Številka 10 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 8. marca 1972 Cena 12 dinarjev Leto XXIX Ul. Na podlagi tretjega odstavka 2, točke VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 19. januarja 1972 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 11. februarja 1972 sprejela SK1.EPE IN PRIPOROČILA o družbenem nadzorstvu Skupščina SR Slovenije je na seji republiškega zbora dne 19. -januarja 1972 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 11. februarja 1972 obravnavala poročilo o delu in problemih komisije za družbeno nadzorstvo skupščine SR Slovenije ter na podlagi ugotovitev in razprave sprejela naslednje sklepe in priporočila 1. Skupščine družbenopolitične skupnosti, samoupravni organi delovnih organizacij, gospodarskih zbornic in poslovnih združenj ter državni organi in interesne skupnosti naj posvetijo večjo skrb varstvu družbenega premoženja, za zakonito in smotrno gospodarjenje ter za varstvo pravic samoupravljaleev kot nosilcev odločitev'v procesu družbene reprodukcije. 2. V uresničevanje teh nalog naj se aktivno vključijo organi družbenega nadzorstva skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Ti naj javno obravnavajo vse tiste primere, ki predstavljajo po nosilcih in materialnih ter političnih posledicah posebno družbeno nevarnost. Sprejemajo naj politična stališča o odgovornosti za povzročene posledice, predlagajo samoupravnim organom ustrezne ukrepe, od izvršilnih in upravnih organov pa zahtevajo, da v okviru svojih pooblastil dosledno ukrepajo. Pri tem naj bodo politika in konkretne akcije preventivne in usmerjene v odstranjevanje vzrokov za nastanek družbeno negativnih pojavov. 3. Neodložljiva naloga skupščin družbenopolitičnih skupnosti je zagotavljanje pogojev za strokovno, materialno in kadrovsko usposobitev inšpekcijskih služb ter drugih organov odkrivanja, pregona in sojenja, ter zagotavljanje njihove dejanske samostojnosti in neodvisnosti. Preprečijo naj vsak poskus vplivanja na njihove odločitve. Aktivno naj spremljajo njihovo delo, obravnavajo njihova poročila, probleme in pojave, katere v svojem delu ugotavljajo in tako vzpostavljajo tudi njihovo odgovornost. 4. Poveča naj se skrb za razvoj in utrditev notranje kontrole kot instrumenta samoupravljanja v delovnih organizacijah zaradi zaostritve osebne odgovornosti. V zvezi s tem naj občinske skupščine, sindikati in služba družbenega knjigovodstva posvetijo več pozornosti zakonitosti splošnih aktov delovnih organiza-cii, samoupravni organi delovnih organizacij pa javnosti dela, opredelitvi odgovornosti na posameznih delovnih mestih in izpopolnitvi neposrednega informiranja delavcev znotraj delovnih organizacij. 5. Organi pregona in odkrivanja naj posvetijo še večjo pozornost učinkovitemu odkrivanju kaznivih dejanj zoper družbeno premoženje, zoper narodno gospodarstvo in zoper uradno dolžnost. O svojih ugotovitvah naj dosledno neposredno obveščajo samoupravne organe delovnih organizacij, o vseh značilnih negativnih pojavih pa neposredno skupščine družbenopolitičnih skupnosti. 6. Ob upoštevanju načela individualizacije kazni naj sodišča zaostrijo kaznovalno politiko za kazniva dejanja zoper narodno gospodarstvo, zoper družbeno premoženje in zoper uradno dolžnost ter posvetijo posebno pozornost smotrnejšemu uporabljanju in izvajanju varnostnih ukrepov, učinkovitejši izvedbi preiskovalnega postopka in hitrejšemu reševanju zadev. 7. Gospodarska zbornica SR Slovenije in poslovna združenja naj primerno delujejo v interesu razvijanja poslovne morale, oblikovanja dobrih poslovnih navad, vestnosti in poštenosti v poslovanju. V ta namen naj gospodarska zbornica sprejme tudi ustrezne kodekse. 8. Izvršni svet skupščine. SR Slovenije naj zagotovi čvrstejšo tekočo operativno koordinacijo in sodelovanje med posameznimi inšpekcijskimi službami, davčnimi organi, organi za notranje zadeve in drugimi državnimi organi na podlagi sistematičnega medsebojnega obveščanja ter posvetovanj in izmenjave podatkov ter informacij, ki zanimajo posamezne državne organe. ■ 9. Za Uspešnejše zatiranje vseh vrst škodljivstev zoper družbeno premoženje naj izvršni svet skupščine SR Slovenije prouči: — ustreznost sedanjih inkriminacij, sistem in višino denarnih kazni ter ustreznost drugih sankcij glede na intenziteto nevarnosti posameznih inkriminiranih 'dejanj; — strokovne in kadrovske ukrepe za izboljšanje in hitrejše opravljanje preiskav pri sodiščih;. — odgovornqst članov samoupravnih organov delovnih in drugih organizacij v primerih, ko je bilo z njihovo odločitvijo povzročeno kaznivo dejanje ali materialna škoda; — sistem in organizacijo nadzora nad izvajanjem predpisov; — možnost za zagotovitev učinkovitejše evidence nad družbenim in zasebnim premoženjem doma in v tujini. - 10. Ustrezne znanstvene organizacije naj se v večji meri usmerijo k proučevanju rešitev za odpravo vzrokov, ki pogojujejo nastanek novih oblik družbeno negativnih pojavov pri razpolaganju z družbenim premoženjem. St. 017-3/72 Ljubljana, dne 15. februarja 1972. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 112. Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. ' 28-215/69) izdaja izvršni svet' skupščine SR Slovenije. ODLOK o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodoosvobodilne vojne v letu 1972 I ' Osnova ,za priznavanje republiškega dodatka za borce v letu 1972 znaša 1880 dinarjev. II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1972. Št. 59-2/64 Ljubljana, dne 23. februarja 1972. Izvršni svet skupščine SR Slovenije Podpredsednik dr. France Hočevar 1. r. 113. Na podlagi 13. alinee 186. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s točko 1/4 sklepov in priporočil za izpopolnitev sistema družbene skrbi za predvojne revolucionarje in borce NOV (Uradni list SRS, št. 12-89/68) je izvršni svet skupščine SR Slovenije na 2. seji dne 23. februarja 1972 sprejel SKLEP o določitvi osnove za odmero pokojnin borcem narodnoosvobodilne vojne in o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov ^Partizanske spomenice« za leto 1972 I Borcem narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943 (76 a člen temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju) in španskim borcem (72. in 234. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju), ki jim je bila odmerjena pokojnina od nižje pokojninske osnove kot 1625- dinarjev, se odmeri nova pokojnina od pokojninske osnove 1625 dinarjev. Pokojnina se odmeri od osnove iz prejšnjega odstavka v odstotku, s katerim je bila borcu določena pokojnina glede na pokojninsko dobo, in se poveča po tretjem odstavku 72., člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. II Imetnikom »Partizanske spomenice 1941«, ki jim je bila pokojnina s pokojninskim dodatkom po četrtem odstavku 7 a člena zakona o pravicah imetnikov »Partizanske spomenice 1941« (Uradni list SFRJ, št. 60-700/70) odmerjena v nižjem znesku kot 1625 dinarjev, se prizna republiški pokojninski dodatek v višini 100 odstotne razlike med seštevkom pokojnine in pokojninskega dodatka in zneskom 1625 dinarjev. III Po določbah iz I. oziroma II. točke tega sklepa se pokojnina določi tudi borcem narodnoosvobodilne vojne, španskim borcem in imetnikom »Partizanske spom.enice 1941«, ki se bodo upokojili po 1. januarju 1972, če je to zanje ugodnejše. IV Po tem sklepu odmerja in izplačuje pokojnine direkcija službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi osnove za odmero pokojnin borcem narodnoosvobodilne vojne in o določitvi najnjžjih pokojninskih prejemkov imetnikov »Partizanske spomenice« za leto 1971 (Uradni list. SRS, št. 23-156/71). i VI Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 191-14/69 Ljubljana, dne 23. februarja 1972. Izvršni svet skupščine SR Slovenije Podpredsednik dr. France Hočevar 1. r. 114. Na podlagi tretjega odstavka 22. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72) izdaja republiški sekretariat za finance PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev prispevkov od obrtnih dejavnosti in od intelektualnih storitev 1. člen Naslov pravilnika o poslovnih knjigah zg zavezance prispevkov od obrtnih dejavnosti in od intelektualnih storitev (Uradni list SRS, št. 40-230/70) se spremeni tako, da se glasi: »PRAVILNIK o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih, dejavnosti in iz intelektualnih storitev« 2. člen 1. člen se spremeni tako, da se glasi: »Poslovne knjige morajo voditi zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrt- nih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti) in zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektulnih storitev (v nadaljnjem besedilu: zavezanci davka iz intelektualnih storitev), ki se jim odmerja davek po dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu imeli več kot 25.000 din davčne osnove oziroma če se utemeljeno predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tolikšno ognovo.« 3. člen V prvem stavku 2. člena se besedilo »za dohodke pristojni občinski upravni organ« nadomesti z besedilom: »pristojni občinski upravni organ davčne službe (v nadaljnjem besedilu: davčni organ)«. 4. člen V prvem odstavku 5. člena se beseda »Prispevni« nadomesti z besedo »Davčni«. 5. člen Prvi stavek 1. točke 6. člena se spremeni tako, da se glasi: »1. zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerih davčna osnova po zadnji pravnomočni odločbi ni presegla 100.000 din, vodijo: — knjigo prejemkov in izdatkov, — seznam osnovnih sredstev.« I V 2i točki tega člena se besedilo »zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti, katerih celotni dohodek, na katerega podlagi je bil z zadnjo pravnomočno odločbo odmerjen prispevek od obrtnih dejavnosti, je presegel 500.000 din, oziroma katerih prispevna osnova« nadomesti z besedilom »zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerih davčna osnova«. V prvem stavku 3. točke se besedi »prispevka od« nadomesti z besedama »davka iz«. 6. člen V drugem stavku 7. člena se besedilo »za dohodke pristojni občinski upravni organ« nadomesti z besedilom »davčni organ«. 7. člen V četrtem stavku prvega odstavka 9. člena se beseda »prispevne« nadomesti z besedo »davčne«. 8. člen V tretjem odstavku 10. člena se v opisu vsebine kolone 5 beseda »občinskih« črta, v opisu vsebine kolone 7 in 8 pa besedilo »v višini amortizacije, priznane Po občinskih predpisih« nadomesti z besedilom »v višini priznane amortizacije«. 9. člen Na koncu prvega odstavka 11. člena se namesto Pike postavi podpičje in doda naslednje besedilo: »v kolono 8 — se vpiše, kdaj so bile plačane posamezne fakture.« 10. člen V prvem odstavku 12. člena se 1. in 2. alinea spremenita tako, da se glasita: »— na strani nabave: v kolono 1 — zaporedoma posamezne fakture; v kolono 2 — datum prevzema blaga; v kolono 3 — podatki, navedeni v glavi knjige; v kolono 4 — številka listine; v kolone 5 do 19 — količine pijač po specifikaciji iz glave kolon; v kolone 20 do 25 — nabavna vrednost po specifikaciji iz glave kolon in skupaj; — na strani prodaje: v kolono 1 — zaporedna številka za vsak dan; v kolono 2 — datum; v kolono 3 — številka listine; v kolone 4 do 18 — količina pijač po specifikaciji iz glave kplon; v kolone 19 do 27 — dohodki po specifikaciji iz glave kolon in skupaj.« 11. člen V drugem odstavku 14. člena se besedi »prispevka od« nadomestita z besedama »davka iz«. 12. člen 15.. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci iz 1. točke 6. člena tega pravilnika so dolžni ob zaključku leta napraviti inventurni popis. Inventurni popis zajema popis zalog, terjatev do kupcev ter obveznosti do dobaviteljev. Inventurni popis zalog mora ustrezati naslednjim zahtevam: — vsebovati mora natančne podatke o količinah posameznih predmetov (število, mera, teža, litri itd.), sumarična navajanja ali cenitve načeloma niso dopustne, — predmeti morajo biti natančno označeni (vrsto, velikost, kvaliteta, itd.), pri polproizvodih se označi stopnja izgotovitve, — predmeti se morajo razvrstiti po vrstah, — navedejo se nabavni oziroma proizvodni stroški po enoti, za ugotavljanje nabavne cene in časa nabave se navede dobavitelj, številka fakture in podobno, — v proizvodnih stroških nedovršene proizvodnje, lastnih polproizvodov in gotovih proizvodov ne smejo biti vkalkuliranl strošek osebnega dela zavezanca in njegovih družinskih članov (ki niso z zavezancem v delovnem razmerju) ter kalkulativne obresti na glavnico, — naveden mora bili datum inventurnega popisa. Inventurni popis podpiše davčni zavezanec. Inventura terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev se opravi na podlagi faktur, ki na dan 31. decembra niso bile poravnane. Zavezanci iz tretje točke 6. člena napravijo samo inventurni popis terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev na podlagi neplačanih faktur na dan 31. decembra. Odvetniki napravijo inventuro terjatev in obveznosti do svojih strank tako, da preverijo postavke nezaključenih poslov, obveznosti do dobavitelja pa na podlagi neplačanih faktur. Ker so dohodki v knjigi prejemkov in izdatkov izkazani v plačani višini,'je treba k temu znesku prišteti znesek neplačanih terjatev do kupcev na dan 31. decembra, odšteti pa znesek v tem letu plačanih terjatev do kupcev iz preteklega leta. Zavezanci iz 1. in 3. točke 6. člena tega pravilnika, razen odvetnikov, izdelajo po preteku leta na podlagi knjige prejemkov in izdatkov poseben razdelilnik stroškov. V- razdelilniku združijo v knjigi knjižene stroške v skupine, ki ustrezajo razvrstitvi stroškov v letni davčni napovedi. Razdelilnik stroškov mora vsebovati vsaj naslednje skupine stroškov: osnovni material, goriva in maziva, drug material, izplačane neto osebne dohodke, davke in prispevke od osebnih, dohodkov iz delovnega razmerja po vrstah davkov in prispevkov, izdatke ža elektriko, plačan prometni davek, davek na tujo delovno silo, članarine, poleg teh pa še nadaljnjo razčlenitev na tiste skupine stroškov, ki so za posamezno dejavnost značilni. V posebnem stolpcu se izkažejo zneski izdatkov za investicije in drobni inventar ter drugi izdatki, ki se ne priznavajo za stroške pri ugotavljanju davčne osnove, če so bili izdatki knjiženi v knjigi prejemkov in izdatkov. Seštevek razdelilnika mora soglašati s seštevkom izdatkov v knjigi. Iz skupnih stroškov po razdelilniku se izloči znesek plačanega prometnega davka, plačanega davka na tujo delovno silo, plačanega davka na določene premoženjske predmete (če se zavezancu ta davek priznava kot strošek) in plačane članarine, ker se pri ugotavljanju davčne osnove upošteva višina odmerjenih in ne višina plačanih obveznosti iz teh naslovov. Ker so stroški v knjigi prejemkov in izdatkov izkazani v plačani višini, je treba k zneskom v posameznih kolonah razdelilnika stroškov dodati zneske neplačanih obveznosti do dobaviteljev na dan 31. decembra, odšteti pa zneske v tem letu plačanih obveznosti do dobaviteljev iz preteklega leta. Pri koloni osnovnega ma-, teriala je treba upoštevati razliko med končno in začetno zalogo osnovnega materiala tako, da se povečanje zaloge odšteje, zmanjšanje zalog pa prišteje k seštevku kolone. K stroškom po razdelilniku je treba dodati tudi znesek obračunane amortizacije iz seznama osnovnih sredstev, odpis drobnega inventarja po spisku drobnega inventarja in zakupno vrednost poslovnega prostora v lastni stavbi, od katere se plača davek na dohodke od stavb. K stroškom po razdelilniku se doda še znesek obračunanega prometnega davka, obračunanega davka na tujo delovno silo, obračunane članarine zbornici, obračunani davek na določene premoženjske predmete, ter stroške za delo zakonca oziroma stroški za delo družinskih članov, ki so prijavljeni kot samostojni nosilci za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje (zadnje tri vrste stroškov le, če se pod pogoji zakona o davkih občanov zavezancu priznavajo). Končno se pri ugotavljanju stroškov upošteva- še 'razlika med končno in začetno zalogo nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov tako, da se celotni znesek stroškov po razdelilniku zmanjša za povečanje oziroma poveča za zmanjšanje zalog. Odvetniki sestavljajo konec leta razdelilnik prejemkov in razdelilnik stroškov. Razdelilnik prejemkov sestavljajo na podlagi zaključenih saldakontov svojih strank: pri tem razčlenjujejo prejemke na plačila za opravljeno delo odvetnika in na vplačila za stranke samo od zaključenih obračunanih storitev, medtem ko se postavke nezaključenih storitev izkažejo v posebnem stolpcu razdelilnika prejemkov. Razdelilnik stroškov sestavljajo odvetniki tako, kot je predpisano v petem in sedmem odstavku tega člena, pri čemer zneske opravljenih izplačil za stranke izkažejo v posebnem stolpcu. Določbe o sestavi razdelilnika stroškov iz šestega in osmega odstavka tega- člena se na odvetnike ne nanašajo. Na saldakontih strank se postavke nezaključenih poslov prenesejo v naslednje leto. Zavezanci iz 1. in 3. točke 6. člena tega pravilnika so dolžni predložiti davčnemu organu skupaj z letno davčno napovedjo inventurni popis, pregled dohodkov po četrtem odstavku tega člena, razdelilnik stroškov, in končni seštevek knjige prejemkov in izdatkov. V prejšnjem stavku navedena dokumentacija se za te zavezance v zvezi z ugotavljanjem davčne osnove šteje za bilanco. Odvetniki so dolžni skupaj z letno davčno napovedjo predložiti inventurni popis, razdelilnik prejemkov in stroškov in končni seštevek knjige prejemkov in izdatkov.« 13. člen Drugi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci iz prvega odstavka tega člena, ki na podlagi tretjega odstavka 74. člena zakona o davkih občanov zahtevajo, da se jih obdavči po plačani realizaciji, morajo poleg navedenih obrazcev izpolniti tudi obrazec »obračun uspeha po plačani realizaciji«, kot je predpisano v določbah iz drugega dela tega pravilnika (22. člen). Prvi stavek tretjega odstavka tega člena se spremeni in se glasi: »Zavezanci so dolžni predložiti davčnemu organu skupaj z letno davčno napovedjo inventurni popis, zaključni list, bilanco uspeha, bilanco stanja,, pod pogoji drugega odstavka-tega člena pa še obračun usjpeha po plačani realizaciji«. 14. člen V drugem odstavku 18. člena se besedilo »za dohodke pristojni upravni organ« nadomesti z besedama »davčni organ«. 15. člen V 20. členu se v naslovu besedi »prispevka od« nadomestita z besedama »davka iz«. V istem členu se v kontih: 26 — za besedo »odtegnjenih« vstavita besedi »davkov in«; 261 — za besedo »odtegnjenih« vstavita ' besedi »davkov in«; . 451'— beseda »Prispevki« nadomesti z besedo »Davki«; 453 — besedilo »na neto osebne dohodke« nadomesti z besedilom »iz osebnih dohodkov«. Za kontom 453 se vstavita nova konta 454 in 455, ki se glasita: »454 — Osebni dohodek družinskih članov. 455 — Davek na osebni dohodek družinskih članov«. 16. člen V 21. členu se v naslovu besedi »prispevka od« nadomestita z besedama »davka iz«. V prvem odstavku 1. točke se besedi »prispevka od« nadomestita z besedama »davka iz«. V drugem stavku prvega odstavka 3. točke se besedi »z občinskimi« nadomestita z besedo »s«. V drugem odstavku 3. točke se besedi »z občinskimi« nadomestita z besedo »s«. Za drugim odstavkom 6. točke se vstavi nov tretji odstavek, ki se glasi »Na kontu 121 — Kupci v tujini — se vodijo spremembe v zvezi s poslovnimi razmerji iz prodaje blaga in storitev kupcem v tujini.« Tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo četrti, peti, šesti in sedmi odstavek. V 13. točki se v prvem stavku besedi »in prispevki« nadomestita z besedilom »in davkov in prispevkov« v tretjem stavku se beseda »prispevke« nadomesti z »davke in prispevke«, beseda »prispevkov« pa z »davkov in prispevkov«. V prvem odstavku 14. točke se beseda »prispevkov« nadomesti z »davkov in prispevkov«, beseda »prispevki« pa z »davki in prispevki«. V drugem odstavku 14. točke se beseda »prispevkov« nadomesti z besedilom »davkov in prispevkov«, beseda »prispevki« pa z besedilom »davki in prispevki«. V prvem in drugem odstavku 20. točke se črtata besedi »prispevkih in«. V šestem odstavku 20. točke se drugi stavek spremeni tako, da še glasi: »Če se od omenjenih izdatkov plačujejo kakšni davki oziroma prispevki iz osebnega dohodka, se na ta konto knjižijo tudi davki in prispevki.« V 21. točki se beseda »občinskih« črta. V prvem odstavku 24. točke se besedilo »prispev- ki iz osebnega dohodka« nadomesti z 'besedilom »davek iz osebnega dohodka«. , V tretjem odstavku 24. točke se besedi »prispevki« nadomestita z »davki«. V petem odstavku 24. točke se besedilo »Drugi prispevki na neto osebne dohodke« nadomesti z besedilom »Drugi prispevki iz osebnih dohodkov.« Za petim odstavkom se vstavita dva nova odstavka, ki se glasita: »Na kontu 454 — Osebni dohodek družinskih članov — se knjiži neto osebni dohodek zakonca, ki dela najmanj polovico polnega delovnega časa v gospodarski dejavnosti zavezanca in je' sozavarovan kot družinski član zavezanca kot nosilca zavarovanja. Neto osebni dohodek se knjiži največ v višini, ki je s kolektivno pogodbo dogovorjena za ustrezno stroko in stopnjo strokovne izobrazbe. Na ta konto se knjiži tudi neto osebni dohodek družinskih članov, ki delajo najmanj polovico polnega delovnega časa v gospodarski dejavnosti zavezanca in so prijavljeni kot samostojni nosilci za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Neto osebni dohodek se knjiži v višini, kot je vpisana na plačilni listi, na podlagi katere se obračunavajo prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Ti obračunani neto zneski osebnega dohodka družinskih članov se knjižijo v dobro konta 250 — Osebni dohodki. Če se konec leta neto osebni dohodek družinskih članov ne izplača, se prenese v dobro konta 902 — Zvišanje lastne glavnice. Na kontu 455 — Davek na osebni dohodek družinskih članov se knjiži na neto znesek osebnega dohodka družinskih članov obračunani davek.« V tretjem odstavku 38. točke se beseda »prispevek« hadomesti z besedo »davek«, beseda »prispevka« nadomesti z besedo »davka«, besedilo »oziroma so tega davka oproščene« se črta. V podnaslovu Č se v drugi alinei pod a) zaporedne številke »23 do 27« nadomestijo z »25 do 29«; v prvi alinei pod c) se za besedo »dohodki« vstavi besedilo »z davki in«; v tretji alinei pod c) se zaporedna številka »16« nadomesti z »18«. 18. člen Dosedanja obrazca »Knjiga evidence o nabavi in prodaji blaga« in »Bilanca uspeha od 1. januarja do 31. decembra« se nadomestita z novima obrazcema, ki se objavita skupaj s tem pravilnikom. V obrazcu »Obračun uspeha po plačani realizaciji« se pod III. v koloni 1 besedilo druge alinee nadomesti z naslednjim besedilom:.»— osebni dohodki z davki in prispevki«. 19. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Zavezanci iz druge točke 6. člena pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev morajo pri obračunu celotnega dohodka za leto 1972 vnesti v bilanco uspeha tudi znesek neplačanih terjatev do dolžnikov na dan 31. 12. 1971 ter ustrezne stroške v teh terjatvah. Znesek neplačanih terjatev do dolžnikov na dan 31. 12. 1971 ter ustrezne stroške v teh terjatvah vzamejo zavezanci iz obrazca Obračun plačane realizacije na dan 31. 12. 1971. To ne velja za zavezance iz druge točke 6. člena, katerim se še nadalje odmerja davek po plačani realizaciji. Zavezanci iz prve in tretje točke 6. člena pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev, razen odvetnikov, povečajo za leto 1972 dohodke po četrtem odstavku 15. člena pravilnika za razliko med zneskom terjatev do začetnih dolžnikov in stroški, ki so v njih vsebovani. Znesek terjatev do začetnih dolžnikov vzamejo iz inventure na dan 31. 12. 1971, znesek stroškov pa v višini proizvodnih stroškov za neplačane terjatve dolžnikov na dan 31. 12. 1971. Št, 401-3/70 Ljubljana, dne 21. februarja 1972. Republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r. 17. člen V 22. členu se v naslovu besedi »prispevka od« nadomestita z besedama »davka iz«. Bilanca uspeha od 1. januarja do 31. decembra Zap. št. Konto Elementi Znesek preteklega tekočega leta leta 1 2 3 4 5 I. IZDATKI • 1 310 Poraba osnovnega materiala 2 400 Poraba drugega materiala 3 401 Proizvodne storitve drugih / 4 402 Neproizvodne storitve 5 403 Dnevnice, terenski dodatki 6 408 Drugi materialni stroški 7 420 Amortizacija 8 430 Pogodbene obveznosti 9 440 Zakonske obveznosti 10 450 Neto osebni dohodki 11 451 Davek iz delovnega razmerja 12 452 Prispevki za socialno zavarovanje 13 453 Drugi prispevki na neto OD 14 454 Osebni dohodek družinskih članov 15 455 Davek na osebni dohodek družinskih članov * 16 660,669 Vrednost prodanega trgovskega blaga 17 740 Prometni davek 18 730 Izredni izdatki 19 600,630 Razlika med začetno in končano zalogo nedovršenih polproizvodov in gotovih proizvodov 20 Skupaj Zap. št. 1 dp 19 21 600,630 Razlika med končno in začetno zalogo nedovršenih polproizvodov in gotovih proizvodov 22 Ostane Vsega porabljeno zap. št. 20 do 21 23 Cisti dohodek Zap. št. 33 minus 22 24 Skupaj Zap. št. 22 plus 23 Zap. ' ' Znesek št. Konto Elementi preteklega tekočega leta leta X 2 3 4 5 II. DOHODKI 25 750 Izkupički proizvodov in proizvodnih storitev '26 751 Izkupički neproizvodnih storitev 27 760 Izkupički trgovskega blaga 28 765 Izkupički materiala in odpadkov 29 758 Drugi izkupički 30 780 Dohodki od obresti 31 781 Dohodki od dotacij, subvencij in podobnega 32 789 Izredni dohodki 33 Skupaj Zap. št. 25 do 32 34 Izguba zap. št. 22 minus 33 35 Skupaj Zap. št. 33 plus 34 a S s “J, cs OD 0> ao g ■o £ > £2 »H a ■g S «s o g A Šifl S73|u g « 5« S^|p. III 115. Na podlagi 6. člena, prvega odstavka 16. člena in 2. točke 17. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71) izdaja republiški sekretar za finance' NAVODILO o uporabi navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 4/70 in 2/71) za sestavo zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti za leto 1971 1. Družbenopolitične skupnosti morajo sestaviti zaključni račun za leto 1971 po določbah navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 4/70 in 2/71), kolikor ni s tem navodilom drugače določeno. 2. Rok za Sprejetje predloga zaključnega računa in dostavo le-tega službi družbenega knjigovodstva se za zaključni račun za leto 1971 izjemoma podaljšuje do 15. aprila 1972. 3. Sredstva izločena po določbah zakona o izločanju dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, davka od prometa blaga na drobno, carin in sodnih taks, na posebne račune (Uradni list SFRJ, št. 53/70), so se med letom 1971 evidentirala na razporedni podobliki »19-2-22- Sredstva izločena na poseben račun od dela dohodkov, ki presegajo 10,8 "/o«. Sredstva, ki so bila po zakonu o evidentiranju obveznosti določenih uporabnikov družbenih sredstev in o načinu njihove poravnave (Uradni list SFRJ, št. 50/ 71) izločena na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva, se izkažejo v enem znesku na obrazcu ZRB-I pod zaporedno številko, ki jo pripišemo za zaporedno številko, na kateri se izkazuje seštevek vseh razporejenih sredstev za glavne namene 01 do 19. 4. Besedilo v II. in III. oddelku za zaporedno številko 131 se spremeni tako, da se glasi: i 3 S 6 7 GLAVNI NAMENI 19. NERAZPOREJENI DOHODKI 19-2 19-2-21 Sredstva, razporejena v tekočo proračunsko rezervo 132 19-2-22 Sredstva, izločena na poseben račun dela dohodkov, ki presegajo 10,8%...................................... 133 Vsega glavni namen 19. (132 in 133) . . . . . 134 Vsega razporejeni dohodki na glavne namene 01 do 19.............................................135 Razporejeno za poravnavo obveznosti, ugotovljenih s popisom na dan 15. XI. 1971.................136 137 138 Skupaj razporejeni dohodki (135 do 138) . . . 139 III. Presežek dohodkov oziroma primanjkljaj po > zaključnem računu Doseženi dohodki (061) 140 Nerazporejeni dohodki (140 minus 139) .... 141 Več razporejeni dohodki (139 minus 140) . . . 142 Neporabljena sredstva za redno dejavnost, ki se prenesejo v proračun..............................143 Presežek dohodkov (141 plus 143 ali 143 minus 142) 144 Primanjkljaj po zaključnem računu (142 minus 143) 145 5. Zaporedne številke 142 do 147 v IV. in V. oddelku postanejo zaporedne številke 146 do 151. 6. Sredstva posebne rezerve, ki so obračunana in porabljena po določbah zakona o izločanju dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka, carin in sodnih taks v letu 1971 na posebne račune, se izkazujejo v VI. oddelku, ki se spremeni tako, da se glasi: l 2 3 5 S 1 VI. OBRAČUN, PORABA IN STANJE SREDSTEV POSEBNE REZERVE, KI SE JE OBLIKOVALA PO ZAKONU O IZLOČANJU DELA DOHODKOV OD PRISPEVKA IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA, PROMETNEGA DAVKA, CARIN IN SODNIH TAKS (V NADALJNJEM BESEDILU: ZAKON) 1 2 3 4 S 6 7 1. Obračun posebne rezerve Doseženi dohodki po zaključnem računu za leto 1970, ki se v letu 1971, omejujejo (003 plus 021 plus 022 plus 024 plus 025 plus 039 plus 043 obraz- ca ZRB-I za leto 1970) . ...................... 152 — Povečanje osnove zaradi povečanega odstotka udeležbe v dohodkih leta 1971..................153 — Znižanje za znesek prenesenih obveznosti na druge družbenopolitične skupnosti (do zneska sredstev, uporabljenih za te obveznosti v letu 1970), oziroma zaradi zmanjšane udeležbe v dohodkih leta 1971 .............................154 Popravljeni dohodki, doseženi v letu 1970 (152 plus 153 minus 154) . ........................155 Povečanje osnov (zap. št. 155X 10,8 */o .... 156 Mejni znesek dohodkov, do katerega se ne izdvaja v posebno rezervo (155 plus 156) . . . . . . . 157 Dohodki, doseženi v letu 1971, ki pa se omejujejo (003 plus 021 plus 022 plus 024 plus 039 plus 043) 158 Dohodki odstopljeni za financiranje obveznosti, prevzetih od druge družbenopolitične skupnosti (4. člen zakona) ................................ 159 Popravljeni znesek dohodkov doseženih v letu 1971 (158 minus 159)............................160 Znesek, ki se izloča v posebno rezervo (160 minus 157).....................................I . . 161 Izločeno po mesečnih obračunih na poseben račun , pri SDK...................................., . 162 Obveznost, ki se mora plačati (161 minus 162) . 163 Več plačano (162 minus 161)...................164 2. Poraba sredstev posebne rezerve — vpisano v blagajniški zapis (3. odstavek 1. člena zakona)......................................165 — za odplačilo dolga pri Narodni banki Jugoslavije (5. člen zakona)...........................166 — za sanacijo gospodarskih organizacij (5. člen zakona) ........................................167 — za kritje povečanih izdatkov, nastalih zaradi izrednih okoliščin (6. člen zakona) ...... 168 — za poravnavo dospelih obveznosti, ugotovljenih s popisom na dan 15. XI. 1971 (2. odstavek 7. člena zakona o evidentiranju obveznosti določenih uporabnikov družbenih sredstev in o načinu nji- hove poravnave . . .•........................ . 169 — obveznice, vpisane za poravnavo dospelih obveznosti po popisu na dan 15. XI. 1971 (9. člen) . 170 Vsega porabljeno iz računa posebne proračunske rezerve........................................171 Stanje sredstev posebne rezerve na računu pri SDlC ..................................... 172 7. Stanje in poraba posebne proračunske rezerve, izločene po zakonu o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo (Uradni list SFRJ, št. 32/70, 53/70 in 15/71) se izkažeta v VII. oddelku, ki se glasi: . 1 2 3 4 S 6 7 VII. STANJE IN PORABA POSEBNE PRORAČUNSKE REZERVE, IZLOČENE PO ZAKONU O OBVEZNEM IZLOČANJU DELA PRORAČUNSKIH DOHODKOV V LETU 1970 V POSEBNO REZERVO (V NADALJNJEM BESEDILU TEGA ODDELKA: ZAKON) Stran 276 URADNI LIST SRS St. 10 — 8. IIi;'1972 1 2 3 4 5 6 7 Neporabljena sredstva posebne rezerve — stanje po zaključnem računu za leto 1970 (153 minus [158 plus 159] obrazca ZRB-I za leto 1970) . . . . . 173 f # Od tega: — vpisano v blagajniške zapise (157 iz obrazca za leto 1970)...................................... 174 Porabljeno v letu 1971 — vpisano v blagajniške zapise (3. odstavek 8. člena zakona)................................... 175 — za sanacijo gospodarskih organizacij (1. odstavek 9. člena zakona)............................ 176 — za plačilo neporavnanih proračunskih obvezno- sti nastaljh do 31. XII. 1970 (1. odstavek 9. člena zakona) . ................................... 177 — za poravnavo obveznosti (2. odstavek 9. člena zakona) ........................................ 178 Stanje sredstev posebne rezerve na dan 31. XII. 1971 (173 minus 176 plus 177 plus 178) ..... 179 Od tega: — vpisano v blagajniške zapise (174 plus 175) . 180 Stanje sredstev na posebnem računu................181 8. V skladu s spremembami v obrazcih za zaključni račun upravnih organov po navodilu o uporabi navodila za sestavljanje zaključnega računa upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 1/70 in 60/70, Uradni list SRS, št. 6/72) za sestavo zaključnih računov upravnih organov za leto 1971, se delno spremenijo tudi obrazci ZRB-III, ZRB-IV in ZRB-V, in sicer: 1. V obrazcu ZRB-III se za zaporedno št. 12 pripiše nova zaporedna številka 13 z naslednjim besedilom: — v 2. stolpcu »-208« — v 3. stolpcu »Del obveznosti po popisu na dan 15. novembra 1971, za katere je prevzela obveznost plačila družbenopolitična skupnost«. r Po spremembi v prejšnjem odstavku postanejo zaporedne številke 13 do 26 zaporedne št. 14 do 27; spremeni pa se tudi'besedilo na koncu 3. stolpca, tako da se glasi: — na zap. št. 14 »(5 minus 12 plus 13)« . — na zap. št. 20 »(15 do 19)« — na zap. št. 24 »(21 plus 22 plus 23)« —' na zap. št. 27 »(20 plus 24 do 26)«. 