letnik XVI • št. 6, junij 2009 Glasilo občine Trzin Štiri možnosti za pokopališče Festival trzinska pomlad vse boljši Teden za zdravje Trzin je plesal in pel L VI Ev \l Tiri h. V ^ « Mercator Samopostrežna prodajalna Trzin Kidričeva 5, 1236 Trzin Spoštovani, vljudno vabljeni v samopostrežno prodajalno Trzin, kjer vas dnevno čaka bogat izbor kakovostnih izdelkov po ugodnih cenah. Obratovalni čas: • od ponedeljka do petka: od 7.00 do 20.00 ure • sobota: od 7.00 do 17.00 ure • nedelja: ZAPRTO H Mercator <5Z7 let najboljši sosed OV VI I ■ via VB zaščiti naših oci OPTIKA 23, Ljubljanska 12b, 1236 Trzin www.optika23.si Lepi dnevi nas vabijo ven, vendar so sončni žarki za nas nevarni, ne le za kožo, pač pa tudi za oči. Škodljivi UV-žarki namreč lahko poškodujejo očesno roženico in mrežnico. Zato je premišljena izbira kakovostnih očal še kako po- kupon Ker nam ni vseeno za vas vid, " am za lepši začetek poletja podarjamo 23% popust ob nakupu SONČNIH ali KOREKCIJSKIH OCAL! (plačilo z gotovino, popusti ene seštevajo) membna. Poleg zaščite so sončna očala tudi pomemben modni dodatek, s katerim oblikujemo svojo zunanjo podobo. Ker imamo le ene oči, si za izbiro dobrih očal z učinkovito zaščito vzemimo nekaj več časa, predvsem pa ne kupujmo očal na stojnicah ali tržnicah zgolj zato, ker so poceni. UV-zaščito imajo danes praktično že vsa očala, vendar so poceni očala cenejša zaradi različnih dejavnikov: nimajo optično izdelanih stekelc, obarvanost levega in desnega stekelca se lahko razlikuje, običajno so tudi materiali, uporabljeni za izdelavo takšnih očal, manj kakovostni in brez kontrole, kar lahko povzroči tudi glavobole. Strokovnjaki pravijo, da je bolje biti brez očal kot nositi cenena. Oko se pri močni svetlobi samo brani, kar pomeni da se nam zenica zmanjša in tako prepreči vdor dela UV- žarkov v oko. Očala, ki nimajo ustrezne zaščite, nam sicer odgovarjajo, vendar pa se pod temnimi stekli zenica razširi, kar pomeni večji vstop UV-žarkov, ki nam lahko poškodujejo roženico in mrežnico. Ko se odločamo za nakup sonč- nih očal, jih torej kupimo tam, kjer je kakovost zagotovljena in preverjena - pri OPTIKU. V želji, da bi kupili čim boljša očala, starši vse prevečkrat pozabljamo na otroke in zaščito njihovih oči. Na otroke niti ne pomislimo in pozabljamo, da tudi oni potrebujejo zaščito, celo bolj kot odrasli, saj se njihove oči še razvijajo. Zato naj bodo tudi njihova očala kakovostna, z vso potrebno UV zaščito. Pri nakupu očal se poleg vsega omenjenega odločamo tudi na podlagi svojega sloga oblačenja. Modne smernice se spreminjajo iz leta v leto, najpomembnejši dejavniki pa ostajajo opaznost, udobje in izvirnost. Izbira je res velika in zadovolji vse, tudi zelo zahtevne okuse. Ko se boste v poplavi ponudbe vseh mogočih očal spraševali, katera sončna očala vam najbolj pristajajo vseeno ne pozabite, da je najpomembnejša njihova kakovost. V naši OPTIKI 23 vas čaka pestra izbira SONČNIH in KOREKCIJSKIH OČAL različnih svetovno priznanih proizvajalcev, različnih cenovnih razredov. Ponujamo vam tudi OKULISTIČ-NE PREGLEDE (s predhodnim naročilom - osebno ali prek telefona 059 023 009 / 040 21 22 23). Delovni čas: ponedeljek - petek 9.00 - 12.00 in 15.00 - 19.00, sobota 9.00 - 12.00. Nismo največji, nismo najmanjši. Želimo si z osebnim pristopom in ustrežljivostjo postati Vaš osebni OPTIK. Vaše zadovoljstvo je naše merilo za uspeh! U VODNIK Vaški časopis Spoštovane bralke in bralci, pozdravljam vas kot novi stari urednik Odseva. Pred dnevi so mi v občinskem svetu poverili vodenje Odseva še v enem, dvoletnem mandatu. Verjetno tudi zato, ker bomo v novem mandatu poročali o predvolilni kampanji vse bližjih lokalnih volitev; vse ni šlo tako gladko, kot bi lahko šlo. Po sili razmer so morali nekateri s stisnjenimi zobmi pristati na moje imenovanje. Konkurence pač ni bilo. V postopku za potrditev mandata sem slišal presenetljivo veliko kritik. Nekatere so bile upravičene in dobronamerne, za kar sem občinskim svetnikom in svetnicam hvaležen, in bom skušal urejanje časopisa izboljšati. Vedno se da bolje! Nikoli pa ni mogoče pričakovati, da bi bil časopis, kot je Odsev, všeč vsem. Vsak ima svoj okus, svoje vrednote in poglede. Prav je tako, zaboli pa, ko poslušaš očitke, ki nimajo realne podlage. Lahko je reči: »Ta cajtng je za en k...! Ta časopis je treba posodobiti!« Kako to narediti, je pa druga zgodba. Večkrat sem predlagal , da bi Odsev začeli tiskati v barvah, želel sem imeti široko plejado sodelavcev, ki bi bili za svoje delo seveda primerno nagrajeni. Vem, da Občina ne sme biti razsipna, da je treba paziti na vsak cent, ampak nekatere zahteve in ravnanja so bila do zdaj v nasprotju z mojimi prizadevanji po posodobitvi časopisa. Vem tudi, kakšni so trendi v sodobnem novinarstvu, in vem, da jim pri Odsevu ne sledimo, kot bi jim lahko. Lahko pa se potrudimo. Hud pa je bil zame očitek, da ne poročamo o dogajanju v občini, da pišemo samo o starem delu Trzina in da je Odsev vaški časopis, ki piše o Trzinu kot o vasi izpred 70 let. Že sama statistika vsebine pokaže, da mi bolj pišemo o perečih dogajanjih v občini, kot precej drugih, podobnih lokalnih časopisov. Marsikje se zadovoljijo s pisanjem o društveni dejavnosti in županovim uvodnikom, pa so vsi zadovoljni. Če so res, je drugo vprašanje, verjetno pa le niso tako informirani, kot so lahko bralci Odseva. Zagotovo pa bi bili tudi naši bralci lahko bolj informirani o dogajanjih v občini, če bi tudi na Občini bolj sodelovali z nami. Ko smo obudili Odsev, smo si zadali tudi nalogo, da pred pozabo rešimo spomin na nekdanje življenje v Trzinu. Ker pisana beseda ostane, smo želeli s pogovori s starimi Trzinci obuditi spomine na to, kakšen je bil naš kraj v preteklosti, hkrati pa smo želeli s tem tudi vsem, ki so se v naš kraj priselili, pokazati, da ima Trzin svojo dušo, tradicijo in da so lahko ponosni na to, če v Trzinu »poženejo korenine«, če jih Trzinci sprejmemo medse in če tudi sami začutijo utrip in sporočilo naših prednikov. Žal stari Trzinci, ki še poznajo davne zgodbe naše vasice - ki je že dolgo ni več - vse bolj izginjajo in je morda res prav, da prenehamo s pogovori z njimi, ker to moti naše občinske svetnike. Slišal sem tudi očitek, da je Odsev tako: preprost, ruralen, kmečki. Lahko rečem, da sem ponosen na to, da je lahko razumljiv vsem. Prepričan sem, da je preprost in razumljiv zato, ker se trudimo kar najbolje pisati v slovenščini. Izmuznejo se nam napake, vendar se trudimo kar največ tujk za- 5- julija 2009 Odsev glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net Člani uredništva: Meta Železnik, Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Mateja Erčulj, Mirjam Štih Foto: Andrej Nemec Tehnično urejanje in tisk: IR Image d.o.o. Trženje: Oglaševalska agencija IR Image d.o.o., Tel.: 01 839 64 00 Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285 Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Slika na naslovnici: Trzinska pomlad Foto: Miro Štebe menjati z lepimi slovenskimi izrazi. Nekateri polizobraženci menijo, da je moderno, svetovljansko in učeno, če uporabljajo tujke, ki jih niti ne razumejo. Lahko zatrdim, da dobro razumem tujke, a jih ne želim uporabljati. Izobraženost in tudi zavednost lahko dokažeš, če znaš tujke pravilno slo-veniti, če znaš pravilno uporabljati jezik, ki so ga Prešeren, Cankar in drugi dvignili na raven izrazno najbogatejših jezikov in s katerim lahko povemo skoraj vse. In to lepše, bolj razumljivo kot če se lomimo s tujkami, kot se trudijo nekateri politikanti. Očitajo mi, da premalo hvalimo Občino. Poročanje o pestrosti družabnega, kulturnega in drugega dogajanja je pravzaprav posredna hvala Občine. Pisali smo tudi o večini novih pridobitev v občini. Če smo kakšno izpustili, nas z Občine žal o tem niso obveščali. Občini v vsaki številki namenjamo kar precej časopisnega prostora, prizadevali smo si, da smo k pogovoru o perečih zadevah v našem kraju vabili kar največ občinskih funkcionarjev, res pa je, da smo velikokrat spraševali tudi o uresničevanju obljub, o reševanju težav v pristojnosti občine, ki tarejo občane. To je osnovna naloga časopisov! Novinarji smo posredniki med volivci in oblastjo. Namesto bralcev zastavljamo vprašanja, ki zanimajo bralce, in bdimo nad početjem vodilnih ljudi. Ni res, da to ni naloga lokalnih glasil, da je to le v domeni neodvisnih medijev na državni ravni. Merila za novinarsko delo so enaka na vseh ravneh. Ni nam težko napisati hvalnic, težko pa nam je, če te niso iskrene. To bi bralci takoj začutili. Čeprav je izdajatelj in lastnik Odseva Občina, se morajo tudi tam zavedati, da so le servis občanov, da so postavljeni in izbrani za to, da služijo prebivalcem, davkoplačevalcem in volivcem našega kraja, ne pa institucija, ki bi lahko živela nad in od Trzina. Časopis pa ni namenjen le hvalospevom Občine, namenjen je obveščanju ljudi, seznanjanju s problemi, razjasnjeva-nju dilem in iskanju odgovorov na vprašanja. Kot določa odlok o Odsevu in kot se spodobi za demokratične skupnosti, pa je treba prikazati tudi nasprotna, različna mnenja ljudi. Predvsem pa mora Odsev odsevati življenje v kraju. To svojo nalogo bo lahko dobro in bolje opravljal z boljšim sodelovanjem z Občino. Ni vedno dobro razbiti ogledala, treba se je zamisliti tudi, zakaj je slika slaba. Vsekakor smo pripravljeni bolj sodelovati in upoštevati tudi konstruktivne kritike, ne pristajamo pa na nedokazljive obtožbe. Za konec pa še ena pohvalna: Ali ste vedeli, da je naša občina, kljub že dokazani recesiji v državi in vse hujšemu valu odpuščanj, med tistimi občinami, kjer je nezaposlenost najmanjša? Urednik Županov kotiček Ljudje v glavnem ne maramo sprememb. Se zlasti pa smo občutljivi na spremembe v primerih, ko smo se, recimo, navadili na kak privilegij ali nam je bilo kakorkoli že omogočeno uporabljati kakšno stvar ali prostor, ki ni naš, vendar lastnik ni takoj poskrbel za zaščito svoje lastnine, potem pa se naenkrat pojavi in reče, da nam uporabe več ne dovoli, ali pa zahteva najemnino ali kaj podobnega. Očitki Nekaj podobnega se v zadnjih tednih dogaja v Trzinu. Gre za odzive na sklep občinskega sveta, s katerim Občina uvaja režim omejenega časa parkiranja na delu parkirišč na javnih površinah (ob Ljubljanski cesti pred bloki na območju T 3) in režim plačljivega omejenega časa parkiranja (ob izteku Ljubljanske ceste ob križišču Ljubljanske c. in Mlakarjeve ulico in ob delu ulice Dobrave v OIC Trzin oz. ob piramidi). Očitki, ki so se pojavili v prejšnji številki Odseva in tudi v nekaj elektronskih sporočilih, ki smo jih dobili na občinski upravi, so na kratko naslednji: kako si Občina ali kar župan drzne uvesti takšno neumnost, kot je omejitev časa parkiranja na parkirišču, ki ga imajo za svojo nedotakljivo »last« tako stanovalci kakor tudi lastniki lokalov v pritličju obeh že vseljenih blokov ob Ljubljanski cesti. Nadalje: Zakaj je ta nesrečna Občina določila posebna parkirna mesta za lekarno, za druge lokale pa ne, kot da niso vsi enako vredni in enakopravni? Pa še: Občina bi morala in tudi bi, če bi bila kaj vredna, zagotoviti parkirna mesta za vse zaposlene, ki prihajajo v službo v Trzin, naj bo v zasebna podjetja ali k samostojnim pod- jetnikom; saj vse te družbe in podjetniki plačujejo davke Občini in ji omogočajo, da sploh obstoja. Občina pa ne opravlja svoje naloge in ne zagotavlja parkirnih mest niti za občane niti za delavce, ki prihajajo od drugod delat v Trzin. In ne nazadnje: Občina, še zlasti trzinska, ima sploh veliko napak: tako na primer gradi stavbe v skladu s sprejetimi prostorskimi akti in v slabo voljo kupcev stanovanj v že zgrajenih blokih, ki bodo zdaj morali gledati blok na drugi strani ceste; ne spomni se tako preproste rešitve, kot je dogovor z Ljubljanskim potniškim prometom, da bi podaljšali progo mestnega prometa št. 6 do Trzina in zagotovili avtobus, recimo vsakih deset minut, ker avtobusi Kam-busa in vlaki vozijo preveč poredko in so prenatrpani itd. itd. Dejstva in možnosti Kar zadeva parkirišča ob Ljubljanski c. na območju T3 je stvar jasna: gre za javne površine, ki jih ureja in z njimi razpolaga občina. Ko smo že v času Občine Trzin sprejemali spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za to območje in je bilo že določeno, da bodo parkirni prostori za stanovalce in lastnike lokalov v kletnih garažah, je naša Občina zahtevala od investitorja, da te garaže poveča do te mere, da bo zgrajenih 60 parkirnih mest več, kot so jih zahtevali normativi glede na število in velikost stanovanj in lokalov. Dodatna parkirišča ob notranjem kraku ulice, ki pelje do poslovne stavbe Čistoče in Občine Trzin, so dodatno namenjena zaposlenim v tem kompleksu in stanovalcem. Parkirišča ob Ljubljanski c. pa strankam družb in podjetnikov, ki poslujejo v lokalih v pritličjih obeh blokov. In to smo tako uredili ne glede na to, da so predpisi povsem jasni: vsak zasebnik (lastnik stanovanja, hiše ali poslovnih prostorov, delavnic ali tovarne) mora sam zagotoviti parkirne prostore zase, za družinske člane, obiskovalce ali zaposlene. Nikjer, ne v Sloveniji ne v Avstriji ali kateri drugi državi predpisi ne nalagajo občinam, da so dolžne zagotavljati parkirišča za potrebe prebivalcev, lastnikov ali zaposlenih v zasebnem sektorju; morajo pa jih zagotavljati za stranke javnih ustanov (občinskih in drugih uradov, šol, vrtcev, zdravstvenih domov, bolnic...). Ne glede na to je občina sama in s pomočjo soinvestitorjev v Trzinu v preteklih letih zagotovila nekaj sto parkirnih mest, ki jih lahko prosto uporabljajo občani in občanke in tudi zaposleni v Trzinu. Po drugi strani pa je dala določene javne površine, če so na voljo, v poceni najem gospodarskim družbam, da si lahko na njih pod določenimi pogoji uredijo dodatna parkirišča. In v tem pogledu prihaja dobesedno do izkoriščanja in zlorab teh ugodnosti: posa- mezna podjetja ne zagotovijo niti enega parkinga za svoje zaposlene ali stranke in preprosto zasedejo javna ali tuja parkirišča za ves dan. Popolnoma brez podlage pa so trditve, da je Občina dolžna zagotoviti parkirišča vsem zaposlenim v občini. V Trzinu dela veliko ljudi (konec l. 2008 so gospodarske družbe in podjetniki, ki delujejo v Trzinu, zaposlovali blizu 7.000 delavcev, od katerih na srečo vsi ne delajo ravno v Trzinu), a če bi Občina res morala vsem zagotoviti parkirišča, bi že vsa leta lahko investirala praktično samo v površine za mirujoči promet. In glede na očitke še enkrat o davkih: gospodarske družbe in podjetniki od dejavnosti plačujejo občini en sam davek oz. neke vrste takso to je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je v skladu z zakonom in občinskim odlokom namenski prihodek občine za vzdrževanje ulic, pločnikov, javne razsvetljave in druge komunalne infrastrukture, za zagotavljanje avtobusnih in železniških postaj v ustrezni oddaljenosti ipd., ne pa tudi za zagotavljanje parkirišč. Tako določa zakon. Povrhu sredstva, zbrana z nadomestilom, niti približno ne zadoščajo za vse naštete namene. V l. 2009 računamo, da bo sredstev iz tega naslova približno 360.000 €, stroški za vzdrževanje ulic, zelenic in parkov, javne razsvetljave, kanalizacije, vodovoda in drugih namenov, ki naj bi se financirali iz tega vira, pa bodo predvidoma znašali znatno več kot Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Številka faksa: 01/ 564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13. Elektronski naslov: info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 1/2f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30. Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom Kaj se premika 400.000 €. Po drugi strani pa je slišati, da posamezni stanovalci oddajajo svoje parkirne prostore v garažni kleti pod blokoma v najem, sami pa zasedejo parkirišča pred lokali ob ulici. Občina z omejitvijo časa za parkiranje ob ulici, gre pa, kot rečeno, za občinska parkirišča, želi zagotoviti ravno to, da bodo tu lahko parkirale stranke, ki prihajajo po opravkih v teh lokalih, in da se bodo po opravkih odpeljale in bodo lahko prišle nove stranke. Kar zadeva lekarno, pa je le treba vedeti, da le-ta opravlja javno službo v sklopu osnovne zdravstvene oskrbe, ki je v pristojnosti občin, in da v lekarno v največji meri prihajajo starejši, bolni ali tudi invalidni ljudje, in da je iz vseh teh razlogov nujno omogočiti strankam lekarne parkiranje čim bližje poslovalnici. Kolikor toliko normalni, torej humani ljudje bi najbrž to spoznali tudi sami. Glede ideje o podaljšanju proge mestnega prometa, o kateri domnevno Občina ne želi slišati oziroma ni dovolj bistra, da bi spoznala, kako je ideja dobra, pa naj le še enkrat ponovim. Država je z zakonom in podzakonskimi predpisi uredila cone mestnega, primestnega in linijskega avtobusnega prometa in oddala koncesije za posamezne zvrsti tega prometa, kar pomeni, da izvajalcem hkrati zagotavlja tudi to, da jim drugi izvajalci ne bodo hodili v zelje. Ne glede na to si je Občina Trzin prizadevala doseči izjemo ali na način podaljšanja proge mestnega prometa ali na način višje frekvence voženj primestnih avtobusov ali kako drugače. A najprej dejstva: lastnice LPP, ki izvaja mestni promet, so občine, ki so nastale iz nekdanjih ljubljanskih občin, znotraj katerih poteka mestni promet, četudi to seže tudi do občine Dol ali Medvode. Načeloma so se celo pripravljeni pogovarjati o možnosti uvedbe proge mestnega prometa do Trzina ali Domžal, vendar ne o podaljšanju proge št. 6 ali 8, ker sta progi že sedaj predolgi in to povzroča nihanja v frekvenci prevozov. Avtobus na novi progi ne bi vozil tako pogosto kot avtobus št. 6, hkrati pa je ocena, da bi zaradi nizkega števila potnikov morala Občina Trzin v tolikšni višini subvencionirati te prevoze, da bi bilo to dobesedno nevzdržno za naš proračun. Pa tudi, če bi se odločili za kaj takega, je vprašanje, ali bi glede na prej omenjene predpise država to sploh dovolila. Zaradi vsega povedanega pa Občina Trzin in podpisani župan že vsa leta zelo zavzeto sodeluje v vseh aktivnostih, ki se odvijajo na področju zagotavljanja izboljšav javnega potniškega prometa tako na ravni države kakor tudi na ravni Ljubljanske urbane regije. Tone Peršak Po objavi vašega odgovora na vprašanje glede tega, kaj se dogaja novega v zvezi z dolgo pričakovano posodobitvijo Mengeške ceste in tudi glede drugih »cestnih« načrtov v občini nam je kar nekaj bralcev zatrdilo, da vašega odgovora »Se premika«, niso razumeli. Zato vas prijazno prosimo, da vseeno bolj podrobno pojasnite, kaj in kako »se premika«. Se pravi, zanima nas, ali so zdaj vse težave pri pridobivanju potrebnih zemljišč razrešene? Če ne, ali se gre pri tem v razlastitve in kako dolgo bo to trajalo? Kdaj bi zdaj lahko v fizičnem smislu začeli obnavljati Mengeško cesto in kako bodo dela potekala? Ali bodo delali v več nadaljevanjih - po