l.eto lil., štev. «3 Poštnina pavšallrana. V Ljubljani, nedelja dne 14. mala 1322 Današnja številka i Pfa ■ 4 K Izhaja ob 4 gjutra|« Stane mesečno 7-50 Din za inozemstvo 18*— , Oglasi po tarifn. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16,1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlitvo) Ljubljana. Prešernova uL »t. 54. Telef. št. 3«. Podružnice; Maribor, Barvarska uFe» «.1. TeL«t23. Celje, Aleksaodr. cesta. Račun pri poštn. čekeft zavodu štev, 11.842, Današnja številka *Jntra* obsega osem strani in stane 1 Din. Ljubljana, IS. maja. Pevski zbor »Glasbene Matice* je odšel na turnejo po naših večjih južnih mestih, da pokaže bratom in .sestram, kaj zmore slovenski del naroda s 301etniin sistematičnim in vztrajnim delom na glasbenem polju. Cisto samo po sebi je postala turneja »Glasbene Matice* istočasno nosilec žive, velike jugoslovanske narodne misli in zlasti v naši prastolici, kraljevskem Beogradu, je dal pevski zbor »Glasbene Matice* povod za prisrčne nacijonalne manifestacije. Kulturi namenjena turneja je postala s tem važen političen dogodek, ki je najboljši demanti partikularizma in narodne zavednosti ter izraz odločne volje za edinstvo naroda in države. V Časih, ko prete razne grape v narodu skupnosti domovine in naroda, taki pojavi niso podcenjevati. Ako hočemo, da bo narod spoznal, da se more obdržati samo, če je složen, in da bo v resnici svoboden le. če z edin-itvom predstavlja moč in silo države, moramo ga napolniti s pozitivnim narodnim čustvom in mu pokazati narodne cilje. Pevski zbor »Glasbene Matice* je bil sprejet v Beogradu kot reprezentant slovenskega naroda. Bratstvo med Srbi in Slovenci, ki je bilo te dni znova potrjeno, ne bo le poglobilo medsebojno zaujianjo in ljubezen onih, ki so bili priče nacijonai-nih manifestacij, marveč bo z zadoščenjem napolnilo tudi srca vseh onih Ši-rom Jugoslavije, ki trdno verujejo v popolno zmago jugoslovanstva ter v >ilo državne edinstvenosti. Čisto brez vpliva pa tak dogodek tudi ne more ostati za one, za katere narodna misel ne igra posebno vloge. Poznamo iih. da se ne'dado poučiti, tudi če se zavedajo, da so v zmoti, in omajati tudi v. dokazi ne puste. Za velika in aktualna državna ter narodna vprašanja nimajo časa, ker jim brezploden boj za jiartokularizem vzame ves čas in vso energijo. In vendar se počasi drobe iosci od narodne dekompczicije, ld rima nobenih samostojnih političnih idealov in ki živi le od nestvarne in 3emagoske opozicije od dneva do laeva! „ Ako morajo danes Nemci se enkrat bojevati boj za edinstvo nemškega naroda, katerega je videl že skoraj dokončanega Bismark, ako vidimo, da ta TOmilijonski narod toži, da mu je zunanji in notranji neprijatelj zagnal •/t nemškega prebivalstva med partiji ulariste, se mi. ki imamo trden temelj edinstvene države in edinstvenega naroda, ne smemo strašiti napora ji žrtev, s katerimi se bo Jugoslavija ako gotovo dvignila v ugledno in nogočno državo, kakor gotovo niso aa solunski fronti, v albanskih gorah, pa tudi ne na dobrdobski planot?, v Tirolah in na galiških ravninah padali jugoslovanski borci za to. da bi av-tonomisti in federalisti omadeževali njihov časten spomin. Turneja »Glasbene Matice* v Beogradu nas je v naši veri zopet potrdila. Zadnji dnevi genovske konference KONFERENCA SE ZAKLJUČI V ZAČETKU TEDNA. ~ NEPREMOST-LJIVA NASPROTSTVA V RUSKEM VPRAŠANJU. Triumfi Glasbene Matice v Beograd« in Zemunu Genova, 13. maja. (Izv.) Ako ne nastopijo nobeni nepričakovani dogodki, potem bo prihodnji teden zadnji teden genovske konference. Predsednik francoske delegacije Barthou bo predlagal, naj se konferenca formalno zaključi v sredo. V tej zahtevi ga bodo podpirali tudi zastopniki Male antante. S tem bo zapečatena usoda konference, iz katere se bodo najbrže razvile samo nekake permanenčne komisije. V sredo se bo vršila zopet plenarna seja genovske konference, o kateri se trdi, da bo zadnja. Dela konference dejanski z vso naglico zaključujejo. Politična podkomisija bo izdelala še načrt odgovora ua rusko noto, nakar bo s študijem ruskega, vprašanja poverjena posebna mešana komisija. Genova, 13. maja. (Izv.) Današnja oficijelna seja politično podkomisije je bila otvorjena ob 11. V vseh toogih je vladala velika napetost Neki član delegacije je izjavil, da je to zadnja Kritična razprava o ruskem odgovoru BURNA SEJA RUSKE PODKOMISIJE. - FRANCUA ODIOANJA VSAKO POGAJANJE Z RUSI. - ANGLIJA IN ITALIJA POSREDUJETA. - ZADNJI POSKUSI ANGLEŠKO-FRANCOSKEGA SPORAZUMA. znana usoda ekspertnih konferenc. Ru- seja politične podkomisije. Dočim se je Schanzer izrekel včeraj za nadaljevan nje konference, je Poincarž za njeno zaključenje v 2 do 3 dneh. Faktično Je dobila francoska delegacija danes iz Pariza zelo stroga nova navodila. Francija bo skupno z Belgijo nastopila proti sestavitvi ruske komisije, ako pa je ta komisija že neizogibni, pa bi smela obstojati samo iz zastopnikov zaveznikov, ne pa tudi Rusov. Ruska delegacija danes sploh ni prišla v Genovo, ampak je ostala v svojem hotelu. Belgijska delegacija namerava predlagati, naj _ se v Genovi zastopane države zavežejo, da v konferenčni dobi ne bo sklenila nobena izmed njih z Rusijo kake pogodbe o posebnih privilegijih in koncesijah. Pričakuje pa se, da bo proti temu nastopila angleška delegacija z motivacijo, da bi imele potem v tem oziru prednost države, ki niso zastopane v Genovi. Genova, 13. maja. (Izv.) Debata o ruskem odgovoru v prvi politični podkomisiji je trajala od 11. do 2. ure popoldne in je bila potem prekinjena do petih. Prvi je govoril ob splošni pozornosti Lloyd George, ki je najprej prečita! ruski od-.govor in nato izjavil: »Ruski odgovor je malo zadovoljiv, posebno po svoji obliki. ska nota pomeni gladko odklonitev in je še slabša, kakor nastop sovjetske delegacije na prvi seji. Euska delegacija ne priznava več niti cann^ških resolucij, ampak se je vrnila k svojemu staremu memorandumu in se direktno norčuje iz drugih držav. Kar se tiče Francije, pri- Sovjatska delegacija je vsled svojega j čakuje ona, da prične Rusija z njo direk-izziv&jočega tona ustvarila nove težkoče. j tna pogajanja, kajti Francija ne more ni-V principu želi Rusija sicer sporazum z j kdar dovoliti, da bi Cičerin zastopal in-osialimi državami, vendar pa se njeni iterese francoskih rentnikov v Rusiji* Piiisrsi?© SS kfa81©V@ jvatne lastnine in kreditov. Rusija se smatra prosta in brez vsakih obveznosti. Zatajila je zopet vse, kar je poprej priznala. Ali naj se v resnici pod takimi pogoji pogajamo še naprej z njeno delegacijo? Francija izjavlja zase, da to odločno odklanja. Kar se tiče sklicanja nove konference, moram naglašati, da se Francija nikakor ne bi mogla strinjati s tem, da bi bila nanjo povabljena tudi Rusija. Naloga naSih vlad je, da odločijo, ali so komisije, ki se predlagajo tudi v resnici mogoče. 0 tem oziru moramo ustvariti jasnost. Ako bomo šli ta pota, potem bi bila dana možnost, da se konference udeleže tudi Zedinjene države. komisija londonskih ekspertov pa bi se povečala tudi z zastopniki nevtralcev in Amerik«. To so perspektive, ki jih nikakor ne smemo prezreti. Ruska delegacija je med delovanjem ekspertov ponovno namigavala, da ima za seboj rdečo armado. Rusija more tore.i neprestano izvrševati pritisk na one države, s katerimi ne živi v dobrih odnošajih. Zato sem mnenja, da so predlogi Llovda Georgea nesprejemljivi*. ITALIJANSKO STALIŠČE. ih=>-..i'.c m Za Barthoujem je govoril italijanski zu- 2.7 Sklenitev 'prov-izbrične mirovne po- nanji minister Schanzer, ki je naglašal, merodajni faktorji še niso otresli ekstre-mnosti in tudi ne morejo vsled radikaliz-ma, ki vlada v državi, najti gotovih smernic. Treba pa je na vsak način preprečiti da bi se lotil ruskega naroda obup. kar bi imelo usodne posledice za vso Evropo. Zaradi tega nikakor ni želeti, da bi se prekinila pogajanja s sovjetsko delegacijo. Tudi še ni izključeno, da se končno vendarle doseže sporazum. Rusi se namreč dobro zavedajo, da potrebujejo kreditov, ki pa jih morejo dobiti samo pod pogojem, da izpolnijo gotove obveznosti in pcdaio potrebna jamstva. Potrebno je, da so Rusi zastopani v komisi ji, ker nikakor Ee gre, da bi se ponavljala. londonska ekspertna konferenca. Ako bomo nadaljevali brez Rusov, bomo pa naknadno prisiljeni, da jih povabimo | na konferenco. Na vsak način je treba i doječi provizorioto mirovno pogodbo j med Rusijo in ostialimi državami Evro-! po. in sicer na podlagi sedanjih mej*. j ANGLEŠKI POSREDOVALNI PREDLOG ' Llovd George je v to svTho predlagal: i 1.) Sestavitev ekspertne komisije, ki 'i r.aj bi se bavila z vprašanji dolgov, pr!- Beograd, 13- maja. (Izv.) M?d romunskimi in našimi svatbenimi običaji obstaja precejšnja razlika. Dočim je pri nas običaj, da poročni akt podpise kum. je v Romuniji navada, da ga podpišejo tudi ostali svatje. Zato ji nastalo vprašanje, ali naj se obdržijo romunski ali naši običaji. Ako se bo vršila svatba po romunskem običaju, je verjetno, da bo kot starejšlna fun-sdral predsednik narodne skupščine ir. Ribar. RADIČ SE SESTANE S PAŠIČEM? Sarajevo, 13. maja. (Izv.) Danes sta dospela semkaj gg. Pašič in Davidovi Po mestu se govori, da pride te dni v Sarajevo tudi Radič in da se bo tu sestal s Pašičem, ki bo konieriral tudi z muslimani ln blokaši. PREDAVANJE PROF. PREOBRA-ŽENSKEGA O GLADU V RUSIJI SE VRŠI DANES OB 10. URI DOPOLDNE V SLAVNOSTNI DVORANI VSEUČILIŠČA NA KONGRESNEM TRGU. CVETLIČNI DAN NA JEŽ3CI priredi danes ježiški «Sokoh v korist javne ljudske knjižnice, ki jo bo društvo osnovalo. Podpirajte < Sokola* _ v njegovem plemenitem stremljenju in darujte ma tudi kniis za knjižnico! • sodbe med Rusijo in ostalimi državami ; Evrope v Genovi ! 