2. V obrazcu ZRB-IV se za zap. št. 22 pripiše nova zap. št. 23 z naslednjim besedilom v 3. stolpcu »Izločeni depoziti pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne irfvesticije«; prav tako se pripiše za zap. št. 24 nova zap. št. 26 z naslednjim besedilom v 3. stolpcu »Del obveznosti iz popisa na dan 15. XI. 1971, za katere je prevzela obveznost vplačila družbenopolitična skupnost«. Zaradi sprememb v prejšnjem odstavku postaneta zap. številki 23 in 24 zaporedni številki 24 in 25 zap. št. 29 pa postane zap. št. 30. V skladu s tem se spremeni tudi besedilo na koncu 2. stolpca, in sicer tako, da se glasi: — na zap. št. 25 »(6 do 24)« — na zap. št. 27 »(5 minus 25 plus 26)«. 3. V obrazec ZRB-V se vnesejo naslednje spremembe: Za zaporedno številko 13 se pripiše nova zaporedna številka 14 z naslednjim besedilom: — v stolpcu 2: »900« — v stolpcu 3: »940« — v stolpcu 4: »—« — v stolpcu 5: »Protivrednost neporavnanih obveznosti na dan 15. XI. 1971, za katere je prevzela obveznost plačila družbenopolitična skupnost.« Depozit, izločen po določbah zakona o polaganju depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije, se izkazuje na novi zap. št. 30 z naslednjim besedilom v stolpcu 5 »Stanje izločenih depozitov pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije.« « Zaradi teh sprememb postanejo zap. št. 14 db 28 zap. št. 15 do 29; št. 29 pa postane zap. št. 31. V skladu s tem se spremeni tudi besedilo na koncu stolpca 5 in sicer tako, da se glasi: — na zap. št. 15: »(7 do 14)« — na zap. št. 16: »(6 plus 15)« — na zap. št. 24: »(17 do 23)« — na zap. št. 25: »(16 minus 24 — 26 do 31)« 9. Peta točka navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti za leto 1971 (Uradni list SFRJ, št. 2/71) se črta. 10. Struktura obveznosti, ugotovljenih s popisom na dan 15. XI. 1971 ter stanje obveznosti za dan 31. XII. 1971 se izkazujejo na spremenjenem obrazcu ZRB-VI, ki je sestavni del tega navodila: Oddelki I do V se sestavijo na podlagi podatkov iz VI. obrazca, ki je sestavni del zaključnega računa upravnih organov za leto 1971. V VI. oddelku se izkažejo ostale obveznosti družbenopolitičnih skupnosti. Podatki se vnesejo iz knjigovodske evidence, ki jo vodi pristojen organ družbenopolitične skupnosti (12. člen zakona o evidentiranju obveznosti določenih uporabnikov družbenih. sredstev in o načinu njihove poravnave). Podatki o virih denarnih sredstev, ki se uporabi j a-jo za plačila obveznosti, ugotovljenih s popisom na dan 15. XI. 1971, se prikažejo na koncu obrazca. 11. V 3. in 4. odstavku 6. točke se na vseh mestih število »1970« zamenja s številom »1971«, število »1971« pa s številom »1972«. 12. 'Sredstva rezervnega sklada družbenopolitičnih skupnosti, ki so bila prenesena na poseben račun zaradi poravnave obveznosti ugotovljenih s popisom na dan 15. XI. 1971, se izkazujejo na zap. št. 15 na obrazcu ZRB-VIII. 13. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-2/72 Ljubljana, dne 24. februarja 1972. Republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r. \ Obrazec ZRB — VI VII. STRUKTURA DENARNIH SREDSTEV, ZAGOTOVLJENIH ZA PORAVNAVO OBVEZNOSTI Predvi- Označba den pro- Preneše-Vrsta sredstev računa gram iz- no do 31. pri SDK plačil ob- XII. 1971 veznosti 1 2 3 4 Iz računa za izvrševanje proračuna 630 Iz računa za posebne namene 637 Cz proračunske rezerve 750 Iz računa posebne rezerve 752 Ostala sredstva DPS 789 Ostala sredstva upravnih organov 636 708 718 728 Devizni računi Dne Predstojnik Računovodja upravnega organa Predsednik . sveta delovne skupnosti Socialistična republika Slovenija Obrazec ZRB-VI Občina __________________________ PREGLED NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI Zap. št. Vrsta obveznosti skupne obvez- nosti Stanje 15. dospe_ le obveznosti zajete s popisom XII. 1971 od plačal upravni organ tega obveznost plačila prevzela DPS Stanje 31. skupne obvez- nosti Xn. 1971 od tega dospele obveznosti 1 2 3 4 5 6 7 8 I. OBVEZNOSTI IZ SREDSTEV ZA REDNO DEJAVNOST W Obveznost za nabavljeni material in storitve 02 Obveznost za osebne dohodke XXX XXX XXX 03 Obveznost do skladov za začasna posojila 04 Ostalo 05 Skupaj (01 do 04) H. OBVEZNOSTI IZ SREDSTEV SKLADA OPREME 09 Obveznost za nabavljeno opremo 07 Neplačane dospele anuitete 08 Ostale obveznosti 09 Skupaj (06 do 08) m. OBVEZNOSTI IZ SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE 10 Obveznosti za nabavljeni material in storitve H Obveznosti za nabavljena sredstva za skupno porabo 12 Neplačane dospele anuitete Stran 278 URADNI LIST SRS ■št. 10 — 8, m. 1972 zaP' ,, , st. . Vrsta obveznosti skupne obvez- nosti Stanje 15. dospe.. le obveznosti zajete popi-, som XH. 1971 od plačal upravni organ tega obveznost plačila prevzela DPS Stanje 31. skupne obvez- nosti XII. 1971 od tega dospele obveznosti 1 2 3 4 5 6 1 8 13 Obveznosti do investicij 14 Za osebne dohodke 15 Ostale obveznosti v objekte skupne porabe XXX XXX XXX 16 Skupaj (10 do 15) IV. OBVEZNOSTI IZ SREDSTEV REZERVNEGA SKLADA V. OBVEZNOSTI IZ SREDSTEV ZA POSEBNE NAMENE 18 Obveznosti za nabavljeni material in storitve 19 Obveznosti za nabavljeno opremo in predmete skupne porabe 20 Neizplačane dospele anuitete a 21 Ostale obveznosti za investicije 22 Obveznosti do zdravstvenih ustanov 23 Obveznosti do ostalih ustanov in družbenopolitičnih organizacij 24 Obveznosti za osebne dohodke 25 Obveznosti za intervencije v gospodarstvu (regresi, kompenzacije ipd.) 26 Ostale obveznosti 27 Skupaj (18 do 26) 28 Obveznosti organov skupaj (05 + 09 + 16 + 17 + 27) VI. Ostale obveznosti DPS 29 Pogodbene obveznosti za investicije. 30 Obveznosti za neplačane transe za investicije ugotovljene z zakonom 31 Neizplačane dospele anuitete za investicijske kredite in posojila 32 Neizplačane dospele anuitete iz kreditov za pokritje primanjkljajev 33 Obveznosti do bank in skladov za kratkoročne kredite in posojila 34 Obveznosti za garancije • 35 Obveznosti za neplačane beneficirane obresti ipd. iz izvenproračunske bilance 36 Obveznice, izdane za pokritje obveznosti 37 Neporavnane obveznosti do sklada za kreditiranje gospodarskega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in AP Kosovo 38 Ostale obveznosti 39 Skupaj (29 do 38) 40 Skupaj vse obveznosti EPS (28 + 39) PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA OBČINE CELJE 127. Skupščina občine Celje je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) in 135. člena statuta občine Celje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. februarja 1972 sprejela ODLOK o davkih občanov > I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Kategorija dohodkov Pavšalna osnova din 1. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih ... 500 2. od osebnih dohodkov oseb zaposlenih pri krajevnih skupnostih........................... 400 3. od osebnih dohodkov ribičev in lovcev zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, organizacijah in zadrugah .... 400 4. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev......................... 400 5. od oseb dohodkov gospodarskih pomočnikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih . . . 200 III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ, KMETIJSKE DEJAVNOSTI Davki se v občini Celje predpisujejo, odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na tej podlagi. 2. člen Zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih. Glede vrste in načina vodenja te evidence se uporabljajo določbe tretjega odstavka 22. člena zakona. Zavezance iz prvega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženske) in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige. Taka oprostitev je mogoča tudi za preostalega zakonca in otroke, ki v skladu z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in imajo zaposlenega le poslovodjo. Svet za družbeni plan in finance lahko na predlog sveta za blagovni promet oprosti od vodenja evidence o dohodkih in izdatkih zavezance iz prvega odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni), po kriterijih, ki jih sprejme; II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 3. člen Stopnja davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnem besedilu: davek iz delovnega razmerja) znaša 2,3 %>. 4. člen 6. člen Stopnja davka iz osebnega dohodka, ki odpade na osebni dohodek iz gozda znaša 15 “/o. 7. člen Glede na proizvodne in ekonomske pogoje se zaradi določitev različnih stopenj občinskega davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnem besedilu: davek iz kmetijstva) območje občine razdeli na tele skupine katastrskih občin: Šmiklavž Šmartno Višnja vas Vojnik — okolica Zagrad IV. II. Tremerje Trnovlje Vojnik — trg III. Arclin Brezova Dobrna Dol Košnica Lemberg Lisce Loka Strmec pri Vojniku Proži nska vas Podgorje Socka Šentjungert Bezovica Bukovžlak Creskova Goričica (del) Homec Klanc Pečovje Lipa Male dole Novake Rožni vrh Rupe Svetina Brdce nad Dobrno Kompole Tomaž nad Vojnikom Teharje Ver pete Zavrh Zvodno I. Celje Medlog Ostrožno Sp. Hudinja Škofja vas , Davek iz delovnega razmerja se ne plačuje iz dohodkov, ki so oproščeni plačila republiškega davka iz 5 * * 8' ^ en delovnega razmerja. Stopnje občinskega davka iz kmetijstva znašajo: 5. člen Za kategorije dohodkov, od katerih se plačuje da- vek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalne osnove, se določijo tele pavšalne osnove: »/o — v I. skupini...............................32 — v II. skupini..............................26 — v III. skupini.............................12 — v IV. skupini ..............................6 Če ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah, se odmeri davek po stopnji katastrske občine, kjer ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka. 9. člen Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna 6 let . 2. na katerih se zasadijo vinogradi nad 10 arov 4 leta 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki nad 200 arov: a) za srednjedebelni nasad 8 let b) za nizkodebelni nasad 5 let 10. člen Posebna olajšava zavezancem davka iz kmetijstva po 3. in 4. odstavku 66. člena zakona o davkih občanov se prizna ob tehle pogojih: — da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska or-. ganizacija ter občinski .organ pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini; — da preurejajo satnovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija. Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev za preusmeritev gospodarstva oziroma za preureditev poslopij v turistične namene, in sicer: 1. enkratna olajšava v višini. 75 °/o letnega davka, če znaša investicija 50 °/o od katastrskega dohodka, vendar najmanj 2.000 do 30.000 din; 2. dvakratna olajšava v višini 75 °/o letnega davka, če znaša investicija od 30.000 din do 60.000 din; 3. dvakratna olajšava v višini 100% letnega davka, če znaša investicija nad 60.000 din. Izračunane olajšave po teh kriterijih se znižajo in to za zavezance iz III. skupine katastrskih občin za 20 %, iz II. skupine katastrskih občin za 30 % in iz I. skupine katastrskih občin ža 40 %. Priznanje olajšave po tem členu lahko davčni zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva, vložena v tekočem letu, je mogoče uveljaviti v 15 dneh po preteku leta, v katerem je davek odmerjen. Mnenje o tem, ali gre za preusmeritev gospodarstva oziroma za preureditev Stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter če je investiciji primerna in v skladu z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo oziroma območna turi- , stična organizacija. Pri priznanju olajšav za nakup plemenske živine je potrebna tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine. Olajšave, ki se priznajo po tem členu zaradi nakupa plemenske živine, kmetijskih strojev in opreme, se prekličejo v primeru, če je zavezanec pred potekom treh let od priznane olajšave, kupljeno živino, kmetijske stroje ali opremo odtujil. 11. člen Davka iz kmetijstva so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so. proizvodni, ekonomski in pro- metni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev ne presega 4.000 din in če se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. Za višinske kraje po prvem odstavku tega člena se štejejo naselja: Brdce nad Dobrno, Lindek, Parož, Strmec nad Dobrno, Šentjungert in Velika raven, Brdce nad Čreš-njicami, Beli potok, Črešnjevec, Gabrovec, Homec, Hrastnik, Javornik, Kanjuce, Landek, Lačna vas, Loka nad Dobrno,^ Male dole, Pečovnik, Rupe, Kladnart, Selce pri Strmcu, Straža, Svetli dol, Tomaž nad Vojnikom, Zavrh nad Dobrno in Zavrh nad Šmartnim. 12. člen Če je bil donos na posamezni parceli •ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni.in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, oceni škodo posebna cenilna kohhsija, ki jo imenuje svet za družben plan in linance. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 13. člen Višina pavšalnega letnega zneska davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti) je odvisna od vrste obrtne dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec; delovne sposobnosti zavezanca; kraja, kjer ima zavezanec delavnico; od tega, če ima dejavnost sezonski značaj in če opravlja obrtno dejavnost pretežno s fizično silo ter od predvidenega dohodka. Davek iz obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se določi zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve posameznikom kot postranski poklic. 14. člen Stopnje davka iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku, ki se plačujejp po letnih osnovah, znašajo: Osnova din Stopnja “/o do 30.000 10 od 30.000 do 35.000 14 od 35.000 dp 40.000 18 od 40.000 do 50.000 22 # od 50.000 do 60.000 26 od 60.000. do 70.000 29 od 70.000 do 80,000 32 od 80.000 do 90.000 34 od 90.000 do 110.000 36 od 110.000 do 130.000 37 od 130.000 do 150.000 38 nad 150.000 39 15. člen • . Olajšave po 81. členu zakona, o davkih občanov veljajo za gostinstvo, redno storitveno dejavnost in proizvodno dejavnost. Olajšave iz prvega odstavka tega člena ne morejo koristiti zavezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom z motornimi vozili in zavezanci, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic. 16. člen Odmerjeni davek od obrtnih dejavnosti se zniža zavezancem, 'ki redno opravljajo naslednje dejavnosti: a) za 20%: orodjarstvo, precizna mehanika, avto-električarstvo, graverstvo, parketarstvo, mehanika, čiščenje in mazanje vozil, galvanizerstvo, krznarstvo, kamnoseštvo, tesarstvo, kleparstvo, avtomehanika, av-tokleparstvo, elektroinstalaterstvo, krojaštvo, šiviljstvo, instalacije za vodovode, instalaterstvo za centralno kurjavo, pečarstvo, elektromehanika (previjanje, popravljanje in vzdrževanje električnih motorjev); b) za 30 %: elektromehanika za hladilne naprave, za RTV, za dvigala, za gospodinjske stroje, optika, šče-tarstvo, mehanika koles, rezbarstvo, izdelovanje perila, izoliranje, čevljarstvo, kolarstvo, sodarstvo, jermenar-stvo .in sedlarstvo; c) za 40%: veziljstvo, izdelovanje ortoptedske obutve, izdelovanje ortopedskih pripomočkov, pedikura, krovstvo, instalacija strelovodov; č) za 50%: izdelovanje in popravljanje dežnikov, pranje in likanje perila, postreščki, žagarstvo. Olajšava iz prvega odstavka tega člena ne more znašati več kot 1.500 din. Zavezancem, ki so prvič v občini ustanovili obrtno delavnico in se zavežejo, da bodo v tej delavnici najmanj tri leta opravljali redno obrtno dejavnost, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 50 %, vendar največ za 17.000 dinarjev. Olajšav po prvem in tretjem odstavku tega člena ne morejo koristiti zavezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom z motornimi vozili in zavezanci, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic. Zavezanec lahko v enem koledarskem letu koristi le eno izmed predpisanih olajšav po tem členu ali po 15.' členu tega odloka. Zavezancu se prizna olajšava, ki je za njega ugodnejša. 17. člen Zavezancem se ne odmeri davek iz obrtnih dejavnosti po letu, ko dopolnijo starost 60 let. (moški) oziroma 55 let (ženske) če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in ne presegajo 10.000 din celotnega dohodka. Osnova za davek iz obrtnih dejavnosti se zmanjša za dohodke invalidnin in otroških prejemkov, katere bi dobivali vojni ali delovni invalidi, če ne bi opravljali obrtne dejavnosti. . 18. čleh Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od tehle dohodkov in po naslednjih stopnjah: •/o 1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu................................... 10 2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov . . 10 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic............................10 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno ................................15 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno............................... ... 15 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov................' ... 15 1. od dohodkov dela.vcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 10 8. od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih, dejavnosti.................' . . 20 9. od dohodkov zavezancev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije .... 30 10. od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu sklenjene v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve do devete točke tega odstavka...........30 11. od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov upo- rabnih umetnosti, ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki ne štejejo za izvirnike....................................20 12. od dohodkov doseženih po tretji in četrti točki 76. člena zakona.....................• ... 15 Davek po odbitku se plača tudi od dohodkov potujočih zabavišč. Prireditelji morajo pred začetkom dela prijaviti zabavišče davčnemu organu občine . . 10 Zbiralci odpadnega materiala (železo, papir, steklo itd.) in obiralci hmelja so oproščeni plačila davka iz obrtnih dejavnosti po odbitku. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 19. člen Stopnje davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev') znašajo: Osnova din Stopnja •/o do 30.000 10 od 30.000 do 3'd.OOO 14 od 35.000 do 40.000 18 od 40.000 do 50.000 22 od 50.000 do 60.000 26 od 60.000 do 70.000 29 od 70.000 do 80.000 32 od 80.000 do 90.000 34 od 90.000 do 110.000 36 od 110.000 do 130.000 37 od 130.000 do 150.000 38 nad 150.000 39 . 20. člen Davek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo zavezanci davka iz intelektualnih storitev po stopnji 25%. VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 21. člen Stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) znaša 3%. Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena se ta davek plačuje po stopnji 10 % od dohodkov iz avtorskih pravic, ki so našteti v 3. odstavku 107. člena zakona o davkih občanov. 22. člen Zavezanci, iz četrtega odstavka 104. člena zakona plačujejo davek iz avtorskih pravic po stopnjah iz 21. člena tega odloka. 23. člen 30. člen Če nastane dvom ali gre za delo s področja upo- Stopnja davka na dohodek, doseženega z uporabo rabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči ko- dopolnilnega dela drugih znaša 15 °/o. misija, ki jo imenuje svet za družbeni plan in finance. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 24. člen Na dohodke od stavb ne plačujejo davka zavezanci, katerim so dohodki od kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva, če je stavba Izven mestnega okoliša in se ne daje v najem. 25. člen Od stanarine ali najemnine oziroma od stanarinske ali najemninske vrednosti se prizna 60°/» stroškov, razen za poslovne lokale, za katere se prizna 30 °/o stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo stavb ter lokalov. 26. člen Davek od stavb se plačuje po stopnji SO0/«. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 27. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja) se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja “/• do 5.000 20 do 10.000 25 do 20.000 30 do 30.000 40 do 100.000 45 nad 100.000 50 Na dohodek dosežen z oddajanjem opremljenih sob se davek ne plača. 28. člen Na dohodek dosežen z oddajanjem stavb, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice ipd.) v najem, plačuje lastnik davek od premoženja po stopnji 30%. Od doseženih dohodkov se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov (amortizacija pohištva in drugega inventarja, poraba elektrike in vode, kurjave ter podobno) v višini 30 %. . 0> i IX. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 29. člen Dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih se ugotavlja v odstotku od osebnega dohodka, izplačanega takim osebam, in sicer: Vrsta dejavnosti Odstotek 1. proizvodna obrt ...........................30 2. storitvena obrt 20 3. intelektualne storitve..................... . 15 4. kmetijstvo in vse druge dejavnosti .... 10 X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 31. člen Stopnja davka na dobitke od iger na srečo znaša 10 %. XI. POROŠTVO 32. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin. Višina obveznosti, za katero morajo jamčiti poroki, je enaka letni povprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občini odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu v dejavnosti, ki j o opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti. V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo presegajo osnovo iz predhodnega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti. 33. člen Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtnih dejavnosti se zahteva za naslednje obveznosti: — avtoprevozništvo, — avtotaksi, — stavbne obrti, — izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov, — izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol. 34. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo v tehle primerih: 1. ko prisilna izterjava iz premičnega premoženja zavezanca ni uspela, zapadli davki pa presegajo povprečno odmerjeni davek v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti, 2. ko obstaja utemeljen sum, da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas. XII. VLOŽITEV NAPOVEDI 35. člen Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo vložiti napoved do 31. januarja. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 36. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu SRS, uporabljal pa se bo od 1. januarja 1972. Z dnem, ko se prične uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik Celje, št. 7-66/70 in Uradni list SRS, št. 12-334/ 71 in 45-1088/71). Št. 313-5/71-4 Celje, dne 25. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik dipl. inž. 1. r. 128. Skupščina občine Celje je po 162. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, 40/69, 26/70 in 46/70), upoštevajoč izid glasovanja na referendumu dne 6. II. 1972, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. februarja 1972 sprejela ODLOK o vpeljavi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov v občini Celje 1. člen V občini Celje se vpelje krajevni samoprispevek za financiranje enotnega programa gradnje naslednjih osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov: Vrednost gradnje po cenah Vrsta objekta iz leta 1971 Začetek gradnje a) osnovne šole 1. osnovna šola Celje — Otok dinarjev 11,500.000 1973 2. prizidek k osnovni šoli Vojnik 4,800.000 1973 3. prizidek k osnovni šoli Polule 1,650.000 1974 4. osnovna šola Lava — Ostrožno 11,500.000 1977 5. telovadnica Dobrna 1,600.000 1977 b) vzgojnovarstveni zavodi 1. Hudinja 4,080.000 1972 2. Otok 3,800.000 1973 3. Štore 2,080.000 1974 4. Ostrožno 3,140.000 1976 Če so na razpolago potrebna finančna sredstva, se lahko začne z gradnjo posameznega objekta že pred rokom, ki je naveden v prvem odstavku tega člena. Vrednost del, ki se bodo financirala iz sredstev, zbranih s krajevnim samoprispevkom, znaša po cenah iz leta 1971 32,000.000 dinarjev. 2. člen Krajevni samoprispevek se vpelje za dobo petih let, od 1. marca 1972 do 28. februarja 1977. Objekti, za katere je uveden krajevni samoprispevek, morajo biti zgrajeni do konca leta 1978. 3. člen Krajevni samoprispevek se plačuje v poseben sklad za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov Pri temeljni izobraževalni skupnosti v Celju. Sklad ustanovi občina. 4. člen Krajevni samoprispevek plačujejo po stopnji 1 °/o naslednji zavezanci, ki imajo stalno prebivališče v občini Celje: 1. občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali iz pogodbe o delu oziroma sprejemajo nadomestilo osebnega dohodka, če presega 1.200 dinarjev neto mesečno, od neto prejemkov; 2. občani, ki imajo pokojnino, če presega 1.200 dinarjev neto mesečno, od pokojnine; 3. občani, ki so zavezanci davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od obrtnih dejavnosti in intelektualnih storitev, če plačujejo davek po odbitku, od intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, od osnov za davek. 5. člen Krajevnega samoprispevka so oproščeni: — občani od socialnih podpor, invalidnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad, — občani, ki imajo svoje osebne dohodke iz delovnega razmerja ali pogodbe o delu oziroma sprejemajo nadomestilo osebnega dohodka ali pokojnino, če prejemki ne presegajo 1.200 dinarjev neto mesečno. — občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 750 dinarjev za gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, — občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša, — občani, ki imajo osebne dohodke od'opravljanj a obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih. Krajevnega samoprispevka je ria lasten predlog oproščen tudi občan, če dohodek njegovega gospodinjstva, preračunan na enega družinskega člana ne presega 500 dinarjev. Pri tem se v dohodek štejejo dohodki, ki so osnovd za odmero krajevnega samoprispevka. O teh predlogih občanov odloča na podlagi mnenja pristojnega organa krajevne skupnosti posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. 6. člen Krajevni samoprispevek zavezancev iz 1. in 2. točke 4. člena tega odloka obračunavajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin. Krajevni samoprispevek iz 3. točke 4. člena tega odloka obračunava in pobira občinska davčna uprava. 7. člen Glede odmere, pobiranja in izterjave krajevnega samoprispevka, veljajo predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo prispevkov in davkov. 8. člen Navodila za izvrševanje tega odloka daje svet za družbeni plan in finance občinske skupščine. 9. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnevom objave. St. 21-3/72-1 Celje, dne 25. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik dipl. inž. 1. r. 129. Skupščina občine Celjd je na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) 135. člena statuta občirje Celje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. februarja 1972 sprejela ODLOK o občinskih upravnih taksah 1. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih občine Celje se uvajajo občinske upravne takse. 2. člen \ Za plačevanje občinskih upravnih taks se uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72). Občinske upravne takse se plačujejo po taksni tarifi, ki je sestavni del zakona o upravnih taksah. 3. člen Pogoji in način prodaje taksnih vrednotnic na drobno se določi s pogodbo med občino in delovno organizacijo, ki taksne vrednotnice prodaja. ' / 4. člen 1 . Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni vestnik Celje, št. 7-97/69). St.' 423-4/72-4 Celje, dne 25. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 130. Skupščina občine Celje je po 68. členu zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 30/70), na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. februarja 1972 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov 1. člen Ustanovi se sklad za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sklad je pri temeljni izobraževalni skupnosti v Celju. 2. člen Sklad je investitor za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov po 1. členu odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in "vzgojnovar-stvenih zavodov v občini Celje. Sklad zagotavlja financiranje in izvajanje enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov. Sredstva sklada se smejo uporabiti izključno le za namene iz prvega odstavka tega člena. 3. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada je odgovoren sklad z vsemi svojimi sredstvi. 4. člen Sklad ima. svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima besedilo: Občina Celje, sklad za gradnjo osnovnih šol in vzgo'jnovar-stvenih zavodov. 5. člen Organa sklada sta skupščina sklada in upravni odbor sklada. 6. člen Skupščina sklada šteje 33 članov. Od tega števila izvoli vsaka krajevna skupnost po enega člana, po tri. člane pa izvolijo: občinska skupščina, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet, temeljna skupnost otroškega varstva in temeljna izobraževalna. skupnost. Mandat članov skupščine sklada traja do izvršitve programa iz 2. člena tega odloka. Skupščina sklada izvoli izmed sebe predsednika in in njegovega namestnika. 7. člen „ Skupščina sklada opravlja zlasti tele naloge: 1. sprejema statut sklada, 2. skrbi za izvajanje programa iz 2. člena tega odloka, 3. sprejema finančni načrt in zaključni račun sklada. 8. člen Upravni odbor ima predsednika, namestnika predsednika in 9 članov, ki jih izvoli skupščina sklada. Mandat članov upravnega odbora sklada traja do izvršitve programa iz 2. člena tega odloka. 9. člen Upravni odbor opravlja zlasti tele naloge: 1. skrbi za izvrševanje sklepov in smernic skupščine sklada, 2. odloča o najetju kreditov in p oročanju sredstev sklada, 3. sklepa pogodbe o gradnji investicijskih objektov, 4. skrbi, da investicije v redu potekajo, 5. pripravlja predloge o vprašanjih, o katerih odloča skupščina sklada, 6. najmanj dvakrat letno poroča javnosti o poslovanju sklada in izvrševanju programa gradenj. 10. člen Za proučevanje posameznih vprašanj iz delovnega področja sklada ter dajanje mnenj in predlogov lahko imenuje skupščipa sklada ali upravni odbor sklada stalne ali začasne komisije. V te komisije so lahko imenovani člani skupščine ali upravnega odbora ali pa drugi občani. Za posamezne objekte, ki se gradijo, imenuje skupščina sklada gradbene odbore. 11. člen Sklad ima statut. S statutom sklada se podrobneje določi cilje in naloge sklada, delovno področje . in delovanje organov, poslovanje sklada, pravice in dolžnosti organov sklada do ustanovitelja, postopek za sprejemanje finančnega načrta, zaključnega računa in drugih aktov ter način ureditve vseh drugih vprašanj, ki imajo pomen za poslovanje sklada. S statutom se določi tudi način obveščanja javnosti o delu organov in poslovanju sklada. Statut sklada potrdi občinska skupščina. 12. člen Dohodki sklada so: 1. sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom, 2. prispevek temeljne skupnosti otroškega varstva, 3. sredstva občinskega proračuna, 4. prispevki delovnih in drugih organizacij, 5. krediti in posojila, 6. volila, darila in prostovoljni prispevki. Občina zagotavlja manjkajoča sredstva za izvajanje letnega programa gradnje osnovnih šol in vzgoj-novarstvenih zavodov iz svojih sredstev vsako leto posebej. 13. člen Dohodki sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom. Finančni načrt sklada potrdi občinska skupščina. 14. člen Po preteku leta sestavi sklad zaključni račun. Zaključni račun sklada potrdi občinska skupščina. 15. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta je predsednik upravnega odbora sklada oziroma nje-Sov namestnik. 16. člen Upravno tehnična in finančna opravila za sklad izvršujejo ustrezne strokovne službe pri temeljni izobraževalni skupnosti v Celju. 17. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnevom objave. St. 402-4/72-1 Celje, dne 25. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 131. Skupščina občine Celje je na podlagi 56. člena zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) in 135. člena statuta občine Celje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. februarja 1972 sprejela ODLOK o načinu prodaje taksnih vrednotnic za sodne takse 1. člen Pogoji in način prodaje taksnih vrednotnic za sodne takse na drobno se določi s pogodbo med občino in delovno organizacijo, ki taksne vrednotnice prodaja. 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha, veljati odlok o občinskih sodnih taksah (Uradni vestnik Celje, št. 7-98/69 in 21-250/69). St. 423-3/72-4 Celje, dne 25. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OPČINE GROSUPLJE 132. Na podlagi 33. in 101. člena statuta občine Grosuplje ter 6., 10. in 32. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1972 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Grosuplje se uvaja obveznost plačevanja davkov, ki so po zakonu dohodek občine. Občani občine Grosuplje plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. , 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občinč, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči. 3. člen Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku: 1. davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, 3. davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4. davek i% osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 5. davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek na dohodke od stavb, 7. davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, 8. davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, 9. davek na dobitke od iger na srečo. II. DAVKI 1. Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 4. člen ■1 • - Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za proračun in izobraževanje se plačuje po stopnji 4,50. 5. člen Zavezancem, ki na podlagi zakona plačujejo davke iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo tele mesečne pavšalne osnove: din 1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zaseb- nih gostinstvih in za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev.........................500 2. za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih in za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah . . ..................................600 3. za gospodarske pomočnike, zaposlene pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih ....... 300 2. Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 6. člen Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč, zmanjšanega za katastrski dohodek gozdov in od dohodkov iz gozdov. 7. člen Območje občine se razdeli na dve skupini katastrskih občin tako, da se posamezne katastrske občine razvrstijo v drugo skupino, ki obsega dva dela in v četrto skupino, kot sledi: A) 1. del II. skupine zajema katastrske občine: Bukovica, Dedni dol, Draga, Gorenja vas, Grosuplje, Podgora, Radohova vas, Stranska vas, Šentvid, Šmarje, Videm, Višnja gora in Hudo; 2. del II. skupine zajema katastrske občine: Cesta, Kompolje, Male Dole, Sela, Vel. Pece, Krka, Mali vrh, Muljava, Slivnica, Stara vas, Stična, Temenica, Zagorica, Zagradec, Žalna, Podboršt, Ponova vas, Zdenska vas, Dob, Metnaj; B) IV. 'skupina zajejna katastrske občine: Podbu-kovje, Polica, Račna, Ambrus, Blečji vrh, Leskovec, Luče, Valična vas, Vel. Lipljene, Vel. Globoko, Vino, Višnje, Češnjice, Dobrava, Ilova gora, Kriška vas, Sušica. 8. člen Stopnje prispevka so progresivne in različne za posamezni skupini in dela iste skupine ter znašajo: 0snova n. skupina IV. skupina 1. del 2. del do 5.000 23 0/o 19 °/o 70/0 nad 5.000 26 °/o 22 "/o 9 »/o 9. člen Stopnja davka od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozdov, znaša 18 %>. 10. člen Davka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 100 dinarjev. Davka od kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci jz naslednjih višinskih krajev, ki jim je kmetijstvo glavni vir dohodkov, če njihov skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2.000 din: Vel. Ilova gora, Gaberje v k. o. Ilova gora, Cerovo v k. o. Ponova vas, Rožnik, Staro apno, Male Lipljene, Vel. Lipljene in Železnica ter Medvcdica v k. o. Vel. Lipljene, Rogatec, Udje, Vino, Vrbičje v k. o. Vino, Mali Konec, Troščine, Blečji vrh v k. o. Blečji vrh, Vel. in Mali Kal v k. o. Češnjice, Trnovica v k. o. Dob, Kamno brdo, Sela pri Višnji gori v k. o. Dobrava, Kriška vas, Nova vas, Zavrtačc, Pristava v k. o. Kriška vas, Ravni dol v k. o. Krka, Zg. Brezovo, Vrh v k. o. Leskovec, Obolno, Poljane, Goričica, Debeče, Osredek, Planina v k. o. Metnaj, Laze, Male- Lese v k. o. Pod-bukovje, Male in Vel. Vrhe, Mevce v k. o. Vrhe, Ponikve, Vodice v k. o. Cesta, Kočevje, Mala Ilova gora v k. o. Zdenska vas, Ambrus, Kal, Kamni vrh v k. o. Ambrus, Mali Korinj, Vel. Korinj, Kuželjevec, Grintovec, Malo in Vel. Globoko v ki o. Vel. Globoko, Bakre, Brezovi dol, Primca vas, Višnje v k. o. Višnje, Dečja vas v k. o. Zagradec, Male in Vel. Rebrce, Valična vas, Tol-čane v k. o. Valična vas, Kitni vrh, Sušica, Trebež v k. o. Sušica, zaselki Felečvrh, Cerovec, Brezovec; Hru-ševec, Gornji vrh v k. o. Bukovica, Male Pece v k. o. Vel. Pece ter Sp. Slivnica v k. o. Slivnica. ' 11. člen Deset let so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se zasadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi. Oprostitev je mogoče priznati, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo. 12. člen Davka od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozdov so oproščeni zavezanci, ki darujejo les za javne namene.- 13. člen Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kme'-tijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov prizna posebna olajšava. Za sredstva, vložena v preusmeritev gospodarstva se seštejejo sredstva, vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme, sredstva vložena za preusmerjanje gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo mesa in mleka), za uvedbo pašnokošnega sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij, pašnikov, če sredstva za melioracijo vložijo posamezni kmetje. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini vsaj 50 °/o katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2.000 din. Olajšava po tem členu, pripada zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oziroma vlaga sredstva za take namene, če njegova vloga presega v prejšnjem odstavku navedeni znesek. Olajšava po prejšnjem odstavku znaša 25 °/o vloženih sredstev, vendar ne sme presegati triletne odmere davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah za ponovno vložena sredstva oziroma višina olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno Vložena sredstva prekoračil najvišjo možno olajšavo po tem členu. Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji predloži dokaze o vloženih sredstvih iz prvega odstavka tega člena. O olajšavi odloči. davčni organ z odločbo. Svet za gospodarstvo izda po potrebi natančnejša navodila, s katerimi tudi konkretizira pogoje za uveljavljanje olajšave iz tega člena. . 3. Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 14. člen Davek v pavšalnem letnem znesku vnaprej plačujejo občani, ki se ukvarjajo s storitveno obrtno dejavnostjo in ne zaposlujejo tuje delovne sile ter letni osebni dohodek od take obrtne dejavnosti ne presega 25.000 dinarjev. Davek v pavšalnem letnem znesku po. prejšnjem odstavku ne sme presegati 2.500 din. 15. člen Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnava Stopnja din "/« do 30.000 10 od 30.000 do 35.000 14 od 35.000 do 40.000 18 od 40.000 do 50.000 23 od 50.000 do 60.000 27 od 60.000 do 70.000 31 od 70.000 do 80.000 34 od 80.000 do 90.000 36 od 90.000 do 110.000 37 od 110.000 do 130.000 38 od 130.000 do 150.000 39 nad 150.000 40 16. člen Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od vsakega posameznega dohodka ob vsakem izplačilu po proporcionalnih davčnih stopnjah, ki znašajo: "/• 1. od dohodkov prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu........................15 2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov . - . . 20 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic............................25 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, revij, knjig in podobno ...............................20 5. od dohodkov zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno...........................20 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov .................. . . 20 7. od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 20 8. od dohodkov doseženih z opravljanjem del postranskih kmetijskih dejavnosti ...... 15 9. od dohodkov delavcev, ki priložnostno oprav- ljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije .... 12 10. od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjene v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve in devete točke tega odstavka......12 11. od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov upo- rabne umetnosti ali od premoženja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike ......................................12 12. od dohodkov potujočih zabavišč..................20 13. od dohodkov domače obrti, ki vključujejo tudi izdelovanje čipk in lesne embalaže...........10 Davek iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer od: lesenih zobotrebcev in špil, lesenih žlic, lesenih kuhalnic, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodja. 17. člen Za zavezance, ki se jim priznajo olajšave v smislu 94. člena zakona o davkih, se določijo naslednje gospodarske dejavnosti: predelovanje nekovin, predelovanje kovin, predelovanje lesa, izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelovanje usnja, izdelovanje živil, izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov, stavbna obrt, gostinstvo in obrtne osebne in druge storitve. 4. Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 18. člen Stopnja občinskega davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se plačujejo po letnih davčnih osnovah so progresivne in znašajo: Osnova din Stopnja •/« do 30.000 10 od 30.000 do 35.000 14 od 35.000 do 40.000 18 od 40.000 do 50.000 23 od 50.000 do 60.000 27 od 60.000 do 70.000 31 od 70.000 do 80.000 34 od 80.000 do 90.000 36 od 90.000 do 110.000 37 od 110.000 do 130.000 38 od 130.000 do 150.000 39 nad 150.000 40 19. člen Občinski davek od intelektualnih storitev po odbitku (prvi odstavek 108. člena zakona o davkih občanov) se plačuje po proporcionalni davčni stopnji in znaša 20 °/o. 20. člen najem. Davek na dohodek bd stavb se plačuje tudi od počitniških hišic. 23. člen Stroški upravljanja, vzdrževanja in letne amortizacije stavb znašajo 60% od stanarine ali najemnine oziroma stanarinske ali najemninske vrednosti. 24. člen Stopnja davka na dohodek od stavb znaša 35 %. 7. Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic 25. člen Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: Davčna osnova din otopil do 5.000 20 od 5.000 do 10.000 25 od 10.000 do 15.000 30 od 15.000 do 20.000 35 od 20.000 do 25.000 40 od 25.000 do 30.000 45 nad 30.000 50 8. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih Zavezanci davka iz , osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. 5. Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 21. člen Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 8%. Izjemoma od določbe po prejšnjem odstavku tega člena se plačuje davek po stopnji 10% od osebnih dohodkov od avtorskih pravic: 1. dosežen od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, feklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del, 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, 3. artistov, plesalcev in podobnih, dosežen na zabavno glasbenih prireditvah, 4. izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobhih prireditvah. Ce so osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se plačuje davek po stopnji 8%. 6. Davek na dohodke od stavb 22. člen Davek na dohodke od stavb se ne plačuje, razen od stavb in poslovnih prostorov, ki jih dajejo občani v 28. člen Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih se ugotavlja v odstotku od osebnega dohodka, izplačanega takim osebam. Odstotek iz prejšnjega odstavka se za posamezne dejavnosti določi v-naslednji višini: a) pri zavezancih od obrtnih in drugih dejavnosti: — izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelovanje živil, obrtne, osebne in druge storitve ... 10 — predelovanje usnja, knjigovezništvo . <• . 15 — predelovanje nekovin, izdelovanje gumijastih izdelkov in popravljanje ter izdelovanje raznovrstnih izdelkov, stavbna obrt . . 20 — predelovanje lesa............................25 — gostinstvo................................. 30 —- predelovanje kovin, izdelovanje električnih aparatov in pribora, izdelovanje kemičnih izdelkov, avtoprevozništvo in ostale obrtne stroke....................................35 b) pri zavezancih od intelektualnih storitev . 20 27. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se plačuje po stopnji 20%. 9. Davek na dobitke od iger na srečo 28. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje pp' stopnji 10 %. III. POROŠTVO 29. člen Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega dolžnika poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezuje poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna m teh ne bi bilo mogoče prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Pismeno izjavo je možno zahtevati v primeru, če prisilna izterjava iz dolžnikovega premoženja ni uspela. 30. člen Od davkov, ki so predpisani s tem odlokom in jih občanom odmerja davčna uprava, se odstopa 6°/o občinski upravi za napredek organizacije in mehanizacije dela davčne uprave. Ta sredstva se prenesejo v korist občinske uprave, preden se odvedejo v občinski proračun in za izobraževanje. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 31. člen Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja v naslednjem letu. 32. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o stopnjah prispevkov in davkov občanov (Glasnik, št. 8/68 in 5/69). 33. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje, razen določil 16., 19. in 21. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve odloka dalje. Št. 422-6/72 Grosuplje, dne 23. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 133. Na podlagi 1. in 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7/72) in 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1972 sprejela ODLOK o stopnjah prispevka za otroško varstvo 1. člen - "V Prispevek za otroško varstvo, ki se steka na poseben račun pri temeljni izobraževalni skupnosti Grosuplje za neposredno otroško varstvo, se plačuje po stopnji 0,45 »/o. od sredstev namenjenih za osebne dohodke in po stopnji 0,40 °/o od čistega mesečnega zneska pokojnin. 2. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Ijstu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 400-22/71 Grosuplje, dne 23. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 134. Na podlagi 15. člena temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60/70) in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1972 sprejela ODLOK o izločanju sredstev iz sklada skupne porabe za subvencije in delno nadomestitev stanarin 1. člen Delovne organizacije in druge družbenopravne osebe ter državni'organi plačujejo v letu 1972 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev, ki se formirajo po 13. členu temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ) št. 60/70) 8% za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. Št. 402-7/72 Grosuplje, dne 23. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 135. Na podlagi 35. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/70) in 98. člena statuta občine -Grosuplje (Glasnik, št. 22/69) je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1972 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Grosuplje 1. člen Odlok o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Grosuplje (Glasnik, št. 11/66 in Uradni list SRS, št. 20/70) se spremeni tako, da se 1. člen odloka glasi: »Najnižji znesek mesečne nagrade vajencev znaša: —' v prvem učnem letu 1 2..........180 din — v drugem učnem letu . . i » . . 250 din — v tretjem učnem letu ....... 350 din.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 113-9/70 Grosuplje,, dne 23.i februarja 1972. , Predsednik skupščine občine ^ Grosuplje Ivan' Ahlin 1. r. 136. Na . podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1972 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega nacrta 1. člen S tem odlokom se sprejme dopolnilni zazidalni načrt za naselje Ivančna gorica, št. projekta 1087 b, izdelan od Urbanističnega zavoda »Projektivni atelje« Ljubljana, Kersnikova 9. 2. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu, pristojnem za urbanizem. 3. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, obravnava občinska skupščina po istem postopku, ki je predpisan za sprejem (10. do 13. člen zakona o urbanističnem planiranju). Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve lahko dovoli manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta glede posameznih objektov in komunalnih naprav (15. člen zakona o urbanističnem planiranju). 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-7/67 Grosuplje, dne 23. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 137. Na podlagi 26. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69), 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72), po sklepu zborov volivcev z območja krajevne skupnosti Šentvid pri Stični z dne 6. II. 1972 ter sveta krajevne skupnosti Šentvid pri Stični z dne 15. II. 1972 je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1972 sprejela SKLEP o razpisu referenduma v krajevni skupnosti Šentvid pri Stični za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje popravila ceste Ivančna gorica—Šentvid—Radohova vas in za sofinanciranje dograditve osnovne šole v Šentvidu pri Stični I Za območje krajevne skupnosti Šentvid pri Stični se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje popravila ceste Ivančna gorica—Šentvid—Radohova vas in za sofinanciranje dograditve osnovne šole v Šentvidu pri Stični. . II Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselja z območja krajevne skupnosti Šentvid pri Stični. III Referendum bo v nedeljo, dne 12. marca 1972 na običajnih glasovalnih mestih. IV Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Glasovnica Referendum dne 12/3-1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za so-finaciranje popravila ceste Ivančna gorica—Šentvid ,—Radohova vas in za sofinanciranje dograditve osnovne šole v Šentvidu pri Stični, ki bi bil predpisan za obdobje 2 let in to od 1/4-1972 do 31/3-1974 za sofinanciranje popravila ceste in za obdobje 1 leta in to od 1/4-1974 do 31/3-1975 za sofinanciranje dograditve osnovne šole in bi ga plačevali po stopnji 4 “/o kmetijski proizvajalci, po stopnji 3 “/o obrtniki in po stopnji 1,5 °/o osebe v delovnem razmerju in upokojenci. Osnova za odmero krajevnega samoprispevka je: — za lastnike in uživalce zemljišč katastrski dohodek, od katerega se odmerja davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za posamezno leto, — za zaposlene osebe in upokojence neto osebni dohodek oziroma pokojnine, izplačane v posameznih mesecih zadevnega obdobja, — za obrtnike in določene druge zavezance čisti dohodek, od katerega se odmerja davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti oziroma davek iz osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev. Obveznosti plačevanja bi bili oproščeni: — zavezanci prispevka od kmetijstva, če katastrski dohodek ne presega 200 din, — občani od socialnih podpor, invalidnin in minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad. Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni tudi naslednji dohodki: posojila za šolanje, prejemki iz zdravstvenega varstva, pomoč za opremo novorojenčka, invalidnine vojaških in mirodobnih vojnih invalidov, invalidski dodatki, priznavalnine ter drugi prejemki socialnega značaja glasujem »ZA« »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedico »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«. V Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka. VI Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija. VII Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. ■>• St. 014-1/72 Grosuplje, dne 23. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 138. Na podlagi 26. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69), 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69) v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72), po sklepu zbora volivcev Žalna z dne 6. II. 1972 ter sveta krajevne skupnosti Žalna z dne 9. II. 1972 je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1972 sprejela SKLEP o razpisu referenduma v naseljih Žalna, Velika Loka in Mala Loka za uvedbo krajevnega samoprispevka za modernizacijo ceste Veliko Mlačevo—Žalna—Velika Loka I Za območje dela krajevne skupnosti Žalna, in sicer za vasi Žalna, Velika Loka in Mala Loka se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za modernizacijo ceste Veliko Mlačevo—Žalna—Velika Loka. II Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselja Žalna, Velika Loka in Mala Loka. III Referendum bo v nedeljo, dne 12. marca 1972 na običajnih glasovalnih mestih. IV Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Glasovnica Referendum dne 12/3-1972 ° uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za modernizacijo ceste Vel. Mlačevo—Žalna—Velika Loka, ki bi bil predpisan za obdobje 5 let in to od 1/4-1972 do 31/3-1977 in bi ga plačevali po stopnji 5 °/o kmetij- ski proizvajalci, po stopnji 3°/o obrtniki in po stopnji 2 °/o osebe v delovnem razmerju in upokojenci. Osnova za odmero krajevnega samoprispevka je: — za lastnike in uživalce zemljišč katastrski dohodek, od katerega se odmerja davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za posamezno leto, — za zaposlene osebe in upokojence neto osebni dohodek oz. pokojnine izplačane v posameznih mesecih zadevnega obdobja, — za obrtnike in določene druge zavezance čisti dohodek, od katerega se odmerja davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti oz. davek iz osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev. Obveznosti plačevanja bi bili oproščeni: — zavezanci pripevka od kmetijstva, če katastrski dohodek ne presega 200 din, — občani od socialnih podpor, invalidnin in minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad. Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni tudi naslednji dohodki: posojila za šolanje, prejemki iz zdravstvenega varstva, pomoč za opremo novorojenčka, invalidnine vojaških in mirodobnih vojnih invalidov, invalidski dodatki, priznavalnine ter drugi prejemki socialnega značaja glasujem •• ^ »ZA« »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedico »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«. V Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka. VI Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija. VII Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 014-2/72 Grosuplje, dne 23. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 139. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju.(Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje na seji dne 21. februarja 1972 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta I Osnutek zazidalnega načrta obrtniške cone Brvace v Grosupljem, številka pi’ojekta ED, izdelan od Urbanističnega zavoda »Projektivni atelje«, Ljubljana, Kersnikova 9, se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje. II Osnutek zazidalnega načrta je na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. V temi času lahko dajejo občani in delovne organizacije na zazidalni načrt svoje pripombe. St. 350-7/67 Grosuplje, dne 21. februarja 1972. Predsednik sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje Andrej Šircelj 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LENART 140. Na podlagi 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) ter 1., 3. in 4. 'člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 1. marca 1972 sprejela ODLOK o upravnih taksah 1. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih občine Lenart se plačujejo občinske upravne takse.. Za plačevanje občinskih upravnih taks se uporablja taksna tarifa, ki je sestavni del zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72). 2. člen Z organi iz 1. člena tega odloka so mišljeni: 1. občinski upravni organi, 2. organizacija združenega dela in druge organizacije v občini, kadar v okviru javnih pooblastil, katera jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo stranke. 3. člen Glede taksne obveznosti, taksnih oprostitev in olajšav in vsega kar ni določeno s tem odlokom, se uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 18-103/69). Št. 423-2/65-15 Lenart, dne 1. marca 1972. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 141. Na podlagi 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, .43-219/69, 11-118/70) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 1. marca 1972 sprejela ODLOK o spremembi odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju občine Lenart 1. člen V prvem odstavku 9. člena odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-48/72), se črtajo besede »in pokojnin, ki ne presegajo 600 din mesečno« in nadomestijo z besedami: »od minimalnih pokojnin«. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 422-3/71-9 Lenart, dne 1. marca 1972. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 142. Na podlagi 71. in 72. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28-180/71 in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS. št. 6-23/69, 43-209/69, ll-HS/IO) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 1. marca 1972 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij, ki morajo ustanoviti ( organe in enote civilne zaščite 1. člen V odloku o določitvi krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne zaščite (Uradni list SRS, št. 47-922/71), se v 1. členu doda 'nova^ točka, ki glasi: 6. krajevna skupnost Cerkvenjak. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. št. 850-1/3 Lenart, dne 1. marca 1972. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 143. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72), 30. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji- (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67 in 40/68 in 43/70), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov (Uradni list SRS, št. 51/71) in 58. in 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1972 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Ljubljana Bežigrad se uvaja obveznost plačevanja davkov, ki so po zakonu dohodek občine. Občani občine Ljubljana Bežigrad plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih. Vsak občan je' za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči. 3. člen Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske delavnosti, 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pra-vic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek na dohodke od stavb, „ 7. davek na dohodke od premoženja ih premo- 2enjskih pravic, 8. davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, 9. davek na dobitke od iger na srečo. II. DAVKI 1. Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja 4. člen Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 1,65 °/o. Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem časopisno-založniška podjetja (panoga 128 — podskupina 21). 5. člen Zavezancem, ki na podlagi zakona plačujejo davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo tele mesečne pavšalne osnbve: din 1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih' in za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev...................... 500 2. za osebe, zaposlene pri .krajevnih skupnostih in za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah . \ . . . . ........................GOO ?. za gospodarske pomočnike, zaposlene pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih/ ................300 2. Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 6. člen Območje občine se razdeli v dve skupini katastrskih občin in sicer spadajo: — vi. skupino naslednje katastrske občine: Brinje, Črnuče, Ježica, Kapucinsko predmestje, Peter L* Stožice, Spodnja Šiška, Nadgorica, Podgorica in Beri-čevo, — v II. skupino naslednje katastrske občine: Kleče, Podgora in Dol. 7. člen Davek od osebnega dohodka iz kmetijstva se plačuje po tehle stopnjah: — za I. skupino katastrskih občin 27%, — za II. skupino katastrskih občin 17%. 8. člen Stopnja davka iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, znaša 20% od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katerega se davek odmerja. 9. člen Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se zasadijo rjovi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi. Oprostitev je mogoče priznati, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo. 10. člen Zavezancem prispevka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne . glede na višino osebnih dohodkov prizna posebna olajšava. Za sredstva, vložena v preusmeritev gospodarstva, se štejejo sredstva, vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme, sredstva, vložena za preusmerjanje gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo mesa in mleka), za uvedbo pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva za melioracijo vložijo posamezni kmetje. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini vsaj 50 %> katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2000 din. Olajšava po tem členu pripada zavezancu tudi, če skupaj Z drugimi zavezanci nabavlja oziroma vlaga sredstva za take namene, če njegova vloga presega v prejšnjem stavku navedeni znesek. Olajšava po prejšnjem odstavku . znaša 80 "/o vloženih sredstev, vendar ne sme presegati petletne odmere davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višina olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil najvišjo možno olajšavo po tem členu. ■ , Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih iz prvega odstavka tega člena. O olajšavi odloči davčni organ občine z odločbo. 3. Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti Opomba: davek se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer od: lesenih zobotrebcev in špil, lesenih žlic in kuhalnic, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel in nasadil za orodje. 2. Od dohodkov prodaje srečk in plačil pri športni napovedi in pri lotu in od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti .......................................15 3. Od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od dohodkov iz zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov potujočih zabavišč . ............................20 4. Od dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjene v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za že v prejšnjih točkah tega člena omenjene dohodke ........ 25 4. Davek od osebnega dohodka iz Samostojnega opravljanja intelektualnih. storitev 13. člen Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. 11. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja '/d do 30.000 11 od 30.000 do 35.000 15 od 35.000 do 40.000 19 od 40.000 do 50.000 23 od . 50.000 do 60.000 27 od 60.000 do 70.000 31 od 70.000 do 80.000 34 od go.ooo do 90.000 36 od 90.000 do 110.000 37 od 110.000 do 130.000 38 od 130.000 do 150.000 39 nad 150.000 40 ' 12. člen ' Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku oS vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje po tehle stopnjah: •/. 1. Od dohodkov raznašali*v dnevnega č»so-pisja in nd dohodkov domače obrti, ki vključuje tudi izdelovanje čipk in lesene embalaže ... 10 14. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja Intelektualnih storitev se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja "/o do 30.000 11 od 30.000 do 35.000 15 od 35.000 do 40.000 19 od 40.000 do 50.000 23 od 50.000 do 60.000 27 od 60.000 do 70.000 31 od 70.000 do 80.000 34 od 80.000 do 90.000 36 od 90.000 do 110.000 37 od 110.000 do 130.000 38 od 130.000 do 150.000 39 nad 150.000 40 15. člen Davek iz intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih po stopnji 20 %. 5. Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 16. člen Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 8«/o. Izjemno od določbe po prejšnjem odstavku tega člena se plačuje davek po stopnji 10 %> od osebnih dohodkov iz avtorskih pravic: 1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del, . 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, 3. artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah, 4. izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. Če se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se plačuje davek po stopnji 8%. 6. Davek na dohodke od stavb 17. člen Stanarinsko oziroma najemninsko vrednost stavb ali stanovanj predstavlja stanarina oziroma najemnina, ki bi se dala doseči, če bi bila stavba ali stanovanje v družbeni lastnini. 18. člen Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali stavbo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem. Davek od stavb se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem in se nahajajo izven mestnega okoliša, pod pogojem, da so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva. Izven mestnega okoliša se nahajajo tale naselja: Beričevo, Brinje, Dol, Ježa, Kleče, Nadgorica, Podgorica, Podgora, Sv. Jakob, Videm, Zaboršt, Zajelše. 19. člen Stroški upravljanja, vzdrževanja in letne amortizacije stavb znašajo 60 % od stanarine ali najemnine oziroma stanarinske ali najemninske vrednosti. 