Poštnina pl&iana ▼ g«t«vi*i. i«r. 167. V LJUBLJANI, petek, 21. avgusta 1926. Posamezna številka Din V—. LETO II. Icka^a vsak dan opoldne, izveemfil nedelj in praznikov. Mesdfea naročnina: V Ljubljani ln po poiti: Din 20—, inozemstvo Din 30— Neodvisen političen list UREDNIŠTVO EN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 18. TELEFON STEV. 1*2. Rokopisi m n« vračajo. — Oglasi p« tarifa. Pismenim vprašanjem naj s* prUait za odgovor. o Rafem pr! poštnem ček. urada 1 Prihodnje volilno geslo. Noj}enega dvoma ni, da bi SLS že davno vstopila v vlado, če se ne bi bala, da bi ji to škodovalo pri volitvah. SLS se boji, da ne bi potem mogla razviti s tako učinkovitostjo gesla o slovenski samostojnosti in zato misli, da je 20 slovenskih mandatov talent, ki ne sme prinesti nobenih obresti. Ampak SLS se moti, če misli, da bo avtonomija zopet tisto mogočno geslo, ki ji bo dalo vse mandate. Vsaka stvar se obrabi in tudi volilna gesla. Kadar narod vidi, da nima uspeha in učinka volilno geslo niti tedaj, če je podprto z vso politično močjo naroda, tedaj tudi izgubi vero v pravilnost gesla. Zato ne bo avtonomija tako vlekla ko včasih in nastopila bodo nova gesla. Med vsemi temi bo pa na prvem mestu Trbovlje. Ni Slovenca, kateremu ne bi že ime samo zadostovalo, da ne bi vedel, kaj pomeni geslo Trbovlje. V tem geslu je zapopaden boj slovenskega naroda za njegovo neodvisnost, v tem geslu je izražena volja slovenskega naroda, da vlada v javnosti poštenje, s tem geslom je povedan njegov socialni program, da naj ne je, kdor ne dela! Prihodnje volilno geslo v Sloveniji se bo zato glasilo: Trbovlje. Narod bo volil _____ med onimi, ki so za postopanje Trbovelj-»ho premogokopne družbe in med onimi, ki 80 proti temu postopanju. In naj nastopi še tako goreč avtonomist, ne bo imel uspeha, če bo narod videl, da je tudi on na strani Trboveljske. Ker kakšna avtonomija naj bo to, če bi že med nami samimi bil gospodar, ki bi bil močnejši od vse avtonomije. Narod to spoznava in zato bo prihodnje volilno geslo: Trbovlje. S svoje strani se bomo potrudili, da to geslo čim najbolj uveljavimo, ker le tako je mogoče, da bo slovensko gospodarstvo rešeno. Zato nas niti najmanje ne moti, če mislijo gospodje pri Trboveljski pre-mogokopni družbi, da so njih milijoni močnejši tudi od naroda. Bodo že.še spoznali svojo zmoto, ker milijoni odfrče, narod pa ostane. Kadar je- narod nezaveden, tedaj je sicer mogoče z milijoni kupiti posamez-aike, da prevarajo narod. Toda to traja le nekaj časa, ker treba bi bilo kupiti ves »arod, da ne bi prevara prišla na dan. » Toliko denarja pa nima niti Trboveljska. Zato bomo dosledno in stalno budili narodovo zavest in skrbeli, da ne bo narod samo vedel, kaj pomenijo zanj Trbovlje, temveč da bo tudi znal proti tej nevarnosti nastopiti. Čeprav osamljeni, čeprav v sila neenakem boju, smo vendar že dosegli uspehe in danes ne govori o Trbovljah samo Ljubljana, temveč tudi Zagreb. Ni pa daleč čas, ko bo o tem govoril tudi Beograd, ker bo vsa Slovenija *ak® zahtevala, ker bodo Trbovlje volilno geste. Danes SLS to volilno geslo omalovažuje m misli, da je važnejši interes Trboveljske premogokopne družbe ko pa interes slovenskega naroda. Ne bo dolgo in SLS bo spoznala, da se kruto moti in da mi interesa nad interesom slovenskega naroda. Misel je ko hudournik. Ko nastane, je asajhna in komaj vidna. Toda ko pride v t«k, tedaj ni sile, ki bi se ji zoperstavila i« tudi najmočnejši jez omaga pred ujemo elementarno silo. Ponašamo se s tem, da smo spravili misel o gospodarski osamosvojitvi slovenskega naroda od diktata Trboveljske premogokopne družbo v tok in poskrbeli bomo, da se ta misel raavije v hudournik. N«, ho nas bolelo, če bo ta hudournik pokopal pod svojimi razvalinami tudi Novi proračun. VSA MINISTRSTVA SO ZNIŽALA SVOJE ZAHTEVE, LE F0L.IEDEL9E9 MINISTRSTVO DOBI DVAKRAT VEC. Beograd, 21. avgusta. Nekatera ministrstva so dosedaj že dovršila svoje proračunske predloge in jih poslala proračunskemu oddelku finančnega ministrstva. Tudi sedaj je največji proračun vojnega ministrstva, ki znaša eno milijardo in tristo milijonov dinarjev. Torej je proračun tega ministrstva nekoliko manjši od prejšnjega. Vse to pa moramo pripisati boljšemu stanju dinarja, odnosno znižanim cenam živilom in krmi. Nato pride na vrsto proračun prometnega ministrstva, ki je pravtako znatno reduci- ralo svoje izdatke. Izostali so krediti za zgradbo novih prog in za dovršitev starih. Razen poljedelskega ministrstva so vsa ostala ministrstva znižala svoje izdatke. Poljedelsko ministrstvo pa je zahtevalo povečanje proračuna za približno 200% za melioracijo in izsuševanje zemljišč. Na podlagi dosedanjih predlogov je proračunski oddelek finančnega ministrstva že pričel z delom na proračunu, ki bo gotov do sestanka narodne skupščine. St Radič za socialne zakone. Beograd, 21. avgusta. Včeraj dopoldne je posetil predsednik HSS St. Radič Jadransko stražo v Beogradu, kjer ga je pozdravil tajnik Banič. Radič mu je odgovoril z daljšim govorom, v katerem je povdarjal važnost našega Jadrana. Nato je Radič odšel v predsedništvo radikal-skega poslanskega kluba, kjer se je zamudil pol ure v razgovoru z Ljubo Živ-kovičem. Potem se je vršila seja naše delegacije za zasedanje Zveze narodov. Konferenca je trajala'preko dve uri. Popoldne ob 17. se je sestal St. Radič s predsednikom rad. kluba Živkovičem in se ž njim dalj časa razgovarjal. Nato se je vršila seja poslanskega kluba HSS, na kateri so bili navzoči tudi ministri HSS. Po večerji je prišlo do prvega sestanka med radikalskim prvakom Aco Stanojevičem in St. Radičem. Sestanek je trajal do 21.30. • St. Radič je o sestanku z Živkovičem izjavil novinarjem. Z g. Živkovičem sva j se lepo seznanila in popila celo morje jogurta. Govorila sva o socijalnem zakc-nodajstvu in se dogovarjala, kako bi bilo mogoče nujne socialne zakone čim preje izglasovati v narodni skupščini. Zakoni se bodo dajali v rešitev zakonodajnemu odboru. Vem, da bi utegnil kdo reči: »To je absolutizem«. Toda, to je potrebno, ker parlament ne more izvršiti niti proračuna ob pravem času. Na ta način bo naša država po treh letih najbolj urejena v Evropi. Govorila sva tudi o tem, kako bi se sporazum čim boljše izvajal. Dovolj je manifestacij. Nisem vedel, da je Živko-vič tako kulturen človek. On govori odlično francoski in dobro pozna diplomatsko zgodovino, zlasti pa ono starejšo. To ni nobena ovira. Izvrstno je citiral Gladstona, Gorčekova in druge. narodov. -m vprašanja je delegat St. Radič, namest- legaciji Stjepan Radič, UKAZ O DRŽAVNIH PODTAJNIKIH JE PODPISAN. Beograd, 21. avgusta. Danes so bili ministri, ki prejmejo v svoje resore podtajnike, obveščeni, da je kralj 16. t. m. podpisal ukaz o državnih podtajnikih, Imenovani so: za prosveto dr. Josip P a -s a r i č, za socialno politiko K r n j e -vič, za finance Mirko Neudorfer, za agrarno reformo dr. Suvako- SLS in ne bo naša krivda, če SLS ne bo pravočasno razumela, da so prihodnje volilno geslo; Trbovlje. Krivi bodo tega samo oni, ki so v službi Trboveljske zato, da bi bila v njeni službi še SLS. Ge misli SLS, da more biti v službi Trboveljske, je to njena stvar. Mi vemo, da narod v tej službi ne nore biti in zato smo proti Trboveljski. In naš« stališč« bo ohv«ljalo! PRIPRAVE ZA POT KRALJEVSKE DVOJICE V ČRNO GORO. SpHt, 21. avgusta. V Split je prispel admiral Priča, da prevzame vse priprave za sprejem Nj. Vel. kralja ob priliki potovanja po Dalmaciji. Včeraj se je Priča sestal z direktorjem Jadranske plo-vidbe radi ladje »Karadjordje«, ki bo spremljala kraljevo dvojico na potovanju od 18. do 26. septembra. Iz Dalmacije odide kraljeva dvojica v Črno goro, kjer bo prisostvovala svečanostim ob priliki pre-nosa kosti četnika Njegoša. Predsednik JNU j« prejel povabilo h* slavno«!. "Rumunija in Solun.., Beograd, 21. avgusta. Po prekinjenih pogajanjih med našo državo in Grčijo in povodom diskusije o svobodni coni v Solunu, se je rumunski tisk ponovno pričel baviti z vprašanjem Donave in Egejskega morja. Za Romunsko je zelo važno, da si zavaruje dostop do Egejskega morja preko