Poštnina plačana v gotovini Leto LXII itev.234 u sobcto IZ. oktobra 19Z9. Ceno Din VENSKI Izhaja vBak dan popoldne, izvzemši nedelje In praznike. — Inserati do SO petit * Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. In *e ratni davek posebej. >Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 800.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — NaSe telefonske Številke so; 3122, 3133, 3134, 3135 in 3126. Imenovanje banskih pomočnikov Za pomočnika bana v dravski banovini je imenovan dr. Otmar Pirkmaier Beograd, 12. oktobra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljeni za pomočnika bana dravske banovine v 2-1 dr. Rrkmajer P. Otmar, generalni inšpektor notranje uprave v 3a-I; za pomočnika bana savske banovine v 2-1 Stojanović Sava, sodnik upravnega sodišča v Zagrebu v 3-1; za pomočnika bana vrbaske banovine v 2-1 Ivani še vic Mili-sav, veliki župan mostarske oblasti v 3-1; za pomočnika bana primorske banovine v 2a-I dr- Percvić M. Ivo, veliki župan splitske oblasti v 2-1; za pomočnika bana drinske banovine v 2-1 dr. Hasanbego-vić Avdo, veliki župan tuzlanske oblasti v 3-1; za pomočnika bana zetske banovine v 2-1 dr. Zec Jovan, veliki župan vrbaske oblasti v 3b-I; za pomočnika bana dunavske banovine v 2a-I Mišović Vi-doje, veliki župan raške oblasti v 2-1; za pomočnika bana moravske banovine v 2a-I Todorovic Dragomir, veliki župan bitoljskeoblasti v 2-1; za pomočnika bana vardarske banovine v 2a-I Nikalić Milan, veliki župan sarajevske oblasti v 2-1. Dr. Otmar Pirkmajer, dosedaj inspektor notranjega ministrstva in bivši veliM župan v Mariboru. Likvidacija oblastnih samouprav Novi bani bodo takoj po zaprisegi prevzeli posle ter izvedli likvidacijo dosedanjih oblastnih samouprav s sodelovanjem velikih županov — Prevzem uradništva Beograd, 12. oktobra r. Tu so ^ zbrali vsi novoimenovani prvi jugoslo-venškj bani, da bodo zapriseženi. Ta^ koj po zaprisegi se vrnejo na svojta mesta in prevzameta svoje dolžnosti. Veliki župani ostanejo zaenkrat na svoiih mestih z nalogo, da pomagajo pristojnemu banu pri likvidaciji dosedanjih veljkožupanskih uprav. V kratkem bo izdan odlok, s katerim bodo razrešeni svojih dolžnosti in funkcij oblastni komisarji. Posli oblastnih samouprav bodo preneseni na bansko upravo. Prenos bodo izvršili državni uradniki, ki bodo pri tei priliki izvedli tucft revizijo dosedanjega poslovanja oblastnih odborov in oblastnih komisarjev. Sporedno z likvidacijo oblastnm samouprav bo rešeno tudi vprašanje oblastnega uradništva. k! je bilo že z novim zagonom o upravni razdelitvi države stavljeno na razpoloženje. Vsak ban bo izm^d upravnega uradništva dosedanjih oblastnih samouprav hi ve-likožupanSkih uradov izbral samo toliko število nafeposobneiših in najbolje kvalificiranih uradnikov, kolikor ifli bo potrebno za banski upravni aparat Starejši uradniki, v kolikor ne bodo sprejeti v bansko upravno službo, bodo vpokojeni, oni pa. ki še nimajo pravice do pokojnine, bodo odpuščeni iz državne odnosno samoupravne službe v smislu določil, ki veljajo o državnih uradnikih. Francosko mnenje o pomorski razoroatveni konferenci Macdonald v Kanadi. — Francoski listi očitajo Angliji neod-kriiosrčnost in napovedujejo n euspeh pomorske razorožitve-ne konference. — Vprašanje angleških pomorskih oporišč. Ottava, 12. oktobra. Po svojem obisku v Zedinjenih državah, je nameraval ministrski