odsekih, najprej samo na eni polovici in nato na drugi ali bo šlo vse v enem kosu? Kako dolgo bodo dela potekala? Ali je tudi kaj novega v zvezi z ureditvijo Kidričeve ceste? Prosimo, da odgovorite na vsa zastavljena podvprašanja in ne le na enega, lahko pa tudi sami dodate kakšno informacijo tudi mogoče v zvezi z drugimi cestami. Poglejte, vprašanje, na katerega sem odgovoril tako na kratko, se je glasilo, če približno povzamem, ali se na področju cest oziroma predvidenih del na cestah kaj premika; češ, da je bilo zelo veliko napovedi in obljub, pa ni še nič videti. In jaz sem odgovoril na kratko, da se premika. Kaj torej se premika: Fizično se na primer že premika delna obnova in posodobitev (pločnik, nova avtobusna postaja, javna razsvetljava, prehodi za pešce, hitrostne ovire...) tistega dela Ljubljanske ceste na območju T3, ki doslej še ni bil urejen (skoraj v celoti), ker je to delo povezano in je čakalo na izgradnjo bloka B 3, v katerem bodo, kot je znano, oddelek Doma počitka Mengeš, oskrbovana stanovanja in nekaj stanovanj za trg. Ravno tako v delu (razširitev, obnova, izgradnja meteorne kanalizacije, javna razsvetljava) je notranji vzporedni krak iste Ljubljanske ceste (mimo zgradbe, v kateri je lokal Barca, in mimo bloka B 3). V izdelavi je PZI projekt obnove in posodobitve dela Ljubljanske ceste od križišča v Mlakah do Pšate. Vključno s posodobitvijo in obnovo mostu čez Pšato in skladno z načrti bo julija izveden javni razpis za dela, ki naj bi letos obsegala prvo fazo (ureditev ceste, pločnikov itn.), medtem ko naj bi most (druga faza) dogradili drugo leto. Isto (priprava PZI) velja za krožišče Mlakarjeve in Kidričeve, ki naj bi ravno tako šlo v delo poleti oziroma zgodaj jeseni. V starem delu naselja pa je naročen projekt posodobitve povezovalne ulice med Mengeško in Jem-čevo, ki še ni asfaltirana, kar nameravamo ravno tako izpeljati še letos. V zvezi z Men- geško pa je pač treba razumeti, da je to v osnovi projekt države in ne občine, in da je občina samo soinvestitor in seveda že ves čas tudi priganjač, ki se trudi doseči, da bi se obsežni in razvejani aparat države nekoliko hitreje premikal. Prav ta teden smo spet mi sklicali koordinacijski sestanek vseh udeleženih soinvestitorjev (DDC, Občina Trzin, Prodnik, Petrol, Elektro, Telekom in Teleurh), ki bomo tu kaj delali in nazadnje prevzeli obveznosti, da mi v sodelovanju s Prodnikom pripravimo in izpeljemo skupni razpis za državo, občino in Prodnik in tako pospešimo potek priprav na začetek del. Zdaj čakamo na ustrezne podatke od DDC (popisi del itd.). Če bo vse posreči, kar pomeni: če ne bo zapletov z razpisom, se bodo dela za prvo fazo lahko začela jeseni. Pri tem je treba povedati še to, da smo skupaj spremenili načrt v toliko, da se bodo dela začela z južne strani in ne s severne, kot je bilo najprej predvideno, ker postopki odkupa zemljišč oziroma razlastitve v dveh primerih na severnem delu še niso zaključeni. Pa še to: Kot je bilo že večkrat povedano, bodo dela potekala tako, da bo promet v glavnem ves čas lahko potekal po Mengeški, seveda v nekoliko oteženih okoliščinah in omejenem obsegu (poskušali bomo preusmeriti tranzitni promet na druge ceste, in kot je že znano, odvrniti udeležence v prometu od iskanja bližnjic po Jemčevi in drugih ulicah s spremembo prometnega režima). Jasno pa je tudi to, da bo zaradi okoliščin, ki so onkraj dometa naše občine (kriza, številne tovrstne obveznosti države, zapleti s pridobivanjem zemljišč.) poseg dvofazen. Torej nekaj več kot polovica ali približno dve tretjini investicije naj bi bili izvedeni letos; ostalo pa predvidoma drugo leto, kot so nas postavili pred dejstvo predstavniki DDC. Občinski svet je sprejel sklep o imenovanju v.d. direktorja javnega zavoda Zavod za kulturo, izobraževanje, šport, turizem in mladino Trzin. V občinskem gradivu je napisan zelo dolg seznam področij, nad katerimi naj bi bdel novi direktor. Med ljudmi prevladuje ocena, da je težko od enega človeka pričakovati, da bo istočasno dobro deloval na vseh naštetih področjih, ker naj bi šlo za zelo različne problematike, in imajo ponekod pravzaprav za vsako področje - npr. za področje kulture, za področje športa, še zlasti pa za področje dela z mladino in tudi za izobraževanje zadolženega vsaj po enega človeka. Kako si osebno zamišljate delo in pristojnosti novega direktorja? Občinski svet je v skladu z odlokom, ki ureja vprašanja navedenega zavoda imenoval v.d. direktorja. Naloga v.d. direktorja je v prvi vrsti pripraviti statut in druge potrebne akte zavoda, podlage za imenovanje sveta zavoda in poskrbeti za dejansko ustanovitev zavoda, vključno z vpisom v register itn. Nato bo izveden razpis in izbran pravi direktor zavoda itn. Opis nalog in področij dela zavoda je res precej širok, a ves čas je mišljeno in tudi z odlokom določeno, da bo zavod predvsem skrbel za program in organizacijo kulturnih in špor-tnorekreacijskih prireditev ter oblik dela z mladimi in za naloge na področju turizma in morebitnih oblik izobraževanja, ki jih zdaj v skladu s svojimi programi organizira občina, ki pa za to nima zaposlenih ljudi, in to pač počnemo ob svojih siceršnjih nalogah župan in nekateri člani občinske uprave, prosimo za pomoč društva in posameznike ali celo zunanje plačane izvajalce (Zavod za šport Domžale ipd.). Zavod naj bi tudi v določeni meri pomagal ali vsaj svetoval društvom. Pričakujemo, da bo zavod tudi samostojno in mimo občine pridobival sredstva (razpisi, trženje, najemnine...), kar pomeni, da se bo vsaj v določenem delu sam vzdrževal. In v skladu s tem naj bi postopoma tudi širil svojo dejavnost in se sam širil. Če bo glede na začetni obseg dela začel delovati z en im, nekoliko kasneje dvema zaposlenima, katerih naloge bodo predvsem oblikovanje programa, organizacija in izvedba programa in pridobivanje dodatnih sredstev, se bo lahko tudi širil, kajti zavod bo samostojna pravna oseba, ki nikakor ne sme biti odvisen izključno od občine. Občina je spet oživila prizadevanja za ureditev pokopa- lišča tudi na območju Trzina. Študija možnih lokacij, ki ste jo predstavili na občinskem svetu, zajema pravzaprav tri lokacije, ki so bile že prej »v igri«, zraven pa je še nova na območju Dovž (ob severnem vhodu v naselje). Z naravovarstvenega vidika so vse predlagane možnosti dobro izbrane, pri vseh pa lahko pričakujemo nasprotovanje okoličanov. Ali je po zakoniti poti možno umestiti takšen objekt v prostor kljub nasprotovanju nekaterih okoličanov? Naj takoj poudarim, da to niso predlogi lokacij, ker smo naročili študijo, katere namen je samo nakazati možne lokacije v prostorskem pomenu besede, ne da bi pri tem že v večji meri šla tudi v raziskavo primernosti teh lokacij z vidika naravovarstvenih pogojev, z vidika primernosti tal, morebitne ogroženosti od poplav, neprimernosti zaradi podtalnice, družbene sprejemljivosti ali lastniških ovir. Avtorjem smo tudi svetovali, naj se zaradi izkušenj iz preteklosti izognejo možnim lokacijam na območju gozda. Namen te študije je v bistvu posvetovanje s prebivalci občine, z lastniki zemljišč in z občani, ki živijo v bližini teh lokacij, da bi ugotovili, ali je katera od teh lokacij do te mere sprejemljiva, da je smiselno začeti v zvezi z njo nadaljnje postopke, se pravi preverjanje z vidika podtalnice, primernosti prsti, zadostne velikosti, in nato morda priti do predloga, da se lokacija vnese v prostorske akte občine. Kar pa zadeva vaše vprašanje, ali je mogoče zakonito umestiti tak objekt v prostor oziroma na neko zemljišče tudi proti volji občanov v bližini lokacije in, recimo, proti volji lastnikov zemljišča, pa naj takoj povem, da sam nisem za to. Načeloma je mogoče, vendar menim, da nikakor ni smiselno. S tega vidika se mi zdijo, to pač moram priznati, vse te lokacije vprašljive. Menim, da se bo Trzin, potem ko je večina zavrnila možnost gozdno-parkov-nega pokopališča, moral odločiti za neko dokaj posebno rešitev. Ali morda za iskanje kakšne skupne naložbe v pokopališki prostor s katero od sosednjih občin ali za rešitev, ki bi v obliki zidu z nišami za žare omogočala samo žarne pogrebe v Trzinu in morda še prostor za raztros pepela. Ali pa se bomo pač vrnili k zamisli o pokopališču, ki bo nekoliko bolj oddaljeno od naselja. Počitnice so pred vrati, ali bo občina letos kaj pomagala pri letovanjih otrok iz premoženjsko šibkih družin? Ali bo tudi kako drugače zagotovila prijetnejšo izrabo časa za šolarje iz Trzina med počitnicami (npr. z zagotavljanjem cenejših kopaliških vstopnic za bližnja kopališča, s počitniškimi delavnicami ali podobnim)? Občina vsa leta podpira nekatere od teh dejavnosti in tudi omogoča, da se otroci iz socialno šibkih družin udeležujejo npr. taborov ipd. Seveda bo nekaj tega tudi letos, čeprav je po drugi strani res, da je vse več vlog za subvencioniranje stanovanjskih najemnin za socialno ogrožene družine, za različne oblike socialnih pomoči itn. Sredstva pa so, žal, letos še posebej omejena. Ali je Občina Trzin še solastnica nekaterih počitniških objektov, ki jih je nekoč imela v lasti »stara« skupna občina Domžale? Kje so ti objekti in ali imajo kakšne možnosti za preživljanje prostih dni v njih tudi naši občani? Nekdanja skupna Občina Domžale je v skladu z ureditvijo nekdanje države (Jugoslavije) bila lastnica vrste počitniških objektov (počitniških prikolic, apartmajev ali garsonjer, počitniške hiše itd. Šlo je seveda za objekte t.i. sindikalnega turizma, ki so bili vsi zgrajeni ali postavljeni pred letom 1990. Po osamosvojitvi in uvedbi klasične lokalne samouprave so objekti ostali v skupni Ena od predlaganih možnih lokacij za pokopališče lasti novih občin, pravico uporabe so v sorazmernem deležu ves čas imeli tudi delavci upravne enote. Ker pa so bili objekti že dotrajani, potrebni obnove, kar je zlasti v zvezi z objekti na Hrvaškem zelo oteženo, ker je mogoče sodelovati samo s hrvaškimi podjetji in obrtniki in ker v večini teh objektov standard ni več ustrezal zahtevam (npr. v trideset in več let starih prikolicah), so občine v preteklih letih večino teh objektov prodale. Še vedno pa razpolagajo z dvema, tremi garsonjerami oz. apartmaji in hišo na Veliki planini, a gre, kot rečeno, za objekte sindikalnega turizma, ki jih uporabljajo zaposleni na občinah in upravni enoti. V občini je vse več kotičkov, kjer so zasajena nova drevesa, nameščene klopce. Ponekod so se drevesa že kar razrasla in že nudijo senco. Ali lahko »pomagate« tistim, ki jim zmanjkuje časa, in navedete, kje vse so zdaj ti mali parki in drevoredi ter kdo skrbi zanje? V večini primerov so ti »m ini park-ci« ali celo samo klopce ob ulicah ali ob otroških igriščih; tako da so pretežno dobro vidni (npr. ob Mlakarjevi ulice, ob Ulici Kamniškega bataljona, ob Kidričevi, ob Habatovi ipd). Kot rečeno, tudi ob oz. na otroškem igrišču v Mlakah in med bloki in šoli na območju T 3. Manj je večini znano, da so klopce za posedeti tudi ob trim stezi v gozdu za Gostilno Trzinka, ob izviru Gvajšek in še kje. Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe Poročilo z junijske seje Občinskega sveta Občine Trzin Štiri neidealne možnosti za pokopališče Štiriindvajseta redna ali junijska seja Občinskega sveta občine Trzin je imela precej obsežen dnevni red in je trajala več kot 5 ur, vendar je treba občinske svetnice in svetnike pohvaliti, da so živahno razpravljali tudi ob zadnjih točkah dnevnega reda. Številne kadrovske spremembe Najprejso se lotili volitev in imenovanj. Zaradi prenehanja mandatov Francija Mušiča in Andreja Bervarja so za nova člana Občinskega sveta potrdili Branko Šebela in Ivana Novaka s kandidacijske liste LDS-a. Gre za kandidata, ki sta bila na seznamu stranke uvrščena tik za članoma, ki jima je prenehal mandat. Zaradi teh sprememb so morali izvesti še nekaj dodatnih »rošad«. G. Novak je tako na čelu Komisije za okolje in prostor nasledil Francija Mušiča, pokojnega občinskega svetnika pa je g. Novak nadomestil tudi v Komisiji za mandatna vprašanja ter volitve in imenovanja. Njegova strankarska kolegica Branka Šebela pa je svojega predhodnika g. Bervarja zamenjala v Statutarno pravni komisiji in v Komisiji za gospodarstvo in kmetijstvo. Zaradi nezdružljivosti funkcij je novega svetnika g. Novaka med člani občinskega Nadzornega sveta zamenjala Greta Radano-vič. Strinjali so se tudi z imeno- vanjem Špele Igrec iz moravške občine za predstavnico občin ustanoviteljic v Svetu osnovne šole Roje. Občinski svet je, kot smo poročali, že na prejšnjih sejah sprejel sklep o ustanovitvi Zavoda za kulturo, izobraževanje, šport, turizem in mladino, na junijski seji pa so imenovali v.d. direktorja Zavoda. To funkcijo bo največ 12 mesecev opravljal Andrej Zupanc, v tem času pa bo pripravil vse potrebno za začetek delovanja zavoda, ko bodo izbrali tudi direktorja z vsemi pooblastili za vodenje nove trzinske ustanove. Nadzorni svet je bil dejaven V nadaljevanju seje se je Občinski svet seznanil z dokončnimi poročili občinskega Nadzornega odbora. Nadzorniki so tako preverili poslovanje Osnovne šole Trzin (brez vrtca), Smučarskega društva Trzin, Športnega društva Trzin, Društva za zaščito mladosti Trzin in Medgeneracijskega društva Jesenski cvet v letu 2007. Za vsa društva in ustanove je Nadzorni svet izdal pozitivno soglasje, s tem da je soglasje izdal z zadržkom pri Športnem društvu, Društvu za zaščito mladosti in Medgene-racijskem društvu. Zadržke je izdal zaradi nekaterih manjših nejasnosti pri prikazih o poslovanju teh ustanov. Ker je na aprilski seji občinskega sveta Nadzorni svet občine po- ročal o nekaterih nepravilnostih oz. nejasnostih, ki so jih odkrili pri nadzoru poslovanja KUD-a Franca Kotarja Trzin, je na seji občinskega sveta tokrat poročal predsednik KUD-a Jure Lajo-vic o ukrepih, ki so jih sprejeli za odpravo opaženih pomanjkljivosti. Med drugim je povedal, da so v letu 2009 zamenjali računovodsko službo, da so opravili inventuro tehnične opreme in spremenili način likvidiranja računov po predlogu Nadzornega sveta. Zatrdil je, da bodo v prihodnje skušali dosledno slediti navodilom in smernicam Občine pri porabi proračunskih sredstev. Pijemo dobro vodo Po poslušanju vprašanjin pobud občinskih svetnic in svetnikov je Občinski svet potrdil poročilo o premoženjski bilanci Občine v preteklem letu, nato pa je prešel na obsežno obravnavo, povezano z vodami. Najprej je potrdil predlog prečiščenega besedila Odloka o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, nato pa se je seznanil s stanjem pitne vode v trzinskem vodovodu. Po zagotovilih predstavnikov Javnega komunalnega podjetja Prodnik g. Aleša Stražarja in g. Marka Faturja, ki je tudi direktor Prodnika, v Trzinu pijemo kakovostno vodo. Najnovejše študije Zavoda za zdravstveno varstvo iz Kranja kažejo, da voda ni oporečna, nekateri svetniki pa so vseeno želeli podrobnejša pojasnila, še zlasti o vsebnosti nitratov in atrazina, ki v podtalnico zaidejo zaradi kmetijskega škropljenja polj s pesticidi in drugimi nevarnimi snovmi. Predstavnika Prodnika sta zatrjevala, da so ugotovljeni vzorci teh snovi izjemno majhni in da ni skrbi pri pitju vode iz pip na našem območju. Rumene kante so vse bliže Občinski svet je sprejel tudi poročilo o oskrbi Trzina s pitno vodo v lanskem letu, poročilo o odvodu odpadnih voda in poročilo o ravnanju z odpadki iz naše občine v preteklem letu. V prvi obravnavi so sprejeli tudi novi odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Trzin. Ko je direktor Prodnika g. Fatur pojasnjeval novi odlok, je občinske svetnike še zlasti zanimalo, kako bo izpeljan prehod na še en zabojnik za zbiranje odpadkov po gospodinjstvih. Novi odlok namreč predvideva tudi uvedbo t. i. rumenih kant za zbiranje embalaže. Ti zabojniki naj bi razbremenili zabojnike za mešane komunalne odpadke, saj prostorninsko v njih največ prostora zasede ravno embalaža, čeprav po teži ta ni tako velika. Z »rumenimi« zabojniki bodo razbremenili ekološke otoke, čeprav teh ne bodo povsem odpravili. Ko bodo prešli na ločeno zbiranje embalaže, bodo lahko prešli tudi na pobiranje komunalnih odpadkov izmenično. Enkrat bodo odvažali mešane komunalne odpadke v t.i. črnih zabojnikih, drugič em- Župan A nton Peršak in zapisnikarca Barbara Gradišek na seji občinskega sveta. Gostje iz komunalnega podjetja Prodnik balažo v rumenih, biološke odpadke pa bodo poslej lahko pozimi odvažali na štirinajst dni, poleti pa enkrat na teden. Na ta način bodo odvoz odpadkov pocenili, vendar bodo porabniki skozi vse leto plačevali enako, nekoliko nižjo ceno. Ker je glede uvedbe tretje posode za ločeno zbiranje odpadkov še pre-cejnejasnosti, je predstavnik Prodnika zatrdil, da bodo pred uvedbo »rumenih kant« uporabnike o tem, kako ločevati odpadke in kaj sodi v posamezno posodo, temeljito seznanili z zgibankami, ki jih bodo delili po gospodinjstvih. Občinske svetnice in svetniki so se na junijskem zasedanju seznanili tudi z lanskim poslovanjem Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik. Predstavnica podjetja dr. Marjeta Stražar je med drugim povedala, da imajo nekaj težav pri zbiranju sredstev za načrtovano posodobitev čistilne naprave, na nek način pa je razveseljivo, da je zaradi propadanja velikih industrijskih obratov na našem območju industrijsko onesnaževanje manjše, kot je bilo. Štiri možnosti za pokopališče Brez posebnih zapletov so na 24. redni seji sprejeli sklep o ustanovitvi skupnega organa občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin zaradi zagotavljanja javnih služb in uresničevanja ustanoviteljskih pravic v skupnih javnih zavodih: Glasbena šola Domžale, Knjižnica Domžale, Zdravstveni dom Domžale in Osnovna šola Roje. Potrdili so tudi vrsto dopolnil v pravilniku o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje učinkovitejše rabe energije in izra- be obnovljivih virov energije na območju občine. Več pozornosti pa je pritegnilo poročilo predstavnikov podjetja OIKOS Urške Zakrajšek in Matjaža Harmela o študiji izbora najprimernejše lokacije za pokopališče v Trzinu. Uvodoma sta strokovnjaka povedala, da v Trzinu ni idealne lokacije za pokopališče. V študiji pa so vseeno opredelili štiri možna mesta za ureditev pokopališča. Prva je na severnem delu Trzina, takoj ob vstopu v občino na parcelah desno od Mengeške ceste, v predelu, ki nosi ledinsko ime Dovže, druga možna lokacija je na območju Brodiča, med Pšato in ob vzhodnih obronkih hriba Onger. Tretja predlagana možnost je na travnikih severno od Habatove ulice. Četrto možno mesto za ureditev pokopališča pa predlagajo na širšem območju jase pred trzinskim bajer- jem, tam, kjer je zdaj deponija gradbenega materiala. Zadnje tri možnosti so bile že prej nekajkrat omenjene, vendar so jih vedno zavrgli, zdajpa bodo o tem, kam naj bi umestili pokopališče, sklicali zbor občanov, ki naj bi imel pri izbiri odločilno besedo. Člani občinskega