tete XXIII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za 'It leta BO din, za ‘/i leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 60 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Casi
fino* Induatrllo, obrt In denarništvo
Številka 90.
Uredništvo: Ljubljane; Gregorčičeva ulica 23. Tel« 25-52. Uprava: Gregort čičeva Ul. 27. Tel. 47-flL Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani 6t.ll.95S
Uubllana• petek 9. avgusta 19 40
iThain vsak ponedeljek, ■tllald gredo in petek
znamovati v prizadevanju po od- trpi uničuje sama sebi svojo davč-
CenaSSTS.
Pred o zborom
Občni zbori Zveze trgovskih združenj so bili za slovensko gospodarsko javnost vedno pomembni dogodki. Pomembni, ker so se na teh skupščinah vedno zbrali najbolj kompetentni zastopniki slovenskega trgovstva, ki so res mogli govoriti v imenu vsega stanu, a pomembni tudi po vsebini predlogov in zahtev, ki so jih sprejeli občni zbori.
Letošnjemu občnemu zboru Zveze pa gre še prav poseben pomen. Napoveduje se nov gospodarski red v državi, napovedujejo se razne reforme in govori se, da bo vpliv države na vse gospodarstvo še močno narasel. Nobenega dvoma ni, da je naše gospodarsko življenje res potrebno reforme, še bolj jasno pa je, da bodo koristne samo dobre in premišljene reforme. Takšne reforme pa se morejo doseči le v soglasju onimi, ki naše gospodarstvo dobro poznajo, ki vedo, kaj potrebuje gospodarstvo in kaj more tudi prenesti. Med te gospodarske strokovnjake pa spadajo tudi trgovci, ki v praktičnem življenju najbolje spoznajo učinek raznili zakonskih predpisov, ki pa tudi vidijo, katere reforme so najbolj potrebne. Zato je neobhodno potrebno, da trgovci pri napovedanih reformah tudi aktivno sodelujejo in da se njih predlogi in nasveti v polni meri upoštevajo. Kajti vsi ti predlogi izvirajo iz težko plačanih življenjskih izku šenj. Tem bolj so zato tudi upoštevanja vredni.
Da se bo to doseglo, da si zagotove trgovci aktivno sodelovanje pri bodočih reformah, pa je potrebno, da se v javnosti tudi krepko uveljavijo, da se sliši njih glas. Zato je prva naloga občnega zbora Zveze trg. združenj, da bo v resnici manifestantcii, da bo zbral zastopnike trgovstva prav iz vseh okrajev Slovenije. Tako popolna udeležba na občnem zboru mora slovenski javnosti dokazati, da je slovensko trgovstvo organizirana celota, ki se zaveda svojih dolžnosti do države in naroda, ki pa se zato zaveda tudi svojih pravic.
Zato pa mora trgovstvo na svoji manifestantni skupščini tudi z vso odločnostjo poudariti, da se morajo pravice in potrebe gospodarstva vse drugače upoštevati kakor so se dosedaj. Ce se že izvedejo reforme, potem se smejo samo takšne, ki bodo gospodarsko življenje olajšale, ki bodo vrg'e vse ovire, ki jih je dosedaj postavljal birokratizem gospodarskemu razvoju. Vsak reformni ukrep mora dati nov razmah gospodarstvu, vsak nov predpis mora razširiti polje gospodarskega udejstvovanja! To zahteva trgovstvo in to zahteva tudi gospodarski interes naroda ter države.
Da trgovstvo to svojo osnovno zahtevo tem bolj poudari, mora najti tudi najožji stik z vsemi drugimi gospodarskimi stanovi.
sa gospodarski stan je danes enako živo zainteresiran na tem, da se napovedane reforme izvedejo pravilno, vse gospodarske stanove pa vežejo tudi številni drugi skupni interesi, zato pa je potrebno, da vsi nastopajo kot celota, ker bodo v tem primeru tudi laže uveljavili vse svoje skupne, a tudi vse svoje posebne stanovske interese. Solidarnost vseh gospodarskih stanov mora biti i
ozirom na napovedane reforme ne le lepa beseda, temveč močna resnica, ki se mora ob vsaki priliki uveljaviti v našem javnem življenju. Delu za povečanje solidarnosti gospodarskih stanov mora zato biti tudi posvečen občni zbor Zveze.
Prav tako pa tudi vsem posebnim interesom in zahtevam trgovskega stanu. Posebno danes, ko znova gledamo številne ponesrečene eksperimente, ko zavzema boj proti draginji vedno bolj neresno obliko, ko še vedno ni za-
pravi pomanjkanja blaga nobenih pravih uspehov, je že v interesu javnosti, da se interesi legalne trgovine pravilno upoštevajo.
Tudi v trgovini mora nastati red, ker samo v redu je mogoča pravilna razdelitev blaga. Zato pa je tudi že skrajni čas, da se napravi vsej nelegalni trgovini konec in da bo zaščiten samo tisti, ki v redu plačuje davke in v redu opravlja vse svoje obveznosti. Nelegalna trgovina ne sme več ubijati legalne in država, ki to
no moč ter ustvarja nered v gospodarstvu. Zadosti je že bilo tega nereda in bližnje reforme morajo napraviti konec ali pa bodo reforme brez cene.
Slovensko trgovstvo je vedno zvesto izpolnjevalo vse svoje dolžnosti do naroda in države, čas je, da prične tudi država izpolnjevati svoje dolžnosti do trgovstva. Močno in krepko naj to poudari občni zbor Zveze in zato prihodnji teden v Novo mesto — na občni zbor Zveze trg. združenj.
Bor in
V naši javnosti se vodi že precej časa debata, Če se naj Narodna banka podržavi ali ne. Ne da bi se spuščali na tem mestu v vprašanje koristnosti ali nekoristnosti podržavljenja naše emisijske banke, bi naglasili le eno, da se tudi s podržavljenjem banke ne bi glede njenega nacionalnega značaja nič spremenilo. Narodna banka je danes naša, čisto naša, ker so njeni delničarji samo naši ljudje in bo čisto naša tudi če bo podržavljena.
Istočasno, ko se vodi debata zaradi podržavljenja Narodne banke, pa poročajo naši listi, da se vodijo v Parizu pogajanja, da bi prešli borski rudniki v last neke nemške skupine. Skoraj nihče pa ne opozori, da bi bilo edino pravilno, če menjajo borski rudniki svojega lastnika, da se sme zgoditi to le na ta način, da postanejo ti rudniki naša last. Kajti čisto nekaj drugega je, če smo mi tudi dejanski lastniki teh bogatih in tudi za našo državno obrambo važnih rudnikov ali pa če so njih lastniki tujci.
Da se ne bo nas napačno razumelo ali da se ne bi naše besede zlohotno tolmačile, moramo naglasiti, da gre tu za načelno sta lišče, ki ga mora zastopati vsak narod, ki hoče doseči gospodarsko samostojnost. Kadar se menjajo lastniki v tako važnem in velikem podjetju kakor so borski rudniki, si mora država zagotoviti pogoj, da imajo ona oz. domači državljani pri spremembi lastništva prven stveno pravico odkupa. Šele če bi država oziroma njeni državljani na to pravico resignirali, šele potem bi smelo to podjetje preiti v roke drugih tujih državljanov. Ista je stvar glede rudnika Trepče.
To edino pravilno stališče pa se sedaj ni varovalo, temveč je izšla le uredba o uvedbi prisilne uprave za obe velepodjetji Bor in Trepča. Ta ukrep nikakor ne more zadovoljiti, ker more biti prisilna uprava le začasen ukrep, ki baš zato tudi ne more dati prave učinkovitosti. Edina pravilna rešitev je samo ena, da postanejo borski rudniki naša popolna last in da država nacionalizira te rudnike s tem, da jih prevzame sama ali pa da organizira potrebno akcijo, da bi naši državljani kupili delnice družbe. Če ima država Zenico, če je mogla ustanoviti velepodjetje Jugo-čelik, more postati tudi gospodar borskih rudnikov.
Naglašamo, ne gre tu za prav nikako ksenofobijo, temveč le za pravilno nacionalno gospodarsko politiko. Ni zadosti, če so borski rudniki naši, ker so j naši drža-
vi, temveč morajo biti tudi formalno naši. Njih donosnost pa je poleg tega tako izredno velika, da se tudi izplača, če so naši. Zakaj bi morali biti samo najbogatejših rudnikov lastniki tujci? Zakaj si od velikih naravnih zakladov naše zemlje rte bi privoščili nekaj tudi mi?
Potrebno pa je, da postanemo lastniki borskih rudnikov še iz drugega razloga. Če smo mi lastniki, bomo tudi laže varovali svoje lastne nacionalne in gospodarske interese, kakor pa bodo ti varovani, če so rudniki tuja last. A
tudi svoje mednarodne obveznosti bomo v tem primeru mnogo laže izvrševali.
Nobene osti proti tujcem ni tem, če hočemo postati gospodarji rudnikov, ki so na naši zemlji. Povsod drugod po svetu se tako prizadevanje smatra kot samo po sebi umljivo. Prav tako mora biti tudi pri nas, ker bi sicer nam mogli tujci očitati, da je naša gospodarska politika brez vsake preudarnosti in da nimamo volje za gospodarsko neodvisnost.
Primer Bora ne sme biti dokaz naše slabe gospodarske politike!
Zveza trgovskih združenj
ima svojo
XX. redno letno skupščino r četrtek 15. avgusta 1940 ob 8. uri zjutraj v dvorani sokolskega doma v Novem mestu.
Prcdkonfcrenca bo v sredo dne 14. avgusta 1940 ob 17. uri v istih prostorih.
Dnevni red skupščine:
1. Otvoritev in pozdrav predsednika.
2. Poročilo predsednika.
3. Računski zaključek za 1.1939.
4. Proračun za 1. 1940.
5. Referat tajnika.
6. Predlogi in resolucije,
7. Slučajnosti.
V primeru nesklepčnosti o napovedani uri bo skupščina v smislu čl. 10., odst. 2 zveznih pravil eno uro pozneje prav tam in z istim dnevnim redom in bo veljavno sklepala o predmetih dnevnega reda, ne glede na število navzočnih delegatov.
Vsak delegat se mora na skupščini izkazati s poverilnico, ki mu jo izda uprava združenja (čl. 8., odst. 5 zvez. pravil).
Udeležba delegatov je tudi na predkonferenci nujna, ker se bo na predkonferenci razpravljalo o predlogih združenj.
V Ljubljani, dne 31. julija 1940. Predsednik:
Stane Vidmar s. r.
Tajnik:
Dr. Ivko Pustišek s. r.
Zbornica
razpuščena
Trgovinski minister dr. Andres je podpisal odlok o razpustu Zbornice za TOI v Ljubljani. Za komisarja je imenoval generalnega ravnatelja Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo gospoda Avgusta Tostija.
Predlog za razpust Zbornice je šel v Beograd že pred štirinajstimi dnevi.
Znano je, da je bil obrtni odsek
Zbornice delonezmožen. Delne volitve v plenum zbornice bi morale biti že pred meseci, a so bile trikrat odložene. Naloga novega komisarja bo, da v treh mesecih izvede celotne volitve in ne samo dopolnilne.
Novi komisar g. Avgust Tosti je odličen poznavalec našega gospodarstva ter je podpredsednik društva bančnih zavodov v Ljubljani in član borznega sveta.
morejo ljudje uporabljati tudi stare, če novih rti na razpolago ali pa naj se novi pravočasno dajo v prodajo. Seveda pa je treba, da se omogoči tudi zamenjava starih z novimi, ker ne gre, da bi imeli ljudje zaradi novih tiskovin še gmotno škodo.
Nepotrebne
trgovcem
Kal le z novimi tovornimi listi7
Trgovec z dežele nam piše: Danes sem poslal večjo pošiljko zdravilnega zelišča v Brno. V moje veliko začudenje pa mi železniška postaja vrne tovorni list, ker da so od 29. junija dalje v rabi novi tovorni listi.
