Političen list za slovenski narod. T* laltl pre]en»« veljn: aelo leto yredoi»i&c It. jld., :a joi !et» 8 jid., it. i€m leta I rid.. la ec mesce 1 nld. 40 kr. T sdmiiilatTaet]! prejeman velji: Za celo leto 13 rld., pol leta 6 fld., la ietrt leta I (Id., la en mete« 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiijan veija 1 (Id. 20 kr. ve« m leto. Fosaiaezae številke veljajo " kr. BaroJnino prejema »prtvniftvo (administracija) in okipedicija. Semeni-ke ua.e st. U. II., 38. Kaznanlla (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. i5e se tiska eaErat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., oe se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša Sokopiai se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. 7 Ljubliani, v soboto 24. maja 1890. Letiiili Kiiikošti. ! Cerkveni prazniki imajo vsak svojo posebnost in pomen v duševnem življenji. Božič je praznik ljubezni, miru; Velikanoč budi v srcih razne čute dopolnjenega trpljenja in nadepolnega vstajenja. Binkošti pa so praznik duševne vzvišenosti. Petdeset dni po izhodu Izraelcev iz Egipta je zapisal Bog stari zakon na kameniti plošči; petdeset dni po Velikiaoči, po izhodu božjega ljudstva iz dežele smrti, je zapisal Bog s sv. Duhom novo postavo v srca odrešencev. Nastala je nevihta, kakor deroči vihar; ker hitro naj bi se razširil sv. evangelij, z viharno silo naj bi krščanstvo razrušilo ma-like, izkoreninilo nevero in s svežestjo zraka zemljo očistilo strupenih kužil pregrehe in človeških strasti}. Kakor je nekdaj pri stvarjenji sveta duh božji plaval nad vodami in počival nad stvarmi, vrejeval vse stvarstvo in prešinjal z močjo življenja, tako je tudi pri odrešenji padlega človeka po Kristusu tisti sv. Duh napolnil prerojena in prestvarjena človeška srca z novo, nadnaravno gorkoto življenja. Ko so bili zbrani vsi apostoli in se je dogodil čudež binkoštnega dne, izpolnilo se je — prerokovanje: „In zgodilo se bode zadnje dni — tako govori Gospod — da bodem obilo podelil svojega Duha vsem ljudem brez razločka." In napolnjeni so bili s sv. Duhom najprvo apostoli, ti pa so razširili prerojenje na vse konee sveta. Pred prihodom svetega Duha je bil svet podoben velikemu mrtvaškemu polju. Zamrla je bila v človeških srcih zavest Boga, zamrle nravne čednosti, ugasnilo nadnaravno življenje. Svet je molil milike na oltarjih, nosil v svojih srcih. Samo v Egiptu je bilo do 40.000 raznih malikov; mnogo več še v mogočnem Rimu. Molili so kače, krokodile iu druge živali, izklesanemu kamnu zažigali so kadilo. To je bila duševna smrt propalega človeštva. In glej! Pride sv. Duh in oživi mrtvaško polje. Mogočna armada vstane pod zastavo Kristusa prave^ra Boga. Aoo.stoli razkrope se po šir- ^ nem svetu ter prenove zeml j obličje z močjo svetega • Duha. Svet je razrušil svoje malike ter uklonil svojo glavo nauku Križanega. Sedanji čas pa nosi na čelu znamenje odpada od vere in potrebuje zopet oživljajoče moči sv. Duha. Človeška družba ima sploh zuake življenja, po katerih se more sklepati na bodočnost. Vsaka kulturna doba ima tak zarod, po katerem se spozna tek stvarij. Sedanji čas značijo protiverske ideje, ki iz-podkopujejo nravnost in družinski red. Knezi minolega stoletja so gojili ateizem in pomagali ljudstvu jemati vero in vest. Zloben duh jih je bil zaslepil, da so vzredili kaeo, katere strup jih je uničil. Države so se zrušile, prestoli so propali. Ako pa nam je nerazumljivo, da so bili tedanji državniki slepi, toliko večja je slepota onih, ki poznajo strah in grozo minolega stoletja in vendar skušajo ponavljati isto krvavo igro. Večina kulturnih držav koi takih in vladajoče glave uradno ne poveličujejo onih krivih idej, ki so izpodkopale družabni red. Slabo znamenje pa je, da goji stare ideje oni narod, kjer so se najprvo rodile. Zjedinjena Italija časti može in jim postavlja spomenike, da proslavlja revolucijo, nezvestobo, ošabnost slovstva in brezverstvo. Protikrščanske ideje 18. stoletja so rodile evropsko revolucijo; ali naj se iste ideje sedaj razširjajo in proslavljajo brez k azni, brez slabih nasledkov? Prostozidarstvo je v zadnjem času napelo vse moči, da z lažmi, surovostmi in napadi po listih in na javnih odrih vzgoji narode brez vere, brez vesti in krščanske ljubezni. Ako se bode ta duh ugnezdil tudi v naši staroslavni Avstriji, stresel se bode svetli križ ua stolnici sv. Štefana pred hujšim sovražnikom, nego je bil pred dvestoleti turški polmesec. Tega sovražnika nas obvaruj sv. Duh. — V navadnem človeškem življenji pa se vrste trenotja, ko nastaja človeku dolžnost, da podeljuje sobratom kruh ljubezni in umirajočim poslednjo tolažbo, kakor nasledniki onih svetih mož, katerim je Bog na binkoštni praznik podelil svojega Duha. Smrtne muke teže dušo, slaba vest mori življenje. In pride mimo usmiljen Samaritan, ki iz rane potegne ost ter vlije blažečega tolažila. On je zdravnik in tolažnik na široki cesti življenja. Mnogo je ljudij, ki se ne zavedajo svoje vere, krščanskih dolžnostij. Kakor pena je njihova krščanska dolžnost, ki se razkadi pri prvi poskušnji. Tu pristopi močnejši v veri, uči ga presojevati in zavedati se duševnega imetja. Sv. Duh spusti se na krilih k slabotnemu in poživi njegovo dušo, ogreje mu srce za dobro in blago, za sveto in pravo. Pičlo so marsikomu odmerjene telesne dobrote. Glad mori telo, žalost stiska srce otroku, materi, očetu. Kruh ljubezni in potrpežljivost pa lajša bolest. Oče in mati v krščanski ljubezni sta svečenika pri domačem oltarji. Črna megla lega človeku na medle oči, kri zastaja, moč gineva: človek jemlje slovo od svetne grude, od sveta. Prišel je večer njegovega življenja na svetu. A pri vsaki postelji ne stoji angelj miru, ki naj spremlja ločečo se dušo pred sodni stol Stvarnikov. Marsikdo vleže se k zadnjemu počitku s krvavo roko, s težko vestjo. In če prijatelj stopi k bližnjemu, ki stoji kraj groba ter mu z bratovskimi besedami zadnji trenotek odpre oči v temno mino-lost, ogreje srce za zadnjo tolažbo, ki naj ga spremi v večnost: ta mu je bil največji dobrotnik, poslan od Boga. Apostoli, ki so bili na binkoštni praznik napolnjeni s sv. Duhom, pripravljali iu vzgajali so se na svoj poklic in trudapolno delo, potem so se razšli, učit človeštvo, kazat mu pot večne resnice in pravice. To je bila prva velika doba Binkošti, veliki ljudje so praznovali ta dan. A tudi mali, neznatni LISTEK. Kritiška pisma. XXIV. Mnogi trdijo, da imamo Slovenci neko posebno lastnost, in ta je optimizem. S tem smo se tolažili i doslej v svojih najžalostnejših urah in ž njegovo pomočjo smo si ohranili navdušenost in predrzno neustrašenost v domačih in tujih borbah. Zadnji čas prikazujejo se na našem parlamentarnem nebu znamenja, da bodemo v bodoče izhajali Siovani in Slovenci posebej brez podedovanega optimizma, kajti našim bratom Poljakom so podarili naši najhujši politični nasprotniki mnogo milijonov za odškodnino dosedanjih krivic, nam ponižnim Slovencem pa težko j pričakovano dolenjsko železnico. Dolenjska železnica je sicer razdvojila mirne prebivalce trebanjske in krške doline, vendar smo hvaležni možem, ki so nas tako nenadno odškodovali za dolgoletno prazno upanje. Izjaviti moramo, da se veselimo vsi praktični in nepraktični Slovenci zagotovljene dolenjske železnice; prvim bode pocenila dolenjske pridelke in izdelke, nam pa, ki praskamo v petek in svetek s peresi za našo Slovenijo, je dolenjska železnica velika zaplata na njenem siromašnem krilu. Kar pa se tiče zadnjega, imamo Slovenci v svoji skromnosti vendar mnogo zavistnikov. Neki železniški politik, ki hoče veljati kot zanesljiv prorok, j trdil je letos v državnem zboru, da so železnice iu znižane vozue cene najbolj nevarno orodje pretečega socijalnega demokratizma. Po železnicah si namreč hitreje podajejo roke skrajni nezadovoljneži ter družijo v celoto, kar so prej ločile gore in doline. Radovedni smo torej, kako bode vplivala dolenjska železnica na naše politične iu društvene razmere, ki so nas že doslej v vsakem okraji delile v dva ali tri tabore. Ako se bode železniška uprava hotela ozirati na potrebe razmer, morala bode vpeljati posebne vozove za .mlade'' in .stare", za .konservativce" iu .radikalce". Razloček v vozovih bode ta, da bodo v vozovih za .konservativne mračnjake" gorele lo-jeve sveče ali pa trske po stari slovenski navadi, vozove za .prosvetljeue naprednjake" pa bode razsvetljavah električna luč. Osobito kapelanom se bode v prihodnje slabo godilo, ker bodo ob času volitev vedno pod radikalnim nadzorstvom. Voziti se bodo morali v četrtem razredu ter naznanjati svoje izlete radikalnim šefom. Na boljšem pa bodo svobodni duhovi. Sedaj kujejo svoje kapelanijade le med štirimi stenami; v bodoče pa jih bodo po svojih .agentih" lahko širili tudi po Dolenjskem, kjer sije doslej le malo novodobnih leščerb. Tako ima vsaka stvar soinčno in senčno stran. Človek pa tudi sam sebe ne sme pozabiti ua pragu nove dobe. Tudi pisalec teh vrstic bode za svojo odkritosrčnost dobil nekaj novih priimkov. Doslej mu je g. —r.