Št. 19 (737) L. XV.
NOVO MESTO, četrtek, 14. maja 1964

K ..v   m :.-.t .•• (
Krajevna skupnost Novo mesto pred ustanovitvijo
Pred dnevi se je pri občinskem odboru SZDL sestala občinska komisija, ki pomaga pri ustanavljanju krajevnih skupnosti, navzoči pa so bdi tuđi predstavniki Socialistične zveze z območja, kd ga bo predvidoma zajela ta skupnost. Za obseg krajevne skupnosti se niso mogli odločiti, zato bodo končno besedo o tem prepustili občanom na javnih tribunah. Sklenili pa so, da mora krajevna skupnost kmalu zaživeti.
Zanimiv posvet pri kočevskem Melaminu
Pretekli petek je kemična tovarna MELAMIN iz Kočevja sklicala strokovno posvetovanje o uporabi in obdelavi melapan plošč, ki se ga je Udeležila vrsta znanih strokovnjakov in predstavnikov gospodarskih zbortoic. Udeleženci posvetovanja so v Kočevju spoznali, kako všestran. ska je uporabnost slojastih dekorativnih plošč, ki jih pod imenom »melapan« (ultrapas) izdeluje kočevski MELAMIN. — Obširneje bomo o posvetu poročali v pnhocinji številki.
SZDL v pripravah na volitve zadružnih svetov
Krajevne organizacije SZDL bodo od 17. do 21. maja organizirale 10 področnih sestankov v pripravah na volitve v zadružne svete. Sestanke bodo organizirale le večje krajevne organizacije, na njih Pa bodo sodelovali kmetijski strokovnjaki in obrazložili ustrezna vprašanja.
Sindikati o važnih vprašanjih.
Minuli četrtek in petek so Predstavniki sindikatov indu strije in rudarstvu ter storitvenih dejavnosti v novcmeš ki občini obravnavali sklepe V. kongresa Zveze sindikatov JugoSiavije in priprave na Predvolilna zborovanja za bodoče volitve organov upravljanja v delovnih organizacijah. Razpravljali so predvsem o izkoriščanju sredstev, ki jih Us-'vferijo delovne orgarriza-°ije. izboljšanju nagrajevanja Po delu ter nadaljnjem izpopolnjevanju notranje zakonodaje v delovnih organizacijah.
O NEKATERIH PEREČIH VPRAŠANJIH NEKDANJIH BORCEV
IN AKTIVISTOV
PPEMALO ZA BORCE?
Misel v naslovu je zastavljena bolj kot vprašanje in manj kot ugotovitev. Povsem napak bi bilo namreč trditi, da v našem družbenem sistemu, v oblastnih organih in v gospodarstvu ni volje in razumevanja za reševanje težav, ki tarejo borce iz NOB. Obojega je veliko, le sredstev je žal premalo.
Problem borcev je na Dolenjskem in v Beli krajini veliko bolj pereč kot kjerkoli v Sloveniji. Kar 12 odst. prebivalcev našega področja je včlanjenih v borčevskih organizacijah. Na pravkar minulih občinskih konferencah ZZB in ZVVI so o tem povsod živahno razpravljali in opozarjali na spremembe, ki so potrebne v zakonodaji. -V sestavku uporabljamo misli iz vseh poročil in razprav na omenjenih konferencah. Tovariše, ki so bili morda nevoljni, ker nismo o tem poročali sproti, prosimo, da nam oproste-Zdaj, ko je zbrano vse gradivo, je laže zastaviti besedo in pred javnostjo razgrniti problem, ki vpije po rešitvi.
Preden pričnemo nizati podatke in razpletati besedo, moramo znova ugotoviti, da gre za ljudi, ki so veliko žrtvovali. Kadar govorimo o sodelavcih v NOB, jih navadno razvrščamo v tri skupine: v aktivne borce NOV (sem štejejo tudi invalidi,) v sodelavce s terena ter v družine padlih (vojne vdove, starši padlih ter otroci padlih.)
iz krvi in žrtev je vzklila ta svoboda
Kaj so storili ti ljudje in koliko so prispevali? Aktivni borci NOV so v najtežjih dneh, ki jih je preživljalo naše ljudstvo, zapustili družine, domove in vse, kar jim je bilo drago, ter odšli v boj. Odveč bi bilo naštevati napore, ki so jih prestali, govoriti o dolgih marših, o bojih, o lakoti in bolezni, ki so redčile vrste odredov, bataljonov in brigad. Aktivni sodelavci s terena so sicer res_ ostali doma, bili pa so bor-" ci podzemlja, ki je predstavljalo za okupatorja prav takšno fronto, kot v prsa uprta partizanska puška. Mnogi so živeli v ilegali, vsi pa so. nemalokrat prisluškovali v noč, kdaj bodo zaslišali korake policistov, ki so jih morda odkrili, trepetali so od skrbi za »vezo« in vselej neustrašeno izpolnjevali povelja. Živeli so tako rekoč v okupatorjevem žrelu in
dan za dnem izpostavljali svoja življenja.
In kaj družine padlih? Tudi ti so pomagali, kolikor so največ mogli, saj jim je vsak partizan pomenil del njihovega svojca. Tudi oni so trepetali v skrbi za življenja svojih dragih, čakali so redkih obvestil in živeli v tihi nadi, da bodo mož, sin ali hči srečno preživeli vojno. Koliko prečutih noči, koliko vzdihov in tihih zakletev je bilo izrečenih v naših domovih od leta 1941 tja do 1945? Mar niso partizanske mamice posebna, najdragocenejša duša našega boja? Samo borci vedo, s kakšno materinsko skrbjo so jih sprejemale, kolikokrat so jih s preprosto bo-drilno besedo in skromnim prigrizkom potolažile in okrepljene odpravile na pohod. V njihovih neskaljenih očeh pa je vedno trepetalo neizgovorjeno vprašanje: »Ali ste, fantje, kaj videli mojega sina? Ali je še živ?« In če je mamica vedela, da njenih sinov ni več, ker so padli, je iz zgu-nega obraza pod Črno ruto vseeno vel ponos: partizani, ki so prihrumeli v hišo, so bili njeni drugi sinovi...
Takšni so bili vsi ti ljudje in takšni so še danes. Nikdar se niso trkali po prsih zavoljo zaslug za revolucijo in vse do danes so ostali skromni. Vzamejo to, kar dobijo, in čakajo, da bo boljše.
Veliko dajemo, vendar še vse premalo
V občini Črnomelj živi 651 invalidskih upravičen-
cev, od lega 218 osebnih in 433 družinskih invalidov. Samo lani je umrlo 21 obojih. Lani je bilo porabljenih v črnomaljski komuni za invalidsko varstvo 39,932.064 dinarjev ali povprečno po 5.120 dinarjev mesečno za vsakega. Sem so všteti izdatki za invalidnino, za zdravljenje, za invalidski dodatek, za ortopedske pripomočke in za rehabilitacijo.
V občini Novo mesto živi 1124 invalidskih upravičencev (371 osebnih in 753 družinskih invalidov). Za vse že prej naštete oblike invalidske zaščite je bilo lani porabljenih 68,894.489 din ali po 5.108 dinarjev mesečno  na upravičenca.
V občini Trebnje je "463 invalidskih upravičencev. Za vse vrste invalidske zaščite je bilo lani porabljenih 27,254.416 din ali po 4.884 din mesečno na upravičenca.
Na področju občine Novo mesto živi približno 4200 borcev in sodelavcev NOB. Za pokojnine (osebne pokojnine prejema 478, družinske pa 136 borcev in svojcev), za ustrezno zdra-stveno zaščito in za posebni dodatek k osebnim prejemkom, ki ga prejema 95 borcev, je bilo lani porabljenih 252,110.020 din. Iz občinskega sklada za borce je bilo lani izplačanih 6 milijonov: za 53 občinskih preživnin (70 vlog je še nerešenih, ker ni sredstev!), za klimatsko zdravljenje 25. nezavarovanih borcev, za enkratno priznavalnino 14 borcem in za sistematične zdravstvena preglede borcev na po-(Nadaljevanje na 10. strani)
maja dopoldne so počastili 20. obletnico ustanovitve organov državne varnosti tudi predstavniki te »lužbe v novomeški občini. Na spominski kamen, ki »to.ii v parki, v Dolenjskih Toplicah, so položili venec V, spomin vsem tovarišem, ki so na Dolenjskem /. življenjem zapečatili svojo ljubezen do domovine v Ostali organov varnosti. - Na tem kraju je bila Marca 1944 ustanovljena brigada Vojske državne varnosti - VDV
Slavje v rojstnem kraju heroja Jožeta Slaka
Krajevna organizacija Zveze borcev Svetinje je 3. maja svečano proslavila svoj praznik in tega dne na Gor. Vrhu pri Dobrniču, v rojstnem kraju narodnega heroja Jožeta Slaka, ob navzočnosti večjega števila domačinov in gostov razvila svoj prapor.
Prapor je razvil eden najstarejših prvoborcev domačin Lojzb Vrsnik, ki zdaj živi v Ljubljani. To je storil z željo, naj bi se ne pozabile borbene tradicije iz NOB in da bi Sla mladina po poteh borcev. Zgodovina NOB hrani dovolj svet'.lh zgledov za požrtvovalnost in premagovanje naporov. Tovariši ca Francka Slak Je govorila o velikean prispevku okollSnlh krajev med NOB in o napredku, ki Je znalen na vseh področjih.
Gor. Vrh kot kraj, iz katerega so ljudje med prvimi stopili v vrste rtarcdnoosvbb<>iil-nega gibanja, se je v povrnili letih precej spremenil. Je tak, kakršnega sd Je zamislil žo horo j Jože Slak, ko je bil zaprt v Sremski Mitrovlcd. Prav zavoljo vsega tega je bil 3. maj za območje Svetinj in tamkajšnje krajevne organizacije ZB pravcati praznik. K izrednemu razpoloženju prebivalstva je pripomoglo tudi sončno vreme.
Štafete mladosti nosijo pozdrave tovarišu Titu
Republiška štafeta je krenila na pot včeraj zjutraj izpred kolektiva IMV
Več tisoč Novomešeanov se Je v torek popoldne zbralo na Glavnem trgu, kjer so prisostvovali sprejemu desetih lokalnih štafet, ki jih je mladina prinesla iz vseh večjih krajev novomeške občine in iz Trebnjega. Preden so mladinci izročili štafetne palice predsedniku občinskega odbora SZDL Novo mesto Slavku Doklu, je bilo okoli slavnostne ti-ibune na Rotovžu nepopisno veselo vzdušje, ki ga je stopnjevala tudi godba na pihala s koračnicami. Po sprejemu štafet je tovariš Slavko Doki govoril o napredku, ki ga zaznavamo ob letošnjem  prazniku  mladosti ši-
rom po domovini in na Dolenjskem. Pozdravno pismo tovarišu Titu je z željo, da bi naš ljubljeni predsednik še dolgo vodil jugoslovansko ljudstvo in zdrav dočakal še mnogo let, prebrala dijakinja Kozoletova.
Včeraj dopoldne pa je izpred tovarne IMV v Novem mestu krenila na pot proti Ljubljani, kjer se bo pridružila zvezni štafeti mladosti, republiška štafeta. Republiško štafeto so iz Novega mesta mladinci kolektiva IMV ponesli proti Metliki, odkoder je šla naprej proti Črnomlju, Kočevju in Ribnici.
Kočevska mladina s pozdravi maršalu Titu
Kočevska mlad.na se že sedaj vngto pripravlja na praznovanje tedna rrfadostji in Titovega rojstnega dne. Republiška štafeta mladosti je prišla v Kočevje iz Novega mesta preko Črnomlja 13. maja ob 17. uri, lio so jo prebivalci mesta pred spomenikom svečano sprejeli. Razen republiške je prišlo v Kočevje tud'i nekaj lokalnih štafet, od katerih bi omenili predvsem štafeti s Koprivnika in iz Kočevske Rake.
Tako se je praznovanje tedna mladosti pričelo že s sprejemom štafete, posebno živahno pa bo v dneh pred 25. majeim, ko bodo na Bazi 20 v Partizanskem Rogu sprejeli dotedanje pionirje v mladinsko organizacijo. Tokrat bodo kočevski p:onirji sprejeti v mladinsko organizacijo v tem zgooiovinslkem kraju že tretjič. Na zborovanju bo. o pomenu mladinske organizacije in o njeni vlogi v sodobni družbi spregovoril predsednik občinskega komiteja Zveze mladine Kočevje Zvone Žagar, pionirji sedmih razredov osemletk pa bodo ob sprejemu, ko bodo dobila mladinske izkaznice in značke, pripravili krajši kulturni program. Po svečanosti se bodo odpeljali še na izlet v Dolenjske Toplice in Žužemberk:
Obsežneje se pripravlja na praznovanje tedna mladosti tudi kočevska Zveza prijateljev mladine, občinska Zveza za telesno kulturo pa bo organizirala vrsto športnih prireditev.
Slovenski pionirji bodo ponesli ljubljenemu maršalu za rojstni dan posebno tople pozdrave in čestitke s tradicionalno Kurirčkovo pošto. Letos je krenila iz Kočevja. 4. maja se je pred spomenikom v Kočevju zbralo veliko pionirjev obeh osemletnih šol, ki so ob odhodu Kurirčkove pošte pripravili skupaj z glasbeno šolo krajši program, o pomenu Kurirčkove pošte in vlogi Kočevske v NOB pa ja spregovoril Pe'er Sobar, predsednik komisije za obujanje tradicij NOB pri občinskem odboru ZB in upravnik kočev-skega muzeja. Prvemu letošnjemu nosilcu, učencu BračA-čeve šole Savu Vovku, j« predal pošto narodni heroj Jože Boldan — Silni iz Kočevja. Ne vsej poti prek Ii-volda, Mozlja, Knežje lipe so letošnjo Kurirčkoivo pošto ljudje, posebno mladina, toplo sprejemali itn pridajali v mislih tudi svoje srčne želje za Titov rojstni dan, na Ml-klarjih pa so jo prevzeM belokranjski pionirji in jo pot-nesli naprej ... (vec)
Vreme
OD 14. DO 24. MAJA Okrog 17. maja dež i. ohladitvijo; v ostalem bo do 21. maja prevladovalo lepo vreme s pogostnimi krajevnimi nevihtami. Od 22. do 24. maja nestalno s pogostnimi padavinami in ohladitvijo.
POZDRAV SLOVENSKIM ČASNIKARJEM
V spomin na dvajsetletnico obstoja slovenskega novinarskega društva bo' imelo Društvo novinarjev Slovenije v soboto, 16. maja, v Metliki svoj izredni občni zbor. Na njem bodo tudi podelili letošnje Tomšičeve nagrade in odlikovanja nekaterim najzaslužnejšim novinarjem za njihovo dvajsetletno časnikarsko delo. Občni zbor društva bo opoldne, zatem pa si bodo člani društva m gostje ogledali metliške zanimivosti; srečanje bodo zaključili zvečer s kultumoprosvetnim sporedom in plesom.
Kolegom in kolegicam, ki bodo v soboto obiskali Dolenjsko in Belo krajino: prisrčne pozdrave in najlepše želje, da bi se med nami zares prijetno počutili!
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA USTA
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
_:_i____t-     •   • . [ :
Vse bolj je očito, da postaja spor med Moskvo in Pekingom centralna tema svetovnega tiska. Začel se je kot polemika, v kateri sta se obe strani izogibali direktnih napadov in citiranja imen. Letos pa je prerasel v pravi državni spor, razširil se je praktično na vsa področja.
Ne gre samo za principe marksi-zma-leninizma, ostra in strupena polemika se vodi tudi med zgodovinarji — Kitajska enostavno ne priznava sedanjih meja v sovjetskem delu Centralne Azije.
Kitajci tolmačijo marksizem dobesedno, po črki, kot bi bil to dogma — moskovska Pravda je ondan zapisala, da ga razlagajo kot sveto pismo nove zaveze. Testament zapisan za vse čase. Peking ne vidi novih momentov, ki so nastopili po smrti Marxa, Engelsa in Lenina. Marksizem tolmači šablonsko, vojaško.
Pravda navaja, da zatrjujejo Kitajci, da so postala narodnoosvobodilna gibanja vodilna revolucionarna sila našega časa in da je delavski razred baje izgubil revolucionarni zanos. Njegov cilj je višji standard, ne pa svetovna revolucija. Višji standard pa vodi, po mnenju Kitajcev, v oportunizem.
Sovjetski tisk navaja, da prikazuje kitajsko vodstvo kot najbolj revolucionarno silo kmete. Delavski razred je, kakor trdijo Kitajci, baje okužen s social-reformizmom, zato je izgubil svojo revolucionarno bazo
Kitajski recept za narode Azije, Afrike in< Latinske Amerike je: oborožena borba. Pravda piše, da kitajski voditelji še niso pojasnili, proti komu naj bo naperjena ta
borba n. pr. v Alžiriji, Maliju, Gani in Burmi — v državah, ki so se pred leti osamosvojile, a kjer je na oblasti pravzaprav domača, nacionalna buržoazija.
Pravda se sprašuje, kakšen je to socializem na Kitajskem: brez ra-
Spor se nadaljuje
zvite industrije, brez demokracije, zakonitosti in spoštovanja osebnosti in njegovih pravic. Kakšen more biti socializem v deželi, kjer vlada beda in se ne spoštujejo najbolj osnovna načela človeške družbe.
Ta vprašanja globoko razjedajo odnose med Moskvo in Pekingom. Zato je CK sovjetske partije predložil, da se rešijo na širši konferenci, udeležili naj bi se je predstavniki 26 partij, ki so bih' zastopane v redakcijskem komiteju moskovskega sestanka leta 1960. CK sovjetske partije je menil, da bi bil lahko tak sestanek jeseni tega leta.
Kitajci so odgovorili, da je ta rok veliko prezgoden in da bi bila lahko ta konferenca v štirih ali petih letih! Z drugimi besedami: Pekingu ni do tega, da se sporna vprašanja razčistijo z medsebojnimi razgovori, Peking želi rovariti v stanju stalne napetosti.
So na Zahodu ljudje, ki mislijo, da je ta spor v interesu Zahoda. Takih ni malo. So pa, ki opozarjajo na nevarnosti. Spor med Moskvo in Pekingom bi lahko pahnil le-tega v nepremišljeno avanturo. Sovjetska zveza je pred leti komaj preprečila, da niso Kitajci napadli Formozc. To bi bil lahko uvod v svetovni konflikt.
V Pekingu zatrjujejo samozavestno, da je ameriški imperializem tiger brez zob, iz papirja. Treba ga je samo energično napasti — pa je že na tleh. Pri tem se sklicujejo na to, da je imperializem popolnoma kapituliral na Češkoslovaškem (1948. leta), v Alžiriji (1962. leta). Vendar pa je de Gaulle že veliko prej, takoj ko je prišel na oblast, obljubil, da bo rešil alžirsko vprašanje.
Spor med Moskvo in Pekingom je pravzaprav prenesel težišče svetovne politike na široko azijsko šahovnico. Na tej šahovski deski igra ameriška diplomacija ostro igro: dobiti hoče vojno v Južnem Vietnamu. Ameriška teza je: vojno je treba končati z vojno. Zato je prišel te dni v Saigon ameriški obrambni minister McNamara.
Američani menijo takole: Angleži so štrli odpor malajskih gverilcev, Angleži so zatrli gibanje Mau-Mau v Keniji — zakaj ne bi uspelo isto tudi nam v Južnem Vietnamu. Vendar je razlika: na Malaji so bili tamošnji uporniki izolirani od množic. V gverilskih vrstah so se borili predvsem malajski Kitajci. V Južnem Vietnamu pa poosebljajo uporniki glas ljudstva. Zato jim vse do danes niso mogli biti kos.
V LUCI SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV
Statut uskladiti s prakso
Na terenu se odvijajo živahne razprave ne samo o smernicah za predkongresno dejavnost, temveč tudi o programu in statutu Zveze komunistov Jugoslavije. Razprave o programu so važne zategadelj, ker so neke vrste preverjanje naše prakse, i Komunisti (in ne samo oni, temveč tudi nečlani) so dolžni preverjati v družbeni praksi, koliko nam je že uspelo uresničiti posamezna načela iz programa in kje še zaostajamo. Pomembne bo tudi razprave o statutu, katerim je namenjen tudi naš komentar. Gre predvsem ra ugotovitev, da je praksa že prerasla statut, zaradi česar je pravilna odločitev najvišjega vodstva ZKJ, da je treba izdelati novega. Pri izdelavi novega statuta pa je nujno sodelovanje čim širše-
NAŠ AKTUALNI KOMENTAR
ga kroga komunistov. Zaželeno pa je tudi sodelovanje nečlanov, ki imajo vso pravico soditi o delu komunistov In o organizaciji ZK.
Naj izluščimo iz dosedanjih razprav nekaj misli, za enkrat samo kot spodbudo za nadaljnjo razpravo. Hočemo reči, da to še niso konkretni predlogi, ki bi jih bilo mogoče že oblikovati in poslati posebni komisiji pri CK ZKJ, ki Ji je poverjeno zbiranje pripomb in predlogov za nov statut.
. Prva pripomba se nanaša na določbo sedanjega statuta, da so občinske konference Zveze komunistov vsaki dve leti. To ne ustreza več delovanju, komunistov v novih pogojih, ko je težišče na večji demokratičnosti v Zvezi komunistov. Ce hočemo, da bo načelo demokra-
tičnega centralizma dobilo v praksi novo vsebino, in to predvsem v tem smislu, da bo čedalje bolj živahen tok vplivanja od spodaj navzgor, se pravi od članstva, je treba popraviti to določilo. Kako? Tako, da bi statut obvezoval občinska vodstva Zveze komunistov, da se posvetujejo s celotnim članstvom o vseh bistvenih vprašanjih To pa bi bilo mogoče le tedaj, če bi dobival občinski komite smernice za svoje delo bolj pogosto, ne pa samo vsaki dve leti. Res je, da je tu še program Zveze komunistov, ki pa ne obravnava tudi posebnih razmer in pogojev, v katerih delujejo posamezni občinski komiteji. Razen tega je treba vedeti, da čas hiti naprej in da se v dveh letih lahko marsikaj zgodi. V teh dveh letih ne bi smel odločati o vsem samo občinski komite. K odločanju, se pravi k obravnavanju važnih problemov in k zavzemanju določenih stališč, je treba pogosteje pritegovati tudi vse članstvo.
. V statut bi bilo treba vnesti tudi določilo o rotaciji partijskih kadrov. To ni pravzaprav nič novega. V praksi, zlasti v občinah, je že nekaj let uveljavljeno sistematično kadrovsko obnavljanje vodilnih organov. To se pravi, da gre sedaj za to, da s statutom kodificiramo vse, kar je pozitivnega zraslo v praksi. Načelo rotacije bi moralo v osnovi veljati za vsa vodstva — od najnižjega do najvišjega. Morda bi kazalo — glede na posebne pogoje in različnosti v posameznih občinah — dopuščati tudi izjeme, vendar z izrecnim opozorilom, da je treba take izjeme posebej utemeljiti. V takih primerih bi moral statut predvideti, da mora glasovati za takega kandidata kvalificirana večina volilnega telesa.
. Statut bi naj vsebival tudi določilo, da mora biti kadrovska politika v Zvezi komunistov javna. Kadrovske
komisije bi morale biti predvsem samo pomožna telesa, ki proučujejo kadrovsko politiko in pripravljajo razne analize. Sicer pa bi morali zagotoviti še večjo demokratičnost in javnost v kadrovski politiki. Članstvo ne sme imeti občutka, da določajo o selekciji in razporejanju partijskih kadrov izven njega, se pravi v ožjih krogih posameznikov. Koristno je tudi vodenje sistematične evidence kadrov, da bi lahko posredovali članstvu pregled ljudi, ki imajo pogoje za opravljanje raznih dolžnosti v Zve-
zi komunistov. Pri tem je treba upoštevati predvsem ugled, ki ga uživajo kadri, njihove moralne vrline, politično razgledanost, sposobnost itd.
. Na nekem sestanku smo slišali tudi predlog, da bi bilo treba spremeniti določilo o partijskih kaznih. Doslej se je namreč pogosto dogajalo, da je osnovna organizacija izključila iz svojih vrst človeka, ki je bil potem prepuščen samemu sebi, ne da bi se kdo brigal zanj, da bi se popravil in si tako spet pridobil pogoje za ponovni
sprejem v Zvezo komunistov. Ta ali oni je postal zagrenjen, politično pasiven, namesto da bi mu osnovna organizacija pomagala, da ostane še naprej aktiven v političnem in družbenem življenju. Seveda: bih so tudi drugačni primeri, da se je ta ali ona organizacija zanimala za izključenega člana. V pogojih še večje demokratičnosti v delovanju Zveze komunistov je potrebno, da pride v statut tudi določilo o tem, da so osnovne organizacije dolžne gledati na ljudi, ki so bih izključeni iz Zveze
komunistov. Morda bi kazalo določiti celo rok, do katerega mora osnovna organizacija spet ponovno razpravljati in povedati svoje mnenje o človeku, ki ga je pred dvema ali tremi leti izključila iz svojih vrst. Tedaj bi nujno morala tudi ugotavljati, kaj je storila za človeka, potem ko mu je naložila najvišjo kazen. Ce se je še naprej zanimala zanj, je to pomenilo, da je bila kazen, čeprav huda, predvsem vzgojna. Ako je pozabila nanj, je bi to dokaz, da kazen ni imela vzgojnega namena.
JCRATKE,
I IZ RAZNIH STRANI
• Ben Bela na Češkoslovaškem. Predsednik Alžirije Ban Bela Je odpotoval iz Sovjetske zveze najprej v Bolgarijo, nato v CSSR, » četrtek pa bo že v Združeni arabski republiki. Udeležil se bo svečanosti ob zaključku prve faze del na velikem asuanskem Jezu. Te svečanosti se bo poleg domačina Naserja, predsednika Jemena Sa-lala, predsednika Iraka Arefa In Ben Bele udeležil tudi Nlkita Hru-ičov. Sovjetski premier Je prispel že v soboto v Kairo.
• Kardelj bo obiskal DR Nemčijo. Predsednik Zvezne skupščine Edvard Kardelj bo po obisku ns Češkoslovaškem obiskal tudi DR Nemčijo. Med svojim bivanjem t CSSR so Je udeležil tudi velikih manifestacij ob 30. obletnici slovaško vstaje.
• Sastri Nrhmjrv naslednik? PO anketi Indijskega instituta za ugotavljanje Javnega mnenja Ima sedanji minister brca -portfelja Lal Bahadur Sastri največ Izgledov, da postane Nehrujcv naslednik. Zanj se Je Izreklo 27 odst. vseh anketirancev, prod leti je bilo sanj komaj i odst.
• Univerza v Celovcu? Boj c* koroško univerzo Je prišel v novo fazo. Ondan Je bil v zgodovinski •dvorani grbov« sestanek, ki mi s* ga Udeležili najvišji predstavniki koroškega Javnega tlvljonjn. Da j* taka ustanova nujno potrebna« kate te to. da Ima Koroška 3000 študentov, ki morajo studlrutl i* ven dežele.
• Rovjctaka zveza na di-iipeH1 nanilungu? Kaže, da si bo sovjet-ska diplomacija le utrla pot «* konferenco afriških ln azijski!) <'*" tal. Za to so vse države Azije 10 Afrike — razen Kitajske, Pail»t»' na in Ovlnoje. Brez udeležbe SO* rjetske zveze bi bila Indijska del«' gmclja v ka) neprijetnem položaj}1 — Kitajska M Jo potisnila poP"1' noma ob stran.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
O 13. maja je minilo dvajset let, odkar Je bila ustanovljena služba notranjih zadev, ki se je ob ustanovitvi imenovala oddelek za zaščito naroda. V dveh desetletjih je dala ta služba k napredku naše skupnosti prispe vek, ki ga je težko izmeriti s količinskimi pokazatelji. Njen razvoj od prvih začetkov do sedanje ravni, ki tudi po tehničnih, strokovnih in drugih vidikih ne zaostaja za drugimi tovrstnimi službami na tujem, je šel skozi trde preizkušnje in žilave boje, ko so imeli njeni pripadniki opraviti z zakrknjenimi sovražniki našega ljudstva. Zaradi tega gre tudi službi notranjih zadev velika zasluga, da smo tako uspešno preprečevali* vsakršno podlo nakano sovražnikov našega socialističnega razvoja. Uspehi dela te službe pa so opazni tudi na raznih drugih področjih, izmed katerih naj omenimo le prometno službo. Hiter razvoj avtomobilskega prometa je našel organe prometne službe dobro pripravljene, tako da v skrbi za prometno varnost ne zaostajamo za mnogimi drugimi državami, kjer ima motorizacija za ■eboj že precej daljše življenje.
V počastitev 20. obletnice ustanovitve službe notranjih zadev so bile po vsej Jugoslaviji številne prireditve, obeležene z odkritji spominskih plošč, razstavami, izdajo knjižnih del, filmi, televizijskimi oddajami in podobno. V torek je bila osrednja slavnostna akademija v Domu sindikatov v Beogradu, na kateri je govoril zvezni sekretar za notranje zadeve Vojin Lukić. Igralci beograjskega gledališča in zbor JLA so prvič izvajali recitat »Za borce 13. maja«, ki ga je napisal za to priložnost znani pisatelj Oskar Davičo. — V ponedeljek je bila slavnostna akademija tudi v Ljubljani. Udeležili so se je najvidnejši javni, kulturni ln družbeno - politični delavci, predvsem pa seveda uslužbenci notranjih zadev. V okviru akademije so izvedli kantato »Moja pesem ni le moja pesem«, ki jo je na Kaju-hove verze uglasbil Blaž Arnič. Kasneje je predsednik skupščine Ivan Maček priredil sprejem. — Ta pomembni jubilej so proslavili tudi z razstavo v ljubljanski mestni ga-
leriji, ki v sliki in besedi prikazuje razvoj službe notranjih zadev v Sloveniji.
G Predsednik Tito je te dni odprl 31. mednarodni sejem kmetijstva v Novem Sadu, na katerem sodelujejo s svojimi izdelki razstavljalci iz 20 držav. Predsednik repu-
Dvajset let službe notranjih zadev
blike je ob tej priložnosti med drugim dejal, da se kmetijska blagovna proizvodnja ne bi smela v ničemer razlikovati od industrijske.. Našemu gospodarstvu — in seveda tudi kmetijstvu — je treba pustiti več sredstev: omogočiti mu je treba razširjeno lastno reprodukcijo. Dosedanja pot razvoja kmetijstva je bila po besedah tovariša Tita dobro trasirana, nismo pa dosledno hodili po njej. To je treba popraviti. Ustvariti je treba take pogoje gospodarjenja, da bodo kmetijski proizvajalci stimulirani za večanje kmetijske proizvodnje.
• Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so te dni odprli razstavo »Alpe-Adria«. Letos razstavlja 169 proizvajalcev. Razstava dokazuje, da posta ia sejem pomembna vsakoletna manifestacija novih dosežkov v proizvodnji na obmejnem področju Jugoslavije, Italije in Avstrije. Se več: ta pomembna gospodarska revija, ki je zaradi svoje zanimivosti vredna ogleda, postaja vse bolj temelj za dolgoročnejšo blagovno Izmenjavo med tremi sosedami.
• Na VIII. pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane« je sodelovalo okrog 5.000 udeležencev Kdor Je na Trgu revolucije prisostvoval sprejemu posameznih skupin udeležencev pohoda, ta se je lahko prepričal, kako koristna je ta vsakoletna prireditev v
počastitev osvoboditve Ljubljane in s tem vse Slovenije. Pohod je bil prava pravcata manifestacija borbenega športnega tekmovanja in tovarištva.
• Odbor za socialno - zdravstvena vprašanja zveznega zbora zvezne skupščine je pred dnevi sprejel predlog odloka o izplačilu enkratnega dodatka na pokojnine v letu 1964, in sicer v višini povprečno 8-odstotnih letnih prejemkov. Slovenska skupščina pa bo te dni razpravljala o novem predpisu, po katerem bo uveden dodatek za zaposlene borce. Dodatek naj bi bil v višini razlike med osebnimi dohodki posameznih borcev in republiškim povprečjem kvalificiranega delavca.
• Štafeta mladosti je doslej prehodila dolgo pot od gradbišča skopske železarne do središča Bosne. Na vsej poti so ji prebivalci posameznih krajev prirejali svečane sprejeme in ji izročali tople pozdrave za tovariša Tita.
• Slovenska mladina bo dala tudi letos pomemben prispevek pri gradnji raznih večjih objektov. Na zvezno mladinsko delovno akcijo bo odšlo letos kar 14 slovenskih brigad. Razen tega bo mladina gradila še razne druge objekte, kot na primer Zasavsko cesto, smučišča v Kranjski gori, cesto v Stični, študentovski rekreacijski center itd. Ena (morda celo dve) brigada bo sodelovala v akciji za obnovo po potresu porušenih objektov v Slavonskem Brodu.
O V jugoslovanski zavarovalni skupnosti napovedujejo, da bodo od 1. januarja 1965 uvedli tudi zavarovanje objektov in živine za morebitno škodo, ki jo napravijo potresi.
• Prejšnji teden sta bila v LJubljani kar dva občna zbora: občni zbor Turistične zveze Slovenije, na katerem so med drugim menili, da mora biti komuna nosilec turističnega razvoja in da se morajo turistična društva vključiti v ta prizadevanja, in občni zbor društva za Združene narode, na katerem so sprejeli nov statut in izvolili nov odbor.
2     DOLENJSKI LIST
6t. 19 (737)
Skrb za varnost prometa v podjetju »GORJANCI«
Nenehni porast števila motornih   vozil zahteva danes vestne, sposobne in disciplinirane voznike za krmilom ter tehnično sposobna • In  varna vozila. Podjetja javnega cestnega prometa morajo tem zahtevani posvečati vso skrb, kar je nujno tudi zaradi števila tovornih vozil in avtobusov, s katerimi se vsakodnevno vključujejo v življenje  na cestah. S povečanim številom vozil pa   nastajajo številnejše prometne nezgode, ki nemalokrat terjajo tudi človeška življenja poleg večje materialne škode. Podjetje Avtopromet »Gorjanci« iz Novega mesta je v minulem   letu  imelo vrsto prometnih nezgod in je zato skrbno    analiziralo vsako prometno nezgodo. Pri tem si je zastavilo važno nalogo, da prometne nezgode s svojimi vozili omeji na najmanjše število. Poleg zahtev, da se morajo spoštovati   vsi predpisi o varnem prometu, je podjetje uvedlo tudi vrsto preventivnih   ukrepov   za dosego svojega cilja. Pomembnejša ukrepa sta predvsem: občasna kontrola voznikov z alkotesti in psihotehnični pregledi. Poleg splošnih pogojev, ki jih mora delavec izpolnjevati
pri vstopu v podjetje, mora vsak voznik motornih vozil po sklepu delavskega sveta opraviti psihotehnični pregled pri komisiji za ugotavljanje duševne in telesne zmožnosti voznikov motornih vozil. Prav tako podjetje napoti na omenjeni pregled vsakega voznika motornih vozil po težji prometni nezgodi.
Navedena ukrepa sta takoj pokazala dobre rezultate. Razveseljiv je podatek, da' je število vinjenih voznikov za krmilom skorajda odpadlo.
Da bi delo voznikov motornih vozil bilo Se vestnejše in da bi se zagotovila še večja varnost v prometu ter da bi dali zaslužnim voznikom posebno priznanje, je delavski svet predpisal poseben pravilnik o ustanovitvi in podeljevanju zlatih in srebrnih značk pod* jetja »Gorjanci«. Omenjeni pravilnik določa, pod kakšnimi pogoji lahko voznik prejme zlato ali srebrno značko podjetja. Za vestno ln požrtvovalno delo po tem pravilniku lahko zlato in srebrno značko prejme tudi vsak drug član kolektiva. Za voznike motornih vozil je določeno, da morajo upravljati z vozilom podjetja leto dni in da pri tem niso imeli nobene prometne nezgode, da niso bili v tem času kaznovani zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov in da niso povzročili nobenih okvar ln poškodb tovora. V tem primeru prejmejo srebrno značko. Za zlato značko pa je potrebno, da navedene pogoje Izpolnjujejo v dveh zaporednih letih. Ostali člani kolektiva pa se morajo z vestnim in prizadevnim delom na svojem delovnem mestu izredno Izkazati. Ce so člani kolektiva najmanj tri leta, lahko prejmejo sre-
brno značko, a pri petletni ln daljši delovni dobi lahko prejme-jo zlato značko.
Delavski svet je imenoval posebno komisijo. Ta je za leti 1962 in 1963 pregledala vse podatke in ugotovila, da so izpolnili pogoje za dodelitev zlate značke štirje vozniki, a za srebrno značko 13 voznikov motornih vozil.
S tajno anketo so bile ostalim članom kolektiva podeljene štiri zlate in 9 srebrnih značk.
3. maja 1964 je v avtoparku v Straži podjetje na svečan način prvikrat podelilo zlate in srebrne značke. Poseben poudarek je svečanosti dal s svojo udeležbo tovariš Rudi Celer, častni predsednik republiškega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov, ki je pojasnil pomen te organizacije ter prikazal delo in težave našega šoferja in avtomehanika. Poudaril Je potrebo, da se čimprej zagotovi tema poklicema prehod na 42-urnl delovnik. ker se v sedanjih pogojih dela težko zagotovi celo 48-urnl delavnik. Kot dober poznavalec podjetja »Gorjanci« od vsega njegovega začetka je tov. Celer pohvalil napredek podjetja in skrb, ki Jo podjetje posveča svojim voznikom in avtomehani-kom. Njegovo izvajanje so prisotni udeleženci toplo pozdravili.
Direktor podjetja Štefan Galič je v uvodnem govoru pojasnil ukrepe, ki jih je podjetje storilo, da bi se zagotovila čim večja varnost v prometu. Poudaril je smisel in pomen značk, ki jih je podjetje uvedlo. Pohvalil je posamič vsakega odlikovanca in ga stavil za vzor vsem ostalim.
Po kriterijih pravilnika sta zlato značko prejela voznika motornih vozil Mihael Hrašo-vec in Slavko Kumelj. Hrašo-vec, ki je borec od 1941. leta in nosilec »Spomenice 1941«, je prejel prvo številko zlate
Nagrajenci, zbrani 3. maja pred kamioni v Straži
PRECEJ NOVOSTI
Volilno pravico imajo zdaj tudi sezonci in vajenci ~- Direktorja ne imenuje več "občinska skupščina, marveč delavski svet
Kolektivi in delovne organizacije bodo zopet udeleženi Prt pomembnih dogodkih. Pred nami so namreč volitve v organe upravljanja.
16. aprila letos je začel veljati novi temeljni zakon 0 volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah. Razumljivo je, da so se zato dosedanji predpisi o volitvah v delavske svete precej spremenili in da so zategadelj prišle na svetlo mnoge novosti.
Tako sta se na primer razširili aktivna in pasivna Volilna pravica. Poleg delavcev, ki so v stalnem delovnem razmerju v delovnih organizacijah, imajo zdaj volilno pra-v'co tudi ljudje, ki so sicer zaposleni še drugod, a delajo ''krati tudi v delovni organizaciji polni ali skrajšani delovni čas že najmanj eno leto. Enako velja tudi za j'stc, ki so sklenili enoletno pogodbo. Volilno pravico '"lajo potem tudi sezonski delavci, ki so se pogodbeno zvezali za najmanj 3-mcsečno sezonsko delo.
Ob tem pa je treba pripomniti, da lahko statut delov-
organizacije določbo o trajanju sezonskega dela še ■krajša. Volilno pravico so z novim zakonom dobili tudi v*Jenci, tuji državljani itd.
Podčrtati je treba nadalje, da splošnih (rednih) volitev lt,aj ne razpisujejo več na podlagi vsakoletnega roka, ki
je določal republiški izvršni svet, marveč jih raz-loei1^0 ,,cl*vski svcti> to v stalnem roku, ki ga done rcPll''"ški predpis (praviloma po sprejetem zaključni računu). Poleg volitev v delavski svet in upravni voIU l't,l,vnc Organizacije bodo zdaj hkrati opravili tudi itve v svete in druge organe upravljanja delovnih enot.
Kakšne pa so novosti pri kandidiranju v delavski Ht? Kandidira lahko vsak, kdor ima aktivno volilno Pravico. To je lahko po novem tudi sezonce, honorarni Sodelavec itd.
Zakon obsega tudi nove, z ustavo usklađene določbe Imenovanju in razrešitvi direktorjev. Direktorja ne ime-»Je več občinska skupščina, marveč delavski svet, in sicer stt Podlagi ustreznega predloga razpisne komisije. Le-ta šest članov. Polovico jih imenuje občinska skup-'"»a, polovico pa delavski svet. Za določene gospodarske ^Kanizacije pa lahko republiška skupščina določi, da 'o imenovati občinska skupščina le enega člana raz-1:-',"° komisije, dva člana pa okrajna skupščina ali repub-"Skl izvršni svet.
značke in je s tem dokazal, da se tudi v mirnem času še nadalje trudi in da je kot svoj čas tudi danes med prvimi. Kot vestna in solidna voznika avtobusov sta prejela zlato značko Alojz Zaletel in Jože Rotar. Rotar je tudi dober upravljavec v podjetju in je predsednik delavskega sveta, a Zaletel je član upravnega odbora.