sveta se o predlaganih lokacijah niso izrekali, s študijo so se samo seznanili. Na junijski seji je občinski svet tudi podaljšal mandat sedanjega glavnega in odgovornega urednika Odseva. Kot je povedala predsednica Komisije za volitve in imenovanja Nataša Chvatal, je na razpis za to mesto prišla le ena popolna vloga. Kljub precejšnjim kritikam na račun sedanjega vodenja in pisanja Odseva so občinski svetniki z večino glasov za in enim proti potrdili še en mandat dosedanjemu uredniku. Kako izboljšati prometne razmere Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je v četrtek, 4. junija, v Trzinu pripravila posvet s predstavniki občin ljubljanske regije o urejanju javnega prometa na njihovem območju. Poleg predstavnikov razvojne agencije in občin so bili na posvetu tudi predstavniki podjetja Omega Consult, ki je pred letom dni začelo pripravljati Strokovne podlage urejanja javnega prometa v Ljubljanski urbani regiji. Poleg denarja občin so za ta projekt pridobili tudi 53,5 % potrebnih sredstev od Evropskega sklada za regionalni razvoj. Glede na to, da smo bili v preteklosti seznanjeni že z vrsto načrtov za izboljšanje prometnih razmer na ljubljanskem območju, nove »podlage« ne prinašajo bistveno novega. Zavzemajo se za večji prehod potnikov, ki se v času prometnih konic vozijo na delo ali po opravkih v Ljubljano z osebnimi vozili na javna prometna sredstva. Ta prehod bi lahko dosegli, če bi znotraj Ljubljane uvedli hitre, cenovno vabljive in udobne mestne linije. Te bi morale imeti dostopna postajališča, biti bi morale zadosti razvejane, da bi vodile do vseh pomembnejših točk znotraj mesta, imeti bi morale veliko frekvenco javnih potniških vozil, vozni redi pa bi morali biti poenoteni, pa tudi vozovnice naj bi bile enotne. Pri tem so nakazali, da bi te cilje zaradi ekoloških in drugih zahtev najlažje dosegli s prometom po tirih. Na vstopih v mesto naj bi uredili primerna parkirišča, kjer bi ljudje iz oddaljenih krajev puščali svoje avtomobile in prestopali na vozila javnega prometa. Ob tem so med drugim opozorili, da železnica še ne kaže posebnega zanimanja za te načrte, čeprav bi bila v skladu z njimi lahko eden nosilcev reševanja težav v tovrstnem prometu. Tudi predstavniki posameznih občin so predstavili vrsto vprašanj in pomislekov, vsi pa so se strinjali, da je rešitev treba najti čim prej. Čeprav je direktor Omega Consult Bruno Bensa napovedal, da bodo že poleti projekt zaključili, iz gradiva, ki smo ga ob tem dobili, ni videti, da se bodo razmere na terenu kaj kmalu začele popravljati. Ker Evropska skupnost za denar, ki ga zagotovi, zahteva tudi rezultate, je upanje, da se bo vseeno kaj tudi v resnici premaknilo na bolje. Miro Štebe Alenka Mušič: Gasilci smo dobri gospodarji Predlog za podelitev srebne plakete občine Trzin Alenki Mušič je prišel iz vrst njenih kolegov v gasilskem društvu Trzin, in lahko zapišemo, da so dobro precenili, kdo si letos zasluži to nagrado. Alenka je tako rekoč vse življenje povezana z gasilstvom, saj so bili zavedni gasilci že njen oče, ded, strici, bratranci. Izhaja namreč iz znane, stare trzinske družine Blaževih in že zgodaj je spoznavala, kaj pomeni biti gasilec. Ni čudno, da se je že v osnovni šoli priključila mladim gasilcem. Na začetku pogovora smo Alenko, kot se spodobi, prosili, naj se nekako predstavi tistim bralcem, ki je še ne poznajo. Naj nam izda nekaj osnovnih podatkov o sebi. »Kaj naj rečem? Izhajam iz stare trzinske družine, se pravi, da sem prava Trzinka. V osnovno šolo sem najprej hodila štiri leta v Trzin, nato sem se tri leta vozila v Mengeš, zadnji razred osemletke pa sem spet obiskovala v Trzinu. Bili smo namreč prva generacija, ki je osemletko zaključila v novi trzinski osnovni šoli. Za srednjo šolo sem si izbrala farmacijo, nato pa sem nadaljevala študij kemijske tehnologije. Imam hčerko Katjo.«_ Alenka se je hudomušno namuznila ter dodala, da že deset let dela v podjetju Sanolabor, v veleprodaji, kjer pokriva področje prodaje laboratorijem v industriji, zdravstvu, šolstvu in raziskovalnih inštitutov.. » V službi sem tako rekoč ves čas na telefonu. Imam slušalke, pred seboj pa tipkovnico računalnika in preko telefona uredim prav vse.« Alenkino znanje precej koristi tudi gasilcem, saj na društvu bdi nad nabavo medicinskih pripomočkov in sredstev za prvo moč. Na društvu pa igra tudi druge vloge, že dvanajsto leto je tako tudi blagajničarka. Vrniva se k začetkom. Kako se spominjaš začetkov svoje gasilske poti? »Obdajali so me sami gasilci: oče, brat,stric, bratranec, v osnovni šoli pa je gasilski krožek vodil bratranec Blaž (mlajši), in bilo je samoumevno, da sem se včlanila v krožek. Mislim, da smo bili dobra družba. Veliko je bilo smeha in ni nam bilo dolgčas. Bilo je lepo in marsikaj smo počeli. Še zdaj se spominjam, kako smo imeli vajo v dolinici pod Dobenom. Najprej smo vadili gasilske »napade« in drugo, potem pa smo imeli piknik, za konec pa smo se tako šprica-li, da smo šli domov vsi mokri. Danes pri naših naslednikih, ta mladih, ni takšne zagnanosti. Gasilski krožek so popestrili s kopanjem v bazenu, obiskom hiše eksperimentov in še marsičem, a vseeno jih je premalo, da bi sestavili desetino.« Začetne, pionirske vrste pa si kmalu prerasla. »Ja, kar hitro gre ta razvoj. Postali smo mladinci, nato člani. Dobila sem naziv izprašane gasilke.« To pomeni, da lahko sodeluješ na gasilskih reševalnih akcijah? »Da. Lahko bi. V posameznih akcijah gasilce čakajo tudi zelo različne naloge. Če gori, na primer, gredo eni lahko naprej proti izvoru požara ali v notranjost objektov, drugi skrbijo za dotok vode, gašenje, tretji spet za oskrbo ponesrečencev, dokler jih ne prevzamejo zdravstvene reševalne ekipe. Tudi usposobljene gasilke lahko pri tem na različne načine sodelujemo. Tako sem sodelovala na sektorski vaji. Še zlasti mi je v spominu ostala resnično adrenalinska vožnja našega avtomobila skozi rdeče luči na križiščih.« Pa vseeno je verjetno položaj žensk v društvu drugačen, na vas drugače gledajo? »Lahko rečem, da smo kar enakopravni. Fantje so do nas sicer pozorni in moram jih pohvaliti, da so tudi pridni. Znajo poprijeti za vsako delo. Ni jim težko pospravljati ali kaj podobnega, kot bi kdo pričakoval, da je to delo predvsem za nas, ženske. Je pa treba povedati, da kar težko sestavimo žensko desetino. Pri ženskah je nekoliko drugače. Imamo družine, službe in vse le ne morejo namenjati toliko časa gasilcem, kot bi si želeli.« Kako pa kot blagajničarka gledaš na delovanje društva? »Menim, da smo gasilci dobri gospodarji. Odkar sem bla-gajničarske posle prevzela od g. Ivana Gradiška, sem tudi v upravnem odboru društva, in vem, kako zelo pretehtamo, kako bomo porabili denar, ki ga dobimo. Vedno pripravljamo načrte nakupov in pri tem posebej pazimo, kaj je nujno nabaviti, kaj lahko počaka. Mislim, da smo dobro poskrbeli za našo opremljenost, za vozni park, ob tem pa ne zanemarjamo tudi svoje usposobljenosti in pripravljenosti.« Od kod pa dobite denar? »Največ nam ga iz proračuna zagotovi Občina Trzin, pomagamo pa si tudi s prostovoljnimi prispevki za koledarje, članarino podpornih članov.« Kako pa gledaš na prihodnost društva? Malo me skrbi, ker se mi zdi, da se društvo stara. Vse težje pridobivamo mlade. Tudi odnos do dela se je spremenil. Prostovoljnega dela je vse manj. Spremenil se je vrednostni sistem, vse se gleda skozi finance. No ja, društvu želim najboljše in upam, da bo še naprej tako uspešno. Kako pa gledaš na Trzin, življenje v njem? Zdaj se je naš kraj več ali manj spremenil v spalno naselje. Jaz pa se z nostalgijo še spominjam nekdanjega Trzina: travnikov, žerjavčkov, kako smo se otroci povsod lahko sankali. Skupaj smo se igrali, plezali na drevesa, nabirali trobentice in druge rože. Bilo je lepo. Imaš poleg gasilstva še kakšen hobi? Včasih sem bila članica planinskega društva. Zdaj nisem več, čeprav gremo občasno tudi še v hribe, še največkrat na Dobe-no ali Rašico. Včasih se peljem s kolesom, predvsem pa imam kar preveč dela, obveznosti, in si tudi ne vzamem zadosti časa zase. Kako pa gledaš na tvoje letošnje občinsko priznanje? Lahko rečem, da sem bila zelo prijetno presenečena, da so se spomnili name in me predlagali za nagrado. Lepo je, ko vidiš, da cenijo tvoje delo. Miro Štebe Letošnja dobitnica bronaste plakete občine Trzin je tudi naša sodelavka Meta Železnik, ki že nekaj časa bojuje boj za svoje zdravje, zato edino z njo, med letošnjimi dobitniki občinskih plaket, nismo uspeli narediti pogovora. Naredili ga bomo ob prvi priliki, Meti pa sporočamo, da navijamo zanjo! Meta, naj ti poletne sapice pomagajo, da se čim prej čila in zdrava vrneš v naše vrste! Na številnih področjih družabnega življenja v Trzinu te pogrešamo! Uredništvo Odseva Družina Klopčič - dobitniki letošnje bronaste plakete občine Trzin Klopčičeva družina se je priselila v novi del Trzina leta 1976. Takrat štiričlanska družina - oče Milan, mama Marija (kličejo jo tudi Milka), sin Damijan in hčerka Sonja se je hitro vključila v življenje in delo v Trzinu. Sedaj upokojena Marija in Milan sta še vedno po svojih močeh pripravljena sodelovati pri raznih prireditvah. Prav tako tudi hčerka Sonja, ki živi s sinom Blažem v domači hiši. Sin Damijan si je ustvaril svojo družino in se odselil iz Trzina, čeprav se še vedno rad vrača k svojim prijateljem, sošolcem in strelcem. Še vedno tudi vodi strelsko društvo v Trzinu, katerega član je še iz šolskih dni. Kot vemo, je tudi pri vas prostega časa vedno manj, če ga že imate, si najpogosteje privoščite izlet na Zasavsko sveto goro. Pobudnik ste največkrat vi, Milan. Zakaj? Ja, res je! Zasavska sveta gora je zame prečudovit kraj s cerkvijo, župniščem in lepo planinsko kočo. Nadmorska višina je 849 m. Tu sem bil krščen, saj sem v bližini tudi rojen. Z Vač je lepa pešpot na vrh, kamor prideš v približno v eni uri in pol. Z vrha je razgled po vsej naši lepi Sloveniji, od Triglava, Kamniških Alp, Pohorja, do Snežnika. Na Zasavsko sveto goro se z ženo pov-zpneva enkrat do dvakrat mesečno. Verjetno izvira od te "zasvojenosti" s pohodništvom tudi sodelovanje v Planinskem društvu Onger Trzin..... Oba z ženo rada planinariva. Oba sva bila več let člana trzinskega planinskega društva. Z otrokoma smo se udeleževali lažjih planinskih izletov, sama pa sva prehodila veliko tudi višjih hribov. Zdaj se obnašava letom primerno in obiskujeva le nižje in okoliške hribe: Dobeno in Rašico, Sv.Primoža, Limbarsko Goro, Miklavža, Janče, Šmarno goro, Veliko planino in seveda, kot sem že omenil, obvezno tudi Zasavsko sveto goro. Hodila bova, dokler naju bodo noge nosile. Gospod Milan, takoj po preselitvi v Trzin ste se ob službi aktivni vključili tudi v skupine, ki so urejale infrastrukturo v Mlakah. Danes naj bi bilo to območje komunalno sorazmerno dobro urejeno. Kje še vidite možnosti za izboljšave? Kot je že omenjeno, je Trzin dokaj dobro komunalno urejen. Sam sem tudi dolga leta sodeloval pri tem. Trenutno se naša družina ne spomni na kaj problematičnega. Telovadba za ženske je dostopna tudi v Trzinu. Gospa Marija, kako ste se vključili in kaj vam pomeni tako druženje, kot je vodena telovadba? Telovadbo za ženske obiskujem od vsega začetka. Prva pobudnica, kolikor je meni znano, je bila ga. Lukanova. Zgodilo se je na enem roditeljskem sestanku, ko je predlagala, da bi se še mamice malo razmiga-le. Nekaj se nas je navdušilo, in tako smo začele v dvorani KUD-a, - takrat nove šole še ni bilo. No, potem smo nekaj let hodile celo v Mengeš, ko pa smo dobili novo šolo s telovadnico, smo dobile tudi ženske svoj termin, najprej enkrat tedensko, s pridobitvijo male telovadnice pa dvakrat tedensko. Sama sem zaradi službenih obveznosti nekaj let prekinila, zdaj pa spet pridno telovadim, in mislim, da bom nadaljevala, dokler mi bo zdravje služilo. Družabno življenje v Trzinu je vsekakor razvito. Priporočate mlajšim, da bi se tako kot vi, vključili vanj? Skoraj ni dneva, da pri nas ne bi imeli vsaj enega obiska. Imamo zelo veliko prijateljev, se obiskujemo, skupaj pešačimo in se tudi poveselimo ob različnih priložnostih. Danes ni važna jedača in pijača, važno je druženje. Imava abonma v domžalskem gledališču, ogledava si kakšno predstavo v letnem gledališču na Studencu pa tudi kakšno operno predstavo. Kar se mladi- ne tiče, naj bi starši svoje otroke čim prej usmerili ali v šport (karkoli), glasbo, petje, planinstvo, samo da so nekje vključeni, da čutijo neko pripadnost in niso prepuščeni cesti in slabi družbi. Šport, glasba, petje, tu je najboljša družba in odlični prijatelji, pa čas pravilno izkoriščen. V Trzinu imamo dobro ponudbo različnih kulturnih prireditev, prostore za šport in rekreacijo, lahko pa sodelujemo v številnih društvih in organizacijah, kjer je poleg aktivnega sodelovanja možnost tudi za druženje in zabavo. Imate urejeno in cvetočo okolico vašega doma. Kdo skrbi za to? Besedo povzame seveda Milka: Vsi v družini se trudimo za urejenost našega doma. Dela nikoli ne zmanjka, če ga vidiš. Imamo velik zelenjavni vrt, da pridelamo zelenjavo tudi za pozimi. Dom brez rožic bi bil pa tudi pust. Vsak del vrta, hiša, vnuki zahtevajo svoje. Zato nam je vsak dan prekratek. A gre! Treba je delo malo splanirati, si čas razporediti in znati uživati ob delu in razvedrilu. To pa mi znamo. Joži Valenčak Franci Bardorfer: Meni je Trzin všeč Francija Bardorferja poznam že dolgo, zato sem bil kar vesel prilike, da med pogovorom z njim, kot letošnjim dobitnikom ene od bronastih plaket, izvem še kaj več o njem. Vedel sem, da je včasih delal v Gozdnem gospodarstvu in da je eden najbolj delovnih v društvu upokojencev Žer-javčki, presenetilo pa me je, ko je povedal, da je bil rojen v Komendi. »Ja, leta 1941 sem se rodil v Komendi. Oče je bil Dolenjec, mati pa pristna Ljubljančanka iz Trnovega. V Komendi smo živeli pet let, potem pa smo se preselili v Ljubljano, kjer sem na Prulah obiskoval osnovno šolo. Nato sem šolanje nadaljeval na prvi državni gimnaziji na Vegovi, izučil pa sem se za avtomehanika. Najdalj, kar 26 let, sem delal pri Gozdnem gospodarstvu v Trzinu, ko je ta leta 1986 razpadel, sem bil deset let samostojni podjetnik. Nadaljeval sem pravzaprav posel, ki sem ga opravljal že prej v Gozdnem gospodarstvu. Imel sem servis motornih žag najrazličnejših znamk. Zdaj sem že enajst let upokojen.« Kdaj ste pa prišli v Trzin? Ste službo v Trzinu dobili hkrati z naselitvijo v Trzinu? »Ne, v Trzinu, na Gozdnem gospodarstvu sem delal že prej. Z ženo sva takrat živela v Ljubljani, v Trzinu pa sem že takrat, kot predstavnik podjetja oz. gospodarstva deloval v odboru za gospodarstvo pri tedanji krajevni skupnosti. Ko sva potem leta 1980 v Trzinu začela dograjevati hišo - živim v naselju vrstnih hiš - sem dopoldne delal v podjetju, popoldne pa na hiši. No, zdaj v Trzinu živimo že 28 let.« Z ženo imata dve hčeri. »Da. Zdaj imava že tudi dva vnuka!« Poznam vas kot ljubitelja narave in gobarja. Imate še kakšne druge hobije? »Naravo pa imam že od nekdaj rad! Z očetom, ki je bil ribič in tudi gobar, sva veliko zahajala v naravo, in tudi kasneje sem sam ohranil te navade. Nekaj let sva z ženo živela v Polhovem Gradcu. Tam nam je bila narava zelo blizu in veliko sem zahajal vanjo. Rad hodim po gozdu, še posebej rad pa nabiram gobe. To je že kar strast! Z ženo imava pri hiši tudi vrt, ki ga obdelujeva. Posadila sva tudi krompir in zelenjavo, ki mi pa na krožniku ni preveč pri srcu. Na vrtu gojim tudi jabolka. Od hobijev naj omenim, da sem včasih gojil akvarijske ribice, rad pa sem zahajal tudi v hribe, še zlasti na Veliko planino, ki je bila moja ljubezen. Zdaj moram cilje prilagajati letom in tudi Velika planina ostaja vse bolj v spominih.« Zelo pa ste dejavni v društvu upokojencev. »Moje življenje je bilo do upokojitve kar stresno, zdaj pa se je to umirilo. Žena je bila že prej članica upokojenskega društva, ko sem bil zrel za upokojitev, sem se jim pridružil še jaz. Sprejeli so me v upravni odbor in zdaj skupaj s predsednikom in podpredsednikom skrbimo za pripravo izletov, piknikov in drugih prireditev. Dela je kar veliko in niti ni tako enostavno, kot bi si kdo predstavljal. Misliti je treba na veliko stvari, najhuje pa je, ker se Trzinci vedno prijavljajo v zadnjem hipu. Ko pripravljamo kak izlet, tako rekoč do zadnjega hipa ne vemo, koliko nas bo. Ljudje čakajo na to, kakšno bo vreme, mi pa ne vemo, če bo avtobus poln, koliko hrane moramo naročiti, kako naj se dogovorimo z vodiči. Ljudi poskušamo spodbudi in obvestiti s pomočjo plakatov in osebnim vabljenjem. Lahko rečem, da je potem avtobus skoraj vedno poln, včasih bi rabili še dodatnega. Torej se potem skoraj vedno dobro izteče, ampak ni dobro za živce.« Pri izbiri ciljev za izlete ste se pa pokazali kot zelo dobri poznavalci Slovenije. »Res mislim, da imamo kar srečno roko. Kar se mene tiče, mi pomagajo tudi izkušnje še iz časov, ko sem bil v službi kar 12 let predsednik sindikata. Takrat smo organizirali razne sindikalne akcije, kot so bili organizirani nakupi krompirja, jabolk in druge ozimnice po sindikalnih cenah, pripravljali smo izlete po Sloveniji in tudi po celi Jugoslaviji. Tiste izkušnje mi pridejo še kako prav, vendar pa vedno pozivamo še druge člane, da naj sodelujejo s svojimi predlogi in idejami. Žal pa s te strani odziv ni ravno najboljši.« Kaj pa vam pomeni letošnja občinska nagrada? » Menim, da je priznanje tudi zasluga drugih, ne le moja. Za uspešno delo se moram zahvaliti tudi drugim, predvsem ženi, predsedniku, podpredsedniku in drugim članom, je pa res, da sem počaščen, ko vidim, da tudi drugi cenijo moje delo. Vsekakor pa je priznanje tudi velika obveza za naprej. Še bo treba dobro delati!« Kako pa gledate na Trzin in življenje v njem? »Meni je Trzin všeč. Mislim, da je kar lepo urejen in veliko je dogajanja v njem. Zdaj mi je všeč Trzinska pomlad. Lahko pa bi imeli boljšo trgovino. Saj je ta dobra za sproti, ampak drugače pa hodimo kar k sosedom. Zdaj mi je zelo všeč, da smo dobili lekarno. Prej je bilo treba hoditi drugam, zdaj pa je to bližje. Mislim, da bo tudi novi dom za starostnike precej pripomogel k dvigu kakovosti življenja starostnikov v Trzinu. Verjetno se bo tam dalo lažje družiti, obveščati. Tu v našem koncu smo sprva skeptično gledali na načrte o ureditvi športnega parka, zdaj pa, ko vidimo, kako so športna igrišča ob lepih dnevih zasedena, kako prihajajo na igrišča otroci iz vrtca, pa se mi zdi, da je dobro, da so naredili ta park. Slaba točka so predvsem parkirišča za obiskovalce. Parkirišča bi morali bolje urediti, predvsem pa bi morali obiskovalci v večji meri uporabljati tudi parkirišče ob gostilni Trzinka, ki so jim tudi namenjena. Sploh imamo v našem koncu kar nekaj težav s parkiranjem. Dostikrat so ceste tako zaparkirane, da onemogočajo dostop vozilom Prodnika, ko pobirajo smeti, ali pa tudi dostop intervencijskim vozilom. Mislim, da bi se tudi stanovalci sami lahko bolj racionalno obnašali in bolj izkoriščali parkirišče pred vrtcem. Jaz, če vem, da bom dobil obiske, svoj avtomobil prej odpeljem na parkirišče pred vrtcem. Mislim tudi, da bi lahko zdaj slabo obiskovano otroško igrišče med vrstnima hišama številka 14 in 15 l bolje izrabili tako, da bi tam uredili parkirišče.