— nadel le pridevek .narodnega sramotilca" in .neslaneta", dunajska .Slovenija" ga je imenovala svojim neča.stnim članom, ker je trdil, da bodeta sotruduikom .Brusa" naša sedanja prva pesnika ovijala čela s koprivami; v prihodnje pa bode g. —r.— tudi Psevdonimu kazal, kje je zidar pustil prostor za vrata. Dal si bode okovati svoje čevlje s konjaki, da bode vspešneje suval po stopnjicah vse one, ki se mu ne klanjajo, osobito one, ki nosijo črne suknje iu delajo tlako le tako dolgo, da so zreli radikalni politiki za brce. P sevdonim. Birmanska darila. Zopet so tu Binkošti; praznik, katerega so se mnogi otročiči že dolgo veselili, v najlepšem pomladnem času, ko rožice cveto in prijeten vetrič giblje zeleno vejevje. Človeku je menda prirojeno, dajati in jemati. Od pamtiveka so darovi običajni na vzhodu in zahodu. Ali hočemo nasprotovati tej darežljivosti? Kaj še I To je znamenje omike, civilizacije. V dobah ljudje imajo svoje BinkoSti, ako se ozirajo tje gori, odkoder govori sv. Duh v plamtečih jezikih: Bodite složni, potrpežljivi, pravični, resnični. Kot apostoli miru in ljubezni osrečujte svoj narod, da tudi nam napoči trajen praznik mirnega, srečnega in zadovoljnega življenja. Politični pregled. v Ljubljani, 24. maja. botram)« dežel«. Praški mestni svH in Httsov spomenik. Odkar so Mladočehi sprožili misel, da se postavi Husu spomenik, iščejo mladočeški zastopniki na vse mogoče načine, kako bi dobili na svojo stran občinski zastop pražki. Pred vsem naj podari občina zemljišče in skrbi za doneske. 8 takimi nasveti nastopa vedno mladočeški mestni svetnik Naprstek, ter nadleguje, kakor sitna muha, občinski zastop z imenovanimi nasveti, a je njegovo nadlegovanje vedno brezvspešno. V zadnji seji mestnega svžta je nasvetoval Naprstek, naj se postavi mestni svet na čelo podjetju, in sicer s tem, da pošlje dva zastopnika v prihodnji osnovalni zbor, ki naj skrbi, da se postavi spomenik Husu. Svoj predlog je utemeljeval s tem, da je trdil, zastopniki Prage ugovarjajo Husovemu spomeniku iz nerazložnih povodov. Povodi mestnega zastopa pa niso nerazložni, saj so bili že večkrat izrečeni. Deloma ne pripušča mestnim zastopnikom vest, da bi se postavil spomenik nasprotniku sv. cerkve; deloma nočejo delati s tem razpora med strankami. Proti predlogu Naprstko-vemu se je oglasil korar dr. Earlach, ter pobijal slabe razloge Naprstka. Zajedno je predlagal, naj preidejo na dnevni red. Za predlog Naprstkov so se oglasili le štirje mestni svetniki, a za Earlachov predlog jih je bilo jednajst. S tem je zopet za jedenkrat uničen poskus Mladočehov, da bi pregovorili mestni zastop praški k proticerkveni demonstraciji in žaljenju katoliškega čutstva. Tnanje držare. Bolgarija. Iz Sofije se 22. t. m. poroča listom: ,Dr. Mirkov je prisegel, da sta ga v noči dne 11. januvarija ob dveh popolnoči vzbudila Panica in Ricov ter prisilila, da je pisal pismo Ki-sovu, da je Bolgarija v prežalostnem stanji. Oba prišleca sta bila omamljena opojnih pijač. Priča je menila, da ni to poiiebne važnosti, radi česar je sprva vse zamolčala, pozneje pa natanko povedala. Polkovnik Kisov je rekel, da so ga vzbudili na zahtevanje Paničevo. Ta je bil vinjen. Panica mu je nasvetoval, da naj prevzame poveljstvo čez armado. Ko je ta odšel, podul se je v vojašnice in preskrbel si potrebnih reči. Druzega dne je poučila priča vojnega ministra, na čegar povelje je vprašala Panico, ali ostane pri svojem namenu. Panica je pa le odgovoril, da je omamljen vsled vžitih pijač. Dne 18. januvarija je zaukazal vojni minister priči, da naj zapre Panico. Zaslišanje prič je trajalo do desetih zvečer, na kar je odložilo sodišče obravnavo do danes. Italija. V italijanski zbornici je bil 22. t. m. navstal hnd vihar. Cavallotti je zagovarjal predlog, vsled katerega ne bi smel noben poslanec med po-gtavodajo poklican biti v javni urad in noben državni uradnik biti povzdignen v viši dostojanstveni red. Ta predlog je bil naperjen proti Crispijevim upravam, vsled katerih so bili nekateri Crispiju priljubljeni poslanci imenovani za prefekte. Cavallottijev nekulture niso poznali darov; tedaj so jemali, kar so želeli. Sedaj ni treba razsipavati. Ako si v razmerah, da moreš človeka razveseliti z malim, primernim darom, stori to z dobro roko, odkritim srcem 1 In birmanska darila! Ali niso v zvezi s sveto birmo? V človeški družbi ima svojo veljavnost poleg pisane postave tudi stara navada, običaj, ki zahteva pozornosti, spoštovanja. Kdor ie rekel A, mora reči tudi B. Ako hočeš biti „boterček" ali »boterca", razveseli otročiča s primernim darilcem. Svoje življenje se te bode spominjal kot duševnega sorodnika, kot dobrega prijatelja. Birmanček se hoče s teboj ta dan poveseliti nekaj ur: ne krati mu nedolžnega veselja. Mlado srce išče prijatelja, in kum je poleg očeta in matere prvi prijatelj otroku. Nikar pa ue misli, da se z malim darilcem odkupiš vseh daljših zvez z birmancem. Bodi mu tudi pozneje v življenji moder svetovalec, namestnik dobrega očeta. Naši kumi in kumice od dolenje in gorenje strani pa naj iz bele Ljubljane odnašajo seboj najboljše vtise in spomine, puščajo naj tu nekoliko svojega domovinskega srca, da ne bodemo vzdihovali s pesnikom: „I)e/.el» je lepa. kje pa so zvesti Sinovi ljubeči jo iz srca V Oh I v daljni deželi, v tujem mesti, — Tam pravo j« rodoljubje doma!" A. S. govor je bil rezek ter semtertja žalil večino. Eo je pa izpregovoril besede, da redi vlada najmanj 300 poslancev, zavladal je hod vihar med vladno stranko. Poslanci so se obrnili proti Cavallottiju s tisnenimi pestmi in Sprovieri je zavpil: »Izdajica!" — „Kaj iidajica", zaklical je Nikotera, „mar ni ta vlada, vlada podkupovanja?" ,.Vzemite besedo nazaj", oglasil se je predsednik Biancheri. Nikotera je pa odgovoril: „Jaz ne jemljem besed nazaj, pokličite me k redu!" Ko je pa Sprovieri skušal segati v njegov govor, naredil je nejevoljen obraz in močno zavpil: ,Roke mi oblizni!" Nikotero je dvakrat poklical predsednik k redu. — Zmerom odločneje se postopa proti Crispijevemu vladanju. Gotovo ne nehajo prej njegovi nasprotniki, dokler ga ne spravijo iz državne službe. Vse enkrat mine, in tudi Crispiju bodo oslabele krivične njegove roke. Nemčija. Vojni minister je podal v seji dotične komisije glavne točke, po katerih naj bi se preosnovale armade, namreč, da bi moral vsak zmožen mož biti vojak in se izvežbati v vojaških , zadevah. To naj bi se doseglo s pomnoženjem sedanjega, ne z osnovo novega moštva. Mirovna armada bi se pomnožila za 50.000 mož. Osemnajst tirjanih milijonov so prvi korak za postavno preosnovo. Benningsen meni, da je mogoče izvršiti preosnovo armade, a le s skrajšanjem služabne dobe. Da bi se manj časa služilo pri vojakih, oglasil se je tudi Richter. Windhorst je zahteval pojašnjenja 0 finančnem vprašanji in omenja 500 milijonov, o katerih se je v jeseni govorilo, da se bodo zahtevali za vojaške zadeve. Finančni tajnik mu je odgovoril ovinkoma. Zastopnik vojnega ministerstva. Vogel pl. Falkenstein, opomnil je, da se se ne da uvesti dvoletna služabna doba. Izvežbanje vojakov mora biti korenito in vsestransko, ne pa površno in malenkostno. Nespametno je mnenje, da vpliva vrl vspeh v šolah na izvežbanje vojakov. Ko bi se izpremenili odnošaji, pričela bo vojaška uprava sama zmanjšanje služabne dobe. Švica. V uradnih krogih bernskih so se začela javljati mnenja, da se Belgiji ne bode posrečilo, da bi se vjemale ž njenim načrtom proti anarhistom vse druge evropske države, ter pravi, da bi ovirala to narodno sporazumenje najbolj Anglija. Imenovani krogi trdijo, da bi bilo najbolje, ko bi stavila vsaka država sama za-se zapreke anarhistom ter ovirala njih delovanje. Grecija. Kakor se poroča iz Aten, sprejela je