Predstavnika Medobčinske zavarovalnice Novo mesto Darko Lutman in .lanez Požar sta v imenu zavarovalnice vsem štirim odlikovancem podelila lične zapestne ure. S kratkim in spodbudnim nagovorom sta izrekla pohvalo vsem voznikom, ki znajo pravilno ceniti zaupano družbeno lastnino, ter poudarila go spodarsko korist takega sodelovanja med podjetjem in zavarovalnico.
Srebrne značke so prejeli vozniki tovornih avtomobilov Anton Dolmovič, ki je obenem tudi najstarejši voznik motornih vozil, Anton Vrstov-šek. Rudi Zupcvc, Anton Zupančič, Alojz Okleščen, Ludvik Pire, .lože Požun in Henrik Svener ter naslednji vozniki avtobusov: Franc Pile-tič, predsednik upravnega odbora podjetja, Radivoj Vrli-nič, Mihael Lah, Jože Pucelj in Alojz Zlogar.
Po tajni anketi so prejeli zlate značke podjetja najzaslužnejši člani kolektiva: Štefan Galič, direktor podjetja, Ivan Hrsan, šef prometno-tehničnega oddelka, Mirko Jeraj, prometnik, in Alojz Gačnik, avtomehanik mojster. Srebrne značko po anketi so prejeli: Vera Kogoj, blagajnik podjetja, Franc Kogoj, ^ivUmichanik mojster. Avgust Bradač, avtomehanik mojster. Drago Hmelina, šet komercialnega    oddelka in
Angelo Gatta, šet avtobusnega prometa.
Vsak odlikovanec je poleg značke prejel tudi lično izdelano pismeno priznanje o podelitvi značke.
Za vestno in požrtvovalno delo so bili pismeno pohvaljeni: Albin Vovk, voznik tovornega avtomobila," ki je ugodno rešil prometno nezgodo pri Slavonskem Brodu novembra preteklega leta, Ljubisav Jovanovič, šef poslovalnice v Beogradu, Jože Velikanje, šef poslovalnice v Ljubljani, Ignac Jarc, kovač, Juže Knafeljc in Stane Sobar, obratovodji avtomehaničnih delavnic, Stanislav Gabrijel, voznik tovornega avtomobila, Alojz Kos, voznik avtobusa, in Franc Kump, sekretar podjetja.
Zaključek svečanosti "je bil v zdravilišču Dolenjske Toplice, kjer je bilo za vse odli-kovance in goste prirejeno skupno kosilo.
V predzadnji številki Kmečkega glasu je med drugim omenjeno, da razpolaga Kmetijska zadruga Krka (Novo mesto) z 62 ha sadovnjakov in vinogradov, ki jih namerava zaradi razdrobljenosti dati v najem kmetom.
Bralcu, ki ne ve, kakšna je »razdrobljenost« teh sadov* njakov in vinogradov, kdaj, kako in s kakšnimi sredstvi so bili zasajeni in obnovljeni, se ugotovitev sama po sebi ne bi zdela nič posebnega. Nedvomno je res, da nasadi, obnovljeni po letu 1953, niso povsod najbolje uspeli, poznati pa je treba vzroke, zakaj ne. Zaradi po-
ZAKAJ TAKO?
manjkljivc in nestrokovne oskrbe so bili pridelki slabi in naj bi se izboljšali, ko bo dala KZ nasade v najem...
Po oceni »strokovnjakov« v KZ naj bi nasadi v zasebnem sektorju dajali to, česar družbeni sektor ne zmore. Ali pa so morda mislili, da bo to doseženo, če bo zasebnik zastonj delal? če bi tako reševali vprašanje, bi na enak način lahko odpravili tudi težave v živinoreji in še kakšne druge. Zavedati se je treba, da so bile v nasade vložene družbene investicije. Najemniki pa ne bodo sposobni plačevati obveznosti in proizvodnih stroškov. Menim, da bi morali predvsem obnoviti nasade, organizirati sad-jarsko-vinogradniški obrat, zagotoviti strokovno delovno silo in primerno mehanizacijo, namesto da govorimo o najemu. Će se bomo tega pametno lotili, se bo stanj« popravilo. F. B.
Pojasnilo slovenskim čebelarjem
Zveza čebelarskih društev za Slovenijo nas je zaprosila, naj k sestavku »Ogoljufana pridnost teh, ki so delali«, ki -smo ga objavili 23. aprila, objavimo naslednje pojasnilo:
»Znano nam je, da ima lesni obrat v Semiču dobro in disciplinirano delovno silo s skromnimi prejemki in da delavke in delavci tega obrata gotovo niso zaslužili tega, kar jih je zadelo in o čemer ste poročali. Prosimo vas pa, da primer Agromela ne istovetite s slovenskim čebelarstvom, kar bi mogel sldepati nepoučen bralec iz sestavka, v katerem je slovensko čebelarstvo 2-krat omenjeno. Slovensko čebelarstvo namreč še vedno predstavlja blizu 8000 čebelarjev s približno 80.000 panji čebel. Ti čebelarji nimajo nič skupnega z zadevo, opisano v vašem listu. O tem smo razpravljali na seji upravnega odbora in vas prosimo, da to objavite zaradi točnega obveščanja javnosti.«
ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV ZA SLOVENIJO
H . gornjemu pojasnilu bi pripomnili naslednje: čebelar in čebelica sta pri našem ljudstvu že od nekdaj pojem marljivosti in dobrodušnosti, zatorej nismo v sestavku niti najmanj mislili na čebelarje v tem smislu, kot sodijo v ZČDS. Ko v podnaslovu in na koncu sestavka omenjamo, da semiški delavci pač niso dolžni kriti izgube slovenskega čebelarstva, smo imeli v mislih dejstvo, da je Agromel naslednik nekdanjega Zavoda za čebelarstvo LRS in da se je s čebelarstvom ukvarjal kot delovna organizacija, kar je razbrati tudi iz sestavljenih enot, ki jih omenjamo. Proizvodnja čebel, odkup in predelava ter proizvodnja medu, voska in raznega potrošnega materiala za čebelarstvo — s tem se je Agromel ukvarjal
— pa pomenijo, da je imel s čebelarstvom kot panogo dokaj tesne stike. Izgube — žal jih bo moral pokrivati tudi semiški lesni obrat, ki ni pri vsej zadevi nič kriv
— pa so nastale prav v teh dejavnostih Agromela. Odborniki občinske skupščine Ljub-
ljana-Center so na seji 8. maja že sprejeli sklep o razpustitvi samoupravnih organov, odstavitvi direktorja in uvedbi prisilne uprave v Agrome-lu. Kot smo obveščeni iz občinske skupščine Črnomelj, pa bo morala le-ta iz svojega dokaj skromnega rezervnega sklada prispevati sredstva, da bodo ogoljufani delavci iz semiškega lesnega obrata lahko namesto minimalnih, zagotovljenih plač dobili za april in maj letos osebne dohodke, kakršne so s svojim delom zaslužili. Ob koncu naj torej še enkrat ponovimo:
nismo imeli namena škodovati ugledu prizadevnih slovenskih čebelarjev, smatrali pa smo za svojo dolžnost pred javnostjo razkriti zadevo, ki kaže, da bo moral nekdo, ki nI kriv — to je semiški delavec — plačevati škodo, ki je nastala drugod, konkretno v Agromelu! t
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LIS^\
ZAPISKI Z ZASEDANJA OKRAJNE SKUPŠČINE V CELJU
Ugoden razvoj v prvem četrtletju
Odborniki okrajne skupščine v Celju so minulo sredo razpravljali o gibanju gospodarstva tega okraja v letošnjem prvem četrtletju. Iz podatkov Je razviden' ugoden razvoj in dejsvo, da se dinamika gospo, darskega gibanja v lanskem letu nadaljuje tudi v letošnjem. Čeprav so gospodarstvo sprem, ljale v prvih mesecih letošnjega leta nekatere objektivne te-zave, kot so pomanjkanje električne energije. slabša založe-nost z nekaterim reprodukcijskim materialom, zastarelost Industrijskih napVav ter pomanjkanje rudarjev v premogovnikih. Je Industrija celjskega okraja povečala obseg proizvodnje za 23 odst. v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem, s tem je Industrija v celoti izpolnila letošnje četrtletne proizvodne naloge. Nekoliko zaostajata le črna metalurgija ln papirna Industrija. Medtem ko je proizvodnja-črne metalurgije celo pod lansko ravnijo, je papirna Industrija v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem povečala obseg proizvodnje za voč kot 51 odst.. zaosta a pa za letošnjim predvidenim obsegom proizvodnje zaradi remonta papirnega   stroja   ln   težav pri
Velik promet s prašiči
1.351 prašičkov so kmeto-valei pripeljali na novomeški sejem v ponedeljek, 11. maja. Od 6 do 12 tednov stare so prodajali po 7.000 do 12.000 din, za večje pa so zahtevali 13.000 do 20.000 din. Enih in drugih je bilo prodanih 981. Tokrat je bilo precej več kupcev kot običajno.
oskrbi s celuloznim lesom v Krškem.
Ko so na zasedanju ocenjevali prizadevanje in napore delovnih kolektivov za tako ugoden razvoj industrijske proizvodnje, so poudarili, da bi podobno prizadevanje morali pokazati tudi pri investicijah v takšni smeri, da tri industrijski delovni kolektivi bolj realno upoštevali investicijsko potrošnjo in investicije načrtovali v skladu z dejanskimi možnostmi.
V kmetijstvu so glavne slabosti v razvijanju proizvodnega sodelovanja z zasebnimi kmeti in v prepočasnem po-družbljajnu zemlje. Na seji so menili, da tudi kmetijstvo lahko uspešno vpliva na ustalje-nost cen na tržišču. V pogojih, ko nI dovolj sredstev za hitrejše razširjanje lastne proizvodnje kmetijskih gospodarskih organizacij, bi se le-te morale toliko bolj zavzeti za povečanje kmetijske proizvodnje v proizvodnem sodelovanju z zasebnimi kmeti.
V gradbeništvu so že v prvih dveh mesecih zabeležili ?a 76 odst. večjo vrednost izvedenih gradbenih del kot v istem obdobju preteklega leta, ooljše stanje v tej gospodarski panogi pa kaže tudi dejstvo, da so gradbena podjetla že do konca februarja sklenila pogodbe za 58 odst. vseh predvidenih gradbenih del v letošnjem letu. Pri vsem tem Je neugodna prevelika podražitev gradbenih del, saj ocenjujejo, da so utOra-žlla kar za 25 do 30 odst.
Pri obravnavanju »rugiii gospodarskih dejavnosti so uS'ito-viti prav tako boljše uspehe kot v lanskem prvem četrtletju. To velja tako za promet ko za gozdarsko proizvodnja, trgovino, turizem in gostinstvo. V turizmu so se povečale domače in tuje nočitve, še vedno pa Je čutiti pomanjkanje so-
dobnih prenočitven Ui zmogljivosti.
Ob koncu razprave o gibanju gospodarstva so sprejeli vefi priporočil občinskim skupščinam, ki naj bi predvsem spodbujale vse činitelje, da se dosedanja dinamika v gospodar« stvu ne bi zmanjšala. Vsi pristojni činitelji, od občinskih skupščin do gospodarske zbornice, naj bi si tudd prizadevali, da se preprečijo težnje po zviševanju cen in povečevanju Investicij brez temeljite ekonomske in tehnične prlpiavej da se uvede učinkovita lonticla. cen obrtniških storitev, da se analizirajo cene gradbenih storitev in da se storijo vsi nožni ukrepi za Izboljšanje pic-skrbe z mesom.
Kaj pa pristni dolenjski spominčici?
Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu ima na razpolago zelo lepe izdelke belokranjske domače obrti, na primer cekarčke, sevnice, peharčke, čebelne panje ter posamezne prtičke, pa tudi cele garniture prtičkov iz domačega platna. Ti predmeti so zelo pripravni za darila ob raznih prilikah, pa tudi kaj lep okrasek v stanovanju.
Navedene spominkarske predmete vidite lahko razstavljene v izložbi Zavod za kulturno dejavnost v Domu ljudske prosvete.
Zal le, da nimamo — vsaj trenutno ne — tudi kakih pristno dolenjskih spo7ninč-kov. Upajmo, da bo Zavod poslerbel tudi za to.
(r)
Brez vida po varnih poteh
Pred kratkim so v Skofji Loki slovesno odprli Center za rehabilitacijo in varstvo »lepih, ki je prva tovrstna ustanova v Sloveniji. Nudila bo slepim in slabovidnim osebam kompleksno varstvo, kamor sodi poklicno usposabljanje, posredovanje zaposlitve, zaposlitev in popolno oskrbo. Da bi lahko našim bralcem posredovah kaj već podatkov iz življenja na vidu prizadetih oseb, ki jih Imamo v Sloveniji kar 1649, smo obiskali podpredsednika Zveze slepih Slovenije Jožeta Zupanca, telefonista novomeške občinske skupščine.
— Kaj si obeta Zveza slepih Slovenije od novega centra in kako bo ta posloval?
— Za slepe in slabovidne osebe, stare nad 15 let (v Sloveniji je po dosedanjih podatkih 529 takih ljudi), bo pomenil center novo življenje. Mnogo pomembnejša kot prehrana, ostala oskrba ln zdravniška nega, katere je deležen vsak oskrbovanec. Je za osebe, ki so izgubile vid, ostala dejavnost centra. V njem se živahno odvija kulturna dejavnost v krožkih — tako v bralnem krožku s pomočjo zvočnih knjig, Šahovskem in recitatorskem krožku, pevskem zboru, glasbeni šoli itd. Za upokojence ln starejše slepe ljudi pa se je izkazala zelo koristna primerna zaposlitev, ki jo nudi center v svojih proizvodnih obratih.
Vsekakor pa je poklicno usposabljanje v dveh programsko povezanih smereh najpomembnejša naloga centra. Teoretični pouk nudi učencem opismenjevanje po Braillovi metodi, strojepisje na stroju s črnim tiskom, uče se predmetov splošne Izobrazbe, orientiranja z rekreacijsko telovadbo, gospodinjstva, drugi del učnega programa pa zajema praktičen pouk. Ta se odvija v proizvodnih  obratih centra
Pionirski tabor
»Suijeska« v Dot. Toplicah
Pred dnevi so se v Dolenjskih Toplicah sestali zastopniki republiške zveze DPM, občinski in krajevni politični predstavniki, da bi pregledali lokacijo in načrte za zgraditev pionirskega tabora »Sut-Jeska«. Menili so, da lokacija ln načrti povsem ustrezajo zahtevam. Zdaj je treba pričeta graditi. V drugih republikah take objekte že imajo.
za kovinsko obdelovalno stroko, lesnopredelovalno, v šče-tarskem, pletarskem in met-larskem obratu.
— Ali je slepim in močno slabovidnim osebam usojeno ostati vse življenje v tem centru?
— Kje pa! Tistim, ki uspešno končajo tečaj poklicnega usposabljanja, skuša osnovna organizacija Zveze slepih najti primerno zaposlitev v domačem kraju. Kjer te možnosti ni, se usposobljeni invalidi lahko zaposle v proizvodnih obratih centra ah pa delajo doma za center razne izdelke. Center si prizadeva usposobiti invalide za take poklice in taka dela, pri katerih slepi invalidi lahko dosežejo storilnost zdravih delavcev. V sklopu nadaljnjega programa poklicnega usposabljanja pa namerava center odpreti še elek-tro in kovinsko-montaž^i obrat ter embalirni oddelek. S šolskim letom 1964/65 bo začel delovati tudi redni tečaj za slepe telefoniste, za katerega je Zveza slepih Novo mesto prispevala hišno telefonsko centralo.
— Kje so se šolali slepi invalidi doslej?
— Slepa mladina se šola v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani, ki posluje še iz predvojnih časov. Kot ml je znano, je v povojnih letih v tem zavodu končalo osemletko 130 gojencev, od kate rih je večina že v poklioih 79 nas je v telefonski službi, 8 je fizioterapevtov, 3 so učitelji-defektologi, 1 je profesor gimnastike, 2 študirata pravo, 6 jih je še v klopeh rednih   gimnazij,   8 slepih
mladincev je v fizioterapevt-ski šoli v Beogradu, 3 so v zagrebški birotehnični šoii, okoli 20 pa se jih je zaposlilo v industriji. Mnogi od tistih, ki smo bih v zavodu, imamo že dom in družino. — Koliko je slepih na območju Dolenjske in kako je zanje poskrbljeno? — Na področju osnovne organizacije slepih v Novem mestu je vključenih 68 članov iz občine Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj. Od teh so štirje zaposleni v Črnomlju, dva sva v Novem mestu, eden pa je v 2užemberku. Ostali živijo na domovih kot upokojenci ah socialni podpiran«. Organizacija jim pomaga dvakrat v letu z denarno pomočjo od 3000 do 6000 din, razen tega jim nudi več drugih ugodnosti. Vsi člani Zveze slepih imajo na vseh prometnih sredstvih trikrat v letu če-trtinske vožnje, spremljevalec pa potuje z njimi brezplačno. Razen tega so opro-
ščeni plačevanja radijske naročnine, omogočimo jim brezplačna letovanja v počitniškem domu na Okroglem in v Piranu, po znižanih cenah jim nudimo žepne, ročne ure in budilke, bele zložljive palice, pisalne stroje, tablice z Braillovo pisavo in magnetofone. Naša organizacija je že 15 članom dala radijske sprejemnike v dosmrtno uporabo. Kljub vsemu temu pa imamo še vedno 25 članov, ki so v resnici potrebni družbene pomoči. Večinoma so to stari ljudje, za priučitev v poklicu niso več sposobni niti nimajo dohodkov ah pa silno skromne, mnogo prenizke za dostojno življenje.
O življenju in delu slepih bomo letos novembra organizirali v Novem mestu razstavo v širšem obsegu. Ob tej priložnosti bomo lahko še kaj več povedali o ljudeh, ki žive, se uče in delajo na svoj način.
K I.-V BACER
Na Otočcu so ustanovili Zvezo zdravstvenih zavodov SFRJ
Na Otočcu pri Novem mestu so preteki] petek predstavniki republiških skupnost; zdravstvenih zavodov ustanovili zvezno skupnost, kakor so to sklenili na svojem sestanku v Beogradu marca letos Prvi predsednik zvezne skupnosti zdravstvenih zavodov Jugoslavije Je dr. Ivo Margan iz SR Hrvatske, eden od dveh podpredsednikov pa Je dr. Marjan Dular iz SR Slovenije. Ustanovne skupščine sta se udeležila tudi predsednica social-nozdravstvenega zbora zvezne skupščine Olga Vrabič in zvezni sekretar za zdravstvo Moma Mar-kovid.
Zvezna skupnost zdravstvenih zavodov Jugoslavije naj bi sprem
Jože Zupane, priljubljeni tovariš v kolektivu novomeške občinske skupščine, med delom v telefonski centrali. Čeprav je slep, odlično obvlada svoje delo in se že vrsto let aktivno in nadvse požrtvovalno udejstvuje v organizaciji Zveze slepih
Ijala ln proučevala razvoj dejavnosti svojih članic in usklajevala njihovo delo, še prav posebno na področjih, ki so ta čas za zdravstvene zavode najbolj v ospredju, na primer: notranja organizacija dela, ekonomsko, finančno, uprav-nopravno in administrativno tehnično poslovanje, izbira normativov za zdravstvene storitve in standardov za material in opremo zdravstvenih ustanov, nabava sodobne medicinske opreme, šolanje in izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev in podobno. Čeprav zaradi ustanovitvenega značaja zasedanja ni bilo pričakovati živahne razprave, ta ni izostala in je opozorila na nekatere aktualne probleme zdravstvene službe. Naj navedemo samo dva drobca iz razprave; Olga Vrabič: »Prišel je čas, da sumiramo izkušnje in dosežemo soglasje pri izbiri najboljše poti«; Moma Marković: »Mislim, da lahko zveza skupnosti veliko nr pravi pri organizaciji tehnično strokovnega sodelovanja in pomoči temu sodelovanju.«
V Gabrjah želijo prostor za družbene organizacije
Na sestanku, ki ga je organizirala krajevna organizacija SZDL, so poudarili, da potrebujejo družbeno-politične organizacije za svoje delo primeren prostor. Da bd bila zgraditev takih prostorov možna, je razvidno iz tega, da so se za dokončno uresničitev ustreznih načrtov zavzeli predstavniki vseh političnih in družbenih organizacij. Ustanovili bodo gradbeni odbor. Pomcč pri tej gradnji bo verjetno nudila tudi občina.
Zvezni sekretar za zdravstvo je obiskal »KRKO«
V soboto zjutraj je obiskal Farmisov obrat Krko v Novem mestu zvezni sekretar za zdravstvo in socialno politiko tovariš Moma Marković. V tovarni so ga sprejeli predstavniki podjetja in komune. Tovariš sekretar si je ogledal nekaj proizvodnih obratov in se živo zanimal za probleme tovarne. Še posebej se je zanimal, kako je z nagrajevanjem, kako je glede strokovnih kadrov in njihovega šolanja in kako z gradnjo stanovanj za delavce in uslužbence. V tem smislu se je obrnil tudi na predsednika občinske skupščine tovariša Sergeja Thor-ževskega in vprašal, kolik je občinski stanovanjski sklad in pod kakšnimi pogoji odobrava sklad posojila za gradnjo stanovanj zasebnikom. Predstavniki tovarne so tovariša sekretarja seznanili z velikimi napori, ki jih vlagajo za razvoj podjetja, s težavami, ki jih imajo pri uvozu polizdelkov, prav tako pa tudi z uspehi pri izobraževanju kadrov, za kar daje podjetje velika sredstva. Tovariš Marković je bil zlasti zadovoljen s podatkom, da so v. obratu odpravili mesečne prejemke izpod 25.000 dinarjev. — Na sliki: predstavnica kolektiva KRKE pozdravlja tovariša Markovića pred vhodom v tovarno.
V Brežicah pripravljajo plenum o zdravstvenem varstvu žena in otrok
Konferenca za družbeno aktivnost žena v Brežicah zbira problematiko za plenum konference, ki naj bi obravnaval zdravstveno varstvo žena in oirok. Na seji 8. maja so člani konference ugotovili, da žena kot proizvajalka v družbenem življenju ni dovolj upoštevana. Lanskoletne volitve pomenijo napredek pri njihovem splošnem uveljavljanju, saj jih je v obeh zborih občinske skupščine 22 odstotkov. Večina teh je zaposlenih. Na bližnjih volitvah v samoupravne organe naj bi jih bilo čimveč tudi med kandidati za delavske svete
in upravne odbore.
Na sestanku so nadalje govorili o zdravstveni preventivi. Zal je za te namene na razpolago premalo finančnih sredstev, zato je delo pomanjkljivo. V Brežicah bi nujno potrebovali šoisko polikliniko. Na to zaenkrat še ni moč misliti, kljub temu pa bi se morali zavzeti za redne preglede šolskih otrok in zdravljenje ugotovljenih bolezni. Na seji so izbrali sikupino, ki bo za plenum obdelala socialno stanje rejenčkov, možnosti za zaposlitev kmečkih deklet in izplačevanje vdrže-valnine za nezakonske otroke.
Kdor ima družino, je dolžan zanjo skrbeti
Bodo otroci v vsakem primeru deležni očetovega zaslužka? Ali bomo očetom nezakonskih otrok, ki se otresajo dolžnosti, stopili na prste? O teh in drugih zelo važnih vprašanjih, ki posegajo v družino, so 5. maja razpravljali na posvetovanju v Novem mestu predstavniki iz občin Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj. Taka posvetovanja so bila v začetku maja po vsej Sloveniji, sklicana pa 80 bila zato, da bi tovariši in tovarišice, ki v občinah delajo na področju socialnega varstva, sodniki in zastopniki množičnih organizacij povedali svoje mnenje o tezah novega zakona o skrbništvu, ki jih je pripravil in dal v razpravo Zvezni sekretariat za zdravstvo in socialno politiko.
V letih 1946 ln 1947 so Izšli 4 predpisi s področja družinske zakonodaje: temeljni zakon o zakonska zvezi, temeljni zakon o skrbništvu, temeljni zakon o odnosih med starši in otroki ter zakon o posvojitvi. Pokazalo pa se Je, da ti zakoni, posebno zakon o skrbništvu, v zadnjih letih ne ustrezajo več. Povsod tam, kjer bi radi razvlld sodobne metode reševanja dru-
žinskih vprašanj, naletimo na vrzel v zakonu. Razen tega pa se kopičijo problemi yarstva otrok predvsem zaradi vključevanja obeh starše* v proizvodno delo ln postaja čedalje bolj poroča vzgoja otrok lz nepopolnih družin, pnvr tako pa so zaskrbljujoči materialni pogoji za njihov normalni razvoj. Vsi ti !n še drugi podatki lz dosedanje prakse  zahtevajo proučitev
in razširitev družbene Intervencije v družini.
Koga bo novi zakon prizadel?
V razpravi, ki se je razvila na novomeškem, posvetovanju, so bili mnenja, naj bd tudi poslej obdržali v okviru zakona vse tri vrste skrbništva kot doslej. Tovarišd ln tovarisice, kj se ukvarjajo s socialno službo, so povedali, da je praksa pokazala največjo vrzel v dosedanji zakonodaji v tem, da alkoholikom, Ciganom in občasnim iapo-slencem pravzaprav nismo mogli preprečiti, da ne bi zaslužka zapili. Otrocd takih očetov so dostikrat ostajali lačni ln bosi, možnosti za njihovo zaščito pa smo imeli premalo. Na posvetovanju so se ogrevali za poenostavitev postopka, po katerem srna družina pravico do znsežka očetovega zaslužka, če se Izkaže, da ga je ta večkrat za-ta!
pil ali kako drugače sam zapravil.
Prisotni so bili mnenja, naj bi novi zakon dal centrom za socialno delo ji skrbstvenim organom nasploh več pristojnosti, zlastd pri določanju preživnine in ugotavljanju očetovstva ter ostalih zadev, ki sodijo v delokrog socialno-varstvene službe. Vse zadeve s področja skrbništva bi bile najhitreje rešene na centrih, kjer pa td ne obstajajo, naj bd Jih reševali upravni organi občinske skupščine in pristojni svet za socialno varstvo, kot organ druge stopnje pa ustrezni okrajni cr-gani.
Med pomembnimi novostmi za nezakonske matere Je v novem zakonu predvidena možnost, da namesto njih nastopa v postopku za ugotavljanje očetovstva skrtetveni organ. Triko bo marsikateri otrok le imel priznanega oče-Nekatare matere so doslej
zaradi osebnih razlogov take postopke odkianjale, seveda v škodo lastnega otroka. S tem v zvezi je bilo rečeno, naj bd v splošnem zaostrili dolžnosti staršev do nezakonskih otrok tako z višjimi preživninami kot z nekaterimi drugimi potrebnim; ukrepi. Ker so se predvsem mlajšd očetje hoteli izogniti očetovskim dolžnostim do nezakonskih otrok s tem, da so odšli v inozemstvo, kjer jih ni bilo mogoče terjati za zaslužek, so predlagaK, naj bi pri izdaji dovoljenj za inozemstvo pristojni organi upoštevali tudi mnenje socialnovar-stvene službe, ki ima podatke, ali ima prosilec urejene družinske razmere ali ne. Primer, da Je celo nezakonski oče osmih majhnih otrok odšel na delo v Nemčijo, družino pa prepustil v breme družbi, kaže, da Je taka demokracija le nekoliko preširoka.
Vsi so se strinjali, naj bi centri za socialno delo predstavljali skrbstvend organ. Kjer centrov nd, naj Slerbstve. nI organ  imenujo občinska
skupščina. Skrbnike pa bodo posameznim mladoletnim ose bani ln tudi odraslim, ki jim je odvzeta delna ali popolna opravilna sposobnost, do očali skrbniški organi. Pri iskanju primernega skrbnika naj bi skrbstvenemu organu pomagale družbeno-politične organizacije, zlasti krajevna skupnost. Mimo tega bi moral novi zakon natančneje obdelati obseg, pravice in dolžnosti skrbnika.
Ker se Je doslej služba skrbništva odvijala zgolj 1* občinskega proračuna in * zveznim predpisom, ni bi!° mogoče določiti višino sredstev, ki naj bi jih občine določile za zadeve skrbništva« so nastale premnoge težave-i V bodoče naj bi skrbstvo ne bilo več samo pravna zasč'* ta, temveč kompleksna skrb glede oseb pod skrbstvom-Po predlogu, ki so ga sprejeli na posvetovanju, naj bi se v prihodnje financiranje skrbništva odvijalo na P0* godbeni osnovi po programi', in to ne glede na fonde a" drugače predvidena sredstva-
1$     DOLENJSKI LIST

Razveseljivo pismo
»Tovariš urednik,« začenjata Jožica Božič in Anica Matko, obe iz Ljubljane, Ljubeljska 24, svoje nenavadno pismo, »ne bodi hud, če bo najino pismo nekoliko daljše. Sva Dolenjki, doma iz Zbur pri Škocjanu. V kiosku redno kupujeva Dolenjski list. Čeprav se bo morda zdelo, kakor da se laskava uredništvu, morava reči, da nama je domači list. zelo pri srcu. Redno prebirava tudi Odkrit razgovor, ki nama je všeč. Nekaj pa je vendarle, kar mu zameriva: še zmeraj je premalo odkrit. Dosedanji sodelavci so bili večidel anonimni. To ni prav. Bralci bi morali izrabiti to rubriko kot priložnost, da načnejo marsikateri problem in da razčistijo marsikatero nejasno zadevo. Tako bi se Dolenjski list še bolj in še hitreje spreminjal v javno tribuno, s katere bi bilo slišati tudi glas bralcev. Uredništvo ponuja roko, treba jo je sprejeti. Potem ustavno določilo, po katerem imajo občani pravico s sredstvi informacij izražati in objavljati svoja mnenja, ne bo samo črka na papirju.«
To, kar sta Jožica in Anica zapisali v uvodu, je čista resnica. Presenetljivo točno sta zadeli pomen, ki ga pripisuje predstavništvo rubriki Odkrit razgovor. Želimo, da v našem časniku prostor, namenjen za pisma bralcev, ne bi bil edini okvir, v katerem bi sodelovali bralci s svojimi stališči in mnenji tudi neposredno, torej ne le g posredovanjem novinarje-
ODKRIT RAZGOVOR
vega peresa. List naj vse bolj postaja tribuna občanov. Da bi to postal, je potrebno sodelovanje bralcev. Uredništvo jih v tem ne želi omejevati, škarje alt celo koš bi prišla na svoj račun le tedaj, če bi kdo svoje svoboščine in pravice hotel zlorabiti, da bi rušil temelje socialistične ureditve.
Hvalevredne so Jožičine ln Aničine nadaljnje pripombe. Med drugim pravita o rubriki Odkrit razgovor še to, da so bile pripombe na rovaš anonimnih piscev, čeprav sta tudi sami proti anonimnosti, preveč ostre. Niso krivi samo tisti, ki pišejo anonimna pisma, v katerih pa si--cer razkrivajo- resnične Probleme in negativne pojave. Treba bi bilo videti, če ni tu pa tam le premalo narejenega za življenje ustvarjalne kritike, zaradi česar so podani pogoji za kritikanstvo ln anonimnost. Morda bi kje celo Ugotovili, da človeku ne preostaja drugega, kot da napiše anonimno pismo, ker bi bile druge poti odkrite kritike morda manj Uspešne, vsaj začasno lahko tudi zelo tvegane.
Zamislili smo se tudi nad temi besedami:
• Moti naju tudi močno °pazen poučevalni ton. Če je le mogoče, bi se morali tega izogibati. Tisti, ki sodelujejo v Odkritem raz-Bovoru, naj drug drugega °e poučujejo, temveč naj se raje enakopravno razgo-varjajo. Ko beremo različna mnenja, jih ne presojamo po tem, ali so bolj al> manj poučevalna. Ne, bralci se nagibamo k tiste-"J-jnnenju, ki je bolj prepričljivo, to pa je pred ™wm tako, ki je močneje argumentirano...«
Tako odkrito nas že dolgo nihče ni vzel v precep. O tej kritiki bo vsekakor treba razmisliti. Treba se bo zagledati vase: ali smo v rubriki Odkrit razgOVor zares preveč poučevali? Ce se nam je to ^Qaj primerilo, se to ni 'godilo zato, ker bi hoteli {"ti učitelji in ker bi tiste, *l nam pišejo, degradirali va vlogo učencev. Gotovo ?0-ste pa priznali, da ne-H :f   razgovori le niso bi-
takl. Vzemimo prvomaj-razgovor v žužember-vT*m obratu »Iskre«. No-
ar« ki se je pogovarjal
z delavkami, se ni vsiljeval s svojimi stališči. Narobe: vseskozi so bila v ospredju mnenja delavk. V celotnem razgovoru je prevladovala njihova beseda.
»Čutimo se odgovorne za napredek Dolenjske...«
• »Namen najinega pisma pa ni samo ta, da poveva, kaj nama ni všeč v rubriki Odkrit razgovor. Gre še za nekaj drugega. S tem pismom bi rade spodbudile še druge rojake, razkropljene po vsej Jugoslaviji, da bi bolj vneto dopisovali v Dolenjski list. Zlasti tisti, ki smo bliže rodnega kraja, zaradi česar gremo večkrat domov, bi lahko prispevali marsikaj koristnega. Pisali bi o tem, kakšna so naša zapažanja, ko prihajamo v domače kraje. (Kaj vse se je spremenilo? Kako hitro napredujejo doma? In kaj vse je še narobe?) Ker smo bolj odmaknjeni od tega. kar se dogaja v domačih krajih, smo lahko bolj nepristranski in tudi bolj kritični. Zakaj ne bi tega, kar vidimo in slišimo, odkrito povedali? Ce nam je napredek domačih krajev pri srcu ...«
V celoti sprejemljiv predlog. Bili bi zadovoljni, če bi Jožica in Anica imeli veliko posnemalcev. Veliko stvari je, o katerih bi lahko pisali. Ne bi bilo treba samo hvaliti. »Dobro se samo hvali!« pravi pregovor-Včasih pa je res potrebno, da tistim, ki vztrajno trdijo, da se pri njih ni nič spremenilo, le odpremo oči. Pa ne zato, ker bi jim bili nevoščljivi zaradi napredka, ki so ga dosegli.
prevelike davke, oni se jezi, ker v zadrugi ni vse tako, kot bi moralo biti. Včasih ljudje pretiravajo, napihujejo. Zakaj? Zato, ker so take razprave preveč zaplotniške, namesto da bi ljudje (vaščani) zahtevali da se sestanejo pod okriljem Socialistične zveze ali na zboru volivcev, kjer bi se odkrito pogovorili o vsem, kar jih žuli in tišči...«
To seveda ne velja samo za Zbure. Jožica in Anica nista imeli v mislih svoje domače vasi. V pismu ugotavljata nekaj, kar velja za marsikatero vas-Nemalokrat botruje razburjanju nepoznavanje stvari. Včasih tudi lenoba. -Lenoba zato, ker se ljudje premalo zavzamejo, da bi stvari razčiščevali javno in odkrito. Zmeraj bi morali povabiti na take razgovore tudi prizadete ljudi. Ce mislimo, da je v zadrugi kaj narobe, povabimo (zahte-vajmo!), naj pride njen predstavnik na naš sestanek, da bomo razčistili vse, kar je nejasnega. Le čemu zabavljati brez haška? S- tem nikomur ne koristimo. Tako sem povedal tudi kmetom v neki suhokrajinski vasi, ki so se pritoževali, da je zadružna mlatilnica že precej onemogla, kar pa zadruge ne moti, da ne bi zahtevala plačevanje precej visoke tarife. »Pojdite v zadrugo,« sem jim rekel, »in se pogovorite o tem! Prepričan sem, da se bo vse lepo uredilo ...« Kasneje sem zvedel, da ni bilo nikogar v zadrugo. Tako lahko postane tudi tisto, kar je morda resnično, navadno obiranje.
Spominjam se razgovora v neki vasi pri Šentjerneju- Vaščani so se raz-
Vlado Lamut: Iz Ponikev pri Trebnjem
Ne gre za to. O doseženem je treba govoriti objektivno, se pravi po pravici in resnici, zato, da bi si lahko zastavljali nove, uresničljive naloge. Spoprijemati se je treba tudi z napakami. Videti jih, pa nič storiti, da bi jih odpravili, pomeni, da jim s tem podaljšujemo življenje in da smo pripravljeni prenašati še večje napake. Tako, kot pišeta naši zvesti bralki: 9 »Ko prideva domov, slišiva marsikaj. Ta se pritožuje, da so inu odmerili
burjaii, ker niso dobili umetnih gnojil, čeprav se je zadruga, ko je sklepala kooperacij ske pogodbe, obvezala, da jih bo pravočasno dobavila. Svetoval sem kmetom, da naslovijo na zadrugo javno vprašanje (to je bilo lani), kaj je z umetnimi gnojili, kritika je bila objavljena v našem listu. 2e v prihodnji številki je odgovorila tudi zadruga. Pokazalo se je, da je bil očitek, vsaj kar zadeva krivdo zadruge, neutemeljen. Zadruga je v
Jože Gor j up: KOSTANJEVICA NA KRKI (olje)
svojem odgovoru dokazala, da so vzroki izven okvira njene odgovornosti.
Zakaj je tako mrtvilo na vasi?
• »Prvi vtis, ki ga človek dobi, ko se pojavi v domači vasi, je, da ni več tiste živahnosti, kakršni smo bili priča pred nekaj leti. To ni samo zato, ker mladi ljudje zapuščajo vas in si iščejo boljši kos kruha v industriji. Zdi se nama, da je vzrok nekje drugje. V tako, bolj odročno hribovsko vas le" redko pride kdo iz središča. Včasih je bilo drugače. Aktivisti iz središča so pogosto prihajali na vas, čeprav dostikrat v nevšeč-nih, a za tiste čase potrebnih zadevah. Danes so njihovi obiski redki. Pa bi bili potrebni. Ljudje si marsičesa ne znajo razložiti, razjasniti .sami, na primer brez pomoči kmetijskega strokovnjaka. Marsičesa se niti ne domislijo. Ljudi bi bilo treba opozoriti na to in ono. Pri tem pa ne misliva na učene razprave. Kmetu se je naj laže približati z domačo besedo, ki ni vklenjena v vezi dolgočasne formalnosti ...«
Jožica in Anica, ko prebiramo vajine besede, se spominjamo tudi svojih lastnih zapažanj. Res je: stiki s kmečkimi ljudmi so včasih preveč formalni ali pa jih sploh ni. Tudi sami smo že večkrat slišali želje kmečkih ljudi, da bi jim kmetijski strokovnjaki bolj po domače razložili, kako je treba gospodariti po novem. Premalo je reči, češ treba je po novem. Strokovnjak naj pride tudi v hlev, na polje, v vinograd. Med pogovorom, ki naj bo sproščen in domač, je treba priti na dan z otipljivimi računi, zakaj bi bilo bolje tako in zakaj ne drugače, kaj bo prevzela nase zadruga in kaj kmet, koliko bo imel koristi eden in koliko drugi itd. Premalo je tudi govoriti samo na sestankih, češ vodnjaki so nehigienični. Treba je priti med ljudi in jih spodbuditi, da bodo začeli misliti o skupni akciji za vodovod. Ljudi je treba razgibati. Kazati jim je treba na vedno nove in nove potrebe, ki se jih morda niti ne zavedajo, potem pa bodo bolj otipljivo dojeli, zakaj je treba gospodariti po novem, čemu je treba povečevati hektarske donose. Tako, kot smo jih včasih pripravili na to, da so se odločili za elektriko, tako jih dajmo navdušiti tudi za vodovod, ureditev prostora, kjer bi se shajali, popravilo poti, nakup vaškega televizorja in podobno. Obenem pa jim pokažimo na konkretne (se pravi: ne samo načelno!) možnosti za pove-
čanje dohodka iz kmetijstva.
• Res je, kot pravita Jo-9 žica in Anica v nadalje-
• vanju svojega pisma, da 9 znamo včasih kmetu le-9 po pripovedovati o so-0 dobnem kmetijstvu, do-9 kler smo le na terenu © splošnega, a ko pa je
• treba biti konkreten, 9 nam pojema sapa. Kmet 9 pa želi vedeti ne le za 9 Jugoslavijo in Slovenijo, 9 kakšna bodi perspektiva 9 kmetijstva, temveč tudi 9 zase in za svojo vas.
Ali je res narobe, ker mladina »uhaja« iz vasi
Zanimivo je Jožičino in Aničino vprašanje, češ ali je res narobe, ker mladina odhaja v mesta. O sebi da bi se kaj naučili. Tega pravita, da sta šli v svet, koraka, ki sta ga storili, jima ni žal. Prišli sta do poklica. Spoznali sta svet, bogatejši, kakor pa sta ga ki je zdaj mnogo širši in poznali, dokler sta ga opazovali z ozkega zornega kota vasi. Doma ne bi bilo dovolj kruha za vse. Razen tega pa je normalno, da se vzporedno z napredovanjem kmetijske proizvodnje redči podeželsko prebivalstvo. Vsepovsod na svetu, koder se lahko pohvalijo s sodobnim kmetijstvom, je kmečkega prebivalstva manj kot industrijskega oz. mestnega-Sicer pa bo moral priti čas, ko bodo tudi vsi tisti, ki bodo ostajali na podeželju, kjer se bodo ukvarjali s sodobnim kmetovanjem, odhajali v šole, kjer si bodo nabrali potrebno znanje. Ali se res mora tisti, ki želi ostati doma, zadovoljiti samo z nepopolno osnovno šolo?