« Sicer pa Franci pravi, da je zdaj na splošno zadovoljen in da vsak uživa življenje, kakor si ga zna urediti. Miro Štebe Teden za zdravje Ko je bila v tisku prejšnja številka Odseva, so se na Občini pospešeno pripravljali na Teden za zdravje. Že v petek, 15. maja, so ob sodelovanju s Športnim društvom in pod strokovnim vodstvom podjetja AS Šport inženiring ob otroškem igrišču na prostoru med osnovno šolo in centrom T3 slavnostno predali namenu fitnes na prostem. Kot smo že pisali, je bil Trzin ena prvih občin, ki je za svoje občane uredila takšen fitnes. Telovadna orodja so nedaleč od otroških igrišč, tako da se bodo na njih lahko urili tudi starši, ki bodo na bližnje otroško igrišče pripeljali svoje naraščajni-ke. Orodja so zelo zanimiva in nudijo možnost razgibavanja različnih mišičnih sklopov, zato so nad njimi navdušeni skoraj vsi, ki jih preizkusijo. Neredki so že tudi tisti, ki tja prihajajo dokaj redno telovadit. V torek, 19. maja, pa so v dvoranici Marjance Ručigaj pod vodstvom profesorice zdravstvene vzgoje pri Zdravstvenem domu Domžale Andreje Heine začeli z delavnico Kako živeti zdravo. Za začetek so se posve- tili zdravemu življenjskemu slogu. Naslednjega dne so dvoranico Marjance Ručigaj zavzeli malčki iz vrtca, ki so predstavili svoje izdelke na temo zdravega življenja, ob potem pa so še posebno pozornost pritegovale dobrote oz. zdravi prigrizki, kot jih je imenovala njihova avtorica Iva Dolenc. Gospa Dolenčeva je spet pokazala, kakšna mojstrica je in kako obvlada kuhalnico, ker pa prisega na zdravo prehrano in ji domišljije pa tudi znanja ne manjka, rezultat ni mogel biti drugačen, kot so bili okusni in tudi na oko lepi prigrizki, ki bi sodili tudi v vsakdanje menije na naših domovih. Naslednji dan, v četrtek, 21. maja, so udeleženci pod vodstvom Andreje Heine nadaljevali z delavnico Kako živeti zdravo, le da so tokrat obravnavali dejavnike tve -ganja. V petek je ga. Heinejeva že zjutraj v CIH tistim, ki so želeli, opravljala meritve holesterola, krvnega sladkorja in krvnega tlaka, popoldne pa je bil na atletski stezi pri osnovni šoli Cooperjev test, udeleženci pa so se lahko poskusili tudi v hoji na 2.000m in spoznavali prednosti in metode t.i. nordijske hoje. Vsekakor je pohvalno, da so na Občini pripravili takšen teden za zdravje. Prav gotovo so vložili precej časa, energije in verjetno tudi nekaj denarja, nerodno pa je bilo, da so bile prireditve največkrat v času, ko so zaposleni Trzinci prihajali iz služb. Prav gotovo bi bila udeležba na teh zanimivih akcijah precej večja, če bi vse skupaj prestavili vsaj za eno uro kasneje. Nenazadnje je zdaj dan že tudi dolg in se ne znoči že ob petih. MŠ Teden za zdravo življenje Zdravje je ena izmed bistvenih človeških vrednot, ki se ga zavedamo šele, ko ga zgubimo. Zdravo življenje je kakovostno življenje. Preživimo čas v sproščenem druženju z ljudmi, ki jih imamo radi, svojo dušo in telo pa razvajajmo z zdravim prehranjevanjem, gibanjem na svežem zraku in vsakodnevno nego. V sredo, 15. 5. 2009, smo v dvorani Marjance Ručigaj, pod okriljem Občine Trzin, tudi malčki iz vrtca Trzin in osnovnošolci iz OŠ Trzin pokazali, kako skrbimo za zdravo življenje. Učenke iz 5. razreda osnovne šole Trzin, so nam predstavile spoznanja iz svojih raziskovalnih nalog, in sicer na teme: E dodatki v hrani, ločevanje odpadkov, ena od učenk pa je praktično pokazala, koliko zdravil na recept porabi posameznik v enem letu. Vsi prisotni smo pridobili veliko snovi za razmišljanje. Gospa ravnateljica Helena Mazi Golob je predstavila projekt Program za spodbujanje uživanja sadja in zelenjave med osnovnošolci. Vzgojiteljice so pripravile poligon, otroci iz skupine Medvedki pa so se spretno gibali med ovirami. Skupina Mravljice pa je prikazala razne gibalne igre, ki se jih najraje igrajo in ob katerih uživajo. Živimo v času, za katerega je značilen vse boljsedeč življenjski slog. Gibalna aktivnost postaja nesporno ena od najpomembnejših razsežnosti, ki nam zagotavlja kakovostno življenje. Številne sodobne raziskave kažejo, da predstavlja redna gibalna aktivnost v otroštvu izjemno pomembno razvojno spodbudo, hkrati pa je koristna za krepitev in varovanje zdravja ter ohranjanje primarne ravni telesne pripravljenosti. Ker je obdobje otroštva ključno pri oblikovanju navad za vseživljenjsko gibalno aktivnost, je potrebno pravočasno poskrbeti, da se bodo otroci navajali na aktiven in zdrav življenjski slog. Kljub temu da je bila udeležba na promociji zelo majhna, smo dosegli svoj cilj, to je prikazati delček tega, kar vsakodnevno izvajamo in spodbujamo v našem vrtcu. Za ohranjanje zdravja pa moramo poleg gibanja poskrbeti tudi z zdravo prehrano, zato smo s pomočjo gospe Ive Dolenc, ki nam je pomagala pripraviti čudovite zdrave namaze, ki smo jih imeli priložnost pokusiti; verjemite, vsem so šli v slast. Pokušali smo čičeri-kin namaz s sezamovim maslom, avokadov namaz, tofu z melancani, čemažev namaz s skuto, namaz iz hokaido buče in bučnimi semeni. Vse smo mazali na zdrav kruh, prav tako pripravljen iz ekološko pridelanih žit iz Krejanove pekarne. Ravno tako pa so bili namazi okusni, če smo jih uživali s korenjem, kolerabico, koromačem in stebelno zeleno. Seveda pa je pogoj za zdravo hrano tudi zdrava zemlja in pridelki, ki ne vsebujejo pesticidov in raznih drugih strupov. V avli Centra Ivana Hribarja smo si udeleženci lahko ogledali še razstavo ekološko pridelane hrane - kot zdravilo prihodnosti, ki jo je pripravila gospa Romana Dolenc. Gospod Franci Ravnikar iz trgovine Sadni vrt - Mengeš nam je omogočil, da smo si ogledali poleg starih žitaric, ki so pri nas vedno bolj uveljavljene, še nove, to so: kamut, pira, amarant, kvinoja in kus-kus. Videli smo tudi različne vrste stročnic, to je lečo, sojo in čičeriko ter slovensko ekološko seme »Amarat«, v katerem je pomemben genetski material brez genskih sprememb. Zaposleni v Osnovni šoli Trzin se bomo še naprej trudili in vzpodbujali zdrav način življenja, saj je zdravje ključnega pomena za vsakodnevne napore in izzive. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem sodelujočim in Občini Trzin, ker nam je omogočila sodelovanje na promociji zdravja. Olga Bernik Zor Pomočnica ravnateljice za vrtec Festival Trzinska pomlad vse boljši in tudi vse bolj obiskan Otvoritev Lahko zapišemo, da se je zdaj že tradicionalni festival Trzinska pomlad med Trzinci in tudi okoličani že dobro zasidral in s kakovostnimi prireditvami privablja vsako soboto precej več obiskovalcev kot pred leti. V prejšnjih letih se je festival začenjal nekoliko prej, ker pa je ob času trzinskega občinskega praznika vedno precej drugih prireditev, je kar prav, da trzinska pomlad malo zamuja in sili že v poletje. Letošnja otvoritev festivala je bila v soboto, 23. maja. Čast, da festival od-pro, je pripadla pevcem Tria Quarteta iz Škofje Loke. Vsi štirje fantje študirajo solo petje in so res kvalitetna zasedba. Njihov koncert je bila mešanica slovenskih narodnih pesmi, črnskih duhovnih pesmi in priredb popularnih pesmi, npr. najbolj se je prilegla Poletna noč... Vse izvajanje so spremljali s klaviaturami, tudi s kitaro, pri izvedbi pa so bili dinamični in sproščeni. Potem je vse prisotne pozdravil župan občine Trzin g. Anton Peršak, ki je formalno otvoril festival in hkrati tudi fotografsko razstavo o trzinski kulturni dediščini. Ob hitrem urbanem razvoju občine ne smemo pozabiti na našo kulturno dediščino. Z razstavo smo želeli opozoriti na arhitektonske lepote in posebnosti naše občine. Upamo, da bodo veliki panoji s slikami nekaterih zanimivih trzinskih objektov s spremnimi besedili, ki so nameščeni na različnih koncih Trzina, spodbudili Trzince pa tudi obiskovalce, da bodo bolj pazljivo ogledovali naš kraj in opazili stare zgradbe, spomenike, razne detajle, ki jih običajno kar spregledamo. Upamo, da se bomo tako vsi skupaj bolj zavedali lepih stvari in kulturne dediščine v domači občini. Avtorji fotografij so: Zmago Knuplež, Andrej Nemec, Zinka Kosmač, Jana Urbas in Miro Štebe. Trije od avtorjev so v kratkem intervjuju ob otvoritvi povedali, da so res z veseljem sodelovali na razpisu oz. na razstavi, z veseljem pozdravljajo idejo in si želijo, da bi bilo več takih fotodogodkov. Imeli so nekaj težav z vremenom, predvsem s svetlobo, na trenutke so se počutili kot paparazzi.zedinili pa smo se, da bi bil motiv naslednje razstave lahko Stare obrti v Trzinu.. Županova Micka po trzinsko Program prvega dne festivala se je ob 20. uri nadaljeval s predstavo domačega KUD-a, premierno trzinsko priredbo Linhartove Županove Micke. Režiser Dejan Spasić je dobro opravil nalogo: igra vseh igralcev je bila na visoki ravni, čeprav je bilo med njimi nekaj takih, ki so prvič stali na odru. Linhart je konec 18. stoletja igro Županova Micka priredil po dunajskem književniku Jozefu Richterju (Die Feldmuhle- Vaški mlin). Režiser Spasić pa je predstavo posodobil za domači, sedanji čas. Jaka, ki ga je zaigral Peter Ložar, je tako oče sa-mohranilec in obrtnik- vulkanizer. Blag, vendar pravičen in odkritosrčen ima kar nekaj težav s svojo nepremišljeno hčerko Micko v interpretaciji Mirjam Štih. Oče jo želi poročiti z Anžetom, lepim in bogatim, vendar nekoliko robatim, predvsem pa nerodnim domačim fantom, Micko pa premami v poroko lovec na denar, poli-zani Zlatko v interpretaciji Vida Valiča... Miha Novak igra Anžeta, nekoliko nerodnega in robatega domačega vaškega fanta, ki ne zna tako lepo gostobesediti kot mestni zapeljivci. Goran Vranešević je čefur Bugi, ki je navduševal s svojo kolesarsko pojavo. Je nekoliko naiven, preproste logike in nagnjen k občasnim lahkim zaslužkom. Brigita Crljenić je bila odločna, na trenutke čustvena mlada vdova, ki je zasnovala maščevanje nad Zlatkom, Ana Ciper-man pa je imela eno od najtežjih nalog, kajti kot ženska je odlično odigrala moško vlogo z vsemi žavbami namazanega in zapitega odvetnika Blažka. S številnimi zapleti in komičnimi vložki je predstava izzivala bučne aplavze. Dvorana je bila nabito polna, nekaj gledalcev je celo stalo. Po premieri je bilo v dvorani še prijetno druženje ob manjši zakuski. Z ritmičnim glasbenim ozadjem so ga popestrili kamniški bobnarji Jure Volgemut, Jure Matoh in Neco Vavpetič, ki so navdušili z improviziranim koncertom: Drum jam impro session. Otrokom posvečena druga sobota festivala Zadnjo soboto v maju so organizatorji festivala Trzinska pomlad posvetili otrokom. Vsem je najprej padel v oči velik napihljivi trampolin s številnimi zabavnimi ovirami. Kar 17 metrov dolg in štiri metre širok je bil prava obljubljena igrača za malčke. Še zlasti dosti se jih je poskušalo z vragolijami na toboganu, nad katerim so svoje ukrivljene liste bočile napihljive palme. Ampak to še ni bilo vse! Vso ploščad za kulturnim domom so prekrila različna igrala, sestavljena iz lesa in drugih naravnih materialov. Otroci so lahko gradili palače iz kock, spuščali kroglice po zapletenih stezah, ki so jih sami razporejali, lahko pa so se ubadali tudi s številnimi tabelnimi in konstrukcijskimi igrami, nekateri pa so si celo izmislili povsem svoje, še neznane zabavne igrice s tistim, kar so ponujali na mini festivalu iger. Malo večje fante, med njimi pa je bilo tudi nekaj pogumnih deklet, pa je zamikala adrenalinska vožnja z monocikli. Nekateri so bili kar spretni, drugi pa so se tolažili, da so to počeli šele prvič. Zabava se je spremenila v hiter strateški umik, ko je naš vremenski svetnik Miha napovedal, da bo čez deset minut deževalo. V manj kot desetih minutah so bile igre preseljene v dvorano KUD-a, žal pa je bil trampolin prevelik in so ga morali enostavno pospraviti. Kljub temu nikomur ni bilo prav hudo ali dolgčas, ko so začele padati dežne kaplje. Kulturni dom se je spremenil v pravo hišo iger, in otroci še opazili niso, da čas teče tako hitro in da na obisk prihaja gledališče Unikat s pravljično uro babice Pra, ki sploh ni pričakovala tigra, a je ta vseeno prišel. Malčki, pa tudi njihovi starši, so se zelo vživeli v predstavo in so nezavedno sodelovali z nerodno babico, ki ni opazila tigra, ki se ji je prikradel za hrbet. Čeprav je premiera nove trzinske igrice skupine Miki Miška, ki bi morala slediti, zaradi bolezni v ansamblu odpadla, so bili vsi obiskovalci drugega festivalskega dne zadovoljni in se niso pritoževali nad nekoliko okrnjenim programom. Športna sobota s čarovnikom in Kontrabantom Tretja festivalska sobota se je začela že zjutraj, saj so se pohodniki po poti po mejah občine, kljub slabi vremenski napovedi, na pot podali že, ko se je dan šele dobro začel. Vremena so se bali tudi športniki, ki so pripravljali popoldanski tek Petra Levca. Spominjali so se lanskega viharja in težav, ki jim jih je povzročil. Najbolj črnogledi so napovedovali ponovitev lanskih nevšečnosti, saj so oblaki, bolj ko se je bližal prvi štart, postajali bolj črni in težki. A sreča je na strani pogumnih, in športniki so najprej, do takrat ni padla niti kaplja dežja, opravili tekmovanji najmlajših po najkrajših razdaljah. Tudi skupni štart tekačic in tekačev je minil brez dežja, nebeške zapornice pa so ostale zaprte še naprej tudi med samim tekmovanjem, pa tudi kasneje, ko je bil tek končan in je v goste prišel čarovni Magic Vladimir. Pokazal je res veliko spretnosti in čarovnij z rezanjem in sestavljanjem vrtnic, izginjanjem in prikazovanjem predmetov, precej pozornosti pa je pritegnil tudi, ko je na oder vabil pomočnike iz občinstva. Še zlasti profesor telovadbe na trzinski šoli, Jani Muha, je pokazal, da mu čaranje niti ni tako tuja stvar. Ja, v šoli znajo marsikaj! Za prijeten in poskočen zaključek dneva pa so poskrbeli Kontrabantov-ci. Pod vodstvom Bele Szomija Kralja - Geze in Urha Vrenjaka so ogreli publiko, ko so na svoj tihotapski način predelali glasbo slovenskih in tudi nekdanjih jugoslovanskih dežel. Glasba kontrabantovcev je pisana tako rekoč za vse okuse in vse starosti, tako da ni bil razočaran noben od obiskovalcev, še zlasti, ker so se lahko podprli tudi s tekočimi in drugimi dobrotami iz bližnje picerije Sestrice. Nedeljska premiera trzinskega musicala Wicked Naslednji dan, v nedeljo, 7. junija, so organizatorji najprej napovedovali reprizo Županove Micke, potem pa so si gledalci po tistem, ko so zaprli volišče za volitve v evropski parlament, v domu KUD-a lahko ogledali premiero otroškega musikla, ki ga je pripravila mlada dramska skupina trzinskega kulturnega društva Miki Miška. Dokaj velika skupina mladih igralcev je pod režiserskim vodstvom vse bolj uveljavljenega mladega umetnika, še osnovnošolca Nejca Lisjaka, zelo suvereno odigrala in odpela pravljično zgodbo o tem, kako sta najboljši prijateljici postali hudobna Zahodna vešča in Glinda, dobra čarovnica iz pravljične dežele OZ. Pohvalo si zaslužijo tako rekoč vsi nastopajoči, še zlasti pa moramo izpostaviti Nives Završnik, Natjo Levec, Nino Novak Božič in Jako Peternela, ki so odigrali glavne vloge. Rogisti in pesniki Četrta sobota trzinskega festivala je prinesla nekaj manj dogajanja, a vseeno sta bila oba dogodka vredna obiska. Najprej so popoldne pred CIH zapeli in zaigrali lovski pevci in rogisti. Pred Trzinci so nastopili rogisti iz Mute, Dobove, Žum-berka in Kraljevca na Sotli, zapeli pa so pevci lovskih pevskih zborov iz Krškega, Mežice, Vu-zenice, Škal in Bele krajine. Nastop lovskih pevskih skupin in rogistov je sodil v 36. Srečanje slovenskih lovskih glasbenikov na območju bivše občine Domžale. Istočasno so drugi lovski pevci in rogisti prepevali in trobili tudi v sosednjih občinah: v mengeški (v Jablah), lukovški (v Šentvidu) in moravški, zvečer ob 20. uri pa so se vsi zbrali na skupni prireditvi v dvorani Komunalnega centra Domžale. Tam je skupno zadonela lovska pesem iz več kot 450 grl in lovskih rogov. Lovci so tako potrdili, da je njihova dejavnost tudi del slovenske splošne kulture in načina življenja. Ko so lovci zapustili Trzin in se odpeljali v Domžale, so k nam prišli pesniki in pisatelji, da so sodelovali na literarnem večeru, ki ga je vodil naš župan g. Anton Peršak. V goste je povabil nekoliko starejše, priznane in pri občinstvu priljubljene avtorje, ki znajo biti kritični do razmer v Sloveniji in po svetu. Povabilu so se odzvali Jana Ko-larič, Tone Kuntner, Žarko Petan in Ervin Fritz. Andrej Zupanc in Miro Štebe Letos je šlo vreme tekačem na roke ŠD Trzin je v soboto, 6.6., organiziralo že 11. Tek Petra Lev-ca. Trasa teka je bila tudi letos označena enako kot prejšnje tri teke, tako da so otroci tekli 250 m, 2000 m, ženske 6 km in moški 10,5 km. Večina trase je speljana po gozdu. Tudi letos so bile poti popolnoma razmočene, kar je otežilo že tako naporen tek. Vsem, ki jih tek zanima, naj opišemo potek proge za tek na 10.5 km. Start je bil pred Centrom Ivana Hribarja, trasa Rezultati: pa potem poteka čez Pšato in po Ul. Kamniškega bataljona, Mlakarjevi in mimo športnega parka v gozd. Nadaljuje se čez potoček Gvajšek po trim progi do Bele ceste in po njej proti kamnolomu, pred njim levo in proti zgornjemu Dobenu, sledi malo ravnine po dobenskih obronkih in skozi gozd, mimo gradu Jablje nazaj proti CIH-u. ŠD se zna prilagoditi težkim časom in je zato letos izvedlo tek brez plačila prijavnine, v upa- ABSOLUTNO MESTO št. ime priimek letnik čas KATEGORIJA 1 59. Iztok Podbrežnik 71 42.25. 66-75 2 64. Sašo Seljak 65 43.21. 55-65 3 53. Damjan Osolnik 72 43.45. 66-75 4 50. Janez Zajec 66 44.56. 66-75 5 62. Branko Vrečar 66 45.03. 66-75 6 72. Fredi Adler 65 46.12. 55-65 7 57. Tone Klemenc 55 47.53. 55-65 8 56. Aleš Rink 78 48.30. 76-85 9 54. Karel Petrica 76 49.21. 76-85 10 67. Sebastjan Sušnik 84 50.09. 76-85 11 51. Matic Zajec 90 51.45. 86-95 12 55. Marko Kuhar 68 52.56. 66-75 13 61. Jani Muha 67 53.17 66-75 14 58. Roman Novak 77 53.35. 76-85 15 69. Tomaž Mesar 70 53.42. 66-75 16 60. Uroš Kanduč 66 57.21. 66-75 17 63. Gorazd Sotošek 64 57.51. 55-65 18 52. Gregor Vehovec 80 1.00.04. 76-85 19 68. Blaž Zalar 69 1.05.05. 66-75 20 65. Matej Bajec 97 1.11.11. 95-IN MLAJŠI ABSOLUTNO MESTO št. ime priimek letnik čas KATEGORIJA 1 7. Ana Vrečar 95 27.00. 85-95 2 6. Neža Vrečar 91 27.58. 85-95 3 3. Alenka Arh-Podbrežnik 72 28.12. 65-75 4 2. Maja Rokavec 85 28.51. 85-95 5 12. Dragica Cvišič 58 30.15. 50-60 6 8. Andreja Zrimšek-Vrečar 65 31.13. 65-75 7 13. Eva Oblak 85 31.21. 85-95 8 4. Andreja Kanduč 67 31.30. 65-75 9 5. Justina Koprivšek 53 32.01. 50-60 10 1. Barbara Rink 79 35.06. 75-84 11 9. Manca Vrhovnik 84 36.08. 75-84 12 10. Špela Bajec 84 36.11. 75-84 13 15. Asja Slebe 57 37.08. 