Takoj sem poslal v vse trafike po nove tovorne liste, pa noben trafikant jih ni imel, enako pa tudi ne davčna uprava. Na davčni upravi so mi celo dejali, da so pred par dnevi dobili prav take tovorne liste, kakršnega sent uporabil jaz, katerega pa mi je železniška postaja vrnila.
Sedaj moram čakati, da bo davkarija dobila nove tovorne liste in dokler jih ne dobi, ne morem poslati blaga naprej.
Začudeno se sprašujem: Ali je morda dolžnost trgovca, da opozori davčno upravo oz. trafikante, kakšni tovorni listi so v uporabi in da nabavijo te tovorne liste? V zadnjem času je sicer trgovec res dobil mnogo novih dolžnosti, te pa menda le še nima, da bi moral dajati direktive ,v4’
Mt JVKAiUtt £<> dolžnost že-
lezniške uprave ali davkarije ali katerega drugega urada, da poskrbi, da si morejo ljudje nabaviti predpisane tovorne liste.
Tako nam piše trgovec in njegovo ogorčenje je popolnoma razumljivo.
Ni pa razumljivo, da je sploh mogoče, da se delajo trgovcem takšne nepotrebne težave. Vedno se govori, da se mora izvoz pospeševati in v ta namen smo dobili celo vrsto ustanov in uradov, ki veljajo davkoplačevalce in zlasti trgovce težke denarje. Od vseh teli ustanov pa v praktičnem življenju nimajo trgovci nič, razen nove predpise in navadno čisto nepotrebne predpise.
Bilo bi res dobro, da bi se pri nas znatno manj govorilo o pospeševanju zunanje trgovine, zlasti izvoza, zato pa delalo manj težav izvozu. Kakor pa kaže konkretni primer, ki smo ga navedli, pa še vedno le govoričimo o pospeševanju zunanje trgovine, dejansko pa jo oviramo.
Zahtevamo, da se glede novih tovornih listov napravi red, da
Izvoz jabolk v Nemčijo
Prizad je začel izdajati dovoljenja za izvoz svežih jabolk v razsutem stanju v Nemčijo na račun dogovorjenega kontingenta v vrednosti 1,200.000 RM. Tako visoko je bila namreč določena izvozna količina za dobo avgust-september i>o nemško-jugoslovanskem plačilnem prometu. Ta vrednost ustreza približno količini 600 vagonov. Pri tem izvozu bodo mogli sodelovati vsi pooblaščeni izvozniki, ki so registrirani pri direkciji za zunanjo trgovino.
Kar se tiče cen, so te do nadaljnjega določene takole: 1. industrijska jabolka po 18 RM, namizna jabolka po 21 RM za sto kil, fran-ko jugoslovausko-nemška državna meja.
Da bi se olajšal izvoz svežih jabolk, je razpisal Prizad izvozne premijo v višini 25 din za vsakih 100 kg, če se uvozijo ta jabolka v nemško carinsko ozemlje v času od 6. do 24. septembra.
Pogajanja Nemcev s sindikatom, ki ima večino delnic borske-ga rudnika, v Parizu so bila ugodno zaključena ter bo sindikat od-stopil Nemcem kontrolo nad delovanjem borskih rudnikov. Nemci so na podlagi doseženega sporazuma že dobili svojega zastopnika v obliki komisarja pri direkciji družbe v Parizu. Pričakuj« se, da bodo sedaj Nemci postavili svojega zastopnika tudi v samem rudniku v Boru.
Ljubljanski velesejem
ki je s svojimi vsakoletnimi prireditvami odraz kulturnega in gospodarskega izživljanja Slovencev, je nekaj svojevrstno našega in ima vkoreninjeno tradicijo. To se je videlo letos jmmladi, ko je moral spomladan ki velesejem biti obložen. Vsi smo ga pogrešali. Jesenski velesejem pa bomo imeli, in sicer od BI. .avgusta do 9. septembra. Obsegal bo poleg industrije in obrti tudi posebne razstave iz kulturnega in gospodarskega področja. Te razstave bodo plod dela mnogih pridnih rok, ki so se trudile in ustvarjale čez poletje. Zlata jesen bo odprla vrata do njih, zato je tudi gesto jesenslun velesejemskih prireditev »Ljubljana v jeseni«.
Kako bo Prizad odkupoval pšenico
Prizad bo v letošnji kampanji interveniral na žitnem trgu, da obdrži minimalne cene v korist proizvajalcev. Prizad bo odkupil vsako ponudeno količino, in sicer od trgovcev, zadrug ali pa direktno od proizvajalcev.
Da bi bila ta intervencija čim bolj učinkovita in da bi imela dejanski vpliv na cene na posameznih lokalnih trgih ter da bi se od vlade določene cene tudi . obdržale, bo Prizad na vsakem važnejšem trgu postavil po enega ali več svojih komisarjev (trgovcev ali zajednico trgovcev, zadrug), ki bi po predpisanih pogojih kupovali pšenico s svojim denarjem, toda na ime Prizada. Ti bi morali plačati proizvajalcem polno intervencijsko ceno po odbitku režijskih stroškov in normalnega kupčijskega zaslužka. Prizad je že začel organizirati to novo nakupno organizacijo.
Določene so nove cene za moko
Urad za kontrolo cen je pooblastil banske uprave in upravo mesta Beograda, da do objave uredbe o standardiziran ju in določanju cen n oke morejo dovolili mlinom, da pri določevanju cen moki (brez skupnega davka) dodajo ceni pšenice št. 2 90 din, št. 5 60 in št. 6 90 din, št. 7 pa 10 din, pri ceni živinske moke pa odbijejo od cene pšenice 80, pri otrobih pa 100 din. Kot nabavna cena se smatra rajonska ksimalna cena z maržo 13 din in z dokazanimi transportnimi stroški.
Urad za kontrolo cen je mnenja, da se zaenkrat cene kruliu ne smejo povečati.
Cene drv so poskočile
v Mariboru, nemara zaradi vesti o maksimiranju cen. Dočim je bilo dobiti še pred par dnevi drva po 150 do 175 dinarjev za kubični meter, je treba sedaj plačati že 190 dinarjev, pa se drva še ne dobe več tako lahko, ker so dovozi slabši in tudi kmetje zahtevajo za drva vedno več.
Mariborska carinarnica
je imela v juliju 11,628.732 din dohodkov, od katerih pa odpade na izvoz le 1,051.461 dinarjev, torej precej več kot navadno. Pri uvozu je bilo treba plačati pretežen del, t. j. 10,577.271 dinarjev. Depoziti, pobrani pretekli mesec, so znašali 441,332 dinarjev.
Milo bo tipizirano
Na konferenci zastopnikov industrije mila se je konstatiralo, da smo dosedaj od 1200 vagonov maščob, kolikor smo letno potrebovali teh surovin za izdelavo mila, uvozili okoli 1000 vagonov iz 'Amerike in Avstralije. Ta uvoz je sedaj popolnoma nemogoč. Zato je potrebno, da se uvedejo strogi ukrepi glede proizvodnje in potrošnje mila, V ta namen se pred-
laga ustanovitev centrale za milo,
hi naj izvede kontingentiranje surovin in ki naj skrbi za organizacijo uvoza surovin.
Zaradi majhnih rezerv surovin v državi, ki morejo zadostovati kvečjem še za dva meseca, pa naj
O stanju na mednarodnem lesnem trgu je objavila v svoji zadnji številki dunajska strokovna revija »Internationaler ITolzmarkt« naslednje zanimivo poročilo, iz katerega posnemamo:
Že pred vojno se je ideologija evropskega zapada ter narodov osrednjo Evrope zelo razlikovala, v njih zunanjih kupčijah, zlasti na mednarodnem lesnem trgu pa so se njih interesi dostikrat križali. Lesne dobavne dežele, zlasti za iglasti les, najvažnejši les v meddržavnih kupčijah, so bile dostikrat iste, tako baltiške, skandinavske države in Rusija. Jugovzhod jia je bil predvsem dobavitelj Nemčiji in Italiji. To se vidi lepo v naslednjih številkah:
Nakupi iglastega lesa v 1. 1938.
Ves uvoz, od tega iz Evrope v •/• iz Sev. v tisoč standardih Amer.
Nemčija 465	457	98‘5	7
Anglija 1848 1358	72'9	488
Izbruh vojne v septembru, zlasti pa angleška blokada ter nemški ukrepi proti tej blokadi, so stanje zelo spremenili. Predvsem je bila Anglija odrinjena od skandinavskih držav, iz katerih je dobivala zelo velike količine lesa. Tako je uvozila 1. 1938. iz Švedske iglastega lesa 337.206 standardov, iz Finske 419.160 ter iz baltiških držav 68.010 standardov. Vse te pošiljke so se pošiljale po morju. Po izbruhu vojne je oslala Angliji odprta samo pot iz Norveške in deloma tudi iz Švedske iz norveških pristanišč. Ker pa so narasla angleška nesoglasja tudi s Sovjetsko Rusijo, je ta ustavila svoje lesne dobave Angliji.
S spremembami na bojiščih so tudi rasle možnosti Nemčije, da si nabavi v raznih deželah les. Ko je bila vojna na Norveškem končana, je poslal nemški državni urad za les svojega zastopnika na Norveško, ki je stopil v stik s tamkajšnjimi zastopniki lesne industrije in gozdnimi lastniki. Sklenjene so bile nadalje nove dobavne pogodbe za les s Švedsko in s Finsko. Kako zelo se je moglo osrednje evropsko gospodarstvo okoristiti z lesom iz severnih evropskih držav, kažejo prizadevanja, da bi se baltiški in finski les dobavljal tudi Italiji. Čeprav je transport tega lesa zelo težaven, so vendar bila mnoga tozadevna prizadevanja uspešna.
Že prvi vojni tedni so prisilili Anglijo, da se je umaknila iz se-verno-evropskih les dobavljajočih držav in da se je glede evropskih držav omejila na Jugoslavijo in Romunijo. Stalno napredovanje Nemčije v severne države je to preorientacijo Anglije glede lesa še pospeševalo.
Zgodovinski majski dogodki, kapitulacija Nizozemske, Belgije in Francije in zlasti vstop Italije v vojno, pa so imeli velike posledice tudi na evropskem lesnem trgu. Nemčija je mogla z zavze-mom obale Nizozemske, Belgije
vc	barva,	plasira	in
Ze v 24 urah sme
itd. Shrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni- 9 Telefon SL 22-72.
se odredi še naslednje: 1. Potrošnja mila naj se racionira. 2. Proizvodnja mila se mora normirati in o tem uvesti stroga kontrola. Potrebno je, da se tipizirata kakovost in vrsta blaga. 3. Milu naj se zniža odstotek maščobe in proiz-
in Francije kontrolirati ves promet iz evropskih dežel v Anglijo, z vstopom Italije v vojno pa je postalo tudi Sredozemsko morje zaprto morje in lesne pošiljke iz Jugoslavije ter Romunije v Anglijo so postale nemogoče.
Na ta način je Anglija danes od evropskega kontinenta popolnoma odrezana ter je glede nabave lesa stoodstotno navezana na čezmorske dežele. Dočim je pred vojno nabavljala Anglija samo 27T odstotka potrebnega lesa v čezmorskih deželah, zlasti v Kanadi, mora sedaj kriti vso svojo potrebo iz teh držav. Pri drugih lesnih sor-timentih kakor jamskem lesu, lesu za papir in celulozo se je stanje za Anglijo še bolj neugodno spremenilo.
