268. številka.
Ljubljana, v torek 23. novembra 1897.
XXX. leto.
ta kaj a vsak dan Btrf*r, i/imsi nedelje in praznika, ter velja po poŠti  prejeman /a a vst ro - o ge r s k o dežele za vse leto 10 gld., /a pol leta 8 glđ., za iVtit lota -1 gld., za jpden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto l.'l gld., za četrt leta li pld. ttO kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dnin raCOBM se po 10 kr
na i'.,cn'c. po .'{0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina anala. Za oznanila plačuje se od fitiriet« pn.' petit-vrste po *J kr., če se oznanilo jedenkrM tiska, po 5 kr., če te dvakvat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ne izvole frankova't. —  Kn kop im se ne vračnjo, — Uredništvo in uprav nifitvn je na Knnirrrsnnn trj;u št. 12. Dpravnistvu naj b<  blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. \:..- administrativne stvari.
Telefbn *-»t. :ti.
Propozicije za spravo.
V paritmettarnib krrpih ee govtri že ntkaj dni j — menda pod utierm zidnje izjav« minister-škrga predtednika — zepet o spravi r »j Cehi in Nin ci. Tem govoricam ni nibče pripisoval \ < ■■<■ 1 -Efga pomena, a kaže ae, da je le nekaj nr njib, kajti četki držav noabcrnki delegaciji £e je zdelo potrebno, da natančno precizuje svoje stališče i 1 um uredb* jeaikcvrega vprašanja, in storila je to v nedelji i Številki „Narodnih LstovV
Čehi pravijo: Mi Badenijevib jezikovnih na-redb te smatrane o ta neprekl cljivo akcijo, že zategadelj ne. ker jth ne smatrano popolnimi. Pred vsem pa izjavljamo in povdarjamo kar najs'oves nejše: Motil bi ae, kdor bi mislil, da bi dovolili piemembo le jedne tance Črke teb naredb prej, dokler ne stopi za njib mesto nekaj druzega, nekaj boljšega, ali da bi devolili kako načelno predruga čecje. N*č»lo popolna paritete obeh mredov v deželi mera catati nedotaknjeno. Ako bi ee cd tega odstopilo le za jeden las, zanetil bi se na novo narodnostni boj. Naravna in prva konsekvenca ts paritete je, da mora vsak Čeh in vsak Nemec na Češkem in na Moravskena pri vsakem tblastvu in pri v sa k« m ecdiščn dobiti svoje pravo v svojem jaaikn; (o ee piavi, da ee mera vsaka pismena ali nst na nlrga povsod rešiti v tiatem jezika, v kate rem je bila pedana. Od te terjatve ne odneba no* hen Čeh in vsi pc skusi, odstraniti narednestre raz* pore na drog način, ae izkažejo brezuspešne.
Kar ee pa dcataje formalnega izvedenja te zahteve, je pred vtem rešiti vprašanje: Kako naj ee izvrši uredba, da tega, kar ematra jeden narod za pravo, ne bi smatral drugi za krivico, za ponižanje ali sa nepotrebno nadležnost?
Z drrgini besedami povedano: Gre ae za to, da se dobe kriterija, po katerih bi se mogel spoznati narodncBtni značaj krajev in pokrajin, ?a katere vlijejo rečena mredbe, in da se določijo primerne in pravične meje, do katerib naj sega tir* jatev glede manja drugega deželnega jezika pri oblast vih in pri sodiščih.
V prvem cziru je poslanec dr. Pacak pred
liga!, naj ee nredi jezikovno vpra^tja po uridcem jezika i It" n in ir pcdltgi rsrcdnoitmh razmer v l i i ' n ' r 1' i f 1 j i j:r; 1 . iY trm etaliŠti je ttal ttdi Hilnvvirtov jenkivni raken iz 1 1871., Škhrdov predlog o trudnem jeziku avtonomnih oblastev in v najr cve-jfeto 11 mi na is'i predmet nanašajoči h i \ :<(i a   rrcega češkega pcslaica.
V drugem cziru ni možro edmhati od prstu-'h' - . < r me rajo vsi kcnce|tri uradnki pri v <!: Fodiftč:b in pri vse cblastvih biti zmožni obeb i ■ /< t b ježkov. Za macif.nl* ci jr k e urednike ti se zrtgel prdils&ti rt k raraočerje droztga deželnega jezika Umeje se tb sebi. da bi se metale Nemcem izjimno dovoljene olajšave vice versa kenetdrati tedi m-. k;m nredmkom.
Take daleč bi ee t pali iti v interesu sprave i d d i m in vtem interesu bi prevzeli dolžnost, zastarati te pepostitve prca nsn dem Ta rešitev pa je edviena td neizcgibiega pogHJa : Predno se nveljavi rova trtebf, je revidirati celo jezikovno vprašanje in na Četkem, na Moravsktm in delema v Šleaiji cdfctrtnrti ves kr r je pclovičarBko, netesno ali dvoumne.Netrški jezik bi moral v češk;h pokrajinah izgubili vse dtscdanje prednesti in predpravice in sicer do zadnje im.ttnce. češki ]e?ik bi se moral pri V8tb uradih in oblastvih vseh instanc, pri zunanjem isker pri notranjem eradevanji, na napisih, tiskovinah in emblenih ie pri reprezentaciji tako izkljnčro respektirati, kaker nemški jezik v nemških pokrajinah.
To je tcirj r-talisfe češke državno2borske de-Vfst je ghde reuz>je jezikovnih naredb, glede sprave naej Nemci in Cehi Se li deseže na tej podle gi separatna sprava mej Čehi in Nemci, o tem se zdaj se ne da govoriti, ali zdi se nam, da ne.
W IJublJ»iil, 23. novembra.
Badenijev položaj. Peterbnrški mesečnik ,Vjpetn:k JtvropyB ss tavi v svoji poslednji številki s političnim pc loža jem v Avstriji ter a stališčem gre fa Badinija. .Očividno na more Badeni ničesar deseci v parlamenta, v katerem ee mu ustav ljajo toli vetrajni naaprotniki kakor je dr Lecber", piše .V  J."   aSploh je nerasuoaijivo zakaj se mi*
LIST JEKL.
„Ples v maskah."
Velika opera v 3 dejanjih, spisal F. M. Piave, uglaabil Giuseppe Verdi. Poslovenil A. Fnntek,
Ker smo o operi ,Un balio im maecbera', ki se uprizori v petek na slovenskem odrti, že govorili včeraj na tem mesta, prijavimo danes na kratko vsebino.
Prvo dejanje,: V guvernerjevi dvorani pričakujejo poslanci, vojaki, dvorjanej ia ljudstvo avdi jence, v kateri jih sprejema grif R hard, katerega naznani paže Oskar, izročivši mu sspisek gostov, katere js po naročila pctbil nz sijajni ples. Ko sagltda gref Ribard na lista tojdijn^s Amalije, soproge svojega tajnika m najboljega prijatelja, Rs-aata, vsklice:
Ob nje pogledi trepeče dala moja v sladki zmedi; Oh, njo n*o*em zamaknjen spet. In srkal bodem vase ljubezni sladke glas«,
Kot Cul bi jih z neba, ljubezni gjasel O pridi sladka bajna noč, za slavnost okra&ena, Oh zvezda mi sije ena, ki je nebo ne zna!