Soluna. Kajti, svoboden prehod skozi Dardanele in Bospor je zelo problematičen. Radi tega bi bila Romunska v slučaju vojne prepuščena na milost in nemilost Turški, ker ne mor« računati na Rusijo. Potemtakem ostane Rumunski edini izhod na Solun. Iz tega vzroka je romunska vlada predlagala, naj se v Turn Severinu spojita naši in rumunski železniški progi, da bi bila ■ Rumunski s tem odprta pot do Soluna. PAŠIČ PRIDE V BEOGRAD 15. SEP-! TEMBRA. Beograd, 21. avgusta. Ministrski predsednik Pašič je obvestil radikalni klub in vlado, da bo pred 15. septembrom prispel v Beograd. Nato bo g. Pašič odpotoval v Črno goro, kjer bo prisostvoval svečanostim ob priliki prenosa kosti vladike Njegoša s Cetinja na Lovčen. Priprave naše delegacije za zasedanje Zveze Beograd, 21. avgusta. Na seji naše de- j nik Laza Markovič. V šesti politični sek-legacije za Ženevo je prišlo do sporaz- j ciji je delegat dr. Ninčič, namestnik Vasa • uma v vprašanju konstituiranja po sek- i Jovanovič. cijah. Določeni so sledeči predstavniki j Razen tega se je razpravljalo tudi o naše delegacije v posameznih sekcijah j drugih važnih vprašanjih. Stališče naše Zveze narodov: V pravni sekciji delegat s delegacije je bilo popolnoma določeno, Vasa Jovanovič, namestnik Milorad j zlasti za slučaj, ako bi, kakor lansko raznicki, v drugi sekciji (vprašanje ; leto, gotove narodne manjšine hotele po-prometa) delegat še ni določen. Mislijo, ; kreniti svoja vprašanja, da bo naš zastopnik Milutin Jovanovič, j Naša delegacija potuje v Ženevo dne nas poslanik v Bernu, njegov namestnik i 2. ali 3. septembra in bo v vseh važnih pa Ranislav Avramovic, bivši pomočnik j vprašanjih izmenila misli z ostalimi de-prosvetnega ministra. \ tretji sekciji legacijami držav Male antante. Vladni (garancijski pakt in razorožitev) je do- j krogi gledajo na bodoče delo naše dele-ločen Laza Markovič in namestnik St. Ra- i gncije v Ženevi z največjim optimizmom, dič. V četrti sekciji je delegat Milutin j zlasti z ozirom na to, ker se nahaja v de-Jovanovič. V peti sekciji za socialna ' locrniun o*.------------ vič, dr. VI. Andrič in Bora Milovanovič, za šume in rude dr. Bogoljub Kujundžič. Podtajniki bodo danes ali jutri prisegli in takoj nastopili ' svoja mesta. DISIDENTSKI LIST »REPUBLIKANSKA SLOBODA« VENDARLE IZŠLA! Zagreb, 21. avgusta. Včeraj je izšla prva številka »Republikanske Slobodec,. glasila radičevskih disidentov. Lastnik in izdajatelj lista je dr. Buč. List izhaja tedensko in kritizira spremembe, ki so nastale v Radičevi stranki. Poudarja, da bo nadaljeval politiko, katero je St. Radič zapustil, t. j. republikanstvo. NINČIČ PRIREDIL OBED NA ČAST ST. RADIČU. Beograd, 21. avgusta. Danes priredi zunanji minister dr. Ninčič na svojem stanovanju obed na čast St. Radiču in njegovi soprogi. ■»■i i,——nn uta—iijan« ■ PO DOSEŽENEM SPORAZUMU NOVI BOJI V SIRIJI. London, 21. avgusta. Pogajanja med franeoskim guvernerjem Sirije in generalom Sarraillom ter predstavniki dru-zijskih ustašev so končana. Dosežen je ' sporazum, po katerem so vstaši prenehali z obleganjem mesta Suejde, zato pa je Francija pustila na svobodo osem aretiranih poglavarjev Druzov. Po vesteh ia Sirije, se je situacija zopet poslabšala. V okolici Damaska je prišlo do spopadov med Druži in francoskimi vstaši. V področju Alepe je izbruhnila nova vstaja. TUDI ITALIJA BO MORALA PLAČATI. London, 21. avgusta. Iz Washingtona poročajo, da bo ameriško-belgijskemu sporazumu sledila ureditev vprašanja dolgov Italije in Francije. Ameriški kongres ne bo sklican prej, nego v jeseni. Na prvi seji bo predložena v ratifikacijo pogodba za konsolidacijo belgijskih dolgov. Smatra se, da bo ta pogodba stopila v veljavo pričetkom meseca novembra. MALA BELGIJA FINANČNO MOČNEJŠA OD ITALIJE. Rim, 21. avgusta. Italijanski tisk piše obširno o belgijsko-ameriškein sporazumu za konsolidacijo belgijskih vojnih in povojnih dolgov. Povdarja predvsem, da mora dobiti Italija malo več koncesij pri reguliranju ameriških vojnih dolgov, ker je plačilna kapaciteta Italije mnogo manjša od one Belgije. Poleg tega se mora Amerika ozirati tudi na to, da mora Italija tudi Angliji poplačati dolg, dolili Belgija n« dolguj« ničesar. Radičevci in sokolstvo. V zadnjem »Domu«, ki ga dane* nekateri citirajo s tako naslado, eitanio »ledei odstavek o hrvatskem Sokolu: »Če bi bili današnji upravi Hrvatskega Sokolskega Saveza in Zagrebškega Sokola štev. 1. prežeti z onim pravim bratstvom, kakor to zahteva sokolski duh, še bolj sedanji seljački pokret na Hrvatskem, bi seljački Sokoli sodelovali v še večjem številu in mnogo boljši razvrstitvi kot celota in ne bi bili razmetani, dostikrat zelo neugodno, brez vsakega pravila in sistema ter bi bila divna sokolska revija še bolj veličastna. Če bo mogoče doseči, da se Središnji Savez Hrvatskega Sokolstva popolnoma otrese vpliva gosposke nadutosti, ki je pričela v zadnjem času na vse plati rovariti med seljaškimi Sokoli, naravno brez vsakega uspeha, potem bomo storili iz Hrvatskega Sokolstva v resnici skupno, složno in delavno narodno in kulturno organizacijo meščanskih in seljačkih sokolov. Če pa »e bo mogoče iz sokolskih vrhov popolnoma odstraniti gosposke nadutosti, se bodo hrvatska seljačka sokolska društva razvijala popolnoma oddeljeno in popolnoma samostojno« Na uvodnem mestu piše >Dom< popolnoma v istem smislu o hrvatskem sokolstvu. In to je povdarjeno celo v onem pasusu, iz katerega bi nekateri radi kovali kapital. — »Dom« piše: »Minister za zunanje zadeve dr. Ninčič je govoril na svečanem obedu, ki ga je priredil Hrvatski Sokolski Savez poslanstvu vlade, mestnemu zastopstvu, predstavnikom hrvat-skih sokolskih društev ter je pri tej priliki posebno pozdravil tudi hrvatskega Sokola ▼ nadi, da se hrvatsko sokolstvo združi z ostalo sokolsko omladino, ki deluje pod imenom ju-goslovenskim. To je želja plemenita, toda nemogoča. Že v Hrvatskem Sokolu je gospode, ki nima ničesar sokolskega razven enostavnega (toda tako lepega in prikupljivega) sokolskega kroja, toda Jugoslovenski Sokoli nosijo samo sokolsko ime, v stvari pa so to jastrebi in čuki. Zato zedinjenje Hrvatskega Sokola s takozvanim Jugoslovenskim, v res- nici batinaško-orjunaškim, bi pomenilo samo smrt pravi in zdravi sokolski ideji.< Ni treba povdarjati, da odločno odklanjamo St. Radičeve besede o jugoslovenskem sokolstvu. Ravno tako pa tudi odklanjamo spekulacijo, ki bi jo hoteli nekateri na te besede navezati. Iz ocene hrvatskega sokolstva se jasno vidi, kako je v bistvu razumeti Radičeve besede ‘o sokolstvu. In če pomislimo samo na cement Trboveljske premogokopne družbe za sokolska dome in na način njegovega razdeljevanja, potem so besede Radiča vsaj deloma razumljive. Toda naj bodo stvari že kakorkoli, eno ja na vsak način gotovo: do ujedinjenja vsega sokolstva Jugoslavije bo prišlo, ker mora priti. Nemogoče je, da bi se jasna sokolska misel izpovedovala na dva načina. Pravilna in obstati more in mora samo ena interpretacija. Niti ni tako daleč, ko se bo to zgodilo, ker ni treba drugega, ko očistiti sokolstvo vseh navlak, ki so mu jih vsilili politiki in stranke. Naravnost pedantično strogo mora varovati sokolstvo svoje posebno vsenarodno stališče, pa bo takoj tu podlaga za ujedinjenje jugoslovenskega, seljačkega in hrvatskega sokolstva. In da treba s tem čiščenjem energično pričeti, so pokazale zadnje volitve in razni spori, ki so izšli iz čisto nesokolskih nagibov. Ni si treba prikrivati resnice, temveč čas je, da se tudi to uvidi in temu primerno uredi postopanje. Vsak pravi Sokol mora stremeti, da pride do ujedinjenja sokolstva in vsak pravi Sokol mora občutiti podvojenost med Sokoli kot zlo. Toda ujedinjenja se ne bo nikdar doseglo z oponašanjem nasprotnikovih grehov, temveč le z vzglednim delom in bratsko besedo. Zato odklanjamo Radičeve besede o Jugoslovenskem Sokolstvu, zato pa odklanjamo tudi špekulacije, ki bi jih radi navezali gotovi ljudje na te besede. Sokolstvo mora biti vzvišeno nad vsako špekulacijo in kdor Špekulira, ta že s tem dokazuje, da no spad* v sokolske vrste! Svoboda ne obstoji, pravi gospod Mussolini, Ladi Drumont Hny, posebna