• Vpliv mesta na podeželje je preveč stihijski. Včasih se res zdi, kakor da je napredek kmetijstva samo stvar tistih, ki ostanejo na vasi, in onih v zadrugi. Organizacija Socialistične zveze bi morala posredovati tesnejše kontakte med mestom in vasjo, in to v raznih oblikah. Ne bi se smeli vesti tako sramežljivo, češ dovolj je prosvetljevanja. Treba je vedeti, da so ekonomski odnosi zelo važni in jih
ne kaže zanemarjati. Toda ni vse ekonomski račun. Še zmeraj so potrebni tudi vzgojitelji, katerih delo bo pokazalo tudi ekonomski učinek, toda šele kasneje, posredno in po ovinkih.
Jožica in Anica pravita, da v podjetjih, kjer delata, nikoli ne govorijo o problematiki kmetijstva, d problemih, s katerimi S8 ubadajo na podeželju, čeprav so skoraj vsi člani kolektiva, vsaj po poreklu, in to ne daleč nazaj, s podeželja, s kmetov. Nekateri se dnevno vozijo domov in bi lahko s svojo večjo razgledanostjo,- seveda, če bi jo imeli, veliko prispevali pri razčiščevanju problemov na vasi in tudi pri pravilnem usmerjanju ljudi glede kmetijske proizvodnje in sodelovanja z zadrugo. Tudi ti» stim, ki samo kdaj pa kdaj obiščejo svoje sorodnike na vasi, denimo starše ali morda brate oz. sestre, ne bi škodilo, če bi kaj vedeli o naši kmetijski politiki, da bi ljudi na vasi lahko poučili o tem in onem. Sedaj se včasih zgodi, da je ravno narobe, da namreč nekateri člani industrijskih kolektivov, potem ko se vračajo z obiska na podeželju, prinašajo v svoja podjetja napačne poglede na probleme kmetijstva. Pogosto slišimo govoriti delavca, češ da bi morali podpirati razvoj družinskega kmetijstva, kakor da je mogoče doseči napredek v pogojih izredne razdrobljenosti in zar ostalega načina kmetovanja.
9 V Jožičisjm in Aniči-nem pismu je nadalje govora tudi o tem, da bi morali kmečkim ljudem omogočiti, da bi šli malo po svetu, kjer bi se lahko prepričali, da se ne začne in ne konča vse, kar je dobrega, pri njihovem načinu kmetovanja. Kmetovalcem bi bilo treba pokazati sodobna kmetijska posestva, moderne živinorejske obrate in podobno. Tudi jim ne bi škodilo, Č9 bi videli, da so tudi v drugih državah že zdavnal premagali razdrobljenost in zaostalost v kmetijstvu. Na vas le redko zaide kak poučni film, ki bi prikazoval napredek kmetijstva drugod.
Jožičino in Aničino pismo nas je resnično razveselilo. Želimo si še več lakih pisem. Res je, da je bilo pisanje malce predolgo, zato ga nismo mogli v celoti objaviti. Iz njega smo povzeli le najvažnejše misli, pri čemer smo pazili, da ne bi popačili bistva njegove vsebine. Upamo, da se nam to ni zgodilo. Pričakujemo, da boste, dragi bralci, razmislili tudi o nekaterih pobudah v pismu.
D. L
PREMALO ZA BORCE?
(Nadaljevanje s 1. strani)
4
deželju. s katerimi je ObZ ZB pričela lani. Povprečna starost članov ZZB v novomeški občini je 52 let!
Ne pozabljajmo
partizanskih
mamic!
Marija Suhy iz Novega mesta je že nekaj let predsednica socialnozdravstve-ne komisije pri občinskem 6dboru ZVVI. Obiskala je s komisijo vse socialno prizadete invalidske upravičence, in ko smo jo vprašali, kaj meni o tem, je odgovorila:
»Hitro gradimo novi svet, za katerega smo se nekoč borili. Nove stavbe jrasto iz tal, mladini nudimo štipendije, sodobna Stanovanja gradimo, osebni dohodki se hitro pove-pujejo, mladi rod pa živi fr veliko boljših pogojih, kot smo mi. Prav je tako, le veseli smo lahko tega, $aj se vsaka generacija boji in trudi za to, da bo potomcem boljše. Vendar se rni zdi, da ob tem naglem utripu življenja vse preradi pozabljamo na tiste, ki 80 bivši partizani vse pre-flali najdražjemu, kar so imeli, in s tem, da so darovali svojo mladost, položili ^emelj današnjemu družbenemu redu. Rekla bi, da $o bivši partizani ves pre-Več pozabili na partizanske mamice na našem področ-
&Včasih so jim z drobni-in skromnimi ljubeznivostmi, ki so jim jih v času boja izkazovale, s toplo spodbudno besedo, s kakršno so jih pospremljale «>d hiše, veliko pomenile. V dneh boja so jim nadomeščale topli dom, ki je bil morda požgan, morda na v mestu, obdanem z ži-
Prav bi bilo, ko bi kaj pogosteje zašli sem, se ustavili ob skromnih domkih v belokranjskih hribih Sli pod dolenjskimi griči in pokramljali s staro mamico, ki vene in hira v samoti. Tem starim ženam
— koliko so pretrpele in izgubile, vedo samo one! — pomeni veliko več kot vsako darilo topla beseda in zavest, da niso pozabljene.
»Zdaj vidim, da še imam sinove...«
Leta 1962 za občinski praznik smo s pomočjo mariborskih tekstilnih tovarn, s pomočjo nekaterih novomeških kolektivov in s sredstvi ObLO Novo mesto priredili pogostitev 128 vojnih vdov, mater in očetov padlih in socialno najbolj prizadetih invalidov. Po skromni prireditvi je Goršetova mama iz Podho-ste solznih oči zatrdila:
»Ljudi, ki so dali vse za revolucijo, ne bi smeli razočarati in jih puščati same ...« pravi tov. Marija Suhy
»Ko mi je padlo pet sinov, sem mislila, da sem izgubila vse, zdaj pa vidim, da imam še sinove!«
74-letni Anton Mikec iz Dol. Suhadola pri Brusnicah je prav tako solznih oči dejal:
»Pet let življenja bi dal zato, kar ste nam priredili!«
Tako je te skromne ljudi ganila prireditev, ki jim je dokazala, da niso pozabljeni. Toda naslednje leto ni bilo več sredstev in iz obljube, da bomo takšen sprejem priredili za vsak občinski praznik, ni bilo nič...
Vlado Lamut: SPOMIN NA SUTJESKO
Matere so s padlimi sinovi izgubile svojo srečo
Ne morem pozabiti Katarine Malešič iz Šmihela pri Novem mestu. Njen edini sin, ki ga je pred vojno le stežka študirala, je padel. Onemogla od starosti je živela zapuščena v soseščini Ciganov tako dolgo, dokler je niso bolne prepeljali v bolnišnico. Prepričevali so jo, naj gre v dom onemoglih, pa je odbijala. Obiskali smo jo in ji iz srca povedali nekaj besed. Prijateljski razgovor s toplo besedo je zale-gel in takoj se je odločila, da gre v dom onemoglih. V razgovoru je rekla: »Veste, moj sin je vedno obljubljal, da ne bom več trpela, ko bo vdoštudiral. Padel je, in vidite, zato je z menoj tako!«
Obiskali smo veliko takšnih žena in povsod so nas ob odhodu pospremile solznih oči. Vsi obiski so jim veliko pomenili in jih ganili do srca.
Veliko so prestale in še prestajajo vojne vdove s kmetov, ki so izgubile može hranitelje in so ostale s kopico otrok na gruntu. Zaradi prgišča zemlje ne morejo dobiti invalidskega dodatka in že vsa leta po vojni dobivajo po 1200 din invalidnine na mesec. Teh 1200 din je v prvem razdobju po osvoboditvi-bilo toliko kot srednje velika plača in je našim ljudem pač nekaj pomenilo. Domovina je bila takrat razrušena, domovi požgani, pa smo kljub temu našli sredstva za takšne invalidnine. Danes, ko smo že nekaj zgradili, ko imamo vse drugačno gospodarstvo kot takrat, pa so te invalidnine še vedno enako in so, če jih primerjamo s sedanjimi osebnimi dohodki, sramotno nizke.
Invalidski dodatek, ki naj bi reševal najbolj pereče primere družinskih invalidov, žal ne pride v poštev pri družinah, ki žive na kmetih. Starši bi ga nemalokrat lahko dobili, če bi prepisali zemljo na sina ali hčer, pa tega nočejo, ker se boje, da bodo otroci grdi z njimi. Prav bi bilo, ko bi vsem čez 55 let starim ženam zvišali invalidnino. Zdaj se veliko govori o tem, da je treba s prejemki ločiti vojne vdove od staršev padlih, ker so vojne vdove, s tem da so izgubile moža, žrtvovale še več. Moraa bi bilo to prav, toda če se spomnim Maleši-čeve iz Šmihela in pomislim, kako bi ta ženica živela, če bi njen sin ostal živ, ne vem kaj rečj. Novi zakon, ki bo reševal te zapletene, težke primere, bo moral biti kar se da p o 1 n človečnosti in razumevanja.«
Preživeli borci kmetje so najbolj prizadeti
— Kaj je v novomeški občini najbolj pereč   problem borcev? smo   vprašali Miloša .lančića. predsednika Ob O ZZB Novo mesto, in Franca Škofa, tajnika odbora. — To so preživeli borci kmetje, ki so ostali na svojih kmetijah. Družba bi jim bila dolžna zagotoviti brezplačno zdravljenje, takoj pa bi bilo treba začeti s sistematičnimi zdravniškimi pregledi.
Ugotavljamo, da je veliko borcev kmetov, ki so socialno ogroženi, večji del pa je takih, ki imajo velike družine. Večina jih živi v hribih, kjer zemlja ni prl-
VLADO LAMUT: POMLAD POD GORJANCI (1957)
merna za podružbljanje. Sami jo le stežka obdelujejo, ker so stari, zdravstveno močno prizadeti in so hkrati s tem brez delovne sile. Davki so zanje pravo breme. Vprašanje teh borcev bi bilo treba rešiti bodisi s posebnim zakonom, bodisi z republiškim odlokom, ki bi občinam prepustil dovolj sredstev za rešitev tega problema.
Borcem-kmetom iz predelov, ki so primerni za podružbljanje zemljišč, pa bi bilo treba zagotoviti v zameno za oddano zemljo dostojne preživnine. Smatramo, da zneski od 5 do 10 tisoč din na mesec niso niti zdaleč primerni in da bi morali preživnine dodeljevati v višini od 15 do 25 tisoč din. Nasprotno pa so borci-kmetje edini pripadniki NOB, ki niso deležni nobenih prejemkov in nobene zaščite, niti zdravstvene ne!
— Kako sodite o problemu , vojnih vdov in staršev padlih? — Oboji so deležni družinske invalidnine, ki je že od 1945. leta dalje enaka — 1200 din na mesec. To je milo rečeno, dokaj skromno priznanje. Zakon omogoča, kadar so svojci socialno ogroženi, dodelitev invalidskega dodatka. Predpis, ki določa davčni cenzus, pa je tako tog, da pride pri nas malokdaj v upo-štev.
Najtežje je s kmečkimi vojnimi vdovami. Ni prav, da jih zakon vrednoti enako kot starše padlih. Starši nimajo v nobenem pokojninskem sistemu pravice do pokojnine za umrlimi otroki. Naš zakon pa žal niti vojnim vdovam iz kmečkih družin ne priznava pravice do pokojnine.
Njihovi možje so tako rekoč izza pluga odšli v partizane in tam padli. Vdova ne more dobiti pokojnine, četudi je pokojni mož imel nekaj let delovne dobe, samo zato, ker je odšel v partizane kot kmet. Po našem mišljenju bi moral novi zakon ovrednotiti padlega borca-kmeta prav tako kot zaposlenega. Nesmisel je, da na primer vdovi tega, ki je bil 7 dni pred vstopom v NOB zaposlen, priznamo pravico do pokojnine, vdovi padlega borca-kmeta pa to odrekamo, čeprav se vsakemu preživelemu borcu doba, prebita v NOV, šteje kot dvojna delovna doba. S takšnimi izpremembami bi pri nas rešili precej perečih socialnih problemov, saj Je v naši občini 726 preživelih borcev, ki so kmetje.
Priznavalnina
je postala socialna
podpora
—Na letnih konferencah ZZB in ZVVI je bilo povsod precej razprav o priznavalninah. Kaj menite o tem?
— Priznavalnina naj bi bila po namenu oblika denarnega priznanja tistim, ki jim družba kaj drugega za prestane napore in-gorje v revoluciji ne more nuditi. Ker je sredstev premalo, pa se je priznavalnina pri nas izpremenila v socialno podporo. 53 borcev prejema v naši občini občinsko priznavalnino v zneskih od 3 do 12 tisoč dinarjev na mesec, 31 borcev pa okrajno priznavalnino v zneskih od 6 do 25 tisoč dinarjev na mesec. 70 prošenj imamo še nerešenih, ker ni sredstev. Skratka, priznavalnina je s tem rešila svoj namen: postala je socialna podpora, s katero gasimo najbolj pereče probleme! Več kot denar, ki ga z njo borci dobijo, pa je vredna pravica do zdravstvene zaščite.
Približno tako je tudi s posebnim dodatkom za zaposlene borce. Zakon zagotavlja borcem, ki so odšli v partizane pred 9. 9. 1943, pravico do posebnega dodatka, če so njihovi osebni prejemki nižji od 26.000 din na mesec, vendar samo v primeru, če imajo 15 let skupne pokojninske dobe. Ta predpis bi bilo treba izpre-meniti tako, da bi delovno dobo, ki je pogoj, znižali na 10 let in pravico do posebnega dodatka razširili na vse udeležence NOV, ne glede na to, kdaj so začeli sodelovati. V naši občini je doslej pridobilo pravico do posebnega dodatka le 95 borcev. Mnogi so po osvoboditvi, ko še ni bilo industrije, odšli na svoje kmetije in se šele pozneje, bodisi na lastno pobudo, bodisi zaradi podružbljanja zemljišč, zaposlili. Večina nima primernih kvalifikacij, razen tega pa so to starejši ljudje. Ker po sedanjih predpisih nimajo pravice do posebnega dodat-
ka, živijo z res majhnimi osebnimi prejemki, ki so največkrat nižji od 20.000 din na mesec.
■ Kakorkoli prevračamo
■ dejstva, tehtamo in raz-M mišljamo, prihajamo do flj ugotovitve, da bi bilo M treba v novi zakonodaji 9 status borcev rešiti prav M tako, kot je to že urejeni no za invalide. Sprejeti BB bi bilo treba poseben
■ .zakon o borcih, ki bi le-tem nudil zaščito. S tem
■ bi se v komunah spro-HS stilo dovolj sredstev, ki 558 jih zdaj uporabljamo za
gašenje socialno najbolj m ogroženih primerov. Ta ^ sredstva bi lahko nato 91 koristno uporabili za RS vse tiste oblike dela z 13 borci, ki pri nas zaradi KI pomanjkanja sredstev B doslej niso zaživele.«
Potrebna je nujna in učinkovita zaslužena pcmoč!
Kaj dodati k temu. kar je povedano? Področje Dolenjske in Bele krajine je bolno od teh problemov, bolno zato, ker nima zadostne gospodarske osnove, in zato, ker vrhu vsega živi tu največ nekdanjih borcev. Ti ljudje se starajo, čas beži, zato pač ne morejo več čakati na postopno izboljševanje, ki naj bi bilo posledica uspehov hitrejšega gospodarskega razvoja. Ura odzvanja proti dvanajsti in zato je treba z zakoni, ki so v pripravi, najti hitre in učinkovite rešitve. K temu pa velja dodati še misel, da topla, bodrilna beseda tako skromnim ljudem, kot so borci, veliko pomeni in da bo treba povsod razmišljati tudi o tem, kar nam je v razgovoru povedala to-varišica Marija Suhy.
MILOŠ JAKOPEC
Z razvitja prapora Zveze borcev v Orehovici Gorjanci, o čemer smo poročali v zadnji številki v Ienjskcgn lista
OB 15. PODELITVI LEVSTIKOVIH NAGRAD MLADINSKE KNJIGE
Življenski standard je tudi knjiga
Pretekli teden je založba MLADINSKA KNJIGA v Ljubljani slovesno "podelila letošnje Levstikove nagrade. 2e petič je s tom naša ugledna založniška hiša počastila spomin Prana Levstika in znova manifestirala svoje skrbne odnose do lepe mladinske knjige, hkrati pa spet izpričala, da načrtno in vztrajno razširja svojo kulturno dejavnost. Na tiskovni konferenci, ki je bila minulo sredo pri Mladinski knjigi, sta novinarje seznanila z nekaterimi pro. blemi založbe in našega kniž-nega trga direktorica MK tov. Zorka Peršič in glavni urednik založbe pisatelj Ivan Potrč.
Delo Mladinske knjige srečujemo v vsakdanjem žuvlje-nju skoraj na vsakem koraku. Ustanovljena takoj po vojni, se je naša osrednja mladinska založba razmeroma hitro razvila in predstavlja danes specializirano za-
ložniško hišo za vse zvrsti učbenikov ter različnih pri-ročniikov za mladino. Razen knjig izdaja založba tudi pet periodičnih glasu — dva tednika in tri mesečnike — v izredno visokih nakladah. Presenetila nas je tudi s prvimi gramafonskimi ploščami in eksperunentalnirni omaricami za šolski pouk. Na leto izda MK zdaj že do 200 naslovov, od česar odpade polovica na izvirna dela. Lastna tiskarna s sodobno offset tehniko, mehan'Eirana knjigoveznica in mreža knjigarn po vsej državi — vse to omogoča založbi, da načrtno razširja svojo dejavnost. MladJisGca knjiga je bila pobudnik založniške kooperaaije v naši državi in je za skupino jugoslovanskih založb samo lani natisnila 24 del, H so izšla v 2 do 5 jezikovnih enačicah.. MK je začela sodelovati tuđi s stalnimi tujimi založbami, ki se ukvarjajo s sorodno
Letošnji Levstikovi nagrajenci
Levstikove nagrade za leto 1963 so pretekli teden dobili:
Kajetan Kovic za knjigo otroških pesmi »Franca izpod klanca«;
Breda Smolnikar za knjigo »Otročki, življenje teče dalje«;
dr. Ciril Cvetko za knjigo »Opera in njeni
mojstri«;
Ive Scljak-Copič za ilustracije v knjigi I. Andrića »Aska in volk«;
Štefan Planine za ilustracije v knjigi »Pesmi za otroke«.
Človek je vse
Ob 400-letnici Shakespear-jevega rojstva je literarni krožek na gimnaziji v Novem mestu priredil klubski večer o delu velikega dramatika. Po scenariju Herberta Grilna z naslovom »Človek je vse« so dijaki recitirali odlomke iz Romea in Julije, Henrika III., Kralja Leara, Othella, Hamleta in Ukročene trmoglavke. Tekste je spremljal vezni tekst o Shakespearjevih pogledih na življenje in smrt, ™ ljubezen, strasti, maščeva-n1c. ljubosumnost ln humor, na vse, kar je vsebina človeškega življenja. Magneto-jonski posnetki renesančne glasbe in pa diapozitivi, ki so predstavljali scene iz nekaterih tragedij, so lepo dopolnili živo besedo.
Tako je literarni krožek, zvest tradiciji, pripravil ljubiteljem književnosti na gimnaziji poseben užitek in ustvaril s prireditvijo razpoloženje, da je vsakdo lahko začutil veličino Shakcspcarjevcga duha.
.     . AB
dejavnostjo. Uvozno-izvozni oddelek založbe uvaža pomembnejše količine knjig za lastno knjigamiško mrežo, hkrati pa izvaža grafične usluge lastne tiskarne ali pa posreduje usluge drugih jugoslovanskih tiskarn. (Grdo se čuje — pa je žal resnično! — da zdaj, ko je založba uredila svojo tiskarno in moderno knjigoveznico, ne dobi doma dovolj kvalitetnega papirja, da bi lahko uresničila svoj založniški program za domači in tuji trg! Kaže, da so papirnice gluhe za njene potrebe; raje izvažajo ne-potiskan papir, namesto finalnih izdelkov, knjig in naših kvalitetnih slikanic!!)
Ni treba posebej poudariti, da se je založba ves čas obstoja iskreno trudila, da bi dajala na trg samo najkvalitetnejše knjige. Bila je stroga v izboru in prevajanju tujih del, pri tem pa je znala pritegniti k sodelovanju najpomembnejše jugoslovanske pisatelje, slikarje in znanstve. noke. Za dosežene uspehe je bila deležna najvišjih jugoslovanskih priznanj, lepe pohvale in ocene pa so dosegle njene knjige tudi na tujih trgih in razstavah.
Ob 15. podelitvi Levstikovih nagrad je MK razpisala tudi enkratne izredne nagrade za leposlovna in poljudnoznanstvena dela za otroke ali mladino ter za ilustracije v knjigah za otroke odn. mladino. Hkrati je razpisala tudi enkratne nagrade' za diplomante na srednjiih, višjih pedagoških šolah in fakultetah, ki se bodo lotili razpisanih tem. — Tuđ. bi razpisi opozarjajo na šurinio v založniški politi \j' Mladinske knjige, ki želi zdaj pritegniti k. sodelovanju tudi najboljše slikarje iz bratskih
republik. Skrb za najboljše, kar lahko nudimo otrokom in mladini, je stalna^ pralksa Mladinske knjige. Ne smemo pozabiti, da je bila Levstikova nagrada prva v Jugoslaviji, ki je ni več podeljevala država, temveč založba na lastno pobudo.
Mladinska knjiga bo med drugim posnela na plošče večji del programa Slovenskega okteta, začela pa je tiskati tudi reprodukcije znanih umetniških del naših slikarjev. Svoj založniški program — izdelan je že osnutek programa za 1965. leto — razširja v sMladu s smernicamli 7-letnega plana. Do leta 1970 naj bi naše knjižnice povečale svoj knjilžai fond za najmanj 1,300.000 knjig, približno toliko naslovov pa stiska že zdaj založba MK na leto. Kaže, da ne bo manjkalo kapacitet, potrebnih za povečani knjižni trg, zagotoviti pa bo treba dovolj ustreznega papirja.
Jože Gorjup: SAMA (olje) - Iz Gorjupove galerije * v Kostanjevici na Krki
Je prav, da šola na Čatežu ostane?
Na Čatežu pri Brežcah prebivalce že nekaj časa muči problem obstoja tamkajšnje šole. To je podružnična šola, ki je vezana na I. osnovno šolo v Brežicah. Poslopje je v zalo slabem stanju in adaptacija bi veljala precej denarja. Prispevati bi morali predvsem občani, kar bi bilo zanje precejšnja obremenitev. Glede na bližino brežiške šole tolikšni izdatki najbrže ne bi bili smotrni, kajti vrsta problemov s tem ne bi bifla rešena. Solo obiskuje okoli 60 otrok. Primanjkuje tudi učil in pouk mi tako uspešen,
Bo Trdinova nagrada oživljena?
Vse kaže, da bo v letu 1965 spet oživljena Trdinova nagrada. Do razformiranja novomeškega okraja so to nagrado podeljevali zaslužnim posameznikom in kolektivom, ki so dosegli pomembnejše uspehe pri kulturni rasti Dolenjske. Nagrada bo tudi v bodoče podeljena za delo na tem območju, skrb zanjo pa naj bi nosila novomeška občina.
Svet za kulturo pri občinski skupščini v Novem mestu je že nekajkrat opozoril na pomembnost Trdinove nagrade, ki so jo nehali podeljevati. Prav tako je opozarjal na mrtvilo na posameznih kulturnih področjih, ki bi utegnilo nastati, če primerne nagrade ne bi podeljevali. V osnutku pravilnika o podelitvi Trdinove nagrade, ki ga je
svet obravnaval na zadnji seji, so naštete domala vse dejavnosti (literarna, likovna, glasbena, znanstvena in druge), ki jih gojijo na Dolenjskem in ki bi jih bilo treba upoštevati pri nagradah. Zelo važno določilo pravi, da' dobi po tem pravilniku Trdinovo nagrado posameznik, kolektiv ali ustanova lahko večkrat, vendar le enkrat za eno dejavnost. Natečaj za Trdinovo nagrado bo razpisan v lokalnem in enem izmed dnevnih časopisov vsako leto do 1. februarja, medtem ko bo komisija, ki bo osnovana pri svetu za kulturo občinske skupščine, zbrala predloge za nagrado najkasneje do 15. maja. Komisija bo kandidate za nagrado izbrala po lastni presoji, svoje mnenje pa pismeno obrazložila najkasneje
do 15. junija. Nagrado bo svečano podelil predsednik komisije 14. julija, to je na dan smrti pisatelja Janeza Trdine, po katerem ima nagrada ime. Osnutek pravilnika določa, da znaša Trdinova nagrada za posamezno dejavnost 100.000 dinarjev.
Prav je, da Trdinova nagrada spet oživi, da se s tem ohrani tudi tradicija, še bolj prav pa, ker je s tem najbolj počaščen spomin pristnega dolenjskega pisatelja Trdine. Čeprav trenutno še ni znano, kako bodo vsa ustrezna prizadevanja sprejeli tisti, ki bodo prispevali sredstva za nagrado, lahko že danes zapišemo, da bo podeljevanje na-orade glede na njeno pomembnost vsestransko zajamčeno.
Slikarji - amaterji razstavljajo v Brežicah
V mali dvorani Prosvetne, ga doma v Brežicah je bila 9. maja odprta razstava del slikarjev amaterjev. Svoja dela nastavljajo podpolkovnik Krešo Tbmin, kapetan Nedeljko Ivkovič in Bojan Horvatič iz Brežic. Omenjena trojica je že večkrat razstavljal v Brežicah, Celju, Ljubljani in Zemunu. Razstava v Brežicah bo odprta da 20. maja. Obiščite jo!
kot je lahko na večji, bolje opremljeni šali. Tudi učne moči se stalno menjavajo.
Na zborih občanov so bili po večini za to, da šoto obdržijo. Vprašanje je, če bo to imeto koristne posledice. Pred dnevi so o tem razpravljali na letni konferenoi tudi člani osnovne organizacije ZK. Menili so, da ni prav vztrajati pri teh zahtevah za vsako ceno. Za otroke bi bito mnogo bolj koristno, če bi lahko obiskovali pouk v centralni šoli, ker je kvalitetnejši. Ob tako majhnem številu bodo v domača šoli prisiljeni na kombinirani pouk, kar je opravičljiva rešitet le za oddaljene šole. Za starše je največji zadržek ta, da je prehod čez oba mostova zelo nevaren, če bi jim občinska skupščina zagotovila prevoz otrok z avtobusi, bi prav gotovo pristali na to.
Trenutno zmogljivosti šolskih prostorov v Brežicah še niso   zadostne   in čateških
otrok tudi ne bi mogli sprejeti. . ^
Prav pa je le, da starši oz. vsi občani na Čatežu razmišljajo tudi o teh možnostih, da ne bi po nepotrebnem, vlagali denarja za preureditev zastarelega šolskega poslopja. Otroci iz hribovskih vasi bi lahko obiskovali osnovno šolo v Mrzlavi vasi, v Brežice pa naj bi prevažali otroke iz vasi v nižini. Tako bi tuđi osnovni šoli v Mrzlavi vasi zagotovili večje število učencev.
Prebivalci na Čatežu tudi ne bi radi agubill učiteljev, ker želijo poživiti kuDturno — prosvetno delo. Šola je do sedaj skrbela za razne proslave. To bd potem odpadlo. Vse to so zadržki, zaradi katerih oktovajo na zborih. Toda saj to še ne bo jutri. Do tedaj pa se bodo že povsem priključili mestu ali pa poiskali dlruge možnosti za ohranitev stikov s prosvetnimi delavci.
Ep o Gilgamešu
Kosovelov večer v Kočevju
V petek zvečer so kočevski Pevski zbor Jakob Gallus, recitatorski zbor gimnazijskega MKUD in glasbena 5ola ob podpori občinskega svetn Svobod in prosvetnih društev pripravili v Šeškovcm domu lep Kosovelov večer v počastitev C0-letnicc pesnikovega rojstva. Večera Kosovelove revolucionarne pesmi, ki ie med prebivalci mesta vzbudil veliko zanimanje, sta se udeležila tudi sestra in brat pokojnega pesnika Srečka Kosovela, uvodne besede o njegovem delu pa ic spregovoril profesor Robert Puhar.
(Foto: M. Cetinski)
Ustanovljen je občinski o^Sior Prešernove družbe
V novomeški občini za knji. gu Prešernove družbe ni pra--vega zanimanja, čeprav si razpečevaloi zalo prizadevajo. Na zadnjem posvetovanju so se pomenili, kako bi mrežo raz^očevalcev še povečali. Hkrati so ustanovili obVnski odbor Prešernove družbe, za nicgovo predsednico pa izvolili Marijo Suhy.
EP O GILGAMEŠU, ena najstarejših junaških pesnitev v svetovni književnosti, je nastal v Mezopotamiji pred skoraj 4000 leti in je vrhunsko delo mezopotamske književnosti. Pripoveduje o človeku, ki je opravil mnoga junaška dejanja ter se odločil, da si pridobi telesno nesmrtnost, čeprav mu je kot mnogim drugim usojena smrt. Ob spoznanju, da ni moč zadržati usode, tragično konča. Ime Gilgameša so Mezopo-tamci izgovarjali prav s takšnim spoštovanjem kot Grki imeni Ahila in Odiseja, Spanci ime Cida, Francozi ime Ro-landa itd. Gilgameš, mož radosti in trpljenja, kakor ga označuje babilonski ep, navdušuje tudi današnjega bralca in mu pripoveduje o večnem sporu med upornostjo in uklonljivosijo, med napredkom in zaostalostjo, med pogumnimi načrti in omejenimi pogoji človeškega obstoja. Takega Gilgameša bodo spoznuli tudi slovenski bralci, če bodo vzeli v roke najnovejši prevod epa. ki ga je v slovenščino prelil Mirko Avsenak, IZDALA PA MLADINSKA KNJIGA V ZBIRKI SIVI KONDOR.
»PESMI — DVE PRAVUI-CI« je nas'ov knjižici, ki je izšla v zbirki Sivi kondor pri Mladinski knjigi in ki predstavlja A. S. Puškina, p~s-nika ruske romantike, z njegovimi najboljšimi pesniškimi stvaritvami. Puškinoim dala so prirejena tako, da je
slovenskemu prevodu dodan tudi original, s čimer je ustreženo tistim ljubiteljem knjižne besede, ki se ne zadovoljijo samo s prevodom. Puškinove pesmi v tem izboru je prevedel pretežno Mile Klopčič, tri pesmi je prevedel Oton Zupančič, eno pa Božo Vodušek. Izboru pesmi sta dodani »Pravljica o mrtvi carični in o sedmih vitezih« in »Pravljica o zlatem petelinčku«.
»VESELI ŽUPNIK MEU-DONSK1« predstavlja v slovenskem prevodu Antona Debeljaka H. de Balzaca že drugič zapovrstjo kot pisca okroglih povesti. V knjigi, ki jo je založila Mladinska knjiga in izdala v zbirki »školjka«, je čutiti Balzacov humor in žolč, ki ga je izlival na svoje sodobnike.
i
0 reviji »TEORIJA IN PRAKSA««
Revija »Teorija in praksa«, ka jo izda;a Visoita šola za polifcne vede v LJubljani, je našim občanom žc poznana. Dobro so jo sprejeli politični de'.avoi, kor najdejo v njej marsikaj koristnega. Da bi revijo š» izpopolnili in jo približali 6'.m večjemu krogu bralcev, bo v potek, 15. maja, pri obiinsk?m odboru SZDL v Novem m?stu poovstovanje s člani uredništva in bralci. Na posvetovanju hi uredništvo rado dobilo č!m več pripomb, k<w bo reviji napodilo za v prihodnje. Sd.
Robert Merle
SMRT
JE MOJ POKLIC
22
»Povelje!« je posmehljivo kliknila Elsie.
In nenadoma si je skrila obraz v roke. čez čas sem se ji približal in jo prijel za rame. Elsie se je silno stresla, me z vso močjo odsunila in rekla s tujim glasom:
»Ne dotikaj se me!«
Noge so se mi zašibile m zavpil sem:
»Nimaš pravice tako postopati z mano! Vse, kar počnem v taborišču, počnem na povelje! Jaz nisem za nič odgovoren!«
»Da, ti počneš!«
Obupano sem jo gledal:
»Ne razumeš, Elsie. Jaz sem samo eno izmed gonilnih koles. V armadi daje povelje šef in ta je za vse odgovoren. Ce je povelje slabo, kaznujejo šefa in ne tistega, ki je povelje izvršil.«
»Tako torej,« je rekla z uničujočim mirom. »Zato torej si ubogal: če se stvari obrnejo na slabše, si mislil, ne bom kaznovan.«
Zavpil sem:
»Ne, nikoli nisem tako mislil! Samo to je, da moram ubogati: na vsako povelje. Razumi že vendar! V meni je prav fizična potreba po ubogljivosti!«
»No,« je nadaljevala s pošastno ravnodušnostjo, »če bi ti kdo dal povelje, da ubij malega Franza, bi ga torej ubil!«
Gledal sem jo z izbuljenimi očmi.
»Saj to je vendar blazno! Nikoli mi nihče ne bi dal takšnega povelja!«
»Zakaj pa ne?« se je divje zasmejala. »Saj so ti dali povelje, pobiti židovske otroke! Zakaj ne bi nekoč pobil svojih? Zakaj ne Franza?!«
»Daj no, daj, Reichsfiihrer mi nikoli ne bi za-povedal kaj takega! Nikoli! To ...«
Hotel sem reči: »To bi bilo nezaslišano!« a v hipu so mi besede zastale v grlu. Z grozo sem se spomnil, da je dal Reichsfiihrer ustreliti svojega lastnega nečaka.
Povesil sem oči. Bilo je prepozno.
»Ne, o tem nisi prepričan!« je rekla Elsie s strašnim zaničevanjem. »Vidiš, da nisi prepričan o tem! In če bi ti Reichsfiihrer zapovedal ubiti Franza, bi ga ubil!«
Napol je razklenila zobe, bila je, ko da se hoče zazreti sama vase. V njenih očeh se je prižgal divji, živalski ogenj... Elsie, ki je bila zmeraj tako nežna, tako mirna... Gledal sem jo otrpel, prikovan na tla spričo tolikšnega sovraštva.
»Ubil bi ga!« je renčala. »Ubil bi ga! Ubil bi ga!«
Ne vem, kaj se je takrat zgodilo z mano. Prise-žem, da sem hotel odgovoriti: »Seveda ga ne bi,« pri-sežem, da sem z vso zavestjo nameraval tako odgovoriti, tedaj pa so se mi besede v grlu zavozlale in rekel sem:
»Seveda.«
Mislil sem, da se bo zakadila vame. Trenutek, ki je potekel, se je zdel neizmerno dolg. Strmela je vame. Nič nisem mogel več reči. Z obupnim naporom sem se poskušal popraviti, poskušal razložiti... A jezik se mi je prilepil na nebo.
Obrnila se je, odprla vrata in odšla. Nato sem slišal, kako je stekla po stopnicah v gornje prostore.
Cez nekaj časa sem počasi potegnil telefon k sebi, zavrtel številko taborišča, naročil avto in odšel iz hiše. Noge sem imel mehke, brez moči. In naredil sem nekaj sto metrov, preden sem srečal avto.
Komaj nekaj minut sem sedel v svoji pisarni, ko je pozvonil telefon. Dvignil sem slušalko.
»Herr Obersturmbannfiihrer,« me je ogovoril mrzel glas.
»Ja?«
»Pick tukaj, krematorij II. Poročam, Herr Obersturmbannfiihrer: Židje iz šestindvajsetega konvoja so se uprli.«
»Kaj?«
»Židje iz šestindvajsetega konvoja so se uprli. Vrgli so se na Scharfiihrerje, ki so nadzirali slačenje, jim vzeli orožje in potrgali električno napeljavo. Zunanja straža je pričela streljati in Židje so jim odgovorili z ognjem...«
»In?«
»Težko jih je ukrotiti. V oblačilnici so in streljajo na stopnišče, ki pelje dol, brž ko se pokažejo kakšne noge.«
»Prav, Pick, takoj pridem.«
Odložil sem slušalko, planil ven in se vrgel v avto.
»Krematorij II.« Nagnil sem se naprej: »Hitreje, Dietz!«
Dietz je pokimal in avto je poskočil. Bil sem, ko da bi me oplazila strela: še nikoli dotlej se mj ni pripetilo, da bi se uprli!
Zavore so zacvilile na peščenem dvorišču krematorija. Skočil sem iz avta. Pick me je že čakal. Stopil je na mojo levico in s hitrimi koraki sva odšla proti garderobi.
»Koliko Scharfiihrerjev so razorožili?«
»Pet.«
»Kako so bili. oboroženi?« »S strojnimi puškami.« »So 2idje veliko streljali?«
»Precej, vendar municijo še Imajo. Posrečilo se nam je, da smo zaprli vrata garderobe.« Nato je dodal:
»Imam dva mrtva ln štiri ranjene. Da ne govorim o tistih petih ... Tiste ...« I stavil sem ga: »Kaj predlagate?«
»Lahko jih z lakoto prisilimo na dan.«
Dela na cesti Metlika-Črnomelj se hitro
* odvijajo
Pri Cestnem podjetju v Novem mestu so nas zaprosili, naj javnosti posredujemo nekaj več podatkov o modernizaciji odseka od Metlike do Črnomlja. Nekai netočnih vesti o gradnji, ki so bile objavljene v tisku, in p.a govorice, da bo cesta od Metlike do Črnomlja izdelana veliko slabše kot prejšnji del (tako se govori po vaseh proti Črnomlju), so jih spodbudile k temu.
čeprav gre za modernizacija stare makadamske ceste, skoro lahko rečemo, da bo cesta od Metlike do Črnomlja pravzaprav na novo zgrajena. Trasa je deležna tolikšnih popravkov in izboljšav, da bo uporabljenega sorazmerno malo starega cestišča. Odsek bo asfaltiran prav tako kot tisti čez Gorjanec, le da bodo bankine na obeh straneh široke po 1 m (na gorjanskem delu so široke pol metra). Hitrost, ki jo bodo lahko razvijala vozila, bo precej večja kot na doslej moderniziranem delu.
Povedali so, da je točen rok, do kdaj bo cesta gotova, težko določiti in da so bili že nekajkrat objavljeni neresnični datumi. Gradnja je močno odvisna od vremena. Po dosedanjih predvidevanjih bodo dela opravili do sredine septembra, seveda le, če bo vreme ugodno. Na odseku prosi Črnomlju je precej zemeljskih del. Spomladansko deževje .je gradnjo precej oviralo. Zemljo, ki jo izkoplje-mo v vsekih, navažajo v nasipe. Ker mora biti zemlja za nasipe suha; je treba takšna dela po dežju vedno vsaj za dva dni odložiti.
RCBOT ČISTI OKNA
Mehanično gospodinjo je izumil prof. Meredith Thring na sheifieldski univerzi v An-gldji. Ta gospodinja zna med drugim loščiti parket, stepati preproge, čistiti okna in kopalnico, oprati in zlikati obleko, pokriti mizo, poleg tega pa posteljo ne samo po-stlati, ampak tudS zamenjavati umazano perilo s svežim. Po mnenju njenega iznajdi-telja pa ne bo znala kuhati. Profesor je že napravil majhen model; prepričan je, da bo kmalu mogel izdelati robota v naravni velikosti.
Filatelija in hladna vojna
Herbert Rosen, direktor ameriške revije Ph:late!y, je te dni zahteval v ZDA prepoved obtoka severnovietnam-ske znamke, ki prikazuje, kako dva Severnovietnamca streljata na ameriški helikopter. »Ameriški filatelisti, ki kupujejo te znamke,« je dejal, »se naj zavedajo, da s tem direktno podpirajo proti-ameriško propagando.«
Neuspešna dražba
V pristanišču španskega mesta Cartagene se je pri dražbi 39 let stare križarke »Mendez Nunez« gnetlo mnogo ljudi. Toda kot so pozneje videli, je bilo mnogo radovednežev, a nobenega kupca. Dražbo so odpovedali. Verjetno je bila osnovna cena 14 milijonov pezet malo previsoka, španske mornariške oblasti nameravajo v kratkem pripraviti novo dražbo.
Po načrtih bo treba od Metlike do Črnomlja izkopati 9<.550 kubičnih metrov zemlje, je vgraditi v nasipe 60.673 kubičnih metrov, za utrditev podlage bodo porabili 40.000 kubičnih metrov gramoza, v propuste in podporne zidove pa bodo vgradili 1000 kubičnih metrov betona. Gradnja novega betonskega mostu pri Primostku se bliža koncu. Delavci že gradijo nasip, ki bo z metliške strani povezal most z vzpetino in odpravil dosedanji klanec, vsek z druge strani pa bo odpravil doslej nevarni ovinek s klancem. Most bo v sredini maja že prevozen, seveda samo za vozila, ki delajo na cesti.
Na gradbišču od Metlike ilo Grma je zbrane precej mehanizacije, saj bodo večino zemeljskih del opravili s stroji. Delajo s 3 bagri, 3 buldožerji, 3 nakladači, 4 valjarji ter z več kompresorji in z ustreznim številom transportnih vozil. V kamnolomu v Grmu hite pripravljati gramoz, ki bo potreben na trasi. Z velikim drobilcem ga pripravijo po 400 kubikov na dan. Gramoz za cesto pripravlja tudi terenski obrat Cestnega podjetja v Črnomlju in po pogodbi, ki so jo sklenili, še komunalna uprava v Črnomlju. Zdaj dela na trasi približno 300 delavcev, ker bodo glavno delo opravili stroji.