Kma^In na to metepi Renato, in opazivši Ribaidoio razberjenest, a ničesar vidoč o njega
ljubezni, ga svari pied zarotniki, ki rtu strežejo po življenju, tfko dragemu domovini:
S tem življenjem, ki ti cvete, Polno nadej, časti, sijaja, Sto in sto življenj :e veže; S tabo jih usoda spaja! Kaj brez tebe domovina, Kaj nje .-lava, moč in čast? Kdo ve, ali gadua zloba Prsij tvojih doseže, Naj si narod ves te b.ani, Naj si bdimo vsi ndani? Bolj kot ljubav bdi sovraltvo, Da te pahne z viska v prepast
Ta nastopi prvi sodnik, ki pradfoii pisanje, t katerim naj se prežene vedeževalka Ulrika, pri kateri se abira .narod* da mu prorokajs bodočnost Oakar poje o njej :
Kadar na zvezde zre, Pa se na Ijci Njenem preminja vse: Pisani devici
Zlobo zjojavi, ali pa pravi,
Ji o ljubavi srečni vsekdar.
Z njo v zvezi je temo podzemski car.
Kdor le dotakne se njene obleke,
Vidi uspehi' vse in vse zapreke,
Kadar kdo dvoji v duševnem boji,
Bit ga vpokoji nje glas vsekdar.
t;i8tfr»bi predsednik r tvojimi s Inimi, a bre/iuaptfi-ninvi naperi proti neruski strani, teli trdovratno drži svojega mesta. Če vd&u ni spoznal, da sred-Siva, ki te pri i dministraciji Galicija ( )■■-.•■ m . pri ustavi f m v h-dan o A> st rije n so porabna. zttias se vedro t r I« prtstrnje, vsled čfsnr trt ♦'• državri in javiit interesi — in to vse 1? radi tega, ker noče idstcpiti Badmi ter prapmtdi mc^to spretncjš^mu politiku B BV. J." ne v;di toberepa družba izida iz avBtrijsre kr;ze n<?go odstop grefd B^donija.
Dr Rubs, znana levidaiska kapaciteta, je pri e.bč. zberu .nemškega druatva" v Pragi imel daljši govc r. v katerem je nuptdil pred vsem Cebe, češ, da houjo glasovati Ie ztto za nagodbo, ker jim je dala vlada jezikovne c&redbe. I), s: so bili prej naj-Btrastneiši naspretniki nagodbe, .-.t.uje,o se Sčdaj za ceno jezikovnih natedb. Dalje je opravičeval Russ cbstrukc'jo proti provizoriju, češ, obstrnkeja js obrnjena bclj preti vladi, ki je izdsia naredbe; tej vladi ne smejo Nnmci ničesar dovoliti, kar bi njeno m< i h t- utrdile. Brez naredb bi opozicij« provizorij kritikovala le z grspodarskega stalid^a ter bi se mu n.kakcr cbstrokcijozno ns ustavlj%Ia. Končno je dejkf Russ: Za nemški narod na Češkem in za njegove zastopnike je to postalo dogma, da ss ne spušča mbče niti b čehi niti z vlado v kaka pogajat ja, sto se prej naredbe ne razveljavijo. Ako pa se predlrži jezikovco vprašanjs parlamentu, potem bi se Ntmci ustavnemu potu za ust var. t ev dr žavrega zakc na nikskor ne ustavljali, dasi bi bile tudi parlanentarte razprava brezuBpešne, ako bi ae prej ntredbe ne razveljavile. Russ vidi jedini izbod v tem, da se prranajo na češkem trojni jezikovni okraji: češki, rumki iu mešani, ter da se potem na tej podlagi reši vprašanje. Končno je prorokoval Rusa novo veliko parlamentarno vuno. Na predlog prif»8orja Hoabma je bila sprejeta resolucija, s katero izraža „nemško društvo" vsem obstrukcijoni-ste m evejo zahvalo ter izraža s veje največje ogorčenje, da se ustavlja del nimških poslancev stremljenjem opozicijtkih strank ter s tem izdaja nemiko stvar. Sprejela pa se je še reeoluc js proti postopanja preškega župans dr. Podlipnega, ki ss ni hotel udeležiti inauguracije rsktorja aemškega vseučilišča za-
Smejoč ae naznani R hard vasm, da grs sam tja, da vidi vsdeževalko, a preoblečen, in ratotako naj pridejo preoblečeni tja vsi. Zaatoaj svari Renate, kateremu so znani zli naklepi zarotnikov, Samuela in Toma.
Sprememba: Vedeževalka Ulrika prorokuje ženskam, ckolu nje zbranim, ko nastopi Rihard, preoblečen kot ribič, za njim pa mornar Silvan, kateremu Ulrika proroknje, da bo povišan kmalu v službi in da bo dobil mnogo denarja. To se obistini, ksr R bard utakne skrivaj Silvana v žep novcev in listek, s katerim je Silvan imenovan častnikom. Amalijin sluga neznanja svojo gospodarico, katera nastopi, ko so oditi vsi, in ss je Rihard skril za za* grinjalo. Amalija prosi čarobuice pomoči, ker jo bega
Prikrita britka toga, ljubezni bol, — In njega naj pozabim, Ki mislim vsem in željam mojim vladat Njega, ki strah je moj in brezup in nada.
Ulrika ji obljubi pomo5 rekoč: „Zabili boste! Čarobne kaplje poznam is trave čudotvorno, ki pomladi srce. Kdcr pa jo hoče, utrgati mora jo sum ob jasni mesečini, a geozea je kraj" — morišče zledejcev zunaj mesta! — Amalija je odločena iti tja:
tegadelj, k*?r no rektar in ostali prr f norn zavzeli napram raredham sovražno atalhče. — Rmsovim izvajanjem g'td* novih pogajanj mej č bi in Namci s!eifd v .Narodnih Listyh" predlog? Češkega strankarskega vodstva, o katerih govorimo na drugem mestu.
Glasovi o Goluchovvskeg i ekspozeju. Ru^ke
„Novosti" pišejo: Zs dtlso niso govoril avstro-rgerek mmi«tr; tako cdir tcsrč-DO n prepričano ktkor <r:f Gotocbcw^i. Veseli nas, da moremo kcni"-t->tcvati, da so ti relke Jsatnin^i v govora svf-tro OgtttkegS zu:jatj*ga ministra pos'edica so* lidnih in pr jatejlkih razmer r»? j Avstro Odrsko in mej Ruejo. K*i se opra A vatro Ojerska na jedni s'rasi na trosveso, ti dragi shrani pa ni eoaiiš-Jjensrvo z Rudije, ki izkljuuj*. VSI ko Vikanje v v balkin ko r ?at»re, more pač prspričevalaejsa kake r ki/tj ^t'j govoriti n trdnostievropejekega osina• — BJcarn*l* pravi, da so izj ive Golochcvv k«g* joseb.o sadov Ijujočt, ia da si steda luuaaji m;-n ster pritrjevsnje v^b prijate']pv min »ko vstraja na sedanji p 'i Jako prisnalno pitata tudi ,Gaa-loio* ia ,S šote".