Tako se je od začetka vojne
Slovensko žensko društvo »Gospodinjska šola za gostinske gospodinje« je ustanovilo 1. 1935. v Ljubljani gospodinjsko šolo, ki je splošno še premalo znana, pač pa že slovi v gostinskih krogih kot jako praktična in ne predraga. Sedaj, ko začenja šesto šolsko leto, je dobro, da se širša javnost, predvsem tudi trgovski krogi, nekoliko seznanijo z njenim uslro-! em. Želeti bi bilo, da bi se dekleta, ko dovršijo trgovske tečaje ali trgovske šole, eno leto posvetile tudi gospodinjski izobrazbi, ki je vsaki ženski neobhodno potrebna.
V »Gostilniškem domu« na Privozu je bila društvu na razpolago svetla, odlično opremljena kuhinja s pritiklinami, jedilnico, pralnico in zelenjadnim vrtom. Ker se nekaj let ni uporabljala, je uvodoma omenjeno društvo zaprosilo »Združenje gost. podjetij v Ljubljani«, čigar last je stavba, naj mu da v najem vse naštete prostore, da odpre dekliško gospodinjsko šolo. Združenje je ugodilo, čez leto pa je »Zveza združenj gost. obrti« že opremila internat za 10 deklet, ker so starši, živeči na podeželju, želeli, da imajo hčerke v šoli tudi stanovanje.
Dasiravno je nastala šola predvsem iz želje, da dobe naša gostišča skrbno pripravljene gospodinje, je vendar namenjena tudi vsem dekletom, ki streme po temeljiti gospodinjski izobrazbi. Zato opozarjamo nanjo zlasti naše trgovce, ki pošiljajo svoje hčerke po mali maturi v dvoletne trgovske šole, in sicer svetujemo, da omogočijo svojim hčerkam še enoletni gospodinjski pouk preden nastopijo službo v domačem ali
vajata naj se samo dve vrsti mila.
4. Storiti je treba vse potrebne korake, da se najdejo nova tržišča za nabavo potrebnih surovin.
5. Proučiti se morajo možnosti nabave rastlinskih in drugih maščob.
nemško gospodarsko ozemlje stalno večalo, dočim se je gospodarski vpliv Anglije vedno bolj zoževal in danes je Anglija otok z izključno čezmorskimi interesi.
Obe osrednji evropski sili Nemčija in Italija pa sta postopno razširile svoje vplivno ozemlje ter moreta danes kriti svoje lesne potrebe iz vseh evropskih lesnih držav, poleg tega pa še iz Rusije. Z vstopom Italije v vojno ter zasedbo francoske obale na Atlantskem oceanu pa je dana celo možnost, da postaneta važen činitelj tudi v čezmorskem lesnem trgu.
Nemčija in Italija s svojim prevladujočim vplivom na evropskem kontinentu ter Anglija s svojimi izključno čezmorskimi interesi, sta danes dva lesna svetova, ki sta ostro ločena med seboj.
tujem podjetju. Za temeljito praktično gospodinjsko izobrazbo je brez dvoma najboljša slovenska šola na Privozu v Ljubljani.
Absolventke trgovskih šol, ki smo jih imele doslej, so se pri pouku	prav dobro	obnesle. Kot
hčerke	trgovcev	so	imele	tudi do-
kaj trgovskega duha in so se živo zanimale, kako se kalkulira prehrana in določi rentabilnost raznih gospodinjskih opravil.
Ker	sprejme	ta	šola	omejeno
število	gojenk,	je	pouk	zlasti v
kuhinji temeljit. Poučujejo se naslednji praktični predmeti: kuhanje in konserviranje, postrežba domačih in tujih gostov, pranje, likanje, krpanje in šivanje perila, pospravljanje sob in kuhinje ter vrtna dela.
Teoretični predmeti, ki se seveda tesno naslanjajo na gospodinjsko delo in ki ga vsestransko osvetljujejo, so naslednji: nauk o prehrani in živilih, gospodinjstvo, kletarstvo, mlekarstvo, zelenjadar-stvo, postrežba gostov, družabna pravila o lepem vedenju, računstvo s kalkulacijami, poslovno spis-je, knjigovodstvo, zdravstvo in nega dojenčkov ter nemščina.
Šola je združena z internatom in je pod nadzorstvom uvidevne upraviteljice, ki skrbi prav materinsko za dekleta. Ker ima mnogo smisla za težnje mladine in dovolj humorja, je življenje v internatu in šoli prav razgibano.
Vse informacije in prospekt daje iz prijaznosti v avgustu pisarna »Združenja gostinskih podjetij« v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 2. V septembru pa bo vpisovanje, in sicer vsako sredo in soboto od 10. do 12. v šolski pisarni na Privozu št. 11.
Odpor proti odstopitvi Transilvanije ali tudi le dela njenega ozemlja Madžarski v Romuniji stalno narašča. Vedno bolj verjetno je, da sedanja romunska vlada sedanjih notranjih težkoč ne bo mogla premagati in da bo morala odstopiti.
Romunski poslanik Gafencu je prišel v Moskvo.
V Berlin je prišel pomočnik romunskega zunanjega ministra Co-lony, ki je prinesel s seboj pred-stavko romunske vlade. V pred-stavki naglasa romunska vlada, kako velike žrtve je že dosedaj storila Romunija za ohranitev miru. Vse kaže, da so zadela pogajanja med Romunijo in Madžarsko na zelo velike težkoče.
Turčiji je bila po časopisnih vesteh izročena nemško-italijanska nota, v kateri zahtevata obe velesili, da Turčija natančno opredeli svoje stališče do novega reda v lužnovzhodni Evropi. Predsednik turške republike je prekinil svoj letni dopust in odšel iz Carigrada v Ankaro. Tudi drugi ministri so se vrnili v Ankaro, kjer bodo te dni važni politični posveti, ki bodo odločili o bodoči politiki Turčije.
Nemško vrhovno poveljnišlvo sporoča, da so izgubili Angleži od začetka vojne za skoraj pet milijonov ton ladij. Za poldrugi milijon trgovskih in vojnih angleških ladij pa je bilo poškodovanih.
Italijanske čete so začele uspeš-S?. of«n?.iy° Proti Britanski Soma-: !*• Italijanske čete prodirajo v treh kolonah ln se bližajo važnemu pristanišču Berberi. Angleži priznavajo prodiranje italijanskih čet.
Italijanski listi pišejo, da je samo še vprašanje nekaj dni, da vstopi Španija na strani Nemčije in Italije v vojno. Datum vstopa v vojno je že določen. Na Španskem so vpoklicani pod orožje rezervisti. Vojaške priprave so v polnem teku. Potrošnja bencina je omejena in vse bencinske rezerve so rezervirane za vojsko.
Danski list »Berlingske Tiflende« piše, da bodo Nemci napadli Anglijo istočasno, ko bodo napadli Italijani Egipt in Španci Gibraltar. Ni niti izključeno, da bo istočasno tudi protiangleška akcija na Tihem oceanu.
Vesti o bližnjem nemškem napadu na Anglijo se vedno bolj množe. Tudi nemško časopisje govori o skorajšnjem napadu na Anglijo.
SvScarški listi pišejo, da bodo Alzacija, Lorena in Luksemburg priključene nemškemu državnemu Ozemlju. Izdana sta bila že dva dekreta, s katerima se uvaja v vseh treh deželah namesto vojaške civilna uprava. Za okrožnega voditelja (Gauleiter) v Loreni je imenovan dosedanji dunajski okrožni voditelj Biirckel, za okrožnega voditelja v Alzaciji Robert Wagner iz Bavarske, za Luksemburg pa Gustav Simon. Za okrožnega voditelja na Dunaju pa je imenovan voditelj nemške mladine v. Schi-rach.
Šef nemške civilne uprave v Luksemburgu je odredil, da je v bodoče v šolah, uradih in na sodiščih uradni jezik nemščina. Tudi vsi ulični napisi in napisi trgovin morajo biti v nemščini.
Ameriški veleposlanik v Tokiu je obiskal japonskega zunanjega ministra ter ga prosil za pojasnilo o pogajanjih med francosko in japonsko vlado glede Indokine. Japonski zun. minister je izjavil, da so vse te vesti neresnične. Tudi tujim novinarjem je izjavil zastopnik japonskega zunanjega ministrstva, da Japonska ne vodi nobenih pogajanj s Francijo zaradi Indokine in da tudi ni zahtevala odstop pomorskih in zračnih baz v Indokini.
Kitajska Čangkajškova vlada je izdala vojaške ukrepe, da prepreči zasedbo Indokine po Japoncih. Več elitnih kitajskih divizij je že na pohodu v francosko Indokino.
Japonski veleposlanik v Wa-shingtonu je vložil pri ameriški vladi protest svoje vlade, ker je ameriška vlada prepovedala izvoz letalskega bencina in železa na Japonsko.
Združene države Severne Amerike bodo zasedle Grenlandijo ter so bile tja že poslane ameriške ladje in čete.
Ameriški parlament je odobril zakonski predlog, da smejo ameriške ladje prevažati otroke beguncev iz Evrope v Ameriko.
Po vesteh iz Kitajske pospešujejo Japonci priprave za napad na francosko Indokino.	.
Angleški veleposlanik Cnpps je
imel daljši razgovor z Molotovom.
Vrhovni svet sovjetov je soglasno sprejel Estonsko kot članico Sovjetske unije. Estonska je sedaj 16. avtonomna republika SSSR.
Britanska vlada je dala nove pravice Indiji, ki jih pa indijski nacionalisti označujejo kot nezadostne. Gandhi zahteva popolno neodvisnost ter pravi, da bo sicer proglasil dolžnost državljanske neposlušnosti.
Politične vesti
Romunski poslanik v Rimu Bossi je že prišel v Bukarešto, kjer je konferiral s predsednikom vlade in zunanjim ministrom. Takoj po teh konferencah je odpotoval v Buda-pešto, kjer bo začel prve razgovore z zastopniki madžarske vlade. Tržaški »Piccolo« pravi, da sta državi osi vedno naglašale potrebo, da se v Podonavju in na Balkanu ohrani mir. Zato je potrebno, da po romunsko-bolgarskem
sporazumu pride tudi do madžarsko-romunskega sporazuma. Ce pogajanja v ta namen, ne bi potekala ugodno, bosta Nemčija in Italija intervenirale, kakor takrat, ko je šlo za madžarsko-slovaške meje.
Po italijanskih vesteh bo dobila Bolgarska od Romunije vso bivšo bolgarsko Dobrudžo ter 16 mm 1ard levov odškodnine, »oigari upajo, da bodo dobili tudi mesto
Silistrijo in da boJj£ Bolgari severno od tega mesta. Bolgari zahtevajo nadalje, da se zamenjajo romunski in bolgarski prebivalci, da bi bila potem Bolgarija brez romunske, Romunija pa brez bolgarske manjšine. S tem bi bil mir med obema državama za vedno zagotovljen.
Pogajanja med Romunijo in Madžarsko se bodo v kratkem začela, ker je madžarska vlada sprejela povabilo romunske vlade za pogajanja. Pogajanja je predlagala Romunija na predlog osnih držav. Vse pa kaže, da bodo pogajanja zelo težavna, ker so zahteve Madžarov zelo velike. V. i L/it’.