dopisnica >Daily Expressa« je imela interview z Mussolinijem. V tem razgovoru je Mussolini povedal sledeče pristno fažistovske beseda o svobodi: g. Mussolini silno moti. Zaradi svobode »o šli milijoni ljudstva v boj in sicer v zmagovit boj. Po vrsti so padali nasilniki in njih ukrepi, ki so omejevali svobodo. Včasih suženj, je danes narod suveren in efimeren pojav fa- ______________ III innfifimii na K n n« tam Ho). »Svoboda? Kaj nekaj takega ko svoboda i jjizma ;n sličnih institucij ne bo na tem dej sploh obstoji? Če zahtevajo liberalci svobo- i S(vu ničesar izpremenil do, potem dokazujejo s tem, da ne poznajo ! niti osnovnih naukov o vladnem mehaniimu. Množica ne more vladati množice in ne kvantiteta kvantitete. Vztrajam na tem, da nekaj takega ko svoboda sploh ne obstoji. Ona obstoji samo v predstavi nepraktičnih filozofov, Gospod Mussolini misli, da je v tem znak moči, če se upa priznati, da po njegovem mnenju svobode ni. Toda g. Mussolini se moti, ker ljudstvo bo v tem videlo samo vsako pomanjkanje sramu in ga zato že tem bolj . , - „ ,. - , i obsodilo. Ce je dejal pozneje Mussolini, da jo kV SO vzeli svojo filozofijo z nebes, dofcim ^ njeg0v ideal Julij Cezar, potem naj pomisli jemljem jaz svojo filozofijo z bližnje resnic- ^ucjj j0j (ja je ]>;] ubit, ker je hotel zmanjšati uosti na zemlji.« Na vprašanje, če ima * svojo filozofijo popolen uspeh, je odgovoril Mussolini: »Popolen! Bodočnost mnogo obeta. Evropa poseduje velikansko zalogo življenjske »i-Je. Stari kontinent še ni dekadenten. Stoletja bodo še prišla, predno bo dekadenten. Evropa se nima kljub propagandi nekaterih alar-mistov ničesar bati. če bi bila Evropa res pred polomom, potem bi morala biti Italija kot najstarejša dežela, najbolj slabotna. (Ni to tako Cisto izključeno, gospod Mussolini! j Og. »red.) Vi pa ste sami videli, da je Italija j le silno močna in mlada. Nobena »tvar ne ! more preprečiti njenega napredka!« Da v Italiji ni svobode, je resnica in ie j« ; hotel povedati to g. Mussolini, potem je go- j voril suho resnico. In še bolj zlato resnico bi svobodo naroda, ko je segel po kroni. In vendar se Julij Cezar ni upal reči, da je svoboda izmišljotina, temveč je varoval svobodne pravice naroda, v kolikor niso bile direktno v nasprotju z njegovimi intenoijami. čudne nazore ima g. Mussolini In niti v Italiji ne bo delal z njimi triumfe. Pa že bolj učinkuje protest Orlanda, ki je dejal, da v sedanjem javnem življenju Italije ni mesta za človeka njegove vere. In Orlando je mož, ki so ga fašisti še pred par meseci proslavljali kot rešitelja po kobaridskem polomu In s katerim so se fašisti ponašali. Sedaj so tudi ,ijega izgubili in sicer pred vsem vsled nespoštovanja osnovnih naukov o svobodi. Sličnih ko Orlando pa ima Italija še mno- bK pov^lil, če bi priznal, da svobode ni, ker j /o in zato samo razvijajte svoj diktatorski jo je on zatrl. Toda, da je svoboda samo fan- J pohlep, bo vsaj Mussolinija postala čim preja taiija v nebo »averovanih učenjakov, pa se ' aopet Italija. * Sklepi francoskega socialističnega kongresa. V torek »e je vršilo sklepno »borovanje trancoskega socialističnega kongresa. Najprej je bila predložena resolucija o Maroku. V tej soglasno »prejeti resoluciji odklanja socialistična stranka vsako odgovornost za maroške dogodke in obžaluje, da niso bili francosko-španski mirovni pogoji objavljeni in predloženi Abdelkrimu. Kongres ostro obsoja de-magogično hujskarijo komunistov, ki skušajo vojake zapeljati v dezerterstvo. Kongres ja proti evakuaciji Maroka, ker bi se mogli s tem samo škodovala socializmu in interesom delavskega razreda. Končno se naglaša v resoluciji, da mora stranka voditi samo čisto svojo politiko in da mora ostati neodvisna. Manjšinsko resolucijo je predložil poslane« Renaudel. Ta resolucija se razlikuje samo v tem, da se povdarja možnost, da vstopi soei-alno-demokratična stranka pod gotovimi pogoji v vlado. Te pogoje bi moral določiti poseben kongres stranke. r _____________. .. Z 2210 proti 550 glasovom je bila manj- tem povzročiti nevarni mednarodni zapletljaji. j resolucija odklonjena in vlada Painle- Nato je predložil Leon Blum večinsko reso- j nima Vsled tega v parlamentu več ve-lucijo o splošni politiki. V tej resoluciji se ; ^ne noTAidila’ n-f razvoi goliti 6ri! h™ ogodk o v tako i Nato kongres zahteval, da se takojskliča prigiasilo ogromno števno siovenstiega in nr- Snli^H daie^S^ilikJm čhnboSeprilago- parlament, da razsodi glede maroških dogod- lyatskega kmetskega ljudstva. To bo velika vplivati, da st je prilikam; Cim Doije pr nago koy in ,klepa 0 uradniški stavki. Končno je ,nnrazuma in bratske slose. dila in tako proletariatu čim največ koristila. Stranka bo še nadalje v tem zmislu delovala in uporabljala ves svoj parlamentarni vpliv. To naglaša, ker se skuša vrniti v parlament nacionalni blok, to je ona vrsta reakcije, ki je za mednaroden mir najbolj opasna. Stranka aikakor ne more podpirati sedanje ”**'*• Pripravljena pa je podpirati vsako vlado, ki bo resno skušala uveljaviti zahteve proletariata, zlasti glede organizacije mirn, finančne sanacije, socialnega zavarovanja, vojaške in lolske reforme in ki se ne bo ustrašila pred •dporom velekapitala. Vsako udeležbo pri kaki drugi vladi stranka odklanja, ker bi * kov in sklepa bil sprejet sklep, da zahteva stranka proporcionalen volilni red, če pa ta ne bi bil izvedljiv osebno volitev kandidatov. Ta sklep j« bil sprejet z 2199 glasovi proti 505. Sklicanje parlamenta pa je skoraj nemogoče, ker ga sme sklicati k izrednemu zasedanju predsednik republike samo v tem slučaju, če zahteva to absolutna večina poslancev. Ker znaša število vseh poslancev 580, absolutna večina torej 291, socialisti pa Ima-jo komaj polovico toliko poslancev, je skoraj Izključeno, da bi mogli »brati potrebno Število podpisov. med mladimi ljudmi precej pristašev, toda ti : ■ ne tvorijo niti zdaleka one kompaktne mase, i ki odloča pri volitvah. Če se sporazum iskre- ! no izvede, potem bosta v Dalmaciji v glav-, j nem samo dve stranki: Srbi se bodo združili ; okoli radikalne stranke, Hrvati pa okoli HSS. i Mlajši elementi, ki so za Pribičeviča bodo ! politično brezpomembni. Glede dr. Trumbiča je dejal omenjeni politik, da ne bo dobil niti v Splitu mandata in da ga bo Radie potolkel tudi z najbolj brezpomembnim kandidatom. = Tekma za Bunjevci. V Subotici se vodijo pogajanja med zastopniki Bunjevcev in ra- j dičevci glede skupnega nastopa. Radikali gle- , dajo ta pogajanja zelo postrani, ker se boje, ! da bi se na ta način uveljavili radičevci tudi i v Vojvodini. = Bodi konstatirano. Poročilo o zagrebških i slavnostih je »Dom«, glasilo HSS, dobesedno : ponatisnil iz »Vremena« ter s tem jasno do- i kazal svojo objektxivnost in iskrenost. Z ozi- j . rom na pisanje samostojno-demokratskega I tiska bodi to konstatirano. = Politični pomen kraljevega bivanja v i Zagrebu. »Dom« povdarja, kako je vse tu- in j inozemsko časopisje spoznalo važnost zagreb-.' ; ških svečanosti ter nato nadaljuje: »Velika je i . sreča, da je ta proslava vsaj naši politični i javnosti ponovno dokazala kulturo hrvatske- j ga naroda in njegov globoki zmisel za zajed- j ; ničko državo zlasti med seljačkim narodom ! j in da se je vrhu vsega tega povzdignil naš ; j kralj s svojim vsestranskim razumevanjem f j nove dobe, kar je s par besedami izrekel spo- ’ S minjajoč, da želi z nami deliti veselje, ki ga ' v teni trenutku občuti vsako hrvatsko srce. J i Imeti skupno veselje, pomeni imeti skupno življenje in s tem se veselje podvoji, podvo- i jeno veselje — pa je samo po sebi podvoje- i na sila naroda. In tako smo izšli iz teh na- i rodnih svečanosti kulturno bogatejši in du- ■ ševno močnejši, ker smo si sedaj Hrvati in \ Srbi mnogo bližji in vrhu tega s svojim na- i rodnim kraljem duhovno popolnoma ujedi- • ' njeni.