Srbski uradniki imajo v svoji sredi več koleg, kateri bi po navadnih pojmili sodili na — ve-šala ali pa vsaj v globoko ječo, ki pa zavzemajo vsled sramotnožalostndi razmer v Srb ji celo prav ugledna in važna mesta kraljeve uprave. Tako je neki M'hael Petrovič v finančnem ministerstvu, ki je bil kot ptštar obtožen, da je ukradel „amanetu (dragotine) v vrednosti 12.000 gld. Vsled „nedosta-janja dokazov" je bil tatvine oproščen, vender pa obsojen, da mora zn«sek vrniti državi. Ta Petrovič ima sedaj službo ministerijalnega „dijumista", ki pa ima več tisoč dinarj«v plače ter celo mesto ,za poverljive poslove". Plačal sevnda ne bo kraljestvu nikdar ukradeu-ga denarja. Že za časa Stojana Novakoviča je imel slično odgovorno službo, poleg tega je pa bil is uradnik tobačne tovarne. Petrovič je odločen naprednjak, zato sme vse. — Jedini ra-dikalec pri najvišjem sodišču, Miljutin Markovic. je bil pri nastopu novega ministra odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel neki Milan Joksič, ckrožni načelnik, ki si je s svojimi lopovščinami že do'go zaslužil ve.šala. — Finančni minister je odpustil 30 uradnikov, ker so bili pristaši radikal-cev. Andouovič, veleugleden srbski župan, je moral v pokoj, dasi ni strankar; ker pa noče biti tak, kakoršni so drugi, se je moral umakniti moža no-fon.no nečistih rok. Prav tako se je zgodilo Milju-tinu Popovima, katerega so za menili z nekim Bid-žom, s temnim poštenjakom ; pri policiji pa so nastavili razupitega Jeremijo Pljevljakušicia. — Koata Krist; , minister pravosodja in zastopnik ministra unanjih del, povišal je v odsotnosti minister-skega predsednika Gjorgjeviča taistega sina, po-slaniškega uradnika IV. vrste uradnikom I. vrste. Protislužno pa je imenoval Gjorgjevič sina Krističa, ki je bil v Peterburgu poslaniški tajnik II. razreda, tajnikom I. razreda. — Radi raznih lopovščin umirovljeni polkovnik Mihael Magdalenič bi moral biti prav te dni imenovan upraviteljem vojaške akademije z naslovom generala.   Dekret je bil že podpi-
Ce mora se zgoditi, Hočem pogumna biti! Moči naj Bog, naherem. Da j-reha dnSo operem!
Rihard pa, ai je poslušal za zagrinjalom, pristavi:
Ne sama, saj pojdem za teboj !
Tedaj nastopijo prijatelji Ribardovi in Oskar, va preoblečeni in zahtevajo, naj jim vedezavalka prorokuje. Prvi je Rihard, ki varljivo poja :
Dej ali me čaka na morju poguba, Dej ali presrčna bo deklica ljuba Mi zv> sta ostala, na mene čakala ? Z raztrganim jadrom in daso nemirno, Mladenič odprav jam na vodo se širno, Ne plaši me neba ni pekla vihar. Odkri mi, pospeši, razreši usodo, Znaj, mene ni ljubav ni vihre Ne bodo od morja ločile nikdar!
Na ladji lahkotni, ki poka in škriplje, Ko nanjo strahota valovja se usiplje, Sred groma in bliska naj duša mi vriska. Oj sladka je peaem o hifti domači, Ko pustil mladenko v brezupnem sem plači. T* pesem mi vliva moč novo v src6, Hej, le mi izusti preroško besedo, Razgrni mi bedo, nam srca Ne stiska ni strah ni gorje. Ul.-ika mu prorokuje smrt, a ne na bojišči,
nego od toke prijatelja, na kar odgovarja Rihard
•asmehovaje:
san, mej tem pa so prišle nove nepoštenosti na dan, in dekret je uničen. Ti zgledi kažejo toli drastično, na kako nizkem stališču morale je srbsko javno življenje, da ni treba nobenih druzih ko-meutarov.
Dopisi,
Iz /Irov, 13. noveabra. Melon« se nam ne zdi vredno oigovarjact  n« d ihoviti dop a v .Slovenca* z die 15. ao.enbra. D>pis stresa neko jezico nad nekim  Bdopi*nikarčaiujm"   n  nad — po-migljaji. Vidi se, da g. dopisnik na drago ni mog-l odgovoriti.   Tudi n»>ke n<tobraž<ne   # -1 i in cvdi" g. dopienik v dotičnem dopisa.  No, de gnatibui .... „Čudite s« irorHUjo Is pitiJrmosti dopisnikovi", pavi .Slovenec", ,da se hvali ua zmagi, ko bi liberalci morali reči: M * cnlpa  Mi bi „rakom žvižgat.", (!) ra niso rab li nepo-uavnega sreditva". No, menimo, da so se   gospodje res čuiora čudili, ko si videli, kako so slavno propadi . G. dopisnik govori o nekih nepottftvnih sreds vih, ko-a so ba.e nam pripomogla do zuege,   Vobln«  ira«rv.k vam j« bil cl tej*»a ni razpolaganja iu daei ste nkai', d« govorim v Vašem .tocu", d ake v J'ijcn, b lo  je vead*»r  vse zamaa. G dopisnik, lena daa i eepo'tavaimi sredstvi 1 Dalj < čitamo tam, iemu ue soOuvstvnjenao z g. dr. Tavčarjem  in  temu   le k g Jakobovimi — p.dplati. No,  iz jed.nega v ria,  ker so res mngo t-palt! Z«rcorete li, g. Jakob tt c^nsortes, tajiti Vaše ma nevriranje? N.! 11 z gg. Z trnkom ia dr. Kroko u 'j. b. š ;-j o-.dj r.i tali o u ^ /o/it , ker s a prihitela celo iz dajnegj Beča ponujat *ivoje bl:»go — toia z«-ima.   Hic Roodus, gosp d*, p i na tam doli, kjer ste ga vi napisali, uanni j .l.u.;-     odgovora. Kle r kalua gospod* se u^a daljl sicer skromno trditi, da njihovih mož ^poštenjakov* m bila trjb^ — ,;>o-sebno" — priganjati!   Sama p.  pririosna, d i priganja'i jih je b lo veude* treba.   Ia pa hi kako! Kar se tičs ^deseterica" iz L^din, msndani potreba baš Arbimada, da bt preračunil, koliko jih je bilo več.  Ia Lndia-ike obči te  je  26 voltlcev, 4, kz«or pravite, so  b ii na"i, veliko se jih pa tu H vobtvs ni uJsležilo. Toraj!  Da so šli volit L<?dir:ci le radi Bgospoda", vam še j-*ieakrat zstrjajemo.   N.ti p-t mož bi se mače ne bi b-lo vdeleiilo volitev. Kohko vabčev/ je nabral g. leiaski  žapni upravite'j, prašite?   Vaš dopisnik ,e do c»la m to ji ji.č j:~>, a te metonimije nist-j p: ■ ■ ' - Pjacjats nam dalje taii ostankov.   Hvala!   Ko bi bili boteli, vzeli smo žs preje 20 ponajamh vaših poštenjakov, a imeli smo jih sami v ozbdju   „Duhovnik ima dovolj posla v cerkvi v jivnoati naj „molči", tako vStovenHC*, in mi dodajamo še,  da ga nima le dovolj,  neg d ša preveč, ako brce kot dober dnbovnik vestno oprav Ijati svoje cerkvena pesle, intčs pa, ako tega ne atoreva ima — 24 ur prostega časa na daa. Ia gordijski  vozel bi bil razvozlan,  kojega vi nists megli.   G. dopisnik erašnje tndi nadalje, kdo s*je razper! Gospoda, tu, ta ja um«etaa tista vaša: M a colpa!   Priznate tadi nsdilje, da do zadnjih let ni bilo še nikdar take ginje kakor sedaj!   Rjs ! Ko gospoda vidite, da se Vam izneverja vaše mehko orc dje — slovenski  kmet —, napenjate v*a svoje zadnje moči, a pr« tem jednačite le pojemajoči luji, ki gori z dolgim utrinkom ia li sem pa tja za tre or tek še vsplamti in potem vgaa.e! Dtlje besed či , Slovenec" ia nas poačaje o se i ta vijanja volilaegt imenika in nam oSita nepo'itavaosti, a sa skrbno ogiba navesti kaj pozitivnega. Toliko Ia v odgovor, da gospodje dobro velo, da nam niso in ne morejo v tem ozira do živega s svojimi predbaci vaai m i nspostaenimi sredstvi.   Mi niaaao jemali v po5te/ nikakih doklad, kojs plačajajo ,tl karji", kakor js seki gospod bligivolil z lece, odkoder ss ima gla-
Presmešna je, preglupa Beseda ta gorjapa! Ah, lahkovernost družbe te Na smeh me sili le!