Dva Besna
Nemška sodba o staniu na mednarodnem
lesnem trgu
Gospodinjska šola za gostinske gospodinie
Deiarstvi
Kdo ima delnice Narodne banke
V /.vezi z debato o podržavlje-nju Narodne banke je objavil »Jutarnji list« seznam delničarjev, kakor so se prijavili za zadnji občni zbor. Od skupnih 60.CKK) delnic se je prijavilo lastnikov 39 tisoč delnic z ‘2700 glasovi. Med prijavljenimi so bili:
Drž. hipotekarna banka 0749 delnic in 100 glasov. Beogradska zadruga d. d. 4303 delnic in 100 glasov, Beogradska trgovačka batiha 1350 delnic in 100 glasov, Vra-čarska štedionica d. d. 000 delnic in 00 glasov, Izvozna banka 1000 delnic in 100 glasov, Nikola Jočič in sin 1000 delnic in 100 glasov, Poštanska štedionica 5150 delnic in 100 glasov, Tiča Panič 1500 delnic in 100 glasov, Penzioni fond činovnika i služitelja Narodne banke 2270 delnic in 100 glasov, Hipotekarna banka trgovačkog fonda 800 delnic in 80 glasov, Šu-madija d. d. 500 delnic in 50 glasov, činovnička banka 279 delnic iu 27 glasov, Vlada Teokarovič 108 delnic in 16 glasov, Ljuba Sa-radčevič 182 delnic in 18 glasov, Smederevska kreditna banka 218 delnic in 21 glasov, Beogradska založna banka 229 delnic in 22 glasov, Milan Vukičevič 116 delnic in 11 glasov, Gradjanska štedionica 188 delnic in 18 glasov, Svetozar Godjevac 150 delnic in 15 glasov. Generalna banka za trgovino in industrijo 90 delnic in 9 glasov, dr. F. Gramberg 110 delnic in 11 glasov, Beogradska trg. štedionica 120 delnic in 12 glasov, Zadruga Srba privrednika 150 delnic in 15 glasov, Zanatska banka 130 delnic in 13 glasov, Katarina Jovanovič 400 delnic in 40 glasov, Svetislav Jovanovič 50 delnic in 5 glasov in Viliman Jovanovič 70 delnic in 7 glasov.
Razen teh ima še cela vrsta zasebnikov 10 do 100 delnic, med njimi urednik »Blagostanja« dr. Velimir Bajkič 73, predsednica Kola srbskih sestara Mabel Grujič 40, dr. Milan Stojadinovič in njegova soproga po 10 itd. Od 234 prijavljenih delničarjev jih je 165 iz Beograda in ti imajo 33.642 delnic od 40.390 prijavljenih. Na vso državo razen Beograda, tudi če štejemo staro Srbijo, ne pride niti 7000 delnic Narodne banke.
Novi predpisi o kupo-pro-daji nemških klirinških mark
Devizna direkcija Narodne banke je objavila pod št. dd 79/1 naslednjo okrožnico:
»Vsi pooblaščeni zavodi za poslovanje z devizami in valutami se obveščajo, da se preklicuje okrožnica Dev. št. 94. z dne 10. junija 1939. Nakup in prodaja nemških mark v zasebnem kliringu na borzi se morata od dneva prejema te okrožnice opravljati na domačih borzah samo na način, ki je predviden v naši okrožnici Dev. št. 80 z dne 15. maja 1939.
Istočasno vam sporočamo, da morate posebej opozoriti vse svoje komitente-izvoznike, da morajo prejete čeke na nemške marke realizirati najkasneje v roku 15 dni, računajoč od dneva, ko je bil izdan posamezni ček. V kolikor čeki v navedenem roku ne bi bili •z katerega koli razloga realizirani. se morajo ponuditi v odkup samo Narodni banki.
vfiH?VH°i'tako 80 P°°blaščeni zavod. dolžni, da uporabijo svoje terjatve po računih nemških mark pri Narodni banki in njenih podružnicah najkasneje v 15 dneh ker bo sicer Narodna banka v vsakem konkretnem primeru, ko ugotovi, da se je terjatev zadržala čez navedeni rok, odkupila te nemške marke oz. bo izplačala pooblaščenemu zavodu ustrezajoči znesek v dinarjih.«
Trgovina z markami se torej vrši na podlagi potrebovanj, kakor pri svobodnih devizah, o katerih morajo pooblaščeni denarni zavodi vsak dan poročali.
Stroga kontrola nad francoskimi bankami
»United Press« poroča: Nemške oblasti v zasedeni Franciji so uvedle zelo strogo kontrolo nad vsemi bankami in vsemi bančnimi transakcijami. Z odlokom okupacijskih oblasti se je ustanovil v Parizu kontrolni urad, ki ima pravico pregledati knjige vseh bank. Če bi se banke protivile odredbam kontrolnih oblasti, se direk-
torji bank kaznujejo. Ker se ta naredba nanaša na vse francoske banke razen na Francosko banko, ki je pod posebno kontrolo, so sklenile ameriške banke, ki so zapustile Pariz, da zaenkrat osla-nejo v nezasedeni Franciji.
Velik obtok bankovcev v U. S. A.
Ne samo v evro|>skih državah, temveč tudi v U. S. A. se je obtok bankovcev zelo povečal. V 1. 1940. se je povečal obtok za 1 milijardo ter dosegel 8 milijard dolarjev. Tako velite še ni bil nikdar obtok bankovcev v U. S. A. V času od maja 1936. do aprila 1940. se je
povečal obtok bankovcev, ki presegajo nominalno vrednost 50 dolarjev za 1,6 milijarde, kar dokazuje, da se obtok ni povečal iz dejanskih gospodarskih potreb, temveč da se bankovci tezavrirajo. To pa iz dveh razlogov, ker je povpraševanje iz tujine i>o dolarjih zelo veliko in ker ne plačujejo ameriške banke nobenih obresti za dnevni denar. Zato je priklad-neje imeti denar doma ko v banki.
Opšte Jugoslavensko bankarsko d. d. v Zagrebu je odpustilo vse
židovske nameščence, ki so bili zaposleni v centrali in v podružnicah banke. Skupno je bilo odpuščenih 40 židovskih uradnikov.
Uredba
o ureditvi službenih odnosov vpoklieantev(delojemalcev)
Ministrski svet je izdal naslednjo uredbo o ureditvi službenih odnosov za primer vpoklica delojemalcev na vojaške vaje:
§ I-
1. a) Poziv delojemalca na vojaško dolžnost, izvzemši službovanje v stalnem kadru, v rednem, pripravnem, mobilnem in vojnem stanju ne prekinja službenega odnosa.
2. b) Delodajalec je dolžan sprejeti svojega delojemalca ponovno v službo, čim je izpuščen z vojaške vaje, po istih pogojih, po katerih je delojemalec delal pred vpoklicem na vojaško dolžnost, oziroma po pogojih, ki so bili pogodbeno določeni pred tem pozivom.
3. a) V kolikor so v vmesnem času nastale izpremembe v službenih odnosih glede plače ali delovnega časa zbog ostalih istovrstnih
delojemalcev pri tistem delodajalcu, pa bodo veljali novi pogoji.
4. d) Pri pogodbi o službovanju z omejenim delovnim časom se bo službeni odnos podaljšal po pogojih, ki so označeni v § 2. za čas, ki še ni bil potekel v trenutku, ko je delojemalec odšel na vojaško dolžnost.
nom določene odpovedne roke.
2.	V primeru odpovedi po predhodni točki izgubi veljavnost do-tična službena pogodba po sili zakona brez ozira na rok njenega trajanja.
§ 4.
1.	Odredbe § 1 in 2 te uredbe ne veljajo za delojemalce:
a) za tiste, ki so zaposleni v obrtih, podjetjih in poklicih, v katerih je prenehalo delo.
b) Za tiste, ki so zaposleni v obrtih, podjetjih in poklicih, katerih delo je popolnoma ustavljeno, ali pa je bilo ustavljeno v samostojnem oddelku ali pa v delavnici podjetja kot celote, kjer so delali.
c) Za tiste, ki so bili zaposleni pri delih, za katera so bili edino najeti, in so bila ta dela vezana na določen časovni razmak, če je namreč ta razmak že pretekel.
č) Za tiste, ki so bili zaposleni pri delih, za katera so bili edino najeti, katera pa so bila končana prej, preden se je delojemalec vrnil z vojaške dolžnosti, pa delodajalec še ni začel z deli iste vrste v času, ko mu je službojemalec poslal sporočilo v smislu § 2 te uredbe.
Zastopamo znano tovarno čokolade in bonbonov Grič ter peciva in keksov znamke Koestlin
@022^3012
FLOR JANC JOSIP LJUBLJANA Miklošičeva c. 30 TEL. 44-42
§ 2.
1. Pri službenih pogodbah, pri katerih znaša zakonski ali pa pogodbeno določeni odpovedni rok najmanj 14 dni, mora delojemalec po odpustitvi iz vojaške dolžnosti zahtevati, da ga vzame v prejšnjo službo. To zahtevo mora službojemalec sporočiti službodajalcu v roku 15 dni po odpustu iz vojaške dolžnosti, oziroma po preteku zdravljenja v bolnišnici ter po poteku odobrenega bolniškega dopusta in okrevanja. Službojemalec stopi na delo osmi dan, oziroma prvi naslednji delovni dan po osmem dnevu, ko je sporočil zahtevo službodajalcu.
2. Ce je z zakonom ali s pogodbo določena večja odpovedna doba kakor pa 14 dni, je službojemalec dolžan v roku 8 dni po odpustu z vojaške dolžnosti obvestiti službodajalca, da je pripravljen stopiti na delo. Na delo pa stopi v dveh dneh po sporočilu poziva službodajalca, v vsakem primeru pa najkasneje osmi dan, oziroma prvi naslednji dan po osmem dnevu, ko je sporočil svojo zahtevo službodajalcu.
§ 3.
1.	Rok za odpoved službe delojemalcu, ki je bil sprejet v službo kot namestnik osebe, katera je bila poklicana na vojaško dolžnost, znaša pri izvajanju odredbe § 2 te uredbe šest delovnih dni brez ozira na pogodbe ali pa z zako-
2. V primeru, da službodajalec v roku enega leta po prenehanju ali ustavitvi dela ponovno nadaljuje z delom v kateri koli obliki enakega imena, obrti, podjetju ali poklicu (točka 1 in 2 predhodne določbe), imajo delojemalci, ki so bili prej zaposleni v obrti, podjetju ali pa poklicu, po odslužitvi vojaške dolžnosti prvenstveno pravico za zaposlitev po enakih pogojih pri najetju delojemalcev, če se prijavijo do začetka dela ali pa najpozneje 14 dni po začetku dela. Službodajalec je dolžan imeti služ-bojemalca v evidenci najdlje šest tednov, če v času prijave nima potrebe da bi ga obdržal.
3. Službodajalec je dolžan sprejeti nazaj v službo službojemalce, ki se vračajo z vojaške dolžnosti, samo v tolikšnem številu, katero ne seže čez število službojemalcev dotične vrste, kateri so bili normalno zaposleni v tem času pri dotičnem službodajalcu.
Za odpoved službe dotedanjim službojemalcem v tem primeru veljajo odredbe § 3 te uredbe. V kolikor bi službodajalec povečal število službojemalcev tiste vrste po povratku službojemalca z vojaške dolžnosti in bi slednji postavil zahtevo za ponoven sprejem na delo v smislu § 2 te uredbe, je službodajalec dolžan v roku treh mesecev prvenstveno sprejeti v delo takega službojemalca v smislu § 1 te uredbe.
5. Ako službodajalec preneha ali pa ustavi svojo obrt, podjetje, samostojni oddelek ali pa delavnico podjetja kot celoto ali pa poklic na drugem kraju ali pod drugo obliko ne obnovi v roku treh mesecev, potem izjeme iz točke 1 in 2 te določbe tega paragrafa ne veljajo.
6. V primeru, da službodajalec ne bi sprejel nazaj v službo službojemalcev, ki se vračajo, — po določbah te uredbe, obstoji obveznost za službodajalca, da jih sprejme nazaj — potem je dolžan dati službojemalcem odškodnino za ves čas, dokler službeni odnos ne bo prekinjen v smislu predpisov obrtnega zakona.
V primeru, da bi se »lužbojema-lec vrnil z vojaške dolžnosti z zmanjšano delovno sposobnostjo v tolikšni meri, da ne bi bil zmožen opravljati svoje prejšnje službe, pa ima zato prvenstveno pravico za zaposlitev pri istem službodajalcu za posle, ki odgovarjajo njegovi zmanjšani delovni sposobnosti, v kolikor se dotičnemu službodajalcu zaradi zaposlitve prijavi v roku 6 mesecev, računajoč začetek roka po točki 2. § 2 te uredbe.