predsednik Macdonald prvotno posetiti samo še nekatere osebne prijatelje v Fila-delfiji, nakar bi nastopil potovanje za povratek v domovino. Sedaj je bil načrt iz-p remen j en in bo posetil Macdonald še Kanado. Včeraj je prispel v Ottawo, kjer se je sestal z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom, s katerima je imel dalj le razgovore. Danes priredi kanadska vlada banket, na katerem bo Macdonald, kakor se pričakuje, podal važne izjave o angleških pomorskih oporiščih, ki ne zanimajo samo angleške, ampak vso ameriško javnost. Pariz, 12. oktobra. Ko je bilo objavljeno angleško povabilo na pomorsko razoro-žitveno konferenco v Londonu, je več angleških listov izrazilo bojazen, da bodo nekateri intransigentni krogi v Franciji s svojo nepomirljivostjo že v naprej onemogočili vsak pozitiven uspeh te konference. Francoski tisk je odgovoril na to domnevo neobičajno ostro. Listi nagkšajo, da je angleška mirovna politika neiskrena in zgrajena na pesku in da angleški merodajni krogi sam: ne verujejo v uspeh pomorske razorožitvene konference. Domneva angleških listov je preračunana edino le na to, da bi se našel za slučaj neuspeha konference krivec. Ze pred kratkim je došlo na haaški konferenci med Anglijo in Francijo do resnega spora, ki se je s potovanjem Macdonalda še poostril. List »Intransigeant« povdarja, da je to potovanje brez pomena za svetovni mir in da ima samo namen prikriti, kako so se vsi napori za zaklj-učitev ameriško-angleške zveze ponesrečili. Končno naglasa, da je pomorska razorožitvena konferenca že v naprej obsojena na neuspeh, ako bo načela vprašanje odprave podmornic. Pred nekaj dnevi je bila. seja fraucoske- ga ministrskega sveta, ki je razpravljal o odgovoru na angleško povabilo k pomorski razoTOŽitveni konferenci v Londonu. Do definitivnega sklepa ni prišlo in je bila zadeva odgođena. Kakor se doznava iz poučenih krogov, bo Francija odgovorila po ugotovitvi italijanskega stališča na angleško vabilo okrog 15. oktobra. Pariz, 12. oktobra. V zvezi s povabilom, ki ga je prejela Francija k pomorski raz-orožitveni konferenci, je prijavil poslanec Mottu iz desničarskega centra interpelacijo o pomorski politiki vlade. V posebnem pismu, ki ga je poslal ministrskemu predsedniku Briandu, izraža bojazen, da skrivata London in Washington za svojimi mirovnimi izjavami namen, prilastiti si neomejeno oblast na morju ter reducirati tonažo vseh drugih pomorskih sil. Končno vprašuje poslanec, ali bi ne bilo mogoče zahtevati, če so mirovni nameni Anglije res odkritosrčni, da se pojavi na dnevni red pomorske razorožitvene konference, vpra'mje razorožitve angleških oporišč za mornarico v Sredozemskem morju, ki pomenijo stalno ogrožanje varnosti Francije. Anglesko-ruski sporazum Moskva, 12. oktobra. Svet ljudskih komisarjev ie odobril protokol, ki sta ga podpisala Dovgalevski in Handerson o obnovi diplomatskih odnošajev med obega državama. Zlata valuta na Španskem Sevilla, 12. oktobra. Na kongresu za špansko prekomorsko trgovino je finančni minister Sodello v svojem govoru izjavil, da je valutni problem najvećega pomena za španske finance, ker vpliva na izvoz in narodno gospodarstvo. Vlada hoče doseči zlato pariteto, dasi valorizacije trenutno ni mogoče izvesti Reforma danskega kazenskega zakonika Koda n.j, 12 oktobra. Danski pravosodni minister je predložil parlamentu novelo kazenskega zakonika, ki