,Kdo bo torsj morilec?" vpraša R hard, a (iInka odgovori: ,Kdor prvi danes ti poda roko!" V tem hipa nastopi Renato in proži, ns vedoč, kaj te je ta godilo, grofu roko, katerega Uirika s strahom spozna, a on ji odpusti in jo obdari z novci. Si Ivan prip-Ije ljudstvo soboj, ki, spoznavši ljubljenega guvernerja, poje slavospev in zavesa pade.
Drugo dejanje: Amalija pride na „grozno grobišče), kjer krivica vsaka se plača s smrtjo, kjer zeleni čarobna sel," ki naj aamori v njej pregrešno ljubezen do grofa K barda, a žaloatna premišlja:
Toda kadar atrgam to travo,
Ki ozdravi mi vse bolečine,
Kadsr v glavi mi zbegani mine,
Kar me nosilo je prej do neba;
Ko ljubezni mine mi gorje,
Kaj ostane tebi še src"
Kdo bo ptakal in kdo mi povrne
Izgnbljeno, brezupno življenje?
Srce bedno, oh, naj led te ogrne,
Več ne p lakaj pekočih solzil,
Oh, pozabi radost in gorje,
Mirno bodi, bedno mi srce! Ura bije pslaaoči, obhaja jo strah, sdi ss ji, da vidi dahove asmrčenih zli črncev in pretrašena pade na kolena in moli.
siti le beseda mira ia spravi in ne pobalinsko zmerjanj3, imenovati naše obrtaiks. D -tur tsk nam želite k zm«gi, a mi Vam k pojedioi — sedmine. Kir se tiče končne afe e o voza, sami orisnste, da so ji b naobraženci zvrnili—in s tem pokazali svojo olikanost! Sipienti sal? Ia t« daboviti konec! Prs-pimsnkljiv je in glasiti bi se moral: ,S'eta naj pa obširneje poročajo poznejši zgodovinarji o naši bivši sla*i, virov j m ne bode manjkalo, a peli bodo le žil .'tnale o propadli slavi in vzueten* od i o probuji in vstaienja t
Dnevne vesti,
V Ljnbijaei. 23. novembra.
— (Slovanska kršč.-narodna zveza in vlada) Te doi je bila parlamentarna komisija BS| u.uiki krščao-ilto-narod ae z/azs* pri naučnim ministru baroku Gsutoc'iu ia pravosodnem ministra grefu Glsispactu, da zagovarja postulata Slo-vejciv, HfvatoV ia M tlurasov gleie Š9lstva in pravosodja. Pri rsi.iisiri barona Gautucba se je komisija madila dve in pol ure, pri grefu Gleis-pacha poldrago aro. Oia miaistra sta pnpizaala, da jđ vlada dolžna ngcd ti večini iarečenib zahtev, s car sta pa oba minstra zthtivala, da oataae vsebina teh pogovorov tajoa.
— (Državno uradništvo ) I s uradniških krogov s-i nam i;\š • : Kakor č:i emo, bočs osr daja vlada poizvedeti, knkšao mišljenje je mej aradaištvom zaradi zavlačevanja regulscije plač in se ja ba v ten ozira obrn.la s posebni ml dopisi na lokalne vlade. To ji po našem mnenji popolnoma uepo-trebao, kajti zadnji sluga rsrediije vlade b; ji lahko povedal, da tako kakor mij duaajskimi aradaiki, ravao tako, ako še ne haje vre tudi mej aradaištvom v proviactjah. Ako je pa t-.kj vprašaaje ža res došlo, ne dvomao da bodo vsi načeloiki, ako ho!ejo odkritosrčno govoriti, na vea usta povedali, da je valed popolnoma neopravičeoega zavlačevanja regulacije plač mej nradništvom zavladala splošna nevolja in skrajna egorčenoat, ker je v«akemu a rad • mku jasno, da država opravičenim zabt-^vam svojih c rad ii ko v auče vstreči, ia da je opetovano zate • jevaoje, češ, država nima denarja, pri ogromnih vsakoletaih htsgajaičaia  prebitkih Is gib hamaag.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo ns daaašajo predstavo Moasrjeve štiri-dejanske g'ame »Knjižničar".
— (Stekel maček?) Jem- Rtziager, knjigovez ss Pol|ad8ci css:i šc. 26 js bil od domačega mačka v daaao nogo vgrizasa. Maček js bil, kakor se govori, stekel. J ue; Rtziagar je šel tvkoj v bal« nico, mačka pa eo pobili.
— (Nezgoda.) Danes ob 1 ,12 ari padel je pri stavbi Maurerjeva hišs na Valvasorjevem trga dolavcu G i ju Saladvora koa opeka na glavo. Salva* dora je težko ran/ea ia se je preaeiel v deienj bolnico.
— (Semenj.) Na včeraj5nji semenj je bih prignanih 96G koaj ia volov, 605 krav ia 75 telet, skupaj 1646 glav. Ziaaajega knpia ai bilo, razen jidaega Žida s M ara ve, kiteri je nekaj volov sa rejo kupil. Maj domačiai s3 ss š« najbolj prodajale kravs s teleti, sploh pa je bila kapč.ja srednja.
— (Najden denr ) Včeraj popoladae nsSal je aeki possatn k v W Jfov h olicah vsfijo svoto dsnarjs, katsri je oddal na magistratu.
Ianenada nastopi grof R hard, ki je šel sa njo in jo hoče ščititi. Aoaelija ga roti, naj beži: »
Bedna žrtev ta so grndim,
Vsaj imena mi ne h krunite,
Da sramota, zaničevanje
Mi življenja ne pokončal On v strasti ljubavi ne sluša, zagotavlja pa jo, da mu js sveta njeaa čast, na kar mu ona odgovarja :
Toda, Rihard, ni smeti dražega ljubiti lene, Njegova sem, ki bi tvegal življenje ia t6. Rihard pa jo sa vrača:
Ves li, ali srca ne razjeda
Neutćsno mi bridko keaanje?