§ 5.
1. Ce je prišel odhod na vojaško dolžnost po odpovedi službenega odnosa s strani službodajalca, a pred potekom odpovednega roka, ta odpoved ne velja.
2. Izjemo od prednjega tvori odpoved, katero je dal službodajalec v primeru, ko je najmanj za mesec dni prenehalo ali pa bilo ustavljeno delo v obrti, podjetju ali samostojnem oddelku, ali delavnici podjetja kot celoti ali v poklicu, kjer so bili dotični službo-jemalci zaposleni, v kolikor se je prenehanje ali pa ustavitev dela začela najkasneje v roku mesec din, računajoč tu od dne, ko je bila odpoved izročena.
3. Službojemalcu, ki se je po odpustitvi z vojaške dolžnosti vrnil v službo, se v nobenem primeru služba ne more odpovedati v času enega meseca. To pa ne velja za primere prenehanja ali ustavitve dotičnih del, dela v obrti, podjetju, samostojnem oddelku ali v delavnici podjetja kot celoti ali vpoklicu, kjer je bil tisti službojemalec zaposlen, ako je prišlo prenehanje oziroma ustavitev dela v navedenem času ali pa je bila v navedenem času ali pa pred tem izročena odpoved vsem službojemalcem zaradi sklenjenega prenehanja ali ustavitve dela v delavnici, podjetju, samostojnem oddelku ali v delavnici podjetja kot celote, ali v poklicu, kjer so bili dozdaj zaposleni. Odredbe tega paragrafa se nanašajo na prekinitev pogodbe po določbah § 239. obrtnega zakona, izvzemši odredbe točke 9. odst. 1. tega paragrafa.
§ 6-
1.	Službojemalec oz. službodajalec lahko zahtevata tudi posredovanje pristojne oblasti splošnega upravnega značaja prve stopnje z namenom, da se odstranijo nespo-
razumi, ki bi nastali pri izvajanju predpisov te uredbe.
‘2. Oblast splošno upravnega značaja prve stopnje je dolžna takoj vzeti v razpravo predloženo zahtevo in pri zainteresiranih strankah delovati za to, da bi se nesporazum na miren način poravnal.
3. Posredovanje se mora končati v osmih dneh ter je treba v zapisku ugotoviti in podati zahteve in rezultate posredovanja. Ako posredovalni postopek ne bi uspel, je dolžna pristojna oblast nezadovoljno stranko zaradi materialnih zahtev |>oslati na sodišče.
4. Za primer neupravičenih izostankov bo pristojna oblast uporabila ukrepe, ki jih predvideva zakon v splošno upravnem postopku.
5. Ta postopek posredovanja je prost vsake takse.
6. V krajih, kjer obstoji inšpekcija dela, opravljajo ta posel organi inšpekcije dela za podjetja, za katere je pristojna.
7. Spori, ki se nanašajo na materialne terjatve in zahteve služ-bojemalcev za dosego pravic na temelju te uredbe, spadajo v mejah pristojnosti po obrtnem zakonu v pristojnost izbranih odborov (sodišč dobrih ljudi) in § 343. obrtnega zakona, v kolikor sporna vrednost ne znaša več kot 12 tisoč din, preko te vsote pa spadajo v pristojnost rednih sodišč.
§7.
L Odredbe te uredbe veljajo za službene odnose službojemalcev, ki so zaposleni pri privatnih (fizičnih in pravnih osebah), upoštevajoč tukaj tudi zaposlitev v obrtih in podjetjih, ki spadajo pod obrtni zakon, kakor tudi zaposlitev v podjetjih, zavodih, ustanovah in poklicih, ki so navedeni v točki 1. § 433. obrtnega zakona.
2. Odredbe te uredbe veljajo tudi za službojemalce, ki so zaposleni v Narodni banki, Privilegirani agrarni banki, v mestnih hranilnicah in njihovi zvezi, v banovinskih hranilnicah, v privilegiranih zadrugah, v njihovih poslovnih in revizijskih zvezah in v glavni zadružni zvezi, v zadrugah in pomožnih blagajnah iz § 119. zakona o gospodarskih zadrugah, v ustanovah socialnega zavarovanja in v upravah javnega posredovanja delih pri izdajanju in prodajanju periodičnega tiska, v pisarnah po-oblaščenih inženirjev, gospodarskih svetovalcev in trgovskih posrednikov (senzalov in mešetar-jev), v podjetjih za prodajanje srečk razredne loterije in prodajanje tobaka ter soli, v pomorskih in gozdnih podjetjih, v lovskih in ribolovskih podjetjih s pravico na mesečne ali pa večmesečne plače.
3. Odredbe te uredbe veljajo tu-da za službojemalce, ki so zaposleni v državnih in samoupravnih zavodih in drugih ustanovah, v kolikor za te službojemalce ne obstoje [»osebni zakonski predpisi, s katerimi je isto vprašanje urejeno, kakor tudi za uslužbence dnevni-čarje, delavce in ostale pomožne moči na občinah, v kolikor statuti občine ne določajo za iste ljudi ugodnejših odredb.
4. V kolikor se pokaže potrebno, da je treba veljavnost odredb te uredbe raztegniti tudi na podjetja, ustanove in poklice, ki niso imenovani v prednjih točkah, bo to določil z uredbo minister za trgovino in industrijo skupaj z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje.
' §8.
Odredbe te uredbe se bodo izvajale tudi za tiste službojemalce, ki so se vrnili z vojaške dolžnosti po 1. septembru 1939., v kolikor bi zahtevali v roku 15 dni po uveljavljenju te uredbe, da se vrnejo v prejšnjo službo.
§ 9.
Glede pravic službojemalcev in plač za čas, dokler so na vojaških vajah, bodo veljale tudi po uveljavitvi te uredbe določbe § 221. obrtnega zakona vse dotlej, dokler o tem vprašanju ne bi bila izdana posebna uredba.
V Novo
Na obini	zbor	Zveze
Kot kraj svoje letošnje glavne skupščine si je izbrala Zveza trgovskih združenj našo dolenjsko prestolnico, naše lepo Novo mesto. Z odobravanjem je bil sprejet od vseh delegatov ta sklep, saj Novo mesto s svojimi naravnimi lepotami in zgodovinskimi ter drugimi znamenitostmi naravnost vabi k obisku.
In v resnici je le malo mest, ki bi se mogla ponašati s tako lepo okolico, kakor jo ima Novo mesto. Po pravici je dejal naš znanstvenik Ferdo Seidl, da je okolica Novega mesta med najlepšimi krajinami Jugoslavije! Zato je tudi naravno, da so opevali lepoto Novega mesta in njegove okolice naši prvi pesniki, tako Dragotin Kette, ki se lahko imenuje kot pesnik Novega mesta, Pavel Golia in drugi. Kako nepozabno lepo opisuje Kette lepoto Novega mesta:
Kak tiho, lahno, viješ se krog mesta, zelena Krka ko mlada nevesta krog ženina, ljubo ga objemaje, ko mora proč od nje na tuje kraje ...
V slavo okolice Novega mesta pa je zapel Pavel Golia te verze:
Livade, griči, ljubi stari znanci pozdravljajo me z leve, z desne, kmali se Novo mesto v Krki zazrcali, v ozadju z bajk bogatimi Gorjanci. Glej že odpira Tržka gora zala vesele zidanice, tihe hrame ...
A ne samo pesnike, tudi slikarje je navdušila lepota novomeške okolice, o čemer zlasti pričajo umetnine slikarja Jakca.
Pogled na Novo mesto s kapiteljsko cerkvijo
In kako tudi ne bi navdušila ljudi okolica Novega mesta. Visoko gori nad zeleno Krko se stiskajo ob stari Kapiteljski cerkvi hiše in hišice ter kličejo nazaj spominu čase, ki jih je preživelo Novo mesto od svoje ustanovitve v 1. 1365. po vojvodu Rudolfu IV. Okoli mesta pa se vije topla Krka. Pravi užitek je, se kopati v njej, a prav tako čolnariti po njej in se v večernih urah vdajati sanja-renju. Vse okoli Novega mesta pa na vse strani ljubki griči, slikoviti gozdovi, bele cerkvice, da uživa oko vedno nove in nove lepote. Povsod lepo obdelana polja in bujni vinogradi! Sama lepota je
se hoče naužiti naravnih lepot, ta naj obišče Novo mesto.
A tudi zaradi
zgodovinskih in kulturnih spomenikov
se izplača obiskati Novo mesto.
Zgodovina Novega mesta je polna burnih dogodkov. Že v rimskih časih so vezale okoli Novega mesta velike rimske ceste zapadne in vzhodne kraje. Kasneje je ustanovil vojvoda Rudolf Novo mesto, da bi postalo središče avstrijskih posestev na Dolenjskem. To je bil vzrok, da je Rudolf IV. povečal in prenovil stari in mali Mackstatt v vrsto mest, kakor piše zgodovinar Novega mesta Ivan Vrhovec.
Na podlagi svojih mestnih privilegijev se je nato Novo mesto razvilo v pomembno in bogato trgovsko mesto ter postalo gospodarsko križišče, v katerem se je križala važna trgovska pol iz Hr-vatske v Ljubljano.
Ko so se kasneje začeli turški boji, je postalo Novo mesto zbirališče obrambnih čet in se je zato gospodarski napredek mesta še dvignil. Ta napredek pa je bil žal le kratkotrajen, ker je po ustanovitvi Karlovca v 1. 1579. začel padati pomen Novega mesta.
Da bi se zopet pomagalo mestu je bila 1. 1746. ustanovljena v Novem mestu gimnazija, dve leti kasneje je dobilo Novo mesto še svojo kresijo ali okrožni urad, toda prav le ni moglo mesto napredovati.
Tudi Napoleonovi časi niso prinesli Novemu mestu lepših časov, velike sledove pa je zapustilo v življenju Novega mesta revolucijsko leto 1848. Začelo se je razgibano narodno življenje, ki ga je pa kmalu nato zatrl Bneliov absolutizem. Toda narodna misel je bila že premočna, da bi se mogla zatreti in 5001etna proslava Novega mesta ter prihod Južnega Sokola sta z novo silo dvignila narodno misel k življenju. Ustanovila se je čitalnica, sezidal Narodni doni, prvi na slovenskih tleh. L. 1871. je prišla občina v slovenske roke in od takrat je bilo Novo mesto eno važnih žarišč naše narodne misli.
Številni spomeniki, ki so se še ohranili pa pričajo o tej veliki zgodovini Novega mesta. V prvi vrsti je treba tu omeniti Kapiteljsko cerkev, ki je nastala verjetno še pred ustanovitvijo mesta. Posebno znamenit je presbiterij cerkve, ponos vseh Novomesčanov pa velika slika slavnega italijanskega slikarja Tintoretta v Kapiteljski cerkvi. Drugi veliki slikar, ki je delal v Novem mestu, je bil Metzinger. Tudi dve Herrleinovi sliki hrani Novo mesto.
O nekdanjem bogastvu Novome-ščanov pričajo arkade v Bergma-
ne spomenike nekdanje slave Novega mesta.
A tudi sedanje Novo mesto nudi obiskovalcu mnogo, saj je mesto v zadnjih letih zelo napredovalo in dobilo čisto nove dele mesta.
Predvsem pa je treba omeniti vsaj glavne
izletne točke Novega mesta.
Dolenjske Toplice,
eno najstarejših termalnih kopališč v Evropi. Terma ima temperaturo 38" C. Kopeli so neposredno nad močnimi izvirki. Kopališki in zdraviliški dom. Zelo lepa okolica. (Oddaljeno od Novega mesta ca. 14 km. Potovanje z vlakom do postaje Straža-Toplice, od tam peš ali z avtotaksijem približno 4 km.)
