GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED LETO XVII PONEDELJEK, 23. MAREC 1987 ŠTEVILKA 3 V primerjavi z drugimi — relativno dobro Poslovno poročilo za leto 1986 Zaključni račun z rezultati poslovanja za leto 1986 je tudi dohodkovno in finančno zaključil poslovno leto 1986. Pogoji gospodarjenja v tem letu so bili težki, predvsem zaradi hitro se spreminjajoče zakonodaje, ki je ne spremljajo izdelana sprotna navodila za izvajanje. Vsekakor je bila v letu 1986 izvedena največja sprememba na področju deviznega poslovanja. Novi devizni zakon, ki je odvzel devize delovnim organizacijam in uvedel sistem deviznih pravic, je prinesel povsem drugačen način poslovanja in gospodarjenja pri izvozu in uvozu. Izvoz je postal dohodkovno nezanimiv zaradi prepočasnega prilagajanja tečaja dinarja ter še posebno zaradi ukinitve možnosti preprodajanja deviz na sivem deviznem trgu. Stimulacija za pospeševanje izvoza pa kljub povečani stopnji ni mogla nadomestiti celotnega izpada dohodka. Še večje težave so nastale pri plačevanju zapadlih obveznosti v tujino, ker ni bilo na razpolago dovolj deviznih sredstev. Tako je prihajalo do velikih zakasnitev plačil, kar je negativno vplivalo na cene materialov in sploh na pravočasnost dobav. Pri tem pa so jasno nastajale velike tečajne razlike, ki so povečevale stroške poslovanja. Skladišče žaganega lesa v TO Podnart Delež izvoza v celotnem prihodku je v letu 1986 znašal 22,1 %, vendar pa bi bil ta procent dosti višji ob realnem tečaju dinarja. Ta je predvsem v drugem polletju zaostajal za dejanskim tečajem, po oceni za več kot 20 %. Tudi izračun izvoza v US $ na osnovi SIV tečaja ni realen, saj so se bistveno spremenila valutna razmerja zaradi velikega padca dolarja v primerjavi z ostalimi valutami. Tabela 2.: doseženi izvoz TO izvoz 1986 1986 delež vCP 86 delež vCP 85 1985 plan 1 2 3 4 5 6 7 1. T.G. 2.153.365 162,1 93,4 39,4 49,4 2. R 1.256.039 195,1 94,4 24,0 24,9 3. M 55.575 68,9 64,3 5,5 16,8 4. P 41.920 38,7 32,8 4,5 21,3 5. F 102.932 507,6 237,2 9,0 3,5 6. LIP 3.589.831 165,5 92,7 22,1 26,7 Stimulacije za pospeševanje izvoza, ki v drugem polletju niso bile vključene v prihodke od izvoza pa so znašale: v 000 din »Tomaž Godec« 82.176 Rečica 65.242 Podnart 88 Filbo 11.947 LIP skupaj 159.453 Neplačana realizacija se je v primerjavi z letom 1985 povečala le za 16,2 %, kar realno pomeni veliko zmanjšanje v primerjavi z rastjo celotnega prihodka. Poleg deviznega sistema je bil spremenjen tudi sistem spremljanja cen. Stalno spreminjanje liste proizvodov, ki so v sistemu prijavljanja ali potrditve, je prinašal nove negotovosti pri formiranju cen. Poleg teh težav je bil velik problem tudi z dobavo lesa, predvsem hlodovine in tako po količinah kot tudi po kvaliteti ni mogla zadovoljiti potreb proizvodnje. Vsi ti negativni vplivi so pripomogli k temu, da naši poslovni rezultati v letu 1986 nekoliko zaostajajo za trendi iz preteklih let. Kot aktivnega izvoznika, kjer uvoz predstavlja le tretjino izvoza, so nas najbolj prizadeli ukrepi na deviznem področju, medtem ko nam pravilna struktura virov in sredstev na dinarskem področju še omogoča normalno poslovanje. Vsekakor moramo ugotoviti, da smo v primerjavi z ostalo lesno industrijo poslovali relativno dobro, da pa morajo naš cilj biti dosti višji rezultati kot jih je ta trenutek sposobna ustvariti naša panoga. 1. Celotni prihodek V letu 1986 smo s prodajo naših proizvodov in storitev ter z drugimi prihodki ustvarili 16.215.699.000,— din celotnega prihodka, kar je približno dvakrat več kot v letu 1985 in za 16,4 % več od planiranega. V pogojih inflacije so primerjave vsekakor nerealne, vendar pa gre del povečanja realizacije tudi na račun povečane prodaje. Pri primerjavi z letom 1985 je treba upoštevati tudi to, da prejete stimulacije za izvoz od 1. 7. 1986 dalje niso vštete v celotni prihodek, temveč v delež akumulacije, ki je direktno povečeval poslovni sklad. Tabela 1.: doseženi celotni prihodek v 000 din TO znesek 1986 1986 delež delež 1985 plan 86 85 1 2 3 4 5 6 7 1. T.G. 5.419.894 203,6 123,2 33,4 32,8 2. R 5.237.727 202,3 111,6 32,3 31,9 3. M 1.009.253 210,2 114,6 6,2 5,9 4. P 931.848 182,8 109,4 5,7 6,3 5. F 1.147.775 198,1 112,1 7,1 7,1 6. T 1.789.516 181,7 111,2 11,1 12,2 7. DSSS 679.686 218,2 143,8 4,2 3,8 8. LIP 16.215.699 199,8 116,4 100,0 100,0 Tabela 3.: neplačana realizacija v 000 din TO znesek 86 znesek 85 1 2 3 4 1. T.G. 136.277 162.277 2. R 132.400 93.049 3. M 3.956 1.639 4. P 35.600 6.926 5. F 10.065 11.509 6. T 7.057 4.540 7. LIP skupaj 325.355 279.940 Drugi prihodki predstavljajo predvsem prejete obresti za posojena denarna sredstva in pa prejeta plačila z menicami. Po obračunskem sistemu, ki je veljal v letu 1986, so se obresti lahko vključevale v celotni prihodek, s tem povečevale dohodek in tako tudi osebne dohodke. V letu 1987 pa velja novi obračunski sistem, ki bo obresti do realne obrestne mere izključeval iz dohodka in seveda tudi iz osebnih dohodkov. Glede na to, da smo kot DO imeli več prejetih (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. str.) kot plačanih obresti, bo to seveda pomenilo direktno zmanjšanje dohodka. Tabela 4.: drugi prihodki v 000 din TO znesek obresti 1986 1986 1985 plan 1 2 3 4 5 6 1. T.G. 736.677 457.074 289,7 491,1 2. R 154.900 140.417 132,8 221,3 3. M 22.598 10.650 155,0 — 4. P 65.644 61.625 234,0 — 5. F 106.944 90.379 130,2 133,7 6. T 10.732 6.692 169,8 — 7. DSSS 500 123 37,7 - 8. LIP 1.097.995 766.960 218,1 353,1 2. Porabljena sredstva Za realizacijo ustvarjenega prihodka je bilo v letu 1986 porabljenih 11.025.898.000 din sredstev, kar je za 90,1 % več kot leto poprej in 6,6 % več od plana. Delež stroškov v celotnem prihodku je tako v letu 1986 znašal 69,1 %, kar je za 2,3 % manj kot v letu 1985. Porast DIS in FIS stroškov glede na leto 1985 je popolnoma enak, vendar so FIS stroški presegli planirane vrednosti. Delež DIS stroškov v celotnih porabljenih sredstvih 53,3 in FIS 29,6 je ostal na ravni iz leta 1985. Tabela 5.: — primerjava deleža DIS in FIS stroškov v celotnem prihodku TO % DIS stroškov % FIS stroškov 1986 1985 1986 1985 1 2 3 4 5 6 1. T.G. 36,2 41,7 26,0 30,6 2. R 49,5 56,7 17,3 19,6 3. M 36,3 44,9 21,7 29,2 4. P 51,5 52,6 20,4 24,5 5. F 41,7 54,7 20,1 22,2 6. T — — 2,4 2,8 7. DSSS - - 38,3 42,4 8. LIP 36,2 47,3 20,1 23,4 Padanje deležev tako FIS kot DIS stroškov vpliva na večji delež dohodka v celotnem prihodku. 3. Dohodek Ostanek celotnega prihodka po pokritju porabljenih sredstev predstavlja dohodek in je v letu 1986 za LIP znašal 5.189.801.000 din, kar pomeni povečanje 124,1 v primerjavi s preteklim letom in 44,9 % več od plana. Zaradi manjše rasti stroškov od prihodkov je rast dohodka tudi večja od rasti prihodkov. Ugotovljeni dohodek je v primerjavah z letom 1985 potrebno povečati še za izvozne stimulacije, ki povečujejo poslovni sklad. Zmanjšanje števila zaposlenih je vplivalo na to, da so indeksi rasti dohodka na delavca celo večji od same rasti dohodka, kar kaže na povečano produktivnost dela. Tabela 6.: dohodek na delavca TO dohodek na 1986 delavca 1985 1 2 3 4 1. T.G. 4.827.338 222,7 2. R 5.104.304 236,9 3. M 4.377.471 271,4 4. P 3.312.342 184,4 5. F 3.722.590 212,1 6. T 5.203.654 212,0 7. DSSS 3.816.633 225,3 8. LIP 4.560.458 225,7 Dokaj ugodna rast dohodka je posledica dokaj visokih ostalih prihodkov in nizke neplačane realizacije ter zaostajanja rasti porabljenih sredstev za rastjo prihodka. Negativno pa so na dohodek vplivale posledice nerealnega tečaja dinarja, kot tudi plačane obresti in tečajne razlike zaradi nepravočasnih plačil v tujino. 4. Obveznosti iz dohodka Ne glede na resolucijska določila in želje po razbremenitvi gospodarstva so obveznosti za skupno in splošno porabo ostale veliko breme za organizacije. Spremenjeni načini pokrivanja nadomestil za boleznine nad 30 dni v breme delovnih organizacij ter način zbiranja sredstev za splošno porabo na osnovi samoupravnih sporazumov iz čistega dohodka nekoliko zameglijo primerjavo s preteklim letom. Kljub relativno visokim obremenitvam gospodarstva pa določene družbene dejavnosti, ki so sicer bistvenega pomena, kot zdravstvo in šolstvo, nimajo zadosti sredstev za normalno delovanje, kar kaže na to, da bo potrebno porabo sredstev usmerjati veliko bolj racionalno in smotrno. Tabela 7.: obveznosti iz dohodka TO obveznost ■ 1986 1986 delež v doh. 1985 plan 1986 1985 1 2 3 4 5 6 7 1. T.G. 600.166 210,7 159,2 30,0 31,1 2. R 466.535 216,2 148,3 29,9 31,4 3. M 116.393 246,2 164,3 30,6 35,3 4. P 95.002 225,1 155,5 36,3 30,5 5. F 145.717 248,2 163,7 33,5 29,6 6. T 45.444 239,7 177,4 33,6 29,8 7. DSSS 98.925 303,9 220,9 23,8 18,1 8. LIP 1.568.182 223,9 159,6 30,2 30,2 Tabela 8.: pregled obveznosti po dejavno stih za DO LIP obveznost za znesek % od doh. 1986 1985 1 2 3 4 5 1. izobraževanje 85.278 1,64 1,52 2. kultura 40.213 0,77 0,64 3, solid, za stan. 30.599 0,59 0,65 grad. 4. zdravstvo 224.400 4,32 3,92 5. pokojn. invai, zav. 175.685 3,38 2,17 6. zaposlovanje 5.329 0,10 0,12 7. republiški davek 40.869 0,79 0,41 8. varstvo okolja 12.629 0,24 0,20 9. članarina 9.662 0,19 0,16 10. za SLO 17.178 0,33 0,23 11. zavarovanje 91.527 1,76 1,93 12. obresti za OS 102.581 1,98 1,57 13. druge obveznosti 151.910 2,93 3,07 Poleg obveznosti iz dohodka so v letu 1986 znašale obveznosti za razvoj SIS mate-rijalnih dejavnosti 61.284.755,00 din, obveznost za pospeševanje nerazvitih republik in pokrajin 97.653.109,00 din ter obveznost iz čistega dohodka 68.247.000,00 din. 5. Čisti dohodek Ostanek dohodka po pokritju obveznosti predstavlja čisti dohodek, ki je znašal 3.621.619.000 din, kar je za 124,2 % več kot v letu 1985 in za 39,6 % več od planiranega. Tabela 9.: doseženi čisti dohodek v 000 din TO čisti 1986 1986 ČD na 1986 dohodek 1985 1985 delavca 1985 v din 1 2 3 4 5 6 7 1. T.G. 1.398.352 222,0 139,8 3.377.662 226,3 2. R 1.095.382 232,3 152,2 3.579.680 242,2 3. M 264.447 305,5 160,4 3.039.621 291,4 4. P 166.673 