3.) Obojestranska obveznost, da se opu-j sti vsaka propaganda v drugi državi. Nato je Llovd George zaključil svoj »tovor z besedami: »Napravimo, kar hočemo, na rusko noto moramo na vsak na Sin odgovoriti. Izdela! sem tozadevno tudi že svoj načrt*. FRANCOSKI PREDLOGI. Za Llovd Georgeom je vstal predsednik francoske delegacije Barthou, ki je uvodoma naglašal, da je najprej potreb-ro poznati odnošaje med pesameznimi predlogi, nakar je stavil sledeče predloge: 1.) Odkloni naj se ruski odgovor. 2.) Razprava naj se vodi le o pozitivnih predlogih Lloyda reorgea. I i Llovd George je iz;' ril, da se strinja s tem. Barthou se mu zahvalil za priznanje in napravil poklon njegovim plemenitim čustvom, nato pa nadaljeval: «Francosba vjada je sklenila, da prvotnega memoranduma Rusiji ne podpiše In zato francoska delegacija tudi ne bo sodelovala pri sestavi odgovora na rusko noto.. Ako bo Llovd George zavrnil izzivajoči ton ruske note, potem bo Francija sicer molče soglašala z njim. ne bo pa se udeleževala redakcijskega dela. Kar se tiče pozitivnih predlogov, poseb- j 4. uri popoldne je bilo v resnici opaziti no, da bi se morala prekinjena pogajanja i Llovda Georgea in Barthouja v živahnem zopet obnoviti, ie Llordu Georareu dobro raz?ovoru v hotelu Miramar. da tudi on ni zadovoljen z ruskim odgovorom. Važno pa ja. da se pogajanja nadaljujejo in da gre delo konference naprej. Ne samo italijanska vlada, ampak tudi ves italijanski narod zahteva vzpostavitev odnošajev z Rusijo. Zato predlaga sklenitev mirome garancijska pogodbe in nasvetuje sklicanje ekspertnih komisij. RUMUNSKO POSREDOVANJE. Rumunski ministrski predsednik Bra-tianu je stavil posredovalni predlog, naj se prepusti vladam, da sestavijo program za konferenco ekspertov in določijo termin, do katerega se pokličejo tudi ruski delegati. Lloyd George in Bar-thou pa naj poskušata v privatni izmenjavi misli ublažiti nasprotstva, ki obstojajo med angleškim in francoskim nabiranjem. POGAJANJA MED BARTHOUJEM IN LLOYD GEORGEOM. Italijanski ministrski predsednik De Facta je predlagal, r.aj se debata preloži na pondeljek, Barthou pa je zahteval, naj se nadaljuje že ob 5. uri popoldne. Llovd George ie izrazil željo, naj bi se razprava izvedla do konca, da se razčisti položaj. Veselilo bi ga, ako bi se mogel 7. Barthoujem privatno posvetovati. Ob NAVDUŠEN SPREJEM V ZEMUNU. - SIJAJEN KONCERT. ŠNJEGA KONCERTA V BEOGRADU SE UDELEŽI TUDI - DANA-KRALJ. Beograd, 13. maja. (Izv.) Danes zjutraj se je cdpeljaJa posebna deputa-cija 'Glasbene Matice* v Oplenac, da položi venec na grob kralja Petra Osvoboditelja. Venec je spleten iz rož slovenskih planin. Včeraj je bil razstavljen na Terazijah in je vzbujal med pasanti ves dan veliko pozornost. Popoldne so se podali Matičarji, spremljani od ogromnega števila Beograjčanov, v pristanišče, kjer so se vkrcali na parnik, ki jih je prepeljal v Zemun. V zemunskem pristanišču so jih pričakovala srbska in hrvatska društva, ki so skupno z večtisočglavo množico Slovence navdušeno sprejela. Izmenjanih je bilo več govorov, nakar so se podali Matičarji k banketu, prirejenim jim od Zemunčanov. Zvečer oh 3. se je vršil v veliki in lepi dvorani hotela »Central* koncert z istim sporedom, kakor sinoči v Beogradu. Dvorana je bila nabito polna. vse vstopnice razprodane že v pred-prodaji. Uspeh pevskega zbora je KI tudi v Zemunu sijajen, navdušenje občinstva nepopisno. Ovacije Matičarjem in brhkim Matičarkam. ki so nastopile v narodnih r.ošah, kar niso mogle prenehati in pevci so morali vedno in vedno ponavljati pevske toč ke. Koncert se je zavlekel tako pozfio v noč in šele okrog polnoči se vračajo Ljubljančani v Beograd. Jutri dopoldne ob 11. se vrši dru^i koncert v beogradski rr Razpis vprašanj za binkoštne w nagrade ,,JUTRA". Tri brezplačna potovanja po eno v Beograd, Zagreb in v Ljubljano ali Maribor in nazaj s popolno brezplačno oskrbo. Deset vprašani na Izbero, odgovor potreben na pet! Dvatedenskl rok! Vprašanja: 1) Za kaj se pri Vas ljudje najbolj zanimajo? (0 čem se največ razgovarjajo, proti čemu najbolj zabavljajo? Kaj hvalijo? Kaj hočejo?) 2.) Kaj se največ čita? Kaj ljudem v časopisju najbolj ali najmanj ugaja? Kakšen je upliv časopisov? 3.) Kaj mislite o sedanji šoli? Kaj menite, da je na njej dobrega ali slabega? 4.) Ali se pri Vas goji Sokolstvo, prosvetno delo, šport? Kakšne so posledice? 5) Kako presojate delo in vpliv duhovščine? 6.) V kateri starostni dobi današnjega rodu najdete največ vrlin, in v kateri največ skvarjenosti? V čem se kaže skvarjenost? Odkod izvira, in s čim, mislite, da se da ozdraviti? ..... _ 7.) Koliko se v Vašem kraju zavžije pijače? Ce morete, navedite, koliko žganja, vina in piva pride na glavo vsakega občana v Vaši občini. Katere vrste ljudje pijejo 113 J VCČ? 8.) Ali žive ljudje pri Vas skromno? Ali potratno? Kako in s čem zapravljajo? Ali se ženske oblačijo potratno? 9.) Od česa je po Vašem mnenju odvisno izboljšanje našega gospodarstva in kedaj in kako pridemo zopet do normalnih razmer? 10.) Kakšno je Vaše mnenje o osemurnem delavniku? Nagrade: Prva nagrada: Kdor od udeležencev hna plačano vsaj trimesečno naročnino, kdor vpošlje najbolj stvaren, kratek odgovor z najboljšimi praktično izvedljivimi nasveti in sicer Kdor Je odgovoril na najmanj pet vprašanj izmed stavljenih deset dobi: Prosto vožnjo drugega razreda brzovlaka, od železniške postaje svojega rednega bivališča v Beograd in nazaj, dalje v Beogradu prosto stanovanje (hotelsko sobo) v prvovrstnem hotelu (izbran je «Srpski kralj«), in v istem hotelu popolno meščansko oskrbo (zajutrek, obed in večerjo), vse to za tri dni In brezplačno. Druga nagrada znaša pod istimi pogoji (trimesečna plačana naročnina, kvaliteta odgovora in vprašanja, kakor zgoraj). Prosto vožnjo drugega razreda s postaje bivališča v Zagreb in nazaj, tam prenočnino za eno noč in popolno meščansko oskrbo (hrano) za dva dni, brezplačno. Tretja nagrada pod istimi pogoji: Prosta vožnja v drugem razredu s postaje bivališča po izberi bodisi v Ljubljano ali pa v Maribor, brez prenočnine, ter popolna meščanska oskrba (hrana) za en dan. Podrobnosti: iSalčnJejo reSt*e tvojffi tafitor. Ken- š ta tiralo se je Istočasno, da južna železnica ne more in tudi nI upravičena izplačati niti predujma toliko časa, dokler ne bo zadeva rešena definitivno rednim budžetnim potom tudi za državne železničarje in to radi mednarodne pogodbe glede takozv. »regime provisioire». " Komisija je pozvala k sebi delavce raznih oddelkov, ker so dosedanji zaupniki odložili svoje mandate, in jih opozorila na gori navedena dejstva s prijx>mbo, naj povedo vsem ostalim tovarišem, da delujejo vsi merodajni činitelji za skorajšnjo ugoditev zahtev, da pa si delavci ▼ delavnicah s svojim dosedanjim postopanjem nikakor ne bodo pridobili na merodajnih mestih simpatij, ampak lahko še ovirajo rešitev zadeve. Komisija je zato na*svetovala delavcem, naj se raje vrnejo na delo in mirno čakajo na rešitev. . Kakšno stališče bodo zavzeli sedaj delavci, momentano Se ni znano. Na vsak način pa se bo prve dni prihodnjega tedna položaj razjasniL Politične beležke Prosvefa Rok za odgovore pričenja z današnjim dnem in konča nepreklicno dne 30. inaja. Na odgovore, ki nam prispejo pozneje, se bomo lahko ozirali pri sestavi statistike, ne pa pri razdelitvi nagrad. Ne pozabite v odgovoru navesti svoj točni naslov! Pristavite tudi, če želite v slučaju, da Vam bo prisojena tretja nagrada, vožnjo v Ljubljano ali v Maribor. Nagrajenci bodo pravočasno obveščeni, tako da bodo mogli nastopiti svoja potovanja o binkoštih. Njih imena se objavijo v binkoštni številki «Jutra». Kdor še ni naročen na «Jutro», pa se želi udeležiti tekme za nagrado, mora poslati obenem z odgovori uprav-ništvu «Jutra» vsaj trimesečno naročnino za «Jutro». Uredništvo in uprava «Jutra». s» v v vt/ § s» M/ M/ V „ ■»». ■■»» ---.- .""I. UkasSemska ©mladina slovenski javnosti Še vedno umirajo milijoni naših bratov Rusov najstrašnejše smrti — lakote. Svetovna vojna je naučila tudi nas, kaj se pravi stradati in trpeti, kaj se pravi poslušati jok in prošnje dece, ki Izteza zaman svoje ročice za skorjo kruha. Toda tam ne stradajo samo tako, kot smo stradali mi, tam ob Volgi umirajo stotisoči gladu, tam uživajo kruh iz gnile slame skorje in prsti, tam uživajo celo meso mrličev, samo da utešijo strašni glad. Spričo tako grozne bede ne sme ostati niti eno srce trdo in neusmiljeno, posebno še, ker vemo za vse obupne prošnje umirajočih in ker bi vsaj po svojih močeh lahko pomagali. Vikdo ne sme ostati gluh za vse grozne vesti onega naroda, h kateremu smo vsi Slovani dvigali z zaupanjem in s ponosom oči! Ali ga naj sedaj v nesreči izdamo in zapustimo? Zato apelira celokupna akademska omladina na vse one, ld se zavedap svoje človeške in slovanske dolžnosti napram trpečemu ruskemu narodu, da poEjo in podpira o z tzdataum prispevki akcijo za pomoč arUduioctm s Rušili. V nedeljo, dne 14. maja se priredi »Ruski dan» in akademiki bodo pobirali prostovoljne prispevke po ulicah in eventualno tudi po hišah v Ljubljani. Toda naj se zaveda vsakdo, da akademiki ne beračijo miloščine, temveč da vrše le svojo sveto dolžnost, ki jo imamo vsi napram ruskemu narodu, da prosijo v imenu 37,000.000 gladujočih pomoči. Kdor le more, na] daruje večje vsote, kajti pomoč se nam lahko še kedaj bogato obrestuje in ruski narod ne bo pozabil, če mu pomagamo v nesreči. Celokupna akademska omladina. Pasivna resistenca v Mariboru Maribor, 13. maja 1 Danes dopoldne se je sestala posebna komisija, obstoječa iz zastopnika železniške uprave in ministrstva saobračaja in več višjih železniških uradnikov, da preišče stanje gibanja železničarjev v železniških delavnicah V komisijo sta bila pozvana tudi okr glavar dr. Lajnšič in policijski ravnatelj dr. Kerševan, kakor tudi načel-,nika delavnice in kurilnice, j Komisija je ugotovila, da delo v delavnicah popolnoma počiva, da se de-llavci zadrie mimo in % brezdelni fici- , Za sodiščem ta pošto ie trgovska zbornica. Ce hoče kak trgovec v Jugoslaviji plačati kak račun v Trst, mora po