Šmarješke Toplice.
Zelo priljubljeno kopališče v prijazni kotlini med gozdnatimi hribčki. Toplo termalno kopališče z vodo 32 do 34° C, vsebuje oglje-
no kislino. (Oddaljeno od Novega mesta 10'5 km. Potovanje mimo romantičnega gradu Otočec z avtobusom. Odhodi ob 5.00 in 11.45, povratek ob 8. in 17.08 ali z avtotaksijem poljubno.)
Na Trško goro
(429 m). Priljubljeno izletišče. Posejano z vinogradi in zidanicami. Na vrhu božjepotna cerkvica Matere Božje. Lep razgled širom Dolenjskega. (Oddaljeno od Novega mesta dve uri hoje ali z avtobusom do podnožja v Mačkovcu. Odhodi ob 5. in 11.45, povratek ob 8.21 in 17.22. Z avtotaksijem po volji.)
Lukcnjski grad.
Ugoden izlet, mimo prijazne vasi Prečne do izvira Temenice, ki pod Lukenjskim gradom tretjič privre iz zemlje pod imenom Pre-čina. Na visoki skali nad izvirom romantični in starodavni grad Erazma Predjamskega Luknja. — (Poldrugo uro hoje ali z avtotaksijem do vasi Prečna po volji.)
Grad Otočec pri Novem mestu
Navodila	za
Združenje trgovcev v Novem mestu priredi za vse udeležence skupščine v sredo dne 14. avgusta t. 1. ob 21. uri v veliki dvorani Sokolskega doma družabni večer, na katerem bo igral pomnoženi sokolski orkester.
Pisarna stanovanjskega in informacijskega odseka Združenja trgovcev v Novem mestu bo poslovala dne 14. avgusta od 9. do 11. ure in od 13. do 18. ure v Sokolskem domu v Novem mestu, pritličje, desno.
V četrtek 15. t. m. popoldne bodo izleti v bližnjo okolico Novega mesta.
Zveza prosi združenja, da vzbu-de med svojim članstvom zanimanje za zvezino skupščino v Novem mestu, ter da organizirajo skup ne izlete v Novo mesto.
Delegati združenj naj bodo polnoštevilno zastopani. Ce se kak delegat skupščine in predkonfe renče nikakor ne more udeležiti, naj ga vsekakor zamenja namestnik.
Imena in število delegatov naj združenja siporoče tudi Združenju trgovcev v Novem mestu zaradi zanesljive preskrbe prenočišč (naslov: Združenje trgovcev za srez Novo mesto v Novem mestu).
Tintoretto:
tfr* > »J!
ItM?
Novo mesto, pogled s
razlita na vse strani. V ozadju pa se dvigajo Gorjanci ter nam kličejo v spomin nepozabne Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih.
Na vse strani pa tudi lepi sprehodi. Že park na Kapiteljskem hribu vabi k sprehodu, ob Krki, med vinogradi in polji pa se vrsti ena izletna točka za drugo. Kdor
Kapiteljskega drevoreda
novi hiši kot zadnji ostanki nek danjih patricijskih hiš.
Polno starin in spominov na nekdanje čase pa hranijo tudi številni gradovi, ki jih je polna zlasti okolica Novega mesta, da se že govori o dolini gradov.
Na tem ozkem prostoru smo mofdi seveda ouozoriti le na glav
Sv. Miklavž (detajl)
S pod a J: Novo mesto v snegu
••••••••••••••••••••••e'
JOSIP KOBE
Novo oieslo
Špecerijska, delikatesna in galanterijska trgovina na drobno in debelo
Gg. trgovcem na deželi do- . stavljam na željo vse kolo- : nialno blago direktno na j dom z lastnim avtomobilom. : Dovoz po lastni nabavni ceni
Za večja naročila se priporočam. Zahtevajte cenike I
Franc Kastelic
NOVO MESTO—KANDIJA
ŠPECERIJA
ŽELEZNINA
Stavbeno in pohištveno
okovje v veliki izbiri in po najnižjih cenah
Ivan Medic
Industrija
perila
Novo mesto
Prihodi vlakov v Novo mesto
Iz smeri:		Čas	
Ljubljana	7.37 15.54	10.07 19.14	14.00 21.07
Sevnica	7.37	10.07	14.00
	15.54	19.14	21.07
Karlovac	6.15 19.50	12.40 21.40	17.50
Straža-Toplice	6.10	8.31	12.32
	13.36	17.30	20.00
Odhodi vlakov iz Novega mesta			
V smeri:		Čas	
Ljubljana	4.37 15.56	6.20 18.00	12.47 20.04
Sevnica	6.20 18.00	12.47	15.56
Karlovac	5.00 21.13	7.43	15.59
Straža-Toplice	5.21 12.50	7.45 16.02	10.15 19.17
Prihodi avtobusov v		Novo mesto	
Brežice
Krško
8.42 20.28 8.49 17.3
Odhodi avtobusov iz Novega mesta
Brežice	7.00	11.53
Krško	5.00	11.45
Davčni svetovalec
Taksna dolžnost nabavne knjižice
O. I. P. v N. — Vprašanje: Trgovec je predajal na nabavno knjižico blago v dobi od 1. XII.
1939.	do 20. V. 1940., ko ga je organ finančne kontrole zalotil, da knjižica ni kolkovana za vsako leto z 10 din. Prosim, ali znaša kazen res SOkratno redno takso za dve leti, ko se je vendar knjižica rabila le 6 mesecev, to je komaj pol leta. Ali se mora res plačati SOkratna kazen?
Odgovor: V lehi 1934. je stopil v veljavo pravilnik, ki je izrečno določal, da se taksa prilepi, preden se začne vpisovati v knjižice. Po izteku enega leta od prileplje-nja te takse se mora taksa obnoviti. Potemtakem je takrat veljalo načelo, da prilepljena taksa velja eno leto, ne glede na lo, da praktično sega la doba v dve koledarski leti. Ta pravilnik pa je bil izpremenjen s pravilnikom z dne 24. VI. 1936. (čl. C., št. 7), ki ne vsebuje več tega določila. Pri tern pa je ostal zakon sam neizpreme-njen, določal je, da znaša taksa prvotno na leto 5 din in pozneje (fin. zak. 1936/1937.) din 10'—. Ali je s tem mišljeno koledarsko leto, zakon ne pove in je zato ravno tako mogoča tudi razlaga, da znaša taksa din 10'— ne za vsako koledarsko leto, ampak enostavno na leto, ki se računa od dne pri-lepljenja. Vendar se je med tem uvedla v fiskalnih krogih praksa, da se smatra to »leto« za koledarsko leto in kazen se predpisuje za vsako koledarsko leto, torej v tem primeru 2X10^=20X50 = = 1000 din, dočim bi pri razlagi, da je leto računati od dne prilep-Ijenja, znašala kazen polovico manj. Pri tein dejanskem položaju bi se vsekakor izplačalo, da se pritožbenim potom in pozneje s tožbo na upravno sodišče izposluje, kako je tolmačiti predmetno zakonito določilo. Pripominjamo, da se kazen tudi za knjižice lahko zniža na 25kratno izmero redne takse, ako pred izdajo kazenske odločbe prosite, da se Vam pri odpovedi na vsa pravna sredstva odobri opustitev kazenskega postopanja.
Ali obstoji dolžnost, da se v fakturi posebej zaračuna skupni davek tudi potrošnikom?
G.	L. R. v S. — Vprašanje: Praviloma se mora vsak sktvpni davek v fakturi posebej zaračunati,
vendar se spominjam, da so v tem pogledu določene izjeme, a se jih več ne spominjam. Prosim, da mi sporočite, kdaj kljub pravilu nisem dolžan skupnega davka posebej zaračunali.
Odgovor: V, naznačeni smeri sta dv"' izjemi. Predvsem ni skupnega davka posebej zaračunati za državne ali samoupravne dobave, ker po čl. 97. zakona o državnem računovodstvu nosi pri teh dobavah vse davščine dobavitelj. Pri javnih nabavah se radi tega skup-
ni davek ne sme v fakturi posebej zaračunati, ampak se mora vkalkulirati v ceno. Druga važna izjema, ki je našim podjetnikom manj znana, pa je glede skupnega davka za blago, ki ga proizvod nik oz. plačevalec davka proda direktno konsumentom, Za blago, ki se proda direktno konsumentom, po razpisu ministrstva za finance z dne 19. IV. 1934.,, št. 19.441, ni dolžnosti, da se v računu plačani skupni in luksuzni davek posebej zaračunata.
V&šnodobne
setov
Vsako povečanje proizvodnje je dokaz podjetnikovega znanja in spretnosti. Za lo povečanje pa sta potrebna dva pogoja: svoboden odjemalec in neomejeno zmogljiv dobavitelj. V vojnih časih in ob raznih omejitvah je pa prav težko dokazati posebno trgovsko spretnost. (V državah z racionirano prehrano prebivalcev je ta dokaz celo nemogoč.) Nabava blaga se v moderni trgovini čedalje bolj prepušča tehnologu. Tudi zaloga oz. napolnjevanje skladišča je v sedanjem času zaradi strogega si-stenia oskrbe težavna stvar, spojena, z mnogimi formalnostmi, izkazi, statistikami in pisarijami. Tržne razmere ali priložnosti so postale zastarel pojem in od njih ne zavisijo količine nakupov.
V industriji se mora zdaj tehnik potruditi, da poišče in najde novih, še razpoložljivih snovi in predmetov, in da iznajde tudi nove metode. Tehnika sili v ospredje. Ali pomeni to, da je dejanska trgovska sposobnost v vojnem času pristala odvisna in da mora počivati, ali ji je ostala samo še knjigovodska, kalkulacijska vloga iz preteklosti?
Praksa kaže, da ni tako. Tudi še dandanes se odpirajo trgovski podjetniški spretnosti nova polja za udejstvovanje. Predvsem so te možnosti v iznajdljivosti in čutu
Trgovska pomočnica
zelo porabljiva, zanesljiva in vestnamoč, modne galanteriiske in papirne stroko, prijetne zunaj n osti, s tara 24 let, prosi za nameščenje v trgovini, skladišču ali pri blagajni. Dopise sprejema Tajništvo Združenja trgovcev v Radovljici.
za nova delovna področja v prid svojemu podjetju in delovnemu aparatu, ki so ga razmere morda ohromile, mu ustavile dotedanje posle. Trgovsko znanje se kaže nadalje tudi v pridobivanju novih stikov z odjemalci, posebno s tem, da se skupno zmagujejo novona-stajajoče težave in stiska vojne gospodarske dobe.
V mirnih časih so mnogo tega dela opravljali potniki trgovin na debelo in na drobno. V času voj-
ne je število razpoložljivih potnikov zelo majhno oz. nestalno celo v nevtralnih državah. Zaradi omejenih dobav je tudi postal njih posel zelo formalen in shematičen. V deželah z racionirano prehrano ljudstva se veletrgovcem sploh več ne splača pošiljati okoli svoje potnike, temveč si pomagajo že kar s formularji ali obrazci, katere razpošiljajo odjemalcem. Posamezniku trgovcu je s tem delo olajšano, zlasti še ženskam, veletrgovec pa pri tem celo prištedi, Če se želi trgovec vnaprej pripraviti na take razmere, pa mora imeti predvsem res redno vodeno evidenco vseh odjemalcev.
S temi spremembami mora računati skrben trgovec, prav tako pa seveda tudi trgovski sotrudnik in potnik.
Pri mnogih vrstah prometa se zaradi vedno slabšega dobavljanja blaga tudi splača poskrbeti za popravljanje rabljenih predmetov, kar velja posebno za razne stroje in priprave, tako iz gospodarstva in obrta kakor tudi iz gospodinjstva. Sposoben trgovec bo poskušal tudi na ta način ustreči občinstvu. Za mnoga opravila pa bodo nastala nova podjetja.
