tudi deževno vreme. Vse je odvisno od ljubezni. — Da. — Smešno se sliši to iz mojih ust — Zakaj, gospod Harland? Malo je pomislil, predno je odgovorit — Pozabiti ne smete, draga Ingelena, da nisem še nikoli ljubil. Začudeno ga je pogledala. — To se pravi, da me boste prav razumeli. Ljubil sem morda nekaj, svojo trgovino, v prvi vrsti denar, toda ženske nisem nikoli ljubil. To je čista resnica. Za take reči potrebuje menda človek mnogo časa. — Ali je to, kar čutim jaz do Connvja, velika ljubezen ? se je vprašala Ingelena. — Mislim pa, da pozna ljubezen malo ljudi. Poznajo nekaj čisto drugega. Njegove misli so preskočile drugam. — Veste, kaj bi rad? Presenečeno je odkimala z glavo. Izdelovanje umetnega zlata Poljak Injt, Duriiltowski izdeluje res umetno zlato — Pred njegovo rehabilitacijo Se v starih časih so se ljudje mnogo trudSM, da bi iznašli umetno zlato, kar se pa seveda ni nikomur posrečilo. Na tisoče je bilo tako zvanih alkimistov, ki so si domišljali, da bodo izdelali umetno zlato, ali pa so na ta način s lepa rili svet Tudi v 20. stoletju se je pojavilo že več takih »ženijev«, izkazalo se je pa običajno, da so le navadni sleparji. Ko je pred nekaj leti poljski inženjer Jan pL Dunikovvski poročal, da se mu je pcerečilo iz gotove vrste peska pridobiti umetno zlato, je prisluhnil ves svet, a verjeli mu vseeno niso. Mož se je moral zaradi sleparije zagovarjati pred sodiščem v Parizu in je bil obsojen. Danes zopet govore o njem, ker se trdovratno vzdržuje vest, da je podal dok*-* re?m*~e. Pri korrrro-n"rarrrh oois- smereh od znotraj in zunaj in da je vsaka sleparija popolnoma izključena. Temelj tega izuma, ki ga IXinikow-ski ljubosumno čuva, je posebna mešanica radioaktivnih elementov, ki jih imenuje Proton. To mešanico strese v posebno stekleno retorto, v katero spusti električni tok gotove napetosti. Tok se spremeni v posebno vrsto žarkov, ki jih Dunikowski imenuje Z-žarki. Zemljo, ie katere pridobiva zlato, obsevajo žarki približno četrt ure. Segreje jo do temperature 1.400 stopinj Celzija, jo nato ohladi, manipulira z raznimi kislinami in jo naposled umije. Gotova množina na ta način preparirane snovi pride v kozjo kožo z živim srebrom, kjer je izpostavljena precejšnjemu pritisku. živo srebro prontca skori kožrne Itrknji- kusih, ki jih je napravil v San Remu in Parizu, je baje dokazal, da izdelava umetnega zlata ni utopija, temveč resna stvar. Dunikowski se je pojavil 1. 1932, ko je začel s prvimi poizkusi v londonskem laboratoriju db navzočnosti izvedencev. Njegove rezultate so znanstveno proučevali in objavili, Dunikowski je načrte izročil nekemu anglo-francoskemu bančnemu konzorciju, v katerem je dobila premoč francoska skupina. Zgradili so modem laboratorij na rtu Martin blizu Monte Carla. Tamošnje skalovje je dajalo izumitelju zadosti potreb nega surovega materijala, nenadoma pa in brez prejšnjega obvestila je bil laboratorij na ukaz sodišča zaprt, imetje Dunikowskega pa zaplenjeno. Agenti iz Pariza so vdrli v laboratorij ter uničili njegove aparate. V procesu je ostal Dunikowski brez zagovornika, ker je le-ta v znak protesta proti postopanju sodišča odklonil zagovor. Dunikow-ski je bdi zaradi sleparije obsojen na dve leti ječe. Toda mož ni obupal. Iz zapora je odšel z rodbino vred v Italijo, kjer živi sedaj v malem