Kdo pa (itifti njegovo ječanje,
Ko ljubezni le polni ga epev?
Kolikrat sem v-.dihaval po noči,
Zmučen, itrt od duševnega boja,
Kolikret od Doga sem pokoja prosil,
Kolikrat prosil kot ti 1
In zatorej da bilo bi moči
Ne živeti le zate vso dni ? Zaman ga roti Amalija, naj beži, on hoša ss> jedno besedo čuti ia njenih ost: Da ga ljubil Ko sta v največji ekstazi Ijnnavaega dvospeva, nastopi Renato, ki ničesar ne sluti o pregrešni ljubezni svoja soproge in grofa R harda, katerega pride svarit, da pobegne pred zarotniki, ki ga zalezujejo in hote umoriti. Dramatična situvacija dospela je do vrhunca. (Koneo prah.)
— (čevljarska zadruga) D žilna vlada je tjdobnla preae«jeoa pravi« razsoiišča ljubljanske čevlju reke zadruge. _
— (Vestna poŠta) V Radečah 11. t. m. oddano piamo, na katerega naslovu je bilo izrecno zapisano „Kopanj, pošta Grosuplje" romalo je — risum teneatis — v Slavonijo! Tam so iztaknili po gotovo večurnem mučnem iskanji in brskanji po različnih zaprašenih leksikih in krajevnih imenikih neko gnezdo po imenu nKapinu pri Suliempolji. Najbrže misli slavno poštno uradništvo v Zidanem mostu, da smo še ved HO v onih časih, ko so BjSf nazivali Nemci s „Krobotben", ko še sedaj mečejo Turke in Slovane v jedefl koš. Ker j« bil naslov samo v slovenskem jeziku napisan, so učene glave takoj mislile da ta kraj ne more biti drugje, kakor na Hrvaškem ; škoda, da ga niso iskali kje blisu ! Konstantinopola. Tam seveda so iskali nič slutečega mojega prijatelja po „cijelej okolici". Tako se mi piše iz Kapana, kjer se je post tot discr ma ! rerum rrojega pisma nekdo usmilil, je odprl in mi nazaj poslal, kumor je. po poteku jed nega tedna srečno dospelo. Sreča, da sem s« podpisal s c°lim imenom, eic^r bi v resniei „uzalud OCakival* odgovor, ulo-vek v resnici ne ve, ali bi se jezil nad malomarnostjo, ali pa bi se smejal nad porostasno učeno-stjo recte nevednostjo naših nemških in ponemčenih poštnih uradnikov. Če bode šlo tako naprej, bodem 0 s časoma primorani celo dopisnice rekoman dirati, ako hočemo, da pravočasno dospo na svoj pravi cilj
— (Posojilnioa v Zagorji ob Savi) borie tud' v prihodnje obrestovala mn l»e vloge po 4,/1°/0 in bode s»n-a plačevale novi re tai d«vek
— (Iz Tržiča) se rasi poroča: Z%bavni večer, katerega je pr.redilo tukajšnje bralno društva v soboto 20 t. m., }* nad vse pru'akotanje lepo iz Tekel. Ooširni vzpcr^d tacnbnra^kih in pavskib točk j* bil izvršen vrlo dcbro in so fa-nbar« hi k- •«>• nevel želi splofino odobraval j >. Uieležba je b . mnogobrojna, vkljub temu, da sb je od gotove m m .i delovalo proti ud-ležbi. Druš vo je na pra vera peta. L* tako n»prei!
— (Nezgoda na železnioi ) Železaiški dela vec Fran B I. ti je mej po itajama Žirovnica in J» vornifc padel pod železniški voz tako nesrečno, da ma je vos zlomil desno roko.
— (Poročil) se jo včeraj w Gralci gosp dr. F . n Po rek, eodrti pristav v Lubljuni. z gdčno. Frsnico Preisingerjevo. Oastitamo!
— (Demonstracije v Gradoi) Pri sobot n h d<?wnnatr»L-ijah v Gr^dci je bil delavec K a ol Mli narič a bajonetom tako sabodva, d \ je še tisto noč umrl R-/«« n;ega bili so še trije delavci nevarno ranjeni, jako mnogo pa ji Miku ranjen h Rsdarjav je bilo ranjenih pet. raej njimi dva nevarno.
— (Imenovanja.) Pravni praktikantje v o^r ž n višjega sodišča tržaškega Rudolf G ran t ar, Spiro P e r a č i č , dr. A'o;?ij Candatti ia G no
» u a r i n t o t t o so imenovani za r.v-ku-t\o e.
* (Biela meteori) se bodo pr kanali baje 23. t. m že zgodaj na večer. Biela- meteori se imenujejo, ker hodijo isto pot katero je hodil komet liiela, kateri se je 1. 1846., ko se je približal zemlji, razpočil na dva dela. Od takrat se ta komet ni več prikazal, le njegovi vazali, Biela meteori so še ostali. Ti bodo šli 23. t. m. skozi pot zemlje in zato bode videti veliko utrinanje, pravijo zvezdo-zuanci, — če ss morda niso zopet zmot li.
* (Brzojav in golob pismonoseo .) »Frem-denblatt" poroča: Neki moskvanski trgovoc je baje skušal hitrost brzojava ter goloba pismonosca, in prepričal se je, da je ■— golob ornejši od brzojava. Brzojavil je svoji ženi z Dunaja v Moskvo ter odposlal ob jednem goloba s pisemcem tjakaj. Golob je dospel v Moskvo tri ure prej, nego brzojav. Kdo verjame to?
* (V dveh urah iz drevesa časopise napravil ) je neki tovarnar v Grafenau - a na Spodnjem Bavarskem. Naj prve so deblo z okroglo žago delili na 50 cm dolge kose, katere sta stroja olupila ter razklala. Nato so izpremenili polena v lesovino, iz katere je nastal papir. Vee to in tiskanje papirja je trajalo dve ari 25 minut.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 23. novembra. Poslanska zbornica je po sila dolgi razpravi v z prejela predlogo o podporah po ujmah oškodovanih pokrajin. Večerna seja je trajala do polnoči. Predsednik jć določil prihodnjo sejo za sredo in na dnevni red postavil nsgodbeni provizorij. Kadi tega se je unela dolga in precej burna razprava. Nemci so zahtevali, da nagodbeni provizorij ne sme priti prej na dnevni red, dokler niso rešeni vsi podani nujni predlogi in grozili z igredi, če se jim ne ugod». "VVolf je «aklical: Vse bomo razbili in demolirali, če se ne udaste. Zbornica je s 132 proti 79 glasom odobrila dnevni red, kakor ga je bil naznanil predsednik.