« = Kako razume narod sporazum. »Dom« se pritožuje nad postopanjem velikega župa- ; na Peroviča, ki pa še vedno uraduje, kakor ; i tudi še niso izvoljeni občinski poglavarji. Na- j rod je vsled tega sicer nezadovoljen, toda ne sodi po teh nepravilnostih nove vlade. Seljački narod ve dobro, da se v enem mesecu ne da odpreti niti majhna trgovina, kaj šele, da bi se mogla popraviti uprava v veliki državi. Seljački narod ve tudi to, da je slabe j upravnike težko nadomestiti z dobrimi, ker i je teh malo, ali jih pa celo ni. Končno pa se- j ljački narod tudi zna, da ni sedanja vlada za j kratko dobo, temveč za dolgo in da bo zato v j stanu, da polagoma vse rane naroda izleči. š Nezaupnico je izrekla okrajna organiza- J cija v Novi Gradiški dr. Bazali in ga pozvala, i da položi mandat v vodstvo HSS. Enako ne- j zaupnico je prejel tudi dr. Polič od okrajne j organizacije v Novem Marofu. Polič in dr. ; Bazala se pozivu nista odzvala. = Ameriško-belgijski dogovor glede med j in povojnih dolgov obsega sledeče določbe: j Medvojni belgijski dolgovi v Vitini 170 mili- | jonov dolarjev se imajo povrniti v 62 letih, j Zaračunale se ne bodo nobene obresti. 246 j milijonov dolarjev, ki si jih je izposodila ; Belgija po vojni, morajo biti plačani tudi v 62 ! letih, toda s 3.5% obresti. To ugodnost je do- ] »egla Belgija z ozirom na obljubo Wilsona, ; da je treba dati Belgiji posojilo pod največ- j jimi ugodnostmi. = Spremembe v sovjetih. Trockij je ime- > novan za predsednika narodnega komisaria- j ta za državno obrambo, Petera pa za šefa j čeke. = Francoska ofenziva v Maroku. Uradno i se poroča: Francoske čete so pričele s široko- i potezno operacijo, da zopet osvoje Toul. Ar- i tiljerija in letalci so otvorili v jutranjih unah pripravljalni ogenj na glavne sovražnikove postojanke. Operacije se razvijajo normalno. Izgleda, da so naredile operacije na vstaše globok vtis in da so ti na nekaterih mestih odnehaLi z odporom. Pričetni boji se razvijajo zelo ugodno. — V vsem se nahaja v Maroku 100 bataljonov vojske, od katerih je 72 v bojni črti, 28 pa v rezervi. — Španska je odposlala na bojišče nove čete. KMETSKI PRAZNIK NA KRŠKEM POLJU. V nedeljo dne 23. avgusta se zbere na ti- j goče in tisoče slovenskih in hrvatskih kme- i tov na Krškem polju, kjer sta pred 350 leti mučeniški kmetski kralj Matija Gubec in hrabri vodja kmetske vojske Ilija Gregorič vodila svojo vojsko v boj za Staro pravdo. Praznika se udeleži vodja hrvatskega kmetskega pokreta g. Stjcpan Radič, voditelj slov. kmetskega ljudstva g. Ivan Pucelj, kakor tudi več drugih odličnih kmetskih poslancev, med njimi predsednik poslaniškega seljaške-ga kluba g. Karlo Kovačevič. Udeležite v je priglasilo ogromno število slovenskega in hrvatskega kmetskega ljudstva. To bo veli' manifestacija sporazuma in bratske sloge. POSEBNI VLAK NA KRŠKO odhaja iz Ljubljane ob 8. uri 45 minut, v to po sedmi uri zjutraj se ne bo več pustile dovažati blaga na sejmišče niti ne delati p» paviljonih. Napolopremljene koje med ©tvoritvijo ne bi bile v čast razstavljalcev. UGODNOSTI ZA V. LJUBLJANSKI VZORČNI VELESEJEM od dne 29. avgusta do 8. septembra 1925. Uprava velesejma je dosegla za obiskovalce največje vozne olajšave. Na podlagi permanentne legitimacije, ki se prodajajo p« Din 50 v denarnih zavodih in v Ljubljani tudi pri »Putnik«, Palača Ljubljanske kreditne banke, imajo obiskovalci na naših železnieak 50% popust v osebnih in brzovlakih, v Italiji 30%, v Avstriji 25%, v ČSR in Madžarski 50%. Na parnikih se plača nižji razred aa višji odnosno velja 50% popust. Ugodnosti veljajo v času od 22. t. m. do 15. septembra letos. Ljubljanski velesejem, ki mu je pokrovitelj Nj. Vel. kralj Aleksander I., je letos zbral najboljše tvrdke in bo nudil veliko atrakeij, tako, da si bo letos svoj renome še povečal. ZANIMANJE ZA LETOŠNJI VELESEJEM vlada po dosedanjih poročilih v vseh kraji k naše države in obeta biti poset zelo mnogo-brojen. Slovenec bo svojo gostoljubnost izkazal bratu Srbu in Hrvatu, sprejeli bomo v svoje osredje vrle Bosance in Hercegovee, Dalmatince, Šumadince, Macedonce, Sremce, Banatske Švabe, skratka cvet pridobitnega sveta Jugoslavije. Pa ne samo trgovci so javili mnogobrojen poset na velesejem, tudi drugi sloji se priglašajo v velikem številu, da si ogledajo Ljubljanski'velesejem, ki ima že velik renome po državi in da zvežejo s tem izlete v prirodo naše krasne Slovenije. Prosimo vse Ljubljančane, ki imajo za ias velesejma razpoložljiva prenočišča, da to »e-mudoma javijo sejmskemu uradu. ZASEDBA PROSTORA LETOŠNJEGA VKL1-SEJMA. Z ozirom na številna vprašanja, da Ti j« še razstavljalnega prostora na razpolago, sporoča uprava velesejma, da so vsi razstavni paviljoni kompletno zasedeni in se zamore ozirati na v zadnjem času došle prijavnice le v slučaju, da kaka prijavljenih tvrdk i» me-predvidenih zaprek odpove udeležbo. Politične vesti. — Radijeva pot v Ženevo. »Jutarnji list« poroča, da bo na zasedanju v Ženevi prišel do jasnega izraza narodni sporazum, ki bo resen opomin za naše sosede, da se ne mešajo več v naše notranje razmere. St. Radič, ki uživa zaupanje vseh Hrvatov, bo s svojo navzočnostjo dokazal, da «o bile smešne nade vseh onih, ki »o nameravali uporabiti prepire v svoje namene. Ženeva bo konee politike nestabilnosti naie države. Ženeva bo do- kazala, da niso bile preuranjene besede onega hrvatskega politika, ki je na večer po kraljevem sprejemu v Zagrebu vzkliknil: >I)anes smo na Balkanu postali velesila, če« dvajset let bomo velesila v Evropi!« -Političen položaj v Dalmaciji. Ugleden dubrovniški politik se je izjavil o politični situaciji v Dalmaciji takole: S sporazumom med radikali in radičevci so za sedaj pokopane vse druge stranke. Ima sicer g. P ribičevi! Zidanem mostu bo ob 10. uri in pripelje v Krško ob 11. uri 15 minut. Iz Krškega se odpelje ob 19. url 30 minut (pol 8. uri zvečer) in pride v Ljubljano ob 22. uri. VLAKI ZA KRŠKO V NEDELJO 23. AVG. Iz Ljubljane ob 5. uri 27 minut, drugi ob 8. uri 45 minut. — Iz Maribora ob 5. uri «m šir., 20 do 50 cm dolž., fco meja, za n»a de*. 42; hrastova drva, 1 m. dolž., suha, fco »akla-dalna postaja, 10 vag. den. 17.50; bi. 17.5#; pšenica zgornjebačka, 77/78 kg, ga». si*h», fco nakladalna postaja, 2 vag. den. 570, M. 270; pšenica domača, fco Ljubljana den. 378; koruza slavonska, par. Škofja Loka, 1 vaj. den. 225, bi. 225; koruza slavonska, par. Ljubljana, 1 vag. den. 222.50, bi. 222.50; laneno seme, la, fco Ljubljana den. 550; ovci slavonski ali bosanski, fco Ljubljana den. isj. Pričetek šolskega leta 1925/26 na dri. ■»#-škem učiteljišču v Mariboru: 31. avgusta je-navljalni in naknadni izpiti 1. sept. vpisovanje in sprejemni izpiti za I. letnih, •• septembra vpisovanje v vadniške razrede ter v II. do IV. letnik. — Ravnateljstvo. BORZE. Zagreb, dne 20. avgusta. Devize: Newyerk ček 55.53^—56.13, London izplačilo 270.72— 272.72, Pariz 262.48—266.48, Bruselj 254.3— 258.5, Milan izplačilo 200.73—203.13, Dmaaj 781—791, Praga 164.8—166.8, Curih 1081.5— 1089.5, Berlin 1325.5—1335.5. Valute: Dolar 54.8—55.4, avstrijski šiling 781—791, ltr* 200.8—203.2. Curih, dne 20. avgusta. Beograd 9.225, »ew-ovrk 515.20, London 25.035, Pariz 24.20, Milan 18.62, Praga 15.15, Dunaj 72.55, Beril* 1.2270, Bukarešta 2.65, Budimpešta 0.0072M, Varšava 90.50, Sofija 3.75. Dopisi. Koncert na Baški. Kopališki gostje M priredili dne 12. t. m. koncert v korist »iromaš-nim otrokom iz Baške. Na koncertu sta sodelovala in se odlikovala naša operna pevea Banovec in Mejič. Prvi je zapel a 8°~ spo Novotnyjevo iz Mor. Ostrove dvoape’ M »Prodane neveste«, sam pa še pesem iz iste opere in znano arijo iz Rigolleta- Meji« je briljiral v Valentinovi ariji iz raustjh U» : pevca sta bila burno a.k tnl1,r;m?.’ j sta morala ponavljati pete točke. Ostale kon-t certne točke so izpolnile ze omenjena gospa 1 Novotnvjeva z Libušina pesmijo m tn nade-' budne zagrebške konservatoristke na klaviTj*. Tudi gmotni uspeh koncerta je zadovoljil. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Ideal: »Zakonolom.« Predet a te: 4., pol 6., pol 8., 9. , _ Kino Matira: »Pohotne moške roke.« P»ed-stave: pol 5., pol 8., 9. Kino Dvor: »Ofenziva v Maroku« in »Baha*-tinja«. Predstave: 4., pol 6., pol 8., d. Dnevne vesti SAMOSTOJNO-DEMOKRATSKI TISK. vJutro« od srede piše: »Največja žalost za SLS je, da sta poslanca Žerjav in Pivko dosegla sanacijo rajfajzen-»kifa zadrug bivšega graškega Verbanda, ukinjen je pravilnika o 2% davku na ročno delo, pravilno uvrstitev penzionerjev glede dra-ginjskih doklad, itd.