zbornica vladin predlog, da se brezplačno podeli zemljišče za spomenik pri Navarinu palih Francozov in mornarjev ter preskrbi za spomenik potrebni marmor. Nadalje je omenil ministerski predsednik Trikupis, da bo postavila grška vlada mavzolej v nezavisni vojni v grških vrstah palim Francozom, Rusom in Angležem._ lz\drni dopisi. s Pohorja, 20. maja. (Židovska špekulacija. — Pismo iz Amerike.) Nekateri slovenski časopisi še vedno priobčujejo inserate bu-dimpeštanskih bankirjev, v katerih obetajo poslednji velik zaslužek ljudem, ki bi se hoteli ukvarjati z i-azpečavanjem raznih, v avstrijskih državah dovoljenih srečk. V inseratu se sicer čita, koliko bodo pri tem na dan zaslužili; kdor hoče, naj poskusi, pa bode videl, koliko bode zaslužil! Od vsake srečke, kolikor jih spečaš, dobiš provizije le toliko, kolikor treba plačati na jeden obrok, torej le po 1 gld., 1 gld. 34 kr., in nemara od nekaterih 3, 4 ali 5 goldinarjev. Toda kdo bode jemal vsak dan srečke od tebe, kajti revščina našega ljudstva je splošno znana? Okrog nositi jih, pa postava nikakor ne dovoljuje. Iz vsega tega je torej lahko razumljivo, da je lep zaslužek po 5—10 gld. ua dan sama velika grda laž, o kateri se lahko vsakdo sam prepriča. Židu seveda dobiček pri tem ne uide, kajti ou potegne za srečke (po tri skupaj), ki bi stale jednokratno 15 gld., 34—36 gld. Pa ga torej tudi ni sram, slepiti ljudi z Užnjivimi inserati. Toda kako točni in pošteni so ti bankirji, razvidno je iz sledečega: Nekdo tukaj vzel je na obroke tri srečke budimpeštanske stolne cerkve („Budapester Dombau-[Basilika-]Lo3e''), ter točno izplačal svojih šestintrideset obrokov po 1 gld. 1 kr. Ko je bilo že vse to dovršeno, vrnil je, kakor zahteva pogoj, svoj „obročni list" (Ratenbrief) znanej budapeštanskej družbi „Adler & Comp.", ter zahteval, da se mu dopošljejo prave originalne srečke. Toda namesto sreček dobil je dopisnico, na katerej mu družba naznanja, da mora še plačati na pokritje raznih troškov 3 gld., kajti drugače se mu srečke ne morejo doposlati. Na njegov odgovor, oziroma hudovanje, češ, da to plačilo ni stalo prej v pogoju (pristojbino za kolke je družba že prej iztirjala in sprejela), dobil je zopet pismo, da pošije vsaj 1 gld. 50 kr. Ker se mu je zdela že stvar sumljiva, pisal je še v tretj'č, zahtevajoč izplačane srečke. Pa odgovorilo se mu je tretjič, naj po.šlje 1 gld. 50 kr., na kar bode tudi srečke sprejel. Ker se konečno ni hotel dalje t dotično dmžbo prepirati, poslal jej je zahtevani znesek že pred Veliko nočjo, pa sreček še dandanes ni od nikoder, ravno tako tndi na daljša pisma ni nobenega odgovora. Da droiba še ni .falirala", razvidno je iz tega, ker še neprestano pošilja vabila ljudem, naj bi si pri njej naročili srečke. No, baš navedeni istiniti slnčaj pa jasno kaže, kako poštena je potem pri iapeče-vanju izplačanih sreček, kako guli in skubi Ijodi, ki sladkim besedam verjamejo, provzročnjš jim skrbi in nepotrebnih potov. Vsled tega si štejem v dolžnost, naznaniti to dogodbico čitajočemu občinstvu, svareč vsakega zlasti pred to družbo, kakor pred vsemi židovskimi bankirji sploh. Židovu ni dosti, da je imel pri teh treh srečkah (15 gld. nominalne vrednosti) čistih 20 gld. dobička, kajti on si hoče pridržati oboje: srečke in denar, da sa bode potem v pest smijal naivuim kupcem. Torej pozor! Citateljem ,Slovenca"je že znano, da se je iz« selilo iz našega gorovja pred letom več ljudij v Ameriko, za katerimi je sledila ob novem letu nova tolpa. Ti oboji sedaj pridno dopisujejo domov svojim domačim, in to, kar čujemo iz samih verodostojnih ust, smemo tudi smatrati za resnico. Evo Vam torej pismo, pisano od postaranega že možaka, kateremu se je vse čudilo, kaj hoče v Ameriki, ker bode itak tukaj nemara skoro našel svojo Ameriko, — namreč grob. On piše svojemu prijatelju med drugim: „Ljubi moj prijatelj M.! Nekoliko sem Ti na dopisnici naznanil, pa tam Ti nisem mogel veliko pisati; nekaj, ker ni bilo prostora, drugič pa, ker mi je prepovedano od naših ljudij, da ne smem Vam veliko pisati. Oni pravijo, da naj vsak poskusi, kakor smo mi morali. Oni pravijo: Kdo je pa nam iz Amerike pisal, smo pa vendar šli iskat si delo, mi bi pa vsakemu pisati morali, kdor bi rad sem prišel. Tisto Ti jaz rečem, da ne pišeš kateremu, da bi rad sem prišel, in kako je tukaj v Ameriki. Ako imaš resnično in trdno voljo, semkaj priti, tako mi že moraš hitro nazaj odgovoriti, potem Ti bodem jaz natančno celo potovanje od doma do nas v Ameriko popisal, da bodeš laglje in cenejše semkaj prišel. Ako mi Bog zdravje d4, da bodem kaj zaslužiti mogel, mislim tudi svojo ženo to leto semkaj k sebi dobiti; Ti lahko ž njo greš in tudi njej se bode laglje godilo na potovanji. .... Hvala Bogu m Mariji Devici, ako bi le zdrav bil, bi mi prav dobro bilo tukaj. Ako človek delati more, lahko zasluži vsak dan 3 gld. 12 kr. Ako hočeš 62 kr. potrošiti, bodeš živel kakor boljši gospod. Kakošno je delo tukaj, Ti lahko povem: v kamnolomu pri kamenju, ali pa, ako hočeš iti železnico delati pomagat. Mojih ljudij, s katerimi mi v jedni baraki skupaj stanujemo, sedem moških na železnici dela. V kamnolomu pa ne zaslužijo toliko, kakor na železnici, ker morajo na „kontrakt" delati in morajo pogosto na kamenje čakati, ker ne utegnejo na dan dosti kamenja nastreljati. Ljudij na „kon-trakt" pa je veliko. Jaz sem dva meseca na „placu" v kamnolomu delal, pa sem malo zaslužil. Jutri, dne 3. marca, pojdem tudi jaz na železnico delati. Ako bi bil radoveden, izvedeti, koliko zdaj J. G. zasluži. Ti povem, da zasluži ua mesec 95 gld. Ima 1 dolar 50 cent., po Vašem 3 gld. 75 kr., na dan, na leto 1150 gld---- Ali ni to lep zaslužek za njega, ki doma celo leto ni zaslužil 95 gld., tukaj jih pa jeden mesec zasluži? Znaš tudi Ti tako srečen biti, pa tisto Ti jaz rečem, da orodja seboj nositi ni pametno. Dokler ne bodeš znal angleški govoriti, ne bodeš dobil mizarskega ali tesarskega dela; dalje pa je tudi orodje tukaj veliko boljše, kakor pri nas, in bi Ti na potovanju veliko sitnost delalo. Boljše je več obleke seboj vzeti, zlasti perila itd. J. J." K tem vrsticam pač ni treba veliko pridoda-jati, kajti govori same dovolj jasno. Toda upam, da se mi ne bode vštevalo v greh, ako le pridenem nekatere opazke. Ne samo moje, marveč splošno mnenje med nami je, da tisti, ki nima nikake podloge v svoji slovenski domovini, ki bi ga neobhodno vezala na dom, pa poleg premore utrpeti toliko, da pride preko morja, je gotovo nespameten, da se te lepe prilike ne posluži. V domovini ga čaka jedino le grob, ta mu pa itak zn.'i še prav priti. Ne govoreč o večjih narodih, omenim samo, da imajo (Dalje v prilogi.) Priloga 118. štev. „Slovenca" dn6 34. maja 1890. SIOTiki, Cehi, Poljaki, Rusini v Ameriki ie sToje vefije kolonije, kjer je njih narodnost ravno tako, ali pa še boljše lagotovljena, kakor tnkaj dom4; v gmotnem obiirn pa stoj^ stokrat boljše od nas. Dandanes, ko po besedah ministra Falkenhajna vse pleše okoli ilatega teleta, (pa kaj, ko bi samo plesali ter ne vlekli svojim bližnjim kože čez glavo!), ko samo tisti še kaj velja, ki več plača, ko lazi za zvestim sinom slovenskega naroda, le količkaj politično delavnim, vsa golazen za petami, ovajajoč vsak njegov korak, da, vsak njegov dibljej; dandanes, pravim z zavestjo in prepričanjem, je našemu proganjenemu in zatiranemu narodu jedina zavet-nica le če — Amerika. Kdor odsvetuje ljudem hoditi v Ameriko, ta mu pač ne privošči boljše bodočnosti, nekoliko več narodne prostosti. Samo jedna stvar bi se naj tukaj ne puščala iz vida, namreč skrb, da ostanejo slovenski kolonisti kolikor mogoče blizu skupaj, da se popolnoma ne razkrope ter ne pozabijo popolnoma svojega maternega jezika in svoje bedne domovine slovenske. Oni pa, ki imajo nekauo podlago pod seboj, pa naj skrbe, da jo ohranijo sebi in svojim potomcem, ali pa jo prodad6 čez leta iz Amerike se povračajočim domačinom, sorodnikom, samo tujcu nikoli! Tako bodemo še obstali na jezo Nemcem, tako si zagotovili narodnost, kajti nič nam ne bode pomagal jezik, ako bode pa narod sam le tolpa beračev. Iz Celovca, meseca maja. (Deputacija na Hrvaško?) V tukajšnjih narodnih krogih se govori, da bi bilo najbolje, poslati deputacijo v Zagreb, da zvemo, ali so Hrvatje pri volji nam pomagati. Od sedanje vlade nič ne pričakujemo, saj vidimo, kako ona boža in pestuje naše najhujše nasprotnike in