PPlfnoriSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini , Abo. postale I gruppo ( itflia «>00 llT Leto XXXIX. Št. 64 (11.480) TRST, petek, 18. marca 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO PRVIH PONEDELJKOVIH OBOROŽENIH SPOPADIH V BLIŽINI BEJRUTSKEGA LETALIŠČA Stopnjuje se napad na pripadnike mednarodnih mirovnih sil V Bejrutu še štirje atentati proti italijanskim vojakom Poveljnik ameriškega kontingenta obtožuje Izrael - Razprava v poslanski zbornici BEJRUT, RIM — Italijanski vojaki v Bejrutu so bili včeraj ponoči Wtve še štirih atentatov, pri katerih je bil en vojak lažje ranjen. Italijani so streljali na napadalce in ranili enega od teroristov, zajeli pa nadaljnja dva, ki so ju izročili libanonskim oblastem. Napadi na italijanski kontingent mirovnih sil v Bejrutu se torej nadaljujejo in še nevarno stopnjujejo, kar ponovno priča o resnosti stanja v libanonski prestolnici. O tem vprašanju je včeraj tudi obširno razpravljal italijanski Parlament, kateremu je poročal o- brambni minister Lagorio; po njegovem poročilu se je razvila dolga razprava, v kateri so predstavniki Posameznih strank v bistvu ponovili že zn ina stališča. Do prvega napada je prišlo včeraj ponoči okoli 3. ure v palestinskem taborišču šatila. Bersaljerji so približno pol ure nadzirali kombi, na katerem so opazili kaj sumljivega. Nenadoma so začeli s tega vozila streljati |>roti italijanskemu terenskemu vozilu in lažje ranili bersaljerja, ki je bil zadolžen za radijske zveze. Italijanski vojaki so odgovorili s streljanjem in 10 krogel je zadelo kombi; napadalci, tri osebe, so zbežali, ena od teh pa je krvavela. Tri četrt ure kasneje je Prišlo še do dveh napadov: teroristi so najprej streljali z dveh točk pa vojašnico, kjer je nameščen del italijanskega kontingenta in istočasno proti južnemu vhodu v taborišče bataljona bersaljerjev: stražarji so odgovorili s streljanjem, vendar ni bil nihče zadet. Pet minut kasneje so neznanci streljali na poslopje, v katerem stanujejo zdravniki italijanske poljske bolnišnice. Do zadnjega napada pa je prišlo okoli 4. ure. ko je mercedes hotel Prebiti cestni blok italijanske vojske. Vojaki so streljali in avtomobil sp je ustavil ter iz njega so izstopili trije moški, od katerih je bil eden težko ranjen v roko. Vse tri so italijanski vojaki izročili liba-npnskim oblastem. Kasneje je policija aretirala še nekaj oseb. tako da je sedaj, kot kaže. v zaporu skupno 5 oseb. Izsledili so tudi tajnika kombija, ki pa je dejal, da •ie vozilo posodil nekemu prijatelju; slednji je bil človek, ki so ga italijanski vojaki ranili in je trenutr Po v bolnišnici, strogo zastražen. 0 izsledkih preiskave, ki so jo sprožile bejrutske oblasti, ni še nobenih jx>datkov, vendar je v zvezi s tem zelo pomembna poslanica, k' jo je poveljnik ameriškega kontingenta v Bejrutu poslal obrambnemu ministru ZDA \Veinbergerju. tem pismu je še zlasti poudarjena nujnost, da si morajo ZDA od-l°čno in energično prizadevati, da Preprečijo izraelskim četam, da bi Ogrožale ameriške vojake v Liba-n°nu. General Robert Barro ob Ioni opozarja, da so izraelski vojaki trikrat streljali proti ameriškim in da so ogrožali življenje ameriških Vojakov. To je včeraj priznalo tudi izraelsko veleposlaništvo v ZDA, ki Jo govorilo o številnih »nesporazumih in incidentih* med ameriškimi in izraelskimi četami. Bela hiša pisma ni hotela komentirati, njen Siasnik pa je priznal, da se ame jaška vlada ukvarja s tveganji, ka **ritn so podvrženi ameriški vojaki v Libanonu. C zadnjih dogodkih v Bejrutu je včeraj v obrambni komisiji poslanske zuomice obširno poročaj minister Lagorio. Obnovil je dogodke in Poudaril, da gre očitno za širok destubilizacijski načrt, z namenom, d* bi postalo dcio mirovnih sil v Libanonu mnogo težje in da bi na Padalci preprečili poskus, da bi mi-rovne sile prispevale k ponovni Japostavitvi miru v tej državi. O branibni minister je govoril tudi 0 ranjencih in dejal, da je včeraj odpotoval iz Rima v Bejrut neki jPani nevrokirurg, ki se bo posvete'- al z libanonskimi zdravniki, ki zdravijo italijanske vojake. Kar zadeva pogoje italijanskih Tbiakov v Libanonu je lagorio dejal. da gre seveda za mirovno silo, k* je temu primerno oborožena: poudaril je, da je vzdušje v vojski j*°bro in da je italijanski kontingent klinično in operativno kos svoji nategi. .V razpravo so posegli predstavniki skorai vseh narlamentarnih sku- pin, ki so v glavnem potrdili stališča, ki so jih bili iznesli že dan jirej. Predstavniki vladnih strank so bili v glavnem zadovoljni z odgovorom ministra, le socialist Ac-eame je predlagal ustanovitev komisije, kj bi preverila stopnjo pripravljenosti italijanskih vojakov; kat zadeva opozicijo je treba opozoriti na poseg komunista Cerquet-tija, ki je poudaril, da gre za ponovni poizkus, da bi izničili vlogo mirovnih sil v Bejrutu ter je dodal, da se doslej nobena tuja sila ni umaknila iz Libanona in da nobena notranja tolpa ni bila razorožena. Vsekakor bo o zadevi verjetno parlament še razpravljal, ko bo ozadje zadnjih dogajanj jasnejše. L. . ... Lažjim ranjencem so nudili prvo pomoč v Italijanski poljski bolnišnici (Telefoto AP) V OKVIRU ŠKANDALA KRAJEVNIH UPRAV V PIEMONTU Turinski občinski odbor včeraj odstopil Novelli napovedal svoje izčrpno poročilo Danes bodo o odstopu odbora razpravljali v deželnem svetu, v ponedeljek pa v občinskem - Turinski župan zaskrbljen zaradi sovpadanja vrlega števila preiskav državnega pravdništva proti občinski upravi TURIN — Včerajšnji sklep o odstopu turinskega občinskega odbora je drugi odmeven politični učinek sodne preiskave o piemontskih lokalnih upravah, potem ko je že padla deželna vlada. Odločitev o odšlo pu levičarske občinske uprave, ki jo sestavljata KPI in PSI ter deželne. v kateri so KPI, PSI in PSD1, so sprejele prizadete stranke same. Deželni odbor bo svoj odstop formalno predložil na današnji seji deželnega sveta, občinski pa na seji občinskega sveta, napovedani za ponedeljek. Takoj nato pa se bodo na o-beh ravneh začela pogajanja za sestavo novih odborov. Turinski občinski odbor se je za svoj odstop dogovoril na slabo uro trajajočem sestanku, ki se ga je u-deležil tudi župan Diego Novelli. Njegova navzočnost je bila sprva vprašljiva, saj se je zjutraj slabo počutil zaradi posledic slabosti, ki ga je zajela prejšnji dan v Rimu. I nil nepravilnosti, hkrati pa bo od-Odborniki so se na hitro odločili pre- ločno zanikal trditve, ki po njego- ložiti sejo za nekaj ur, župana pa je medtem z intenzivno nego spravil na noge nek znan turinski kardiolog. «Poln zdravil*, kot je sam dejal, je Novelli vendarle predsedoval mučni seji in ob zaključku dejal novinarjem, da se bo o vzrokih odstopa svojega odbora razgovoril na ponedeljkovi seji občinskega sveta. Razkril bo vse. kar ve v zvezi s podkupni-nami in kar je že pred časom napovedal, ni pa hotel dati v javnost prej, preden bi sodniki dižavnega pravdništva zaključili svojo preiskavo. Sedaj, ko so preiskavo formalizirali, bo župan občinskim svetovalcem jmjasnil okoliščine svojega srečanja z inž. Deleom, direktorjem italijanske podružnice ameriške družbe Intergraph, ki je pričal pred sodniki. Novelli bo tudi razkril, če je res on sam pravdnikom nazna- MiiiiiiitiiiHmiitlttmiiiiiittiiitmiiifiiiiiHmmiuiiiiintHiiMiiiiiiMiiiimiMimiiiiiiMiiHiiiiiiitiniiiiiMinMii SPOR MED RIMSKIM SODSTVOM IN VIŠJIM SODNIM SVETOM Danes v parlamentu razprava o sodni aferi Državni pravdnik Tamburrino zahteval premestitev preiskave RIM — Danes bo vlada v popoldanskih urah v parlamentu odgovarjala :ia številne interpretacije parlamentarcev v zvezi s kočljivim vprašanjem spora med rimskim državnim pravdništvom in višjim sodnim svetom. Sklep je bil sprejet jjo posvetovanju predsednika vlade Fanfanija z ministroma za pravosodja Darido, in za odnose s par-lamcntom Abisom. Darida bo tudi odgovorjaJ v parlamentu v imenu vlade. Kot je bilo pričakovat) je državno pravdništvo p» formalizaciji postopka proti višjemu sodnemu svetu, ki je, kot je znano obtoženo «zaprav. 1 janja* javnega denarja sprožilo formalno zahtevo po aktih o admi- skoraj vseh parlamentarnih sku- Šetinc sprejel deželne predstavnike socialistov LJUBLJANA — Včeraj sta bila na krajšem delovnem obisku v Ljubljani deželni tajnik PSI za Furlanijo - Julijsko krajino Gianni Bravo V1 tajnik stranke za tržaško pokrajino Arnaldo Pittoni. Gosta je spi-e-•tel predsednik republiške konference SZDL Slovenije Franc Šetinc. V razgovoru sta sodelovala tudi člana predsedstva republiške konference J*. Danilo Tttrk in Jože Haitman ter generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. Srečanje spada v okvir rednih stikov med SZDL Slove-teje in socialistično stranko Furlanije - Julijske krajine in je sledilo nedavnemu obisku generalnega sekretarja PSI Craxija v Beogradu. V pogovore so bila v ospredju aktualna vprašanja sodelovanja in Nadaljnjega razvoja dobrososedskih odnosov. Pri tem je bil poudarjen Pomen sodelovanja ob meji, obravnavani pa so bili tudi problemi, ki 80 Posledica nekaterih stabilizacijskih ukrepov. Razprava je jx>udanla Pomen uresničevanja osimskih sporazumov, vključno z vprašanjem globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Predsednik re-Pobliške konference SZDL Slovenije Franc Šetinc je sogovornike seznanil z jugoslovanskimi prizadevanji za gospodarsko stabilizacijo in kre-PUav socialističnih samoupravnih odnosov, (jp) mstrativnem delovanju prejšnjih treh sodnih svetov. Gre za obdobje približno desetih let, nad katerim se je jjo nedavnih izsledkih zgrnil dvom. S tem dejanjem dobiva afera globljo razsežnost, razpoka v italijanskem sodstvu pa še bolj zaskrbljujoč značaj. Medtem je generalni državni pravdnik pri kasacijskem sodišču Giovanm Tamburrino zahteval, naj kasacijsko sodišče določi drugi kraj kot sedež preiskave o zlorabah višjega sodnega sveta. Svojo zahtevo je utemeljil s 55. členom kazenskega zakonika, ki omogoča takšno premestitev v primeru, ko gre za «yprašanje javnega reda ali upravičenega suma*, kakor dobesedno navaja omenjeni člen. Včeraj so se o tem vprašanju vrstile nekatere izjave parlamentarcev in njihovih skupin. Vprašanje vladi je sprožil radikalni poslanec Mellini, ki je postavil v dvom akcijo rimskega državnega pravdništva. ki naj bi bilo samo vpleteno v preiskavo podobnega značaja s strani višjega sodnega sveta. Ge-rardo Bianco je v imenu demo-kristjanskih poslancev poudaril potrebo. da se ukrene vse kar je mogoče, da pride do temeljitega raz-čiščenja odnosov med različnimi sodnimi telesi, preden se v očeh javnosti zrušijo predstave o osnovnih pravilih korektnosti, ki morajo vladati v sodstvu. BONN — Zahodnonem.ška osrednja banka je včeraj za en odstotek znižala diskontno in lombardno obrestno mero. da bi s tem omilila pritiske ,ia posamezne valute evropskega denarnega sistema. V glav nem naj bi s tem zajezili vzpon nemške marke in padec vrednosti francoskega franka in ital. lire. vem mnenju niso resnične. Vsekakor je turinski župan dal \c deti, da ima mnogo povedati pa tudi zanikati. Njegov dosedanji molk je izhajal tudi iz želje po korektnem odnosu do političnih sil. saj je po njegovem prepričanju prav, da svetovalci izvedo za njegova stališča in informacije prvi in neposredno, ne pa preko javnih občil. V pogovoru s časnikarji pa se je Novelli vendarle pomenljivo vprašal, zakaj so skozi zid preiskovalne skrivnosti prodrle nekatere informacije. «Ali sle se vprašali.* je dejal, «kdo bi lahko imel interes, da je namesto 800 mi lijonov zapisal 8 milijard?* Pri tem se je nanašal na vsoto, ki je vsebovana v občinskem odloku o nakupu elektronskih naprav za obdelavo podatkov. Na vprašanje, kaj bi ob tej priliki sporočil turinskim občanom, je odgovoril: «Da imam sam. tako kot občinska uprava, čisto vest; sicer pa dobro olje naposled pride na površje.* Včerajšnjo sejo svojega odbora je župan označil za »grenko*. Pravkar je minilo 96 mesecev skupne uprave socialistov in komunistov, ki so si bili vselej z ramo ob rami, tudi v najtežjih trenutkih, kakršen je sedanji. Glede trenutnega odnosa s socialisti pa je dejal, da je uporabil razum in se raje izognil emotivno-sti, zato ni odgovarjal na vse, kar je pisal tisk: «Tudi to bom storil, saj je še časa,* je dejal. In končno je Novelli odgovoril še na vprašanje o drugih preiskav.-ki jih je turinsku pravdništvo uvedlo proti občinski upravi: o klestenju vej s fjouličnih dreves, ki da je bilo preobilno, o dodeljevanju rezerviranih parkirnih prostovo in o gugalnicah v parkih, ki naj bi bile nevarne. «Ne morem mimo izrazov zaskrbljenosti ob vseh teh preiskavah,* je dejal, «slučaj pa je ho tel. da so stekle vse hkrati.* Kmalu po županovem pogovoru z novinarji, je prišla iz Turina vest, da so zaradi »afere* okoli d oddihe rezerviranih parkirišč priprli 62-let-nega inž. Francesca Sibillo in geometra Giuseppa Griffa, oba občinska uslužbenca. Srečanje vlada, sindikati in delodajalci RIM — Na včerajšnjem neformalnem srečanju med vlado., sindikati in delodajalci so predvsem izmenjali mnenja o ceni dela in o obnovi delovnih pogodb. Vlado je zastopaj minister za delo Scotti, sindikate tajniki Lama. Carniti in Ben-venuto. medtem ko so bili za delodajalce prisotni predsednik Merlo-ni. jjodpredsednik Mandelli, predsednik Intersinda Pači. za IR1 pa Prodi. V bistvu se včeraj niso še pogajali. ugotovili so predvsem razhajanja glede glavnih odprtih vprašanj. Po obnovi delovnih pogodb pa bodo nedvomno prešli na konkretnejša tristranska pogajanja. STRAUSSU ZAPRTA POT DO VSEH VAŽNEJŠIH MINISTRSTEV Težavno sporazumevanje med CSU in FDP o sestavi nove nemške koalicijske vlade Med liberalci in CSU velike razlike v notranji, zunanji in gospodarski politiki • Kancler Kohl pred težavno nalogo (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Včeraj so se težavnim pogajanjem za sestavo nove koalicijske vlade v Bonnu pridružili tudi liberalci (FDP), ki so se doslej ločeno jjogajaii s Kohlcm. Le-ta je «osehno ponudil* določen položaj bavarskemu voditelju Straussu, ki poskuša s hudim pritiskom v Bonnu in z Bavarskega čimbolj utesniti Genscherjeve liberalce. Kohl in Strauss se bosta spet sestala v soboto in takrat naj bi javnost zvedela, kaj je zvezni kancler ponudil bavarskemu voditelju in ali je Strauss ponudbo sprejel. Strauss in njegovi sodelavci te dni povzročajo velik hrup okrog svojega prispevka v skupno zakladnico glasov, čeprav je v zveznem merilu število glasov, ki jih je dobila bavarska CSU. nekaj nad 10 odstotkov, medtem ko jih je dohila liberalna FDP natanko 6,9 odstotka, kar ni toliko manj. Generalna sekretarka FDP Schvvaetzerjeva je ostro opomnila Straussa, naj ne pozabi, da bi Kohl še dve leti čakal na kanclerski položaj — in Strauss na to, da pride v Bonn — če ne bi liberalci lani oktobra stopili na stran unije CDU - CSU. Toda Strauss očitno ne more odpustiti liberalcem, da mu nenehno mešajo štrene. V njih vidi krivce za jjoraz na zveznih volitvah leta 1980, ko je