< Ni treba povdarjati, da omenjena gospoda nista dosegla niti ene od omenjenih stvari, ker sta bila že oba tedaj, ko se je to sklenilo, v opoziciji. Dalje piše »Jutro«: »Edino slovenski demokrati (:Jutro< misli seveda samostojne demokrate) smejo s samozavestjo gledati na svoje dosedanje šestinpolletno politično udejstvovanje, ki je rodilo za državo in še posebej za slovensko ljudstvo obilo lepih sadov.-; Da obstoje ti »lepi uspehi« le v fantaziji »Jutra«, ve vsa slovenska javnost in ni treba. da bi ponavljali vse te stare stvari. V isti številki Jutra« se g. »a. r.< silno zgraža nad novo carinsko tarifo. To tarifo je sicer izdala prejšnja vlada, ki je g. »a. r.« ni mogel prehvaliti. Toda to g. >a. r.< ne moti in brez obotavljanja hoče kovati kapital iz napake svoje vlade. Takih in sličnih primerov »Jutrovega« poročanja bi lahko navedli cele kupe in zlasti nasprotniki SDS so dostikrat silno ogorčeni nad neresnicami, ki jih čifajo v »Jutru«, katerega pa vseeno z naročbo podpirajo. Ali je res nemogoče, da bi se ljudje povzpeli do te doslednosti, da lista, ki očividno podpira njim nasprotne tendence, ne podpirajo z naročbo? Ali je res tako težko biti malo manj komo-den. malo bolj odločen?! Ali res ni mogoče nekaj malega žrtvovati v korist ideji in delati na tem. da ima Slovenija list, za katerega ne bo veljal vzklik, da \*si listi lažejo?'. Ali pa je naša javnost že taka, da je laž v listu ne ženira? — Kavalirji! »Jutro« je napadlo soprogo zagrebškega župana, češ, da je nagovorila kraljico v nemškem jeziku. Izkazalo se je, da je to laž. Ni popravilo »Jutro« te laži. temveč je zato drugi dan napadlo gospo Radiča, češ, da inspicira kraljevska ministrstva. Menda ladostuje, da te kavalirske napade »Jutra« na žene samo konstatiramo. — Ker se je g. M. A. C. zopet oglasil v »Jutru«, ga ponovno pozivamo, da pove, kaj je mislil povedati s svojim »belim robi jem — Nov jugoslorenski konzulat. Nekdanji jugoslovenski konzulat v Bariju v Italiji je, kakor se poroča iz Sušaka, zopet vzpostavljen. — Kongres zdravnikov. Za veliki kongres zdravnikov, ki se otvori, kakor smo že porogali. dne 5. septembra v Dubrovniku, vlada veliko zanimanje. Zatrjuje* se, da bodo razpravi) nYi MnvvniVv, razven o svojih stanovskih vprašanjih, tudi o vrednosti nekaterih uovib zdravil, ki so iznajdena v naši državi. — Kongres ribičev v Splitu. V Splitu se vrši dne 21. in 22. avgusta I. veliki kongres ribičev iz Primorja in otokov. Ministrstvo poljoprivrede in voda pošlje na kongres delegata. Na kongresu se bo pretresal poleg vprašanj, ki zadevajo interese naših ribičev, načrt novega zakona o ribolovu, ki ga je izdelalo ministrstvo poljoprivrede in voda. — Kongres pravoslavnega svečeništva. Dne S. in 3. septembra se vrši na Cetinju kongres pravoslavnega svečeništva. Kongresu bo prisostvovalo nad 100 delegatov. — Izdajanje polovičnih želeiniških kart. V prometnem ministrstvu je vzpostavljen poseben odsek za izdajanje polovičnih železniških kart, kakor tudi za druge olajšave za vse posameznike in korporacije, razven za državne in železniške uslužbence, za katere so v tem oziru kompetentne pristojne direkcije državnih železnic. — Ponarejene 20 dolarske novčaniee. Ameriško poslaništvo v Beogradu objavlja, da so se pojavile v Ameriki v prometu ponarejene 20 dolarske zlate novčaniee, serije 1. 1922, katere nosijo kontrolno črko »V« in na zadnji strani klišeja Br. >97«. Nedostatki so v barvi in pa v konturah obleke ter linijah v obrazu na portretu predsednika Vašingtona. Kljub temu pa naglaša Ameriška državna blagajna, da so falzifikati dobro izdelani in da je treba velike previdnosti. — Naše znamke. Ker je državna tiskarna razširjena, se bodo v bodoče poštne znamke, deloma pa tudi taksne, tiskale odslej pri nas in ne več, kot do sedaj, v inozemstvu. — Zoper tihotapstvo. Finančno ministrstvo je odločilo, da se spričo velikega porasta tihotapstva postavi na madžarski meji večje število finančnih stražnikov. Te dni je odpotoval del novih stražnikov s potrebnimi navodili iz Beograda na svoja mesta. — kazen za špekulante. Kakor po- ročajo iz Aten, namerava uvesti grška vlada z ozirom na finančno stanje države za vse špekulante z devizami in inozemskimi vrednotami smrtno kazen. Ves grški tisk pozdravlja to naredbo vlade s simpatijami. — Iz ljubljanske univerze. Dosedanji izredni profesor za srbohrvaščino na filozofski fakulteti ljubljanske univerze dr. Aleksander Stojičevič je imenovan za rednega profesorja. — Z zagrebške univerze. Za rednega titu-larnega profesorja kirurgije na zagrebški medicinski fakulteti je imenovan g. dr. Edo Šlajmer, primarij v pok. v Ljubljani. Imenovanje v zdravniški službi. Gospod dr. Jernej Demšar, zdravnik v Ljubljani, je imenovan za šefa dermatološkega oddelka »plošne bolnice. — Javna radio-dvorana v Mariboru. Dasi obstoji v Mariboru že nad leto dni radio-klub. se lahko seštejejo aparati v Mariboru na prstih ene roke. Sedaj pa je uredila tvrdka ♦Tatjana« v Slovenski ulici javno radio-dvo-rano, kjer se nahaja radio-aparat s 30 slušalkami za publiko. Družba namerava spraviti . v promet popolnoma montirana aparate po • ceni 3tXX) do 5000 Din. — Jadransko izlozbo, ki je bila otvorjena j 25. m. m., je obiskalo dosedaj 19.000 oseb, od katerih je bila ena tretjina tujcev. Izložba je za pridobitne in trgovske kroge zelo zanimiva. Odprta ostane do 25. t. m. Obiskovalci imajo 50% popust na železnicah. — inozemski delavci v Franciji. Razni listi so prinesli pred kratkim alarmantno vest, da je bilo več delavcev ruske in jugosloven-ske narodnosti, ki jih je poslala »Societe general« v Francijo kot delavce, uvrščenih v vojsko in poslanih v Maroko. Ta vest ne odgovarja resnici. — Aretacija verske sekte v Bački. V Petro-vacu (Bačka) je aretovala žandarmerija ključavničarja Otona \Yelba iz Nemčije z osmimi tovariši, ki so ustanovili versko novo sekto. V nedeljo so priredili sestanek brez oblastnega dovoljenja. Razni govorniki so govorili zoper vojaško službo in rabo orožja, kar je dalo povod za aretacijo. — Razprava zoper trgovce z dekleti. V sredo se je pričela v Zagrebu razprava zoper trgovce z dekleti. Na zatožni klopi sedi 16 oseb, lastnikov in lastnic javnih hiš, njihovih ljubic in starih bab brez poklica. Prič je 27, samih -mladoletnih in zapeljanih deklic«, kakor pišejo hrvatski listi. Obravnava ni spravila doslej še nič zanimivega na dan, dasi poročajo o njej hrvatski listi po cele kolone: Parturiunt montes, nascetur ridiculus mus. — Samomorilna epidemija v Berlinu. Zadnjo nedeljo se ni pripetilo v Berlinu nič manj kakor osem samomorov in šest poizkusov samomora, v pondeljek zjutraj pa pet poizkusov .samomora. Med osmimi mrtveci je pet žen, od katerih so se nekatere zastrupile s plinom, ostale pa obesile. Vzrok samomora so v večini slučajev slabe gmotne razmere, seveda pa tudi družinske razmere in nesrečna ljubezen. — Gibanje med čehosiovaškim tekstilnim delavstvom. Iz Prage poročajo: Mezdno gibanje med čehoslovaškim tekstilnim delavstvom je stopilo v akuten stadij. Zveza čeških tekstilnih industrijcev je sklenila, da odbije zahtevo delavstva glede 7 do 10%-uega zvišanja mezd ter da izpre z ozirom na ultimativni značaj zahtev delavstva z 29. t. m. vse delavstvo, približno 50.000 oseb. V nekaterih podjetjih se je izprtje že izvedlo. »Češke Slovo« poroča, da so nemški podjetniki zahteve delavstva večinoma sprejeli ter, da so odklonili pogajanja samo češki tovarnarji. I — Delavske plače v Rusiji. Kakor je ugotovil te dni komisar dela Šmidt, je znašal | povprečni zaslužek delavca v SSSR v prvi po-1 lovici tega leta 76% predvojnega. V poedinih glavnih panogah produkcije je visokost zaslužka v razmerju s predvojnim sledeča: Delavci papirne industrije 113%, kemične 98%, usnjarske industrije 107%, rudarji 48%, kovinski delavci 64%, prometno delavstvo 64%, delavci poligrafske industrije 97%. Povprečno visoki zaslužek prvih dveh skupin delavcev ter usnjarskih delavcev