Dunaj 23. novembra. V budgetnem od seku avstrijske delegacije razvila se je danes velezanirniva razprava o unanji politiki. Seja se je začela ob 10. uri dopoldne in traja ob 8   uri še. Razpravo je otvoril dr. Str a ns ky, kateri je,  pripoznavajoč javnost in preciznost ekspozeja grofa Goluchovvskega,  povdarjal posebno zadoščenje, da se je Avstrija porazu-mela i Rusijo in da se je vsled tega preminila arstrijska politika na Balkanu, in naglašal Domen porazumljenje mej poljskim narodom in Rusijo,  katero se je doseglo povodom carjevega obiska v Varšavi. Dr. Gross je grajal, da delegacija sploh kaj sklepa o prispevkih za skupne trojke, še predno je določena kvota. Trdil je dalje, da je avstrijska notranja politika   panslavistična  in da nasprotuje mirovni unanji politiki. Ta notranja politika, katero je Gross  konsekventno  imenoval pansiavistično, zamere postati usodnega pomena za trozvezo, kar potrjuje panslavistični panegirik dra. Stran Bkega   Gross je vprašal ministra, je li res, da je diplomatičnim  potom  interveniral  v  li ro linu, da je pruska vlada nekaterim avstrijskim poslancem prepovedala, govoriti na shodu pan germanskega društva,  in če je res,  zakaj da je to storila in na podlagi katerih zakonov. Naposled je Gross rekel,  da Nemci sicer po idravljajo  porazumljenje   z   Rusijo   kot novo jamstvo miru,  da pa nikakor ne žele tesnej štgt približanja mej Avstrijo in Rusijo.
Dunaj 23 noveaibra. Po Grossu je go vonl dr. Scheicher in sicer v zmislu kr Ščansko socijalre str»uke. Razpravljal je obširno o kenzulatskih zastopstvih in ugovarjal izreku dr. Stranskega, da trozveza ni več tako aktu valna,  kakor je bila, sicer pa rekel, da boie v plenarni  seji  delegacije poveril nacijonalec K a i s e r , kateri je tud; predsedaiku ogerske delegacije, grofa S^aparvju očital, da se vtka v notranje razmere avstrijske in se v dokaz tega skliceval na Siaparvjev ogovor na cesarja Govoril je potem še L u p u 1 in sicer vladi prijazno,   potem   pa  je prišel  na  vrsto dr. Kramar.
Dunaj 23 novembra. Krama' je najprej povdarjal, da se ]e trozveza nekoliko premenila in je potem s p^boo iskrenimi be sedaroi pozdravljal približanje Avstrije k Rusiji. Naglašal je, da se pr; tem razmerju nič ne prikriva, da se je razložilo vsemu svetu jasno in razumevno, in da je tudi že rodilo dobrih posledic. Vzel je z zadoščenjem na znanje izjavo ministra Goluchovvskega, da Avstrija ni provzročila najnovejše krize v Srbiji, in da je Avstrija v zvezi z Rusijo blagodejno uplivala na razvoj balkanskih razmer. Rekel je, da so bili Cehi nasprotniki trozveze, ker so domnevali, da si pridobi ž njo Nemčija preponde ranten upliv na naše notranje razmere, a priznal, da se zdaj Nemčija vede povsem korektno in lojalno.
Dunaj 23 novembra. Po Kramaru so govorili še grof Zedwitz, grof Dziedu-s z y c k i in baron D i pa uli, potem pa je minister grof Goluhovvski z ozirom na Gros sovo interpelacijo izjavil, da on ni na noben način uplival na to, da je nemška vlada nekaterim avstrijskim poslancem prepovedala nastopiti na shodu društva „Alldeutscher Verband" v Berolinu in demonstrovati proti avstrijski vladi, ampak da je to storila nemška vlada iz lastnega nagiba. Minister govori še.
Dunaj 20. novembra. Minister grof Golu howski se je nadalje zavaroval proti svojevoljnemu tolmačenju njegovih izvajanj, rekši, da je jasno in lojalno govoril. Trozveza je in ostane steber naše unanje politike, že ker je sklenjena za ohranitev miru. Vlada si je štela v dolžnost, utrditi in pomnožiti garancije, katere daje trozveza, in se je porazumela z Rusijo. Bila so nasprotstva mej Rusijo in Avstrijo, a ta so se odstranila. Nobena teh dveh držav se ni odrekla svojemu uplivu na Balkana, a dogovorili sta se, da se ne bodeta vmešavali v notranje zadeve balkanskih držav. Iz vestnim krogom bi bilo jako všeč, da se Rusija in Avstrija ne razumeta, skušali so tudi preprečiti porazumljenje, a ni se jim posrečilo.
Dunaj 23. novembra. Po kratki specijalni debati je budgetni odsek odobril proračun
ministerrstva unanjih del ter i^rektd nrrnistru grofu f t duchovskemu soglasno zaupanje. To je prvič, da se je ministu unanjili del voti rala zaupnica soglasno. Prihodnja seja bo v nedeljo. Na dnevnem redu je proračun vojnega ministerstva.
Dunaj 23 novembra. Nemška katoliška ljudska stranka je danes sklenila, da bode pri drugem in pri tretjem branju glasovala za nagodbeni provizorij.
Dunaj 23. novembra. Vlada Seli, naj bi poslanska zbornica zborovala do B ižiča in upa, da se do tedaj parlament irnim potom reši razen nagodbenega provizorija tudi budgetni provizorij in zakon o kontgentu novakov za 1. 1898.
Narodno-gospodarske stvari.
Oaebni kredit po kranjski deželi.
(Spisal Ivan L a p a j n e.)
I. Splošne lastninske iti p ridob ninske razmere.
Vojvodina kranjska, ki meri okoli 100 kvadratnih rnirijiimetrov, je ponajveč gorata; ^ornnjska stran pripada že visokem i alpskemu gorovja, ra-n tem ko krije Notranjsko  Kras, Dolenjsko  pi večinoma gričev,e. Gorati del dežele obsega več kakor polovice nje površine; več kakor četrtina dežele pa je hribovita, in  le slabi  četrtmi  odpade ni ravnino,   ki   obsega:   ljubljansko   barje,   krško polie, gorenjsko dolino  in  še nekatere rainjse drug4 doline. Uele površine je (J5°'0 produktivnu zemlje, mej temi zavzemajo skoro polovico gozdovi; 1 5 odpade na pašnike,   1 t na  travnike  in   vrtove,  o. */■ na ralno ssmljOi sposobno za plug;  okolu   l'/sVs P°" vršine pa krijejo vinske gorice itd.
Dežela je povsem poljedelska ali aqrikulturna dežela; kajti večina prebivalstva se ukvarj i z različnimi strokami poljedelstva, in le skromna manjšina dela in služi pri rudarstvu, industriji ah v kakem drugem poklicu.