kandidiral za kanclerja, in v njih vidi zdaj zoprne tekmece, ki so že vnaprej zasedli pomembne položaje. Predsednik deželne skupine Straussove CSU Theo Waigel je v »Bayernku-rierju* zapisal, da »mora imeti Strauss svobodo izbire, ali bo sploh sodeloval v koalicijski vladi in na katerem fiolozaju bo sodeloval*. To zveni kot izziv ne samo libe ralcem. ampak tudi kanclerju Kohlu, ki je — kot je znano — obljubil Genscherju, da bo ostal na položaju zunanjega ministra. Liberalci so že povedali, da zalite vajo zunanje ministrstvo za Genscherja. Povedali so tudi, da so se že lani jeseni odjjovedali notranjemu ministrstvu, ki ga je dobi) član Straussove CSU Zimmermann, in dobili za to manj pomembno ministrstvo za pravosodje. Zdaj so pripravljeni od-jjovedati se ministrstvu za kmetijstvo «brez odškodnine*, tako da bi obdržali v novi koalicijski vladi samo še tri ministrstva. Poleg zunanjega in pravosodnega še gosjjo-darsko ministrstvo, ki je v rokah grofa Lambsdorffa, človeka, ki je še bolj kot Genscher zaslužen za prelicd liberalcev v nasprotni tabor. Strauss očitno čuti, da mu je pot do najvažnejših resorjev zaprta, zlasti še, ker Kohl — kot kaže — noče popustiti glede finančnega ministrstva. Tam že sedi zvesti in preizkušeni Stolfcenberg iz Kohlove stranke CDU. Personalna vprašanja so neločljivo povezana s stvarnimi, političnimi vprašanji. Strauss prinaša v količijo radikalno desne zahteve na številnih področjih, tako v zunanji kot v notranji politiki. V mednemški po-litiki se zavzema za večjo uravnoteženost pri političnem in gospodar-skem »daj - damu* v razmerju do NDR, kar pomeni tršo politiko do Honeckerja. Njegove simpatije do rasističnega režima v Pretorii so znane in so navzkriž z Genscherje-vimi predstavami. Med strankama unije in FDP obstaja sicer splošno soglasje o jx>litiki varnosti in atlantskega zavezništva. Obstajajo pa razlike ne samo glede politike do Južnoafriške republike in Srednje Amerike, ampak tudi politike do neuvrščenih in držav v razvoju nasploh. Stranki unije se zavzemata za to, da bi se Bonn povsod oziral na politič- nostrateške interese Zahoda, medtem ko je za Genscherja najvažnejše, da bi Zvezna republika krepila odnose s tretjim svetom kot faktorjem, ki igra veliko vlogo v svetovni jjolitiki. Toda največje razlike med partnerji obstajajo glede držav-nopravruh in notranjepolitičnih vprašanj. Med njimi je zelo pomembno vprašanje tujih delavcev. Znano je da so liberalci odločno proti zakonskemu osnutku, da bi smeli tuji starši jemati k sebi v ZRN otroke samo do 6. leta starosti in ne kot doslej do 16. leta. CDU in CSU sta pretežno za prvi predlog, hkrati pa bosta predlagali FDP, da bi do leta 1990 zmanjšali število tujih delavcev v ZRN od sedanjih. 4,6 milijona na dva do največ tri milijone. Kaj to pomeni, je najbolj jasno tujim delavcem samim. In tudi Nemcem: »Frankfurter Rundschau* je že v naslovu povedal, za kaj gre: »Trda linija proti tujcem.* BOŽIDAR PAHOR Z RES0LUCU0 0 ZAMRZNITVI JEDRSKEGA OROŽJA Prvi opomin kongresa ZDA Reaganovi jedrski politiki Demokrati trdijo, da sta velesili dosegli ravnotežje, s katerim lahko nekajkrat uničijo svojega nasprotnika WASHINGTON — Ameriški pred stavniški dom je prvič resneje opozoril predsednika Reagana, da se ne strinja z njegovo oboroževalno politiko, ko je z večino glasov zavrnil popravek republikancev in Bele hiše k' resoluciji demokratov, ki zahtevajo zamrznitev jedrskega o-rožja. Za demokrate in za ves ameriški tisk je bilo glasovanje jasen opomin predsedniku, da mora računati tudi na voljo kongresa in ljudstva. Čez teden dni bodo glasovali o resoluciji, ki jo bo predstavniški dom odobril, senat pa zavrnil. Kljub temu pa, da se bo lahko Reagan v skrajnem primeru poslužil pravice veta. pa argumenti demokratov že načenjajo republikansko prepričanje v pravilnost Reaganovih izbir. Za demokrate sta obe velesili dosegli jedrsko ravnotežje, saj ni bistveno, ali ima ena velesila kak megaton več ali ne. saj s svojim jedrskim •iiiiiiiiiiitiiMmiiiiittHimiiiiiiiiitiiiiMiiiiitifiHiiimtiiiiiiimiiiiKiiiriiiiiiiiiiiMmiiitiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiuiiiuiiirKiitiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiinitMiiiiiin PRVO DEŽELNO SREČANJE SOLNIKOV arzenalom lahko nekajkrat uniči nasprotnika. Ameriško javno mnenje je v glavnem še podprlo demokratski predlog. Bela hiša seveda trdi. da so vprašanja pretežka, da bi jih ljudstvo razumelo. Vsekakor pa iz Bele hiše prihajajo prvi namigi, da bi lahko Reagan spremenil svojo »ničelno rešitev* za kako kompromisno rešitev, ki bi bila sprejemljivejša za Sovjetsko zvezo. Danes pa se bo v Bruslju sestal posebni posvetovalni organ NATO, ki sledi ženevskim pogajanjem o jedrskih raketah srednjega dometa. Razprava med zagovorniki »ničelne rešitve* in kompromisa se bo bržkone nadaljevala tudi na zasedanju obrambnih ministrov NATO na Portugalskem 22. in 23. marca. V konferenčni dvorani hotela «Europa» v nabrežinskem bregu se je včeraj odvijalo prvo deželno srečanje italijanskih in slovenskih šolnikov. Obširno poročilo o pobudi objavljamo na drugi strani. (Na sliki: Pogled na konferenčno halo) niMiiiiriMiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiniiiiittiiiiiiiiniiuimniiiiiiiiMiiiiiHiiiuiHitiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiMMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiriniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiitiimiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiik OB ZAKLJUČKU BENEČANSKIH KULTURNIH DNEVOV 25. MARCA V Spetru srečanje Comelli-Zemljarič V okviru BKD danes pogovor o deželnih razvojnih načrtih in o pomenu za Benečijo ŠPETF.R SLOVENOV - Benečanske kulturne dneve, ki so z letošnjo deseto izvedbo doživeli prvi okrogli jubilej, bodo sklenili na visoki ravni. Na njih bosta 25. mavca v Spe tru Slovenov sodelovala predsednik deželnega odbora Furlanije Julijske krajine Antonio Comelli in predsednik izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Janez Zemljarič. Oba sta namreč sprejela povabilo Študijskega centra Nediža, ki benečanske dneve prireja Vest objavlja zadnja številka Nove ga Matajurja, časnika Beneških Slovencev. Voditelji študijskega centra Nediža pripisujejo temu dogodku velik pomen. V njem ne vidijo sama stalnega dviganja ravni o-kroglih miz, ki jih prirejajo na gospodarske teme ampak vidijo v srečanju Comelli - Zem ljarič predvsem dejstvo, da vodi pot k sodelovanju med našo deželo in Slovenijo tudi preko Benečije. To odprtje si je Benečija izbojevala s številnimi pobudami gospodarskega in kulturnega značaja. Pokazala je svojo življenjskost in svojo voljo, da ne ostaja na repu dogajanja, ampak da izkoristi prednost, ki jo ima zaradi obmejne lege. S takšnim delom je pokazala, da je dozo rela za enakopravno in ustvarjalno vključevanje v vse oblike obmejnega gospodarskega in kulturnega sodelovanja, da je dorasla svoji vlogi samostojnega narodnega subjekta in da upravičeno terja in pričakuje izenačenje svojega položaja s položajem o-stalih Slovencev v naši deželi. V okviru BKD bodo danes ob 18. uri v špetrski občinski dvorani spregovorili o deželnih razvojnih načrtih in o njihovem pomenu za Benečijo predstavniki strank. Na okrogli mizi bodo sodelovali: predsednik gorske skupnosti Terskih dolin S Sinicco za KD. deželni svetovalec DP G. Cavallo, podtajnik Furlanskega gibanja R. Iacovissi, odgovorni za gospodarska vprašanja pri deželnem tajništvu KPI R. Toschi, deželni tajnik PDLT F. Barazutti, deželni tajnik PSDI L. Zucalli, načelnik skupine PSI v videmskem [»krajinskem svetu G. Sbuelz. ter predsednik Slovenske skupnosti R. Dolhar. Jugoslavija pro.i rasnemu razlikovanju NEW YORK — Odbor za odpravo rasnega razlikovanja „e soglasno sprejel jugoslovansko periodično poročilo o uresničevanju zakonskih, sodnih in drugih ukrepov za zaščito pred vsemi oblikami rasnega razlikovanja. Poročilo je podal pomočnik predsednika zveznega komiteja za zakonodajo Miodrag Mitič, ki je podrobno pojasnil, kako jugoslovanska zakonodaja preprečuje rasno razlikovanje in omogoča resnično e-nakopravnost vseh narodov in narodnosti v SFRJ. Poročilo je dobilo splošno priznanje, še posebej pa prizadevanja Jugoslavije za zagotovitev resnične enakoprav nosti narodov in narodnosti na vseh področji. Člani odbora so se posebej zanimali za delovanje jugoslovanske politične ureditve na vseh ravneh, za oblike in rezultate gospodarske pomoči, kj jo skupnost daje nezadostno razvitim delom države, vključno pokrajini Kosovo in za različne vidike demografske sestave prebivalstva Jugoslavije iz zadnjega popisa leta 1981. Člani omenjenega komiteja OZN so mednarodno priznani strokovnjaki iz 18 držav. Med njimi je tudi direktor inštituta za narodnostna odnose iz Ljubljane Silvo Devetak. Odbor obravnava periodična poročila 117 držav podpisnic mednarodnega dogovora o odpravljanju rasnega razlikovanja. Njegove sklepe odobrava generahia skupščina, (dd) CIUDAD DE MEXlCO - Svetovna banka bo Mehiki že letos odobrila posojilo v višini od 500 do 700 milijonov dolarjev, ki bodo služili predvsem za razvoj kmetijstva. Medtem pa mehiška opozicija kritizira sklep vlade, ki je pocenila metliško nafto glede na sedanje tržne cene. Mehika bo po prvih podatkih izgubila približno 1.3 milijarde dolarjev, a druge poti ni imela. RIM — čez deset dni bomo v nedeljo, 27. marca, ob 2. zjutraj premaknili urne kazalce za eno uro naprej, saj bo stopila v veljavo tako imenovana legalna ura. ki bo trajala do 25. septembra, ko bomo nadoknadili marca zgubljeno uro spanja. Istočasno bo legalna ura nastopila tudi v večini držav Evrope, tokrat pa bo prvič posnemala večino evrop-iskih držav tudi Jugoslavija; SPCDBUDEN USPEH VČERAJŠNJEGA POSVETA V HOTELU «EUROPA» Italijanski in slovenski šolniki si želijo kakovostnejših odnosov Poročilo koordinacijskega odbora šolnikov obeh narodnosti in zelo živa razprava Furlanija - Julijska krajina je dežela marsikaterih različnosti, razvodje in obenem stičišče različnih narodov, jezikov in kultur, ki bi se morali spoznavati in se tako medsebojno obogatiti. To načelo že jas no izpričuje sam statut naše avtonomne dežele, podobne besede in obveze pa najdemo v skoraj vseh u-radnih ali pol uradnih listinah in dokumentih ter tudi v mnogih pravilnikih ali programih državnih u stanov, ki delujejo na področju od Pordenona do Trsta. Realnost pa zdaleč ne odseva načelnih izjav, mnogo, kar je v ta namen napisanega, pa ostaja še dalje mrtva črka. Ta logika ločenih skupnosti, če jo tako lahko sploh imenujemo, povzroča v naši stvarnosti neprevid-ljive in zlasti za našo narodnostno skupnost zelo nevarne posledice. Šola je gotovo tisti družbeni dejavnik, ki v največji meri doživlja negativnost takega stanja in ki zaradi odločilnega pomena pri socializaciji otroka ter mladega človeka neposredno reproducira stare predsodke in zakoreninjene odpore do različnosti, v našem primeru do Slovencev. Ti niso ne dobri ne slabi, ne prijateljski in ne sovražni, učnj programi jih enostavno ignorirajo. Zato se res ne smemo preveč zgražati na račun lanskoletnih zasedb nekaterih tržaških višjih srednjih šol »proti dvojezičnosti* alj pa ko pomislimo na vse dogodke, ki so na ta ali oni način povezani z neinformiranostjo o stvarnosti naše manjšine. Moramo se samo globoko zamisliti in dati naš doprinos, da se bo na vseh področjih uveljavljala tista kultura sožitja in enakopravnosti, ki se mora vendarle s časom iz gesla preleviti v stvarnost. Prvi, zelo spodbuden korak k temu šo včeraj popoldne štorih slovenski in italijanski šolniki, ki so se v lepem številu odzvali vabilu koordinacijskega odbora šolnikov o-beh narodnosti ter devinsko-nabre-žinske uprave ter se odkrito pogovorili kako premostiti ovire, ki danes tako škodljivo pogojujejo skoraj vso narodnostno mešano realnost. Ta naloga vsekakor ne bo lahka, začelo pa se je vendarle razpravljati o skupnih programih in pobudah, kar predstavlja nedvomno korak naprej. Iz uvodnega poročila koordinacijskega odbora italijanskih in slovenskih šolnikov, ki sta ga prebrali Patrizia Vascotto in Vera Tuta-Ban ter iz zelo žive debate je prišla jasno na dan potreba, da hočejo šolniki, ki so se zbrali v hotelu »Eu- ropa*. odpreti novo poglavje v odnosih med slovensko in italijansko šolo. Zlasti v pričevanjih italijanskih šolnikov je prišlo do izraza, s kakšnimi težavami in birokratskimi ovirami se srečuje skoraj vsakdo, ki hoče učencu ali dijaku v raznih oblikah približati zgodovino in življenje Slovencev, čeprav to izrecno predvidevajo novi učni programi. Dogajajo se skoraj neverjetne stvari, ki res postavljajo Trst daleč izven Evrope. Včerajšnje srečanje naj bo torej v spodbudo delu in poslanstvu koordinacijskega odbora šolnikov obeh narodnosti, ki mora pritegniti v svojo sredo čimveč učiteljev in profesorjev (tudi iz goriške in iz videmske pokrajine) ter črpati ideje in energije iz širšega šolskega in didaktičnega tkiva. Seveda pa delo tega odbora ne sme ostati osamljeno, ampak mora biti deležen razumevanja vseh dejavnikov tako manjšine kot demokratičnega in naprednega dela večine. Posvet, o katerem bomo še pisali, sta vodila odbornika devinsko-nabrežinske občine Marinka Terčon in Giorgio Depangher, med gosti pa smo opazili predsednika deželnega sveta Collija, zastopnike miljske uprave, političnih sil in šolskih sindikatov ter pokrajinskega odbornika Čoka. ki je tudi posegel v razpravo. Pogrešali pa smo zastopnike šolskih skrbništev in drugih uradnih šolskih ustanov, ki bi morale vendarle pokazati zanimanje za to pobudo. • Tržaško šolsko skrbništvo sporoča. da je na oglasni deski pokrajinskega šolskega urada (Ul. Duca d’Aosta 4) na vpogled ministrska o-krožnica o imenovanju nestalnega neučnega osebja osnovnih in nižjih srednjih šol. Rok za vložitev prošenj zapade 15. aprila 1983. Obrazce in vse nadaljnje informacije nudi šolsko skrbništvo v uradnih u-rah (ob ponedeljkih, sredah in petkih od 11.30 do 13.30). Z OBČNEGA ZBORA SEKCIJE SDGI ZA MALO TRGOVINO Reševanje skupnih problemov terja tudi skupno nastopanje Izvoljen nov odbor: predsednik ostal Borivoj Švagelj, tajnik je Silvano Starec Vzajemna pomoč in sodelovanje: to je vsebinska nit, ki je povezovala poročila in posege v razpravo med predsinočnjim občnim zborom sekcije SDGZ za malo trgovino v openskem Prosvetnem domu. To je bila druga sekcijska skupščina v teku priprav na deželni občni zbor naše osrednje gospodarske organizacije. ki bo, kakor je znano, drugo nedeljo, 27. marca, dopoldne v Gorici. Tudi tokrat je članstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja izpričalo voljo, da se mimo življenjsko utemeljenih osebnih interesov globlje zavzame za splošne gospodarske koristi slovenske narodnostne skupnosti na celovitem ozemlju Furlanije - Julijske krajine. Združevalni pomen dela je nazorno osvetlil v svojem poročilu predsednik Borivoj Švagelj, ko je poudarjal važnost vloge, ki jo v sklopu združenja odigravajo sekcije. Združitev