50-60 nju, da se ga bo udeležil kakšen tekač več. Ugotavljamo, da je pač narava našega teka takšna, da se ga lahko udeležijo le dobro pripravljeni tekači in da po takšni trasi ne bo nikoli zelo visokega obiska. Kljub grozečim črnim oblakom ter neprijetnim spominom ter tudi hudomušnim privoščlji-vim napovedim nekaterih smo letos imeli srečo z vremenom, saj je deževalo tako v Domžalah kot Ljubljani. Lahko rečem, da je deževalo povsod, razen po trasi teka ne. Temperature so bile za tek najboljše, pa še veter je nežno hladil vsakega prevročega, tako da smo pričakovali dobre rezultate in jih tudi dobili. Na cilju so se seveda tekači najprej odžejali. Slavko jim je pripravil odličen golaž, tako da so se okrepčali, počakali Trzinsko pomlad - nastop čarovnika ter skupine Kontraband in se z njimi pozabavali. ŠD se tudi na tem mestu zahvaljuje vsem, ki so na teku pomagali, in čestita vsem, ki so progo zmogli. Tek so omogočili: OBČINA TRZIN, CUNDER PLUS K.D., OKREPČEVALNICA BARCA, PIZZERIA SESTRICE MOŠKI 6 KM MESTO št. ime priimek letnik čas KATEGORIJA 1 71. Andraž Udovič 92 27.47. 90- 6 km 2 66. Franci Avsec 56 31.39. 55-65 6 km OTROCI DO 14 LET 1 101 Klemen Ribaš 98 5.17. 2 97 Filip Bojko 2000 5.41. 3 102 Jan Jovan 2000 5.47. otroci do 10 let MESTO št. ime priimek letnik čas 1 97 Filip Bojko 2000 2.0.2 2 102 Jan Jovan 2000 2.04. 3 100 L uka Ribaš 2002 2.11. 99 E va Novak 2002 98 Petja Podbrežnik 2000 88 U la Kanduč 2002 96 Aneja Podbrežnik 2003 Trzin je pel in plesal Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin je v petek, 5. t.m., spet pripravilo že tradicionalno prireditev Trzin pleše in poje, ki je spet napolnila dvorano kulturnega doma. Na odru so se predstavili glasbeniki vseh generacij, od najmlajših do tistih »malo« starejših. To je ob želji po predstavitvi kaj Trzinci zmoremo in prijetnega druženja tudi eden od namenov te prireditve že od vsega začetka. V prejšnjih letih so prireditev imenovali Trzin pleše in poje, letos pa so se v naslovu omejili samo na petje, čeprav so potem na odru trzinski folklorniki tudi zaplesali, člani recitatorske skupine upokojenskega društva pa so se predstavili tudi z recitacijami. Prireditev je nevsiljivo povezovala Danica Pandel, na odru pa so se zvrstili pevci dveh zborčkov iz osnovne šole, pevke ženske pevske skupine Žolne, članice in člani pevskega zbora Društva upokojencev Žerjavčki pod vodstvom zbo-rovodkinje Ksenje Kozjek, za presenečenje večera pa je poskrbela gostja Silva Kosec, ki je s prijetnim petjem ob igranju na kitaro navdušila poslušalce in za konec s pesmico Pod to goro zeleno k petju pritegnila vso dvorano. Piko na i prireditve so postavili še folklorniki skupine Trzinka, ki so jih ob poskočnih gorenjskih plesih z glasbili spremljali violinistka Eva Oblak, harmonikar Miro Dečman in s kon- trabasom Matjaž Ponikvar. Večer je bil prijeten, poln zanosa in je spet potrdil, da znamo Trzinci še zapeti in tudi stopiti skupaj. MŠ Enodnevno potepanje trzinskih "žerjavčkov" po Italiji Sreda,27.maj. Malce zaskrbljeno smo se ozirali v mračno nebo in se potihoma spraševali, kaj nam bo nebo prineslo naslednji dan. Četrtek,28.maj, turobno jutro. Žerjavčki smo se iz našega Trzina odpravili na izlet v našo zahodno sosedo, Italijo. Prvi postanek v Sežani. Obvezna jutranja kavica in prihod našega vodiča g. Andreja. Ko smo se spustili proti Trstu, so se oblaki počasi razkadili in nad nami se je prikazalo sinje modro, s soncem obsijano nebo. Za uvod smo si ogledali prvotni del Trsta - Glavni trg s po- sameznimi palačami, ki je bil zgrajen za časa Avstro-Ogrske. Sprehodili smo se tudi do nedavne meke za Jugoslovane, "Ponterosa", okoli katerega ulice danes dobesedno samevajo, in do "Slovenskega doma", ki je bil za časa fašistične Italije požgan in kasneje obnovljen. Pot nas je naprej vodila do gradu Miramar - zgraditi ga je dal nadvojvoda Maksimiljan Habsburški, in sicer med leti 1856-60. V bližini gradu je čudovit park, kjer smo si vzeli urico časa, da smo se po njem sprehodili in se malce tudi odpočili. Pot smo nadaljevali v Oglej - se- dež nekdanjih mogočnih oglejskih patriarhov. Bili so lastniki tudi velikega dela današnjega slovenskega etičnega ozemlja in so močno vplivali na zgodovino Slovencev. Ogledali smo si starokršćansko Poponovo baziliko in občudovali talne mozaike, obiskali muzej na prostem z izkopaninami davnega pristanišča, kjer so še danes vidni kanali in privezi, le vode ni več nikjer. Počasi smo se približevali našemu končnemu cilju Sredipolje, kraju s kostnico, v prvi svetovni vojni na bojiščih soške fronte padlih vojakov, kjer danes stoji muzej na prostem iz tistega ob- dobja. Kljub utrujenosti in relativno visokim temperaturam se nas je več kot polovica povzpela na sam vrh Kostnice. Pozno kosilo smo si privoščili na kmečkem turizmu naših rojakov. Vsi smo si bili edini, da smo doma, v naši ljubi Sloveniji, z gostinskimi uslugami in postrežbo daleč pred našimi sosedi. Dan nam je kljub napornemu "urniku" minil hitro - veliko zaslugo lahko pripišemo našemu vodiču g. Andreju, saj nas je s svojim znanjem, poznavanjem in podajanjem zgodovinskih dejstev o obiskanih krajih neprestano držal v napetosti. Polni vtisov in novih znanj smo se kar dobro utrujeni odpeljali nazaj v naš Trzin. Franc Pavlic Narava v občini Trzin Večina bralcev tega prispevka že ve, da je Slovenija z vstopom v Evropsko unijo, maja 2004, določila tudi območja Natura 2000. To so območja, ki so življenjski prostor tistih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov*, ki se ohranjajo v interesu Evropske skupnosti. Taka območja so tudi na ozemlju občine Trzin in so združena v območje Natura 2000 Rašica, ki sega tudi še v sosednje občine. V občini Trzin je življenjski prostor treh vrst, ki jih ohranjamo v evropskem interesu, in sicer netopirja malega podkovnjaka, kačjega pastirja velikega studenčarja in hrošča rogača. V občini Trzin tako živijo največji evropski kačji pastir in eden izmed največjih evropskih hro-ščev ter še največja evropska orhideja lepi če-veljc, o kateri boste lahko prebrali v nadaljevanju članka. Rogača mi najbrž ni treba posebej opisovati, saj vas večina pozna do 7,5 cm velikega hrošča z izrazitimi, kleščam podobnimi čeljustmi, ki jih ponosno razkazuje. Samica v odmrl les listavcev, predvsem hrastov, odlaga jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke, te pa se po 5 letih preobrazijo v odrasle hrošče. Velikega studenčarja ne boste našli v bližini stoječih voda, tako kot številne druge kačje pastirje, ampak ob kakšnem vodotoku v nižinskem gozdu. Večino življenja namreč preživi v fazi ličinke, ki živi v čistih, počasi tekočih potokih s peščenim dnom. Odrasli poskrbijo le za potomstvo, potem poginejo. Samice malih podkovnjakov imajo porodniško kolonijo v cerkvi svetega Florjana v Trzinu. Tam se zadržujejo le v poletnem času, ko imajo mladiče, vsaka le po enega, ki pri mamah sesajo mleko. V tem času nalovijo zelo veliko žuželk, saj se hranijo le z njimi. Pozimi, ko jim hrane zmanjka, pa se preselijo v podzemlje Dobena in Gobavice. Podzemski svet Goba-vice in Dobena je kot habitatni tip »Jame, ki niso odprte za javnost«, varovan tudi z uredbo o Naturi 2000. Seveda pa so na območju občine Trzin tudi naravne vrednote, ki so pomembne za širše območje občine Trzin in Slovenijo. Pri tem bi posebej izpostavila rastišče največje evropske orhideje, lepega čeveljca. Rastišče v Trzinu je izjemno, saj gre za območje, ki je daleč od območja razširjenosti te vrste v Sloveniji. Pomembno pa je tudi prehodno barje pri Mlakah pri Trzinu. Prehodna barja so v Sloveniji zelo redka, še posebej v nižinskih predelih. Na nižinskem območju Gorenjske jih je le 24 s skupno površino 25 ha. Zanje je značilno, da na delu barja tla zaradi debele plasti šote, ki jo praviloma tvorijo šotni mahovi, izgubijo stik s talno vodo in se napajajo le z deževnico. Zato so taka tla s hranili zelo revna, in na njih lahko uspevajo le rastline, ki so na pomanjkanje hranil prilagojena. Ena izmed takih je tudi mesojeda rastlina okroglolistna rosika. Ta ima na svojih listih žlezaste lepljive laske, na katere se ujamejo manjše žuželke. Prebavni sokovi žuželko prebavijo in rastlina lahko vsrka dušik, ki ga v tleh primanjkuje. Rosika ima v Sloveniji le 56 rastišč, zato je ohranjanje prav vsakega rastišča pomembno. Okolico prehodnega barja poraščata poplavni gozd črne jelše in borov gozd. Na jugovzhodu občine Trzin je rastišče še ene redke rastline, močvirske logarice, ki jo imenujemo tudi močvirski tulipan. Njeno rastišče so vlažni, negnojeni travniki. Intenzivno gnojenje in izsuševanje travnikov sta glavna vzroka za izginjanje te lepe lilijevke, ki krasi travnike v marcu in aprilu. Občina Trzin se zaveda pomena narave, in je na Zavod RS za varstvo narave naslovila pobudo za zavarovanje njenih najvrednejših delov. Tako sta sedaj zavarovana območje Mlak kot rastišče okroglolistne rosike in rastišče lepega čeveljca. Rastišče močvirske logarice pa je naravna vrednota državnega pomena, zato ga mora zavarovati država. V prispevku ste lahko prebrali, da je na območju občine Trzin kar nekajnaravnih biserov, na katere ste občani lahko upravičeno ponosni. V preteklosti je bilo sicer kar nekaj narave, predvsem mokrišč, uničenih, tako kot povsod po Evropi, sedaj pa je čas, da še ohranjeno naravo v celoti ohranimo zase in prihodnje rodove. Zakaj? Ker so gozd in predvsem mokri-šča zadrževalniki visokih vod, in preprečujejo poplave v nižje ležečih delih, območja, kjer se po naravni poti očisti voda, in so življenjski prostor številnim vrstam, ki so v nevarnosti, da izginejo z našega planeta, če se bo tak trend uničevanja nadaljeval. In kako lahko to Kačji pastir veliki studenčar storite? Enostavno. Ohranite naravo tako, kot je sedaj. Zavest, da so mokrišča in gozd pomembna, širite med svojimi prijatelji in znanci. Ne odlagajte odpadkov v naravo, ne zasipavajte mokrišč in ne hodite po njih, kajti svet mokrišč je zelo občutljiv in vsaka najmanjša sprememba lahko povzroči izginotje zanimivih in izjemnih vrst. Ohranite gozdove na Dobenu in Gobavici v čim bolj naravnem stanju, z velikim deležem listavcev, predvsem hrastov. V njih so tudi potoki, do katerih moramo imeti spoštljiv odnos, in jih pustimo take, kot so bili nekoč; čisti, z naravnimi, vijugastimi strugami brez odloženih odpadkov na njihovem obrežju. Tako boste tudi Trzinci lahko svoj prosti čas preživljali v sozvočju z naravo v neposredni bližini doma in še naprej opazovali skrivnostne prebivalce gozdov, ki so tu živeli že veliko pred vami. Sonja Rozman Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj *habitatni tip - značilna oblika življenjskega prostora z značilnimi rastlinskim vrstami Trzinski bajer Žerjavček nas povezuje V sredo, 27. maja, so vzgojiteljice in vzgojitelj iz trzinskega vrtca - iz enote Palčica - skupaj z malčki pripravili razstavo, s katero so predstavili svoj projekt Z igro do prvih turističnih korakov. Tema naloge, ki so si jo za to zadali, so bili žerjavčki ali močvirski tulipani, kot jim rečejo drugje, zato so jo poimenovali: Žerjavček nas povezuje. Spomladi so se malčki seznanjali z žerjavčki. Obiskali so nekaj njihovih rastišč v občinah, ki imajo žerjavčke v svojih grbih. Med ogledi rastišč na Igu in v Notranjih Goricah so se srečali s svojimi vrstniki in zvedeli marsikaj zanimivega o njihovih občinah pa tudi o žer-javčkih samih. Ogrožene rožice so tudi naslikali in izdelovali iz različnih materialov, vse skupaj, kar so doživeli, spoznali in ustvarili, pa so predstavili staršem in drugim Trzincem na razstavi, ki je bila na ogled v avli Centra Ivana Hribarja. Ob otvoritvi so skupaj s prijatelji iz enote Žabica pripravili vesel kulturni program, ki je privabil zelo številno publiko, predvsem starše, bratce in sestrice pa tudi druge goste. Pod vodstvom plesne skupine Miki so nastopili mladi plesalci iz obeh enot vrtca, otroci iz skupin Medvedki, Metulji, Čebele in Pikapolonica so zapeli Mi se mamo radi in Naša četica koraka, skupina Stonoge se je predstavila s pesmico Ob bistrem potočku je mlin, Mravljice so zapele venček narodnih, Čmrlji pa Abraham ima sedem sinov, Sovice pa so se predstavile z Zibenšritom. Za presenečenje pa je poskrbel gost, član glasbene skupine Kontrabant, Urh Vrenjak. MS Florjanova nedelja je bila letos z gasilci nekoliko drugačna! Na našo željo želimo, da se objavi naše videnje glede organizacije Florjanove nedelje. Kot vsako leto smo želeli biti tudi letos prisotni pri praznovanju Florjanovega sejma z gasilsko parado in mašo. PDG Trzin že 19 let organizira gasilsko parado, srečanje gasilcev iz sosednjih društev, godbo, narodne noše ter pogostitev vseh prisotnih. Sama organizacija maše pa je bila vedno v prisojnosti župnika. Vsako leto smo se z župnikom uspešno dogovorili glede časa. Poudarjamo, da je župnik vedno znal prisluhniti našim željam in se je bil pripravljen prilagoditi ter ni nikoli posegal v organizacijo prireditve (pošiljanja vabil). Pred občnim zborom smo se skušali z župnikom dogovoriti o spremembi ure, a neuspešno, kar smo tudi obravnavali na samem občnem zboru. Sprejet je bil sklep, da mora biti maša ob 9. uri. Nato smo se še enkrat srečali z župnikom ter mu ponov- no predstavili naše želje. Ker nam zavezujočega sklepa ni uspelo realizirati, smo se odločili, da bo naš letošnji prispevek na Florjanovi nedelji drugačen. Organizirali smo praktični prikaz pravilnega in nepravilnega gašenja v gospodinjstvih. Nad velikim odzivom občanov smo bili presenečeni. Naše poslanstvo je izvajanje preventivnih nalog varstva pred požarom in na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, za kar se vsa leta izobražujemo in urimo. S tem prikazom smo želeli del našega znanja in dolgoletne izkušnje prenesti na občane. Na koncu naj še povemo, da kljub neprimernemu pisanju v javnih glasilih gasilci nismo užaljeni, saj menimo, da PGD Trzin uspešno opravlja gasilsko in humanitarno dejavnost, ki je v javnem interesu. Pozdravljamo vas z gasilskim pozdravom NA POMOČ ! Za PGD TRZIN Predsednik Borut Kump Obiskala nas je ljudska umetnica Silva Kosec V najlepšem mesecu leta smo v Vrtcu Žabica medse povabili priznano ljudsko umetnico in glasbenico, gospo Silvo Kosec iz Radomelj.Prišla je s šopkom marjetic, ki jih je podarila radovednim malčkom, ter zvrhano mero dobre volje, ki je do zadnjega napolnila našo igralnico. Čudovito je bilo opazovati otroke, ki so gospo Silvo takoj »posvojili« ter ji hiteli pripovedovati o vsem, kar vedo in jih zanima. Umetnica jim je z zanimanjem prisluhnila, nato pa so se v poslušalce (in pevce hkrati) prelevili tudi malčki.»Na planincah sončece sije, Po Koroškem po Kranjskem, Kje so tiste stezice » ter številne druge slovenske pesmi so ob njeni spremljavi na kitaro pričara le prav posebno vzdušje, lepi trenutki pa so po dobri urici druženja in prepevanja kar prehitro minili.Poslo-vili smo se z »Mi se imamo radi«, se gospe Silvi zahvalili iz srca ter ji obljubili, da jo kmalu zopet povabimo medse - saj veste: dobre volje ni nikoli preveč. Gašper Ogorelec PiSMA BRALCEV Ob spreminjanju zazidalnega načrta IOC Trzin V glasilu občine Trzin, Odsevu, je bila objavljena informacija o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno - industrijsko cono Trzin - Spremembe 2009. V zvezi z zgoraj navedenim Odlokom imam nekaj pripomb in predlogov: 1. sklep je župan občine Trzin, g. Tone Peršak, sprejel 31.3.09 in je predvideval javno obravnavo od 15.4.09 do 15.5. 09, javnost pa je bila o tem obveščena šele 20. aprila 2009 (Uradni vestnik občine Trzin -št. 4/2009, 20. april 2009), kar pomeni, da se je postopek razgrnitve za širšo javnost neupravičeno skrajšal skoraj za teden dni (točno 5 dni). 2. Ob pregledu gradiva, ki je dostopno tudi na občinski spletni strani, in pogovoru z zaposlenimi na Občini Trzin, odgovornimi za pojasnila v zvezi z javno razgrnitvijo, sem ugotovil, da za predlagane spremembe ne obstaja ne prometna študija, ne študija komunalne infrastrukture, ki bi pojasnila, kaj pomeni dodajanje novih poslovnih objektov in povečevanje prometa v IOC Trzin. Že sedaj smo priča izredno neugodnim prometnim razmeram ob prometnih konicah (zjutraj ob prihodu zaposlenih v cono in ob zapuščanju cone konec delovnega dne). Ob naraščanju prometa in novih poslovnih objektih nikjer ni povsem jasno pojasnjeno, kaj pomenijo novi poslovni objekti (površina, število predvidenih novih delovnih mest, vrsta dejavnosti, ki naj bi se izvajala v novih objektih itn.) za IOC Trzin (za koliko se bo povečalo število vozil v coni, koliko novih parkirnih mest bo za to potrebnih, kdo jih bo zagotovil itn.). Že zgolj bežen pregled pripravljene dokumentacije kaže na to, da se bo promet (uvoz in izvoz) v IOC Trzin povečal (vsaj za sto vozil dnevno). To pomeni, da se bodo čakajoče vrste ob konicah samo še povečale. Že sedaj smo priča dolgi koloni, ki bo verjetno že jutri ob jutranjem prihodu segala do Dobrave ali celo do Črnuč. Z novimi delovnimi mesti pa se bo kolona samo še podaljševala, s tem pa tudi izgubljeni čas in poraba fosilnih goriv. Mislim, da se ne motim, da se Občina Trzin, vsaj na deklarativni ravni opredeljuje za zmanjšanje onesnaževanja, zmanjšanje CO2 izpustov in porabe fosilnih goriv, na praktični osnovi pa smo očitno priča nečemu drugemu. Če predpostavimo, da se bo poraba časa za prihod in odhod iz cone zaposlenim podaljšala za 10 minut (5 minut pri prihodu in 5 minut pri odhodu), potem bomo samo zaradi dodatnega čakanja izgubili dnevno vsaj 100 delovnih ur (predpostavka, da se vsak dan v cono pripelje f 600 zaposlenih; verjetno pa je v coni zaposlenih še več ljudi, ki uporabljajo osebna vozila). Na mesečni osnovi je to približno 2.200 delovnih ur. Ali smo res tako bogati, da nam to ne pomeni nič? Pri tem seveda že vrsto let poslušamo, da se občina in investitorji trudijo, da bi uredili še eno križišče ali uvoz v cono, pa do danes tega še nismo dočakali. Človek ima občutek, da želi nekdo v posodo, ki drži 1 liter, naliti vsaj 1,2 l »tekočine«. Če že spreminjamo zazidalni načrt za IOC Trzin, potem bi pričakoval, da bomo vsi zainteresirani -vsi, ki delamo v coni, dobili na mizo več-kriterijsko analizo o predlaganih predlogih, ne pa le nekaj skopih stavkov in risb, ki samo pojasnjujejo, kaj naj bi se spremenilo, ne pa tudi optimalne rešitve (risbe so bolj podobne željam investitorjev, kot pa objektivni analizi predlaganih sprememb, da o variantah - različnih rešitvah, sploh ne govorim). 3. Pripravljalec sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu za cono je v povzetku za javnost zapisal: » Veljavni zazidalni načrt, ki je bil sprejet leta 1986, pred več kot dvajsetimi leti, še v času prejšnjega normativnega urbanizma, ne sledi več potrebam gospodarskih subjektov tako v smislu izrabe površin, izrabe gradbenih parcel in zagotavljanja potrebnih površin za mirujoči promet.