predpisih, ki veljajo v Jug> slaviji, predložiti na banki račun, ki je vidiran od tržaške trgovske zbornice. Doslej je tržaška trgovska zbornica vidirala slovenske račune, namenjene v Jugoslavijo. Dne 8. t m. pa e trgovska zbornica izjavila, da se slovenski jezik tamkaj ne priznava. — Tak šovinizem že meji na blaznost. V gasu, ko tržaški trgovci tarnajo o slabih kupčijah, nima tržaška trgovska zbornica boljšega opravila, nego da gre in stori, kar je v njenih močeh, da prepreči rodno poslovanje pri tistih kupčijah, ki se danes še sklepajo in da ozlovolja še tiste jugoslovansko trgovce, ki se še poslužujejo Trsta. Trgovska zbornica je lahko prepričana, da s tem svojim korakom ni storila nikake usluge tržaški trgo- vini. ,, -f- Je vendar zaleglo. V našem listu smo pred kakim tednom opozorili, da je ▼ finančnem odboru posl. Duh bič v imenu »Jugoslovanskega kluba' zahteval, da naj so ministrstvi soci ialne politike in narodnega zdravja "združita. Pripomnili smo, da bi taka združitev v danem političnem položaju pomenila ukinitev ministrstva za socijalno politiko ter zato konštatirali nerodnost, ki jo je posl. Dulibič za-"Tošil proti socijalnemu skrbstvu. Očividno na naš pritisk sta sedaj poslanca Gostinčar in Gosar vložila na predsednika Pašiča vprašanje, iz katerep je videti, da je »Jugoslovanski klub. svoje stališče glede socijalne polmke revidiral. Naš sunek proti klerikalni nakani je torej vendarle nekaj za- ltMTCi. + Nemško politično društvo v Mariboru. Spodnještajerski Nemci nameravajo, kakor smo že poročali, ustanoviti »Politično in gospodarsko društvo Nemcev v Sloveniji«. V ta namen 8e je konstituiral pripravljalni odbor, obstoječ iz mariborskih, celjskih in ptujskih Nemcev in nemškutarjev, ki je že predložil pravila v odobrenje. Po pravilih bo novo društvo varovalo nemške narodno in gospodarske interese ter pripravljalo udeležbo Nemcev pri raznih volitvah. 4- Par nobile fratrum. »...potem ima še kak tak jutrovski pustolovec tako drzno čelo, da si upa urednika vprašati, kdo je pisal ta č anek. Tudi na to mu damo odgovor: kuš, kuš m zopet kuš! Drugič pa pridemo z ba-tino!» Tako polemizira v svojem listu tT Kravo?, glavni in odgovorni urednik »Nove pravde«, oficijelnega glasila NSS in eden izmed odličmkov te stranke. Tudi ta gospod je pred sodiščem, na tožbo izjavil, da »ni čital.. Kravos je torej "eden drug g. Faki-na, in stranki NSS čestitamo da ima dva takšna odlična predstavnika. + Kako sodi .Naprej, o mestnem magistratu ljubljanskem? Takole sod (v svoji sobotni, z nedeljo datiram številki): »Sigurno so (župan in odborniki) gledali poslopje le s ceste kajd če bi videli vso zanemarjenost od znotraj, bi bili, prav gotovo kaj ukrenili in denar, ki ga trošijo za nepotrebne kredite, uporabili za čiščenj Magistrat se zgraža nad .drugimi,. sebe pa, ki je še desetkrat bolj zamkern, :.. pa ne vidi. Da jih m sram hinavce reči, da so predstavniki socialno še precej visoko stoječega mesta!« T Ker je »Naprej« gasilo stranke, ki je sama v Pesek - Ognnovi magistralni koaliciji, je njegova sodba gotovo za- riflcj «va! -f Angleško - madžarska pogodba. Angleški poslanik v Budimpešti Hoh-ler je izjavil dopisniku »Nemzeti Ujsa-ga», kakor poročajo «Times», da namerava propagirati v Angliji zanimanje za madžarske izvozne predmete, posebno perutnino in konzerve, kar bi posebno dobro došlo angleškim trgovcem, ki že itak nameravajo ustanoviti v Budimpešti oporišče za trgovino z bližnjim Vzhodom in Balkanom. Ako bo naša zunanja služba, zlasti gospodarsko - propagandna še dalje _ tako •labo funkcijonirala kakor sedaj, bo LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Nedelja, 14. maja: »Madame Sans Oe-ne». Izv. Ponedeljek, 15. maja: »Otok in f-nsa«.; C. Torek, 16. maja: 7at>rto. Opera. Nedella, 14. maja: »Lakmč. Izv. Ponedeljek, 15. maja: Zaprto. Torek, 16. maja: »Cavallerla rustlcana». • Mariborsko gledališče. Danes popoldne se bo na čast gostom na slavlju 60 letnice »Narodne Čitalnice. Igrala opera »Prodana nevesta*. Predavanja društva slušateljev filozofske fakultete. Društvo namerava prirediti do konca tekočega šolskega leta nekaj Javnih predavanj iz domoznan-Btva narodnega gospodarstva, državo-znanstva, literature itd. Naprosilo je za predavatelje odlične gg. profesorje in druge strokovnjake. Ker bodo predavanja temeljita, a vendar dostopna širšemu krogu slušateljstva in s ozirom na njih eminentno važnost u narodno pro-sveto, poživljamo cenj. občinstvo, da se predavanj udeleži v čim večjem številu. Kot prvi bo predaval dne 14. maja ob 10. uri v Zbornici univerze g. dr. Basaj od Zadružne zveze »o zadružništvu s posebnim ozirom na Jugoslavijo«. Vstop prost. Vabimo cenj. občinstvo k obilni udeležbi Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, Florljanska ulica 27, L nadstr. V pondeljek dne 15. maja prvovrstna veseloigra »Nebesa na zemlji.. — V torek krasna ruska drama »Spavaj, moja deklica...*. Začetek vselej ob 8. uri zvečer. Prodaja vstopnic v Šentjakobski knjižnici od 5. do 7. ure zvečer in eno uro pred predstavo pri blagajni Umctnostno-zgodovlnsko vodstvo po Ljubljani Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi za člane ln po njih vpeljane goste vodstvo po Virantovi hiši na trgu Sv. Jakoba, ki je najlepši spomenik potnega rokokoja v Ljubljani in po cerk vi sv. Jakoba. S tem se otvarja serija ogledov umetnostnovažnih spomenikov v Ljubljani in izven nje. Vodstva so združena ( kratkim nagovorom, ki bo pojasnil pomen ln kulturni milije dotične ga spomenika. V Virantovi hiši bo vodil g. Gaber, po cerkvi sv. Jakoba pa Mogr. V. Stcska, ki bo razložil tudi zgodovinsko topografijo okolice te cerkve. Vodstvo se vrii v torek dne 16. maja ob treh popoldne. Sestanek udeležencev točno ob treh pri Marijinem stebru na trgu sv. Jakoba. Ljudsko vseučilišče v Celju. Jutri, v pondeljek, bo na ljudskem vseučilišču v Celju oh osmih zvečer predaval g. dr. Anton Scbwab »o p as p steklini«. 1 Celit: Prvenstvena tekma med Atleti-i ki ln Celjem. Važna tekma, ker gre za i prvenstvo celjskega okrožja. Oba kluba I približno enako močna, j Zagreb: reprezentanca Zagreba proti . | reprezentanci Subotice, ki Je najresnejši I rlvaJ Zagreba; ima dva tnternacionalca . j (Marcikič in Kulundžič) — Pred to tek-i mo reprezentanca II. raz. proti »Sparti*. I ojačeni s Siferjem iz Gradjanskcga. Ra-i zen tega je v Zagrebu več prvenstvenih tekem. x Nogomet v Julijski Krajini V torek se Je vršila v Trstu nogometna tekma med moštvoma Toscane in Julijske Krajine, in sicer z zmago Julijske Krajine 1 : 0 (0 : 0). Neodločena prvenstvena tekma na Dunaju. Včeraj se je vršila nogometna tekma Hakoah : W. A. F„ ki je končala neodločno 0 : 0. Madžari v inozemstvu Danes nastopita dve madžarski moštvi v inozemstvu. Prvo moštvo bo zastopalo mesto Budimpešto proti reprezentacij! Berlina. Drugo moštvo pa bo nastopilo v Krakovu kot reprezentanca Madžarske proti reprezentanci Poljske. Ker Je moral torej zvezni kapetan sestaviti za ta dan dve reprezentančni moštvi, je dvomljivo, da bi obe moštvi bili prvovrstni Izbirni lahkoatletični miting za velike beograjske tekme ob priliki kraljeve poroke se je vršil včeraj popoldne na igrišču ljubljanske »Ilirije«. — Miting je bil prirejen malo preveč na »brzu ruki!», zato ni odgovarjal temu, kar bi morale biti take izbirne tekme. Nedostatek gre na rovaš dejstva, da posluje naš lahkoatletični savez še le par dni; zato smo uverjeni, da bodo prihodnje prireditve bolje pripravljene. Kar se tiče doseženih rezultatov, se drže ti približno na lanski višini in so zadovoljivi, zlasti če upoštevamo, da letos nI bilo še skoraj nikake prilike za trening. Najboljši rezultati so: tek 100 m (4 tekmovalci): Perpar (Pri-morle) 11.9 sek., Valtrič (Primorje) 122; 60 m dame (6 tekmovalk, 2 predteka) v finalu: Vidmar (Jadran) 8.9, Miklavc (Jadran) 9 in Petrič (Ilirija) 92 sek.; tek S00 m (4 tekmovalci) Stare (Primorje) 2:15, Praunsers (Jadran) 2:18, Komar (Ilirija) 2:27; tek 200 m (4 tekmovalci): Perpar 24.1 sek.; Valtrič 25: skok v višino z zaletom: Beneš (Ilirija' 1.45 m, Pavlič (Jadran) 1.40 m; kroglia: (5 tekmovalcev) Radosavljevič (Pnmor-ie) 10.90 m. Petelin (Jadran) 10.13. Skoda, da nI bilo na sporedu tudi tekov na daljše distance, ker imamo za nje vec dobrih tekmovalcev. Jutri se izbirne tex-me nadaljujejo. Dopisi Sofeolshi uestnife Seja prehranjevalnega odseka Ju-goslovenskega vsesokolskega zleta se vrši dne 15. maja 1922 ob 20. uri v zletni pisarni »Narodni dom.