20. člen Davek na dohodke od stavb se plačuje po stopnji 35 “/o. 7. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic 21. člen Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: Davčna osnova cUn Stopnja •It ■ do 5.000 20 od 5.000 do 10.000 25 od ' 10.000 do 15.000 30 od 15.000 do 20.000 35 od 20.000 do 25.000 40 od 25.000 do 30.000 45 nad 30.000 50 Davek od premoženja in premoženjskih pravic se ne plačuje, če skupni dohodki od oddajanja opremljenih sob ne presegajo 6000 din na leto. 8. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih 22. člen Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih se ugotavlja v odstotku od osebnega dohodka, izplačanega takim osebam. Odstotek iz prejšnjega odstavka se za posamezne dejavnosti določi v naslednji višini: a) pri zavezancih iz obrtnih in drugih dejavnosti: ‘U — izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelovanje živil, obrtne, osebne in druge storitve ... 10 — predelovanje usnja, knjigovezništvo ... 15 — predelovanje nekovin, izdelovanje gumijastih izdelkov, izdelovanje in popravljanje razno- vrstnih izdelkov, stavbna obrt.....................20 — predelovanje lesa.............................25 — gostinstvo ....................................30 — predelovanje kovin, izdelovanje električnih aparatov in pribora, izdelovanje kemičnih izdelkov, avtoprevozništvo in ostale obrtne stroke .... 35 h) pri zavezancih iz intelektualnih storitev . 20 23. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se plačuje po stopnji 30 %. 9. Davek na dobitke od iger na srečo 24. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 »/o. III. POROŠTVO 25. člen Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega dolžnika poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna in teh ne bi bilo mogoče prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Pismeno izjavo .je možno zahtevati v primeru, če prisilna izterjava iz dolžnikovega premoženja ni uspela. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE . ' 26. člen Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta. 27. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o stopnjah prispevkov in davkov občanov (Uradni list SRS, št. 15/71). 28. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje, razen določil 12., 15. in 16. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve odloka dalje. St. 422-8/72-4 Ljubljana, dne 24. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1. r. 144. Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7/72) in 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1972 sprejela ODLOK o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok 1. člen S tem odlokom se določa stopnja prispevka za dnevno varstvo otrok v občini Ljubljana Bežigrad za zavezance iz 4. in 6. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji. 2. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok se v občini Ljubljana Bežigrad plačuje po stopnji 0,45 "/o od sredstev, namenjenih za osebne dohodke in 0,40 #/o od čistega mesečnega zneska pokojnin. 3. člen Prispevki iz 2. člena tega odloka se odvajajo v sklad za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. Prispevki za, otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci in pogodbeni zavarovanci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. St. 420-7/72-4 Ljubljana, dne 24. februarja 1972. . Predsednik skupščine občine ■ Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1. r. 145. Na podlagi 5., 6., 26.. 27. in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67, 5/68, 27/68 in 40/68) in 108.- člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70), je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1972 sprejela * ODLOK o spremembi odloka o določitvi stalnih sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja 1. člen V 2. členu odloka o, določitvi stalnih sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št/ 3/71) se stopnja 2,79 °/o nadomesti s stopnjo 2,50 %>. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. dalje. St. 402-16/72-2 Ljubljana, dne 28. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar L r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 146. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72), 30. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov za leto 1972 in o začasni uporabi taksnih vrednotnic (Uradni list SRS, št. 51/71) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Center na 33. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. februarja 1972 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE ‘ 1. člen V občini Ljubljana Center se uvaja obveznost plačevanja davkov, ki so po zakonu dohodek občine. Občani občine Ljubljana Center plačujejo davke po določbah zakona o davkih-občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku: 1. davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 3. Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 6. člen Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od obrtnih dejavnosti), ki pripada občini, se odmerja: — po dejanskem osebnem dohodku, — v pavšalnem letnem znesku, — v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku). 2. davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, 3. davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in di'ugih gospodarskih dejavnosti, 4. davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 5. davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek na dohodke od stavb, 7. davek na dohodke od' premoženja in premoženjskih pravic, 8. davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, 9. davek na dobitke od iger na srečo. II. DAVKI 1. Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 3. člen Skupna stopnja občinskega davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 4,15 °/o, od tega: a) za ožji proračun občine 1,65 “/o, b) za vzgojo in izobraževanje 2,50 %>. 4. člen Zavezancem, ki po zakonu plačujejo davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne pav- šalne osnove: din 1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih.......................... 500 2. za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih 600 3. za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških ozi- roma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah . . . .............................600 4. za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev . .........................................500 2. Davek iz osebnega dohodka od'kmetijske dejavnosti 5. člen Stopnja davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki pripada občini, znaša 30%>. Osnova za davek od kmetijske dejavnosti je katastrski dohodek od kmetijskih zemljišč. Davka od kmetijske dejavnosti so oproščeni last-niki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 100 dinarjev. 7. člen Stopnje davka od obrtnih dejavnosti, ki se plačuje po dejanskem osebnem dohodku, so progresivne in znašajo: Osnova din Stopnja "/» do 30.000 11 od 30.000 do 35.000 15 od 35.000 do 40.000 19 od 40.000 do 50.000 23 od 50.000 do 60.000 27 od 60.000 do 70.000 31 od 70.000 do 80.000 34 od 80.000 do 90.000 36 od 90.000 do 110.000 37 od 110.000 do 130.000 38 od 130.000 do 150.000 39 nad 150.000 40 8. člen Davek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev ih če ne zaposlujejo tuje delovne sile. Davek v pavšalnem letnem znesku po prejšnjem odstavku ne more biti višji, kot bi znašal po veljavni davčni stopnji, odmerjen od dejanskega dohodka 25.000 diharjev. 9. člen Stopnje davka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davka po odbitku) so proporcionalne in znašajo: 1. od dohodkov od izdelovanja čipk 10 %, 2. od dohodkov raznašalcev dnevnega čašopisja 10 °/o, 3. od dohodkov od domače obrti 15 °/o, 4. od dgihodkov od prodaje srečk ip vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija 15 °/o, 5. od dohodkov tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino 15 °/o, 6. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov 20 V#, 7. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic 20 °/o, 8. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslayije 20°/o, 9. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, uličnih prodajalcev od prodaje knjig, revij, časopisov in podobno ter zbiranja oglasov in naročil za takšne publikacije 20%, 10. od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči; od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabnih umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike 20 °/o, 11. od dohodkov od izdelovanja lesne embalaže 20 »/o, 12. od dohodkov; doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 25 "/o, 13. od dohodkov od potujočih zabavišč in od prireditev 25 %, ' 14. od dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjene v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prejšnjih točk tega člena 25 “/o. 4. Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 10. člen Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek od intelektualnih storitev) se plačuje: — po dejanskem osebnem dohodku, — v pavšalnem letnem znesku, — v odstotku od vsakega posameznega .kosmatega dohodka (davek po odbitku). 11. člen Stopnje davka od intelektualnih storitev, ki se plačuje po dejanskem osebnem dohodku, so progresivne in znašajo: ' , Osnova din Stopnja 'Jt do 30.000 11 od 30.000 do 35.000 15 od 35.000 do' 40.000 19 od . 40.000 do 50.000 23 od 50.000 do 60.000 27 od 60.000 do 70.000 31 od 70.000 do 80.000 34 od 80.000 do 90.000 36 od 90.000 do 110.000 37 od 110.000 do 130.000 38 od 130.000 do 150.000 39 nad 150.000 40 12. člen Davek od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in če ne zaposlujejo tuje delovne sile. 13. člen Stopnja davka od intelektualnih storitev, ki se plačuje v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka, je proporcionalna in znaša 20*/#. 5. Davek iit osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 14. člen Stopnja občinskega davka iz osebnega dohodka ®d avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav znaša 8 “/o. Ne glede na določbo po prejšnjem odstavku tega člena se plačuje občinski davek od avtorskih pravic po stopnji 10 Vo za naslednje vrste dohodkov: 1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del, 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, 3. artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, 4. izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. Ce se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka tega člena ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se od takih dohodkov plača davek od avtorskih pravic, ki pripada občini, po stopnji 8 °/o. 6. Davek na dohodke od stavb 15. člen Za stroške upravljanja, vzdrževanja in amortizacije se priznava 60 “/o od stanarine ali najemnine oziroma od stanarinske ali najemninske vrednosti. Enoletno stanarinsko oziroma najemninsko vrednost stavb ali stanovanj, ki jih uporabljajo lastniki oziroma uživalci stavbe ali stanovanj, predstavlja stanarina oziroma najemnina, ki bi se dala doseči, če bi bila stavba v družbeni lastnini. 16. člen Stopnja davka na dohodke od stavb znaša 35 °/o od stanarine ali najemnine oziroma od stanarinske ali najemninske vrednosti, zmanjšane za stroške upravljanja, vzdrževanja in amortizacije. 7. Davek od premoženja in premoženjskih pravic 17. člen Stopnja davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo: Osnova din < Stopnja »/. do 5.000 20 od 5.000 do 10.000 25 od 10.000 do 15.000 30 od 15.000 do 20.000 35 od 20.000 do 25.000 40 od 25.000 do 30.000 45 nad 30.000 50 Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se ne plačuje od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v podnajem in z oddajanjem opremljenih sob, če tako doseženi dohodek ne presega 6000 din letno. Osnova za davek od premoženja in premoženjskih pravic je celoten dohodek od premoženja in premo-menjskih pravic v letu, ,za katerega se odmerja ta davek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni. 8. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih 18. člen Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se ugotavlja v odstotku od osebnega dohodka, izplačanega takim osebam. Odstotek iz prejšnjega odstavka tega člena se za posamezne dejavnosti določi v naslednji višin: •/. a) pri zavezancih davka od obrtnih dejavnosti: — izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelovanje živil, obrtne osebne in druge storitve < . . 10 — predelovanje usnja, knjigovezništvo . . . 15 — predelovanje nekovin, izdelovanje gumija- stih izdelkov, izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov, stavbna obrt................ . . 20 — predelovanje lesa, predelovanje papirja . 25 — zasebna gostinska dejavnost 3p — predelovanje kovin, izdelovanje električnih aparatov in pribora, izdelovanje kemičnih izdelkov, avtoprevozništvo in ostale obrtne stroke . 35 b) pri zavezancih davka od intelektualnih storitev................................... 20 19. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se plačuje po proporcionalni stopnji in znaša 30 °/o. 9. Davek na dobitke od iger na srečo 20. člen Občinski davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po proporcionalni stopnji in znaša 10 •/«. III. POROŠTVO 21. člen Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega dolžnika poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna in teh ni bilo mogoče prisilno izterjati iz njegovega premoženja. , . _ Pismeno izjavo je možno zahtevati v primeru, če prisilna ■ izterjava iz dolžnikovega premoženja ni uspela. . IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno napoved vložiti najkasneje do 31. januarja vsakega leta. 23. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok 0 stopnjah prispevkov in davkov (Glasnik, št. 12/69, 26/69 in Uradni list SRS, št. 2/71). 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje, razen določil 9., 13. in 14. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve odloka dalje. St. 422-02/72 Ljubljana, dne 23. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 147. . Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72), 30. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 51/71) in 58. ter 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 17/70) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1972 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Ljubljana Moste-Polje se uvaja obveznost plačevanja davkov, ki so po zakonu dohodek občine. Občani občine Ljubljana Moste-Polje plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 1 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči. 3. člen Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku, so: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, - 3.. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek na dohodke od stavb, 7. davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, 8. davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, 9. davek na dobitke od iger na srečo. II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 4. člen Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 1,65 %>. 5. člen Pavšalna osnova za plačevanje davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se določa v tehle mesečnih zneskih: din 1. od osebnih dohodkov oseb zaposlenih pri krajevnih skupnostih in od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in orga- nizacijah ......................................600 2. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih in od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev.................................500 3. od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov pri zasebnih kmetijskih, gospodarstvih . . . 300 III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 6. člen ' Območje občine se razdeli v skupine katastrskih občin in sicer spadajo: — vi. skupino naslednje katastrske občine: Do-brunje, Brinje, Kašelj, Karlovško predmestje, Moste, Slape, Stožice, Bežigrad-del, Šmartno, Stepanja vas, / Vodmat-del, Zadobrova, Bizovik; — v II. skupino naslednje katastrske občine: Dolsko, Petelinje, Senožeti, Sostro, Podmolnik, — v IV. skupino naslednje katastrske občine: Javor, Laze, Lipoglav, Križ, Trebeljevo, Vinje, Volavlje. 7. člen Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah: — prva skupina — 300/o in 25 %> — druga skupina — 17°/o in 29°/o — četrta skupina — 3 %. Zavezancem davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti iz naselja Podgrad se davek predpiše po drugi stopnji prve skupine. Zavezancem davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti iz naselja Sostro se davek predpiše po drugi stopnji druge skupine. Zavezancem davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti iz naselij Zagradišče, Podlipoglav, Češnjice, Št. Pavel, se davek predpiše po stopnji četrte skupine. 8. člen Stopnja davka iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek* iz gozda, znaša 20 %> od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katerega, se davek odmerja. 9. člen Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se zasadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi. Oprostitev je možna, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo. 10. člen Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 4.000 dinarjev in sicer: — zavezanci četrte skupine katastrskih občin, — zavezanci iz naselij Zagradišče, Podlipoglav, Češnjice in Št. Pavel. 11. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov, lahko prizna posebna olajšava. Olajšava po prednjem odstavku znaša 80 % vloženih sredstev, vendar ne sme presegati petletne odmere davka od osebnega doho'dka iz kmetijske dejavnosti. V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri .naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višina olajšave zniža, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil' najvišjo možno olajšavo po tem členu. / Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji predloži dokaze o vloženih sredstvih iz prvega odstavka tega člena. O olajšavi odloči pristojni upravni organ z odločbo. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 12. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se plačuje po tehle stopnjah: Če znaša davčna osnova Stopnja dinarjev V* nad do 30.000 11 30.000 35.000 15 35.000 40.000 19 40.000 50.000 23 50.000 60.000 27 60.000 70.000 31 70.000 80.000 34 80.000 90.000 36 90.000 110.000 37 110.000 130.000 38 130.000 150.000 39 150.000 13. člen 40 Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje po tehle stopnjah: stopnja 1. od dohodkov raznašalcev dnevnega časopis- ja in od dohodkov domače obrti, ki vključuje tudi izdelovanje čipk in lesene embalaže .....................................10 %> Davek se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela. 2. od dohodkov prodaje srečk in plačil pri športni napovedi in pri lotu in od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti . . . . . . . . . 15 °/o 3. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od dohodkov zbiranja naročil za časopise, knjige revije in podobno, od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, .od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti, ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki ne štejejo za izvirnike in od dohodkov potujočih zabavišč .............. . ................. . 20 °/o 4. od dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjene v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za že v prejšnjih točkah tega člena omenjene dohodke .........................25 %> V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 14. člen Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samo-stojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. 15. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plačuje po tehle stopnjah: Ce znaša davčna osnova Stopnja dinarjev •/. nad do 30.000 11 30.000 35.000 15 35.000 40.000 19 40.000 50.000 23 50.000 60.000 27 60.000 70.000 31 70.000 80.000 34 80.000 90.000 36 90.000 110.000 37 110.000 130.000 38 130.000 150.000 39 150.000 16. člen 40 Davek iz intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve in opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih po stopnji 20 %>. VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH ' IZBOLJŠAV 17, člen Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po štopn-ji 8 Vo. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se plačuje davek po stopnji 10 % od osebnih dohodkov iz avtorskih pravic: 1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del,. . 2. od reklamnih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, 3. artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah, 4. izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. Ce se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se plačuje davek po stopnji 8 %. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 18. člen Stanarinsko oziroma najemninsko vrednost stavb ali stanovanj predstavlja stanarina oziroma najemnina, ki bi se dala doseči, če bi bila stavba ali stanovanje v družbeni lastnini. 19. člen Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali stavbo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem. Davek od stavb od kmetijskih stanovanjskih hiš, ki se ne dajejo v najem, se ne plačuje v naslednjih naseljih: Sp. Besnica, Zg. Besnica, Brezje, Češnjice, Dolgo brdo, Dolsko, Gaberje, Janče, Javor, Kamnica, Klopce, Laze, Mali Lipoglav, Veliki Lipoglav, Osredki, Pance, Petelinje, Podgrad, Podlipoglav, Podmolnik, Prežganje, Ravno brdo, Repče, Sadinja vas, Sela pri Pancah, Senožeti, St. Pavel, Malo Trebeljevo, Veliko Trebeljevo, Tuji grm, Vinje, Vnajnarje, Volavlje, Mali vrh, Vrh pri Dolskem, Zagorica, Zagradišče in Kri-ševska vas. Oprostitev velja le v primeru, če so vsem članom gospodinjstva dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja. 20. člen Stroški upravljanja, vzdrževanja in letne amortizacije stavb znašajo 60 % od stanarine ali najemnine, oziroma stanarinske ali najemninske vrednosti. 21. člen Davek na dohodke od stavb se plačuj? po stopnji 35 %. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 22. člen Davek na 'dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po tehle stopnjah: Ce znaša davčna osnova Stopnja dinarjev •/. nad do 5.000 20 5.000 10.000 25 10.000 15.000 30 15.000 20.000 35 20.000 25.000 40 25.000 30.000 45 30.000 50 Davek od premoženja in premoženjskih pravic se ne plačuje, če skupni dohodki od oddajanja opremljenih sob ne presegajo letno 6.000 dinarjev. IX. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 23. člen Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dala drugih se ugotavlja v odstotku od osebnega dohodka, izplačanega takim osebam. Odstotek iz prejšnjega odstavka se za posamezne dejavnosti določi v naslednji višini: ' •/« a) pri zavezancih iz obrtnih in drugih dejavnosti: — izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelovanje živil, obrtne, osebne in druge storitve . . . . 10 — predelovanje usnja, knjigovezništvo .... 15 — predelovanje nekovin, izdelovanje gumijastih izdelkov, izdelovanje in popravljanje razno- vrstnih izdelkov, stavbna obrt ....... 20 — predelovanje lesa.................. 25 — gostinstvo........................... ..........30 — predelovanje kovin, izdelovanje električnih aparatov in pribora, izdelovanje kemičnih izdelkov, avtoprevozništvo in ostale obrtne dejavnosti ....................................... 35 b) pri zavezancih iz intelektualnih storitev ... 20 24. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se plačuje po stopnji 30 Vo. X. DAVEK NA DOBITKE IGER NA SREČO 25. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 %>. XI. POROŠTVO 26. člen Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega dolžnika poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna in teh ne bi bilo mogoče'prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Pismeno izjavo je možno zahtevati v primeru, če prisilna izterjava iz dolžnikovega premoženja ni uspela. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27. člen Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih ■ občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsa- 28. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o stopnjah prispevkov in davkov (Glasnik Ljubljana, št. 6/68, št. 5/69, št. 15/69 in št. 26/69 in Uradni list SRS, št. 3/71). 29. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje, razen določil 13., 16. in 17. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve odloka dalje. St. 010-4/72-1 Ljubljana, dne 24. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Pblje Polde Maček 1. r. 148. Na podlagi 26., 27. in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67, 5/68, 27/68 in 40/68) in 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Mo-ste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1972 sprejela ODLOK o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja 1. člen S tem odlokom se določajo stalni in obvezni viri sredstev, ki jih občina Ljubljana Moste-Polje zagotavlja temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za financiranje vzgoje in izobraževanja po 40. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in 6 financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. Prispevek iz prvega odstavka tega člena se plačuje od tistih osnov, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po zakonu o prispevkih in davkih občanov. 2. člen Stopnja občinskega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za financiranje vzgoje in izobraževanja je proporcionalna in zrtaša 2,50 °/o. 3. člen Za financiranje vzgoje in izobraževanja se zagotavlja še: ’ — 14 °/o prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, — 14 o/o prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, — 14°/o prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev in — 14% prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, — 10 % prometnega davka od prometa industrijskega blaga v trgovini na drobno, , — 10% prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu, — 22% prometnega davka od plačil za storitve, — 22 “/o ostalega prometnega davka. 4. člen Sredstva, ki se zberejo za financiranje izobraževanja in vzgoje po 2. in 3. členu tega odloka, sme temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana v letu 1972 . uporabiti največ do zneska 153.887.000 dinarjev, ki ustreza 18,2 % povečanju dosežene porabe sredstev v letu 1971. 5. člen Ko dosežejo sredstva znesek oziroma odstotek, ki je določen v 4. členu tega odloka, izloči služba družbenega knjigovodstva vsa presežna sredstva na poseben račun. Izločena sredstva se smejo porabiti za pokritje obveznosti občine iz uveljavljenih poroštev za kredite gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. Št. 010-5/72-1 Ljubljana, dne 24. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. 149. Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 46/70) in 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1972 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za dnevno varstvo otrok v letu 1972 1. člen S tem odlokom se določa stopnja prispevka za dnevno varstvo otrok v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1972 za zavezance iz 4. in 6. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji. 2. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok se v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1972 plačuje po stopnji 0,45 % od sredstev, namenjenih za osebne dohodke in 0,40 % od čistega mesečnega zneska pokojnin. 3. člen Prispevki iz 2. člena tega odloka se odvajajo v sklad za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri službi družbenega knjigovodstva oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. Prispevki za otroško varstvo, ki jih. plačujejo zasebni delodajalci za delavce, ki so pri njih zaposleni ter pogodbeni zavarovanci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje. 4. člen Sredstva, ki se zberejo za financiranje dnevnega varstva otrok po 2. členu tega odloka, sme sklad za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana v letu 1972 uporabiti največ do zneska, ki ustreza 16 % povečanju dosežene porabe v letu 1971. 5. člen Ko dosežejo sredstva znesek oziroma odstotek, ki je določen v 4. členu tega odloka, izloči služba družbenega knjigovodstva vsa presežna sredstva na poseben račun. Izločena sredstva se smejo porabiti za pokritje obveznosti občine iz uveljavljenih poroštev za kredite v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti. 6. člen * Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. St. 010-6/72-1 Ljubljana, dne 24. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. .1 ) SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA 150. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72), 30. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68, 43/70), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov (Uradni list SRS, št. 51/71) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1972 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Ljubljana Šiška se uvaja obveznost plačevanja davkov, ki so po zakonu dohodek občine. Občani občine Ljubljana Šiška plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči. 3. člen Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku, so: ' 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek na dohodke od stavb, 7. davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, 8. davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, 9. davek na dobitke od iger na srečo. II. DAVKI 1. Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja 4. člen Davčna stopnja iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja je 1,65 %>. 5. člen Zavezancem, ki na podlagi zakona plačujejo davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo tele mesečne pavšalne osnove: dtn a) za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih, in za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev.......................500 b) .za osebe, zaposlene pri krajevnih skup- nostih, in za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah ............................... 600 c) za gospodarske pomočnike, zaposlene pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih..................300 2. Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 6. člen Območje občine se razdeli na štiri skupine katastrskih občin tako, da imata 1. in 2., skupina še po dve podskupini: 1. a) Brinje, Dravlje, Kapucinsko predmestje, Medvode, Sp. in Zg. Šiška, Stanežiče in Šentvid b) Glince, Hraše, Polje, Presita, Sp. in Zg. Pirniče, Vodice, Vižmarje, Zapoge in Zbilje 2. a) Bukovica, Gameljne, Repnje, Senica, Skaručna, Smlednik, Šmartno, Tacen in Vesca b) Moše in Sora 3. Rašica in Šenkovturn , 4. Golo brdo, Studenčice, Topol in Žlebe. 7. člen Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) so proporcionalne in različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: skupina stopnja 1. a) 30 »/o b) 26 »/o 2. a) 22 o/o b) 17»/o 3. . 10 o/„ 4. 3 0/o 8, člen Stopnja davka iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek, iz gozda, je 20 °/o od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katero se davek odmerja. 9. člen Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila Za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se zasadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi. Oprostitev je mogoče priznati, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo. 10. člen Občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 'so oproščeni davčni zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 4000 dinarjev letno, in sicer davčni zavezanci iz 4. skupine katastrskih občin (6. člen tega odloka). 11. člen ( Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov prizna posebna olajšava. Za sredstva, vložena v preusmeritev gospodarstva, se štejejo sredstva, vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme, sredstva vložena za preusmerjanje gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo mesa in mleka), za uvedbo pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva za melioracijo vložijo posamezni kmetje. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini vsaj 50 °/o katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2000 din. Olajšava po tem členu pripada zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oz. vlaga sredstva za take namene,, če njegova vloga presega v prejšnjem stavku navedeni znesek. Olajšava po prejšnjem odstavku je• 80 % vloženih sredstev, vendar ne sme .presegati petletne odmere davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva; se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oz. višina olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil naj višjo možno olajšavo po tem členu. Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo,' ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih iz prvega odstavka tega člena. O olajšavi odloči davčni organ občine z odločbo. 3. Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 12. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti), ki pripada občini,, se odmerja: — po dejanskem osebnem dohodku, — v pavšalnem letnem znesku, — v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku). 13. člen Davek iz obrtnih dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova Stopnja “/o do 30.000 11 30.0G0— 35.000 15 35:000— 40.000 19 40.000— 50.000 23 50.000— 60.000 27 60.000— 70.000 31 70.000— 80.000 34 80.000— 90.000 36 90.000— 110.000 37 1X0.000— 130.000 38 130.000— 150.000 39 nad 150.000 . 40 14, člen Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni letni dohodek po. odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in če ne zaposlujejo tuje delovne sile. Davek v pavšalnem letnem znesku po prejšnjem odstavku ne more biti višji, kot bi znašal po veljavni davčni stopnji, odmerjen od dejanskega dohodka 25.000 dinarjev. 1.5. člen Davek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje po tehle stopnjah: »/. a) od dohodkov raznašalcev dnevnega časo- pisja in od dohodkov domače obrti, ki vključuje tudi izdelovanje čipk in lesene embalaže ... 10 Opomba: davek se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela, m sicer od: lesenih zobotrebcev in špii, lesenih žlic in kuhalnic, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, i brezovih metel in nasadil za orodje. b) od dohodkov prodaje srečk in plačil pri športni napovedi, in pri lotu in od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ........................................15 C).od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov 'za varstvo malih avtorskih pravic, od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od dohodkov iz zbiranja naročil, za časopise, knjige, revije in podobno, od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, in od dohodkov potujočih zabavišč . ................................20 d) od dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za že v prejšnjih točkah tega člena ome.njene dohodke . ..................... 25 4. Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 16. člen . Zavezanci davka od' osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. 17. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plačuje po tehle stopnjah: Osnova Stopnja ‘la do 30.000 11 30.000— 35.000 15 35.000— 40.000 19 40.000— 50.000 23 50.000— 60.000 27 60.000— 70.000 31 70.000— 80.000 34 80.000— 00.000 36 90.000—110.000 37 110.000—130.000 38 130.000—150.000 39 nad 150.000 18. člen 40 Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih, ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih, po stopnji 20 "/o. stavba nezasedena, predstavlja stanarina oz. najemnina, ki bi se dala doseči, če bi bila stavba v družbeni lastnini. 21. člen Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali stavbo uporablja lastnik oz. uživalec sam ali pa jo daje v najem. Davka na dohodek od stavb se oprostijo kmetijske stanovanjske stavbe, ki se ne dajo v najem in so v naslednjih naseljih: , Brezovica, Dol, Dornice, Dragočajna, Golo brdo, Goričane, Govejek, Hraše, Ladja, Moše, Sp. in Zg. Pirniče, Sp. Senica, Seničica, Smlednik, Sora, Stu-denčice, Tehovec, Topol, Torovo, Trnovec, Vaše, Valburga, Vikrče, Zapoge, Zavrh, Zbilje, Žlebe, Rakovnik, Dobruša, Bukovica, Sp. Gameljne, Sr. Gameljne, Glin-ce, Senkovturn, Koseze, Polje, Rašica, Repnje, Selo, Skaručna, Šmartno, Tacen, Vesca, Vodice, Vojsko, Utik in Toško čelo. Oprostitev za kmetijske stanovanjske stavbe po prejšnjem odstavku tega člena se prizna, če so lastniku oz. uživalcu stavbe dohodki od kmetijstva osnovni vir za preživljanje članov gospodinjstva. Če pa je član takega gospodinjstva v rednem delovnem razmerju ali prejema pokojnino oz. se ukvarja s kakšno redno samostojno pridobitno dejavnostjo, se šteje, da takšnemu gospodinjstvu dohodek od kmetijstva ni osnovni vir za preživljanje. 22. člen Stroški .upravljanja, vzdrževanja in letne amortizacije stavb znašajo 60% od stanarine ali najemnine oz. stanarinske ali najemninske vrednosti. 5. Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 19. člen Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic,. patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 8%. Izjemno od določbe po prejšnjem odstavku tega člena se plačuje davek po stopnji 10% od osebnih dohodkov od avtorskih pravic: 1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del, 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, 3. artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, 4. izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, ■športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. Če se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se plačuje davek po stopnji 8%. 6. Davek na dohodke od stavb 20. člen Enoletni znesek stanarinske oz, najemninske vrednosti, če uporablja stavbo lastnik ali uživalec ali je 23. člen Davek na dohodek od stavb se plačuje po stopnji 35 “/o. 7. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic 24. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: Davčna osnova Stopnja din »/» do 5.000 20 od 5.000 do 10.000 25 od 10.000 do 15.000 30 od 15.000 do 20.000 35 od 20.000 do 25.000 40 od 25.000 do 30.000 45 nad 30.000 50 Davek od premoženja in premoženjskih pravic se ne plačuje, če skupni dohodki od oddajanja opremljenih sob ne presegajo 6000 din na leto. 8. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih 25. člen Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se ugotavlja v odstotku od osebnega dohodka, izplačanega takim osebam. Odstotek iz prejšnjega odstavka se za posamezne dejavnosti določi v višini: a) pri zavezancih od obrtnih in drugih dejavnosti: izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelovanje živil, obrtne osebne in ■ druge storitve.............10 predelovanje usnja, knjigovezništvo.................15 predelovanje nekovin, izdelovanje gumijastih izdelkov, izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov, stavbna obrt.............................. 20 predelovanje lesa ..................................25 gostinstvo...........................................30 predelovanje kovin, izdelovanje električnih aparatov in pribora, 'izdelovanje kemičnih izdelkov, avtoprevozništvo in ostale obrtne stroke . . 35 b) pri zavezancih od intelektualnih storitev . 20 26. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se. plačuje po proporcionalni stopnji 30 «/o. 9. Davek na dobitke od iger na srečo 27. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po proporcionalni stopnji 10 %>. III. POROŠTVO 28. člen Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega dolžnika poroštvo za plačilo obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati davčne obveznosti, če jih sam ne poravna in teh ne bi bilo mogoče prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Pismeno izjavo je možno zahtevati v primeru, če prisilna izterjava iz dolžnikovega premoženja ni uspela. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Davčni zavezanci, ki .so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta. ' 30. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o stopnjah prispevkov in davkov občanov (Glasnik, št. 7/68, 4/69, 16/69 in 26/69 in Uradni list SRS, št. 2/71). 31. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje, razen določil 15. 18. in 19. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve odloka dalje. St. 6/1-020-4/72 Ljubljana; dne 28. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. 151. Na podlagi 5., 6., 26., 40. in 62. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67, 5/68, 27/68 in'40/68) ter 92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1972 sprejela ODLOK o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja 1. člen S tem odlokom se oblikujejo stalni in obvezni viri sredstev, katera je skupščina občine Ljubljana Šiška dolžna zagotoviti temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za financiranje vzgoje in izobraževanja. i 2. člen Stopnja občinskega prispevka za financiranje vzgoje in izobraževanja od osebnega dohodka iz delovnega razmerja je proporcionalna in znaša 2,50 °/o. Prispevek iz prvega odstavka tega člena se plačuje od tistih osnov, od katerih se plačuje davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po zakonu o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72). 3. člen Poleg prispevka iz 2. člena tega odloka znaša prispevek za financiranje vzgoje in izobraževanja 14 °/o zbranega občinskega davka od osebnega dohodka iz ' kmetijske dejavnosti, iz samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih. izboljšav. 4. člen Za financiranje vzgoje in izobraževanja se zagotavlja še: •........... - • •; — 10 »/o prometnega davka od prometa industrijskega blaga v trgovini na drobno; — TO o/o prometnega davka od prometa alkoholnih pijač, v trgovini in gostinstvu;. — 22% prometnega davka od plačil za storitve; — .22 o/o ostalega prometnega davka na malo. 5. člen Odlok o sredstvih za financiranje vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 2/71 z dne 30. I. 1971) preneha veljati po uveljavitvi tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1, januarja 1972. Št. 3-402-08/72 Ljubljana, dne 28. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana'Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. 152. Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7/72) ter 92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1972 sprejela ODLOK o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok 1. člen S tem odlokom se določa stopnja prispevka za dnevno varstvo otrok v občini Ljubljana Šiška za leto 1972 za zavezance iz 4. in 6. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in 6 financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67). 2. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok se v občini Ljubljana Šiška plačuje po stopnji 0,45 %> od sredstev, namenjenih za osebne dohodke, in 0,40% od čistega mesečnega zneska pokojnin. \ 3. člen Prispevki iz 2. člena tega odloka se odvajajo v sklad za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje za delavce, ki so pri njih zaposleni. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od L januarja 1972 dalje. Št. 3-420-08/72 Ljubljana, dne 28. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. 153. Na podlagi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 92. člena in drugega odstavka 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1972 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega pačrta za območje zazidalnega otoka MeR 2-Preska 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MeR 2-Preska, ki ga je pod šifro projekta 1391/70/2 v juliju 1971 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in ki obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 2. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Šiška, ki je pristojen za urbanizem. 3. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem skupščine občine Ljubljana Šiška. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Ljubljana. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 5/2-020-4/72 Ljubljana, dne 28. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK 154. Na podlagi 58. in 93. čle*a statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70) ter 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja 1872 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE; 1. člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik se uvaja, obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Občani občine Ljubljana Vič-Rudnik plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči. 3. člen Vrste občinskih davkov, ki se plačujejo pp tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmer- ja, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek na dohodke od stavb, 7. davek na. dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, fe. davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, 9. davek na dobitke od iger na srečo. II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 4. člen Pavšalna osnova za plačevanje davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se po .39. členu zakona o davkih občanov določa v mesečnih zneskih v naslednji višini:* dinarjev 1. od osebnih dohodkov gospodarskih pomoč- • nikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih 300 2. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomoč-' nic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih in od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev . . ... . 500 3. od osebnih dohodkov oseb zaposlenih pri krajevnih skupnostih in od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah..................... . 600 5. člen Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 1,65 °/o od bruto osebnih dohodkov. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 6. člen Območje občine se razdeli v štiri skupine katastrskih cfočin tako, da se le-te razvrstijo v ustrezne skupine. Prva skupina obsega katastrske 'občine: — Gradiško predmestje (del), Karlovško predmestje (del), Trnovsko predmestje (leva stran Ljubljanice), Vič in Podsmreka; druga skupina obsega katastrske občine: — Glince, Karlovško predmestje (del), Trnovsko predmestje (desna stran Ljubljanice) in Zgornja Šiška; tretja skupina obsega katastrske občine: — Brezovica, Dobrova, Ig, Iška vas, Iška Loka, Lanišče, Rudnik, Tomišelj, Šujica in Vrbljenje; četrta skupina obsega katastrske občine: a) Babna gora, Dobrova, Horjul, Jezero, Kamnik, . Pijava gorica, Polhov Gradec, Preserje, Turjak, Velike Lašče, Vrzdenec, Zaklanec; b) Butajnova, Črni vrh, Dvorska vas, Golo, Gra- , dišče, Setnik, Žažar, Želimlje, Krvava peč, Lužarji, OsOlnik, Ulaka, Rakitna, Selo I, Selo II, Šentjošt,'Vino (del) in Zapotok. 7. člen Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po naslednjih stopnjah: stopnja •/« — prva skupina 1*» s. 30 — druga skupina.........................»...17 — tretja skupina ... t ....... 10 — četrta skupina...................... 3 Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja: — po stopnji 30 % davčnim zavezancem iz krajev Vrhovci in Kozarje, — po stopnji 10 %> davčnim zavezancem iz krajev Črna vas, Lipe, Orle, — po stopnji 7 °/o davčnim zavezancem iz točke a) četrte skupine katastrskih občin (6. člen tega odloka). 8. člen Občinski davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na dohodek, ki ga predstavlja vrednost lesa, določenega za‘posek, se odmerja po stopnji 20 °/o. 9. člen Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se zasadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi. Oprostitev prizna davčni organ občine, če so dela bila opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo. / 10. člen Občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni davčni zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 4.000 dinarjev letno, in sicer: — davčni zavezanci iz točke b) četrte skupine katastrskih občin (6. člen tega odloka), — davčni zavezanci iz krajev: Osredek, Belo, Koreno, Samotorica, Gornji Ig, Planinica, Strmec pri Velikih Laščah, Pleše pri Škofljici, Čatež, Mali Ločnik, Veliki Ločnik, Prazniki, Ščurki, Sloka gora, Gradež, Laporje in Turjak. lir člen Davčnim zavezancem na dohodek iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov, se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 %> vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati 5-letne odmere davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višina olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil največjo možno olajšavo po tem členu. Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih iz prvega odstavka tega člena. Vlogo za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije. Izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta, v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Če vloga ni pravočasna se za pretekli čas olajšava skrajša. O olajšavi odloča davčni organ občine z odločbo. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 12. člen Občinski davek od osebnega dohodka iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se plačuje po naslednjih davčnih stopnjah: -e znaša davčna osnova dinarjev Stopnja •/. nad do 30.000 11 30.000 35.000 15 35.000 40.000 19 40.000 50.000 23 50.000 60.000 27 60.000 70.000 31 70.000 80.000 34 80.000 90.000 36 90.000 110.000 37 110.000 130.000 38 130.000 150.000 39 150.000 13. člen 40 Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od vsakega posameznega dohodka ob vsakem izplačilu po davčnih stopnjah, ki znašajo: stopnja •/. 1. od dohodkov raznašalcev dnevnega časopisja, od dohodkov domače obrti (tudi izdelovalcev čipk in lesene 'embalaže)................ . . 10 2. od dohodkov prodaje srečk in plačil pri šport- ni napovedi ter pri lotu, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti................................. . 15 3. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od dohodkov zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov potujočih zabavišč................ . 20 4. od provizij zastop. ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacijo združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjene skladno s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve do devete točke 89. člena za- ’ kona o davkih občanov in dohodkov iz ‘retje in četrte točke 76. člena zakona o davkih občanov ........ i . ..........................25 Občinski davek iz prejšnjega odstavka se ne plačuje, od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela, in sicer od lesenih zobotrebcev in špil, lesenih žlic, lesenih kuhalnic, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel in nasadil za orodja ter čipk. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 14. člen Zavezanci od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja'intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. 15. člen Občinski davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, po letnih davčnih osnovah se plačuje po naslednjih davčnih stopnjah: Ce znaša davčna osnova dinarjev Stopnja nad do 30.000 11 30.000 35.000 15 35.000 40.000 19 40.000 50.000 23 50.000 60.000 27 60.000 70.000 31 70.000 80.000 34 80.000 90.000 36 90.000 110.000 37 110.000 130.000 38 130.000 150.000 39 150.000 16. člen 40 Občinski davek od osebnega dohodka iz intelektualnih storitev od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnih organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebniku, po davčni stopnji 20 °/o. VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA' IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 17. člen Občinski davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav po odbitku, se plačuje od vsakega posameznega dohodka po davčni stopnji 8 °/o. 18. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka se plačuje občinski davek od posameznega' dohodka po stopnji 10 %> ža naslednje vrste dohodkov: — doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih ali govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del, — od raznih skic in risb, stripov, križank ih drugih podobnih del, — artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, — izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 19. člen Stanarinsko oziroma najemninsko vrednost stavb ali stanovanj, ki jih uporabljajo lastniki ali uživalci predstavlja stanarina oziroma najemnina, ki bi se dala doseči, če bi bila stavba ali stanovanje v družbeni lastnini. 20. člen Poleg stavb iz 112. člena zakona o davkih občanov se občinskega davka na dohodke od stavb oprostijo kmetijske stanpvanjske zgradbe, ki so uvrščene v prvo, drugo ali tretjo skupino katastrskih občin s pogojem, da se te stavbe ne dajejo v najem in da so izven mesta Ljubljane. Oprostitev za kmetijske stanovanjske stavbe po prejšnjem odstavku tega člena se prizna, če so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva. Če je član kmetijskega gospodinjstva v rednem> delovnem razmerju ali prejema pokojnino oziroma se redno ukvarja s kakšno samostojno pridobitno dejavnostjo se šteje, da takšnemu gospodinjstvu dohodek iz kmetijstva ni osnovni vir preživljanja. 21. člen Stroški upravljanja, vzdrževanja in letne amortizacije stavb znašajo 60 °/o od stanarine ali najemnine oziroma od najemninske ali stanarinske vrednosti. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena znašajo stroški upravljanja, vzdrževanja in letne amortizacije za poslovne prostore in počitniške hiše 40%> od stanarine ali najemnine oziroma od najemninske ali stanarinske vrednosti. 22. člen Občinski davek na dohodke od stavb se plačuje po stopnji 35%. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 23. člen Občinski davek na dohodke od premoženja in pre- moženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: Ce znaša davčna osnova dinarjev stopnja nad do fe.000 20 5.000 10.000 25 10.000 15.000 ' 30 15.000 20.000 35 20.000 25.000 40 25.000 30.000 45 30.000 50 24. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se ne plačuje od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v podnajem in z oddajanjem opremljenih sob, če tako doseženi dohodek ne presega 6.000 dinarjev letno. IX. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH * 25. člen Dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih se ugotavlja v odstotku od osebnega dohodka izplačanega takim osebam. Odstotek iz prejšnjega odstavka za posamezne dejavnosti, od katerih se plačuje davek po dejansko doseženem osebnem dohodku, se določi takole: — izdelovanje tekstilnih izdelkov, izdelovanje živil, osebne obrtne in druge storitve ... 10 — predelovanje usnja, knjigovezništvo .... 15 — predelovanje nekovin, izdelovanje gumijastih izdelkov, izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov, stavbna obrtna dejavnost . 20 ■ — predelovanje lesa.............................25 — zasebna gostinska dejavnost, intelektualne storitve................................... 30 — predelovanje kovin in papirja, izdelovanje električnih aparatov in pribora, izdelovanje kemičnih izdelkov, avtoprevozništvo in vse ostale obrtne dejavnosti.....................35 26. člen Občinski davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih se plačuje po stopnji 30%. X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 27. člen Občinski davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po davčni stopnji 10 %. XI. POROŠTVO 28. člen Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati davčni dolg namesto zavezanca. Poroštveno izjavo iz prejšnjega odstavka tega člena sme davčni organ občine zahtevati, če davčni dolg davčnega zavezanca presega zadnjo letno odmero in potem, ko prisilna izterjava iz zavezančevega premoženja ni uspela. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Svet za finance občine je pooblaščen, da odloča o odpisu davčnega dolga oziroma predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah iz 231. člena zakona o davkih občanov. 30. člen Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero . davka, morajo letno napoved vložjti najpozneje do 31. januarja vsakega leta. 31. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 2/71). ' 32. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje razen določb 13., 16. in 18. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega odloka. St. 422-193/72 Ljubljana, dne 17. februarja 1972. Predsednik skupščine - občine Ljubljana Vič-Rudnik Slavko Korbar, dipl. inž. 1. r. 155. Na podlagi 93. in 123. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni Ust SRS, št. 16/70) in 2. člena družbenega dogovora o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem (št. 115-2/71) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja 1972 sprejela ODLOK o osebnem dohodku, povračilu osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom in članom organov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen S tem odlokom se zagotavlja izvrševanje »Družbenega dogovora o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem« pri določanju osebnega dohodka, povračila osebnega dohodka, stroškov za službena potovanja in drugih stroškov odbornikom, članom organov skupščine občine ter drugim Udeležencem na sejah skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in njenih organov (v nadaljnjem besedilu: skupščine občine in njenih organov). Komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja se s tem odlokom pooblašča, da v skladu s samoupravnim sporazumom o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov delovnih skupnosti ustavnega sodišča, predstavniških, političnoizvršilnih in upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih skupnosti v SR Sloveniji določa osebni dohodek tajniku skupščine občine- Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Odbornik, ki zaradi dela v skupščini izgubi del osebnega dohodka na svojem delovnem mestu v delovni ali drugi organizaciji, državnem organu ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ima pravico do povračila izgubljenega osebnega dohodka. Povračilo osebnega dohodka se izvrši na zahtevo in na podlagi ustreznih potrdil delovne ali druge organizacije oziroma državnega organa, kjer je odbornik skupščine oziroma član njenega organa v delov-,nem razmerju. Povračilo izgubljenega osebnega dohodka odborniku skupščine ali članu organa skupščine, ki opravlja samostojno dejavnost, se izplača na njegovo zahtevo, in sicer: •— odborniku, ki opravlja svobodni poklic, pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini povprečnega bruto osebnega dohodka delavca z visokošolsko izobrazbo v družbeni dejavnosti, — odborniku, ki je zasebni kmetovalec, pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini poprečnega bruto osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja kmetijstva, — odborniku, ki je zasebni obrtnik, pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini poprečnega bruto osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja obrti. Poprečni bruto osebni dohodek za odbornike skupščine občine, člane njenih organov in druge prisotne na sejah skupščine in njenih organov se ugotovi na podlagi uradnega akta Zavoda za statistiko SRS". 3. člen Voljenim in imenovanim funkcionarjem skupščine občine in njenih organov pripada stalni mesečni osebni dohodek, in Sicer: — predsedniku skupščine občine . . . . .... . — podpredsedniku skupščine občine.................... . — predsednikom zborov skupščine občine . . . . — predsednikom svetov, komisij, upravnih odborov skladov in odbornikom za sklepanje zakonskih zvez ter drugirp imenovanim osebam, ki opravljajo pomembnejše naloge za skupščino . . . od 4.500 do 5.500 din od 4.000 do 5.000 din od 2.800 do 3.500 din od 2.500 do 3.200 din 4. člen Predsedniku in podpredsedniku skupščine občine, ki opravlja funkcijo neprofesionalno, pripada največ 25 %> stalnega mesečnega osebnega dohodka iz 3. člena tega odloka. 5. člen Višino stalnega mesečnega dohodka iz 3. in 4. člena tega odloka ter povračilo ^osebnega dohodka iz 2. člena tega odloka določa komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja. Višino stalnega mesečnega osebnega dohodka in povračila mesečnega osebnega dohodka določa komisija na podlagi ocene, pri kateri upošteva družbeni pomen funkcije, obseg nalog in zahtevnost dela. Poleg tega skrbi, da je višina stalnega mesečnega osebnega dohodka in povračila osebnega dohodka v ustreznem sorazmerju z osebnim dohodkom oziroma povračilom osebnega dohodka voljenih in imenovanih funkcionarjev na območju Ljubljane in v republiki, za katere velja družbeni dogovor o osnovah za nadomestila odbornikom. poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem. 6. člen Če predsednika 'zbora, sveta ali stalne komisije dalj kot en mesec nadomešča član sveta ali stalne komisije, mu pripada mesečno povračilo osebnega dohodka za čas nadomeščanja v skladu z 8. členom tega odloka. 7. člen Komisija za volitve, imenovanja- in kadrovska vprašanja v skladu s »Samoupravnim sporazumom o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov delovnih skupnosti ustavnega sodišča, predstavniških, političnoizvršilnih in upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih skupnosti v SR Sloveniji« določa višino osebnega dohodka tajniku skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 8. člen Predsednikom zborov, svetov, komisij, upravnih odborov skladov ter drugim imenovanim osebam, ki opravljajo pomembnejše naloge za skupščino, določi višino nagrade dvakrat letno komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja s tem, da ne presega 15 °/o višine, ki je določena za to funkcijo v 3. členu tega odloka. 9. člen Stalni mesečni osebni dohodek v 3. členu tega odloka se usklajuje z gibanjem osebnega dohodka v gospodarstvu, upoštevaje pri tem predvsem rezultate produktivnosti dela, gibanje družbenega proizvoda in druge rezultate gospodarjenja. Usklajevanje za tekoče leto izvrši komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja na'podlagi enotne osnove za vse podpisnike družbenega dogovora. * 10. člen Odbornikom, ki profesionalno opravljajo odgovorne funkcije pri skupščini občine, pripada za čas nezmožnosti za delo zaradi bolezni do 30 dni, 100 °/o stalnega mesečnega osebnega dohodka. V primeru nezmožnosti za delo zaradi nesreče pri delu, pripada odbornikom, ki profesionalno opravljajo odgovorne funkcije pri skupščini občine, 100 °/o povračilo stalnega mesečnega osebnega dohodka. Osnova za izračun višine povračila za čas nezmožnosti za delo je stalni mesečni osebni dohodek v preteklem letu. 11. člen Odbornikom, ki profesionalno opravljajo odgovorne funkcije pri skupščini občine, se ob upokojitvi izplača še znesek v višini stalnega mesečnega osebnega dohodka. V primeru smrti pa se izplača družini znesek v višini dvakratnega stalnega mesečnega osebnega dohodka. 12. člen Odbornikom skupščine občine, članom svetov in komisij, upravnih odborov skladov ter drugim sodelavcem, pripada dnevnica, kadar izven Ljubljane opravljajo družbene zadeve po nalogu skupščine občine, njenih svetov, komisij in upravnih odborov skladov, ter povračilo stroškov za prenočevanje na podlagi predloženega računa. Dnevnica za službeno potovanje izven Ljubljane, ki traja od 8 do 12 ur, znaša 60 dinarjev. Dnevnica za službeno, potovanje izven Ljubljane, ki traja nad 12 do 24 ur, znaša 80 dinarjev. Ža službeno potovanje v tujino pripadajo dnevnice in druga povračila stroškov po določbah uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške. 13. člen Za osebni prevoz se priznavajo zneski, predpisani v potniški tarifi za najkrajšo pot. Za prevoze se uporablja prevozno sredstvo, ki omogoča najprimernejši način potovanja za izvršitev službene naloge. Ce se potovanje opravi med 20. in 6., uro in traja skupno več kot pet ur, se v stroške priznava uporaba spalnika. 14. člen Odbornikom skupščine občine, članom svetov in komisij ter upravnih odborov skladov in drugim sodelavcem je za službena potovanja dovoljena uporaba službenega prevoznega sredstva ali lastnega avtomobila v primerih, ko to narekuje smotrnost ali narava opravila, ko ni ustrezne'prometne zveze ali nastopijo drugi razlogi, ki otežujejo uporabo javnega prometnega sredstva. Uporabo službenega prevoznega sredstva ali lastnega vozila za službeno potovanje odobrava odredbodajalec proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik. Povračilo stroškov za uporabo lastnega vozila v službene namene znaša 0,90 dinarjev za dejansko prevoženi kilometer. V primerih, ko se uporabi za službeno potovanje lastni avtomobil, mimo določil prvega odstavka tega člena pripada povračilo stroškov po določilih 12. člena tega odloka. 15. člen Odbornikom skupščine, članom svetov in komisij, upravnih odborov, skladov ter drugim sodelavcem pripada za udeležbo na sejah skupščine občine in njenih organov povračilo stroškov prevoza, če so se udeležili Seje, na katero so bili povabljeni in če je kraj njihovega stalnega bivališča oddaljen toliko, da morajo za prihod na sejo uporabiti javno sredstvo v medkrajevnem prometu. S sejami so izenačeni vsi organizirani sestanki in drugo delo pri izvajanju funkcije skupščine in njenih organov. 16. člen Potni stroški se priznavajo v višini potniške tarife za najkrajšo pot z javnim prometnim sredstvom. Za prevoz z lastnim prometnim sredstvom se obračunajo potni stroški za javno prometno sredstvo. > 17. člen Nalog za izplačilo potnih stroškov izdaja odredbodajalec proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi evidence o udeležbi, ki jo vodi skupščinska služba. 18. člen Odbornikom, ki profesionalno opravljajo funkcije pri občinski skupščini, pripada delno mesečno povračilo stroškov za prevoz na delo, ki znaša toliko, kolikor je cena mesečne vozovnice, zmanjšana za 20 dinarjev. 19. člen Odbornikom, ki profesionalno opravljajo funkcije v občinski skupščini, pripada regres za letni dopust v višini do 600 dinarjev. Regres za prehrano znaša največ 50 dinarjev mesečno na posameznika. Ta znesek se ne sme izplačati posamezniku v gotovini. 20. člen Za stanovanjsko izgradnjo se obvezno izloči najmanj 4 "/o od bruto osebnega dohodka, določenega na podlagi tega odloka. 