stanovanju v San Remu. Z veKkimi žrtvami si je skonstruiral nov aparat, s katerim proizvaja toliko zlata, da mu komaj zadošča za življenje in ki ga prodaja zlatarjem ter bankam v San Remu kakor tudi italijanski državni banki. Doslej še ni nihče dvomil o pristnosti zlata. V zvezi s tem se zdi odvetniku Jeanu Legrandu iz Pariza pripraven čas za revizijo procesa. Povabil je v San Remo I svetovnega izvedenca mister Bonna, j člana Societe de Medizine Legale de France in oficielnega kemičnega izvedenca pri sodišču, ki je pred 14 dnevi i prisostvoval Dunikowskega umetnemu proizvajanju zlata. Bonn je izjavil, da se izumitelj vpričo njega aparata ni dotaknil in da ga je pregledal v vseh ce, ki j itn nato nad plinom razbeli, zatem pa z boraksom očisti, da odstrani vse primesi. Čisto zlato je gotovo. Bonn je odnesel več vzorcev tega umetno napravljenega zlata, kakor tudi več vzorcev zemlje, iz katere ga pridobiva, v Pariz, da bi tam vse skupaj analiziral, zlasti glede teže. Rezultati te preiskave, ki jo je pravkar objavil, so presenetilji-vi. Prvi poskus z zemljo, ki ni bila obsevana z žarki Z, je dala po običajnem načinu pridobivanja 2.8 gramov zlata na tono, obsevana z žarki Z pa 409 gramov zlata. Drugi poizkus: v prvem primeru 10.3 grame, v drugem 526 gramov zlata na tono, v tretjem poiskusu 11 gramov, po obsevanju 859 gramov. Dunikowski meni, da bi se dalo kilogram zlata pridobiti za 600 frankov, d očim je tržna cena sedaj približno 5.500 frankov. Če se mu posreči njegov način proizvajanja še zboljšati potem bi se zlato lahko pridobivalo po 60 švicarskih frankov kilogram. Po objavi Bonnove analize je prejel I>unikowski več senzacijonalnih ponudb, ki jih je pa vse odklonil. Mož zahteva najprej popolno rehabilitacijo zase, nato se bo začel šele pogajati Ponesrečen polet v stratosfero Znameniti ameriški letalec Willey Post, ki se je bil proslavil s svojim poletom okrog sveta, se je te dni že četrtič dvignil z zrakoplovom z namenom, da doseže stratosfero. Kakor v prejšnjih treh poletih se mu tudi to četrtič ni posrečilo. Post se je dvignil v soboto zjutraj ob sedmih v Burbanku v Kaliforniji, je pa moral že osem ur pozneje pristati v Wichitu v državi Kansas. Kupuj domače blago! Po ameriškem zgledu Metod ameriških gangsterjev so se pričeli posluževati sedaj tudi pariški apaši, ki so pa našli zveste zaveznike tudi po drugih krajih Francije, Nedavno smo poročali, da so ukradli malo Nicoio, hčerko majorja Marescota. Čeprav so oblasti mobilizirale ves svoj varnostni aparat, o deklici ni doslej no duha ne sluha. Sedaj se vse francosko časopisje peča z novo slično afero. V sredo popoldne je bila v nekem predmestju Touloma odpeljana uglednemu kmečkemu posestniku triletna deklica. Nekateri sosedje pripovedujejo, da so videli avtomobil, na katerem je sedei jokajoč otrok, vendar se niso zmenili zanj, ker niso vedeli, da je sosedov. Ozadje ugrabitve otroka ni povsem jasno, saj posestnik nima premoženja za odkirpmino. Policija domneva, da so na delu isti zločinci, ki so odpeljaH Ma-reseotovega otroka. Trocki na Norveškem Lev Trocki je prispel te dna v Oslo iz Francije, kjer je bival doslej- O prihodu Trockega na Norveško ne puste objaviti nobenih podrobnosti. Takoj po svojem prihodu v norveško prest olico se je odpeljal Trocki z avtomobilom v Toenefoss. Ni