« Z navedenim se popolnoma strinjam, vendar pa spremembe ne morejo biti usmerjene zgolj v povečevanje površin za poslovno dejavnost (novi poslovni objekti), povečevanje obremenjenosti vse infrastrukture v coni (obremenjenost je na meji sprejemljivega). In kje je tukaj prilagajanje in ureja- nje prometnega režima in pogojev v coni v smeri že davno obljubljenih prometnih rešitev? Edina rešitev, ki smo ji priča, je spreminjanje zelenih površin v parkirišča in odstranjevanje dreves, kljub temu da so bile v vseh načrtih predvidene posaditve dreves in ohranjanje minimalnih zelenih otokov. O tem ni ne duha ne sluha. 4. Prav nenavadno je, da vsi, ki preživimo v coni več časa kot doma, nimamo prav nobenega vpliva na to, kaj se spreminja v njej. Saj, boste rekli, taka je pravna ureditev, in še naprej bodo o posegih odločali tisti, ki ne živijo v coni in v njej tudi ne delajo - odločajo o nečem, kar ni pred njihovim pragom, o tem pa je najlažje odločati, kajti stanje v coni ne vpliva na njihovo okolico, kjer živijo. Z željo, da bi s skupnimi močmi našli skupne in vsem sprejemljive rešitve za naše skupno delo in bivanje v IOC Trzin, vas lepo pozdravljam! Boris Mrak Pripis uredništva: Gospod Mrak je napisal precej daljše pismo, v katerem je navedel še vrsto upoštevanja vrednih pomislekov. Zaradi dolžine in tudi narave našega glasila celotnega pisma nismo mogli objaviti. Objavili smo le skrajšani del; kot je razvidno iz pisma, pa so to pisanje prejeli tudi na Občini. Upamo, da jim bodo nekateri pomisleki pomagali pri iskanju najustreznejših rešitev za IOC. Ob tem moramo še povedati, da g. Mrak ni edini, ki nas je opozoril na zgoraj naštete dileme. Sestavki osnovnošolcev o občini Trzin Župan tudi letos sprejel odličnjake Kot vsako leto je tudi letos župan občine Trzin g. Tone Peršak najboljše učence posameznih oddelkov Osnovne šole Trzin povabil na sprejem, ki so ga tokrat pripravili v avli Centra Ivana Hribarja v Trzinu. Sprejema so se v spremstvu ravnateljice Helene Mazi Golob in pomočnice ravnateljice Vanje Vogrin udeležili Lucija Huč (1.a), Eva Novak (1.b), Ti-len Zupanc Mušič (2.a), Zala Marolt (2.b), Andraž Vidmar (3.a), Lucijana Kraljevič (3.b), Maša Zorman (4.a), Zala Potočnik (4.b), Tanja Kobal (5.a), Liza Ulčakar (5.b), Klara Boh- nec (6.a), Daniel Levec (6.b), Iris Ulčakar (7.a), Žana Bab-nik (7.b), Jaka Kogovšek (8.a), Matevž Peternel (8.b), Veronika Weixler (9.a) in Maša Vozlič (9.b) ter Aljaž Pavšek (7.b) kot najboljši učenec Glasbene šole Domžale. Za prijetno razpoloženje so najprej poskrbeli kitaristi glasbene šole Domžale, v nadaljevanju pa je zbranim spregovoril g. župan. Poudaril je, kako pomembno je znanje v teh negotovih časih, in da je znanje koristno edino, če ga delimo z drugimi. Vsakemu učencu oz. učenki je osebno čestital in iz- ročil darilo Občine Trzin, ob koncu pa je vsem zaželel prijetne počitnice. V imenu Osnovne šole Trzin je učencem čestitala tudi ravnateljica, ki je povedala, da biti najboljši ni vedno lahko, da se pogosto tudi ne izplača, a je vredno. Sprejem se je zaključil z glasbeno točko in pogostitvijo. HMG in Mš Občina Trzin V občini živimo že od svojega rojstva, torej približno 15 let. V teh letih se je marsikaj spremenilo : zgradili so bloke, naredili so športni park, zgradili so knjižnico in tako naprej. Leta 1999 so ob osnovni šoli Trzin začeli graditi bloke. Leto kasneje sta bila zgrajena prva dva bloka. Vanju se je preselilo veliko ljudi. Kasneje so zgradili še ostale bloke. Ta čas pa so gradili zraven še občinsko stavbo, v kateri je tudi knjižnica in ambulanta. V zgradbi se odvijajo številne razstave, v dvorani Marjance Ručigaj pa so pogoste tudi prireditve. Lansko leto so naredili fontano in jo postavili pred občinsko zgradbo. Športni park je prejel veliko pohval, ki jih po našem mnenju tudi zasluži. V športnem parku so zgradili dve košarkaški, nogometno ter polovično teniško igrišče. Igrišče za mlajše otroke je narejeno na travi ob ostalih igriščih. Ko vidiš otroške nasmehe med igranjem, se šele dobro zaveš, kaj je občina naredila za mlajše. Otrokom so igrišča v pomoč za spoznavanje novih prijateljev. Pred osnovno šolo so zgradili tudi fitnes na prostem. Na začetku so ljudje gledali začudeno, vendar s časom se vse več ljudi rado igra na fitnes napravah. Proti koncu lanskega leta so začeli graditi dom za starejše občane. V tem bloku bo možno tudi kupiti stanovanja za mlade družine. To je še ena dobra stran Občine Trzin, saj smo pokazali skrb za starejše občane. Otroci se lahko že od prvega razreda vpišejo tudi k verouku. Poteka v cerkvi svetega Florjana. To jim da vedeti, da niso sami. Verouk poteka od 1. do 9. razreda, na koncu sledi seveda še bir- ma, ki ima veliko pozitivnih lastnosti. Vsi, ki si želijo peti, pa se lahko vpišejo v cerkveni pevski zbor. Vodi ga gospod Banko, ki vas nauči peti iz srca. Star trzinski običaj pa je tudi Florjanov sejem. Poteka vsako leto približno na sredini meseca maja. Na njem predstavijo različne dejavnosti. Postavijo tudi oder. Kdor želi, se lahko predstavi s katero koli točko. Na Florijanovem sejmu nikoli ni dolgčas, za najmlajše je vedno poskrbljeno ter seveda tudi za lačne ljudi je vsako leto postavljen bar, na katerem lahko naročite pijačo oz. meso na žaru. Za konec si lahko vsak kupi kakšen spominek. V Trzinu je tudi veliko trgovin ter tudi nekaj gostiln. Najbolj je znana Trzinka, domača gostilna, ki poskrbi za vse vrste lačnih ljudi. Ima tudi prenočišča, katera lahko najamete za več noči. V Trzinu je tudi majhna brunarica in tudi manjše smučišče. Poleti lahko tam prirejate zabave oz. piknike. Taborniki se po tamkajšnjih travnikih in gozdovih zabavajo z orientacijo. V Občini Trzin je še veliko stvari, ki jih nismo omenile. Ne bo vam žal, če si boste vzeli uro ali dve ter si ogledali Trzin. Veronika Weixler, Teja Ferkou in Katja Schoss Občina Trzin Občina Trzin je kraj s čudovitim razgledom na Alpe. Lega Trzina je zelo ugodna. Vsakega obiskovalca očara prelepa narava, urejena igrišča, parki itd. Zelo primeren kraj za ekskurzije oz. za naravoslovne dneve je Frhintov bajer. Trzin je zame majhno mestece, v katerem se vedno kaj dogaja. Potok Pšata teče skozi Trzin. Biserni potok je čist kot solza. Po šoli se s klapo radi usedemo k Pšati in opazujemo race. Ne smemo spregledati dveh trzinskih gledališč: dvorano Marjance Ručigaj in Kud-a Franca Kotarja, kjer se odvijajo razne prireditve. Ponosni smo tudi na grič Onger in na naše tri studence. Trzin leži ob glavni prometni poti. Zelo zanimiva preteklost mesteca pritegne vsakega ljubitelja zgodovine. Leži nedaleč od našega glavnega mesta - Ljubljane. Trzinci so zelo vljudni in prijazni. Pripravljeni so pomagati vsakemu človeku. Eli Reci, 9. b Trzin Trzin je kraj, ki za mnoge je raj. Pšata mirno teče, zvonovi kličejo zveneče. Trzinski žerjavčki cvetijo spomladi, v gozdu vse je zeleno, ptički čivkajo kot eno. Trzinska skerca znana je povsod, v sosednjih krajih ter še daleč naokrog, lepo urejene so poti, pobrane so vse smeti. Neža Perko, 9. b Kljub slabim obetom pohod po mejah uspel Enajstega pohoda po mejah občine Trzin se je 6. junija udeležilo 26 pohodnikov, dva od njih pa sta progo pretekla. Marsikdo se po nočni hudi nevihti in napovedi slabega vremena tudi za soboto na pohod ni odpravil. Pa vendarle je bilo za vse, ki so v štirih urah prehodili dobrih 18 kilometrov poti po robu naše občine, vreme ravno pravšnje. Ne vroče, niti soparno, nevihte pa so počakale do večera. Le razmočen teren, ki je v zadnjih dneh stalnica in ne pusti borovnicam, da bi dozorele tako, kot prejšnja leta ob tem času, je nekoliko motil pohodnike. Turistično društvo Kanja je za vse pohodnike pripravilo malico v brunarici SMD v Dolgi dolini in v pohodniško knjižico vpisalo letošnji pohod. Na društvu pa imajo spet veliko načrtov za nove pohode. Še ne vedo, ali bodo pohod ponovili jeseni, 24. oktobra, ali pa bo šele naslednje leto. Ob tem pa se ukvarjajo tudi z idejo, da bi sočasno organizirali tudi tek po začrtani trasi. Joži Tudi letos cvetice na trzinskih mostovih Pogled na trzinske mostove bo tudi letos lepši. Za cvetje so poskrbeli Vrtnarstvo Hubat z Dobena, domača cvetličarna Polona Kopač s.p. in TD Kanja Trzin. Za lepo cvetje med letom skrbijo: Zvonka Žnidar-šič, že omenjena cvetličarna, Boštjan Žni-daršič in Lili Kepic. Žal je zaradi slabih izkušenj iz prejšnjih let na mostu preko Pšate na Ljubljanski cesti cvetje le na eni strani, tisti, ki je manj na dosegu objestnim nočnim uničevalcev. JV ČLANARINA ZA LETO 2009 TURISTIČNO DRUŠTVO KANJA TRZIN vabi člane društva, da poravnajo letošnjo članarino. Znamkice so na voljo na sedežu TD Kanja v CIH, Ljubljanska c. 12/f v času dežurstev. Prosimo, opozorite nas, povabite nas! Komisija Turističnega društva Kanja za urejenost kraja, varstvo narave in dediščine ter turistične ponudbe v občini Trzin je na svoji prvi redni seji v obnovljeni sestavi sklenila, da bo spomladanski ogled urejenosti trzinskih hiš, vrtov, balkonov in oken v aprilu. Komisija bo še pred prazniki zbirala predloge za fotografiranje najlepše urejenih trzinskih domov in njihovih okolic, slikali pa jih bodo v prvem tednu maja. V poletnem času bodo člani komisije oglede urejenosti naselja opravili najkasneje do konca avgusta, fotografiranje pa bo opravljeno večinoma v prvi polovici septembra. POZIVAMO VSE OBČANE, LJUBITELJE CVETJA, KI JIM NI VSEENO, KAKŠEN JE IZGLED NAŠE OBČINE, DA SE NAM PRIDRUŽIJO. PROSIMO VAS, ČE NAS POVABITE NA OGLED SVOJIH VRTOV, VRTOV SOSEDOV ALI PA LEPEGA CVETJA, KI GA OPAZITE MED SPREHODI PO TRZINU. Prijave oz. opažanja sporočite v CIH, Ljubljanska 12/f št. telefona 564-4730 ! Veselimo se sodelovanja in se vidimo na vašem vrtu! Predsednica komisije Dunja Špendal Čar kruha v Hiši kruha V sredo, 27. maja, so v Hiši kruha družine Krejan v obrtno-in-dustrijski coni Trzin predstavili novo knjigo znane zbirateljice ljudskega bogastva, pisateljice in profesorice Dušice Kunaver: Čar kruha. Že od prvih začetkov človeške civilizacije je kruh ena najpomembnejših dobrin. Pripravljajo ga na najrazličnejše načine in v številnih različicah, čeprav je v osnovi vedno enak. Razlikuje se predvsem v vrstah uporabljene moke in različnih razmerjih drugih dodatkov. V osnovi ga lahko delimo na vsakdanje vrste kruha, praznične in obredne. Slovenija je zaradi svoje pokrajinske raznolikosti prava zakladnica različnih vrst kruha, saj jih poznajo več kot 50 vrst, moko za kruh pa v Sloveniji meljejo kar iz 14 vrst žita, ki jih še vse gojijo v naši domovini. Včasih kruha vseeno ni bilo toliko, kot ga imamo zdaj, zato je bil v takratnih slovenskih domačijah prava svetinja. Bel kruh so jedli le najpremožnej-ši, drugi pa le ob posebnih priložnostih in praznikih. V zvezi s kruhom in odnosom naših prednikov do njega se je ohranilo neizmerno bogastvo običajev, rekov in pripovedi in del tega je pred pozabo s svojo knjigo rešila Dušica Kunaver. Na predstavitvi knjige je Dušica Kunaver spregovorila o odnosu naših prednikov do kruha, gostitelj, Miha Krejan, pa je orisal sedanje razmere pri pridelavi kruha. Povedal je, da zdaj spet pridobiva na veljavi polnovreden kruh, ki so mu včasih rekli črni kruh in so ga imeli za kruh revežev. V žitnih ovojnicah so shranjene številne koristne snovi - med drugim tudi vitamini - ki prispevajo k okusu pa tudi vrednosti kruha. Če to žito zmeljejo z mlinom na kamen, kot pri Krejanu, je to polnovredna moka in kruh iz nje zaradi okusa in drugih vrednot spet vse bolj pridobiva na veljavi. O kruhu in njegovi pridelavi so spregovorili tudi nekateri drugi udeleženci srečanja, vse skupaj pa je dobilo še slovesnejši ton ob spremljavi zvokov citer, na katere je igral Tomaž Plahutnik. Hiša kruha je bila ob tej priložnosti okusno okrašena z različnimi vrstami kruha, cvetjem in etnografskimi predmeti, goste pa so po predstavitvi tudi izdatno postregli. Mš 12. slovensko srečanje starih traktorjev v Jablah V soboto, 13. t.m., so travnike pod gradom Jable spet zavzeli stari traktorji in druga starodobna kmetijska tehnika. Organizatorji so našteli čez 260 kosov primerkov kmetijske tehnične dediščine, družbo pa so jim delala tudi nekdanji lepotci naših cest: starodob-ni avtomobili, motocikli in kolesa. Zanimivi, lepo vzdrževani stari stroji in pestro dogajanje, ki se je raztegnilo v pozno popoldne, je na prizorišče privabilo množico obiskovalcev, ki so imeli res kaj videti. Med udeleženci so bili tudi Trzinci, člani folklorne skupine, ki so se v narodnih nošah z dvema zapravljivčk-oma peljali v predstavitveni povorki, dobro pa je bila obiskana tudi stojnica trzinskega turističnega društva, kjer je še zlasti dosti pozornosti spet pritegovala trzinska klobasa. Društvo kmetijske tehnike Slovenije in njegova sekcija ljubiteljev stare kmetijske tehnike sta pred več kot desetletjem zaorala ledino pri zaščiti naše kmetijske tehnične dediščine. Prej so stari traktorji in druga orodja končali na odpadih ali v zbirkah podjetnih zbiralcev iz tujine, zdaj pa pravijo, da je že težko priti do starega traktorja, ki ne bi bil v lasti ljubiteljev stare kmetijske tehnike ali vsaj pod njihovim nadzorom. Lastniki starih kmetijskih orodij se vse bolj zavedajo njihove vrednosti in pomena za ohranjanje spo- mina na nekdanje tehnične rešitve kasnejšim rodovom. Po zgledu osrednje sekcije so ustanovili vrsto področnih sekcij ljubiteljev starih traktorjev, ki tudi prirejajo svoje razstave starodob-nikov, vendar je največja predstavitev še vedno v Jablah. Po velikosti pa se lahko primerja tudi s podobnimi srečanji v nekaterih tujih državah. Mš Trzinski karateisti zmagali Društvo za Karate Celje je v telovadnici OŠ Hudinja v Celju odlično pripravilo 15. odprto šolsko S.K.I. državno prvenstvo Slovenije za šolsko leto 2008/09. Člani Karate Društva Atom iz Domžal so tokrat nastopali za šole, katere obiskujejo. Tudi letos je med osnovnimi šolami iz vse Slovenije skupno zmago slavila OŠ Trzin. Za OŠ Trzin so nastopali: Klara Kastelic, Karin Podboršek, Žan Zalar, Andraž Zalar, Urban Mušič, Hana Kerić, Žan Podboršek, Klemen Kastelic, Katja Kač, Žan Guček, Mitja Hofer, David Kardum, Grega Teršek in Črt Hrovatin. Žan Podboršek je nastopal v dveh kategorijah in v obeh zmagal, prav tako je dve zmagi dosegel tudi Črt Hrovatin - v katah in v kumi-teju oz. borbah. KONČNI VRSTNI RED OSNOVNIH ŠOL: 1. TRZIN 830 točk 2. JANKA GLAZERJA-RUŠE 385 točk 3. CANKOVA 300 točk 4.-7. IG; JANKA PADEŽNIKA-MARIBOR; DOMŽALE in I. OSNOVNA ŠOLA-CELJE po 200 točk Hvala OŠ Trzin, ki je imela razumevanje za svoje šolarje in šolarke in jih je pri tekmovanju podprla. Želimo si, da bi bilo 16. odprto šolsko državno S.K.I. karate prvenstvo Slovenije v Trzinu. Branka Hofer 4. srečanje urednikov in novinarjev podjetne regije Novinarji, dopisniki in odgovorni uredniki, ki delujejo in so aktivni na področju občin Kamnik, Domžale, Komenda, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče, tako imenovane podjetje regije, se redno srečujejo na delovnih srečanjih. Srečanje je načeloma vedno v drugi občini, tokrat jih je v začetku meseca julija gostila občina Lukovica, srečanje pa je bilo malce drugačno kot sicer. V soorganizaciji Občine Lukovica in Društva za ohranjanje kulturne dediščine Skrinjica so se šli potepat po občini Lukovica. Ogled je vodil turistični vodič Evgen Ličen, ogledali so si številne znamenitosti občine ter se seznanili z njeno zgodovino. Kljub temu da občino Lukovica novinarji in dopisniki že zaradi svojega dela zelo dobro poznajo, so bili vsi prijetno presenečeni, koliko lepot in zanimivosti se še skriva v Črnem grabnu. Da je občina Lukovica pravi turistični potencial, pa so si bili enotni vsi, ko so navdušeni zaključevali potep po občini. Turističnega potepa se je udeležil tudi lukoviški župan Matej Kotnik, ki je prav vsakega posebej presenetil z res velikim poznavanjem zgodovine in kulturne dediščine občine Lukovica. Katarina Karlovšek Dekleta Telovadnega društva Trzin plesale kankan Slika: Plesna skupina Jesenski cvet Članice Telovadnega društva Trzin se rekreirajo skozi celo leto. Da pa svo- jo dobro formo in kondicijo redno vzdržujejo, se odpravijo k telovadbi kar dvakrat na teden. Pa ne samo to, da poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje ter gibanje, zraven se še pošteno zabavajo in smejijo, smejijo, smejijo ... In s smehom premagujejo vse grenkobe, pa še dobro jim dene, le poglejte kako fantastično izgledajo. Deset članic društva je že lani ustanovilo tudi plesno skupino pod imenom Jesenski cvet, lahko bi jim rekli tudi plesna sekcija telovadnega društva, skozi leto se dekleta še dodatno urijo in trenirajo plesne veščine. Pod vodstvom vaditeljice Lilijane Smre-kar so se naučile že latinsko-ameriške plese, angleški valček in še kakšnega. Za zaključek rekreativne sezone so na Mengeški koči pripravile spet nekaj zelo energičnega in zabavnega. Nastopale so s plesno točko kankan, po nastopu so dekleta, polna energija in veselja, povedale, da bodo še naprej tako pridno vadile in skrbele za dobro razpoloženje ter seveda svoje zdravje. Omeniti še moram, da nekatera med njimi v skupini redno vadijo že več kot trideset let. Bravo, punce, to je pravi zgled. Katarina Karlovšek Uspeh trzinskih šahistov Tradicionalni šahovski turnir v počastitev občinskega praznika je tudi letos potekal v ustaljenem majskem terminu. Ob sončni nedelji, ko je vreme kar vabilo v naravo, smo se »zagrizeni« privrženci igre na črno-be-lih poljih odpovedali užitkom na prostem in skoraj petdeseterica borbe željnih šahistov se nas je zbrala v avli tukajšnje osnovne šole. Prišel je tudi župan g. Tone Peršak, nagovoril navzoče s pozdravnimi besedami ter željami za kvalitetno igro in že so stekle šahovske ure, lesene figurice pa so začele svoj osvajalni ples na 64 poljih. Devet kol pospešenega šaha, ko je igralcu na voljo 15 minut za partijo, nam je vsem udeležencem kar hitro minilo, čeprav smo za šahovnicami skupno presedeli skoraj pet ur. Ob koncu turnirja seveda vsi nismo bili enako zadovoljni, saj je na tekmovanjih vedno tako, da nekdo dobi in drugi izgubi. Tudi tokrat so prizorišče najboljzadovolj-ni zapuščali zmagovalci ter nagrajenci v različnih kategorijah, in Trzinci smo pri tem dosegli še največ. Doslej se namreč še ni zgodilo in tudi v bodoče bo zelo težko ponoviti podvig, ki je uspel dvema članoma domačega društva: Vinko Urbanc in Borut Bajec sta se uvrstila takoj za zmagovalcem turnirja, Fide mojstrom M. Kastelicem iz No- vega mesta, na drugo in tretje mesto. Je že res, da letos kakovostna in številčna udeležba šahistov (9 iz domačega društva) ni bila povsem na ravni dosedanjih turnirjev, a zato uspeha obeh vseeno ne gre zmanjševati, saj sta z doseženim rezultatom izdatno izboljšala svoj ratinški zbir. To pa je pri šahu vedno objektivno merilo. Poglejmo še celoten spisek nagrajencev: 