« Člani tega odseka se vabijo, naj se seje zanesljivo udeleže. — Zdravo! »Ljubljanski Sokol«. Vsi bratje, ki ne telovadijo redno, pa Imajo svoj kroj ali ki hočejo letos ob katerikoli sokolski prireditvi nastopiti v kroju, se morajo udeležiti vadbe redovnih vaj, ki se vrši vsak četrtek ob pol sedmih zvečer na bivšem dirkališču pod Tivolijem. Z.v če tek v četrtek dne 18. maja ob pol sedmih zvečer. Vsak udeleženec dobi posebno potrdilo, brez tega bo vsakdo brez iz-ieroe izključen od sokoiskih sprevodov. Da si prihranite neprijetnost in pripomorete do brezhibnega nastopanja, pridite vsi prizadeti Zdravo - Prednjački *bor. _ Sokol Koroška Bela-Javormk. Priprave za slovesno razvitje prapora so-kolskega društva Koroška Bela Javorcik uspešno napredujejo. Prapor sam je umetniško delo »Probude« v narodnih motivih na beli svili Siml>otična slika predstavlja čilega telovadca z jasnim, neustrašenim pogledom, polnim zaupanja in jeklene volje, ki je neomajna kot Triglav, ki kaže v ozadju ponosno svoje veličastvo. Nad obema razprostira Sokol svoia krila. Prapor bo več dni razstavljen v Izložbi br. Kosija na Javorniku. Spori Današnje važnejše nogometne tekme. lUrija, Zagreb : Ilirija, Ljubljana na igrišču Ilirije v Ljubljani Začetek ob 17. Obeta se zanimiva, napeta tekma. Zagrebčani so vztrajni, požrtvovalni, morda malo preboleviti, Ljubljančani pre-mehki a zato z boljšo tehniko, v ostalem sta moštvi približno enako močni. Za »Ilirijo« bo tekma zadnja preizkušnja pred nastopom v Gradcu. Ob vsakem vremenu! . Hermes : Ilirija, rez. Kot predigra k gornji tekmi. Prvenstvena. Začetek ob 15 Hermes v dobri formi, najboljše moštvo n. razreda. Ob tričetrt na 14. na l=tem igrišču Slavija : Ilirija II. Akademiki : Jadran; prvenstvena Igrišču Sparta-Prlmorje ob 15. Maribor (Igrišče Rapida): ob 13.30 M. A. K. n. : Rapid II.. ob 15. M. A- K. : Rapid. Obe tekmi sta prvenstveni. Posebno interesantna pa obeta postati tekma med starejšimi obeh klubov; trenirali Na MOZIRJE. Mozirski Sokol je prošlo nedeljo s peš-izletom obiskal Ljubno, kjer je nastopil pri telovadbi z lepim številom 46 izvaja-jočih. Sokole z naraščajem ln spremljajoče Mozlrjane je Ljubno sprejelo najgo-stoljubnejše in vsakogar ie Iznenadilo, da ie pričakovalo pred trgom nenapovedane Sokole kar črno ljudstva Za socijalno demokratični občinski odbor je pozdravil Sokole podžupan g. Natlačen z daljšim govorom, katerega značilna vsebina je bila, da iskreno pozdravlja v imenu napredne občine društvo, ki mu je smoter telesna in duševna vzgoja naroda. Podžupanov govor in nad 900 gledalcev pri telovadbi je tako značilen pojav za razpoloženje naroda, da ne sme preiti neopazen; toliko značilnejši, ker Je Ljubno strankarsko najbolj razcepljen kra;, kjer so dobro zastopane vse naše stranke. do komunistov in Novačanov republikancev. Zato pa že preseda brezplodno strankarjenje in uveljavlja se zopet smotreno delo za telesni in duševni napredek. Mozirski Sokol pa je pod vodstvom svojega staroste br. Pevca najboljše z delom pokazal še tik pred 2-3. majem, da ta dan upravičeno praznuje svojo štiridesetletni«), ki naj bo slavnostna zahvala našim prednikom in vir moči za smotreno korakanje naprej. JESENICE. Kdo ne pozna Jesenic, kjer je križišče dveh državnih železniških prog in kjer vstopata in izstopata Avstrijec in Itali-ian? Med seboj prijatelja — Slovenccm "sovražna soseda — stopata s sladko smehljajočim se obrazom po bližnji okolici kot kupca raznih pridelkov, ki jima priiajo. Jeseniški »Sokol« kot zvest čuvaj narodne svetinje vidno udejstvuje soko,-sko idejo. Ker pa sam ne zmore vsepa, so se ustanovila in poživila najbližja okoliška sokolska društva. Utelešen so-boievnik na prosvetnem polju je soko.-sko društvo Koroška Bela - Javornik, katero že drugo leto orje in seje » vidnim uspehom. Ponaša se že lahko kljub kratki dobi delovanja z mnogimi draciji-tičnimi predstavami številnim članstvom in zlasti z naraščajem. Izkušen in odličen organizator telovadbe Anton Buh ia učitelji" so vsejali seme, ki je pognalo cvetje in rodilo sad. ki ga ne bosta udu-šila niti misijon niti spovednica. Dne 28. maja t. L bo društvo razvilo svoj prapor. Dolžnost vsakega narodnjaka in prijatelja »Sokola« je, da tako društvo vsestransko podpira. Društvo, bogato na svojih uspehih ln revno v gmotnem ozl-u, lahko z gotovostjo pričakuje obilne udeležbe na dan razvitja. Pričakuje tudi predplačil in preplafil Imen-, darovalcev se vpišejo v posebno spominsko knjigo, ki bo še poznim rodom pričala: »Tem ie tekla kri po žilah Aamovini y. slavo., Priloga ..Jutru" št. 113, dne li. maja 1912. Politični odmevi. Osnove naše pozicije Za n-.ediiarodnopoHtlčno pozicijo države je merodajna njena velikost, pn čemer pride na prvem mestu v postev število prebivalstva, dočim igra areal manj varno ulogo. Ce je površina mani- ; ša, ie cibčnost organizacije večja, ako pa ie'površina izredno velika, predstavlja] že sama po sebi orožje napram sovražniku. kadar je ta v ofenzivi; primer za to je Rusija. Ako pustimo za enkrat na strani organizacijsko sposobnost, notranji red in homogenost razpoloženja napram državi, se nam je ustaviti pri točki o državnih sosedih, ki je, lahko rečemo, najvažnejša. Slaba država med slabimi sosedi se lahko drži zelo dolgo, med močnimi le malo časa. Zelo težke naloge imajo države s središčno lego; bistveno olajšano pozicijo pa Imajo one, ki imajo opraviti s sosedi le na eni strani. Anglija je lahko vedno z uspehom intrigiTala na evropskem kontinentu, ker je vsa njena, atlantska stran povsem sigurna. Rusija se Je lahko agresivno obračala proti Turčiji in Poljski, ker je bila njena severna in vzhodna meja brez enakovrednih so-sedov. Naš kraljevina ima tipično središčno lego. Meji, dasiravno spada le k srednjeveškim državam, na sedem, z Reko ;e!o na osem držav, od katerih Je stcer doslej le ena velesila, toda spričo gotovih okolnosti tudi ostalih manjših ni ba-gatelizirati. Mednarodnopolltična pozicija naie kraljevine bo zahtevala vedno največje brige z naše strani, ker je sestavljena Jugoslavija iz treh predelov, katerih vsak je prinesel s seboj svoja gktiva in pasiva. Ti trije deli so: balkanski, podonavski in jadranski. Ves osrednji in južni de! naše države pripada Balkanskemu polotoku, in to celo osrednjemu predelu Balkana. Vsi politični problemi tega polotoka so tedal tudi naS problemi; razmerje do Bolgarov, Grkov in Albancev ln teh med seboi, vse to nam gre do živcev države. — Ves severovzhodni de! kraljevine teži k Donavi ln k nižavju ob nji; tudi brez madžarskošovinističnega in habsburškega vprašanja moramo parno motriti, kaj se godi v Podonavju. — Z vso jugozapadno stranjo se naslanjamo na Adrijo, preko katere gre od nas pot v zapadno Evropo in dalje po svetu. Jadranski problemi so tedaj prav tako živ-lienskega značaja za nas. Naši diplomatski krmarji morajo tedal imeti pogled uprt v tri smeri, vse bistveno važne za bodočnost države. Zveza Male antante in razmerje do Grčije nas zaenkrat zadostno varuje v Podonavju in na Balkanu; na Adriji pa smo popolnoma brez zaveznikov, zato nezavarovani napram Italili. Da se vsestransko zavarujemo, bo tedaj potrebno najti še močnejše zaslombe. Kie in kako, o tem bo mogoče konkretno govoriti šele, ko se celoten položaj v Evropi razčisti. za agresivno nastopanje, kar nam vsa dosedanja poljska zgodovina od on m počet,kov do daoe» izpričuje. Na sev> ru bi moda dati morska obala prikladno obrambno črto. ako bi biLi v poljski oblasti. Ostala pa je nemsica Vzhodna Prusija, tako da ogroža nemški sosed Poljsko tudi na celi severni Toda to Še ni vse. \ te a mejah, kor si jih je priborila po izidu svetovne vojne, znači Poljska skoro z vsem dobro založeno gospodarsko enoto, ki razpolaga z raznovrstnimi, in to obilnimi sirovinami. Toda ta gospodarska bogastva se nahajajo k nesreči za državo ravno v obrobnih delih Poljske, da, še več: celo v onih obmejnih deželah, ki jih sosedje zahtevajo zase in morajo veljati dejansko za sporna ozemlja. Na prvem mestu nam je imenovab vzhodnogališke petrolejske vrelce, !u leže v maloruskem ozemlju, do katerega ostanejo stalno rusko - ukrajinske revandikacije. Na drugem mestu se nahajajo velikanski premogovni, železni in cinkovi rudniki s težavo pridobljene Gornje Šlezije, na katero y Berlinu seveda ne mislijo resignirati. In tretjo je poljski .koridor ob Visli do Baltiškega morja, ki je fe močno_ preluknjan z nemškimi kolonijami in pred katerimi leži nemško pristanišče Gdansk. Tu v Zagrebu. , . .. = Zabrana izvoza žive živine Iz Cesko slovaške. Češkoslovaško ministrstvo za prehrano je zabranilo izvoz živine z ozi-rom na naraščanje cen mesu. Sistirana so tudi že dana dovoljenja za izvoz zi vrne. = Obtok bankovcev v Madžarski je narastel po izkazu madžarskega novča-ničnega zavoda dne 7. maja za 136.8 milijona na 30„717,163,197 madžarskih K. =. Obtok bankovcev v Nemčiji. Po izkazu Nemške državne banke dne 6. maja je narastel obtok bankovcev v Nemčiji v enem tednu za 2.,043.564.000 na 142.,463.621.000 mark. => Francoski uvoz lesa je znašal leta 1914 605 000 ton. leta 1918. S30.000 ton. leta 1919. 754.000 ton, leta 1920. 1,220.000 ton in leta 1921. 1,093.000 ton. Francija uvaža med drugim mnogo našega lesa in lesnih izdelkov. Kot v nadomestilo pa se nam je zadnje tedne v »Theatre du Vieux Co-lombier* odkril izvrsten nov talent. Mislim namreč Rdneja Benjamina, katerega smo poznali doslej le kot vestnega kronista in politika ter ostrega polemika. Sedaj pa je naenkrat zasijal na dramatičnem polju kot zvezda med modernimi dramatiki, ki jim je prihodnost zagotovljena. Pisatelj R6n6 Benjamin je še zelo mlad. Prei kratkim je dobil za svojo novo knjigo »Gaspard*, ki je izšla še med vojno, Gonconrtovo navado. Napisal je še več stvari s srečo in velikim uspehom. Pred kratkim so odkrili njegov talent na komediji, ki se imenuje »Les Plaisire du Hasard* in ki predstavlja moderno komedijo, posebno zabavno. Njen glavni junak je mlad fantast iz krogov višjih deset tisoč, ki živi brez vsakega pravega reda samo po svojih trenutnih kapricah. V komediji, ki je doživela med velikim navdušenjem publike premioro v gledališču «Vieux Colombier*, si slede zabavne situacije, ki bi napravile iz komedije pravcati šund, če bi delo ne bilo prežeto pristnega plamenečega esprija in če bi »e človeku ne bilo treba* zabavati nad tem, kako izvrstno je avtor opazoval svet in študiral svoje značaje. , . I Seveda bi bila stvar dosti popolnejša. če bi bil Benjamin skrčil svoja štiri 1 dejanja v dvodejanko. Prepičan sem, da bo naslednje delo Eenjaminovo predstavljalo že absoluten umotvor, ker je že ta njegov prvi poizkus na dramatičnem polju skoro dovršena umetnina. Usoda je namenila temu talentu še veliko slave. Te dni so pokopali monsignora kardinala Duchesneja, ki je bil član Francoske akademije in ravnatelj arheološkega oddelka rimske akademije. Umrl je za pljučnico v svoji palači FaTiese, v kateri je med svojimi antičnimi skulpturami prebil polovico svojega življenja. Način njegovega življenja po zapovedih vere si je bil vedno v laseh z njegovim razumom in govoriliso, da se je morala vera često podrediti nje govemu duhu. Brez dvoma je dvignilo mnogo prahu, kadar je monsignor povedal katero preveč odkrito. Seveda pa so mu tudi mnogokrat kaj podtaknili. Jasno je, da podtikajo ljudje dandanes slabe lastnosti samo tistim, ki imajo preveč dobrih. Saj so še celo njegovemu nad vse pohlevnemu in katoliškemu predniku kardinalu Mathicuu očitali, da je vzkliknil, ko je bil Duchesne iz vol j jn v komisijo, ki naj bi bila preiskovala svetniške legende: »Glej, da boš pazil na relikvije!