bodočnost ST. (No.) 1«. MILVVAUKEE, VVIS., 4. JULIJA (JULA) 1913. VOL. I. Kapitalisti razkrinkani. V Zjedinjenih državah obstoji že dolgo let organizacija posest¬ nikov največjih tovarn, premo- gokopov in livarn, katera šteje 225 posameznih skupin, ter ima v celoti 4,000 elanov. Ti člani imajo v svojih tovarnah za posl jenih 5,- moženjem $100,000,000,000. Ta organizacija se imenuje; National Association of Manufacturers. V javnosti je veljala ta organizacija za potrebno združenje tovarnar¬ jev v prosipeh in razširjanje ame¬ riške industrije. 'Sedaj pa je pod pritiskom vlade prišel člo¬ vek, ki je nekdaj to organizacijo vodil, ter naenkrat strmečemu svetu povedal nekaj, kar bi bilo skoro neverjetno, ako bi ne bilo tako britka resnica. -Že dlje časa. se vrše pod nad¬ zorstvom. zveznega senata razna razkritja o delovanju kapitalistov proti odpravi colmine na razno •blago. To delovanje vodi z vse¬ mi mogočimi sredstvi neka tajna organizacija. K tej organizaciji pripada tudi mož, ki je sedaj ob¬ javil tako velevažne izpovedbe. Po teh izjavah je gori omenje¬ na organizacija kapitalistov v re¬ snici samo na to delovala, da je s svojim denarjem in močjo, ki je bila združena v njenih rokah, de¬ lala zadnjih deset let na to. da so se sklepale vedtno 1« take postave, ki so bile za njo koristne. Nadal¬ je, da so imeli ,po eelej državi raz¬ širjeno svoje delovanje tako, da so vedno zakranili, da ni bil izvol¬ jen v tem ali onem kraju mož, ki bi ne hotel delati v posta voda ji po njih navodilu. Tako so po teli izpovedbah zabramili, da niso pri¬ šli v postavodajo ljudstvu prijaz¬ ni možje, temveč po večini le taki ki so bili le golo orodje vonjih ro¬ kah. .Z jedaia^vmi sredstvi tu¬ di preprečili, da niso bili ponovno izvoljeni oni kongresniki, ki so delovali v postavodaji zoper nje. Toda, še več je mož, katerega ime je: Col. Martin M. Mulhall izpo¬ vedal ; in to je, da so poprejšni najvišji mradniki države., kakor predsednik Taft in tudi podpred¬ sednik Shermaoi bili v zvezi s to organizacijo ter da so bile vse go¬ nje proti trustom le slepilo za ljudstvo. Vsi časopisi so sedaj pol ni teh razburljivih vesti in ameri¬ ško ljudstvo spregleduje, kako je brilo dolga leta žrtev brezvestne vlade. Sicer pa vse to ni za za vednega delavca, nič novega. De lavski časopisi so vse to že davno pisali. Ta razkrinkanja so samo dokaz, da so pisali resnico. MINIMALNA PLAČA ZA ŽENSKE. Osemurno delo za ženske v Min¬ nesoti. S prvim julijem je stopila v moč postava, ki zapoveduje ose¬ murno delo za ženske po eelej državi. Izključene so v tem sa¬ mo še telefonist in je. Da so te se¬ daj izključene iz te postave, je bilo krivo to, da so znašli šele dva mesca potem, ko je bil pred¬ log že vložen, da telefonistinje v predlogu nis 0 omenjene. Ko je med velikim delom, ki so ga ime¬ li izgotoviti postavodajalci še pred prvim julijem, prišla ta za¬ deva na dan, so prišli nekateri člani družbe in pregovorili par senatorjev, da so izpustili iz ime¬ nika družb, katere morajo dati delavkam osemurno delo, njiho¬ vo ime. Tako bodo morale tele¬ fonistinje še nadalje delati po deset ali dvanajst ur na dan. V Madisonu se je zadje čase m n ego razpravlja po o minimalni plači za ženske in otroke. Posla nec Karl Minkle.v iz Mihvaukee je izdelal načrt za tozadevno po¬ stavno predlogo. Nova postava, ako bo sprejeta tudi v senatu, ho določala gotove iplače za ženske lusužbenice in otroke. V zadnjih časih se je o tem mnogo pisalb. Preiskave, kje tiči uzrok, da se prostitutki ja vedno bolj razširja so dognale, da največ deklet pro¬ pade vsi e d slabih plač, ki jih dobivajo, posebno po velikih trgovinah. Te res ne zadostujejo, da bi se dekle, ki ne stanuje pri stariših, pošteno preživelo. Tako se je vzbudilo obče zanimanje za povišanje plače ženskam in o- trokom. Postavodaja v Madi sonu se je že dolgo časa bavila s tem vprašanjem in sedaj je pri čela razpravljati o minimalni Plači. S tem se bo položaj žensk Po tovarnah in trgovinah vsaj nekoliko zboljšal. Mestne ledenice v Cincinnati, O. Mestna uprava je vzela proda¬ janje ledu v lastno oskrbo ter je takoj pričela zalagati bolnišnice in razne druge zavode z ledom. Sedaj ima še malo množino ledu na razpolago, a hode gotovo hi¬ tro dobivalo vedno več moči pri tem. Ljudstvo je z veseljem po zdravilo ta njen korak. Vslužben- ei pri družbah, ki lastujejo lede niče, so na stavki in ni jim bilo mogoče priti do spora zorna z de¬ lodajalci. Zaradi tega je mesto 'eliiko trpelo. Posebno bolniki in dojenčki so prišli v veliko nevar nost vsled neznosne vročine. Te¬ daj pa je mestna uprava pose la. vmes. Tako imamo sedaj v Cincinnati to, za kar se je prejs nja. mestna uprava v Mihvuakee tako dolgo borila, ne da bi zamo- la dospeti do uspeha. Naraščujc^ draginja. Iz poročila preiskovalne komi sije v. G ir and Col lege v Phil a del phi.ji se razvidi, da ja pretečeno leto stala za enega učenca potre bna obleka $11.84 več kakor leto poprej. Hrana je stala v tistem času $5.65 več. Te številke nam dajo misliti Ne sme se namreč pozabiti, da so se tudi druge stvari, ki jih člo¬ vek neobhodno potrebuje, podra žile; nekatere celo v večji meri. Tudi vladna, poročila pravijo c neprestanem naraščanju dragim je. Po teh so se povprečno za tri procente podražile sledeče stvari Slanina, vsake vrste meso, perut nina, moka, jajca, maslo, krompir, in mleko. Po istih vladnih .po¬ ročilih se vsako leto skoro .polo vico več pridela, kar človeštvo po rabi; in vzlic temu draginja na¬ rašča, Tovarne izdelujejo z ve¬ dno modernejšimi stroji čimdalje več blaga.. Po zdravi človeški pameti bi sedaj moral delavni čas se vedno krajšati, a kje se to .godi? Nečloveška mati. Ker se je bala, da bi njen mož zvedel, da ima nezakonskega o- troka, je neka žena V Salt Lake City Utah umorila svojo dvanajst letno hčerko. Truplo so našli r e,ki Ogden v zaboju. Mati je brez kesanja povedala, da. je de klico umorila, potem pa razreza la in dele spravila v zaboj. Ker je bila deklica zavarovana za $150, misli policija, da se je °na tudi denarja polakomnila .m .-J .m. "BODOČNOST" UST TISKOVNE DRUŽBE .BODOČNOST” LAST TISKOV-1gospodarskem peflju. In če se NE DRUŽBE. •Na podlagi zadnje seje delni¬ čarjev je s prvim julijem prevze- Samouprava za mesto Mihvaukee. Pod poprejšnjo mestno, upravo j se je začel boj. s postavodajo v l a Madisonu za to, da d«?bi naše mes Koncerti v parkih. V spomin bitke pri Gettysbur- gu pred 'petdesetimi leti se vršijo ta teden po parkih koncerti in sicer; V torek večer v Lake par¬ ku, v sredo večer v \Vashington, in v četrtek večer v Mitchel par¬ ku. , Sheboygan, Wis. 27. junija je padel na cesti vsled vročine neki mož, ki se zove Karl Tesar ki je naslednji pone¬ deljek umrl v bolnišnici. Poro¬ čilo ne pove, če je bil dotičnik Slovenec. Vsled vročine je pa¬ dlo v tovarnah več oseb, ki so morale biti .prinesene v bolnišni¬ co. Kaj smo pa dosegli? Vlada je, kakor znano, znižala uvoznino na volno in tkanino, mi¬ sleč, da 'bo stem znižala cene bla¬ gu, ker se ho to potem lahko iz Nemčije uvažalo. Pred kratkim pa. se je vrnil zastopnik velike tvrdke, ki ima svoj sedež v St. Louis Mo., iz Nemčije in izjavil, da so nemški tovarnarji takoj po znižanju uvoznine povišale cene blaga za 10 do 25 .procentov. Rev¬ no ljudstvo bo pa še vedno tako drago plačevalo, kakor popre je Fred P. De Wild je iznašel no¬ ve vrste zapestne gumbe, za kate re je dobil že patent v Nemčiji, \ Zjedinjenih državah in na An¬ gleškem. _ f • _ MAlljl 'a A k 1 a la Tiskovna družba »Bodočnost” list v svoje roke. Družba si je tem stavila težko nalogo, kate¬ ro zamore izvrševati le s pomočjo cele mihvauške naselbine v prvi vrsti, kakor tudi s pomočjo roja¬ kov po vseh drugih naselbinah. »Bodočnost" je prišla v javnost skromno, brez velikega, visoko letoeega programa, brez fraz o ljubem narodu o raznih njegovih velikih zavodih. Le skromne a resnične besede so bile zapisane v prvi, kakor tudi v poznejših številkah: Izobrazbo hoče pri¬ nesti med slovenske d>‘lavee in jo razširjati; izobrazbo v pravem pomenu besede. Njen namen ni bil vzgajati jih v praznoglave kričače, temveč vsaditi jim globo¬ ko v srce pravo prepričanje; spo¬ znanje samega sebe, svoje vredno sti kot delavec, kot človek. Njen glas je 'zaslišalo le malo sloven¬ skih delavcev; sredstva, ki so bi¬ la na rapolago niso dovolila, da bi se razposlala; tako je oistalo de lo do sedaj omejeno le na nasel¬ bine v državi \Visconsin nekaj tu di v Minnesoti in Illinoisu. Tzda- telji lista so postavili za program razširjanje izobrazbe. Ta pro¬ gram so do sedaj izvrševali tako, kakor vedo da jim prinese v času gotove vsipehe. Mirne, priproste besede, polne lepih navkov je do sedaj raznašal list po naselbi¬ nah in to bode storil tudi za na¬ prej v polni meri če mu bodo ro¬ jaki ostali naklonjeni za naprej. Želja izdajateljev je, da bi list svoj delokrog razširil, da bi mu bila . dana priložnost vedno vet storiti za. 