je razlagati s tem, da so bile te panoge pred vojno jako slabo plačane. — Pomanjkanje učencev na dunajski aka-demični gimnaziji. Kakor poročajo iz Dunaja, so dobili stariši in varuhi dečkov dopis, s katerim se obveščajo, da se prvi razred aka-demične gimnazije v šolskem letu 1925/26 radi pomanjkanja učencev ne otvori. Vzrok, da učencev primanjkuje, je nazadovanje prebivalstva in dejstvo, da se odvrača sedanja generacija bolj in bolj od humanitarnih štu-dij. — Velika nesreča v Bilišanih. Te dni se je pripetila v hiši kmeta Pavla Švelje v Biliša-nih pri Obrovacu v Dalmaciji velika nesreča. Svelja je odšel s svojo ženo od doma ter pustil svoje tri otroke v starosti 1 do 5 let speče v kleti. Nad kletjo je ležalo 1100 kg žita. Vsled teže se je zlomila deska in vse žito je padlo na otroke. Dva od njih sta se zadušila, enega ‘pa so se rešili. — Velik požar v kopališču. Iz Hamburga poročajo: V morskem kopališču Norddorfu na severno friziškem otoku Amrun je izbruhnil včeraj velik požar, ki je vpepelil tretjino vseh hiš. Zgorelo je dvanajst hiš, med tenu velik hotel in poslopje požarne brambe. ~7 Letalske nesreče. V Neaplju je ponesrečil iz doslej neznanih vzrokov hidroplan. Pilot je težko poškodovan. — V okolici Pulja je padel hidroplan na zemljo, pilot in mehanik sta obležala mrtva. — Pri Krakovu je ponesrečil poljski vojaški aeroplan, oba oficirja, ki sta se nahajala v aeroplanu sta mrtva. — Požar v bolnišnici. Iz Budimpešte poročajo. Te dni je izbruhnil v Bethesda-bolnici iz doslej nepojasnjenih vzrokov požar, ki je zavzel v kratkem času velike dimenzije. Bolnišnico so morali evakuirati. Človeških žrtev ni bilo. — Sest otrok je vrgla v vodo. V Liverpoolu se je odigrala te dni drama, ki je razburila vse mesto. Vdova Elizabeta Vaughan je bila aretovana radi tatvine. Kmalu nato so jo izpustili iz preiskovalnega zapora. Da napravi bedi, ki jo je privedla tudi do tatvine konec, je peljala svojih šest otrok na breg reke Mersey ter vrgla drugega za drugim v vodo. Končno je skočila še sama v reko. Trije otroci so se kljub temu rešili, dočim so mati in ostali trije otroci utonili. — Zločin v Natalincih. O zločinu v Nata-lincih še poročajo sledeče podrobnosti: Dušan Rankovič, eden glavnih udeležencev zločina, je priznal. Vsled tega se je posrečilo preiskovalnemu sodniku pripraviti tudi njegove sokrivce do tega, da so priznali. Ranko- j vič trdi, da ga je Veselin Petrovič zapeljal i k zločinu. Profesorja Dimitrijeviča je umoril \ po njegovi izpovedi Živojin Andrič, gospo Dimitrijevič pa Petrovič. Kri, ki so jo našli : na Petrovičevi obleki, izvira od umorjenega. Policija je izvedela, da so bile udeležene razven že aretovanih zločincev*pri umoru tudi druge osebe. Oblasti vedo, da je Petro- vič izvršil tudi že ve« zločinov ter, da ima že več umorov na vesti. Toda prebivalstvo se ga je tako balo, da ga ni izdalo. Med vojno je bil špijon sovražne okupacijske armade. — Smrtna obsodba v Sarajevu. Te dni je bil obsojen pred sarajevskim okrožnim sodiščem na smrt Nedeljko Mitrinovič. Mož je umoril svojo ženo na bestijalen način. Naj-preje jo je zadavil, nato jo je vrgel nedaleč od hiše v jarek, misleč, da jo bodo požrli volkovi, ki se klatijo momentano v velikih mno-žicah tam okrog. To upanje se ni izpolnilo. Pastirji so našli truplo umorjene in stvar je prišla na dan. Nedeljko Mitrinovič je bil are-tovan. Pri obravnavi je zločin priznal ter povedal hladnokrvno, kako je bilo. Na vprašanje sodnika, zakaj je to storil, je odgovoril, da ne ve. Mitrinoviča so preiskali psihiatri, vendar so ugotovili, da je duševno popolnoma zdrav. Sodba se je glasila na smrt z obešenjem. Mitrinovič se je pritožil ter vložil prošnjo za pomiloščenje. — Umor dr. Rosena. Zdi se, da bo umor univerzitetnega profesorja dr. Rosena kmalu pojasnjen, kajti v pondeljek ponoči sta bila po večurnem zaslišavanju aretovana profesorjeva adoptivna hčerka in njen soprog, arhitekt Standtke ter je podalo zaslišanje momente, iz katerih je nujno sumiti, da sta imenovana dva pri umoru soudeležena, oziroma, da sta bila vsaj močno udeležena pri pripravah za izvedbo načrta. Dalje je ugotovljeno, da sta izvedela zakonca, da je nameraval profesor dr. Rosen izpremeniti svojo oj)oroko njima v neprilog, vsled česar sta bila interesirana, da to preprečita. V interesu preiskave sodišče doslej ne izda še nobenih podrobnosti. — Petnajstleten mladenič — orodje .vlomilske bande. Te dni nekega opoldneva je bila opozorjena dunajska policija, da je splezal skozi okno stanovanja nekega tehnika približno 15-leten mladenič, Policija je našla res v stanovanju pod posteljo skritega majhnega fanta, ki so ga agnoscirali kot Franca Jachima, pomožnega delavca brez posla in brez stalnega bivališča. Dečko je premetal v stanovanju že vse omare, ukradel operno kukalo in novo obleko. Pri zaslišanju se je ugotovilo, da pripada fant mnogoštevilni tolpi vlomilcev, seveda starejših kakor on, ki so izvršili z njegovo pomočjo že celo vrsto vlomov. Po njegovi izpovedbi so ukradli dragocenosti za najmanj 10.000 šilingov. Kar »e tiče komplicov, se je posrečilo policiji po trudapolnem poizvedovanju aretovati vse člane tolpe. Lopovi so deloma priznali. — Vlomilci — lahkoživci. V noči na 4. julija je bil izvršen v pisarno stavbenega podjetja Rella in nečak na Dunaju vlom. Vlomilci so udrli v lokal skozi kanal ter razstrelili železno blagajno. Odnesli so 30.000 Šilingov v gotovini in 20.000 šilingov v vrednostnih papirjih. Te dni pa jih je zagrabila roka pravice. Storilci so: pomožni delavec Karol Wolny, elektromonter Anton Wycital in Josef Pecha. Dočim so živeli dotlej prav siromašno, so postali po vlomu pravi lahko-živci in kavalirji. Vozili so se elegantno oblečeni ter igrali hazard. Z njim vred je bilo aretovanih par prostitutk, ki so bile njihove ljubice. Pri vseh aretovancih je policija našla vse polno oblek, perila, čevljev, draguljev in prstanov. — Roparski napad v bližini Beograd*. Uglednega kmeta Milana Popoviča ia Kne-ževaca so napadli te dni, ko se je vračal v temni noči preko svoje njive domov, nenadoma štirje maskirani roparji, ki so bili oboroženi s puškami ter zahtevali, da jim izroči denar. Popovič je korajžen človek, denar mu tudi ne gre rad izpod palca, zato se je roparjem zoperstavil, pričel se je % enim izmed njih ruvati. Pri tem se je sprožila roparju puška, nakar so navalili ostali trije nanj ter ga pobili na tla, da je nezavesten obležal. Zjutraj so ga našli kmetje težko ranjenega na njegovem polju. Lopovi pri njem niso našli več kakor 1100 Din. — Veriženje s umetninami v Italiji. Ža par dni se bavijo italijanski listi z velikopoteznim veriženjem z umetninami, predvsem z dragocenimi kipi, ki so izginili iz znanih cerkev, ne da bi bilo mogoče ugotoviti, kje se nahajajo, niti kdo jih je ukradel. Lepega dne pa se je posrečilo policiji najti več takih umetnin v neki skrivnostni vili v bližini : Siene. Vila je bila last znanega trgovca z an-tikvitetami Riccardija, ki je skušal sprva zva- 1 liti krivdo na druge, nakar je nenadoma izginil. Preiskava se je nadaljevala in policija je aretovala trgovca z antikvitetami v Bologni, Pallesija. Mož ^je sicer sprva tajil, pozneje . pa priznal, da je kupil dragocen kip od neke- i ga župnika, ki ni imel pojma, da gre za anti- ; kviteto velike vrednosti. Plačal je za kip ba- ; gatelo ter ga prodal za 125.000 lir. Pri za- i slišanju je izdal Pallesi še celo vrsto drugih ■ verižnikov, ki so bili žnjim v zvezi. Afera i zavzema vedno večje dimenzije. Verižniki so i deloma kupovali dragocenosti za majhen de- 1 nar, deloma pa so jih na skrivnem zame- I njavali z ničvrednimi kopijami. V stvar je j zapletenih tudi več cerkvenih predstojnikov i in predstojnika nekega benediktinskega samostana. Vsa častivredna družba je pod ključem. — Tihotapstvo s saharinom še vedno evete, posebno v Sarajevu, Zagrebu in Banjaluki. Vrše se obširne preiskave. V Zagrebu je bila pri tej priliki aretirana rodbina Kanajet iz Banjaluke. Ta rodbina živi izključno od tihotapstva s saharinom. Pri hišni preiskavi so našli pri njej velike množine saharina in 7-0 paketov