Večjih poljedelskih podjetij je v deželi pač jako malo; saj je pi na Kranjskem vseh velikopi-sestnikov samo nekaj nad 100, in še mej temi jih poseduje nekaj le večje kmetije. Nekaj velikopo-aestnikov, „grasjakovu, je seveda še vedno na Kraujskam, akoravno se je v zadnjih 40 —50 letih, po 1. 1848. namreč, marsikatero vehkoposestvo ali „grasčina" porazdelila in poproJala. Srednje velikih posestev bilo je pač že pred omenjenim letom precej in daues obstoji iz njih večina dežele. Vender gredo tudi ta srednja nosestva isto rakovo pot. kakor vel.ka posestva. Tudi ta ljudje čim dalje bolj par-celirajo in poprodajajo, in v kratkem bomo mogočo laliko trdili, da so na njih mesta stopile, in to po-eebnno na Notranjskem ia Ujlenjskem, majhne in prav majhne kmetij'. Kje pač tiči vzrok temu rastočemu razdeljevanju posestev ? Ako zgubi posestvo svojega dosedanjega lastnika, t daj preide navadno, posebno v zaupusčinah, celo v tuje roke; vender ne vedno. Iz jedneg,i ali dražega povoda, posebno če ima več dedičuv, razdeli kmet svoje, že tako ne veliko posestvo; na ta način nastanejo potem iz jedne trdne kmetije male kočarije, tudi „kajžarije" imenovane, ki so v malem številu bile že pred 1848. 1. Dostikrat pa je kmet prisiljen še pred smrtjo, v svojem interesu, svoje lepo posestvo razkosati; prej ali slej pride ali po slabi letini ali kaki drugi nadlogi v stisko, da mu zmanjka de-darja. Sedaj pa naj plača davek, ali si nakupi živine itd. Vpraša se sčim? Poljskih pridelkov go-epo8ka oblast ne jemlje, čaka tudi ne za kmeta ugodnejšega časa; izposoditi si denar, pa je bilo prejšnje čase težka stvar. V oeli kranjski deželi je bil jeden sam zavod, ki bi mu morda ustregel, ah manjkalo je v tistih časov posredovalcev (odvetnikov, notarjev); in tako je bil kmet prisiljen, storiti zadnji, za njegovo delovan;e jako neugoden, korak: odprođati jedno, dve parceli svojega posestva. — Pomanjkanje denarja v nujoib potrebah je bil mogoče in je marsikje še dandanes glavni vzrok poprodavanju, manjšanju večjih posestev. — Aron-dirana so posestva največ na Gorenjskem, pa tudi še nekatera na Notranjskem in gorenjem delu Do lejskega. Najbolj parceliran pa je svet, kjer rase vinska trta, kakor v srednjem južnem delu Dolenjskega in na Vipavskem, in posebno še v Belikra-j ini. — Jedno smemo z malim ponosom srečno imenovati za našega kmeta, da kar ima, lahko po vsej pravici imenuje svojo last; najemnikov je izmej naših kmetov le jako jako malo, in če vzame kateri kako posest v najem, tedaj ima navadno tadi še nekaj, kar lahko imenuje svoje.
(Dalje prih.)
— Državne železnice. V nradnem okrožja o. kr. državnoželetniškega ravnateljat'a v Beljake js na prodaj ša sskaj kompletnih Štacijskih zvoncev. Ti zvonovi s3 v mnogih gospodarstvih priljubljeni. Ta se dobe cenejie. Kapci naj ae obrnejo ali naravnost na železniško ravnateljstvo ali pa kar do prve državnoželesniške postaje. — Si. ducena-brom ee otvori lokalna železnica Podklošter Smohot.
Iz ura<ln«kg-a lista.
I« r-iinr nI I . i. m« liiitii ne drnftbe: Marije »!••( posestvo v Rodohovi vasi (prvikrat) din- 27 novembra v Poetojuin,
1'nvla Vatovca posestvo v 0«.r. LeieFah, ranjeno 1 -~iv:, <;!.! . iin6 'Ji. ni'vemhra in       d'cembra v Kemzi i\ih.
Jakoba TnrJif a posestvo v llezuljaku, cenjeno 16ti4 }'1J  lo k r     rilu i <lir    l*  n« v< u lira v IVrkniri.
Josipa M a će U a razne teriatve v rnesku 801 §M| 300 gld.. KI gld. in 800 gld. preložero) dne :!'.*. novembra v Ljiilil ani.
I Mir i no v I^iiil»l>jaiii:
Dn»'-  lil. novembra:  Marija   Tercelj,  miv.arjeva žena, 411 1 *■ t,  i'.s'.i v mestni  log St. 0,  rak  v želodcu. — Jera Legat, kramama. 01 let. Mestni trp St. 11, srčna hiba. V deželni bolnici:
I)n>'~ 18, novembra: Anton Vidmar, pastir, S 3 let, prrna hilia.
Meteorologično poročilo.
Visina uad morjem 896*9 m.
November	Cns opa-7ovatija	Stanje ban '-m I f r.» v rum.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	P.t'l.itiru v mm. v M urah
*3. •	9, zvečer 7. zjutraj 2. popol.	7f>l0 748 7 741 >o	8*9 81	sr. szah. hrezvetr. Sl. SVZh.	skoro obi. del. jasno jasno	00
Brednja veerajtnja temperatura 27
n.imalom.
za   0'G° nad
dm   23. novembra 1897
Skupni državni dolg; v D O teh..... 102 gld. 40 kr.
Skupni tt;v..i\ ni dolg v srebru    .... 102 . 40 „
Avstrijska zlata renta....... 122 „ 70 ,
Avstrijska kronska renta 4" ,,..... 102 „ 30 „
Ogersk.i »lata renta 4 g....... 1'22 „ 88 ,
Ogprnka kninska renta 4%, ..... 100 , 05 ,
AvBtro-ogerske bančne delnice     .... 947 „ „
Kreditne delnice......... 3f>4 , 75 _
London vinta........... 119 B 85 „
NemSki drž. bankovci za 100 mark ... 58 „ 87'/, ,
20 mark............ 11 n 77 ,
20 frankov........... 9 m 54 a
Italijanski bankovci......,   . 45 m 80 „
C. kr. cekmi........... 5 „ 67 „
Dne" 22. novembra 18^7.
4° 0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 1*>0 gld. 25 kr.