niti lasa ne skrivi uradnikom, ki njej in njenim proglašenim načelom nasproti delajo. Morda imajo ti na tihem čisto drugo načelo, namreč Slovane potlačiti, in posebno Koroško ponemčiti; dejanja saj tako pričajo. Iz Ljubljane tudi nemamo pomoči pričakovati, kajti tam so osobni prepiri na dnevnem redu. Eni (liberalci) le na to mislijo, kako bi .Kalana ali Žitnika zdelali"; drugi (konservativci) pa mislijo le bolj na Kranjsko, Korošci in Primorci naj si pa sami pomagajo, kakor vejo in znajo. Slovenski poslanci so se za nas sicer ves čas možato potegovali, in mi smo jim hvaležni za to. Pa kakor se vidi, se vlada nas Slovencev vseh vkupaj nič ne boji ter nas ima za ubo^o paro, zavoljo katere se ni vredno Nemcem zameriti. Morda nas bodo potem bolj spoštovali, če se zvežemo s Hrvati. Tisti bodo sami veseli, če dobijo pomoč od Slovencev, mi pa brez njih nič ne opravimo. V tem je resnico pisal Vaš dopisnik .izpod snežnikov" v članku .Različne misli". Enkrat smo že mislili, Celje izbrati si za slovensko središče, ker v Ljubljani ni druzega ko malenkostni in grdi prepir; zdaj pa spoznamo, da je najbolje, če začnemo v Zagreb težiti; v narodnih Hrvatih in Dalmatincih je veliko moči; tudi niso po liberalizmu še dosti popačeni, njim je več za domovino, nego za tisti brezverski duh, ki se razsipa z naših vseučilišč in židovskih časnikov, in kateri pači in kvari ves naš mladi inteligentni naraščaj. Vemo sicer, da bo zavoljo tega veliko vpitja po nemških in madjarskih listih, pa nas ne prestraši, ki smo teh zlobnostij že vajeni. Tudi Nemci so v tesni zvezi med seboj brez ozira na deželne meje, celo iz Prusije in Amerise dobivajo denar za .šulferajn" in .sild-mark"; kaj bodo potem nam branili, da se oklenemo najbližjih slovanskih sosedov v Avstriji?! Nemci, Madjari, Angleži in Lahi naredili so celo zaroto zoper Slovane, ene hočejo potlačiti, druge pa v Azijo zapoditi, — ali bomo mi kar roke križem držali in čakali, kaj se jim zljubi o nas skleniti ? Iz Prage, 31. maja. (Svetojanska slavnost. Štrajki na Češkem. — Razno.) Letošnji praznik sv. Janeza Nep. se je vzlic mnogim okoliščinam sijajno dovršil. Vrli romarji niso se dali ustrašiti vsled nemirnih odnošajev in slabega vremena ter so mnogobrojno obiskali .matičko" Prago, koja je vse gostoljubno sprejela. Otvorjene so bile vse muzejne zbirke, vstop je bil dovoljen v kraljevo dvorano na Hradčanih, prirejeni so bili po vseh končinah mesta koncerti, ua Žofiou .Slovanski bazar", koji je iztržil za .Matico školsko" lepo svoto 10.514 gld , 13 cekinov, 40 frankov, 3 rublje in 20 par; v pred- večer bil je romarjem prirejen prekrasen umeteljni ogojestroj; narodno gledišče in predmestna bila so vsa natlačena, trgovc< so pa napolnili svoje zaloge z najlepšimi izdelki. Obiskalo je letos o sv. Jana Prago še več ljudij nego lani, vkupe nad 30.000 oseb. Trgovci in — gostilničarji bili so povsem zadovoljni. A tudi po praških cerkvah se je trlo pobožnega ljudstva, zlasti v velehramu sv. Vida, kjer je nadgrobni altar sv. Janeza, in je občudovalo med druzimi dragocenostmi velehrama vlašinsko kapelo, kjer je dal prelat dr. E. Tersch prenoviti altar, na kojem v novem lesku bleste čvetero srebrnih po-prsij čeških sv. patronov: Vaciava, Vida, Vojteha in sv. Cirila, koje je dal izgotoviti na čast sv. Janezu I. 1729. praški nadškof Ferd. grof Khiinburk. Poleg tega dičijo ta altar dva srebrna angelja, srebrni križ in v srebrnem okviru prelep obraz Matere Božje Porodnice. Jako mnogobrojno je bil obiskovan hram sv. Vida popoldne v prisotnosti kardinala grofa Schonborna. Vsled njegove želje bode ta hram dovršen v 12 letib. A tudi v uječi sv. Janeza je bilo polno ljudstva, iu so morali vojaki in redarji skrbeti za javni red. Štrajki so na Češkem na male izjeme ponehali, samo v njranskih premogovih jamah ljuto vre med delavci in je, žal — tekla danes — kri! Nyfani so s svojo okolico po Radnicih in Brasih najobširneji kraj za premog v plzenskem okraji. Tu se zlasti nahajajo velikanske premogove jame Pankracove, iz kojih se na leto izvozi nad dva milijona kilogramov svetlega premoga na površje zemlje in do vseh končin sveta. Dalje so tu zapadnočeške premogove jame, iz kojih se na leto dobiva preko 3', milijona oglja. Na tisoče premogo-kopov posluje tij po dnevi in po noči. V tem kraji nastal je torej včeraj štrajk, kojega so se vdeležili ne samo premogokopi, temveč kurjači, crparji, ma-šinisti in v obče vsi delavci premogovih jam. Štrajk nima v nobenih jamah tako opasnih posledic, kakor baš tu, ker se delo ne sme ustaviti. Zlasti velja to v Pankracovi kotlini. Postavljen je tu ogromen parni stroj, da noč in dan črpa vodo iz zemlje, vsled tega uzmogočuje delo in varuje jame pred preplavljenjem. Noč in dan bruha ta stroj ogromne vodne toke na površje, kjer tvori malo rečico, koja teče od Nyran preko Ojprnic k Mži. Ta stroj je prestal včeraj delati, in rečica se je vsled tega posušila. Strašne besede: Jame so pod vodo! O tem se je poročalo v Pizenj, in danes ob 5. uri pripeljal je poseben vlak iz Plznje dva bataljona 73. pešpolks. Povedati moram, da so Nyfani prva postaja od Plznje k zapadu. Kaj se je potem dogodilo, navajam brzojavko, došlo danes iz Nyfan tukajšnjim listom: .Iz Njfan, 20. maja. Danes je nastal v premogokopnih štrajkih jako žalosten obrat. Dopoldne ob 9. uri zbrala se je na Pankraški jami množica mož in žena, da dobe iz pisarne znamke, kakor je to običajno po izplačilu. Za te znamke pa gredo v kousumno društvo po živila. Komandajoči mladi poročnik Budiner s svojo četo pri jami .Marta", neznajoč razmer, veli, naj se množica razide. Premogokopi videč, da se vojaki pripravljajo k napadu, ustavijo se 200 korakov pred četo; jeden izmed njih se odkrije ter gre proti četi na 30 korakov, klicoč: .Gospod lajtenant, mi gremo samo po svoje novce, ker se izplačuje; obnašali se bomo mirno in varovali vsacega nasilstva." Poročnik gotovo ni umel delavčevih besedi ali pa je imel druge instrukcije, ter zakliče: .Kehrt euch! Macht's, dass ihr fortkommt!" — Toda množica (600 do 800 mož) se ne gane, ker so trebali znamk za živila. Poročnik koj na to veli: .Palite!" — v tem trenotji zagrmi prva salva, koji je sledilo še četvero. Učinek strelbe med rudniški ljud bil je strašansk. Polovica zbranih premogokopov padla je na zemljo — strahu. Palo je takoj 10 mrtvih, 6 je kmalu na to umrlo za ranami, in je število mrtvih, ki so plačali štrajk s svojim življenjem: šestnajst! Izmed 30 ranjenih marsikdo ne preživi juteršnjega dn^. Kroglje iz Mannlicherovk frčale so celo na kolodvor in — mesto. Jedna se je zarila v cifernik na uri mestne hiše. Rane so bile strašne. Ko žene čujejo strel, prihrum^ iz hiš na jame; nastali so grozni, nepopisni prizori. Kakor besne so kričale: „Nas pobite, ne naše može, ki žive naše otroke!" Vse Njffane so bile po konci — razljučeni ljud plane v stanovanje asistentovo in inženerjevo ter je vse razbil. Oba so morali vojaki vzeti v svojo sredo, inače bj bila ubita; jednako žandarmerijiki ritmajster, druzega žandarja so ženske skoro na pol raztrgale. Ravnokar dospeli so sem še dragooci." Vsega tega nesrečnega gibanja je kriv socijalno-demokratiški duh. Vredniki in izdajatelji socijalno-demokratiških listov tu v Pragi na pr. so bili pri minolih delavskih shodih glavni govorniki ter tako z besedo širili med štrajkujočimi socijalistične nauke. Posebno za delavstvo nehvalevredno znamenje je, da se terorizujejo pametni in razsodni delavci. Te dni je izšel na svetlo politično-satiriški socijalno-demokratiški 14dnevnik .Bič". To je že sedmi v Pragi v češčini izhajajoči socijalistiški 14dnevnik. Iz doposlanih listov čitam tužni konec suplenta Jos. Pichlerja blizu Gorice. Kot žalostno ilustracijo suplentskih razmer bodi vam vest, da so 10. t. m. potegnili mlinarji iz Morave blizu Kromeriža truplo mladega človeka. Utopljenec je bil Hinko Ordelt, kandidat profesure iz Prerova, 27 let star. Učil je na več gimnazijah in meščanskih šolah, a vendar ni mogel dobiti definitivne službe. Oče ga je podpiral po svojih moč^h. Slednjič je bil tu v Pragi. Hkrati je izginil. Raztelesenje je pokazalo, da se je nesrečnež najprej — ustrelil z revolverjem, potem je pal v vodo. Ordelt je bil poznat kot redovit, nadarjen iu marljiv mladenič. Z Blok, 15. maja. (Konec.) Zadnji čas je, jed-najsta ura je odbila, vrzite soobčanje Bločanje sekiro iz rok, denite plenkačo na