nemonopoliziranega cigaretnega papirja. Preiskava utegne imeti zanimive uspehe. ~ Policijski šef in njegov detektiv. Leta 1923. je bil imenovan sotrudnik »Balkana«, Milan Srskič poveljnikom pančevske policije. Kot tak je vzel med drugim v službo moha-medanca Abdullaha Turkuja. Kmalu je nastalo razmerje med njima napeto. Detektiv je namreč sumil, da ima njegov šef s njegovo zeno nedovoljeno razmerje. O tem se je pozneje tudi prepričal. Zato je napadel svojega šefa na cesti s palico. Načelnik policije je potegnil pri tem nož ter zabodel žnjim svojega nasprotnika v prsi. Detektiv j« obležal na mestu mrtev. Spomladi je prišla stvar pred sodišče in Srskič je bil obsojen na j dve leti in pol ječe. Te dni se je vršila obrav-j uava pred prizivnim sodiščem, ki je Srskiža i oprostilo z motivacijo, da je ravnal v silobranu. Državni pravdnik se je pritožil C* i bo kaj opravil ali ne, se ne ve. j — Banditi napadli vlak. Rumuuska aločin-; ska kronika je zopet za slučaj bogatejša. T j etn zadnjih noči so vrgli banditi električni j vlak na progi Dorna—Helgei— Borbo—Zuze-i m s tira ter ga izropali. To se je zgodilo n« : sledeči način. Ko je zapustil vlak pozno zve-| cer postajo Doma-Hilgei, je skočila lokomo-I tiva približno 3 km od postaje s tira. K sre«, i ci je imel vlakovodja toliko prisotnosti du-I ha da je dal takoj protitok, tako, da se j« vlak ustavil. Med potniki je nastala velik« panika in vse je drlo na prosto, da vidi, kaj j 8e Je zgodilo. Nenadoma so začeli padati od i vseh strani streli in pojavilo se je na pozori-| scu dvajset banditov, ki so namerili na pa-! fazirje puške in revolverje ter zaklicali »ro-] ke kvišku«. Seveda je vsakdo takoj ubogal, | nakar so izropali banditi vse potnike. Zo-Ber®faviti se je hotel samo neki zavirač, to-| v desno roko strel, ki ga je težko ! poškodoval. Nato se je vlak vrnil ,v Dornn-i Helgei, kjer so ljudje stvar ovadili. Oblast j« j razposlala na vse strani žandarmerijske od-j delke, ki pa doslej banditov niso izsledili. — Samomor 70-letne žene. V Djakovu j« izvršila te dni samomor 70-letna starka Eva Andjevic. Okrog 11. ure ponoči so čuli so- ! sedja klice na pomoč, ki so prihajali iz dvo-j risca hise, kjer je stanovala starka. Ko so j prish na lice mesta, so opazili, da je starka I obešena, in ko se jim je končno posrečilo, : izvleci jo i* zanjke, je bila Andjevičeva ž« mrtva. Pri njej je bilo opažati že dalje las* : simptome duševnega razkroja. I — Grob so ji pozabili izkopati. Nekem* j posestniku v Novi Gradiški je umrla te dni : zena. Žalujoči mož je priredil svoji ženi sta-I nu primeren pogreb, pogrebcem pa v onih , krajih običajno pojedino. V to svrho je pri-; pravil celega prasca, 20 kg govedine, 16 k a kruha 111 primerno količino žganja in vina. Pa?v,??I te?a ie dal zvoniti z vsemi zvonovi katoliške in pravoslavne cerkve. Vsi gosti so bili »dobre volje«. Ko je prispel kon-dukt pred pokopališče, so bila vrata zaprta i* šele tu se je ugotovilo, da je pozabil vdove« v svoji veliki žalosti naročiti grob. Nastal* jo velika zmešnjava. Duhovnik se je razjezil ter se vrnil nemudoma domov. Udeleženci pogreba so pustili truplo v mrtvašniei ter s« vrnili domov, kjer so jedli in pili dalje. Pogreb se je nadaljeval in končal naslednje« dna brez duhovnika. ^ Nenavaden pasažir. Kakor poročajo is Ljona, so zasačili te dni na strehi nekeg* vagona pariškega brzovlaka 14-letnega de*- fTpnii1 H6 trda° 8paL *ZJaviI je, da »e pič« Henri Roux, doma iz Pariza ter, da je imel namen obiskati svojo teto v Marseju na •• uem način. ‘ — Oficirska afera v Novem Sadu. Stotnik* fin “.®rv' ln Pry.ega knjigovodjo novosadske finančne direkcije Ljubo Gjorgjeviča preganja državno pravdništvo, ker je imenoval v uradnem aktu polkovnika Filipa Ružiča >čr-noioltega laznjivca«, majorja Cedo Petrovič* pa »bojazljivca in lažnjivca«. Te dni se jo vr- * . Uravnava ki je pa bila preložena? ker * Je »kbceval obtoženec na admirala Prie« in par višjih oficirjev. Sodišče je sklenilo, d* msIiši te priče ter je poslalo akte y to rvr-ho v Beograd. TP'[°naŽna ,afeT* grofice Luire Est.r- £ Prage poročajo: Grofica Luiza Ester-hazy, ki je bila, kakor znano, obsojena radi špijonaze na eno leto ječe in dvajsettisoi kroa globe, je prosila pristojne oblasti za odlo* nastopa ostanka kazni. Iz formelnih vsro P?'rf]eni Profnh »u bilo ugodeno. Grofi« Esterhazy je odsedela pred sodbo že pol let* preiskovalnega zapora pri sodišču v Neutri la preiskovalni zapor ji šteje v kazen, v Dragulji Pole Negri. Kakor smo svoj«-časno že poročali, je zaplenila carinska *m«-riska oblast znani filmski igralki Poli Negri ob priliki njenega zadnjega povratka is Evrope večjo količino draguljev. Sedaj poročaj« is Newyorka, da je bila Pola Negri radi leg« obsojena na denarno globo 75.000 dolarjev, T Pn.tožbo pa je bila kazen znižana na 57.000 dolarjev. r„»T;?trnSn?T, ~ kino »g*-*1«*- Iz Berlina poročajo: Pustolovec Strasnov je angažiran od nekega tukajšnjega filmskega podjetja. T kratkem nastopi v nekem velikem komad* kot kino-igralec. ' aeroplanu k porodu. Stvar se *di kanovi k? kakega senzacionalnega romana, kljub temu pa se je — seveda v Ameriki — te dni v resnici pripetila. Neka v samoti ležeča radiotelegrafična postaja je zaprosila zdravniško pomoč za ženo čuvaja Meekinsa, ki je imela roditi. V od Boga in ljudi zapuščeni jjokrajini m bilo daleč naokrog nobenega zdravnika. Radiotelegrafična prošnja s* pomoč je dospela na dvestopetdeset kilom«-tror oddaljeno postajo Henry v državi Vinji-nia, ki je oddala depešo dalje na postaj« Hampton Road. »Pridite hitro, dve človeški življenji so v nevarnosti«, tako se je glasil khc na pomoč. Dve uri in štirideset minut pozneje je pristalo lazaretno letalo, opremljeno a vsemi tehničnimi instrumenti v Ki-mkeetu, ravno nasproti hišice čuvaja obal«. Tekom dvajsetih minut so naložili gospo v kabino letala, ki je poletelo takoj v Norfolk kjer se nahaja prva bolnica. V treh minutah je bil aeroplan v Norfolku in pol ur« pozneje je zagledal otrok kot pristni sin dvajsetega stoletja luč sveta. — I* dežele dvobojev. Iz Budimpešte po-ročajo: Glavni urednik lokalnega lista v Ujruli, Gabriel Oroszlany je obelodanil kol generalni tajnik pyulskega kulturnega društva kompromitujoča razkritja o mestnem generalni tajnik gyulskega kulturnega družabne presije mesto generalnega tajnik* omenjenega društva odložiti. To mu je dalo ‘ povgd, da je pozval 18 honoracijorjev na dTo-boj. Prvi dvoboj se bije med urednikom in višjim beležnikom. 3KOC * NARODNI DNEVNIK, 21. avgusta 1925. Štev. 16T. Ljubljana. 1— Zaiv*ritev y*ti v tilitmutTiM dr*- Wiji. Ona 26. avgusta 1925 m aaJaaa* n-gr* fot, ki rodi od bivšega otroškega ifri-II* alaio relesejmskih paviljonov proti pivovarni »Union«. Občinstvo »e opozarja, d* j* ja val prehod od 26. avgusta 1926 do 11. septembra 1925 skozi navedeni del drevoreda nedopusten, ker pripada drevored ta Ha k velesejmu. 1— Pri svetovanem Jožetu Slsvsu s« j« našla Jedna ura i verižico, o kateri trdi ara-lovaii, da jo je ukradel koncem julija Isto« •b Savi pri Ježici, kjer se je kopalo veš os sto. •Brodovane* naj se zglasi pri deželnes* *•-HUm V Ljubljani soba št. 96. Dešelno sodl-SJSI* T Ljubljani, odd. VIII., dne 1». avg«- afc in». Pustolovec Strasnov nadaljuje. •d Kramolina so niseas težko loiii. Ko som (o vrnil v škofijski dvore*, jo bila stika žo pogrnjena in po staroogrski šegi to iskali namo že vsi meni na čast povabljooi fosti. Med njimi se je nahajal neki genomi Beaodiki in, kot slab omen, državni pravdaik, dalj* sodnik in duhovniki, ki so spadali k •orensonielu. Stari Bende je bil zelo ginjoa tor ato je predstavil vsakomur kot svojega dragega nečaka, ministerijalnega svetnika •č*o pl. Vertessyja z Dunaja. Vsled tega oi imel nihče povoda, da bi bil dvomil o tom. da sera Vertessy. Neposredno poleg men* je sedel mladi grof Batthyani. Ni bil zastonj pri papežu, bil jo prvovrsten diplomat in človek z gladkimi družabnimi formami. Sicer pa se mi zdi, da je sumil pravtako, kakor škof, zakaj da sem prižel, kajti obsipal me je z ljubeznivostmi in bil več čas nestrpen. Končno ni zdržal vel, sklonil se je k meni ter mi zašepetal v uho: »Dragi gospod ministerijalni svetnik, selo rad bi govoril z vami med štirimi očmi.