Dopolniti moramo tudi na-šen poročilo o delih na tej cesti v zadnji številki našega časnika: Investitor del na obnavljanju ceste Metlika—Črnomelj je Cestni sklad SRS in ne Skupnost cestnih podjetij SRS. M. J.
Zvonko V»i\alii:
DEČEK DUB V VESOLJI)
55.. »Saj sva kot pajaca!« je zaslišal Dub jeznega Rusa. Posadki obeh raket sta opazovali skoz okna njuno manevriranje. Smejali sta se tako glasno, da sta jih slišala prek radio-telefonov. — »Kar naprej!« ju je spodbujal novinar. »O vajinem prekopicevanju ne poročam na Zemljo.« — šele po četrtem poskusu sta Dub in Rus trčila drug ob drugega, in to tako močno, da sta se kar zavrtela. Zopet smeh in potem glas kapetana Steyra: »Nič ne de, fanta, vsak začetek je težak.«
56. Sedaj je bila vrv z obeh raket zavezana in s tem sta bili povezani tudi ladji. »Vrnita se v svoji raketi!« je ukazal kapetan Stevre, ki je vodil dela. Dub se je z magneti ujel ob raketo, zlezel je v posebno celico, vrata za njim so se hermetično zaprla. Ko so mu sneli vesoljsko obleko, se je oddahnil.
— »Kako sta bila zabavna!« ga je podražil Ceh Bohaček. »Tako sem se smejal, da sem odletel na strop. Komaj so me sneli.«
— »Tudi drugim se ne bo godilo bolje.«
57. Tako so položili temelje vesoljski postaji 3. Dokler ne bo prišla ladja »Venera«, niso imeli kaj početi. V prostem času so se morali učiti hoje v vesolju. Mladi astronavti, ki so bili prvič v vesolju, so se poskušali gibati levo in desno, navzgor in navzdol. Starejši, izurjeni astronavti so jih poučevali — in se jim smejali. Pa saj se je tako godilo tudi njim in tudi sami so morali prestati norčevanje svojih starejših tovarišev.
Na številna vprašanja in ugibanja, kako bodo v bodoče potekala obnovitvena dela na novomeškem Glavnem trgu, pojasnjujemo: na desni strani Irga je obnova trgovskih lokalov s prostori Mladinske knjige glede arkad zaključena; prostori ŽELEZNINE, ki jih pravkar obnavljajo, ne bodo obnovljeni v obliki arkad. Na levi strani trga pa so arkade v stavbi, ki bo postavljena poleg sedanje trgovine ELEKTROTEHNE, še predvidene — to pa bo tudi zadnja stavba na gornjem delu Glavnega trga, kjer bodo uredili sprednjo stran poslopja z arkadami. Spodnji del Glavnega trga, ki se spušča proti mostu, bo torej obdržal sedanjo obliko. Zaokrožena podoba obnovljenega Glavnega Irga bo nedvomno lepa turistična pridobitev središča Dolenjske. — Na sliki: prostori MLADINSKE KNJIGE, v katerih nadaljujejo notranja obrtniška dela
Pasji samomor
V Mondovi v Italiji je poginil trileten čistokrvni pes, ker je požrl dvajset pilul nekega pomirjevalnega sredstva. Ko se je pes sam ip,ral v sobi, je našel škatlico z zdravili. Škatlica se je odprla in zdravila so se usula po tleh.
Ker je pes opazil, da so pilule prijetnega okusa, Jih je vse do zadnje požrl. Kmalu zatem je lastnik ugotovil, da z njegovim psom nekaj ni v redu. Pes se sploh ni zmenil za njegovo klicanje in je obležal na tleh. Preden Je lastnik ugotovil, kaj se je zgodilo, jo pes poginil.
TRGOVSKO PODJETJE
»PETROL«« - Ljubljana
ekonomska enota N0V0 MESTO
razpisuje ' naslednji delovni mesti:
— trgovskega pomočnika
za bencinski servis N0V0 MESTO in 0T0ČEC
Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop službe takoj alt po dogovoru. Prošnje pošljite na naslov »Petrol«, Novo mesto.
Srečanje z medvedko nad Semičem
Franc Rauh iz Potokov pri Rožnem dolu verjetno zlepa nc bo pozabil srečanja z medvedko in njenimi tremi mladiči. Pred štirinajstimi dnevi se je vračal iz vinograda v Se-miški gori proti domu. Pot po cesti pa se vleče predolgo, zato jo je Franc mahnil po bližnjici čez Preloge, koder (udi sicer vsi domačini radi hodijo. Bil je sam, pa se je nredal razmišljanju in jo počasi mahal proti Vavpč kim travam. Naenkrat pa je obstal: 15 metrov pred seboj je zagledal medvedko, še bližje proti njemu pa so se valjali trije mladi medvedki. Žival je grozovito zarenčala in napravila nekai korakov proli njemu. Od strahu so se mu lasje tako naježili, da mu je klobuk kar dvignilo ... V (istem hipu se je Rauh spomnil, da je že večkrat slišni, kako je treba v takem primeru mirno obstali. Nepremično |e stiil in se gledal z medvedko v oči nekaj trenutkov, ki so se mu zdeli strašansko dolgi. Medvedka je nekai časa še napadalno renčala, potem pa se ic počasi obrnila in prav tako DOČasi odhlacnla no noti ter naprej v goščavo, medvedki pa so se kobacali za n.i0.
Tov. Rauh je stal še nekai »asa na mest" in ni vedel, kal hi ukrenil; čez pol ure jo je vseeno mahnil po noti naprej proti domu. Povedal je. da ic le veliko doživel, takega srečanja pa Se ne in si ga (udi nikoli več ne želi. Radi mu verjamemo.
FRANC DERGANC
Judi slama prinaša zaslužek"
Pomenek z enim izmed razsiavljalcev na brežiški razstavi ljudskih ročnih izdeikov — »Ljudje bodo veseli, če bodo res lahko kcj prodali in zaslužili!« meni tovariš Pšeničnik iz Kapel
Miha Pšeničnik iz Kapel je eden tistih kmetov, ki mu je tudi pozimi vsaka ura dragocena. Sosedje pomnijo, da že od nekdaj plete peharje, košare in druge uporabne reči iz slame in vi trie. Njegove predmete smo vjdeli tudi na razstavi ročnih izdelkov ▼ Brežicah. Lično spletena sejalnica je bila celo nagrajena.
Tovariš Pšeničnik Je bil tudi član ocenjevalne komisije izdelovalcev. Srečala sem ga v nedeljo na razstavnem prostoru, zamišljeno je vpisoval na ijst papirja predmete, ki Jim je namenil najboljšo oceno. Ko je končal, Je
postal zgovoren in povedal je masikaj iz minulih in današnjih dni.
»Kako dolgo se že ukvarjate s pletenjem košar in se-jalnic?« sem ga vprašala.
»Začel sem plesti, ko sem zapustil šolske klopi. Dobro se se spominjam, kako je bilo, ko sem napravil prvi pe-harec. Ni mi, preveč uspel in bil sem zelo žalosten. Pokojni oče me je pogovarjal, da bo drugi, prav gotovo boljši. Potolažil sem se, in res je bilo tako. Potem sem vedno več plet^l in se stalno učil. Delati znam razne vrste košar, sejalnic in peharcev, pa tudi lesene grablje napravim
sam. Pozimi pridejo dolgi dnevi, pa se zamotim s takim delom. Fletem z veseljem in si mislim: kaj bi hodil od hiše do hiše, od tega ni nič. Treba je najti delo in zaslužek.«
»Ste edini pletar v vasi?«
»Edini ravno ne, četudi jih je malo, ki znajo plesti. To delo izumira. Mladina se ne ogreva več zanj, a tudi doma ne ostaja več toliko kot nekdaj. Vse gre v službo.«
»Omenili ste, da imate sina. Ste tudi njega naučili pletarstva?«
»Se razume, da sem ga naučil. On splete vse. Včasih
KEMIJSKA RAZSTAVA V UUBUANI
Sto let industrijske kemije
Nekaj več kot sto let je preteklo- kar so na svitu začeli izdel°vati pnc kemijske snovi na veliko, v industrijskem meril«-
Slovensko kemijsko društvo i* Ljubljane in Gospodarska *bornica SRS prirejata v tetin* od 23. do 30. maja 1964 II. k'mijsko razstavo Slovenije Prav z geslom »100 let j,idustr>*ske kemije«. Na njej j.gistavlja 40 podjetij iz vse Sloveli«. Dolenjsko zastopa sam0 Podjetje Krka, in še to v 0kvlr« FARMISA Pogrešamo udeležbo Novoteksa, fcf W gotovo imel pokazati nekal *animivih novosti lz sVoj« P'olzvodnje.
»»»Valjajo podjetja, kate-riU proizvodnja je izrazito keoiitna, na primer Kemična
tovarna Moste, ali Tovarna dušiku- Ruše, dalje podjetja, katerim je kemijski proces del njihovega proizvodnega procesa, naprimer Proizvodnja nafte Lendava ali Rudnik živega srebra Idrija, in tudi tista podjetja, ki za dodelavo ln predelavo svojih proizvodov uporabljajo kemijske Proizvode. Sem spadajo obrti oljarske, živilske, usnjarske, tekstilne in sorodnih Industrij.
Namen letošnje razstave ki je druga te vrste v Sloveniji, je predvsem prikazati novosti v proizvodnji in izdelkih naših domačih kemičnh podjetij, nc pa razstavljati že dobro znane proizvode.
Poleg razstave, ki bo odprta cel teden, bodo v tem ted-
nu še posvetovanja o preskrbi in pripravi živil za gostinstvo, turizem in obrate družbene prehrane. To posvetovanje bo za celo državo in bo v Ljubljani. Prav tako bo v" Ljubljani slovensko posvetovanje o plastičnih masah in njihovi uporabi v vseh panogah gospodarstva.
Teden kemije od 23. do 30. maja obeta biti tako zanimiv, da bo privlačen tudi za potrošnike, in ne samo za strokovnjake in proizvajalce. Zato priporočamo ogled razstave v Ljubljani.
Inž. T. Kovač
Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svoj naslov!
»Več ko kmet zna, več veljal« pravi Miha Pšeničnik iz Kapel
90 grabelj za trgovino kmetijske zadruge, lani pa sem prodal 60 brezovih metel. Vsak dinar pride prav pri hiši.«
»Kako pa davki in delo na posestvu?«
»Za silo še gre, ne smemo se zapustiti. Na kmetiji delava za zdaj še sama z ženo. Sin je v službi pri Kmetijsko-gozdarskem podjetju v Brežicah. Kmalu bo moral priti domov. Midva nisva več mlada in ne zmoreva vsega.«
»Pričakujete letos dobro letino?«
»Kaže lepo, a kako bo za naprej, ne vemo. Da nas le ne bi mraz .všiknil'.«
»Kako mislite o razstavi ljudskih ročnih izdelkov, za katero ste tudi sami prispevali nekaj predmetov?«
»NI slabo! Ljudje bodo veseli, če bodo lahko res kaj prodali in zaslužili. Marsikdo se bo potem rad ukvarjal z domačo obrtjo. Jako rad poslušam brežiški radio, kadar govori o teh načrtih«
»Prebirate tudi kak časo pis?«
»Naročen sem na Nedelj ski dnevnik. Eden je kar dovolj. Časopisi so dragi in mesec Je hitro naokoli.«
JOŽICA TEPPEY
Polde Grahek: POMLAD
mi reče, naj raje kupim, kar potrebujem. Jaz pa pravim: še vedno je boljše prodati kot pa kupiti. Pred tremi ali štirimi leti sem naredil kar
Wiily Brvnhoid:
POŽIRALEC MEČEV
Ceballo je požiral meče v nekem cirkusu. Imel je naravnost nenormalno velika usta, ker je vsak večer prihajal v areno in si tlačil različno orožje v grlo, začenši z lahkim florentirnskim mečem pa vse do težkih sabelj. Razumljivo je bilo, da so se mu z leti usta morala raztegniti. Kadar pa je bilo navdušenje občinstva posebno veliko, je Ceballo porinil v svoje grlo kot dodatek zavito turško sabljo.
Toda Ceballo je imel, žal, slabo navado. Kadar je po kosilu legel in zadremal, je imel po navadi usta odprta. Lahko si predstavljate, kakšen strahoten koncert je pri tem povzročilo njegovo grlo. Odmevalo Je tako, kot bd kolona izkušenih drvarjev žagala in podirala orjaška pragozdna drevesa.
Nekega pomladnega dne se je nenadoma zaslišal obupen krik. Bilo je nekaj ur pred veliko predstavo v VVilliams-burgu. Krik je prihajal naravnost lz Ceballovega cirkuškega voza. Cez nekaj trenutkov je pritekla iz voza gospa Ceballo, bleda kakor stena.
— Miš! Miš! — je vpila in tekla proti direktorjevemu vozu.
— Miš? — je vprašal direktor začudeno in dvignil pogled s svojih poslovnih knjig.
— Kje pa je? — je vprašal. Nikjer je ni videl. Gospa Ceballo ga je pograbila za rokav.
— Gospod direktor! Gospod direktor! Nekaj strašnega se je zgodilo! Mojemu možu se je zaletela v grlo velika miš! Spal je na otomani kot po navadi in smrčal... Ves je zaripel! Ne dobi dovolj zraka!
— Vzemite kos sira in mahajte z njim pred njegovimi usti, — je predlagal direktor. — Miš se bo prav gotovo obrnila tri prišla zopet ven. Jaz bom pa medtem poklical kakšnega zdravnika.
Gospa Ceballo je odšla, direktor pa je telefonično poklical zdravniško pomoč. Cez pet minut je bil zdravnik že v cirkuškem taborišču in stekel z direktorjem k Ceballove-mu vozu.
Na otomani je ležal slavni požiralec mečev s posinje-lim obrazom in lovil zrak, gospa Ceballo pa se je sklanjala nad njim in mahala pred njegovimi na stežaj odprtimi usti s polenovko.
— Gospa Ceballo! — je zavpil direktor. — Rekel 6em vam, da bi mahali s sirom, s sirom! Zakaj pa ste vzeli polenovko?
Gospa Ceballo se je obrnila k cirkuškemu direktorju in odgovorila:
— Najprej moram vendar izmamiti mačko!
BREZ BESED
KAKO SE BO RAZVIJALO KMETIJSTVO V  SPODNJESAVSKIH OBČINAH
Najsmotrnejša je usmeritev v živinorejo
Zapiski z medobčinskega posvetovanja o kmetijstvu v Brežicah
V občinah Spodnjega Po-savja — Sevnica, Krško in Brežice — je polovico vseh površin kmetijskih, polovico pa gozdnih in ostalih zemljišč. Obdelovalnih površin je na tem območju 34 tisoč hektarov. V lasti družbenega sektorja je 5,8 odst. vseh kmetijskih zemljišč. Kmetijske zadruge Brežice, Bizelj-sko, Kostanjevica, Krško, Brestanica, Sevnica in Kr-melj ter Kmetijsko gozdarsko podjetje Brežice obdelujejo 2.200 ha zemljišč. S pogodbenim sodelovanjem vežejo'' kmetijske organizacije obdelavo 5.300 ha obdelovalnih površin, 25.000 ha pa obdelujejo zasebni kmetovalci, ki se delno usmerjajo tudi na pogodbeno živinorejo.
Analiza, ki jo je po podatkih kmetijskih organizacij pripravila okrajna gospodarska zbornica Celje, ugotavlja, da so kmetijske organizacije s tega območja šibko razvite in da šele v zadnjih dveh letih pogumneje posegajo v organizacijo kmetijske proizvodnje na lastnih površinah in na zemljiščih, ki so vključena v kooperacijo. Dosedanja investicijska vlaganja še ne kažejo vidnejših rezultatov, ker niso vse zmogljivosti do kraja izgrajene in so gradnje ponekod šele v začetni fazi.
Stališča glede investicij in usmeritve proizvodnje v Po-savju še niso razčiščena in bo treba proučiti ekonomičnost posameznih naložb ter možnosti za dokončno uresničitev začetnih načrtov. Kmetijske zadruge se ukvarjajo s številnimi dejavnostmi, v katere so često vključene tudi nekmetijske panoge, kot so na primer trgovine z mešanim blagom in razne obrti Notranja     organizacija in
0 gospodarskih uspehih I. četrtletja
Predstavniki gospodarskih organizacij občine Brežice so v ponedeljek razpravljali o izvršitvi četrtletnega plana, o investicijah in pripravi sedemletnih programov gospodarskega razvoja. Govorili so tudi o združevanju sredstev za šolstvo, o predlogu za uvedbo 42-urnega delovnega časa v Narodni banki in o pripravah na volitve samoupravnih organov v podjet-JDl
Slabe kupčije na sejmu prašičkov
9. maja so kmetje pripeljali na redni tedenski sejem v Brežice kar 2600 do 3 mesece starih prašičkov in 200 starejših živali. Kupcev pa je bilo tokrat izredno malo in so sklenili veliko manj kupčij kot ponavadi. Prodanih je bilo komaj 450 prašičkov po povprečni ceni 600 din za kg žive teže. Nad 3 mesece starih prašičkov so prodali 40; tu še velja nespremenjena cena — 330 din za kilogram.
Huda prometna nesreča pri Brežicah
Na cesti tretjega reda v bližini Mrežic se je pripetila pretekli teden huda prometna nesreča. Po cesti se je oh 17.20 pripeljal na mopedu Jože Erban, župnik iz Ocrkelj ob Krki. Dohitel ga je tovorni avtomobil—cisterna JNA ZG 1.-.—.12. Ko je šofer Karel Voglar prehitel mu,., dista, mu je pripeljal nafprotl neznan avtomohilist. Da bi preprečil trčenje, je Voglar s cisterno zavil na skrajni rob ceste ln s tem nehote ogrozil mo-pedista, da se je zaletel v obrestni ttlefonslti drof, od tam pa ga je sunek vrgel pod desno kolo tovornjak:! cisterne. Župnik Joži- Kr-ban je kljub takojšnjemu prevozu v bretURco bolnišnico podlegel hudim poškodbam.
upravljanje temeljita še v večini zadrug na osrednjem vodstvu (izjema sta KZ Brežice in Krško). Bazen zadružnih svetov so v vseh zadrugah z izjemo KZ Krmelj in Bizeljsko izvoljeni organi delavskega samoupravljanja. Ponekod imajo tudi ekonomske enote z lastnimi samouprav nimi organi.
V kmetijstvu je bilo lani zaposlenih 1.465 ljudi, pri čemer niso upoštevani zaposleni pri KGP Brežice. Kmetijske organizacije so ustvarile v Spodnjem Posavju 4 milijarde 864 milijonov celotnega dohodka. Cisti dohodek je znašal 878 milijonov dinarjev. Povprečni osebni dohodek je bil 25.792 dinarjev oz. 29.191 dinarjev, če odštejemo KGP Brežice. Lastna kmetijska proizvodnja nI dajala pozitivnih fmančhih rezultatov in je bila v celotnem dohodku udeležena le s 16 odstotki. Kmetijske organizacije so to razliko izravnale z deležem ostalih dejavnosti. V sklade so naložile 76 milijonov dinarjev. Razmerje med osebnimi dohodki in skladi je bilo 90: 10 v korist osebnih dohodkov. Glavni problem kmetij-
BREŽIŠKE VESTI
skih organizacij je torej v nerazvitosti lastne kmetijske proizvodnje, ki jo pogojujejo razdrobljenost zemljišč, nedokončani objekti in neizkoriščene notranje rezerve.
Na medobčinskem posvetovanju o kmetijskih problemih, ki je bilo 24. aprila v Brežicah, so predstavniki političnih organizacij, občinskih skupščin in kmetijskih organizacij razpravljali o predlogu perspektivnega programa razvoja kmetijske panoge v Po savju. Več diskutantov je v razpravi poudarilo potrebo po enotnem planiranju in po poslovnem sodelovanju kmetijskih organizacij v občinah Sevnica, Krško in Brežice.
Udeleženci posvetovanja so posvetili precej pozornosti razvoju pogodbene proizvodnje. Program podružbljanja kmetijskih površin predvideva, da bo po preteku sedemletnega obdobja v družbeni lasti 6.800 ha zemljišč v Posavju. V zasebni lasti bo ostalo še vedno 70 odstotkov vseh kmeKjsMh površin, ki naj bi predstavljale osnovo za načrtno dopolnilno proizvodnjo. Prav bi bilo, da bi zadruge iskale pot do kmeta, ne pa kmet do zadruge, kar se žal še dogaja. Zadruge včasih tudi ne znajo prav zaposliti kmetijskih tehnikov, čeprav bi bila njihova naloga, da navezujejo stike s kmeti ln jih strokovno usmerjajo. Razvijanju kooperacijskih odnosov bo moral 7-letni plan odstopiti pomembno mesto v vsem Posavju. Glavna smer proizvodnje naj bi bila živinoreja — pitanje goved in prašičev in vzreja prašičkov za trg. Zaradi stalnega odseljevanja kmečkega prebivalstva bo za površine v koope-rlcdjski proizvodnji potrebno nabaviti dovolj melianizacije, sicer ne bo pričakovanega uspeha.
Diskutanti so spregovorili še o specializaciji proizvod nje, pokrajinskem planiranju, investiranju, organizaciji proizvodnje, opremljenosti kmetijskih zadrug in potrebam po predelovalni industriji, o kadrih v kmetijskih organizacijah, o skrbi za človeka in mnogih drobnih problemih, s
katerimi se dnevno srečujejo Za kmetijstvo, kakršno je predvideno po 7-letnem planu, v Posavju ni dovolj kadrov in , jih bo treba zagotoviti s pravočasnim štipendiranjem oz. z ustreznejšim nagrajevanjem. Vendar samo kmetijski strokovnjaki ne bodo dovolj, zadruge bodo morale zaposlovati tudi ekonomiste. Spremeniti bo treba zlasti odnos do delavcev v kmetijskem sektorju, še prav posebej do sezoncev, ki. jih včasih še vedno obravnavajo kot mezdne delavce. Organizacija, ki jih zaposluje, naj bi poskrbela za primerno nastanitev.
prehrano, kulturno vzgojo in politično delo med njimi Skrb za standard kmečkega človeka, kooperanta ali delavca na zadružnem posestvu, naj bi nikakor ne izostala v perspektivnih programih posavskih občin.
Razpravi na posvetovanju posavskih občin v Brežicah bodo sledile razprave v kmetijskih organizacijah in občinskih skupščinah. Nakazano problematiko bodo ponovno kritično obdelali in skušali dati kar največ poudarka težnjam po načrtnejšem gospodarjenju v Vr.etijski pa nogi od Radeč do Sotle.
Primerjanje je sestavni del dejavnosti naših oči. Primerjajmo ti dve obliki — pa pozabimo pri tem na vse drugo, na kar nam ne bo težko odgovoriti: KAJ JE LEPŠE? Samo tak način nas bo privedel do stilsko svojstvenih opremljenih gostinskih obratov. Taki obrati pa so pogoj za uspešen razvoj turizma! (Z razstave ljudskih ročnih izdelkov v Brežicah: primerjava slamnatega in polivinilastega krožnika)
Nagrade in pohvale v Brežicah so razdeljene
Razstava ljudskih ročnih izdelkov v Brežicah je za nami. Žirija likovnih strokovnjakinj za ženska ročna dela in izdelovalcev Je skupaj s pripravljalnim odborom predlagala Svetu za turizem občinske skupščine v Brežicah spisek za podelitev razpisanih nagrad. Svet je sprejel predlog in tuko dobijo nagrade naslednji razstavljavci:
Nagrada za umetelno keramiko
(20.000 din) in nagrada trg. podjetja KRKA (bela moška srajca) se podeli Antonu Lešnjaku, mojstru lončarju iz Kostanjevice, rja razstavi smo videli njegovo vazico v obliki račke, »Konjenika« — rdečo neloščeno figurico ln prav takega' »konjenika« v obliki losčenega kipca; razstavil je tudi kipec »Jelen-piščalka«, nagrada pa mu pripada tudi za druge Izdelke, saj Je njegova skleda (c-196) bila izbrana za prototip skled. Moj-stru pa strokovnjaki odločno odsvetujejo prekmursko obdelavo gline.
Nagrade za lončarje
Prva nagrada za lončarstvo ni bila podeljena, ker je zdaj izdelana lončevina po kakovosti izdelave in oblike mnogo slabša od nekdanje. Namesto prve nagrade pa so rudelili 3 druge nagrade;
1. mojstru Leopoldu Kržanu iz Šentjerneja za njegovo nepisano posodo prav dobrih oblik;
2. gospodinji Ani Pfrnat iz Križ pri Pečicah za občuvanje stare lončevine odličnih oblik, ki so jo izdelali v preteklosti podsredski lončarji;
3 lončarju Alojzu Urhu iz CanJ pn Biancd za nepisan rjavi vrč (F-362), ki Ima skoraj odlično obliko, le da spoj vrča s trebuhom poliča ni zadosU čvrst.
Navzlic dokaj občutnim raznim napakam so žirije   pohvalile in
p.-edlagale za odkup še naslednje glinaste izdelke: vrč lončarja Lojzeta Kržana iz Zaloke pod Rako, posodo za napajanje piščancev ln posodo za napajanje zajcev, ki Je brez napake, naredil pa jo Je lončar France Kržan iz Velikega Podloga; vrč lončarja Vinka Veneta iz Podbočja in vrč lončarja Franceta Škode z Gor. Prekope. Lončarju Jožetu Prahu se za prav dobro skledo podeli nagrada trg. podj. Krka (svilena ruta). — Žirije so strogo grajale šekasto osli-kavanje izdelkov, ker je celo enobarvno staro pisanje le tedaj v skladu z načeli dobrega oblikovanja, kadar nI prebogato. Na vrče je treba pisati (ne pa tiskati!) samo kratke, res prastare šegave ln resnično prastaro modrost vsebujoče Izreke. Besedila morajo biti brez slovničnih napak!
Oblika slamnatih izdelkov močno zaostaja
Nagrada za umetelno uporabo slame Je bila razdeljena na dve nagradi po 5.000 din; dobita Ju Terezija Zarn lz Vel. Mraševa ln Polde Pire lz Leskovca. 2irija Ju je nagradila zaradi spretne uporabe slame, medtem ko oblika njunih izdelkov še zdaleč nI v skladu z načeli pravilnega oblikovanja.
Prva nagrada za uporabne pletenine lz slame ni bila podeljena iz istega razloga kot prva nagrada za lončarstvo. Nagrado pa so razdelili na 3 druge nagrade:
1. tovarišu Mihi Pšeničniku iz Kapel za lepo, skladno, čeprav preredko opletanje slame z vitrlco. Njegova sicer lepa nova sejalnica (G-418) ni tako uporabna, kot so bile stare;
2. pletarju Antonu Jazbecu lz CerkelJ ob Krki za j»rav dobro slamnato podolgovato košaro;
Nova proga: Vel. Dolina-Brežice
Prebivalcem Velike Doline se je izpolnila velika želja: dobili so novo avtobusno zvezo z Brežicami sredi dopoldneva. Na zborih občanov so se večkrat pritožili zaradi neugodnih prometnih zvez. Ce so se odpeljali v Brežice z jutranjim avtobusom ob 5.15, se pred drugo uro popoldne niso mogli vrniti. Zdaj Je to urejeno: od 4. maja dalje vozi avtobus iz Brežic na Veliko Dolino tudi ob 9.30 in se po 15-minutncm    postanku na
končni postaji spet vrača.
Nova pridobitev za tamkajšnje ljudi je tudi to, da jim ni treba več hoditi na avtobus v Bregano, ampak ga lahko počakajo kar v Veliki Dolini. Vozila pripeljejo po 4. maju vedno tja. Prebivalci z zadovoljstvom govorijo o tej ugodnosti. Marsikdo iz okoliških vasi, ki še ne ve zanjo, se bo prav rad odločil za pot v Brežice, saj bo zgubil mnogo manj časa kot do sedaj.
3. šoli na Zdolah z naročilom, da nagrado v enakih delih, razdeli učencem, ki so prinesli naslednja izredno značilne pletenine iz slame: D-256, D-258, D-260, D-262 ln stari jerbas D-254.
Pohvaljena ln za odkup je bila predlagana odlična slamnata pletenina (F-351); lastnik Jože Papež lz Boštanja pri Sevnici Je dobil nagrado trg. pod. KRKA (svileno perilo). Nagrada Je bila sicer namenjena kakemu novemu prav dobremu izdelku iz drobnega šibja, ker pa takega Izdelka na razstavi ni bilo, smo z njo nagradili omenjenega tovariša.
Stari so znali lepše plesti iz šibja!
Tudi prva nagrada za pletenine iz šibja je bila razdeljena na 3 druge nagrade. Stari Izdelki so torej res lepši kot sedanji! Nagradi po 5000 din dobita: gospodinja Angela Slak iz Krške vasi in kmet Martin Slivšek iz Gornjega Obreza, oba izrecno samo za embalažne pletenine iz grobih, neolupljenih vitric. Likovna žirija poudarja, da nihče ne zna sple-sti lepega jerbasa ali lepe locanke. Ta ugotovitev Je ukor našim ple-tarjem drobnega obeljenega šibja! Zato tudi 3. druga nagrada ni bila podeljena. Komisija pa Je pohvalila prizadevnost stare pletarke Marije Simončič iz Borita pri .Cerkljah in odkupila njen ierbas in košek za smeti po nagradni ceni 1.000 din za posamezni izdelek.
Prva nagrada — 10.000 din — za pletenine iz vitric je bila zaradi odlične oblike in /zdelave canjic podeljena Antoniji Hosta iz Kostanjevice. Njej pripada tudi druga nagrada trg. podj. KRKA (svileno perilo) — Za denar druge nagrade smo odkupili tudi košek Fiancela Grmška lz Pečic, košek Micke Stefanič lz Podvrha pri Zabukov-Ju nad Sevnico. Za vsak košek bomo plačali nagradno ceno 1.600 dinarjev.
Likovna žirija opozarja pletarje vitric, da pri zaključku pletenja no uporabljajo železne lice. Vse žirije pa so najstrožje grajale pao-kanje vitric z barvami!
Kaj pa ličje, vezenine in pisanice?
Prva nagrada za izdelke iz ličja
ni bila podeljena, ker še zdaleč ni takih izdelkov, ki bi jo zaslužili. Drugo nagrado — 5.000 din — Je dobil Izdelovalec cekarjev Jože Rozman iz Cmca prt Brežicah. — Nagrado trg. podj. KRKA za najlepšo pletenino iz ličja (svilene nogavice) Je dobila za rdeče-belo pisani cokar Zalka Toma in lz Straže pod Rako.
Prva nagrado za vezenine — 20.000 din — pripada strokovni učiteljici Majdi Spindler iz Brežic. Njene vezenine (M-24, M-25, G-410) so dobile najvišje ocena likovne žirije in žirije strokovnjakinj za ženska ročna dela. Njen« Izdelke pa bomo odkupili po dogovorjeni ceni.
Druga nagrada za vezenine Je bila povečana za 6.000 din in razdeljena na 4 nagrade po 4.000; razdelili smo jih za vzorno čuvanje starih vezenin. Dobile so Jih: tov. Kržanova, gospodinja iz Vel. .Podloga —- za prt, ki ga Je izdelala pokojna Marija Menic; nagrajeno je tudi posteljno pregrinjalo, poslano iz Sevnice, prt Marije Stan-cer iz Krškega in Mila PredaniS iz Brežic za čuvanje mnogih odličnih starih vezenin.
Kljub temu da Je likovna žirija med zasavskimi pisanicami nekatere odlično ocenila; nagrade za pisanice ni podelila, ker so bila razstavljene izven konkurence.
20.000 dinarjev Dolenjskega lista
Nagrada Dolenjskega lista za najlepši spodnjeposavski izdelek j3 bila razdeljena na dve nagradi po 5000 din, ki sta ju dobila: France Volarič iz Račice pri Zidanem mostu za, najlepšo sejalnico in Janez Mihclič iz Pečic za najlepšo strucnico. Oba Izdelka sta dobila odlično oceno.
Nagrada Dolenjskega lista za najlepši belokranjski izdelek pri-pada gospodinji Neži Adlcšič is Adlešičev v Beli krajini za skupino 20 slikovitih pisanic, med katerimi so 4 dobile odlično oceno. Dobila bo 10.000 din.
Nagradi Pedagoškega zavoda Krško — po 5.000 din — za oblikovno najbolj dognana in za naše področje značilna izdelka dobita: kmet Rudi Kuntarič z Vinjega vrha za peharček in Jurij Ban iz Vol. Dola pri Koprivnici za lesene mostne vile.
Nagrade Pedagoškega zavoda Krško za pisanice niso bile podeljene iz že navedenega razloga.
• V  imenu   občinskih skupščin
• občin Sevnica, Krško in Bre-
• žice, v imenu turističnih dru-
• štov   v   naštetih   občinah, T
• imenu Pedagoškega zavoda Kr-
• ško,  Dolenjskega  lista, trgov-
• skega podjetja Krka, še posebej
• pa v imenu prireditelja — Sve-
• ta za turizam občinske skup-
• ščine Brežice, ki bo še nadalje
• z vso vnemo skrbel za razvoj
• tovrstne gospodarske dejavnosti,
• čestita prireditveni odbor vsem
• nagrajtnlm   ln   pohvaljenim s
• brežiške razstave ljudskih roč-
• nih izdelkov!
PRIREDITVENI ODBOR
SPODNJE
ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE SEVNICA O KADROVSKIH PROBLEME
Ključ do strokovnjakov imajo samoupravni organi
Na dnevnem redu seje zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Sevnica je bila 28. aprila analiza kadrov in kadrovske politike v občini. To je bil pravzaprav zaključek široke razprave, ki sta jo načela občinski komite ZKS in občinski odbor SZDL med svojim članstvom.
Kadrovskim zadevam so v občini Sevnica pripisovali drugoten pomen, z naštetimi razpravami pa se je stanje spremenilo in iz množice drugih problemov so se problemi kadrov znašli lU prvem mestu. Obravnavi v zboru delovnih skupnosti naj bi sledili ukrepi, ki Iti čimprej omogočili boljšo strokovno zasedbo razpoložljivih delovnih mest. Tu gre za razne veje izobraževanja: za izpopolnjevanje na delovnem mesto, /a redno in izredno šolanje strokovnjakov in temu ustrezno politiko IVpen diranje, m izobraževanje uprav« Ijavicv in podobno. Nt V»* to je vezana skrh za stanovanja in doslednejše uveljavljanje nagrajevalija |«i delu
lz analize kadrov v delovnih orga-
nizacijah sevniške občine povzemamo, da primanjkuje predvsem šolanih strokovnjakov. Sedanji način izobraževanja ne ustreza. Potrebe po strokovnjakih a visoko izobrazbo so neprimerno večje, kot jih prikazujejo površni programi, Sestavljeni brez ustrezne metodologije. Osnutki sedemletnega plana predvide, vajo povečano število strokovnjakov s lakultnto, ker dobiva v proizvodnji pomembno mesto raziskovalno delo. Novi tehnološki procesi zahtevajo novo organizacijo dela in preobrazbo proizvajalca — obrtnika v čistega industrijskega proizvajalca. Največja sprememba je torej potrebna v miselnosti, ker zastarela pojmovanja le marsikje ovirajo napredek proizvodnje.
Podatki iz analize kadrov, ki jo Jc pripravila občinska skupščina, kažejo predvsem' potrebe po uslužbencih z višjo in visoko izobrazbo in po kvalificiranih delavcih. Sedanja zasedba de. lovnih mest ne ustreza niti pri delavcih niti pri uslužbencih. Posledice neusklađenih razmerij" med potrebami bi ka-
drovsko zasedbo se kažejo v slabi or. ganizaciji tehnološkega procesa, nizki storilnosti, slabi kakovosti izdelkov, v številnih nezgodah in podobnem. Temu sledi majhen finančni učinek delovnih organizacij, ki ga najbolj občuti proizvajalec. Občinska skupščina naj bi pokazala pot iz sedanje kadrovske zagate Ključ za rešitev teh vprašanj pa je v rokah samoupravnih organov de-lovnih organizacij, ki bodo moral,- izpopolniti svoje kadrovske službe. Treba jih bo drugače vrednotiti knt do sedaj in to zahtevno delo zaupati ljudem 1 ustreznim znanjem Kadrovska služIm mora biti enakovredna z o.sta'1"1' službami in v njenem sestavu naj b'.*1''" lali socialni delavci, varnostni tehniki, psihologi In vodje izobraževanja-
Vsaka gospodarska nrcanlzac-ii ■ naj hi pripravila temeljito analizo potreb pn kadrih ob upoštevan ju nadaljnjega razvoja pod.jet.la Takšen progia:n zahteva tudi označba vseli delovnih mest in profilov, s čimer bi nakazali tudi smer izobraževalne dejavnosti.
Dobro obveščanje — osrednji problem
Statuti so pokazali zrelost delovnih kolektivov
Tovariš Drago Lupšina je predsednik, občinskega sindikalnega Sveta v Sevnici. Na vprašanja novinarja pojasnjuje nekatere probleme v zvezi s statuti delovnih organizacij, obveščenostjo kolektivov in predkongresno razgibanostjo sindikalnih organizacij.
Prevzem pošte na javki pri čuvajnici v Brežicah, kjer je bila ustanovljena Brežiška četa
Kurirčkova pošta v občini Brežice
Letos se je KURIRČKOVI POŠTI priključilo tudi vseh 19 pionirskih odredov občine Brežice, da ponesejo svoje pozdrave in želje ljubljenemu maršalu Titu. Akcija je bila dobro izvršena, žal pa nam Je ponagajalo vreme, saj je v dopoldanskih urah lilo kot iz škafa.
Kurirčkova pošta je šla na pot 5. maja iz 6 smeri: Pečic, Pisec, Bojsnega, Orešja, Velike Doline in Planine (Gorjanci). Njena pot je šla po stezah kurir jev-partizanov od odreda do odreda preko javk in pomembnejših krajev iz NOV. V akciji je sodelovalo nad 100 pionirjev - kurirjev, ki so svojo nalogo izvršili prav tako vestno in zanesljivo kot med vojno mimo sovražnikovih zased.
V pionirskih odredih so KURIRČKOVO POŠTO SPREJELI NA SVEČAN NAČIN in ob tej priliki organizirali mitinge. Lep sprejem KURIRČKOVE POŠTE so pripravili v pionirskem odredu v Mrzlavi vasi, Artičah, na Bizeljskem in v Brežicah, kjer je bil miting v Prosvetnem domu. Na mitingu so bili poleg obeh pionirskih odredov in odreda tabornikov tudi nekdanji borci, starši in zastopniki množičnih organizacij in društev.
KURIRČKOVO POŠTO smo naslednji dan oddali sosednji občini Videm-Krško na javki v Dolenji vasL
Albina BAJC
S seje sevniške občinske skupščine
»Za nami je obdobje intenzivnega dela pri se-stavljanju statutov delovnih organizacij. Rok za sprejem teh aktov je . potekel. Ali so delovne organizacije v vaši občini ujele ta datum ln statute pravočasno dopolnile s pripombami občinske komisije?«
»Statute so povsod sprejeli, vendar jih občinska komisija ni utegnila vseh pregledati. Nekaterim kolektivom bo poslala pripombe naknadno. Delovne organizacije jih bodo po svoji presoji upoštevale, čeprav je že nekoliko pozno. Sicer pa naj noben statut po sprejetju ne postane nekaj nespremenljivega, kajti to je samoupravni akt, ki ga je treba stalno dopolnjevati. Le tako bo postal zakon, na osnovi katerega bo postalo samoupravljanje še bolj demokratična oblika oblasti vseh delovnih ljudi v kolektivu. To bo tudi preprečilo, da bi statute delavnih organ-zacij doletela usoda pravilnikov, ki so po sprejetju marsikje obležali v predaEih pisalnih miz.«
»Kakšna je naloga sindikalnih podružnic po sprejetju statutarnih na-čel v delovnih organizacijah?«
»Le-te bodo morale s vso odgovornostjo skrbeti za uresničevanje novih odnosov in poglobljenega samoupravljanja v kolektivih. Skrbeti bodo morale za izpolnjevanje statutov v primerih, ko se bodo konkretna določila v praksi izmaličila in prišla v navzkrižje z nekdaj dobrdname-r-ni'jni hotenji. Izdelava sta tutov je pokazala zrelostno
g V Krmelju sta v nedeljo
od'.giali rokometno tekmo ekipi osemletk iz Mokronoga in Tržišča. V tekmi, ki je bila predvsem v drugem polčasu razburljiva, so zmagali Mo-krcnožani z 8 : 7 (6:3;.
g| Upokojenci v Šentjanžu so nedavno delali obračun svojega dela v letu 1963. Konferenca, ki se je Je udeležil tudi republiški delegat Franc Knez iz Trbovelj, je lepo uspela. Obravnavali so tezo" o novem pokojninskem zavarovanju.
jjj DPM Krmelj je imelo
nedavno občni zbor, na katerem so obravnavali vprašanje otroškega vrtca. Ta je Krmelju nujno potreben, ker pa
stopnjo posameznih kolektivov in nekateri izmed njih so daleč spredaj. Naloga sindikata bo tudi ta, da bo posredoval pri prenašanju izkušeno zrelejših kolektivov na tiste, ki zaostajajo. Nikakor pa ne smemo pričakovati, da bodo samoupravni akti sami avtomatično reševali vse probleme v delovnih organizacijah. Za to ie Dotrebna zavzetost in odogovomost ljudi. Ce nekaj ne uspe, kot bi bilo treba in kot so v kolekti-
Drago Lupšina, predsednik občinskega sindikalnega sveta
vu pričakovali, je res najlaže zvaliti krivdo f.a predpise. Vendar pa so to zgrešeni načini in se jih ne bi smeli nikjer posluževati. Prav gotovo se je že z razpravo o statutih v podjetjih marsikaj premaknilo in zmagala so nova ustavna načela, zmagal je napredek.«
»Ali menite, da je Informiranost članov delovnih organizacij zadostna v pri-merjavi z odgovornostjo,
premaguje društvo samo finančne težave, vrtca ne bo moglo urediti brez pomoči. Za društvo in njegovo delo je v Krmelju slabo zanimanje, kar je pokazala tudi pičla udeležba na občnem zboru. Andoa Stimontl.č je dejala, da nI dovolj, če člani plačujejo članarino, ampak bi morali priti tudi na sestanke, kjer bi se vprašanja varstva otrok v Krmelju lažje reševala. M.