nadrobnih trgovcev v sekcijo je narekovala okoliščina, da neprestano množečih se problemov iniiiiiimiiiimiiiffiiiiiiiinifiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiimiiiMiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHHiiinuMiiiniiiiiiiiiittmiiiHHiiiiMiHiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniMi V OBRAMBO OGROŽENIH DELOVNIH MEST Danes protestna manifestacija delavcev škedenjske železarne Včeraj ponovno celodnevna stavka v obnovitev delovne pogodbe - Položaj pristanišču • Kovinarji zahtevajo v štivanski papirnici se slabša Delo kor v Italiji. v tržaškem pristanišču, ka-vseh drugih pristaniščih v je bilo včeraj ponovno u-stavljeno za 24 ur. To je že tretja celodnevna stavka italijanskih pri-staniščnikov v zadnjih tednih, to je v času, v katerem bi se bile morale uresničiti obveznosti, ki jih je svoj čas sprejel minister za trgovinsko mornarico glede predčasne upokojitve odvečnega števila pri-staniščnikov in glede zagotovitve finančnih sredstev v blagajno, iz katere se izplačujejo pristaniškemu osebju plače in mezde. V našem pristanišču je bilo včeraj zasidranih 40 ladij. Vodstvo luške ustanove je v zvezi s stavko izdalo poročilo, v katerem opozarja na nevarnost, da bi ladje odšle v konkurenčna pristanišča in ocenjuje škodo, nastalo zaradi , stavleerma več sto milijonov lir. V SREDO POD PREDSEDSTVOM L MALALANA Prva seja glavnega sveta KZ po letošnjem občnem zboru Za predsednika je bil potrjen A. Guštin, za podpredsednika pa A. Debeliš in S. Orel * Izvolitev izvršnega odbora in posvetovalnih komisij V sredo se je po letošnjem občnem zboru prvič sestal novi glav ni svet Kmečke zveze, ki mu je predsedoval Lucijan Malalan. Na dnevnem redu je imel imenovanje predsednika in dveh podpredsednikov, izvolitev izvršnega odbora organizacije ter imenovanje komisij. Za predsednika je bil potrjen Alfonz Guštin, na podpredsedniškem mestu pa sta ravno tako bila potrjena Alojz Debeliš in Srečko Orel. V izvršnem odboru KZ bodo poleg njih še I. Antonič, D. Starc, O. Grgič, J. Radetič, G. Scheria-ni, A Kalc, A. Bole, L. Malalan, M. Žigon, L. Petaros, D. Lupine, A. Križmančič. Z. Parovel, R. Še-mec in R. Košuta. V nadzornem odboru so M. Križmančič, J. Sto-per in A. Grgič (namestnika J. Bolčič in J. Barič), v razsodišču pa A. Markovič, I. Baša, M. Gregorič. S. Stoka in A. Čok. Imenovane so bile tudi posvetovalne komisije, ki jih predvideva statut za razna področja delovanja organizacije. V komisiji za vinogradništvo je odgovoren D. Lupine. za cvetličarstvo M. Kralj, za vrtnarstvo A. Debeliš, za živinorejo M. Križmančič, za dvo-lastniška vprašanja A. Križmančič, za zadružništvo S. Orel, za jusarska vprašanja L. Malalan ter za tisk predsednik KZ A. Guštin. Poleg teh obveznosti je glavni svet KZ na seji razpravljal še o vrsti vprašanj, ki so bila v ospred ju na zadnjem občnem zboru. Bil je govor o imenovanju predstavnikov v trgovinsko zbornico, o vprašanju poklicnega seznama za kmetijske podjetnike, o odnosih z italijansko organizacijo Coltivato-ri diretti in še o drugih vprašanjih, o katerih bomo podrobneje še poročali. Glavni svet Kmečke zveze pa je vsekakor odločno obsodil odsotnost predstavnika deželnega odbora na občnem zboru organizacije, kar jasno dokazuje, kako deželna vlada zanemarja ta produktivni sektor v tržaški pokrijini. Zato bo KZ nastopila na vseh pristojnih ravneh, da bi se taki odnos odgovornih o-blasti spremenil. ma vrsto up.avnih vprašanj, ki so bila že vpisana v dnevnem redu prejšnje seje; tem je odbor dodal še druga, o katerih je treba nujno razpravljati. Na dnevnem redu sta tudi dve resoluciji o posegih v korist obrata Temi (podpisali so jo predstavniki PSI, PRI. LpT, SSk, MSI. PLI in PSDI) ter o ukrepih za izboljšavo javnih prevozov, ki jo je predložila komunistična skupina. V Trsfu center UNIDO za biogenetsko inženirstvo? V Vidmu se bodo danes sestali predstavniki vseh štirih pokrajin naše dežele, da bi razpravljali o pobudi mednarodne agencije Združenih narodov za industrijski razvoj držav tretjega sveta (UNIDO), ki namerava ustanoviti evropski center za biogenetsko inženirstvo. Tržaška pokrajina je pred časom izrekla po-voljno mnenje o ustanovitvi takega centra na Tržaškem. Včeraj popoldne se je ponovno sestal tovarniški svet škedenjske železarne Terni. Svet je potrdil sklep, ki je bil sprejet že na sindikalni skupščini delavstva, da se za danes okliče celodnevna stavka vsega osebja v znak protesta proti brezbrižnosti vodstva grupe Terni glede izdelave načrta za prehod k alternativni proizvodnji v škedenj-skem obratu. Delavci železarne se bodo danes najprej sestali na kratki sindikalni skupščini v menzi podjetja, nakar se bodo podali v sprevodu (in menda tudi s tovarniško mehanizacijo) v središče mesta. Tej protestni manifestaciji, ki jo bodo uprizorili tako delavci, ki so redno zaposleni v tovarni kakor tudi tisti, ki so v dopolnilni blagajni, bo da sledile še nove,' ostrejše pro testnejakcije,. kolikor ne bo minister zem v* STALNO,, 'GLEDALIŠČE TRSTU Natečaj za denarno pomoč dijakom iz manj premožnih družin Goriška pokrajinska uprava je te dni razpisala natečaj za dodelitev denarne pomoči dijakom iz manj premožnih družin v smislu deželnega zakona štev. 10/80. Za prispevek lahko zaprosijo dijaki, ki obiskujejo višje srednje šole na območju goriške pokrajine. Stalno bivališče diakov je lahko tudi na območju druge pokrajine. Denarni prispevek je predviden tudi za dijake, ki imajo stalno bivališče v goriški pokrajini, ki pa obiskujejo šole izven deželnega območja. Prošnje je treba dostaviti pokrajinski upravi najkasneje do 16. aprila letos. v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane v Kulturnem domn v Gorici CARLO GOLDONI SLUGA DVEH GOSPODOV KOMEDIJA V nedeljo, 20. marca, ob 16. uri ABONMAJA A in C V ponedeljek, 21. marca, ob 20.30 ABONMA B Cenjenim abonentom sporočamo, da je združitev abonmajev nujna zaradi odmerjenega časa gostujočega ansambla. Prosimo za razumevanje. predstavniki jamarskih klubov iz Slovenije, Koroške in seveda naše dežele. Glavni pobudnik in organi; zator srečanja so Kraški krti, pri izpeljavi zamisli pa sodelujeta še društvo Seppenhofer iz Gorice in jamarski klub «Associazione del fante« iz Tržiča. Ob tem velja za- rftitsi e-'r^u »*r« ** pisati, da so Kraški krti že od vsega začetka navezali in kasneje razvijali sodelovanje s podobnimi klubi v matični domovini, dobre stike pa imajo tudi z jamarji in jamarskimi klubi na Koroškem. Do takega, tristranskega srečanja je torej moralo slej ko prej priti. Namen organizatorjev je tudi, da bi se srečanja nadaljevala in postala tradicionalna, tako nekako, kakor se že skoraj dve desetletji redno srečujejo planinci treh dežel. Prireditelji pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo okrog osemdeset jamarjev. Zbral; se bodo v soboto ob 10. uri pri jamarskem domu na Vrhu, v popoldanskem času si bodo ogledab bližnjo jamo •Kraljico Krasa«, zvečer pa bo okrogla miza na temo »Problematika ob o-bisku jam na izvennarionalnih področjih«. V nedeljo si bodo udeleženci prvega tristranskega srečanja jamarjev ogledab še dve zanimivi jami na Tržaškem Krasu. NOV ŠKANDALČEK NA TRŽIŠKEM? Sodišče sprožilo preiskavo o nepravilnostih v zdravstvu Šlo naj bi za nepravilnosti v sprejemnem uradu tržiške bolnišnice ter v bivšem uradu SAUB - Preiskavo vodi tržiški pretor S škandab, takimi ali drugačnimi, podkupovanjem in podobnimi zadevami nimajo opravka samo v velikih mestih, ampak izgleda, da se take lastnosti primejo tudi u-praviteljev. oziroma državnih u-službencev in oseb, ki opravljajo javno službo tudi v majhnih, tako-imenovanih perifernih krajih. Okrajni sodnik v Tržiču je, kakor se je izvedelo, sprožil preiskavo o morebitnih nepravilnostih glede delovanja nekaterih zdravstvenih služb na tem območju. Šlo naj bi za sprejemni urad v tržiški bolnišnici ter za nekatere službe bivšega urada SAUB. Drugih podatkov v tem trenutku PO DOEODKB m AJŠEVICI 22-letni Alfonz Grčman osumljen umora učiteljice 22-letni Alfonz Grčman z Ajševice 13, ki je v priporu že od 9. marca, je utemeljeno osumljen, da je v noči 9. marca, med 24. in 1. uro, pretepel in davil 45-letno Da nilo Sluban, ki je za posledicami poškedb neposredno umrla. To so po nekajdnevni preiskavi in zasli-ševanju obtoženca ter prič časnikarjem povedali predstavniki Temeljnega javnega tožilstva v Novi Gorici. O dogodku smo v našem listu že pisali prejšnji teden. Žene z Ajševice so v gostilni Šterk 8. marca popoldne praznovale svoj praznik. Med njimi je bila tudi Danila Sluban, učiteljica na osnovni šoli na Ajševici, ki je z možem Francem in dvema otrokoma živela v šolskem poslopju. Potem ko so se ženske razšle so v gostilni ostali še Franc in Danila Sluban ter obtoženi Grčman. Ta je bil svojčas učenec Slubanove. Po postanku v gostilni je trojica vstopila v Sluba-nov avto, namenjena domov. Vozilo pa je zaradi goste megle zašlo s ceste in v avtu je Franc Sluban ostal, medtem ko sta se Grčman in Danila Sluban oddaljila v nasprotno smer. Osumljenec je sodnikom priznal kako je prišlo do dogodka in to bo očitno prišlo na dan na procesu, ki bo. tako so povedali preiskovalni sodniki, kmalu, kajti osvetliti morajo še obe osebnosti ter počakati na mnenje in izide obdukcije ki jo je v šempetrski bolnišnici izvršil sodni izvedenec medicinske stroke dr. Velimir Košuljardič. Alfonz Grčman, ki je sicer delavec v šempetrski Iskri, je obdol žen kaznivega dejanja umora po 1 odstavku 46. člena kazenskega zakonika Slovenije. Če bo priznan za krivega bo dobil zaporno kazen od petih do petnajstih K žal ni na razpolago, kajti preiska va se je pravzaprav šele pričela. V zvezi s to novico velja omeniti tudi krajše tiskovno poročilo enotnega sindikata uslužbencev bolnišnice. v katerem se izrecno navaja, da je osebje zmeraj ravnalo v skladu s predpisi. Tajništvo nadalje opozarja na nevarnost strumentahzacije dogodka v korist tistih sil, ki skušajo diskreditirati javno zdravstveno službo v korist zasebne. Kaj je na stvari, bomo vsekakor izvedeli v prihodnjih dneh in tednih. karja Roberta Hlavatyja. Na slovesnosti je o umetnikovi življenjski in umetniški poti spregovoril profesor Milko Rener. Razstava bo odprta do 23. t.m., nakar jo bodo prenesli v Sežano. Gustav Gnamuš v Pilonovi galeriji V Pilonovi galeriji v Ajdovščini, kjer se ponašajo s celo vrsto uspelih razstav, bodo danes zvečer, ob 18. uri odprli razstavo slik in risb Gustava Gnamuša. To je slikar iz Mežice, študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1966. Samostojne razstave je imel na Ravnah, v Mariboru, Ljubljani, Kopru ter Solkanu. Dobil je tudi nekaj nagrad v raznih krajih Jugoslavije. Sodeloval pa je s svojimi deli tudi na skupinskih razstavah v Jugoslaviji, Avstriji ter Romuniji. Razstava bo v Ajdovščini odprta do 6. aprila. Razstava ikon v deželnem avditoriju Na pobudo krožka Centra studium bodo jutri ob 16. uri v deželnem avditoriju v Gorici odprli razstavo ikon tržiškega slikarja Paola Dia-cona in Rosanne Piga iz Gorice. Razstava bo odprta do 26. marca. V sredo, 23. marca ob 20.30 pa bo v predavalnici v Semeniški ulici 9 predvajanje diapozitivov o ikonografskih motivih. Pričenja se zadnji ciklus predavanj tečaja glasbene vzgoje Drevi se bo v pokrajinski sejni dvorani pričel zadnji ciklus predavanj tečaja glasbene vzgoje za o-drasle. Tečaj je pripravila, kakor znano, pokrajinska uprava, pričel pa se je 12. novembra. V zadnjem ciklusu predavanj bo govora o godalih, zlasti o violi in violini. O nadvse pestri in zanimivi zgodovini teh instrumentov bo govoril prof. Alfredo Marcosig. V ponedeljek ne bo toka na območju Doberdoba Zaradi del na napravah v ponedeljek, 21. t.m., med 13. in 16.30 ne bo toka na območju Doberdoba. Tako sporočajo s tehničnega urada državnega podjetja ENEL in prosijo za razumevanje. b Namesto cvetja na grob Mirka Švaba darujejo uslužbenci podjetja AGOREST S.r.l. iz Gorice 50.000 lir za KD Škamperle iz Trsta in 50.000 lir za KD Tabor z Opčin. Nevarnost naraščanja brezposelnosti V prihodnjih mesecih bodo skoraj povsem dokončali dela v tržiški ter-mocentrab. To pomeni, tako izhaja iz tiskovnega poročila sindikata kovinarjev, ponoven skokovit porast števila brezposelnih. Že lani, proti koncu leta, je bilo na gradbišču precej delavcev manj kakor ob začetku gradnje. Precej delavcev je iz drugih krajev države, lepo število pa je tudi domačinov in prav ti bodo predvidoma ostali brez ustrezne zaposlitve. Nujno je zato. da se slednjim zagotovijo za nadaljnih šest mesecev po odhodu z gradbišča osebni dohodki iž posebnega sklada. V tiskovnem poročilu sindikata FLM je omenjeno tudi vprašanje gradnje nove termocentrale na Trži-škem, vprašanje o katerem je bilo v zadnjem času kar precej polemik. Stališče sindikatov je naklonjeno gradnji takega objekta in bi bila velika napaka, če bi ne izkoristili priložnosti, ki se ponuja. DANES V GRADIŠČU Javna razprava o reformi pokojnin V občinski sejni dvorani v Gradišču bo danes ob 17.30 na pobudo pokrajinskega vodstva KPI, javna razprava o predlogih za preureditev pokojninskega sistema. Uvodno poročilo bo imel Ado Furlan. Prireditve V prostorih fotografskega krožka CI.F.I. v Ul. sv. Klare 15 bo danes ob 21. uri predvajanje barvnih diapozitivov Adalberta Buzzina z naslovom Transafrica 80. Vstopnine ne bo. Razna obvestila Danes ob 20. uri bo v domu A. Budala v štandrežu drugo predvajanje diapozitivov c društveni dejavnosti v zadnjih letih. Vabljeni. Razstave V galeriji Meblo v Novi Gorici bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo grafik in sestavljivih elementov Franka Vecchieta. Razstava bo odprta do 1. aprila. Kino Gorica VERDI 17.45-21.00 «11 gattopardo«. B. Lancaster, C. Cardinale. CORSO 17.15 — 22.00 «Rambo». S. Stallone. Barvni film. V1TTORIA 17.30-22.00 «Professione porno attrice«. Prepovedan mladini. pod ’8. letom. Tržič EXCELS10R 18 00-22.00 «11 conte Tacchia«. PRINCIPE 18.00—22.00 «Scomparso (missing)«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 «Krvava maturantska noč«. Ameriški film. 20.00 «Telo in duša«. Ameriški erotični film. SVOBODA 18.00 «New York 1997». Ameriški film. 20.00 «Svet seksa«. Ameriški erotični film. DESKLE 19.30 «Atlantic city». Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontom - Ddsoi, Kašiel 52, telefon 83 349. PETURNA I ek «nv\ v TRŽIČ1 Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72-71 Boljunčani na ricmanjskem tednu V sredo zvečer sta v Babni hiši v Ricmanjih nastopila mešani pevski zbor in tamburaš ki zbor KO France Prešeren iz Boljunca z bogatim sporedom, ki ga je dopolnil še nastop komikov Vančka in Drejčka, ki sta spravila številno občinstvo v zelo dobro voljo. Nocoj se bo ricmanjski kulturni teden nadaljeval z nastopom proseško-kontovelske dramske skupine Jaka Štoka z veseloigro »Čuk v nebesih«. Na sliki Boljunčani med koncertom v sredo zvečer (Foto M. Magajna) TOKRAT SO SE SESTALI V BARCELONI Zasedanje predstavnikov manjšinskih sindikatov Manjšinske sindikalne organizacije o problemih manjšin - Predstavnik Sin* dikata slovenske šole o pravicah naše manjšine in o njenih zahtevah Barcelona je lepo, veliko mesto. Šteje okoli 3 milijone prebivalcev, ki govorijo različne jezike, različne govorice. Je sredozemsko mesto z bogato floro, saj po mestnih parkih rastejo palme, pomaran-čevci, oleandri in drugo podobno drevje. Barcelona pa je tudi srce Katalonije ali Cataluniye, kot ji pravijo domačini. In v tem mestu je bil 5. in 6. tega meseca tretji kongres manjšinskih sindikatov in sindikalnih organizacij. Tega kongresa se je poleg predstavnikov številnih manjšinskih organizacij iz drugih predelov' Italije, pa tudi od drugod iz Evrope, udeležil tudi predstavnik Sindikata slovenske šole. Dne 5. marca smo si najprej ogledali mesto in nato znamenito baziliko na Montesseratu, 40 km. od Barcelone, proti večeru in sicer ob 19.30 pa so se sestale vse manjšinske delegacije in tako smo se ponovno srečali predstavniki sindikata francoske manjšine SAVT iz Doline Aosta, iz ASGB •iiMiiiiiiMiiiitiiiiiHiiiiiiiifiiiMiiifiiiiiiiiiiiiifiiimimtiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiifiiiitituiMiiiiiiifiniiiimimnimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniURauiiiHHiKiiuiiiiiiiuttiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiliiiiii.ir ŠE EN LEP USPEH SLOVENSKE LEKSIKOGRAFIJE V 13. zvezku biografskega leksikona imamo gesla od Trubarja do Vodaina Zelo veliko je pomembnih ustvarjalcev iz Primorske, tudi iz našega zamejstva Med mlajše spada prevajalka Evelina Umek. por. Kajzer, med rojene v prejšnjem stoletju pa Cecilij Urban, rojen kot Ludvik Oblak, ki je živel dolga leta v Rusiji. kot prevajalec slov. literature v ruščino. Alojz Urbančič je bil šolnik, Ivan pa je filozof in prevajalec. Podrobno je predstavljen slavist Umberto Urbani. Idrijčan je bil publicist in speleolog Anton Urbas. Med Uršiči je najprej slavni šahist Andrej Anton, potem operni pevec Nino, karika turist in slikar France, narodni buditelj Jernej in matematik Stanko. Izredno plodovit pisec s področja vinogradništva, sadjarstva in čebelarstva je bil Just Ušaj. Zanimivo je, da se je v Šempa-au rodil pomožni škof V Hčnu (Istra) Franc Vaccano. V Divači se je rodil matematik Alojzij Vadnal, v Žejah pri Postojni pa antifašist in tigrovec Ivan Vadnal. Od petih Valenčičev je bil Alojz bazoviška žrtev. Fran pesnik, Rafko je teolog, Vlado zadružni delavec, nabožni pisatelj je bil Ludvik, šolnik pa Anton. Iz Podbrda je an-dragog in pedagog Jože Valentinčič, iz Gabrij šolnik Anton Vales, medtem ko se je igralec Aleksander Valič rodil v Gorici. Časnikar v ZDA je bil Idrijčan Victor la-ljavee. Italijan iz Izole pa frančiškanski zgodovinar Kostanjevice (Gorica) p. Clarus Vascotti. Franc Vatovec je bil zaslužni časnikar in zgodovinar časnikarstva, Srečko pa veterinar iz Hrpelj. Baletna plesalka je Ruth Vav-potičeva, rojena v Idriji, medtem ko se je v Gorici rodila pedagoška in športna delavka Jelica Vaz-zaz. Od mladih je tudi zajet že grafik Franko Vekjet. Za marši koga bo novo ime Jožefa Veiika-nje, istrskega narodnega buditelja, ki pa se je rodil na Idrijskem. Ž Otlice doma je bil pisatelj Narte Velikonja. Drugi primorski na rodni heroj v tej knjigi je Anton Velušček Matevž, ki je od poletja 1941 politično delal na Primor skem in od začetka 1944 do smrti v Trstu. Med slikarji je zastopan tudi Cvetko Vendramin, od Venturinijev pa Domenico, zgodovinar iz Pulja, in skladatelj Fran. Iz Klanca pri Kozini je bil teolog Janez Štefan Verbec, v Postojni pa koncertna pevka Milena Verbič - Štrukelj. Pomembna osebnost je bil tudi koprski škof Peter Pavel Vergerij ml., Trubarjev sodobnik in sodelavec. Politični delavec Josip Ver-ginella je bil iz Križa pri Trstu. Iz furlanskega Tolmezza je prišel nabožni pisec Franc Veriti. Iz Orehka pri Postojni je bil duhovnik, potopisec, zgodovinar in prevajalec Mihael Veine. Prevajalec in zamejski družbeni delavec je Marino Vertovec. Sadjar je Gvido Vesel, časnikar in družbenopolitični delavec pa Gorazd Vesel. Hidrotehnik iz San Pier dTsonza je Raffaele Angelo Vicentini. Iz Skednja je pperna pevka Ksenija Vidah, z Opčin matematik Ivan Vidav. Slikarja sta brata Drago in Nande Vidmar. Prehod rodu opažamo pri Lovru Vidriču najprej, ki pa se je v hrvaškem okolju- pohrvatil in dal hrvaškemu slovstvu odlično ime Vladimira Vidriča, znanega hrvaškega modernističnega pesnika. Prav tako v hrvaškem okolju je pretežno deloval Danilo Viher, pedagog in pesnik iz Bovca. Od Vilfanov se, razen nabožnega pisca in zgodovinarja Simona iz prve polovice prejšnjega stoletja. vsi vežejo na Trst in Primorsko ter Istro, čeprav niso vsi tu rojeni. Najprej je tu Josip starejši, gradbenik, potem njegov sin Josip, politik, vodilna politična o-sebnost na Primorskem, in njegov brat Fran, na vtik. Od Josipa ml. Južne Tirolske, Furlanskega gibanja, nadalje predstavniki Okcilan-cev iz okolice Cunea in Turina, ter seveda predstavnik Sindikata slovenske šole iz Trsta. Poleg predstavnikov manjšinskih sindikatov iz Italije so bile na kongresu zastopane še nekatere druge organizacije manjšinskih sindikatov ali skupnosti na primer Baskov, Korzičanov in pa sindikata SQC, to se prati sindacato de Quadres de Cataluniya. ki je bil tokrat gostitelj ostalih predstavništev in organizator zasedanja. Naslednjega dne. 6. marca se je kongres začel ob 10. uri in je potekal v prostorih modernega hotela KXPO. Na kongresu je spregovoril po en predstavnik vsake zastopane manjšine in na kratko orisal delovanje manjšinske sindikalne organizacije ter težave, s katerimi se manjšina srečuje. Tako smo spoznali dejavnost katalonskega delavskega sindikata «Sin-dicat de Quadres de Cataluniya*. Katalonska manjšina šteje kakih 8 milijonov ljudi, ki imajo precejšnjo avtonomijo na ekonomskem področju in v javnem življenju nasploh. V uradih in javnih prevladuje dvojezičnost, dvojezični so tudi napisi na javnih ustanovah. Seveda pa Katalonci s tem še' niso povsem zadovoljni in zahtevajo še večjo avtonomijo. Ekonomsko so močni, ker je precej industrije v njihovih rokah. O težavah manjšine je govoril tudi predstavnik Baskov, ki je prav tako zahteval večjo avtonomijo in izrazil mnenje, da tajna organizacija ETA negativno vpliva. Spregovorila sta tudi predstavnika sindikata SAVT iz Doline Aosta ter ASGB iz Južne Tirolske, ki sta orisala delovanje sindikata ter prikazala razmere, v katerih sta njuni manjšini Sindikat SAVT iz Doline Aosta se bori za ustanovitev francoske šole v Dolini Aoste, ker dosedanja dvojezična šola ne daje tistih rezultatov, ki bi jih bilo želeti in raba francoskega jezika počasi izumira. Prestavhi-ki Furlanskega gibanja in Okci-tancev iz Piemonta pa so povedali. da se njihovi manjšini šele sedaj osveščata in zahtevata zato več pravic, kajti manjšini nimata skoraj nobenih pravic in nista ee lo niti priznani. Predstavnik Sindikata slovenske šole iz Trsta je v kratkih obrisih orisal stanje slovenske šole v Italiji in opozoril, da slovenska manjšina zahteva odprtje slovenskih šol tudi v videmski pokrajini, koder živi močna slovenska manjšina. Slovenci nadalje zahtevajo od HmiiiiiiiMitiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMUMuiHUiiitfiiiHtiiiiHHiifiuniiiiiiik.. zakoreninjenih osebnosti, danes potrebujemo bolj kot kruha, zato nam je ta knjiga lahko več kot priročnik, nam je lahko velik in odločilen adut v rokah, ko nam je včasih pred tujim človekom (ne-vednežem, kulturno vzgojenim ali znanstvenikom) le treba vsaj pokazati, če ne dokazati, da nismo od včeraj in da tudi naš delež v svetovno zakladnico duhovnih in tvarnih stvaritev ni tako zanemarljiv. Skratka: to je knjiga, ob kateri se ti lahko prsi napnejo od ponosa in zadovoljnosti. Je pa tudi knjiga in dediščina, ki nas, potomce teh naših očetov, še kako zavezuje! Da doživljamo vsakih nekaj let taka srečanja zv našo preteklostjo, pa' šd’tn6f^tiio Se enkrat, zahvaliti uredniškemu kolektivu Slovenskega biografskega leksikona, ki se kljub maloštevilni zasedbi moč- no trudi, da varno in tehtno krmari proti bližnjemu dokončnemu pristanu zajetno barko, ki že skoraj šest desetletij plove po morju slovenske kulture. Poleg ur-društva so težo dela seveda nosili tudi posamezni sodelavci, ki jih je v tem zvezku kar 117, od katerih je, žal 24 že med mrtvimi. To je poseben občutek hvaležnosti, če pomislimo, da so s svojimi deli danes živi pred nami tudi taki, ki so že pred desetletji oblikovali vsaj v osnov nih potezah določene članke. Le nekaj pa je norih imen, vsekakor odločno premalo, če bi hoteli, da bi se delo hitreje bližalo svojemu koncu. Zato pa pada vedno večje'ri)rčfhe na stare sodelavce. |u Si morajo jemati v obdelavo tudi gesla svojih sotovarišev, ki so za vedno odšli s polja dela. MARIJAN BRECELJ so v leksikon prišli kar trije otroci: hčerka Jela, kostumografka in dekoraterka, sin Draško, direk- • tor klinike za ginekologijo in porodništvo v Ljubljani, ter politik in diplomat Joža. Sin navtika Fra na Vilfana je pravni zgodovinar Sergij. Med Vilfane je vključena tudi Marija, družbenopolitična delavka, roj. sicer Bukovec, žena Jože Vilfana. Prav tako je številčno bogata vrsta raznih Vilharjev. Med njimi so klasični filolog in prevajalec Albin, skladatelj in glasbenik Franjo Serafin, slikarja Leo in Mario, jamski vodnik in speleolog Matija, knjižničar in politični delavec Srečko ter njegov brat, prav tako politični delavec., in, publicist, Stanislav. Umetnostnozgodovinsko pomemben je Vicent iz Kastva, istrski slikar iz 15. st. Mesto v leksikonu je našel tudi italijanski časnikar in zgodovinar, Tržačan Angelo Vivante. Zadnji dve primorski gesli sta Vižintin Bogomil, družbenopolitični delavec, in Jean Vodaine. pesnik. založnik in grafik, ki že od svoje najnežnejše detinske dobe živi in dela v Franciji. To je bil samo kratek sprehod po izredno bogati knjigi, polni podatkov in čeprav so ti izraženi v kar najbolj skopi obliki, so za tistega, ki se v delo poglobi, ključ v čudovit svet ustvarjalcev na vseh območjih človeškega duha. Ogromna kulturna dediščina, ki se skriva za vsemi temi opisi življenja in dela kulturnih in drugih delavcev, pa bi bila še kako potrebna. da bi jo vzgojitelji in pedagoški delavci vseh vrst in rangov v primerni obliki prenesli med mlade rodove, da bodo vedeli, od kod jim predniki, kaj vse so ti ustvarili in kdaj in koliko na zcrhlji, ki je že dolga stoletja njihova domovina. , Takih, na domačo zemljo trdno aiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiNimmiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiuiiiiiiiiitiiiiifiiiKiiiiMitiiiimiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiii« ŠE KAK ODMEV OB LETOŠNJEM MEDNARODNEM DNEVU ŽENSKE Množična, hkrati odločna akcija proti zapostavljanju ženske problematike Predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti bo morala poslance seznaniti z vsebino in številom dopisnic Njena strast so lutke. Ima jih 145 in so vse v narodnih nošah, domačih in tujih. Nekaj jih je kupila, nekaj pa sama izdelala. Sicer pa je Vera Soldičič poštna nameščenka v Portorožu (Foto M. J.) Še nekaj misli ob letošnjem osmem marcu. Najprej pozitivna ugotovitev, da so bile krajevne osrednje proslave letos vsebinsko bogato zasnovane in so pokazale, da so se ženske, v prvi osebi, začele odkrivati in predstavljati ostalim. Če pa takoj preidemo na italijansko vsedržavno raven, moramo seveda najprej še enkrat podčrtati samoniklo ter zelo številčno sodelovanje žensk na raz nih manifestacijah. Po teh uvodnih pripombah na kratko še o vsebini praznovanj letošnjega mednarodnega dneva žensk: Kot je bilo že velikokrat rečeno. je bila tematika zelo vezana na zadnje dogodke v ita lijanski politični areni. Pravzaprav so se zaradi te tematike tudi ženske tako množično in hrupno zbrale, da bi izrazile odločno nasprotovanje nad zapostavljanjem «ženske problematike* pri sklepanju političnih dogovorov. Ker smo o protestih zaradi gla sovanja v poslanski zbornici o spremembi prvega člena zako na proti spolnemu nasilju že večkrat pisali, bomo tokrat, sicer tudi obrobno, govorili o ostalih dveh kontestiranih argumentih. V zvezi s predlogi Fanfanije ve vlade, ki so posegli po. pravicah stalno in začasno zaposlenih žensk, je treba omeniti po budo Zveze žensk Italije, ki je ob osmem marcu organizirala še dodatno protestno akcijo. Z «o smomarčevskim materialom* je namreč delila se protestno dopisnico, ki je bila naslovljena na predsednico poslanske zbornice (na komunistko Nilde Jotti) in s katero ženske ostro obsojajo po skus Fanfanijeve vlade, ki je bil naperjen proti pravicam delavk. Prejete dopisnice bi morala nato Nilde Jotti posredovati poslan cem, ki bi bili tako tudi uradno seznanjeni z ogorčenimi protesti žensk. Tokrat smo obrnili kronološko zaporedje dogodkov in tako je dogovor med enotno sindikalno federacijo in zvezo industrijcev «zdrknil» na tretje mesto. O pomislekih ženskega gibanja nad vlogo ženske v italijanski družbi in v delovnem procesu, kakor izhaja iz sklenjenega dogovora. smo tudi že pisali. Za to bi v tem sestavku omenili sa mo stališče članic sindikalne federacije: v imenu ženskih koor dinacjjskih odborov CGIL, CISL in UIL so namreč Eriča Ruffilli (CGIL), Carla Passalacqua (CI SL) in Gabrielin Camozzi (UIL) izdelale poseben dokument. Odgovorne za ženska vprašanja pri sindikalnih organizacijah so dokument poslale vsem političnim strankam in ženskim komisijam pri tem strankah, predsednici po slanske zbornice Nildi Jotti in ministru za delo Scottiju. Po uvodni pozitivni ugotovitvi, da je Fanfanijeva vlada zaenkrat umaknila že prej omenjene predloge, opozarjajo na nujn v,i. da se delavke matere še bolj zaščitijo, ne pa manj, kot ie zahteval predsednik vlade. Pripominjajo namreč, da zaposlena ženska, ki je mati ali ki zanosi, še vedno »stane več» delodajalca od mavadnega delavca*. Zato predlagajo, da bi si pri ženski država prevzela še nekaj dodatnih »stroškov*: po zadnjih dogo vorih je namreč nekaj socialnih dajatev prevzela država in tako »razbremenila* delodajalce. Pa leg tega pa sindikalistke zahtevajo, da ne bi za nosečnice ve ljati vsi »ticketi* (doplačila), ki jih je treba plačati za preglede in razna zdravila. Ostrelše je stališče sindikalistk na dogovor, ki zadeva na sta v ljanie novih uslužbencev Indu strijci in sindikati so se namreč pogodili, da velja posebna lestvica. ki jo sestavi urad za zaposlovanje. samo za 50 odst. primerov. To pomeni, da laliko raz na podjetja »poimensko* poišče jo kandidate za nastavitev, pri čemer imajo seveda precej proste roke. Zato članice sindikata zahtevajo, da morajo tudi pri takih individualnih nastavitvah veljati določila zakona o enako pravnosti na delovnem mestu. Najbolj sporna .je seveda točka ki se nanaša na denarno pod(»ro družinam, pri katerih je zaposlen samo moški. Sindikalistke nekako opravičujejo takšno odločitev, v nekakšnem nasprot ju z ostalimi