'razširjanje izobrazbe; za to se obrača tem potom na vse delavce, katerim je za pov¬ zdigo delavstva, da ostanejo listu naklonjeni, da mu žrtvujejo en del svojih moči. Rojaki v Mil- waukee, ki so se zbrali okrog li¬ sta, so* pteživeii dolga leta med delom za povzdigo naselbine in delavstva) splošno. Z zdravim in neumornim delovanjem so, združeni med seboj, povzdignili naselbino na visoko stopinjo ne samo na v političnem, temveč tu¬ di na gospodarskem polju. Od¬ pravili so moreče medsebojno nasprostvo in privedli rojake ta¬ ko daleč, da so se začeli zanima¬ ti za prihodnjost in povzdigo na¬ selbine. Sedaj je naselbina tako daleč, da ima trdno gospodarsko podlago in da tudi na političnem polju pozna, svojo dolžnost in jo vestno opravlja. Toda. sedaj, ko so pričeli pri¬ kazovati sadovi tega dolgoletne¬ ga dela, se je odprlo pred nasel¬ bino velikansko polje, ki mora; biti še obdelano. Naselbina, raste; vedno novi naseljenci prihajajo, ki morajo biti pridobljeni, da bo¬ do pričeli z nami delovati, da bodo tudi oni spoznali svoje dol¬ žnosti do samih sebe in do svojega brata. A ne samo to. Pred na¬ mi raste mladina, katera mora bi ti pridobljena, katera je >za nas izgubljena, ako se ne bodemo brigali za njo. Tudi na gospodarskem polju se mora neumorno nadaljevati pri¬ četo delo, ker vsak najmanjši ob-1| stanek v napredovanju že pome¬ ni nazadovanje in je nesreča za naselbino. Dna bode v nekaj letih tvorila moč na političnem in moč ne bode prajr izrabila ne bo¬ de nam prinesla samo nič vspeha, temveč še razočaranje. Videe in spoznavajoč to, so se rojaki potrudili ter si ustanovili list. Brez njega je težko pregle¬ dovati in voditi složno tako veli¬ ko naselbino. Brez lista je na¬ selbina nesposobna, da bi dose¬ gla velike vspehe. List je voditelj in svetovalec vsakemu posamez¬ niku in tudi celoti. A ozirali se niso samo na domačo naselbi¬ no oni, ki so listi vzeli v svojo ' oskrbo, temveč so tudi dobro ve¬ deli, da ne zadostuje, ako je sia- rno ena naselbina složna, ampak da se mora složno delovati pov¬ sod, po vseh naselbinah Kar je dosegla mihvauška naselbina, bo¬ do želele doseči prej ali slej tudi druge. Mnogo jih je še, ki ne po¬ znajo delavske zavednosti; a tu¬ di za te hode prišel čas; in tedaj bodo nastopili rojaki pot, katero jim bode kazal list. Za to pa upajo oni, ki so zbrani okrog . Bodočnosti”, da ne računajo za¬ man za naklonjenost od drugih naselbin, posebno pa še v Mil- ivaukee in okolici. Upajo na¬ dalje, da bodo delavci spoznali koristno delo lista, ter ob enem korist našega skupnega dela. S tem upanjem se obračano sedaj na vse one, ki jim. je proč vit na¬ selbine pri sren, da ostanejo še naprej zvesti listu in da mu po¬ magajo do vedno večjih vspehov. Povzdiga lista pomeni povzdiga delavstva in naselbine. Za to naj Vsak po svoji moči pripomore do razširjanja lista in ob enem do povzdige in ojačenja delavstva. Odbor Tiskovne dr. »Bodoč¬ nost”. ZAHVALA IN POŽIV. Kakor v prejšnjem članku o- menjeno, je z začetkom tekočega tedna prevzela Tiskovna družba »'Bodočnost” v svojo oskrbo ta list, ki je bil do sedaj last pod¬ pisanega. Težko, a potrebno bre¬ me je torej iprešlo z rame ene sa¬ me osebe na rame Tiskovne druž¬ be, ki se opravičeno smatra za zastopnico zavednih mihvauških Slovencev. Zato oib tej priliki smatra, podpisani za svojo dolž¬ nost izreči iskreno zahvalo in priznanje vsem onim, ki so na kak način pomagali listu do dose danjega vspeha. Zlasti pa ve 1 ja to za list o ve agitatorje?, ki se niso ustrašili ne gmotnih in ne moralnih žrtev, da so širili krog listovih čitateljev. Naj imajo za¬ vest, da. so izvršili važno kultur no delo. za svoje toli iskoriščane rojake, ki so zaradi svoje zaosta¬ losti za drugimi narodi tako po gostokrat na j brezo,bzirneje izi¬ gravam. Zato na tem mestu po¬ novno apeliram na vsakega zave dnega sloveskega, delavca, da se zaveda v polni meri velike važnosti izobraževalnega dela, ki ga propagira »Bodočnost”, ter gre še s tem večjo vnemo na de lo za list ter s tem za kulturno povzdigo slovenskih trpinov Ameriki. Ne gre za to, kdo je lastnik, temveč gre za načela li¬ sta. Svojim, ob začetku stavijo nim ciljem, pa hoče ostati zvesta »Bodočnost” tudi pod novim last. nikom. Vsakdo naj stori za list kolikor lahko stori, in vse bo storjeno. Leo Zakrajšek, bivši lastnik »Bodočnosti’’. to samoupravo (home rale) to je, pravico da sme prevzeti razna pod jetja v svoje roke, kakor poulič¬ no železnico, razsvetljavo, ter drugo, kar spada k javnim potreb šeinain. In sedaj so za koristi ljudsva. vneti zastopniki v posta¬ vodaji tako dolgo nadaljevali ta boj, da bode v nekaj dneh sko¬ raj gotovo zmaga na njih strani; tako se glasi poročilo iz Madiso- na. S teni bo storjen prvii korak za to, da se vzame raznim podjet¬ nikom in družba n priložnost iz¬ koriščati celo mesto v svojo oseb¬ no (korist. Dobiček, ki ga sedaj dobijo le nekateri, bo pbišel po¬ tem v prid vsega prebivalstva. Najlepši vzgled pri tem nam daje,, zadeva mestnih ledenic. Vsakemu je znano, kako velike važnosti je led pri hiši v vročih poletnih ča¬ sih. Neštevilne bolezni se za- branijo, ker se obrdže jedila ne¬ pokvarjena. Posebno pri druži¬ nah, kjer imajo dojenčke je to nujno potrebno. Tako je poprej- ,na. mestna uprava izračunala, da bi lahko delavske družine dobi¬ vale led za polovico nižjo ceno, a- ko bi imelo mesto svoje ledenice. Velikanske dobičke je navedla, ki jih privatne osebe iz.prešajo iz delavca, lstotako je pri razsvetl¬ javi, pri poulični železnici mlekar nah. Zadnja ima posebno veliki pomen za delavce. Ako bi mesto posedovalo svojo mlekarno, bi odpadel dobiček, ki ga sedaj pri¬ vatne osebe vzamejo; zraven tega pa bi prišlo sveže blago narav¬ nost od farmerja v mesto. Zraven tega pa bi se lahko farmar več dobil za svojo blago ker bi nepo¬ trebni prekupec odpadel, lstotako je z raznimi drugimi puljskimi pridelki. In sedaj je storjen v že Vv.ctič Tora k naprej; tako da lahko trdno upamo, da bo kmalu prišel čas, ko bode zamo- gla mestna uprava izboljšati v teh ozirih delavski položaj, Seve¬ da je to odvisno od tega kakšna bo ta uprava. Vsi hočejo delati. Pod lem naslovom je prinesla tukajšnja »Germa nia ’’ kratko notico, v kateri hvali Šolske otro¬ ke, ikako so navdušeni za delo. Takoj po začetku počitnic se je prijavilo veliko število fantov in deklic, ki so prosili za dovoljenje, da smejo iti delat v tovarne. Ne vet j a me mo, da bi'bil urednik te¬ ga ma^aškega lista, ki se vedno po trebuhu plazi pred vsakimprin eem tako kratkoviden, da bi ne vedel, da te otroke ne žene v to¬ varno veselje do zaduhle tovarne, temveč beda, ki stoji za njimi. Gotovo se še spominja svoje mla- CA 'tlfrii 1 ti C J. ft tli dosti in ve kako hrepeni otrok po prostosti. Seve, ako bi hotel res nico pisati, bi mogel priznati, da so to otroci takih starišev, ki žive v skrajni revščini, ker oče ne za služi dovolj, da 'bi prekrbel svojo ženo rn otroke. V teh vročih dneh, je zn odrastlega človeka pravi pekel, stati po deset ur razbeljeni tovarni in na stotine jih pade vsaki dan kot žrtve. Ka ko mora biti to hudo za otroke, ki so želnji prostosti in solničnih žarkov, kakor mlado cvetje na polju, si lahko misli vsak človek morebiti d’a delajo v tem izjemo gotove vrste časnikarji. ŽRTVE VROČINE. Unija mašinistov v Milvvaukee. Prihodnji pondeljek se bode vršila posebna seja osrednjega odbora št. 10. mašinistovske uni¬ je. Predsednik mednarodne zveze mašinistov William E. ■Tohnston bode sam prisoten tej seji in razpravljal o važnih vpra¬ šanjih. Pri prihodu 1 , v Mihvau¬ kee se je izrazil, da ga veseli, da so pričeli mihvaučki mašinisti pridobivati za svojo organizacijo tudi pomočnika, takozvane „han- dy men”. Rekel je, da 'je neob¬ hodno potrebno, da se pričnejo vsi delavci v železni industriji zanimati za svojo strokovno orga uizaeijo. Predsednik .Tohnston je prišel iz st. Paula, kjer je prisostoval seji glavnega eksekn- tivnega odbora. Med drugim se je tudi izrazil, da je bil presenečen, ko je videl kako je v zadnjih mesecih narastlo število elanov. Od I. januarja do junija je pri¬ stopilo vsaki mesec povprečno 2,0€0 novih članov. Neznosna vročina zadnjih dni je zahtevala mnogo žrtev. Ne sa¬ mo da je trpel promet in trgovi¬ na vsled tega, tudi človeške žtrvfe so padale. Najhujše je postalo v ponedeljek. Delavci 1 :a cestah,: kjer so bili izpostavljeni pekočirii žarkom solnea, so popolnoma op e, mogli tako da so bili delovodje prisiljeni poslati jih domov. Že. zgodaj zjutraj se je zgrudilo včč bil tudi eden Slovenec. Ta rojak je bil stari naseljene in nekdajni saloner Marakuti. Njegov salon je nahajal pred šestimi leti na Flo rida cesti, nasproti sedajnega pro štora F. Fužirja. Na voglu S. Pieree st. se je zgrudil nezavestepf in odpeljali so ga v bolnišnico kjer je popoldan umrl. Do tret¬ je urejpopoldan je umrlo od vro¬ čine 7 oseb. Nevarno zbolelo, tako da so morali biti preneseni v bolnišnico, je 19 oseb. Mestni u-' radnik, ki ima ipod nazarstvoiri čiščenje cest, je 'bil primoran de¬ lo vstaviti, ker mu je že predpol¬ dne osem konj poginilo! Največ žrtev pa je pa¬ dlo pri težkem delu, ki ga imajo razvažalci lediu, ki so izpo¬ stavljeni vedno veliki nevarnosti zaradi tega, ker morajo iz mrzlih iprostoroy vedno ven v vročino. V splošnem pa postane položaj de¬ lavcev v taki vročini nad vit krnit. Po dolgih urah, katere