SEVNIŠKT1 VESTNI K
ki jo ima danes vsak kolektiv?
»To vprašanje se spet navezuje na statute. Zal v mnogih   statutih manjkajo
Zastoj pri stanovanjskem bloku v Tržišču
V Tržišču je delavno prosvetno društvo. Prejšnjo nedeljo so člani dramske sekcije uprizorili igro, ki je doživela lep obisk. Kot običajno je bila tudi tokrat dvorana premajhna. Predstava je bila v šolskem razredu. Z letošnjo jesenjo se nadejajo nove dvorane, ki so jo predvideli v stanovanjskem bloku za uči-telistvo. Zgradba je sicer že pod streho, toda letos se je zataknilo pri denarju in z gradnjo ne nadaljujejo.
Večeri ob televizorju na Telčah in Malkovcu
Krajevna organizacija SZDL Telče je pred mesecem dni kupila televizijski sprejemnik, t jUdje so se razveselili te novosti in zelo radi gledajo zanimive cdda,« v besedi in sliki. Televizor je v razredu tamkajšnje osnovne šole.
Na Malkovcu predvidevajo nakup televizijskega aparata še v tem tednu. Pobudnik za to je tudi Socialistična zveza. Tako se bodo občani sproti seznanjali z najvažnejšimi dogajanji po svetu, deležni pa bodo tudi kulturne vzgoje.
V Loki želijo imeti krajevno skupnost
V Loki so včeraj sklicali politični aktiv, ki je razpravljal o vseh krajevnih problemih. Na to razpravo so se že dolgo pripravljali. Rodi ba imeli krajevno skupnost. Obsegala naj bd vseh devet vasi na območju krajevnega urada Loka.
Proslava na Malkovcu
Občinska skupščina Sevnica je v torek priredila proslavo 20-letnice službe državne varnosti na Malkovcu. Proslavo je obiskalo približno 35 udeležencev. Slavnostni nagovor je Imel podpredsednik občine Sevnice Ficko Vendel.
Matični urad Artiče
V aprilu ni bilo rojstev izven porodnišnice.
Poročili so se: Franc Novak, posestnik lz Zakota, in Terezija Volčanšek, poljedelka lz Ar-tlč; Franc Slovenc, delavec iz Dečnlh sel. in Ivanka verstov-šek, delavka iz Cumovca; Dominik Klavžar. tesar lz Krajnih brd, ln Marija Ferlin, delavka lz Amovih sel.
Umrla sta: Terezija Godler, preužitkarica lz Artič, 6G; Franc Kužner, preužltkar iz Petič, 87.
konkretna določila, kdo koga obvešča in kakšen je način obveščanja. Zaradi neinformi-ranosti s strani somoup'ravnih organov pride v delovnih organizacijah večkrat do neraz-poLOŽenja. Ljudje dobijo informacije po izkrivljenih poteh in tako si napačno predstavljajo problematiko svoje delovne organizacije. Šs se čuti, da se premalo obračamo k neposrednim proizvajalcem in od njih iščemo mnenja pred sprejemanjem posameznih sklepov oz. zavzemanjem stališč samoupravnih organov Izgovori, da ljudje niso zainteresirani oz. sposobni presojati, niso utemeljeni. Ce bodo ljudje pravilno obveščeni, bodo tudi pravilno odločali. Z informiranostjo je tesno povezano tudi izobraževanje vseh članov koiektiva in samoupravnih torganov. Tako, kot imamo profile posameznih delovnih mest, bi morali imeti tudi profile upravljavcev.«
»V čem se je (kazala predkongresna aktivnost sindikalnih organizacij?«
»Na zadnjh občnih zborih in konferencah sindikalnih podružnic je bila razprava v celoti namenjena predkongresni aktivnosti. Člani so obravnavah posamezne teme, ki jih jte pripravki Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije Konkretnejša pa bo razpra va v vseh sindikalnih podružnicah o zaključkih občnega zbora Zveze sindikatov Slovenije in zaključkih V. kongre-sa. Te zaključke bo treba prilagoditi problemom posameznih delovnih c-rganizacij. Prav je, če še omenim, da so naši delovni ljudje z velikim zadovoljstvom sprejeli govor tovariša Tita na V. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije.«
J. T.
Občinska skupščina Sevnica je na seji 11. maja obravnavala obsežen dnevni red. Sprejela Je poročilo o delu občinske uprave, občinskega sodišča in sveta za splošno upravo v letu 1963. Odborniki k delu teh orgar-.ov skoraj niso imeli pripomb. Komisija za pregled statutov delovnih organizacij je na seji poročala o statutih konfekcije Lisca, konfekcije Jutranjka, mizarske produktivne zadruge. Komunalnega podjetja, o statutih osnovnih šol ter ostaUh zavodov v občini. Pripombe komisije je skupščina sprejela in priporočila delovnim organizacijam, naj jih upoštevajo, čeprav se nekateri prisotni predstavniki gospodarskih organizacij z njimi niso strinjali. Komisija je na primer za statut konfekcije Lisca ugotovila, da so v njem premalo konkretno določene pristojnosti posameznih ekonomskih- enot, da ni dovolj dobro obdelana kadrovsko socialna služba, izobraževanje članov kolektiva ln reelekcija organizatorjev proizvodnje. Tudi v statutu Mizarske zadruge Je po mnenju komisije premalo govora o reelekciji, o vprašanju vajencev ln kadrovski poHUkl naspioh.   Konfekciji Jutranjka
je komisija prvotni statut zavrnila, k sedanjemu pa nI Imela nobenih pripomb. V Komunalnemu obrtnemu podjetju so nezadovoljivo prikazali načela delitve dohodka in izpustiU skrb za borce NOV.
Skupščina je sprejela na ponedeljkovi seji še odlok o zaključnem računu o izvršitvi občinskega   proračuna   za leto
1963. Izrekla je soglasje k finančnim načrtom skladov za leto 1964. Na prošnjo Metalne lz Maribora je podaljšala obratu v Krmelju status za poskusno obratovanje   do 31. marca
1964. To pa zaradi tega, ker Investicije niso bile pravočasno zaključene zaradi kasno odobrenih kreditov.
Ski-pščlna je nadalje sprejela sklep o ustanovitvi samostojnega obrata Mesnina v Krmelju pri tamkajšnji kmetijski zadrugi. Z dograditvijo klavnice je namreč mesarska dejavnost prerasla v tak obseg, da
Matični urad Videm-Krško
Rojstev Izven porodnišnice v aprilu ni bilo.
Poročili so se: Jožef Pečnik, šofer iz Sp. Starega grada, ln Marija Pečnik, trg. pomočnica lz Vidma-Krškega; MIlan Ko-zole, delavec lz Velikega Kamna, in Albina Zibert, gospodinja lz Sremiča; Maks Unetič, uslužbenec iz Gorice pri Le-skovcu. in Marija Petan, učiteljica lz Vidma-Krškega.
Umrli so: Franc Sotošek, preužilkar lz Anovca, 86; Jurij Jagrič, preužltkar iz Zdol, 81; Franc Komae, papirničar lz Vldjma-Krškega, 23; Marija Bo-gadi, posestnica te Vidma-Krškega, 67.
Matični urad Šentjanž-
V aprilu so bili rojenj Izven porodnišnice 1 deček ln J deklici. — Porok ni bilo. — Umrla sta: Filip Zrtmšek, upokojenec z Malega Clrnika, 62; Jožefa Novak, preužitkarica s Kata. 74.
Matični urad Tržišče
Izven porodnišnice sta bila v aprilu rojena en deček m ena deklica. — Porok ni bilo. — Umrli so: Franc Malus, upokojenec lz Tržišča, 66; Marija Luiar, gosp. pomočnica te Gabrijel. 53; Ana Porie, gospodinja s TeJč, 70.
zahteva ločeno vodenje poslovanja Oba zbora sta sklepala o Izdaji poroštvenih izjav družbenemu skladu za šolstvo ln krajevni skupnosti Sevnica. Sprejela sta tudi priporočilo gostinsikim ln trgovskim organizacijam za pripravo na turistično sezono 1964. Na seji BO obravnavali obširno poročilo o gospodarjenju v letu 1963. ki ga je pripravila komisija za izvajanje predpisov o delitvi osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah.
Matični urad Sevnica
Izven porodnišnice v aprilu nI bilo rojstev.
Poročili so se: Stanko Mesojedec, ključavničar lz Žirovnice, ln Pavla Dežan. poljedelka lz Okroglic; Franc Bec, upoko-jenec lz Pekla, in Frančiška Rutar, posestnica jz Vođal; Anton Nahtlgal, klepar z Vel. CiT-nika, in Mihaela Poljanec, šivilja iz Sp. Vodal; Ivan 2nldar. šič. mizar te Lukovca, ln Antonija 2ibilja, delavka te Sevnice; Franc Jazbinšek, delavec te Sevnice, ln Frančiška Drstven-šek, delavka te Sevnice; Ivan Tabor, posestnik lz Smarone, ln Frančiška Dremšak. poljedelka lz Lončarjevega dola; Alojz Zičkar, električar te Presne Loke, ln Elna Seničar, delavka te Canja; Milan Germovšek, trg. pomočnik, ln Ivana 2ičkar. natakarica, oba lz Vidma-Krškega; Kari Hren. pek iz Sevnice, ln Sliva Povhe, delavka z Mirne Oa Dol.: Stajiko Krnc, delavec, in Štefka Poplas, gospodinja, oba te Ledine; Franc Lisec, mizar lz Lukovca, ln Marija Taškar. šivilja lz Sevnice; Alojz Novšak, poljedelec te Preske, ln Frančiška Gorišek, poljedelka iz Dola; Jože Krajne, rudar lz Velenja, ln Jožefa Tržan, modelarka lz Drožanja; Ludvik Gabrijel, posestnik, in Frančiška Grabnar^ posestnica, oba te Trščine; Kari Povhe, zidar te Ljubljane, in Hfida Javoršek lz Sevnice; Anton Vrtovšnik, varilec lz Sp. Dul, ln Jožefa Daničlč, delavka iz Arta; Janez Alif, delavec te Hrastnika, in Rozalija Završnik te Trnovca; Rudolf Kantužar, železničar, in Marija Kozinc, delavka, oba te Presne Loke.
Umrli so: Gustav Krnc, upokojenec te Sevnice, 61; Franc Drstvenšek, kmetovalec z Met-nega vrha, 71; Raj ko in Vera Tomažin iz Dol. Orel, 3 mesece.
Najobičajnejša pot do novih strokovnjakov je štipendiranje. Dosedanji način ni več primeren niti po številu štipendij niti po njihovih zneskih. V Sloveniji število štipendistov "upada ln šc ti prejemajo razmeroma majhne vsote, ki ne zadoščajo za šolanje in preživljanje. Najbolj jc opazen upad študentov lz delavskih in kmečkih družin. V scv-niški občini je to razmerje kar ugodno, saj je 46 odst. štipendistov delavskega porekla, 27 odst. kmečkega, 10 odst. uslužhenskega porekla ter 17 odst. ostalih. Razpon štipendij naj bi v prihodnje znašal od 18.0(1»' do 24 000 din. Diskutanti so na seji predlagali, naj bi delovne organizacije uvedle stimulativen način štipendiranja, sestavljen lz fiksnega dela in dodatka na uspeh. Osnovo naj bi štipendistom določali oh upoštevanju kandidatovih gmotnih razmer. Načela takšnega načina štipendiranja bi podjetja morala vnesti v statute oziroma pravilnike o štipendiranju.
Po zbranih podatkih štipendirajo v Mvniški občini 23 študentov na višjih In visokih šolah in KO študentov na nI-»Jih In srednjih šolah. Gospodarske organizacije jih štipendirajo 51 odst., občinska skupščina pa 47 odst. Sedanje Stipendije žal ne odražajo resničnih po-
treb po strokovnih kadrih. Tako podeljujejo v občini kar 25 štipendij za takšne stroke, ki jih ne potrebujejo, hkrati pa štipendirajo 77 študentov drugih strok premalo. Takšna nenačrtnost se ob realnejšem programiranju kadrov ne bo smela več pojaviti.
V sevniški občini je bilo tudi več primerov, da so mladi strokovnjaki zapustili službo. Nekateri bi ostali, ce bi dobili stanovanje. Podjetja se morajo šc zdaj odpovedati marsikateremu strokovnjaku, ker mu ne morejo nuditi stanovanja In ker nagrajevanje nI urejeno. Cc pa nI stanovanja ln perspektiv za boljši osebni standard, potem ni ničesar, kar bi takšnega človeka vezalo na novo delovno mesto. Fluktuacijo strokovnih kadrov bi lahko precej omilili s štipendiranjem ljudi lz domače občine.
Občinska skupščina Je že pred me-scel organizirala kadrovsko službo, ki spremlja Ln analizira splošna vprašanja kadrovske politike v občini, analizira potrebe po vodilnih In strokovnih kadrih v delovnih organizacijah, analizira potrebe po štipendiranju tn kreditiranju študentov, predlaga ukrepe za strokovno in družbenopolitično Izobraževanje kadrov ter skrbi za izpolnjevanje priporočil občinske skupščine.
V razpravi o kadrih so razen odbornikov sodelovali tudi direktorji in predsedniki delavskih svetov ter predsedniki sindikalnih podružnic in osvetlili kadrovske težave v svojih podjetjih. .Menili so, da bodo morala podjetja v predračunih za Investicije obvezno upoštevati tudi gradnjo stanovanj. Med drugim so Izoblikovali tudi misel, da bodo morali v podjetjih organizirati posebne oddelke za prlučevanje delovne sile. Ponekod jih že imajo, drugod pa jih bo treba ustanoviti. Priučeva-nje na delovnem mestu naj bi se torej uveljavilo kot najbolj množična oblika za usposabljanje ožjih profilov, za de-dovna mesta širših profilov pa naj bi pripravljale kadre poklicne šole.
Občinska skupščina jc sprejela priporočilo, naj delovne organizacije pripravijo temeljito analizo potreb po kadrih za prihodnjih 7 let, organizirajo kadrovsko-socialno službo, samostojno ali pa v sklopu splošnih oddelkov, manjše delovne organizacije pa naj to rešujejo skupno. Vse delovne organizacije naj bi razen tega napravile tudi plane štipendiranj. O izvajanju teh priporočil bo občinska skupščina ponovno razpravljala konec leta.
JOŽICA TEPPEY
Drobne iz Krmelja in Tržišča
POSAVJE
Semiškim članom ZB!
Vsi člani ZB semiške organizacije, ki so interesenti za klimatsko zdravljenje, naj čimprej narede vlogo na krajevno organizacijo ZB Semič. Prošnja mora vsebovati ime, priimek, bivališče, podatek od kdaj ima priznano posebno dobo, in podatek, če je bil že s strani organizacije ZB kdaj poslan na okrevanje. Do prihodnje seje, ki bo predvidoma okoli 20. maja, bomo zbirali prošnje, po tem datumu pa bo odbor sporazumno z Zdravstveno postajo Semič izbral 6 do 8 članov, ki so zdravljenja najbolj potrebni.
šolam bodo pomagala podjetja
Ker imajo na vseh osnovnih šolah v črnomaljski občini silne težave s tehničnim poukom, kjer ga sploh imajo, so o tem govorili tudi na zadnji seji sveta za industrijo in obrt. Predlagali so, naj bi večja podjetja prevzela patronate nad nekaterimi šolami, da bi z njihovo pomočjo vendarle lahko organizirali tehnični pouk, morda sorodne stroke dejavnosti podjetja ali tovarne.
Tako bo tovarna »Iskra« v Semiču prevzela patronat nad semiško osemletko, »Belt« nad osnovno šolo v Črnomlju, podjetje »Kovinar« bo pomagalo dragatušM šoli, črnomaljski »Lič« in rudnik Kanl-žarica pa se bosta zavzela za osnovno šolo na Vinici.
Za lepša naselja v črnomaljski občini
Skupščina črnomaljske občine je sprejela odlok o komunalni ureditvi in zunanji podobi naselij. S tem odlokom so predpisani ukrepi, ki naj zagotovijo naseljem higiensko ureditev in primerno podobo.
Organi, ki jim je zaupana družbena lastnina, in zasebniki, lastniki nepremičnin, so po tem odloku dolžni: urediti dvorišča in vrtovey popraviti in obnoviti zanemarjene strehe, žlebove, snegobrane, odtočne cevi in druge naprave na zgradbah; namestiti snegobrane na strehah tistih zgradb, ki stoje ob cestah, ulicah in pločnikih, popraviti in piebeliti zgradbe, s katerih pada omet in podobno. Zatem pravi odlok, da je treba popraviti ali obnoviti vsa
vhodna vrata, okna, smetišč-ne in gnojnične jame ter te tudi pokriti in jih urediti v skladu s sanitarnimi predpisi. Dovozne poti do zgradb morajo biti vzdrževane, preprečiti pa je treba, da se meteorne vode in gnojnica ne bodo razlivale po cestah in ulicah. Odlok nadalje pravi, da je treba čez leto vzdrževati žive meje, pozimi pa čistiti sneg s pločnikov.
Vsak občan je po tem odloku dolžan skrbeti za snago na cestah in javnih mestih. Prepovedano je zlasti metati odpadke, v strnjenih naseljih pa čistiti greznice od 1. aprila do 31. oktobra med 6. in 21. uro. Drevje na bregovih rek je prepovedano sekati brez dovoljenja pristojnega organa. Posebno določilo pravi tudi, da se ne sme sušiti
perilo na oknih, balkonih in ložah obcestnih hiš. Tu je prav tako prepovedano izte-pati cunje in metali predmete skozi okna.
Na ožjem območju Črnomlja je prepovedano postavljali svinjake, hleve in kokoš-njake. Seveda pa velja odlok za vsa naselja v občini, ne le za Črnomelj. Upravni organi bodo najstrožje ukrepali zoper kršilce tega odloka v mestu in ob cestah^ kjer so večji prehodi za turiste. Kami so do 10-000 dinarjev. Odlok že velja, občani pa naj začno upoštevati njegova določila. Zaželeno je, da bi bilo marsikaj narejenega že do začetka turistične sezone. Pristojni organi bodo začeli takoj nadzorovati izvajanje odloka in ukrepati zoper kršilce. J. S.
Urejene zelenice in parki, v katerih se bohote tulipani in drugo cvetje, so v zadnjih tednih Črnomlju v lep okras
Ni vsako vino belokranjsko!
Oddelek za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini v Črnomlju ie skupaj z oddelkom za medobčinske inšpekcijske službe v Novem meslu priredil strokovno preizkušnjo in ocenjevanje vin. Odvzet" so bili vzorci vseh vin, ki so iih istega dne točili v gostilnah in gostinskih obratih v črnomaljski občini.
V času pregleda so v lokalih prodajali 31 vrst vin: 25 belih in 6 črnih. Posebna komisija, sestavljena iz vinarskih strokovnjakov, gostilničarjev in potrošnikov, je oce-
»Tip-top krojač«
2e več let je žensko prebivalstvo Črnomlja v zadregi za šiviljo, ki je ne premore mesto, moški pa so začuda dosti na boljšam, kar se šivanja oblek tiče. Imajo dobrega krojača, s katerim so Črnomaljčani zadovoljni tako glede cene kot izdelave, saj naredi še tako zahtevni stranki obleko po volji.
V stranski Ulici, ki pelje mimo sodišča do banke, ima dobri krojač svojo delavnico. Franc Malerič, krojaštvo, piše na vratih.
— Mojster, koliko računate za delo moške obleke? — nagovorim tovariša z brki, ki
Naš mojster Fritnc Malerič
je z velikimi škarjami rezal temno modro blago. 1
— Devet tisoč din!
— Koliko pa zahtevate za izdelavo ženskega plašča?
— Okoli osem tisočakov.
— Cene niso prehude, — začnem pogovor. — Saj je drugje dosti draže.
— Vem, da je pri meni ceneje kot v Novem m?stu, posebno pa v Ljubljani, in to za vsaj tri tisoč din pri moški obleki. Pa za enkrat ne bom podražil, če bo občina res popustila pri davkih.
— Skoro vsi obrtniki tarnajo, da delajo samo za davke. Ste tudi vi med takimi?
— Leta 1962 sem se res pritožil, ker so mi odmerili 105.000 diin davka, za lani še nisem dobil dokončne številke, upam pa, da bo nižja. Govorijo namreč o 30-odstot-ni olajšavi, da bi obrt v občini spet zažavefia. Saj zdaj obrtnike lahko preštejemo na prste.
— Pa vam je kljub dosedanjemu, precej hudemu občinskemu vijaku, še kaj ostajalo?
— Po pravici povedano — nekaj Je. Zaslužim toliko, da lepo živim ženo ln oba otroka, Imam pa tudi svojo hišo. Obrt imam 11 let, hišo sem gradil šest let.
— Kakšne znamke pa je vaš avtomobil?
— Ze vsa leta sem najbolj zadovoljen s čevlji »Peko — 42«. Se mi zdi, da z njimi najhitreje in najboflj varno pridem na cilj. Kaj boljšega si še nisem omislil.
— Vam šušmarji močno hodijo v zelje?
— Niti ne! V bližini Jih m dosti, po vaseh pa ne vem. V Črnomlju so sicer krojači, ki po službi delajo doma. Narede morda dve ali tri obleke na mesec, vendar to niso pravi šušmarji. Ce bi na delovnem mestu več zaslužili, bi prav gotovo popoldne raje počivali kot delali.
Pomočnik in vajenka sta hotela od mojstra strokovnih nasvetov, kosmati kuža mi Je prijazno pokazal polt skozi vrata, zato ni kazalo drugega, kot mojstru Malerlču zaželeti še mnogo uspehov tako v poklicu, kot tudi pri ribištvu in čebelarstvu, s čimer se ukvar-H v prostem času.
RIA BACER
nila vina. Ugotovila je, da so le v štirih gostilnah točili belokranjsko vinp, v vseh ostalih pa vino iz drugih krajev, celo iz sosednih republik. Najpogosteje so našli v gostilnah mešanice domačih in južnih vin. Več vin je bilo tudi ponarejenih. Najboljše domače pristno belokranjsko vino je bilo v gostilni Ivana Majerleta, pridelal pa ga je Tine Pečarič iz vasi Curile.
Vzorce vin, ki po mnenju komisije niso bila primerna za ljudsko potrošnjo, je inšpekcija poslala v analizo kmetijskemu inštitutu. Zoper gostilne, ki prodajajo nezdrava in pokvarjena vina, pa bodo najstrožje ukrepali.
Ta, že druga poskušnja vin nas je precej razočarala. V Beli krajini manjka pristne kapljice, ki zrase na belokranjskih tleh. Domačo speciall-teto, kar pristno belokranjsko vino nedvomno je, bi moral dobiti gost v vseh belokranjskih gostilnah. Turisti in gostje pa so tukaj postrežem z južnimi vini in najrazličnejšimi mešanicami, Id jih točijo pod imenom »belokranjska črnina« in »belokranjsko belo«. Zavoljo mešanice turist prav gotovo ne bo prišel v Belo krajino. Precej vin pa je tudi takih, ki jim je dodan sladkor ali pa primešana samorodnica.
Belokranjci moramo ohraniti pristnost belokranjske kapljice. V prihodnje bodo inšpekcijski organi posvetili večjo pozornost kvaliteti vin in tako zaščitili potrošnike pred prevaro in izkorišča*-njem. Za pošteno plačilo naj bo gost pošteno postrežen!
Jože škof
LJUDJE MED SEBOJ
»To ne, to je moje!«
V Črnomlju je slišati govorice, da strežba , v mesnici samopostrežnice ni najboljša, da imajo tam posamezne stranke prednost in podobno. Da je na tem nekaj resnice, je dokazal pripetljaj, ki se je odigral v ponedeljek, 27. aprila. Ko je neka stranka kupovala teletino, je prodajalec vzel izza pulta kos, da bi ga stehtal. Tokrat se je oglasila poslovodkinja: »Tega ne, to je moje!« Ker je meso prišlo v mesnico že v soboto in so ga prodajali v soboto in nedeljo, je le malce čudno, da je imela poslovodkinja zase pripravljen kos še v ponedeljek zjutraj. Mar ga res ni mogla odnesti prej, če ga je že odrezala zase? Tako razmišljajo in razpravljajo črnomaljski potrošniki.
Vsa zadeva ne bi bila tako huda, ko ne bi bili potrošniki zaradi pomanjkanja mesa, ki ga je čutiti tudi v Črnomlju, nestrpnejši kot sicer. Osebju samopostrežnice nihče ne odreka pravice do mesa, rezervacije, ki lahko vzbujajo sum, da so namenjene »boljšim« strankam, pa potrošnike upravičeno razburjajo. Prav zdaj, ko mesa primanjkuje, je treba odnosu do strank posvečati toliko več pažnje in skrbeti, da ne bo nihče mogel dobiti občutka, da je pred prodajnim pultom zapostavljen. Primer, ki smo ga opisali, in govorice, ki se širijo, mečejo po nepotrebnem senco na samopostrežni-co, s katero je Črnomelj veliko pridobil. Prav bo torej, če bo osebje take napake odpravilo.
Praznik borbenega Dragatuša
V nedeljo, 10. maja, so prebivalci Dragatuša že desetič praznovali svoj krajevni praznik.
Zbrali so se v zadružni dvorani, kjer so v kratkih govorih obudili spomin na težke predvojne in medvojne čase, spomnili pa so se tudi prehojene poti v minulih dvajsetih letih. Tudi ta pot je bila borbena v smislu prizadevanj za splošni napredek in lepše življenje.
Po besedah podpredsednika občinske skupščine Toneta Dvojmoča so se zvrstili na odru v pestrem in izbranem sporedu domači ansambli: tamburaški zbor, folklorna skupina in pionirski pevski zbor osnovne šole, večina njih v lepih narodnih nošah. Zlasti je presenetila odlično pri-
pravljena folklorna skupina, ki je nastopila z belokranjskimi plesi, toplo so bili pozdravljeni tamburaši, prav taku pa tudi mešani pionirski pevski zbor. Domačini iz Dragatuša in okolice so do kraja napolnili dvorano zadružnega doma, med njimi pa so bili razen predstavnikov občinske skupščine tudi predslavnfiki JLA in podjetja Avtoobnova iz Maribora. Vsi so bili navdušeni nad lepim sporedom proslave.
V Semiču je umrla Nampfjeva mama
10. maja so številni prebivalci spremili na zadnjo pot Rozalijo Nampelj iz Stare gore nad Semičem. Nampljevo mamo so. poznali partizani od leta 1941 in so pri njej našli zavetišče tudi tisti, ki so preživeli tragedijo v Gor. Lazih. Bila je vključena v organizirano delo in ga je vestno opravljala. Sovražnik ji je najprej zaprl sina Maksa, v jeseni 1942 pa še moža To-
neta. 1943 so Italijani požgali Nampljevo domačijo, zato se je Rozalija z otroki preselila v Vavpčo vas. Stanovala je v zidanici in med neko nemško ofenzivo hranila pod vežo za vagon municije. Za posledicami vojne je kmalu zbolela in bolehala -vse do nedavnega, ko je za vedno zatisnila oči. Zapustila je moža in petero otrok. Želimo, da bi fi bila zemlja lahka! Franc Derganc
Matični urad čirnomelj
V aprilu sta bila rojena l/ven porodnišnice ene deček in ena deklica.
Poročili so s«: Franc Suho-repec, vodovodni instalater lz Ručetne vasi, ln Marija Simo-nlč, šivilja lz Kota, Janez Schvveiger. uslužbenec, ln Marjeta Gladak, uslužbenka, oba lz Črnomlja; Joso Petrovič, Čevljar, ln Ana Balkovec, gospođini«, oba iz Loke; Stanislav Kočevar, vodovodni instalater lz Hoianca, ln Danica Kralj, delavka lz Kota. Luka Hudorovac, prevoznik, ln Marjeta Iludorovac, gospodinja, oba lz Lokev. Alojzij Tomanlč, delavec, in Amalija Majerle, poljedelka. ob« iz Griča, Jote Urh, student iz Metlike, in Anica Bajt. uslužbenka lz Črnomlja: Lojze Simonič. Šofer, in Marija Lovrln, pletilja, oba iz LoJtev.
Umrli so; Anton Jakia. dela. vec tz Vranovlč, 17; Jože Su-Ster, kmet lz Rodin, 52; loso Petrovič,  čevljar Iz Loke, 35; I Janez Banovec. užltkar I/. .Icl-J Sevnlka. 93; Janez SernveigeT, I kmet  lz  Črnomlja, 69; Matij« DrnoVSček.    upokojenko. 89; Ana Lozar. užltkarica lz Lokev, 91; Ana Brezar, upokojenka ll Kanlžarioe. 72; Frančiška .T.ik-slč, upokojenka Iz Dobllč. 62.
Ali imate morda umazano obleko?
O velikem italijanskem kemičnem čistilnem stroju, ki je v Črnomlju stal več let brez dela, je bilo že dosti povedanega. Od lanskega septembra pa rdeči italijanski orjak ne počiva več. Stanovanjska skupnost Črnomelj je v dvoriščni stavbi za gostilno »Lovski rog« odprla kemično čistilnico in pralnico, v kateri ima pet ljudi vedno dovolj dela.
Marija švajger sprejema in oddaja prineseno blago, Anica Sprajcer in Zofka Muller sta zaposleni pri pralnih strojih, upravnik Alojz Zvali pa ima na skrbi veliki italijanski stroj. Pomaga mu Niko Mo-ravec, hkrati pa čisti še tiste madeže, katerim stroj ni mogel do živega. Od vsega začetka imajo dela dovolj. Pozimi nekoliko manj, v ostalih letnih časih pa toliko, da so mu komaj sproti kos.
Deklicama, ki sta preteklo sredo prinesli v čistilnico krilca, da bi ob koncu šolskega leta lepi odšli po spričevalo, je Svajgerjeva rekla:
— Oglasite se čez 10 dni, prej ne moremo!
— Kaj pa cene, so visoke? — se zanimam tudi jaz, ne da bi odgovorila na vprašanje, kaj želim.
— Za čiščenje moške obleke računamo 1000—1200 din, od čiščenja ženskih pla-ščev računamo 800—1000 din, pri čiščenju odej pa se sukajo cene mod 200 in 400 di-
narji. Pri pranju so cene različne. Ca oprano perilo zlikamo, računamo od kosa: za rjuho 100 din, za brisačo 30—40 din, za moško srajco 90—100 din ln za kapno 140 —160 din. Ce strankam samo peremo, plačajo od kilograma opranega perila 130 din.
— Pa izhajate s temi cenami, ali vam z denarjem pomaga tudi stanovanjska skupnost?
— Sami se živimo! — se je glasil kratek ln Jedrnat odgovor. — Dohodki so določeni za vse enako, razen za upravnika. 35 odstotkov od zaslužka dobi vsak, kar pomeni v praksi povprečno okoli 20 tisočakov na mesec za osemurno delo na dan.
— Ali je v Črnomlju dosti strank, ki nosijo perilo v pralnico?
— Je! Predvsem imamo stalne stranka iz vrst neporočenih moških ln žensk. Peremo tudi za gostinske obrate. Vse doslej smo prali za metliški hotel, razen tega pozimi sušimo perilo za obrate gostinskega podjetja Črnomelj.
— In reklamacije? Jih Je veliko?
— Ne morem reči, da jih nI, vendar ne dosti. V službah, kjer imamo opravka z ljudmi, Je povsod tako, da vsem ne moremo ustreči. Prizadevamo pa si, da bi svoje dolo čim bolje opravili, saj gre v našo škodo, če moramo nezadovoljni stranki ponovno zastonj čistiti, kar smo prvič spregledali. ..M. B.
TREBNJE: krajevne skupnosti v drugi polovici leta
Območja krajevnih skupnosti bodo določili zbori volivcev do 20. junija — Stalna predsedstva zborov volivcev bodo skrbela za zadovoljevanje potreb občanov tam, kjer krajevnih skupnosti ne bo.
V trebanjski občini teko že dalj časa priprave za ustanovitev krajevnih skupnosti s sedežem v Trebnjem, Mokronogu in na Mirni. V razpravah, ki so se vrstile posebno v zadnjem času, so se za osnovanje krajevnih skupnosti odločili zavoljo posebnih pogojev na teh območjih. Na splošno ie znan pomen kraieamih skupnosti; kakšno območje naj zajamejo, s 6im nai se ukvarjajo, kdo jim bo dal sredstva in podobno, pa še ni razčiščeno.
Deloma je poskušala na ta vprašanja odgovoriti seja izvršnega odbora občinskega odbora SZDL ob koncu aprila, kateri so prisostvovali Iniciativni odbori za krajevne skupnosti ln predsedniki krajevnih organizacij Socialistične zveze z območij, kjer bodo ustanovljene krajevne skupnosti.
Čeprav Je približno že znano, kolikšno območje naj bi Bajela tposarraezna krajevna »topnost, pa bo zastran te-Ka prepuščena zadnja beseda zborom volivcev. Ti bodo do 20. Junija, sklicala pa Jih bo bržčas Socialistična zve-za. Zbori volivcev bodo poleg meja določili tudi dejavnosti ln nakazali vire sredstev za njeno finaneilranvje. Kakšna naj bo dejavost, je pravzaprav odvisno od potreb ln pogojev posameznih območij. Hitro lahko ugotovimo, da bodo morale vse predvidene krajevne skupnosti reševati predvsem vprašanje otroškega varstva. To vprašanje je pereče že zdaj, v prihodnje, ko pričakujemo, da bo zaposlenih* še več mater z majhnimi otroki, pa bo .stanje na-
rekovalo še učinkovitejše ukrepe. Območja, predvidena za krajevne skupnosti, imajo možnosti, da rešijo taka in podobna vprašanja Glede sredstev pa je tako, da je vsaj za začetek delovanje krajevnih skupnosti zagotovljeno. Kako bo kasneje, je težko reči, dasiravno vemo da se bodo srdstva morala najti. V
TREBANJSKE NOVICE
Mokronogu bo bogat vir sredstev krajevno sejmišče, ki je precej donosno. Drugod so drugačne možnosti za vire sredstev, do katerih bodo pomagali najti pot tudi zbori volivcev.
Iniciativni odbori za krajevne skupnosti so se sistematično lotili nekaterih najvažnejših nalog pred ustanovitvijo teh skupnosti. Do zborov volivcev bodo že Izdelani osnutki programov za delo krajevnih skupnosti, osnutke statutov krajevnih skupnosti pa bodo smotrno pripravljali. Ustrezni statuti se bodo
med seboj razlikovali, kakor bodo pač narekovale potrebe in možnosti določenih območij. Predvsem bedo zbir nalog in interesov občanov na zaokroženem predelu občinei, na katorem se bodo prebivalci odločili za krajevno skupnost. Upoštevajoč vse to, si bodo morale krajevne orga-niaaciije Socialistične zveze s teh območij prizadevati, da bodo želje občanov res uresničene, krajevne skupnosti pa čim prej ustanovljene. Spričo totenzivnih priprav in dejanskih možnosti menijo v Trebnjem, da hi vse tri krajevne skupnosti (Trebnje, Mokronog, Mima) lahko zaživele že v drugi polovici leta.
Napačno bi bilo, da bi z ustanovitvijo naštetih krajevnih skupnosti zavrli Iniciative ostalih območij, če bi se odločila za osnovanje takih skupnosti. Prej bo treba podpreti vsa morebitna prizadevanja na tistih ostalih območjih, kjer bi krajevne skupnosti lahko zazivale. To tudi zategadelj, ker trenutno ne more nihče predvideti potrebe in možnosti, ki bodo čez čas v kraju, kjer morda danes ni za to niti potreb niti možno-
sti in tudi ne interesov. Tam, kjer krajevnih skupnosti ne bo, bodo za zadovoljevanje potreb občanov skrbela stalna predsedstva zborov volivcev.
Prvi ovtomehaniki v Trebnjem
Čeprav se je število motornih vozil v trebanjski občini v zadnjih letih naglo povečalo, pa do nedavnega nj bilo ljudj za popravilo teh vozil. Sele pred kratkim sta odprla v Trebnjem, kjer je motornih vozil največ, delavnico dva zasebna avtomehanika. Po zadnjih podatkih je v občini že 490 osebnih avtomobilov in motorjev ter okoli 700 mopedov. Za tolikšno število motornih vozil sta dva strokovnjaka seveda premalo, zato bo treba ustrezno službo še pospeševati, predvsem v krajih, kjer je motornih vozil največ.
Po svojem statutu bo obhajala trebanjska občina letos svoj praznik 4. septembra, zato bo 15. maj, ki ga je občina doslej slavila, odslej samo krajevni praznik Trebnjega. Praznovanje, na katerega se že dalj časa pripravljajo vse krajevne organizacije, bo v soboto, 16. maja. Po sporedu, objavljenem te dni, bo trajalo praznovanje v soboto in nedeljo, 17. maja. V soboto bo v prosvetnem domu ob
TREBNJE PRAZNUJE
19. uri slavnostna akademija, na kateri bodo med drugim nastopili pevci, godbeniki, šolska mladina in najmlajši iz otroškega vrtca. Glavna proslava pa bo v nedeljo dopoldne. Ob 9. uri bo slavnostna seja krajevnega odbora ZB, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki množičnih organizacij na območju krajevnega odbora Trebnje. Ob 9.30 se bodo občani zbrali pred spomenikom padlih v Trebnjem, kjer bo spominska svečanost s polaganjem vencev.
Mirenski upokojenci med seboj in o sebi
Mirenski upokojenci so imeli 26. aprila redni letni občni zbor. Obravnavali so vrsto vprašanj, ki zanimajo upokojence, in sprejeli nove društvene naloge.
Ob nad 80-odstotni udeležbi članstva so predvsem obravnavali določila novega pokojninskega zakona. Zastopnik republiškega sindikata upokojencev Jože Moretti je precej nazorno orisal teze ustreznega zakona. Upokojenci so po zdravili novi zakon, menih pa so, da bo treba vnesti več novih določil oziroma sprememb, po katerih bodo starejši upokojenci izenačeni z mlajšimi. Gre predvsem za ta, da se pokojnina določuje glede na dejansko vrednost pokojninske osnove.
Na kratko so razpravljali tudi o delu društvenega odbora med dvema občnima zboroma. Odbor društva upokojencev na Mirni je imel v
tem času 9 sej in več pomembnih sestankov. Organiziral je avtobusni izlet v obmorske kraje, na katerem je precej upokojencev prvikrat videlo morje. Lani Je bil razvit društveni prapor, za njegov spominski trak pa sta prispevali sredstva TSS »Mirna« in sušilnica »Greda«. Prapor je spremljal na zadnjo pot najstarejšo članico društva Marjeto Kenda z Mirne.
Odbor društva je po svojih močeh vsestransko skrbel za svoje člane. Med drugim Je podelil več manjših denarnih podpor socialno šibkim članom, večjemu številu članov pa je pomagal priti do premoga.
Predsednik društva Jože Za krajšek je grajal vse tiste člane, ki kljub večkratnim opaminom (pismenim ln ustnim) niso plačali članarine. Članarine navadno nočejo plačati prav tisti člani, ki želiio
imeti od društva največ ko risti.
Novi odbor društva, ki so ga pomladili z nekaj novimi člani, upa, da bo končno tudi za upokojence prišel čas, ko bodo dobili svoje prostore Doslej niso imeli upokojenci nič svojega ln so si morali izposo jevati celo pisalni stroj Kljub temu pa se naloga dru štva upokojencev ni zman.i šala. Letos imajo upokojene: v načrtu družabni sestanek na katerem se bodo pogovorili o perečih vprašanjih, ar gani zii rali pa bodo tudi izlet
I. Z.
Matični urad Dobrnič
V aprilu Je bil rojen Izven porodnišnice en deček. — Porok ni bilo. — Umrl« so: Antonija Kužnlk, kmetovalka lz Podlisca, 39; Ana ZaletelJ, kmetovalka lz Smavra. 73; Elka Gracar, otrok lz Rožemplja. 4 mesece; Bogdan Brajdlč. otrok lz gozda pri Dobravi, 1 mesec.
Matični urad Trebelno
V aprilu so Wli rojeni Izven bolnišnice đva dečka ln tri deklice. — Porok ln smrti nI bilo.
Matični urad Mirna
V aprilu nj bilo rojstev izven porodnišnice. — Poročili so se: Anton Sepic, invalid iz Stana, ln Marija Bečaj, gospodinja lz Rodine pri Trebnjem; Sergej Kerševan, študent lz Kopra, ln Marija Marin, učiteljica s Tre-belnega.