stran, nagrobna pesem ponosnim jelkam naj utihne. Naši gozdi so bolnik, bolnika gre prva skrb in postrežba. Zasajajte jelke, smreke, mecesne po poraženih gozdih, dokler je še kaj prsti v njih, kdor ga še ima, čisti, trebi, varuj ga. Po druzih krajih porabi človek vsak prostorček, d.a vsadi vanj drobno drevesce, a na Blokah tema ni tako. Še v gozdu neče zasaditi tik poraženih debel nežnih drevesee, pa naj ja po pašnikih. Ne, tega ne, upira se z vsemi štirimi in vsi lepi svčti, nagovarjanje, svarjenje, vse je zaman, nepremičen je, kakor skala v njegovem posekanem gozdu. Ne, to ni tako, vsi Bločanje niso taki, hvala Bogu! Tu pa tam naletiš na moža, ki ceni lep gozd pri kmetijstvu nad vse. Taki gospodarji varujejo svoje gozde in vržejo ob tla le ono, kar več škoduje, kakor koristi, in kjer najde kak nepotreben prostor, brž zasadi vanj drobno drevesce. Vzgled, a premalo posneman vzgled, takega gospodarja je bil pokojni A. Lavrič, posestnik v Novi Vasi in je naš sedanji gospod župnik. Sicer pravi pregovor: Verba movent, exempla trahunt, a ta dva velezaslužna moža sta jih še malo za sabo potegnila. Sem ter tja se oglašajo sicer v Novi Vasi možje, da bi zasadili pašnik Hrib. Prelepa misel, a žalibog, je še zdaj misel. Hrib se razteza ob cesti, ki pelje iz Nove Vasi v Ribnico; prostran pašnik sicer, a malokoristen. Brez vsake škode pogozdili bi vsega razven pod njim l&J žečih trat, katere naj bi ostale še v prihodnje pašnik. Pogledamo li danes na Hrib, vidimo le brinje in semtertja skalnata rebra; kajti po nekaterih mestih je zelo plitka zemlja, in burja z nalivi odnaša še to skorjico rodovite zemlje in sivega skalovja. Cas, zadnji čas je, da se Hrib pogozdi ter zabrani burji neusmiljeno gospodarstvo. Koliko več bi bil vreden potem ta prostor in drugič koliko lepši bi bile Bloke. Obrasten temnozelen Hrib, pod njim bela cesta in ob cesti ravno polje, kako bi ta podoba dobro dela očem. Sicer bi bilo najbolje, da bi se pogozdil ves prostor počenši z Javorščicami pa do nemških senožeti oziroma pašnikov, kolikor ne bi sploh zabranjali neobhodno potrebni pašniki in polja. Da bi se tem potom zaprl burji pot, umeje se samo ob sebi. Ko bi bil obrasten ves imenovani prostor, ne nagajala bi toliko burja Bločanom, vzlasti po zimi ne. — Gozdi lepšajo kraje in blažijo njih podnebje; kajti oni ustavljajo in razbijajo vetrove, ki vzlasti vspomladi sadnemu drevju škodujejo. Kraji, kjer ni gozdov, postajajo nerodoviti in mrzli. Dež pade neredno, pogostoma nastopajo suše, nalivi in viharji in toča rada pobija. Gozdi hlade po leti zraK, manjšajo vročino, čistijo zrak ter sp sploh blagoslov božji vsacemu kraju, kateri je ima. Nesrečni in revni so kraji brez gozdov, in mnogi kmetovalci zapustili so svoja zemljišča radi pomanjkanja gozdov ter se preselili drugam. Grško, Španija, Italija in Francoska ]so slabo gospodarile s svojimi nekdaj lepimi gozdovi in sedaj jih zaman tako pogrešajo. V Italiji n. pr.jim gre tako tesna za les, da ga ne prodajajo na mero, temveč na vago, kakor pri nas maso. Ko so imeli lep« gozde, niso vedeli, kaj imajo, a sedaj vedo, kaj so imeli. Torej Bločan, ne gospodari ved tako neusmiljeno T gozdn, pogozduj goliiave, ne obhodno potrebna pašnike, zasajaj po vrtu in pri hiši sado-nosno drevje in imel bodeš lep dom. Sreia se ti bode naselila pod prijazni slamnati krov, zadovoljnost na tvoj obraz in »potem ta kraj bo pravi raj." __J. Burja. Dnevne novice. (Presvetli cesar Fraie Jožef I.) podarili so .Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" 50 gld. (Mestni sbor ljubljanski) je imel sinoči svojo sejo. Župan Grasselli se spomni pričetkom seje veselega dogodka v eesarski družini, ko se bode cesarska princesinja nadvojvodinja Marija Valerija poročila s cesarskim princem. Bazni zastopi po širni državi tekmujejo v radosti in udanosti tem povodom. Tudi stolno mesto Ljubljana ne more zaostati v tem pogledu za drugimi mesti ter hoče dati duška veselju in radosti. Zato župan predlaga: 1. Občinski 8vžt stolnega mesta Ljubljane izroči adreso s čestitanjem presvetlemu cesarju, presvetli cesarici in nadvojvodinji Mariji Valeriji. 2. Na dan poroke in vsako leto za življenja Marije Varije na dan obletnice razdelilo se bode po 200 gld. med pet ubogih ljubljanskih vdov. Občinski zastop, ki je stoje poslušal nagovor županov, je oba predloga sprejel soglasno. Namesto izstopivšega g. K. Pollaka je bil g. A. Skaberne izvoljen v upravni odbor mestne hranilnice. Na to je vodovodni inžener g. Hanuš poročal o oddaji vrtalskega dela za leto 1890. Poročevalec je v imenu združenih odsekov nasvetoval, naj se delo izroči tvrdki Tonnies, ki je stavila najnižje cene. Tekmovalo je šest tvrdk. Proti temu predlogu je govoril najprvo odbornik Hraskv, češ, da tvrdka Tonnies ue bode mogla izvršiti vsega dela. Že sedaj se je oglasilo za vodo do 100 hišnih posestnikov, in utegne se jih oglasiti do 300; čas pa je kratek, ker oktobra meseca že pritiska mraz, ko se to delo ne more vršiti. On predlaga torej, naj se delo izroči večim tvrdkam, ki imajo potrebne aparate in hočejo sprejeti delo na podlagi najnižje ponudbe tvrdke Tonnies. Ta predlog toplo podpira odbornik Povše, rekoč, da bodo hišni posestniki morali že pričenši z avgustom plačevati vodarino, ne da bi dobivali odškodnino od najemnikov, ker do tedaj ne bode še voda napeljana po hišah. Odbornik Gogola tudi naglaša, da tvrdka Tonnies ne bode mogla pravočasno izvršiti dela, zato na-svetuje, naj se delo izroči tvrdki Tonnies in dvema naslednjima, ki so bili za prvo najcenejši. Župan pojasni, da so cevi po mestu že polne vode, treba je le nekaj malih poprav, vrtanje se lahko prične tudi pred kolovdacijo, ker ta ni v zvezi z vrtanjem. Odbornik dr. Tavčar naglaša, da se Hraskega predlog ne more sprejeti, ker delo je po pravilih oddano najcenejši tvrdki, in ta je Tonniesova. Pač pa ima mestna občina oblast in prostost, da zahteva od Tonniesa naj delo o pravem času dovrši. Podžupan V. Petričič se pridružuje nasvetu g. Hraskega. OAbornik Hribar je za predlog gosp. dr. Tavčarja, oziroma za tvrdko Tonnies. Odbornik Hraskv odgovarja, da v razpisu ni bilo rečeno, naj se delo izroči eni tvrdki ali najcenejši; sicer pa sam nasvetuje, naj ostale tvrdke sodelujejo na podlagi najnižje ponudbe. Pri glasovanji je bil nasvet g. Hraskega sprejet s 16 glasovi. Vodovodne naprave v mestni biši in obeh mestnih deških šolah se je oddalo tvrdki Škrabec & Novotny. Troški bodo znašali 866 gld. Poročevalec Hanuš dalje nasvetuje: Najeraščina od vodomera na leto znaša: Za vodomer 7 mm svetlobe 3 gld., 10 do 15 mm 4 gld. 80 kr., 20 do 25 mm 7 gld. 20 kr., za vodomere večjega kalibra se bode v dogovoru določilo. Za hjdrante po 65 mm na leto 12 gld., za požarne pipe po 50 mm. 6 gld., po 40 mm 4 gl., po 20 mm 2 gld. Tu dostavimo, da se bodo vodomeri potrebovali le tam, kjer se bode voda oddajala po kolikosti. Hjdrante in požarne pipe pa bode napravil, kdor bode hotel. Odbornik Hribar poroča v imenu vodovodnega odseka o slovesnem odpretji vodovoda, ter nasvetuje: Dne 29. junija ob 11. uri je slavnostna seja mestnega zastopa. Potem cerkveno blagoslov-Ijenje vodometa pred muzejem, kjer vodovodni odsek izroči mestu vodovod. Devet strelov i grada naznani to ljubljanskemu prebivalstvu. Nato 88 je pričela dolga debata o stavbišči za deželno gledališče. Navajali so sa razni railogi sa in proti prostoru ua cesarja Franca Jožefa trgu. Poročevalec Hribar je navajal razloge za prostor na Majerjevem posestvu tik Lattermanovega drevoreda, ki bode veljal 35.000 gld., in ca katerega bi tudi kranjska hranilnica podarila 20.000 gld. Poročevalec nasvetuje, naj mestna občina v ta namen dovoli 30.000 gld. Proti temu predlogu so govorili odborniki: Velkovrh, dr. Gregorič, Prosenc in Valentinčič. Predlog pa so zagovarjali odborniki: Murnik, Gogola in poročevalec Hribar. Naposled je odbornik Povše predlagal, naj se ta točka odloži vsled pozne ure na prihodnji teden, da se bodo mestni zastopniki mogli natančneje poučiti o predlaganih dveh prostorih. Predlog je bil s štirinajstimi glasovi sprejet. Prihodnja seja bode T torek zvečer. (Vodstvo drnibe sr. Cirila in Metoda) je imelo dn^ 21. maja svojo XXXIV. sejo. Navzočni: Prvo-mestnik: Tomo Zupan. Odborniki: Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Tavčar, dr. Jos. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejec, Anton Žlogar (zapisnikar). Prvomestnik naznanja, da sta se odbornika dr. vitez Bleivveis in Ivan Hribar zarad službenih zadržkov opravičila. — Blagajnik poroča o dohodkih in troških od zadnje seje omenjajoč, da je upati od vseh podružnic povodom njih zborovanja povoljnih prispevkov. — Po željah nekaterih koroških podružnic vdeležila sta se vodstvena člana dr. Vošnjak in Ivan Hribar njih zborovanja. — V zadnji dobi pristopila sta dva nova pokrovitelja, položivši na domovinski altar svotejpo 100 gld. Dva neimenovana rodoljuba na Goriškem pa sta darovala 250 gld. Požrtvovalnim rodoljubom Bog plati! — Društvu .Rudečega križa" podari se po več iztisov doslej izišlih zvezkov .knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda". — Nekaj prošenj za podaritev knjig, primernih šolski mladini, bilo je uslišanih. — Vsled velikodušnih darov visokega deželnega zbora kranjskega v znesku 1000 gld. in preslavnega mestnega zbora ljubljanskega v skupni svoti 400 gld. je vodstvo poslalo na dotično mesto svojo dostojno zahvalo. — Tajnik naznanja tekoče zadeve in izvršitev prejšnjih sklepov. — Ker se v razglasih nekaterih visokih c. kr. deželnih šolskih svetov čita, da je prevzvišeni minister za bogočastje in uk spisa: .Tisočletnica Metodova" in .Valentin Vodnik" kot manj primerna za šolsko mladež prepovedal, in se v dotičnem odloku .Tisočletnica" našteva kakor po družbi izdana, storilo je vodstvo potrebne korake, da se ta zmota na dotičnih mestih pojasni. Pri tem za zdaj le omenjamo, da že naslov .Tisočletnica" naznanja, kdo jo je na svitlo dal in založil, namreč: .Odbor za priredbo vlaka na Vele-grad in v Prago." Brošura ta je izšla v prvi polovici 1. 1885. Družba sv. Cirila in Metoda pa se je konstituirala še le 5. julija 1886. — Kraj in čas veliki skupščini odločil se bo po dogovorih pozneje. Novoprirasle podružnice so: Tolmin ua Goriškem, Priblaves na Koroškem, Kostanjevica na Dolenjskem. — Vsa slavna načelništva uljudno poživljamo, da povodom svojih zborovanj naznanjajo po dotičnih tiskanicah eventuvelne premembe, značaj odbornikov in pošto (saj za prvomestnika), število udov, zastopnike oziroma pooblaščence za veliko skupščino itd., ker se ti podatki potrebujejo za družbene .Vestnike". Pri denarnih pošiljatvah naj se izrecno omenja svota, skupljena za razne zvezke ^knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda". (Gospod Oroslav Dolenec), hišni posestnik in mestni odbornik v Ljubljani, podaril je .Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" 50 gld., ter postal s tem ustanovnik društva. Iskrena mu hvala! — Slovenec iz Kamnegorice, slučajno bivajoč na Dunaji, pa je blagajniku tega društva za društvene svrhe podaril 5 gld. Srčna htala! (Zakrament sv. birme) delili bodo porevzvišeni gosp. knezoškt f v tukajšnji stolnici jutri dopoldne po veliki maši (okolo '/» H- popoldni pa ob treh; v ponedeljek dopoldne po veliki maši (okolo 11. ure). (Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so čč. gg.: Jakob Pokoren, kapelan, iz Črnomlja v Smlednik; Ignacij F e rt i n iz Smarija v Mošnje; Franc Pokoreu z Jesenic v Šmarije; Albin Ilovski iz Kostanjevice ua Miruo; Janez Mulier iz Smlednika v Polje. (Z Dobrne) du^ 22. t. m. se nam piše: Včeraj okoli osme ure zjutraj je grmljaviua zuad Pohorja naznanjala grozeče oblake. Zrak je bil izredno topel, a človeka je mučila soparica. Malo pred jednajsto nro 80 nevarne megle začele pokrivati tudi naše hribe okoli sv. Jošta. Cez okolico Brdce spustil se je silen blišč, vsala se je pogubonosna toča in v kratkem času malone uničila rastlinstvo. Vinorodne kraje v obližji rešil je veter-vzhodnjak, ker je oblake odvihral po šumovitem gorovji proti Velenju. Dal Bog, naj bi sirota-kmetovalee kr«h, ki se mu je po naših okolicah lepo ponudil, srečno tndi spravil! Vrnimo se. Cez dobro uro je v niiavi po potoku prihrumela voda ter tu iu tam zapustila preozko korito, toda kvara posebnega provzročila ni, izvzemši na nekej njivi blizo šolskega poslopja, kjer je sa-plavila kornzo. Hribovci pravijo, da se še danes nahajajo celi kupi toče. V kotu za gradom Dobrnica je voda odplavila .za tri voze" desek od neke pile, tamošnjemu kovaču okoli hiše nanosila množino peska, nedaleč od tam je v pesku obtičal voz, da ga je voznik moral zapustiti in vole odpreči. Podobne žalostinke zvedeli smo tudi od Belečja pri sosednjem sv. Janžu. Po našej okolici je popoldne namakal tih dež. (Deimanor spomenik.) Danes opoldne se je odkril nov, krasen spomenik v deželnem muzeji .Ru-dolfinum"-u pokojnemu Karolu Dežmana. Na ru-dečkastem gorenjskem marmorji stoji doprsni kip Dežmanov, umetno izdelan od prof. Tilnerja na Dunaji iz kararskega marmorja. Podstavek je izklesal kamnosek Wurnik v Radovljici. Na podstavku so vsekane besede: .Sein Leben war geweiht derHei-mat und der \Vissenschafi". Ves spomenik, katerega je izročila .Kranjska hranilnica" deželnemu odboru, je stal okrog 4000 gld. Lepo na tihem se je vse to zvršilo. Tako znajo častiti svoje može Nemci. In mi? Rajnemu .Očetu domovine" se gotovo kaj tacega nikdar ni sanjalo! (.Matica Slovenska.") Ljubljanski odborniki so se sošli zadnjo sredo na kratek razgovor o pripravah za letošnji redni veliki zbor. Določilo se je, naj se vrši v sredo dn^ 25. junija ob 5. uri popoldne v mestni dvorani; dan pozneje naj mu sledi zaradi konstituiranja odborova seja. Odločilo se je dalje, kateri domači iu vnanji odborniki imajo letos izstopiti iz odbora. Tajnikovo poročilo, katero je odbornikom sostavljeno na ogled, vzame se na znanje; računi bodo pa društvenikom pri zboru tiskani na razpolaganje. Vse natančneje povedo vabila, ki jih objavijo v kratkem slovenski časopisi. (Avstrijski tiskarski shod,) ki je zboroval pred tremi leti v Pragi, potem v Gradci, zbere se letošnje leto v Celovci. Zborovanje bode trajalo jutri in ponedeljek; razpravljale se bodo zlasti točke o humanitarnih zadevah in organizaciji avstrijskih tiskarskih podpornih društev. K zborovanju odpošljejo vsa avstrijska vzajemna tiskarska, črkostavska itd. društva svoje odposlance. Kranjsko tiskarsko društvo bode na tem shodu zastopal g. L. Breskvar; ž njim se je danes odpeljalo nad 10 druzih članov ljubljanskega tiskarskega društva, med njimi pet odbornikov. Celovški tovariši prirede svojim sodrugom raznotere zabave, n. pr. skupni obed, koncert z vojaško godbo, izlet k vrbskemu ali celovškemu jezeru itd. Konečno bodi omenjeno, da na precej ukusno izgotovljenih slavnostnih povabilih — seveda v nemščini — bleste — velikonemške barve poleg dveh golobčkov! (Kaj namerja .schulverein"?) Jutri in v ponedeljek ima .schulverein", kakor smo že omenili, občni zbor v Lincu. Nemški liberalni listi objavljajo letno poročilo. Društvo šteje 37 podružnic, ^ol s 86 razredi iu 91 oddelki. Na Češkem je 22 šol s 53 razredi, na Moravskem 7 šol s 15 razredi, v Galiciji 1 šola s tremi razredi, na Štajarskem 2 šoli s tremi razredi pri sv. Egidiju in v Sevnici, ua Koroškem 2 šoli s 5. razredi in na Kranjskem ima šole v Ljubljani, Maverlu, v Tržiču in Zagorji in zabavišče v Ljubljaui. .Schulverein" je torej proti slovanski narodnosti. (Akad. društvu .Triglav") so darovali v društvene namene gg.: Dr. Slauc, odvetnik v Rudolfovem 10 gld.; (libron, župnik v Stebnu, 2 gld. 20 kr.; I Legat, poslovodja tiskarne sv. Mohora, 1 gld,; župnik Eiuspitler 50 kr.; župnik Kolacič 60 kr. Za društveno zastavo je poslala gospica Ada Cuček v Ptuji 5 gld. Vsem dobrotnikom uajiskrenejša zahvala! (Dva časnika slovaSko-slovenska) sta slavila ] štiridesetictnico obstanka, namreč .Katolicke Noviny" ' in pa ,Cyril a Melhod" Telegrami. Celovec, 24. maja. Za župana je bil izvoljen soglasno dosedanji Frano Erwein, ki pa ni hotel volitve sprejeti. Volitev bode zopet drugi teden. Dunaj, 24. maja. Oesaričinja vdova Štefanija je danes dopoldne obiskala poljedelsko razstavo. Praga, 23. maja. O spravnih točkah se je pričela nadrobna razprava. Carjigrad, 24. maja. Štirje vojaki, ki so ^ hčer dragomana ruskega poslaništva, Iva- ' nova, nadlegovali, so bili od vojnega sodišča obsojeni na 10. 8 in 4 mesece ječe; sultan jih je še dodal, da jih potem proženo v Tripolis. Nelidov je bil s tem zadovoljen. Tremensk* »porodilo. C*M opuoTsnja 23 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. ZT Stanje inkntn t ■■ 7352 7367 tOVlOB«« t* CMiti« "Tsir 244 1S4 Valar il. svzh. »1. z»p gr. vzh. Vreme obl&ino jasno jasno h ej_i I 000 i Srednja temperatura 19-5' za 4-1' nad normalom ]>una|ska borza. (Telegrafično poročilo.) 