* Monsisrnor Duchesne je bil namreč hud nasprotnik vseh bajk m legend, ker ie bil resničen zarodovinac. Tudi " Popolnoma samostojnega, poštenega, vsestransko zanesljivega, treznega jigovodio išče velika stavbena industrija. Prednost imajo oni, ki so že delovali v enaki stroki in ki obvladujejo srbohrvaščino v govoru in pisavi (cirilica). Reflektira se le na gospode z lepim nastopom, kateri so vajeni tudi potovanja. — Prepise spričeval z navedbo referenc bi pogojev je s sliko upcslali na uredništvo Usta pod »Solidarnost«. novinarjev ni mogel videti kakor tudi ne fotografov. Samo vsake kvatre enkrat se je dalo priti do njega in tedaj se je vživj in se podal v svojo usodo kakor kak turški muslimanski fatalist: vmislil se je v dozo človeka, ki je pozabil svoj dežnik doma, pa ga je sredi polja ujel dež. Tak človek se v takem položaju potopi v resignacijo. Eden izmed naših kolegov od lista »Figaro* je znal pripovedovati mnogo mičnih zgodbic iz življenja našega monsignora. Njegov najboljši prijatelj je bil nemški zgodovinar Momsen. Ko je kardinal nekega dne prišel iz Far-neške palače, je srečal slavnega zgodovinarja, ki se je bil malo preveč po-slobil v bistvo chiantija in je v stanju popolne nestabilnosti koracal proti palači, venomer se trudeč, da bi vzdržal barko svojega telesa v vertikalnem položaju napram ravnini ceste pod seboj, Duchesne ga je ravno še o pravem času zgrabil pod pazduho, zakaj ravT1o v tistem trenutku bi bil slavni Momsen poljubil mater zemljo, če bi ne bilo kardinal, ki ga je zgrabi! in ga nesel skozi vrata v palačo kakor medveda- Sporočam vam to dogodblco kot omament k mnogim razgovorom, ki bodo vneli sedaj, ko bo »sedel sedemintrideseti fotelj v Vatikanu naslednik monsignora Puehe-nn. I Leo d' Orlcr, Odvetniški pisarni Frana IrgoliE-3, MMi aiehsnndroua o. M in d?. Igo lnnc-a (prej Mursfea Sobota) sta se združili. Jadranska montanska družba Brsojavl: ..Montana«. d. Z O. Z. Telefon St. ® Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) Vse vrate kovin, rudnin 1» kemikalij ter vse indu Prodaja in kupuje »trljeka izdelke, »padajočo t rudarsko, fnžlnarakc na debelo: jmport. iB ken£'k0 ,troko- Eksgorž. I % B 1 f * _ . , . . i « » okolici ZA68EBA, z Zgodovinski grad so proda Srad ie i km oddaljen od železniške posteje. Ima 19 sob, tri velike kleti in potreba 3 postranske prostore, le zel« prikladen z« trgovine z vinom ali vsakovrstnim blafloir. - V grada Je zelo lepa star« k»P«'«- - Srad stoli v p sebno zdravem lepem kraju in bi bil sposeb:« tudi za »anatorlj ali kakšno sllono podjetje. Cena K 1,800.000. - Vprašanje na upravo lista. .458 1 1 % 0 l HČI papeža — Lukreciia Borgia (Dalje.) »Ljubljeni, ali si ti?» vpraša radosten, svež glas izza vrat Možak v pla&ki odvrne: «Da, jaz sem, sladka Naomi I* In vrata se odpro, došlec pa izgine za njimi. »Naomi, sladko moje dekle!» vzklikne in objame mlado Židinjo.. »Celih osem dni te nisem vi-'iel. Nisem mogel priti; ne samo zaradi nujnih opravkov, ampak tudi, ker bi bil sicer spravljal tebe v opae-»ost. Ti in tvoj dod bi bila ogrožena, če bi nekdo bil izvedel, da prihajam k vama. Pa če imam tudi moč, da bi najskrajnejšem slučaju vaju oba resi!. veDdar nočem, da bi vama jemal mir, v katerem živita.* Pri teh besedah tujec nežno privije >i»kleta k sebi, ona pa mu nasloni glavico na rame in ponudi čelo v poljub. Nahajala sta se še v nekakšni veži, kjer ni bilo pohištva, pač pa je Padala popolna tema. Le skozi neko širšo špranjo so prihajali lunini žarki. Iz vrat pa, ki vodijo v sobo, se je čulo mrmranje starca, ki je čital svoj Tal-mnd. p<)»eftflto v tfSatt : . . Ivšfftt« **2fiM9e dvSJfega »da nefrj, marate aafaaafa, & gre za re« mtf- moisaj vel, da je oelo moje Hv- -- *---------1--- —" — " X1— 1 jen je odvisno samo Se od tebe... Oni redki trenutki, ko »i ti pri meni, da te vidim in objamem, so cela sreča mojega življenja. Zakaj hočeš ugrabiti solnee samotni palmi, zakaj hočeš, da uveoe tvoja roža, kakor mi včasih praviš, Vem, da imaš prav in da bom končala... bogve kako. Dolgo ne bo mogoče prikriti tvojega prihajanja v hišo starega Žida Abrahama, iii takrat nas bo tvoj mogočni oče dal uničiti, mene in mojega deda, ki te sicer prav iz srca ljubi. Tvoj oče bo gotovo našel kak izgovor, saj emo mi židje v Rimu brezpravni, in gorje nam, če mogoČnik vzdigne svojo roko na na=.» »Naomi, nobenemu živemu bitju no bo uspelo, da etori kaj sličnega!* jo prepričuje Ivan Borgia. »Dokler živim, bom ščitil in branil tebe in tvojega deda. Sicer ste pa čudni... Kolikokrat sem vaju prosil, da zapustita to kolibo, ki že razpada, in da se ns* stanita v mojem letovišču pri mestu, sredi lepih vinogradov. Drhtiš v mojem naročju. Oj, Naomi, če si res tako moja, kakor je moja duša tvoja, sprejmi vendar mojo prošnjo in postani pred bogom moja žena, in nikdar te ne zapustim.* »Tega se niti ne bojim, poznam te. toda ded bi nikdar ne hotel 6tanovati pod streho kristijanovo, on sploh ne bo nikdar zapustil te svoje kolibe, in ti veš, da spadam k temu starcu, ki me je vzgojil po smrti mojih staršev.* Pri teh besedah se dekle tesno ovije ljubimca in mu položi roke okrog vratu. Ivan se zagleda v njene oči in odgovori: »Vem to, dokler živi stari Abraham, moram počakati.. Toda kasneje... Sicer pa vstopiva, saj je tvoj ded gotovo že zdavnaj slišal moj glas.* Naomi pa objame svojega ljubimca in ga zadrži. »Ostani še trenutek,* ga zaprosi. »Povedati ti moram nekaj. Dolgo sem se borila sama s seboj, predno sera se odločili, da. ti povem... pa morda je bolje, da veš vse ...» »Naomi> ne plaši me!* se oglasi Ivan. »Tvoje oči so čudno zasijale. Kaj se je zgodilo? Kaj te je preplašilo?* »Nekako osem dni je tega.* pravi dekle in pogleda rut vrata dedeva, da se prepriča, da je ne more slišati, »da, osem ali deset dni, da sem storila Aranda?* »Bogat je in ugleden in bojijo se ga. Kdor hoče do svetega očeta, mora najprej čez prag nadškofa Burk-hardta. Na njega pa ima velik vpliv Peter de Aranda, in kdor hoče v Vatikanu kaj doseči, se navadno zato najprej sporazume s kastelanom palače. Oni dan, ko je Abraham izvedel, kaj je storil njegov brat, in da je <«lo stopil v službo našega največjega ne-prijatelja, je postal starec. Lasje so mu osiveli. Pustil je vse svojo opravke in se odtegnil življenju. Takrat se je posvetil svojim ljubljenim knjigam. Brata ni preklel, pač pa ga je objo-kaval, kakor objokujemo mrtve.* »Pozneje sem še včasih poskušala govoriti ž njim o bratu, toda vsakokrat mi je ded odgovoril: Kaj govoriš o mrtvih, pusti jih v miru! — Pred kakšnimi desetimi dnevi sem pa stala pred vrati naše kolibe, kar so mi naenkrat približa neki tuj človek, slabo oblečen, in me vpraša: Ali stanuje tukaj stari Abraham? Stanuje! sem odgovorila. Naglo mi tedaj stisne trojic v roke neko pisemce in mi zašetMta: Izroči to pismo svojemu dedu, važno je! In izginil je tako naglo, da ga nisem mogla ničesar vprašati. Odprla sem kaj sem odgovorila. Nenadoma pa ie stopil iz neke hišice oficir, v roki je imel svetilko in mi je posvetil v lice. Kaj hoče ta Židovka? Poženite jo, naj-brže je hotela krasti! Bila sem vsa prestrašena in nisem se mogla mak-niti z mesta. Caramba, lepa pa je! reče nekdo. Še sedaj ne vem kam sramu, če se spomnim na oni trenutek. Objel me je z obema rokama in me hotel zavleči v stražnico. Klicala sem na pomoč in se branila, kolikor sem mogla, in res se naenkrat oglasi močan" glas: Kaj delate, lopovi!? Pred menoj je stal bogato oblečen gospod, kakor da je zrastel iz zemlje. Španski hlapci so kar odreveneli pri njegovem pogledu. Pa tudi jaz ne pozabim več teh oči, ki so se tako neusmiljeno in obenem ledeno zadrle v mene. Kar živim, nisem videla takšnega lica, takšnih oči... čeprav je lice bilo lepo. Ali je res, da se po smrti človeška duša zavleče v telo kakšne živali? Ali pa obratno? Če je to res, potem je v Sem odličnem, lepom mladeniču gotovo tigrova duša, takšne so bile njegove oči, njegov pogled, da mi je kar kri zledenela. Zdelo se mi je, da je strafiu zde* tP-kScn. Strah Ima velike oči.* Naomi pa zmaje z glavico. »Videla sem ga Se tudi pozr.eje in zopet jo bil takšen. Takrat mi je rekel samo nekaj besedi, jaz pa sem pobegla, kolikor so me nesle noge, čeprav mi je bil nekaj govoril, da me bo spremljal in da naj ee nič ne bojim. Pa raje se podam pod zaščito Borgijinih krvnikov, kakor pa pod njegovo.* (Dalje prih.) Naloga it 29. Sestavil dr. A. Schvrab, Celja (Prvič priobčeno.) tiger pripravljen na skok, in da mi zarine svoje kremplje in izpije kri. Oj, pismo, in misliti 'si moreš, kako. dragi Ivan, še sedaj me kar pretrese, sem bila začudena, ko sem prečitala! če pomislim na to...» podpis: Tvoj brat Elija. Bilo je le ne-j In drhteča zopet objame Ivana, ka-koliko vrstic, ki jih je papežev kaste- kor da išče jni njem zaščite. On pa lan naslovil mojemu dedu. Zaklinjal; jej šepeta: »Ne boj se tega mladeniča, ga je, naj mu označi kraj in čas, da1 sicer pa se ti je gotovo le v tvojem Številke 1 do 8 od spodaj navzgor, črke od a do h od leve na desno. Beli hoče matirati v drugi potezi, spozna pa potezo, ki jo je bil v ta namen napravil, za napačno, jo vzame nazaj, napravi novo in nato res matira y naslednji potezi. Match Ljubljana-Maribor je preložen na binkošti. Korespondenco! match Celje-Litija se nahaja v stadiju pogajanj. Mednarodni mojstrski turnir v Pišta-nih je končal dne 28 aprila z naslednjimi rezultati: 1.) Bogoljubov 15, 2.) in 3.) Aljehin in Spielman 14^4, 4.) Grflnfeld 11. Dalje sledijo: Retir 10*4, Samisch in Wolf vsak po 9Yz, dr. Taitakower 9, Eu-we, Johner in dr. Tarrasch po 8l/4, Bal-la in dr. Treybal po 8, Kromadka in Se-leznev po 7, Prokeš in Przepriorka po 6, Mareo in Opočenskj- 4^. Ali ste že čitali novo številko „NJIVE"? ti o/i za obdelovanje lesa uibine 149 tiansmisije aimatme Qflojne tovarne in livarne, d. d., sesaljke ^ '_ T _ — T.jiihljnnn = zvonovi Skladišča: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.) „0rient" d. d., Sodna ulica štev. 3, telefon 463. Trgovine: Julija Stor, trgovina s čevlji, Prešernova ulica 5. K. Ur bas, prodaja pristnih kranjskih klobas, Slomškova ulica 13. Matej Grehek, modna trgovina in zaloga Čevljev, Kolodvorska nI. 26. Franc Brumat, zaloga manulakture in tkanine na debelo, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Delikatesna trgovina Stacul, Selen-burgova ulica. Tomažič & Pipan, amerikanska strojna olja, avtoolja, bencin in teretna mast, Besljeva cesta 2. Mehanična delavnica! [d.p.) Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel 407. Dvokolesa. otroški vozički, šivalni stroji, pnev- j matika In strojni deli v veliki izberi. Spre-J jemajo se v popolno popravo dvokolesa,; otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji j JDfDIINB" tovarna dvokoles in otroških' .. nlDUnil , vozičkov, Ljubljana, Karlovska «sta št. 4, Zvonareka ulica št. 1. Prodajalna: Stari trg št 28. 814 Pisalni stroji: [d. p Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 407 ti Razmnoževalni aparati: [d. p.J Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel 407. Trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Šestak & Ravnihar, Sodna ulica 4. i. C. Mayer, manulaktura, Ljubljana. Obleka, perilo. Fran Kraškovič, Stari trg žt 22. Nizke cene._ Kože divjačine, vsake vrste, tudi zajčje, kupuje trgovina z usnjem D. Zdravič, Ljubljana, Sv. Florijana ulica 9. 3SS2? pMarska in ližar-sfea delavnica S™, se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. Gos&ocšižna ! po možnosti otroška vrtnarica, se išče za takoj za Bled. Po-j inudbe na upravo »Jutra" pod; i „Vrtnarica". ms Ilirija", lesna trgovska in industrij- j JI _ __ - 1094 " fga štra8žba'LiuWiana'kralja Petra I Pozor! Zima Pozor! Fotografski umetni zavod Avgust: Berthold, Ljubljana, Sodna ulica 13. Mestna občina Brežice razpisuje službi 1555 I. občinskega tajnika, II. knjigovodje. Zahteva sa od občinskega tajnika delna sposobnost v koneeptu, strojepisju in vseh pj-lih občinske pisarne; od knjigovodje pa znanje prostega knjigovodstva ia strojepisja. Prejemki obe. tajnika so jednaki prejemkom drž. nameščencev r X. čin. razredu z dodatkom prostega stanovanja, razsvetljave, vodovoda in vrta. Prejemki knjigovodje se določijo po dogovoru. Obe službi je nastopiti s 1. junijem 1.1., nastopita pa se lahko tudi takoj, sta v prvem letu provizorci z obojestranskim šesttedenskim odpovednim rokom, po preteku zadovoljivega enoletnega službovanja se sklepa o definitivni nastavitvi s pravico do na-i:-rcdovanja in pokojnine. Fro?nje za obe službeai mesti je vložiti pri podpisanem županstva do 20. maja 1922., spremljane s podatki o predizobraibi, dosedanjem službovanja in rodbinskih odnoEajih. Županstvo mesta Brežice. Zimo »a žimnico vsake vrste izdeluje in prodaja tvrda j Lovro Ješe-tova vdova žlmopreja, Stražiš&e, Kranj* Vzorci zastonj in poštnine prosto. Kupim šče- j tine, kozjo dlako, grivo, goveje in konjske repe., fepžl IN S 1318 katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nakupujete, iz^ubito denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poizkusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H. Snttner (imetnik Henrl Btalre) v Ljubljani it. 0. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, špecijalne znamk9 »1KO« iz lastna tvorni« v Šviei, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodja, krstna in birmska darila in vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nožs, britve, lasestrižne in brivske stroje, steklorezee, doze za tobak, svalčice in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki: H. SUTTNER (Imetnik Henri Maire) v Ljubljani št. 6. Otroški vozički, dvokolesa, šivalni stroji, pneumatika za dvo- j kolesa, motorje in otroike vozičke in vsako-: vrstni deli, najcenejši v veliki izberi. Cene ■ na zahtevo. Tovarna „Tribuna'i, Ljub- i ljana, Earlo vska oesta 4, Zvonareka i nlioa 1. io7i | ¥rtuar popolnoma izvežban, samostojen delavec, z; Teiletno prakso, izurion tudi v vezavi in; ! dekorativnem delu, 24 let star, samski,. ! zmožen slovenščine, če=čine in nemščine, j | išče mesta. Vstopi Dajraje kot grajščinski j ! vrtnar. Ccoj. ponudbe prosi pod »Vrtnar* j j na An. zav. Iirago Beseljak in drug, Ljub- • ljana, Sodna ulica 6. 1426 j Razpis. Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani razpisuje na dan 19. junija 1922 ob II. uri dopoldne ponudbeno dražbo za dobavo sledečega mate-rijala za Tobačno tovarno v Ljubljani: Škrob, alikantna slama, slama za ustnike, špaga, špirit rektif., lepenka valovita,žičnike, etikete za smot-ke, škrobni sirup, štoraks, mast tavotna, milo pralno, olje cilindrsko in strojno, petrolej, sveče, vžigalice, kontrolni listki, cement, Samotna opeka, bencin, lepenka, oglje in metle, ter omele (Bartvvische). Natančnejši podatki so objavljeni v Uradnem listu ali pa se dobe v ekonomiji Tobačne tovarne v Ljubljani. Direktor Mandelj. 1421 lfeije indusfrljslio podjetje 9 prijaznem krajo na deželi išče dva samostojna knjigovodja ter obenem korespondenta, zmožna slovenščine, nemščine, po možnosti tudi srbohrvaščine. Za stanovanje je preskrbljeno. ¥ Refiektira se samo na resne in dobre mcci. Plača po dogovoru. Mesto trajno. Sprejme se tudi za to delo ev. samostojne ženske moči. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in referencami pošljejo se naj na upravo »Jutra" pod šifro „200". us2 140? za dame, gosuode In dsco priporoča tvrdka j 23L. <25 £3. SSsstoeaprts, Ljubljana, Sostnl trg št. 10. sisb j asbestni skriljeveo ^^ je najjboljši jugoslovanski „Eternit". Stalna zaloga pri K. Boe&k, Tržič, kleparstvo. Todovodi. litoželezne in iekleae cevi 50—80 mm. Domače vesli * Razpis vprašanj za binkoštne nagrade «Jutra». V najboljem spominu je vsakomur naše novoletno vprašanje »Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno?« na katero smo prejeli nad 2100 odgovorov. Dane« objavljamo na drugem mestu vprašanja, izbrana iz obilice vsakdanjih zadev, s katerimi se bavi naša javnost Vsebina teh vprašan] mora zanimati vsakogar brez razlike stanu ali stranke. Vsak Član našega naroda prispeva vsak dan k javnemu mnenju in se razgovarja z drugimi danes o tem, jutri o drugem vprašanju. »Jutro« prosi, da mu vsi njegovi bralci sporočijo svoje odgovore. Pregledali jih bomo, sortirali in potem objavili obdelano statistiko mnenj ter nekatere izbrane najboljše odgovore. Odgovori naj bodo kratki, jedrnati, po možnosti stisnieni vsako v en stavek ali dva. Izmed desetih vprašanj si naj vsakdo svobodno izbere vsaj pet vprašanj, ki mu najbolj prijajo. Lahko pa seveda vsakdo odgovori na vsa vprašanja. Dolgih razprav pa naj nihče ne pošilja, pač pa naj vsakdo dobro premisli stavljena vprašanja. Cim jasnejša misel, tem boljši bo odgovor. Iz razpisa so razvidne podrobnosti, zlasti pogoji, in pa opis nagrad. Iz vprašanj je razvidno, da želimo dobiti sliko javnega mnenja nepotvorjeno in neiz-kvarjsno po vplivih, vposlano nam naravnost od onih, ki se za ta vprašanja zanimajo. Nagrade, ki so razpisane, so tudi preračunane tako, da bodo zares nagradile trud onih treh, ki bodo našli najboljše odgovore. Že samo r>rva nagrada ima vrednost nad tisoč dinarjev, drugi dve primeroma. Vprašanja na so ž 3 po svoji važnosti za naše javno življjnio takšna, da se izplača razmišljati o njih in svoje misli zapisati. Izvolite! * Češkoslovaško vlado bodo na kraljevi poroki zastopali ministrski predsednik dr. Bencš, pomočnik zunanjega ministra, vojni minister in odposlanstvo 48. pešpolka. Predsednik Masaryk ne pride v Beograd. * Patrijarh Dimitrije v avdijenci. Včeraj je sprejel kralj v posebni avdijenci patrijarha Dimitrija in se razgovarjal ž njim o programu obredov pri poroki. * Čehoslovaki in naše Primorje. Češkoslovaški konzul gosp. O. Para se je mudil te dni v Primorju in na Krku, da poseti naša kopališča in da konšta tira, v kakšnem stanju se nahajajo češke kolonije in koliko je število češkoslovaških državljanov v poedinih mestih. Tem potom je bilo dognano. da so Cehi na našem Kvarneru zelo številno zastopam, posebno v Baški na Krku. * Pokrajinska obrtna razstava se bo ■vršila od 8. do 17. septembra v Mariboru. Udeleži se je lahko vsak obrtnik mariborske pokrajinske oblasti. Razstava bo razdeljena v več oddelkov, kakor: oblačilni, aprovizacijski, stavbeni, lesno - obdelovalni, kovinski itd. Pridružena bo tudi vrtnarska razstava, ki bo prva te vrste v naši drŽavi. Raz stavni prostori bodo v Goetzovih lokalih. v Narodnem in Dijaškem domu. * Slovanska naučna ekspedicija okoli sveta. Dne 15. maja se poda iz Prage na naučno ekspedicijo okoli fveta pet visokošolcev, in sicer 1 Ju goslovan, 2 Ceha, 1 Rus in 1 Bolgar. Mladi slovanski potniki prepotujejo najprej iztočno Evropo in Azijo, pozneje Ameriko in severno Evropo. Iz Prage potujejo preko Madžarske, Jugoslavija, Bolgarije in Turčije v Malo Azijo, Afganistan in Indijo. 4 Novi občinski gerenti. Namesto odstopivšega Mihaela Berketa .je imenovan za občinskega gerenta v Vaneči posestnik Ivan B e r k e. namesto od- * Za gladujoče v Rusiji- V nedeljo, dne 14. maja, se bo zbiralo po ljubljanskih ulicah prispevke za gladujoče v Rusiji. Prosimo občinstvo, da daruje vsak po svojih razmerah v ta namen. 