« »Prosim, dragi kanonik, počakajte mo v moji sobi. Treba je, da delam svojemu stritu še nekoliko družbo, toda ne ostanem dolgo. Stari gospod bo po obedu nekoliko legel, pa Mama — mama, glej to je pravo „GAZELA"-milo, ki se kiko krasno peni, da snažno in belo perilo ter prihrani trud in dela v/////a££L ki šakati. Ko sem vstopil v sobo, me je pričakoval sicer tako arogantni grof in kanooik Batthyani ■ vidno nestrpnostjo. Ponudil sem mu stol rekoč: »Torej, dragi kanonik, kaj imate na srcu?« »Oprostite, gospod ministerijalni svelaik, hočem ostati zvest svojemu imenu, zato Vam povem vse popolnoma kratko in odkrito. Ena-no mi je, da dobi stari koadjutorja in slutim, da sem poslan iz Rima sem, ker hočejo napraviti mene za to. Najbrže čuti to tudi stari, kajti odkar sem tu, me ne more videti ia aa vse mogoče načine mi da čutiti, da seas mu »opero, kakor pekel.« »Oho, dragi prijatelj, ne tako naglo. C* postaneš res koadjutor, je še veliko vpraBa-aje. Zaenkrat so poslali mene sem, da pr*-iščem, kdo je vreden, da postane koadjzator.« Y Batthyanijevih očeh sem »ital triumf, Menil je, da me je vjel. »Aha, torej sem vendarle dobro ugaail, da ste prišli v tej zadevi?« »Nisi se varal. Radi tega sem prišel in, ker je škof moj stric, je moja moralična dolžaoot, da si moža, ki naj mu vzame uzde is rok, natančno ogledam.« Gi JI Z E RJi >1110 tudi jaa bi rad nekoliko zadremal. Še vedno sem utrujen od potovanja. Torej, vrnem se kmalu.« Sicer nisem imel nobenega opravka, toda bil je moj princip, da sem pustil ljudi, ki so hoteli od mene kaj imeti, vedno nekoliko Izdajatelj in odgovorni uradnik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur«, Ljubljana. Kolesa in šivalne stroje kupujt« edino 1« pri Josip Peielinc-u mamke Grltzner, Ph8nix In Adler ter posamezne dele za kolesa In stroje, pneumalike, Igle Lamerr. Ljubljana, biiiu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen. Na velikoI Na malo! (08) V oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. Kiahta se prikaže, nekaj poslopij je velikih in zidanih iz kamna, krog teh pa je morje lesenih koč. Navadno šteje pet tisoč duš, včasih pa tudi petdeset tisoč in ■aed temi še pred kratkim ni smela biti niti ena žena. Tu stopi na sredo ceste mož s kito, oblečen je v ovčji kožuh, na glavi ima špičast slamnik; iztegne roke in kliče v kineškem jeziku proti avtu, ki se vstavlja. Potniki razumejo le besedo šimalki, ki jim je že znaša. Potem dostavi v slabi angleščini: »Jaz voditi avtomobil preko Gobi!« Voz se vstavi; skozi okno. pokaže Mongolec svoj patent; ime mu je Vau-lit-zan, potem izvleče še dva papirja, ki kažeta, da je vodil preko puščave Gobi že avtomobil, ki je bil last nekega Angleža in potem še drugega, ki je bil od nekega Francoza; oba sta bila znana svetovna potnika in sta napisala šimalkiju najboljše izpričevalo.. Kakor nalašč! Stvar postaja še enostavnejša. Vau-lit-zan je izgubil svojega konja, ko je zadnjič potoval preko puščave. Z vsakim konjem pa tak vodnik ni za-dovoljen, on rabi posebnega konja, ki mora imeti tudi gotove lastnosti kakor iskalec vode. Vau-lit-zan je potovat daleč v neko vas, kjer goje take plemenite konje, toda cena mu je bila previsoka in zdaj bi šel rad v Majmačin, ki je na oni strani puščave, kjer bo dobil pri svojem bratu takega konja veliko ceneje. Toda kako Daj pride tja? Brez konja ni mogel služiti kot ši- malki. Moral bi potovati s karavano. Kako se je torej razveselil, ko je zagledal avto, ki pojde gotovo preko puščave. »Da, gotovo pojdemo, upam pa, da ne boš predrag.« Lord mu je plačal za vožnjo, ki je trpela osem dni sedemdesetpet, Francoz pa še celo sto zlatnikov. »Mi pa sploh nimamo denarja, storili smo namreč obljubo. Ali nočeš vzeti kaj drugega?« Vodnik zahteva, da naj mu kaj pokažejo. Slednjič pa odkloni sploh vsako darilo, zadovoljen bo, če pride zastonj in čimpreje v Majmačin in tujci zatrjujejo, da vozi njih avto še enkrat tako hitro kakor onadva. Mož je imel svoj sveženj in svojo puško poleg v jarku, kjer je počival. Vzame oboje, stopi v voz, pokaže smer in Maksimus krene takoj v stepo. »Slišite, mister Hartung,« začne Adam, »kako široka pa je ta puščava?« »Le nekaj več kakor dvesto geografskih milj, osemsto angleških.« »In bomo imeli mnogo zaprek?« »Nikakor ne!« »Torej rabimo le tri dni?« »Če hočemo, celo le dvanajst ur, saj lahko vozimo tudi ponoči.« »Ali, slišite, čemu pa nam bo potem vodnik, ki išče vodo?« Leonor pogleda debelo Adama, potem se vdari po čelu in se glasno zasmeje. »Mister Green ima prav, čemu pa nam bo pravzaprav tak vodnik, to smo neumni, da ne pomislimo...« »O ne, mislil sem pač na to,« se brani Georg, »sklepal pa sem, da vas bo gotovo zanimalo potovati s takim šimalkijem in videti, kako najde vodo. Le živo si moramo predstavljati, da potujemo s karavano, ki pogine, če ne najde vode.« Georg je imel prav. Menil je le, da ne bi mogel voditi potnikov peš ali na konjih, ker je bilo treba iskati vedno novo pot Za ta avtomobil je bilo dvesto milj kratka pot. Sicer pa je tudi Leonor soglašala ž njim. Prepustili bodo vodstvo takemu mongolskemu čarovniku. In kaj, če se sredi puščave polomi kaj na strojih, da so prisiljeni dalje časa stati? Povsod bi jim Georg poiskal vode, le v tej puščavi ne! Bolje je bilo torej, da so vzeli šimalkija s seboj. Maksimus drevi s svojo ndvadno hitrostjo sto kilometrov preko stepe, ki je porastla s solnimi zelišči. Leonor opazuje Mongolca, s katerim se pogovarja Georg v kineškem jeziku. »Mož mi ne ugaja, dela mi nesimpatičen vtis,« omeni svojemu tovarišu. »Ali ste že videli Mongolca s simpatično vnanjo-stjo?« se smehlja Georg. »Ali je Kinez?« »Da, vsaj rojen je na Kineškem. To pa je zelo širok pojem. On je Oeloed iz nomadskega rodu, ki s svojimi ovčjimi čredami potuje brez miru po stepi, vedno iščoč vodo in vedno v nevarnosti, da poginejo črede vsled lakote. Vseeno pa ljubi svojo revno domovino prav tako, kakor Eskimo svoje ledene pustinje, ki se mu zde zemeljski paradiž, v tujini pa,'kjer mu nudi narava vse, umira vsled silnega domotožja.« (Dalje prihodnjič-) "*5rHd*s«SS.«r MALI OGLASI oglasom do M fcoood Dl« 5*—, vsaka aadaljaa kosoda N far. Išče se «t 1. september stanovanje v Ljub-Ijaai, obstoječ« i* kuhinje in sobe. — Pooudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. Znanja želi goapod prijetne zunanjosti % isto-tako gospodično v starosti od 17 do 22 let. Dopise s sliko na upravo »Nn-rodaega Dnevnika« pod šifro >He-liantha«. Gramofon dobro ohmnjea, s* po ooai proda Naslov povs »prav«, Blagajničarka se Sprejme. Reflektantke naj s* oglasev Narednem domu, prit. desno, 3. vrata. Pisarniška moč z dvoletno prakso išče mesta, najraje na deželi. Ponudbe prosi na upravo lista pod. »Debra moč«. Službo išče ilaščičarski delavee, bodisi v kakem hotelu, bodisi v slaščičarni. Ponudb* na upravo lista pod šifro »Slaščičar«. Kupujte samo pri JOSIP PETELINC U LJUBLJANA otroške majce, damske nogavice, kopalne hlače, kravale, naramnice, galanterijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike, * nalnlžfa cena na veliko In malo blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Gospodična išče sobo s posebaim vhodom. Najraje v bližini dramskega gledališča. Ponudbe pr*si na uprav* lista pod: »S*ba«. MODNI SALON MINKA HORVAT, Ljubljana g »TAHI TRO Ste V. 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — ŽaJni klobuki vedno v zalogi ■) Popravila se sprejemajo. Nepremočljive dežne plašče že od^Din 196'— naprej kakor vsa ostala oblačila za gospode in dečke, kupite najceneje in najbolje v splošno znani detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 (nasproti dramskega gledališča) konfekcijske tovarne FRAN DERENDA & Co. Ljubljana. Oglašajte u.„Harodnem Dnevniku^! TRG. IND. D. D Tiskat knlloe, pravila, cenike* račune, letake, Časopise, lepake, brošure, posetnice In ra^giednice. IzvrŠule vsakovrstne trgovske kakor tudi vse drufj uradne tiskovine. .....„ Lastna knjigoveznica. fcJUBtJANA - SIMON GREGORČIČEVA UE. «3- - TEI.EFON 552