komponentami žen skega gibanja, češ da je treba upoštevati sedanjo stvarnost. Bolj bi bilo nevarno in protislovno, po njihovem mnenju, če bi drugače, na primer z votlimi obljubami, pritiskali na množico gospodinj. In, končno, še sklepna misel, ki je pravzaprav napotek za globlji razmislek. Kot izredno pomemben dosežek so ob zaključku pogajanj sindikalisti poudarili dejstvo, da so sindikate organi zarije ohranile enotnost. Prav gotovo se lahko tudi ženske, si cer ne izM ločno samo one, vpra šajo, na čigav račun in na kakšno ceno. (bip) države globalno zaščito in avtonomijo slovenske šole v deželi Furlani ji-Julijski krajini. Popoldne 6. marca je bilo v prostorih sindikata SQC srečanje predstavnikov manjšin, ki so sestavili skupni zaključni dokument in ponovno potrdili sklepe dveh prejšnjih kongresov in sicer kongresov iz maja in avgusta lani. Prvi je bil v Aosti, drugi pa v kraju Cuisa v Pirenejih. Zaključni sklepi so naslednji: A — Enotnost vseh manjšinskih sindikatov in organizacij; B — Razširitev članstva mednarodne manjšinske organizacije na nove člane, da se delovanje obstoječih še okrepi in loveča. Predstavnik SŠS je predlagal, naj bi na prihodnji kongres povabili tu di predstavnike manjšin, ki živijo v Jugoslaviji, predvsem predstavnike italijanske manjšine iz Istre. Hkrati se je obvezal, da bo SŠS skušal navezati stike z italijansko in madžarsko manjšino v Jugoslaviji. Baski pa so zagotovili, da bodo navezali stike z Irci in Škoti. C — Vsaka manjšina more pristopiti k mednarodni manjšinski organizaciji neglede na politično in ideološko usmeritev. Č — Potrebno je točno določiti odnose z evropskimi in tudi z nacionalnimi sindikalnimi organizacijami. D — Moralna in finančna pomoč pri nastajanju novih sindikalnih organizacij, kjer teh še ni. E — Ustanovitev posebnega organizacijskega odbora, ki bo skrbel za stalno obveščanje. Na koncu sestanke je bil določen tudi datum za 4. kongres, ki ga bo organiziral sindikat ASGB na Južnem Tirolskem in sicer v Bocnu. Kongres se je zaključil 7. marca s sprejemom vseh predstavnikov manjšinskih sindikalnih organizacij pri deželnem guvernerju, ki se je zadržal v prijetnem razgovoru z vsakim od prisotnih in pokazal globoko poznavanje problemov posameznih manjšin, posebno nemške, francoske in slovenske v Italiji. M. P. Skavtsko raziskovanje Delovanje skavtske organizacije je bilo v zadnjih mesečih plodno, zato bi se veljalo nekoliko ustaviti ob njenih pobudah. Skavtska organizacija se pri svojem vzgojnem delu poslužuje poleg napotkov svojega ustanovitelja Baden - Potvella. tudi novih pedagoških prijemov, ki jih uvajajo skavtske organizacije po svetu. Med te prijeme prištevamo tudi tako imenovani podvig. To je nekakšna akcija, za katero se domeni skupina ljudi — četa ali vod. (Lani je bil tak podvig priplava krajevnih retrospektivnih razstav o delovanju skavtskega gibanja na Tržaškem.) Letos se je vodstvo odločilo za raziskavo o jamah. Podvig je stekel v januarju in se zaključil z razstavo 6. marca. Prva stopnja podviga je bila namenjena informaciji voditeljev. Na našem sedežu je sredi januarja spregovoril načelnik jamarskega odseka pri SPDT Stojan Sancin, ki nam je z diapozitivi prikazal način zahajanja v jame. Zvedeli smo še marsikaj o opremi, o krajih, kjer dobimo obširno gradivo o podatkih, kot so globina, dolžina in oblika jam. Naslednja stopnja podviga je bila: navdušiti mlajše sestre in bra te. Za pustolovščine pa so takoj vsi pripravljeni. In tako so si po samezni vodi ogledali najmanj po eno jamo, se pozanimali za po drobnejše podatke, skušali razumeti njihov nastanek in se seveda še slikali ob čudovotih stalaktitih in stalagmitih. V soboto, 5. marca, je ekipa iz 5. stega (Sv. Jakob. Skedenj in Sv. Vincencij) pripravila z gradivom, ki so ga priskrbeli posamezni vodi, zanimivo razstavo, ki so si jo naslednji dan ogledali poleg skavtov in skavtinj tudi starši in prijatelji. Prireditvi smo dali na ziv Dan spomina, na tak način smo se namreč hoteli spomniti na šega ustanovitelja Roberta Baden Povvella, čigar obletnica rojstva je bila 22. februarja. Ta dan imenu jemo skavti tudi «dan skavti-zrna*. Na prireditvi smo si lah ko ogledali diapozitive o Baden Poivellovem življenju, filme raz nih lanskih skavtskih pobud, kon čna poslastica pa sta bila še prisl na skavtska skeča, saj so skeči postali že del iziažanja naše skavtske biti. Polna dvorana je sledila dogajanju od začetka do konca. Ogled jam se bo nadaljeval še v naslednjih mesecih, na tak na čin bomo spoznavali ne le skriv nosti podzemske narave, ampak tudi našo ožjo domovino, kajti, le če poznaš lepote svojih krajev, jih znaš tudi ceniti in ljubiti. Kljub temu. da nam je podri c o raziskavi jam vzel veliko časa, smo v preteklih dveh mesecih pri pravili še pustovanje za vse tri staiortne veje naše organizacije Udeležba je bila povsod nad pri čakovanjem vzdušje pa prisrčno in veselo. Nedelja po pustu pa je bila za smučarje srednje in tretje veje. V Sappadi se nas je zbra lo nad 60. Astra (Bruna Ciani) ITALIJANSKA TV Prvi kanal / 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Hišna beležnica 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 »Le memorie di Eva Ry-ker» - 2. del in konec 15.30 šola in vzgoja 16.20 TV dnevnik - aktualne teme 16.50 Danes v parlamentu 17.00 TV dnevnik - Flash 17.05 Neposredno iz studia preko tvoje antene 17.30 Danes za jutri 18.00 Risanka 18.30 Programi pristopanja 18.50 Stanlio in Olio 19.00 Osebe, dogodki in osebnosti 19.45 Almanah Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Tam Tam - aktualne teme Oddajo TAM TAM priprav-la Nino Criscenti in obravnava po navadi same aktualnosti. Uredništvo oddaje poskrbi, da se Tl' - gledalec spozna z raznimi problemi ali dogodki preko reportaž, intervjujev in podobno. Oddaja po navadi obdela več tem, seveda najbolj aktualnih. Nocoj bo v daljšem intervjuju znani filmski režiser Federico Fellini govoril o svojem najnovejšem filmskem delu »E la neve va* 21.25 «Un dollaro bruciato* - Film I. del 22.25 TV dnevnik 22.30 »Un dollaro bradato* - Film - H. del 23.05 šola in vzgoja 23.25 TV dnevnik Zadnje vesti Danes v parlamentu Vremenske razmere Drugi kanal 12JO Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 šola -in vzgoja 14.00 - 16.00 Tandem 14.25 Rebus 14.40 TV film iz serie »La pietra di Marco Polo* 15.05 Odpirač 15.50 Iz, studia 16.00 Šola in vzgoja 16.30 Planet - programi z vsega sveta 17.30 TV dnevnik, -, Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tedenska oddaja o turizmu in prostem času 18.40 TV dnevnik - Šport 18.50 Tl' film iz serie «Starsky in Hutch* Vremenske razmere 19.45 TV dnevnik '9.30 Portobello 12.00, TV dnevnik '12.10 Dossier - tedenski dokument 23.05 rProfessione,,, farabuttflo. ..-kriminalka Po poklicu baraba, tako nekako bi- mogli posloveniti naslov nocojšnje priredbe, katere vsebina je naslednja: Mario zapušča zapore San Vittcre, kjer je preži vel dolga štiri leta zaradi umora, ki ga pa ni izvršil. Bil je torej obsojen po krivem. Toda njegovega nekdanjega ožjega prijatelja Piusa, ki ga je pravzaprav spravil tudi v to godljo, najdejo mrtvega pred vrati n:egovega doma. Vse je spet zapleteno. Na Maria pade sum novega umora, vendar se najde policaj, ki Se v zadevo požene z vso vnemo in pojasni vse 00.10 Tl' dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 15.00 17.00 Plavanje 17.30 Rebecca - 4. del in konec 18.25 Glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.35 «11 Pollino: un parco per 1’Europa* - 2. epizoda II Pollino naj bi postal park za vso Evropo. Med Basilicato in Calabrio, torej na skrajnem jugu Italije je zemljepisno področje, ki je vsaj doslej ostalo takšno, kakršno je »u-stvarila* narava sama. Človek je tod kaj malo posegal v zakone prirode in zato je to področje izredno zanimivo. Ker ima Italija izredno malo prirodnih parkov in ker je to področje zelo zanimivo z več stališč, je bilo doslej že več predlogov, naj bi področje, ki je znano pod naslovom H Pollino proglasili za narodni park, v katerega bi imela dostop vsa Evropa, seveda v glavnem v znanstvene namene 20.05 šola in vzgoja 20.30 Gledališče - preiskava -Smrt Giovannija Gentileja 22.20 TV dnevnik 23.25 Albori balneari JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 - 10.35 TV v šoli 17.15 Poročila 17.20 Pihalni orkester: Godba mi lice 17.55 Arabela . nadaljevanka 18.25 Obzornik 18.40 Pred izbiro poklicev: Poklici v vrtnarstvu 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Bolnišnica na koncu mesta -nadaljevanka 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Zrcalo tedna 21.25 Nočni kino: Smrtni poljub film Med znane avtorje ameri ške kriminalke sodi tudi pi; satelj Mickey Spillane, ki je ustvaril književnega junaka, detektiva Mika Ham-merja. Hammerja sredi noči ustavi neznano dekle, da bi ji pomagal na begu. V inscenirani nesreči dekle umre, za njo pa še kopica med seboj na videz nepovezanih ljudi. Toda smrt neznanega dekleta in njeno zadnje sporočilo «spom-nj se me* ne da miru. zato raziskuje dalje, dokler se klobčič okrog neznanega kovčka s še bolj misterioz-no vsebino ne razplete do konca 23.05 Poročila Koper 13.30 - 17.00 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje (Odprta meja* med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Ob izidu knjige (Tiha a-'-simtlaci ja*.. TRST — Srečanje med italijanskimi in slovenskimi šolniki PORDENON — Razstava o prehrani in zdravju TRST — Filmski program v tržaškem kinu Ariston, ob koncu pa še Športna napoved 17 30 Tl' šola 17.55 TVD novice 18.00 Smučarski poleti 19.30 TIT) stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Sreča na vrvici - slovenski film 22.00 Turistični vodič 22.15 TIT) danes 22.25 Giovanni . TV drama Zagreb 16.15 Smučarski poleti 17.45 P!a vica 18.25 Kronika občine Reka 18 45 Obramba in samozaščita 19 30 Tl’ dnev nik 20 00 Galaktika - serijski film 22.00 Kultura srca TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Četrtkova srečanja; 8.40 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoa rja; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Roža mogota. Pripravlja Irena Žerjal; 13.20 Naša giuda; 14.10 Roman v nadaijeva njih: P. P. Pasolini: »Sanja*; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Od ekrana do ekrana; 16.00 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih; 16.45 Postni govor; 17.10 Mi in glasba: Akademski zbor iz Luande v Angoli; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Imena naših vasi. KOPER (Slove isk- progromi 6.00, 6.30, 7.00, 13.00, 14.00 Po ročila: 16.00 Primorski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Slovenski radijski program; 7.15 Val 202: 13.00 Na valu Radia Koper: 14.JO Objave in glasbene želje; 14.30 Pesmi in plesi; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.15 Aktualna tema: 16.40 Piknik ob koncu tedna: zanimivosti, recepti, nasveti. KOPER (itoiiiuushi ,.maram) 6.30, 7.30, 12.30, 16.30. 18.30 Ra dijski dnevnik; 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 6.00-9.30 Jutranji programi; 9.32 Lucianovi dopisi; 10.00 Glasbena oddaja; 10.15 Orkester Edig Galet ti; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.32 Pesem tedna: 11.35 Glasba; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po že Ijah; 15.00 Pesmi in plesi z vsega sveta: 15.32 Crash; 16.15 La Vera Romagna; 16.55 Turistične informacije; 17.00 Ves svet je ena sama vas: 17.32 Petkov koncert; 19.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, -8.00. 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 in 23.00 Poročila; 6.00 9.00 Jutranji p ogrami: 9.02 Radio in jaz '83; 10.30 Pesem v času; 11.00 Prosti kotiček: 11.10 Glasbena oddaja; 11.32 »Cole. Porter. Night and Dav»; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.28 Šola in vzgoja; 13.03 Homo sapiens; 16.00 11 paginone; 17.30 Master under 18: 18.00 Glasbena zabava; 18.58 Zeleni val; 19.10 Šport svet motorjev; 19.30 Radio uno jazz '83 : 20.00 Pripovedi v ve tru: Mož in vojak - Sardinija '43: 23.30 Vrtiljak; 21.03 Simfonični koncert; 22 50 Danes v parlamen tu; 23.10 Telefonski pogovori; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30. 7,00. 8.00, 9 00. 10.00. 11.00. 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23 00. 24.00 Poročila; 6.10. 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.25 Sprehod po tržnici;. 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola; 8 35 Glasbena pravljica; 8.50 Naši umetniki mla dim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?...; 11.35 S pes mijo (Jo Jugoslaviji; 12.10 Iz glas bone tradicije: 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Od melo di je do melodije;, 13.50 Človek in zdravje: 14.05 Iz baleta »Labodje jezero* Čajkovskega: 14.25 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turi ste; 15.35 Obvestila in zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Pojemo in gode mo: 18.15 Gremo v kino; 19.35 Laliko noč, otroci; 19.45 Vsa zem Ija bo z nami zapela...; 20.00 Uga nitc, pa vam zaigramo; 21.05 Od daja o morju; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Iz glasbene skrinje; 23.05 Li terarni nokturno; 0.05 Nočni program glasba. KOŠARKA SINOČI V 1. ITALIJANSKI LIGI Goričani čez prvo oviro V prvi tekmi osmine finala «play-offs» so premagali moštvo Sav San Benedetto — Sav 86:81 (42:40) SAN BENEDETTO GORICA: Va-Jentinsig 13, Biaggi, Vazzoler 6, La Garde 16, Sfiligoi 6, Cecchetti, Ar-dessi 15, Pierich 10, Mayfield 20, Bianco. SAV BERGAMO: Natalini 23, Cap-Peletti 4, Moraschini, Guerini, Po-•atti, Jura 24, Signorelli, Meneghel, Kupec 9, Carera 21, Giommi. Sinoči so Goričani v prvem kolu «play-off?» premagali solidno ekipo Sav iz Bergama. Že sam izid kaže, ua je bila tekma vseskozi izenačena, tako da domačini niso imeli ta-ao lahke naloge, kot bi lahko pričakovali. Trener De Sisti je pred tekmo Pravilno dejal, da bodo gostje trd Weh za goriško peterko, saj nasto- SINOČI V MESTRAH Zolu osvojil pokal prvakinj Tako sinoči V osmini finala V prvih tekmah osmine finala *Play-offs» so sinoči dosegli naslednje izide: V GORICI: ®an Benedetto - Sav Bergamo 86:81 (42:40) V VARESEJU: Gagiva - Indesit Caserta 91:88 (51:35) V TURINU: Berloni - Selečo Neapelj 105:81 (52:39) V sredo . V BOLOGNI: 5inudyne - Brillante Forli 94:84 (46:41) Pajo v ekipi iz Bergama nekateri °dlični košarkarji, kot so Američana Jura in Kupec ter Italijana Na-tolini in Carrera. Peterka iz Ber-8ama je namreč v prvi polovici prvega polčasa vodila tudi z osmimi točkami razlike. Vse je kazalo, da n° Goričanom trda predla. Po minuti odmora, ki jo je zahteval De 'isti, pa so Goričani zaigrali bolj tbrano v obrambi in učinkoviteje v napadu, kjer sta Mayfield in La Garde večkrat gospodarila pod ko-scm. La Garde je poleg 16 točk tuni težko »obremenil* goste z oseb-nimi napakami, kar se je v nadaljevanju tekme še kako poznalo. Naj omenimo v vrstah goriške Peterke še učinkovito igro