prebije v vročem strupenem zra¬ ku tovarne, pride na svoj dom,' kjer mu pa ne pusti vročina, da bi se spočil. Vrača se na delo izmu¬ čen kakor je bil zvečer, ko je pri¬ šel od dela. V tem oziru še je *v raznih državah v Evropi mnogri* izboljšalo. Tako je na Švicar : " skem postava, da se da vsaketnSi, delavcu na leto eden do dva ted¬ na prostega časa z isto plačo, ka¬ kor jo ima pri svojem delu. Na Francoskem, v Nemčiji in .budi-v’ posameznih delih Avstrije so si delavci priborili počitnice s pla¬ čo. Amerika je najbogatejša država na svetu, toda počitka za delavce ne ipripozna drugače, ka¬ kor tedaj, kadar postavi stotis-oe? na cesto v mra,z in bedo. Stavka v Mest Virginiji. Ako so poročila resnična, je prišlo do sporazuma med premo¬ ga rji, ki so bili mameujeni stopi¬ ti v stavko, ker je družba prelo¬ mila pogodbo. Ako bi prišlo do stavke, bi bilo prizadetih 15,000 do 215,000 mož. Zadeva salonov. - Vzlic neprestanim sejam ki jih je imel zadnje .tedne občinski od¬ bor za dovoljenje salonskih li¬ cenc, še sedaj položaj m popolno¬ ma jasen. Prvič je odbor dobil od mestnega sveta priporočilo, da dovoli 2,224 lioene. V ponedeljek pa je temu sledilo dmgo, ki s t: glasi samo iza 1,952 sa 1 onovj. osta¬ lo število pa mora čakati tako dolgo, da se cela zadeva, v Madi; sonu odloči, kar se bo zgodijo najkasneje do 10. julija. Mnogo aldermanov je bilo proti tem«, da bi se dalo vsem dovoljenje,, ki so prosili zanj. Oni so se oziral) na nevarnost, ki pri tein preti mestu, kakor tudi posameznikom. Ako bi sodišče one salone ovrglo kolikor jih je cež postavo, bi na¬ stala vsled tega velika škoda za posameznika, kakor tudi za me; sto. Ako bi toraj ostala Jakp- zvaoa Baker postava v polni mo¬ či, tedaj bode zaprtih 200 salonov ne pa 60’0 kakor je bilo to iz po- četka poroča no. Za 150 .starib 'prostorov se ni več prosilo za do : v oljenje, 15 pa jih je bilo uniče¬ nih po ognju, ali pa so se pro¬ stori porabili v druge s vrhe! _ BALKANSKA VOJNA. V ponedeljek oddani 'brzojav iz Sofije, glavnega mesta Bulgar- ske, poroča, da. se je pričela voj¬ ska med Bolgari in Grki pri me¬ stecu Leftera. Po prvem hudem boju so ibili Grki premagani, na kar so se umaknili iz svojih po¬ stojank. Nadalno poročilo pravi, da se Grki vedno dalje umičejo, kakor tudi da so se pričeli novi boji med Srbi in BuTgari. Za odpravo smrtne kazni. V Columbiji so se izrekli prebi¬ valci za odpravo smrtne kazni. K temu pa pripomni šaljivo, Kan¬ sas City Journal: za. to ker smrt¬ na z kazen nima nobenega .pome¬ na, dokler ne smejo poslancev v k ogresu obešati. Želja slavnega učenjaka. Girškii učenjak Sokrat je ivatl zelo hudo ženo. Ko mu je en¬ krat pek tožil, da ima na svojem vrtu nesrečno dlrevo, kjer so se na njem že tri njegovo žene obe¬ sile, je ta odlgovoril: Ljubi prija¬ telj, prinesi mi vejico od tega dre vesa. da ga bodem tudi jaz u sadil na mojem vrtu, ker tako drevo, bi jaz z el o rad imel. Nenavadni premogovnik. Na nekem malem otoku v Ja¬ ponskem morju, v bližini Naga¬ saki, se nahaja premogokop, lil je edini te vrste na svetu. Nfc oioku je namreč samo toliko pro¬ stora, da zamore na njem stati hiša s stroji in pa vhodi v jarde. Ves rov pa ležli globoko pod mor sko gladino. Naravno je, da ja ta premogovnik zelo nevaren. S. - a IAL jr. : šl . 2 . BODOČNOST, 4. JULIJA, (July) 1913 m BODOČNOST Lkt za izobrazbo in napredek slo¬ vanskih delavcev v Wisconsinu in po drugih držvah Unije. IZHAJA VSAK PETEK. Naročnina: Za Ameriko: Za celo leto... .$1.50 Za pol leta... .$0.75 Za četrt leta... .$0.4G Za Evropo: Za celo leto... .$2.00 .. - Za pol letH... .$1.00 Za četrt leta... .$0.50 Vsa pisma in druge pošiljatve naj ae naslovijo na: BODOČNOST 322 Reed St., Milvvaukee, Wis. I.eo Zakrajšek, upravnik. Frank Novak, urednik. BODOČNOST (THE FIJTUBE) Sjlovenian Weekly for Edueation and Progress. Appears every Friday. Owners & Publišhers: THE BODOČNOST PUB. GO. 322 Reed St. Milwaukee, Wis, Application for entiv as se- cond class mater at ihe Post offiee at Mihvaukee, Wis., pen- ding. Advertising rates on agreement. 61 DELAVEC KOT STROJ. V zadnji številki smo omenili na kratko 'zloznani „Tavlor Sys- tem”, ki je kot nov način izkori¬ ščanja. postal znan po celem svetu in od katerega preti delavcem no¬ va velika nevarnost. Ker je še po¬ sebno med našim narodom dosti takih, ki zagovarjajo današnji družabni red, oziroma način proiz vaujanja, je gotovo koristno, da se malo natančneje spoznano s tem. „Taylor System " ni nič dru zega kakor naravna posledica ka¬ pitalističnega razvoja. Posamezne družbe stoje med seboj v nepre¬ stanem bojui; ena hoče drugo pre¬ kositi ;'Poslu5jajejo se pri tem vseh sredstev pa naj si Kodo ista še ta¬ ko krivična. Stroji, ki postajajo cd dne do dne lumet-nejši ter spo¬ drivajo vedno večjo množino de¬ lavcev, so pomnožili na eni strani moč kapitala neizmerno, med tem ko so na drugi povečali zopet ar¬ madobrezposelnih. Vendar pa ni ostalo pri tem; boj se je še vedno nadaljeval in postajal vedno oj- strejši. Male družbe pričele so se koriti na življenje in smrt z ve¬ likimi. Posledica tega je, da so danes le še odvisne oj milosti zadnjih. Te so združile v svojih rokah vso moč in s tem je prišla tja tudi usoda delavcev, kakor tu¬ di malih trgovcev in tovarnarjev. Toda tudi potem še kapitalizem ni miroval, temveč divji boj se je poostril od dne do dne in »Ta.v¬ lor Sy steni” j e živa priča temu za to. Ob enem je pa tudi priča, kaj ima delavstvo pričakovati, a- ko sc ne bo zdramilo iz svoje brez¬ brižnosti ter se pričelo zanimati za svoje pravice. Pojasniti v podrobnosti se da »Ta.vlor sistem” najlažje z neka¬ terimi prizori, katere je Taylor aaui opisal. 'Inženir Taylor je bil nastav¬ ljen pri Steel trustu v betlehem¬ skih ulivarnah v Pensylvaniji. Tukaj je opazoval delavce, ki so železno rudo nalagali na železnič- ne vozove. Eden izmed delav¬ cev po imenu \Villiam Schmidt je bil eden izmed tako zvanih »pridnih” delavcev, ki je pred nje govimi očrni z naglimi kretnjami premetaval težke kose rude. Tay- lor vpraša po tem možu in pove¬ dali so mu, da je varčen in pri¬ den delavec, ki redi z malo plačo veliko družino. Razen tega pa je še zvedel, da si je ta mož v teku dolgih let prihranil par sto¬ takov in da sp je sedaj kupil mali kos zemlje, na kateri si vsaki dan po dve uri zvečer gradi malo ko¬ čo. Ta.vlor si je pričel takole misliti :Ta 'Schmidt je pravzaprav tat. On ukrade družbi vsaki dan dve uri; ker njemu še ostane po delu v vlivam? tollilka moči, da de¬ la doma še dve uri. Nato pa je sel k Schmidtu im pričela sta ta le pogovor: ,,Smidt, ali ste vi res najboljša moč?” „Gospod *- jaz vas ne razumem”. ,,() ja, Vi me razumite prav do¬ bro. Jaz ibi rad vedel ali ste Vi najboljša moč ali 'niste’’ „Jaz Vas ne razum,im”. »Ven z resnico, jaz bi rad vedel ali ste Vi najboljša moč ali ste eden izmed cenejših delavskih mo či. Jaz bi rad vedel ali hočete $1.85 na dan zaslužiti, ali ste za¬ dovoljni z $1.15, to je s tem, kar zaslužijo drugi ki niso najbolj¬ še ’ ’. ,,$1.85 na dan želeti zaslužiti, tora j to imenujete najboljšo moč. WeH, potem sem jaz taka moč”. »Vi se smešite! Da, dal. Seveda hočete zaslužiti $1.86, to hoče vsak. V i pa veste to popolnoma dobro, da to nima s tem nič opra¬ viti, če ste Vi prva moč. Odgovo¬ rite mi sedaj že enkrat na moje vprašanje; ne kradite mi mojega časa. Pojdite sem. Vidilte tisti kup surovega železa?’’ „Da” Ako ste iprva moč potem pojdi¬ te in naložite jutri ta kup železa na voz za. $1.85. In sedaj mi od¬ govorite ali ste najboljša moč ali niste?” ,.Well ali dobim $1.85, če to že¬ lezo jutri celi dan naložim na ta voz ’? „Da, seveda dobite jutri in vsaki dan vsaki teden skoz celo le to ; to .je kar naredi ena najbolj¬ ša moč”. »AVell, to je dobro. Jaz smem toraj to surovo železo jutri nalo¬ žiti na ta voz in dobim za to $1.85 in potem vsaki dam?” »Gotovo, gotovo”. ,.Wel'l potem sem prva moč”. „Le počasi mož. Vi morate tu¬ di vedeti, da mora prva moč o'd jutra, do vačera natanko t 0 dela¬ ti, kar se mu ukaže. Ali ste že vi¬ deli tega moža tukaj’’ „Ne še’’ Tako, če hočete postati najbolj¬ ša moč, potem 'bodete storili jutri natanko vse to, kar Vam ib 0 ta mož ukazal in sicer od jutra do večera. Ako bo on rekel, da mo¬ rate kos železa dvigniti in z njim naprej iti, »otem morate storiti. Ako Vam reče, da se morate vses- ti, se vsedete. To delaj te po redu celi dan., ju kar še pride k te¬ mu : Nič"‘ugovora ! Najboljša moč stoli vse natanko, kar se mu uka¬ že. Ali razumete? Ako ta mož reče pojdi, morate iti, ako reče stojte, morate stati. Schmidt je pričel delati na po- velje, kakor konj. In na ta način je naložil v desetih urah 47y 2 to¬ ne surovega železa na železnični voz. To je šestdeset procentov več kakor poprej. 'Za njim pa so vse delavce tako naučili. Kak velikanski dobiček je to pomenilo za. družbo kaže sledeče poročilo Ta.vlor ja samega: Po prejšnjem načinu je delalo isto delo SCO mož; po novem 140. aVlož je naložil poprej: 16 ton, potem do 59. 1 lača moža porej: $1.15, potem $1.85. Stroški za nalaganje, poprej $0.72, potem $0.33. 