100 Din zadostuje, da se reši eno človeško življenje. Kdor se ne čuti prisiljenega, da daruje že iz dolžnosti, ki nam jo narekuje ljubezen do bližnjega, naj pomisli, da so milijoni očetov sinov in bratov teh stradajočih ruskih mužikov morali umreti na galiških planjavah, da so tako osvobodili nas iz avstrijskega suženjstva • Imenovanja v državni službi. Posestnik v Prapročah pri Semiču Ivan Konda je sprejet v državno službo za provizor-nega kmetijsko-strokovnega uradnika 6. činovnega razreda in poverjen s posli pomočnika okrajnega ekonoma, pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju. — Arhivar ministrstva za notranje zadeve Josip Turčinovič je imenovan za pisarniškega pristava pri pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelku za notranje zadeve. — Fran Fišer, inženjer pri gradbeni direkciji v Ljubljani, je po pristanku imenovan za inženjerja 3. razreda pri gradbeni sekciji v Kumanovu. — Carinik četrtega razreda kastavske carinarnice Adolf Lunaček je imenovan za carinika istega razreda pri glavni carinarnici v Beogradu. * Vojaška vest Na? rojak polkovnik Milan Plesničar je imenovan za poveljnika 8. pešpolka v Plevlju. * Z ljubljanske univerze. Rektor prof. dr. Gregor Krek je dne 1L maja odpotoval v Prago, kjer se udeležuje L državnega kongresa visokošolskih učiteljev kot delegat ljubljanske univerze. Rekto-ratske posle vodi za časa njegove odsotnosti prorektor, g. prof. dr. Rikard Zupančič. • V pokoj je Sel, kakor nam poročajo iz Kamnika, tamkajšnji nadpoštar g. Josip Modic, ki se je v četrtek poslovil od nradništva Bil je vesten uradnik, dober prijatelj in vesel družabnik. Posebno pa ga diči njegov kremenit značaj. Se mnoga leta! • O neumljivem postopanju. K tej notici v včerajšnji številki »Jutra« nam piše prizadeti oče: Starši vemo sigurno najmanj tako dobro kot katehet, kdaj rao pevmeo aru »ve -kopališču ob veliki udeležbi avstrijskega obmejnega Nemštva, celo iz Koroške. Bil je organizator vseh uporov obmejnega Nemštva proti naši državi leta 1919.. n. pr. v Radgoni in ob Muri sploh. Nagrobni govor mu ;e držal v navzočnosti številnih katoliških duhovnikov bivši mariborski protestantski pastor in pisatelj Mahnert. K pogrebu je prišel med drugimi tudi emureški župnik z obema kaplanoma. * Pozna pomlad. Sredi maja smo, a šele sedaj se je razvila pomlad v vsej svoji krasoti. Sadno drevje je v bogatem bujnem cvetju in če bo šlo po sreči, bomo imeli letos obilo sadja Mar.j upanja pa daje vinska trta. Kakor poročajo iz naših vinorodnih krajev, so popki na trti šele ozeleneli in le polagoma se razvijajo njeni poganjki, ki bi morali biti seciaj že pe-dsnj dolgi. Vinogradniki se boje, da "Tozdje vsled te zakasnitve ne bo moglo v'jeseni do dobra dozoreti. Le dolga ia topla jesen bi mogla to zamudo ponraviti. le-te malo oddolžijo za izredno gostoljubnost, katero so vživale hrvatske dijakinje lani povodom svojega majniškega izleta v Pragi. Prvi gostje kot drugi so bili in bodo nastanjeni m postreženi na ljubeznjiv način v naši »Mladiki« po go-jenkah gospodinjske šole. Iskreno pozdravljamo hrvatske in češke goste na slovenskih tleh in jim želimo, da se v naši sredi počutijo kar najbolje. Naj bi nijft bivanje med nami bil prvi začetek iskrenega zbližanja med slovensko žensko mladino in hrvatsko na eni in češko na drugi strani. — Živele! * Smrtna kosa. V Rihemberku na Goriškem je umrl visokošolec, g. Viktor Čebron v Gradcu v visoki starosti 84 let dvorni svetnik F:an Kolenc, doma iz Sv. Ruperta na Dolenjskem. * Proslava 60letnlce mariborske »Slovanske čitalničen, ki se vrši daneB ves dan z zelo bogatem sporedom, bo prava kulturna manifestacija mariborskega Slovenstva. Vsa kulturna društva iz mesta in okolice hočejo s svojim sodelovanjem poveličati redko slavnost in izraziti na ta način svoje priznanje zaslužnemu društvu, ki je bilo p»vena matica vsega našega kulturnega in sploh narodnega razvoja na severni meji. Sodeluje Sokol, jrledališče. Glasb. Matica, mlado in wdl- ljanicL Konja sta zapeljala v Ljubljani- i co, kjer sta utonila Mrvo je odnesla I Ljubljanica, vojak pa se je še pravočas- ■ no rešiL • Razne tatvine. Ljubljanski tvrdki I Zal ta & Zilič na Dunajski cesti je biio j ukradeno te dni železa v vrednosti 50 \ tisoč kron. Ukradeno železo so prodajali . na Koslerjevem vrtp. Tatovi so pod kiju-čem. — Knjigovodji Julijn Sušteršiču je bilo ukradeno kolo, vredno 4000 kron, Mariji Rogelj pa 18 metrov gevjota v j vrednosti 7000 kron. • Pretep. Rudarja Valentin Mraz in i Franc Ivane iz Hrastnika sta bila zaradi nekega dekleta že dalj časa v sovraštvu. Ko je šel v četrtek Mraz s svojim dekletom proti koloniji, ga je Ivane napadel in brez vsake besede zabodel v levo roko. • Aretacija neznanega zločinca. Včeraj so končno aretirali neštetokrat zaradi raznih zločinov predkaznovanega Alojzija Polaka iz ptujskega okraja, ki je meseca februarja umoril v Podvincih pri Ptuju znanega veletrgovca Rosenfelda. Zločin je izvršil Polak v družbi neke v moškega preoblečene ženske na ta način, da sta Rosenfeldu v pozni noči ponujala na prodaj jajca in ga s tem izvabila v trgovino, kjer sta ga umorila Polaku, kot skrajno premetenemu zločincu se je posrečilo skrivati da sedaj pred orožniki, končno je pa vendarle prišel v roke pravice in se že nahaja v mariborskem za, poru. j Kraj j opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine am ' Ljubljana . ! Ljubljana . ' Ljubljana . Zagreb . . i Beograd . ! i>unaj . . Praga . . Inomost. . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 756 0 76S5 761-2 752-9 757 2 754 0 7544 17 0 31-8 12 0 180 18 0 110 110 jug. vrh. a* jug. zap. za pa d jug jag. vzh. brea«tra pol obL več jasno nevihta oblačno dež dež 2-0 20 V Ljubljani barometer višji, teinper. visoka. Sohice rzhsja ob 4'2G. zafcsja ob 19'26. Pretekli teden smo imeli po dolgem j trogradu in se obenem s svojo južno času zopet enkrat lepo vreme. Prinesel j stranjo nepričakovano naglo razširila nam ga je širok zračni maksimum, ki se j daleč proti jugu, preko Poljske In sred-je raztegnil koncem prejšnjega tedna od; njega Podonavja do severne Adrije. Pr: Pirenejskega polotoka tja do Rusije. Iz i nas je barometer hitro padal in pojavilo je obsegal ----------- ----- — ----- . juž. Evropo, pa tudi glavni del zap. in vz- i Istočasno se je zračni mass-mum umak-hoda; jedro mu je ieža!o nekako med, nil daleč proti zapadu nad Francijo in Dunajem in Parizom. Pod vplivom te si-! Se zapadneje. Položaj se je proti konc; tuacije je nastopila povsod zjasnenjc in ; tedna vedno bolj slabšal; visok zračni kot posledica tega prav občutna solnč- j na pripeka. Tako smo Iz neprijazne, ze- j lo hladne pomladi, ki pa v resnici ni imela mnogo pomladanskega r.a sebi, s.opili nenadoma v poletje, vsaj za par dni. tlak je izginil s kontinenta in se odmaknil tja proti Islandiji, — povsem nenormalna pot. Celo Evropo pa je zavzel ! :-j zck zračni tlak; poleg glavne globoke depresije nad Finsko so se razvile r.ovi Vremenski položaj pa se je kmalu zo- j plitvejše depresije nad Adrijo in nad iu žnozapadr.o Francijo. Ta komplicirana j situacija, ki često nastopi po poletni vročini, mora povzročiti znatnejše padav'- DR2AVNA RAZREDNA LOTERIJA Pri žrebanju srečk petega razreda tretjega kola dne 10. maja so bile z večjimi dobitki Izžrebane naslednje srečke: srečka št. 596 dobi 2000 Din, št. 638 2000 Din, št 1834 4000 Din, št 2311 1000 Din, št 3750 4000 Dir., št 4836 1000 Din, št 5205 10.000 Din, št. 6223 2000 Din, št j 8821 1000 Din, št 8845 6000 Din, št. j 11.621 2000 Din, št. 14.869 2000 Din, št. ; 15.200 2000 Din, št 16.320 1000 Din, št j 18.558 2000 Din, št 19.708 1000 Din, št. i 22.371 1000 Din, št. 22.813 1000 Din, št 22.949 2000 Din, št 29 510 6000 Din. št. 29.546 100.000 Din. št. 31.403 1000 Din, št pet poslabšal. Običajne depresije, ki so nam prinaiale deževje zadnjih šest-sedem tednov, so se bile prestavile na severni del Evrope, kjer so zaporedoma potova- i ne. Pri nas so koncem tedna severozs-le proti vzhodu. Ena teh depresij ie src- padni vetrovi prešli v zapadne in napo- " sled v jugozapadne; nastopiio je tipični južno ali širokalno vreme. i di tedna na poti preko severne Skandinavije zavila nekoliko južneje proti Pe- «»«)• M 20 OI». 3"—, ftakth »•dallnjlft S ca»edt t Ol«. — Tr-ov*W «g!ui, «op!ia«t > •» *r*m*. ako |a sf»ol»« mamka ta odrovof 33.964 1000 Din, št. 33.030 1000 Din, št. naj si bode za tovorni ali ___ —- — _ . 1«_____ — * a X n nlnir • ^f Kdor rabi Šoferja Persljcke preproge ispa poeestvo 36.478 2000 Din. št 36.942 1000 Din, št. 37.144 1000 Din, št. 38.981 2000 Din, št 39.628 4000 Din, št 40.942 4000 Din, 5t. 44.037 4000 Din, št. 45.915 80.000 Din, št 46.044 4000 Din, št. 46.068 2000 Din, št. luksus-avto. Naslov: St. 55. piištnoležoče Bizelj?bo. 1408 se proilado. NasloT v upravi ! t bliži Celja, obstoječe i-: t Jutra«. J 390 ; hiše z dvema stanovinjcn-> _— ; s pritiklinami, hleva, st Koraka trava 1427 ! njata, lastnega vodnjaka, . : obdelanega vrta in njire, za madrace v vsaki množini' nekaj sadnega drena. se dobi najceneje pri Sever ^oj proda. Ponadbe jo i: A Wnmn T.inhlisnJL Wol-t 'ann r\ n. . .._ Šofor - mehanik z dobrimi spričevali išče ms- i ^ 46.349 4000 Din, št. 47.564 4000 Din, št j sta. Gre tudHzven Ljubljane, j | 54.594 2000 Din, št 54.877 1000 Din, št'" " J 55.042 6000 Din, št. 57.568 2000 Din, št. 58.665 1000 Din, št 59.335 1000 Din, št 59.457 2000 Din, št. 62.833 2000 Din, št. 63.619 2000 Din, št. 65.605 2000 Din, št 65.653 2000 Din, št 66.266 1000 Din, št 67.941 2000 Din, št. 68.155 1000 Din, št 70.130 1000 Din, št. 70.485 2000 Din, št. 73.837 1000 Din, št. 74.389 1000 Din, št. 75.421 1000 Din, št 83.040 2000 Din, št. 83.412 6000 Din, št 89.042 2000 Din, št. 90.746 2000 Din, št. 91.015 6000 Din, št 92.235 2000 Din, št 93.038 2000 Din, št 93.246 6000 Din, št. 93.556 2000 Din, št Komp, Ljubljana, Wo: fora niica 12. »Celic 400.0 0 —« ua up:; »Jutra«. 141 Ponudbe pod »A. L. 20» na | upravo »Jutra«. 1339 Beplfino Olj« nndl po nizki ceni Hrcvat & Ko., Ljubljana, Vegova ulica 6. 