Matični urad šentrupert
V aprilu je bil rojen Izven porodnišnice en deček. — Poročila sta se: Janez Kernc, poljedelec s Homa. in Magda Bedeme, ■ poljedelka iz Zaloke. — Umrli so: Marija Kotar, upokojenka iz Zabukovja, 69; Anton Kotar, mlinar in Žagar lz Sentruperta, 52; Marija Simon-čič, gTJspotiinja lz Kamnja. 67; Katarina Mavri, upokojenka lz Sentruperta, 87.
MAR CESTE NISO NAMENJENE VOZILOM?
V mislih imamo ceste v Črnomelj in ogorčenje voznikov, ki se že vso letošnjo spomlad zgražajo nad stanjem teh cest, po katerih uničujejo svoja vozila. Odkar je cesta iz Metlike v Črnomelj zaradi modernizacije zaprta /a ves promet, so za obvoz voznikom na voljo 3 ceste: iz Metlike čez Crešnjevec in Stransko vas, iz Jugorja čez fitrekljevec in Stransko vas ter cesta čez Krvavčji vrh in Stransko vas. Cesta od Stranske vasi do Črnomlja, ki je spomladi močno vzkipela, je sicer delno popravljena, vendar pomeni vožnja z osebnim avtomobilom po tej cesti pravo uničevanje. Voznikom je na razpolago še cesta čez l-ršna sela in mimo Tajčbirta ter cesta čez Crmošnjice. Prvo so vozila v letošnji spomladi močno uničila, druge pa se vozniki zaradi velikih vzpetin ln ostrih ovinkov raje izogibajo.
Zal .moramo reči, da je bilo vse do druge polovice aprila videti, kot da ceste v Beli krajini niso nikomur nič mar. Cestno podjetje iz Novega mesta zdaj temeljito obnavlja cesto čez Krvavčji vrh in Stransko vas, po kateri bo usmerjen obvoz, z obnovo pa bodo končali šele v Juniju!
Podčrtali bi radi to, da je bilo treba razmišljati, kod usmeriti promet v Črnomelj, še preden so se začela dela pri modernizaciji odseka od Metlike do Črnomlja. Več kot neodgovorno je odrezati predel od ostalega sveta in prepustiti voznike zasebnih in družbenih vozil — oboji plačujejo precejšen cestni prispevek — razritim cestam, škodi, Jezi in ogorčenosti. V tisku je zaslediti polemiko o tem, kaj je boljše: ali skupinsko cestarsko delo ali posamični cestarji. Sodimo, da so najboljši odgovor na to ceste, saj na njih najboljše vidimo, kako so vzdrževane! Zal se o cestah v Beli krajini ne moremo pohvalno izraziti! Naj omenimo le to, da je v aprilskem deževju ostal Črnomelj nekajkrat brez avtobusnih zvez, ker Je bila cesta Metlika—Črnomelj neprevozna, po ostalih cestah pa promet ni bil mogoč! Zategadelj v imenu javnosti vprašujemo: mar ceste niso namenjene vozilom? Prepuščanje eest propadanju Je več kot samo neodgovorno in škodljivo!
Odlok o priložnostni obrti
Uprava za dohodke pri občinski skupščini v Metliki ima ie pripravljen odlok o priložnostni obrti, ki ga bo skup ščina sprejela na prihodnji seji. Odlok določa pavšalne davščine za obrtnike, ki jim obrtništvo ni glavni poklic in ne uporabljajo tuje delovne sile. Pričakujejo, da se bo po sprejetju odloka legaliziralo precej obrtnikov, ki so nekdaj zaradi preveč privitega davčnega vijaka obrt opustili in se zaposlili drugod. Doslej sta se že prijavila 1 kolar ln 1 šivilja, v občini pa imajo evidentiranih 35 šušmarjev.
Odlok deli obrtnike v 2 skupini: v uslužnoslne in v specialne. Uslužnostni obrtniki, kot so krojači, šivilje, čevljar-
ji, brivci, frizerji, urarji itd, (ti bodo opravljali priložnost no obrt v Metliki) bodo pla čevali 8000 din davčnega pavšala, našteti obrtniki po podeželju pa 6000 din. Specialni obrtniki (električar.'!, radio instalaterji, ftnomehaniki, monterji itd.) bodo plačali od 12.000 od 15.000 din letnega pavšala. Odlok določa, da dohodnina v stalnem znesku ne vpliva na pravice iz socialnega zavarovanja, priložnostni obrtniki pa bodo oproščeni tudi plačila prometnega davka. To pomeni, da obrtniki, ki so v rednem delovnem razmerju in bodo prijavili priložnostno obrt, ne bodo izgubili pravice do otroškega dodatka in do ostalih pravic in socialnega zavarovanja.
Kri, ki rešuje življenja
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Kani Kašič, Panika Miklavčič, Jože Kastelic, člani kolektiva Obrtnik, Novo mesto; Aleksander Zupan, Franc Zupančič, Franc Luzar, Anton Luzar, Ivan Božič, Albin Lu-sar, Mani kolektiva IMV Novo mesto; Marjan Zore, Milan Vidlinorič, Jože Košljar, Mile Filipovič, Alojz Hočevar, Marko Luzar, Jože Luzar, Alojs Linilič, Zoran Arandjelovič, Sulejman Ponjevič, Branko Veličkovlć, Ulja Puvalič, Idrls Borčilo, Meluned Pehlič, čianl kolektiva Pionir, Novo mesto; Franc Pacek, Vinko Pavlin, Jurij Perko, Franc Halozar, Vera Stegne, Marija Ivančič, Marjeta Ahlln, Marija Jalovec, Ivanka 1'rtric, Štefka Zahrastnik, Ida Krajšek, dijaki novomeškega učiteljišča; Alojjt Fink in Ivan Zupančič, člana ko lektiva Pionir, Novo mesto.
Izterjava dohodnine zaostaja
laterjava davščin v občini Metlika v prvem cetrtie'ju 19G4 ni potekala najbolje. Nekaj vzrokov Je res v slabem vremenu v zgodnji spomladi, ki je zavrlo kmečka dela, ter v navalu gripe, ko je obolelo precej ljudi, ki so zato pozneje pohiteli s kmečkimi deM in jih Jo bilo za dostavo položnic z akontacijo težko dobiti doma. Do konca aprila je bilo tztdrjanih le nekaj čez 60 % Prvo akortaclje. torej za 5 % toanj kot v okrajnem povprečju. Kmetovalci ln obrtniki naj ne pozabijo, da so davScI-Iu'  ki so Jih dolžni plačati,
občini edini vir sredstev, U
jih potrebuje za zdravstvo, lolstvo, socialno varstvo ln ostale družbene službe! S tem da odlašajo z vplačali, Škodujejo samim sebi, bodisi, ker so šolstvo, zdravstvo ln socialno varstvo brez sredstev v zagati, bodisi zato, ker si z rubežem, ki velja 1000 din dodatnih stroškov, ln s prisilnim odvzemom, ki velja 3000 din dodatnih stroškov, predpisane dajatve le povečajo. Zavezanci naj ' mislijo m to In dolžne zneske sproti nakazujejo!
Metliško gospodarstvo v prvem četrtletju
Občinska skupščina o uspehih, doseženih v I. čotrtlotju, nI posebej razpravljala, zato uporabljamo podatke, zbrane v oddelku za gospodarstvo. Vse, kar bomo našteli, Je zbrano po približni oceni, ki so Jo posredovale delovne organizacije, za primerjavo pa so služIli tudi bančni podatki. Razveseljivo Je. da Je razlika med zaračunano ln vnovčono realizacijo letos precej manjša kot v lanskem prvem četrtletju. Zaračunana realizacija se Je povečala ta 27,2 odst., vnov-čena pa za 24 odst. Gospodarski razvoj Je za porastom predvidenim z družbenim planom, ki začrtuje ca 32,6 odst. večjo proizvodnjo, nekoliko zaostal.
To Jc, kot menijo na občinski skupščini, deloma opravičljivo, ker tolikšen porast, predviden v druž-bu:cm pianu, temelji predvsem na povečanju proizvodnje t Beti, upoštevaje nove zmogljivosti v II. stopnji rekonstrukcije. Nova »trojna oprema sele prihaja, zato te zmogljivosti ie niso aktivirane. Beti pa Je kljub temu povečala proizvodnjo za 54 odst.! Tolikšen UFpeh Je pripisati doloma rekon-
strukciji v lanskem letu, deloma pa Izboljšanju organizacije dela.
Ostala podjetja se s proizvodnjo v glavnem gibljejo v okviru dinamike plana. Novotoksovs predilnica Je dosegla 24,9 odst. plana, Lepiš na Suhorju Je plan presegel s 26,7 odst.. Komet prav tako r 28,5 odst., kmetijska zadruga Je kot sezonska organizacija dosegla plan z 20 odst., trgovina s 23 odst., obrtna podjetja pa z okoli 24 odst.
Izvozu sta lotos oba kolektiva, ki prodajata na tujih tržiščih, to sta Lepiš in Beti, posvetila veliko pozornosti. Posledice tega so vidne v doseženih uspehih. V prvem tromesečju je bil letni plan Izvoza dosežen s 43 odst. V Beti so Izvozih 63,8 odst. vsega, kar Je predvideno v letu 1964, ln bodo, kot vse kaže, plansko Izvozno obveznost za nekajkrat presegli, v Lepi-su pa mi v prvem četrtletju Izvozili 31,6 odst. sa vse leto predvidenih količin. Število zaposlenih se v občini nI posebej povečalo, zato Je uspehe pripisati predvsem izboljšani organizaciji dela ln notranjim rezervam, ki so jih v večini kolektivov prizadevno Iskali ln Izrabili.
Metliko je za 1. maj obiskalo več kot 2000 turistov
Hotel Bela krajina v Metliki, gostišče Veselica in Gradac so v prazničnih dneh sprejeli toliko gostov, kot že zlepa ne. Gostišča\ hotela Bela krajina so v prazničnih dneh opravila okoli 2 milijona dinarjev prometa ta postregla več kot 2000 gostom. Nočitev Je bik) več kot 550 v skupnem znesku 473.000 din. Parkirni prostori na Veselici so bili vse tri dni nenehno zasedeni, gostišče pa je iztržilo pol milijona dinarjev. V hotelu ta v Gradcu so iztržili poldrugi milijon. Vozila, ki so pripeljala goste, so imela oznake iz vse Slovenije ta Jugoslavije, prišlo pa je tudi nekaj desetin tujcev. 0 Precej Je bUo Zagrebča-0 nov ta Karlovčanov. Iz.se-0 ljencl, ki so v teh dneh 0 prišli v Metliko, so bili 0 navdušeni nad Metliko in
0 nad pokrajino, zelo po 0 hvalno so se izražali o no-0 vem hotelu in so menili, O iii se ne b: ustavljali ni-0 kjer po svetu, če bi vede-0 li, da jih v metliškem kon-0 cu čaka toliko lepote ln 0 udobja.
Matični urad Metlika
Rojstev Izven bolnišnice v aprilu nI bilo.
Poročili so se: Milan Ivane-tlč, pletilec lz Metlike, in Stanislava Kramarič, dijakinja iz Slamne vasi; Martin Ftr, pletilec lz Berece vasi, ln Bernarda Kapuftin. delavka lz Metlike; Drago Kramarič, posestnik, ln Stanka Težak, delavka, oba lz Dragomlje vasi.
Umrli so: Marija Rutar, oskr-bovanka lz Metlike, 68; Marija TavžeU. oskrbovanka lz Metlike, 75; Marija Vukštnič, užitka-rica lz Zelebeja, 80; Terezija MaleSlč, gospodinja lz Zelebeja, 71; Terezija Repovž, gospodinja lz Zelebeja? 78.
Matični urad Gradac
V aprilu rojstev Izven porodnišnice nI bilo. — Poročila ita ■ei Anton Brodarič, posestnik lz Podzemlja, ln Marija Pez-dirc, poljedelka lz Borita. — Umrl Je: Janez Suštarič. posestnik lz Prilozja.
METLIŠKI TEDNIH
PRED VOLITVAMI V NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE
Poglobljene vsebinske in kadrovske priprave
Rok, do katerega morajo biti razpisane volitve samoupravnih organov v delovnih organizacijah — 16. maj — bo pravkar potekel, do 16. junija pa morajo biti opravljene tudi volitve. To bodo prve volitve samoupravnih organov po sprejemu novega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih samoupravnih organov v delovnih organizacijah, ki prinaša vrsto novosti.
O pripravah na bližnje volitve so se pred kratkim pogovarjali predsedniki sindikalnih podružnic na sestanku, ki ga je sklical občinski sindikalni svet Kočevje. Poudarili so, da z delom zaradi kratkega roka ne smejo odlašati, predvsem pa je treba poskrbeti za poglobljene organizacijske, kadrovske in vsebinske priprave. Za sindikalne organizacije je predvsem važna vsebinska priprava na volitve, za kar sta dala dovolj
koristnega gradiva oba kongresna sindikata: republiški in 5. zvezni. Poročila, s katerimi bodo sindikalne organizacije poročale o dosedanjem delu svojim članom, naj bodo stvar, na in naj skušajo čim bolj obdelati predvsem notranje odnose, delitev dohodka, nagrajevanje po delu in vprašanje nižjih kategorij osebnih prejemkov (pri delitvi dohodka že dve leti ni bilo nič novega; marsikje se namreč ne poslužujejo obstoječih pravilnikov o delitvi dohodka in se tako, hote ali nehote, oddaljujejo od načel nagrajevanja po delu), letna poročila vodstev sindikalnih podružnic pa naj načno tudi vprašanje interne zakonodaje (statuti in vzporedno z njimi najrazličnejši pravilniki), opozoriti bo treba tudi na skrajšan delovni čas itd.
Veliko npr. govorimo o integraciji, podjetja iste panoge pa ne morejo najti skupnega
jezika za sodelovanje. Pri tem imata lepe uspehe le Itas in kovinske delavnice Rudnika, je pa še veliko prostih in neizkoriščenih kapacitet. Na tem posvetu so poudarili, da se ni treba zapirati v meje občine, ampak naj kooperacija poseže tudi prek njih, s sorodnimi podjetji v drugih
občinah. Izražena je bila tudi želja, da bi se v širšem krogu pogovarjali o predvidenih investicijah v občini, kolikšne so možnosti za realizacijo in koliko so gospodarsko utemeljene. Iti še nekaj, o čemer bi že bil čas, da prično razmišljati, o specializaciji proizvodnje.
Sindikat nosi veliko odgovornost pri kadrovskih pripravah na volitve. V samoupravne organe je treba izvoliti take ljudi, ki bodo imeli smisel za dobro gospodarjenje, ki bodo znali svoje misli odkrito in pošteno izražati, ki bodo znali usklajevati individualne interese posameznih članov z interesi skupnosti. V teh organih naj bodo primemo zastopani tako delavci kakor tudi tehnični kaiTer ter ženske, tako da bodo organi upravljanja tako po zavesti kakor tudi po strokovnosti dobro zasedeni.
NAS OBISK
»Tudi majhne organizacije imajo lahko velike težave!«
»Kadar greš v naravo, si na dopustu in sploh zganjaš rekreacijo kot poklicen fotograf, veliko slikaš?«
Vprašanje je bilo namenjeno Jožetu SVETETU, upravniku Fotolika iz Kočevja. Pred približno dvanajstimi leti se je fotografije naučil v dveletni invalidski foto šoli v Ljubljani in bil med vsemi najboljši. Ves čas po končani šoli je zaposlen pri kočevskem Fotoliku.
— Kaj misliš, da nimam fotografiranja dovolj že v službi? — je dejal in se dvignil izza pisalnega stroja. Pravkar Je namreč pisal dokončen tekst statuta podjetja. — Za prvomajske praznike sem bil npr. tri dni prost, vzel sem aparat in tri filme ter se klatil v naravi, ne da bi napravil vsaj en posnetek ...
»Pravkar dokončno prepisuješ vaš statut. Občinska statutarna komisija ga je ocenila kot vzorne ga. Povej, kako je statut nastajal in kakšne so težave vaše delovne organizacije?«
— Osnutek statuta sem napravil zato, ker sem ga pač moral napraviti, nisem pa pričakoval, da bo dober ln da ga bodo celo pohvalili. 3 pohvalo in statutom sem sedaj zadovoljen ... Preden sem se lotil dela, sem pregledal več statutov, da sem videl, kako ta stvar gre, upošteval sem stara pravila podjetja, v glavnem pa sem se opiral na sedanje stanje organizacije, izkušnje ln poznanje razmer. Ker je organizacija majhna — štiričlanski kolektiv — razmere lahko dobro poznam. Pri delu skoro nisem iskal pomoči in nasvetov, želel seim le, da hi statut pokazal res pravo sliko in prizadevanja kolektiva.
Težave? Bi jih ne bilo, če bi Imeli stalno delo, se pravi, če bi ne bile naše usluge odvisne od vremena, finančnih zmogljivosti strank in njihovega razpoloženja. Največja težava Je pa v tem, da še nimamo sredstev za moderno aparaturo, da tri lahko nudili fotografske usluge tudi podjetjem. Kljub temu smo v zadnjih dveh letih nabavili za okrog 400 000 din osnovnih sredstev. Skratka, kakor so naše težave videti majhne, so za nas dovolj velike in lahko trdim, da imajo majhne delovne organizacije lahko zelo velike težave.
»Kakšna novost, ki Jo prinaša statut: morda pri delitvi čistega in osebnega dohodka?«
— V statut smo zapisali, »da podjetje načeloma čisti dohodek deli tako, da hitreje naraščajo sredstva za gospodarska vlaganja kot sredstva za osebne dohodke. To pa bomo dosegli šele potem, ko bodo poravnane obveznosti do kreditov in OD usklađeni z dohodki delavcev sorodne stroke in industrijskih delavcev ...« To smo pogumno zastavili, vendar je nujno, da se obrtni delavci s svojimi dohodki izenačijo z industrijskimi delavci, ker morajo imeti za svoje delo večjo kvalifikacijo.
»Si občinski odbornik in predsednik sveta za notranje zadeve. Kako usklajuješ svoje delo z delom v teh organih?«
—- Dopolnil bi te še s tem, da sem razen tega predsednik občinske mandatno-imunitet-
ne komisije, član UO sklada za borce, arbitražnega sveta ter predsednik občinskega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov. 2e v enem samem tem organu je dovolj dela, kaj šele v tolikih: delati pa moraš, če so ti zaupali tako dolžnost. Pozimi je še nekeko šlo, ker v podjetju še nismo imeli toliko dela, spoznal pa sem: če bi naj uspešno delal v vseh teh organih, bi moral opustiti službo. Zdaj, v sezoni, sam ne vem, kako bo šlo. ker si moram s svojim delom zasluziti osebne prejemke. 2e če bi hotel npr. v redu opravljati dolžnost predsednika sveta, bi moral vsak dan na občino, tega pa sploh ne utegnem. Tudi ta svet ima namreč, čeprav ga morda nekateri imajo za manj po-memhnoga, veliko nalog, ki tudi niso tako nevažne ...
France (irivec
Jože Svete, upravnik kočevskega Fotolika
RIBNICA: pester program za teden mladosti
Tudi v Ribnici bodo letošnji teden mladosti svečano proslavili. V tem času bo vrsta internih športnih tekmovanj v šolah, dosedanje pionirje bodo sprejeli v mladinsko organizacijo (sedme razre. de), 1.356 pionirjev (do petega razreda) bo dobilo pionirske izkazn.ee, na predvečer dneva mladosti pa bo v Ribnici svečana akademija. Razen tega pripravlja mladinski aktiv na ribniški osemletki igro Izlet, organizacija Počitniške zveze pa bo organizirala oddajo Spoznava|5 svojo domovino ter zabavno glasbeno oddajo najboljših pevcev popevk iz aktiva mladih na RTV Ljubljana.' Pionirji in mladinci iz Loškega potoka in Sodra-Sice bodo v dneh pred 25. majem odSli na številne izlete v bližnjo okolico.
Ob zaključku letošnjih pionirskih iger bodo priredili na šoli v Ribnioi razstavo pionirskih likovnih izdelkov tehnične vzgoje.
Otroci bodo letovali v novem počitniškem domu
Predvidoma bo letos poleti (od 1. julija dalje) letovalo 40 do 50 otrok iz ribniške občine na morju. S 1. julijem bo namreč odprt novi počitniški dom, ki ga grade ribniške gospodarske organizacije v Novigradu in bo kot prve sprejel šolsko mladež. Otroci bodo v Novigradu tri tedne. Letos bi odšlo na oddih verjetno še več otrok iz občine, če. bi šli lahko v planinske predele.
V tednu Rdečega križa, od 3. do 9. maja, je občinski odbor RK Kočevje zaključil 80-urni tečaj prve pomoči. Tečaj je uspešno končalo 32 slušateljev. Istočasno je bil zaključen tudi 20-urni tečaj prve pomoči za podmladek RK s 15 udeleženci. Prejšnji teden se je iztekla tudi vrsta zdravstvenih predavanj, ki so se pričela ob svetovnem dnevu zdravja. V teh predavanjih so sodelovali poleg obč. odbora RK še svet za zdravstvo pri občinski skupščini in delavska univerza. V tem času so pripravili v mestu in po ostalih krajih 21 predavanj na temo S tuberkulozo ni premirja.
ZAPISKI Z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V KOCEVJ
Kultura in telesna vzgoja v kočevski
občini
Najvažnejša točka dnevnega reda zadnje seje občinske skupščine Kočevje — bila je 29. aprila — Je bilo poročilo in razprava o problemih kulture in telesne vzgoje v občini. V poročilu je med drugim rečeno, da so bila v preteklem obdobju vsa naša prizadevanja usmerjena predvsem v razvoj gospodarstva in družbenega standarda, pri tem pa smo pozabljali, da istočasno naraščajo tudi potrebe po kulturnih dobrinah, se pravi, da mora postati kultura sestavni del našega družbenega življenja.
Prav v zadnjih letih pa so bila v kulturo vložena velika sredstva, s čimer so šele dani ugodni pogoji za čim hitrejši uazvoj kulturne dejavnosti. Lani Je oilo na primer porabljenih za adaptacijo Seškove-ga doma 34 miUjonov, z novim domom telesne kulture pa je mesto prav tako pridobilo precej prostorov ne le za razvoj telesne vzgoje, pač pa tudi kulture. Samo lani je bilo v ta dom investiranih nad 100 milijonov din!
Precejšnje probleme ima tudi glasbena šola, ki že nekaj let uspešno opravlja svoje kulturno poslanstvo. Sola, ki jo letos obiskuje že 111 učencev, pa nima zagotovljenih vseh materialnih pogojev. Za sodoben pouk ji manjkajo moderna učila. — .Dalje poročilo govori o ljudski knjižnici in vedno večji skrbi za približanje dobre knjige čim Širšemu krogu občanov, o muzeju pa pra-
vi, da ima s preselitvijo v Seskov dom ugodne možnosti za smotrno in estetsko ureditev svojih zbirk. Razen tega prevzema muzej tudi določeno skrb za spomeniško varstvo. Pn tem bi bilo treba izdelati karto vseh kulturnozgodovinskih spomenikov, skrbeti za obstoječe spomenike, izdelati podrob-n? predloge in načrte za obnovo in zaščito nekaterih kulturnih spomenikov ipd. Lani si je ogledalo muzejske zbirke nad 20.000 obiskovalcev, kar je vsekakor, lep uspeh.
Precej drugačno stanje je pri kulturno-prosvetnih društvih, ki jih je bilo v občini konec leta 1S63 12 z 920 člani; od teh Jih je aktivnih le 385. Vseh prireditev je bilo land 92, obiskovalcev pa 9.650. Značilno za društva Je, da vidijo svojo dejavnost večinoma le v dramatiki ali morda še v pevskih zborih, za kar marsikje nI več pogojev. Pri tem pa tudi ostaja. Predvsem bi bilo treba temeljito analizirati in preusmeriti delo kočevske Svobode. Zlasti dramska sekcija ni dosegla tistih uspehov, kot bi jih lahko glede na pogoje in možnosti. Mor-d?. bi bilo vredno upoštevati predlog o ustanovitvi polpoklicnega gledališča v Kočevju in se pri tem tesneje povezati z drugimi gledališkimi ansambli. V okviru Svobode so dosegli lepe uspehe še pevski zbor Jakob Gallus, deloma tudi godba na pihala in lutkovna
sekcija, škoda pa Je. da Je od ostalih društev skoro popolnoma zamrlo MKUD Matej Bor na gimnaziji.
Na seji so govorili tudi o kinematografih' v občini, za katere bi bilo verjetno najbolje, da se združijo v eno organizacijo skupno s potujočim kinom. O novih oblikah kulturne dejavnosti — klubih — pa so menili, da je škodna, ker so se v vičini primerov omejili le na gledanje TV programa.
Precej podrobno je bilo tudi poročilo  o  telesni  vzgoji, pred-
vsem na šolah. zal, šole, razen osemletke M. Bračiča, nimajo telovadnic, pa še ta Je nesodobna in neprimerna. V mestu se je stanje z novim domom telesne kulture izboljšalo, vendar tudi moderno opremljeni prostori telovadnega doma ne zmorejo vsega. V prihodnje bi bilo treba bolj načrtno izvajati tudi športno udej-stvovanje odraslih, rekreacijo ln podobno.
Do 9. aprila, roka, ko bi moral: biti narejeni statuti delovnih organizacij, občinska statutarna komisija ni prejela le dveh statutov: Čevljarstva in Računovodskega biroja. Na zadnji seji Je občinska skupščina obravnavala in potrdila še 21 statutov, in sicer od podjetij in ustanov: Zidar, KGP, Avto, Kočevski tisk. Komunala, Vrtnarija, kino Jadran, Fo-totik, Zavod za zaposlovanje invalidov, Splošno krojaštvo, Ljudska restavracija, šola Mirka Bračiča ln Jožeta Seska, Gimnazija, Glasbena šola, šola Vas-Para. Posebna šola, Dom Dušana Remiha, obratna ambulanta Rudnik — Itas, obratna ambulantu KGP ln Pokrajinski muzej. Razen tega so obravnavali ln sprejeli So statute Kovinarja, Opremo,' Zdravstvenega doma. Knjižnice ln Pekarne ln slaščičarne.
Skupščina Je na predlog skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin Kočevje — Ribnica sprejela tudi sklop o določitvi panog ln višini dodatnega prispevka, ki ga plačujejo delovne organizacijo za zdravstveno zavarovanje, ln sklop o določitvi stopnjo osnovnega prispevka za zdravstveno zavaro-vanje v letu 1964. Za Izvajanje zdravstvenoga zavarovanja na območju skupnosti se določi osnovni prispevek v višini 8 odst, od osnov, ki so predpisane za obruču-mivanln prispevkov za socialno za» vurovnnje.
KOČEVSKE NOVICE
Tekmovanja in atletski miting v Kočevju
Dne 8. maja so bile v Kočev-'u sektorske tekme občinskih prvakov pionirskih odredov Sol lz občin Ribnica, Grosuplje ln Kočevje. Skupaj je nastopilo 78 pionirjev In pionirk. Doseženi rezultati so sledeči:
Košarka - pionirji iz šol: 1. Ribnica. 2. -Jože Sesko«, Kočevje.
Rokomet - pionirji: 1. »Mirko Bračič«, Kočevje, 2. Ribnica, 3. Stična.
Rokomet - pionirke: 1. »Mir-ko Biačič •-, Kočevje. 2. Stična, 3. Ribnica.
Tekmovanje je bilo organizirano vzorno, tekme na višini. Pionirji so pokazali veliko borbenost. Posebno so se izkazali mladi rokometa.šl osnovne Sole »Mirko Bračič« iz Kočevja. -Skratka, bilo je lepo pionirsko tekmovanje, vredno vse pohvale. Za tekmovanje Je bilo veliko zanimanje rned občinstvom, zlasti med mladino, ki je živahno navl/ala.
9. maja je bil otvoritveni atletski miting T V D PaiHznn Kočevje, na katerem Je bilo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov, posebno med pionirji. Tu sta se posebno izkazala mladi atlet Borut Hočevar In Dušan Bižal. Pričeli fo se že kazati prvi uspeh! po rednem zimskem treningu v novem domu telesno kulture.
REZULTATI:
Pionirji - lok na 60 mehov:
1. Borut Hočevar 7,8, 2. Bojan Jerman 7.9, S. Lojze Ruuh 8.1. Tek 100 metrov: 1. Borut Hočevar 12.3. 2. Lojze Rauh 13.1, 3. Nace Novak 13.2. Skok v daljino: 1. Bojan Jerman S.22 ni,
2. MIlan I.ampc 5.03, 3. Dane Lur.cicr 4.00 m. Skok v vlSIno: 1. Bolan Jerman 153 cm, 2. Dane Lunder 153 cm. S. Milan Lampe M0 i-m. Štafeta 4x00 in:
Lampe, Hočevar, Jerman Rauh 30,08 sek.
Mlajše mladinke - tek na 60 metrov: Milenka Jerman 8,8, 2. Mira Briški 9.0 sek. Tek 200 m:
1. Marica Namlih 30,0 2. Ne-venka KerS 31,1. 3. Ariica Prijatelj 32,3 sek. Štafeta 4x60: Menard, Oblak. Briški, Jerman 34.5 sek. Skok v višino: 1. Vand-i Lovšin 120 cm, 2. Tatjana Merhar 120 cm. S. Slavlca Zupančič 105 cm. Skok v daljino: 1. Tanja Menard 428 om, 2. Nada Zupančič 382 cm, 3. Bruna ZlodeJ 375 cm. Krogla (3 kg): 1. Darinka Gore 10.71 m,
2. Mara Skufca 8.79 m 3. Anica Pri.atelj 8.58 m.
Moški - tek 60 m: 1. Dušan Bižal 7.5, 2. Anton Kovač 7,8. Tek 100 m: 1. Dušan Bižal 12.3. 2. Anton Kovač 12,9. Tek'na 800 m: 1. Jože Ožina 2:14.8. 2. Anton Arko 2:23,6. Skok v višino: 1. Kamilo Možlna 175 cm, 2. Janez Mclto 130 cm. Skok v daljino: 1. Dušan Bižal 5.70 m.
2. Dane Zayar 5,66 m, 3. Kamilo Možina 5,43 m. Krogla (7,25 kg): 1. Rudi Murovič 11.64 m, 2. Jane/. Mcljo 10,91 m.
Vreme nI bilo najugodnejše za atletski mlUng. pa vendar Je bilo razpoloženje tekmovalcev ln gledalcev dobro. Bila Je to lepa prireditev.
1. maja Je bila odbojkarska tekma druge republiške lige med ekipama TVD Partizan Kočevje in TVD Partizan Trebnje, ki se Je končala z rezultatom 3:0 (15:11, 15:13 ln 15:6) v korist Kočevja. To je bilo že tretje kolo, v katerem Je bil TVD Partizan Kočevje uspešen. V prejšnjih kolih je premagal moštvo 1/. Jelšan pri Ilirski Bistrici in Brestanico.
Tekme nogometnih cnajstoric Slovenije (LJubljana) : NK Kočevje so se končale: člani — Slavlja : Kočevje 2:2 (1:0) -mladinci - Slavlja : Kočevje 3:3 (2:1).
A. A.
Športne prireditve v Osilnici
Športna sekcija »Kolpe« v Osilnici Je za 1. maj organizirala več tokmovanj. V krosu zn prvenstvo Osllnlce Jc nastopilo 30 tokmoval-cev — od starejših do najmlajših Mod pionirji do 10. lota Je zmagal Siavko Žagar (Padovo), za nJim pa »tu pritekla MIlan Klopce ln Janoz Žagar. Pri pionirjih od 10. do 13. lota Jo bil najboljši Marjan Kovač (Hrvatsko), drugI Jo bil Stano Cap, tretji Tono Janež. V oboh skupinah Jo toklo 12 tekačev. Med 10 mlajšimi pionirkami so prva tri most« zasedlo: Rezlka Ožura (OtftnloaJ, Nad« Klopce ln Murjnna Sllmec. Starejši pionirji (4 tekmovalci) so tokll tako, da Je bil Branko Rakovec (Osllnica)
prvi In Marjan Kovač drugI. Starejše pionirko (3 tekmovalke) so so razvrstilo takole: Cilka Kovač, Marija Ožura itd. Mod mladinci Je zmagal Marjan Kovač, drugI pa Je bil Anton Pojo. Clanl (4 tekmovalci) pa sn tekli takole: Josip Ožura (Osllnlca), Anton sercer Itd. Osllnlškl odhojknrjl so so po morili z okipo Sol In zmagali s 3.1. Tekma Jo pokazala, da Je v Osllnlol precej nadarjenih Igralcev. .
Omembe vredno je tudi to. da sn Osllnlčnnl po dolgih !e'!h ob prvem maju postavili mlaj. Kolp-skn dolino na trm območju pa Je mod prazniki obiskalo prrcel turistov. —1|>
Matični urad Kočevje
Rmlila Jo: Ana Košir lz Kočevja — Marka. V LJubljani jc rmlila:
Fehlma Dollč lz Ovlšlerjcv — Fjniro.
Poročili so se: Božidar Iludoro-
vac, delavec. In Marija Hudorovlč, gospodinja, oba lz Kočevja: Vilko lic, učitelj Iz Kočevju, ln Ivanka NJavro. pletilju Iz Puro; Martin Ballgač, tesar lz AvstrulIJe — Mol-boume, ln Marija Kronje. uslužbenka iz Novih LaaOV.
limrll  «o:   Julijami   R:k|S-I. rt0-lavkl Iz Dolgo vhsI. 65: Janez man. upokojeno« is Kočevja. '«: Južo PugolJ, kmet lz RapljevB, 78.
Ribniški gasilci in njihove težave
• Izvežbanost in pripravljenost gasilcev sta porok za dobro obrambo proti požarom in drugim elementarnim nez godam. To pa je seveda od visno tudi od vodstva in komandnega kadra v gasilskih društvih.
V ribniški občim imajo 21 gasilskih društev in industrijsko gasilsko enoto v podjetju 1NLES. Kako delajo gasilska društva in kako so pripravljena v primeru požara, vam bomo poskušali prikazati v temle zapisu.
Gasilci v Ribnici imajo svoj dom, ki pa ga je čas že prerastel, zato je v načrtu gradnja novega. Letos bodo proslavljali 70-letnico delovanja. Društvo ima avtomobil z motorko in, avtocistemo. Ce bi bila malo večja, ne bi bilo nič škode za gasilstvo.
Opremo in orodje dobro hranijo. .
V Jurjevici so gasilci in vaščani z lastnimi sredstvi zgradili gasilni dom. Na njem je treba urediti še fasado. Opremo in orodje imajo v redu. Društvo je delavno, kljub temu da je precej članov na delu v Nemčiji.
V Grčarieah gasilci še nimajo svojega doma, nameravajo pa ga zgraditi. Društvo je aktivno. Vaje imajo redno.
PGD Otavice je majhno po številu članstva, je pa delavno in mu manjkajo finančna sredstva za nabavo cevi in drugo.
Gasilci v Rakitnici ftnajo zelo neprimerne prostore. Nameravajo graditi nov dom. Nekaj sredstev imajo že zbra-
Zasebnih obrtnikov vedno manj
Cez obrtnike, zasebne ali družbene, vsi radi zabavljamo, pač zaradi dragih storitev, predvsem pa zato, ker težko pridemo do njih. Pri tem pa pozabljamo na dokaj pomembno dejstvo, da jih je vedno manj, čeprav si skupnost prizadeva, posebno zadnje čase, da bi poživili obrtno dejavnost.
V ribniški občini (o tem so pred kratkim razpravljali za-tebni obrtniki na posebnem sestanku) se je število obrtnih delavnic v zasebnem sektorju znižalo od l. 1962 do danes za 14 (od 104 na 90), k čemur je znatno pripomogel dosedanji neprožni davčni sistem. Nedavno sprejeti splošni zakon o obrtnih delavnicah v zasebnem sektorju in Pa gibčnejša davčna politika naj bi stanje v marsičem izboljšala. V občini je še 15 kovin skopredelovalnih delavnic( itiri stavbne in montaine^ za Predelavo lesa 22, tekstilnih (krojači) 15, čevljarjev 5, živilske (peki) tri, dve delav-n "i za osebne storitve, IS mlinarjev in druge obrti — Šest.
Občutna je potreba po av-tomehanični in finomehan.čni obrti, vodnoinštalaterski itd. Pri predelavi lesa je potrebno poživiti kolarsko dejavnost, ker je v zadnjem času prešla v galanterijsko dejavnost, in strugarstvo. Z zidarsko dejavnostjo se na območju vse občine ukvarja le en obrtnik, vse ostalo pa postorijo šušmarji. Pri stanovanjski skupnosti sta bila letos ustanovljena zidarsko-pleskarski servis ter servis za pomoč gospodinjstvom, oba pa bo treba še poživiti.
Zasebnemu   obrtništvu je
treba z davčno politiko omogočiti perspektivo, predvsem tam,   kjer  ni   možnosti za

družbeni sektor. Zaradi vedno večjih potreb naj se dado zasebnemu sektorju večje možnosti, saj so dosedanje zmogljivosti - družbene obrti nezadostne. Stanovajska skupnost naj organizira zaradi vedno večjih potreb še radio-elektro in jinomehanitni servis. Okrepiti je treba tudi podružnico Kovinarja iz Kočevja, s čimer bi precej zatrli šušmarjenje.
Kot posebno poglavje je treba omeniti domačo suho-robarsko obrt, s katero se ukvarja okrog 92 izdelovalcev. To so predvsem manjši kmetje, ki jim je suhorobarstvo glavni vir dohodkov.
(a)
& Industrijska proizvodnja koprskega okraja je bila v prvih Štirih mesecih za 18,2 odst. večja kot lam v istem času. Najbolj se Je povečala proizvodnja kemične in-dustrije (za 73,6 odst.) in elektroindustrije (za 59,8 odst).
B V slovenska pristanišča je v marcu priplulo 125.365 ntr ladij aH 4 odst. več kot v istem mesecu lani. Ladje so prepeljale 11.439 potnikov (33 odst. manj kot lani) in 72.056 ton blaga (44 odst. več kot v lanskem marcu).
83 Ob koncu preteklega meseca je bil podpisan sporazum o Izmenjavi strokovnjakov med Jugoslavijo ln Sovjetsko zvezo. Spora-zum temelji na pogojih vzajemnega pošiljanja jugoslovanskih in sovjetskih strokovnjakov.
M Za potovanje Dancev. Norvežanov, Švedov ln Fincev v Jugoslavijo so bile pred nedavnim for. malnostu močno poenostavljena. Jugoslavija in pet naštetih skandinavskih držav ukinjajo vizume v medsebojnem turističnem prometu.
nih. Duštvo v Dolenji vasi je aktivno, vaje imajo redno, razen v zimskem času. Imajo svoj dom. V Nemški vasi sicer imajo dom, vendar je premajhen in kliče po večjem. V Prigorici so zgradili pred leti nov dom, ki jim je v ponos. Člani so delavni. Gasilska oprema in orodje sta zadovoljiva, potrebujejo pa še cevi.
V Gorici vasi so si gasilci nabavili novo motorko. Imajo tudi urejen dom. Društvo je sicer delavno, vendar bi morah posvetiti več skrbi vzgoji mladine. To pa velja v večji ali manjši meri tudi za ostala gasilska društva.
PGD Dolenji Lazd-Breg je med najdelavnejšimi v občini. Nabavili so novo motorno brizgamo in drugo orodje in 300 m cevi. Celotna vrednost nabavljenega je milijon din, kar so sami preskrbeli, članstvo je zelo aktivno, sestavlja pa ga večina mladih članov. Tudi za PGD Velika Poljana velja ugotovitev, da je društvo delavno. Imajo dobro urejen dom. Opremo in orodje skrbno hranijo. Društvo na Gregorju ima svoj dom in delavne člane. Premalo imajo gasilskih cevi. Poživiti bodo morali delo z mladino in vključevati v društvo tudi žene.
V 2:maricah je društvo ne-delavno, oprema in orodje je
slabo čuvano, kljub temu da imajo prostoren gasilski dom. Težave so v tem, ker je večina članov na delu v Nemčiji, zato je gasilstvo zamrlo. Podobna ugotovitev velja tudi za sosednji Globelj. Na občnem zboru so sprejeli sklep, da se pridružijo gasilskemu društvu v Sodraži-ci. Sodražica je veojd ~kraj, kjer so bili gasilci že od nekdaj na dobrem glasu. Taki so tudi še sedaj, čeprav imajo težave: nujno bo treba zgraditi nov gasilni dom, dokupiti cevi itd.
PGD v sosednjem Zamos-tecu si z lastnimi sredstvi gradi nov dom. Gasilci v Vi-nicah-Zapotoku nimajo svojega doma, zato imajo opremo in orodje v zasebnih prostorih. Ker je vičji del Članstva na delu v Nemčiji, je društvo v mrtvilu. Gasilci iz Sušja in Blatnika ter Zlebi-ča pa so zelo aktivni. Dom in orodje imajo vedno v najlepšem redu. V preteklem letu so nabavili novo motorko. Za gasilce na Gori in v Malem Logu je treba povedati, posebno za zadnje, da so delavni. Gasilci na Hribu nameravajo zgraditi nov dom. Nekaj sredstev imajo že zbranih.
Za zaključek pa še besedo o industrijski gasilski enoti INLES v Ribnici. V gradnji je nov gasilski dom. Enota sodeluje pri gašenju požarov izven svojega področja.