21. člen Sredstva za povračilo osebnega dohodka, nadomestilo za izgubljeni zaslužek za udeležbo na sejah, dnevnice in povračilo potnih stroškov funkcionarjem, odbornikom in delavcem po določilih tega odloka, se zagotovijo v proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik. 22. člen Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja mora izdati individualne odločbe posameznim funkcionarjem, odbornikom in delavcem na podlagi določil tega odloka. 23. člen Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja skrbi za izvajanje tega odloka in daje pojasnila za njegovo uporabo. 24. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o osebnem dohodku in povračilu osebnega dohodka, materialnih in potnih stroškov odbornikom, funkcionarjem in • članom skupščinskih organov (Glasnik, št. 19/69, Uradni list SRS, št. 41/70). 25. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 113-4/72 Ljubljana, dne 17. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Slavko Korbar, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 156. Na podlagi 41. člena zakona 'o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS,‘št. 36/64, 10/65, 40/68 in 43/70) in 96. člen statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71) je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. februarja 1972 sprejela ODLOK o proračunu občine Logatec za leto 1972 1. člen Proračun občine Logatec obsega: riin —• dohodke v znesku . . , ■ . > a 4,302.000 od tega: — razporejene dohodke . . . . . 4,247.015 nerazporejene dohodke 54.985 2. člen Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1972 pripada: — Komunalno stanovanjskemu podjetju, Logatec 100 °/o — prispevek za uporabo mestnega zemljišča; — Gasilskemu skladu občine Logatec 100"/o — dela požarnih premij; — Temeljni kulturni skupnosti, Logatec 100 o/o — odstopljenega republiškega prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih --izboljšav in 10 °/i> odstopljenega dela republiškega davka od prometa blaga na drobno; — Občinski zvezi za telesno kulturo 4% — vsega davka od prometa blaga na drobno; — Skladu za izgradnjo šolskih in zdravstvenih objektov občine Logatec 35 »/o — davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja; — Rezervnemu skladu' — l°/o — vseh proračunskih dohodkov doseženih v letu 1972, razen od prenešenih dohodkov iz prejšnjega leta in od dopolnilnih sredstev republike. 3. člen Sredstva, ki so predvidena v posebnem delu proračuna za skupno financiranje organov in zavodov, se odvajajo na njihove račune skladno s pogodbami, ki se sklenejo s temi organi in zavodi. 4. člen Sredstva, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za redno dejavnost državnega organa, se odvajajo na njegov račun, koristijo pa se po finančnem načrtu upravnega organa. Sredstva, ki jih upravni organ pridobi s svojo dejavnostjo, se stekajo na njegov račun in koristijo, kot je to določeno v prejšnjem /odstavku. 5. člen Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Logatec odloča o izplačilih iz sredstev proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju skupščini občine. 8. člen Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Logatec se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 2. točke 96. člena za- kona financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št 36/64). 7. člen Pregled dohodkov proračuna občine Logatec za •leto 1972 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1972, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 010-1/72 • Logatec, dne 29. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkor občine Logatec za leto 1972 doh Dohodki Skupaj 1 Prispevki ........................> 1,132.000 2 Davki 2,490.000 3 Takse ................................ 150.000 4 Dohodki po zvez. pred........... . 165.000 6 Doh. organov in drugi razni dohodki 80.000 7 Dopolnilna in odstop, sred............ 196.000 9 Prenesena sredstva...................... 89.000 Dohodki skupaj 4,302.000 Razpored dohodkov Skupaj 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 120.000 04 •Socialno skrbstvo ...... 498.500 05 Zdravstveno varstvo .... 179.100 06 Komunalna dejavnost . . . 254.000 07 Delo državnih organov . . . 2,111.950 08 Narodna obramba ..... 45.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 227.000 13 Dejav. družb. pol. org. in društ. 242.700 14 Negospodarske investicije . . 476.900 16 Gospodarski posegi .... 37.346 17 Obveze iz prejšnjih let . . . 16.000 18 Rezervni sklad ...... 38.519 19 Nerazporejeni dohodki ... 54.985 Razporejeni dohodki — skupaj . . 4,302.000 157. Na podlagi 6. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) in 96. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71) je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. februarja 1972 sprejela ODLOK o davkih občanov občine Logatec I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih, plačujejo občani v občini Logatec davke. Občani občine Logatec plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v občini. 3. člen Stopnje davkov, ki pripadajo občini se predpisujejo s tem odlokom in se določajo za vsako vrsto davka posebej. 4. člen Ne glede na določbe 22. člena zakona o davkih občanov, morajo vsi žagarji, ki vršijo uslužnostni razrez lesa, voditi knjigo prometa, distribucija piva pa: — knjigo prejemkov in izdatkov, — seznam osnovnih sredstev in — knjigo evidence o nabavi in prodaji blaga II. VRSTE DAVKOV 5. člen Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine, so tele: 1. davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti; 3. davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; 4. davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev; 5. davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov' in tehničnih izboljšav; 6. davek na dohodek od stavb; 7. davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic; 8. davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih; 9. davek na dobitke od iger na srečo. III. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 6. člen Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek proračuna občine, se obraču- nava in plačuje po stopnji 1,40 °/o od s predpisi določenih osnov. 7. člen Za kategorije osebnih dohodkov, od katerih se plačuje davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje pavšalne mesečne osnove: din a) od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih na . . b) od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih na . ... . . . . . . c) od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih pri ribiških oz.. v lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah na, . . . . č) od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev na.................. . d) od osebnih dohodkov gospodarskih pomoč- nikov, zaposlenih pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih na ................................ , 400 350 500 350 300 IV. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI »8. člen Za plačevanje davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se zemljišča območja občine razdele po skupinah katastrskih občin kakor sledi: v III. skupino se uvrščajo katastrske občine: — Brod-Blekova vas, Dol. Logatec, Gorenji Logatec, Hotedršica, Petkovec-del in Rovte-del. V IV. skupino se uvrščajo katastrske občine: — Grčarevec, Kačja vas-del, Laze, Medvedje brdo, Novi svet, Petkovec-del, Ravnik, R6vte-del, Vrh, Zaplana-del in Žibrše. Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po proporcionalnih stopnjah in sicer: — v III. skupini katastrskih občin po stopnji ...........................................10°/o — v IV. skupini katastrskih občin po stopnji ...........................................4 %> 9. člen Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne obračunava po katastrskem dohodku,. temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katerega se davek odmerja. Osnove za odmero določi davčni organ glede na količino lesa in poprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom, v preteklem gospodarskem letu, po vrstah lesa. 10. člen Davek iz osebnega dohodka, od kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se plačuje po proporcionalni stopnji v višini 30%. Občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek od gozda so do višine, ki ustreza stopnji 5 %, oproščeni zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. 11. plen Zavezanci iz krajev nad 800 m nadmorske višine so oproščeni davka iz osebnega dohodka od kmetij- ske dejavnosti, če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3.000 din. Posebna olajšava se prizna vsem zavezancem prispevka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo. glavni poklic in ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, nabavo strojev in kmetijske opreme in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Pogoji za uveljavitev posebne olajšave so naslednji: a) da zavezanec, davka predloži program o nameravani preusmeritvi gospodarstva ali ustrezno tehnično dokumentacijo o nameravani graditvi in adaptaciji gospodarskih poslopij ali preureditvi gospodarskih in stanovanjskih prostorov v turistične namene upravnemu organu občine; b) da zavezanec davka izvaja dela po predloženem programu ali tehnični dokumentaciji. Posebna olajšava znaša: a) za vloženih sredstev od . 2.000 do 20.000 din v odmernem letu — 50% odmerjenega davka; b) za vloženih sredstev od 20.000 do 100.000 din v odmernem letu — 100% odmerjenega davka; c) za vloženih sredstev nad 100.000 din v odmernem letu namensko za agromelioracije kmetijskih zemljišč, naložbe v gospodarske objekte in nakup kmetijske mehanizacije in opreme — 100% odmerjenega davka za dobo 5 let. Pristojni občinski upravni organ za dohodke olajšavo prizna in .odmerjeni davek odpiše na podlagi prošnje zavezanca. Prošnji se mora predložiti potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo, da so bila sredstva dejansko vložena v okviru programa ali tehnične dokumentacije, ali račun o nabavi strojev in kmetijske opreme. 12. člen Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna za................ . . ...................... . 10 let 2. zemljišča, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi ... 10 let V. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 13. člen Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki pripada občini se odmerja: — po dejanskem osebnem dohodku, — v pavšalnem letnem znesku, — v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku). 14. člen Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, in ki pripada občini, se. plačuje po progresivnih stopnjah in sicer: , Ce znaša davčna osnova Po stopnji V. do 30.000 11 nad 30.000 do 35.000 15 nad 35.000 do 40.000 19 nad 40.000 do 50.000 24 nad 50.000 do 60.000 30 nad 60.000 do 70.000 34 nad 70.000 do 80.000 35 ' nad 80.000 do 90.000 36 nad 90.000 do 110.000 37 nad 110.000 do 130.000 38 nad 130.000 do 150.000 39 nad 150.000 40 15. člen Zavezancem, ki na novo pričnejo opravljati samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost se prizna posebna olajšava na občinskem davku v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka in sicer: — za prvo leto 100 % od odmerjenega davka. Kolikor se ugotovi, da je zavezanec že opravljal samostojno obrtno dejavnost, se mu znižani davek ponovno predpiše. Zavezancu, kateri se odseli iz občine ali preneha opravljati svojo, sanjostojno dejavnost po lastni volji pred potekom 10 let se mu znižani davek ponovno predpiše. Plačevanje občinskega davka na osebni dohodek od obrtne dejavnosti pa se v celoti oprosti, če'so moški stari nad 65 let in ženske stare nad 60 let in če opravljajo storitveno obrtno dejavnost brez tuje delovne sile. 16.. člen Posebna olajšava se prizna vsem zavezancem samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo. Olajšava po tem členu se prizna samo zavezancem, ki vodijo predpisane poslovne knjige pod .pogojem, če davčni organ poslovnim knjigam ni odrekel verodostojnosti. 17. člen Davek od obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po tehle stopnjah: •/o 1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu...............................10 2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov . . 20 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic......................... . 20 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig in podobno...................................20 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno......................................20 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov . * . . . , . . . 20 7. od dohodkov delavcev doseženih z opravlja- njem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči........................................20 8. od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti razen od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino, prevoza mleka, prevoza kruha, prevoza in pluženja snega, prevoza smeti in fekalij . . 30 "/• 9. od dohodkov za tovorjenje lesa in drugega materiala z delovno živino......................... 15 10. od dohodkov, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije..........................25 11. od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu,. sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. do 10. točke tega odstavka (delo na do- mu) ....................................... .25 12. od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov upo- rabnih umetnosti, ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike . ...................... . 20 13. od dohodkov doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov................25 14. od dohodkov potujočih zabavišč ...... 10 15. od domače obrti (suha roba, lesena embalaža in spominkov) razen od dohodkov izdelave čipk................................... 10 Od dohodkov doseženih z obrtno proizvodnjo ni mogoče odmerjati davek po odbitku. VI. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 18. člen Zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. 19. člen Davek od intelektualnih storitev po dejanskem dohodku se plačuje, od istih višin davčnih osnov in po istih stopnjah kot so določene v 14. členu tega odloka. 20. člen Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka, plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih po stopnji 20%>. VII. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV # Davek po odbitku 21. člen Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, se plačuje po stopnji S0/« razen od naslednjih dohodkov od avtorskih pravic, ki se plača po stopnji 10 "/o: 1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govornih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitovov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del; 2. doseženih od raznih skic, risb, stripov, križank in drugih podobnih del; 3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah; 4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. VIII. DAVEK NA DOHODEK OD STAVB 22. člen Ce uporablja stavbo lastnik ali uživalec sam, znaša letna stanarina oziroma najemna vrednost štirikratno vrednost ugotovljene stanarine oziroma najemne vrednosti iz leta 1960, zmanjšana za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo stavbe, stanovanja oziroma poslovnega prostora. Za najemne prostore znaša osnova za davek od stavb enoletni znesek stanarine, oziroma najemnine prejet v letu za katerega se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo stavbe, „stanovanja oziroma poslovnega prostora. 23. člen Davek od stavb ne plačujejo zavezanci od kmetijskih stanovanjskih stavb v krajih, ki so po merilih iz 8. člena tega odloka uvrščene v III. in IV. skupino katastrskih občin in ki se jim odmerja redni prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. Davka od stavb tudi ne' plačujejo zavezanci, kateri prejemajo družbeno pomoč, priznavalnino od sklada ZB in tisti zavezanci, ki so vložili svoje nepremično premoženje v preživninski sklad kmetov. , 24. člen Za letno amortizacijo ter vzdrževanje," upravne in druge stroške, ki so potrebni za doseganje dohodkov od stavb, in stanovanjskih prostorov, se določi v višini 60 °/o od stanarine oz. stanovanjske vrednosti. ■ Za letno amortizacijo ter vzdrževanje, upravne in druge stroške, ki so potrebni za doseganje dohodkov od najemnin in poslovne prostore, se določi v višini 30 % od prejete najemnine. Za letno amortizacijo ter vzdrževanje upravne in druge stroške, ki so potrebni za doseganje dohodkov od stavb in stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno), se določi v višini 30 °/o od stanarine oz. stanovanjske vrednosti. 25. člen Davek na dohodek od stavb .se plačuje po stopnji 30 Vo. IX. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 26. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po tehle stopnjah: Davčna od osnova Davčna stopnja % do 5.000 din 25 5.000 10.000 din 30 10.000 15.000 din 35 15.000 20.000 din 40 20.000 25.000 din - 45 nad 25.000 din 50 DAVEK NA DOHODEK DOSEŽEN : UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 27. člen Dohodek od katerega se plačuje davek od dopolnilnega dela drugih se določi v višini 30. XII. POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKOV 30. člen Davčni zavezanci, ki so po zakonu dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo to storiti najkasneje do 31. januarja v letu, če ni z zakonom drugače določeno. 31. člen Svet za družbeni plan in finance SO Logatec se pooblašča, da lahko na obrazloženi predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali delno odpiše, če bi z izterjavo spravilo v nevarnost nujnega preživljanja zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri zavezancih; ki so lastniki nepremičnega premoženja, pa lahko svet za družbeni plan in finance SO Logatec predlaga, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice ha njihovih nepremičninah. L 32. člen Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčni organ zahtevati od zavezanca, katerega davčni dolg presega znesek zadnje letne odmere in da je tudi ugotovljeno, da ni pogojev za odpis davčnega dolga. Občinski upravni organ, ki je pristojen ža izdajo obrtnega dovoljenja sme zahtevati od zavezanca poroštvo, da bo redno plačeval družbene obveznosti ako v ugotovitvenem postopku za izdajo obrtnega dovoljenja ugotovi, da občan nima minimalnih osnovnih in obratnih sredstev, katera so potrebna za začetek poslovanja. Če se zavezanec preseli iz drugega kraja mora organ za izdajo obrtnega dovoljenja zahtevati od zavezanca, da. predloži potrdilo, da ima poravnane vse davke. Kolikor tega potrdila zavezanec ne predloži, mora organ, ki je pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja, zahtevati poroštvo. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občine Logatec (Uradni list SRS, 7/69, 21/69, 44/69 in 7/71) z vsemi predpisi, ki so bili izdani na tej podlagi. 34. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje, razen določb 17., 20. in 21. člena, ki se uporablja z dnem uveljavitve tega odloka. St. 010-4/72 Logatec, dne 29. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 158. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) in 96. člena statuta Občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. februarja 1972 sprejela ODLOK o upravnih taksah 1. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh pri orga-hih občine Logatec, organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, kadar v okviru javnih1 pooblastil, katere jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo v upravnih stvareh na zahtevo stranke ter za druge predmete in dejanja pri teh organih, se uvajajo občinske upravne takse. 2. člen Za plačevanje občinskih upravnih taks se neposredno uporablja taksna tarifa zakona o upravnih taksah. 3. člen Distribucijo taksnih vrednotnic opravljajo na območju občine Logatec trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana in uprava skupščine občine Logatec. 4. člen Glede taksnih zavezancev, nastanka taksne obvez-n°sti, zastaranja, poroštva, oprbstitve, izterjave in Pravnih sredstev ter vsega drugega, kar se nanaša na obračun in plačilo upravnih taks, se smiselno uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravnih taksah, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 17/69; 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/72. Logatec, dne 29. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. - 159. Na podlagi 5., 15. in 43. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65, 29/65, 33/65, 57/65, 52/66, 31/07, 54/67, 26/68, 30/68, 40/68, 48/68, 11/69, in 56/69) ter 96. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. februarja 1972 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občihskem prometnem davku 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 2/69, 11/69, 21/69, 4/70, 13/70 in 3/71) se tar. št. 2 v celoti spremeni tako, da se glasi: Od prometa alkoholnih pijač se plačuje prometni davek od litra in znaša din — od piva ....k.................. »s. 0,fi0 — od naravnega in penečega vina « ♦. * « • L50 — od specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) in desertnih pijač .... 5,00 — od umetnega žganja, likerjev in drugih moč- nih alkoholnih pijač razen whisky-a iz uvoza ................................. 8,00 — whisky iz uvoza 20,00 — naravno žganje ..»»»»kiit«« 6,00 Opomba: Občinski prometni davek od prometa alkoholnih pijač plačujejo gostišča samostojnih gostincev glede na prodane količine in sicer do 20. v mesecu za prodane količine alkoholnih pijač v preteklem mesecu. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 4. 1972. St. 010-2/72 Logatec, dne 29. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 160. Na podlagi 26., 28. in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) in 96. člena statuta občine Logatec, je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. februarja 1972 sprejela ODLOK o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Logatec za leto 1972 1. člen Sredstva temeljne izobraževalne skupnosti občine Logatec za financiranje vzgoje in izobraževanja se oblikujejo iz naslednjih virov: a) od davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji — 3,60 °/o b) 80 °/o od- davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, davka iz osebnega dohoclka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev in davka od skupnega dohodka občanov. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 010-6/72 Logatec, dne 29. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 161. Na podlagi 3. člena-zakona o stopnjah prispevkov za-otroško- varstvo v, letu 1972 (Uradni list SRS, št. 46/70), 12. člena zakona o skupnostih otroškega varstva, in 'o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji in 96. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. februarja 1972 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v občini Logatec za leto 1972 1. člen Prispevek za otroško varstvo se. v letu 1972 plačuje po stopnjah: 1) 0,45 % od sredstev namenjenih za osebne dohodke, 2) 0,40 °/o od čistega mesečnega zneska pokojnin. 2. člen Prispevki iz 1. člena tega odloka se odvajajo na poseben račun temeljne izobraževalne skupnosti Logatec in sicer ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov in pokojninskih prejemkov. , 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem. objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa, se s 1. januarjem 1972. Št. 420-3/72 Logatec, dne 29. februarja 1972. Predsednik skupščine Občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 162. Na podlagi 40, člena temeljnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 17/64) in 96. člena statuta občine Logatec je na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. februarja 1972 sprejela ODLOK o obvezni splošni in občasni deratizaciji na območju občine Logatec 1. člen Zaradi uspešnega zatiranja in preprečevanja nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo gledalci, se izvaja na območju občine Logatec splošna in občasna deratizacija. 2. člen Splošna deratizacija se opravlja redno najmanj enkrat letno v naseljih: Polenji in Gorenji Logatec, Gorenja vas pod Režišami, Rovte, Loze in Hotedršica. Splošno deratizacijo organizira upravni organ občinske skupščine pristojen za zdravstvo, sporazumno s sanitarno inšpekcijo. O izvedbah občasnih deratizacij odloča svet za zdravstvo in socialno varstvo na predlog pristojnih organov. 3. člen V naseljih iz drugega člena tega odloka se izvaja deratizacija v vseh stanovanjskih hišah, komunalnih napravah, javnih odlagališčih smeti, javnih lokalih, obrtnih delavnicah, delovnih organizacijah in zavodih. 4. člen Deratizacijo, ki se opravlja z zastrupljenimi vabami lahko izvaja samo v ta namen specializiran zdravstveni preventivni zavod. Za zastrupljevanje vab se lahko uporablja samo strup, ki je odobren po pristojnih republiških organih. 5. člen Strupene vabe za uničevanje glodalcev in drugih -škodljivcev se smejo nastavljati samo na takšnih mestih, kjer ne bodo prišle v dotik z živili ali pitno vodo in kjer bodo zavarovane pred nepoučenimi ljudmi in domačimi živalmi. 6. člen Da se prepreči morebitna škoda, ki bi nastala zaradi izvajanja deratizacije iz tega odloka, mora izva-/ jalec deratizacije pravočasno, pred pričetkom navedenih akcij javno objaviti čas, kraj in obseg akcije. Vsa mesta^kjer so nastavljene strupene vabe, je treba posebej označiti. 7. člen Delovne organizacije, zavodi in zasebniki morajo osebju, zaposlenemu pri deratizaciji omogočiti dostop v poslovne in druge prostore ter izvajati navodila, ki jih izda izvrševalec deratizacije, da ne bi prišlo do nesrečnih primerov. 8. člen Stroški za izvedbo splošne deratizacije bremene koristnike, kot koristniki deratizacije po tem odloku se štejejo: delovne organizacije, zavodi, komunalno stanovanjsko podjetje in zasebniki. 9. člen Nadzorstvo nad izvajanjemj deratizacij po tem odloku opravlja sanitarna inšpekcija. 10. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din za pravne osebe in do 300 din za fizične osebe se kaznuje za prekršek: 1. izvajalec deratizacije, če ne izpolni pogojev 4., 5. in 6. člena tega odloka, 2. kdor prekrši določbe 3. in 8. člena tega odloka. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-5/72 Logatec, dne 29. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. skupščina občine Šentjur pri celju 163. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 54. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69)' na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. februarja 1972 sprejela SKLEP o obravnavi zaključnega računa temeljne izobraževalne skupnosti Šentjur pri Celju za leto 1971 I Zaključni račun temeljne izobraževalne skupnosti Šentjur pri Celju za leto 1971 izkazuje din — dohodke . . * « . « 8 . . — izdatke ' * — presežek dohodkov nad izdatki 6,080.396,34 5,894.886,45 185.509,89 II Saldo izločenih sredstev nad 10,8 °/o v znesku 118.648 din se uporabi za potrebe skupščine občine Šentjur pri Celju za kritje obveznosti, ki izvirajo iz šolstva za gospodarstvo. Saldo na računu št. 507-740-439 v znesku 66.861,89 din pa se prenese kot dohodek izobraževalne skupnosti v leto 1972 in se razporedi s finančnim načrtom. * III Skupščina k zaključnemu računu nima pripomb. IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 400-10/72-1 Šentjur pri Celju, dne 29. februarja 1972. Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Veber, kmet. inž. 1. r. / ') 164. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 25. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-355/67) ih 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. februarja 1972 sprejela SKLEP o obravnavi zaključnega računa sklada za otroško varstvo občine Šentjur pri Celju za leto 1971 I Zaključni račun sklada za otroško varstvo občine Šentjur pri Celju za leto 1971 izkazuje din dohodkov........................... 577.977,11 izdatkov ...................* . . 72.525,45 presežek dohodkov nad izdatki . .. 505.451,66 II Presežek dohodkov nad izdatki v višini 505.451,66 din se prenese kot dohodek sklada za otroško varstvo občine Šentjur pri Celju za leto 1972 v višini 482.190,66 din, na izločenih sredstvih nad 10,8 °/o pa ostane 23.261 dinarjev. III Skupščina k zaključnemu računu nima pripomb. IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu 'SRS. Št. 400-11/72-1 Šentjur pri Celju, dne 29. februarja 1972. Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Veber, kmet. inž. 1. r. 165. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dhe .29. februarja 1972 sprejela ODLOK o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 29. februarja 1972 1. člen Odlok o premijah za kravje mleko za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1971 (Uradni list SRS, št. 46-914) se bo uporabljal tudi od 1. januarja do 29. februarja 1972. 2. člen Premija po tem odloku se bo izplačevala iz sredstev sklada za pospeševanje kmetijstva skupščine občine Šentjur pri Celju. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 426-2/72-1 Šentjur pri Celju, dne 29. februarja 1972. Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Veber, kmet. inž. 1. r. 166. Skupščina občine- Šentjur pri Celju je na podlagi 1. in 4. člena zakona o upravnih taksah (Urađeni list SRS, št. 7-77/72) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 2f9. februarja 1972 sprejela ODLOK o občinskih upravnih taksah 1. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh pri organih občine Šentjur pri Celju ter delovnih in drugih organizacijah, kadar v okviru javnih pooblastil odločajo v upravnih stvareh na zahtevo strank ter za druge predmete in dejanja, za katera je tako določeno v taksni tarifi, se uvajajo občinske upravne takse. 2. člen Pri pobiranju upravnih taks po 1. členu tega odloka se uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah in taksne tarife kot njegovim sestavnim delom, če ni v tem odloku določeno drugače. 3. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh pri občinskih organih, delovnih ter drugih organizacijah, ki uporabljajo določbe tega odloka, pa tudi za druge predmete in dejanja pri teh organih, za katere se plačujejo občinske upravne takse, se plača taksa po taksni tarifi odloka o občinskih upravnih taksah (Uradni vestnik Celje, št. 6-94/69), če je taksna obveznost nastala pred začetkom uporabe tega odloka. 4. člen Zakon o upravnih taksah se neposredno uporablja tudi glede splošnih določb, taksnih oprostitev, olajšav in izterjave. 5. člen Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic na območju občine Šentjur pri Celju izda organom, delovnim in'drugim organizacijam svet za gospodarstvo in finance; ta odloči tudi način prodaje na drobno v skladu z zakonom o upravnih taksah in tem odlokom. 6. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Istočasno neha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni vestnik Celje, št. 6-94/69). Št. 42-2/72-3 Šentjur pri Celju, dne 29. februarja 1972. Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Veber, kmet. inž. 1. r. 167. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po. 162. »členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, 40/69, 26/70 in 46/70), 128. in 256. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik , Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) ter na osnovi referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka z dne 19. decembra 1971 na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. februarja 1972 sprejela ODLOK o spremembi odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za dograditev osnovne šole Šentjur pri Celju za leto 1972 do vključno 1976 na območju šolskega okoliša Šentjur pri Celju 1. člen V odloku o uvedbi krajevnega samoprispevka za dograditev osnovne šole Šentjur pri Celju za leta 1972 do vključno 1976 na .območju šolskega okoliša Šentjur 'pri Celju (Uradni list SRS, št. 51-1014/71) se spremeni 7. člen in se glasi: / 3. točka prvega odstavka 7. člena odloka odpade, v sedanji 4. točki istega člena odloka se doda nov stavek: »Samoprispevka so oproščeni tudi upokojenci od minimalnih pokojnin«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januuarja 1972 dalje. St. 420-91/72-1 Šentjur pri Celju, dne 29. februarja 1972. Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Veber, kmet. inž. 1. r. 168. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 7. členu zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 11-108/65) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. februarja 1972 sprejela ODLOK o spremembi odloka o vrstah, rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov na območju občine Šentjur pri Celju 1. člen Spremeni se 2. člen odloka o vrstah in rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov na območju občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 42-782/65) in se glasi: »Kurilne naprave na trda in tekoča goriva in njih dimniki se čistijo' v strnjenih naseljih vsaka 2 meseca, v ostalih naseljih pa vsake 3 mesece, po želji stranke lahko večkrat. Dimniki štedilnikov in ustrezne kurilne naprave v zasebnih gospodinjstvih, kjer se v pretežni večini uporablja elektrika ali plin, se čistijo v času od 1. oktobra do 30. aprila vsaka 2 meseca, v času od 1. maja do 30. septembra je obvezen enkratni pregled dimnih vodov, po želji stranke pa lahko večkrat. Dimniki sobnih peči, ki se uporabljajo samo za ogrevanje prostorov, se čistijo v času od 1. oktobra do 31. marca vsaka 2 meseca, po želji stranke lahko tudi večkrat.