'Kakor hitro je bilo to vpeljano pri nakladalcih, so ravno na isti način oslepili delavce v oddleku, kjer st krogi je pregledujejo; za teni pa zidarje, Predno se je pri¬ čelo pri tem ali onem oddelku s tem sistemom, se je vsak gibi ja j delavca natanko preračunal; za to so vzeli kakor, nam kaže slu¬ čaj Schmidta, le. najboljše delav¬ ce. J ote,m se je dognalo, kako se da gibi ja j nagleje izvršiti. Zra¬ ven tega so se vpijale razine pri¬ prave, ki so nadomeščale človeško moč. N a stroje so pritrdili pri¬ prave, ki so kako dolgo je delavec stal s strojeni; ako je šel po poži¬ rek vode, je priprava natanko za¬ znamovala čas, ko je bil odsoten. Vse pri delavcu, vsaka kretnja je bila izmerjena in preračunana ta-! ko da je postal delavec pravi stroj. I udi misliti mu niso pustili ve> ‘\ Za to je 'bilo vse žepoprej izračunjeno v pisarni in tako vre- jeno, da je delavec samo še gibal in vso svojo duševno moč posta vil na ono točko, da ni bilo treba mi. šiiti, kaiko ho to izvršil, na kakšen način, temveč kako br/.o. Pozneje pa so pričeli uporabljati fotogra- iične aparate. Ko je bil,, delo ene- 1 ga moža tako fotografirano, so' lahko v pisarni z kinematografom si predstavljali delujočega moža,' ter so tako dobili priložnost da na ' tanko prouajdejo kako bi se dale' posamezne kretnje predrugačiti, da l»i pomnožile uspeh dela. Tako je postal človek stroj. Ka pitalisti se izgovarjajo da prinese to delavcem boljšo plačo. A pri pravi luči pogleda uo, se vidi da je to za nje le nesreča, S tein se na¬ seli jejo eden proti drugemu, kar ima posledice, da. se pi ične boj tam. kjer bi imeli biti složni Ka¬ pitalizem stoji za njimi z bičem pomanjkanja, tir Jih priganja, da ■skušajo vidno več zaslužiti. Po¬ sledice tega pa so.: prenapoljnje- •na skladišča, in za tem indiTstrijal ne krize. Delavci pa zraven te¬ ga še prezgodaj oslabijo, kar ima posledice, da. se širijo uolezni med njimi, ter da padajo v prezgodnji grob, potem ko s,o živeli kratko življenje, v katerem so skoro vsak trenutek žr-t ovali za. druge, ki so sadove njih troda pograbili. Ta novi način izkoriščevanja je za delavstvo nevaren že za to, • ker se neizmerno več blaga izdela delavci brezposelnost iu privede deželo do industrijelne krize To¬ da. ne samo zato; nič manjša ne¬ varnost ni v tem. ker nezavedni delavci ne spoznajo te nevarnasti ker je vse tako zvijačno vrejeno, da premoti včasih t.ndi zavednega delavca. Za,bo se po Nemčiji or¬ ganizirano delavstvo z vso močjo Lori proti vpeljavi tega sistema in delavsko časopisje svari nepre¬ stano pred to nevarnostjo. V A- ineriiki. ,se časopisje malo briga za to, le nekaj najboljših iz med teh se je ukvarjalo s tem vprašanjem. Kar se pa tiče linijskega časopisja je po večini molčalo, kar živo pri¬ ča o zaostalosti ameriških stro¬ kovnih organizacij. suieno, da se nam bo še nudila, pri lika, da bodemo še to poletje več¬ krat slišali to krasno petje, kn- .kor se nam je i:..JMo v Graftonu. 'Koliko delo za, napredek izvršijo ravno pevski zbori, pri lakih pri¬ ložnostih pač ni potreba še poseb- j no omenjati. Rojaki v naselbi¬ nah. kjer še nimajo pevskih in drugih izobraževalnih društev, se s tem vzbudijo k novemu delo¬ vanju, kar jih gotovo dovede do tega, da pričnejo še z večjo vne¬ mo delovati za povzdigo naselbi¬ ne. Upajmo, da bodo tudi ti dve naselbini "kmalu nadaljevali pot, katero ste nastopili z razvit¬ jem zastave. Ker je v Graftonu in Poit Washingtonu prav lah¬ ko mogoče, da se dela skupno za eno stvar kakor je vzdržanje pevskega zbora ali pa čitalnice. Ako bodo rojaki pričeli delati na to, potem bodo tudi i.polnili obljubo, ki so jo naredili pri zabi¬ janju žrebljev posamezniki. Dopis. Grafton Wis. V senčnatem nad vse prijaznem parku so se zbrali rojaki iz Mihvaukee in Fort Washingtona, da izkažejo mali naselbini Graf¬ ton svojo bratsko solidarnost, ter da se ob enem medsebojno vzpod budijo k vedo večji složnosti. Ta mala naselbina, ki šteje samo ne¬ kaj sto Sl e vence v, je združena ' podporno društvo, ki pripada k J. P. Z. Sloga v .Mihvaukee. V nedeljo je to društvo razvilo svo¬ jo zastavo. Rojaki so se na vso moc potrudili, da so naredili sla¬ vnost, kakor tudi celo zjiavo dostojno in lepo. Ako se raču¬ na število oseb, ki so na razpola- go za tlelo, se mitra priznati, ~J:i v tem dosežejo druge, večje, na¬ selbine; t 0 pač pride od 1, ker vlada v naselbini složnost, ki se 'ko pa sedaj, še gotovo povečala m katere po mnogih naselbinah pogrešajo. Ua so si rojaki v tej naselbini priborili veliko vgleda, je bila priča slavnost sama, katere se niso vdeležili samo polnoštevilno vsi.Mo venci iz naselbine same, in tudi iz sosednjih mest v velikem številu, temveč tudi vsi .ugledni >ne«cani Graf tona, izmed katerih sta dva v kratkih besedah pozdra vi a navzoče. Med temi naj po¬ sebno omenim mestnega majorja k. je preskrbel društvu več auto- mobdov ter se mnogo potrudil, da. je društvo naredilo večji us¬ peh. Tako so rojaki pokazali, kako si mora narod priboriti mo¬ či ni ugleda. Tudi domači fantje m dekleta so pokazali svojo za¬ vednost s podarjenim lepim tra¬ kom. Tako se je vršila ta slav¬ nost v navdušenju in veselju, ki jg prihajalo v,som iz srca in hi bo vedno naraščalo v procvif na¬ selbine, te,- v povzdigo delastva. o končani slavnosti se je raz¬ vila po vsem prostotu, zabava, tako da je kmalu vladalo vseobee veselje. K temu pa sta seveda največ pripomogla pevska z/bora Ena pesem za drugo je donela po vrtu m navzoči so z veseljem » slusali zvoke krasnih slovenskih pesmi. Soc. pev. zbor „\ fl p,,.|” je posebno s svojimi narodnimi pestnami očaral vse navzoče Vi se vlhnf Ve°'dbiido’ na imajo za sabo ves misleči m •od, ki jim je hvaležen za dušev- ni UZltek Ju mu nudijo, (jpati Moskva-mesto jetike. Eden izmed najslavnejših zdra¬ vnikov, .ki se 'bavijo spoznavan¬ jem najstrašnejše vseh bolezni, jetike, Dr. Lap-sin, je v svojem predavanju povedal žalostno res¬ nico, da je po skrbnem preisko¬ vanju dognal, da je Moskva,,nek dajno glavno mesto Rusije, prvo v katerem je najbolj razširjena ta boleznem. Po tem poročilu je bilo v letu 1912'prinesenih v bonišnice nič manj kakor ,31,579 oseb, ki so bile jetične. To šte¬ vilo je strašno. Največ teh bolnikov so bili obrtni delavci, kateri delajo v temih zaduhlih prostorih iu stanujejo v na pol razpadlih kočah kjer ne dihajo nikdar svežega zraka. Vsa po¬ ročila iz bolnišnic kažejo, da so žrtve ;te bolezni vedno po večini delavci, kateri najslabeje zasluži¬ jo in delajo po nezdravih delav¬ nicah. Ruska vlada se ne briga za postave, ki 'bi pri tern stanje de- levcev olajšale. Tako jih živi na tisoče v skrajno slabih razmerah. Kolikor ne razširjajo nezdrave delavnice te bolezni, stori to dol¬ gi delavni čas in pa slaba hrana. Delavci v Rusiji po večini ne za¬ služijo toliko, da bi se zamogli preživeti tako, kakor to zahteva njih telo, ki se mora neprestano boriti z slabim, z bacili prena¬ polnjenim, zrakom. Ako ima delavec, ki je primoran delati v slabem zraku, dovolj močno ■hrano, se še nekaj časa ustavlja bolezni, ako mu pa te nima tedaj l>a pade v kratkem času kot žrtev. Tako se vidi, kako prazno je vse pisanje in vsi boji proti tej bolez¬ ni, dokler nočejo vladajoči poseči tja, kjer je izvir tega zla, to je v bedno stanje delavcev. Toda tega ne bodo storili, ker l,i se s tem j kra jšali -njihovi interesi. In tako bodo morali delavci spoznati, da se morajo edino na: svojo lastno moč zanašati. PRI PIVSKEM STUDENCU (BIERQ(i E l ^ V družinskem iu koncertnim lo- I {mH /UHm Tirolska trm „■ kalu „Zu Biertjuelle”, :il5 Chest- I , , , .. , ipa (Zillet. mit. St., koncetira vsak večer in‘ob : 1 ■' ‘^‘Ugepe,. nedeljah populudne priljubljeni j \-stopnina-prosta. Vabi ul Sarkocis-ov ciganski Irio, kakor | jndno Hans Thchernitz. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Vsi na piknik ki se visi v prid slov, župnije v nilvvaiikee in VVest Atlisu v nedeljo, <5. julija v Berninger’s Park« | South Pierce in 26th Ave. Tiketi v predprodaji JCc, pri vratih I5c Pridite, ne bo Vam žal! Izvrstna zabava in postrežba Vam je zagotovljena! ♦ ❖ ♦ ♦ ODBOR. ♦ * ♦ čudne stave. Na. Angleškem so v navadi jako čudne stave. Tako sta pred kratkem naredila dva rokodelca sledečo smešno stavo. Prvi je rekel, da leti dvakrat okrog cerk¬ ve sv. Pavla , predno za more drugi pojesti za .pet centov pot- vi-ce. Takoj so se tudi starejši vdeležili stave z precej velikimi svečami. Ko je učenec enkrat pri¬ tekel okrog, so že stavili dvajset proti eni da bo ta zmagal, kar se je tudi zgodilo. Še predno je bila prva polovica potvice poje¬ dene je že prvi preletel dvakrat celi prostor. V kraju Fo-wer so se pričeli pričkati, kedo zamore delali najigrše obraze. Takoj sta stavila neki krojač in čevljar, j Navzoči so takoj stavili večje sv o J te na čevljarja, ki je bil kmalu v !■: enju lica za tri podobe naprej. Vsi so mislili, da bo zmagal; te¬ daj p« si je eden izmed onih, ki so stavili na krojača pomagal z zvičajo. Ko se je šlo že za zad¬ njo podobo, tedaj je stopil kroja¬ ču na kurje oko; pri tem pa je krojač naredil tako lice, da so mu takoj priznali zmago. Vojvoda Bedfordski in pa Lord Bary.more sta stavila pet funtov šterlingov če je mogoče najti člo¬ veka, ki bi pojedel mačko, za pla¬ čo seveda. In res se je našel e- den, ki je za deset šilingov to storil. Neki sodar je stavil pet šilin¬ gov, da se obesi za kolo kočije in da tako zdrži med tem, ko bodo .konji leteli v polnem diru z njo. Takoj so- skusili in mož je res sta¬ vo dobil. ♦J« **4 **+ „♦« ♦*< +♦« >*. *♦< .