Razpored zasedanla
davčnega odbora za mesto Liubliana
Dne 13. avgusta ob 11. uri dop.: mlekarne.
Dne 17. avgusta ob 8. uri dop.: branjerije, starinarji.
Dne 19. avgusta ob 8- 11 >’> dop.: agenture-komisije, trafike, kurivo, suha roba, elektrotehnični predmeti, stroji, vozila.
Dne 20, avgusta.ob 9. uri dop.: drogerije, vrtnarji, usnje, čevlji, stavbeniki, modistke-trgovke, deželni pridelki (kislo zelje), kra-marije, prevozniki, carinski posredniki, borzni senzali.
V torek dne 13. avgusta bosta sodelovala pri zasedanju davčnega odbora člana : trgovca Franjo Novak in Kristijan Čermelj.
V soboto dne 17. avgusta trgovca Anton Verbič in Kristijan Čermelj.
V ponedeljek dne 19. avgusta trgovca Anton Verbič in Kristijan Čermelj.
V torek dne 20. avgusla trgovca Franjo Novak in Kristijan Čermelj.
Imenovani člani davčnega odbora bodo sprejemali davkoplačevalce gori naštetih strok v prostorih Združenja trgovcev, Trgovski dom, Gregorčičeva 27, v ponedeljek dne 12. in v petek dne 16. avgusta t. 1. v času od 10. do 12. ure.
Vsak naj prinese s seboj vse davčne podatke. Stroke, ki niso v tem razporedu, pridejo na vrsto v prihodnjem zasedanju, ter bodo dotični pravočasno od Združenja trgovcev obveščeni, kakor tudi oni gornjih strok, ki sedaj niso dobili obvestila.
Razmere na svetovnih trgih
kovin
Tako dober tek vzbuja
naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301efni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek.
tonam v maju. Zaloge bakra v U. S. A. so se torej povečale na 200.000 ton.
Proizvodnja cinka se je v U. S.
A.	zmanjšala od 53.000 v maju na 49.200 ton v juniju. (V juniju
1939.	je znašala samo 39.400 ton.)
Zaradi nove situacije se v Angliji opaža pomanjkanje aluminija.
Oskrba Nemčije s kovinami je sedaj bolj ugodna ko prej.
Londonske cene živega srebra so v zadnjem času narasle na 60 funtov za sod. Kartel pa je obdržal svojo ceno 200 dolarjev za sod. To zvišanje cene je posledica bojazni, da bi se oskrba Anglije z živim srebrom mogla poslabšati, ker iz Italije ne more dobiti živega srebra, a tudi ne iz Španije, ki je v kartelu z Italijo.
V zadnjem času so tečaji za baker in kositer zelo kolebali, dočim so bili tečaji za svinec in cink stabilni. Zvišanje kvote za kositer od 100 na 130 % je najbrže v zvezi s prizadevanjem vlade Združenih držav Sev. Amerike, da na-
bere rezervo v višini 75.000 ton. Še vedno pa se dvomi, če bodo proizvajalci kositra sploh mogli dati te količine.
Proizvodnja surovega bakra se je v U. S. A. zvišala v juniju
1940.	na 96.064 ton proti 83.000
Trgovinska politika Španije
Španska vlada je razvila v zadnjem času precej intenzivno trgovinsko politično aktivnost. Sredi julija je sklenila trgovinsko pogodbo z Madžarsko, s katero se predvideva večji uvoz motorjev, traktorjev, raznih strojev in tudi agrarnih proizvodov iz Madžarske. Sedaj je začela španska vlada urejati svoje trgovinske odnošaje z južno-ameriškimi državami in tudi drugimi čezmorskimi državami. Tako je odpotovala pred kratkim španska trgovinska delegacija na Japonsko, pripravljajo pa se tudi trgovinska pogajanja z Bolivijo.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 7. avgusta objavlja: Uredbo o izredni dokladi državnih nameščencev in upokojencev — Uredbo o plačilni dospelosti prvega obroka zemljarine za leto
1940.	— Odločim o novem naselju Goreljku — Razglas o razdelitvi Drave od državne meje navzdol do Ptuja s stranskimi vodami na ribarske okraje — Odločbo o gospodarskih pasmah kuncev.
H.	N. Casson:	13
Business
(Prevedel Ivo Zor)
Sleherno novo podjetje je vseskozi zvezano z rizi-kom. Naj bodo njegovi upravni svetniki še tako impozantni in dostojanstveni, kljub temu ni podjetje nič drugega ko pustolovščina. Uspeh je odvisen od sodelovanja toliko elementov in toliko novih družb je prenaglo ter prelahkomiselno osnovanih, da moramo smatrati vsako tako podjetje bolj za sreoolov kakor za varno ustanovo.
»Biti pionir, ni unosno,« mi je nekoč dejal Carne-gie, ko sem ga vprašal, kaj sodi o novih podjetjih. Njegova politika je bila vobče: čakati in paziti. Kakor hitro pa je ugotovil, da je nova ideja koristna, si jo je prisvojil in jo podprl z vso silo svoje družbe. Vedno je delal s »polno paro«, zato si je bil tudi svesten uspeha.
Dogodi se večkrat, da zaženo zakonodavci smešen hrup, ako osnuje skupina drznih kapitalistov podjetje, ki jim da že prvo poslovno leto nenavaden dobiček. Takoj predlagajo nov zakon, ki omeji, kakor n. pr. pri plinarniških družbah, dobiček na 8 ali 10%. To je zato, ker zakonodavci ne poznajo moči našega enajstega nauka, ker ne vedo, da tako početje zatira iniciativnost in smisel za izume.
l)a zahteva povečanje rizika tudi povečanje dobička, ni nobena samovoljna trditev. To je eden prirednih zakonov kupčijskega sveta. Ne moremo se mu ogniti, pa tudi prezreti ga ni mogoče. Iz omejitve dobička izvira omejitev podjetnosti, in to se pravi, zadrževati, ovirati duh ustvarjanja.
Dognal sem, da se more vsaj približno najbolje ugotovili varnost ustanove in njenih vrednosti na tale način: Osnovne delnice 8%;
Navadne prednostne delnice 7%;
A. 1’ red n ost n e delnice 5%;
B.	Pred n o s t n e d e 1 n i. c e 4,25% Prve h i p o t c i n e o b v e z n i c e 3,90%; Vrednost nepremičnin družbe.
Tako je treba narisati piramido, ki nam pokaže, katere izmed teh vrednot leže bliže družbinemu imetju v nepremičninah in katere so najbolj oddaljene. Čim bližje so vrednote nepremičninam, tem bolj varna je njih vrednost.
Ugotoviti moramo, koliko je teh vrednostnih papirjev izdanih, v kakšni približni vrednosti, in poizvedeti o razmerah nepremičnin ter kakšne uspešne metode se uporabljajo v obralu. Ako nam je predvsem za varnost, bomo kupili prve hipotečne obveznice. Če hočemo igrati hazard, si bomo nabavili navadne delnice. Ako bi se bili večkrat nekoliko potrudili in bi si bili narisali tako piramido, bi ne bili izgubili toliko denarja.
DVANAJSTI NAUK
Vsaka vrednost se izpreminja.
Obiskal sem včasih tista mrtva mesta, kjer je izpre-mernba iz dneva v noč edini dogodek.
Tam ne vidimo nobenih podjetij, nobene reklame, nikake iniciative, ondi si nihče ne prizadeva, da bi se seznanil z novostmi, kaj še, da bi se ukvarjal z njimi. Mimoidoči niso videti kakor živa bitja, ampak kakor bi sploh ne živeli; poosebljene navade, optičije prevare so; ko bi jih kdo zbodel, bi sploh ne krvaveli: njih kri bi ne imela zadosti energije, da bi tekla.
Ti ljudje so polni zastarelih zamislekov, njih mnenje temelji na zastarelih pojmih, njih luč sveti v preteklost in ne v bodočnost. Njih trgovska veroizpoved je: »Kakor je bilo v začetku, tako je tudi sedaj in bo na vekomaj tako: amen!«
Celo danes opažam, ,ub vsej znanosti in izumom te stare egiptske nazore o neizpremenljivosti stvari. Nekakšen mrtvaški fatalizem izvira iz tega, »Kar se je zgodilo včeraj, se bo danes zopet, in če se ne bo, kaj moremo mi?«
»Kizmet« pravi Turek, »mahana« pravi Španec, »ničevo« pravi Rus ... »čemu?« pravijo naši znanci.
Carljre je dejal nekoč: »V rečeh, ki so se včeraj zgodile, moramo biti vsi fatalisti.« Res je, toda ne v jutrišnjih. Resignacija je čednost le, dokler se nanaša na preteklost; v vprašanjih bodočnosti pa je napaka, eden izmed najnevarnejših vplivov na polju človekovega udejstvovanja!
Ne! Trgovinski svet je svet večnih izprememb. Kupčije se ne ravnajo po precedenčnih primerih kakor sodni odloki. Niso umetnost, ki bi se je mogli naučiti in si jo zapomniti. Kupčije so prav tako izpremenljive kakor življenje samo in se neprestano menjavajo po svojih lastnih zakonih.
V trgovini ne zadostujejo samo izkušnje, ampak so potrebne še druge lastnosti: sposobnost opazovanja, vneme, prilagoditve in vzgoje. Brez teh lastnosti so izkušnje le zavora. Vsak upravni svet je sposobnejši, če so v njem tudi mladi možje, ki imajo razumevanje za razvoj časa.
Vse vrednosti se izpreniinj&jo
Zasledovati moramo zatorej kar naprej najnovejša poelovna poročila. Dandanes, ko so dogajajo na vseh poljih najbolj nemogoče reči, ni nobena/stvar gotova.
Pred nekaj dnevi sem srečal v Londonu trgovca, ki je prav tedaj izgubil svoje premoženje. Uvažal je indigo. Prav nič pa se ni zanimal za razvoj kemije, ki je bil zanj tako nevaren. Pa je prišel na trg indigo iz laboratorijev, ne pa z indijskih poljan. In v nekaj tednih je bila industrija indiga postavljena na glavo. V tem primeru je bila izprememba prava revolucija.
(Dalje prihodnjič.)
Zunanja trgovina
V kratkem se začno nova pogajanja z Italijo zaradi italijanskih dobav bombažne preje. Pogajanja bodo v Milanu ali pa v Trstu.
Italijanske tvrdke nameravajo nakupiti v Turčiji velike količine volne. Težava pa je v tem, ker je že sedaj Turčija v klirinškem prometu z Italijo visoko aktivna in bi se večji nakupi volne le težko obračunali.
Nemčija je izvozila v Italijo v juliju nad en milijon ton premoga. V zadnjih štirih mesecih jo dobila Italija od Nemčije 4,145.000 ton premoga. «W. A«, *va V -
Kontrola nad petrolejskimi delnicami se v Romuniji sistematično nadaljuje. Prodaje teh delnic so dopustne samo proti predhodni odobritvi posebne komisije.
Turški pristojni krogi odločno demantirajo, da bi se v Turčiji uvedle sladkorne karte. Turške sladkorne tovarne imajo sladkornih rezerv za eno leto, letošnja le-tir.a sladkorne repe pa bo tako ugodna, da ne bo nobene potrebe po uvozu sladkorja iz tujine.
Madžarska je dobila letos od striženja ovc samo 7 milijonov kg volne proti 8,8 milijona lani.
Sovjetska Rusija je po bolgarskih vesteh kupila na Bolgarskem 200.000 kg tobaka in se sedaj pogaja za nakup novih 200.000 kg.
Angleški listi poročajo, da izkazujejo angleške paroplovne družbe za lansko leto zelo ugodno bilanco. Tako bo družba Furness Witha, ki Ima 7 in pol milijona funtov kapitala ter ladij v skupni tonaži poldrugega milijona ton, letos izplačala 5odstotno dividendo, dočim Je lani samo 4odstotno.
Po novi nemško-finski trgovinski pogodbi bo Finska dobavila Nemčiji 300.000 ton papirja, celuloze in papirne mase, 700.000 kubičnih metrov drv in 100.000 kub. metrov hlodov.
Trgovinska pogodba med Sovjet s ko Rusijo in Združenimi državami Sev. Amerike je bila podaljšana za eno leto. Pogodbi je dodana klavzula, po kateri ima Sovjetska Rusija pravico, da po lastnem preudarku omeji uvoz ameriškega blaga, če bi Združene države otež-kočale ali onemogočile izvoz blaga, ki je Sovjetski Rusiji potrebno.
V Kanadi je letos posejano žitaricami 40 5 milijona jutrov. dočim je bilo lani samo 38,9 milijona. S pšenico je letos posejanih 27,75 milijona, lani pa je bilo samo 25,8 milijona jutrov.
Trgovinska pogodba je bila Kabulu podpisana med Sovjetsko Rusijo in Afganistanom.
Za	eešplle
Po zbranih podatkih iz vse države je stanje našega sadja, zlasti pa jabolk, zgodnjih in poznih češpelj zelo slabo. Računa se, da bo letošnji pridelek češpelj tako slab, kakor ni bil že leta dolgo. Zgodnjih češpelj bomo imeli največ 300 do 400 vagonov, dočim je dajala dose-daj letina povprečno 1000 vagonov. V strokovnih krogih sodijo, da bomo imeli letos največ 1000 do 1500 vagonov češpelj za izvoz, dočim smo jih imeli lani 3000 vagonov.
Sedaj se vodijo pogajanja za izvoz naših češpelj v Nemčijo in C'e-ško-Moravsko. Cehi in Nemci so
pripravljeni, da nam plačajo iste cene ko lani/ Te^a'naih nikakor ne morejo konvenirati. Naši sadjarji so imeli letos znatno višje stroške in zato morajo doseči za 2 do 2'50 din višjo ceno. Minimalna cena za češplje bi morala biti 4'50 din za kg. Malo pa je upanja, da bomo dobili tako visoke cene. Naši sadjarji se zato opozarjajo, da ne silijo s svojimi češpljami na trg, temveč naj raje kuhajo žganje. Ker je letošnja letina češpelj slaba, je tudi upati, da se bodo cene še popravile.
Doma in po sveto
Knez-namestnik Pavle je sprejel v avdienci zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča in ga zadržal na kosilu. Nadalje je sprejel v avdienci nemškega gen. konzula Neuhausena.
Po vsej Hrvatski so bile danes, v četrtek, na dan obletnice Radičeve smrti, velike svečanosti v njegov spomin.
Družba sv. Mohorja v Celovcu, ki je bila ustanovljena 1. 1860., je bila razpuščena, ker da je kot cerkvena bratovščina z izdajo prosvetnih knjig prekoračila svoj oer-kveni delokrog.
Družba sv. Mohorja je bila na predlog prosvetnega ministra odlikovana z redom sv. Save I. razreda. Odlikovana sta bila tudi predsednik in gl. tajnik družbe.
Škofovska sinoda ljubljanske škofije je bila v četrtek zaključena. Sinoda je zborovala v škofovih zavodih v St. Vidu.
V ministrstvu za soc. politiko je bil po številnih konferencah izdelan načrt za sanacijo naših bolnišnic. Sedaj je treba samo še najti denar za izvedbo teh načrtov. To pa je tudi naj večja te žava.
Ran dr. šubašič še vedno ne prejema nobene plače, ker bi moral njegovo plačo po uredbi o banovini Hrvatski določiti hrvatski sabor, ki pa še ni sklican.
V Novem Sadu so se sestali bivši narodni poslanci ter zahtevali, da se brezmesni dnevi odpravijo, ker da so povzročili padanje cen ži vini.
Fond za podpiranje brezposelnih tekstilnih delavcev se je ustanovil v Sloveniji. Tekstilna podjetja v
Sloveniji bodo dala fondu večje zneske denarja.
Za komisarja pri borskih rudnikih je bil imenovan na podlagi sporazuma, ki so ga dosegli Nemci s francoskimi lastniki rudnika, gen. konzul Franz Neuhausen.
Na letošnjem velesejmu v Beogradu bo oficialno zastopana tudi Slovaška.
Za prevoz jamskega, stavbenega in celuloznega lesa, vpognjendh plošč in celuloze ni več treba prositi za tranzitno dovoljenje skozi nemško ozemlje, ker je Nemčija dosedanjo tranzitno prepoved za to blago odpravila.
Urad za kontrolo cen ponovno opozarja da se morajo vse zaloge blaga prijaviti. Zaloge se morajo prijaviti direktno uradu za kontrolo cen v Beogradu. Prijave o zalogah so proste vsake takse.
Ladjedelnica v Kraljeviči je odpovedala vsem delavcem delo ter je zato brez dela 250 delavcev. Tudi ladjedelnica v Splitu je že morala zmanjšati obratovanje na polovico, da dela od 1500 delavcev samo še 650. Bati pa se je, da bo morala ladjedelnica še bolj omejiti obratovanje.
Oljne repice bomo letos pridelali manj ko druga leta, zelo dobro pa obeta letina sončnic. Računajo, da bo mogoče letos pridelati 8000 vagonov semena sončnic, kar bi dalo nad 2000 vagonov olja.
V neki livarni v Trstu se je zgodila huda nesreča. Tekoča kovinska snov je oblila šest delavcev ter so vsi kmalu n$do uirurli.
Hitler je obiskal tvomico Krupp v Essenn. Glavni‘lastnik tovarne v. Bohlen Je ‘namreč praznoval 70 letnico. Hitler ga je odlikoval z zlatim znakom narodno socialistične stranke.
Bivši ameriški poslanik v Belgiji j? izjavit novinarjem, da čaka prihodnjo zimo Belgijo lakota in morda tudi druge dežele v Evropi.
Bolgarska vlada je sklenila, da se zvišajo mezde vseh industrijskih delavcev za 15 %, odkupna cena za žito pa se poveča za 25 %.
V Sofijo so prišli sovjetski no-gometniki. V Sofiji so bili sprejeti z velikim navdušenjem od velikanske množice. Vse vstopnice za tekmo so že razprodane.
Francoski minister za delo je izdal dekret, s katerim se ukinja 40urni tednik ter se uvaja za vse tvornice 51 urno tedensko delo.
»Popolo di Roma« poroča, da so Združene države Severne Amerike odbile prošnjo francoske vlade, da ji pošiljajo živila. Angleško blokad-no ministrstvo ni dovolilo, da bi se izvozilo v Francijo žito iz Argentine, ki je bilo že natovorjeno na ladje. Tudi izvoz že plačanega žita iz Kanade v Francijo je blokadno ministrstvo v Londonu prepovedalo.
Demobilizacija francoske vojske je končana.
Nova napetost je nastala med Finsko in Sovjetsko Rusijo, ker je finska vlada prepovedala zborovanje društva prijateljev Sovjetske Rusije.
Na Danskem in v Nizozemski so bile uvedene po nemškem vzoru karte za obleke. Le obleke za otroke se smejo prosto kupovati.
Železniški promet med Italijo in Francijo je zopet obnovljen.
Promet na Dnjestru je po vesti iz Moskve po 20 letih zopet vpostav-ljen.
Zaradi vedno tesnejšega gospodarskega, političnega in pomorskega sodelovanja Japonske z Nemčijo in Italijo, je japonska Nadredna banka sklenila, da posije v Berlin svojega posebnega zastopnika.
Filipinski parlament je odobril predlog o podelitvi izrednih polnomočij predsedniku Filipinov Que-zonu. Polnomočja so tako obsežna, da ima predsednik skoraj diktatorske pravice.
Mehiški parlament je izglasoval zakonski predlog o uvedbi splošne vojaške dolžnosti.
Splošna vojaška dolžnost je bila uvedena v Novi Zelandiji.
Število potnikov na letalih nem-šae Lufthanse se je v preteklem letu povečalo v primeri s prejšnjim letom za 23,3%, število preletenih kilometrov pa za 28-3%.
V Buguruslanu v Rusiji so Odkrili nov in zelo močan petrolejski vrelec. Vrelec daje po 70 ton dnevno nafte odlične kakovosti.
Tendenca za vino v Dalmaciji krepka
Po poročilih iz Šibenika vlada v vsej Dalmaciji zaradi malih zalog čvrsta tendenca. V najbolj vinorodnih krajih šibeniškega okraja so črna vina že skoraj popolnoma razprodana. Preostale zaloge se prodajajo po 6 do 7 din za liter. Enako je v Kaštelili in na Visu. Zaloge na Šolti so bile razprodane še spomladi. Finančno močnejši gospodarski krogi, ki so mogli čakati s prodajo vina, so sedaj pokrili vse izgube prejšnjih let.
Občni zbori
»Siak, d. d. za izdelovanje barv proti rji v Borovnici, ima redni občni zbor 17. avgusta ob 16. v pisarni javnega notarja Mateja Hafnerja v Ljubljani. Delnice je treba položiti vsaj 6 dni pred občnim zborom na kraju občnega zbora.
Sejmi	i
12. avgusta: Rakek, Svetina, Središče, Sv. Jurij pri Celju-okolica.
13. avgusta:	Kamnik, Ormož, Ljutomer, Maribor, Dolnja Lendava.
14. avgusta: Leskovec, Toplice, Celje, Ptuj, Trbovlje.
15. avgusta: Trbovlje, Turnišče.
16. avgusta: Cerklje, Dolenja vas, Lesce, Lož, Škofja Loka, Šmarje, Trebnje, Vače, Sevnica, Vel. Lašče, Maribor, Mozirje, Vuzenica, Rakičane..
manufakturna
trgovina
Novo mesto
Manufakturna
trgovina
o
Julij Kobe
Novo mesto
vljudno vabi k nakupu za poletje in jesen
JOSIP
KOŠIR
'N
manufakturna trgovina
Novo mesto —"
ALFONZ OBLAK
ŠPECERIJSKA. GALAKIERIJSKA IK DELIMIESHt TRGOVINA
NOVO MESTO
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
■ reg. zadr, z o. za*. ■
L J u e L J A N A
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po Iircdno nizkih
cenah: Salda konte, štra-ce. journale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke ' Itd. a % ; • '
NA DROBNO
NA DEBELO
JOSIP PAUClC
parna pekarna
NOVO MESTO
josip mn
HOTELIR IN MESAR
R0I0 NESTI
Sobe za tujce vedno na razpolago Dobra postrežba
PENCa
iUlHS
PREDILNICA IN TKALNICA
NOVO MESTO
Josip
Ogoreutz
manufaktura
Novo mesto ADOLF
PAUSER
špecerija in železnina
Novo mesto
Elektrotehnično
podjetje
Josip Ogrizek
elektro-material, radio-aparati, kolesa, motocikli, šivalni stroji itd., itd.
Novo mesto
JOSIP TURK
trgovina s špecerijo, kolonialnim blagom in železnino
Novo mesto
Na debelo Na drobno
S 15. septembrom
oddam trgovski lokal
z vso opremo in za~
logo manufakturnega
in špecerijskega blaga.
Lokal se nahaja poleg farne cerkve in večjih opekarn tik železniške postaje!
Potrebno ca 30—60.000'— din. Lokal se opusti radi bolezni. Cenjene ponudbe na: „Dober promet 1895“ na upravo lista
| Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za (Suvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!	.
To opozorilo jo smatrati ko* opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
***- tlakama' »Merimrc. d. d„ men predstavnik Otmar Mihalefc, tb! t MubU-t
nfrtj »KonaorotJ Trgovskega Usta«, njegov predrtavnik dr, trm H*«, urednik