Državne srećke iz 1. 1804 po 100 gld.     . 192 , —
Dunava reg. srečke 5"    po 100 gld.    .    . 129 „ — a
Zemlj obe, avstr. -I1/." . zlsti zast. listi    . 1)8 „ 60 „
Kreditne srečke po 100 gld.        .... 199 „ 75 „
Ljnbljauske srećke......... 22 9 75 „
Rudolfove srećke po 10 gld...... 24 , ftO ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . lti'2 „ 50 ,
Trpnuvay-drust. velj. 170 gld. a. v.   .   . 43i , — „
Papirnati rubelj.......... t 28"/4
Lepo stanovanje
v nnvr.zidnni   biši,  ob^tnj^r-e   'z   2 sob,   kuhinja in
pritiklin, odda ?e po ceni takoj ali za I. februvar
na Emonski cesti št 10. vm ■
Izvod h voznega reda
—mj*m~r-jimfm od .1.. olctoTo-ri-i. l^SB&T Odhod Ia l,)til»i|nit«» juž. ko! ■■roirn le« Tri>fi
Ob 12. uri B m po noći osobni vlak v Trbiž, Ileliak, Celovec Franzenfeste, Ljubno; (v/. Sohthal v Ausse. S >l rad; ■ Klein BanHittg v St«yr, Line, na Dur.a) via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. v.jntraj osobni vlak v Trbiž, Pontah 1, Heljak Celovec, Franze'isleste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v So!u.» grad; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 50 m. d>polndtu osobni vlak v Trbiž, Pcmtahel. Ueliak, Celovec, Lj> n>, S-I.. tli.ti. Dunaj. l H> 1 uri 2 m po|>oludne oso1 ni vi. Trbiž Bel .ik, Celovec. Liulmo; čez Selztbal v Sofooftrad Leno (i.i^t.in, Zeli oh jezeru, Inorn-st, Bn■"■ne. »'urili, Oenevo Pari/.;  čez KI m; v Stey, Line. L idejevice, Plzenj
M iniine vare. Heb, Prancove VHre, Karlove vare. Prago, Lip-lk... Dunaj \ ia Amstetten. — I'r«K» v !Vov» MOMai In v lo.* n ;<■. Ob o, uri 15 ra 'jitraj metani vlak — 01 12. uri BO na. popoludne mešani vlak. — Ob 6, uri 80 m BVeetl nesani \ lak — 1'rllio«! v l.jtiUI fnno. j. k. l*r«>a*H Ia '1'rlti/ii. Ob a. url 58 m. zjutraj osubm vlak z Dunaia via Amstetten, iz Lipskega, i'ra;je. Pcaiicovih vamv, Karlo
vib varov. Beba, Marijinih vamv, Plsnjas BadeJevle, Solno-
grada, Liuca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celevca, Behaka, Fran-iensfeiite. Ob 11. nrl 90 m dopojnd a osebni vlak z Du DM a v:a Amstetten Karlovih varov, Heba. Marijinih varov 1'lznja, Builejcvic, Solnograiia, Linca, Steyri. Pariza, Oeneve Curiha, Hregenca, Inomosta Zella 00 jezeru, Leml Oasteina Ljnbna, Celovca, Linca, 1'untabla. Ob 4. uri 87 m. popolu dne osebni vlak z Dunaja, bjubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 0 m. zvečci osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubim, Beljaka, Celovca Pontabla. — ProgM ic No uieNtn in 1« lince» ju
Ob B. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri !$2 m popoludne mešam vlak — Ob H. nri 80 m. zvečer mešam vlak. — 4>«1Ii«mI U l.|iiWI|»»iio d. k. f HnmiilU. Ob 7, uri 23 m. zjutraj, ob 2 uri S ni. popoludne, ob 0. uri 50 ui zvečer. — 1'rlliu«! v l.jnl»ljaim d. k. I* Uiniinil. i Ob b. uri f)0 m. zjutraj, oL 11. uri 8 m. dopoludne, ob 0. uri 20 m. zvečer. (9^2—988)
Trgovski pomočnik
želi svojo služb ) premeniti. — Ponudbi pod „J. D llla Magi.voLjo B« poslati na upravništv. „Slovr Naroda" (1812—1
Izurjenega
solieiiatorja
sprejmem proti dobri plaći
Dr. Valentin Krisper
1811—11_advokat v Ljubljani._
Jože Medven, ribic h Kostrinjpvicp,
br.de pripeljal v petok dno 26 t m. v LJubljano
lepih in finih rib
katere bude po nizki cent prodajal. Ako bed o kupčija z ribami dobra,  se zaveže,  celo leto /.mirom | dobrimi n __ham i postrvi. _(1809 — 11
L'.
il.
psu pomoćnu
veAi.*: s'ovenRkega in nemškega jedki, želi po « oji dvtniHMn'ni vo aSki službi I. decembra t. I. zopet k trgovini pristopiti. (1807—i)
Prja/.n-i   pm.udbn   so  prinijo   pbd naslovom ,Zvestobau opravniitva „Slovenskrjga Nar;.da".
Posojilnica v Radovljici
bode obrestovala hranilne vloge od 1. jannvarja 1898 naprej po 4 Vi0 o od sto ter plačevala tudi rentni davek. rmt)
i
„Kondor".
1788-3)
l
i
„Helios". i
(1789-3:
Št. 89.894.
Razglas.
(1808)
V nhlek. ilue t, iloecmbra hp bo        il in
12 uro dopoludne vršila pri tukajšii|em Mada lllilllicmlo I Icltiacijtl zt» |ir«*<*l*rl»lj€*» »nje lirteiM' In \o/nj<> od^onoi v pri o<l^»ii^l«.r poNtaJe obc*ini v LJubljani xt% leto !•»!#•».
K tej licitaciii »>■ vabijo podjetniki s pristavkom, da je prevzemnikom vložiti nO gld. varaćine.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 18. novembra 1897.
St. .T.1.M8. (1774-3)
Išče se stanovanje.
Podpisani mestni magistrat potrebuje za dobo
od 1. februvarja do 1. novembra 1898 leta
za pisarno mestne efektne loterije stanovanje, obstoječe iz jedne velike in dveh manjših sob.
Pismene ponudbe, v katerih n*j bode navedena najemšTina, vzprejema ob uradnih urah magifltratni predaedatveni tajn k lOvgeii letali.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dt6 15. novembra 1897.
					
rrj ^jTV^Ca	i& rt ifTCirJOn * . t -—a._«_.__- .i n				38!
Zahvala.
() priliki petdesetletnega jiibilija fiajfega }>o<Ijetja (/o.v/o nam je iz krtnjoe miših p. n. prijateljev, in na-j močnikov toliko častnih iuštMc, da se smatrumo jjrijetuo Ohrrzanun, javno izreči sivjo prisrčno in itdano za/tvalo, proseč, da se naj nam blagovoli do sedaj izkazano zaupanje ohraniti tudi v nadalje.
'/j odličnim spoštovanjrm
(nos) 3vrdt\a: G. 7dnnie^.
St. 3091.
(1788—8)
Uradni prostori c. kr. deželne sodnije v civilno pravdnih zadevah nahajajo se v hiši baronice de Traux
na Bregu št. 20;
uradni prostori deželne sodnije v kazenskih zadevah, okrajne za m. d. sodnije v kazenskih zadevah in državnega pravdnistva pa
v Hrenovih ulicah št. ll/a
kjer se bodo za naprej tudi porotne razprave vršile.
C. kr. dež. sodnije predsedništvo v Ljubljani
dne 18. novembra 1897.
U4
V dvorani hotela »Pri
fle^T Samo $ dni
od torka, dne 23. novembra naprej
(Žive fotografijo.)
Vwal4 dan i»r«*«lwlave |» o polnil nt- ob A., G., 7. In A. url Kvcčrr, vNttko uro Jeilna predstav«.
Prvi prostor 40 uovft., drugri prostor 26 novč. Posebna električna svetilna naprava
Vzpored od torka do četrtka:        II. Vzpored od četrtka do sobote:
adni iuTjilej anoleske kraljico 1897.    j  13. fcrzovlak I.
14. Morim z biki na SpanBkem I.
Vladni jubilej anj^lerfke kraljico 1897. 1. Prihod kraljice iz ^'lndsora. '2. Slavnostni sinov nI kraljice,
3. Telesna gafo^ indragonika godba.
4. Deflliranje p*fcpolka; •'■ I bf Prv i koraki otreka.
6. Operni trg t Parizu.
7. Karakterni knmik.
8. Osveta vrt^arjeja. •
9. Borilni boji.
10. Morsko skalovje pri Riaricn.
11. Kerpeutinski plos   v Imrvuln.
12. Mlada zakonska, (Konfiuo sama) (v barv.).
lf>. Sknkalni konj v cirkusu. 1«. Malftni pleaafec in plesalka. IJt Pes in otrok. 1*. Slap pri SchafTliauBenu. 1!»  Krohanje carja v Moskvi. ^0. JV^prejem' carja v Pariza. •JI. Tovarnifeka vrata opoludno.
OriiMlha duhov. 2:J. Mrzoslikur. 24, Dama v kopclji.
IL
(1810—1>
Izdajatelj in odgovoriu urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tiak .Narodne Tiskarne".