♦« »*. *t. »j, »t, «J» i ❖ Nekaj za vsacega. Vsakovrstna zlatnina: prstani, ure vs vrst, verižice, zapestnice, 'zaponke itd. ^ lika zaloga porodnih in drugih daril. Al __ ne veste kaj bi kupili vprašajte za svet. Ker sem se odločil opustiti trgovino na Reed St, prod .j jam vse po znižanih cenah. j: ANTON GRANDLICH, % 374 Reed St. —Dve trgovini— 5I23 National Av< ❖❖.M******* *********** ****❖•'• a. #♦♦♦♦♦♦’ Ali ste se že naročili na Bodoč¬ nost? Ako še ne, potem storite to še danes. ♦ Naznanilo Slovenc ♦ : - -- ♦ ^ Kadar kupujete pohištvo, ne zados Vas, da veste, kje ffa prodajajo, ^ morate tudi vedeti, kje tlol)ite polili' ^ bo vredno Vašega denarja, h vzdržati vse Vaše ž.ivljenje Ker mi živimo ^ sredini, si štejemo v svojo dolžnost, da Vas ^ žemo, kakor Vas sploh more kdo posredi in ^ pravim blagom, ki bo Vaš poilOS in ♦ Vašega doma. Kar pa je glavno so ^ zmerno nizke cene. ♦ Naše podjetje je novo in se zato Vam ^ starega in obraeljenbga blaga. t Plačuje se v gotovini ali pa na lahke ( ♦ Prava trgovina za Slovence. I R. PLECK ♦ 653—655 Clinton Str ♦ Jugo slovansko Podporno^Zdruienje “Sloga” Mllwaukee, Wisconsin BODOČNOST, 4. JULIJA, (July) 1913 Glavni odbor: v 4 k"*” Podpredsednik I ? 1 p^^k > ^ > a 1 kt 50 s S v Ut . h PierCe st ” Milwaukfte . i čajnik: Frank Matitz 311 1211 N '7T 8 - st ’ Sheboygan, Wis.; tajnik (zaotT 3 li~ Madison Milvvaukee, Wis. ; Blagajnik: Frank Banko 5 (usv f f lorida — M ^aukee, W», k tian^o, 5048 National ave., West AIR ^ Wds. 5 Nadzorni odbor: ■0 - *-h S??;* (P re< Jaedmk), 288 .Grove st., Milw-aukee, Wia. • 1 S i ightz l 410 FI »^da st., Milwaukee, Wk. A» ton Tominšek, 233 Reed st., Milwaukee, Wia , „ Martin Jelene, 289 Mineral st, Mihvaukee, Wis. ! n,c Clre -T ^58 National ave, Milwaukee, Vis. n Ocvirk. 2/4 Grove st, Mihvaukee, Vis. ' ui Herga o035 Sherman st, V.Allis, Vis. $ Porotni odbor: N Šimenc, (predsednik), 444 Park st, Milwaukeee, Wša> w ’ p Janežič, 423—53 ave. Vest Allis, Vis. . ‘‘ '” iiJ k Robida > 283 Reed st, Milwaukee, Vis. V Vrhovni zdravnik: P. Langland, Stumpf & Langhoff Bldg, Grov$ st, & National so vsaki četrti torek v mesecu. v URADNO GLASILO: \ ,Bodočnost”, 322 Reed st, Room 6, Milvvaukee ViA''^- 1 > " n r N 'J * RAZNO gevandanbki volk. la časa kralja Ludvika XIV. je ' ii Francoskem v grofiji Gevan- 1 ■ razširjal strah in grozo po nošnjih vaseh in gozdih naj- ;i 1 urnejši volk, kar jih zgodovi¬ na pozna. Ker so bili vsi poiz- i domačinov zhman, da bi to arno zver ugonobili, so oblasti . /pisale na njegovo glavo velike >- rade, potem ko je že celo leto moril črede in je nazadnje pričel ■ ; adati tudi ljudi. i o je 'bila raspisana velika na- ; ida, so ipnišli iz vseh krajev imeniti lovci,' toda niso imeli • -peha. Nato sq se zvezali z vo¬ liti, ki so prišli iz bližnjh mest, a pomagajo nesrečnim prehival- 'in, ker volk je postajal vedno 1 rvoloenejši. Toda vse zaman. • • žita žival je ušla vsem zalezo- .njem. Potem pa so se zedini- tri občine na skupni lov. Na marca 1765. se je zbralo okrog 4,000 oboroženih ljudi. Tri dni iprej so preiskali celi okraj in 1 išli sled zveri v svežem snegu. ■ oineden ni več dvomil na vspeh ‘ga dne. Toda ta dan se je. •lostuo končal za vse lovce; sa- 0 tri pse so ustrelili, katere so , pomoti imeli slabši lovci za ■ Jka. Volk pa' je pet ur od te- kraja, kjer so ga lovili, kakor - : se norčeval iz lovcev, podavill 1 i <*ikaj sto ovač. Potem pa jo if potegnil na poletje v visoke hribe. Še le v jeseni je zopet obis 'k. d nižave ter takoj naznanil pre valcem svoj prihod s tem, da podavil v nekaj dneh tri sto c. Ko pa je postal še pre- ■ i tnejši in pompril nekaj otrok r žensk, ted'aj ,pa je krallj sam legel vmes ter razpisal iz lastne ; rgaijne dva 'tisoč zlat o v kot .grado onemu, ki volka 1 usmrti. ! , je zopet vspodibudilo cele ar- de lovcev, toda ves trud je bil ari. V močvirjih grofije Gaveudan je ležala mala vas Billaret. V vas pa. ta slavni volk ninikdar „il; gotovo se je hal nevarne- močvirja. To je povzročilo, da *. se čutili prebivalci vasi popol- .na varne ter so pustili celo 0 - 1 rukom, da so ipaslli sami ovce; se- • pod zapovedjo, da se ne smejo redo nikdar oddaljiti od vasi, ijii],n da bi bilo vedno lahko takoj / moč poslati, ako hi volk le pri- kedaj na obisk. Dne 12,junuara i , 1766. .je bilo pet dečkov in d ve deklici v starosti od osem do dvanajst let na paši z čredo o- \ ..c, Vreme je bilo megleno in idno; močvirje pa prevlečeno anko ledeno skorjo. Ura .je bi- : ednajst, takrat naenkrat zapa- starejši deček Juri Portefavz se volk bliža. Njegovi pregan- ■: -i so iga odpodiili v ta kraj. Na torkov klic so se otroci, katerim ; 1 bilo mogoče več bežati ali na moč klicati, zbrali skupaj v :• ,\ir ter so se skušali braniti s - \ ojomi palicami, ki so imele na koncu železne ojst rine. Str ašni ir je obkrožil tri krat gručo k med tem, ko so ovce v div- n teku zbežale. Naenkrat pa je naredil volk bliskovit skok in v trenutku pograbil malega osem¬ letnega Lojzeka in oddirjal z njim. „Za njim” je takoj zapo¬ vedal Jurij;-,,mi ne smemo male¬ ga pustiti volku”. Z vpitjem so vdrli otroci za volkom, ki se je v tem trenutku že vdrl v močvirje, ker je bil za. led preteža.k, in se je isti vdrl pod njim. Lahke otroke pa je led dobro držal in tako so lahko prišli do njega in ga zbada li z ostrinami svojih palic tako dolgo, da- je izpustil svojo žrtev. Potem ,pa je zapovedal Juri: »Zbadajte ga. v gobec in in oči”. Takoj so to storili in kmalu je bil oblit z krvjo. Še le potem se mu; .je prošrečilo, da se je zkopal iz močvirja in zbežal v bližnji gozd. Mali Lojze je bil le malo ranjem. Njegovi 'hrabri tovarši so ga spremljali z navdušenjem v vas. Ju-rju je podarila občina kot plačilo za njegovo junaštvo srebrno kupo. Štirinajst dni potem pa so na¬ šli trije kmetje volka z gozdu in ga ubili. Bil je tako oslabljen, da se ni mogel brainiti. Eno oko je imel ižtakjeno; žrelo in jezik je 'bil ena sama oteklina, tako da ni mogel več ropati. Nagrada se je med te tri kmete in med otroke jednakomerno razdelila. Tako je končal zloznani volk Gavendan- ski. Hitrost lastovic in gl ob o v. Da. so že v starih časih rabili lastovice za prenašanje raznih poročil, tako Rimljani, ki so 0 - bešali last a vicam tnale popisane plošče iz voska in jih pošiljali v tuje kraje, je pač že obče znano. Tako so že pred dVa tisoč leti po¬ znali to, ka.r smo- oni še le sedaj pronašli. Posebno interesantno je v tej zadevi poročilo nekega trgovca s tiči v Antverpnn. On je dal nekemu možu, ki je nesel več golobov, kateri so bili odloče¬ ni, d!a letijo do gotovega, kraja za stavo, tudi lastovico, da jo odda v istem .mestu. Lastovica je gnez¬ dila, pod streho njegove hiše in je bil prepričala, da se bo takoj zo¬ pet nazaj vrnila. Z golobi ob e- nem je bila potem ob 7)4 uri iz¬ puščena. ter .je takoj zletela na¬ ravnost proti domu, med tem ko so golobi še nekaj časa iskali pra ve smeri. Ob 8 uri in 23 minut je lastovica že pela. v svojem gnez dtu; t.oraj je dolgo pot 150 milj preletela v v eni uri in osmih mi¬ rni tali; to je z velikansko naglico 120 milj ma uro. Golobi p,a so pri¬ šli šele tri ure pozneje. Portugalska kaznilnica. ■V Bližini glavnega mesta Liza- .bOn stoji kaznilnica, ki je edina svoje vrsto na svetu. Imenuje se »ječa molčanja”: V tej ka.kznil- nici se je vse -storilo, kar zamore napraviti kaznjencem življenje še strašne,jše. Eden nad drugim le žočih pet nadstropij se deli v v hodnike, ki se osredotočujejo vsi v sredini. Okrog središča gre¬ do drugi in imajo obliko kolesa. Ječe so tesne, popolnoma grobu podobne. V vsaki stoji... mrtva¬ ška rakev. Obleka jetnikov ob¬ stoji iz mrtvaške srajce. »Nobeden človek ne sme tukaj 'besede spre¬ govoriti ; povsod je mirno, kakor v grobu. Enkrat na dan se od¬ prejo ječe, da gredo kaznjenci na kratek sprehod, oblečeni v mrtva¬ ško srajco in z masko na -obrazu. Tudi to spada k kazni, da ne sme¬ jo videti eden drnzega. Dlje ka¬ kor deset -let ne živi nikee v tem grobu. Čudni patenti. Najbolj čudna, iznajdba, za ka¬ tero se je. kedaj iskal patent, je pač' bila neka priprava, s katero se je lahko prisililo konje in slo¬ ne, da so se na glavo postavljali. Leta 19/05. je bila, ta priprava tu¬ di patentirana. Neki stari gospod je iznajdel pripravo, katera ga je redila po njegovem mnenju straš¬ nega truda pozdravljanja. Ta pri prava, .je bila pritrjena na zno- trajno sran klobuka in je imela lastnost, da je delovala kakor hi¬ tro je človek glavo upognil. Ka¬ kor hitro se ,je to zgodilo, je ta priprava dvignila klobuk z glave in ga držala nekaj eetometrovnad glavo ter ga potem zopet potisni¬ la lepo nazaj na prejšnje mesto. Neki drugi Amerikanee je dobil patent na neko masko, katero se pritrdi pri striženju las na lice, da ne morejo lasje padati po 0 - brazn. Ta maska je iz prozor¬ nega, mehkega