KAREL ORAZEN
Matični urad Ribnica
Rojstev izven porodnišnice v aprilu ni bilo.
Poročili so se: Dragan Milj-ković. uslužbenec, in Ružica Marinkovič, gospodinja, oba iz Ortneka; Franc Kljun, mizarski pomočnik lz Nemške vasi, ln Slava Primožič, delavka lz Dolenje vasi; Janez Bolha, kmet lz Gorice vasi. in Marija Hc, tkalka iz Slatnika.   — Umrla
Premalo članov AMD
Prejšnjo nedeljo je bil občni zbor Avto-moto društva Kočevje, ki so se ga udeležili razen članov društva še predstavniki JLA, AMZ Slovenije, obč. skupščine Kočevje in predstavnik republiškega sekretariata za notranje zadeve. Na zboru so pregledali doslej opravljeno delo, za kar je dobilo društvo od Avto-moto zveze Slovenije zlato plaketo in pismeno priznanje. Major Veršič iz komande vojnega področja je v imenu armade izrekel društvu priznanje za solidno . opravljeno delo pri vzgoji voznikov za potrebe vojske, saj so šoferji, izšolani v Kočevju, med najboljšimi vozniki.
Kritično so tudi ocenili številčno stanje društva. V občini je 307 osebnih avtomobilov, okrog 450 mopedov in 360 motornih koles, v društvo pa je včlanjenih le 185 voznikov. Prizadevati si bo treba, da bi se vključilo v društvo čim več šoferjev, ter urediti plačevanje članarine.
Društvo je dobilo priznanje tudi od občinske skupščine za vsestransko pomoč pri olepšavi mesta lansko leto, Avto-moto zveza je podelila petnajstim članom zlati častni znak za zasluge pri razvoju društva, prejšnji predsednik društva inž. Janez Trošt pa je dobil za štiriletno uspešno delo pismeno priznanje in plaketo, ki jo je izdelal domači akademski kipar Stane Jarm.
Društvo namerava letos graditi v bližini Seškovega doma dom AMD. Nekatera domača podjetja so že prispevala nekaj materiala, za kar se jim društvo zahvaljuje, in upa, da bodo tudi pri ostalih naleteli na tako razumevanje. Materialno pomoč jim je zagotovil tudi predstavnik vojske. Za gradnjo bodo potrebovali 35 milijonov din. Ker je društvo kreditno sposobno, bi rado najelo okrog 15 milijonov din posojila. (g)
je: Ivana Novak, preužitkarlca z Vrha ixri Poljanah, 87.
Matični urad Loški potok
V aprilu so bili rojeni Izven porodnišnice 3 dečki.
Poročili so se: Franc Bartol, kmetovalec, ln Vera KnavS; kmetovalka, oba s Hriba; Alojz Gregorič, delavec, in Ana Debeljak, delavka, oba lz Re-tlj.
Morilec Bogdana Kreseta prejel zasluženo kazen
Miniaturni Ritmičan Urban (Fotoi Drago Mohar)
V ponedeljek, 11. maja, je bila sodna dvorana novomeškega okrožnega sodišča nabito polna prebivalcev iz Prečne in Potlgore, ki jih je smrt Bogdana Kreseta, ubitega 11. januarja blizu ciganskega naselja, močno prizadela. Razprava je pokazala, da je storil zločin Valentin Brajdič-Dečko. Senat mu je prisodil najvišjo možno kazen — 15 let strogega zapora.
Ko se je letos januarja raz-vedelo, da je bil miroljubni mladenič Bogdan Krese iz Podgore do smrti zaboden z nožem, je med prebivalstvom okoliških vasi završalo. Ze vsa leta, odkar so si Cigani v gozdu pri Marofu postavili taborišče z več barakami in šotori, so imeli občani z niimi prepire, saj so jim Cigani kradli po njivah, jim v pijanosti grozili itd., vendar je tragični dogodek sodu izbil dno. Ljudje so bih tako ogorčeni, da so morali varnostni organi večino Oganov preseliti drugam. Napeti odnosi med vaščani in Cigani so bili tudi vzrok, da je toliko občanov iz teh krajev prišlo na razpravo. Hoteli so videti morilca in zvedeti za njegovo, kazen.
Pred 5-članskim senatom, ki mu je predsedoval sodnik Tone Bele, je stal Valentin Braj-dič, znan pod imenom Dečko 28-letni Cigan, delavec v pre čenski opekarni in oče 4 maj hnih otrok. Njega so ljurtjo videli kako je Bogdana, ležečega na tleh, drgnil s snegom, da bi se osvestil, on ga Je pomagal nesti v domačo hišo in zatTjeval, da Je Bogdan padel s kolesa in se poškodoval. Vse dokler ni zdravnik, ki je kmalu prišel na kraj nesreče, odkril na Bogdanu majo, prepojeno s krvjo, in veliko rano na prsih, so Ciganom domači verjeli, potem pa se Je razvedelo, da Je bil mladenič zubeden z nožem. Krvavi no« so miličniki našli pod drvmi v hiši matere Valentina in mladoletnega E. B. Oba so takoj priprli.
Več kot dva meseca v preiskovalnem zaporu nista hotela nič priznati in sta trdila, da Je Bogdan že ležal na tleh, ko sta pritekla zraven. Po dveh mesecih sta začela krivdo valiti drug na drugega, dokler ni na lepem 15-let-ni E. B.' priznal, da Je morilec on. Na kraju nesreče so umor rekonstruirali, kjer je E. točno pokazal, kako in kje je zabodel Bogdana. Pa ga ni res! Sodni izvedenec dr. Bo-
rut Furlan iz Ljubljane, ki je bil prisoten, je ugotovil, da mladoletni E. B. ni mege] zločina storiti z nožem v desni roki, na kateri ima samo 1 prst, z levo roko pa rana ni mogla biti zadana, ker je po tekala v povsem nasproUii smeri, kot bi jo lahko zadal človek s to roko. E. pa je še vedno trdil, da je morilec on.
Na razpravi je Dečko do podrobnosti opisal zločin, ki naj bi ga storil n'egov brat in ves solzen zatrjeval, da je nedolžen. Ko pa so v dvorano privedli mladoletnega brata in ga je sodnik vprašal:
— Ste vd zabodli Bogdana Kreseta? je ta odgovoril:
— Nisem. Brat ga je!
S tem je preklical izjavo ob rekonstrukciji zločina in dal postopku prvotno smer. Nato, je povedal, da je krivdo prevzel nase zato, ker sta se v priporu z bratom v ciganski govorici sporazumela, da je tako bolje, ker mladoletnemu ne grozi tolikšna kazen. Brat ga je prosil za uslugo zaradi otrok, za katere mora skrbeti. Za E. B. je bilo zaslišanih več prič, ki so takoj po zločinu prihitele na kraj nesreče. Iz njihovih izpevedb
je bilo razvidno, da je morilec res Dečko, četudi tega ni priznal.
Kaj se je v resnici zgodilo?
Zakaj so pravzaprav Bogdana zabodli, ni bilo mogočfe ugotoviti, dokazni postopek pa je pokazal, da se je 11. januarja okoli 17.30 pri Marofu zgodilo tole:
Bogdan Krese je šel s kolesom v Prečno h krojaču, kupil v gostilni cigarete in se odpravil proti domu v Pod-goro.  Na vrhu kCanca pri
Valentin Brajdič-Dečko z Marofa pri Prečni: 15 let strogega zapora
Marofu se je sestal z nekim Ciganom, se z njim pogovoril glede plačila kitare, ko pa se je ta odstranil in je hotel Bogdan stopiti na kolo, sta mu to preprečila Valentin Brajdič-Dečko in njegov mladoletni brat E. Dečko je Bogdana večkrat zabodel z nožem. Izpred barake je Dečkova žena vpila:
— Dečko nekoga tepe. Saj ga ni treba več, je že mrtev!
To se je slišalo daleč naokoli, zato je bilo v hipu na kraju nesreče precej Ciganov, razen njih pa tudi fant — domačin, Tone Cesar. Ko so začeli prihajati ljudje, je Dečko svojo žrtev začel klicati, Jo drgniti s snegom ter se pretvarjati, kot da nudi pomoč ob nesreči. Nož, s katerim je storil zločin, je izročil mlajšemu bratu E., ta ga je dal rojaku Pragu, on pa ga je zanesel njuni materi, kjer so ga našli.
Ugotovljeno je bilo, da sta Dečko in njegov brat usodnega popoldneva pilav Prečni vino in žganje, znano pa Je, da vinjenim Ciganom »zavre kri«, kot pravijo ljudje.
Valentina Brajdiča-Dečka Je senat obsodil na 15 let strogega zapora, kar je najvišja kazen, predvidena za tako kaznivo dejanje, njegov mladoletni brat E., Id je pri umoru nudil pomoč, pa bo sojen v posebnem postopku za mladoletnike.
Najvišjo kazen je predla al javni tožilec zato, ker je bil zločin storjen brez povoda ln ker se zadnje čase množe taka kazniva dejanja oziroma huliganski napadi, pri katerih je ogrožena varnost občanov.
Najvišja kazen naj bi vplivala na splošno družbeno disciplino, vendar bo treba kljub vsemu enkrat za vselej urediti cigansko vprašanje, predvsem pa njihovo vključevanje v delo in normalno življenje.
LANI: manj kaznivih dejanj v vsej državi
Tiskovna konferenca zveznega javnega tožilca dir. Franceta Hočevarja
Kriminal v naši državi ne, število hudih kaznivih dejanj pa je majhno — je prejšnji teden na tiskovni konferenci Izjavil zvezni Javni tožilec dr. France Hočevar Drobna kazniva dejanja pa postajajo problem. To potrjuje dejstvo, da je od kakih 300.000 prijav, ki jih je zvezno javno tožilstvo dobilo lani, tožilstvo vzelo v obtožbo okrog 120.000 primerov.
Pusobno pomembno je po izjavi zveznega tožilca to, da v zadnjem času poleg javnih tožilstev in drugih organov
pri pobijanju kriminala ln še posebej v preventivni dejavnosti mnogo bolj kot do sedaj pomagajo občinske skupščine, organi delavskega somoupravl^anja in občinski sveti za notranje zadeve.
Ustanovitev in organizara-nje služb notranje kontrole prav tako predstavlja prispevek v splošni varnosti. Po besedah dr. Hočevarja v analih sodstva ni zabeležena niti ena velika poneverba, ki bi bila izvršena v krajšem obdobju. Različne vrste poneverje-nega družbenega denarja so
po dosedanjih izkušnjah vedno rezultat večletne kriminalne aktivnosti posameznikov, ki j^h niso dovolj nadzoroval.
Ob ugotavljanju, da Je ostrina kaznovanja zadovoljiva, je zvezni javni tožilec naglasa!, da si pristojni organi prizadevajo, da državCj^nov ne bi preganjali in postavljali prod sodišče za dejanja, ki predstavljajo neznatno družbeno nevarnost. V takih primerih navadno javni tožilci dajejo pobudo, da se delinkventi kaznujejo disciplinsko ali administrativno.
V DUHU SMERNIC ZA PREDKONGRESNO DEJAVNOST ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Trgovci — tu ste zaradi potrošnikov!
Osnovne organizacije Zveze komunistov Grm I., Grm II., Kandija in Ragovska cesta so 7. maja zvečer priredile v dvorani družbenih organizacij v Kandija posvetovanje komunistov, ki se ga je udeležilo nekaj nad sto članov tega terena. Posvetovanje je začel v imenu sekretariatov teh organizacij Rudi Jereb, nakar je podal nekaj osnovnih podatkov o stanju trgovine in preskrbi prebivalstva v Novem mestu Franc Beg, medtem ko je tov. Jereb poročal o nekaterih problemih s področja turizma, gostinstva in urbanistične dejavnosti v mestu. Zelo živahna, predvsem pa konkretna razprava komunistov terena Kandija je pripomogla, da so na posvetovanju razčistili več važnih vprašanj in sprejeli hkrati ostro obsodbo dosedanjega oportunizma med komunisti, ki delajo v trgovskih podjetjih v Novem mestu. Zlasti o prvi točki poročamo danes obširneje, medtem ko bomo izvajanja tov. Jereba o nekaterih turističnih problemih mesta objavili v posebnem sestavku. — Posvetovanja komunistov v Kandiji so se udeležili tudi nekateri člani občinskega komiteja ZKS. Kako živahne in plodne so bile razprave na posvetovanju, nam pove med drugim tudi podatek, da za vprašanja o krajevni skupnosti, iki so bila predvidena kot 3. točka posvetovanja, ni bilo več časa in bodo to obdelali posebej.
Komunisti terena Kandija so tokrat v duhu predkongresnih smernic učinkovito in kritično pretresli vprašanje, čemu trgovina v Novem mestu (in v občini) zaostaja ttljub jasnim smernicam, da bi morala kot posrednik med proizvodnjo in potrošnikom hitreje napredovati in prispevati velik delež za dviganje življenjske ravni. Tako poročilo tov. Bega kot zrela razprava članov 4 osnovnih organizacij ZK tega terena st& podčrtala naslednjo ugotovitev: oportunizem, zaprtost vase in ozkost komunistov, ki delajo v trgovskih delovnih organizacijah, so med glavnimi vzroki, da stanje na tem področju ni boljše kot je. Bilo  pa bi lahko drugače!
Javnost že dlje časa govori o .lezdravi rivaliteti med novomeško DOLENJKO in STANDARDOM, kjer gre odgovornim komunistom v podjetjih — ln seveda tudi drugim vodilnim uslužbencem obeh kolektivov — bolj za prestiž kot pa za pametno reševanje ln rešitev integracije. 2e od lanskega julija se vleče pred občinski slcupščino zahtevek trgovskega podjetja MERCA-TOR lz Ljubljane o pripojitvi trgovskega podjetja STANDARD k MERCATORJU. Vprašanje je večkrat menjalo obliko nameravane združitve oziroma pripojitve, slednje pa Je postalo tudi kamen spotike med obema novomeškima trgovskima podjetjema. Za potrošnika in kupca ni važno,
Novomeška kronika
• Leseni most čez Krko na Loki je že dalj časa uradno zaprt, praktično pa ne. Sprehajalci ob Krki lahko vsak dan opazijo osebe različne starosti in spolov, kako se podajajo v nevarnost s tem, da hodijo čez most, na nekaterih mestih le po ozkih tramovih, loveč ravnotežje. Ce bo kdo štrbunknll v Krko ln se ob padcu poškodoval na tramovju, ne bo nič čudnega.
• Prve češnje so prodajali v samopostrežni zalenjavni trgovini že v ponedeljek, po 330 dinarjev kilogram. Kljub visoki ceni Je bilo zanje precej zanimanja med potrošniki, posebno lz vrst najmlajših.
• V izložbi prodajalne Novo-teks na Glavnem trgu al lahko potrošniki ogledajo več odlikovani, ki jih je tovarna prejela na letošnjem sejmu mode ln tekstilnih Izdelkov v Ljubljani. Pet zlatih odlikovan.* ln dve srebrni je lepo priznanje vsemu kolektivu, ki ustvarja tako ocen.'eno blago.
• Otroško igrišče sicer Imamo, zelenice ln nasadi so urejeni. Igrala pa vsa polomliena In neuporabna. Domačini so tega že vajeni, saj je že več let na pomlad lrta slika, kdor pa pride ogledovat Novo mef=to, kar se zgodi posebno ob nedeljah dobi kaj slab vtis o No-vomeščanlh |n nflhovl pkrbl zn mladi rod.   BI se to ne dalo
pravočasno urediti?
• Abonenti, kl se hranijo po gostiščih in v delavski restavraciji, so močno nejevoljni, ker se Je zadnje dni hrana občutno podražila. Res Je, da js tudi meso dražje, vendar ne za tolikšen odstotek, za kolikor 'e narasla cena hrani, vsi ostali prenransikl artikli pa Imajo še stare cene. Sprašujejo se, če Je taka podražitev utemeljena.
• Dokaj živahno Je bilo minuli ponedeljek na tržnici, kjer so prodajali običajno blago. -Jajca so veljala 25 do 27 dinarjev, solata berlvka ln špinača, merice po 50 dinarjev, jabolka po 140 dinarjev kilogram, mleko 75 dinarjev, šmarnioe v šopkih 20 dinarjev, skodelica smetane 80 do 90 dinarjev. Naprodaj so bile sadike iz toplih gred, ki so šle dobro v promet, prav tako konfekcija ln ostalo blago, ki ga vedno prodajajo na trgu.
• Gibanje prebivalstva: rojstev v mestu ta teden nI bilo. Poročili so se: Alojz Bračko, uslužbenec iz Kopitarjeve 4, ln Mercedes Peterlin, uslužbenka lz Dol. Kronovega: Drago Grahek, kovlnostrugar iz Paderšičc-va 4, ln Ljudmila Jak-še, uslužbenka iz Regerče vasi; Rafael Lorber. soboslikar lz Dol. Skoptc, in Ana-Marija Strtfrbergcr, uslužbenka, Nad mlini 21. - Tudi smrti v tem tednu ntemo zabeležili.
Uspešna turneja novomeških odbojkarjev
V soboto so odbojkarji gostovali na Jesenicah ln tam z Istoimenskim mo-Uvom odigrali prvenstveno .tekmo tet jo v treh kratkih set.h brez pravega odpora odločili v svojo korliit.
Vel-ma Je bila odigrana ob lahnem pršenju dež'a. kar pa nI oviralo Igralcev, da ne bi pokarali svo'e znanje. V prvem situ so nasprotniki privreli do sedmih točk. v ortalih dveh •etih po do dvanajst.
Tokrat lahko pohvalimo we Igralce, še najbolj pa M Je (d-llkoval z močnimi In dobro planiranimi udarci MdataMlU veteran S:'ir.o Medle. Povprečna starost lgrrl"-v Je nnmr č že 2.1 let In v soboto bomo videli pri d<-!u tudi drugo e'.lpo v(ternr:nv, moštvo HeMgr: d Iz T,Hit>"ane. Oni >-e hvall'o s oo-vprečkom okoli 30 let vse ostalo e'<loe pa fo znaino mU'*e.
Drrgo srečanje so imeli no-
vomeški odbojkarji z mflstvom Žirovnice, kj se Je izkazalo z močnim odporom :n temperamentno ljtro v polju. Tiidl to srečanje so odločili nnSi od-bo-karjl v svo o korl6t z rezultatom 3:1 (15:9, 15:13, 7:15, 13:10) Naizainmlvejšl je bil tretji set, ki se Je po vodstvu Novega mesta 7:3 končal z zmago Žirovnice. Novom; ščanl so namreč na lepem močno popustili In sn-dl prenlrčkov Izgubili dragocen sct. Napori, da bi zrni t-vlH razigrano mladino nu nasprotni strani, namreč niso uspeli. Z umirjeno igro ln spretnimi potezami Jo, tako kot v prvih dveh netlh, Novome-ščanom u pelo konVHi srečanje Ir. s tom prvo dvodnevno tur: i o. Po tekmi z Bežl'irn-nn'de'0 odbnlk-rU Po v Maribor, nato pa bodo trt ore-čan'a lvrnli doma.
M P,
ali se bo STANDARD k DOLENJKI »pripojil« ali se z njo »združil« (oziroma narobe) — zanj je važno samo to. če bo trgovina v Novem mestu lahko ustregla vedno večji kupni moči ljudi! Vsakomur je tudi jasno, da ima integracija dveh domačih podjetij znotraj občine v tem konkretnem primeru več ekonomskih prednosii (družbenil skladi večji skladi podjetij itd.) če, ^ar pa komunisti v obeh pod jetjih ne morejo ali pa nočejo razumeti. Občina se ne zapira Dred zunaniimi trgovski-«ni podjetji: omogoča jim gradnjo novih trgovskih lokalov, ki predstavljajo glavni problem trgovine na Dolenjskem.
Skoda, da na četrtkovo posvetovanje nI bilo direktorja trgovskega podjetja DOLENJKA, da bi odgovoril na vprašanja komunistov tega terena. Bil je povabljen, a so morali komunisti v Kandiji brez njega ugotoviti, da bi združeno, močno trgovsko podjetje v Novem mestu omogočilo večjo specializacijo trgovine; zmanjšalo bi stroške poslovanja (in s tem doseglo boljši finančni učinek svojega poslovanja — pa spet večje sklade ltd.I), načrtneje bi Izkoriščali skupna skladišča in kamione, DOLENJKI ne bi bilo treba graditi upravnih prostorov ln skladišč, lahko bi nabavljali večje količine blaga in uživali pri tem ugodnosti, ki Jih nudi pri večjih dobavah industrija itd. In kar Je za občino še posebej važno: denar, namenjen trgovini, bi ostajal doma, zdaj pa se v veliki meri preliva v Zagreb In Ljubljano. Blagovni promet bi se lahko povečal od 3 na skoraj 5 milijard dinarjev že v bližnji prihodnosti. Ob takem predvidenem poslovanju bi združeno podjetje seveda tudi samo lahko učinkovito • skrbelo za razširitev in modernizacijo trgovin v občini.
Za arkade ali proti njim?
Takega naštevanja pa Je bilo na tem posvetovanju še več. Zato očitek komunistom v novomeški trgovini, da imajo gluha ušesa za praktično rešitev teh vprašanj, nI bU Izmišljen ali preU-ran! Komunisti v Kandiji so opozorili hkrati na zelo drago adaptacijo trgovskih lokalov v mestu, ki le malo sprispeva k povečevanju uporabnih površin v trgovinah. Zdaj manjka trgovini še 900 m' prodajnega prostora; njena oprema je zastarela ln slaba. Pri vsem tem pa rešitev problemov nI v menjavanju firm, temveč samo v Izgradnji novih prodajnih površin!
Razgovor je vključil tudi obnovo lokalov na Glavnem trgu. Kakor je ras, da dajejo obnovljeni oboki (arkade) prav urbanistom in arhitektom, da bomo s tem vrnili gornjemu delu Glavnega trga spet njegovo prejšnjo podobo, kar je za turizem in lepoto mesta pomembna pridobitev (tako vsaj kaže prepričljiva dokumentacija strokovnjakov!), pa je hkrati treba povedati: arkade Je treba dokončati, obsoditi pa moramo cene, ki jih tako delo terja! Te so obupno visoke ln še kar naraščajo, o čemer go-
Standardov predlog zavrnjen!
Odborniki občinske skupščine Novo mesto so na seji 12. maja med drugim razprav. Ijali tudi o predlogu trgov, podjetja Standard za pripojitev k podjetju Mercator iz Ljubljane. Po dokaj burni razpravi so predlog zavrnili. Menili so, da je gospodarsko bolj upravičena združitev obeh domačih trgovskih pod. jcti.j (Standarda in Dolenjke) v eno podjetje. V ostri razpravi so ugotovili, da do tega doslej ni prišlo zato, ker gre pri zadevi predvsem za prestiž In ker se za stališči samoupravnih organov skrivajo posamezniki in boj za stolčke. Na seji je bil« izvoljena posebna ndhorniška komisiia, ki ho upoštevala priporočilu skupščine, sodelovala na sejali obeh delavskih svetov in skušala doseči združitev obeh podjetij.
vere tudi konkretni podatki za lokale, ki jih SGP PIONIR zdaj obnavlja na trgu! V času, ko Glavni trg dobiva arkadne hodnike pred trgovinami, pa nima Bršlin, nastajajoči industrijski center mesta, niti poštene prodajalne, kjer bi lahko ljudje kupovali kruh. Tudi za to ne sme imeti mesto gluhih ušes! Komunisti so predlagali: središče mesta naj se sukcesivno obnavlja (v skladu z razpoložljivim denarjem), hkrati pa moramo izgrajevati tudi obrobna naselja. Počasneje in v sikladu z materialno močjo mesta naj se dela to, kar lahke še počaka, nujno pa moramo postaviti objekte, ki jih ljudje potrebujejo 1 vsak dan (trgovino v Bršlinu, nove trgovine s predmeti dnevne potrošnje v novih naseljih!).
Skozi trgovino gledamo človeka!
člani osnovnih organizacij ZK v Kandiji so ostro obsodili prepire med komunisti v trgovskih podjetjih. Le-ti so pozabili, da so tu zaradi človeka in ne zavoljo »ugibanj, kdo naj se h komu »priključi, pridruži ali pripoji ...«. Tudi izven STANDARDA in DOLENJKE je bilo ta večer povedanih precej krepkih na račun preskrbe: novomeški trgovci kupujejo zelenjavo prek celega leta v velikih centrih, a bi jo lahko redno dobivali iz okolice Trogira (Dalmacija); od tam so zasebniki prodajali solato po
Otroško varstvene ustanove zaostajajo
Okrajni odbor Socialistične zveze v Ljubljani je organiziral posvetovanje o otroškovar stvenih ustanovah v okraju. Ugotovili so, da te še niso ujele koraka z ostalim razvojem in da se čuti pomanjkanje takih ustanov v večjih industrijskih središčih. Na posvetovanju so ta vprašanja obravnavali v zvezi z delovnimi organizacijami, ki (razen redkih izjem) otroškemu varstvu ne posvečajo dovolj pozornosti.
Trenutno stanje otroškega varstva in ustrezne - vzgoje v novomeški občini ni kaj ugodno. V vzgojnovarstvenih ustanovah je le 1,2 odstotka vseh otrok. Na ljubljanskem posvetovanju so prišli do podobne ugotovitve kot na zadnjem novomeškem plenumu SZDL, namreč, da s teoretičnimi razglabljanji vprašanja ne bomo rešili. Potrebno je konkretno delo, ki se lahko še najbolje izvaja v delovni organizaciji. Na prizadevanje januarskega plenuma teko priprave, da bi v Bršlinu, Žužemberku, Straži, (Šentjerneju in nekaterih drugih krajih v novomeški občini začeli vprašanje otroškega varstva slednjič le reševati načrtno.
Sd.
120 din, sicer pa je stala v Novem mestu tudi 320 din! Na Strugi pri Novem mestu sta 2 in pol hektara zemlje, kjer bi lahko pridelovali zgodnje paradižnike in paprike, pa raste zdaj na tej zemlji ječmen — trgovina v Novem mestu ni zainteresirana, da bi ustregla potrošniku! Med hruškovim nasadom je na Strugi rasel radič, tako iskana in zaželena solata — novomeški trgovci so zavoljo svoje malomarnosti raje dopustili, da je strupeno škropivo ob zatiranju škodljivcev na hruškah uničilo tudi ta radič. »Avtcdeli« imajo precej manj raznih delov kot celih avtomobilov — ker se pač
pn velikem blagu več zasluži ... In tako dalje.
Trgovska podjetja v Novem mestu bi torej morala uspešneje poslovno sodelovati. Za prebivalce mesta ni pri tem prav nič važno število podjetij. Na to vprašanje ne smemo gledati s stališča direktorskih stolčkov, temveč samo z očmi potrošnikov, ki zahtevajo od svoje trgovine več, kakor jim nudi doslej. Komunisti v Kandiji so v četrtek zvečer to zahtevo samo še krepko podčrtali in jo konkretno dopolnili z dobrimi, uresničljivimi predlogi. Bodo novomeški trgovci "gluhi tudi še vr»prej za zahteve svojih potrošnikov?
Se bomo letos kopali na Loki?
Lani je pač takole naneslo, da kopališča na Loki nismo mogli uporabljati, ker so ga v glavni sezoni popravljali.
Kopališče žal ni bilo povsem urejeno Naredili so betonske stopnice in dostop v vodo, primeren le za mlajše osebe. Omaric nI bilo mogoče dobiti, prav tako ne ležalnika ali stola. Oster pesek za sončenje ln mrzla voda pa sta preskromna vaba za goste.
Kdor Je lani obupal nad tistimi, ki imajo z Loko opravka, na dnu srca pa vendarle ohranil upanje, da bomo storjene napake do letos popravili, je lahko spet razočaran. Minil Je prvi maj, sonce že toplo greje, Loka pa Je prav taka. kot Je bila: samo pesek in voda!
»Bomo spet čakali julija?« smo v iraenu vseh, ki se za kopališče zanimajo, vprašali upravnika športnih objektov Jožeta Malica.
— Niti ne! Imamo že napisano vse, kar bi potrebovali, da bi Loka lahko začela poslovati, le denarja Je bolj malo. Nameravamo nabaviti nekaj ležalnih desk, nove mize in stole za vrtno strežbo, neka; senčnikov ln 3 čolne. Za skromen začetek bi bilo dovolj. Ml smo pravočasno začeli skrbeti za vse to!
Kako nameravate te lepe načrte uresničiti, če Je premalo denarja na razpolago?
— Te dni se bomo sestali zastopniki Partizana, Turistične zveze in občine ter se dogovorili, kako In kaj. Toliko, da bomo lahko kopališče na Loki odprli, se bo po mojem mnenju že dobilo.
Ko so bila lanska dela na kopališču končana, Je bilo rečeno, da pridejo letos na vnito bazeni za otroke. Jih bomo dobili ali ne?
— Letos z bazeni za otroke ne bo nič, vsaj tako kaže. Ta stvur preveč stane, denarja pa ni. Partizan nima. Turistična zveza Je prispevala že luni za popravilo kopališča, občini pa* manjka de-
narja še za nujnejše potrebe.
Po mestu govore, da so bili milijoni, vloženi v obnovo kopališča lani, stran vržen denar, če kopališče kljub vsemu letos ne bo urejeno. Kaj menite vi?
— Ce bi Loka ostala taka, kot
je zdaj, Je bilo denarja skoro res škoda. Kakor sem že rekel, pa se to na bo zgodilo. Prepričani smo, da bo kopališče le zaživelo! Začetek jo skromen, če bo obiska in prometa dovolj, se nam tud! za nadaljnji razvoj kopališča nI treba bati. D. L.
750.000 dinarjev za turistične ureditve
Turizem Je v marsičem odvisen od podrobne ureditve področja, ki želi biti turistično. V Novem mestu in v njegovi bližnji okolici nas čaka tu še precej dela. Poudariti velja, da za to niso potrebna večja sredstva, pač pa toliko več ljubezni za lepoto, red in slikovitost. Mnogi objekti, ki bi jih lahko s pridom izkoriščali v turistične namene, so neizrabljeni zaradi neurejenih melenikosti, ki odvračajo goste in obiskovalce. Turistično društvo v Novem mestu je odobrilo za elektrifikacijo Doma Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih in za nakup črpalke za vodo, ki bo to priljubljeno novomeško izletišče oskrbela s tekočo vodo, 200.000 din. Elektrika bo pri Gospodični zasvetila že prihodnji teden. Za dokončanje tabornega prostora in kopališča na Otočcu je odobrilo 250.000 din, za ureditev sprehajalnih poti. m nakup koškov za smeti ln za Izdelavo in postavitev obvostllnlh
Slovesen sprejem v podmladek in mladino Rdečega križa
11. maja je bila v telovadnici novomeške šole slavnost, na kateri je btlo sprejetih 1*0 cicibanov v podmladek in 1X0 mladincev v mladino RK. V kulturnem programu, ki so gi pripravili šolarji s pomočjo učitr!iskega zbora, so nastopali pivski zbor ter mladi igrn'cl in plesalci, ki so se iiTsf 11 v igrici, več lepih pri-zorčkih in ritmičnih nistopih. V celotnem spletu, ki sn ga predvajali na odru. so rlnhn-vi'o ponazorili deinimos' pod-mladica in mladine RK na
Soli. Na novo sprejetim pod-mladkarjem in mladincem RK je po krajtem nagovoru v začelni program razdelil izkaznice in jim čestital k sprejemu predsednik mestnega odbora 11K Noro mesto. Celoten program so podmlad-karji in mladinci ponovili za S:ršo javnost v torek ob 20. url v Prosvetnem domu, ko so na proslavi v ix>častitcv 20. obletnice ustanovitve RK Slovcnile razvili tudi prapor podmladka In mladine RK.
tabel pa 300.000 din. S 750.000 dinarji, ki jih je v te namene iz svojih sredstev odobrilo Turistično društo, in s tem, kar bodo prispevali ostali činitelji, bodo našteti objekti ln naprave še v letošnji sezoni urejeni.
Seja občinske skupščine Novo mesto
Odborniki občinske skupščine Novo mesto so na seji 12. maja razpravljali o vplivnih območjih in izdelavi urbanističnih projektov, o problematiki skladov občine, o poročilu UO družbenega sklada za šolstvo k zaključnemu računu za 1963 in finančnem načrtu tega sklada za 1901. Sprejeli so 7 odtokov, obravnavali so 4 zadeve s področja splošnih in družbenih služb ter rešili več gospodarskih, finančnih in premoženj-sko-pravnih zadev ter ob koncu seje potrdili več volitev i" Imenovanj. Podrobneje bomo 0" seji, ki jc bila dolga >n hkrati zelo razgibana, poroča" U v prihodnji številki.
V spomin Ivanu Selaku
V  Dobravi  pri Skorjanu pred   tedni  pokopali dolgo!''." nega ln zaslužnega bUigajnl''* tamkn snlcgu   Rasilskoga dr« štva  IVANA  SKLAKA. P°k"'j nlka so poznali mnogi zn»n daleč naokrog: Selakova a-0*'1. na Je Imela dobro Ime in J* ' pred vojno slovela po dobri solidni   postrežbi.   Ivan Se Jo rad iKimagnl Hudem: v*1.., udele.-oa na pogrebu Je P*"'"' da Je bil priljubljen ln "P0"'1^ van človek. Na zadnji PP"]LJy ga   »prerinil   razen  »"""'I'1 ... ln št.-vlln'h prijateljev tuđi I-(Ulei  |/. Skncjaru.  Dobrave ^ Crmovell. z vencem pa <"f',„1 gn »ppmnlll   tudi n"vomnto-go«t!rf Pokopali so t* na ku.
20
DOLENJSKI   LIS T
St. 1!) (ttl)
Otvoritveno atletsko tekmovanje v Novem mestu
Novomeški atlet!, ki se že dalje časa pripravljajo za bližaj« nastope, hod« imeli v nedeljo, 17. maja," ob 10. uri dopoldne na Kletnem stadionu prvo atletsko tekmovanje v letošnjem letu. Pričakujemo tudi udeležbo atletov od drugod. Nastopili bodo v naslednjih disciplinah:
Moški: 00 m, 100 m, 1.000 m, * } 100 m, višina, daljina, krogla, disk, kopje in kladivo.
Ženske: 60 m, 200 m. 600 m, 4-* 60 m, višina, daljina, krogla, disk in kopje.
Mladinci in mladinke bodo melali orodje ustrezne teže. Za mlajše mladinke se bo to tekmovanje štelo tudi za moštveno prvenstvo Slovenije.
Ker bo nastopilo večje število mlajših in dobrih atletov domačih in od drugod, bo tekmovanje gotovo zanimivo tudi za gledalec.
J. G.
Dolenjska rokometna liga za ženske
Prvikrat v zgodovini dolenjskega rokometa bodo ženske tekmovale v sistemu lige, ki Jo bodo sestavljala moštva: Partizan II (Črnomelj), učiteljišče in osemletka (oba iz Novega mesta). Prvak v tej konkurenci se bo lahko potegoval za vstop v republiško žensko ligo. Največ možnosti za osvojitev prvega mesta v tej medob-čmski ligi bnajo igralke učiteljišča.
M. F.
Kurirjeva torba na poti skozi Novo mesto
V spomin na oživljanje borbenih tradicij med 2. svetovno vojno je Zveza borcev Slovenije letos Že drugič organizirala pohod pionir-jev-kurirjev, ki so v svoji torbi nosili čestitke pionirskih odredov maršalu Titu za rojstni dan.
Letos je torba potovala tudi skozi Novo mesto. Javka je bila v telovadnici osnovne šole. V sredo, 6. maja ob 16.30. so imeli stopi-fki pionirjl-kurirji nalogo, da predajo kurirjevo torbo novomeškim tovarišem, ki so jo naslednje jutro ponesli s kolesi v Mirno peč. Stoplške pionirje-kurirje Je pričakalo čez, 300 pionirjev Novega mesta, Malega Slatnika in Prečne.
2ivahno pozdravljeni so predali Stopičanl kurirjevo torbo načelniku PO na osnovni šoli Katja Ru-pena. Ta je pred vsemi podpisal lično Izdelano čestitko maršalu Titu, mapo z risbami ln spisi, — r.ud petdeset jih je bilo — pa Je izročil tov. Grašiču, referentu za šclstvo pri občinski skupščini, ki je spremljal dolenjske pionirje-kurirje proti beli Ljubljani.
Predstavnik združenja borcev NOB v Novem mestu podpolkovnik Malic Je zbranim pionirjem prikazal vlogo plonlrjev-kurlrjev v narodnoosvobodilni borbi, prisotni pa so z enomlnutnlm molkom počastili spomin padlih pionirjev-kurirjev
Nato Je bil pravi partizanski miting. V enoumem kulturnem programu so se zvrstili recitatorji ln člani dramatskih krožkov osnovne šole Katja Rupena in podružnice Mali Slatnik ter cicibani iz vrtca Vide Tomšič. Pionirski pev-
ski zbor je zapel nekaj partizanskih pesmi, nastopili pa so še solisti, harmonikarji, razredni pevski zbori, ter baletna in folklorna skupina.
Pred odhodom so novomeški pionirji povabili goste na skromno malico, ker Jih je čakala še dolga pot do doma.
Pionirski načelnik Je v kurirjev dnevnik vpisal zahtevane podatke o kraju in času prevzema kurir-
jeve torbe, skupina pionirjev kolesarjev pa Je v četrtek zjutraj skozi gost špalir novomeških pio-niijev odpeljala torbo v Mirno peč. Tamošnji pionirji so jo po krajšem kulturnem programu odnesli proti Trebnjemu, naši pionirji- kurirji pa so pred povratkom položili šopek cvetja na grob padle borke Katje Rupena, po kaleri nosi ime novomeška osnovna šola.
Športno pismo iz Brežic
V minulem tednu so brežiški športniki gostovali na tujih Igriščih, vendar niso bili tako uspešni kot do zdaj,
ROKOMET
Moška vrsta je gostovala v Mariboru ln pred 300 gledalci zmagala v srečanju z MTT Maribor 25:13. Ženska ekipa, ki tekmuje v republiški ligi, pa Je po slabi Igri z igralkami Kopra v Kopru izgubila s 3:5. V ligi se bodo Brežičanke obdržale le z boljšo igro.
Pionirsko rokometno reprezentanco, ki bo tekmovala na okrajnem in republiškem prvenstvu, so sestavili ob koncu občinskega prvenstva. Tekmovalo je 14 ekip. ki so prikazale len rokomet. Pionirji se zdaj vestno pripravl'a-o pod vodstvom Darka Šetinca.
SAH
Šahisti so imeli v Domu JLA brzoturnir, na katerem Je zmagal Pešič pred Erihom Slat-nerjem.
ODBOJKA
V prvem kolu okrajne odbojkarske lige so Brežičanl pred sto gledalci premagali moštvo Leskovca s 3:2, na trening tekmi pa so izgubili z Brestanico 0:3. Na obeh tekmah so bili sodniki slabi.
AVTO-MOTO
V Orehovi vasi pri Slivnici sta se tekmovanja v moto krosu udeležila tudi brežiška zastopnika Marjan' Novak ln Mirko Spelko. Ker sta se Jima na treningu pokvarila motorja, se finalnega dela tekmovanja nista udeležila. Tekmovalca se pripravljata na tekme, ki bodo v tem kraju pozneje.
PLANINSTVO
Planinci so za pohod ob žici okupirane Ljubljane pripravili petčlansko ekipo. V tem mesecu bodo sodelovali na proslavi ob dnevu mladosti in or-
ganizirali izlet z najmlajšimi pionirji na Llsco.
NOGOMET Brežiški nogometaši so v go-steh izgubili tekmo s Paplrnl-čarjem v Radečah. Med prvomajskimi prazniki so odigrali dve tekmi za trening: rokome-taše so premagali 6 7:4, staro ekipo NK Brežice pa s 6:2.
Tml.
Razgibana športna dejavnost v Krmelju
• V Krmelju je bil ob prvomajskih praznikih rokometni turnir za prehodni pokal »trinajstih talcev«, na katerem sta sodelovali obe domači A ln B moštvi ter Partizan iz Sevnice. Sevnica Je najprej premagala Krmelj B t 15:11, premagano moštvo Je potem podleglo še moštvu Krmelj A, ki Je zmagal s 14:12; zmagovalni moštvi Krmelj A in Sevnica pa sta igrali neodločeno 6:6. Igra med »suhimi« ln »debelimi« nI dala zmagovalca (6:6), zato sta si ekipi »pokal« razdelili.
• 10.  maja  pa  je »Svoboda«
lz Krmelja Igrala neodločeno (21:21) z rokometaši v Radečah.
D. B.
Uspehi kočevskih kegljočev
KegljaSki klub v Kočevju ki združuje 190 kegljačev, je razdeljen na 14 sekcij, ki med seboj neprestano tekmujejo. Lep uspeh so dosegle kegljačice, ki so bile na republiškem ekipnem prvenstvu (s ix>vpreč.'em 358,3 keglja) boljše od Celjank. Na okrajnem prvenstvu sta se Andoljškova (335 in 400) ln Ser-cerjeva (374 ln 359) uvrstili za republiško prvenstvo, sčapova Pa Je dosegla skupaj 731 kegljev. Na republiškem prvenstvu je Sercerjeva podrla 772 kegljev (372. 400) in se med 46 Igralkami uvrstila na odlično šesto mesto. S tem s* je pridobila pravico do nastopa na državnem prvenstvu za posameznice, ki bo v Sarajevu. Andoljškova Je bila s 732 keglji M- ln je pustila za seboj marsikatero znano kegl'ačlco.