173,4 107,1 2.109.785 169,0 5. F 289.826 207,6 110,5 2.477.145 200,5 6. T 89.851 200,4 135,4 3.455.808 200,4 7. DSSS 317.088 215,7 137,9 2.909.064 209,8 8. LIP 3.621.619 224,2 139,6 3.182.442 225,7 Tabela 10.: delež OD s skupno porabo in de- lež akumulacije v dohodku TO OD + SPP akumulacija 1986 1985 1986 1985 1 2 3 4 5 6 1. T.G. 51,9 48,5 22,2 20,4 2. R 51,4 46,4 22,9 22,2 3. M 55,7 55,9 13,7 8,8 4. P 59,7 51,8 4,0 17,6 5. F 62,5 63,5 6,7 6,9 6. T 48,4 43,2 18,0 27,1 7. DSSS 76,2 80,7 - 1,14 8. LIP 55,2 52,1 17,7 17,6 vključene so izvozne stimulacije, knjižene direktno na poslovni sklad Pri delitvi čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo je bilo upoštevano resolucijsko določilo, da mora ostati delež akumulacije v dohodku enak oziroma večji kot'v preteklem letu. Zaradi težkih pogojev gospodarjenja in izpada dohodka pri izvozu zaradi nerealnega tečaja dinarja pa indeks rasti dohodka zaostaja za indeksom rasti osebnih dohodkov. Pri formiranju sredstev sklada za stanovanjske potrebe je bilo upoštevano sprejetje novega zakona o celotnem prihodku, ki določa, da za tekoče potrebe gradnje ni možno uporabiti sredstev iz tekočega čistega dohodka, temveč samo formirane po zaključnem računu. Delitev sredstev za druge namene skupne porabe je bila opravljena na podlagi planov za leto 1986 in 1987. Sredstva iz čistega dohodka za druge namene (po samoupravnih sporazumih) pa niso bila v celoti formirana zaradi slabših poslovnih rezultatov kot v preteklih letih. 6. Zaključek Težka gospodarska situacija v celotni državi, še posebno pa kriza celotne lesne industrije, se odraža tudi v rezultatih naše delovne organizacije. Rezultati poslovanja v letu 1986 namreč nekoliko zaostajajo za trendom iz preteklih let. Negativni učinki novega deviznega zakona, ki je najbolj prizadel ravno organizacije, ki so izvozno usmerjene in imajo presežek izvoza nad uvozom (LIP), se odražajo tudi na zmanjšanem dohodku. Problemi z osnovno surovino — lesom, se stopnjujejo, prav tako tudi razmere na domačem trgu, kjer sistem cen ne omogoča usklajevanja prodajnih cen s cenami vhodnih surovin. Rezultati poslovanja ostalega gospodarstva in pa panoge danes seveda še niso poznani, tako da ne moremo opraviti primerjave. Po ocenah naj bi naši rezultati predstavljali republiško povprečje in presegali povprečje panoge. Vsekakor so doseženi rezultati tudi posledica zdrave ekonomske osnove, ustvarjene v preteklih letih. Zato je naloga za leto 1987 z racionalno organizacijo dela in produktivnostjo dela ohraniti trende rezultatov iz preteklih let. Brane Verhunc Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (2. 3.1987) 1. Po poročilu o doseženi proizvodnji, prodaji in spremljajočih elementih ter finančni rezultatih je DS — potrdil zaključni račun za leto 1986 z njegovo delitvijo ter ga predlagal v sprejem zborom delavcev — sprejel je sklep o delitvi poračuna po ZR — na osnovi izkazanih rezultatov v TO Filbo in TO Podnart je pozval direktorja omenjenih TOZD, da v skladu z 62. členom SaS o združitvi pripravita predlog ukrepov za odpravo motenj in ga predložita DS TO — na osnovi stanja normiranega dela je zadolžil strokovno službo, da uredi plačilo nenormiranega dela. 2. Sprejel je vrednostni del plana za leto 1987. 3. Predlog sprememb sam. splošnih aktov je predlagal v sprejem: spremembe pravilnika o delovnih razmerjih zborom delavcev, spremembe SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in razdelitvi sredstev za OD v DO pa v sprejem na referendumu. 4. Predlog sprememb SaS o urejanju stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled je posredoval v 15-dnevno javno obravnavo. 5. Ugodno je rešil prošnjo kurjačev za dodelitev zaščitnih čevljev in sprejel sklep, da se vnese v Seznam zaščitnih sredstev pri delih in nalogah kurjačev: zaščitna obutev, rok trajanja 3 leta — do izrabe. 6. Sprejel je sklep o razpisu del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — direktorja delovne organizacije. V razpisno komisijo je imenoval: Franca Lapa, Jordana Blaževiča, Ivana Ravnika in Joža Kopavnika. 7. Sprejel je nove višine dnevnic za službena potovanja, stroškov prenočevanja in kilometrine ter cene uslug za prevoze s kombijem, tovornjakom oz. gasilskim avtom. 8. Potrdil je stroške službenih potovanj v inozemstvo v času od 1.10. do 31. 12. 1986. 9. Za skupščino Medobčinske gospodarske zbornice Kranj je predlagal delegata Jakoba Repeta, njegovega namestnika pa Pavla Zupana. Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (26. 2.1987) 1. Potrdil je zaključni račun za leto 1986 z ugotovitvijo, da je delitev prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi predpisi. 2. Potrdil je plan celotnega prihodka in njegovo delitev in obračun OD po 23. členu, ki je sestavni del plana za leto 1987. 3. Sprejel je sklep o podpisu pogodbe o ogrevanju med TO Tomaž Godec in TO Filbo. 4. Za direktorja TO Tomaž Godec je izbral Janeza Erčulja, dipl. ing., ki delo zasede s 1.3.1987. 5 Potrdil je zaključni račun okrepčevalnice. Sprejel je še sklep, da cena malic za tuje odjemalce velja 800 din, za upokojence TO pa 500 din. Odločil je še, da se prispevek vsakega zaposlenega za malico poveča iz 30 na 50 din. 6. Obravnaval je pritožbo Milene Drole na sklep odbora za delovna razmerja: DS je pritožbo zavrnil in potrdil sklep odbora za delovna razmerja. Sklepi DS TO Rečica (26. 2.1987) 1. Obravnaval je zaključni račun za leto 1986 ter ugotovil, da so rezultati glede na pogoje gospodarjenja v preteklem letu zadovoljivi ter da je delitev dohodka v skladu s planom, zakonskimi predpisi in ga dal v dokončno potrditev zborom delavcev. 2. Obravnaval je plan celotnega prihodka in njegovo delitev za leto 1987 ter ga potrdil v predloženi obliki. 3. Obravnaval je vlogi za varstvo pravic Skalič Janeza in Lukač Zvoneta ter jih kot neutemeljene zavrnil. 4. Zaradi zvišanja cen osnovne surovine (opažne plošče, žagan les) je potrdil 25 % zvišanje cen l-nosilcev. Nova cena znaša 6.450. — din/tm in velja od 2. 3.1987 dalje. 5. Potrdil je novo ceno za vrata, ki se povečajo za 9,5 % po osnovnem ceniku. Prodajno službo se zadolži, da pripravi cenik in pridobi soglasje pri Zveznem zavodu za cene. 6. Potrdil je nove cene za tople obroke, in sicer: — topli obrok — tuji 800.— din — kosila — zaposleni 1000,—din — tuji 1500.—din — prispevek delavca za malico 50.— din Cene veljajo od 1.3.1987 dalje. 7. Za delegata v skupščino krajevne skupnosti Gorje je bil izvoljen Tomaž Bregant. 8. V 8.-dnevno javno obravnavo se posreduje predlog opisa no-vosistemiziranega dela »sestava furnirja za stilna krila«. 9. Predlaganega normativa »furniranje iveric 13 in 22 mm« na stiskalnici Leopida DS ni potrdil, ker je treba predhodno odpraviti lepljenje ivernih plošč na kovinskem delu stiskalnice. 10. GD Podhom je kot pomoč pri obnovi gasilskega doma dodelil 2 kom vratnih kril II. kvalitete. Delavski svet TO Mojstrana (30.1.1987) 1. Potrdil je plan za leto 1987. 2. Potrdil in sprejel je investicijski program za izgradnjo centra za inženiring in marketing ter samoupravni sporazum o združevanju sredstev. 3. Potrdil je poročilo inventurne komisije za obdobje okt.—dec. 1986. 4. Potrdil je okvirni plan dela kontinuirane inventure za leto 1987. Imenoval je člana inventurne komisije za popis blaga po skladiščih: Stanka Jegliča ter namestnika Jožeta Matjaža, za člana inventurne komisije za popis osnovnih sredstev Tomaža Ravhekarja ter namestnika Janeza Škantarja. 5. V javno obravnavo je posredoval spremembe pravilnika o delovnih razmerjih, spremembe SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje CD in delitvi sredstev za OD ter ustrezne člene pravilnikov. 6. Potrdil je vse predložene normative sortiranja obložnih letvic in brušenja vratnih kril s tem, da se pri normativu brušenje garažnih kril na stroju Mihoma poveča število delavcev z dva na štiri. Veljati pričnejo od 1.2.1987 dalje. 7. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog ocen novosistemiziranih del in nalog v TO Mojstrana v obratu vhodnih in garažnih vrat: upravljalec sekirostroja, monter okvirjev, sorter in vstavljalec polnil, brusilec vratnih kril z vibratorjem, brusilec elementov z vibratorjem, ter na žagi Belca upravljalec robilnika. 8. Sprejel je sklep, da se v javno obravnavo ne posreduje novosistemiziranih del in nalog tehnolog lil. Delavski svet TO Mojstrana (26.2.1987) 1. Obravnaval in potrdil je drugi del plana za leto 1987 v predloženi obliki. 2. Posredoval je zboru delavcev v obravnavo in sprejem zaključni obračun za leto 1986. 3. Potrdil je povečanje cen za vhodna in garažna vrata za 9,5 %. Uporabljati se pričnejo od dneva pridobitve soglasja Zavoda za cene. 4. Obravnaval je pritožbo B. Lumpert in J. Mauko glede novih normativov »sortiranje obložnih letvic« in ugotovil, da je povečanje realno. Zaradi slabe kvalitete lesa pa se jima prizna dnevno 1 uro več pri krojenju letvic. u Delavski svet TO Podnart (27. 2.1987) 1. Sprejel je drugi del plana za leto 1987 v predloženi obliki. 2. Obravnaval je rezultate gospodarjenja v letu 1986 in ugotovil, da je delitev dohodka v skladu s planom, zakonskimi predpisi, samoupravnimi akti TO in zaključni račun posredoval v sprejem na zbore delavcev; 3. Od 1.3.1987 dalje je cena žagovine 600 din/prm, vključno s prometnim davkom. 4. Zaradi rešitve dostopa do lastnega objekta Darko Kokelj prosi za odkup dela zemljišča na Lancovem. DS je sprejel sklep, da se Darku Koklju odproda del zemljišča med parcelo in glavno dovozno potjo pod pogojem, da strankam, ki imajo tam vrtičke, najde drugo lokacijo in jim na svoje stroške vrtičke tudi uredi. 5. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog sistemizacije dela »hlodar-nakladač«. 6. Športnemu društvu invalidov Radovljica je za srečelov prispeval 10 prm žagovine. 7. Obravnaval je prošnjo Zavoda Matevža Langusa, ki prosi za finančno pomoč pri izvedbi športno-kulturne prireditve in je ni ugodno rešil, ker naša TO ne razpolaga s finančnimi sredstvi. Delavski svet DSSS (26. 