še znano, koliko časa ostane na Norveškem. Že pred leti je prosfl Trocki za dovoljenje, da bd se smel naseliti na Norveškem, toda takratna norveška vlada je njegovo prošnjo odklonila. Nova delavska vlada na Norveškem pa zavzema &rag8Čno staHŠce in je prošnji Trockega brez nadaljnega ugodila. Uradno poročajo, da sta ddbila Trocki in njegova žena dovoljenje, da bosta smela ostati na Norveškem šest mesecev pod pogojem, da se bosta vzdržala kakršnegakoli polrtičnega delovanja, pa tudi propagande proti vladam in narodom, ki so v prijateljskem razmerju z Norveško. Trocki je izjavil, da se bo naselil tam, kjer bo želela norveška vlada. Zadnja dva meseca se je mudi1 Trocki na Korziki. V Oslo se je odpeljal iz Antvverpna. Petek, 21. junija. 18.00: Simforvrčne slike mi ploščah. 18.20: Iz kulturnega življenja starih dov. 18.40: Čas. poročila, vTeme. spored, obvestila. 19.00: Odlomki iz zvočnih filmov (plo>čc). 19.00: Odlomki iz zvoonih filmov (plošče). 1 <>-*>: NTac. ura. 30.00: Večer operne glasbe. 2130* Css, vreme, poročila, spored. ZROfc Fantastična simfonija (na ploščah). Sobota, 22. junija. 1200: Kozaki prepevajo na plohah. 12.45: Poročrla. vreme. 13.00: (sas. obvestila. 13.15: Valček na valček (plošče). 14.00: Vreme, spored, borza. MUJ0: Za de-lopust! Radij&ki orkester. 1S.40: <*!as, poročila, vreme, spored, obvestila. 10.00. Zunanji politični pregled. 19.30: Nac. ura. 20.00: Meh za smeh in kratek čas. 2130: Cas, poročrla, spored. 22.00: Men za amen (nadaljevanje). Koiporterja(kD) sprejme takoj uprava „Slov. Naroda" Prepričajte se DA IMAJO MATI OGLASI V ..SLOV. NARODU*4 SIGUREN USPEH! Mestni pogreba! tsvod Občina Ljubljana Naznanjamo žalostno vest, da je naš dobri soprog in oče, ozdr. tast in stric, gospod MARINKO hišni posestnik in železa« upokojenec v sredo, dne 19. t. m., v 59. letu starosti, po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 21. t m. ob '/j 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Opekarska cesta St. 84, na pokopališče k Sv. Krita. V Ljubljani, dne 20. junija 1935. Globoko žalujoča rodbina MARINKO SLUŽBE Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjfii znesek 8 Din MESTO UPRAVITELJICE razpisuje >Dom visokošolk ; v Ljubljani, Gradišče 14/1 z novim šolskim letom proti hrani in stanovanju. Prošnje s potrebnimi podatki je poslati do 15. julija na odbor »Doma viso-košolk«, Ljubljana, Univerza. 2051 RAzno 60 par, davek 2 Dto Najmanj« znesek 8 Din Damski krojni tečaj se vrsi od 1. do 20. julija 1985. Zahtevajte cenik (prospekt); za odgovor znamko priložiti! Prijave sprejema TEODOR KUNC lastnik strokovne iole LJUBLJANA, Sv. Petra cesta st. 4, II. nadstr. KNJIGA »TOALETA« znižana cena DIN 50.— "Čudež! tega kurjega očesa m vce ! SaJtrat R odeli, ta kisikova kopelj. omehča kurja očesa tako, da jih lahko odstranite s korenino vred. Za vedno so prenehale vse bolečine m nevarnosti. Saltrat Rodell izloča kisik ter ustvarja mlečno kopelj, ki odstranjuje kurja očesa, zdravi oddrgnjena mesta ter odpravlja otekline v toliki meri, da lahko nosite obuvalo manjše številke. Saltrat Rodell se prodaja po neznatnih cenah v vseh lekarnah, drogerijah r parfumerfjah. KUPUJTE DOMAČE BLAGO!!! Urejuje Joaip Zupan«*. - Za »Narodno Uakanio« Fran Jettrte*. _ Za upraro m maeraoi. 0« U«a Otto CbruitoL - vm , ijub.jan