Kegljači so dosegli zlasti doma nekat prav dobrih rezultatov (Kosten 890. Henlcmnn 866. Sčap 865 Itd.). Nad 800 kegljev je doseglo že prece) tekmovalcev, le da nekateri fte nI--o u-Ktoljeni. Na okrajnem prvenstvu za posameznike Je le dve-
ma od njih (Kočevar ln Kosten) uspelo priti do finala. V prijateljfkem srečanju 8-krat 200 lučajev s KK Litostroj so igralci Kočevja enkrat zmagali In bili enkrat poraženi.. S KK Brest (Cerknica), kjer nastopa tudi državni reprezentant ln rekorder Grom, so se v kratkem trikrat srečali v disciplini 10-krat 200 lučajev. Ob zadnjem srečanju so bili doseženi kar dobri rezultati: KK Brest 8110 Uegl.ev (Grom 926, Arko 852. Lrih 820. Kočevar 825, Tor-nič 804 Bahun 803 itd.): KK Kočevie pa 7968 kegl-ev (Kočevar 849. Sčap 833. Henigman 817 Pogorele 815. Smolej 804, Seroer 802 itd.). Naslednje prijateljsko srečanje s KK Brest bo spet 19. mn*a ob 15.30 v Kočevju nastopil pa bo tudi Grom. na kar opozarjamo vse ljubitelje kegljanja.
S. M.
ZABELE7ENO
Delavske športne igre morajo biti tudi letos!
Čedalje pogosteje poudarjamo, kako važno je gojiti šport v delovnih organizacijah,, kjer je ta panoga pomembna sestavina rekreacijskega razvedrila. Posamezne proizvodne organizacije, in predvsem te med delovnimi kolektivi, posvečajo športu veliko pozornost in jim ni žal sredstev, ki jih porabijo v ta namen. Ce pustimo ob strani športnike, ki so na tekmovanjih dosegli vidnejše uspehe, je nedvomno najvažnejša možnost, v kateri se gojijo posamezni športi. Ta množičnost se je do zdaj manifestirala v raznih oblikah, za javnost pa je prišla do izraza zlasti na delavskih športnih igrah, ki so jili občine ali več občin skupaj prirejale vsako leto. Marsikje bodo take igre nemoteno prirejali tudi letos in tako ostali zvesti tradiciji.
Tako bi moralo biti tudi v novomeški občini, ki je r zadnjih letih dosegla velik razvoj tudi na področju delavskega športa. Kot kaže, pa se je nekje zataknilo v škodo tradicije in množičnosti v posameznih športnih zvrsteh. Občinski sindikalni svet kot dosedanji vsakoletni organizator takih iger v novomeški občini jc letos v resni zagati glede organizacije Iger, ker mu občinski proračun zavoljo svojih težav ni bil naklonjen. Manjkajo tako rekoč sredstva za samo izvedbo športnih iger. Čeprav celotni stroški za tako manifestacijo niso tako veliki, pa se zastavlja vprašanje, koga bi v tem primeru lahko bremenili. Delovne organizacije Imajo najbrž dovolj stroškov z lastno pripravo na igre (izločilna tekmovanja, rekviziti itd.), pa tndi sicer vedno prispevajo v take in drugačne namene. Zato preostane možnost, da bi zbrali sredstva iz drugih virov. Kaže, da bo treba skupnega dogovora med vsemi, ki jih zanimajo delavske športne igre. Sredstva bo vsekakor treba najti, saj bi prihodnje leto še teže organizirali take igre, če bi letos z njimi prekinili Glede na težave s sredstvi in glede na manjše zanimanje za nekatere športne zvrsti bodo letos delavske športne Igre bržčas okrnjene Zaradi tega pa sama manifestacija ne bo zgubila na pomenu Menijo, da bi moral spored športnih prireditev na igrah upoštevati predvsem tiste zvrsti, Id imajo v občini največ pristašev ln v katerih se uspešno uveljavlja tad 10 odstotkov vseh zaposlenih v delovnih organizacijah.
Pred letošnjimi delavskimi športnimi igrami nekateri tudi menijo, da bi v prihodnje organizacijo manifestacij take vrste lahko prevzela občinska zveza za telesno kulturo. To nalogo bi omenjena sveza lahko opravila Ie tedaj, če bi imela tudi finančna in draga zagotovila. Zato bi jI bilo treba pomagati. Morda ps bi poslej temeljito spremenili tndi način izvedbe delavskih športnih iger. Mnogi se navdušujejo za to, da bi bile igre v prihodnje v primernem kraju v naravi. Športni piknik, kot bi lahko to obliko imenovali, bi ie najbolj ustrezal načela rekreacije delovnih ljudi.
29 lokalnih štafet mladosti v Črnomlju
Črnomelj, 13. maja
Tako slavnostnega sprejema štafete mladosti še nikoli m" bilo v Črnomlju. Včeraj nekaj po 14. url so prinesli pozdrave 29. lokalnih štafet mladosti, in sicer Avtomoto-društvo Črnomelj iz Vinice, Avto-moto društvo in Partizan Semič iz Crmošnjic, gasilci lz Adlešič, taborniki iz Gribelj, lovci s Toplega vrha, ribiči iz Butoreja, planinci z Mirne gore, Partizan Črnomelj z rokometnega igrišča, pripadnSJn pošte iz Lokev (spomenik Stane Rozman), NK Bela Krajina z nogometnega igrišča, Zveza borcev od spomenika na Gričku, cicibani iz vrtca, strelci, šahisti, kegljači in predstavniki iz podjetij. Na lepo okrašeni tribuni je spregovoril predsed-
nik občinskega komiteja Zveze mladine Slovenije tovariš Alojz šterk.
Ob 14.30 je republiška štafeta krenila proti Kočevju. Poleg veličastnega sprejema štafete mladosti v Črnomlju so bile v Vinici, Dragatušu,
Semiču prav prisrčno sprejete lokalne štafete. Letošnja štafeta mladosti je izrazila željo belokranjskega ljudstva:
»Se na mnoga leta, dragi tovariš Tito!«
FRANC MOUK
Poraz v Tolminu
V tretjem kolu košarkarjev Je bil na sporedu prvi derby prvenstva. V Tolminu sta se srečali prvoplasirani ekipi: Tolmin In Novo mesto — 68:43 (30:20). Sodnika Rus In Vaši — dobra.
Tolmin: Kozorog 9, Gruntar *. Fon M. 12, Brež.m Obld 13, Fon I. 20. Gorjnn 6. Guder P-e-laic. GerželJ. Oblak. — Novo mesto: Scttna 8, Franko 1 Petri« 4 Knoll l4. Blažlč 4. Bele 1. Cotič. Uhan 5. Spllhal 5.
Tolmlnd so zmagali nepričakovano visoko. Gostje lz Novega mesta so Igrali tako slabo, kot Uh že dolgo nismo videli. Tehnično so btll sicer prav gotovo boljši, toda v košarki odločajo pač koSI. Medtem ko so domačini zadevali koS tudi iz najboll nemogočih položajev, pa Novomcsčanom ni uspelo spraviti žogo skozi obroč. Tako lahko v nadaljevanki le se čakamo, da bodo tudi Tolmin« •podrsnlH. ln upamo, da bođo Novomešftanl v soboto na Lokj Proti Jeseničanom zaigrali bolje kakor v Tolminu.
—al
športni drobiž iz Črnomlja
• V prvenstveni rokometni "^mi je ženska vrela \z Kopra v Črnomlju premagala Partizana ■ 5:2 (4:0). Domačinke so streljalo pet nedemmetrovk.
• Tekmo medobčinsko rokometno lige za moške med 1'ar-"*anom II (Črnomelj) ln Sml-nelom (Novo mesto) no črno-mallskl igralci odločili v svojo kortot z 10:13 («:«).
• Ženska rokometna ekipa novomeškega učttol'lsčn ni pilila na Igrišče, uto Je tekmo • Partizanom II (Črnomelj) Izgubila fl 5:0 p. f.
• Nogometaši Be4o krajine -
(Črnomelj) so podlegli boljši •Itlpl Kamnika z 1:3 (0:2).
1. S.
Požar iz objestnosti
maja ob t. uri Je neznanec zažgal gospodarsko poslop-3« Janka Bračlča v MetUkl pri ■olmlšču. Poslopfo Jc do tal Pogorelo tn /naša »koda nad soi.lMio dinarjev. Menijo, da ■*» za požar lz obJestnosU.
Dvakrat: novomeška gimnazija
Pretekli petek je bilo na Loki
n-.edobčinsko prvenstvo 'srednjih šol v odbojki. V moški in ženski konkurenci sta poslala zmagovalca ekipi novomeške gimnazije, ki bosta zastopali Dolenjsko na slovenskem srednješolskem prvenstvu v Celju.
V moški konkurenci so sodelovale štiri ekipe, vse lz Novega mesta. Do zadnje tekme nismo vedeli, kdo bo zmagal. Učiteljišče ln gimnazija sla se ogorčeno borila za zmago. V dramatičnom zadnjem setu se Je sreča končno nasmehnila gimnazijcem, da so zmagali z lil.
Rezultati: Gimnazija : SKS GRM 2:1 (10. -5. 4); Učiteljišče : ESS 2:0 (5. 4), Gimnazija : ESS 2:0 (4, 13); KSS : Učitelji-šče 1:2 (—4. 13 —0); KSS : ESS 2:0 (B, 9); Gimnazija : Učiteljišče 2:1 (8, —9. 16).
Pri ženskah so bile gimnazijke daleč boljše in so zanesljivo premagale oba nasprotnika. — Rezultati: Gimnazija i Učiteljišče 2:6 (7, 7); Gimnazija : ESS 2:0 (4, 2) ln Učiteljišče : ESS 2:1 (—8, «. 12).
Srednješolci so pokazali veliko borbenosti ln tudd znan|a nI manjkalo. Oba zmagovalca Imata nekaj upanja, da se v Celju dobro odrezala, če bosta seveda dobila finančna sredstva, da bosta lahko potovala v mesto ob Savinji, kjer se bo-
do zbrali  najboljši odbojkarjl srednjih šol iz Slovenije.
—al
Tekmovale za pokal maršala Tita
Prvaki občin, ki tekmujejo za pokal maršala Tita, bodo znam že 25. maja. Tekmovanje zajema 10 ekip: v Črnomlju garnizon JLA. osemletko, Borca, gimnazijo ln Partizana II; v Novem mestu Partizana, Smihel ln učiteljišče in v Metliki Partizana I ln II. Občinski prvaki se bodo pomerili s conskimi in republiškimi ligaši.
M. F.
Zmaga črnomaljske osemletke
38. aprila je bila na metliškem Igrišču odigrana prijateljska rokometna tekma med črnomaljsko osemletko in metliškim Partizanom. Voditi so začeli domačini, vendar so gostje z dobro Igro v napadu in obrambi izenačili In naposled zmagali z 19:14 (8:8). Za Črnomelj so Igrali: Koclč, Seni-ca. Fortun, Clndrlč, Badjuk, Mustra (5 golov), Grabrljan ln Lozur (14); za Partizana (Metlika) pa: Kobal I (5), Kobal II, Clndrlč (2), Munek Fuks (6), Matokovič (1), Petkovlč, Vldic ln Kobe. Sodnik Pavlovtč Je svojo nalogo še kar dobro opravil.
L. V.
Šahisti učiteljišča zmagovalci
V povratnem dvoboju so učl-teljiščniki, ki stanujejo v dijaškem domu na Kapttlju, premagali vrstnike lz kmetijske šole na Grmu s 3,5:1,5. Za učiteljišče so zmagali Kobe Kro-šelj ln Pečnik, za Grm pa Je bil uspešen Malnerič. V prvem dvoboju so zmagali Grmčani s -3:2.
-be
Črnomelj v tednu mladosti
Za letošnji 25. maj, dan mladosti, je občinski komite ZMS Črnomelj pripravil v sodelovanju z ostalimi organizacijami obširen spored športnih in kulturnih prireditev, izletov in ostalih svečanosti. Praznovanje pa nI predvideno le na praznični dan, temveč so se začele prireditve v okviru 25. maja vrstiti že od 10. maja dalje.
Športne prireditve: 10. maja ob 8. uri šahovsko tekmovanje med mladinci, člani ln šahisti JLA; Istega dne je bilo za aktive ZMS strelsko prvenstvo. 17. maja ob 9. uri: spomladanski kros za mladin-ce na 1.500 m, za mladinko na 600 m ln za pionirje na 400 m dolgi progi. Ob 16. uri rokometna tekma med mladinsko ekipo ln črnomaljskim garnizonom.
Kulturne prireditve, 16. maja bo ob 19. uri v DLP skupno z JLA organizirana prireditev »Pesem nas združuje«. 23 ln 24. maja bodo vsakokrat ob 19. uri predvajali mladinske filme-. 33. maja bo ob 18. uri mladinski ples v telo-
vadnici. 24. maja bo ob 9. uri svečanost na Planini, kjer se bo zbralo okoli 1000 mladincev ln mladink iz vseh Iskrinih obratov. 35. maja bo ob 19. uri svečana akademija v DLP, razen tega bodo ta dan pionirji iz Semiča, Črnomlja, Vinice, Starega trga in Adle-šičev sprejeti v organizacijo.
Ostale prireditve: 24. maja bo mladina ob 6.30 odšla na Mirno goro, med potjo obiskala znane partizanske kraje, na Planini pa bo srečanje z mladino lz Iskre. Ob tej priložnosti bo uprizorjena semiška ohcet, plesali bodo belokranjska kola, nastopil bo oktet belokranjskih študentov, tamburaši td.
Aktivi ZMS bodo mimo tega organizirali Interne proslave, za katere imajo že v 14 aktivih Izdelane natančne programe, ki vsebujejo ttkmovanja v šahu, streljanju in teku. Najboljši posamezniki ni ekipe bodo prejeli nagrade tik pred svečano akademijo, k< bo na praznični dan v Domu ljudske prosvete.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00 . 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 23.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
PETEK, 15. MAJA: 8.30 Po domačih loglh. 9 25 Od Valčka do kola. 10 35 Novost na knjižni polici. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — dr. Viktor Petkovšek: Smo pred sezono gob. 13.25 Med našimi vižarjl. 13.30 Domače -skladba za instrumente ln glasove. 14.35 Bolgarska zabavna glasba. 15.15 Napotki za turiste. 15.45 S knjižnega trga. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 »V podvečer«. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.0S Glasbene razglednice  30.00 Lepe melodije. ,
SOBOTA, 16. MAJA: 8.05 Vedre melodije za konec tedna. 9.25 »Majski Izlet«. 10.15 Pihalni or. kester r.M 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inž. Ana Matlčlč: Izbira hlbrldov za poznejšo setev In višje lege. 12.35 Ve dr. zvoki. 13.30 Glasbeni sejem 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.15 Zabavna glas ba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v zna nostl. 19.05 Glasbene rntirlcdnlce. 30.00 Z obiska na Jesenicah.
NEDELJA, 17. MAJA: 8 00 Mla. driuka radijska Igra — Brane Do-llnar: Mladi Krpani potujejo na
luno. 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši.. . Drago Ku-mer: Mladost v partizanih. 11.50 Godala vam Igrajo. 13.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 14.10 Radi bi vas zabavali. 15.05 Danes popoldne. 16.00 Humoreska tega ledna Mirko Trišlcr: Menagerska bolezen. 19.05 Glasbene razglednice  30.00 Izberite svojo popevko.
PONEDELJEK. 18. MAJA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Iz vlog sopranlstke Nade Vidmar 10.15 Arija, Improvisata ln Pastorale. 11.00 Pozor, nimaš predno-sUl 13.15 KN — Inž. Erik Elselt: Ce bomo sillrall spomladansko krmo. 12.25 Melodije vzhodnih dežel. 13.30 Glasbeni sojem. 14.35 Naši poslušalol čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Iz opernega sveta. 18.10 Iz filmov ln glasbenih revij. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Skupni program JRT — studio LJubljana.
TOREK. 19. MAJA: 8.35 Narodne in domačo viže. 9.45 Llpovškovl samospevi. 10.15 v 3/4 taktu. 11.01 Pozor, nimaš prednosti! 12 15 KN — Inž. Lojze Hrček: 7-letni pro gram razvoja vinogradništva. 13.30 Baletni lnlermezzo. 14.35 Priredbe
slovenskih narodnih za glasove ln orkester. 16.00 Vsak dan za vas. Ii05 Koncert po ieljah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih križ-potjih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Mariborski komorni zbor poje pesmi sodobnih slovenskih skladateljev.
SREDA, 20. MAJA: 8.55 Pisani svet pravljic In zgodb. 9.25 Poslušajte — kaj pojo na vzhodu. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Viktor Herksl: Letošnjo potrjevanje semenskih posevk. 13.30 Od Gltnke do Stravinskega. 14.35 Vedri zvoki. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.35 Iz fonoloke radia Koper. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbeno razglednice. 30.00 Plesni orkester Ray Conniff.
ČETRTEK, 21. MAJA: 8.05 Z opernih ln koncertnih odrov. 9.35 Od Beograda do Moskve. 10.15 Pihalni orkester Radia Leipzig vo-d' Otto Kavser. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Slavko Cepin: Kako bomo pitali b:ke z zeleno klajo. 12 35 Za prijetno razvedrilo. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15 15 Zabavna glasba 16.00 Vsak dan .za vas. 17.15 Turistična oddaja. 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večor domačih pesmi ln napevov.
šolska mladina, člani športnih organizacij in delovnih kolektivov se morajo zvrstiti na črnomaljskem Športnem Igrišču za šolo, zato je tu vselej Živahno — od ranega jutra vse do večernih ur
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
__ ____11_!_ii_:_;__••*•'•«■ ■ . " i ilisilM«a»4i*Mt»gfc
Petek, 15. maja — Zofija sobota, 16. maja — Janez Nedelja, 17. maja — Mojca Ponedeljek, 18. maja — Erik Torek, 19. maja — Vltoslav-a »reda, 2fl. maja — Bernard Četrtek, 21. maja — Dan letal-
nva
Ob prerani izgubi dragega moža ln očeta
JANEZA RAVBARJA iz Rateža
M iskreno zahvaljujemo Zvezi Borcev godbi, gasilcem, vsem sorodnikom in znancem ter darovalcem vencev, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti ter se od nJega poslovili z ganljivimi govori.
2alujoča žena z otroki
Ob izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata ln strica
JANEZA KONCKA lz i.rsnih sel
se najlepše zahvaljujemo vsem, Ki so ga spremili na njegov, zadnji poti.
Posebno zahvalo smo dolžni Zvezi borcev občine Novo mesto za izkazano pomoč, krajevni organizaciji Zveze borcev Urina sela, gasilskemu društvu Ursna sela in Opekami Zalog za poklonjene vence. Dalje se zahvaljujemo vsem govornikom ob odprtem grobu za ganljive besede, novomeški godbi za ža-lostinke, vsem darovalcem vencev ln vsem, ki so nam izrazili sožalje.
Žalujoči: žena Jožefa, otroci z družinami, sestri ter ostalo sorodstvo
Ob nenadni Izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
VINKA BOLINARJA lz Kronovega
M zahvaljujemo vsem za darovan« vence ln cvetje. Posebno zahvalo pa smo dolžni kolektivu IMV iz Novega mesu, Zvezi borcev, Socialistični zvezi, prustvu upokojencev in Zvezi Vojaških vojnih Invalidov iz Otočca. Se enkrat lepa hvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
2alujoči: žena Frančiška, in Fanika z družinama sinovi Vinko, Franci, Jože a družinami, hčerki Marija ter sinova Lojze in Tone
Ob izgubi naše mame in stara mame
FRANČIŠKE Kt.OBCAR lz Borlčevega
a« najlepše zahvaljujemo vsem, vaščanom, podjet;u SGP Pionir, komunalni banki Kamnik in duhovščini ter vsem. ki so Jo spremili na njeni zadnji poti ln Ji darovali cvetje.
Žalujoči:  sinovi Ivan, GustelJ, France, Milan x družinami  ln  hči Fand z možem
WMi,iiiiiiiiiiiiiiii>iiii«iii........mtmmn
kompas
OBVEŠČA
N« zamudite izredne priložnosti in obiščite sorodnike v ZDA! Izredne ugodnosti za pri-Jstno In poceni potovanje vam nudi KOMPASOVO potovanje t posebnun letalom v
NEW Y0RK
Med bivanjem v New Yorku al bosta lahko ogledali tudi Svetovno razstavo in druge zanimivosti največjega mesta na avetu, dovolj pa bo časa tudi za obisk sorodnikov. Odhod posebnega letala bo a novega letališča Ljubljana 30. Julija ln 24. avgusta.
Prijava za Izlet v New york »KOMPASA« najkasneje do 10. sprejemajo vse poslovalnic« Junija. — Na željo dostavimo program potovanja tudi po posti. Sporočite Vaie želje in naslov Turističnemu podjetju KOMPAS. Ljubljana!
NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA!
C t a t j e : ranjaka, imarnlce, gloga — belega trna, bol« deteljico, rdeč« deteljice, bezga.
Lli t Je: brSIlna, Imarnlce, lapuha.
Rastline: krvavoga mlečka, njivske mačeho, navadne ramsel«, grenka ramšele. dišeče perle, vodne krese.
Korenine: gozdnega korena, repmca. trobentlce, medvedovih tac, velikega divjega jane-la, malofta divjega Janeza, sladkih koreninic, male norico, boladone, rumenega regrata, srčne moči.
Lubje: krhlifce (136 din), cetmlnovth palic, rešmlnovlh korenin.
Vršičke: gloga — belega trna (medvedovih hrušklc).
(i o in o 1 j e : kukavic.
Odkupujemo tudi suhe mavralin.
Cene ln navodila za nabiranje r> >'!•-• v vaši kmetijski -zadrugi al! v lK>s!w.i!n<-l I.U1VI), Nino niriUi. Slakova ul. I.
vanje MG Ljubljana. 20. in 21. V. Italijanski film »Zabave sobotnih večerov«.
Novo mesto — Dom JLA: Od 14. do 17. V. ameriški film »Po-nočna čipka«. Od 18. do 20. V. Jugoslovanski film »Nadštevil-na«.
Oslinita: 17. V. italijanski film »Bell šejk«.
Predgrad: 17. V. ameriški barvni film -Borba za obstanek«.
Ribnica — Partizan: 16. in 17.
V. ameriftki barvni film »Eno-okl Jack«.
Sevnica: 16. in 17. V. ameriški film »Lepa Amerikanka«. 20. V. Italijanski film »Preiskovalni sodnik«.
Sodražlt-a: 16. ln 17. V. francoski  film  »Uzda  na vratu«.
Stara cerkev: 16. ln 17. V. angleški film »Operacija Amsterdam«.
Straža; 16. ln iT. V. španski film »Prodajalka vijolic«.
Trebnje: 16. ln 17. V. ameriški barvni film »Alamo« — n. del.
Brod na Kolpi: 16. in 17. V.
francoski film »Crni Orfej«.

PRODAM hrastovo spalnico z vložki, otroško poslel.'ico, zimnico ln litoželezni lijak. — Bršlin 4.
PRODAM kuhinjsko pohištvo in sobno mizo s stoli. Ana Boštjančič. Glavni trg 16-a, Novo mesto.
PRODAM enostanovanjsko novo niso v Lvčl vasi. Naslov v upravi lista. (307-64)
PRODAM dobro ohranjeno športno kolo -Rog«. Zagrebška, blok B.
POCENI prodam kuhinjsko pohištvo. Novo mesto, Majde Sile 5,  pritličje levo.
PRODAM motor Ja\va 125 ccm. Hladnikova 3, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno vprežno kosilnico. Naslov v upravi lista. (315-64)
PRODAM voz zapravljiv ček, — Strojarska 3, Novo mesto.
ODDAM prazno sobo dvema fantoma. Koštialova 38, Novo mesto.
V NAJEM dam gostilno z vsem inventarjem v bližini. Naslov v upravi lista. (30J-64)
ISCEM PROSTOR za mehanično delavnico v Novem mestu. Naslov v upravi lista.
(304-64)
DRLZ1NA z enim otrokom — sprejme zanesljivo in pridno gospodinjsko pomočnico. Dr. Fatur, Ljubljana, Tolstojeva ulica 5.
SPREJMEM pekovskega pomočnika ln vajenca. Hrana ln stanovanje v hiši. Osemletka ni nujna. Alojz Omerzel, pek, Krško.
NALIVNO PERO »Pelikan-, izgubljeno 8. maja v Kandiji ali Crnoml/u, naj pošteni najditelj vrne proti nagradi na upravo Dolenjskega lista.
». MAJA je bilo Izgubljeno od Novega mesta do Goriške vasi vozniško ln prometno dovoljenje. Pošteni najditelj naj ga vrne na ime Alojz Lindič, Stara vas 31. ali na postajo Ljudske milice.
POCENI izvršim pranje ln ma-zan.'e avtomobilov vsak dan od 6. ure do 18. ure. Alojz Zaje Na žago 1, dostop iz Ulice talcev (bivša Seidlova žaga).
SEDEMMESEČNEGA OTROKA oddam v oskrbo v dopoldanskih urah starejši osebi. Naslov v ufiravl lista. (313-64)
OBLAGANJE TAL s plastičnimi masami vseh vrst in ter-ragumo vam solidno izvrši -Ivan Veber, posta Velika Loka. Nasveti za pripravo tal so naročnikom na razpolago.
ZDRAVSTVENI DOM NOVO mesto obvešča, da se je dečji dispanzer preselil v nove prostore v Jenkovi 1. II. nadstropje. Delal bo od 14. maja letos dalje po Istem delovnem redu kot doslej.
OBLAČILA očisti hitro ln solidno Kemična čistilnica, Novo mesto, Germova S.
ZDRAVILIŠČE Rogaška Slatina Materialni in časovni pogoji vam morda ne dopuščajo zdravljenje v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča, črevesja, čire, zaprtja In hemoroide z rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe prt trgovskem obratu Hmol.'-nik. telefon 21-129 ln Standard, telefon 21 138.
i MSžZEM
Črnomelj: 15. ln 17. V ame-rLškl barvni Bllm »Daj. da »e ljubimo«. 1>. In 20. V. zahod* nonemškl film -Zadnja priča«.
Dol. Toplice: 16. In 17. V. francoski tlim -Resnica«.
Kočevje — Jadran: 13. ln 17. V. angleški barvni film -Milijonarka«. 18 ln 19. V. Italijan-sko-nemškl film »Mnrina«. 20. ln II, V. ameriški tU m -Sence«.
Kostanjevica: it. V. nemški barvni film -Predi pod tujimi zvezdami«. It. V. francoski flm »Prehod čez Ren«,
Metlika: 16. In IT. V. Italijanski fllni »Vse v rok službe«, 20. In II, V- Italijanski film «Kam a truplom«.
Mokronog: 16 ln 17. V. Italijanski film -Kam s truplom«.
Novo meito-Krka: Od 16 do 18 V. iponskoargeutlivskl film »Crna kronika«. It. v. gosto-
MATICNI URAD NOVO MESTO
Od 5. do 11. V. ie bilo rojenih 13 dečkov ln 17 deklic.
Poročili so se: Anton Zagore, delavec iz Dol. Vrhpolja, in Ana Cvelbar, delavka z Brezja; Alojz Berkopec, čevljar lz Koroške vasi. In Terezija Mlklav-člč. delavka iz Dobindola; Edvard Jakše, delavec lz Dol. Straže, ln Matilda Skrlec, uslužbenka iz Zaloga; Jože Franko, delavec iz Leskovca. in Ana Iljaž, delavka s Pangrč grma; Stanislav Mastnlk. -relavec iz Tolstega vrha, in Štefanija Bo-blč. poljedelka iz Dol. Suhado-la; Franc Zura, kmetovalec, in Marija Redek, oba lz Sevnega; Vinoenc Plut, poljedelec iz Os-koršnlce, in Frančiška Uniek, poljedelka iz Vel. Cerovca; Miroslav Pašlč. cestar lz Sel pri Jugorju, in Ana Banič, poljedelka lz Konca.
Umrli s«: Janez Ravbar. upokojenec z Rateža. M; Matevž Rozman, upokojenec iz Krupe, 73; Jože Mravlnec. tesar iz Seč-jega sela, 50; Frančiška KTob-čar užitkarica lz Boričevega, 80.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Terezija Glavan iz Volčje jame — Francija, Tončka Vegelj iz Leskovca — Aleksandra, Marija Jenič iz Vinje vasi — Marjana, Milka Rupar iz Ostroga — Ivanko, Marija Strumbel j z Dvora— Marijo, Angelca Kulovec iz Dolnje Straže — Lidijo, Ivanka Kos lz Doljnih Jesenic — Marijo, Jožefa Zupančič iz Sevnega — Romana. Jožefa Kure iz Gribelj — Anico, Stanka Dra-govan iz Boldraža — Andrej ko, Marija Stojmenovič iz Črnomlja — Natašo, Pepca Judež iz Velikega Orehka — Jožico. Marija Rogošlč lz Črnomlja — Slavlco, Ivanka Zupančič lz Lončarjevega dola — Dragico, Darinka Zelenko Iz Šmihela — Jožeta, Marija Prosen z Luže — Janeza. Marija Blažič iz Velikega Nerajca — Ivana, Marija Muhič iz Dolenjskih Toplic — Mihaele Dragica Ljubanovlč lz Radatovlčev — Branka. Jožefa Mrhar iz Zagorlce — Zvonka, Marijo Urbančič lz Gornjega Polja — deklico. Marija Jarc lz Podgore — dečka, Jožefa Lenčič iz Smalčje vasi — deklico. Marija Vrtar iz Podturna
— deklico.
Iz brežiške porodnišnice
V zadnjih 14 dneh so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Supe lz Brežic — Roberta, Jožefa Račič lz Cresnjic — Da-nijela, Vera Soštarlč iz Sp. Po-hance — Jožeta. Marija Stopar z Malega vrha — Marija. Nada Berkovlč z Blzcljskega — Andreja, Frančiška Salmlč lz. Gorenje vasi — Roberta, Marija Arh iz Volovnika — Cvetko, Jožica Podgoršek lz Artič — Saša, Marija Kramžar lz Pleterlj
— LJJano, Ivano Stelcer iz Brežic — Boruta.
Marinka Varlec z Blzeljskcga
— Marjana. Erika Postržln lz Podgorja — Antona, Veronika Arh iz Vel. Podloga — Ivanko, Marija Vinetič iz BreziJ — Marjano, Marija Fercnčak lz Bre-gane — Heleno. Olga Prišel) lz Piršenbrega — Ivuna, Terezija Dlmlč lz Artič — Ivana, Ivana Varlec iz Podgorja — Srečka, Ano Lanšček Iz Cerine — Romana. Antonijo Preskar IzBrc-zle — Vlodko. Dušica Bukor lz Brežic — Tnmaro. Nada Jako-vlna iz Sen kov ca — Roberta. Olga Kos Iz Brezine — Metko, Cilka Rozman iz Brezin« — Slavka, Jožef« Šinkovec lz Obrežja — Dljnno. Marija Corenc z Bučke — Delana, Jatfna Blz-Jak lz Krškega — BorLsa.
opekla po obrazu ln rokah; Antonija Jane, delavka iz Srni-hela, Je padla z motorja ln si poškodovala glavo.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
V zadnjih dveh tednih so s« ponesrečili in Iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Vlado Jurman, upokojenec iz. Drenja, je padel ln si poškodoval levo roko; Anton Muhlč, uslužbenec iz Brežic, je padel z mopedom in si poškodoval glavo in desno roko; Zofija Bogov ič, žena posestnika iz Kraljevca, je padla z voza in S| poškodovala desno roko; Katarina Zalnik, upokojenka iz Sentlc-narta, je padla na njivi ln si poškodovala desno nogo; Mirko Gregi, sin delavca iz Oresja, Je padel ln si poškodoval levo roko; Andrej janežič, sin uslužbenca Iz Vel. Mraše-vega. se je opekel s kropom po desni roki; Marija 2arn, žena posestnika iz Vel. Mraševe-ga. se je opekla s kropom po hrbtu; Rudolfu Ka.jiču, delavcu iz Vranja. Je padla na levo nogo klada in mu natria kost; Marica Soštarlč, hči delavca iz Kraja Donjega, je padla z voza in si zlomila -levo roko v laktu.
Dušan Kalamar, sin mizarja iz Šmarja, je pri prometni nesreči dobil poškodbe po glavi; Neža Sekoranja, posestnlca lz Oresja, je pri prometni nesreči dobUa poškodbe po celem telesu; Blagoje Mladono-vlč, delavec iz Brežic, je padel s kolesom in si poškodoval obe roki: Alojz Kostevc, sin posestnika iz Pisec, je padel na po-U in si poškodoval glavo; Franca Packa, posestnika iz Pristave, je nekdo napadel ln mu poškodoval desno roko; Cecilija Ban, hči rudarja lz Restanja, Je padla na cesti in si poškodovala levo roko; Gašperja Hudina, posestnika i/. Dubravlce, je nekdo napadel ln mu poškodoval nogo: Ignac Spiler, posestnik lz Zupcče vasi, je dobil pri prometni nesreči poškodbe po levi roki ln rebrih: Savo Milivojcvlč, uslužbenec iz Brestanice, se je urezal v kazalec leve roke; Franc Unetlč, upokojenec lz Dolšč. se Je udaril s sekiro v levo nogo. b
NESREČE
Pretekli teden sn se ponesrečili In iskali pomoč v rovome-škl bolnišnici: Jože Kralj, vnuk posestnika lz Gribelj. se Je a sekiro usekal v levo roko; Ivan Bošnjak, posestnik lz Vr-škovc«, je padel z voza In si poškodoval levo nogo! Jožeta Kocjana, posestnika U Slopna, Je konj udaril v levo kolono; Jože (»o u i. delavec lz Hiške vasi. »1 Je na clrkularki poškodoval prste leve roke; Andrela PugelJ, hftt učiteljice Iz 9e»u-Janža, ae J« z vrotlm močnikom
KZ RIBNICA
razprodaja
17. maja 1964 ob 9. uri na sedežu KZ Ribnica
osnovna sredstva
— čistilce za žito, motorne slamoreznice,
— posnemalnike, škropilnice za sadje,
— mlatilnice, kmečke vozove,
— čebelnjake s panji,
— druga manjša orodja in opremo.
Podrobni seznam vseh za prodajo namenjenih sredstev se nahaja na vpogled pri Kmetijski zadrugi RIBNICA. Prednost pri nakupu ima socialistični sektor.
KOMUNALNO PODJETJE
»LJUBLJANSKE MLEKARNE«
LJUBLJANA, TOLSTOJEVA ULICA
sprejme
— večje število DELAVCEV
za proizvodnjo sladoleda in brezalkoholnih pijač.
Osebni dohodek po učinku.
Prijave — pismeno in osebno — v personalnem oddelku.
OBJAVE - RAZPISI
Razpis štipendij Podjetja za PTT promet Novo mesto
Avto v odtočnem jašku
9. maja ob 16.20 je avtomobilu BL 20-08, ki ga Je vozil Dragan KloJič lz Banja Luke. pri Grmovljah na avtomobilski cesti počila sprednja desna guma. Vozilo Je zaneslo s ceste, klor Je obtičalo v odtočnem Jašku. Voznik Je bil lože ranjen. Škodo so ocenili na. 60 tisoč dinarjev.
Prikolica z železom se je prevrnila
7. maja ob 11.43 se Je pripetila težja prometna nesreča vozniku Ivu Dujmovtću. kl Je vozil po avtomobilski cest! tovornjak ZG »0-82 s prikolico' 15-6» ZG. Pri Perovem blizu grosupeljskega odcepa Je prikolico začelo zanašati, nakar se Je prevrnila. Na tovornjaku J« bilo 22.400 kilogramov železa, na prikolici pa 12.400 kilogramov. Škodo so ocenili na 40 tisoč dinarjev.
Padel je z vprežnega voza
Na Ljubljanski costi v Kočevju Jo 10. moja dopoldne padel I vprežnega voza Franc Morič lz. Kočevja, ki Je vozil seno Iz RlbOlOd, Med potjo 'c z dvema delavcema popival, vožnjo pa Je nadaljeval vinjen ln padel I voza. Pri padcu si Je prebil lobanjo. Odpeljali ao ga v novomeško bolnišnico.
Požar zaradi otroške igre
21. aprila popoldne je nenadoma začelo goreti s<«tportar-sko poslopje, last Marije Kopše |z Dol pri Jugorju. Poslopje j« povsem zgorelo in so škodo ocenili na ok"U noo.oou dinar-Jev. Ugotovili so, da K ogenj zanetil B-letni otrok I/, te vasi, ki se Jo Igral z vžigalicami. 8 slamo krito poslopje se Ja hitro vnelo, požar pa se 'e v hipu razširil po vsem prostoru.
Podjetje za PTT promet Novo ine-io razpisuje za šolsko leto 1964-63 naslednje štipendije:
Tehniška srednja Sola — ele-ktro, šibki tok (prednost imajo dijaki višjih ravredov) — dve štipendiji; Sola s praktičnim poukom za telekomunikacije v LJubljani — oddelek za mehanike I. letnik - tri štipendije; oddelek za monterje I. letnik - pet štipendij; srednj* PTT šola v Ljubljani, I. letnik — šest šupendi,'; 4. razred gimnazije - štiri štipendije.
Stipendije se dodeljujejo po določilih pravilnika o SUpendi-r.mju podjetja. Prednost pri Izbiri Imajo otroci borcev NOV in otroci z najboljšim učnjm uspehom.
Prošnje za štipendije z zadnjim šolskim spričevalom ln potrdilom o premoženjskem stanju oziroma dohodkih staršev naj reflektanti vlagajo pri osnovnih ptt enotah Krško in Novo mesto aH neposredno pri upravi podjet.'a v Novem mestu, kjer dobijo vsa pojasnila.
Podjetje sprejme v delovno razmerje:
1. absolventa EsS za delo v gospodarsko-računskem sektorju podjetja;
2. dva kvalificirana tt monterja z delovnim mestom v Novem mestu;
3. več moških z vsaj 4 razredi osnovne šole za delovna mesta plsmonoš v Krškem, Novem mestu ln Trebnjem.
Prijave z življenjepisom sprejemajo zgoraj omeiVeno enote ln uprava podjetja.
.Podjetje za PTT promet Novo mesto
Razpis delovnega mesta
Komisija za sklepanje In od-povedovan.'e delovnega razmerja pri Komunalnem podjetju Novo mesto razpisuje pro <» delovno mesto kvalificiranega mehanika.
Zaposlitev za strojnega ključavničarja
Tovarna pil »Triglav«, Trtic, zaposli samostojnega strojnega
ključavničarja, ki obvlada vse operacije strojnoključavnlčar-ske stroke za popravilo in obnovo strojnega parka. Samsko stanovanje priskrbljeno.
»DOLENJKA« RAZPISUJE
»Dolenjka«, trgovsko podjetje na debelo in drobno, tsiovo
mesto, razpisuje prosto delovno mesto kvalificiranega delavca v trgovini — pomočnika poslovodje.
Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe je treba poslaU tako.'.
POPRAVEK
23. sprla letos smo na 6. strani n-šega lista poročali v novici »KOLESAR PODRL PEŠCA« 0 dogodku, ki se Je pripetil 16. aprila na cesti pri 2abji vasi. Ker je tiskar-na samovoljno spremenila ime po-nesrečenke, vest popravljamo: tega dne Je kolesar Anton Avsec lz Male Clkave podrl Zalko Knilrlje (ln ne KnaflJevo!), ki al Je pri nesreči izpalinila desno ramo (ln ne nogo, kakor Je bilo po pomoti zapisano). Tov. Zalkl KnafeJJc a« opravičujemo zaradi neljube pomote.
UREDNIŠTVO
ČESTITKE
Dragi 6tari mami Antoniji Lindič lz Gradenj pn Bell cerkvi za 80-letnlco iskreno oesU-ta ln želi, da bi še mnogo let ostala zdrava ln razpoložena« Mirko, ki služi vojaški rok v Brčkem,
Dobri mami Mariji Bojane IZ Muhaberja 2 za 84. rojstni dan vse najlepše - največ pa zdravja - In da bi bila še dolgo med n 11:11 — želi sin Lojze z družino.
Ljubim staršem Franru in Mariji Gačnlk s Slakove 3. Novo mesto teU za njuno obletnico vse lepo ln t« v nadaljo mnogo skupnega razumevanja hčorkn Marija z možem Jože-tom ter luVrkt Brank« ln Pavla.
DOLENJSKI LIST
lastniki fN izdajatelji: Občinski odbori szdl Brežice, Črnomelj, Kočevja. Metlika. Novo mesto Ribnica. Sevnica In TrrbnJ«.
UREJUJE UREDNIŠKI UOBURi Tone OošnUt (glav. nI ln odgovorni urednik), Rlo Buč.er, Franc« Orlvec. Mllol .i .;.■■;..■    Jožica TŠrppey ln Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek - Pojamezna Itevllka JO din
— Letna naročnina 1200 din polletna 100 din; plačljiva |o vnaprej. Za Inor.emalvo 2400 din - TekočI račun pri podr. NB v Novem metu: 606-11 808 » - naslov Uredništva IN UPRAVI-   Novo mesto. Olovni trg I
- Poštni pToda! 23 — Telefon 21 227 — Rokopisov ln fotografll ne vračamo - 1'isKA: Časopisno po.rirtle DELO v Ltubljanl.