2.1987) 1. Sprejel je zaključni račun za leto 1986; ugotovil je, da je delitev opravljena v skladu s predpisi in zakonskimi določili ter našimi samoupravnimi akti. 2. Na dela in naloge vodje sektorja za AOP je izbral Primoža Čebulja, že doslej zaposlenega v sektorju za AOP. 3. Na dela in naloge vodje sektorja za organizacijo poslovanja, plan in analize je izbral Janeza Terana, dipl. org. dela, roj. 13.12.1951, stanujočega v Podbrezjah 68 b. 4. V sprejem zboru delavcev DSSS je predlagal: — sistemizacijo projektne službe za opažarstvo v PRB (dela in naloge vodje projekta za opažarstvo, projektanta, inštruktorja) — dopolnitev sistemizacije splošnega sektorja z novo sistemizacijo dela »svetnik direktorja« — novo sistemizacijo dela v AOP (upravljalec podatkovnih baz) in spremembo ur pri delu »sistemski programer« iz 4400 na 2100 ur. 5. Sprejel je cenik storitev v AOP za leto 1987. 6. Sprejel je sklep o odprodaji osnovnih sredstev: mikroračunalnika Partner in matričnega tiskalnika Trs. Neprimerne zaloge žaganega lesa V TO Tomaž Godec Bohinjska Bistrica je še vedno opažna plošča eden izmed glavnih proizvodnih artiklov, iskana doma in v izvozu in predstavlja v TO poleg pohištva večji del proizvodnje. Zadnja leta se pojavlja problem oskrbe z žaganim lesom kot glavne surovine v proizvodnji plošč in pohištva. Opažne plošče smo začeli proizvajati zaradi koriščenja slabše kvalitete desk, vendar so tržne zahteve narekovale, da samo iz slabše kvalitete lesa ni kvalitetnih plošč. Ko smo začeli še s proizvodnjo pohištva, ki zahteva res kvaliteten les, so se problemi iz leta v leto poslabševali. Zaradi zastarele tehnologije v žagalnici in dotrajane sušilnice se je problem še zaostril, vetrolom pred leti pa je kvaliteto hlodovine še poslabšal. Z vsakoletnim povečanjem plana proizvodnje opažnih plošč se je povečal problem zalog, predvsem dolžinskega lesa — 5 m, iz katerega je edino možno proizvajati 2,5 m in 3 m plošče, zato se je TO odločila nabaviti manjkajoče količine žag. lesa (predvsem 5 m dolžin), izven DO. Vsemu navkljub se situacija ni bistveno izboljšala, ker je bil nabavljen žag. les pretežno dolžine 4 m. Zaradi navedenega je ogrožena proizvodnja opažnih plošč, ker v nedogled ne moremo delati 1 m, 1,5 m in 2 m plošč. Kljub pravilu, da je kupec »kralj«, le-temu ne moremo ustreči, ker zahteva 2,5 m plošče. Ob tem se moramo zavedati, da so tudi drugi proizvajalci plošč in bodo kupci kupovali plošče tam, kjer bodo dobili že-ljene dimenzije. Iz vsega tega labirinta izgle-da, da zaenkrat še ne bomo izplavali, ker GG dobavlja še vedno pretežno 4 m hlodovino, največkrat še preležano. Posledica vsega je vedno slabša kvaliteta izdelka in slabši izkoristek žaganega lesa. Če pri vsem upoštevamo še netočno krojenje hlodovine na hlodiščih (nadmera hlodov bi morala biti po JUS-u 1 cm na en meter), vemo, kakšne so težave. Kot smo že navedli, zahteva tudi proizvodnja pohištva kvaliteten les, ki ga dobavi GG samo v zimskem času. Če želimo, da bo proizvodnja pohištva tekla normalno, ker je povpraševanje veliko, bomo zopet okrnili proizvodnjo opažnih plošč in kvaliteten les preusmerili v pohištvo. Iz vsega tega sledi, da bi se morala preskrba z žaganim lesom boljše kvalitete resneje reševati, od priprave do hlodišča, če hočemo, da ne bodo težave še resnejše. Ob vsem tem naj še pripomnimo, da težave še otežujejo odliv kvalitetne hlodovine z našega območja in preprodaja kvalitetnejšega lesa v privatnem sektorju zaradi politike cen. Ž. J. Iz obrata opažnih plošč Strokovni seminar o sušenju lesa Razvojni inštitut Slovenijalesa je v dneh od 16.2. 1987 do 18. 2. 1987 organiziral seminar o sušenju lesa. Seminar je potekal v prostorih Poslovnega centra Slovenijalesa v Ljubljani, Titova 52. Namenjen je bil operativnim sušilničarjem, vodjem sušilnic, skladiščnikom žaganega lesa, oziroma vsem tistim, ki imajo neposredni oziroma posredni stik s sušenjem lesa. Program seminarja je obsegal naslednje teme: 1. Pomembnost in potreba po sušenju lesa 2. Lastnosti in sestava zraka 3. Zgradba in lastnosti lesa z vidika sušenja 4. Naravno sušenje 5. Določevanje vlažnosti lesa 6. Napake zaradi sušenja 7. Konstrukcija sušilnic 8. Tehnološki postopek klasičnega sušenja 9. Režimi sušenja 10. Stroški sušenja Poleg teoretičnega dela smo del seminarja dopolnili s praktičnim sušenjem v DO STOL Kamnik. Na seminarju so predavali: — Doc. dr. Jože Korber, dipl. ing. Razvojni inštitut Slovenijalesa — Tomislav Čop, dipl. ing., Inštitut »Zoran Rant«, Škofja Loka — Mirko Geršak, dipl. ing., Tehniška srednja šola Ljubljana — Tine Breznik, dipl. ing., STOL Kamnik — Ciril Mraz, dipl. ing., Razvojni inštitut SLovenijalesa Iz DO LIP BLED, TO Tomaž Godec Bohinjska Bistrica smo se seminarja udeležili: Stare Zdravko, Zupan Branko, Strgar Matija in Kramar Franc. Prvi dan seminarja je bila predočena osrednja tema: projektiranje in izgradnja sušilnic, katere predavatelji so bili predstavniki Ribniške kovinske industrije, RIKO iz Ribnice. Njihov program obsega izgradnjo sušilnic s polavtomatsko vodenim sušenjem. V diskusiji smo udeleženci seminarja izrazili željo, naj bi na naslednjih seminarjih bili prisotni tudi drugi domači proizvajalci sušilnic, ki bi nas lahko seznanili s svojimi raziskavami na področju sušenja in predvsem s prednostmi njihovih sušilnic pred ostalimi. Drugi dan seminarja je bilo največ časa posvečeno temi stroškov sušenja glede na izbrani tehnološki postopek. Skupno mnenje je bilo, da imamo še vedno zelo slab odnos do nega- tivnih izgub toplotne in električne energije pri sušenju. Predavatelj Ciril Mrak, dipl. ing. nam je predaval o vzrokih za izgubo toplotne in električne energije, nakazal pa je tudi možnosti za bolj ekonomično sušenje. Prvi vzrok je sama konstrukcija sušilnic (izolacijski materiali za stene sušilnic, tesnenje vrat sušilnic, poraba toplotne in električne energije .. .) V diskusiji je bilo opaziti, da v mnogih lesnoindustrijskih obratih že razmišljajo o ekonomičnosti sušenja, ker stroški sušenja neposredno vplivajo na končno kalkulacijo posameznih izdelkov in tako tudi na finančni rezultat poslovanja posameznih podjetij. Zadnji dan seminarja smo dopolnili s praktičnim prikazom sušenja v DO STOL Kamnik. Tov Bine Breznik, dipl. ing., nas je seznanil z avtomatsko vodenim sušenjem preko računalnika. Pozitiven vtis na udeležence seminarja je naredil odnos delavcev DO STOL Kamnik do sušenja lesa. Skupno mnenje je bilo, da bi bila lahko ta DO vzgled ostalim lesnopredelovalnim obratom glede tehnološkega postopka sušenja, predvsem pa težnji po boljšem izkoristku in po prihranku energije v procesu sušenja. Velik poudarek je tudi na kvaliteti posušenega lesa, ki pa jih posredno vodi v boljše plasiranje izdelkov na izvozno tržišče. Ob koncu seminarja je bila želja vseh udeležencev, da bi bilo potrebno organizirati v prihodnosti še več takih srečanj. Dogovorili smo se, naj bi seminarji obsegali teme, za katere bi dali predloge tako operativni sušilni-čarji kot vodje sušilnic oz. vodje oddelkov, skratka vsi, ki imajo nagnjenje do izpopolnjevanja s področja sušenja lesa. Pridobljeno znanje pa naj bi koristno uporabljali pri svojem delu. Kramar Franc Koliko denarne pomoči nezaposlenim? Po podatkih občinske skupnosti za zaposlovanje v občini Radovljica, je v lanskem letu prejemalo mesečno denarno nadomestilo deset nezaposlenih, dvanajst upravičencev pa denarno pomoč zaradi začasne brezposelnosti. V letu 1986 je bilo porabljenih skupaj okoli 61,3 milijonov din, kar je 95 % več kot predlanskim. Od tega zneska je bilo namenjeno 46,2 % denarja za socialno varnost, priprave na zaposlitev in za usposabljanje invalidov, 45,2 % za materialne stroške in osebne dohodke delavcev v strokovni službi in še 8,6 % denarja za solidarnost. Pregled bolniške odsotnosti v TOZD-u Rečica V letu 1986 opažamo porast bolniškega staleža v primerjavi z letom 1985 v TOZD Rečica. Iz prve tabele je razvidno, da je bilo v letu 1986 za 713 dni več bolniškega staleža kot v letu 1985, pa tudi procent bolniškega staleža je narasel iz 5.70 na 6.30 procenta, torej za 0,60 procenta. Pri analizi nismo upoštevali porodniškega staleža. Tabeli št. 2 in 3 prikazujeta bolniški stalež razdeljen po boleznih, ki so razdeljene po mednarodni klasifikaciji bolezni v osemnajst skupin. Tabela št. 1. Iz tabel razberemo, da je bilo v letu 1986 večje tudi število primerov bolniškega staleža (za 51), pa tudi povprečna doba bolo-vanja na en primer bolniškega staleža je bila daljša za slabo polovico dneva (9,44 dni (9.00 dni). Po številu izgubljenih dni so v obeh letih na prvem mestu obolenja gibal, kar kaže na dejstvo, da delo fizično nikakor ni lahko, veliko pa je bilo tudi obolenj gibal zaradi opravljanja stalno enakomernih gibov. Tudi povprečno trajanje enega primera bolniške je med najdaljšimi poleg poškodb in novotvorb. Verjetno bi ta bolniški stalež zlahka znižali z izboljšanjem ergonomskih pogojev dela, z odgovarjajočo selekcijo delavcev pred nastopom dela ter s številnejšim pošiljanjem na klimatsko zdravljenje (toplice). Ker vemo, da so sredstva zdravstvene skupnosti za ta namen preskromna, bi se takšno zdravljenje lahko izdatneje izvajalo v okviru TOZD-ov. Na drugem mestu (prav tako v obeh letih) so poškodbe izven dela, kar je razumljivo glede na porast prometa, športa, rekreacije ter domačega dela. Na tretjem mestu so leta 1985 bolezni urogenitalnega trakta, leta 1986 pa poškodbe na delu, ki so bile leta 1985 na 4. mestu. Bolezni dihal so iz 5. mesta napredovale na 4. mesto v letu 1986, bolezni urogenitalij pa so padle na peto mesto. Rang ostalih skupin bolezni se močno spreminja z leti. Skupina novotvorb je bila leta 1985 na 16. mestu, s 17 izgubljenimi dnevi, leta 1986 pa že na 6. mestu s 364 izgubljenimi dnevi. Vzrok je v tem, da smo imeli v letu 1986 bolnika z rakom, ki je (Nadaljevanje na 6. strani) Bolniški stalež aktivnih zavarovancev v letu 1985 in 1986 za LIP TOZD Rečica razdeljen po mesecih Št. dni Mesec Seštevek izgublj. dni 1985 1. 