blaga, ki se trdo na lice vleže. Za. »nežni spol” je bila pred kratkim patentirana priprava, ki naredi na licu' jami¬ ce. To je nekaka maska, ki se pritrdi po noči na lice. Z okrogli¬ mi vijaki, ki so vpripravi, se do¬ seže, da se narode na licu jamice, kakor si dortieina oseba želi na 'bradi ali na -licu. Seveda je to olepšavnje zvezano z -precejšnji¬ mi bolečinami. Toda kaj ne stori vse ženska, da bi 'bila lepa? Moč roparskih živali. Da imajo levi, tigri, medvedje in druge velike roparske živali v sebi moč, ki je, po velikosti njih trupla .sojeno, skoro neverjetna, je znano dovollj. Pa. tudi male ro¬ parske živali, ki se nahajajo po naših domačih goščavah imajo ne navadno moč v sebi. O tem vejo povedati razni izkušeni lovci za¬ nimive stvari. Nebi veleposestnik pripovedu¬ je : Na mojem polju je delala li¬ sica že dlje časa'znatno škodo; zajci in perutnina; je zginjala ve¬ dno bolj. Tako sem .se odločil da hočem, zasačiti roparja na vsak način. Vzel sem puško in šel ven na polje. Naenkrat sem za¬ gledal lisico, ki je ravnokar davi¬ la 'zajca; toda .predlno sem zamo- ge.1 dvigniti pušk-o .je skočil ropar z svojim plenom v žito in izginil izpred oči, noseč zajca v gobcu. Jaz pošljem takoj mojega dobre¬ ga psa za njim ki pa je imel jako težko delo v gostem /jtu. 51 oral ji je biti že zelo blizu, ker sem naenkrat zagledal, da je skočila čez plot in kanalu potem še čez dva druga. Bil je jake čuden .pogled, ko je ropar skakal s tež¬ kim bremenom in se prikazoval iz žita. Ker ipa je bil predaleč, da bi mogel nanj streljati, opazoval sem smer, kiannor je bežal in po¬ tem sem hitel-v ovinku proti kra¬ ju, kjer sem mislil, da se mora zo¬ pet prikazati. Mišem se varal. Nekaj minut -pozneje je že imel lepo porcijo krogel j v telesu; pa¬ del je. Ko sem zajca, natanko o- gledal, sem šele sptoznal, kako tež ko delo je lisica izvršila. Z zaj¬ cem, ki je bil še enkrat tako te¬ žak kakor ona sama, dasi .je bila. 'popolnoma sestradana, je skakala čez meter visoke plotove. V tem divjem diru je prenesla težkega zajca kakih osem sto metrov da¬ leč. Drugi slučaj tudi z lisico, pri¬ poveduje grof A. Rose inski, ki ga je vidiel na. svojem posestvu v Slezi ji. On se je podal v svoje go¬ zdove v spremstvu gozdarja, da pregledu nastavljene železne pasti za iisd.ee Ena izmed, teh, ki je -bilo privezana za drevo, .je manjkala. Krvavi sled in pa 0 - krog razmetana zemlja je kazala nedvomno na. to, da je bila tukaj lisica ujeta, da sc je otrga-la in z železom vred 'zbežala, Ker je bil sled še naprej razvi¬ den zaradi razrite zemlje, je sklenil takoj, da. jo poišče-. Sled je vodil proti jezeru. Gozdar je sicer trdil da-lisica .ni mogla preplavati na tistem kraju pol kilbmetra široke vode z železom na nogi, todta grof je velel pripel jati čoln, da »o se prepeljali na drugo stran; In ni se motil; tam se je sled nadaljevala. Kmalu potem ,pa so našli lisico, ki je le¬ žala zelo iznniičena na nekem solu enem griču, na nogi pa ji je vise¬ lo trinajst funtov težko želez-o. S to težo je tioraj -lisica preplavala široko vodo. To kaže veliko moč, ki je jednaka tigru, ki nese celo govedo s svoje,m žrelu. Rodovitni otoki brez gospodarja. Med tem, ko se pri nas v mor¬ ju, v jezerih ali rekah ležeči oto¬ ki takoj uporabijo za poljedel¬ stvo, ribji lov ali kaj drnzega, se nahajajo v indijskem oceanu oto¬ ki, ki no pripadajo nikomur in s© nad- vse rodovitni, mnogokrat polni zakladov. Tukaj je samo petrbe,a da pride človek in še po¬ lasti takego -otoka, da postane ta¬ ko sam svoj gospod in kralj v svojem lastnem kraljestvu. Pred nekaj leti si je naredil neki boga¬ ti popotnik zabavo, da se je vozil od enega otoka do druzega in jih štel in raziskavah Tako je na¬ šel do 15,200 otokov, med kateri¬ mi je bilo šest sto naseljenih, 15,000 pa jih je našel praznih. Če prav ti otoki niso posebno ve¬ liki; nekateri merijo savno 100 do 200 a k rov, vendar pa je že to ma¬ lo premoženje za. vsako družino, ki ne da -veliko za občevanje z drugimi ljudmi. Nekateri izmed njih pa so tudi eno ali dve milji dolgi in eno četrtino tega široki. Zopet, nekateri so samo toliko nad morsko gladino, da jih voda. ne preplavi kadar morje narašča. Veliko, jih je, ki so obkroženi od visokih pečin in njih površina je zelo rodovitna zemlja, ki jo na¬ makajo mnogi, kakor biser čisti otoki, kakor da bi čakali na -prid¬ ne roke, ki jih 'bo pričela obdelo¬ vati, kar 'bi -se stolkHat.no izplača¬ lo. I 11 vse to je brez gospodarja i n vsakdo se lahko polasti te zemlje brez vprašanja, brez listin ali pisanja, brez denarja kjer lah ko potem živi v miru, brez dav¬ kov policije in armade. Pohištvo naprodaj! Proda se pohištvo: miza, stoli, zofa in draga oprava po nizki ce¬ ni, na 629—Washington Str. Mala farma naprodaj. Posajena je s sadnim drevjem in krompirjem. Hiša, s G sobami, ima zidan temelj. 6 milj od West Allis-a. Cena $1,500, Poizve se pri L. Koncilja, 441—Virginia St. J A C. BINZEL Trgovec na debelo z vini in likerji se priporoča Slovencem 307 Reed St. Milvvaukee, Wis. John Er mene ■" r ! 1 JAVNI NOTAR. Opravlja vsa v ta posel spada- 3«ča opravila točno in zanesljivo, 288 GROVE ST, IgTkušljan 229 Ist Ave. LOVENSKA GOSTILNA aj bolj še domače vino, žganje in smodke — Prenočišča za pot- ike. Slovenska javna notarja in advokata Vlach & Groelle 23 METROPOLITAN BLOCK Milvvaukee, Wis. zastopata na sodišču v vseh sluča¬ jih. Zlasti veliko pozornosti po¬ svečata v slučajih telesne poškod¬ be in nasilne smrti v času dela. Vsak odvetniški svet zastonj. Pri¬ dite v najin urad, ali pa nama pi¬ šite v svojem materinem jeziku. TELEFON: GRAND 359. Poročne slike Posebno delo po zelo nizkih cenah. Velika slika 14x17 do 16x20 popolnoma zastonj vsakima po- poročencema. Rad bi Vam pokazal tudi naše nove zgibne slike ki so zelo privlačne. $2.00 in 3.00 za ducat FOTOGRAF L. HAGENDORFF 173 Reed St., vogal Oregon St. NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje po meri J. KRA1NC 317 Florida St., MILWAUKEE, WI£ Ter popravlja čisti pegla in barva stare Najboljše delo in najnižje cene ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Slovenska mesnica BRATA FERKO 270—Ist Ave, priporočata svojo dobro urejeno mesnico. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Sveže blago vseh vrst—Cene nizke—Dobra postrežba. ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦ «* 01 ^ ^ ^ UHfc &A * VSELEJ PIJTE l I Nitz-ovo soda-vodo,-salcer, Memon-pir” in “vais-pir” J J Najboljši, če ga pokusiš—-‘‘Best by test” ^ » S- $ Oglasite se pri nas « A. R.NITZ CO. 382 HanoverSt., Tel. S. 380 » * » TV/TI vsi vemo, da je naša sposobnost za zasluJek v naši otročji dobi zelo majhna. Toda ta zmožnost se veča z našo starostjo, ko postanemo bolj delavni. Svoj višek po doseže, ko dobimo po¬ polno delavno sposobnost, to je v starosti štirideset ali pedeset let. Potem pa začnemo postajati telesno slabejši in naša proizvajalna sila pojema, vsled česar smo prisiljeni zanašati se na svoje prihranke, ki smo jih deli na stran v cašu svojih najboljših let. Te razmere so samo zgodovina tega, kar se dogaja nam vsem vsak dan, a to nam daje nauk, da moramo hraniti v svojem zgodnem življenju. Najboljša pot do tega je, ako si postavimo za svojo H dolžnost, da začnemo nalagati svoje prihradke na *■ banki, ki je pripoznano dobra in v, kateri se tako skrbno varuje denar, kakor se ravno v On mitchell Street State Bank (Prava Banka za prihranke) VogalMitchell Street in Druga Avenue. ♦J* *J* *J» *J* *♦« »J* »v *♦* *♦* *♦* *♦* *♦* *$♦ *¥* »J* *!*' *}♦ *♦* *♦* *♦* *♦* Telephone South 471 Ženska postrežnica J, ARTHUR J. BRETT Balzamlrar In Pogrebni ravnatelj «3* I * i i 4 28 i Reed St. Cene zmerne | Milwaukee, Wis. t i 4 t 1 ♦J* ■*4«*V**I 4 ►J* *♦«»J* *♦* *♦* ♦♦♦♦♦♦♦J* *♦* *** >J« »J**J* *J« •»}» j Drateno omrežje za vrata in okna, kakor I vsake vrste druge dratene izdelke dobite vedno v najvedji zalogi pri A. T. TRENTLAGE & SON " •" ■ ‘ i : . , 1 1-4. •• • 387-391 Grove St. ....... Postojte! Pozor! Citajte! Kadar ste lačni, kadar ste žejni kadar ste brez strehe^ pridite k meni in bodete najbolje postreženi! Prodajam tudi vozne lit tka za vse prekmorske črte po nanižjih cenah. Tudi pošiljam denar v staro domovino najceneje, najhitreje in naj točneje! Louis Bewetz, 198 I-st Ave., Milwaukee, Wis. Telefon: South 4680. *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ i Farme. Willard. Farme. številni dosedanji naseljenci na Willardu so ♦ ♦ dokazali, da so farme v tem krajn najboljše, kar se ^ jih prodaja Slovencem. Zakaj potem kupovati ^ drugje, kjer je zemlja slabša in kraj brez ugodnosti # za naseljenca. Vse potrebno o Willardu izveste pri 1 ❖ % ♦ t Adria Colonization Co. 322 Reed St., nilwankee, Wis. IG. KUSLJAN, upravnik. JPfPESHE iPiEžfr;- Prijatelj Dušan. spisal Mirko Mnršec. .jBiito je mrzlega, mračnega zim¬ skega popoldne; burja je .brila in sneg je naletaval, ko sem sedel— kakor navadno v zimskem času ~ po končanem popoldnevnem pouku doma pri gorki peči, za- globjen v neko knjigo. Moja že¬ niva je sedela s pletenjem v roki kraj mene, a najin ponos, petlet¬ ni sinček pa je skakljal veselo po sobi premetaval igrače in iztikal po Vseh kotih, kakor je pač to otročja navada. , Zaglobljen v svojo knjigo ni¬ sem niti opazil, da ga je zanesla oflioška. radovednost tudi k pisal¬ ni mizi, kjer je začel brskati z veliko vnemo po njenih predalih, ki aern jih pozabil zakleniti, na- epkraf .pride k metni z dehelim pi¬ smom v roki in me vpraša otroč¬ je naivno: „Atej, zakaj pa ni na tem pismu znamke, ko si mi pra¬ vil včeraj, da mora hiti vsako rnamkovatiof ’ — Ko sem pismo pogledal zdrsnil sem nehote in si pogladil z roko čelo, kot hi hotel preplašiti neprijetne spomine. 