1411 Knpim 1416 ali rzamc-ni v najem trgovski lokal, po mogočuusti združen z gostilno a koncesijo) v večjem kraja na deželi. Po-nntlbe na Franjo 3. Hrovat. Celje-Gaberje 75. Sprejmem 137j v delo Tečjo množino ali oblek. Prikrojim tudi jan . Kje, pov£ uprava »Jutra v Večjo množino smrekovega lesa, suhe, lepe j Kala hišica čoke se radi bolezni takoj j ali vila v dobrem stanju, r. odstopi. Istotam jo 7 vsgoncv ; vrtom, se knpi. Ponndbe z 93.738 1000 Din. št. 96.009 6000 Din, št.! prvovrstnih borovih desk ua-1 navedbo cene pod »E. 9" 361 1100 Din in št. 99.875 2000 Din. irod-.i. Poizvč L. Z, hotel! po?tnoležeče StražPče ' »Slou». 1393 i Kranja. K.» Elegantna Dunajčanka, šivilja, od! i Sna samostojni moč v prvčrednem modner,-. damskem salona na Stefac::-platzu, gre v boljši ljubljanski modni salon, da se priuči slovenščine. Ponudbe z eventualno hrano in : tinovanjeci pri ) t hiši na npravništro ,Jutra 1361 iood »Dunaičanka«. 1380 3RANISLAV NUŠlC: 58 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. »Nisem se, sicer pa vseeno.» Počasi sva korakala. Nisem je hotel nekaj časa izpraševati. Ker je le predolgo molčala, sem nadaljeval. «In on živi?. Narahlo sem potipal, da se ne odpre rana. «2ivi.» Spomni se, da mi je še dolžna svojo povest. Tiho, zamolklo nadaljuje in čim več pripoveduje, vse jasnejše zveni r 'e«Ddgo nisem čula ničesar o njem. Vedela sem, da se nahaja pri Priavoru, pozneje pa ne vem več kje. Ranjenci njegovega bataljona, vračajoči se v Šabac so mi pripovedovali, da se nahaja v bolnici, kjer je srečno prestal in ozdravel. Da je bi? hraber sem slišala.* Nekaj časa molči, potem nadaljuje. »Kmalu nato pa so pričeli oni prihajati v Sabac.» Potrdfmoje vprašanje, kakor bi ne hotela spregovoriti besede Avstrijci in nadaljuje še vedno samo z «oni.» »Sprva so padale granate v mesto, čulo se je grmenje topov od Drenovca in potem na Savi Prekoračili so vodo, se bili ob obali, kakor, da se bijejo tik pred mestom. Zene m otroci vn-šče prično begati. V Valjevo so odhajali. Drugi so se zopet poskrili po kleteh in zaklenili hiše. Sama nisem vedela, kaj naj storim. Očeta že teden dni ni bilo več doma. Neka bolničarka mi je svetovala, naj ostanem, ker bo ostalo mnogo drugih, .amo naš sosed me je pregovarjal, naj bežim. Zaprla sem hišo in skočila do tetke, da se posvetujem z njo. Na ulici je že vse begalo, korakali vojaki, drveli oficirji na konjih in na mesto so padale granate. Komaj sam dospela do tetkine hiše, pa je nisem našla doma. Zvedela sem, da je že navsezgodaj odšla. Ko sem se vračala, je že zagrčalo nad mojo glavo in videla sem, kako je udarila granata v Ambrašičevo hišo sredi trga, potem v Dolnjem Šoru, kjer smo prebivali mi in od kavarne Sarane so padale hiša za hišo. Skrila sem glavo in drvela. Medtem so zagozdili ulico naši bežeči vojaki. Skozi njih vrste sem se pre-rila od vsepovsod so padali streli in zdelo se mi je, da pre-"ania baš mene zla usoda. Bala sem se, da se ne zruši hisa v^ame, me pogazijo konji in pomandrajo vojaki. V mrzličnem strahu sem vsa drhtela. Dospela sem do svoje hiše, planila skcro nezavestna v vežo, vtaknila glavo pod odejo in tako ležala dolgo in dolgo...» Težko je dihala, kakor je bila najbrže utrujena tudi tisti čas. Ko si nekoliko odpomore, je njen glas trepetal in v grlu jo je duši! spomin preteklih dni. «Ne vem, koliko časa sem ležala. Ničesar nisem čula, v ušesih mi je brnelo in se motalo v glavi. Naenkrat začujem na vratih trkanje in vsa prestrašena planem kvišku. Zunaj se oglašaj« moški glasovi in trkanje se ponovi. S težavo se privlečeni do vrat in odprem. Pred vežo so stali oni, štirje so bili. Zajav-kala sem od strahu, toda starejši, najbrže njihov starejšina ni je pomigal z roko, naj se umirim. Govoril je madžarsko in vojak, stoječ za njim, je prevajal na srbsko. Spraševali so me, če so vojaki v hiši. Odgovorila sem, da je edino oče vojak, pa ga že dolgo ni domov. Kdo da stanuje z menoj in če imam kruha. Dejala sem, da imam nekaj para in bom takoj skočila po kruh. Zapovedali so mi, naj ne zapuščam hiše, pobrigali se bodo sami, da dobim kruha. Mirno so odšli in skoro me je minul strah. Predstavljala sem si, da bodo zlobni, grobi, paglej, kako dobri so, da mi preskrbe še kruha...» Z bolestno ironijo je spregovorila zadnje besede. »Sobe nisem zapustila, tudi ko me je minul pni strah. Poslušala sem pri vratih, kaj se dogaja zunaj. Čula sem, da povsod enako trkajo na vrata. Naenkrat presune tišino vrisk in nato psovke. Skozi ključavnico sem gledala, kako vodita njih dvojica našega vojaka pod pazduho. Nisem ga mogla spoznati, ker mu nisem videla v lice. Potem se ie vse umirilo in le razburjeni ženski razgovori so prihajali do mene. Kmalu nato se je ponovilo streljanje in pokalo je dolge ure. V bližini nekje je moralo biti. Včasih se je pretresla hiša, najbrže od bomb. Čuden strah me objame, ne vem zakai. Solze mi kar lijejo iz oči. Zgrudila sem se na posteljo in plakala. Spominjala sem se očeta, njega, tetke in zopet njega. Da bi vsaj vedela, kje je. Sr-dila sem se, zakaj nisem zjutraj zbežala z ostalimi. Odšla bi na fronto in tam bi ga poiskala.* »Desno hodi, desno se drži,* zaslišiva naenkrat za seboj vojaški glas in pokanje z bičem. Nihče se ne gane. «Umakni se! Kolona timočke divizije prihaja.* Pešci se umikajo v jarek, voliči vlečejo na stran in prevračajo se vozovi. Volar psuje Boga in ves svet ter jih bije z batino po očeh. To- vorni konji se zarijejo med gnečo in drug drugemu preoora-čajo bremena. Strašen prepir, krik in psovanje nastane. Medtem prihaja kolona timočke divizije. Spredaj jaha oficir, vodeč svojo družino, njemu slede sorodniki in prijatelji ter trije vozovi različnih tipov. Vse to tvori takozvano kolono timočke divizije. Grozno psovanje prične. »Oficir, pa laže.* »Umakneš se vojski, kakor se moreš, toda gospod oficir laže ln nas tira v jarke in blato, da se prerije njegova družina in prijatelji.* »Ni res, da bi se morali umakniti. Še sedaj grmijo topovi in Ie tedaj, če odhaja vojska na bojišče, se ji moraš umakniti, ma-gari se vreči na tla, da me pohodijo, samo da ne zamude. Toda kadar beži kakor jaz, bi morala hoditi za nami, to je njena dolžnost!* »Pa vsaj to ni vojska, to so zopet babe, resnično sramota.* Strašen nered povzroči pohod take divizijske kolone, ki vodi s seboj Zene raznih oficirjev, in dolgo raja, da se na cesti zopet uredi sprevod. Poskušal sem, da ne izgubim dekleta v tej gnječi in oba sva se v istem hipu našla med voli, tik med rogovi. Umaknila sva se na levo stran ceste in ko sva pričela zopet korakati, je nadaljevala: «Do mraku sem sedela v svoji sobi. Ko se zmrači, me nenadoma popade čuden strah. Domislim se in prižgem lučico pred sveto podobo. Ne vem zakaj, strašno sem si zaželela mraku, čeprav sem se ga bala. Dokler se ie še nekoliko svetlikalo, sem se neprestano ozirala skozi okno, ko pa se je popolnoma zmračilo, sem se vsa tresla od groze. Naenkrat se zgrudim pred Bogom poleg postelje, dvignem glavo m vroče molim. Pričela sem očenaš, pa ga nisem več znala do konca. Različne prazne besede sem govorila. Molite sem za očeta, zase in zanj. Kakor sem v molitvi naslonila glavo na posteljo, tako sem tudi zaspala na tleh. Ne vem, koliko časa sem ostala tako, spominjam se, da se mi je sanjalo nekaj strašnega. Najbrže sem tudi plakala v sanjah. Ko sem se prebudila je bila vsa postelja vlažna, kamor sem položila svoje lice. Globoka tišina je vladala v sobi. Prižgala sem svetilko, ker se nisem upala sedeti v temi. Začula sem štorkljanje težkih čevljev pred vrati. Vsprhnem od straha, pihnem luč, a ne ugasne. Koraki obstanejo pred mojimi vrati in kljuka zaškriplje. Kdo bi le bil? Združeni stavbeniki, Ljubljana. | Poštni predal št. 70, telefon št. 1Q3, ISO, 256, 4*7, 527- Projektiranje in izvrševanje vsakovrstnih zgradb do največjega obsega. Na razpolago prvovrstni strokovnjaki in praktiki. Bogata oprema z gradbenim inventarjem. Špecijalisti za železobetonske konstrukcije. Dietni zmil d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Ia čekoslovaški in angleški koks asa livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: 5013 Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, Hunsfea ulica 19. w w « n u » » a n s u » u \\ v» » w v* u m ** n Sva 11 » Htobuhe in slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stobu pošta in želez, postaja Domžale pri Ljoblianl. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moder-□ utiranje tvrdka KovaSeviS i Tiran v Prešernovi nlloi St. 5, kjer se sprejema 2005 ▼ aredo ln v aobotc. Ustanovljeno leta 1896. Ustanovljeno leta 1896 Mednarodni transporti Antonio Biancheri & Comp., Postojna Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17),, Vlilachpoštni predal 51). - Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoidstein. Odprem« vaake vrat« blaga. - Specialna odprem* »vil, ilve ln »akUn« tlvine ▼ katerikoli kraj. IBBBBBBBBBBBBaSEBBSBBSBBBBBS* O Obvestilo. Obveščava eeaj. odjemalce in p. d. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižiih cenah. Gotovi oevlji V zalosrl. Tnrlstovskl devljl domačega Izdelka. 349 Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. | Gradbeno podjetje | i ing. Dukič in drug! | Ljubljana, Resljeva cesta 9. g g se priporoča aa vaa v to § g stroko spadajoča dela. | "N O. BernatovSč se dobe še po jako nizki ceni: moške obleke........od 160 Din Raglanil. ..........^ 250 D|n moške hlače. . . • damski plašči . . • damski kostumi . . damske modne obleke damska krila 80 Din 159 Din od od __ od 1S0 Din od 200 Din 60 Din 30 Din od in bluze..........od Spomladne novosti vedno v zalogi. napre napre napre napre napre napre' napre napre, 877 C5 §BBBBBBBBBaB«BBBBBBBBBBBBBBB«BBBBBC^aBBBBBflB»BBBBBaBB JUGOSLOVANSKA UNION-BAMA. Rezerve K 16,000.000 preje MARIBORSKA ESK0MPTNA BANKA 1 Ustanovljena leta 1872 Ustanovljena leta 1872 I I Beograd, Gornja Radgona, Kranj, Ljiibljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec | 1 Ekspozitura v Škofji Loki. | Izvršuje vse bančne posle | najkulantneje