1986 1. Dnevno povprečje bol. v staležu 1985 1. 1986 1. % zavarovancev v staležu 1985 1. 1986 1. Število zaposlenih 31. januar 571 562 18.41 18.12 5.70 5.61 323 28. februar 607 609 21.67 21.75 6.71 6.73 31. mar. 767 574 24.74 18.51 7.66 5.73 30. apr. 558 605 18.6 20.16 5.75 6.24 31. maj 396 555 12.77 17.90 3.95 5.54 30. jun. 509 625 16.96 20.83 5.25 6.44 31. jul. 479 478 15.45 15.41 4.78 4.77 31. avg. 468 468 15.09 15.09 4.67 4.67 30. sep. 685 823 22.83 27.43 7.06 8.49 31. okt. 730 707 23.54 22.80 7.29 7.06 30. nov. 570 773 19.00 25.76 5.88 » 7.97 31. dec. 386 660 12.45 21.29 3.85 6.59 Skupaj 6726 7439 18.42 20.38 5.70 6.30 Tabela št. 2 Bolniški stalež aktivnih zavarovancev za leto 1985 po skupinah obolenj brez porodniške za LIP BLED TOZD Rečica Osn. sk. Bolezen Št. izgublj. dni Št. prim. bol. st. Povprečna doba Rang po št. bolezni skupaj % skupaj % bolovanja izgublj. dni I, nalezljive b. 88 1,30 16 2,14 5,5 12 II. novotvorbe 17 0,25 1 0,13 17 16 III. bol. presnove 48 0,71 15 2,00 3,2 15 IV. bol. krvi 56 0,83 4 0,53 14 14 V. duševne b. 234 3,47 24 3,21 9,75 9 VI. b. živčevja 174 2,58 18 2,40 9,66 11 VII. b. obtočil 255 3,79 20 2,67 12,75 8 Vili. b. dihal 615 9,14 108 14,45 5,69 5 IX. b. prebavil 400 5,94 40 5,35 10 6 X. b. urogenitalij 803 11,93 76 10,17 10,56 3 XI. b. nosečnosti 274 4,07 16 2,14 17,12 7 XII. b. kože 83 1,23 23 3,07 3,60 13 XIII. b. kosti, gibal 1770 26,31 164 21,95 10,79 1 XIV. nedefinirana st. 13 0,19 7 0,93 1,85 17 XV. pošk. na delu 662 9,84 33 7,09 12,49 4 XVI. pošk. izven dela 1029 15,29 85 11,37 12,10 2 XVII. nega, spr. 205 3,04 77 10,30 2,66 10 SKUPAJ: 6726 100 747 100 9,00 - (Nadaljevanje s 5. strani) boloval 308 dni od vseh omenjenih 364. Isto velja za skupino bolezni presnove, kjer je 1 sam pacient »zakrivil« praktično vseh 245 izgubljenih dni v letu 1986 (v primerjavi z izgubljenimi 48 dnevi v letu 1985). V skupini bolezni gibal sta samo dva delavca, ki sta bila predstavljena invalidski komisiji, bo-lovala skupaj 623 dni, kar predstavlja skoraj tretjino vseh izgubljenih dni zaradi bolezni gibal v letu 1986. Poseben problem predstavlja čakalna doba na pregled pri specialistu, čakanje na operacijo ali postopek za oceno na invalidski komisiji, ki je kot vemo, precej dolgotrajen. V letu 1986 smo predstavili na invalidsko komisijo 7 delavcev, torej 2 več kot v letu 1985. Ti delavci so bili zaradi tega na bolovanju 1481 dni v letu 1986, kar je skoraj 20 % celotne bolniške, v primerjavi z 933 izgubljenimi dnevi v letu 1985, kar predstavlja 12 % vsega bolniškega staleža. Iz omenjenega sledi, da nam samo nekaj resno bolnih delavcev, ki bolujejo skoraj celo leto bistveno poveča bolniški stalež. Kljub vsemu menimo, da je bolniški stalež še vedno previsok in bi ga bilo potrebno zmanjšati. Obratna ambulanta Tabela št. 3. Bolniški stalež aktivnih zavarovancev za leto 1986 po skupinah obolenj brez porodniške za LIP BLED TOZD Rečica Osn. sk. bolezni Bolezen Št. izgublj. dni skupaj % Št. prim. bol. stanj skupaj % Povprečna doba bolovanja Rang po št. izgublj. dni I. nalezljive b. 167 2,20 31 3,90 5,38 11 II. novotvorbe 364 4,85 20 2,50 18,2 6 III. b.presnove 245 3,25 13 1,62 18,84 9 IV. b. krvi 11 0,15 2 0,25 5,5 16 V. duševne b. 90 1,20 12 1,50 7,5 14 VI. b. živčevja 127 1,70 13 1,62 9,76 12 VII. b. obtočil 363 4,80 46 5,76 7,89 7 Vili. b. dihal 554 7,35 124 15,55 4,46 4 IX. b. prebavil 303 4,02 56 7,01 5,41 8 X. b. urogenital. 472 6,26 52 6,51 9,07 5 XI. b. nosečnosti 95 1,25 15 1,87 6,33 13 XII. b. kože 61 0,80 12 1,50 5,08 15 XIII. b. kosti, gibal 2299 30,50 158 19,80 14,55 1 XIV. nedefinir. st. 22 0,30 11 1,37 2 17 XV. pošk. na delu 812 10,75 60 7,50 13,53 3 XVI. pošk. izven dela 1224 16,25 71 8,90 17,23 2 XVII. nega spremstvo 230 3,05 82 10,27 2,80 10 SKUPAJ: 7536 100 798 100 9,44 v XVIII. spada porodniška, ki pa ni zajeta v bol. stalež Občni zbor IGD TO Rečica O minulem delu in prihodnjih nalogah so se gasilci IGD TO Rečica pogovorili v soboto, 14. 2. 1987 na rednem letnem občnem zboru. Občnega zbora se je udeležil tudi predstavnik občinske gasilske zveze tov. Lunar Ivan in zastopniki sosednjih gasilskih društev. Povabilu so se odzvali tudi predstavniki IGD iz TO Tomaž Godec Boh. Bistrica in TO Mojstrana. Posebno pohvalno je, da so bili na občnem zboru tudi tisti neposredni vodji, ki imajo poostreni čut odgovornosti za varovanje skupnega premoženja in obenem skrb za varno delo in socialno varnost zaposlenih. Iz poročil, ki sta ga podala predsednik in poveljnik IGD je razvidno, da je bila osrednja pozornost posvečena tehnični opremljenosti, znanju in spretnosti, to je osnovnim pogojem za uspešno in učinkovito delo IGD. Delo v preteklem letu je bilo tako usmerjeno v preventivno, to je neposredno skrb, da so vse poažrnovarnsotne naprave redno vzdrževane. To je še toliko bolj pomembno, ker se iz leta v leto povečuje industrijski kompleks z novozgrajenimi proizvodnimi in skladiščnimi objekti in istočasno modernizacijo obstoječih proizvodnih linij. Vsaka novogradnja in modernizacija je pogojena s predpisanimi požarnovarnostnimi napravami, vendar je ob nazornem prikazu poveljnika občinske gasilske zveze še mnogo bolj pomembno znanje in spretnost za učinkovito delo. Prav na področju izobraževanja in vključevanja mlajših delavcev v vrste gasilske organizacije je v zadnjih letih opaziti nezainteresiranost. V TO Rečica je v ta namen po vzoru bolj uspešnih IGD uveden razgovor s štipendisti in novosprejetimi delavci z namenom, da se vključijo v delo IGD. Uspeh ni izostal, saj je pretežna večina mlajših delavcev pokazala interes in pripravljenost za delo v tej humani organizaciji. Člani IGD so se med letom usposabljali z vajami in v mesecu požarne varnosti zaposlene seznanili z ročnimi gasilnimi aparati, na srečo v preteklem letu ni bila potrebna požarna intervencija, ker je prišlo do manjšega vžiga le pri stroju za forma-tiziranje. Posebna pohvala in priznanje je bilo izrečeno vsem gasilcem-čuvajem, ki so v času največje požarne ogroženosti pri rekonstrukciji delo odgovorno in temeljito opravili. Lakirnica je kljub sodobnim avtomatskim napravam požarno najbolj obremenjena, zato so člani IGD z veseljem sprejeli pobudo, da bo v letošnjem letu v TO Rečica usposabljanje poveljniškega kadra občinske gasilske zveze s poudarkom na gašenju lakirnice. Vaja bo enkratna prilika, ker se bodo naši gasilci seznanili z naj novejšimi dognanji na področju požarne varnosti in opravili praktičen preizkus ravnanja ob taki nesreči. Prihodnje leto praznuje IGD TO Rečica 30-letnico delovanja, zato je želja vseh, da se društvo z bolj zavzetim delom kadrovsko okrepi in nadaljuje uspešno poslanstvo ustanoviteljev IGD. Člani IGD so se prisrčno zahvalili dosedanjemu predsedniku Antonu Dežmanu, ki se bo letos upokojil in prav tako poveljniku Jakobu Mraku, ki zaradi težje nesreče svojega dela ne more opravljati. Oba sta s svojim zavzetim delom in čutom odgovornosti veliko doprinesla k tehnični opremljenosti na področju požarne varnosti in prijetnemu vzdušju med člani gasilske organizacije. IGD TO Mojstrana V petek, dne 20. februarja 1987 je bil v Mojstrani občni zbor IGD Mojstrana. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Dovje-Moj strana ter predstavniki ostalih IGD LIP Bled. Udeležba je bila izredno velika in to je še ena potrditev, da je zavest za varovanje družbenega premoženja zadovoljivo. V poročilu, ki ga je prebral predsednik IGD Mojstrana, Jože Košir je obširno podano delo v preteklem obdobju ter tudi po- manjkljivosti oziroma težave, s katerimi se srečujejo člani. V razpravi, ki je bila dokaj zanimiva, so bili obravnavani problemi, težave, izrečene pa so bile tudi pohvale. V letu 1986 so člani IGD opravili več kot 210 prostovoljnih ur za ureditev gasilskih prostorov, Nabavljeno je bilo nekaj nove opreme tako, da se vsako leto izpopolnjuje tisto, kar je najbolj potrebno. Predvsem pa velja pohvaliti tudi to, da je aktivnost članov izredna, saj se je od skupno 21 članov, kolikor jih je v Mojstrani, udeležilo občnega zbora kar 17 NAŠI LJUDJE Mirko Rakuš Stopim k njemu, poprosim ga, da pove nekaj o sebi za rubriko Naši ljudje. Nasmehne se in mi v šali reče: »A, ste me našli. Dobro, pa izprašuj!« Kje naj začneva? Toliko je v njegovem delu in življenju pestrega in zanimivega. Mirko se je na LIP-u v DSSS zaposlil leta 1983, v splošnem sektorju opravlja naloge kontrolorja bolniške odsotnosti. To delo zahteva celega človeka, ki zna prisluhniti težavam bolnikov in ugotoviti vzroke za bolniški stalež. Ljudje bolujejo iz različnih vzrokov, celo zdravnik težko ugotovi upravičenost do bolniškega staleža. Delo je zelo dinamično, sestoji se iz dela na terenu in ugotavljanja vzrokov za višino bolniškega staleža. Potrebno je stalno kon-taktiranje z obratno ambulanto in pooblaščenimi zdravniki v zdravstvenih domovih. V povezavi z njimi pa skuša vplivati na znižanje bolniškega staleža. Mirko skuša obenem v pogovoru z bolniki dobiti sliko ozadja za bolniško odsotnost. Iz analiz je razvidno, da se je s kontrolo bolniškega staleža prvo leto Mirkovega dela bolniški stalež zmanjšal za eno petino. Za nadaljnje znižanje bolniškega staleža pa bo potrebno še več storiti tako znotraj naše delovne organizacije, kakor tudi v povezanosti s SPIZ-om in invalidsko komisijo. Dejstvo je, da je v naših dveh največjih TOZD — Tomaž Godec in Rečica populacija delavcev postala stara in izčrpana. Problem so predvsem delavke, ki že dvajset in več let opravljajo težka ponavljajoča se dela. Lažjih delovnih mest pa za njih ni. Velik del njegovega delovnega in predvsem prostega časa mu odvzame šport in rekreacija delovnih ljudi. Je zelo sposoben organizator. Težko si predstavljamo tekmovanje v kateremkoli športu v okviru LIP-a, občinskem merilu ali SOZD-ovih tekmah, da ne bi prav on povezoval vse organizacijske niti. Skrbi za prevoze, startnine, kolajne, startne liste itd. Vse to pa zmore članov. V razpravi je bilo tudi čutiti, da je miselnost v celotnem kolektivu za družbeno zavarovanje premoženja zadovoljivo, saj se število članov v IGD stalno povečuje. Na koncu je bilo rečeno, da je od ustanovitve IGD Mojstrana od leta 1981 pa do danes narejen izredno velik napredek. Glede opreme smo lahko tudi zadovoljni, kmalu pa bomo morali razmišljati o bolj sodobnih prostorih. N O C IGD TO Podnart Tako kot vsako leto, smo se tudi letos gasilci zbrali na občnem zboru, da bi pregledali, kaj smo v preteklem letu naredili. Občni zbor je bil v soboto, 14. 