0 - somo sem zavrnil otroka, naj me pusti v miru! Ženkino bistro oko je opazil 0 takoj to mojo premem- l)o! Odvzela je otroku pismo, ga ogledovala in me vprašala, kak neljub dogodek v mojem življen ne roke in začel jokati kot dete. njenih potez tako div no dovrše- — Srce se mi je krčilo, nisem mo šena, da si Rafael ne bi mogel že- gcl več prenesti tega pogleda in leti lepšega vzora za svoje mado- obrnil sem se proč. Zdravnik ne. Ročice in prstki so ibili ta¬ nit« je odvedel v svojo ordinančno ko beli ; in pravilno zaokroženi, sobo, mi ponudil stol in me vpra- kot bi jih izklesal iz marmorja— šal za moje razmerje napra-m Du- vse na njej je ibilo popolno, šanu. Ko sem mu razložil, da na- Cel njen obraz je obdajal raj- ju je vezalo mladostna znanje in sk omili izraz deviške nedolžnosti, srčno prijateljstvo, mi je pripo- nasmeh njenih usten je blesketa!, vedal, da. je došlo včeraj iz Ogrs- kakor 'biser med 1 rdečimi rožami kega obvestilo, Dušan je pobeg- in njen glas je bil tako glasben, nit neznano kam od svojega pol- krasen in mehak, kot žvrgoljenje k a. Danes pa so slišali pasantje slavčka. na ulico krog 10. ure iz Dušano- Ljubil seru Nušo, kolikor je vega stanovanja močen pok, in moči resnično ljubiti; V večni za- ko so udrli radovedni v njegovo maknjenosti, blazno, obupno, z sobo, so našli Dušana vsega v rajem in peklom v duši! Ljubil krvi, nezavestnega in z rano sre- sem jo s tako silo, da sem prene- di čela ležati na. tleh, kraj njega hal biti „,jaz”, da sem živel samo samokres, na mizi pa listič s le „njej, za njo”. — Srečen sem prošnjo, naj se mene o njegogo- bil, oh srečen, dasi nisem mogel vem činu takoj obvesti in se mi niti sanjati prej o tem, kako sla- izroči zreven ležeče pismo in kiju ibe in plehko so se mi zdele vse če njegovega stanovanja. Došli fantazije pesnikov in novelistov o rešilni voz ga je odpeljal takoj v ljubezni! Zdelo se mi je, da niti vojaško .bolnico, a že potoma je pojmiti ne morem svoje sreče. Dušan izdihnil. Izpolnit je hitel Sam veš, da so mi umrli starsi tedaj — pravil mi je zdravnik —- v zgodnji mladosti, da nisem imel zadnjo željo pokojnikovo, 'otbve- ra*zun tebe 'bitja na svetu, komur stil me je brzojavno in sedaj še bi posvetil sVoja čutila, ki bi z mi izroča pismo in ključe stano-. mano sočustvovali. , Znano ti je, vonja. Prosil še me je. da mu k#'kf> sem se moral pehati, trudi- razodenem ob priliki vzrok, ki je' ti; 'da' sem si pribori! eksistenco, »privedel tega splošno priljublje- — Živel sem brez ciljev, brez vse- nega. in nadarjenega častnika do ga! tega koraka. Obljubil sem prijaz- Ko pa sem zagledal njo, spoz- nemu doiktorju, da mn dam pri- hal njeno milino srca, šele tedaj Velik boj. Kongresnik II. A. Metz bojuje velik boj proti sleparskim trgov¬ cem. ki nadomeščajo ponarejeno blago za sveže. Tozadevni zakoni so zelo strogi in zato hoče, da se ( isti tiudi izpolnjujejo. .Mi želimo vzbuditi pozornost svojih prija¬ teljev v tej zadevi, kajti vemo za slučaje, kjer se dobro znano bla¬ go, tako na pr. Trinerjevo ameriš ko zdravilno grenko vino, ponare ja ter prodaja odjemalcem, da ti niti ne sumijo, da ni pravo bla¬ go. Bodite oprezni in ne riski- rajto svojega zdravja ali morda celo življenja. Tinerjevo ameriško zdravilno vino je jako izvrstno zdravilo za mnoge želodčne in cevne bolezni, ako se rabi po navodilih. Kadar hočete docela očistiti svoje telo, ne da bi isto o- slabili, iu ne da bi zgubili svoj apetit in uku«, posl užite se tega zdravila. Dobiva se po lekar¬ nah. Jos. Tri n er, 1333—1339 So. Ashland A ve., Chicago,, 111., Trinerjevo mazilo je zelo močno in učinkuje globokejše kakor dni ga v zdravljenja oteklin, revma¬ tičnih in nevralgičnih bolečin, razburljivosti in otrpelosti-.v . -i - -- - ~ .J ~ t' * » . ...? - -«* ju je z njmi zvezi, ker sem posta jj 0 c j n jj ,j an zaželjena pojasnila, je dobilo življenje zame pomen in nakar sem se poslovil in hitel v Dušanovo stalmova.nja, da preči- tam tam izročene mi pismo. V sobi je bilo mračno in ko sem odprl oikno in je zasvetilo po lič¬ no urejeni slobi soilnee, obstale so moje oči na sliki čudovito -lepe¬ ga dekleta, ki je stala v okvirju nevoljen. ,,Niso neljubi spomini, srček in tudi nevoljen nisem”, odgovoril tem ji jaz, „marveč žalostni spo¬ mini so to, vsa tragika življenja zrcali iz njih !”' Proseče me je .pogledala -Ženi¬ ca, užgano je "FiId"n 5 eno"sočutje in, radovednost; moral sem jo u- tešiti. Odložil sem knjigo, se udobno naslonil, ženica je primaknika stol bližeik meni, posadila k sebi spička, jaz sem si zapalil novo svalčico in začel: j,,Založil sem sam rad to pismo globo k o v predale svoje pisalne n^ize le da bi mi smoter!. Takrat sem šele vedel, da je na svetu bitje, ki sočustvu¬ je in misli z menoj, bitje, ki je moje vse, moja resnica, bodrita, tolažnica! Vsak moj dih, vsak korak, vse, vse--j.e bilo »posvečeno de njej, ži¬ vel sem le za njo., Bila mi je moje na Dušanovi .pisalni mizi. Komaj polneč, moj bog. Zame bilo e-- sem umaknil pogled od te slike ! Postavil sem stol bliže k oknu in odprl s tresočimi rokami t-o-le I pismo, (ki slovi: ,,Prijatelj! iNe čudi in ne vstraši se! Po- dino tam življenje, kjer je ona, srečen sem 'bil le takrat, sem gledal njo. — In tudi ona me je ljubila! Nisva si sicer nikdar tega Ivedala, zdelo se mi je, da bi bila ko po- o- keje pred oči, da bi me kar red¬ keje spominjalo na tragični dogo¬ dek^ s katerim je v zvezi. Ti nisi poznala mojega prija telja nadpročnika Dušana Cvet¬ ka in jaz ti nalašč nisem o njem nikdar nič omenil, ker me spomin nanj vselej .pretrese, s svojim mol kom .pa sem se hotel izogniti slavi jam se od tebe, poslavljam skrunil svoja sveta čustva, obla- za večno in poslednje moje, bese- til njeno nedolžno dušo, če bi jej govoril o svoji ljubezni. A njene PIKNIK HRVATSKEGA SOCIA LISTIČNEGA KLUBA ST. 35 NA WEST ALLIS. Jugoslovansko soc. udruženje st. 35. priredb j e v nedeljo dne 6 julija! v Taskas Grove pilknik na katerega vabi tem potom vse ju¬ goslovanske delavec, Vd.eležen- eem se bodle nudilo mnogo zaba¬ ve. Svi,rala bodeta dva tainbu- raška. zbora jo sicer: ,,Prosvje- ta”, in „Nova Sloboda^'Začetek zabave ob deseti uri predpoldan. Vstopnina: jest deset centov. Zen¬ ske imajo prost vstop Vzemite Burnhum st. Vbod la wn karo, Wes,t Allis do 51. a ve. od tam pa je deset minut do parka. Išče kateri se hočejo otresti zu, tovarni ter«postati samostojen in neodvisen dela v 100 rojakov plačanega gospodar na cvetočega mesta se zdravju' škodljivega in slabo >Ieg lepega m lastni farmi z malini denarjem podnebje in dobra pitna vo- roja kov, ki so vsi prav zado- Ne kupite tam, kjer še ni rnlja res dobra. Neka- za nameček stroje ali kaj morate ta na¬ zorni jo CRiIVITZ AVisconsm, kjer je da in kjer je že kupilo mnogo *> voljni. Bodite še Vi njihov sosed - ^ farmorjev, ki bi .bili kos povedati, 3 ^ teri zeml jiški prodajalci A a m P« vediite> da drugega, ako kupite *•»» J ' denarjem s tem, da kupite mrffk plačati «n»» * iH dr „ ga { e tar daste le prodajalcu ve. dosti dražje,kakor lil .1» ■ m ravnost od lastnika, »led « «***:. ' n TJ pT ,rf kaki konapanji. Jaz prodan, česar je dolijte eenejo. kakor f M l a ,t„e oči i,i san, izbere, ,„lj„ »an,„ taistenn, ^j V 8 do 30 dolarjev. Zelo * |,ov ™T. vsi idUKO j ’ nskern jeziku po kitjizieo m za. nadalj- p ,.s,te se danes ? ^ N PIK L0R 1526 West 21 St. na pojasnila na mojega zastopnic« Ihicago, 111. Theo. Kersten, lastnik. _ m ^ ^^ * * * * * ^ ^ slovenski urar * Stara navada .je, da prijatelji in sorodniki kupujejo darila ob go¬ dovih, rojstnih dnevih, porokah in drugich enakih prilikah, tem se vedno gleda nato, napravilo največ veselja, mam %’ zalogi vsakovrstna darila, ki bodo Vašim dragim gotovo u- gajala. Pridite v mojo prodajalno in si jih ogletje. FRANK WAČUN,_ 291 Grove st, Pri kaj bo Jaz i- » > | t I t Ko bodeš eital ta list, me ne bo sinje oči, njeni .pogledi -so.govorili več med živimi! Umijem ša- razločneje in več ko bi besede. Če movoljno, sam rad si pretrgam sv a se sešla, sva- gpvorila o vsak- drobno nit življenja! Kaj me, je danjostih, a vsaka izgovorjena, še k temu »privedlo?, ,,Ljubezen”, tako brezpomembna beseda je bi- prijatelj, „ljubezen”, — umreti la slavospev ljubezni, vsaka je hočem z onim bitjem, ki ga lju- govorila cele (knjige o najini, lju¬ bim! Ne štej mi v zlo tega moje- bavi. In midva sva jih razumela,- ga .koraka, ker ljubezen, samo da se ljubiva vroče, zvesto in ne- vsem tem spominom. Slučaj je ho ]j u yp, ze , n me ve de v to kar storim, omajno. —■ Zopet, sva se. šetala tel, da je našel otrok danes to pi- y s t