Valentinama. Ardessija ter Vazzolerja. Po sinočnji zmagi imajo Goričani do-nre možnosti za uvrstitev v četrtfinale. V primeru poraza v Bergamu bo v nedeljo namreč tretja in °niočilno tekma spet v Gorici. (P.I.) MESTRE — Peterka Zolu je Italiji priborila tretji letošnji evropski košarkarski naslov (po Scavoliniju v pokalu pokalnih prvakov in Biilyju in Fordu v pokalu prvakov): včeraj je namreč v finalnem srečanju poka la prvakinj s 76:67 (39:41) premagala ekipo Agon 08 iz Diisseldorfa. Madžarke nepričakovano prve v pokalu Ronchetti MESTRE — V finalu pokala Ron chetti je madžarska peterka BSE iz Budimpešte nepričakovano premagala moskovski Spartak. Srečanje je bilo izredno izenačeno, saj sta bila potrebna dva podaljška. Končni izid je bil 83:81 (38:30, 70:70, 77:77). Lendl izgubil MONCHEN — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Miinchnu je Američan Mark Dick-son nepričakovano s 6:1, 6:2 premagal Čehoslovaka Ivana Lendla. SVETOVNI POKAL Še zadnje preizkušnje v Furanu na Japonskem FURANO — V Furanu na Japonskem se bodo danes začele zadnje tekme svetovnega pokala smučarskega prvenstva, ki se lahko končajo z dvojno zmago ZDA: med moškimi si je namreč Phil Mahre že zagotovil svetovni naslov, med ženskami pa Tamaro McKinney lahko o-grozi le še Švicarka Erika Hess. Križaj ima še priložnost za bronasto kolajno v slalomu, medtem ko nima prav nobene možnosti v veleslalomu, saj je proga izredno položna. S snegom v Furanu nimajo težav, tako da bi morali brez zastojev izpeljati vse tri preizkušnje, in sicer ženski veleslalom, ki bo danes, moški veleslalom, ki bo jutri, ženski slalom (v nedeljo) ter paralelni slalom (v ponedeljek). Samo Crvena zvezda že v polfinalu Da bodo četrtfinalni boji cplag-offs» v prvi jugoslovanski košarkarski ligi dokaj izenačeni, o tem ni bilo dvoma. Malokdo pa je pri čakoval, da bo prišlo do podobnih razpletov. Edino presenečenje tega prvega kroga pa nedvomno predstavlja izločitev zagrebške Cibone že po samih dveh srečanjih četrtfinala. Na dla?ii pa je, da se je Crvena zvezda tako dobro in temeljito pripravila na ta del prvenstva, da je bila zagrebška ekipa praktično brez moči, obenem pa so varovanci trenerja Žeravice dokazali, da so glavni kandidati za osvojitev državnega naslova. Sedaj pa k nepričakovanim razpletom. V prvi vrsti gre tu omeniti dokaj čuden razplet v tekmah med Bosno in Zadrom. Pričakovati je bilo sicer, da bo stanje po dveh srečanjih izenačeno 1:1, nihče pa verjetno ni pričakoval, da bi obe ekipi zmagali na tujem in ne pred domačim občinstvom. Gotovo pa je, da je Bosna, po neverjetnem domačem spodrsljaju, prav v Zadru pokazala, da je moštvo, ki se upravičeno bori za državni naslov. V tretji tekmi v Sarajevu je Bosna nesporen favorit. Tretje srečanje bo potrebno tudi v obračunu med šibenko in Jugoplastiko. Gre pa omeniti, da so Spličani zamudili edinstveno priložnost že v prvi tekmi v Šibeniku, ko bi lahko zanesljivo premagali Dražena Petroviča in tovariše. Sicer pa ni izključeno, da jim bo to uspelo jutri. Ljubljanska Olimpija je «poravnala račun» s Partizanom. Ob odlični igri Vilfana so namreč Ljubljančani zasluženo v Titovem Velenju premagali Beograjčane, v jutrišnji tretji tekmi pa je Partizan odločno favoriziran. STANJE PO PRVIH DVEH ČETRTFINALNIH TEKMAH «PLAY-OFFS» CRVENA ZVEZDA - CIBONA 2:0 (V Beogradu: C. zvezda - Cibcna 103:73): v Zagrebu: Cibona - C. zvezda 84:92, C. zvezda polfinalist). PARTIZAN - OLIMPIJA 1:1 (V Beogradu: Partizan - Olimpija 94:81; v Titovem Velenju: Olimpija - Partizan 77:76). ŠIBENKA — JUGOPLASTIKA 1:1 (V Šibeniku: šibenka - Jugoplastika 104:102; v Splitu: Jugoplastika - Šibenka 98:85). BOSNA - ZADAR 1:1 (V Sarajevu: Bosna - Zadar 98:103; v Zadru: Zadar - Bosna 87:89). JUTRIŠNJE TRETJE KOLO V Beogradu: Partizan - Olimpija; v Sarajevu: Bosna - Zadar; v Šibeniku: Šibenka - Jugoplastika). DREVI OB 20.00 V GORIŠKEM KULTURNIM DOMU Predavanje V. Krevsla Večer prireja odbojkarska komisija pri Teritorialnem odboru ZSSDI Odbojkarska dejavnost med Slovenci na Goriškem je v zadnjem ob dob ju postala prav gotovo vodilna, giede panog, ki jih gojijo naša športna društva. Z igro ob mreži se namreč ukvarja kar 7 društev in ekip v raznih prvenstvih je več kot 20. Zato je tudi upravičeno zanimanje, ki ga imajo naši navijači ob njihovih nastopih, zanimanje, ki je letošnjo konico doseglo v medseboj nih srečanjih v C-2 ligi med Juven tino in 01ympio, ko se je ob robu igrišča zbralo tudi 500 navijačev. K temu pa moramo dodati tudi veliko zanimanje, ki je za odbojko nastalo okoli novoustanovljene še-sterke Našega prapora in okoli 6s-talih ekip, moških in ženskih, ki nastopajo v raznih prvenstvih. Zato se nam zdi pobuda odbojkarske komisije pri ZSŠDI, da priredi predavanje o odbojki, povsem utemeljena. Na večeru, katerega u-pajmo se bodo odbojkarji in odbojkarski delavci udeležili v največjem številu, bo o tej športni panogi ter o novostih o odbojki v svetu spregovoril priznani strokovnjak .................................................................................................................................................................ntiimiiiiniiniiiiuiiiiiiimiimiiiHiniiiiimiHtiiiinimnM Nabrežinski Sokol Meblo že na varnem GIMNASTIKA JUTRI V BOROVEM ŠPORTNEM CENTRU Ljubljančanke v središču pozornosti Nastopile bodo tudi borovke in domovke • Pričetek tekmovanja ob 15.00 Odbojkarice nabrežinskega Sokola Meblo so si po zmagi v slovenskem derbiju proti Boru Intereuropa že zagotovile obstanek v drugi ženski italijanski ligfu Borovke pa čaka v nadaljnjem delu prvenstva še zelo težka naloga. Na sliki: posnetek z derbija na «1. maju* Kaj ; Včeraj je bilo na Alighieri* srečanje, ki ga je prire .......................................imimiimimiM Himmnm.im...............................................imiuii.mm.....................................n......... p ,v v " " ^ Jutri bo v Trstu v Borovem športnem centru srečanje v športni ritmični gimnastiki, na katerem bodo nastopile mlade telovadke goriške-ga Doma, ljubljanskega Partizana iz Most in pa domačega Bora, Na srečanju, ki ga je pripravil gimnastični odsek Bora, bo nastopilo deset deklic v dveh kategorijah. V kategoriji članic bodo telovadile deklice nad 14. letom, med mladinkami pa pod 18. letom starosti. kot predpisujejo pravila te pa noge. Vsaka telovadka bo nastopila z dvema vajama, in sicer mladinke obvezno z obročem in žogo, članice pa bodo lahko izbrale po dve poljubni orodji med obročem, žogo, trakom in kiji. Medtem ko bo za naše telovadke to v bistvu prvo srečanje s tovrstnim tekmovanjem, pa bo za gostje iz Ljubljane to obenem tudi pregledni nastop za republiško in državno prvenstvo. Celotno tekmovanje bodo--'sodile štiri sodnice Gimnastične zveze Slovenije iz Ljubljane. Pred začetkom tekmovalnega dela bo na sporedu tudi krajši nastop najmlajših Borovih telovadk (6 in 7 let), ki bodo prikazale (ob glasbeni spremljavi) splet razgibalnih ritmičnih vaj. Gimnastični odsek Bora je pripravil to prvo tovrstno prireditev pri nas predvsem zato, da bi se naše telovadke spoznale tudi s tekmovalnimi oblikami tega športa, o-benem pa mu bo srečanje služilo tudi za preizkus pred večjo gimnastično prireditvijo, ki jo načrtuje v letošnji sezoni. Jutrišnje tekmovanje (začelo se bo ob 15. uri) bo vsekakor zelo privlačno za ljubitelje športa, saj so se naše telovadke dobro pripravile nanj, da pa bo na primerni kakovostni ravni zagotavlja vest, da bo med Ljubljančankami nastopila tudi jugoslovanska državna prvakinja v tej telovadni zvrsti. »Grezarjem*? je bilo na liceju »Dante iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiriinirmiii Danes igra za vas Egon Fonda ...v:. . i .. ................................................ * jaškem roku pa je ponovno stopil na igrišče ob začetku povratnega dela prvenstva. Naj omenimo, da je Zarja, odkar igra Egon Fonda na igrišču, še nepremagana. Egon je seveda preskromen, da bi mislil, da je za dobro igro Zarje v povratnem delu prvenstva sam zaslužen, pravi pa, da je očitno, da prinaša svojemu moštvu srečo. Videli bomo, ali ima srečo tudi pri sestavi športne napovedi.. . Egon Fonda (letnik 1962) se je *ačel baviti z nogometom, ko je bi) ®,ar 13 let. Takrat je oblekel dres ?aiPe najmlajših Zarje, torej dru-s(va, za katerega je vedno nasto-PaL z izjemo dveh sezon, ko je ‘Rral prj naraščajnlški ekipi Priorja. Ko je bil star 17 let, je igral Sv,*jo prvo tekmo med zarjanl. Po-"avadi igra kot krilo ali srednji "»Padalec. V prvem delu letošnjega prven-I Va je zaradi vojaških obveznosti 6ral bolj malo. Po odsluženem vo- Avellino - Genoa X Catanzaro - Cagliari X lnter - Cesena X Piša - Juventus 1X2 Roma - Udinese 1 Sampdoria - Napol! 1 X Torino - Fiorentina 1X2 Verona - Ascoli X Bari - Foggia X Bologna - Milan X 2 Perugia - Lazio 1 X Parma - Vicenza X 2 Alcamo - Messina X KOŠARKA Borovci NAŠE EKIPE V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU že danes, poletovci in Kontovelci v nedeljo V prvenstvu kadetov jutri na «1. maju» slovenski derbi med Borom B in Kontovelom PROMOCIJSKO PRVENSTVO Polet — Časa del Frigo Tekma v Repnu bo odločilna za oboje, saj je imperativ za ene in druge en sam, zmaga. Gostje so namreč v borbi za vrh lestvice in ne smejo zgubiti stika z vodečimi peterkami, Opencem pa grozi nevarnost izpada. Menimo pa, da imajo Sosičevi varovanci vse možnosti, da presenetijo nasprotnika in vsi iskreno upamo, da jim bo to tudi uspelo. Bor Radenska — Stella Azzurra To bo srečanje med ekipama, ki sta hudo razočarali v tem prvenstvu. Kljub temu pa računamo, da bo tekma zanimiva. Borovci, ki so v prejšnjem kolu nepričakovano u-gnali miljski Časa del Frigo, juri-šajo na novo zmago in so vsekakor favoriti. Kontovel — Radiograf Control Kontovelce čaka premočan nasprotnik, čeprav ima namreč Radiograf razmeroma malo točk na le- stvici, je gotovo ena najsolidnejših ekip tega prvenstva in Kontovelci gotovo ji niso enakovredni. 1. DIVIZIJA Bor A se bo pomeril z Barcelono, ki je solidna peterka, katere moč je v kolektivu. Borovci lahko spet dokažejo, da so najmočnejši, vendar nasprotnika ne smejo podcenjevati. MLADINCI Bor bo igral v gosteh pri Stelli Azzurri, ki je sicer zbrala lepo število točk, čeprav ni ravno med najboljšimi. Borovci, ki bodo verjetno nastopili v popo'ni postavi, lahko poskrbijo za podvig. Tudi Polet bo igral v gosteh, pri Interju 1904, ki predstavlja nepremostljivo oviro za našo peterko. KADETI Na «1. maju* se bo Bor B pomeril s Kontovelom Lahko takoj rečemo. da v tej tekmi ni favorita. Domačini, ki lahko računajo na homogen kolektiv, bodo skušali predvsem zaustaviti Damira Starca, ki je v odlični formi. Poleg njega bo tudi Dario Zaccaria, bivši borovec. Prejšnii teden je nogometaš Sovodenj Sandro Šuligoj dosegel odličen uspeh in zbral skupno 11 točk. Šuligoj je tako na prvem mestu naše posebne lestvice. kl"l«iilliimlH„illli„llll„mi„„„„lmM,i„ii„l|i„ni„„iinilHininmililiimiillinnMilllliiiiiMHiinilllii»»li'iilllinimiMuiiniii............................ IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI • IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI VHHl | ' '1 Ul I im ® 1 V' ve«' " m wv> e' - I S HM Pobud je več, treba pa jih je čimprej uresničiti , pobudo Odbora za telesno kul-tofo prj SKGZ je bil pred kratkim .Čedadu sestanek, na katerem so to"'šotni skušali preučiti možnost »tvoja športne dejavnosti na tem Posočju. , Kolikšen pomen ob sedanjem tež jth položaju pa bi lahko imela ,P°rina dejavnost, o tem smo lah-7° zasledili že v vseh naših dose "»"jih intervjujih v tej rubriki •Sestali smo se tu,» je uvodoma *"^ela na sestanku v Čedadu predrznica Odbora za telesno kulturo PT1 SKGZ Tamara Blažina, »da bi ""šali skupno z ZSŠDI in domači-j"1 Predstavniki uresničiti nekaj po-b saj so vsi intervjujanci na rimorskem dnevniku jasno pouda V1’■ da bi lahko bi:a športna de “Jriiost na tem področju še kako ko Dokazano je namreč, da se 7‘todina navdušuje za šport in za-U. je treba dati telesni kulturi ""^erno važnost. Zelo pomembno ?? 1e. da se od sedanjih ugotovitev ftode možnosti razvo>a športne de-j^Tosti preide na konkretne pred Igor Komel, predsednik teritorial nega odbora ZSŠDI za Goriško, se je z Blažinovo povsem strinjal in dodal, da je nujno, da se na tem področju sestavi skupina domačih ljudi, ki jim je šport pri srcu in da začne z organizirano športno dejavnostjo. Prizadevni domači športni dela vec in tajnik teritorialnega odbora ZSŠDI za videmsko pokrajino Ger mano Cendou je prisotne najprej soočil z objektivnimi težavami, s katerimi se srečujejo na tem področju, da bj lahko začeli z bolj organizirano športno dejavnostjo obenem pa je nakazal nekatere možnosti, da bi se lahko čimprej in konkretno začelo z dejavnostjo. Glede na velike razdalje med vasmi, na razpršenost mladine in na druge tehnične težave je padel dokaj umesten predlog, da bi se lahko priredilo vaške turnirje v namiznem tenisu, pri čemer ni potrebno večjih športnih struktur in drugih posebnih ter dragocenih športnih rekvizitov. Priredilo pa bi se lahko tudi od bojkarska srečanja za rekreativce. Vsi prisotni pa so poudarili, da bi bilo. izredno pomembno in že rfujno. da se naša društva na Goriškem in Tržaškem povežejo s športnimi predstavniki na tem področju in da pričnejo s športnimi stiki. Skoraj neverjetno je namreč M | 1*1 11 y 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 1 1 X 1 1 2 X 1 2 1 X 2 X X 2 da naša številna nogometna moštva Še niso odigrala prijateljskih tekem z moštvi iz Beneške Slovenije. Verjetno ne bi bilo tudi težko prirediti prijateljske (odbojkarske) tekme med našimi rekreacijskimi skupinami in skupinami s tega po dročja. Ne nazadnje (nasprotno!) pa bo nujno, da se nekatera dekleta iz Beneške Slovenije udeležijo tečaja vaditeljic v Sloveniji in da bi nato svoje znanje posredovale najmlajšim s svojega področja. Na tem sestanku so torej prišle na dan nekatere dokaj zanimive pobude. Treba pa jih čimprej uresničiti. Predvsem pa je nujno, da naša društva čimprej navežejo športno-prijateljsko st^ke z društvi ali skupinami v Beneški Sloveniji, saj je našq telesna kultura dosegla že tako organizacijsko strukturo pa tudi kakovostno stopnjo, da lahko posreduje beneškim Slovencem dokajšnjo pomoč pri nelahkem začetku organizirane športne dejavnosti. (bi) gotovo dal vse od sebe, da bi njegova ekipa vendarle zapustila rep lestvice. Čeprav se bo Sokol (doma) pomeril s prvouvrščenim Libertasom, je zmaga dosegljiva. Pri gostih bo namreč manjkal Gidino, najboljši kadet sploh. V njegovi odsotnosti naši lahko pripravijo presenečenje. V tem kolu bo prva Borova postava počivala. DEČKI Bor bo doma igral proti Don Boscu, solidni in visoki peterki. Na ši so se za to tekmo skrbno pripravili in ni izključena zmaga. Kon tovel A sicer lahko računa na po moč domačega igrišča, vendar je to premalo, da bi lahko strl odpor prvouvrščene Servolane. Tudi dru ga Kontovelova postava bo igrala doma. proti Grandi Motori. Favoriti so gostje. PROPAGANDA Openci z agresivno in odločno igro lahko upajo na uspeh proti Don Boscu B. borovce pa verjetno čaka nov poraz, saj je Servolana ena močnejših ekip. (M R.) Tudi Sovofanjci na Soriški planini V okviru pobratenih občin Sovod-nje - Škofja Loka je bilo v soboto na Soriški planini smučarsko- tekmovanje v veleslalomu, ki so se ga udeležili tudi štirje tekmovalci iz Sovodenj in štirje tekmovalci iz pobratenih Sel na Koroškem. Organizatorji tekmovanja, ALPLES IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlfllltllllllllll š;;- OBVESTILA SK Devin vabi vse svoje člane v nedeljo, 20. t.m., v Lokve na srečanje s prijateljskim klubom SK Lokve. Ob tej priliki bodo izvedli klubsko tekmovanje v nordijski in alpski disciplini. Odhod z osebnimi avtomobili oh 7.30 iz Sesljana. Interesenti naj se prijavijo do jutri, 19. t.m., pri Brunotu Škerku, telefonirati v popoldanskih urah. • • • ŠZ Bor sklicuje dne 28. t.m. ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na stadionu «1. maj* v Trstu redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: L predsedniško poročilo; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. razno. iz Železnikov, in pokrovitelj, občina Škofja Loka, so zamejce toplo sprejeli in pozdravili pred Litostroj-sko kočo. V enem spustu v veleslalomu so vsi štirje sovodenjski smučarji na sicer ledeni progi prispeli na cilj. Nimamo končnih, rezultatov vseh tekmovalcev (540); naši smučarji pa so dosegli poprečno srednje čase. Za Sovodnje so tekmovali: bjan Čavdek, Darko Batistič, rino Golob in Miro Kuzmin. Fa Ma- Poskusne vožnje za VN Južne Afrike JOHANNESBURG - Včeraj so o pravili prve uradne poskusne vožnje v razredu 500 in 250 ccm za veliko nagrado Južne Afrike, ki bo jutri v Kyalamiju. Svetovni prvak v razredu 500 ccm, Franco Uncini, je s svojo suzuki dosegel zelo dober čas, saj je bil boljši od njega le Američan Eddie Lavvson (yamaha). V razredu 250 ccm pa je bil najhitrejši Francoz Jean Francoise Balde (chevallier). dila tržaška občina, na temo: »Preureditev Grezarja ali nov stadion*. Po uvodnih besedah občinskega odbornika za šport De Gioie se je razvila živahna debata, v kateri je padlo več predlogov, kako lahko rešiti kočljiv problem v zvezi z tržaškim stadionom. ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor — Libertas 3:1 (10:15,15:13, 16:14, 15:9) NAŠ PRAPOR: Bensa. Bevčar. M. in F. Sošol. Vižintin, Grinover, Furlan, Klanjšček, Mikluš, Gravner, Komel. V prvem kolu finalnega dela 1. moške divizije na Goriškem je sinoči Naš prapor po dokaj zanimivem boju zasluženo premagal moštvo Libertasa iz Koprivnega. Še posebno je bil razburljiv tretji set, ko so gostje že vodili s 14:5, nakar so naši ostro reagirali in osvo-jilt niz. ’ (ik) Italcantiert Tržič — Juventi-na Gorica 3:1 (15:10, 15:4, 10:15, 15:0) JUVENTINA: Aleš Cej, Livio Mu-čič, Tulio Bastiani, Andrej Vogrič, Ivo Devetak. Igor Juren, Marjan Zavadlav, Robert Krpan, Aleš Šuligoj. Daniele Brajnik. Proti ekipi, ki je osvojila v prvem delu prvenstva prvo mesto v drugi skupini, je bil poraz za našo mlado ekipo neizbežen. Tekma je bila zanimiva le v prvem in tretjem setu. V prvem so bili belo-rdeči skoraj vseskozi enakovredni nasprotniku, v tretjem pa. ko je nasprotnik mislil, da si je že zagotovil zmago, so se juventinci zbrali in z zanesljivimi akcijami osvojili set. V drugem in četrtem setu pa sta prišla na dan živčnost in bojazen naših igralcev. Zmanjkala je tako koncentracija za izvedbo najosnovnejših elementov igre, kot je spreiem. (Ivan Plesničar) NOGOMET V Trstu Italija - ČSSR RIM — Včeraj so potrdili, da bo nogometno srečanje med Italijo in češkoslovaško v okviru evropskega prvenstva »under 21» 27. aprila v Trstu s pričetkom ob 20.30. Odložili slalom za EP BOLOGNA — Zaradi snežnega meteža in megle so odložili včerajšnji ženski slalom, predzadnjo preizkušnjo evropskega prvenstva, ki je bila na sporedu v dolini Car-lina. Viktor Krevsi, ki je med drugim nekaj let vodil jugoslovansko odbojkarsko reprezentanco. Predavanje bo med drugim obogateno s projekcijo filmov o nekaterih najvažnejših odbojkarskih predstavah v svetu. Večer bo drevi ob 20. uri v mali dvorani goriškega Kulturnega doma. (pr) Vladimir Jankovič bo predaval v Gorici Goriška odbojkarska federacija bo v nedeljo, 20. t.m., ob 9.30 priredila zanimivo predavanje, ki bo v prostorih združenja CONI v Gorici. O odbojkarski tehniki na splošno bo govoril član vodstva jugoslovanske odbojkarske reprezentance Vladimir Jankovič. MLADINSKE IGRE ŽENSKA ODBOJKA Cankar — Manzoni 2:0 (15:7, 15:0) Cankar — Čampi Elisi 2:0 (15:4, 15:6) CANKAR: Foraus, Čulav, Albi, Centazzo, Bandi, Kuhar, čurman, Pavletič, Stoper, Pavlica, Legiša in Požar. Ženska ekipa Cankarja je izločilni del odbojkarskega turnirja mladinskih iger za nižje srednje šole začela z dvojno zmago. V obeh srečanjih so bile slovenske igralke prepričljivo boljše, še posebej dobro so igrale v prvi tekmi. V drugi tekmi proti Campiju Elisi ki je medtem premagal Manzoni z 2:0. niso naše igralke igrale najboljše, a to kar so pokazale, je bilo vseeno dovolj za lahko zmago. (E. Škerl) Slomšek — Nordio 2:0 (15:1, 15:4) SLOMŠEK: Boneta, Foraus, Klem-še. Malalan, Paolina, Pertot, Stop-per. Sancin, Ušaj. Ekipa Slomška je v prvi tekmi pokrajinskih mladinskih iger zasluženo zmagala. Prikazala je namreč dobro in učinkovito igro ter nadigrala in zmedla nasprotnice. Seve- Enio Bogateč predsednik ŠD Mladina V sredo se je v Križu sestal novoizvoljeni odbor ŠD Mladina. ki si je po obširni oceni poteka nedavnega občnega zbora porazdelil delovne dolžnosti. Za predsednika društva je bil izvoljen Enio Bogateč, ožji odbor pa sestavljajo še podpredsednika Marko Tence in Livio Šemec. blagajnik Darko Pahor, gospodarja Iginio Bogateč in Boris Gruden ter člani tajništva Boris Bogateč. Edvin Gu-štinčič in Elvi Sedmak. Nadzornemu odboru bo predsedoval Ljubo Košuta. Na odborovi seji so tudi imenovali referente za namizni tenis, balet, smučanje in rekreacijsko dejavnost. da gre pohvala vsem igralkam, ki so se na igrišču zelo potrudile za čim boljši uspeh. (Martina) KOŠARKA Čampi Elisi — Sv. Ciril in Metod 66:63 (33:30) SV. CIRIL IN METOD: Kovačič 13, Pertot 25, Lippolis 23, Žerjul 2, Sedmak, Kralj, Uršič, Klinc in P. Lippolis. V prvem nastopu letošnjih mladinskih iger v košarki so dijaki nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod izgubili prvo srečanje s sovrstniki i-talijanskega zavoda Čampi Elisi. Samo srečanje je bilo izredno izenačeno. Naši šolarji so po nepotrebnem izgubili predvsem zaradi velikega števila zgrešenih prostih metov (točno 24) in nekaj lahko zapravljenih protinapadov, ko je bilo praktično težje zgrešiti kot doseči koš. (G.F.) itiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiil||||||||,nuiuniiti,,,,,,,|,|t>||,|| NA TRŽAŠKEM SMUČARSKEM PRVENSTVU V CIMA SAPPADI Uvrstitve naših društev in posameznikov Pred kratkim se je v Cimi Sap-padi zaključilo Tržaško smučarsko prvenstvo »Trofeja 01ympic», katerega so se udeleži je tudi tri zamejske ekipe in sicer SK Devin, ŠD Mladina in SPDT. Na skupni končni lestvici se je najbolje odrezala ekipa Sci CAI XXX. Ottobre dru go mesto je zasedla ekipa Sci Club 70. tretje pa Sci CAI Trieste. Po prvih treh ekipah so se zvrstile vse tri zamejske in sicer po zaporedju SK Devin. ŠD Mladina in SPDT. Sledi še drugih šest trža ških ekip. Absolutni tržaški prvaki so v spustu pri ženskah Cristina Zoch ter pri moških Druso Nordio, v smučarskem teku pri ženskah Katja .Antonič ter pri moških Gianpio Carbogno. Rezultati naših tekmovalcev v po sameznih kategorijah pa so sledeči. Pri ženskah (letnika 1972-73) je peto mesto osvojila Jasmin Rudež (SPDT), sedmo Valentina Fachin, osmo Tanja Kermec (oba SPDT), ter deseto Gabriella Pieri (SK De vin). V kategoriji letnikov 1970 71 je Martina Gherlani (SPDT) osvojila 11. mesto, Maja Štoka (SK De: vin) 14. ter Cinzia Pernarčič (SPDT) 15. Letnika 1968-69 : 8. Valentina Pangos (ŠD Mladina). 9. Vilma Purič (SK Devin), 10. Aleksandra Škrinjar (SK Devin) in 11. Tamara Pieri (SK Devin). V letnikih 1965-66-67 je Katja Škerk (SK Devin) osvojila 4. mesto, pri članicah (letniki od 1951 do 1964) je bila Bruna Mahne (SPDT) 10., Silvana Boneta (ŠD Mladina) 15, Patricija Magnani (SPDT) 19. V ka tegoriji dam pa je Anka Sugan (SPDT) zasedla 5. mesto. Moški (1974 75): 6. Marko Suber (ŠD Mladina), 10. Matej Rolič (SK Devin). Letnika 1972-73 : 6f Marko Preši (SPDT), 9. Peter fiudež (SPDT). Letnika 1970-71: ' Kris tjan Zidarič (SK Devin), H Robert Paulina (SK Devin), 13 Dtan Pau lina (SK Devin), 19. David Zidarič (SK Devin), 20. Mauru Franza (SK Devin), 23. Sandi Škerk (SK Devin), 25. David Sosič (ŠD Mladina). Letnika 1968 69 : 9. Aljoša Škabar (SK Devin), 15. Pavel Kralj (SK Devin). Letniki 1965 66-67: 11. Andrej Pangos (ŠD Mladina), 13. Aleš štefen-čič (ŠD Mladina), 20. Dario Zida- rič (SK Devin), 25. Devan Cesar (SPDT). Kategorija članov (1951-1964): 21. Aleksander Corbatto (ŠD Mladina), 25. Florjan Žerjal (ŠD Mladina), 27 Pavel Starc (ŠD Mladina), 30. Robi Starc (ŠD Mladina). 36. Moreno Malalan (ŠD Mladina). Kategorija amaterjev (1943 50): 2. Mario Rapotec (ŠD Mladina). 5. Stojan Sosič (ŠD Mladina), 11. Mario Boneta (ŠD Mladina), 13. Karlo Rolič (SK Devin), 18. Marjan Suber (ŠD Mladina), 21. Pavel Fachin (SPDT). V kategoriji veteranov je Valentin Perič (ŠD Mladina) osvojil 11. mesto, Ruggiero Pieri (SK Devin) 16., Sergij Paulina (SK Devin) 19. in Josip Pangos (ŠD Medina) 25. D. J. ZADNJA VEST Cusma novi prvak CAPO D'ORLANDO — Z zmago proti rojaku Joeu Gibiliscu, ki se je umaknil v dvanajstem krogu, je Italijan Lucio Cusma osvojil evropski naslov v lahki kategoriji. Uredništvo upravo, oglasni oddelek TRSI Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 4« 72 (4 linije) TLX ««0270 Podružnico Gorico. Drevored 24 moggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9 000 Ur — celoletno 65 000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizaciie in podietja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 žiro račun 50101-603-45361 ADI7 - DZS 61000 L|uDllaH« Gradišče 10/ II nad., telefon 223023 Ob deiavmkih: trgovski 1 modul (sir 1 st., viš 43 inm| 39.000 lir. Finančni 1 500. legalni 1.500. osmrtnice po formatu, sožol|a 1.500 tir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IV* 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Jursko krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih deze v Italiji pri SPI. » i Član italijanske 1 • k J zvez« časopisnih J 18. mOrCO 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izda ja I in tiska I založnikov FiEG V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj Dežela, kjer civilisti vladajo ia vojska kraljuje Kolumbija je velika država Južne Amerike o kateri se je zadnje čase govorilo predvsem v zvezi z njenim pisateljem Gabrielcm Garcio Mar-guezcm. Preko njegovega umetniškega pričevanja je svetovno javno mnenje dobilo vpogled v izredno razvrvano zgodovino te dežele in morda bodo njegova dela dosegla tudi ta učinek, da se bo za nimanje za Kolumbijo ohranilo, tudi ko bo Nobelovo nagrado dobil pisatelj iz druge dežele. Kolumbija meri približne toliko kot štiri Ita lije, prebivalcev pa ima približno 30 milijonov. Večinoma so mestici (več kot dve tretjini), pe tina je belili kreolov, manjše etnične skupnosti pr. tvorijo črnci (5 odst.) in indijanski domačini (7 odst.). Za naše poime je geografski videz rt cleže ie zelo nenavaden. Vzporedno z obalo Tihega o ceana preseka deželo pogorje Andov, ki dosežejo na več krajih višino 5.500 metrov. Visokogorske planote, med 2.000 m in 3.000 m so najbolj obljudene pokrapne v državi. Samo glavno mesto, Bogota, leži na nadmorski višini 2.600 metrov, a ima zelo prijetno podnebje, ker je treba upoštevati, da leži skoro na ekvatorju, kjer zelo poredkoma sneži pod 4.000 metri višine. Andi «prerežejo* državo na pol. kajti vzhodni del. ki zajema 40 odst. celotne površine, je povsem ra ven in na njem živita le 2 odst. prebivalstva. Tu so ogromni gozdovi amazonskega porečja in ra/sežne savane s precej neugodnim podnebjem. To je scenarij, v katerem se je po drugi sve tovni vojni odvijala ena izmed najbolj tragičnih državnih zgodovin na svetu. Kolumbija je ena izmed številnih latinskoameriških držav, ki so nastale, ko so se beli priseljenci osvobodili Špan skega jarma, v začetku prejšnjega stoletja. Zrna govalci so predstavljali bogate sloje veleposestnikov in trgovcev, ki so svojo oblast začeli u porabljati predvsem za medsebojna trenja in za učinkovito izkoriščanje revnih slojev prebivalstva, ki so jim nudili delovno silo. V Kolumbiji se je po drugi svetovni vojni vodilni razred delil na dva glavna tabora, ki sta se izražala v konservativni in v liberalni stranki. Aprila 1948 je napetost med tema dvema tabo roma dosegla višek in umor nekega -politika je sprožil medsebojno oboroženo obračunavanje. Za čela se je petletna državljanska vojna, ki je po vzročila ogromno žrtev, najmanj 200.000, po drugih ocenah pa 300.060 ali celo več. To obdobje, ko je nasilje zavladalo skoro brez meja, je dobilo ime, pod katerim ga še danes zelo pogosto označujejo: /La violencia* — nasilje pač. Iz političnega boja se je razvoj vedno bolj usmer jal v splošno zmedo, katero je izkoristil gene 'al Gustavo Royas Pinilla, ki je prevzel vlogo diktatorja. To je streznilo nasprotujoča si tabo ra in leta 1953 se je 5.000 utrujenih liberalnih gverilcev vrnilo v mesta. Državljanska vojna pa je sprožila nov druž beni proces: komunistična stranka je organizira la lastno gverilo z lastnim programom in leta 1953 ni kazala niti malo namena, da bi sledila spravi meščanskih strank. Pinilla jih je skušal uničiti z obširno ofenzivo, v kateri je uporabil najsodobnejša sredstva, helikopterje in napalm, a brez uspeha. Komunisti so pod vodstvom poveljnika Manuela Marulanda. znanega kot «Tiro fijo» (čvrsta pest — zaradi zanesljivosti pri stre ljanju) izvedli uspešen umik s 400 km dolgim pohodom. Na jugu so ustanovili na osvobojenem ozemlju pravo državo v državi, ki je postala glavna skrb tradicionalnih političnih sil. Julija 1957 sta liberalna in konservativna stran ka podpisali sporazum, s katerim sta si zelo pre prosto razdelili oblast: štiri leta bi vladala ena, štiri leta druga. Ustava je zelo primerna za ta ko delitev, kajti Kolumbija je predsedniška re publika, v kateri ima predsednik, v štirih letih mandata, zelo veliko oblast. Sporazum je vse boval tudi določilo o trajanju: zadnja prijateljska zamenjava oblasti naj bi bila leta 1970. Stranki sta očitno računali, da bo do tedaj uničena nova nevarnost gverile in. da bosta lahko prešli na stara pravila igre. Ofenziva na Marulandovo in podobne «repu blike» je bila organizirana zelo skrbno. Nekaj let so oblasti skušale pridobiti na svojo stran krneč ko prebivalstvo in šele po tej pc-litični ofenzivi so začele tudi z vojaško. S pomočjo ameriških svetovalcev so leta 1962 izvedli