1. mesto: Marjan Kastelic (ŠD Krka Novo mesto) 2. mesto: Vinko Urbanc (ŠD Trzin) 3. mesto: Borut Bajec (ŠD Trzin) 4. mesto: Marko Ribičič (ŠD Piran) 5. mesto: Vladimir Ivačič (ŠD Domžale) najbolje uvrščena šahistka: Vilma Nadvešnik (ŠK Komenda) najbolje uvrščeni veteran: Milan Kavšek (ŠK Grosuplje) najbolje uvrščeni domači šahist: Andrej Grum (ŠD Trzin) najboljši igralec z ratingom do 1800: Janez Grčar (ŠK Zagorje ob Savi) najboljši igralec z ratingom do 1600: Bojan Kovačič (ŠD Barob Šmarca) najbolje uvrščeni mladinec: Marjan Ocepek ml. (ŠD Loka pri Mengšu) najbolje uvrščeni osnovnošolec: Samo Kralj (ŠK Komenda) Obenem z glavnim turnirjem je potekal tudi osnovnošolski turnir nadebudnih »kratkohlač-nikov«, ki šele spoznavajo čarei te igre. Staš Ahtik, Filip Bojko, Manca Rakun, Luka Žabkar, Brina Brankovič in Gašper Bojko so v navedenem vrstnem redu končali svoje merjenje znanja. Tekmovanje je bilo po nepristranski oceni zunanjih udeležencev kvalitetno organizirano in tekoče izpeljano. Zasluge za to lahko pripišemo suverenemu sojenju nam že dolgo znanega šahovskega sodnika iz bližnje Komende, g. Franca Poglajna, in članom domačega šahovskega društva z g. Slavkom Mlakarjem na čelu. Seveda pa so svoj delež (v obliki različnih prispevkov) dodali še Občina Trzin ter podjetja, ki jih navajam v skrajšani obliki: Buscotrade Trzin, Haribo bonboni, Pekos Pub, Žagarstvo Cene Jagodic, DOM-IN Agencija za nepremičnine, Modeli ulitki Skok Lado in nenazadnje Okrepčevalnica Barca. Slednja se je znova izkazala s pripravo ter razdelitvijo bogatega in okusnega kosila po petem kolu, kar nam je dalo novih moči za končanje peturnih bojev. Pred šahisti so dnevi, ko bodo naše aktivnosti nekoliko zmanjšane, čeprav tudi v poletni sezoni ne manjka različnih turnirjev, ki pa se jih bomo udeleževali po lastnih željah in odvisno od prostega časa. Šele avgusta bo na vrsti naslednji večji dogodek v trzinskem prostoru: Repkov tradicionalni turnir pod šotorom v nedeljo, 23. avgusta, na dvorišču nekdanje občinske stavbe na Mengeški cesti 9. Andrej Grum n/ Šahovski krožek Ponovno smo prišli do konca šolskega leta pri šahovskem krožku. Leto je bilo plodno in napredovali smo v znanju in pri rezultatih. Vsako leto imamo več izkušenj, in potrebno je izpostaviti učence in učenke, ki vztrajajo od samega začetka, in tudi tiste, ki so se pridružili kasneje in prinašajo dobre rezultate Osnovni šoli Trzin. V tem šolskem letu je šahovski krožek obiskovalo 45 učencev in učenk, ki so bili razdeljeni v tri skupine. Četrto skupino je sestavljalo deset otrok iz vrtca. Rezultati: Sodelovali smo na šestih šolskih tekmovanjih. Začeli smo v mesecu decembru s področnim tekmovanjem, na katerega je odšlo 16 učencev in učenk. Dvojčka Abe sta dosegla prvo in drugo mesto v svoji starostni skupini in si pridobila pravico igranja na državnem posameznem tekmovanju. Diplomo so dobili: Staš Ahtik za 6. mesto in Anej Kmetič za 7. mesto. Pri dekletih sta diplomi prejeli Zarja Dremel za 4. mesto in Laura Vlahovič za 6. mesto. Pohvale za dobro igranje si zaslužijo vsi ostali sodelujoči. V mesecu februarju smo imeli področno ekipno tekmovanje, na katerem smo svojo srečo poskusili s petimi ekipami. Vse ekipe so se dobro odrezale. Šoli smo prinesli pokal za prvo mesto, ki so ga osvojili Abe Aljaž, Abe Blaž, Jure Gregorc in Staš Ahtik. Pri mlajših učencih so blesteli fantje, ki so se uvrstili na tretje mesto. Fantje, ki so dosegli prvo mesto, so pridobili pravico igranja na državnem tekmovanju v Novi Gorici, kjer so se uvrstili na solidno osmo mesto. Udeležili smo se še dveh tekmovanj. Prvo je potekalo na Osnovni šoli Rodica v mese- cu aprilu, konec maja pa smo se udeležili tekmovanja, ki je bilo na Osnovni šoli Trzin ob prazniku občine Trzin. Zelo vesela sem vseh letošnjih rezultatov, ki so mi največja vzpodbuda za vodenje šahovskega krožka, in upam, da bomo tako nadaljevali tudi naslednje šolsko leto. En lep šahovski pozdrav! Simona Pirc Vandranje od Laškega do Trojan 9. in 10. maja se je šest članov Mladinskega odseka (od tega štirje osnovnošolci) odpravilo na pot od Laškega do Trojan. Vse skupaj je bila odlična pripravljalna tura za treking v Italiji, ki večino udeležencev izleta čaka julija v Abruzzih (Apenini). Vandranje po Posavskem hribovju so začeli v Laškem. Najprej so se povzpeli na Malič (936 m), na katerem stoji manjši oddajnik. Po spustu z njega so obiskali planinski dom na Šmohorju (781 m). Pri cerkvi sv. Mohorja, ki se prvič omenja že leta 1421, so občudovali velikanske stare lipe, katerih poreklo sega v 15. stoletje. Pot so nadaljevali mimo Gozdnika ter naprej proti planini Kal, od tam naprej pa jih je pot vodila na Mrzlico (1121 m), kjer so tudi prenočili, kot pravi Boštjan, v eni izmed najlepših planinskih koč. Sledila je večerja in občudovanje sončnega zahoda. Nedeljski del pohoda so začeli šele ob pol devetih. Mahnili so jo gor in dol, pa gor in dol, pa gor ... proti Partizanskemu vrhu (1011 m). Z njega so se spustili do planinske koče na Vrheh, kjer so se okrepčali z vodo z Javorja ter dobili pravo domačo smetano. Sledil je še vzpon na Črni vrh (1204 m) nad Čemšeniško planino ter sestop proti Trojanam (609 m). No, še preden so prišli do Trojan, jih je čakalo 6 kilometrov pešačenja po asfaltu ... V približno 13-ih urah hoje so naši planinci premerili ok. 45 km poti (najnižja točka na poti je bilo Laško (229 m), najvišja pa Črni vrh (1204 m) nad Čemšeniško planino). Po Posavskem hribovju so vandrali: Jaka, Matevž, Aljaž, Žan, Polona in Boštjan. Emil Pevec Kratke planinske ... Konec maja se je končal športno-plezalni krožek na OŠ Trzin. Uspehi na letošnjih spomladanskih tekmovanjih, ki smo jih že opisali v eni od prejšnjih številk Odseva, so odtehtali sicer težko razložljivo majhno zanimanje za športno plezanje v našem kraju. Upamo, da bo v novem šolskem letu obisk večji! Kajti imamo steno, imamo dobro trenerko, imamo vizijo! V začetku junija sta zaključili delo tudi planinski skupini 'Komarčki' in 'Nore krave'. Zaključek šolskega leta so mladi planinci obeležili z izletom na Čaven. V soboto, 6. 6., je nekaj naših mlajših članov mladinskega odseka (Manca, Taja, Ula, Jan in Valentin) predstavilo svoja razmišljanja o tem, kako in zakaj v hribe v prispevku na 2. programu radia Slovenija - Valu 202 (Hribi so zakon. Pa ne samo na dan planincev, ampak celo leto ...). Posnetek lahko poslušate tudi na spletni strani PD Onger Trzin. Za 23. mladinski planinski tabor na Jezerskem, ki bo potekal od 25. 7. do 2. 8. 2009 je še nekaj prostih mest. Informacije lahko dobite na spletni strani PD Onger Trzin ali pa pokličite kar vodjo taborjenja Boštjana (040 513 550). Začeli smo s pripravami na organizacijo finala 21. državnega tekmovanja Mladina in gore, ki bo potekal v Trzinu 16. 1. 2010. Dobrodošla je vsaka pomoč (neposredna pomoč na prireditvi, zbiranje donatorskih sredstev ...) - za vse informacije se lahko obrnete na Emila (031 570 533). Čestitka Prvo petkovo popoldne v rožniku je naš sodelavec, nekdanji tehnični urednik Odseva, Emil Pevec, že tretjič zaslišal glasek novega člana svoje družinice! Ob veselem dogodku mu iskreno čestitamo! Prav tako seveda tudi mamici Ireni, majceni princeski pa želimo svetlo pot v življenje, tlakovano z zanimivimi doživetji in lepimi uspehi! Uredništvo Odseva Počitnice v Trzinu! Novo v Trzinu! V času letnih počitnic bo športno društvo FAN VIT AS organiziralo športno plavalni tabor. Termina sta dva: od 29. junija 2009 do 3. julija 2009 in od 6. do 10. julija 2009! PROGRAM: • Športni dan - igre z žogo, športno plezanje, atletika in lokostrelstvo, rolanje, baseball • Plavalni dan - Kodeljevo Ljubljana - učenje plavanja, igre in zabava v vodi • Dan v živalskem vrtu - rolanje, nogometna tekma in delavnica spoznavanje živali • Kolesarski dan - kolesarjenje, jahanje in obisk domžalskega bazena • Zadnji dan - igre, rolanje in odhod v Atlantis - učenje plavanja, igre in zabava v vodi Organizirano bo tudi brezplačno varstvo otrok zjutraj od 7.00 do 8.00 ure in popoldan od 15.00 do 16.00 ure. Več si lahko ogledate na spletnem naslovu ŠD FAN VIT AS ali pa povprašate mene, ki bom vodja programa v Trzinu. Jani Muha, prof. ŠV 040 / 870 874 Enajsto srečanje borcev NOB v Trzinu 16. maja letos smo se borci za vrednote NOB domačega in sosednjih občinskih in krajevnih združenj zbrali na XI. tradicionalnem srečanju v Trzinu. Srečanje je sovpadalo s praznikom Občine Trzin in praznovanjem 10. obletnice ustanovitve trzinske sekcije veteranov vojne za Slovenijo. Slavnostni govornik na srečanju je bil naš župan Tone Peršak, ki je med drugim poudaril, da NOB s takimi srečanji ne bo padel v pozabo, čeprav bi nekateri radi spremenili zgodovinska dejstva in s tem predrugačili zgodovino Slovencev. V imenu Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je bil med nami član predsedstva Jože Vozny, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen takih srečanj in pohvalil naša prizadevanja za izvedbo le-teh. Posthumno je podelil tudi srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije, letos preminulemu podpredsedniku našega združenja Franciju Mušiču, katero je sprejela soproga Ada Lovše Mušič. Priznanje ob 60-letnici ZZB NOB Slovenije pa je izročil Maksu Cerarju. Na teh naših srečanjih se zbere zavidljivo število ljudi, tako še živečih borcev, neposrednih udeležencev NOB kot tudi tedanjih aktivistov, še posebno pa novih simpatizerjev NOB, ki pristopajo v sedanja, statusno nova združenja, Združenja borcev za vrednote NOB v posameznih občinah. Na srečanju so bili prisotni predsedniki vseh občinskih združenj bivše občine Domžale, Litije in Črnuč ter številnih krajevnih organizacij, ki so udeležbi s svojimi prapori dali svečano obeležje, saj jih je bilo 24. Poleg domačih veteranov so bili prisotni tudi veterani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale in Kamnik, veteranskega združenja »SEVER« odbora Domžale ter veteranskih sekcij VVS Mengeš in Lukovica. Da je srečanje potekalo v svečanem in prijetnem vzdušju, je poskrbel voditelj, ki je vodil vsa dosedanja srečanja, Boris Kopitar, tudi kot pevec, poleg njega pa so v programu nastopili še veterani mengeške godbe, pevci MpZ »Žerjavčki« Trzin, recitatorja OŠ Trzin, učenci glasbene šole L'artko Trzin in starosta slovenskih harmonikarjev Božo Matičič, borec Šlan-drove brigade. V topli sončni soboti je po končanem programu stekla marsikatera beseda med tovariši, udeleženci NOB, ki so se zopet srečali tu pri nas v Trzinu, pa tudi med veterani novejše zgodovine in krajani Trzina, ki so se udeležili tega srečanja. Veseli in zadovoljni so popoldan zapustili Trzin, z željo, da se tudi drugo leto snidemo na XII. srečanju borcev NOB. Jože Kosmač Seja štaba CZ občine Trzin in sprejem novih pripadnikov CZ V sredo, 3. junija 2009, je potekala seja štaba civilne zaščite občine Trzin. Na seji so bili predstavljeni načrti za zaščito in reševanje, za primer rušilnega potresa, poplav in jedrske nesreče. Načrti bodo dostopni na spletni strani Občine Trzin. V nadaljevanju je obravnavan nakup materialnih sredstev in gradnja novega doma za zaščito in reševanje, v katerem bo tudi gasilski dom. Sprejet je bil sklep, da se za pomoč občinski upravi, to je Andreju Grilu, na področju zasnove doma imenujejo Zoran Rink, Borut Kump in Marko Kajfež. Po seji štaba je bilo sprejetih 23 novih pripadnikov dolžnostnih enot Civilne zaščite, ki so s srcem prostovoljno pristopili k tej človekoljubni organizaciji. Vsi se zavedajo, da niso dovolj samo materialna sredstva in planirana organizacija, potrebni so tudi ljudje, ki se že prej usposobijo za delo v času, ko bo veliko stresov in panike. V sproščenem pogovoru s člani štaba civilne zaščite so izvedeli veliko o samem delovanju te humanitarne organizacije. Čestitamo jim! Zoran Obvestilo Smučarsko društvo Trzin bo skupaj s Turističnim društvom v nedeljo, 12. junija spet pripravilo tradicionalni izlet na planino Košutna pri Krvavcu. Udeleženci se bodo ob 7. uri zbrali pred trzinsko cerkvijo, na planini pa bo, kot je že običaj, sveto mašo pri tamkajšnji kapelici približno ob enajsti uri daroval nekdanji trzinski župnik g. Pavle Krt. Vabljeni! Ze osma likovno rezbarska delavnica v gradu Jable Kot vsako leto prvi vikend v juniju, je TD Kanja tudi letos 7. junija v atriju gradu Jable organiziralo rezbarsko slikarsko delavnico. Na povabilo obeh mentorjev, ki tradicionalno vodita delavnico v gradu Jable - Bernarde Zajec in Marijana Vodnika, so se zbrali člani obeh trzinskih delavnic in slikarji predvsem iz likovnega društva Mengeš. Izdelki vseh 29 udeležencev bodo v jeseni razstavljeni v avli Centra Ivana Hribarja v Trzinu. Kljub povabilu je bilo obiskovalcev tokratne delavnice manj, odvrnili so jih celodnevni nedeljski nalivi, ki niso bili prijetni niti za udeležence. JV Festival stare glasbe Seviqc Brežice vabi tudi v Jablje! Letos se bo v dveh mesecih na 40 koncertih v 19 občinah na 32 prizoriščih predstavilo 19 glasbenih skupin. Otvoritveni koncert festivala bo 30. junija v Gradu Brežice, zaključek pa bo 30. avgusta s koncertom vzhajajoče slovenske sopranistke Irene Ograjenšek z godalnim kvartetom Fitzwilliam na Gradu Turjak. Vsi koncerti bodo ob 20.30. Tudi grad Jablje bo znova gostil enega izmed koncertov festivala. Tja prihaja nizozemska skupina La Novella, ki jo sestavljajo Uri Dror (kljunasta flavta), Clai- Drugi konec tedna v juniju se je mesto Kamnik spet spomnilo svoje slavne preteklosti, ko je bilo eno najpomembnejših mest na Kranjskem. Tri dni so po kamniških ozkih ulicah spet odmevali zvoki srednjeveške glasbe, nekdanji vrvež pa so obudili v srednjeveško gospodo, viteze in dame, krošnjarje, rokodelce, glumače in berače odeti meščani in obiskovalci. Med njimi so bili tudi Trzinci. Med drugim so se pod vodstvom svojega mentorja, sicer rojenega Kamničana Marijana Vodnika, predstavili člani trzinske rezbarske sekcije, na osrednji prireditvi kamniških srednjeveških dni, bitki za Vrtomirjev prstan, pa je tokrat prvič nastopila tudi trzinska ekipa, ki so jo sestavljali mladi gledališčniki, štiričlanska skupina, ki sicer te dni igra Županovo Micko . Srčno so premagovali težave, na koncu pa osvojili nehvaležno četrto mesto. Še zlasti dobro so se izkazali pri streljanju s katapultom na zmajeve glave na obzidju re Fahy (violina), Henrikke G. Rynning (violončelo), Sarah Ridy (baročna harfa) in Eitan Hoffer (teorba, lutnja). Priredili bodo pravo Beneško zabavo okrog leta 1600 s skladatelji G. Maineriom, B. Mari-nijem, G. P. Cimo, S. Rossijem, G. B. Gril-lom in G. Scaranijem. Vabljeni tudi na druge koncerte Festivala Seviqc Brežice 2009, ki bodo v Ljubljani, Škofji Loki, Gornjem Gradu, Šmarjah pri Jelšah, Grosupljem, na Turjaku, v Trbovljah itd___ Več informacij najdete na spletni strani v Samčevem prehodu. Nazadnje so se vsi zabavali in se tolažili z olimpijskim geslom, da je važno sodelovati. Vsekakor so dobro zastopali našo občino. MŠ www.seviqc-brezice.si, in po telefonu (01) 242 08 12 vsak dan od 10. do 15. ure. Tanja Benedik SEVIQC BREŽICE Z DPM do unikatnega nakita Na Florjanovem sejmu in Trzinski pomladi so prišli na svoj račun tako mladi kot starejši, ki so si želeli povečati zbirko telesnega okrasja ali pa končno ugotoviti, kako se naredi prečudovit nakit iz fimo mase in perlic različnih barv in velikosti. Vsi udeleženci delavnic so lahko spoznali, da so s pomočjo domišljije in ustvarjalnega navdiha možnosti oblikovanja nakita brezmejne. Delavnici sta bili dobro obiskani, in jih bomo zagotovo še ponovili. Mateja Chvatal DPM Trzin Obdaritev bodočih prvošolčkov v vrtcu Palčica Tudi letos je DPM Trzin poskrbelo za veselo vzdušje in presenečenje za bodoče prvošolčke v vrtcu Palčica. Dve članici društva sta v ponedeljek, 8. junija, obiskali skupino otrok, ki bodo jeseni prestopili prag šole. Predstavili sta društvo, njegove cilje in naloge ter jih povabili na vse aktivnosti, ki so organizirane preko celega leta. Nato sta morali prav hitro razdeliti vrečke, saj so bili otroci zelo nestrpni, kaj bodo dobili. Mladinska knjiga - trgovina d.d. že nekaj let zapored pripravi zanimive vrečke presenečenja s pripomočki, ki jih prvošolčki še kako potrebujejo. Ob tem se iskreno zahvaljujem ge. Martini Orehek iz Trzina. Mateja Chvatal, DPM Trzin Trzinci na srednjeveških dnevih v Kamniku Dolina Vrat - Priročen dolinski razgled Poleti ni lepo na planinah, temveč tudi v dolinah pod njimi. Žal pa smo dandanes razvajeni do te mere, da se peljemo z avtom »dokler gre« in šele potem gremo dalje peš. Ena takih »žrtev« je tudi dolina Vrat nad Mojstrano, ena naših najlepših ledeni-ško preoblikovanih dolin. Od Trzina je oddaljena niti dobro uro vožnje, zato je še posebej v poletnih dneh pogosto zaželen celodnevni ali pa le popoldanski cilj hladu željnih izletnikov. A kot smo navedli že v uvodu, gre večina »avtoplanincev« po državni cesti, na kateri so modernizirani (beri asfaltirani) že vsi strmejši deli, skoraj vedno do konca, natančneje do nekaj sto metrov pred tamkajšnjim Aljaževim domom, kjer je veliko parkirišče. Z vsem, kar spada poleg, tudi parkirnino, saj smo vendarle na Gorenjskem! Seveda pa je moč priti tja tudi drugače, saj že nekaj let obstaja odlično urejena, za hojo prijetna, slikovita in zanimiva pešpot, ki se skoraj v celoti izogne avtomobilski cesti. Urejena je celo kot gozdna oziroma naravoslovna učna pot Vrata, ob kateri so tudi razlagalni panoji. Samo pod slapom Peričnik in še enkrat pred parkiriščem pod domom, je treba narediti nekaj korakov po cesti. Pešpot je uredil Triglavski narodni park, in to prav z namenom, da bi čim več obiskovalcev v ta skriti kotiček v osrčju Julijcev hodilo peš. Če vam je v obe smeri predaleč (pri 12 kilometrih ste ravno na pol poti...), si lahko v poletnem času pomagate z javnim prevo- zom, ki obratuje na relaciji Mojstrana-par-kirišče pred Aljaževim domom. Večina od nas pa se navadno pripelje v to dolino pod Triglavsko severno steno ali krajše Steno (v tem primeru jo pišemo z veliko začetnico) z avtom do Aljaževega doma. Dalje pa seveda po eni od številnih markiranih poti, ki vodijo v »kraljestvo Zlatoroga«. Kadar se vračamo s hribov in smo brez prevoza, se vlečejo prav vsi kilometri ceste (verjetno je tudi zato v tako slabem stanju) vse do avtobusne postaje na Dovjem. Posebej mučnih je zadnjih nekaj kilometrov, ko smo že na asfaltu, kar je za razbolene podplate še posebej »blažilno«. Vendar se najde zdravilo tudi za takšne težave, na primer osvežitev v enem od številnih vodotokov. Z vodami v tem delu Triglavskega narodnega parka pa so povezani številni zanimivi naravni pojavi, ki pa jih ob obisku Aljaževega doma z avtom, razen Peričnika, največkrat kar izpustimo. Če zavijemo na cesti v Vrata pri zadnjih hišah v Mojstrani (po domače pri Rosu) na levo, prek (Triglavske) Bistrice, dosežemo po potkah jezerce, kjer so