2. 1987 ob 17. uri v jedilnici TO. Poleg naših članov so se občnega zbora udeležili tudi predstavniki IGD v okviru DO LIP Bled in predstavniki sosednjih gasilskih društev in Občinske gasilske zveze Radovljica. Predsednik društva, tov. Sitar Franc je v poročilu prikazal, ka- tere naloge je IGD realiziralo od ustanovitve do danes in podrobno analiziral sedanje stanje društva. Problem je še vedno članstvo, saj je pet članov s tečajem za izprašanega gasilca odšlo iz TO, novi delavci, ki so postali člani IGD, pa so v glavnem brez izpita. Kar se tiče operativnega dela je ocena boljša od prejšnjih let. Zavedati se moramo, da imamo dovolj odgovorno nalogo, saj imamo opraviti z lesom, zato apelira na vse zaposlene, posebno še na vodilne, da bi imeli še več razumevanja in se vključili v naše vrste, saj je le v skupnosti moč. Oprema je zadovoljiva, najnujnejše smo še naročili. Dograjeno je črpališče iz Save in priključeno na hidrantno omrežje. Dobili smo tudi novo orodiš-če za shranjevanje opreme in prostor za diesel črpalko. Podana so bila še druga poročila, na katera se je pričela razprava. Predstavniki sosednjih društev so prav tako opozorili na problem članstva in na kader in izrazili željo po še boljšem sodelovanju. Predsednik društva se je vsem lepo zahvalil za udeležbo, za pomoč in strokovne nasvete in vse povabil na skromen prigrizek. Anki z veliko mero volje in veselja do športa. »Z ljudmi je včasih težko«, se zamisli moj sogovornik, »sam ne vem, kaj sploh hočejo. Pa mislim, da jim vse po volji napravim, pa kritizirajo. Če bi bila zdrava kritika, bi že šlo. Vem, da je sto ljudi — sto čudi. Nekako gre, ostajam optimist. Športna tekmovanja so zelo pomembna za izboljšanje družbenih kolektivnih odnosov. Že tako se premalo poznamo. V našem sistemu in tudi v naši delovni organizaciji se vse premalo zavedamo, kaj pomenita rekreacija in zdravo življenje za delovnega človeka. V razvitih državah namenijo rekreaciji vedno več časa in denarja. Spoznali so, da je to velik prihranek. Zelo ugodno je, da mi narava dela omogoča dejavnost na področju športa in rekreacije tudi med delovnim časom.« Mirkov konjiček je kolesarjenje. Več kot 12 let je aktivno nastopal kot kolesar-tekmovalec. Šest let je bil stalni član državne reprezentance. Dosegel je vrsto uspehov: dvakrat državni prvak — posamezno, štirikrat-ekipno, dvakrat — tretji na balkanskih igrah itd. V teh letih je prekolesaril več kot 200 000 km. Te svoje izkušnje sedaj prenaša na mladi rod kot trener pri Kolesarskem klubu Bled. Vse te aktivnosti mu vzamejo preveč časa, da bi se polno posvetil svoji veliki ljubezni do planin in gora. O tem spregovori: »V planinah in gorah, ko vse vsakdanje skrbi in težave denem vstran, se počutim sproščeno in svobodno. Hkrati pa sem majhen nasproti veličini in lepoti gora, ki je neminljiva. Zares se sprostim in vsak pohod mi daje novih moči za delo.« Veliko je ostalo še neizrečenega, nepopisanega. Upam, da sem stisnila njegovo delo in življenje v nekakšno jedro, nekako celovito predstavo. Mirko je eden tistih, ki olepšajo človekov vsakdanji delovni dan. V stiskah in težavah še vedno najde smisel za humor, kajti ima jekleno voljo in le-ta ga žene dalje. Preden pospravim beležnico, mi še pove: »Če bi se vsakdo zavedal, kako pomembno je v današnjem času biti vključen v športno, planinsko ali rekreativno dejavnost, bi bilo dosti manj duševnih stisk, manj nesreč pri delu in življenje bi bilo lepše in tudi bolj zdravo«. Vesna Seminar pooblaščencev za varstvo pred požarom S pravilnikom o organiziranosti varstva pred požarom in o strokovni usposobljenosti delavcev, odgovornih za izvajanje požarnovarnostnih ukrepov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, je določeno, da mora vsaka temeljna organizacija združenega dela oziroma delovne organizacije, ki v svoji sestavi nima TOZD in delovne skupnosti določiti vsaj enega de-' lavca, ki poleg svojega dela opravlja še strokovne naloge na področju varstva pred požarom. Seminar za pooblaščence se je začel v decembru in je trajal 58 ur. Obsegal je teoretični in praktični del. Teoretični del je obsegal osnove pravne ureditve požarne varnosti, delo inšpekcijskih orga- nov in samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požari, osnove gorenja in gašenja, ga'silska tehnična srestva in pravilnik o požarnovarnostnih zahtevah, ki jih je potrebno upošte-' vati pri izdelavi prostorskega izvedbenega akta pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov. Pri praktičnem delu smo bili seznanjeni s tehniko gašenja in podrobneje spoznali gasilska sredstva. Seminar je bil dovolj kvalitete, snov pa zanimiva in razumljiva. Pripombo bi imel le na nepravilno razmerje med teoretičnim in praktičnim delom seminarja, saj sem mnenja, da je praktični del vseboval premalo ur. Čuden Priprave na gasilsko vajo r Menjave v počitniškem domu, prikolicah, garsonjerah in koči v Vratih POČITNIŠKI DOM NA SECl Izmena traja 9 dni, menjave pa bodo v naslednjih dneh: 18. 6., 27. 6., 6. 7., 15. 7., 24. 7., 2. 8., 11. 8., 20. 8„ 29. 8., 7. 9. V času, ko termini niso zasedeni, se sobe s kuhinjo (garsonjere) lahko koristijo po dogovoru. POČITNIŠKE PRIKOLICE Prikolice bodo nameščene: v Primoštenu (1), na Pagu (4), v Zeleni Laguni (3), v Novigradu (2), v Vrsarju (1), na Krku — Punat (1), v Podčetrtku (1). Kdor želi letovati v naturističnem kampu na Pagu, naj to korajžno označi na prijavnici, da bomo (odvisno od prijav) prikolico prepeljali v ta kamp. Izmena traja 10 dni (velja za vse prikolice, razen v Primoštenu), menjave pa bodo v naslednjih dneh: 17. 6., 27. 6., 7. 7., 17. 7., 27. 7., 6. 8., 16. 8., 26. 8., 5. 9„ 15. 9. Za Podčetrtek poleg navedenih menjav veljajo še naslednje: 27. 4., 7. 5., 17. 5., 27. 5., 7. 6., in.25. 9., 5. 10., 15. 10. V Primoštenu izmena traja 12 dni, menjave pa bodo v naslednjih dneh: 15. 6., 27. 6., 9. 7., 21. 7., 2. 8., 14. 8., 26. 8., 7. 9., 19. 9. GARSONJERE Garsonjere imamo v Lovranu (2) in v Loparih na Lošinju (2). Izmena traja 10 dni, termini menjav so isti kot za prikolice. V času, ko termini niso navedeni, se počitniške kapacitete koristijo po dogovoru. KOCA v vratih Izmena traja 7 dni, menjave pa bodo v ponedeljkih, in si-cer: 27. 4., 4. 5., 11. 5., 18. 5., 25. 5., L 6., 8. 6., 15. 6., 22. 6., 29. 6., 6. 7., 13.7., 20.7., 27.7., 3.8., 10.8., 17.8., 24.8., 31.8., 7.9., 14.9., 21.9., 28. 9., 5. 10., 12. 10. Želimo, da bi se upokojenci za letovanje prijavljali (če je to le mogoče), izven glavne sezone. Cen koriščenja počitniških kapacitet še nimamo, le-te pa bodo objavljene v naslednjem Glasilu (pribl. 100 % na leto 1986): ----------------------------------------------------------------------- TOZD .................................................... PRIJAVNICA za letovanje v počitniškem domu na Seči Priimek in ime ............................. roj. leto... Delovno mesto Naslov bivališča Dom želim koristiti od do ali od..........................................................do ....... (Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve) Družinski člani (navesti poimensko, pri otrocih tudi starost), ki želijo koristiti bivanje v domu: ime žene ali moža........................................................................ ime in starost otrok .................................................................... Prijavnico oddajte v tajništvu TOZD oz. DSSS do 10.4.1987. To je zadnji termin, ker bomo po razvrstitvi ev. proste kapacitete objavili na oglasnih deskah. Podpis TOZD PRIJAVNICA ZA LETOVANJE — v počitniški prikolici v______________ — v garsonjeri___________________________ — v koči v Vratih________________________ Priimek in ime roj. leto Delovno mesto Naslov bivališča Počitniški objekt želim koristiti od do ali od............................................ do ................... (Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve) Poleg mene bo letovalo še oseb. Prijavnico oddajte v tajništvu TOZD oz. DSSS do 10.4.1987. To je zadnji termin za objavo, ker bomo po razvrstitvi ev. proste kapacitete objavili na oglasnih deskah. Podpis 8. marec, mednarodni dan žensk Pred nekaj dnevi smo bolj ali manj hrupno praznovali 8. marec, mednarodni dan žensk. Leta 1910 so na mednarodni konferenci žensk, socialistk v Köben-havnu na Danskem sprejeli predlog Clare Zetkin, znane nemške socialistke, da postane 8. marec mednarodni dan žensk, ki naj bo posvečen boju žensk za enakopravnost. Načelo enakopravnosti je danes zapisano v ustavah večine držav, v Ustanovni listini OZN, v Splošni deklaraciji o pravicah človeka in tudi v naši družbi, v naši ustavi in zakonih so vzpostavili popolno enakost žensk. Vemo, da je pri nas ženska dokaj enakopravna. Lahko se odloči za katerikoli poklic, lahko hodi v katerokoli šolo, lahko opravlja vsa odgovorna dela, je lahko na vseh vodilnih mestih. Vendar še večkrat govorimo, da jih je premalo na vodilnih mestih, da jih je premalo vključenih v delo samoupravnih organov, da je ženska preveč zaposlena v družini in podobno. Zato si moramo tudi pri nas še vedno prizadevati, da bo ženska bolj zastopana v družbenem življenju. Ponekod v svetu pa je glede nakopravnosti žensk še veliko slabše. Enakopravnost na papirju še ne pomeni, da ženske to enakopravnost tudi v polni meri uživajo. Marsikje so pravice žensk še vedno omejene. Vzrok so navade in običaji, gospodarska in družbena nerazvitost, privilegiji nekaterih slojev, neizobraženost in predsodki. Če ste svojim ženam, materam, sestram, tovarišicam čestitali za njihov praznik, če ste jim poklonili rože ali skromna darila, pomislite tudi na to, kako bi tudi vi v prihodnje razbremenili morda svojo ženo tako, da bi si v družini vse delo enakomerno porazdelili. kaj pravite na to? LM Uspešna kulturna akcija za delovne kolektive Odvoz snega Zbor delegatov V radovljiški občini že dobro desetletje organizirajo sindikati in Kulturna skupnost kulturno akcijo za delovne kolektive. Z njo želijo približati vse zvrsti kulturne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov. Dosedanje izkušnje kažejo vse bolj spodbudne rezultate, sočasno pa vse večje zanimanje delavcev, tudi za najbolj zahtevne vsebinske in oblikovne prireditve od dramskih, opernih in baletnih, do razstav in koncertov. Prireditve programira in vodi po organizacijski plati komisija za kulturo pri Občinskem svetu Zveze sindikatov, Radovljica, izvajajo pa jih domače ljubiteljske skupine, polprofesionalne in poklicne organizacije in ustanove, bodisi z gostovanji v občini, ali pa s predstavami, ki jih obiskujejo radovljiški delavci v Ljubljani, kranju in na Jesenicah. Pomembno je zlasti dejstvo, da s to akcijo spodbujajo tudi ljubiteljsko množično kulturno dejavnost kulturnih društev in sekcij v občini. Tudi v letu 1986 je bil program kulturne akcije za delovne kolektive, z malen- kostnimi spremembami v celoti realiziran. Organiziralo so 39 raznih prireditev v vseh večjih krajih, kjer to dopuščajo prostorske razmere, ki se jih je ogledalo 9.255 obiskovalcev, kar je v poprečju 250 na eno prireditev. Najbrž se lahko le malokatera občina pohvali s takšnim obiskom in številom prireditev; še posebno ko se temu doda blizu tisoč raznih prireditev in akcij društev in sekcij v okviru Zveze kulturnih organizacij Radovljica. Izvedli so po programu kulturne akcije 21 gledaliških predstav, 9 koncertov, 2 folklorna nastopa in 5 likovnih razstav. Razen tega so sindikati organizirali tudi skupinske obiske v Opero in Cankarjev dom v Ljubljani. Lani si je 5 opernih predstav ogledalo 1815, baletni triptih v Cankarjevem domu pa 320 obiskovalcev iz radovljiške občine. V kinodvorani v Radovljici pa je 2 predstavi hrvaške gledališke skupine »Gruntovčani« obiskalo nad 1200 ljudi. Program kulturne akcije v letu 1987 ne bo bistveno spremenjen. Še naprej bodo posvetili pozornost množičnosti in kakovosti. Načrtujejo pa enako število prireditev, ki jih utegnejo med letom še povečati. Na 4. seji konference Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske — Poslovne enote Radovljica, 23. februarja so delegati iz delovnih organizacij, skupnosti in DPO presojali uresničevanje načrta razvoja in poslovanja LB, TBG in se seznanili z njenim finančnim rezultatom v letu 1986. Razen tega so bili na seji seznanjeni tudi z vzroki za izgube v gorenjskem in občinskem gospodarstvu in sklenili, da se DO HTP Bled odpišejo obresti od investicijskih kreditov. Izgube so nastale predvsem zaradi nerealnega tečaja dinarja in ukinitve stimulacij za izvoz. Delegati so potrdili tudi načrt uresničevanja srednjeročnega plana LB, TBG za leto 1987 in začasni finančni načrt za leto 1987. Sprejeli pa so tudi sklep o zgornji meji zadolžitve LB, TBG za leto 1987 in sklep o limitu za odločanje poslovnih odborov Ljubljanske banke. Ponovno so pozvali DO Merkur Kranj, TOZD Prodaja na drobno za pristop k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Ljubljanske banke. Izrekli pa so soglasje s predlogom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Združenja bank Jugoslavije. Dosedanjega vodjo poslovne enote LB v Radovljici Zlatka Kavčiča so kandidirali za namestnika predsednika kolektivnega poslovodnega organa LB, Temeljne banke v Kranju. Reorganizacija SIS Že nekaj let se govori o potrebi temeljite reorganizacije samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje (komunalne, stanovanjske, cestne, kmetijsko zemljiške) oz. njihovih strokovnih služb, pa vendar ni bilo storjenega še nič. Predvsem gre za združitev vseh strokovnih služb in morda priključitev k skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti, ki uspešno poslujejo že tretje leto. O tem so sklepali že na številnih sestankih družbenopolitičnih organizacij, med drugim tudi na programski seji Občinske konference SZDL in na seji Občinskega komiteja ZK Radovljica. Podobno stališče so zavzeli do reorganizacije upravnih organov v občinski skupščini. Namesto dosedanjih razdrobljenih delovnih skupnosti, ki so bile povsem samostojne, naj bi se združile v eno delovno skupnost. Tudi tu so določene ovire, ki onemogočajo novo organizacijo. Ta bo morala biti predvsem v korist občanom oz. njihovim potrebam, kar doslej ni bilo. Da bi se končno zadeve začele premikati naprej, je izvršni svet občinske skupščine Radovljica na februarski seji imenoval 11-članski iniciativni odbor za pripravo reorganizacije SIS materialne proizvodnje in njihovih strokovnih služb ter upravnih organov in sekretariata občinske skupščine in izvršnega sveta. Odbor bo vodil predsednik izvršnega sveta mg. Pavel Žerov-nik, člani pa so predsedniki oz. sekretarji vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki stanovanjske, komunalne in cestne skupnosti. — > V skladu s 23. členom samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled in na osnovi sklepa odbora za organizacijo, kadre in stanovanja objavljamo predlog prednostne liste prosilcev za stanovanja. Do 10. 4. 1987 bomo sprejemali pripombe; pošljite jih tajniku samoupravnih organov v DSSS LIP Bled. « PREDNOSTNA LISTA PROSILCEV ZA STANOVANJA Priimek in ime Štev. druž. čl. TOZD Točke Opomba Soudeležba druge DO 1. Petkovič Stanko 3 Mojstrana 336 oba LIP 2. Odar Pavel 4 Tomaž Godec 310 oba LIP 3. Cupar Zvonko 3 Rečica 286 oba LIP 4. Štikič Milorad 3 Podnart 282 5. Jan Ivanka 1 Rečica 273 6. Pristov Janj a 2 Rečica 270 7. Magister Srečko 4 Rečica 266 oba LIP 8. Jovanova Dušanka 3 Podnart 265 50 % Ž. J. 9. Pajič Radivoje 4 Podnart 254 solidarnost 10. Lumpert Janez 3 Mojstrana 253 oba LIP 11. Rakuš Mirko 3 DSSS 251 oba LIP 12. Cesar Vlado 4 Podnart 251 13. Vidic Veronika 2 Rečica 250 14. Gaberšček Marjan 3 Rečica 241 15. Knaflič Stane 1 DSSS 234 16. Sinkovič Janja 3 DSSS 229 50 % Veriga 17. Muzga Silvo 1 Rečica 220 18. Saftič Julka 3 Rečica 211 zamenjava 19. Fumič Vlado 3 Rečica 208 20. Skumavec Pavel 3 Mojstrana 197 21. Medja Marija 1 Tomaž Godec 191 22. Stražišar Amalija 1 DSSS 183 zamenjava 23. Krivič Devad 4 Rečica 180 zamenjava 24. Stanišič Petrislav 1 Podnart 177 25. Debevec Adrijana 3 Mojstrana 169 26. Sodja Marko 3 Tomaž Godec 163 zamenjava 27. Sodja Alenka 3 Tomaž Godec 161 28. Lukač Zvonko 1 Rečica 160 29. Korošec Primož 3 Tomaž Godec 151 30. Orejaš Mojca 3 Mojstrana 151 31. Korošec Vesna 2 Tomaž Godec 146 zamenjava 32. Cerkovnik Vesna 1 Trgovina 133 33. Pikon Štefka 1 upokojenka 126 34. Mencinger Janez 1 Filbo 106 35. Loncnar Monika 1 Rečica 86 Lepi boji smučarjev tekačev na mednarodnem FIS tekmovanju v bohinjskem kotu Zagnani bohinjski organizatorji pod vodstvom Franca Bajta so v drugi polovici februarja, 25. in 26. 2.1987 že 32. priredili mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih, ki je tokrat štelo za Alpski pokal. Ta vrsta pokala je priložnost predvsem za manj znane tekače in tekačice, da se dokažejo v mednarodni areni. Ustrezno temu je bila tudi konkurenca na letošnjem tekmovanju nekoliko bolj skromna, kar pa ni bila ovira, da tekmovalci in tekmovalke v članski in mladinski konkurenci iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, ZRN, Francije, Švice, Španije, Danske, Nizozemske, Argentine, ČSSR in Madžarske ne bi prikazali lepih in zanimivih bojev, saj so o zmagovalcih odločali zadnji metri. Organizatorjem, ki jim je bilo naklonjeno tudi izredno lepo, sončno vreme oba dneva tekmovanja, so svoje delo opravili vzorno in so bili deležni pohvale od tekmovalcev, gostov in tehničnega delegata FIS, Franca Si- guta iz Avstrije. Svoj prispevek k dobro opravljeni organizaciji pa so dodali tudi učenci osnovne šole dr. Janez Mencinger iz Boh. Bistrice, saj so lično in domiselno okrasili izložbe po trgovinah v Boh. Bistrici. Njihovo delo je ocenila komisija v sestavi: Bogomila Mitič (predsednik organizacijskega komiteja), Franc Bajt (predsednik prireditvenega odbora) in Ciril Kraigher (član odbora za protokol). Organizacijski komite se je učencem za solidno delo zahvalil in je najboljše tudi nagradil s priložnostnimi nagradami. Letos so se tekmovanja udeležili tudi mladi tekači in tekačice iz SK Bohinj. Najbolje se je od bohinjskih tekmovalcev izkazala Urška Čop z 18. mestom. REZULTATI: Članice — 5 km (29 uvrščenih) 1. Theurel, AUT (15.36,7), 2. Svobo-va, TCH (15.39,9), 3. Embacher, AUT (15.50,2), 4. Sulzer, AUT (15.50,5), 5. Cerovska, TCH (16.06,6), 18. Urška Čop, JUG (17.40,2), 22. Jana Repinc, JUG (18.26,7), 24. Lidija Cerkovnik, JUG (19.14,5). ČLANI — 15 km (38 uvrščenih) 1. Gandler, AUT (41.39,9), 2. Pulie, ITA (42.20,6), 3. Čarman, JUG (42.45,8), 4. Kršinar, JUG (42.55,8), 5. Capol, SUI (42.56,7). Mladinci — 15 km (47 uvrščenih) 1. Sartor, ITA (42.00,3), 2. Fauner, ITA (43.10,5), 3. Buchta, TCH (43.36,3) 4. Del Fabro, ITA (43.38,8), 5. Gaudenzio, ITA (43.46,1), 29. Igor Logar, JUG (47.03,4), 46. Toni Lapajne, JUG (53.01,6). Štafete Članice 3x5 km (8 uvrščenih) 1. TCH (45.36,2), 2. AUT (47.36,6), 3. JUG (48.20,7), 7. JUG III (Cerkovnik, Repinc, Čop — 52.56,7). Člani 3 X 10 km (7 uvrščenih) 1. ITA (1,17.45,2), 2. SUI (1,18.01,8), 3. FRA (1,19.01,1) Mladinci 3 x 15 km (6 uvrščenih) 1. TCH (1,18.49,8), 2. SUI (1,18.57,0), 3. JUG (1,21.32,0) Žitnik Jani Sindikalno prvenstvo LIP Bled v VSL V nedeljo, 8. marca smo na Kobli izvedli sindikalno prvenstvo LIP v veleslalomu za leto 1987. Od prijavljenih 115 se je tekmovanja udeležilo le 66 tekmovalcev. Morda je temu nekoliko kriv datum. Pogoji za tekmovanje so bili sicer zelo dobri, razen tega da je bila proga nekoliko ledena in morda za starejše kategorije predolga, drugih pripomb pa ni bilo. Zamera pa velja vsem prijavljenim tekmovalcem, ki se prvenstva niso udeležili in svoje neudeležbe niso pravočasno sporočili. Sama organizacija tekmovanja je namreč povezana z določenimi sredstvi: kosilo za prijavljeno število tekmovalcev, zakup terena na Kobli, nabava dnevnih kart, zato je skrajno neodgovorno od teh ljudi, da tako razmetavajo sindikalni denar. REZULTATI: Ženske nad 35 let 1. Veber Anica, T. Godec (54.55), 2. Kaiser Jasna, Rečica (58.80), 3. Pintar Darinka, DSSS (59.21), 4. Urankar Marija, DSSS (59.32), 5. Ristič Albina, T. Godec (1.01.83). Ženske do 35 let 1. Zupan Lidija, Podnart (53.49), 2. Šifrer Ana, DSSS (55.83), 3. Rakuš Jelka, T. Godec (1.00.49). Moški nad 45 let 1. Milonik Janez, Mojstrana (46.17), 2. Mencinger Viki, T. Godec (50.34), 3. Repinc Viktor, T. Godec (55.42), 4. Pikon Franc, upok. (58.06), 5. Vojvoda Lovro, T. Godec (1.00.03), 6. Justin Janko, Rečica (1.05.35). Moški od 36 do 45 let 1. Pikon Janez, T. Godec (45.08), 2. Malej Janez, Filbo (45.76), 3. Tro-jar Srečo, T. Godec (46.77), 4. Stare Miro, Rečica (48.43), 5. Žmitek Vik- tor, T. Godec (48.86), 6. Jurman Gabrijel, Rečica (52.87), 7. Repe Jakob, T. Godec (58.47), 8. Zalokar Milan, Filbo (59.41), 9. Dolenc Matjaž, Rečica (1.13.21) Moški od 28 do 35 let 1. Ravnik Jure, Podnart (45.14), 2. Zalokar Zdravko, DSSS (47.16), 3. Šimnic Franc, Rečica (47.25), 4. Šmid Stane, Mojstrana (48.13), 5. Legat Lovro, Rečica (50.52), 6. Sod- ja Danijel, Filbo (50.95), 7. Škantar Janez, Filbo (51.78), 8. Grilc Alojz, Mojstrana (52.55), 9. Medja Anton, T. Godec (54.17), 10. Stare Zdravko, T. Godec (57.66), 11. Vahčič Edo, DSSS (1.01.14), 12. Rakuš Mirko, DSSS (1.02.83), 13. Knaflič Stane, DSSS (1.06.60), 14. Knaflič Marjan, DSSS (1.08.63), 15. Košir Slavko, Mojstrana (1.20.07). Moški do 27 let 1. Lapajne Mirko, Filbo (45.74), 2. Stane Roman, Filbo (47.66), 3. Zupan Jože, Filbo (48.16), 4. Zalokar Lovro, Filbo (48.75), 5. Repinc Matevž, T. Godec (50.90), 6. Žmitek Matjaž, Filbo (51.22), 7. Brane Franci, Mojstrana (51.73), 8. Cesar Igor, T. Godec (51.74), 9. Zorč Marjan, T. Godec (52.02), 10. Svetina Mitja, Mojstrana (52,6l), 11. Selan Blaž, Filbo (52.96), 12. Kovačec Miran, Mojstrana (53.04), 13. Jug Brane, Rečica (55.54), 14. Beznik Rajko, Filbo (55.77), 15. Razinger Jernej, Rečica (56.40), 16. Bizjak Robert, Filbo (58.58), 17. Ličer Iztok, Filbo (58.89), 18. Beznik Franc, Filbo (1.03.84), 19. Matušič Marjan, Mojstrana (1.08.49), 20. Polajnar Andrej, T. Godec (1.21.86). Ekipna uvrstitev: 1. TOZD Tomaž Godec 43 točk 2. TOZD Filbo 38 točk 3. -4. TOZD Rečica 32 točk 3.-4. TOZD Mojstrana 32 točk 5. DSSS 19 točk 6. TOZD Podnart 17 točk Rakuš REZULTATI Občinskega sindikalnega prvenstva v VSL za leto 1987, Kobla, 1. 3.1987 Ženske A 1. Petrač Janja, Iskra Lipnica (31.76), 2. Ankele Tjaša, Elan (35.69), 3. Gantar Tatjana, Iskra Lipnica (36.15), 10. Rakuš Jelka, LIP (37.14). Ženske B 1. Prešeren Barbara, Iskra Otoče (26.25) , 2. Šifrer Ana, LIP (28.79), 3. Manfreda Zdenka, Veriga (29.53). Ženske C 1. Kleindienst Romana, Obrtno združenje (27.52), 2. Praprotnik Marija, GG (28.67), 3. Podlipec Amalija, Elan (30.24), 5. Veber Anica, LIP (30.99), 6. Urankar Marija, LIP 31.95), 10. Pintar Darinka, LIP 33.45), 12. Kaiser Jasna, LIP (33.98), 14. Ristič Albina, LIP (35.36), 17. Mencinger Branka, LIP (38.37) Moški A 1. Hafner Matjaž, Iskra Lipnica (44.26) , 2. Sitar Igor, Globtour (44.55), 3. Ravnik Zdravko, LIP (44.93), 16. Lapajne Mirko, LIP (47.80), 23. Mencinger Igor, LIP (48.92), 27. Odar Jože, LIP (49.69), 43. Zalokar Lovro, LIP (52.80), 49. Zupan Jože, LIP (54.39), 54. Zorč Marjan, LIP (55.14), 55. Gosnik Srečo, LIP (55.16), 60. Selan Blaž, LIP (56.78), 63. Ličer Iztok, LIP (58.12). Moški B 1. Mikič Lado, Elan (29.83), 2. Šemrl Janez, GG (30.40), 3. Pogačnik Tomaž, Iskra Lipnica (30.86), 7. Zalokar Zdravko LIP (32.55), 13. Repinc Grega, LIP (33.64), 14. Le- gat Lovro, LIP (33.86), 33. Škantar Milan, LIP (35.95), 43. Šimnic Franc, LIP (37.55), 53. Podgornik Bogo, LIP (38.95), 55. Knaflič Marjan, LIP (39.85), 62. Knaflič Stane, LIP (49.51), 64. Rakuš Mirko, LIP (1.24,41). Moški C 1. Šmit Vito, Elan (25.57), 2. Šmid Aleš, Almira (26.22), 3. Zupan Miha, Elan (26.23), 6. Pikon Janez, LIP (27.22), 9. Stare Miro, LIP (27.51), 11. Trojar Srečo, LIP (28.09), 16. Malej Janez, LIP (28.73), 29. Repe Jakob, LIP (33.08), 39. Dolenc Matjaž, LIP (39.97). Moški D 1. Lakota Peter, GG (25.97), 2. Bohinc Janez, Elan (27.08), Globevnik Janez, Veriga (28.00), 6. Ažman Stanko, LIP (28.27), 7. Rozman Anton, LIP (28.49), 9. Mencinger Viki, LIP (28.83). EKIPNO Vrstni red ekipno ženske 1. Iskra Lipnica 53 točk 2. -3. Obrtno združenje 41 točk 2.-3. Elan 41 točk 4. LIP Bled 37 točk Udeleženih 22 ekip. Vrstni red ekipno moški 1. Elan Begunje 142 točk 2. LIP Bled 68 točk 3. Veriga Lesce 62 točk Uvrščenih 34 ekip. Vrstni red ekipno skupaj 1. Elan Begunje, 183 točk, 30 udeležencev; 2. Iskra Lipnica, 111 točk, 20 udeležencev; 3. LIP Bled, 105 točk, 37 udeležencev. Na tekmovanju je nastopilo 62 žensk in 215 moških, to je skupno 277 tekmovalcev. Rakuš Gorenjska in njena zgodovina Prav je, da nekaj več besed namenimo blejskemu gospostvu. Leta 1004 se je nemški kralj Heinrich II odpravil na vojni pohod v Italijo z namenom, da odstavi mejnega grofa Harduina v Ivreji. Briksenške-mu škofu, ki ga je na poti spremljal, je obljubil vse blejsko posestvo z vsem premoženjem. Kralj Heinrich II je zmagal, v Paviji so ga kronali za italijanskega kralja, škofu Albuinu pa je izpolnil obljubo. 10. aprila 1004 so izdali daritveno listino, tak je začetek blejskega gospostva. Leta 1011 je cesar Heinrich podaril Briksnu še blejski grad in 30 kraljevih kmetij med Savo Bohinjko in Dolinko. 1040. leta se je gospostvo še povečalo za gozdove od Lesc do Save Bohinjke. Glavarji so škofu prisegali pokorščino skupaj s podložniki. Prisego so dajali v različnih krajih. Prečitali so jim prisege, podložniki so jih potrdili z dvignjenimi rokami. Ob tej slovesnosti pa je vsakdo spil čašo domačega mošta. Škofje so le redko zahajali na Bled, v letu 1630 je le Wilhelm von Welsberg prispel s svojim spremstvom na Bled. Glavarji so brezplačno stanovali v gradu, po predpisih pa so morali zaprositi briksenške škofe za dovoljenje večjih ali manjših po- pravil v gradu. Tako lahko najdemo obračune za izdatke in dohodke blejskega premoženja v arhivskih listinah. Kakšni so bili dohodki glavarja, pa je bilo odvisno od njegove iznajdljivosti. Sedež glavarjev je bil že ob nastopu določen: na blejskem gradu. Glavar je bil vedno na novo potrjen, ko se je zamenjal briksenški škof. Bil je naj višji posvetni zastopnik v političnih, vojaških in upravnih zadevah. Imeli so vso oblast. Funkcijo sodnika je opravljal le pri manjših deliktih, podložniki so bili podrejeni sodišču Kranjske. Ta-koimenovani komisarji pa so reševali pritožbe zoper prošte ali druge pritožbe. Prošt je bil zadolžen tudi za notarska dela, za redno pobiranje davkov. Moral je voditi urbar, kjer so bile opisane dolžnosti podložnikov. Če tega ni bilo, so to delo opravljali glavarji ali njegovi namestniki. Upravno središče blejskega gospostva je bilo na blejskem gradu. Svojo oblast so imeli nad vsem prebivalstvom razen nad gosposkimi plemiči in uradniki. Kot zastopniki škofa so nadzirali tudi duhovščino v cerkvenih zadevah, podložnike so branili pred Turki. Pobirali so stalne in posebne davščine. Podložniki pa so dajali konje za vojsko. Spominski tek Staneta Žagarja na Dobravi Krajevne organizacije ZZB NOV lipniške doline od leta 1980 vsako leto prirejajo spominski tek patrol v spomin na narodnega heroja Staneta Žagarja. Delavci oziroma temeljne organizacije lipniške doline so se na začetku obvezale, da bodo izmenično prevzele pokroviteljstvo nad tekmovanjem. V letu 1987 je bila na vrsti temeljna organizacija Podnart. Tekmovanje poteka v obliki patrol. V vsaki patroli so trije člani. Glede na skupno starost so patrole razdeljene v več kategorij, posebna kategorija pa so patrole JLA, TO, UNZ in druge, ki tečejo v uniformah in s terenskimi smučmi ter borci NOB. Ekipe štartajo posamično v razmaku ene minute, tako da ni na progi, v nasprotju z ostalimi množičnimi teki, nobene gneče. Speljani sta dve progi. Krajša proga je dolga 8 km, daljša pa 15 km. Starejše kategorije in ženske tečejo na krajši, ostali pa na daljši progi. Start in cilj obeh je na Srednji Dobravi. Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik Vinko Čuden, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj Letošnje tekmovanje je bilo predvideno 14. februarja, vendar je bilo zaradi slabega vremena prestavljeno na 21. in nato na 22. februar. To se je poznalo na udeležbi, ki je bila nekoliko manjša, kot je bilo predvideno. Kljub vsemu je tekmovanje v prekrasnem vremenu lepo uspe- lo. Nastopilo je 66 patrol, od tega pet iz naše delovne organizacije. Tri ekipe so sestavili predstavniki TO Podnart, eno DSSS, eno pa TO Tomaž Godec. Lep uspeh je dosegla bohinjska patrola v postavi Lapajne, Repinc in Rozman, ki je v svoji kategoriji osvojila 1. mesto. Vse ljubitelje teka vabim, da se tudi v naslednjih letih udeležijo te zanimive in prijetne prireditve. Ravnik Bled je bil zelo zanimiv za Briksen. Odtod so izvozili dosti živil in ostalega blaga. Med živili so zlasti cenili ribe, konje, govedo, vino, platno, vosek in les. Od kod na Bledu vino in povrh vsega še sladko? Iz starih virov vemo, da so vinsko trto zanesli rimski vojaki, ko so potovali čez naše kraje v Nemčijo. Vinogradi so bili na vsem južnem pobočju jezera. Vremenske razmere so morale biti tedaj precej drugačne, da je vinska trta lahko uspevala. Še dandanašnji se pot pod gradom imenuje »Pod no-gradom«. V starih virih je tudi zapisano, da so blejski grad pri- zadele številne naravne katastrofe. 24. in 26. marca 1509 je velik potres močno porušil grad. Okoli leta 1520 ga je obnovil in pozidal Herbert Turjaški, ki se je obogatil v vojnah s Turki. 4. oktobra 1690 se je zatreslo drugič in tedaj so se stanovalci v celoti morali preseliti z gradu. Obnova pa je trajala dalj časa. Leta 1622 je pogorela streha na kapeli, prebivalce Bleda in okolice pa je prizadela kuga, turški vpadi in druge naravne katastrofe so povečevale splošno revščino. Božo Benedik (se nadaljuje) Na podlagi 44. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO UP, lesna industrija Bled in sklepa odbora za organizacijo, kadre in stanovanja z dne 26. 2.1987 se objavi RAZPIS za dodelitev posojil za gradnjo oz. adaptacijo stanovanj v zasebni lasti za leto 1987 v skupnem znesku 180.000.000, - din. I. RAZPISNI POGOJI Pravico do stanovanjskega posojila pod pogoji, določenimi v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled in v pravilnikih posameznih TO in DSSS imajo vsi delavci, ki so v delovnem razmerju v eni od temeljnih organizacij oz. v delovni skupnosti skupnih služb za nedoločen čas in upokojenci. Delavec, ki prosi za kredit, mora biti kreditno sposoben. Posojilo se dodeljuje za: 1. izgradnjo ali nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja (novogradnje) 2. za izboljšanje pogojev bivanja v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju (adaptacija) Stanovanjsko posojilo je dolgoročno posojilo z obveznostjo vrnitve do 20 let glede na višino dodeljenega posojila in s 4 % obrestno mero. Ostale splošne in posebne kreditne obveze v zvezi z vračanjem in zavarovanjem kredita bo določala kreditna pogodba. II. DOKUMENTACIJA Udeleženci razpisa morajo k vlogi za dodelitev posojila predložiti naslednje dokumente: — zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. o pravici uporabe zemljišča — gradbeno dovoljenje — kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo o nakupu stanovanja — dokazilo o višini lastne udeležbe, ki ne sme biti nižja od 20 % vrednosti trosobnega standardnega stanovanja. III. OSTALE DOLOČBE 1. Vlogo s potrebno dokumentacijo za dodelitev posojila je potrebno vložiti najkasneje do 10.4.1987 in poslati na naslov: LIP, lesna industrija Bled, Splošni sektor, 64260 Bled, Ljubljanska 32. 2. Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale, prav tako tudi ne vloge tistih prosilcev, ki jim je bilo posojilo že prej dodeljeno do najvišje vsote, ki je veljala v času, ko jim je bilo posojilo dodeljeno. 3. Delavci, ki so vloge za posojilo vložili pred objavo tega razpisa, morajo le-te dopolniti z zahtevami podatki in dokumentacijo iz II. točke tega razpisa. 4. O izidu razpisa bomo udeležence obvestili z objavo sklepov na oglasnih deskah TO oz. DSSS in z vročitvijo sklepov vsem prosilcem, s pojasnilom in rokom možnosti prigovora. Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja v_______________________________________________________/ STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC FEBRUAR 1987 delavcev pripravnikov TO Tomaž Godec 430 TO Rečica 303 6 TO Mojstrana 88 2 TO Podnart 78 TO Filbo 113 3 TO Trgovina 26 DSSS 105 4 SKUPAJ 1143 15 ZAPOSLILI SO SE: — v TO Tomaž Godec Jožica ARH, 1967 — SS — v TO Rečica Miran KRAŠNA, 1967 — KS — v TO Mojstrana Zdravko MOČNIK, 1934 — K — v TO Filbo Darko ŽMITEK, 1963 - VIS ODŠLI IZ DO: — IZ TO Tomaž Godec Pavel MALEJ, K — sporazumno, Marija CERKOVNIK, PK — upokojitev — iz TO Rečica Čamil REDŽAJ, NK — izjava delavca, Janko PRIMOŽIČ, K — upokojen, Branko GOMILAR, K — izjava delavca, Darko MRAK, NK — izjava delavca, Silvo ARH, SS — upokojen, Jakob POKLUKAR, NK — upokojen, Slavko KOREN, K — upokojen — iz TO Podnart Marko ZUPAN, NK — izjava delavca, Aleksander ŠIPKA, PK — izjava delavca — iz DSSS Jožica ARH, SS — potek pripr. dobe, Marjeta ARH, SS — potek pripr. dobe, Darko ŽIMITEK, VIS — potek pripr. dobe RODILI SO SE: Darku ŽMITEK (TO Filbo) — dvojčici, Radi SAMAC (TO Podnart) — sin Moje misli potujejo k mamici V petek, 6. marca so prosvetni in kulturni delavci ob praznovanju dneva žena v KS Ribnem pripravili proslavo. V avli riben-skega zadružnega doma smo si lahko ogledali razstavo risbic in spisov, delo otrok iz osnovne šole Ribno. Pod geslom »Moje misli potujejo k mamici« so iskreno in preprosto opisali, kako dragocena in neprecenljiva je materinska ljubezen. Na risbah so upodobili mamice, življenje in delo doma. 6. marca popoldan so se v zadružnem domu srečale krajanke, stare nad 60 let. Prejele so skromno darilo, po proslavi pa so ob prigrizku in kapljici prijetno pokramljale. Zvečer istega dne pa je bil kulturni program namenjen vsem ostalim ženam iz krajevne skupnosti. Otroci so zapeli venček narodnih pesmi, povedali nekatere prisrčne recitacije; recitatorji DPD Svoboda pa so v kratkem recitalu opisali dobrotljivo podobo matere in žene. Ribenski amaterski igralci pripravljajo komedijo V škripcih, na domačem odru jo bodo predstavili v marcu. Kulturno življenje v KS Ribno je kar bogato. Da je tako, pa moramo pohvaliti nekatere krajane, ki žrtvujejo svoj prosti čas. Vesna Zahvali Ob boleči izgubi naše drage mame Frančiške Kravanja se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem iz TO Tomaž Godec za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. hčerka Vera sin Lojze Ob boleči izgubi dragega moža Jožeta Robiča se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TO Mojstrana za podarjeno denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Mojca Robič s sinom Upokojili so se v TO Rečica Silvester Arh je pričel z delom v najtežjem obdobju, ko je bil nasilno odveden v koncentracijsko taborišče Dachau, od koder se je po hudih življenjskih izkušnjah srečno vrnil domov. Prva redna zaposlitev je bila pri takratnem podjetju LIP Gorje v lesni stroki, kateri je ostal zvest vse do redne upokojitve. Potrebe po strokovnih delavcih so ga vodile v Kočevje, kjer je kot upravnik vodil tečaj za normiranje. V naslednjih letih mu je bilo zaupano delo obratovodja v novoopremljenem obratu s tračno žago. Za to obdobje so značilne pogoste reorganizacijske spremembe, ki so bile pogojene s koncentracijo proizvodnje in ukinitvijo dotrajanih in zastarelih obratov. Sedem let dela v Kočevju je Arh Silvester zaključil kot skladiščnik žaganega lesa. Leta 1957 se je ponovno vrnil v rojstni kraj, kjer je ob delu zaključil srednjo lesno šolo in 30 let uspešno vodil delo skladiščnika žaganega lesa. Dušan Repe se je po obveznem šolanju zaposlil kot kurjač parnega kotla v kotlovnici na Rečici. Z delom je nadaljeval v žagalnici, kjer je do leta 1970 opravljal zahtevno in odgovorno delo robljenje žaganega lesa. V naslednjih letih pogosto zaradi potreb dela v proizvodnji enako uspešno opravlja tudi delo pri razrezu hlodov na polnojarmeniku. Po odslužitvi vojnega roka so se pojavili prvi znaki bolezni zato je moral z leti delo v žagalnici opustiti in se oprijeti z lažjim, vendar prav tako pomembnim delom pri osnovnem vzdrževanju strojev in naprav v obratu žaga. Z veliko volje, potrpljenjem in prirojenim smislom za red je 38 let ostal zvest TO LIP Bled vse do predčasne upokojitve. Janez Primožič se je kot kvalificiran zidar najprej zaposlil v svoji stroki pri Gradbenem podjetju Projekt v Kranju. Leta 1956 nadaljuje z delom v bližini svojega doma v Tovarni lesne moke v Soteski, kjer mu je zaupano delo mojstra mlina za izdelavo lesne moke. Občasne reorganizacij ske spremembe in potrebe v ostalih obratih so bile vzrok, da je bil v času od leta 1963 vse do leta 1973, ko so ognjeni zublji uničili obrat, pogosto prerazporejen v TO Bohinj, kjer je nadaljeval z delom v obratu gradbenih plošč in po potrebi tudi pri vzdrževalnih delih. Leta 1974 je pričel z delom v TO Rečica, kjer je v vseh letih do upokojitve opravljal delo cepilničarja na tračni žagi v obratu žage. Franc Žvan se je pred 33 leti zaposlil v bližini svojega doma pri Gozdnem gospodarstvu Bled, kjer je pet let glede na potrebe dela v poletnih mesecih sodeloval pri poseku iglavcev in spravilu gozdnih sortimentov z žičnico. V zimskih mesecih je nadaljeval s spravilom lesa do kamionske ceste. Leta 1959 se je zaposlil na skladišču žaganega lesa, kjer je opravljal vrsto let, od letviče-nja, razvrščanja, čeljenje žaganega lesa in nakladanje pri odpremi. Skromne življenjske razmere in težki delovni pogoji v začetnem obdobju so načeli njegovo zdravje, zato se je moral predčasno upokojiti. Jakob Poklukar je kot kvalificiran ključavničar pričel z delom v Železarni Jesenice, kjer je v mehanični delavnici z ostalimi sodelavci skrbel za redno vzdrževanje strojev in naprav. V tem času ni bilo na tržišču ustreznih strojev, zato so večji del opreme izdelali v lastnih obratih. Po 14 letih dela v Železarni, ki je bilo obogateno z mnogimi praktičnimi izkušnjami in izvirnimi rešitvami, se je zaposlil kot vzdrževalec v oddelku za vzdrževanje v TO Rečica. To delo je uspešno opravljal vse do delovne nezgode, zaradi katere je bil prerazporejen v skladišče rezervnih delov, kjer je z izrednim smislom za red to delo vzorno vodil do redne upokojitve. Slavko Koren je pričel svojo dolgoletno delovno pot v rodnem kraju na Primorskem, kjer je bil kot sezonski delavec zaposlen pri izgradnji gozdnih cest. Po petih letih sezonskega dela nadaljuje z delom v poletnih mesecih pri obdelavi vinogradov in spravilu kmetijskih pridelkov. Pomanjkanje dela in življenjska nuja so vzrok, da se je leta 1960 zaposlil kot sekač pri Gozdni upravi Boh. Bistrica, kjer je več kot leto dni opravljal težaško gozdno delo pri poseku lesa in spravilu gozdnih sortimentov do kamionske ceste. Leta 1961 nadaljuje z delom v TO Rečica, kjer je vse do upokojitve neoporečno in uspešno opravljal dela v montaži vrat in podbojev in v zadnjih letih še bolj zahtevno delo — popravilo vratnih kril. Njihovo življenjsko načelo je bilo, da je potrebno delati, saj le z delom uresničiš svoje želje in želje drugih. Za njimi so vidni sadovi neutrudljive roke, zato se jim za opravljeno dolgoletno delo zahvaljujemo.