generalko napa da s samo 5.000 vojaki. Marca 1964 pa so uda ril: zares z 38.000 možmi in /republike* so se zrušile, a tako, da se je oblast znašla pred no vim /potujočim* gverilskim gibanjem. Tem prvim, so se dodale nove organizacije in danes deluje v Kolumbiji 5 glavnih gverilskih organizacij. Gverila v Kolumbiji ne sloni le na neki «tra diciji*. sprožile so jo in jo še ohranjajo ve like socialne razlike. Več kot polovica prebivalstva živi v revščini in iz naravnega bogastva de žele si kuje dobičke le 5 odst. vsega prebivalstva. Gverila je v začetku prejšnjega desetletja doživela obdobje krize, a v sedanjem novem raz mahu je dosegla, podobno kot v sosednjem Pe ruju. tudi večja mesta in istočasno so se v mestih pojavile tudi reakcionarne teroristične organizacije. Kolumbijski teror nosi kratico MAS; to so /običajni« ešaloni smrti, ki ugrabljajo in u bivaje dejanske in možne nasprotnike režima. Pred njimi je moral iz Kolumbije zbežati tudi sam pisatelj Marquez. Navidezno se politično življenje še odvija po ustaljenih pravilih: liberalnega predsednika J. C. Turbay Ayala je maja lani nasledil konservativec Belisario Betaneour, a vse kaže da se plame ni novega vala revolucionarnih gibanj v Srednji Ameriki širijo vse bolj proti jugu, kljub Panamskemu prekopu in da so dosegli tudi Kolumbijo. PET LET PO UGRABITVI PREDSEDNIKA KD Komisija Moro končuje svojo triletno preiskavo Številna temna vprašanja pa bodo še vedno brez odgovora Komisija ne bo uspela sestaviti enotnega poročila preiskave RIM — Komisija Moro je pet let po ugrabitvi bivšega predsednika KD prišla končni, pred cilj. Zadnje dni aprila bodo parlamentu izročili sklepna poročila prvega dela. ki obravnavajo ugrabit"'' in umor demokristjanskega voditelja. Pred poletjem pa bo komisija do končala tudi drugi del svojega dela z analizo pojava terorizma v T-taliji. Po skoraj treh letih dela jo bodo končno upokojili. Koliko bo ta pokoj zaslužen bo povedala šele zgodovina. Že samo dejstvo, da bo kar štiri in morda celo pet sklepnih poročil dovolj zgovorno dokazuje, da so v komisiji precejšnja razhajanja Poleg poročila radikalcev. so samostojno poročilo sesta vili še socialisti in misovci medtem ko bi morali komunisti podureti skupno poročilo KD, PSDI, PLT in PRI. Taka razvejanost dokazuje raz lična stališča posameznih strank ki so prihajala do izraza v drama ličnih 55 dnevih jetništva Akta Mora. Socialisti so takrat odločno zagovarjali humanitarne pobude, ki bi ob spoštovanju zakonov' preprečili Morovo smrt. To svoje stali šče so dosledno zagovarjali tudi v komisiji, kar je bilo seveda v popolnem nasprotju z ostalimi vladnimi strankami in komunisti, ki .„o zahtevali nepopustljivost do u grabiteljev. Kot rečeno, bo šele zgodovina povedala, če je bilo- delo komisije Moro koristno. Vsekakor pa bo to služilo kasnejšim rodovom kot do kazno gradivo za ugotavljanje stališč posameznih strank. Nedvomno pa lahko že sedaj navedemo, da je komisija mimo ideoloških in strankarskih odtenkov bre? dvomov u-go to vila. da je bil državni aparat popolnoma nepripravljen da bi vo dil smotrno in široko akcijo boja proti terorizmu. Storjene so bile hude, nedopustne napake. Nekaj teroristov vpletenih v ugrabitev Alda Mora so imele varnostne sile že v svo’ih rokah, a so jih izpustile. Preiskovalci so bili že skoraj pred vrati, raznih skrivališč rdečih bri-gadistov, a jih niso odkrili. V Ulici i Gradoli je prišlo do naključnega odkritja, ki pa še vedno ni pojasnjeno. Temnih lis in senc je še in še. Izjave najrazličnejših članov tedanje vlade in politikov so bile skrajno previdne, včasih celo oro tislovne. Iz njih izhaja skrb, da bi zavarovali svoje osebne in strankarske interese. Andreotti, Cossi-ga in Rognoni niso povedali nič novega, kar ne bi bilo s časopisnih stolpcev znano vsem italijanskim bralcem. Tudi zasliševanja odgovornih pri tajnoobveščevalnih služ- bah niso osvetlile senc glede burnih 55 dni. Vmes so kot običajno za Italijo padale medsebojne obtožbe, seje komisije Moro so bile le navidezno tajne, prihajalo je namreč do doslednega bega vesti z že običajnimi grožnjami o sodnih tožbah, ker je kdo kršil tajnost. Trditve Morovih svojcev o grožnjah na račun bivšega predsednika KD med nekim obiskom v ZDA, naj zapusti politiko, so prav tako ostale brez odgovora kot toliko drugih, ki so naletele na zid medsebojnega kritja ljudi, iu so tedaj in še vedno vodijo niti italijanskega političnega življenja. Potres na Tjentišiu Dokaz islamske pravičnosti Med tiskovno konferenco v Parizn po svojem begu iz teheranske jetnišnice Evin je iranski mudžahedia Hosein Dadkhah pokazal časnikarjem podplate z ožganimi prsti. V Iranu torej uspešno obujajo staro islamsko tradicijo udarcev po podplatih in žganja prstov (Telefoto Al BEOGRAD — Na meji med Bosno in Hercegovino ter Črno goro. točneje na območju Tjentišta, so včeraj ponoči zabeležili potresni sunek, ki je v epicentru dosegel 5. stopnjo Mercallijeve lestvice. Kot ka že. potres ni povzročil večje materialne škode. ...........................................................murnu................imun.....................................i..umnim...i...“* Sodelovanje med Jugoslavijo in UNESCO LJUBLJANA - Včeraj se je ** čela 2. konferenca Jugoslovank* komisije za sodelovanji? z SCO. Osrednja tema dvodnevmf* srečanja je uresničevanje srednjeročnega načrta te mednarodne SPRIČO OKREPLJENE DEJAVNOSTI UPORNIKOV Salvadorski režim ponuja amnestijo če se gverila odreče uporabi orožja Ponuja tudi ločeno sodelovanje strank odporniške koalicije na decembrskih volitvah * Velik odmev na uboj Marinnelle Garcia Vilias SAN SALVADOR - Štiri tisoč pripadnikov elitnega režimskega bataljona /Belloso* skuša s pomočjo letal in helikopterjev preprečiti, da bi okrog dva tisoč borcev odporniške fronte /Farabundo Marti» zavzelo mesto Vicente, 60 kilometrov vzhodno od salvadorske prestolnice. Po poročilih gre za eno najsrditejših bitk v triletni zgodovini tamkajšnje državljanske vojne. Hkrati poročajo o naglem širjenju gverilskih akcij v vzhodnih in severnih predelih države, ki naj bi po mnenju opazovalcev pomenile reakcije na odločitev VVashingtona o odložitvi splošnih volitev v Salvadorju na december letos. Stranke demokratične revolucionarne fronte so namreč pred tremi dnevi odbile ponudijo režima, naj na teh volitvah sodelujejo ločeno. Po njihovem mne- ..........................................................................................................................................................................."""""m""'1 BENEŠKI DNEVNIK Mladi beneški harmonikarji na obisku pri Nabrežincih Otroci iz osnovne šole v Nabrežini so bili teden dni v Matajurju Uspeh Morandija v Sovjetski zvezi ČEDAD - Pred dnevi je bila v gostišču «Cividale» v Matajurju majhna slovesnost. Namreč v tem času so se za teden dni nahajali tu kaj šolarji iz osnovne šole iz Nabrežine (okoli 49). Da bi se boljše počutili na beneških tleh, jih je o biskala šestčlanska skupina najmlajših beneških harmonikarjev — učencev Antona Bi rtiča To so bili Sabina Trinco, Natale Blasutie. An-drea Sturam. Anlonella Domeniš. Alessandro Sigura, Eddi Mauro. Po kratkih uvodnih besedah so mladi instrumentalisti pričeli soored z beneško narodno Štierje fant jo spila jo. Tei skladbi ie sledila druga beneška narodna v orkestralni iz vedbi pod vodstvom Bi rtiča Nato se je zvrstilo vseh šest mladih 'umetnikov*, ki so izva;a-li vsakdo po dve solistični skladbi, pretežno v narodnozabavnem slogu. Razposajeni šolarji iz Na brežine in njihovi učitelji so mladim Benečanom ob vsaki izvedbi podarili vroče ploskanje. Najbolj pa so biti zadovoljni, ko so ti sim patični beneški godci igrali vsi skupaj. Spored so zaključili z znano Birtičevo skladbo Pomlad, ki jo je za vse čase posvetil najmlajšim učencem glasbe v Benečiji. Razpoloženje je bilo zelo visoko in ni manjkalo niti fotografov, ki so slikali ves čas prireditve. Mladi in silno prijazni učenci iz Nabrežine so nastopajočim mladim Benečanom /a spomin podarili svo je risarske izdelke z naslovi na katere bodo harmonikarji lahko pisali in pošiljali svoje pozdrave Prireditev so obiskali tudi številni domačini Matajurja in bližniih vasi. Med njimi so bili matajurski župnik Paskal Gujon. trčmunski župnik Božo Zuanella nekateri politični predstavniki. Taka mladost niška kulturna srečanja med sola rji Tržaškega in Benečije so zelo lepa in zmeraj zapustijo med njimi očutek. da se bo to novo sklenjeno prijateljstvo utrdilo in nada ljevalo tudi v bodoče, (tn) Eksplozivno pismo za Thatcherjevo BUENOS AIRES - Teroristična organizacija, ki se je poimenovala «2. april* in je njena istovetnost znana tudi pod imenom «skupina kapetana Giacchina*. je preteklo noč prevzela odgovornost za poskus atentata na britansko ministrsko predsednico Margareth Thatcher. A tentat naj bi izvedli z eksplozivnim pismom, ki so ga poslali iz Buenos Airesa, medtem ko so varnostni or gani prestregli podobno pismo, ki naj bi ga atentatorji odposlali tudi iz Londona. Vest je prejela po telefonu argentinska agencija DYN. Posredoval jo je eden izmed pripadnikov skupine, ki se je označil s siglo C2 in še povedal, da nameravajo teroristi v bližnji prihodnosti izvesti vrsto oboroženih napadov na zavode in druge angleške ustanove v Argentini. Skupina naj bi poleg tega načrtovala tudi neposredne napadalne akcije proti angleški vojski na Falklandskem otočju. Protiteroristični oddelek Scotiand Yarda je po svojem predstavniku obvestil tisk, da dosedanje preiskave še niso z gotovostjo po trdile obstoj te nove sledi, ki se je nenadoma pojavila, potem ko sta bili v prejšnjih dneh poslani že dve eksplozivni pasmi in sicer eno sami Thatcherjevi, drugo pa na urad ameriške mornarice v Londonu. Pri eksploziji drugega pisma je bil ranjen ameriški oficir, ki je pismo odprt. Italijanski pevec lahke glasile Gianni Morandi je na svoji turneji v Sovjetski Teden dni že poje v Moskvi pred natrpano dvorano, kljub izredno visoki ceni vsak sedež odšteti kar 100 rubljev zvezi požel izreden uspeh, vstopnic, saj je treba za (Telefoto AP) nju režim s tem predlogom želi doseči, da bi gverilci položili orožje prav v trenutku, ko je njegova vojska prisiljena k umiku. Tako volitve kot predlog za amnestijo, po katerem bi gverilci, ki položijo orožje, lahko sodelovali na njih, so po njihovem mnenju podel manever, ki so ga skovali v ZDA. Ameriški državni sekretar George Shultz je v svojih izjavah o ameriški politiki v Salvadorju slednjič u-bral zmernejše tone, da bi tako premagal nasprotovanja, na katera je v kongresu naletela zahteva predsednika Reagana po dodatni odobritvi 110 mil. dolarjev za vojaško pomoč tej srednjeameriški državi. Shultz je izjavil, da se je položaj na področju spoštovanja človekovih pravic v Salvadorju precej izboljšal, tudi če še ni povsem zadovoljiv in da ameriška vojaška pomoč pomeni ščit za uresničevanje demokratizacije in razvoja v deželi. Le z a-meriško pomočjo sc po njegovem mnenju Salvador lahko ubrani gverilske nevarnosti in poišče mirno rešitev notranjim problemom. V zvezi s krvavimi represalijami v Salvadorju gre omeniti velik odmev, ki ga je po vsem svetu in še posebno v Italiji, kjer so jo dobio poznali, imela smrt 34-letne Maria-nelle Garcia - Vilias. podpredsednice Mednarodne federacije za človekove pravice, ki ima sedež v Ženevi. Predvsem prihajajo z vseh strani zagotovila, da ViUasova ni bila gverilka in da so jo ubili med miroljubno misijo, ki jo je opravljala za OZN. Predstavnik salvadorske ker misije za človekove pravice je tudi dejal, da truplo ubite ženske kaže znake mučenja, kar bi lahko pomenilo, da so jo režimski vojaki pred u-morom zaprli. Vsekakor pa po mnenju članov komisije Marianella Vilias ni padla v boju, temveč je bila kruto ubita. Vodstvo italijanske demokristjan-ske poslanske skupine je predsedniku zbornične komisije za zunanje zadeve, Andreottiju poslalo pismo, s katerim zahteva razpravo o krutosti represalij in torej državljanske vojne v Salvadorju, še posebno pa uboju Marianelle Garcie Vilias. Ne umorna borka za človeške pravice, kakršna je bila, je predstavljala o-porno točko za vse, ki v tej izmučeni deželi in zunaj njenih meja delajo za miroljubno rešitev konfliktov. Italija mora zato po mnenju de-mokristjanskih poslancev bolj zavzc to poseči za rešitev tega položaja, do katerega mednarodna demokratična zavest ne more biti več strpna, saj se politični problemi, vprašanje pravice in svobode, ne morejo podrejati potrebam trdosrčne in nezaslišane «realpoiitik». pridruži se nam . mi. m..............m.,..,.. '"a" BRZOJAVKA TURSKEGA PREDSEDNIKA ULUSUA MILKI PLANINC Jugoslovansko odlikovanje ubitemu veleposlaniku Odlikovanja tudi za ubitega študenta, za polkovnika Brajovica in miličnika BEOGRAD - Z ukazom predsedstva SFRJ so izrednega in pooblaščenega veleposlanika Turčije v Jugoslaviji Galipa Balkarja, ki .je na jugoslovanskem ozemlju padel kot žrtev mednarodnega terorizma, posmrtno odlikovali z redom jugoslovanske zastave z lento. Ve teposlanik Balkar je v kratkem čašu svoje diplomatske misije v Jugoslaviji veliko pri speval k razvoju in krepitvi prijateljskih stikov in sodelovanja med Turčijo in Jugoslavijo. Posmrtno je bil z redom zaslug za narod z zlato zvezdin odlikovan študent Željko Mi- livojevič, ki se je junaško uprl zločincem. Za isti podvig, v katerem je bil hudo ranjen, je bil z redom jugoslovanske zvezde z lento odlikovan polkovnik JLA v pokoju Slobodan Brajovič. Za veliko hrabrost in požrtvovanje je bil z redom za hrabrost odlikovan tudi pripadnik milice, ki je prispeval k aretaciji atentatorja. Predsednica ZIS Milka Planinc je od pred sednika turške vlade Bulcnta Ulusua prejela naslednjo brzojavko: /Globoko sem ganjen nad vašimi ljubeznivimi izrazi sožalja ob tragični smrti veleposlanika Galipa Balkar- ja. Zahvaljujemo se za izjemne napore v prizadevanjih, da bj rešili življenje pokojnemu Balkarju, želim v imenu moje vlade in v svojem poudariti, da so velik vtis naredili vaši poudarki trdnega prijateljstva med našima državama. Turška vlada in narod visoko cenita odgovorno in prijateljsko ravnanje, s katerim so jugoslovanske oblasti in jugoslovanski narodi odgovorili na zločin armenskih teroristov. Ob tej priložnosti želim izreči sožalje zaradi smrti jugoslovanskih državljanov. Hrabrost Jugoslovanov je lahko primer vsem državam v boju proti terorizmu*, (dd) EVIDENČNI TABLICI: GO. TS FISKALNE KM DO 10 10-12 12-14 14-18 NAD 18 ■ 116.100 172.900 183.400 232.100 308.700 K MAKSIMALI 300/100/30 milijonov vključno tretji potnik FRANŠIZA je enako 50% letne premije po tarifi, ki se jo lahko zniža na 40% po dveh letih brez nezgod in no 25% po nadaljnjih dveh letih brez nezgod. Od vedno, s svojim umerjenim stroškom, nagrajuje polica 4R odgovorne in vestne voznike. V letu 1983 se polica 4R še bolj splača: omogoča prihranek 30.9% na strošku avtomobilskega zavarovanja, BM B A. vam !• mnbližla Adriatico ZAGOTAVLJA, DA MISLI NA VAS