nekdaj kopali značilno belo glino, ki so ji zaradi značilne svetle barve rekli kar kreda. Od tod tudi ledinsko ime jezerca in okolice Na kredi. V 80-ih letih prejšnjega stoletja so si domačini na tem jezercu uredili celo skakalnico za poletni trening akrobatskega smučanja. Le nekaj kilometrov naprej smo že na sotočju s Peričnikom, kjer je znani 52 metrov Vrata od zgoraj navzdol - z roba Stene. (Foto: Miha Pavšek) visok slap. Mnogi niti ne vedo, da je nad spodnjim slapom še njegov zgornji »bratec«, ki pa meri »le« 16 m. Posebej zanimiv je pogled, če se nasproti koče pri Perični-ku, kjer se bomo lahko tudi okrepčali, pov-zpnemo po strmi grapi nekaj deset metrov nad dno doline, od koder lahko opazujemo oba slapova hkrati. Kmalu po strmem klancu, imenovanem Kreda (izvor tega imena že poznamo), se markirana pot odcepi na levo, kjer zapusti cesto. Ta del se imenuje »Pot čez Galerije«. Konglomeratni prag, ki se vleče nad dolino in prek katerega padata slikovita Peričnikova slapova, je tukaj tik nad nami. Previsno ostenje, s katerega se krušijo posamezni prodniki, sestavni del kamnine z imenom konglomerat, se precej časa pne nad našo potjo in nam tako služi kot nekakšno naravno ostrešje. Ves čas so ob poti številni balvani, velike skalne samice, ki jih je tu odložil nekdanji ledenik ali pa so prileteli z okoliških mogočnih ostenij. Ob pogledu na stranske krnice, doline in grape se pot zopet priključi cesti. Ta nas nato pripelje mimo mnogih krčevin (domačini jim pravijo rovti), imenovanih po njihovih lastnikih - mojstranskih kmetih, na katerih so značilni grbinasti travniki, vse do Aljaževega doma, ki je poleti stalno odprt. Pot nas torej večino časa vodi skozi gozdove, zato je lepši razgled predvsem tam, kjer so te redkejši in ob odprtih rovtih. Od Aljaževega doma (do sem so tri ure zložne hoje) se je vredno odpraviti še nekoliko naprej mimo »ogromne vponke« - spomenika padlim partizanom - gornikom, ko naposled stopimo iz gozda in se odpre pred nami letos še dolgo v poletje zasnežena Triglavska severna stena. Pod njo najdemo po nadmorski višini najnižje ležeča snežišča pri nas. V zgornjem delu Vrat so v hudourniškem dnu doline, Bistrica teče tu že podzemno, še dodatne informacijske table, ki pojasnjujejo nastanek doline in današnje procese v njej, ki nenehno preoblikujejo površje in so posledica stalnega vzpostavljanja ravnovesja posameznih naravnih sil. In prav to neprestano spreminjanje je tu kot na dlani, hkrati pa dodaten motiv, da se sem še kdaj vrnemo. Le pozimi in prvi del pomladi je tu precej neprijazno, saj kraljuje senca. Najlepši pa je obisk po prehodu dežja, ko potegne severnik in zbistri ozračje. Če pa vas ujame na poti dež, boste med drugim deležni tudi nepozabne zvočne podobe doline, ki ji vsekakor velja prisluhniti. Predvsem pa boste ob takem vremenu samevali, saj se sicer poleti tod valijo trume planincev, izletnikov in turistov. Kdaj torej gremo in odpremo vrata v Vratih? Letos poleti zagotovo. Vkup spravil: Miha Pavšek Volit(v)e za lepo vreme Tri, dva, ena - hop! In že smo skočili v meteorološko poletje. Ljubezenski in hkrati zadnji spomladanski mesec je za nami, in to eden najtoplejših ter med bolj sušnimi, odkar imamo na voljo vremenske podatke za sončno stran Alp. Prvih dvajset dni je »zakurilo« na polno, hladnejše vreme v zadnjih dneh maja pa je poskrbelo, da so se vsaj nekateri meteorološki kazalci približali normalnemu odklonu glede na dolgoletno povprečje. Kljub temu da smo vstopili v poletje, v astronomskega šele 21. 6. zjutraj (a bo pav tako trajalo le tri mesece...), pa je vsaj pod Ongrom zunaj še vedno pomlad, »trzinska« seveda. Kulturni program, ki smo mu bili do sedaj priča na letošnjem festivalu, nas ni razočaral, prav tako tudi spremljajoče dogajanje ne. Kaže, da smo mu Trzinci iz leta v leto bolj naklonjeni, predvsem pa mnogo bolj kot muhasto trzinsko vreme. Že res, da lahko na svetovnem spletu spremljamo skoraj vsako kapljico dežja nad našo državo in pri sosedih (tudi neevropskih.), pa vendarle je najbolj zanesljivo, če pogledamo skozi okno ali enostavno gor, v kolikor smo seveda na prostem. Tu pa nastopi težava, namreč najpogostejša smer neviht nad »Sekircovim« je seve-rozahod-jugovzhod. Z drugimi besedami, prav te so najbolj izdatne. Najpogosteje jih torej prinese nekje iznad Kranjskega polja, mi pa jih »posredujemo« prebivalcem Dolenjskega podolja, natančneje jih odnese v smeri Grosupljega in Ivančne Gorice. Tisti, ki domujete pod hribom, in takih je večina Trzincev, imate zato težave pri opazovanju približevanja nevihte. Bližnji odrastki rašiškega osamelca nam zapirajo »nebesni« pogled ravno v smereh med zahodom in severom. Pri tem so prebivalci starega Trzina v veliki prednosti, posebej tisti, ki domujejo čim dlje stran od hriba. In potem se zgodi, da se vsuje na nas, še preden dvignemo riti z vrtnih stolov! Če že ne verjamete temnim oblakom oziroma do zadnjega mislite, da bodo ubrali drugo pot, potem vas bo o dokončnem obisku nevihte gotovo prepričal veter. Tudi v tem primeru so na boljšem »Starotrzinci«, saj leži njihov del naselja na precej bolj prepi-šnem mestu kot pa z vzpetim svetom napol obkroženi »Conarji« in »Mlakarji«. Toča na širšem območju Ljubljane pa je na cestah spet povzročila paniko med našimi »avtoljubci«, ki so iskali vsemogoča zavetja za svoje jeklene konjičke. Sem razmišljal, kam sredi Trzina (recimo starega) bi lastniki tovrstnih »draguljev« skrili svoje zaklade, če bi jih ujela huda toča. Po mojem bi spraznili kakšnega od tistih nekaj hlevov, ki so še ostali, in poslali krave na plano, svoje »konje« pa namesto njih v štalo. Kaj nam bo mleko, saj mu cena tako ali tako pada, v pločevini je naša prihodnost! Da z vetrom pri nas ni šale, sem občutil tudi avtor teh vrstic oni dan (nekdaj mladosten, tako kot jaz...), ko sem na večer za las ušel močnejši toči. V Črnučah in pod Šmarno goro so imela posamezna točna zrna od 4 do 6 centimetrski premer, pri nas pa niso bila večja od velikih frnikol. Kot že rečeno, sem moral ta dan prav ob nevihtnem času na rekreacijo, pri čemer mi je sunek vetra polomil dežnik. Američani bi rekli temu »kolateralna« škoda, meni pa ni preostalo drugega, kot da sem uničeni »parazol« odložil v najbližji smetnjak. Že res, da so današnji dežniki potrošno blago, pa vendarle moram na tem mestu zapisati, da so tovrstni izdelki pred nekaj desetletji prenesli tudi kakšen močnejši vetrni sunek, kot pa sem ga bil deležen pred trzinsko šolo sam. Da bi bila moja »nesreča« še večja, sem se moral odpovedati (pri-)ljubljenemu dežniku, ki je »čutil Slovenijo«, to je namreč pisalo na njegovem robu. Sicer pa je potrebno biti previden, kdaj in kje se kažeš s tako marelo, še posebej v času predvolilnega molka. Upam, da ste na evrovolitvah volili za pravega kandidata ali vsaj tistega, ki vam je obljubil (kaj) lep(eg)a vremena. Aja, bo treba napisati še kaj o vremenu minulega meseca in spomladanskega meteorološkega trimesečja. Če pogledate grafikon za bližnje Voglje in preglednico s padavinskimi podatki nekaterih opazovalnih postaj, je na dlani, da je bilo maja nadpovprečno toplo. Če se ne bi na koncu meseca pošteno ohladilo, bi bil to marsikje najtoplejši maj (povprečne temperature so marsikje presegle junijske vrednosti!). Ta je bil povsod po državi vsaj 2 °C toplejši kot običajno. V širokem pasu od severozahoda do Bele krajine, in torej tudi nad Trzinom, pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo celo za več kot 3 °C. Posledično smo imeli tudi sončnega vremena več kot običajno, še posebej v goratem severozahodu. Padavin pa nekaj manj od pričakovanih ali okrog dve tretjini. Če ne bi bilo ob koncu meseca obilnejšega dežja, bi nam na vrata že potrkala suša. Zanimivo je, da so v tem mesecu znatne razlike med izmerjenimi padavinami nekaterih sosednjih postaj, kar pa je le posledica krajevnih nalivov. In eden ali več takih je potisnil Domžalčane na prvo mesto, kar pa se zgodi precej redko, saj prejmejo ponavadi več padavin kraji, ki ležijo ob vzpetinah. Maja smo imeli kar tri zaporedne vroče (najvišja dnevna T > 30 °C) in sedem nevihtnih dni. In kako smo jo odnesli s pomladjo? Povprečna temperatura v obdobju marec-maj je bila v večjem delu države vsaj 2 °C nad dolgoletnim povprečjem, nekaj manj le na skrajnem severozahodu države. Je pa zato za dolgoletnim povprečjem zaostajalo trajanje sončnega obsevanja. Največ padavin, nad 420 mm, je bilo zabeleženih na območju Julijskih Alp, precej skromne (manj kot 260 mm) pa so bile padavine na jugu in severovzhodu države. Za dolgoletnim povprečjem pa so zaostajali tudi na jugozahodu, še posebej na in ob slovenski obali. Trzinci smo jih dobili ravno prav oziroma le malo več kot je dolgoletno povprečje. In ker je to zadnja vremenska sekirica pred poletnimi dopusti, si na koncu oglejmo še poletne trimesečne obete za Slovenijo. Pričakujemo lahko nekoliko višje temperature kot je povprečje zadnjih 25 let oziroma za okoli 2 stopinji Celzija višje od primerljivega klimatolo-škega obdobja 1961-1990. To pomeni, da bo letošnje poletje podobno vroče, kot je bilo lansko, ko je bila v Ljubljani povprečna temperatura 20,8 °C (za primerjavo, leta 2003 - 23,4) in smo imeli 16 vročih dni (leta 2003 kar 52!) temperaturo vsaj 30 stopinj C. Glede padavin v letošnjem poletju prav tako ne pričakujemo večjih odstopanj od dolgoletnih povprečnih vrednosti. A ne pozabite - obdobne vremenske napovedi v zmernih geografskih širinah (tudi Trzinci smo zmerni.) so sorazmerno nezanesljive, zato so možna tudi velika odstopanja od napovedanih vrednosti. Vsekakor si čim preje privoščite čim daljši dopust, saj bo menda jeseni tudi recesiji pošla sapa, zato bo treba (spet) več delati »za ljubi kruhek«. Ampak do takrat je še daleč in se bo proti večeru še velikokrat stemnilo vse do nižin. Trzinčanov Miha občinski vremenski svetnik POSTAJA/OBDOBJE MAJ 2009 Podgorje pri Kamniku 46 Letališče Brnik 50 Trebnje 56 Polhov Gradec 58 Ljubljana Bežigrad 59 Trzin 77 Voglje 78 Stražišče pri Kranju 65 Moste pri Komendi 68 Stahovica 69 Vrhnika 80 Domžale 86 Padavine maja 2009 na izbranih merilnih postajah (v mm oziroma l/m2).(Vir: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremensko društvo ZEVS, zasebna vremenska postaja Trzin). Zahvala TD Kanja Trzin Turistično društvo Kanja Trzin se zahvaljuje vsem, ki ste finančno, gmotno ali z osebnim sodelovanjem prispevali k uspešni izvedbi X. Florijanovega sejma. Gre za do-natorje, ki smo jih zapisali že v vabilu in na sejmu večkrat omenili, ob tem pa bi se radi zahvalili tudi pokroviteljici Občini Trzin, vsem stojničarjem, predvsem izdelovalcem domače in umetnostne obrti ter številnim turističnim društvom, ki so dala sejmu etnološki pečat. Zahvala gre tudi vsem tistim, ki so nam omogočili organizacijsko tehnične pogoje za to veliko prireditev, hkrati pa tudi okoliškim stanovalcem in podjetjem za razumevanje, prav tako pa tudi vsem, ki so poskrbeli za ponudbo trzinske kulinarike, nenazadnje tudi stalnim in dolgoletnim simpatizerjem naše turistične dejavnosti. Ob tej priliki se želimo zahvaliti tudi vsem nastopajočim v bogatem kulturnem, zabavnem in športnem programu dvodnevnega sejma. Med njimi Godbi Mengeš, Kulturnemu društvu Mihaelov sejem Mengeš in njihovim harmonikarjem, Konjeniškemu klubu Lukovica, Javnemu skladu kulturnih dejavnosti RS - izpostava Domžale in nastopajočim folklornim skupinam na regijskem srečanju Gorenjska 2009. Zahvala pa gre tudi sodelujočim narodnim nošam v povorki in seveda našim prijateljem iz Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ki so nas, tako kot vsako leto, razveselili s svojim obiskom, ponudbo in kulturnim programom. Z velikim veseljem in hvaležnostjo se zahvaljujemo tudi trzinskim organizacijam in društvom, ki so se letos predstavili na Florijanovem sejmu: Osnovni šoli in vrtcu Trzin, Knjižnici Tineta Orla Trzin, Društvu prijateljev mladine Trzin, Kolesarskemu društvu Feliksi Trzin, Orientacijskemu klubu Trzin, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Trzin, Društvu upokojencev Žerjavčki Trzin, Glasbeni šoli L'Artko, Šahovskemu društvu Trzin, metalcem podkve, ki so se uspešno upirali izzivalcem ŠD Loka, igralcem taroka, Francu Florjančiču in harmonikarju Žigu Zemanu na zapravljivčku, trzinskim glasbenim in plesnim skupinam, organizatorjem povorke starodobnikov, pa tudi Župniji Trzin, ki je pravočasno povabila Godbo Mengeš na Florijanovo mašo, tako da se je v nadaljevanju lahko vključila v povorko. Pri organizaciji in izvedbi Florijanovega sejma je sodelovalo preko 50 prostovoljcev, ki se jim prisrčno zahvaljujemo za odgovorno izvedbo nalog, ki so jih prevzeli. Nekateri so svojo pomoč in prispevek ponudili sami, kot na primer družina Tavčar, ki smo jo v obeh dneh povsem okupirali. Na stojnici Turističnega društva Kanja Trzin je bilo ves čas sejma obiskovalcem na voljo promocijsko gradivo naše in sosednjih občin in tudi za območje pod blagovno znamko Srce Slovenije. Še enkrat hvala in vabljeni na naslednje turistične prireditve! TD Kanja Trzin Izidi športnih in drugih tekmovanj na Florijanovem sejmu • Metanje podkev Trzin : Loka - zmagovalna ekipa ŠD Loka • Orientacijki tek /skupaj 63 tekmovalcev/, najboljši v kategorijah: Kategorija A /moški/: 1. Blaž Grah - OK Azimut, 2. Rok Močnik - OK Azimut, 3. Matjaž Pahor - OK Komenda. Kategorija B /ženske/; 1. Andreja Anžur - OK Komenda, 2. Katarina Smolej - OK Azimut, 3. Ula Dremel - OK Trzin Kategorija C /otroci/; 1. Nina Jankovič - Trzin, Vid Keresteš - OK Trzin, Živa Korošec -Trzin. • Precizna orientacija /18 tekmovalcev ali skupin: 1. Družina Potočnik - OK Komenda, 2. Nik Čižek - OK Trzin, Duša Haložan Sedej - OK Azimut. • Urejenost in ponudba na stojnicah po oceni obiskovalcev: 1. Cirila Šmid - dražgoški kruhki, TD Železniki 2. Turistično društvo Kanja Trzin 3. Turistično društvo Mengeš • Dobitniki priznanj za POTICE po oceni tričlanske strokovne komisije: 1. Anton Skok, Loka 2. Geni Voglar, Trzin 3. Majda Šilar, Trzin • Odgovori na vprašanja o trzinskih pesnikih in pisateljih, ki jih je v kvizu zastavljala obiskovalcem Knjižnica Tineta Orla Trzin. Žreb je izbral - Branko Hofer /prvi dan sejma/ - Sonjo Virk /drugi dan sejma/. TD Kanja Trzin Naravno. Čisto. Prijazno. Zemeljski plin je prijazen tako do uporabnika, kot do okolja v katerem živimo. Odlikuje ga namreč široka uporabnost, izjemna ekonomičnost in udobje. Njegova ekološka neoporečnost in preprostost uporabe pa botrujeta njegovemu imenovanju za energent tisočletja. Enostavnost uporabe zemeljskega plina in njegova prijaznost za uporabnika je presenetljiva. V udobju svojega doma preprosto pritisnete na gumb in že regulirate toploto. Brez naročanja ali čakanja na kurilno sezono lahko ogrejete svoj dom kadarkoli. Vaši stroški so namreč vezani na dejansko porabo plina in tako porazdeljeni čez celotno leto. Poleg ugodja topline vašega doma, ki vam jo nudi zemeljski plin, je njegova poraba ugodna tudi za vašo denarnico. Še bolj ugodna za vaš žep pa je ponudba podjetja Petrol Plin, ki je del skupine Petrol, in vam v paketu Pomladna toplina ponuja več ugodnosti hkrati: popust v vrednosti 200m3 plina, izdelavo celotnega projekta notranje plinske napeljave, hkrati pa vam brezplačno demontirajo in odpeljejo staro ogrevalno peč! Ugodnosti paketa Pomladna toplina so v skupini Petrol pripravili izključno za občine s Petrolovim plinovodnim omrežjem! Vsestranskost je najboljša lastnost zemeljskega plina. Razveselil vas bo tudi v poletnih mesecih, ko vam bo priskočil na pomoč pri hlajenju prostorov. Poleg ogrevanja in hlajenja prostorov, vam nudi tudi možnost kuhanja in gretja vode. Plinska peč je v primerjavi z drugimi pečmi zelo majhna in prihrani dragocen prostor v vašem domu. Čistoča same peči pa je neprimerljiva s pečmi, ki so namenjene uporabi drugih energentov. Njeno čiščenje boste prepustili strokovnjakom skupine Petrol, vi pa se boste tačas prepustili udobju vašega doma. Zemeljski plin sodi med energetsko najbolj učinkovite energente. Njegov izkoristek se giblje med 96 in 104 odstotki. Hkrati je okolju prijazen, saj ob pravilni nastavitvi plinskih naprav v procesu izgorevanja nastajata le ogljikov dioksid in voda. Paket pomladna toplina bo razbremenila vaše enkratne stroške namestitve plinske napeljave in k vam pripeljala strokovnjaka skupine Petrol. V vašem naselju je že postavljeno Petrolovo plinovodno omrežje. Ob sklenitvi pogodbe o izvedbi notranje plinske inštalacije s podjetjem Petrol Plin, ki je del skupine Petrol, lahko izkoristite ugodnosti, ki so jih pripravili samo za vas. Ne pozabite! Z uporabo čiste energije skrbimo za skupno prihodnost! KLAPA, MALI GRAD Kamnik KONCERT DALMATINSKE GLASBE gostje: Tamburaški orkester V r hp olje Grad Tustanj, četrtek, 2, julij 2009 ob 20,30 info: www,kf ap ama I igrad. s i Računovodske storitve Ažurnost, fleksibilnost in strokovnost! ŽE g LET Renata Uhan s.p. POT K SEJMIŠČU 26A, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE tel.: 01 561 29 47, faks: 01 561 29 48, gsm: 041 652 556 e-pošta: renaia@faktura.si www.faktura.si Obvestilo V prejšnji številki občinskega glasila je bil objavljen poziv občanom, v katerem smo prosili, da preverite veljavnost vaših osebnih dokumentov. Glede na to, da večjega odziva oz. povečanja števila strank nismo zaznali in da se bliža čas poletnih dopustov, vas ponovno pozivamo, da pravočasno preverite veljavnost vaših osebnih dokumentov. V primeru, da vam je že ali vam bo veljavnost osebne izkaznice, potnega lista ali vozniškega dovoljenja potekla, vam priporočamo, da čim prej stopite do najbližje upravne enote v Republiki Sloveniji in vložite vlogo za zamenjavo oz. podaljšanje ustreznega dokumenta. Da bi se izognili gneči, do katere prihaja pri urejanju teh zadev v poletnih mesecih, vam priporočamo, da to storite čimprej. Uradne ure Upravne enote Domžale so: ponedeljek in torek od 08.00 do 15.00 ure sreda od 08.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 ure in v petek od 08.00 do 13.00 ure. Upravna enota Domžale TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA V GLASILU ODSEV t: 01 839 64 00 Ugodnosti paketa Pomladna toplina lahko ob podpisu pogodbe o izvedbi notranje plinske inštalacije uveljavijo vse fizične osebe, in sicer do 31.12.2009. Popust v vrednost 200 m3 zemeljskega plina bo obračunan po ceni, veljavni na dan spuščanja plina v notranjo plinsko napeljavo. 01 47 14 556 • plin@petrol.si • www.petrol.si PETROL Si Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00 *0b nakupu izdelkov v vrednosti 60 EUR ali več v vseh živilskih prodajalnah Mercator (razen franšiznih) in prodajalnah Hura! prejmete kupon za popust na izdelke bele tehnike v tehničnih prodajalnah Mercator. 3 Mercator 60 let najboljši sosed Ponudba velja v času od 11. 6. do 1. 7. 2009 v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo.