Ueto II., *tcv. 239 Pottnlat p«vt*UrtM< V LJublJ&n!, nedelja dno 3. oktobra 1921 (shaja * ■JirtraJ« gta«• MloletM , , 840 K pesefaa. ......90 B ja on4 ozemlje. MO , ii looumatr* . . flOO a Oglasi sa vaak mm vttina ■tolp«« (68 mm) . 2 S pati oglasi do 80 Bua stolpca (68 mm) . 1 B Paearr.czrta 6t3v. 3SJ Jiar " 2 K Uredniitvo: MOtloMm «Mto K. i 6/1 Taisto ItlB Uprtvnlitvoi laa K.1 It K Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Ljubljana, 9. oktobra. Juti! n obnavlja 5roa koroška ne- ielja, Naša akademska mladina vabi na nanifestacijo, da dostojno pokažemo, taj in kako mislimo ob oblotnlcl koroškega plebiscita. Ne dvomimo, da bo jugoslovanska Ljubljana posvedočlla, toliko je v nji Se ono odločnosti, kl se j« kazala lansko leto, ko je prišlo sporočilo o nesrečnem izidu plebiscita in suo hoteli poslati svoje čolaše čez £:travanke... Danes se spominjamo tl-itib burnih dni, ko je bilo tako težko najti odgovor na vprašanje: zakaj smo propadli in kaj sodaj? Eno leto je poteklo in še stoji vprašanje pred nami. Medtem pa čitamo, da so so Se postavili mojnikl. Zato bo mogoče danes ta ali oni rekel: kaj pomaga vse skupaj? Čemu shodi ln manifestacije? Kaj je treba buditi spomine? Molčati se pravi, prl-inati, da se znamo trenutno vznemiriti, ne znamo pa vzdržati stalnega boja! Države morajo delati kompromise, narod jili delati ne sme. Le poglejmo Madžare! Prisiljeni vsled razmer, izročajo svoje nemadžarske pokrajine onim, ki jim pripadajo po naravnem pravu in slovosni pogodbi — narod po kriči, da te delitve nikoli priznal ne bo. To niso jiazne besede, to je globoka odločnost duha in misIL Plebiscit na Koroškem Ja Ml v naših rokah — storili sino vse, kar smo mogli, da smo ga zgubili. Ko je bil lz-pibljen, se ni dalo pomagati, daal Je hilo ugotovljeno, da jo južno od Drave t se naše... V Gorenji Slezlji sa je Izkazalo drugače in se rešuje vprašanja šele sedaj; na Koroškem je bilo odločeno vse takoj s številkami — src ni nihče vprašal. Država torej nI mogla rešiti, kar je bilo po naši krivdi Izgubljeno— a naš narod ne sme nikoli pozabiti, da je Koroška, njegova narodna ii belka. Pomaga ali ne pomaga — o :em nI govora — gre za to, da svet iidi našo voljo, da pokažemo našo od-Jnoet v tem vprašanju, da vedo vri, ii »dele« kose Evrope, da je bil od naa odrezan del narodnega telesa. Ml motimo pokazati, da smo nepremagljivi v eri v našo pravico — in v tem je misel današnjo obletnice. Koroška pa nI Bama. Prav ob tem asu čutimo, da Imamo zunaj same asorotnike in da ne smemo računati na tujo pomoč. Rapallo, Baranja, Al-' rnija — sami dokazi.. ■ Zato naj bi današnja manifestacija dobila splošen izraz pod geslom: Za vse in proti vsem, t. j. za vse, ki niso jedinjeni in proti vsem, ki snujejo f oje nakane okoli nas. Odveč bi bilo, govoriti o trpljenju HŠega naroda na Koroškem — na sto-ino beguncev je med nami. Zato naj izkaže naša ljubezen do Koroške udi v činih in naj se povsod zbirajo doneski za »Gospcmvetski Zvon*. Take ' mo pokazali, da se zavodamo svoje dolžnosti, kl naj se kaže v besedi ln dejanju. Koroška mora biti bistven del naže-a narodnega čustvovanja — sedanje ■izmere nas ne smejo motiti, da ne bi >dili klicu mladine, ki je že pred vojno začela svoje nacijonalno delo v znamenju »klica od Gospo Svete!.. .* ŽELEZNIŠKA ZVEZA Z DAL-MAC1.IO. Split, 8. okt. V nedeljo bo v tukajšnjem ikdališču veliko zborovanje, katero sklicujejo zastopniki vseh strank in vseh slo-da označijo stališče Splita in srednje 'olmaclle v železniškem vprašan]u. Pred-•ločnjim pa le na banketu v čast Biankl-iiju pokrajinski namestnik dr. Metličlč recital brzojavko prometnega ministra "zunoviča, ki odločno dementira vesti, a vlada ne namerava izvršiti niti Liške :ili Unske železnice. Te dni Je bila licitacija za liško progo, pri kateri konkurirajo udi nekateri splitski trgovci, dočim Je 'raslranje proge Bihač-Zrnionja že Izgo-tovljeno. Liška proga se bo gradila brez ilaganja iz notranjega posojila, unska Proga pa se bo začela graditi Iz Istega Posojila, ko bodo načrti gotovi. ODLIKOVANJE JURIJA' BIANKINIJA. !3eograd, 8. oktobra, (Izv.) Z redom sv. • vo I. razreda Bta povodom SOletnega : pašnega delovanja na narodnem poti odlikovana don Juraj Biankini in znati macedonski narodni dclavec Toma ^ankovlU. HUD02ESTVBNIK1 V ZAGREBU., Zagreb, 8. oktobra, (Izv.) Dne {S. novem-pride z Dunaja v Zagreb Hudoženst-teater. Gostoval bo v 5 predstavah "M drugimi bodo itfrall tudi Hamleta. Min.'predsednik Pašič v Parizu INTERVENCIJE RADI MADŽARSKEOA IN ALBANSKEGA VPRAŠANJA. - INTERVENCIJE PRI KRALJU, Pariz, 8. okt. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je prispel sem v spremstvu svojega tajnika Boška Krstiča ter Je bil včeraj sprejet od kralja v dolgi avdijenci. Pašič je kralju obširno poročal o političnem položaju ter o programu vlade. Sporočil mu je tudi, da se Je vlada odločila podati formalno odstavko, čim sc kralj vrne v domovino in priseže na ustavo. Kralj je Izrazil g. Pašlču in njegovi vladi svoje popolno zaupanje ter Je živahno odobraval, da se delo na izvršitvi in oživotvorenju ustave z vnemo nadaljuje. Ministrski predsednik je kralja tudi obvestil, da bo potrebna rekonstrukcija kabineta v smislu novega zakona o centralni upravi, kl predvideva z ministrskim predsednikom vred le 14 (mesto dosedanjih 19) ministrov. Kralj se je živahno zanimal za vse prilike v domovini ter je ponovno povdarjal, kako se veseli na povratek. Njegovo zdravstveno stanje je dobro. Danes je bil PaSČ ponovno sprejet pri kralju. Ministrski predsednik Je v toku včerajšnjega In današnjega dne po-setil zastopnike velesil ter Jim je spo- ročil, da Jugoslavija čvrsto stoji ua tem, da se mora trianonska pogodba integralno izvršiti. Povdarjal Je, da je v življenjskem interesu naše države, napraviti konec madžarskim pustolovščinam, ki ogrožajo mir ln red v Centralni Evropi ter silijo malo antanto, da je neprestano na oprezu, kl JI nalaga velike žrtve. O. Pašič Je dobil zagotovila, da tudi antanta budno zasleduje dogodke na Madžarskem ter se nikakor ne da varati s praznimi besedami ln papirnatimi obljubami. Danes je g. Pašič posetil ministrskega predsednika Brianda, s katerim Je dalj časa konferiral. Q. Pašič Je interveniral pri zastopnikih velesil v zadevi albanskih gra-nic. Povdaril je, da naša kraljevina zahteva take meje, id bodo omogočile mir ln napredek na jugozapad-nem ozemlju. Pojasnil je, da zbiranje naših čet na granicl nima v nobenem oziru agresivnega značaja, Izvršeno je le, da se morejo primerno zavrniti napadi, na katere se je tiranska vlada mrzlično pripravljala. Ni Se gotovo, ali se Pašič vrne sam v domovino, ali počaka kralja. Min. Pribičevič o fakultetah Beograd, 8. okt. (Izv.) Vaš poročevalec se je informiral avtentično o stanju vseučiliškega vprašanja z ozirom na sklep ministrskega sveta o uklnjenju nekaterih postavk v bud-žetu, ki se tičejo ljubljanske ln beograjske medicinske fakultete. Demokratski poslanci lz Slovenije so izjavili danes ministru prosvete Priblčeviču, da ne morejo privoliti niti v nobeno lzpremembo v samem zakonu. Ako pa bi skupščina sklenila, da se ti zavodi ukinejo, potem Zahtevajo, da se stvar izvrši tako, da ne bodo imeli škode profesorji ln dijaki. Minister Pribičevič Je Izjavil, da Je ministrski svet samo sklenil, da se nt vnesejo v budiet postavke ia nove investicije pri beograjski ln ljubljanski medicinski fakulteti, nikakor pa ne, da se obe fakulteti ukineta. Pač pa je bilo sklenjeno, da se rešitev teza vprašanja prepusti skupščini. Končno je minister Pribičevič nagla-sil, da o kakem uklnjenju pred letom 1922. brez zakonite prehodne naredbe sploh ne more biti govora. Odgoditev par!smefita! Beograd, 8. okt. (Izv.) V parlamentarnih krogih računajo z možnostjo, da bo zasedanje narodne skupščine, ki je bilo odločeno za 20. t. m. odloženo, ker se ministrski predsednik Pašič do takrat ne bo mogel vrniti iz Pariza. IZ SEJE MINISTRSKEGA' SVETA. Beograd, S. oktobra. (Izv.) Na današnji soji minnistrskoga sveta je med dragim poročal min. Pribičevič o rezultatih mu Birmanskega kongresa v Sarajevu, kjer je bila odobrena dosedanja politika muslimanskega kluba. Poljedelski minister Pucelj je zahteval od ministra za vojno in mirurico, naj s« arcuijske oblasti ne vmešavajo v vprašanj izvoza konj. Nato so jo razpravljalo o uklnjenju ministrstev za agrarno reformo, za pošto in brzojav in za narodno zdravstvo, na da bi se o tem kaj sklenilo, ker ss hoča počakati povratok ministrskega predsednika Pašiča. Sprejet je bil budžet poljedelskega ministrstva, ki znaša 131 milij.inov dinarjev. Reduciran je bil za IG milijonov na investicijah za vodne stavbe. Končno sa je vršila razprava o proračunu državno uprave, ki jo bil zmanjšan za 15 milijonov. Podpisan je bil večji ukaz ministrstva pravdo o rezmešžonju sodnikov in nekateri ukazi poljedelskega in prosvetnega ministrstva. Prihodnja seja bo v pondeijek dopoldne. — DEMOKRATSKI KLUB O AKTUAL-NIH VPRAŠANJIH. Beograd, 8. oktobra. (Izv.) Na današnji seji glavnega odbora demokratske stranke je predložil posl. Sokič poročilo o delu odbora za poslovnik skupščine. Odbor se je izjavil za ustanovitev parlamentarnega odbora za zunanje zadeve in za proporčn} volilni sistem za skupščino. Dalje se je splošno naglašalo, da je železniški promet v državi jako slab ln je bilo sklenjeno, zahtevati od vlade, da ukrene vse potrebno, da se omogoči zadovoljiv jesenski promet. Končno je razpravljal odbor o valutnem vprašanju. Finančni minister Kumanudl je Izjavil pri tej priliki, da o kakem moratoriju nI nobenega govora. Ugotovilo se je dalje, da so vesti o novem Izdajanju bankovcev Narodne banke neresnične. Centrala za promet z devizami in valutami je že pričela poslovati. Notranje sedemodstotno investicijsko posojilo je zagotovljeno, v kratkem pa najame država tudi posojilo v Inozemstvu. V debati jo bilo konštatirano, da znašajo dolgovi trgovcev v inozemstvu 64 milijonov frankov. HRVATSKI NAMESTNIK V BEOGRADU Beograd, 8. oktobra. (Izv.) Danes je prispel semkaj pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo, g. Juraj Demetro-vlč. Posetil je najprej ministra dr. Kukovca In konferiral daJjo časa z njim o prehrani pasivnih krajev, posebno Primerja, Vlada nikakor no misli s svojimi institucijami vzdrževati prehranjevanja pasivnih krajev, ampak namerava v tem oziru podpirati privatno tnlcijativo in dati posebno zadrugam na razpolago obratni kapital. Poverjeništvo za sooialuo skrbstvo v Zagrebu se ukine in spremeni v oddelek pokrajinske uprave. Dosedanji poverjenik rr. Ancol jo prosil za pokojnino, ki mu bo priznana. Jutri posoti namestnik De-metrovič notranjega ministra Pribičeviea. Zagreb, 8. oktobra. (Izv.) PožcSki župan dr. Supilo in zagrebški vel. župan Gašparac sta podala domisijo. V (ded toga so so danes razširile vesti, da Je v pokrajinski upravi nastala kriza. Te vesti so neresnične. Vzroki domisija ito pri obeh funkcijonarjih povsem privatie. MINISTER KRIZMAN OKREVAL. Beograd, 8. oktobra. (Izv.) Minister sa šume in rude, dr. Krizman, jo popolnoma okreval ln se Je danes ia uHeležil seje ministrskega sveta. Konferenca v Benetkah PRIDRŽEK JUGOSLAVIJE. MADŽARSKA SI PRIPRAVLJA NOVO ARMADO. Beograd, S. oktobra. (Izv.) Na dana« finji »ejl ministrskega sveta je zastopnik ministrskega predsedulka minister Trifkovid poročni o izpraznitvi Burgon-landa s strani madžarskih čot. To vprašuje se bo, kakor znano, razpravljalo na konfercuci v Benetkah. Naža vlada stoji čvrsto na stališču, da ao morajo izvršiti sklepi trlanonske mirovne pogodbe In so zato v Benetkah ne bodo mogli delati aranžmaji na račun teritorija. Rim, S. okt. Zununlt minister Della Torretta je v ministrskem svetu naznanil, da odpotuje 10. t. m. v Benetke, kjer se snide z avstrijskimi In madžarskimi delegati k pogajanjem glede posredovanja v zadevi Burgenlanda. Budimpešta, S. okt. Šef madžarske delegacije ra pogajanja z avstrijsko dele- gacijo v Benetkah bo po vsel priliki dr. Gratz. Dunaj, 8. okt. (Izv.) Zvezni kancicr Schober odpotuje v pondeijek v Benetke. Dunaj, 8. oktobra. (Izv.) V političnih Krogih jo vibudlla vest, da se pogaja madžarska vlaiU k sovjnisko vlado gledo vrnitve madžarskih vojnih ujetnikov, v«, liko razburjen jo. V Rusiji so namreč nahaja 6c .edno OOOOti madžarskih vojak//, ki io večinoma v službi sovjetsko armado. Baje so je dosugoi med madžarsko in sovjetsko vlado žo sporazum, da sov-jetiikn vlada vina vojno ujetnike, a madžarska vlad» potlj: v Kusijo onih 145 madžarskih bcIJSevikov, ki so bili oba"-jeni po padu Iolj5e;.MU znatno poslabšati položaj. Pomirjen je na albanski mefi Beograd, 8. okt. (Izv.) Po najnovejših poročilih so naša vojaška ojače-nja ie prispela na albansko mejo in zasedla odkazane postojanke. Energične odredbe naše armadne uprave so imele popolen uspeh. Albanci so se pomirili in za demarkacijsko črto ni več opažati gibanja njihovih čet. Vsak napad Albancev bi končal z velikim polomom. Btrn, 7. okt. Svet zvez« narodov ie sklenil odposlatl v Albanijo trlčlan n preiskovalno komisiio, v katero naj sr pozovejo tri nepristranske osebe. Komi. sija naj bi dospela fe pred 1. novembro n v Albanijo, ne bo pa pričela svojega delovanja pred sklepi zaveznikov, člllli izvedbe mor« nadzirati. Naloga komisije bu tudi ugotoviti, ali se vršijo v bližini albanske mel« kaki nemiri. FaSisti krvavo pretepli posi.Podgornika Trst, 8. okt. (Izv.) Včeraj popoldne okoli dveh le Sel goriški poslanec ln načelnik jugoslovanskega parlamentarnega kluba v Rima dr. Karel Podgornik po ulici Torre Blanea; naenkrat ga obstopljo trije mladiči, kl so ga vprašali, ako je on poslanec Podgornik. Ko j* ta pritrdil, so zahtevalt, da naj te legitimira. Podgornik je to odločno odklonil, nakar so ga začeli pretepati s palicami. Eden od njih ga je udaril t nekim trdim predmetom preko glave na čelo, da se mu je vlila kri. Nato so mladiči pobegnili. StraSnika seveda nt bilo nobenega na licu mesta. Poslanca Podgornlka so odpeljali na rešilno postalo, kjer so ga obvezali. Rana le globoka, prizadeta i bokserjem. Poslancu Podgornlka bo treba deset dni, da bo okreval. AMERIKA IN NAŠI IZSELJENIKI Beograd, 8. okt. (Izv.) Minister za socialno politiko dr. Kukovec je sprejel danes ameriškega poslanika, kl Je zaprosil pojasnila o naši Izseljeniški uredbi, ki daje prvenstvo domačim izscljenlškim podjetjem. Poslanik ie Izjavil, da stoje Zedinjenc države na stališču, da uredba nasprotuje pogodbi med Srbijo in Zedin-jenemi državami. Minister Kukovcc je poslaniku pojasnil, da Je že ukrenil, da se v zakonodajnem odboru o priliki revizije uredbe Izvrže Izpremembe v smislu enakega tretiranja vseh držav. Olede dovolitve prevozniške koncesije parnikoin, ki pristajalo v naših pristaniščih, pa Je na-glašal, da le ta odredba z ozirom na poprejšnje veliko izkoriščanje naših izsellc-nikov s strani tullh agentov, neobhodno potrebna. Ameriški poslanik ic priznal, da obstojajo krepki razlogi, ki opravičujejo odredbe naše vlade v izselieniškem vprašanju, prosil pa le, naj se kolikor mogoče skuša ustreči željam njegove vlade. RENNER V PRAGI. Praga, 8. oktobra. (Izv.) BivS avstrijski zvezni kancelar dr. Renner se mudi v Pragi, kjer se posvetuje s češkoslovaški, mi politiki glede vprašanja Zapadne Madžarsko in odnošajev mod Avstrijo in češkoslovaško. Popoldne je bila pri predsedniku parlamenta Tomašku posvetovanje, katerega so so udeležili poslanci Winter, Stivin, Meisner in minister Haberman, poslanik Tusar in dr. Penner. Razpravljala so se vsa Avstrije in Češkoslovaške ie tičoča vprašanja, mod drugim tudi gospodarski položaj Avstrijo in vprašanje zapadne Madžarske. Dr. Renner je imel tudi posvetovanja i nemškimi socialnimi demokrati, posebno dolgo jc konferiral r, predsednikom socialno demokratskega kluba drjem. Čehom. Dr. Renner ostane Se par dni v Pragi ln bo posvetovanja nadaljeval Habsburška kriza na Madžarskem Največja stranka zahteva progonstvo Habsburlanov. Budimpešta, 8. oktobra. (lir.) V fcmet-ski stranki madžarskega parlamenta t1h da že dalj česa nezadovoljstvo ker ministrski predsednik grof Bethlen, notranji minister grof Rada? ln zunanji minister grof Banffv ignorirajo zahteve kinotek^ stranke ln zlasti dola jo na to, da bi uničili vpHv demokratskih strank v parlamentu ter vsnostR-riH zopet magnatski režim. Kmetska stranka je izdelala nov program. Ta program zahteva predvsem da se z zakonom odpravi, oziroma razve ljavi pragmatična sankcija ter da sc razglasi Babsburžans kot dinastijo za od i stavljene. Sklenjeno ja tndi, da se bo zn-htavalo važue sprememba v kabinetu. Ako vlada teh zahtev ne sprejmi) gr« kmetska stranka v opozicijo, kar pomeni Izbruh težke notranja krize. 94@izr@cna beda na Helsinglors, 8. oktobra. Po vesteh, ki so došle semka), so napravile dolgo deževje ln nevihte veliko opustošenje v nekaterih ruskih krajih. Voda stoji ponekod pa osem čevljev nad normalo. Več krajev je uničenih, nekaj mest pod vc; ' i in tudi nekaj človeških žrtev je bilo. Moskva, 8. oktobra. Vlada namerava H pokrajin, kjer je lakota, preseliti 173.50(1 otrok. Gubcrnijc, Itjer nI bilo slabe žetve, so Izjavile, da prevzamejo v oskrbo 81.70,1 otrok. Doslej je bilo odpravljenih 3t'i0 najpotrebnejših otrok. Moskva, 8. oktobra. V nekem okraju gubernlje Samara se 90 odstotkov prebivalstva preživlja s suroga',1. Zaradi gla-dovanja umre zelo mnogo ljudi. V 40 seh umre dnevno po štiri do pet oseb vsled lakote. Prebivalstvo okraja Kala-nakov se preživlja s travo. Američani so v Samnrl organizirali prehrano 10.000 najpotrebnejših. POLOŽAJ NA ČEŠKEM. Praga, 8. oktobra. Predsednik Ma.sar.vk je sklioal narodno skupščino na jesensko zasedanje za 18. oktober. Praga, 8. oktobra. (Izv.) Nemška parlamentarna zveza, k.itori pripadajo vji nemški poslanci jo datum sklenila, da bo zopet udeleževala parlamentarnih sej. NESLAVEN KONEC «ČRNO-GORSKE VLADE«. Rim, 8. okt. (Izv.) »Črnogorska vlada«, ki le Imela svoj sedež v Rimu, se le ra.".-šla, posamezni člani te vlade bodo tvorili »Črnogorski borbeni komite za pra-vtce Črne gore». Te dni zapusti več sto Črnogorcev, zadnji, ki so še ostali v Italiji, Italijo ln se vrnejo v domovino, kc Jim Jc jugoslovanska vlada zagotovila »umestilo, POJlv nall Javnosti . Jugoslovansko revolucionarno gibanje Srednješolske In akademske omladlne v radnjlh prcdvolnlh letih nI pozabljeno In ie bo nikdar. Kdo se več ne spomlnla cntuziazma mladih iantov, zmožnih vsakega Jc tako nepremišljenega dejanla, (»zloglasnega« Usta »Preporoda«-, ki ie nosil rekord v konfiskacijah, brošure «Kllc nd flospe Svete«, ki lo je državno pravd-nlštvo zaplenilo zaradi razžalienja veličanstva, ščuvanja k uporu in vcieizdaje? Ali ie pozabljen 18. marec 1914. leta, ko jc celokupno dilaštvo v Ljubljani proglasilo stavko in odšlo mesto v šolo k maši v frančiškansko cerkev, zastraženo Protestna sfcupiSIna ljublj. akademikov Poročilo »Slovenca« z dne 6. t. m., da | je sklenil ministrski svet ukiniti medicinsko In tehnično fakulteto na ljubljanski univerzi, Je razburilo našo akademsko omladino In društvo »Jugoslov. tehnikov v Ljubljani« le sklicalo protestno skupščino celokupne akademske omladlne, ki se Je vršila včeraj ob 10. dopoldne v zbornici nniverze. Skupščino, ki so se ie udeležili slušatelji vseh faklutct, je otvoril tehnik Rok e I J, ki je pozdravljal soli- lo, ker sicer poldemo med narod, da mu polasnlmo ta kulturen škandal. Napadal Je tudi popolnoma brez povoda g. rektorja dr. Zupančiča, če5 da nI posvetil vseh svojih sil v prilog ljubljanske univerze. Med njegovim govorom so padla očitanja In sledili so tudi burni prizori. Končno Jc skupščina sprejela resolucijo, ki protestira proti (dozdevnemu) uklnjenju tehnične in medicinske fakultete, ker pomeni tak sklep omalovaževanje slovenskega naroda In kulturen škandal SubotBk !«Narod« prteMJnje o stvari sledeče avtentične podatke, podkrepljeno z izjavami prič: Proti sreskemu načelniku v Topoli (Bačka) dr. Dragom i ni Jeremovu, ki j a bil vedno na glasu enega najboljših upravnih uradnikov v Vojvodini, je začol prinašati beograjski Balkan ostre napade in mu očital vse mogoče nepravilnosti v službi, zlostavljanjo prebivalstva itd. Uvedena preiskava je dognala, da so akcijo proti Jeremovu organizirali topol- napram inozemstvu. Resolucija zahteva sk| Madžari, katerim jo radi protidr- dalje, da ministrski svet revidira svoi 1 sklep (ki ga nikdar storil nI!), ki Je ne- darnost akademikov In pojasnil namen! - ------------------------• ., x, današnjega zborovanja. Tehnik Marolt Je "konlt ln protiustaven ter da odloči v opisal razvoj univerze od kordona državne policlle da proslavi SIove|lc,m ,„a |mK, dOOletnlco vstollčenja koroških vojvod? „otrelma. PovdarJal je> < erza neobhodno j , . , . , „ . . ,„ . t ,j>uuuui jv, du jo armada v In čo so komu zabrisal te spom ne velik, j sedan)| do!)| na$| drJav| neobIlodm) po, >-r»,,.l rtnfffirllrj 'j.i,..mr:t m,, llt^f, mnf ' i trebna, da vzdržuje red v | da Jo brani proti raznim zunanjim so vojni dogodki, zatemnlti mu še niso mogli preganjanja Jugoslovanske omladinc in .velikega procesa o božiču leta 1914., ko ie 32 dijakov, srednješolcev In akademikov, sedlo na zatožne klopi sodne dvo- j Ju5e;;;""a'rmada 'TnVs™'"m"« mo- in naglašal, da ie j »rllo8 I-lublJanl. Nato so je omladlna v sprevodu podala do vladne palače In Izročila spomenico, naslovljeno na ministrski svet, pokrajin-notranjostf in j skeinu namestniku. 1'okrajlnski namestnik Je deputacijl dl- :. vražnilcom, ki se skušajo okoristiti na i Jakov povedal, da se Je ministrski svet naš račun; ravnotako pa Jc potrebna tudi 5. t. m. postavil na stališče, da ie medicin- rane v Justlčnl palači. „ . . . .,, ,, ramo naš narod duševno prcrodltl in mu i iuiki iiu mule uniiiui. u iwiiiui.il, (uivui,k,i «z tc vrveče množice mladih sil pa se Jat, Baranc„0 za I{uUl|nl, razmnh. lzva. pa llikjer 8ovora ,„ bi|0. ciospod Hribar ska fakulteta osnovana na zakonu In se torej ne more ukiniti. O tehnični fakulteti Vzdlguleta pred nami kakoi dva svetilnika sredi burnega avstro-ogrskega mor- I Ja: duševni vodja vsega omladlnskcga j gibanja, nadarjeni Avgust Jenko, in; ycdno vzpodbujajoči, fanatični agitator' Jugoslovanskega političnega ujcdlnlenla I lanja g. Marolta so žela obilo priznanja In odobravanja. Zelo Sporn, venci Imet! univerzo v Ljubljani žc radi , ~ .,, , . , „ i tega, ker :":ntalltcta hrvatskega plemena J1 ? *? f, r',: " kn ° . | zelo neugodno vpliva na Slovence. Ple-vrsto let mati-zcmlja. Svetila sta v vi-1 žavne propagande gledal freski načelnik ostro na prsto, a ker niso mogli drugače, poslali so v Beograd svojega zaupnika, ki se jo pogodil z glavnim urednikom »Balkana«, Savidem, da bo ta za nagrado 10.000 dinarjov priobče-val napade ua okrajnega glavarja Je-remova, kar jo »Balkan«, Miroma njegov glavni urednik Savič tudi storil. -j- Odklonjeno vabilo. Povodom obiska italijanskega kralja v Trstu pripravlja tržaški »Plccolo« slavnostno številko ter je razposlal slovenskim županom, poslancem in dnigim vplivnej- je dijake opozoril, da so alarmantne j šim osebam vabila za prispevke. Z ozirom na tako prodrznost lista, ki je v vsaki številki poln najpodlejšlh napa-j iierazpoloženje napram državnemu poso- j dov na naš narod, je odbor političnega [jilu. Dijaštvo je vzelo Izjave g. pokrajin- društva »Edinost« sklenil, da naj se to j skesa namestnika z zadovoljstvom na j vabilo k sodelovanju hvaležno odklo- stvari zlasti o uklnjenju tehnike spušče nestvarno ic govoril akademik ] nc v Javnost najbrž zato, da ustvarjajo ki Je naglašal, da inoramo Slo- , . , ,. , , ,,, ... , .menske razlike med nami Iu Hrvati so ! nos bar,« in padla, naši čolni« pa so našli ob . vt.,ikc (!)> zat0 raorarao zaMavi(i VJ„ ; njihovem svitu v domače p,Istnnlsčc za- JvoJe s„ da se „aS ^ , ukine-, /cbcnl cilj jugoslovanske dr/avne tvorbe., Avgust .Icnko Jc ubežal takoj po atentatu v Srbijo, zamenjal ie pero, ki Je pl-■ jlo tr.ko gorke In globoke misli o našem iijcdJnlcnju, i četaško puško, z zadnjo druSco v borbi za slavno Herceg-Hosno. | Na doni plauin znanje ter jc glasno obsojalo brezvest- j Politične Mnk Izjave o medicinski fakulteti m, ker kar bo storilo slovensko prebi-I.IcrlK; Inih In peskovsklh hujskačev. j valstvo ob priliki kraljevega obiska, ' naredilo bo samostojno, a no v predalih »Piccola«! - Bolgarski car težko bolan. Ofici-elni komunike bolgarsko vlade javlja,! da jo bolgarski car Boris težko obolel. I Prebivalstvo pričakuje vsak trenutek,! da so razglasi vest o carjevi smrti. , lokalnih' faktorjev ta ffržavn« mfcvencn« ne naraščajo v toliki Izmeri, kakor raju draginja, učiteljstvo pa zahteva leto ta letom višje honorarje za pouk. Vse t« provzroča naučnl upravi ncinale težave in to temboj, ker letošnji državni pro. račun še vedno ni ugotovlicn In naucna uprava še nc zna natanko, s kakimi sredstvi bode razpolagala v tekočem šolskem letu. Zato naučna uprava n« more dati na mnogobrojna vprašanja ki jej dohajajo v tej zadevi, točnega od-govora, dokler sama ne Izve, v koliki izmeri so njer' predlogi upoštevaj državnem proračunu. To velja v prvi vrsti za obrtne nadaljevalne šole, ki se nameravalo letos na novo otvorlti. Pri poročati je dotičnim člnltellem, da p0, čakajo s pričetkom pouka do tedaj, ko .10 znan državni proračun. Olede ostalih že obstolečih šol pa nI nobenega zadri!, ka, da prlčno s poukom, kakor to določa njih pravilnik. Naučna uprava je uver-jena, da se bo pri obojestranski dobri volji našel modus, Id bo zaslgural obstol teh velevažnlh učnih priredb za nas obrtni naraščaj. Planinski koledar za leto 1922., sesta, vil Fr. Kocbek, nadučltelj v Gornjem Gradu, bo skoraj dotlskan ter stane 2( kron ali S dinarjev. Naroči se pri »Za. ložništvu Planinskega koledarja, Marl bor, Krekova ulica 5/1.». — Cenjene podružnice SPD. so naprošene, da nabirajo in agltlrajo za ta koledar med svojimi člani. Koledar sc je razširil z novimi članki ter bo zadovolil vsakega planinca, kakor tudi neplaninca. i jo ... Slovenska univerza pod zaščito klerikalcev in peskarjev — ni li to slika za bogove? Spor v Radlčevl stranki. Iz Za . , TT- •• o, - , i v IVtUUUCVI BUCUUIU 16 mačo zemljo vzhodno-bosenskih I Včerajšnji »Slovonec« poroča, da se je 1)a |lorof!ajo da se pojavlja, v pro-le napisal s sw,Jo srčno krvjo gosp pokrajinsk. namestmk napram j *,nc, n'lod hrJvatskimi s,.]jaki vso večji zaaujo in ncvenljlvo besedo: V žlvl|en|u - doputac.ji medicincev izjavil, da irm (K, t| Radi6evi diktaturi, d.a so In v Mirti vse tvoj, draga domovina. j of.c.jelno ni nič znanega o nktnjenju ktn'etu^hrajno nezadovoljni s stranki- IiMiti rnrllicb^r n netil nr\ nrnfnru tn 1'< 11 (»t n«I.'« f"l bil If.to rln m in pa: rt O »...«. .. Pros\Tcta .Sil1.™' J0-.™1* P° Pri°-"U ^l"8«^!^1!^;^ rel,a! nil" ^ilom, ki objavlja samo slavo-! Kraljev dar splilskemn gledališču. ,..„ "" m~ "" "' speve Iladiču, ki pa v ostalem do da- Krall Aleksander Je daroval splitskemu Ivan 32tih siudentov s svojim drugom Janie- so mod Slovenci gotovi jjttdje, noka toni Novakom, v Ječi. Odpeljali so |u v j izvestna klika, ki jo proti slovenski nPfl gp n. 8torii (iradec, kjer sta čakala razsodbe graš- univerzi in jo hoče uničiti! »Slovenec«1 ' kega nadsodišča. Vendar Ivanu Endllchcr-! dostavlja, da jc pokrajinski namestnik brezdvomno mislil drja. Žerjava in ju ni bilo dano dočakati usodepoluega dneva, od katerega dalje bi ruogcl šteti dolga leta do svobode. Oraškhn sodnikom nI pustila usoda prilike, maščevati sc nad strto dušo Ivana l!ndllcher|a. Običajni in najpogostejši gost vlažnih leč — tuberkuloza, le končala dne 5. septembra leta 1915. njegovo življenje. Pokopan ic na graškem pokopališču v posebnem grobu. Ni preteklo dobro leto in dan, je od- mislil njegovo dnigovo«. — Z ozirom na to vest objavlja »Dopisni urad« izjavo, v kateri je rečeno: »Gosp. pokrajinski namestnik Ilribar želi ugotoviti, da Je akademski dcputaciji, ki se jo oglasila pri njem radi vesti o opustitvi ljubljanske medicinfke in tehnične fakultete, lo dejal, »da je žnlibog tudi Slovencev, ki so za opustitev medicinske fakulte- šla za nilm tndl njegova v srce zadeta ' te. Vso knr je v »Slovencu« So sicer mati. Njegovi lovariši smo sc namenili pre- pravnio za Beljake, pač pa jili je s pisanjem v svojem listu zapeljal do nepremišljenih dejanj, ki eo seljaku samo škodovala. Do odločnega nastojTa proti vodstvu stranko je prišlo v Belovaru, kjer je izdala krajevna or- glcdališču kot poseben dokaz svoje naklonjenosti Dalmaciji, velik dragocen za-stor s kraljevskimi Inlcliall In s krono, vezeno v zlatu. Znanstveno društvo za humanistične vede v Llubllanl. Dne 6. oktobra se ie ganizaclja manifest s podpisi najugled- j ustanov|i0 v Ljubljani »Znanstveno dru-nojših seljakov, v katerem izjavljajo, 5tv0 za humanistične vede v Llubllanl«. da Izstopajo iz seljaške stranke in da I Na ustanovnett) občnem zboru Istega dne rečenega, je na celem Izmišljeno.« hočejo izdajati svoje pravo seljaško gla-ilo »Hrvatski Seljak.« — Ker jo ta spor zavzel v belovarski iupaniji vse večji obseg, objavlja Radič v svojem glasilu dekret, s katerim izključuje podpisnike manifesta iz stranke. Toda nesti blago pokojnikove ostanke v domo-1 ^ LS^S^A fz^isUlTuS -Xlju5itev .ni^vellko pomogi.a, ker Vino. V to svrho sta se organizirala dva spodaj podpisana odbora, katerih eden ima nalogo zbrati ves luaterilal o takratnem jugoslovanskem gibanju in izdati o fem posebno brošuro. DrugI odbor pa naj r. nabiranjem prostovoljnih prispevkov in s podporo vlade omogoči prenos kosti Ivana Kndlichcrja v domovino. Prevoz iz Južnega kolodvora na ljubljansko pokopališče naj bi sc vrši! dne 18. marca prihodnjega leta, na spomin stavke Jugoslovanske omladinc. Po pogrebu pa bi se Vršila v Narodnem domu svečanost v spomin Avgusta Jenka in Ivana lindli-cherja. Podpisana odbora se obračata radi tega na vse številne soudeležence takratnega gibanja, da jima pošljejo vse podatke iz. let 1912., 1913. iti 1914., da Jih Je mogoče uvrstiti v brošuro, obenem pa prosita vso našo javnost, da po možnosti vsaj z najmanjšimi prispevki omogoči počascenjc. Nabiralne pole bodo v kratkem izdane. Podpisan bo na nilh ves odbor. Prispevke sprejemajo Iz prijaznosti tudi uredništva naših dnevnikov. Odbor za prenos kosti Ivana Endlicher-In: Evgen Lovšin, predsednik; Vladimir Kravos, tajnik; Anton Leskovcc in Ante Onldovec, blagajnika; Danilo Saplja, Stane Rape, odbornika. Odbor za sestavo brošure: Viktor Zala r, Dr. Jan,'C Novak, Gustav Omalien, Sodna ulica 2, kamor naj se pošilja podatke za brošuro. Podpisu le tem posojfo! njenjo tehnične fakulte v Ljubljani bi iz. razprave o likvidaciji mdiniontarne i ljubljanske in beograjske medicinske fakulto napravili gotov čin. Gospod Korošec je takoj sestavil protest in klerikalci tor njihovi priganjači so razburili javnost, da sc je zopet nam slovenskim trpinom zgodila strahovita krivica — seveda od Pribičeviča in demokratov. No čudimo sc, da se je vro-čelvrvna omladlna dala zapeljti k prenagljenim dejanjem, bolj čudno pa je že, da so trezni možje, ki dovolj poznajo brezvestne lažnjivs klerikalne metodo tako promtno reagirali na. »Slo-vončev« bluf in niso prav nič čakali, da dobijo točnejših informacij. Kakor poročamo na drugem mestu in kakor smo žo včeraj v uvodniku rekli, jo vest o ukinjenju tehnične fakulte brezvestna izmišljotina, glede medicinske fakulte pa se je minister prosvete postavil na pravilno stališče, da je z zakonom ustanovljena in da se torej no sme in ne more ukiniti. To ministrovo stališče je ministrski svet v svoji seji dne 5. oktobra tudi odobril. Samoposebi umevno je seveda, da se jo gospod Pesek takoj pridružil klerikalni gonji. Nagnal jo jadnega gospoda Deržiča, kateri je moral sopodpisati od Peskovega fakto-tuma g. Fakina podpisan protest na predsedstvo vlade, v katerem se zahteva »takojšen preklic uklnjenju. medicinske in tehnično fakultete v Ljubljani.« Gg. Deržič in Fakin sta se povrh potrudila in priložila protestu, kakor pravita, »točno vzročno spomenico«. Seveda je poleg tega objavila »Jugoslavija!- še krvav članek proti nekulturnim demokratom in njihovemu ministra Pribičeviču, ki mrzi Ljubljani no in hoče udariti slovensko revno slo- belovarska seljaška stranka je že začela izdajati svoje glasilo, v katerem ostro napada Radiča in njegovo politiko, ter poziva hrvatsko seljaštvo, da naj se ne da več slepiti, ampak nastopi odločno proti Radiču, ki ga imenuje zapeljivca hrvatskega seljaštva. — Pripomniti je, da je bila belovarska organizacija seljaške stranke najstarejša in najmočnejša Radičeva organizacija v Hrvatski. + Protič v Zagreb — Protič Iz Zagreba. Iz Zagreba javljajo: Protič je prišel v Zgareb in najprej posetil Radiča v goneralnem štabu v njegovi knjigami, kjer so bili kot »gostje« tudi razni zajedničarji in frankovcL V imenu »hrvatskega blok,a« je govoril Radič. Oficijelni komunike zajedničarjev jo javil, da bo Protič ostal delj časa v Zagrebu, da bo konferiral tudi z zaupniki opozicijonalnih strank iz province. Govorilo se je celo, da bo hrvatski blok priredil v nedeljo v Zagrebu velik shod, kjer ho razvil Protič svoj program. Po oficijclnih obiskih jo konferiral Protič tudi privatno z nekaterimi treznejšimi politiki iz zajednice in posledica teh konferenc jo bila, da Protič ni čakal niti konference z zaupniki in javnega shoda, ampak je v petek tiho odpotoval s svojim Momčilom nazaj v Beograd. V hrvatskem bloku vlada radi tega Protičevega tuastopa precejšno razočaranje. -j- Podkupljen Protlčev organ. Beograjski list »Balkan«, v katerem Stojan Protič piše svoje napade na demokrate, kjer jo dal priobčiti toliko podlih napadov na ministra Pribičeviča, je danes razkrinkan pred vso srbsko javnostjo. Dokazano mu jo namreč, da sc jo dal podkupiti od hačkih Madžarov. so bili izvolicnl sledeči pravi člani dru-šva: dr. Anton Breznik, gimn. profesor v St. Vidu; dr. Ivan Grafcnauer, gimn. profesor v Ljubljani; dr. Ljudmil Haupt-mann univerz, profesor v Ljubljani; dr. Franc Kidrič, unlv. profesor v pokoju v LJubljani; dr. Dragotin Lončar, realčtil profesor In predsednik Slovenske Matice v Ljubljani; dr. Josip Mantuanl, ravna-tolj muzeja v Llubllanl; dr. Matija Murko, unlv. profesor v Pragi; dr. Rajko Nahtlgal, univ. profesor v Ljubljani; Maks Pleteršnlk, gimn. profesor v pok. v Ljubljani; dr. Ivan Prijatelj, unlv. profesor v Ljubljani; dr. Franc Ramovš, unlv. profesor v Ljubljani; dr. Janko Sle-blnger, rcalčni profesor v Ljubljani; dr. Franc Veber, univ. docent v Ljubljani In dr. Avgust 2igon, ravnatelj studijske knjižnice v Ljubljani. Na prvem občnem zboru istega dne je bil Izvoljen za predsednika prof. Nahtlgal, v odbor pa gg.: Franc Kidrič, Franc Kos, Franc Ramovš in Janko Šleblnger. V upravno komisijo so bili izvoljeni gg.; Ljudmil Hauptmann, Sokolshi vestnih Sokol II naznanja v smislu obstoječi! predpisov, da tablic za tombolo, ki zadenejo enega Izmed dobitkov, določenih za ambe, terne, kvaterne, oziroma člnke, ne igrajo naprej, temveč se morajo v kontrolne svrhe zadržati. Toliko v vednost Sokol Moste pri Llubllanl vabi na vinsko trgatev, ki Jo priredi v nedeljo dni 9. t. m. ob 15. url v telovadnici na Sel« Zdravo! S turneje Jugoslov, Matice Iz Sarajeva nam poročajo: Vse se tukaj plete In križa. Kule turške sc z enega brda pozdravljajo s palačami nekdanji! avstrijskih opupatorjev, Musliman, JevreJ pravoslavni In katoliški kristjani, vsal Ima tu svoje svetišče. Oorje onemu, ki b z nerodno roko tu posegel vmes! Fram Ferdinand ie posesel in strel Je počil ii Appelov kž se Je izpremenll v »Obak Stepe vojvode. V prostrani gledališki dvorani poslu? danes nad 000 mladih ljudi, dijakov i dijakinj, Ilcšlča, govornika Jugoslovansk Matice: kako pisan |e pogled po njili po fesih In šarcnlh turbanlhl In še enkrat se Je napolnila dvorana Istega dne zvečer jc najodllčneišl saralevski sve prisostvoval prireditvi Jugoslovanski Matice. Čutili smo, da Je začelo v Sara Jevu biti Jugoslovansko srce v toplcjšen čustvu edlnstva... Odposlanec Jugoslovanske Matlcc le na posebnem sestanki pozdravil obširen krog zastopnikov kulturnih organizacij vseh verolzpovedaui bile so tu zastopane: srbska »Prosveta- Josip Mantuanl in Ivan Prijatelj. Za hrvatski »Napredak«, muslimanski »Gaj društvenega delegata na kongresu čeških in jugosovanskih akademij In učenih društev, ki se bo konccm tega meseca vršil v Zagrebu, ie bil izvoljen profesor Franc Kidrič. »Divji lovec v Kranju. Prejeli smo: j Cerkljani igrajo v nedeljo dne 9. oktobra »Divjega lovca« v prostorih Narodne čitalnice v Kranju. Začetek ob treh popoldne. Branko Stanojevič f. V Splitu je umrl v starosti 24 let mladi pesnik Branko Stanojevič, ki Je prlobčeva! svoje pesmi, kritike in duhovite kozerije po hrvatskih ln srbskih leposlovnih listih. V prvi vrsti je bil duhovit satirik in odločen pristaš dalmatinske nacionalne omladine, ter Je v njih glasilu »Pobcdi« napisal mnogo lepili pesmi. Omladina mu jc priredila svečan pogreb. Obrtne nadaljevalne šole. Od poučene strani se nam poroča: Prizadetim krogom Je znano, da se imajo obrtne nadaljevalne šole boriti z velikimi težkočami materijalnega značaja. Letni prispevki rat« In jevrejska »Benevolentla«. Polcs političnih sporov tvorijo te močne prosvetne organizacije s svojim vzporednin delom deželo blaženih. Nadejam se, da bodo vzporednice začele konverglrati. . Jugoslovenska Matica je uspela, da so «( ob njej Združili vsi. Za uspeh sarajevski gre velika zaslug: tamošnjl Glavni podružnici, posebe njenemu predsedniku ravnatelju 2 a k u I i sigurno pa tudi sarajevskemu Slovenskemu klubu. Ljubljanskim odposlancem bo ostala njegova gostoljubnost v hvaležnem in trajnem spominu. Iz Dubrovnika brzojavljajo 7. oktobra: Danes -Jc priredila Jugoslovenska Matica v Dubrovniku predavanje. Predaval i< profesor dr. Ilcšič. Po predavanju so priredili navzoči velike manifestacije za narodno edinstvo in popolno ujedinjenje celokupnega naroda. DANES O OBLETNICI KOROšKEG/ PLEBISCITA VSI NA MANIFESTA CIJSKI SHOD! Boris CS©«3sflnov 17 naSi operi Izbira oper dandanes ni lahka reč. Toda ni bila slaba ideja uprave, da je jiostavila Musorgskega na prvo mesto letošnje sezone. Kakor malokateri skladatelj jo mno-ftoličen Musorgski; včasih jc nežen in duhovit, kakor sta znala biti le Grieg in Chopin, vča-sih je silen kakor Beethoven, včasih genialen kakor Wag-ner, včasih pa. celo rafiniran, kakor na primer v intermezu pred zadnjo sliko drugega večera. Kar pa se tiče iznajdljivosti in presenetljivosti pa bi se moglo primerjati z njim le malo komponistov, v prvi vrati morda njegov rojak, veliki Čajkovskij. Vsaka izmed osmerih slik Borisa Godunova ima drugo barvo in drug značaj; slika z napačnim Dimitrijem in Marino je zaljubljeno sentimentalna, živa sličica z ionskim zborom in Marino srčka no naivna, idika, ko Dimitrij nbeži biričem, jiose-jga ž* ^ nekoliko komično opero, dalje slika. Pimen — napačni Dimitrij, prva slika v prvem večeru in zadnja slika drugega večera, potem slika z bebcem — vsaka je v duhu drugačna., vsaka ima drugačen kolorit. človek bi skoro ne verjel, da je ustvaril vso slike isti skladatelj. Vse slike pa preveva tisto tipično rusko: tisto otročjo mehko, pa silno, revolucionarno drzno, obojo prepleteno včasih z neko primesjo skoro religiozno legendarnega. Opera pa, ki se poje v dveh »obrokih«, žal, neče učinkovali tako, kakor če bi bila podana v enem večeru. Vzroki so jasni. Želeti bi bilo, da bi uredilo gledališče to stvar tako, da bi jo videli vso naenkrat. Saj bi šlo. če bi se skrajšali, postavim odmori. V orkestru bo, kakor ja upati, po nekaj prireditvah že vso bolj uglajeno in izcizelirano. G. Rukovina ima menda več smisla za celoto, za poudarjanje recimo viška ali poripet-ijo kakor za detajle in mitzikabčne finese. Orkester jo bil postavljen v Borir-it Gcdunorem pred težko nalogo, dati vsaki i-liki njen: karakteristični koiorit, katerega je bil | zamislil zanjo skladatelj. Pri nekaterih slikah, zlasti drugi večer, se mu je to tudi posrečilo, dočim jo bil prvi večer skoro malo brezbarven. Šo vedno nastopijo trenutki, ko so pevec in orkester obupno borita in rujeta med seboj za, premoč. Ob takih prilikah mora seveda podleči pevec, ki ima navsezadnje pač samo človeški glas in navadno zmagajo pihala v orkestru. 1'revpiti orkester pa jo na vsalc način herojsko delo, ki ga pri nas ne zmore vsak. Forto v orkestru ni čisto nič absolutnega, biti nior.a kar najbolj skrbno pre-raounjen. Orkester ne smo v ospredje, ker mora petje samo spremljati, iie smo tirati pevca tako daleč, da jo prisiljen uporabiti vsa svojo moči v to, da se sliši. Ko vem, kaj bi imelo občinstvo pri takih prilikah .od srebrnega, krhkega glaska recimo gospe Lovše-tovo! Kaj bo, kadar bodo dali Wagner-j.a, če se orkester ne bo začel zavedati rvoje podrejene vloge? Vloge so bile 5e dokaj srečno razdeljene. Za -vlogo Borisa Godunova si jc bilo težko misliti koga drugega ka- kor g. Levarja, ki je rešil svojo vlogo kot pevec in kot igralec dobro. Tudi gospod Zahtej kot Pimen je bil na svojem mostu. Najbolj blagodoneč organ izmed naših opernih basistov ima pač on, posebno v nekoliko višjih legah. Tudi g. Kovač je morebiti pridobil zase nekaj svojih bivših »neprijateljev«. Zdi so, da ima letos močnejši in zvočnejši glas od lani in da so je odvadil tudi nekaterih ne ravno silno lepih navad, ki jih imajo pri petju več ali manj zelo mnogi operni pevci »od stroke«. Najbolj mu je jnistojala vloga in tudi naj-bolje je pel v sliki z Marino, v drugem večeru. Gospod Zupan tudi ni bil slab. Igralsko pa bi bil iz svoje vloge vaga-bunda Varlaama lahko napravil eilno veliko, pa ni. Tista slika z biriči jo skoro malo lesena, posebno radi lesenosti biričov. G. Sovilski bo žol na našem odra šo veliko priznanja. Ima neprecenljiv liričen tenor, ki je posebno pripraven za junaške vloge, ker ima vso po-(.robno moč, katero pa zna krotiti kakor malokdo. Pri uj tri zori t. vi »Toske« med semnjem, je podal prvi dokaz svo- . jih talentov. Gospodična Thierrjrjeva j1 žela žo ob vsaki priliki priznanje j svojimi pevskimi in igralskimi zmož nostmi in se jo tudi sedaj izkazala k prvovrstno umetnico. Maske so bilo v splošnem izvrstne Kostumom bi se sicer ne dalo očitati posebno bojarskim, da so bili do pičic natančno taki kakor so bojarski kostu mi, pa so bili vsaj primerni iu so ka zali dobro voljo. Ljudski kostumi s-bili pa za Ruse skoro prepestrL Dekoracije, ki jih je naslikal gosi Skružny, so bile okusne. Predvsem et ugajala zimska pokrajina in notran. ščina dume. V splošnem pomeni opera Boris Gc dunov precejšen korak naproj. Velik bi pripomoglo k šo večjemu uspehu, č bi so oba dejanja dala strniti v en vc čer. Sicor pa smo bili b prvo uprizoril vijo lahko zadovoljni, šo bolj bom p? morda z n.odaljuimi. S. ^ DomaČe vesti « Akademikom in narodnemu občln-«tvu. V pondeljek, dne 10. oktobra obhajamo obletnico nesrečnega koroSko-«a plebiscita. Spominjajmo ee toga žalostnega dogodak in zagotovimo našim nesrečnim bratom onostran Karavank, da jib ne pozabimo nikoli in da jih bojno vedno podpirali po Bvojih močeh. V ta namen priredimo žalno manifestacijo v nedeljo, dne 9. oktobra ob 10. dopoldne v Mostnem domu. Vsi, ki ču-tito narodno, pridite polnoštevilno! * Posnemanja vredno. Učiteljstvo ljudskih šol v Gornjem in Dolnjem Logatcu jo n.i svojem sestanku soglasno sklenilo, da so zaveda svoje državljanske dolžnosti jn to zavednost dokažo s tem, da vsak nčitolj, oziroma učiteljica podpiše državno posojilo po 100 dinarjev. * Bojkot proti onim, ki no podpišejo državnega posojila. Kakor poročajo Iz Beograda, uvedena je akcija, da s« sestavi seznam vseh onih bogatašev nar to države, ki se niso hoteli odzvati po-jivu za podpis 1% državnega investicijskega posojila. Ta seznam se bo objavil ter predložil na javnih krajih. Tem ljudem naj bi so potem napovedal bojkot, trgovski in družabni. * Kaj Je z ljubljansko medicinsko fakulteto? Beograjska »Pravda« objavlja Bledeče poročilo iz razprave o budžetu ministrstva prosvote, ki se je vršila dne 5. oktobra v ministrskem svetu: «Kar bo tiče medicinskih fakultet, ostanejo kakor to zakon piedvidcva, tri in to v Boogradu, Zagrebu in v Ljubliani. Vlada v tej zadevi ne more ničesar monjati, ker je to zakon, sklenjen v P ivremenem narodnem predstavništvu in sa more sprememba izvršiti »amo z zakonom*. O tehnični fakulteti pri celi razpravi fploh ni bilo govora. * Poroči ae v pondeljek v Ljubljani g. okrajni glavar dr. L. Klopčič z gdčno. Marico Sibenikovo. Bilo srečno. * Fond za delavsko zavarovanje. V budgotu ministrstva za socialno politiko je določeno on milijon dinarjev za delavsko zavarovanje, tako da 6e bo z zavarovanjem lahko pričel že 1. novembra letos. * Izpremembe v državni službi. In- * Delavska sbornlca V Ljubljani. Organizacije delavejv in zasebnih nameščencev v območju pokrajinske uprave za Slovenijo morajo predložiti oddelku za sooialno skrbstvo do dne IS. oktobra se- kandidatov za začasno delavsko zbornico, katero naloga je sestaviti statut za definitivno delavsko zbornico. Da bodo zastopane vse strokovno Bkupine, ki prdejo pri zbornici v poštev, se izvolijo kandidati na občnih zborih posameznih strokovnih skupin, ali če bi Be to iz važnih razlogov ne moglo zgoditi, določi kandidate Odbor strokovne skupine v pravilno sklicani in sklepčni seji. Tako bodo zastopane pri sklepanju o zborničnem statutu vse panog« delavcev kakor tudi za-sebnih nameščencev. * Kolo jugoslovanskih sester v Celju nam piše: Vaše poročilo, da je srečolov, ki ga je priredilo «Kolo jugoslovanskih sester* v Celju doucsel 10.000 K je netočno. Blagovolite popraviti v toliko, da imamo skoro 18.000 K čistega prebitka, ki ga bomo porabili po polovicah v prid bedni ruski deci v Strnišču in revnim bIo-vensklm akademikom. * 50!etntca ženskega učiteljišča v LJubljani. Predvčerajšnjem je poteklo BO let, odkar jo bil otvorjen prvi letnik ženskega učiteljišča v Ljubljani. ?.o prvo leto je imel zavod 43 gojenk. Nastanjen je bil sprva na Ribjem, pozneje na Turjaškem trgu od lota 188-1 pa v sedanjem poslopju. Prve učiteljice so so moralo boriti proti raznim predsodkom ljudstva, danes pa bo sme reči, da so učiteljico važen kulturni faktor na deželi, a tudi po mestih. Zavod je proslavil jubilej z lopo šolsko slav-nostjo. Govoril je ravnatelj Doklor, nato pa so se vršila deklamaelje in petje kvar-tota moškega učiteljišča in pevskega zbora. * Ljubljanski hišni posestniki se poživljajo, da do 80. novombra 1921 vložijo pri davčni administraciji po predpisani tiskovini izkaz vseh v hiši stanujočih osob urejen po stanovanjskih, oziroma poBlov-nib lokalih. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na mestni deski. * Kubanski kozakl v Ljubljani. V petok je dospel na konjih iz Zagreba odred kubanskih kozakov, ld uprizori taU* razburjenj« zaraifi neprestanega naraščanja življensklh potrebščin. Ugotovimo lahko, da Je danes Celje skoro uajdražje mesto v Sloveniji, dočim je našo državno nameščonstvo v najnižjem plačilnem razredu. Pripravlja se veliko zborovanje vsoh nameščencev, na katerem se bodo stvarno razpravljala vsa ta vprašanja. Zborovanje te ne bo izrabljalo v demagoške s vrha, kakor se je to zgodilo pred dvema letoma, ko so razni narodno - socijalni demagogi potegnili vprašanje draginje v blato hujskanja proti vladi. • Koncert Zlatka Balokoviča v Trbovljah. Iz Trbovelj nam poročajo: Dne 12. oktobra priredi ob osmih zvečer umetnik na gosli gosp. Zlat.ko B a-1 okovič koncert v dvorani Delav-doma. Občinstvo iz Trbovelj Gosp odarsivo VINSKA TRGATEV. Poročila iz vseh vinorodnih krajov Jugoslavijo bo letos povoljna. Poročali smo že, da so zlasti zadovoljni s kvaliteto v Slovenskih goricah, v okolici Zagreba, v Dalmaoiji. Vsled sušo, kl je vladala lotov v celi srednji Evropi, bo dal letošnji pridelek, kakor kažojo prvi rezultati, mnogo droi. Navzlic BuSi bo vinska letina lotos tudi kvantitativno boljša otl lansko, čoprav ne takšna kot v normalnih lotih. Za mošt bo ie plačalo minuli teden v Zagrebu in okolici 20 K 1. Manjše partijo ao se dobilo tudi po 18 K litor. Računa se, da bodo imela letošnja kmetska vina 8 do 9 odstotkov, boljša pa 10 do 12 od- ______________| stotkov alkohola. V Dalmaciji, kjer jo Hrastnika, Zagorja in sploh iz Posav-|letoa izredna kakovost, bo tudi ceno ze- Spetor tretjega razreda pri agnrnem i, v lo,jo popol(]ne ob dvch na oddelku ministrstva za agrarno refor- tekmovališ8u «Jnlrije, pri flržavnem ko. mo Janko S u tla j je imenovan za ln- veliko kozaško vajo. V svojih špektorja drugega razreda istotam. Minister za finance je Viktorja B i -schofa, davčnega oficijala pri davčnem uradu Ljubljana - okolica, imenoval za davčnega oficijala v območju finančne delegacije v Splitu, Josipa Zazulo, dosedanjega kontrolorja v Prevaljah, pa za davčnega upravitelja na dosedanjem mestu službovanja. * Iz nradnepra Usta. »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v Št. 122: Zakon o izvozu in izvoznih carinah, nadalje Uredbo o postopanju pri pridobitvi in izgubi državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z opozicijo in prošnjo ter Uredbo glede vzdrževanja sodišč za pobijanje draginje — na kar opozarjamo interesente. * Dijaške štipendije. Ministrski svet jo sklenil, da se vso visokošolske dijaško štipendije koncentrirajo pri ministrstvu prosvete. Za vsako stroko posebej se odredi poseben štipendijski fond. Ministrstvo prosvete jo pozvalo v Beograd referente prosvetnih oddelkov, da poročajo o podelitvi štipendij na prosilce, katerih se jo oglasilo več tisoč. Iz Ljubljano je bil poslan v Beograd komisar dr. Karlin b potrebnimi predlogi. * Pravila o lekarniških specialitetah, objavljena dne 2. marca letos v »Službenih Novinah* je ministrstvo za narodno zdravje razveljavilo z naročilom, da morajo glede uvoza teh špecialitet veljati dosedanji prodpisi tako v Srbiji kakor v ostalih pokrajinah kraljevine. * Ureditev gledališkega budžeta. Gledališki budžet našo države jo ogromen, Z ozirom na neobhodno potrebo redukcije vseh državnih izdatkov je vlada sklenila, da ostanejo kot državni zavodi le narodna gledališča v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani, subvencije za ostala gledališča pa se primerno zmanjšajo. * Čehoslovaškl konzulat v Zagrebu, Konzul inž. Odon Para je imenovan za šefa češkoslovaškega konzulata v Zagrebu. Dosedanji konzul inž. An dre Pukl, je prideljen v službovanje ministrstvu vnanjih zadev. * Akademiki, ki nameravajo Študirati v Zagrebu, dobe brezplačno informacije za vse zagrebške visoke šole pri »Jugoslovanskem akademskem klubu »Ju-rislav Janušid*, Zagreb, univerza. Vsi oni posamezniki, ld žele sodelovati v napredni smeri na polju prosvete, narodnega in socialnega dela, naj se upi-šejo, čim pridejo v Zagreb, v ta klub, ld je že več decenij deloval na Reki in v njeni okolici, sedaj pa jo razširil svoje delovanje tudi na ostalo Jugoslavijo. * K aferi Pegan-Brence. Vsled predrznih zavijanj Pega novih v »Slovencu* mislijo mnogi, da je bil Pogan v zadevi Brence sploh oproščm. To ni res. Pegan je bil zaradi dokaznih lažij obsojen r. motivacijo, da jih jo izrekel v skrajni lahkomiselnosti. Vprašanje, ali je laž po-Bledica hudobije ali lahkomiselnosti še ni rešeno, čeprav leži odgovor na dlani... Pogan vse taji, kakor je tajil Pesek ali pa tudi — Magajna. Pogan, Posek, Ma-gajna — to so junaki in drug drugega vredni! * Sokol I. se iskreno zahvaljuje za da-Srilo 1000 K, ki sta ga darovala gg. mar jjarja Prano Bevk ln dr. Ivan Keber, slikovitih uniformah vzbujajo kozaki po Ljubljani splošno pozornost. Vodi jih kozaški general Pavličonko. Opozarjamo občinstvo na zanimivo prireditev, ki nima nič skupnega s kako cirkuško dresuro, ampak kažo samo iz-vežbanost kozakov, * Iz ruskega ujetništva se je vrnil ta dni Ljubljančan Anton R a v n i h a r, pred vojno uradnik v tukajšnji tobačni tovarni. Tri leta ni bilo nobenega glasu od njoga, tako da so svojci žo mislili, da ga ne bodo videli več. Kakor pripoveduje, se naliaja v Rusiji še mnogo Slovencev. * Au<"«ohilna » j etna d d, Soj« *i bilo na subskripcljo njenih delnio priob-fujerao med inserati, bo dobila še tekom tega meseca popolnoma nove avtobuse tvrdke Saurer, na kar bo bo začelo pravzaprav šelo redno obratovanje. Le pod pritiskom želje na prometu interosiranih ob progi Celje-Ljubljaia stavila je družba promet stare vozove, ki pa — žal — nikakor ne odgovarjajo zahtevam te dol. ge proge. Ni tedaj čudno, ako so tupatam nel;ubi defekti, ki pa bodo izostali, čim pridejo novi vozovi v promet. Ker je promet z avtobusi dobičkonosen, nudi nakup delnio dobro in sigurno obratovanje, vsled česar se delnice od interesentov prav pridno podpisujejo. * Ruski vojaki v naši vojaški služ bi. Včeraj je dospel v Ljubljano prvi oddelek ruskih vojakov iz Wranglove armade, ki so sprejeti v našo armado in razdeljeni v obmejne čete, * Pogreb Ivana Brenceta na Dovjem, Dne 4. oktobra se je vršil na Dovjem pogreb zemeljskih ostankov Ivana Brenceta, katere so iz Suhega Bajarja pri Ljublja ni prepeljali v rodni'mu krai. Občinstvo je prihitelo od blizu in daleč, da narodne mu mučeniku izkaže zadnjo čast. Dospel je tem povodom na Dovje poseben vlak. Pogreba se jo udeležilo vojaško zastopstvo, Sokoli in Orli, šolska mladina, gasilno društvo in nebroj občinstva. Domači in tuji pevci bo zapeli žalostinke na kolodvoru in na pokopališču. Ob odprtem grobu pa je pokojniku v slovo izprego-voril župnik Aljaž. Pogreb je bil nad vse veličasten. " Požar v Hrastniku. Poročajo nam: V Hrastniku je v petek okoli 12. ure opoldne pričelo goreti ogromno skladišče za slamo, last tukajšnje steklarne. Bilo jo krito z eternitom in jo isti vsled vročino tako pokal, da jo bilo uro daleč slišati, kot da bi se vršila kaka huda bitka. Izredno hitremu nastopu tukajšnjega gasilnega društva gre zahvala, da ni prišlo še do hujšega. Zraven tega skladišča se nmreč nahaja skladišče za avtomobilo in bencin. Ob pol treh popoldne je še vedno gorelo, vendar je bila nevarnost za sosedna poslopja odstranjena. Vzrok požara je iskati v tem, da pelje mimo skladišča stranski železniški tir in so je najbrž slama vnela od isker lokomotive. * Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek, dne 10. oktobra predava namesto odsotnega dr. Schwaba vladni svetnik gosp. Em. Lilek. Nadaljuje svoje predavanje o francoski revoluciji * Iz Celja nam pisejo: Med tukajšnjimi JavjiimI in zaaebnimi nsffleMmol.na. ja, se opozarja, naj ne zamudi prilike, slišati svetovnega umetnika, ki jo igral v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih svetovnih mestih z največjim uspehom. Na klavirju ga spremlja sloviti domačin umetnik profesor C. Ličar. Prod-prodaja vstopnic v trgovini g. Mola ml. * Iz Polzele nam pišejo: V nedeljo imamo pri nas ponovne občinske volitve. Prve so bilo zaradi klerikalnih sleparij napravljene. Pri teh volitvah ri stojita nasproti klerikalna in kompromisna napredna lista. Klerikalci napenjajo vso sile in uporabljajo najpodlej-ša sredstva pri agitaciji. Pod raznimi pretvezami so zvabili doslej žo od sedem naprednih kandidatov izjave, da odstopam. Prišli .< ■ k njim po« o ponoči, jim predložili neke listine v podpis, češ, da gre za važne gospodarske zadeve. Prizadeti so podpisali, no da bi bili listino prečitalL • Kapitan Sprah utonil. Iz Dubrovnika poročajo, da je v noči od 29. na 80. septembra utonil v pristanišču Gruž pri Du brovniku kapitan obmejne trupe Franjo Sprah, rodom štajerski Sloveneo. Pokopan je bil dne 1. oktobra na dubrovni škem pokopališču na polotoku Lapad. Kako se je nesreča zgodila, še ni znano. • Poroka. Včeraj so jo v Skofji Loki poročil gospod Viljem Zipser, trgovec iz Kranja, z gdč. Viko Sadarje-v o iz Škofje Loko. Čestitamo! • Smrtni slučaj. V Vojniku je umrl dne 6. oktobra župnik g. Jakob Potov š e k, v Petrovčah pa posestnica gospa Ana K u d e r. ♦ Umrl Je v »Invalidskem domu* v Rogaški Slatini dne 7. oktobra Invalid Karel Legvart, doma iz Šmarja pri Jelšah. Bodi mu blag spomin! * Poskušen samomor zaradi nesrečne ljubezni. Iz 8koplja poročajo, da se je praktikant pri skopljanekem okrožnem načelBtvu Mehmed Mustafič dne 4. oktobra skušal zastrupiti zaradi nesrečne ljubezni. Ker pa Je strup slabo deloval, bo zaljubljeni Mehmed ostal pri življenju. * Nesreče tn nezgode. Koleno Urh, rudar v Trbovljah, jo domov grede padel. Pri padcu je zadel z levim očesom tako močno ob kos lesa, da se mu je oko izlilo. — Ivan Janežič, bin hlšarice v Do-brunjah, Je padel doma tako nesrečno na stopnicah, da si je zvinil desno roko. — Dijak Pečnik Avgust si je pri padcu s kolesa zvil desno roko v zapestju. • Aretiran «detektlv». Miha Fajdlga, rojen leta 1895 v Studencu, ie bil zapos len kot železniški delaveo v Zagrebu. Ko je v petek zvečer ključavničarski pomoč nik Grisinovič zapustil vlak, ustavil ga ie Fajdiga ter ga pozval, da se legitimira češ da je on policijski agent. Končno .e ključavničarja pozval, da mu 'ledi aa policijo. Grišinoviču pa se je Faidiga zdal sumljiv; poklical fi stražnika, a ta u lažnega k< tgo odvedel y zapor liroSl i •a ga »•;'•' šfu. lo visoke. Za Opolo so zahteva 14 do 15 kron po odstotku alkohola, a za črna in bela vina 5 do 10 K več. Računa so, da bodo imela dalmatinska vina 11 do 12 odstotkov alkohola. Ceno vina na Madžarskem so narastle v podobnem razmerju kot pri nas. Kvaliteta letošnjega vina na Madžarskem bo istotako dobra. Računajo, da najslabša kmetska vina no bodo izpod 10 odstotkov, a bolja povprečno 11 do 12 odstotkov. Slabo trgatev ima Avstrija in bo morala lotos mnogo vina uvažati. Zaradi slabe valuto ji bo to mogoč« lo iz Madžarske. V Franciji in Italiji jo lotošnja trgatev za 80 do 40 odstotkov slabša nogo lani. To ja povzročilo veliki hausso v conah. V naši državi bo obota toroj mnogo vina. Ako hočemo, da ne ostano vse doma moramo boljšo poskrboti za zunanje trge. nego doslej. Zboljšati bo bodo mo ralo prt motne razmero, ukiniti ali vsaj ■nlSatl izvozno carine, potom pa bi bilo treba tudi znižati vozarino za izvozno vino. Vjno je gotovo f.dfti naših važnih izvozni predmeta*, ki ti mnogo pripomogel k zboljšanju naše ti^-vinsko bilaice, kar bi npet povoljuo \p'.vtlo na wuo. M«r.;dajn' činllelji naj (Merijo vse, da te pospeši Izvoz. SODOMA V RAKITNI. (Strahovita slika lz župnlšča na deželi). V Rakitni na Dolenjskem jo pred leti tamošnji župnik Andrej Magajna zapeljal posestnika I. S. k nenravnem občevanju in se ponovno pregrešil nad njim. Nenrav-no razmerje med obema je trajalo do leta 1919. Kmet je pozneje uvidel, da ni na pravi poti. Duševno potrt je v tožki bolezni, ko je mislil, da se bliža, zadnja ura, razodel skrivnosti svoje visti. Za stvar so je začelo zanimati orožništvo in končno sodišče. Župnik jo vložil proti kmetu tožbo zaradi razžaljenja časti, državno pravdništvo pa je obtožilo oba zaradi zločina po § 129 b. Včeraj se je vršila pr0d ljubljanskim deželnim sodiščem proti obema razprava. Bila je tajna. Na podlagi dokatellnega materijala jo bil župnik Andrej Magajna obsojen na 6 tednov, posestnik I. S. pa na 3 tedne joče z enim postom in trdim ležiščem. Olajševalna o-kolnost pri S. jo bilo skesano priznanje, dočim je župnik navzlic najoklatantnojšim dokazom, vsako krivdo dosledno tajil. Sodišče je tudi prišlo do prepričanja, da je bil zapeljan. Razprava je razkrila na ravnost infernalno duševno pokvarjenost župnika, ki je takrat pobožnega in uda-nega mu pripro3tega kmeta zapoljaval oe-lo s pomočjo — sv. pisma. Nad vse značilno je, da je bil škofijski ordinarijat o moralični propalosti tega duševnega pastirja informiran, pa ga je mimo pustil nadaljevati zločinsko počotjo... župnika Magajno je branil dr. Natlačen, obtoženca L S. pa dr. Oblak, ki jo v učinkovitom zagovoru pokazal, kako jo ta dušni pastir leta in leta moralično okuževal vso faro, ne prizanašajoč nobenemu spolu. I. S. je le njegova žrtev. Državni pravdnik bo je glede Magajne pritožil zaradi prenizko odmerjenje kazni. , l LJUBLJANSKI TRG. Goveje meso 28 do 84 K kg prve vrste, 80 do 28 K kg druge vrste; telečjo meso 24 K druge, 20 K prve vrate (kranjska teleta); svinjina prve vrste 44 K, druge vrste 40 K. Slanine primanjkuje. Domača kranjska slanina 50 do 55 k, hrvatska mešana Blanina 75 K Jabolka prve vrste 12 K, drugo 8 K; hruško I. vrste 16 K, druge 12 K, tretje 8 K. M o-ka št. 0 18.50, bela krušna moka 15 K. črna krušna moka 14 K, kaša 12 K, je-Sprenj 12 K, otrobi 6 k, koruzna moka 12 K, koruzen zdrob 13 K, ajdova moka prve vrste 18, druge 16 K. Luščon fižol novi 10 K liter, čebula 8 K kg, krompir » K, kislo zelje 12 K. Špecerijsko blago: kava Portoriko 100 , Santos 64, Rlo 56 K, bel kristalni sladkor 46 K, sladkor v kockah 52 K. riž prve vrste 26 K, druge 22 K, namizno oljo 62 K liter, kis 7 K vinski, 41C na-vadni, sladka paprika 104 K, petrolej 18 K liter, testenine prve vreto 23 K. Irnge 26 K. Mostna mlekarna brzo napreduje. Učinek je bil ta, da je došlo takoj v prvih lneh ustanovitve v moBtno mlekarno lz ležele popolnoma nepotvorjeno mleko. Dne 6. oktobra jo izkazovalo mleko mostne mlekarne, ki se jo oddalo 7,a konzum, •elo 4% maščobe. Na željo so bo strankam dostavljalo mleko na dom, kakor hitro sprejmo mlekarna zadostno število mlečnih steklenic, ki edino nudijo popolno garancijo. Začasno naj stranko jomljo-jo mleko v eni izmed podružnic mestne mlekarno. Preskrba LJubljane s krompirjem brzo napreduje in je pričakovati, da bo končana do konca oktobra. Ponudba skladišča za zimo M bila jako dobrodošla. =» Prehodna odredba za osiguranje valute pri izvozu. Finančni minister jo odobril, da za izvo?.ne pošiljke, ki so oddane železnici nadalje do 25. septembra, ni treba osigurati zdrave valuto. Carinarnicam jo izdan nalog, da za tako pošiljko ne zahtevajo potrdila o osiguranju valute. = Za posle z devizami In valutami pooblaščene banke. Generalni inšpektorat Finančnega ministrstva jo obvestil geno-•alno direkcijo carin, da so za pošlo z devizami in valutami pooblaščeno sledeče banke: Srpsko-švicarska banka, Jadranska banka, Zeraaljska banka, Podunav-sko trgovačko d. d., Praška kreditna banka, Gradjanska banka, Izvozna banka, Francusko-srpska banka, Rusko-slovcn-ska banka, vse iz Beograda, tor Prva hrvatska štedionica iz Zagreba s podružnicami. = Promet z devizami. Pri Narodni ban ki v Ljubljani je predvčerajšnjim začel poslovati odbor 7,a kontrolo valutnega in diviznega prometa. Trgovci, kl želo kupiti devize, se morajo obračati do tega odbora. " KonkurznI oklic. Konkurz je razglašen nad imovino Danila K o r d i n a, bivšega ranatelja Avtomobilne prometne d. d. v Ljubljani. Konkurzni komisar je Peter Keršič, upravnik maso pa odvetnik dr. Emil 8tare. Prvo zborovanje upnikov se vrši dne 17. oktobra. = Avtomobilna prometna d. d. ima že otvorjenih nekaj prog v Sloveniji in Prekmurju, nekatere pa otvori še tekom letošnje jeseni in sicer Ljtibljana-Celje; Dol. Lendava-Murska Sobota-Petanci-Radenci-Radgona-Maribor; Škofja Loka-Železniki; j Novo niesto-Brežice; Brcžice-Bizeljsko- j Podplat. Ker je to p.ojJjetje zs vse naše narodno gospodarstvo smhltattte valto», sti in to /lasti v krajih, kjer primanjkuj«; železniških zvez, je pričakovati, da bodot. zlasti naši trgovski in industrijalni krogi; pridno segali po toh delnicah hi tako omogočili družbi, da svoj začrtani delokrog šo mnogo izdatnejše razširi. Naše ■itatelje opozarjamo na insarat »Avtomo-bilno prometne d. d.» v Ljubljani gledn subskripcije delnic, ki ga prinašamo v lanašnjl številki. Dobava 60 vagonov krušne pštničue moke. Komanda Dravsko divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski Inl obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrSt 20. t. m. ob 11 uri dopoldno pri intenda-nri Dravsko divizijske oblasti v Ljubljani draga pismena ofertalna licitacija gle-le (iOOfOO kg krušne pše,nične moke 80e;. Pogoji r.a to dobavo so dobo osolmo pri Komandi Dravsko divizljeko oblasti v Ljubljani. = Trimesečni keramični tečaj na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Lončar.! i obrt v Sloveniji jo bita svoj čas lopo r;-. -vila tor jo donašala lončarjom lepe zaslužke. Danes so nahaja ta nekdaj cvetoča obrt v stanju propadanja, -/.lasti zaradi tega, ker s« mladina posveča rajo drugim strokam, ki inomenano nudijo lioll-šo eksistenco. Da bi so lončarska obrt, ki jo v več krajih v Slovoniji šo danes razširjena kot domača industrija, povzdignila, na višjo stopnjo, jo Urad za pospeševanje obrti kraljovino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani nastavil posebnega keramičnega učitelja, kl naj bi seznanil naše lončar jo z vsomi napredki v keramični industriji. V ta uamon sn namerava ustanoviti ua srednji tehnični šoli v Ljubljani stalen koramični oddelek, ki ha zasigural naši lončairki obrti praktično in teoretično dobro izvožban naraščaj. S 1. novembrom so otvori p: i trimesečni keramični točaj. Natančne.a informacije dajo Urad za pospeševan e obrti. Vinska trgatev v ljutomerskih goricah je v polnem teku. Nekateri vinogradniki pričnojo s trgatvijo šele prlhid-i.il teden. Kakovost je izborna, tudi količina jo obilna. Moštje obilna. Mošt ima 20 do 2-1 odstotkov sladkorja. Grad se plačajo po kron in šo več. =■ Trgatev grozdje v Slavoniji in Sre-mti jo vočinoma končana. Vso jo t njo zadovoljno, tako glede količino kakor zlasti kakovosti. Ravno tako so dobro rodili vinogradi v požoškom okraju. Vsie l neobičajno dobre kakovosti nameravajo vinogradniki proizvajati letos še po-•sebne vrste vina. Trgatev v požeškotrj področja bo trajala ,'n okoli 20. oktobru. -= Obnovljena steklarna. V Paračinu je začola zopbt obratovati Prpska fabri-ka stekla, ki izdeluje vsakovrstno stekla rizon pločastega. =, Živinski trg v Mariboru. Na svinjski Bojom, ki so je -rJil 7. oktobra je bilo pripeljanih 591. prašičev in ena koza. Cena so bila sledeče- 3 do 4 tedna Btari prašiči komad 80 do 100 kron, 6 do 8 tednov, 200 do 250 K, 4 mcscco stari 000 do 75(1 kron, 7 meseccv 800 do 900 K, 9 do 10 mesecov stari 1000 do 1100 K, eno leto stari 1500 do 2100 K. Plemenske, s vin« kg živo težo 28 do 80 K, poldcbote 7,'V klanje kg mrtve težo 82 do 86 K, koza 300 K. Kupčija je bila slaba. «= Pomet ia dohodki bosanskih držav« nih železnic. Državne železnico sarajev--ko direkcije so odpremllo od 1. junija« lo konca avgusta 1921. leta 1.202.61« oseb in 285.22-1 ton blajja. Dohodkov jo bilo 22,112.085 dinarjev. V istem čaMt leta 1920 .ie bilo odp;emljeno 1,054.521.; o»eb in 262.228 ton blaga, n dohodkov, je bilo li.TO'. .077 dinarev 50 par. Lotos se js torej v tem razdobju povečal osebni promet" za 14?.0W oseb, blagovni promet za 23.00! ton, a dohodki za 9,430.007 linarjev 50 par. = Nemško-Higoslovanska družba. Vi Hamburgu sa jo osnovala trgovska draž- ba Franz & Comp., ki se bo bavila z izvozom in uvozom na debelo. Kapital znaša 500.000 mark, ter je deloma nemški, angleški,, ameriški in jugoslovanski. Hmelj v Alzacijl. Iz Strasbourga nam poročajo z dne 2. oktobra: Kakor je bilo pričakovati, so vslod tukajšnjih nizkih cen začeli Nemci kupovati alzaSki hmolj. Alzaškl trgovci imajo namreč po mirovni pogodbi pravico, uvoziti v Nemčijo do 32.000 starih centov hmelja carino prosto. Vsled teh nakupov so so cono dvignile do 700 frankov 7.a 50 kg najfinejšo vrste. Manjvredne vrste notirajo od 550 do 660 frankov. — 1.1. Svetovna uporabi, bombaža. »Mednarodna zveza prodilskih in tkalskih organizacij* jo objavila te dni statistiko, koliko so jo uporabilo v prvi polovici 1920 na čelom svetu bombaža. Pri celokupnem številu 152,317.054 vrct.cn so ja uporabilo 7,357.212 bal bombaža, od katerih ie bilo 4,500.942 bal ameriških. Berlin, devize: -187 - 488, London 467 — 468, Neivvork 122.87 — 123.13, Pariz 891.10 — 393.90, Švica 2187.80 - -2192.50, Dunaj 6.38 — 0.72, Praga 130.45 — 180.75, Budimpešta 18.03 — 18.07. Ztlrich, devize: Berlin 4.56, Newyork 5.63, London 21.58, Pariz 40.70, Milan 22.50, Praga 6.00, Budimpešta 0.85, Zagreb 2.25, Bukarešta 4.80, VniJava 0.12, Dunaj 0.28, avBtrijsko žigosane krone 0.20. finti ABCDEFOH 'm p PI m m Tya%t SI S fjf iS 1 B pjl SI # 5 S IIP iP n t wA ffi WM v*®?/' I g S abcdefoh toeli a S. K | s. pS 3 sr (a a ft> REŠITVE. (k nedeljski Storilki) Nal. it. 1: Črni vloče z.a porodoma konja in sicer: B7 —C5, OB -D7, D 7 — F8. Beli kralj stoji rs ta naSin pat; beli s samo kraljico mala nn moro Izsiliti — torej reais. Nnl. St. 2: 1.) Tkf4 —C5; nato v v-: >m .'.lučaju r. drago potezo mat, • Šahovski dan v Litiji se vrSi noprf.kllc- , no ter ob vsakem vremenu dne 23. okto- ■ |bra 1981 (t. j. 23. nedelja po binkoStih). I Visi Šahovski klubi v Sloveniji se napro-• Snjo, da javijo Število udeležencev najkasneje do 18. t, m. na naslov Lltijakepa Sa-hovakoga kluba v Litiji ob Savi Odhod iudeležoncev iz Ljubljane z vlakom ob 6.40 rjutraj, iz Maribora ob 5.30 zjutraj, iz Celja ob 7.88 zjutraj, iz Novega mesta ob 3.38 zjutraj (zveza z Ljubljančani). Natančnejša pojasnila o Šahovskem dneva daje na tozadevna vprašanja Litijski Šahovski klub v Litiji. zavarujte se pred slabo valuto! podpišite državno posojilo! I« talhBtva Juflfl.n«-predrv skad. druStva »Jadran" Kakor Sujemo te snuje na ljubljanski univsrd agrarni klub gubi več semestrov; ko bi moral dehti v druStvu organizirani akademiki T?oh j izpite, tedaj Se le uvidi, da ni vnožpn slojev, U so naprednega mlMJenja. Tudi trditev, da se drnStvo bolj kot ■ praktičnimi vpraS&nji, bavi z gojitvijo družabnosti, ravnotako ne odgovarja dej-stvora. Olede gojitve drulabnosti pa opo-tarja na Masarykov spis: »Prehod s srednje na visoko Solo», ki j« priobčen ▼ bro-Suri »Mladim akademikom«, katero is izdala družba »Polet«. Ker so proti druStvu naperjeni očitki neotnovani in brez vsake podlage, smo bili prlmoranl v obrambo druStva pribiti navedena dejstva. Torej no le druStven program, ampak tudi življenje in delo druStva ne daje nikomur povoda, da bi njegov program potvarjal. LJubljana, do« 1. oktobra 19SL Matura in univerza Ko dovrB srednjelolea najviljl razred, pride k srelostnem izpitu. Zrelostno Izpričevalo mu daje pravleo, da s« vpiSo na visoko Solo. Polagoma pa je nastala praksa, da se sa razne uradniške službe pri polti, železnici itd. zahteva zrelostno izpričevalo srednje lole. Vsled toga so zrelostne komisije pri zrelostnih izpitih dostikrat v zadregi. Komisija Je prepričana, da kandidat ni sposoben za vlsoko-lolskl Študij, noče pa mu zapirati pota v službo ter mu izda zrelostno Izpričevalo, ker si je ▼ »vesti, da kandidat ne bo snatno pridobil na sposobnosti, če ostane le pol leta ali celo leto v srednji loll, Izgubil pa bi brez koristi čas, katerega bi lahko koristno porabil v slulbL Ko pa kandidat Ima IzpriSevalo v žepu, ne vstopi r službo, ker se mu n. pr. n« lju- t«r vstopi v službo. Tako se trati naro nI Izgubljeno le Prekmurje, temveč tudi Medjlmurje ln vse Slovenske gorice. Prof. Haumant je nadalje rekeL da bl se dal morebiti vzhodni del Štajerske, Medjlmurje ln Prekmurje še rešiti, od Maribora na zapad je pa vprašanje silno kritično. Nato so vesti utihnile, ln sicer skoraj za dva meseca. Zdelo se je, da se je nevarnost nekoliko zmanjšala, ali to so bile prazne nade. Ta čas so na Koroškem 2e delali Nemci in Lahl roko v roki. Kar se Je v Parizu dogajalo, so zvedeli prej v Celovcu, kot naša mirovna delegacija v Parizu. Najznačilnejše dejstvo je vsekakor to,' da le naša delegacija zvedela za sklep, da se ima vršiti v celovški kot-lini plebiscit, šele iz časopisja. — Nad' vse značilen je tudi prvi načrt glede razsežnosti glasovalnega ozemlja. Iz njega se jasno vidi vražje kopito laških intrigantov. Na vzhodu bl spadala Mežiška dolina že pod Jugoslavijo. Na severu bi tvorile mejo plebiscitnemu ozemlju Oolica (Koralpe), Svlnška planina, Strassburg, Weiten-feld, Feldkirchen ln Paternion. V glasovalno ozemlje bi torej prišel teritorij, ki ga ml nikdar nismo zahtevali. Lahi so računali sigurno ln so name-tali v tem prvem načrtu cele popolnoma nemške doline v glasovalno ozemlje. Da je bil ta načrt tudi v detajlu premišljen, nam kaže potek južne meje tega ozemlja. Meja bi namreč tekla po Karavankah in po stari deželni meji, le na Ljubelju bi se pomaknila za dva kilometra proti jugu. Tako bl ostal Ljubelj popolnoma v nemških rokah. Pri Paternlonu in Ljubelju se je ta načrt končal, kajti bolj na zapad se je pričela že izključna interesna sfera za Italijo. V istem času se je namreč pojavila tudi zahteva po železnici Jesenice-Podbrdo, ki naj bi priSla pod — Italijo. Ves ta preokret se je izvršil v prvi polovici meseca maja 1919. Od tu dalje sc je pričelo koroško vprašanje razvijati s silno naglico. Mirovni pogoji so glede Koroške doživeli sedem korektur. Dne 2. junija so se izročili mirovni pogoji Nemški Avstriji; v teh pogojih je III. del vseboval taka določila glede Koroške, da smo Jo morali smatrati za izgubljeno. Ob 12. uri ln 15 minut se je imela vršiti ceremonija predaje mirovnih pogojev v St. Oermainu ln ob 10. uri dopoldan je bil ta del traktata še vedno poleg. Sele zadnji trenotek (ob četrt na 12. uro) se je sklep izpremenil ln se je opustila izročitev III. dela. To Je bil vsekakor trenotno velik uspeh. Kdo ga je provzročil? Nismo daleč od resnice, če se spomnimo, da se je v istem času vršila naša uspešna borba pred celovškimi vrati. Poročila o sijajnih uspehih naše vojske na Koroškem so namreč dospela to usodepolno dopoldne v Pariz do mirovne konferenco. Koroško vprašanje je pa bilo žali-bog že tako prejudicirano, da se ni več moglo izdatno popraviti. Dosegle so se nekatere manjše korekture v političnem delu traktata, ki so nam bile nekoliko ugodnejše, ali temeljito se koroškega vprašanja ni dalo več prevrniti nam v dobro. Naša sijajna vojaška akcija bi imela še vse boljše uspehe, če bi se lahko prej izvršila. To je pa zopet vprašanje zase. Zavedamo se namreč lahko, da bi nam ne bilo treba obhajati takih obletnic, če bi se pravočasno zavedali svojih nalog in ne odpuščali onih voja- kov, ki so hoteli služIti, po prevratu domov. Dobro bl bilo, če *e objavi delo naše mirovne delegacije. Olede Prek-tnurja, Štajerske, Koroške in Jadranskega vprašanja je gradivo £e zbrano ln urejeno ter opremljeno a potrebnimi komentarJL Prav M bilo, da bi Izšlo v tisku. Ing. J. M. Nekaj itevilk o coni A Ali je pokazal plebiscit na Koroškem narodnostno razmerje? To ne trdijo niti Nemci sami. Takoj prve dni po plebiscitu so javno pripozuall v svojih poročilih ln proklamacijah, da so jim zmago omogočili Korošci slovenskega rodn. To nam izpričuje tndi že znana stara avstrijska statistika, ki je ravno na Koroškem izvrševala čudesa, pa kljub vsemu ni mogla ugotoviti večino znamenitemu nemškemu občeval n emu jeziku. Res pa je, da je to štetje kazalo vsako desetletje s vso težo številk na dejstvo, ki je bilo že tolikokrat ▼ naši javnosti omonjono, namreč ua potuj-čevanje, ki je uosebno zadnja leta nevzdržno napredovalo. Cona A je t ozirom na pokol jeai je prebivalstva popolnoma slovenska, če izvzamemo par krajev, med katerimi je Pusfcrica in Labud. Leta 1880. je naštela avstrijska statistika ▼ tej coni 62.272 ljudi s slovenskim (86%) in le 10.411 ljudi z nemškim občeval nlm jezikom (14%). Resnično stanje je bilo za nas še ugodnejše, kot te številke ugotavljajo. Ali že U podatki nam zadostno in jasno pravijo, da je to naša zemlja. Germanizaclja Je od takrat posebno na Koroškem silno narastla ln — žali-bog — tudi z uspehom delovala. Številčno razmerje ee Je v»aklh deset let Izpremiajalo, in sicer nam v škodo, tako da se Je leta 1910. naštelo v coni A le še 49.361 ljudi • slovenskim (W odstotkov) in 22.937 ljudi i nemškim občevalnlm Jezikom (82%). Te številke ne smemo vzeti doelovno, vsaj se je že na več načinov dokazalo, da so pogrošne. Celo plebiscit je po nekje dal boljše rezultate, kot to štetje (n. pr. Borovlje, kjer je bilo oddanih za Jugoslavijo 468 glasov, dočim je bilo leta 1910. naštetih le 322 ljudi s slo venskim občevalnim jezikom-). Ali tendenco vidimo jaeno pred seboj: germanizaclja te širi. Tekom svetovne vojne )e letala vsa teža nemške uprave nad nami, prav posebno pa še na Koroškem. Dočim je zbudila pomlad 1917 ▼ ljudstvu na bivšem Kranjskem in Štajerskem novo narodno življenje in samozavest, Je naša Koroška še vedno ležala na tleh, teptana in topa. Vse opozarjanje v Parizu ni pomagalo nič, ravno za ta del, kjer je ger-manizacija naše telo najbolj mjedlo, ravno tu so Italijani uspeli s svojim predlogom in nam usilili plebiscit. Maščevali bo se obenem nad nami, ki smo hoteli ljudsko glasovanje v Primorju. AVilson pa je na koroški plebiscit pristal, da vsaj nekje pripomore svojim načelom do veljave. Zaman so odlični francoski publicisti (Gauvin) opozarjali na to, da je plebiscit v napol germani-ziranem ozemlju le nagrada za dosedaj že izvršeno ponemčevanje. Mesto da bi Ee germanizatorje kaznovalo, se jih je nagradilo. Italijanom, ki so bili tudi v tem sponi sodniki in stranka obenem, pa je bilo veliko na tem, da dobijo za Trst direktno zvezo preko Celovca. Tudi za časa plebiscitne borl>e so Italijani odločno pokazali, na kateri strani so mislili doseči več koristi. Njihovi oficirji so se protepali in napodili naše ljudL In tako je končno plebiscitna komisija objavila službeno izid ljudskega glasovanja: 15.278 (41 %) za Jugo- »lavi Jo ln 33J0U m Avstrijo (39 %) pri 05 % udeležbi. Ob obletnici nesrečnega jilebiscita je ua mestu, da zopet malo pogledamo na jezikovno strukturo posameznih občin pred 40 loti in jo primerjamo r. štetjem pred 10 leti tor z Izidom plebiscita. Tak tabela nam pove vse. Poglejmo si najprej cono A, kolikor jo leži južno od Drave. Na tem ozemlju smo dobili pri plebiscitu večino. Za Jugoelavijo je bilo oddanih 10.405 glasov, za Avstrijo pa 10.093. Pri ljudskem štetju I. 1880 je avstrijska uprar va naštela na tem ozemlju 35.111 ljudi slovenskim (91 %) in 3343 lfudi z nemškim občevalnem jezikom. Tekom desetletij se je to razmerje za nas poslabšalo, alt kljub temu je I. 1910 ista statistika naštela na tem ozemlju še tri četrtine naših ljudi (29.672 Slovencev ln 9636 Nemcev). Na južnem bregu Drave leži v coni A 27 občin. Prinašamo odstotke ljudi s slovenskim občevalnim jezikom pri štotjih 1. 1880 ln 1910 ter odstotke za Jugoslavijo oddanih glasov pri plebiscitu. Občine so razvrščen« z ozirom na uspeh pri plebiscitu. Južni breg Drave: Slovencev v za Jugo- Občina odstotkih slavijo v % 1.1880 1.1910 1.1920 Sela 100 99 88 Blato 100 98 86 Slov. Plajberlr 99 97 80 Bela 98 '96 79 Svabek - «9 9« 76 Svetna vas 100 8« 60 Bistrica pri Pli- berku 100 99 «5 Loče 97 64 64 Ledlnce 100 97 68 LI beliče 100 92 57i Bistrica v Rožu 98 56 55 Libuče 88 86 55 Sv. Jakob 95 90 54 Olobaaniea 99 98 54 Sraarjeta v Rožu 100 92 50 Skocijan 98 86 45 Medborovniea 100 66 42 Rožek 88 fTl 40 71tara vaa 98 90 40 Podljubelj 96 50 36 Drava 98 49 36 Rikarja vaj 99 95 35 Dobrla vaa 91 TO 34 Zel. Kapla 48 88 32 Galicija 100 98 29 Borovlje 81 10 27 Pllberk 15 18 25 Posebnih komentarjev k tej tabeli nI potreba, ker že same kolono številk zadostno govorijo. Treba pa je vpekakor natančno pogledati Smarjeto, Skocijan, 2itaro vm, Rlkarjo vaa, Dobrlo vas in poeebno še Galicijo. Na levem (severnem) bregu Drave Je cona A 1. 1880 štela 27.161 (79 %) ljudi s slovenskim in 7066 (21 %) i nemškim občevalnim jezikom. Leta 1910. ja bilo razmerje 19.689 ( 00 %) proti 13.301 (40 %). Pri plebiscitu pa j» glasovalo za Jugoelavijo 4S73 ljudi in za Avstrijo 11.932. Na severnem bregu Drave leži v coni A 24 občin. Oglejmo si tudi to. Severni breg Drave: N Slovencev v za Jii^o-ObČhia odstotkih slavijo v % 1.1880 1.1910 1.1920 Bilčo vas Zg. Vescu Loga vas Radiše Hodiše Skofiče Št. Peter na Va- šinjah Vovbre Kotmara vas Ruda Djekše Zrelec Otok Važenberg Zihpolje Grebinj Medgorje 100 96 79 99 91 09 100 96 57 100 70 51 97 93 47 99 94 45 100 94 •42 97 77 '41 95 57 38 93 87 36 96 8S 35 74 27 33 9-1 42 32 1)7 65 25 99 30 25 H4 74- 23 98 96 0:> 98 n 58 15 18 27 20 ii 96 75 141 96 50 1B 5 10 (7 1' 3 Pokrče Vetrinje Velikovec Tinjc Grabi taiij Labud Pustrloa S par izjemami nam ta tabela kafa še žuloetnejšo sliko od prve. Iz obeh tabel pa vidimo, da je Hlo 1. 1880 le 5 občin, ki so imele ▼ coni A nemško večino, v vseh ostalih 48 občinah pa smo Imel! mi ogromne večina. Tega dejstva na smemo pozabiti nikdar, vpoštevati ga pa bodo morali tudi Avstrijci. In«. J. M. Priprave na proslavo plebiscitne obletnice na KoroSkem Koroški Nemci pripravljajo velike proslave plebiscitne obletnice tor hočejo M enkrat trlumflrati nad slovensko rajo, ki so sl Jo dne 10. oktobra 1920. x nasiljem ln zvijačo zaautnjlli. Zato bodo pro-slave najbolj bučne seveda v slovenskem delu koroške dežele. O tem poroča »Koroški Sloveneo« sledeče: »Vsetiemšk© koroSko časopisje — ln vaenemlko je vse, ali j« krščansko socialno ali sooljaldemokratično ali po imo-nn vsonemiko — vabijo k pripravam na slavljenje tega dneva. Naj vsa Javnost, tudi Izven naše države, izve, kakJn* da so te »priprave*. Prva vrsta: organizirani pretepi na narodno misleče Slovence, posebno na voditelje. Teh pretepov je bilo v septembru ramo zadosti, poeebno o priložnosti ta-zvanlh »sejmov«. Po poročilih, ki prihajajo, Je na prvem mestn beljaiki okraj. Marsikateremu Slovencu se je s klofutami ali a stoli »povedalo«, da je Slovenec, rajsko lepo zmerjanje i »čuSi« ima zopet najboljšo sezono. Drugim zopet, ki so imeli to pot le srečo, da se so tem pretepom izognili, te obljublja to dne 10. oktobra, k Semnr hujskajo navadno ljudstvo posebno uradniki (večinoma tujci) in drugI javni, bodisi državni, bodisi deželni nastavljene). Dni ga vrsta teh »priprav«: »pouk« pii uradih, posebno pri okrajnih glavarstvih. Postopa se takole. Kakšen falot, si izmisli da ga je Slovenec razžalil, čefi da je mimo njegove hiše pel sramotilne pesmi, ali da je »Iredentist«, ki ima tajne zveze s Srbijo, itd. Posebno priljubljeno je, ua ta način denuncirati mlade fante ln de-klota, osobito od uglednih družin, od obrtnikov, z jasnim namenom, jih t tem ustrašiti, kompromitirati in oškodovati. Dotični se povabi k oblasti. Akoravno »e takoj izkaže, da je vsa denuncijacijai zlobna, podla laž, mu vendar napravi uradnik lepo, z nemškim oljem namazano pridigo o »ljubezni«, »slogi«, »edinosti* itd. Seveda je vedno Slovenec tisti, ki n«i pozna t« ljubezni, edinosti in sloge, kajti kakšnemu nemčurju so Se nikoli ni kaj takega od strani oblasti reklo. Včasih mora dotičri šo kakšen »protokol« podpisati, ki ga v zmedenosti, po dolgi pridigi niti ne prebere ne. Co pa zahtevaS ime tistega falota, ki te je donunciral, da bl so soduijsko zmenil ž njim, dobiš za odgovor k večjemu ljubeznivo miganje * ramo. a imena nikoli ne izveS. Kajno da, izvrstna metoda za »jemand mllrbo ma-chen«, ki se seveda dostikrat posreči, ker se dotični bojijo, da bi ne trpeli škode. « Kar jn pri teh »pripravah« za 10. oktober nečastno, je to, da so uradnik poslu-ži tudi zavijanj in milo rečeno — nere-Isnlco. Tako so našincem pripoveduje, k.-i-i ko da Nemci trpijo narodno v Jugoslaviji; a pozabi so povedati, da ravno počle-nl Nemci v Jugoslaviji, nimajo 'prav uo. henih resnih pritožb, da imajo polno svojih šol, pozabi,j kaj sq 1» (ivetu godi. No vedo, da bo morda te ure, kar jih' oni pre.-eseljačijo in preplešejo, odrcv. i-na z na.šega žo itak slabotnega naro-U nega drovesa, veja, ki bo morala v imj-krajšem času žalostno usehniti... Toda — kaj jim smem očitati, tem veselim mladim ljudem? Tako daleč je od nji Ii Koroško, kako jih naj boli! Kako nun rem zahtevali od teli brezskrbnih src, da naj trepetajo za mojo mater? In bi ji li mogli pomagati z vso svojo skrbjo, z vsem svojim nemirom?« Vse to sein si govoril, govoril spet in spet. Pa sem bil vendar neskončno potrt, žalosten do smrti. Kako so moro veseliti človek — in najsi je še tako mlad — če se nj^ov.-brat, njegova sestra bori s smrtjo? Kaj ?o]e, če se bori s smrtjo — mati! • V ponedeljek, 11. oktobra, Ves dan od vlade nikakih sporočil. Skrbi me tr>, kakoT gora mi leži na srcu. Ce bi imeli za nas ugodita poro« čila, čemu bi jih zadrževali?--- Strah mo je... K t zaporedoma vozijo danB« mrliče tod mimo. zjutraj SO peljali mrtvega vojak*, v preprosti kroti. Rosno in molče sf> ga spremljali tovariši na zadnji pojj. Politični odmevi Poslanik dr. VoSniak pri Masar^ku Dtlnošitil med kraljevino SHS. in Čcško-slovaSko. Praga, 4. oktobra. Predt-adnlk "eškoslovnške republike je sprejel danes v svojem dvorcu Lana pri Pragi izrednega poslanika in pooblaščenega ministra našo krafljevin« dr. Bojnimi l.i VoSnJaka, ki mu jo izročil svoje po-rerlino listine Svečanosti sta prisostvovala ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve dr. Beneš in kancelar dr. fthnal. Nagovor poslanika. Dr. Vošnjak jc predsednika republiko v češkem jeziku takole nagovorit: ♦Gospod predsednik! V imenu Nj. V. kralja Srhov, Hrvatov In Slovencev jm.nu čast izročiti danes Vam. ki stojite na krmilu bratsko nam češkoslovaške republike, svoje poverllne listine. Globoka ialo«t navdaja dane« kraljo-vino FHS.. kralj Peter Veliki, Osvoboditelj, pravi simbol našega hoja za osvoboditev jo izdihnil svojo blago dušo. Bil je pravi vladar, ki je bil zvest idealu moderne demokracije. Njegov dod jo pred 100 leti razvil prapor s križem v znak upora proti krvoločnim Turkom. Mentalitcta srbskega kmeta pod vodstvom narodne demokratične dinastije je bila naravno t vzLi>i«na za veliko borbo za osvoboditev celokupnega jugoslovanskega naroda. Bilo pa je treba preliti celo morie krvi naših najboljših sinov. zahvaliti se našim •/avei-.nlkom in ntodri smernici krfske deklaracijo in sodelovanju vseh Srhov, Hrvatov in Slovencev, da so jc ustanovila naša država, ki jo m dobila v mirovnih pocodbah svoto intcrnaeljonalno pravno podlogo. 2o poprej posebno pa sedaj v novih razmerah, smo na Sli zv estega r..v vernika v češkoslovaškem narodu, onem pravetn »božjem bojevniku*, ki jo v srca Evrope bil dolga stoletja eden najvažnejših kulturnih, vojaških in državnih čini-teljev, dokler inu niso na Beli gori prizadejali smrtni udarec. Podjarmljenje CeSko ni bilo lo udarec za njeno svobodo, ampak tudi za svobodo cele Evrope. Češkoslovaška republika iu kraljevina SHS. 6ta dve tvorevini, ob kojih zibelkah so stali isti dogodki moderne zgodovino in M sta z versallsko in ostalimi pojrod-barei zaključili prvo fazo svojega razvoja. Naši vrli zavezniki bo si stekli .s svojimi ogromnimi žrtvami, ki so jih žrtvovali la st.voritov vaše in na So domovine ne-venljivih zaslug in so s svojim triumfom kronali tndi delo naSih rok in uas privedli do zmage. V prvih dnevih katastrofe in bojev, v onih težkih časih emigracije. je nam jugoslovanskim emigrantom, goepod predsednik VaS genij stal tesno ob strani. Val in naš narod spoštuje Vas ne le kot velikega državnika, temveč tudi kot. velikega človoka v najple-meiiitojšcm smilsu besede, kot filozofa in realista. Vi gospod predsednik ste sledili tradi-lijam onih staročeških eksulantov, kl so vso žrtvovali za svobodo in neodvisnost čeških dežel. Ti ekaulauti so omagali na ttnjevi poti in njih oko ni uzrlo obljubljene dežele. Vi pa, gospod predhodnik, ste dokončali ia boj in izvojovali uresničenje njihovo državno koncescije. Sadovi teh naših bojev in naporov so nam prinosli češkoslovaško in jugoslovansko svobodo. ,V duhu vidim vse ono bojevnike, ki so pripravljali pot našemu ujedinjonju. Orožjo in moč ideje zapadnih velesil In ostalih zaveznikov je stvorilo Zvezo narodov, ki slovi danes kot vrhovno sodiščo ne lo Evrope, ampak celega sveta. Mirovne pogodbe pa so nam porok za ohranitev trajnega miru. Nasledstvenim državam propadle Avstro-Ojrrske monarhijo jo ta sistem podlaga k novemu državnemu življenju. V okviru političnih in internacionalnih smernic naših zaveznikov so našle tri države — Češkoslovaška republika, Rumunija in mi — garancijo proti vsakemu napadu proti zakonitemu internacionalnemu stanju. Te države so pripravljeno zakonitost pogodb ščititi z vsemi svojimi sredstvi in močmi in to ne le v svojem ampak tudi v interesu onih, ki so te pogodbo ustvarili. Ceško-vaškega in jugoslovanskega naroda ne draži le krvna voz iu spomin na skupno bojo, ampak tudi zavezništvo, ki tvori edino garancijo za uspešno nacijonalno in politično življcnjo obeh držav. Današnja demokracija in današnja država niste lo politični temveč tudi kulturni in socijalni pojav. V interesu bratstva in našo bodučnosti je, da med Vašo republiko in našo kraljevino gojimo in ustvarimo kar najožje kulturno in gospodarske odnošaje. Kultu ros niče in dela je bilo in jo posvečeno vašo življenje, gospod predsednik. Češkoslovaški narod itna v sebi močno življensko onorgijo in druži vse one pogoje, ki so za napredek in razvoj neobhodno potrebni. Vi, gospod predsednik, pa sto simbol socijalne pravičnosti in solidarnosti, po kateri stremi sleherno človeško srce. Štejem si v Čast in ves9lje, g. predsednik, da morem tolmačiti vroča čustva, ki jih goje naš kralj in naša vla-Ha napram češkoslovaški republiki. Kropila rezi, ki žo dolgo vežejo bratska naroda, naj se v bodoče lo is povečajo in poglobijo. Skupni državni interesi, politično, rojaSko in gospodarsko zavezništvo, potreba eksistenco našega državnega sistema za ohranitev evropskega miru, mor»}o Imeti re^ltet; aiečo, in blaeo- I stanje obeh držav in koristno vzajemno delo v družbi narodov.* Odgorov predsednika Masaryka, »Gospod minister! Zahvaljujem se Nj. V. kralju Aleksandru, kl Vas je poslal v našo republiko in zagotavljam Vas, da z velikim veBeljom zasledujemo vesti o njegovi rekonvalosconci. Mi čutimo z vami vso žalost, kl je legla na vaša trca ob izgubi Nj. V. kralja Petra I. Osvoboditelja. Vi pojmujete pravilno kaj je temelj prijateljske vozi, kl druži oba naroda. Je to poleg krvnega sorodstva podobnost preteklosti in enaki pogledi na bodočnost. Vi in mi smo morali trpeti pod pritiskom Habsburžanor. Vam in nam jc zmaga antante prinesla zaieljeno svobodo. Tudi mi smo so radovali nad vašimi zmagami ln nad vašim junaštvom, kot sto so radovali vi nad našimi uspehi. Vaši in naši hrabri dobrovoljci so na polja-oab Dobrudže prelivali svojo kri in vaše inozemsko organizacije so naa podpirale v naših stremljenjih. Skupna usoda preteklosti določa skupne smernico in cilje tudi za bodočnost in zahteva predvsem bratske in vzajemne podporo za ohranitev svobode. Zanesti se moramo na svojo lastno moč, na ]>omoč Humunije in an-tanto, ki pozna defenzivni karakter naše zveze. Saj je naravno, da mora med državami. ki stremijo in delajo za ohranitev mini in reda vladati medsebojno spora-zumljenje in gojitev medsebojnih kulturnih odnošajov, Vaš prodnik je dobro poj-mil važnost našega medsebojnega delovanja in propričan sem, da bosto tudi Vi, gospod minister, ki ste z nami preživeli važno politično dobo, z uspehom delovali v prid obema narodoma. Jaz in mi vsi vam nudimo bratsko pomoč in vas srčno pozdravljamo*. * Po 6vcčanem odgovoru je predsednik Masaryk sprejol poslanika Vošnjaka še v daljši privatni avdijenci, nakar se je dr. Vofnjak v avtomobilu zopet odpeljal v Prago. | stepal stari gromovntk ia pravice bvo- Jjfgit zatiranega naroda. Ko si jo pa uroBiiičiia volika. misel njegovega" življenja, posvetil jo tudi v svoji globoki starosti vse svojo moči svobodni domovini. Ni bo hal nasprot-stev, in intrig, dosledno in z vso mla-deniško vnemo jo zasto|>al načelo narodnega in državnega jedinstva. On, katoliSki duhovnik, se jo z vnemo pridružil Demokratski stranki, ki jc častitljivega starino dvignila na častno mesto min. podpredsednika. Ob ujegovom jubileju so ga spomin,ja ves jugoslovanski svot s hvaležnostjo in v prepričanju, da jo njegovo polstoletno delo mnogo pripomoglo, (la smo danes Bvohodni in ujodinjeni. Ti hvaležnosti so pridružujemo tudi mi z iskrenimi žel,jami, tla naj nam bo stari boreo ohranjen Se dolgo vrsto let v srečo in ponos naSe svobodno in uje-dinjene domovine. I * 1 Don Juraj Blankiui se je rodil 7. j oktobra 1. 18-17. v .Starem Gradu na i otoku Hvaru. Šo kot dijak jo začel so-I delovati v Pavlinovičevem zadrekem | »Narodnem listu>, katerega uredništvo j ie prevzel leta 1871. Od tega časa pa i do t.rnnotka po prevratu. ko so Italijani ustavili lisi. in pregnali Blankinl-j.-v iz Zadra, je Biankini neprestano pi-Isal in urejeval svoj list. Iz publicistike, | katere pa ni nikdar pustil, je prešel | tudi v politično areno in bil leta 1881. izvoljen v dalmatinski deželni zbor, a leta 1802. v dunajski parlament, kjer jo bil neprestano do zloma avstro-ogrsko monarhije. Ko jo nastala našit svobodna in ujedinjena država, jo bil don Biankini kot demokratski posl. in zastopnik Dalmacijo v narodnem predstavništvu. a leta 1010. do 15. februarja 1921. je bil podpredsednik ministrskega sveta. — Sedaj živi v Splitu, vedno živahen, svež, delaven. Vso svojo imetje je izgubil v Zadru, ko so mu Lahi 1. 1919. zažgali in uničili tiskarno in list. Vlada mu jo letos nakazala častno dosmrtno pokojnino ter je s tem nekoliko oddolžila vas narod napram odličnemu možu. ovinku preko furlanskih vrat ln preko Makedonije. Glavne smernice ekspanzije narodov si ostanejo iste v vseh dobah. Ko se je po to!:!.lh stoletjih politično neslavne preteklosti ItfJa zopet združila v eno državo, vodi,ena glavnih njenih bojnih smeri na' vzhodno Adrljo. Njeno agresivnost opažamo na istih mestih; iz Furlanije se vzpenja preko Soče, utrjuje se v Zadru in na Lastovci, toda pravilno ocenjujoč le defenzivno moč te pozicije stre- mi po tem, da nam pride ao živega po ovinku preko Albanije. Treba Je le še, da začne suvati proti nam tudi v Makedoniji, in slika Je popolna. Toda naša obala Je že od nekdaj nosila bolj junaške in trdnejše ljudi, Treba je le, da jih z organizacijo usposobimo za lej prlrodnl sili prj. meren vnanji nastop ln potem nam ne bo treba več z napetostjo pričakovati razrešitve baroškega, albanskega ln drugih sporov. Potem bomo lahko take spore reševali po svoje. Socialni vestnik Don Juraj Biankini Jubilej velikega jugoslovanskega novinarja. V sivi starosti, a vedno mlad na duhu kot v svojih miadeniških letih je praznoval pred nekaj dnevi 501etnico svojega novinarskega delovanja veliki jugoslovanski narodni borec in politik, najstarejši jugoslovanski novinar, don Juraj Biankini. Vse njegovo življenje bilo je posvečeno borbi za svobodo svojega naroda, za uresničenje onih idealov, ki jih je napisal kot mlad dijak v svojom ljubimcu zadarskem »Narodnem listu*. Temu načelu je ostal Juraj Biankini zvest do današnjega dne. Izvajal je tn načelo skozi vsa dolga leta kot politik in svoj program, narodni in politični je formuliral v onih klasičnih besedah kot zastopnik Dalmacijo, ko jo tekel v bivšem avstrijskem parlamentu, v času ko jo stala avstroogreka monarhija na vrhuncu svoje moči: »Hrvatska je najbolj črna stran nelivaležnostl v zgodovini habsburške monarhijo.* To Je bilo njegovo politično načelo, ki se jo boril zanj v prepričanju, da je habsburška monarhija sezidana ua laži, na zasužnjevanju potlačenih narodov, da jo ona sama, v sebi trhla, izrekel jo tc besedo s prepričanjem filozofa, ki ga ne varajo zunanje slike, ki ga ne vara zunanji sijaj, ampak ki gloda v bistvo stvari. Danes so nam zde te bosede velike in čudežne, ako pomislimo, da jih je izrekel don Biankini leta 1908. v času aneksijske krize, ko jo veljala avstro-ogrska monarhija v svetu kot močna in iiplivna velesila. Toda Biankinijev politični program ni obsegal samo njegove ožjo domovine Hrvatske, v njegovi duši so so vstvarjali obrisi naše velike bodočnosti in to obrisa je označil don Juraj Biankini zopet v svojih zgodovinskih besedah: »Naš narod moro biti svoboden in prost šele izven okvira habsburško monarhije, on bo velik in močan v Jugoslovanstvu in Slovanstvu.* V teh besedah jo izražen politični in ' nacijonalni program starega borca, lomu programu je ostal zvest v svojo globoko starost. Ko je govoril nedavno na splitskem novinarskem kongresu kot častni predsednik z mladeniSldm zanosom o ulogi Jugoslovane'v,i. in Slovanstva, ko jo s proroškim izgledom glodal v bodočnost in sanjal o veliki in nepremagljivi moči Slovanstva, spomnili smo so Oogoljevih besed, da: »Največji in najmočnejši so oni ljudje, ki so v stanju obvarovati svoj idealizem do svoje pozne slarosti, ker starost je večja sovražnica človoka nego grob.* Don Juraj Bianldni spada med naše največje ljudi, ki so posvetili vse svojo delo sreči in bodočnosti svojega naroda. Petdeset, let., dolgo polstoletje, je stal don Juraj Biankini na. braniku svojega naroda v nnjogrožonejšem kraju v Zadru. bil je vedno in povsod med : prvimi borci, trpel jo za svoj narod in ni nikdar odnehal. Delal jo na vseh panogah javnega živi jen in. Neprecenljive so njegove zasluge na gospodarskem. kulturnem in nacijonainem polju v Dalmaciji. Ves jugoslovanski svet ve ceniti njegovo tlelo v bivšem avstrijskem parlamentu, kjer. je na- Boi za Adrijo Albanci so napadali srbske predele, odkar so v Turkih našli zoper srbski živeli vernega zaveznika in zaščitnika. Dasi je imela turška vlada sama vedno dovolj opravila z nediscipliniranimi, divjaškimi Amavtl, vendar je z veseljem gledala njihovo divjanje zoper srbstvo, v katerem Je upravičeno gledala svojega najnevarnejšega nasprotnika. Roparske metode zoper Srbe so obdržali Arnavti tudi v svoji novi državi, ki so jo dobili tako nepričakovani, brez vsakršnega aktivnega sodelovanja, nc da bi Jo želeli ali zahtevali. Napram Jugoslaviji bi se radi obnašali prav tako nasilno, kakor so se takrat ko je bil Srb še brezpravna raja. No, mi bl z lahkoto obračunali z njimi, tako obračunali, da bi na tej naši meji z gotovostjo zavladal mir. Toda kakor je bila nekdaj za albansko agresivnostjo Turčija, tako Je danes Italija, in le pod italijansko zaščito si upajo Albanci današnje nasilnosti. Saj je znano, da se albanska podjetnost neha, kadar ni mogočnega zaščitnika v senci za hrbtom. Italijanske intrige v Albaniji so le en del onega velikega tihega boja, ki st je pričel takoj ob ustanovitvi Jugoslavije ali boljše že pred njo, med jugoslovanskim narodom in italijanskim imperijalizmom. Isti cilji, ki so gnali Italijane preko Soče, na Reko, v Zadar in v Črno goro jih vodijo v Albanijo, kjer si grade svoje pozicije za bodočnost, pozicije proti nam. Jc to del boja za Adrijo, za absolutno gospostvo na nji, v kar naj služi naše ponižanje in oslabljetije. Ta boj ni nov. Kadar je obstojala v Italiji močnejša državna organizacija, vselej Je bil med prvimi njenimi čini ta, da je segala svoje roke čez morje na vzhod. Zakaj nasprotje med vzhodno in zapadno jadransko obalo je tako staro, kakor je staro mornar-stvo na nji. Poglejmo na karto: italijanska obala Adrije je ravna, brez zalivov, brez prirodiiega zavetja, vzhodna obala pa je živo nasprotje tega, polna izbornih zatonov in zalivov, otokov in otočkov ter čeri, za katerimi se nahajajo kakor nalašč ustvarjena zatišja za spretne in podjetne mornarje. Pred drznostjo prebivalcev te od prirode protežirane obale so se žc v najstarejših časih tresli prebivalci italijanskega obrežja. Kakor hitro si je stari Rim opomogel in užu-gal zadnjega konkurenta na tleli Italije, je poslal svoje legije, da podvržejo rimskim orlom vzhodno-jadransko obrežje. Zgodovina pa nas uči tudi, da jc mogel Rimljan le s skrajnim naporom napredovati, ker jc bilo nemogoče prodirati po skalovitem obrežju navzgor. Trajalo je dvesto let, predno je mogel mogočni Rim »pacifici-ratl*. to ozemlje, toda še to le po Delavske zbornice »Uradnilist* z dne 20.avgusta t.l. prinaša uredbo o delavskih zbornicah. Kor se ravnokar med delavstvom in nameščenci mnogo disputira o novi velevažni korporaciji in so obenem vršo priprave za nominiranje delegatov za začasno zasedanje, naj na kratko opišemo zbornični namen in organiza-! cijo. Delavske zbornico so interesna pred-| stavništ.va delavcev in nameščencev. IV Srbiji so »Radničke komoro* obsto-; jale žo prej, sedaj so ustanovljene tudi j za Hrvatsko in Slavonijo s sedežem v | Zagrebu, za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, za Bosno in Hereogovino s 1 r-edežem v Sarajevu, za Dalmacijo s se-'dežem v Splitu in za Vojvodino s sedežem v Novem Sadu. V smislu uredbe o delavskih zbornicah, je smatrati za delavca ali nameščenca vsakogar brez razlike spola, kl daje na temelju delovnega, skliižbenega ali učnega razmerja svojo umstveno ali telesno moč v najem, razen oseb. katerih poklic je javnopravnega značaja. V področje delavskih zbornic spada zaščita vseh ekonomskih, socialnih in kulturnih interesov delavcev in nameščencev. Zlasti pa delavsko zbornice: 1.) oddajajo poročila, mnenja in podajajo predloge zakonodajstvu in vlaili o uroditvi delovnega razmerja, dclav-sk e zaščite, delavskega zavarovanja, delovnega trga. o skrbstvu za stanovanja, o stvareh narodnega zdravja, prehrane, prosvete iu o vseh vprašanjih narodnega pridobivanja ; 2.) oddajajo mnenja o zakonskih nar črtili in drugih predpisih, s katerimi se urejajo predmeti, omenjeni v točki 1.; 8.) oddaja mnenja pri ustanavljanju in organizaciji javnih zavodov in naprav za pospeševanje obrta, industrije, trgovine, prometa, rudarstva in kmetijstva, kolikor te tičejo interesov de-lavBtva ln nameščencev; 4.) sodelovanje pri posredovanju za sklepanje kolektivnih pogodb in pri sporih, ld nastajajo iz delovnega razmerja med delavci (nameščenci) in delodajalci, na zahtevo prizadetih strank ali državnega upravnega oblastva. 5.) vodijo statistiko in zbirajo podatke o predmetih, ki so tičejo delavcev in nameščencev; 6.) zbirajo in branijo delovne pogodbe, ki se sklepajo v njih območju; 7.) vodijo razvidnost o delavskih strokovnih udruženjih; 8.) direktno posredujejo in mtervl-nirajo pri vseh državnih oblastvih, napravah in delodajalcih, kadarkoli to zahtevajo Interesi delavcev in nameščon-cev; 9.) ustanavljajo in organizirajo iz lastnih sredstev in iz lastne iniciative naprave za pospeševanje ekonomskega, socijalnega in kulturnega položaja delavcev in nameščeneov. Delavske zbornice so pravno osebe, jamčijo za svoje obveznosti samo s svojo imovino in so samostojna samo- upravna telesa pod nadzorstvom mini., strstva za socialno politiko preko po vorjeništev za socialno skrb. Ministrstvo daje vso zakonske na-črto, s katerimi se urejajo vprašanja ki smo jih zgoraj omenili, v Izjavo th.-. lavsklm zbornicam, predm ne predloži parlamentu, istotako pa tudi naredi^ in uredbe istega značaja. Vsaka delavska zbornica sestoji it 40—60 članov, ki morajo pripadati rti niin pridobitnim strokam, v vsaki zbor j niči pa morajo biti poleg delavcev za ; stopani tudi drugi nameščenci razni! j strok. Člane delavske zbornice volijo \ delavci in nameščenci brez razlike spi. la, ki so dovršili 18. loto in ki bo /;;. vezani zavarovanju zoper bolezen ali nezgode. Pasivno volilno pravico pa ima br« razliko spola samo oni, ki ima aktivu pravico glasovanja in ki je državlja kraljevine SHS ter uživa državljanske pravice, ki je dovršil 21. leto in ki najmanj leto dni stalno iu ne presta m nastanjen v območju dotične dolav«b zbornice. Člani delavske zbornice opravljaj, svojo dolžnost brezplačno, vondar pa se odškodujejo za izgubljeno dnevnn mezdo. Organi delavske zbornico so: skii| Sčina, izvrševalni odbor in predsednik Skupščinske soje se vrše po potrebi. Zbornično razprave so praviloma javne razen če zahteva večina prisotnih članov tajno sojo. Za pokrivanje svojih stroškov ra/ pisuje zbornica po sklepu skupščino iu z odobritvijo ministrstva za soclaln skrb doklade, ki ne smejo presegat 0'5% zaslužka (mezdo), kateri služi w temelj pobiranju prispevkov za bol niško zavarovanje. Dokler se ne izvedejo volitve za delavsko zbornice, so za samo priprav teh volitev in za izdelavo prvega zbor ničnega Statuta postavljajo začasne do lavske zbornico na Bodežih in za ob močja, ki so v uredbi naznačena. Cla:. te zborniac imenuje minister za socialno politiko na predlog organizacij de-lavcov in nameščencev dotične pokrajino in po zaslišanju pristojnega pover-jeništva za socialno skrbstvo, kjer so taka ustanovljena. Ministrstvo za sc cialno politiko pozove takoj po imenovanju člane delavske zbornice, ki konstituirajo zbornico ter prično poslovati, V smislu te točko uredbe o delavskih zbornicah, so vršijo, kakor je v začeti;u omenjeno, pogajanja za število zastoj nil; o v med raznimi strokovnimi in stanovskimi organizacijami delavcev in nameščencev. Po končanih pogajanjih bomo poročali o sporazumu. Ravnotako se bomo pečali z vsemi vprašanji, ki jih bo imela rešiti delavska zbornica Ta velevažni institut bo dopomogel, fn bo njegovo delo stvarno, nepolitično in namenjeno edino v korist delavstva in nameščencev, v veliki meri k zboljšanju socialnega položaja delavnega ljudstva in s tem k notranji konsolidaciji cele državo. X Slavni profesor Fedorov obsojen na smrt. Kongres urologov, ki se je vršil to dni na Dunaju, je prejel dve brzojavki, da so bolševiki aretirali svetovno znano-ga urologa in ravnatelja pretrograjsko klinike, dr. Fedcrova, ki bo radi nekih političnih stvari obsojen na Bmrt. Kon-grres jo radi tega izdal poziv na ves kulturni Bvet, naj se zavzame pri sovjetski vladi za velikega učenjaka, ki je postal 6o prav posebno znan radi svoje sijajno uspele oporacije na bivšem ruskem car-jovlču. Profesor Fodorov že nad 20 let prodava na petrograjski medicinski fakulteti. X Pevski dvoboj šaljapin contra Gorkl. Svetovno znani ruski baritonist Šaljapin se mudi sedaj na Angleškem, kjor prireja koncerto v korist Btradajočo rusko dece. Angleške novino so priobčile ob tej priliki več anekdot iz življenja velikega umetnika, zlasti ono o pevskem dvoboju med Šaljapinom in Gorkim. Kakor znano, sta živola oba umetnika svoječasno v velikih denarnih stiskah. Da bi kaj zaslužila, sta se ponudila kot pevca v neki cerkvi Re-gens kora je preizkusil glas obeh in je na snloSno začudonje obeh odbil glas Salja-pina, češ dti nima glasu, pač pa je sprejel Gorkegu. Iz tega bi so moglo sklepati, da ima tudi Gorlti dober glas ali pa je imel regonB kora jako slab okus. Najbrže ho veljala poslednja. X Lov za bikom po rimskih ulicah. Nedavno so je odigral po rimskih ulicah jako komičen prizor. Pri nalaganju blaga eo jo neki bik odtrgal in jo mahnil po ulicah večnega mesta. Ko je uvidcl, da ga preganjajo, je pospešil svoje korake. Na svojem Izletu je prebrnil vse stole pred kavarno. Oorso in vrgel v blato ba- rona Porziania, ki se mu ni mogel dovolj hitro umakniti.. V bližini galerije bo ie bik malo spodtaknil, nakar je padel in za nekaj časa obležal. Ko je dobil od ka-rabinijerjev par sunkov v rebra ( v tem so namreč oni mojstri), so je dvignil in nadaljeval evojo pot v galopu. Po ulicah jo nastala prava panika. Mnogi tramvajski vozovi bo se morali ustaviti. Končno je prišel oddelek redarjev, ki se mu jo posrečilo brezobraznega bika »aretirati*. S prvim vozom je potem nadaljeval pot v klavnico X Samomor iz žalosti za konjem. Kmetica Brochard iz Rbncevausa je imela staro kljuse, v katero je bila popolnoma zaljubljena, čeprav ni bilo več sposobno za težke posle. Nekega dno je dobil konj nalezljivo bolezen, nakar jo Zivinozdrav-nik zahteval, da se mora konja takoj ustreliti. To je kmetico tako užalostilo, da se je odločila za samomor. Odšla je e konjem k roki Essone, se privezala na uzdo in si obesila potem težek kamen. Pognala je konja v globoko vodo, v kateri sta se potem oba utopila. X Moderna kitajska poroka. V />10. do V. 12. v Ljubljani, Sodna ulica 1. prej A. Zank! >9 IIMICVKtlS ^ Sn^HlB&N SillOVi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad, Brzojavl: Merakl, LJubljana. Telefon: 64. Emajlni laki. Pravi firaež. Barva za poti!®. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, maveo (Gips), masteneo (Feder-weifl), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti „MERAKL". Lak za pode. „MERAKL". Linoleum lak aa pode. „MERAKL", Emajlni lak. „MERAKL". Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! Priporočamo knjige za mladino: lika Waschtetovu, Pravljice. Z večbarvnimi slikami Vez. 40 K, po poŠti 2 K veS. Uabberton-aorll, Bob ln Tedl. Povest b i slikami. Broš. 21 K, vez. 30 K, po pošti K 2 40 več. Cika Jova ZmaJ-Gradnik, Kalamandarlja. OtroSko pesmi. Vez. 16 K, po poŠti 1 K vo4. Naroča te pri Tiskovni zadrugri v Ljubljani, Sodna ulica 6. Tapetniški pomočniki ae (prejmejo v stalno delo. lstotam i ee sprejme tudi Ivan Cerne,Dunajska cesta 28. jstusa, Najboljše okrepčujoče in dietetično srno za on in je želozuato vino lekarnarja O, Plooollja v Ljubljani. 161613 Več čevljarskih pomočnikov sprejme pri IVAN ŠAVS Ljubljana, Cesta na Loko 37. Plača akord 11 a. 1702 Stanovanje in hrana v hiSi, Mestni tx*gr 5—6 Največja izbera najnovejših, najfinejših in najcenejših m gospode, iu otroke. V zalogi tndi moški klobuki m kožuhovina. 1 dame i (prej Austro-flmorlkana) TRST-AMERIKA prevaža potniko t New-York redno trikrat, v južno Ameriko po enkrat mesečno. - Hmeteo lesi glavni zastopnik za Slovenijo t Ljubljani, Kolodvorska nlloa 20. Pojasnila in prodaja voznih listkov Izšla je vetovna v pesmi in slikah, I. In II. zvezek. HF* Cena posameznemu zvezku 4 krone. Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v upravi »Domovine", Sodna ulica 6. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani strlta»va ulica št 2 MO M Podružnice t Splita, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. DelnlSka glavnica K 50,000.000'-. Rezerve okrog K 45,000.000- Se priporoča za vse r njeno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Čokovni radon r Ljubljani »t 10.80». Brzojavni naslov: Banka LJubljana. Telefon it. 26} in 413. Prihodnii teden priErse Izhajati novi podlistek »JUTRA", namreč senzacionalni moderni roman Claude farrSre-a: „Morsfeil ropar." NaroSite pravočasno ,.Jutro". Meseina naroCnlna znata le 5 O, pri prodali posameznih StevilK ie radi reli]» cena viSJa. Upravništvo „JUTRO" v L|ubl]anl Sodna ulica Stav. S. veletrgovina 1 Z*!! U11811 i z manufakturo. Zaloga: SkJadičče Balkan, Ljubljana, ! Telefoa 68. (.nemško blago) oddaja samo cele vagone Telefon 68. A. T®nek en drug, Maribor. Spisi o naši državi. A. Melik: Jugoslavija. Zemljepisni pregled. I. del. Meh. rozin«, fin papir (50 K, po pošli 3 K več. Broi., n »rad ni papir iS K, po poŠti 3 K veS. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovsncsv. II. del« I. del 21 K, II. del 42 K. 1'oStnina ta oba dela 9 K. A. Ogris: Borba ia Jugoslovansko državo. Cenn 32 K, po polti K 1-80 ve?. Dokumenti o Jadranskem vpr.iis.nju. Cena 18 IC p > pošti K 180 toč. st. Sa^aitin: Naš sadainji ustavni položaj. Cena 16 K, po polti K 180 toč. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. .j Ž»8E-KUIII-7EZ6,tfi-aSE-llllE-!H0USTll.STll»BE-nflSTfll>IE [B PRORaČaRi-lžilČRTI lil OBISK IRŽEHIR/R BREZPLBČnO. Bj Tehnična pisarna diplom, inž. SVIilosavIJeviča in Popovlča, prejšnjih načelnikov Ministrstva, išče zastopništvo slovenskih domačih proizvodov tehnične stroke in sprejema iste tudi v komisijsko prodajo en gros. — Kataloge, vzorce in pogoje je poslati: Kotorska ulica 57, Beograd. 1074 milo« st, 879. mestni tesarski mojster Ljubljana, Sunajska Gesta Telefon 31. 379, 40. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne leaene stavbe, ostrešja za palaie, hlio, vile, tovarne, osrkve in ivonlke; stropi, rasna tla, stop&loe, ledenice, paviljoni, verande, leaene ograje itd. Gradite a lesenih mostov, fesov In mlinov. Parna žaga. mi so ^ Tovarna furnirja. Naročajte in širite sledeče D. Fajgelj: Tik za fronto. Broš. 86 K, Tea. 45 K, poštnina K 2-80. A. Novačan: Veleja. Broš. 28 K, voz. 36 K, poštnina 2 K. Asiata.Se France-Dobaljak: Pingvinski otok. Roman. Cena broš. 42 K, po pošti pripor. 2 K 40 t več. Dostojevsklj-Lavstlk: Besi. Roman t IV. delih. Broš. 42 K, Tea. 54 K, po pošti broš. K 8-— Teč, toi. K 30'— Teč. Oonoonrt-Pastaikln: Dekle Eliza. Roman. Broš. 15 E, vez. Sl K, po pošti broS. K 2'— toč, vos. K 2-50 Teč. Cervantes-Sorll: Tri norele. Broš. 10 K, vez 16 K, po pošti broš. K 2'— več, vez. K 2-50 toč. Shakespeare-Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 K, rez, 38 K, po pošti broš. Ii 2'— voč, vo«. K 2 60 več. aUobeth. Broi. 82 K, vez. 40 K, poštnina 2 K. Ante Oebeljak: Solncoin sence. Broi. 10 K, ros. 15 K, po pošti broi. K 2 — več, vez. ti 2'6J več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. It, Prijatolj. Broš. 18 K, vez. K 26'—, po pošti broi. 8'40 Teč, toz. K 41— več. Joaipa Jur616a sbranl spisi. Draga izdaja. Uredil dr. Iran Prijatelj. I. zvez. broi. 22 K, po poiti 6 K Teč, II. zvez. broš. 22 K, po poŠti 4 K 60 t Teč. Knjige se naročajo pri »alotaištvn: Tiskovna sadrnga ▼ Ljubljani, Sodna ulloa e. !!! Ugodna prilika !!!| Lep klavir firme J. B. Strsicher A Sohn, aelo dobro ohranjen ter i močnim in čistim glasom, je po ceni na prodaj. Zelo pripraven je za kak reliki salon ali gostilno kakor tudi sa pevsko ali plesno šolo in vsako (rlasbeno uporabo. Ogleda in kapi ra t Ljubljani, Hranll-nlika oeata Stav. 7, druga bišna Trata, 1. nadstropje, vrata 48, Tsak dan od 7,1. do '/«2. nre popoldne, t nedeljo pa od 9. do 12. ura opoldne. Obvestilo. Obveščava eenj, odjemalce in p. n. občin otvo, da sprejemava nora dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Tnrlstovskt čevlji domačega ts-d sika. 1628 Ant. in Jož. Bral er-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) St. 1. Damsko, moško in otroško modno blago «586 Mestni trg 8. 1. SAN URIN LJUBLJANA Velika zaloga vsakovrstnega 1620 SIRrala kož, podplatov, gonilnih jermenov in boksa PIT" na debelo "P* Mestni trg 6. S" = Najstarejša fpedieijska tvrdka v Sloveniji = Eg Klobuke in slamnike vseh Trat, od propro«tih do najfinrjiih nudi vedno t zalogi tovarna klobukoT ia slamnikov Franc Cerar v Stobu pošta In želez, postaji Domžalo pri Ljubljani. V popravila prevzem? tudi vsa toeadoTna dola ter preoblikuje po najnovejli modi. V Ljubljani prevzema v-a naročila in moderniziranje tmlka Kovačevtč 1 Trian ▼ Prelernovl nllol it. 6, kjer se sprejema 1687 v sredo tn v sobote. I R. RAftZINGERI LJubljana SpsdleUsk« pl inje blagi jota* lelezni ____ »Je. Podjetje aa prevažanje pohištva. S kabinami n poniltro. i Intsrnrban telefon 60. ■ Spsdieijska pisarn Jesenice I Podjetje sa prevažanje blagi južne leleznice. Brrovotni ta tovorni nabiralci * promet I« Avstrije ta t Avstrijo. Zaearinjenje. Podjetje i------' """ Skladišče ■ pocobnimi uprtimi r ^ Brsejavi: Banslngsr. r - kupite najceneje in najaolidlneje obleke za gospode In dečke <« ter -vse krojaške potrebščine ppl tvi>dkl Morska trava (afrik) za modrooe, na debelo ln najceneje pri .12. kavine kooserve s sladkorjem ™ kavine konserve brez sladkorja marmelado 163J nudi po najnižji dnevni ceni in tTsaki množini Delniška družba,Triglav* latama Hranil i Šmarcl pri Kamniku. Knpnje tndi tosadevne slrevlne. Kupim 50 vagonov lepega bukovega oglja. Ponudbe a ceno na J. Paljevec, Slomškova ulica 21, Ljubljana. 1659 JERMENA gonilna, usnjata, prrovrstna Knochova t dimenzijah (širinah) od 80 do 250 mm prodaja po eeni, takoj • skladišča: Glavno zastopstvo sa Jugoslavijo: Frkovlti I drug, Zagret. Metnlfika 6. Telilo« 4-46. LJoblJana, Stritarjeva ulica 7, telefon 422. Kralja Petra oesta štev. 31. Sukno naj!lne)Se vrste za gospode in dame. Istotam Izdelovanje oblek, po najnovejši modi. XXX eo -SS S «9 mrijaTTTtiTižTiniižirižiirTiirTTrTižiz^TUJ JOS. RAVNIKAR LJUBLJANA zaloga manufakture na debelo. ena II i iiiixTx ixiixxn : t*? p» 1668 Prasne ln rabljene vrele (dlakova) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIRC, Kranj. Kupuje suhe gobe, fižol, brinievo olie. Telefon int. št. 9, Kranj. Ivan MagdK krojač 1668 se priporoča za jesensko sezono. Ljubljana, Gledališka ulica 7. | Gradbeno podjetje K j ing. Dukid in drugI I Ljubljana, Resljeva cesta 9. | g se prlporoSa sa vsa v to J | stroko spadajoča dela, | ^ 1®M ^ naročaju! toi Jutra"! Naročajte Ljubljanski Zvon letnik 1921. Ljubljanski Zvon je najstarejši in najboljli slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik prinaša celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. Isšel je popolnoma novi opremi. Celoletna naročnina znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna 45 K. Izhaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. Centrala: LJubljana, Rimska oesta 2 Kuštran Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev sa tovorne avtomobile tovarne Walter Martiny. AvtogaraSe in a^todelavnloe s stiskalnico sa montiranje gumijevih obro&ev pod vodstvom inženirja v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje sa prevos blaga oellh vagonov na vse kraje, sa kar le na raspolago 10 tovornih avtomobilov. Fodrnžnloe: Ljubljana, Dunajska e. 30, tel št 470. Maribor, Jurčičeva al. 9, tel št 188. Beograd, Knei lilhaj-lova nL 8.