24. maja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 89 gld. 10 kr. Sre^brna „ 5'/. » 100 „ 16 * „ 89 „ 7., „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ »o „ Papirna renU, davks prosta......100 „ J5 „ Akcije avstr.-ogerske banke...... 966 „ — „ Kreditne akcije ..........301 " .TI " London • ■ •..........117 „ oo „ Srebro ............."a " -I« " Francoski napoleond.........9 „ 3b „ Cemrski cekini Nemike Vabilo k občnemu zboru ol[rJolilBtilapiilceliilj.oltolicii l.aii6 junija 1890 ol polu 4. uri popoldne v druitvenl tiiii v Št. Vidu nad Ljubljano. Načelništvo okr. bolniške blagajnice ljubljanske okolice (1) SSJT Brez izkaznice ni nikomur dovoljen pristop v dvorano (§ 29. blagajničnih pravil). ;a|gii|sS Dnevni red: 1) Poročilo a) o dohodkih; /;) o izdatkih zaključkom ;-il. dnil marca 1890. 2) Določba o računskem poročilu blagajničnega na-čelnižtva in njega izteženje. 3) Volitev o) volitev nadzorovalnega odbora šeštenh članov; b) volitev razsodišča peterih članov. I 24. dne maja 1890. Načelnik: j Anton Belec s. r. r I » a 7 toJla Najcenejši, najboljši, preskuSen, rujavi lesni pomaz varnje trajno -fji pomazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred gnjilobo, glivami, oitor- JenJem in žaielkami. V hlevih razkainje. (16—1) 1 zKloitia za ti kvadratnih metrov. Pregled breiplačno. Kakovost neprekoieno zajain. Proti škodi po toči nu Kraiijskeiii, ^tajiirskeiii in Koroškem zavaruje najceneje glavni zastop v Gradci Ogersko-francoske zavarovalne družbe (l^Vtiiioo - II<>iio;i*oij!i»e.) Pisarna: Thonethof, Pfarrgasse 2, Gradec. V gotovini vplačana (loliii.ška glavnica znaša ff dva milijona goldinarjev.) ----------C škode se lUMiMuloma c(Miijo iu točno izplačujejo. Na željo Čaka zavarovalnica na plačo premije do Žetve. '^tF" Zastopnike sprejema glavni zastoj) v (Jradci, pojasnila daje in pa ponudbe sprejema glavni zastop v Ljubljani. (2-2^, J. & S. KESSLER v BRNU, 7 Ferdinandove nlioe 7. K«]Teejt, najetaejia ulofa pomladaniktfa la totan* _MUfc_ Poletensko i Modno blago irelBiiastD sitoio, ivajsetih boj, 20 cm. W , . i" kosti za OM OB frižiŽiTo^^^' celo obleko | | J'"«" modnih bar°vab"^m' 6-5 metra 1« 3 gld. prvo vrste |l. 3 50, droge iidor le jedenkrat kupi, pre- ■ _ ■ • • . [)rič» se, kako izvrstno se da I/upi se • priliki! Zefir-prati in kako trdno je. i IV blago, pristno in krasne _ I barve, 75 cm. široko 10 m. Briste SBto IjgEsN^ le razpošiljajo po čudovito gočib barv, 10 m gl 3-60 nizki ceni in sicer: r^orls, *ame»tjl« kariraM »o gl. 3-75 3 10 m. za celo U modno klaga, čista volna, obleko. ^ . ,10 «>• P^^J K) gl. 5.50 3 10 m. za boljšo I .V 'o,'. • obleko, M«"y. . ...» n.., i: l^ertano modno blago v >0 g . 8-60 3-10 m. za tino „aj„ovejših barvah 10 m. o'''«'"'- le . . ■ gl. 4-50. )o gl. 6 - 2 10 m za ogrtač, j^\j,„i,_dvojna»iijava,črno rane. piquet-gilet za gl. 1-50, in barvano. 10 m 4 gl ilaga za lalarja za prečast a/alaeai atlai, dvojna iir- dubovBčino(tudi za ^letne Y java, volneno blago, črne suknje) 1'20 m. široko, in drugačae modne barve meter . . . . gl. 1-60 lo m. ._. . . gl. »•M. ^ni peruviennes in doskins I faajratiikaa kralaa, 10 La salonske obleke po 3 25 m. |Y| metrov . . gl {"M od gl. I0-— naprej. | in . . . gl. 3^0. Elegaatae la begale amiiljani uzarci se HiiljaJ« dam krajačam braiplafaa._ Ceniki o perilu z« gesp«*!« gMP*> • galantariiab, uzarci sukna in rezanega blaga brazplaina ia franka. Pošilja sa s poitnim pevzatiam. (16—11) Trgovina z železnino Albin C. Ahčin-a v Ljiifelfaiii, irua vedno bogato zalogo »taTblnNkeg^a orodja, lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in okna, pantov in k^učavnic, zapahov, iebljev iz drota, vijakov, železa pleha, drota, mesinga, bakra kositarja, oinka, naklov, preoepov z vijakom (šraubštokov), ter vrtalnih strojev za kljnčarje in kovače, kladev, svedrov, obličev, pil in dletov, tudi dinamita, vžigalnik vrvic in kapic. (24—15) Staro železo, mesiii!?, baker, kositar, eiiik, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah. Zalivala. Glavni zast6p o»ei'sk(Hfraiic(>ske ziiva- rovilllie dliižbe (^Fnmeo-Hongroise) v (fradci mi je za 8. ajtrila t. 1. pogorelo poslopje ves zavarovan zuesoik hitro in to^no izplač-ai, radi cesar moram to dnižbo zahvaliti za njeno točnost in zanesljivost. KOZLOVEC pri Višnji (iori. 12. maja 1890. Anton I rt s. r. P. /Šnecs. r.. /. Drcmelj s. r., G. Gladnik s. r., priča. priča. siražmujcter, priča. Pre(-(ifititc} (luhoi'M-inI ccrkvcnhn i}rf'ff.stojni.šti'oni/ Priporočain uljudno in opozarjam pvev. dn/iortirino na svojo na Kranjskem največjo in najstarejiio delalnico cerkvene posode in orodja, katero Sem povečal zdatno ter uvel pred nekaj časom delovanje s jtarom "Tp® fDarnpfheirieh), katero mi omogočuje izvrševati naročila iz najtrše, močne kovine, ter morem vsako delo najhitreje ter ceneje ix(fotoviti, na/o katera si hodi tu- ali inozemska tvrdka. Fovahim preč. duhovščino in pg. cerkvene predstojnike, da si ogledajo mojo veliko ixborno zalogo vsakovrstnega cerkvenef/a orodja ht posode v najraznovrstnejšili zlogih, vse fmo, natančno izdelano; prav posebej so še ogleda vredni najrazličnejši lestenci, svečniki, numstrance, kelihi in razno drugo orodje v najrazličnejši izberi. Frav rad vsakemu pokažem način izdelovanja, kako se pošteno in nepošteno dela, in kako se snažijo brez škode cerkvene posode in orodja. Vsaktero naročilo izvršim po poslanem uzoreu (obrisu ali skizzi) ali pa po lastnih obrazcih, katere na željo pošljem na ogled. Tudi rie izgotovljene reči pošljem brezplačno na ogled. Staro blago prenovim, pozlatim in posrebrim po nizki ceni in zanesljivo, česar so moji prečast. naročniki užc prepričani. V/fWrtrM/fc ne treba tekom A^T/efOlffae aesetiU let dati prezlafiti. l'lačilni jntgoji so ugodni. "THf (") Prečastite gg. naročnike opozarjam, da iiininni v .nfiiihi nfkakrgu potovahn'ga agenta, ter prosim, naj se rsakatera naročila vrse nepo-grfhio onebno ali pisincno, : Sargove glicerinove specijalitete. If ' Odkar sta iiuatila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno , Vtiiiaftvo cetarica in drugi udje cesarske nase rodovine kakor tudi mnoge tuje knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. fctroa Lieblg, prof. pl. Hebra, pl. ' Ztittl, ceMrtki svitnik pl. Scherzer itd. itd, dvorna Mbozdravnika Thomas na , Dunaji in Meltter v Gothi itd. IHcorliiovo mile, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr.. v škatljici 65 kr., v deificah po 3 koSCke vkupe 90 kr, v škatljici po 3 koščke......60 kr. Medeno glieerInoTO milo v zavitku po 3 koščke.........60 „ Tokoia gHseriMVO milo v steklenici.............65 „ (Najt>oljie »red.-tvo za razkave roke in nečisto polt.) Glicerinova ustna krema v steklenici.............50 „ Glikoblastol (sred^lvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gld I— Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščki....... 1.20 11 illlHIlV^r ttlicerinova zobna krema po ........ —.35 JlAmu^Pir Vil i , (Uvrstno sredstvo za lepe »vitle zobe.) F. A. Sari^ov sin Sb oomp., c. in kr. ziligatelj na Dunaji. Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerljah. — V IJnblJa&i pri lekarnarjih LudMlku Grečelju, Vilj Mayer]u, Gabr. Plccotlju, Iv. Svobodi, pl. Tmkd-czyju, dalje pri C. Karingerju, losipu Kordinu, Potni Latsnlku, M. F. Suppanu in Antonu Krisperju. (20—11) Mesta Mlnica M daje iioiiojlla na zemljiiča, potem občinam, posojilnicam, zadrugam itd. po 4'/o proti vračilu v obrokili. Prevzema pa tudi varno uknjižene terjatve, pri katerih se poslužuje zakona z diKj 0. marca 1889, štev. 30, ki zadeva olajševanje kolkov in pristojbin pri konvertovanju dolgov. — Prošnje za posojila sprejemajo se navadno v uradnih urah. (6-7) Ra vnateljstvo. Ker se v kratkem začne uvajati nov meitni vodovod v hiše, usojam si p. n. hipnim iiosestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sem koncesijo za to dobil ter sem si naročil spretnega Hti-okovi^jiilfn. ZagotavljajoS svojim p. n. naročnikom na solidneje delo, opozarjam, da na vsa to zadevo tikajoča se vprašanja odgovarjam in na zahtevanje predložim proračune troškov po najnižji ceni. Priporočujoč se v mnogobrojna naročila, znamnjam velespoštovanjem FRA]¥€ PI1.KO, atavbinaki kljačarski mojster, Marije Terezije cesta itev. 4 (14) v Ljubljani. M\M In v Ljubljani, priporoča se slavnemu duhovščini, ter navaja izkušenih in že z pozdravil in specijalitet, občinstvu in prečastiti nastopno le nekaj svojih tovim vspehom rabljenih in sicer. Sirup iz planinskih zeljišč proti kašlju, hripavosti, prsnim in pljučnim boleznim itd. je napravljen iz pravih planinskih zeljišč. — Cena steklenici 50 kr. KriČIstllne krogljice, poprej univerzalne krogljice imenovane, najboljše sredstvo za čistenje krvi in odvajanje kisline iz telesa. — Cena škatljici 21 kr., zavitku s 6 škatljicami in navodom rabe 1 gl. 5 kr Krogljice za bledico dr. lilauda (pocukrene), proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pcšanju). — Škatljica velja 60 kr. Kapljice za bledične, dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi. — Cena tla-konu 40 kr. Grenko vino, tudi želodec krepčujoče vino imenovano, iz najzdravilnejših gorenjskih rastlin, izvrstno vpliva pri raznih želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, slabem prebavljenju, posebno pri zasta-ranih boleznih želodca. — Stekl., ki drži •/» 'fr^. ^ navodilom rabe velja le 80 kr. Dorsevo ribjo olje Krohna in Comp. v Dergenu, najčistejša in najvplivnejša medicinska ribja mast, katero edino zapisujejo zdravniki. Dobro sredstvo proti kašlju, posebno pri pljučnih boleznih, proti škrofeljnom pri otrocih, angleškej bolezni, kroničnim izpuščajem kože itd. — Mala steklenica velja 50 kr., dvojno velika 90 k r. Žoleznato salo iz kitovlh joter, nedosegljivo v vplivanji svojem na jireživ-Ijanje in okrepčanje slabih otrok, katerim primankuje krvi. — Cena steklenici z navodilom rabe 60 kr Železnato kineško vino za prebolele in slabotne otroke, katerim primanjkuje krvi. - Cena 1 butelji 1 gld. 20 kr. liazven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v deželni lekarni pri „Ma-rljl Pomagaj" raznovrstna medicinična mila, lepo diieie pomade, lasna olja, razni pristni angleški in francoski parfumi. Pariški prasok za dame (bel in rudeč), poudro de riz. kadilnl papir, kadilne svečice, potpourri itd., dr. Bochardovo aro-matlško zeljiiino milo in jako fino glicerlnsko milo in gllcerinsko vijolično milo (1 komad S.i kr.) Spoštovanjem (7) Lndv. Grečel, lekarnar. |leopoldTratnik d 27 sv. Petra cesta 27 Sl^ V LJUBLJANI. kamnoatk, T LJubljani, Parne nllce St. 9, Mijala tik mttankega mesto, se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cirkvenega umetniga kaoDosiiktga dtla, slav. občinstvu pa srojo bogato zalogo najrazno-vrstnejSIh po najnovejših načrtih prar lično in iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih »pomenikoT. Vse na tukajšnjem pokopališči stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Ksieča.stito duhovičino in cerkvena pred«toJniitva opozarja zgoraj o/.n.ireni na premeičenje ter se uljudno priporoča v mnogobrojna naročila zagotavljajoč najpoitenejio in najcenejšo izvr-iitev po poslanih vzorcih ali po laatnem načrtu. MoELŠtrarvce, ciborije,. tabersi&iReljrL©, s-c-eiiiiic©, lesteao© izdeluje iz aar na,|)m<' I<«>viii<> lično in cen6, Opsar so se nekateri preč. gg. naročniki že uverili. Sprejemlje staro orodje v popravo in prenovljenje, |)osre-" pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. In poštnine prosto. Trgovina z železnino Albin-a C. Alicin-a I v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8, priporoča svojO bogato zalogo poljedelHkega orodja. ^ posel}no plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ^ ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega Sv vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na vodo, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč Ss za komate, potem rož, steseloev, os, zavomio za JK vozove, okov za voze itd., šin za kolesa, podkev, ^ cokel, ko^skih žebljev, slokih žag, kos, srpov, ^ slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. (28-13) staro zelezo, tnesivj, baker, ko.^itar, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjih venah. Jeilai Ljubljana Tržaška cesta štev. 29 priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu lepo, ukui-iio in solidtio izdelane salonske in navadne lončene, belo, rujavo. zeleno iu slonokoščeno osteklene, ognju prot vrie IK^ri v najraznovrstnejših oblikah, ! kakor tudi vse v to stroko I spadajoče izdelke po naj-! nižjih oennh. \ Venilnihe po.šilftitti na ivljo i franko. Kastopilistvo pri (40-S) Vidic & Comp. Slonove ulice. fašt blafforodic Čast mi je, priporočati moj ugcrsJci liptavsM deseti ni sir (pravi karpatski'ovčji sir) r žganih posodah in naj-boljšim pakovanjem s staiiijolum, vorig. ikatutjah po S kihgranm', obugojočih 72 kosuo, za 4 gld. SO kr. proti pvHitcmu poi'Z(tju. froticu, za celo Avstro-Ogeriko in Nemčijo- Prosim, naj se moj lipturski karpatski sir ne zamenja s sliinimdunajskiin. monakovskim ali majnškivi pivnim sirom, ki se napravlja izkravjega mleka ali sira. (2) Velespoštovanjem (iustar Petvovtckij v Miskolczu, Ogersko [Kaziiiczgutcza br. IS.) StaiiU'y-jevo novo delo iziile koncem maja pod naslovom: Im dunkelsten Afrika. Najdba, rešitev in vrnitev Emina Paše. Spisal Henry NI. Stanley. Knjiga izide v 40. snopičih po 30 kr. — Vse delo meliko vezano v dveh zvezkih gld. 12'—, trdo vezano gld. 13*20 se dobiva vže zdaj. Naročila na vso knjigo, kakor tudi na posamezne snopiče prejema J. GiONTINi, (3—3) knjigotržec v LJubljani. Kdor hoče na Dunaji ob glavnici živeti, Kdor mora tudi težke komisije opravljati, Kdor hoče blago kupiti, prodati ali oddati. Kdor bi rad kupil boljše reči ua obroke, Kdor bi hišno opravo, dragocenosti itd. pod roko rad kupil. Kdor hoče, da se mu dolžne zahteve iztirjajo, oltrne uaj se na 12 let obstoječi 0111 i ^ ij S Iv i l>n.i'OJiii na Ounaji Mariahilferstrasse 12. Nakup blaga, ki daje dobiček. In blago v oddelkih na »voj račun. (12—lli ■■■■HMHHHHH^HHHBHHHr Orif/inahii Hptarski sir najboljin kvalitete _prodaje v posodah po 5 in 15 kilogramoo (iO hv. -i^Si (ia>ifa v 1'etrovivkij, 12) o MiskohtH, Ogersko Kazinczij- utcza 18 ^ Za bolne in zdrave, ki jih boli glava, prai, pluča. želodec, jetp, obisti. ki lipe na protinu m živcih, 7a kaslja-joče m hripave otroke, dojenčke, rekonvales-cente, za žene pred in po otročji postelji, za slabe, malokrvne in blede ljudi itd. je naj-boljie hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot »i^.vi^-tno« m od mnogih Ijolnikov s spričali nnjtopleje priporočena Trnk6czy-jeva hmeljna sladna kava z dobrim okusom in lepo dišavo. /ai Uek s ', kg. velja 30 kr. Juh) ccno pridejo zavitki 4 kg. Doljiv.i se po po!5tni adresi pri Ubaldn pl. Tmk6ozy-Ja, lokarnar v I.juliljani: na Dunaji imaio zalopo lekarii: Viktor pl. Trnkdcxy, V. okraj, Hundfthurmerstrai-se IKi; dr. Oto pl. Tmkdczy, m. okraj. F.adetzkvj.latz 17. Julij pl. Trnk6czy, VIII. okraj. .losefstiidlerstrasse :«»: v (iradci (Štajarsko) Vendelin pl. Trnk6ozy, lekarnar; nadalje vvsch lekarnah, prodajalnicah diiav, kupcih itd., prava le z zgorno, oblastveno zavarovano znamko. I'relxtipci imajo obilen rabat. Andr. Druskovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporočan, po xolo iiizlki r-oiii okocc za okna in vrata, štor je za štokadoranje, samokoln ice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ee-ment, sklejni impir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi loi)o iii iiioono 11111'Ojeiia Štedilna ognjišča im dele, Vodnjake za za])l.jati v zemljo, s katerimi je inoaoce v malih urah in ina.jhiiiiui stroški na pravem mestu tlo vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne fovi in želez<>liti >itojaIi, bd^or tudi m lesou-^ lo.vi iiiesinjiastti tromhe in ventile in železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tmli fc ih>J}li I II 1> l.i Jt »1 i im Kt fir«»iii ''l"'i's» ii iist. 1. y((sjirofi žefc^nctnit mostu. Prečastiti duhovSfinI in slavnemii obfinstvu priporočam svojo T>os>:«t<> zalojro klobukov in slamnikov najnovejšega kroja in iz zanesljivo Irpežne^ta blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne čepice po naj-raziičnejJih cenah. Imam tudi v zalogi nore baže rejtire za požarne hramhe. Sprejemam in izvrJujem vsakovrstna kjpznarska delaj ter shranjujem kožuhovino čez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, ilst-ižar in krzmr, Kongresni trg 5t. s, v Ljubljani. ji" Gg. dijakom dovoljujem prednostne cene. "liO (15—13) Katoliška Tiskarna priporo^^a raznovrstne ai^ vi:«itiiice po nizki ceni.