« 2. člen Spremeni se 7. člen prej omenjenega odloka in se glasi: »Dimnikarska organizacija je upravičena zaračunati za kontrolne preglede 50 Vo od določene cene za kurilne naprave in dimne vode, če uporabnik le-teh ali koristnik zgradbe ni dopustil v določenem roku čiščenja ali kontrolnega pregleda po pristojnem dimnikarju. Dimnikarska organizacija ali dimnikar lahko izda račun o opravljenem delu, ko ga podpiše koristnik dimnih naprav. Pri zaračunavanju dimnikarskih ulsug mora imeti dimnikar cenik o dimnikarskih uslugah, ki je potrjen °d pristojnega upravnega organa za-cene pri občini 'h ga je dolžan pokazati na zahtevo stranke.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ;J • \ St. 22-211/72-1 Šentjur pri Celju, dne 29. februarja 1972. Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Veber, kmet. inž. 1. r. 169. ( Na podlagi 95. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28-180/71) in temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 31/64, 28/66, 1/67, 30/68, 56/69, 32/70, 60/70) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) je skupščina občine Šentjur pri Celju ha seji občinskega zbora in zbora delovnih sukpnosti dne 29. februarja 1972 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za financiranje splošnega ljudskega odpora na območju občine Šentjur pri Celju 1. člen , • Ustanovi se sklad za financiranje potreb splošnega ljudskega odpora, SLO in ostalih izdatkov za narodno obrambo. 2. člen Sklad se ustanovi z namenom, da se zberejo sredstva in da se enotnejše vrši razdelitev nabave raznih sredstev in opreme za potrebe splošnega ljudskega odpora. 3. člpn 'V tem skladu se združujejo sredstva občinskega proračuna, sredstva skupnega dogovora, ki so ga za obrambne potrebe sklenile delovne in druge organizacije ter drugi dohodki. 4. člen Sklad je pravna oseba in za svoje obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi. 5. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov. Dva člana imenuje občinska skupščina iz delovnih organizacij, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko doprinesejo k uspešni izvedbi nalog sklada. Štiri člane in predsednika imenuje svet za narodno obrambo skupščine občine Šentjur pri Celju. Sklad ima tajnika, ki ga imenuje upravni odbor iz svojega sestava. Mandatna doba upravnega odbora traja štiri leta. 6. člen Sklad ima svoj statut, ki ga sprejme upravni odbor, potrdi pa občinska skupščina. 7. člen Viri sklada so: 1. dotacija proračuna občine Šentjur pri Celju; 2. sredstva skupnega dogovora, ki so ga za potrebe SLO sklenile delovne in druge organizacije; 3. drugi viri občinskih dohodkov, ki se stekajo v korist sklada. Sklad lahko najema tudi namenska posojila. 8. člen Sredstva sklada se lahko uporabljajo le za financiranje potreb, navedenih v 1. členu tega odloka. 9. člen Upravne, administrativne in finančno-administra-tivne posle sklada vodi odsek za narodno obrambo SO Šentjur pri Celju. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. St. 402-30/72-1 Šentjur pri Celju, dne 29. februarja 1972. Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Veber, kmet. inž. 1. r. 170. Po 11. 13. in 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je Svet za gospodarstvo in finance skupščine občine Šentjur pri Celju na seji dne 24. februarja 1972 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Ponikva pri Grobelnem I Svet za gospodarstvo in finance skupščine občine Šentjur pri Celju daje v javno razgrnitev zazidalni načrt za naselje Ponikva pri Grobelnem po projektu št. 497/71 od septembra 1971, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje. , II Predlog zazidalnega načrta |e javno razgrne za čas 30 dni, računano od dneva objave, tega sklepa. Razgrnitev bo na krajevnem uradu Ponikva pri Grobelnem. - s III V času javne razgrnitve lahko dajo na predlog zazidalnega načrta svoje pripombe in predloge delovne in druge organizacije, krajevna skupnost in občani. Št. 350-2/72-4 Šentjur pri Celju, dne 24. februarja 1972. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 171. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71 in 17/71 je ‘ skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovne skupnosti dne 29. februarja 1972 sprejela ODLOK o občinskih upravnih taksah 1. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh pri občinskih organih ter za druge predmete in dejanja pri teh organih se uvajajo občinske upravne takse. Občinske upravne takse se plačujejo po določbah zakona 'o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) ter po določbah tega odloka. 2. člen Občinske upravne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje (v upravnih kolekih in taksnih papirjih) in v gotovini. Glede taksnih osnov in taksne tarife se neposredno uporablja taksna tarifa, ki je sestavni del zakona o republiških upravnih taksah. / 3. člen Taksne vrednotnice prodaja na drobno Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana v svojih poslovalnicah na območju občine Vrhnika in uprava*skupščine občine Vrhnika. » 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 19/69 in 37/70). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 4/1-010-015/71 Vrhnika, dne 29. februarja 1972. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Kermavner, inž. 1. r. Predsednik sveta za gospodarstvo in finance Slavko Plevnik, ing. 1. r. SPLOSNl AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV CELJE 172. Po 179. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26 '70) in 125. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni list SRS, št. 43/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje na.seji dne 28. februarja 1972 SKLEP s katerim se potrdi zaključni račun skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje za leto 1971 h člen Ugotovi se, da so znašali v skupnosti zdravstve- nega zavarovanja delavcev Celje za leto 1971: — čisti dohodki........................ 154,117.452,04 — skupni izdatki ........ 153,344.903,95 — presežek dohodkov nad izdatki ■ . 272.458,09 2. člen Ugotovljen presežek iz 1. člena tega sklepa in preostanek izrednega prispevka v znesku 21.523,85 din, zbranega v letu 1971 za leto 1969 se preneseta v rezervni sklad. 3. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se pri sestavi zaključnega računa. Št. 022-9/72-2/4-S/8 Celje, dne 28. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje Predsednik Franc Ban 1. r. SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV KOPER 173. Na podlagi 117. in 170. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper ter 71. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper na seji dne 24. februarja 1972 sprejela SKLEP o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1971 in o kritju primanjkljaja tega sklada za leto 1971 1 Sprejme se zaključni račun sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1971, ki izkazuje: — skupnih dohodkov — obvezna rezerva — druge izločitve . — čistih dohodkov — skupnih izdatkov — primanjkljaj din . . . 100,137.390,92 . . . 2,655.610,40 . . . 5,771.459,45 . . . 91,710.321,07 . . . 93,366.857,79 * . . 1,656.536,72 2 Primanjkljaj sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev v znesku 1,656.536,72 din, se krije v breme rezervnega sklada. 3 Sklep velja takoj. St. 402-21/72 Koper, dne 24. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper Predsednik Alojz Stegu 1. r. 174. ■ Na podlagi 144., 148., 152., 153. in 170. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper na seji dne 24. februarja 1971 , sprejela , SKLEP o določitvi stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje za leto 1972 in o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje delavcev za leto 1972 1 Osnovni prispevek za zdravstveno zavarovanje za leto 1972 znaša 8 "/o od kosmatega dsebnega dohodka. 2 Stopnja 8 % od kosmatega osebnega dohodka bremeni: a) kosmati osebni dohodek delavcev 6,5 °/o; b) dohodek delovne organizacije 1,5 °/o za nesreče pri delu in za poklicna obolenja. 3 Prispevek bodo . zavezanci za prispevek obračunavali in plačevali od vseh osnov in zneskov, od katerih se po veljavnih predpisih obračunavajo prispevki za socialno zavarovanje. 4 S finančnim načrtom se zagotavljajo sredstva za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja skladno z zakonom o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva ter statutom skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper. Zbrana sredstva sklada se morajo uporabljati namensko in racionalno. 6 Finančni načrt sklada za zdravstveno zavarovanje izkazuje: din — skupni dohodki......................131,210.000 — izločeno v rezervo.................. 3,770.000 — druge izločitve...................... 7,250.000 — čisti dohodki ....... 120,190.000 — skupni izdatki .................... 120,190.000 ki se delijo na: — obvezne oblike................... 34,4 °/o — pravice po statutu skupnosti . . 56,8 %> — nesreče pri delu in poki. obolenje 8,8 °/o 7 Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za čas od 1. januarja 1972 dalje. 8 Z dnem, ko stopi v veljavo ta sklep preneha veljati sklep objavljen v Uradnem listu SRS, št. 46/70 pod številko 402-78/7-5/1. St. 402-15/72-1 Koper, dne 24. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper Predsednik Alojz Stegu 1. r. Mesečna osnova za plačevanje Ce znaša letna davčna prispevka za osnova dinarjev zdravstveno zavarovanje pa znaša dinarjev . do 7.000 750 nad 7.000 do 10.000 1000 nad 10.000 do 14.000 1200 nad 14.000 do 20.000 1500 nad 20.000 do 26.000 1800 nad 26.000 do 32.000 2100 nad 32.000 do 40.000 2400 nad 40.000 do 50.000 2800 nad 50.000 do 60.000 3250 nad 60.000 do 70.000 3700 nad 70.000 do 80.000 4200 nad 80.000 5000 Osebe, navedene v 1. odst. te točke se razvrščajo v zavarovalne razrede in osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje na podlagi odločbe o davčni osnovi za preteklo leto, ki jo mora predložiti taka oseba najpozneje do 30. junija tekočega leta. Ob prvi prijavi v zavarovanje, ki jo mora predložiti oseba iz 1. odstavka te točke v osmih dneh po vpisu v register oziroma evidenco, se razvrsti v osnovo za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje 750 dinarjev. 3 Književniki, skladatelji, umetniki, prevajalci, znanstvenih in književnih del ter duhovniki se razvrščajo v naslednje osnove zavarovanja za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje: 1. književniki, skladatelji, umetniki in prevajalci ....................... 1.600 din 2. duhovniki ........... 1.100 din 175. Na podlagi 97. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega .varstva in 80. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper na seji dne 24. februarja 1972 SKLEP o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost 1 S tem sklepom se določijo osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost. 2 . Osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost ali prevozniško' dejavnost in samostojni gostinci, se glede na letno davčno osnovo razvrstijo v naslednje osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje: 4 Odvetniki se razvrščajo v osnove zavarovanja za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje glede na letne osnove osebnega dohodka od intelektualnih storitev in sicer: Ce znaša letna osnova, ki služi za odmero občinskega prispevka od intelektualnih storitev din Mesečna osnova za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje pa znaša din do 48.000 2.800 nad 48.000 do 58.000 3.300 nad 58.000 do 68.000 3.800 nad 68.000 do 78.000 4.300 nad 78.000 do 86.000 4.800 nad 86.000 dinarjev 5 5.500 Druge osebe se razvrstijo v tele mesečne osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje: din 1. zdravniki.........................................2.500 2. dentisti..........................................2.000 3. izvajalci zabavne glasbe in artisti .... 1.800 4. športniki — štipendisti................... . , . 1.000 din 5. športniki — profesionalci . . . . . » . . 2.000 6. osebe, ki po 20. členu temeljnega zakona o gostinski dejavnosti opravljajo gostinsko dejavnost po pogodbi z gospodarsko organizacijo ........................................1.800 7. osebe, ki po 26. členu temeljnega zakona o blagovnem prometu opravljajo trgovsko dejavnost po pogodbi z gospodarsko organizacijo ..........................................1.500 8. kolporterji tiska, prtljažni nosači, rejniki po zakonu o rejništvu, verski učitelji — laiki in ostale osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost............................... 950 6 Osnove za plačevanje' prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v točkah 2., 3., 4. in 5. tega sklepa so neto osnove in se uporabljajo za predpis prispevka neto prispevne stopnje. 7 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o merilih za razvrščanje .v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (Uradni list SRS, št. 46-563/70 in 7-209/71). 8 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 402-15/72 Koper, dne 24. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja dslavcev Koper Predsednik Alojz Stegu 1. r. 176. Na podlagi tretjega odstavka 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva in 145. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper na seji dne 24. februarja 1972 SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za osebe iz 29. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva 1 Za osebe, ki jim je po 29. členu zakona zagotovljeno zdravstveno varstvo v primeru bolezni in nesreče izven dela, se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje po tem sklepu. 2 Prispevek po prejšnji točki znaša mesečno: flln 1. za uživalce stalnih priznavalnin oziroma stalne družbene pomoči, ki jim jih dodeli družbenopolitična skupnost, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na drugi podlagi ali po drugih predpisih................................80 2. za osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico polnega delovnega časa ... 45 3. za učence strokovnih šol pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev — delavcev . . 12 4. za otroke, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja (vnuki, bratje, sestre in drugi k sebi vzeti otroci)............................50 5. za osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali po diplomskem študiju, ki so zaradi tega prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta ............................................ 80 6. za osebe, ki jih pošlje organizacija pred skle- nitvijo delovnega razmerja kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo ........................................... 80 7. za osebe, ki se udeležujejo mladinskih delovnih akcij organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj 6 ur na dan .... 24 8. za osebe, ki se pri opravljanju dolžnosti po predpisih o varstvu pred požarom ali kot pripadniki gasilskih enot med strokovnim izobraževanjem ali izpopolnjevanjem poškodujejo ali zaradi te dejavnosti ali v zvezi s to dejavnostjo zbolijo ......................................24 9. za osebe, ki kot pripadniki teritorialnih enot pri izvajanju nalog teritorialne enote ali kot pripadniki civilne zaščite zaradi te dejavnosti oziroma v zvezi z njo zbolijo.............24 10. za osebe, ki so na predvojaškem pouku — taborjenju .............................................15 11. za uživalce invalidnine po predpisih o inva- lidskem zavarovanju, ki niso na kakšni drugi podlagi po zakonu zavarovani za vse zavarovane primere so pa zavarovani samo za primer, če jim je potrebno zdravljenje v zvezi s poškodbo ali boleznijo, ki je povzročila telesno okvaro, zaradi katere imajo pravico do invalidnine ...................................... . 30 3 ■C Zavezanci za prispevek za osebe iz prejšnje točke so: 1. za osebe iz 2/1 in 2/4 — družbenopolitične skupnosti, 2. za osebe iz 2/2, 2/5 in 2/6 — organizacija, pri kateri so te osebe zaposlene oziroma na praksi ali jih štipendira, 3. za osebe iz 2/3 — šola, 4. za osebe iz 2/7 do 2/10 — organizator akcije, 5. za osebe iz 2/11 — sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja. 4 Kadar so osebe iz 2. točke sklepa zavarovane po 13. členu statuta oziroma so njihovi družinski člani, se za take osebe ne plačuje prispevek za zdravstveno varstvo po tem sklepu. 2 Prispevek zapade v plačilo zadnji dan v mesecu. 5 3 Prispevek zapade v plačilo zadnji dan v mesecu. 6 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za osebe iz 29. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 46-564/70). . 7 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 402-16/72 I Koper, dne 24. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper Predsednik Alojz Stegu 1. r. 177. Na podlagi tretjega odstavka 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva in 145. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper na seji dne 24. februarja 1972 SKLEP o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije zavarovanih oseb 1 Za določene kategorije zavarovanih oseb se določi pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo v mesečnih zneskih in sicer: Kategorija Za nesre- Za obvez- če pri ne oblike delu in in druge za obo-pravice lenje za po statutu poklicno boleznijo din din 1. Učenci v gospodarstvu in učenci poklicnih šol..................... 24 2. Osebe na prostovoljni praksi, ki ne dobivajo osebnega dohodka in delajo poln delovni čas ................................ 72 3. Za ožje družinske člane jugo- slovanskih državljanov, ki so v delovnem razmerju v tujini, ki živijo na območju skupnosti in jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo , od tujega nosilca zavarovanja......................... 100 3 7 Zavezanci za prispevek po tem sklepu so: 1. za osebe iz 1/1 tega sklepa — šola, organizacija ali zasebni delodajalec, ki izlačuje vajencu oziroma učencu nagrado oz. štipendijo; če vajenec oz. učenec ne prejema ne nagrade in ne štipendije, plačuje zanj prispevek šola; 2. za osebe iz 1/2 tega sklepa — organizacija, pri kateri taka oseba dela; 3. za osebe iz 1/3 tega sklepa — v tujini zaposleni delavec. 4 • Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije zavarovanih oseb (Uradni list SRS, št. 46-566/70 in 7-210/71). . 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972, Št. 402-17/72 Koper, dne 24. februarja 1872. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper Predsednik Alojz Stegu 1. r. 178. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) ter 144. in 149. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper na seji dne 24. februarja 1972 SKLEP o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev in uživalcev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja 1 Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev in uživalcev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja znaša 8,3d Vo od izplačanih pokojnin, oskrbnin oziroma invalidnin. Po isti stopnji plačujejo prispevek jugoslovanski državljani, ki dobivajo pokojnino od tujega nosilca zavarovanja in sicer od čistih rneškov invalidskih, starostnih in družinskih pokojnin. 2 Stopnja, prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja, znaša 8,30 °/o od poprečnega osebnega dohodka, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila na območju zavoda za zaposlovanje. 3 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja (Uradni list SRS, št. 7-207/71). 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. Št. 402-18/72 Koper, dne 24. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdi ivstvenega zavarovanja delavcev Koper * Predsednik Alojz Stegu 1. r. 179. Na podlagi 68. člana zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, .št. 26/70) ter 144. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper na seji dne 24. februarja 1972 SKLEP o plačevanju prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko se zaposleni delavci nahajajo na neplačanem dopustu 1 Delovna organizacija in zasebni delodajalec sta dolžna plačevati za svoje delavce, katerim se odobri koriščenje neplačanega dopusta, ali, ki opravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po tej točki v višini 6,50% od kosmatih osebnih dohodkov oziroma po preračunani stopnji na čisti osebni dohodek. 2 Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni mesečni osebni dohodek, Si ga je delavec dosegel v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopil, oziroma izkoristil neplačani dopust, ali je nastopila kaka druga okolnost iz 1. točke tega sklepa. 3 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko se zaposleni delavci nahajajo na neplačanem dopustu (Uradni list SRS, št. 7-208/71). 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 402-23/72 Koper, dne 24. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper Predsednik Alojz Stegu 1. r. 180. Na podlagi drugega odstavka 68. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper na svoji seji dne 24. februarja 1972 SKLEP o določitvi višine pavšalnega povračila za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju 1 Pavšalno povračilo za stroške-, prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva po zavardvanih osebah skupnosti še določi: a) za osebe do 7. leta starosti............20 din, b) za osebe nad 7 let starosti . . s . . 40 din. 2 Določena zneska pavšalnega povračila veljata za vsakih štiriindvajset ur potovanja in prebivanja zavarovane osebe v drugem kraju. Če potovanje in prebivanje zavarovane osebe v drugem kraju traja od osem do štiriindvajset ur, se višina povračila zniža za 50 odstotkov. Za potovanje in prebivanje zavarovane osebe v drugem kraju, ki traja manj kot osem ur, povračilo zavarovani osebi ne pripada. 3 Pavšalno povračilo zapade v plačilo z dnem opravljenega potovanja in prebivanja v drugem kraju. 4 Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi višine pavšalnega povračila za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju (Uradni list SRS, št. 7-204/71). 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 190-5/72 Koper, dne 24. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper • Predsednik Alojz- Stegu 1. r. 181. Na podlagi 72. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper na svoji seji dne 24. februarja 1972 SKLEP o znesku pogrebnine za zavarovane osebe 1 Znesek pogrebnine za zavarovane osebe se dolo- či: din a) za umrle v starosti do 1 leta.........................300 b) za umrle v starosti od 1 leta do 7 let . . . 500 c) za umrle v starosti od 7 do 15 let....................800 č) za umrle v starosti nad 15 let.......................1200 2 Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi zneska pogrebnine (Uradni list SRS, št. 7-205/71). 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 190-6/72 Koper, dne 24. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper Predsednik Alojz Stegu 1. r. SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV MARIBOR 182. Po 5.' točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor na IV. rednem zasedanju dne 25. februarja 1972 SKLEP o potrditvi zaključnega računa sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor za leto 1971 1 Sprejme in potrdi se zaključni račun sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor za leto 1971, ki izkazuje: riin — skupnih dohodkov . . . . . . 218,074.179,51 — izločitev v rezervni sklad . , . 4,319.815,15 — izločitev v posebno rezervo . , , 3,373.176,45 — čistih dohodkov sklada .... 210,381.187,91 — skupnih izdatkov sklada . . . . 211,336.093,11 — presežek izdatkov ...... 954.905,20 2 Po drugem odstavku 71. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in 51-295/71) se presežek izdatkov nad dohodki, naveden v prejšnji točki, pokrije iz sredstev rezerve. Tekoča rezerva iz leta 1971 v višini 4,319.815,15 din se skladno s prvim odstavkom 72. člena navedenega zakona v celoti prenese v obvezno rezervo sklada. 3 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-71/72 Maribor, dne 25. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor Predsednik Leo Cepič 1. r. 183. Po 5. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor na IV. rednem zasedanju dne 25. februarja 1972 SKLEP o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor za leto 1972 1 Finančni načrt dohodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor izkazuje: din — skupnih dohodkov ....... 271,911.500 — izločitev v rezervo ....... 5,385.730 — čistih dohodkov ........ 266,525.770 — skupnih izdatkov ....... 266.525.770 2 Sredstva za kritje stroškov obveznih oblik zdravstvenega varstva za osebe iz 44. člena zakona o zdravst- venem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in 51-295/71) zagotavljajo skupščine podravskih občin po sporazumu, ki ga sklenejo s skupnostjo zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor. 3 Sredstva za rezervo se izločajo v višini 2 % od skupnih dohodkov po odbitku povračil iz mednarodnih sporazumov o socialni varnosti. 4 Podrobnejša razčlemba dohodkov in izdatkov je sestavni del tega sklepa. 5 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. St. 022-71/1972 Maribor, dne 25. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor Predsednik Leo Cepič 1. r. 184. Po 68. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in 51-295/71) in po 3. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS. št. 42-431/70 — v na-daljnem besedilu statut skupnosti) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor na IV. rednem zasedanju dne 25. februarja 1972 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so določene s statutom skupnosti 1 Stopnja prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so določene s statutom skupnosti, se določi na 6,60 % od kosmatih osebnih dohodkov. 2 Prispevek se obračunava in plačuje od kosmatih osebnih dohodkov iz vseh oblik delovnega razmerja. 3 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so določene s statutom skupnosti (Uradni list SRS, št. 46-577/70). 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na 3. odstavek 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov za leto 1972 in o začasni uporabi taksnih vrednotnic (Uradni list SRS, št. 51-292/71) od 1. januarja 1972 dalje. St. 022-69/72 Maribor, dne 25. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor Predsednik Leo Cepič L r. 185. Po 69. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in 51-295/71) in po 3. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor sprejela na IV. redriem zasedanju dne 25. februarja 1972 SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo 1 Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo se določi na 1,10 Vo od kosmatih osebnih dohodkov. 2 Prispevek se obračunava od kosmatih osebnih dohodkov iz vseh oblik delovnega razmerja, bremeni pa dohodek delovnih organizacij ozir. lastna sredstva zasebnih delodajalcev. 3 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo (Uradni list SRS, št. 46-579/70). 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na 3. odstavek 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov za leto 1972 in o začasni uporabi taksnih vrednotnic (Uradni list SRS, št. 51-292/71) od 1. januarja 1972 dalje. Št. 022-69/72 Maribor, dne 25. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor 18«. Po 68. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in 51-295/71) in po 3. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor sprejela na IV. rednem zasedanju dne 25. februarja 1972 SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanih odsotnostih z dela 1 Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje so dolžni plačevati za svoje delavce, ki so na neplačanem dopustu ali (opravičeno ali neopravičeno) izostanejo z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o delovnih razmerjih, prispevek za zdravstveno zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po stopnji 5,90 °/o od kosmate osnove. 2 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje je osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila katera od okoliščin iz 1. točke tega sklepa. 3 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanih odsotnostih z dela (Uradni list SRS, št. 46-581/70). 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na 3. odstavek 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov za leto 1972 in o začasni uporabi taksnih vrednotnic (Uradni list SRS, št. 51-292/71) od 1. januarja 1972 dalje. Št. 022-69/72 Maribor, dne 25. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor Predsednik Leo Čepič 1. r. 187. Po 68. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in 51-295/71 — v nadaljnem besedilu: zakon) in po 3. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega . zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70 — v nadaljnjem besedilu: statut skupnosti) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor sprejela na svojem IV. rednem zasedanju dne 25. februarja 1972 SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije zavarovancev in oseb, ki jim je zagotovljeno zdravstveno varstvo po 29. in 30. členu zakona I Za kategorije zavarovancev iz 6. jn 7. točke prvega odstavka 14. člena in iz 15. člena zakona se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v mesečnih pavšalnih zneskih: Tek. št. Kategorija Mesečni pavšalni prispevek din 1. Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne prejemajo osebnega dohodka, če delajo . polni delovni čas — 6. točka prvega odstavka 14. 'člena zakona . ...........................69 2. Učenci v gospodarstvu in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni, ali drugi organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 7. točka prvega odstavka 14. člena zakona . . 28 3. Osebe iz 15. člena zakona, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, ki živijo na območju skupnosti, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo pri tujem nosilcu zavarovanja, kjer so same zavarovane 82 Vse osebe iz te točke so zavarovane za obvezne oblike zdravstvenega varstva ter za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so določene s statutom skupnosti, osebe pod tek. št. 1 in 2. pa so zavarovane tudi za primer nesreče pri, delu in za obolenje za poklicno boleznijo. II Za kategorije oseb iz 29. člena zakona se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih: Tek. št. Kategorija Mesečni pavšalni prispevek din 1. Uživalci stalnih priznavalnin oziroma stalne družbene denarne pomoči, ki jim jih dodeli družbenopolitična skupnost, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo, na drugi podlagi ali po drugih predpisih — 1. točka prvega odstavka 29. člena zakona..............79 2. Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne prejemajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico polnega delovnega časa — 2. točka prvega odstavka 29. člena zakona . 59 3. Učenci strokovnih šol pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev-delavcev — 3. točka prvega odstavka 29. člena zakona . . 26 4. Otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja: vnuki, bratje, sestre in drugi k sebi vzeti otroci pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev-delavcev — 4. točka prvega odstavka 29. člena zakona .... 23 5. Osebe 'na šolanju, strokovnem izpopolnjeva- nju ali na podiplomskem študiju, ki so zaradi tega prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta — 5. točka prvega odstavka 29. člena zakona......................... 82 6. Osebe, ki jih pošlje delovna ali druga orga- nizacija pred sklenitvijo delovnega razmerja kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 6. točka prvega odstavka 29. člena zakona . ...............59 7. Osebe, ki se udeležujejo mladinskih delovnih akcij ali organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj 6 ur, na dan — 7. točka prvega odstavka 29. člena zakona . 23 8. Osebe, ki se pri opravljanju dolžnosti po predpisih o varstvu pred požarom ali kot pripadniki gasilskih enot med strokovnim izobraževanjem ali izpopolnjevanjem poškodujejo ali zaradi te dejavnosti ali v zvezi s to dejavnostjo zbolijo — 3. točka prvega odstavka 29. člena................... 23 9. Osebe, ki kot pripadniki teritorialnih enot. pri izvajanju nalog teritorialne enote ali kot pripadniki civilne zaščite zaradi te dejavnosti oziroma v zvezi z njo zbolijo — 9. točka prvega odstavka 29. člena zakona .... 23 10. Osebe, ki so na predvojaškem pouku — ta- borjenju — 10. točka prvega odstavita 29. člena zakona ........................ 