arem V eku ne ln nihče ,gra T molče in se gledata samo drug smo in mi nehote zbudil zopet mo j e g a čina! St opiti prosto- drugemu v sanjavem oboževanju fu° v a ^yse^ 9 ppmine na prijatelja vo ij no ne kam v grob, zdelo se je v oči, govorila samo z očmi. llP&šn^JCakor^ bi se jtaki^t naravno in- enostavno ti- • Večkrat sem se vprašal: „Ali raj, Jako natančno ga »idim .pte< so močno ljubili; meni pa je še kak drug blagor na zemlji? »eHoj. mrtvaško bledega in t s sp zd j sam0j kakor bi spremljal' Ljubim in ljubljen sera!” prestreljenim čelom, tako zuo svo j p betele na neki poti. Unfel me Poljubov nisem prosil od svoje se spominjam njegovega tiagie- | )0 §j obn.p, ki me vede k temu Nuške nikdar! Zdelo se mi je, da nega konca. ' ”. . kora.ku; ne prijatelj miren, po- bi s poljubom onečastil altar svo- _ »Bilo je pred pribli/no desetimi p 0 j, n0m a miren sem. • -jega božanstva. Že pri tem sem Tudi ti bi ne ravnal drugače! mislil, da storim velik greh, če Morda, izročajo ravno v tem tre- mi je podala ob slovesu svojo ro- nutku, ko se od tebe poslavljam,, ko in sem jo pritisnil rahlo na Frank Lebek je bil na tem, da , umre. Bolan je bil nad sedem mese¬ cev. Imel je tri zdravnike, a kjub temu je bil vsak dan slabši. Bil ie bolan na želodcu in živcih. Mo¬ ge! .ni niti jesti in ne spati. Hujšal jo od dne do dne. Zgubil je že funtov. Jesti ni mogel ničesar, pii je samo nekoliko mleka, a tudi j tega že ni mogel več. Delati seve-1 da tudi hi mogle. Ozdravil ga je v štirih tednih doktor Wasweyler, želodčni spe- ialist in specialist v kroničnih boleznih. 456 Mitchell st. (drugo nadstro- j pje), Na se verni strani ceste, med | 2 in 3. Ave. Posvetovanje brezplačno. Izurjen slovenski fotograf Izdelujem lepe poročne in obhajilne slike, kakor tudi slike sg Vse druge prilike. Z vsakim naročilom poročnih in obhajilnih slik napravim brezplačno sliko v velikosti 16x20 palcev. Na zahtevo napravim slike tudi v vsakovrstnih krasnih barvah. Predelujem tudi druge slike ter jih povečujem v vsaki velikosti, če je treba grem fotografirat, kamor kdo želi, tudi ponoči m , pr. na veselice, svatbe, botrine itd. Zakaj hoditi drugam, ako Vam vaš rojak ravno tako dobro po* streže! ' Priporočam se cenjenin rojakom Slovencem ter Hrvatom za o«, biten poset FRANIC SKOK 438 52-nd Ave., West Allis, Wls. (Ravno zraven slovenske cerkve.) leti in jaz sem bil mlad profesor v prijaznem mestu' S. Velike po ritnice so se nagibale k koncu, jaz sem bil iz svojega potovanja že doma in pričakoval novega šolskega leta, kakor običanjo v hladni grob zemeljske ostanke najdražjega mi bitja; na svetu, bi- J tja, kateremu je posvečen moj Vsak dan, sedel sem tudi nekega s } ednji di , h> kater emu hočem sle' popoldne v kavarni pri časi črne kave in prebiral raznovrstne dne vnike, kar me pride iskat poštni sel z brzojavko. — Srce mi je za stalo in nisem mogel verjeti svo jim očem, ko sem eital lakonično ^poročilo Dušanovega polkovnega zdravnika: »Nadporočnik Dušan Cvetko končal danes dopoldan s Samomorom', naročil vas obvesti¬ ti".'—Mislili sem, da sanjam, či tal sem ta biv.ojav vedno zopet znova, a papir je bil rtem, ni mi mogel dati pojasnila. — Tovariš d iti i v smrt. Ne poznaš je prijatelj, nepoz- svoja usta. Ti in jaz, ojja sva ateista, ki ne verujeva v verske dogme, in zani¬ kava nazore o življenju po smrti, a vendar sem molil do Boga vsak dan pobožno in goreče, da naš onega plemenitega dekleta, ki izpolni in usliši srčne moje želje, ga ljubim tak 0 goreče in blazno, Zaupal sem v boga tembolj, ko je ljubim z vso svojo dušo, z vsako vendar ljubezen edino, kar ima mislijo, da življenje za me nima Bog a nami skupnega. — več pomena, odkar je njo, mojo \ vse moje molitve so bile za Nuško, pokosila kruta ,smrt. man — neskončno usmiljeni bog Skrivala sva; svojo ljuba v, ker me n i uslišal! je njen oče im ovit tovarnar, a jaz pdo j e p, red več ko pet tedni, ubogi častnik, ki nimam svojemu ravn o dan prej, ko je imel odko- oboževanemu dekletu razun ljube rakati naš polk daleč na Ogrsko cega srca ničesar nuditi, in zato na manevre, ko je priredila več- niti tebi nisem nikdar nič v pis na manevre, izA šolskih l°t —najljubši mi pri I ^ omeniTo 7 vojiTuWr ’ iZ,6t V hribe * Ta dan jatelj — on, zmiraj poln humorja — njemu je op a d el pogum — Du¬ šan mrtev — Te misli so mi drve¬ le bliskovito po gfavi. Videti ga moram še enkrat, morda še imam Izvršiti kako poslednjo naredbo, morda dobim pojasnil! Pogledal sem na uro in vozni red in videl, da odhaja za par iiftiiut vlak. Počitnice še so traja le osem dni in odgovoren nisem bil nikomur! Odhitel sem tedaj naravnost iz kavarne na kolodvor m bil po nekaj urah dolgočasne vožnje v mestu, kjer je služboval Dušah iti par minut pozneje v vo jaški bolnišnici. Sprejel me je jrrijazni polkovni zdravnik sam in me -peljal osebno k Dušanu. Lfežal je še V postelji, kamor so ){a potožili. Obraz mu je bil opa- del in njegove prej sokolje bistre oči motne in brezizrazne, na pol priprto in na čelu mu je zevala ihajhna, s krvavimi pegami in •t-rjeno krvjo obdana rana. — Stopil šem k postelji, mu zatisnil U« lahno oči, prijel njegove lede- .mi je neizbrisen v spominu! Ve- Bila je to deklica, lepa in eteta sela in živahna je bila Nuška ta ko angelj! Ali se še spominjaš, kako sva sanjala o najnih idealih? Ali še poinniš, kako sem sanjal o de¬ kletu, ki bi naj bila dovršeno le¬ pa in kristalno čistega značaja — Glej, našel sem vresničene te svoje sanje — taka je bila moja Nu-ka! Čudovito krasna je bila in nje¬ na krasota takšnega izraza, da se mi o podobnem še prej ni sanja¬ lo. Ko sem jo prvič zagledal, mislil sem, da vidim kako rajsko bitje. Vitka, ko jelke je bila njena raslt, lasje njeni bujni in narav navalovit.i 'bili so kakor žareče zlato, čelo visoko in belo ko ala- baster, polt- divno čista, obličje bledo toda ustne temnordeče, oči velike, nedolžne, udano krasne in ko nebo sinje, so žarele polno krat, ko nikdar! Na izletu smo bili večinoma sa ma mladina im ni čuda, da je bilo že pozno zvečer, ko smo se od¬ pravljali domov. Jaz sem bil Nuškin spremljevalec. Tiha in hladna noč je bila ta¬ krat. Mesec je stal 1 nekje skrit, za gorami, tako da nam je njego va bleda svetloba prav skromno razsvetljevala strm 0 pot. Šla sva z Nušo oddaljena od drugih držala se podpazduho in večkrat sem pritisnil njeno belo roko sebi kot bi se bal, da se mi izmak ne in mi jo vzamejo,. Govorila sva tiho in nežno o ravnodušnih stvareh, vse, kar sva čutila, kar je hotel drug drugemu vdahniti dušo. Vse najino ljubkanje je zvenelo samo iz najinega glasu, je žarelo samo iz globine najinih o či. Besede, ki sva jih govorila kakor poldan in iz njih je zrcali-, ._ , . . . ... so bile brez pomena, sploh nisva la vsa njena cista in angeljsko „ 3 ;*. nedolžna duša, cel obrazce bil ta ko ganljivo krasem in pravilnost | 1 (Dalje prihodnjič. “'K J_i u -4f: zmoti. REfNHOLD KROLL Veletrgovina z vsakovrstnimi VINI IN LIKERJI ©i8tiler»dveh znanih viski-jev Green Bell ter Deer Creek 410 Greenfieid Ave. Telephone South 8280-J Pozor rojaki. Zaradi sprememtve prostora ] Sem primoram razprodati vso svojo zalogo po.najnižjih conah. Kdor izmed rojakov želi poceni kupiti čevlje, moško zgornje in spodnje, perilo, moške in otročje obleke, naj se oglasi v moji pro. dajalni na 301 Clinton Street Frank Meh Borchardt Bros. KROJAČNIOA, ZALOGA OB- Lek in druge moške opra¬ ve. Cene zmerne, blago trpežno fin postrežba točna. 347- 349 GROVE STREET. POZOR! rojaku Sledeče tri pijače so pristne in importirane in isdelane is seiiščss •krepčanje člevega in njegovega zdravja. Te so: Kranjski Brinjevec, Sllvovic, ...... J£p" ,6 ’ j Tropinovec, High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vin«, katero prodaja A HORWAT, JOUET, 1LL. Gostilničarju Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Val o korist! Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor ja* zapravim, kedar prodajam in kolektazn. ker si prihranim zamudo čas«, vožnja in potne troske. Dobiček je torej Vaš! Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki i®' P«rtira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nlm*® stroškov*® dragimi- agenti. A. HORWAT, 660 N. CHICAGO ST., JOUET, lH- Pozor! r V ^Važno upralanjela j n/Jmiopravil * naiboli« m natcenn.« ^ | Konzularne najbolj« in najceneje vojaške 220'/* Grove st l OinwauUee,\Vis., zadeve Obuvala vseh vrst po najnišjih cenah: za moške od $1.50 do $4.09 za zenske od $1.00 do $3.50 1 za otroke od 50o do $2.50 Naš namen je vas vselej zado. voljiti. i ^ Ahrens & Vtki Milvrauškim Slev^JA«** \ priporočamo Ke^parAAil*’ vso Banko. Prejemaden** na hranilne vloge in dej* 3 obresti. Vse vloge pod dri«# nadzorstvom! ,, Pošiljamo dea® f v staro domovi « 0 po zmernih cenR^* Na tisoče SIove»' cev pošilja P r J nas denar, ZaKW ne Vi?! f ' .• ■ f I u. A Prodajamo prekmorske črtečo ^kompa*— ** VS * naibe ^ r _nijsklh cenah. Sloven. Narod. Podporna Jednota vrši s* 03 fl.narni p rom et z Kaspar D ržavno g — - kij. - - - Ti' Pišite na nas v slovenskem jeziku. K-dof biti pošteno postrežen, naj se obrne do Kaspar Državne *>• KASPAR ST ATE 1900 Blue Isiand Ave., Chicago,