13 11. Uživalci invalidnine po predpisih o invalidskem zavarovanju, ki niso na kakšni drugi podlagi zakona zavarovani za vse zavarovane primere; taki uživalci so zavarovani samo za primer, če jim je potrebno zdravljenje v zvezi s poškodbo ali boleznijo, ki je povzročila telesno okvaro, zaradi katere imajo pravico do invalidnine — 11. točka prvega odstavka 29. člena zakona...........................46 Osebam iz te točke so zagotovljene obvezne oblike Nravstvenega varstva in pravice iz zdravstvenega varstva, ki so določene s statutom skupnosti. III Za kategorije oseb iz 30. člena zakona se določijo Prispevki za zdravstveno varstvo v primeru nesreče Pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih Pavšalnih zneskih: Tek. št. Kategorija Mesečni pavšalni prispeval din' 1. Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvali- fikaciji, ki jo organizira zavod za zaposlovanje — 1. točka prvega odstavka 30. člena zakona.............f........................46 2. Učenci strokovnih šol in gimnazij ter štu- denti višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar opravljajo praktično delo v zvezi s poukom — 2. točka prvega odstavka 30. člena zakona.....................11 3. Pripadniki teritorialnih enot in civilne zaščite, ki se poškodujejo pri izvajanju nalog teritorialne enote oziroma civilne zaščite — 3. točka prvega odstavka 30. člena zakona . 11 4. Osebe, ki so na pouku v oddelkih predvoja- ške vzgoje — 4. točka prvega odstavka 30. člena zakona................................11 5. Osebe, ki se udeležujejo organiziranih javnih del ali mladinskih delovnih akcij, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na kakšni drugi podlagi — 5. točka prvega odstavka 30. člena zakona......................... 11 6. Osebe, ki pretrpijo poškodbe na določenih javnih akcijah ali pri opravljanju določenih javnih funkcij ali dolžnosti, če so po predpisih o invalidskem zavarovanju med tako aktivnostjo zavarovane za invalidnost kot posledico nesreče pri delu — 6. točka prvega 30. člena zakona.............................11 Osebam iz te točke so zagotovljene le obvezne oblike zdravstvenega varstva, ki jih določa zakon, ter zdravstveno varstvo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. IV Sklad invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačuje za upokojence in uživalce pravice do poklicne re-, habilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju, ki so zavarovani pri skupnosti (5. točka prvega odstavka 14. člena zakona), prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 8,40 °/o od izplačanih pokojnin, invalidnin in oskrbnin. V Jugoslovanski državljani, ki prejemajo pokojnino ali invalidnino izključno od tujih nosilcev zavarovanja, dokler prebivajo na območju skupnosti, če ni z mednarodno pogodbo drugače določepo (5. točka prvega odstavka 14. člena zakona), morajo sami plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 8,40 od izplačane pokojnine ali invalidnine. VI Zavod za zaposlovanje plačuje za vse osebe, ki so začasno izven delovnega razmerja, dokler so redno prijavljene pri zavodu (4. točka prvega odstavka 14. člena zakona),, prispevek za zdravstveno zavarovanje po ' prispevni stopnji 8,40 V" od osnove, določene v drugem odstavku te točke. Osnova za izračun prispevka je čisti poprečni osebni dohodek, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila na območju zavoda za zaposlovanje tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo. VII Za zavarovance po .15. členu zakona in za zavarovance, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini ali so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziroma so na praksi, se določi prispevek po stopnji 7,70 “/o od kosmatega poprečnega osebnega dohodka, ki so ga imele te osebe na svojem delovnem mestu v Jugoslaviji v letu pred letom, v katerem so se zaposlile oziroma odšle v tujino. Zavarovanci, ki so bili pred odhodom v tujino nezaposleni, in tisti, katerih znesek kosmatega osebnega dohodka ne dosega zneskov pavšalnih osnov, ki so navedene v nadaljevanju, pa plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje od mesečnih pavšalnih zne-skov-osnov: din 1. osebe z visoko strokovno izobrazbo . . . 5.000 2. osebe z višjo strokovno izobrazbo in visokokvalificirani ■ delavci.........' . 3.800 3. osebe s srednjo strokovno izobrazbo in kvalificirani delavci.....................3.100 4. osebe z nižjo strokovno izobrazbo in priučeni delavci................................2.600 5. osebe brez strokovne izobrazbe in nekvalificirani delavci...........................2.100 Zneski mesečnih pavšalnih osnov se letno valorizirajo s količnikom porasta poprečnih osebnih dohodkov zaposlenih na območju skupnosti. Zavezanci plačujejo najmanj polovico obračunanega. prispevka v valuti, v kateri so izplačani osebni dohodki. Izjemoma obračunavajo in plačujejo delovne organizacije, ki dobivajo devizna sredstva po predpisih pristojnih zveznih in republiških organov o zagotavljanju neblagovnih in blagovnih deviznih plačil, celoten prispevek v dinarjih; Vlil Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije zavarovancev in oseb, ki jim je zagotovljeno zdravstveno varstvo po 29. in 30. členu zakona (Ur. 1. SRS, št. 46-580/70). IX Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na tretji odstavek 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov za leto 1972 in o začasni uporabi taksnih vrednotnic (Uradni list SRS, št. 51-292/71) od 1. januarja 1972 dalje. St. 022-69/72 Maribor, dne 25. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor 188. Po 1. točki 122. člena v zvezi s prvim odstavkom 71. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor na IV. rednem zasedanju dne 25. februarja 1972 SKLEP o določitvi zneska pogrebnine I Znesek pogrebnine se določa na: 1.000 din, če je umrla oseba starejša od 14 let; 700 din, če je umrla oseba starejša od 1 in mlajša od 14 let; 600 din, če je umrla oseba mlajša od 1 leta. II Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi zneska pogrebnine (Uradni list SRS, št. 5-153/71). III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1972 dalje. St. 190-241/64-2 Maribor, dne 25. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor Predsednik Leo Cepič 1. r. SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV CELJE 189. Po 71. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in 77. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje (Uradni list SRS, št. 43/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov na seji dne 26. februarja 1972 SKLEP o potrditvi zaključnega računa skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje za leto 1971 1. člen Skupnost izkazuje za leto 1971: — čistih dohodkov . — izdatkov.............. ... . — presežek dohodkov nad izdatki . . 2. člen Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 191.227,46 din se razporedi v rezervo. din 17,788.113,90 17,596.886,44 191.227,46 3. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se pri sestavi zaključnega računa za leto 1971. St. 022-3/72-2/4-S/6 Celje, dne 26. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje , Predsednik Alojz Senica 1. r. SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV KOPER 190. Na podlagi 55., 56., 57., 58., 59., 61. in 62. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper na seji dne 25. februarja 1972 sprejela SKLEP o določitvi stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje in o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1972 1 Prispevki za zdravstveno zavarovanje kmetov se za leto 1972 določijo v pavšalnem znesku na zavarovane družinske člane in v odstotku od katastrskega dohodka, od osebnega dohodka iz gozda in drugih dohodkov. 2 Pavšalni prispevek na družinskega člana se določi v višini 100 din letno, stopnja prispevka od katastrskega dohodka pa v višini 25 °/o. Osebni dohodek iz gozda ter dohodki iz drugih kmetijskih dejavnosti se pri odmeri prispevka prištevajo katastrskemu. dohodku, če tega ni, pa se prispevek samostojno odmeri po stopnji, iz prejšnjega odstavka. 3 Zavarovanci plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje tudi od tistih dohodkov, ki so oproščeni Prispevka oziroma davka po predpisih o prispevkih 'h davkih občanov. 4 Prispevek od zaslužkov za občasna dela plačujejo iz svojih sredstev delovne in druge organizacije in Zasebni delodajalci. Stopnja prispevka se določi na l0/° od kosmatega zaslužka, ki ga prejema zavarova- tega zavarovanja za delo sam ali s svojimi delovnimi sredstvi pri drugi delovni organizaciji ali Iretji osebi. 5 Finančni načrt sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov izkazuje: din — skupnih dohodkov......................... 6.751.000 — izločitev v rezervo . » * » . s . 81.000 — čistih dohodkov .... * ... 6.670.000 — skupnih izdatkov........................ ' , 6.670.000 6 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1972. •7 Z dnem uveljavitve tega sklepa prenehajo veljati sklepi objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 402-78/70-5/IV in št. 010-1/71-5. Št. 402-19/72 Koper, dne 25. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper Predsednik Doran Dolgan 1. r. 191. Na podlagi 70. in 77. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper ter v zvezi z 71. členom zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper na seji dne 25. februarja 1972 sprejela SKLEP o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1971 in o kritju primanjkljaja tega sklada za leto 1971 1 Sprejme se zaključni račun sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1971, ki izkazuje: •— skupnih dohodkov................... 5.814.847,60 — obvezna rezerva ....... 45.337,98 — čistih dohodkov ....... 5.769.509,62 — skupnih izdatkov . . s . » . . 5.865.134,26 — primanjkljaj ......... 95.624,64 2 Primanjkljaj sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov v znesku 95.624,64 din se pokrije v breme rezervnega sklada. 3 Ta sklep velja takoj. \ y St. 402-20/72 Koper, dne 25. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper Predsednik Doran Dolgan 1. r. SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV LJUBLJANA '192. Na podlagi 66. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana (Uradni list SRS, št. 43/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana na 3. seji dne 24. februarja 1972 SKLEP o zaključnem računu skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana za 1971. leto 193. Na podlagi 66. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana (Uradni list SRS, št. 43/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana na 3. seji dne 24. februarja 1972 SKLEP o kritju primanjkljaja za 1971. leto v skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana 1 Primanjkljaj po zaključnem računu za leto 1971 se v višini 291.261,98 din v celoti pokrije iz sredstev obvezne rezerve. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 190 E-7/72-7 Ljubljana, dne 24. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana Predsednik Frane Kosmač 1. r. Zaključni račun skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana za 1971. leto izkazuje: din — dohodkov .......................... . 18.726.201,97 — izdatkov .......... 19.017.463,95 — primanjkljaja 291.261,98 — obvezne rezerve ....... 350.340,00 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 190 E-7/72-7 Ljubljana, dne 24. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana Predsednik Franc Kosmač 1. r. 194. Na podlagi 66. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana (Uradni list SRS> št. 43/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana na 3. seji dne 24. februarja 1972 SKLEP o finančnem načrtu skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana za 1972. leto 1 Finančni načrt skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana izkazuje: din — skupnih dohodkov ....... 23.025.800, — obvezno rezervo ...................... 372.600 — čistih dohodkov ........ 22.653.200 — skupnih izdatkov .................. 22.653.200 2 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 190 E-24/71-7 Ljubljana, dne 24. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana 195. , Na podlagi 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list: SRS, št. 26/70) in 4. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 51/71) in 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov za 1972. leto in o začasni uporabi taksnih vrednotnic (Uradni list SRS, št. 51/71) ter 43. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana (Uradni list SRS, št. 43/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana na 3. seji dne 24. februarja 1972 SKLEP e stopnji prispevka in višini pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov ter prispevka, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci 1 Prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov po 1. točki, 1. odst. 89. člena zakona o zdravstvenem, zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in po 4. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 51/71) se> določita v odstotku od katastrskega dohodka, dohodka od gozda in drugih dohodkov kmetijskih gospodarstev in v pavšalnem znesku na zavarovanca — zavezanca prispevka. 2 Stopnja prispevka od katastrskega dohodka, dohodka od gozda in drugih dohodkov kmetijskih gospodarstev znaša 34,59 “/o, pavšalni znesek na zavarovanca — zavezanca prispevka pa znaša 400 din letno; 3 Prispevka iz 2. točke tega sklepa odmerja, pobira in izterjuje pooblaščena služba skupnosti ali davčne uprave občinskih skupščin na način in v rokih, ki veljajo za pobiranje davkov iz osebnih dohodkov od kmetijske dejavnosti skladno z zakonom o davkih občanov. Zavarovancu — zavezancu prispevka prične ali preneha zavezanost plačila prispevka iz 2. točke tega sklepa za zadevno trimesečje, ko pridobi ali izgubi lastnost zavarovane osebe. 4 Stopnja prispevka, ki ga plačujejo delovne orga-hizacije in druge organizacije in zasebni delodajalci od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih opravljajo osebe, zavarovane v zdravstvenem zavarovanju kmetov iz 2. točke prvega odstavka 89. člena zakona, znaša 2 °/o od kosmatega zaslužka. Delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci obračunavajo in plačajo prispevek iz prvega odstavka skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov ob izplačilu zaslužka. 5 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od I. januarja 1972. St. 190 E-17/70-7 * Ljubljana, dne 24. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana Predsednik Franc Kosmač 1. r. 196. Na podlagi 93. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov za 1972. leto in o začasni uporabi taksnih vrednotnic (Uradni list SRS, št. 51/71) ter 53. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana (Uradni list SRS, št. 43/70), je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana na 3. seji dne 4. februarja 1972 SKLEP o pavšalnem znesku prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov 1 Pavšalni znesek prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov za osebe iz 31. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) znaša 700 din letno. 2 Pavšalni prispevek iz 1. točke tega sklepa plačujejo: za preužitkarje in njihove zakonce, ki jim je kmečki preužitek glavni vir za preživljanje in niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem — tisti, ki je obremenjen s preužitkom; za uživalce stalnih preživnin in njihovim ožjim družinskim članom — občine oziroma organizacije, ki so priznale preživnino: za člane svoje ožje družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njihovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot z edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in po 20. členu zakona ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč. 3 Pavšalni prispevek iz 1. točke tega sklepa plačujejo zavezanci trimesečno skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Lfftu SRS, upošteva pa se ga od 1. januarja 1972. Št. 190 E-17/70-7 Ljubljana, dne 24. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana Predsednik Franc Kosmač 1. r. SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV MARIBOR 197. Po 5. točki 79. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 42-434/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor na svojem IV. rednem zasedanju dne 28. februarja 1972 SKLEP o potrditvi zaključnega računa sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor za leto 1971 1 Sprejme in potrdi se zaključni račun sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1971, ki izkazuje: din — skupne dohodke........... 17,797.247,18 — izločitev v rezervo sklada , . . 889.862,35 — čiste dohodke 16,907.384,83 — skupne izdatke....................... . 17,186.061,19 — presežek izdatkov ...... 278.676,36 2 Iz sredstev rezerve sklada se izdvoji 355.945 din v obvezno rezervo sklada. Z ostalimi sredstvi sklada v višini 533.917,35 din se v celoti pokrije presežek izdatkov v znesku 278.676,36 din. 3 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 022-72/72 Maribor, dne 28. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor Predsednik Aleksander Kolar 1. r. 198. Po 90. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 25-147/70 in 51-295/71) v zvezi s prvim odstavkom 56. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 42-434/70) je. skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor sprejela na IV. rednem zasedanju dne 28. februarja 1972 SKLEP t o . določitvi stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov za leto 1972 1 Stopnja prispevka, ki ga plačujejo zavarovanci-kmetje, se .določi na 25 °/o od katastrskega dohodka in' na pavšalni znesek 320 din na zavarovano gospodarstvo. 2 Stopnja prispevka, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki,jih opravljajo osebe, zavarovane v zdravstvenem zavarovanju kmetov, se določi na 2 °/o. 3 Osnova za odmerjanje in plačevanje prispevka od katastrskega dohodka je katastrski dohodek od negozdnih površin in dohodek iz gozda. 4 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 2. točke tega sklepa je kosmati zaslužek. 5 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov Maribor za leto 1971, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 46-636/71. 6 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na tretji odstavek 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopnje in osnov prispevkov in davkov občanov za leto 1972 in o začasni uporabi taksnih vrednotnic (Uradni list SRS, št. 51-292/71) od 1. januarja 1972 dalje. Kategorija izenačenih oseb pavšalni prisp. din 2. Uživalci stalnih preživnin, ki jih prejemajo od občinskih skupščin ozroma od delovnih organizacij, in njihovi ožji družinski člani (2. točka 61. člena statuta) .... 30 3. Člani družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča, zavarovanca po 14. ali 17. členu zakona, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot z edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca po 20. členu zakona (3. točka 61. člena statuta) . ................30 II Zavezanci za plačevanje prispevkov pod I. tega sklepa so: St. 022-70/72 Maribor, dne 28. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor 1) za osebe iz 1. točke — oseba, ki je obremenjena s preužitkom; 2) za osebe iz 2. točke — občina oziroma organizacija, ki je priznala preživnino; 3) za osebe iz 3. točke — lastnik zemljišča. Predsednik III Aleksander Kolar 1. r. Prispevek zapade v plačilo zadnji dan v mesecu za nazaj. 199. Na podlagi 93. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in št. 51-295/71 — v nadaljnjem besedilu: zakon) in 60. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 42-434/70 — v nadaljnjem besedilu: statut) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor na svojem IV. rednem zasedanju dne 28. februarja 1972 SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo oseb, ki so izenačene v pravicah z zavarovanimi osebami v zdravstvenem zavarovanju kmetov I Za osebe iz 3. člena statuta se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih: Zan Mesečni Kategorija izenačenih oseb pavšalni prisp. din 1. Preužitkarji in njihovi zakonci, ki jim je kmečki preužitek glavni vir za preživljanje, če niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem (1. točka 61. člena statuta) ... 30 TV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na tretji odstavek 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopnje in osnov prispevkov in davkov občanov za leto 1972 in o začasni uporabi taksnih vrednotnic (Uradni list SRS, št. 51-292/71) od 1. januarja 1972 dalje. St. 022-70/72 Maribor, dne 28. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor Predsednik Aleksander Kolar 1. r. 200.. Po 5. točki 79. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 42-434/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov na svojem IV. rednem zasedanju dne 28. februarja 1972 SKLEP o finančnem, načrtu dohodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor za leto 1972 1 Finančni načrt dohodkov in izdatkov zdravstvenega zavarovanja izkazuje: din — skupnih dohodkov 22,347.750 — izločitev v rezervo................... 446.950 — čistih dohodkov 21,900.800 — skupnih izdatkov . . . . . , . . 21,900.800 2 Sredstva za rezervo se izločajo v višini 2% skupnih dohodkov. 3 Podrobnejša razčlemba dohodkov in izdatkov je sestavni del tega sklepa. 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. St. 022-72/72 ' Maribor, dne 28. februarja 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor Predsednik Aleksander Kolar 1. r. Pri primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da je v besedilo metodologije za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov in njihovega izvajanja z zakonom in splošnim družbenim dogovorom, objavljeno v Uradnem listu SRS, št. 5/72, zašla spodaj navedena napaka, zato se daje POPRAVEK metodologije za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov in njihovega izvajanja z zakonom in splošnim družbenim dogovorom V obrazcu DRD se oštevilčenje stolpcev spremeni tako, da 'odpade v drugem stolpcu številka 2, s katero se označi naslednji stolpec z besedilom »vrsta podatka«; stolpec z besedilom »znesek prejšnjega leta« se označi s številko 3 namesto s številko 4, stolpec z besedilom »znesek tekočega leta« pa se označi s številko 4 namesto s številko 5, kot je bilo to pomotoma označeno. St. 1130-84/71 Ljubljana, dne 18. februarja 1972. Komisija za družbeno dogovarjanje POPRAVEK V primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da sta v besedilu kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva v SR Sloveniji, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 8/72, dve večji tiskovni napaki in sicer: — v 35. členu je v tretji alinei (t.j. v drugi vrsti drugega stolpca na strani 239) med besedami »delom« in »v« izpadla beseda »učencev«. Pravilno besedilo se mora glasiti: »... nad delom učencev v. gospodarstvu«, ne pa »... nad delom v gospodarstvu«; — v zadnji vrsti 59. člena mora pravilno stati beseda »do«, ne pa beseda »od«. Uredništvo 111. Sklepi in priporočila o družbenem nadzorstvu .... 267 112. Odlok o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne v letu 1972 ................................... 288 113. Sklep o določitvi osnove za odmero pokojnin borcem narodnoosvobodilne vojne in o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov »Partizanske spomenice« za leto 1972 .......................... 268 114. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah prav,. u o poslovnih knjigah zavezancev prispevkov od obrtnih dejavnosti in od intelektualnih storitev..........268 115. Navodilo o uporabi navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFHJ, št. 4/70 in 2/71), za sestavo zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti za leto 1971 ................................................ 274 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 127. Odlok o davkih občanov (Celje).......................279 128. Odlok o vpeljavi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov v občini Celje .... 283 129. Odlok o občinskih upravnih taksah (Celje)............284 130. Odlok o ustanovitvi sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov (Celje)................... 284 131. Odlok o načinu prodaje taksnih vrednotnic, za sodne takse (Celje)........................................ 285 132. Odlok o davkih občanov (Grosuplje)....................285 133. Odlok o stopnjah prispevka za otroško varstvo (Grosuplje) ......................................... . . 289 134. Odlok o izločanju sredstev iz sklada skupne porabe za subvencije in delno nadomestitev stanarin (Grosuplje) 289 135. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Grosuplje 289 136. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta (Grosuplje) . . 290 137. Sklep o razpisu referenduma v krajevni skupnosti Šentvid pri Stični za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje popravila ceste Ivančna gorica— Šentvid—Radohova vas in za sofinanciranje dograditve osnovne šole v Šentvidu pri Stični (Grosuplje) . . . 290 138. Sklep o razpisu referenduma v naseljih Žalna, Velika Loka in Mala Loka za uvedbo krajevnega samoprispevka za modernizacijo ceste Veliko Mlačevo—Žal- na—Velika Loka (Grosuplje)..........................291 139. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta (Grosuplje) 292 140. Odlok o upravnih taksah (Lenart)....................292 141. Odlok o spremembi odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju občine Lenart . ...........................292 142. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne zaščite (Lenart) . . 292 143. Odlok o davkih občanov (Ljubljana Bežigrad) .... 293 144. Odlok o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok (Ljubljana Bežigrad)................................ 226 145. Odlok o spremembi odloka o določitvi stalnih sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Ljubljana Bežigrad) .......................................296 146. Odlok o davkih občanov (Ljubljana Center).............296 147. Odlok o davkih občanov (Ljubljana Moste-Polje) . . . 299 ; *48. Odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Ljubljana Moste-Polje).................303 Stran 149. Odlok o stopnjah prispevkov za dnevno varstvo otrok v letu 19/2 (Ljubljana Moste-Polje)...................303 150. Odlok o davkih občanov (Ljubljana Šiška)..............304 151. Odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Ljubljana Siska).......................307 152. Odlok o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok (Ljubljana Šiška).....................................308 153. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MeR 2 — Preska (Ljubljana Šiška) . . 308 154. Odlok o davkih občanov (Ljubljana Vič-Rudnik) . . . 308 155. Odlok o osebnem dohodku, /povračilu osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom in članom or- ganov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik .... 312 156. Odlok o proračunu občine Logatec za leto 1972 ... 314 157. Odlok o davkih občanov občine Logatec 315 158. Odlok o upravnih taksah (Logatec) 319 159. Odlok p spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku (Logatec) ........ 319 160. Odlok o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Logatec za leto 1972 ............................... 320 161. Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v občini Logatec za leto 1972 ................... 320 162. Odlok o obvezni splošni in občasni deratizaciji na območju občine Logatec . ..............................32o 163. Sklep o obravnavi zaključnega računa temeljne izobraževalne skupnosti Šentjur pri Celju za leto 1971 . 321 164. Sklep o obravnavi zaključnega računa sklada za otroško varstvo občine Šentjur pri Celju za leto 1971 . . 321 165. Odlok o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 29. februarja 1972 (Šentjur pri Celju) ... 322 166. Odlok o občinskih upravnih taksah (Šentjur pri Celju) 322 167. Odlok o spremembi odloka o uvedbi krajevnega samo- prispevka za dograditev osnovne šole Šentjur pri Celju za leto 3972 do vključno 1976 na območju šolskega okoliša Šentjur pri Celju ..................322 168. Odlok o spremembi odloka o vrstah, rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov na območju občine Šentjur pri Celju ...............323 169. Odlok o Ustanovitvi sklada za financiranje splošnega ljudskega odpora na območju občine Šentjur pri Celju 323 170. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Ponikva pri Grobelnem (Šentjur pri Celju)...................324 171. Odlok o občinskih upravnih taksah (Vrhnika) • . . • 324 SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: 172. Sklep s katerim se potrdi zaključni račun skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje za leto 1971 325 173. Sklep o zaključnem računu sklada zdravstvenega za- varovanja delavcev za leto 1971 in o kritju primanjkljaja tega sklada za leto 1971 (Koper)..............325 174. Sklep o določitvi stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje za leto 1972 in o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje delavcev za leto 1972 (Koper).......................325 175. Sklep o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (Koper) .... 326 176. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za osebe iz 29. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Koper) . 327 Stran 177. Sklep o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije zavarovanih oseb (Koper).............................................328 178. Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev in uživalcev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja (Koper) .............................>328 173. Sklep o plačevanju prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko se zaposleni delavci nahajajo na neplačanem dopustu (Koper)..........................229 180. Sklep o določitvi višine pavšalnega povračila za stro- ške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju (Koper)................329 181. Sklep o znesku pogrebnine za zavarovane osebe (Koper) ................................................ . 330 182. Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor za leto 1971 ... 330 183. Sklep o linančnem načrtu dohodkov in izdatkov skla- da zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor za leto 1972 ...................................... 330 184. Sklep o določitvi prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so določene s statutom skupnosti (Maribor) 331 185. Sklep a določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno bo-boleznijo (Maribor) ....................................331 18€. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanih odsotnostih z dela (Maribor)..............................322 187. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije zavarovancev in oseb, ki jim je zagotovljeno zdravstveno varstvo po 29. in 30. členu zakona (Maribor)..................................332 188. Sklep o določitvi zneska pogrebnine (Maribor) . . . 334 189. Sklep o potrditvi zaključnega računa skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje za leto 1971 ... 334 Stran 190. Sklep o določitvi stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje in o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1972 (Koper) . ................................. 335 191. Sklep o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1971 in o kritju primanjkljaja tega sklada za leto 1971 (Koper) ...................335 192. Sklep o zaključnem računu skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana za 1971. leto ..... 338 193. Sklep o kritju primanjkljaja za 1971. leto v skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana .... 338 194. Sklep o finančnem načrtu skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana za leto 1972 ................ 338 195. Sklep o stopnji prispevka in višini pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov ter prispevka, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci (LjuDljana).....................«... 337 196. Sklep o pavšalnem znesku prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov (Ljubljana) ....................337 197. Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor za leto 1971 . . 338 198. Sklep o določitvi stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov za leto 1972 (Maribor) ..... 338 199. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo oseb, ki so izenačene v pravicah z zavarovanimi osebami v zdravstvenem zavarovanju kmetov (Maribor) . 339 200. Sklep o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov skia- • da zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor za leto 1972 ....................................... 340 — Popravek metodologije za primerjavo skladnosti samo- upravnih sporazumov in njihovega izvajanja z zakonom in splošnim družbenim dogovorom.........340 med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva v Sit Sloveniji ........................340 \ Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: £ože Jurač — Tiska tiskarna **-Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1972 64 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60