vsebuje teiueljite reforme ter pomeni v nekaterih vprašanjih edinstveno ureditev. Po tej noveli fa odpravljena smrtna kazen in kazen prisilnega dela. Vse kazni za zakonolom in žalitev vere se odpravljajo. Usmrtitev otrok i a odprava plodov bo kaznovana milejše kakor doslej. Za mladoletne določa zakon posebne zapore, prav tako tudi za zločince iz navade. V bodoče bo po novem zakonu na Danskem samo dvoje zapornih kazni in sicer zapor od mesecev do smrti m pritvor od 7 dni do 2 let. Grozen samomor graščaka Vratislava, 12. oktobra. Včeraj je na grozen način izvršil samomor grajšcak na gradu Kittlau, 351etni v. Schutz-Goldfuss. Ko so žena, trije otroci in dve sorodnici njegove žene že spali, je Goldiuss zažgal grad na več mestih in se na to v svoji sobi ustrelil. Prihiteli gasilci so našli že vse poslopje v plamenih. Graščak in trije otroci so zgoreli, ženo in njeni dve sorod-nici so prepeljali v nezavestnem stanju v bolnico, kjer se vse tri bore s smrtjo. Vlom v Šolskem drevoredu Ponoči je bilo vlomljeno v stoinlco Marije Novakove. — Tatova sta odnesla 28 parov čevljev, pa ju je stražnik zalotil in aretiral. Ljubljana, 13. oktobra. Vlomilska sodrga ne miruje. Tudi danes ponoči so vlomilci poskušali svojo srečk*, ki jih je pa zapustila. Policiii je uspelo prijeti dva prevedena vlomilca, ko sta nabrala bogat plen in hotela odnesti pete. Od 2.45 je službujoči stražnik na Vrazovem trgu opazil na Sv. Petra nasipu dv* moška s polnimi nanrbtniki in vrečami. Stražnik ju je na šentpetrskem mostu nepričakovano ustavil in zahteval, naj poka-žeta, kaj Imata v nahrbtniku. Nočna junaka sta po obotavljanju končno odprla večjo vrečo in nahrbtnika. Vse ie bilo nabasano s čevlji. V. škripcih sta možakara priznala, da sta malo preje v Šolskem drevoredu vlomila v neko stojnice s čevlji in odprla zaboj s čevlji z zidarskimi spo nami. Stražnik je vlomilca odgnal na stražnico, kjer so ugotovili, da imato opravk« s starimi znanci. Eden je brezposelni delavec Feliks Kovač, rojen 1. 1886 v Mariboru, brez stalnega bivališča, drugi pa Ivan Kociper, brezposelni delavec in tudi brez. stalnega bivališča. Oba imata že precej pisano preteklost. Kovač ie bil že l°krat kaznovan in sicer od 5 dni do 7 let zapora. Kociper pa 6krat od 6 mesecev do 2 in pol ieta zapora. Ko vača so zasledovale oblasti zaradi raznih tavin. Kociper pa je bil za dobo pet let izgnan iz L;ub!jane. Danes je policija oba zaslišala. Vlom v Selškem drevoredu sta priznala, zanikala pa sta vsako udeležbo pri drugih vlomih in tudi tajila očitane jima tatvine. Vse kaže, da sta Kociper in Kovač sodelovala tudi pri drugih vlomih in da sta najbrže člana tatinske in vlomilske tolpe, ki že dalje časa stranuje Liubl ano. Preiskava bo pač prinesla več jasnosti na dan. Rumunski regentski svet zopet prevzel kraljevsko oblast Povratek zunanjega ministra Mironesca. — Poklonitev vlade novemu članu kraljevskega namestništva. — Bukarešta, 12. oktobra. Rumunski zunanji minister Mironesou, ki se je vriril v sredo iz inozemstva v Bukarešto, je včeraj predloži1 na seji ministrskega sveta -poročila o delu ru-rnunske delegacije rta haaški konferenci, na septemberskem zasedaniu Društva narodov v Ženevi in na sejah komisije za vzhodne reparacije v Parizu. Ministrski svet je ugotovil na svoii seji, da so kraljevske prerogative v sn.'slu ustavnih predpisov prešle zopet na namestniski svet, ker je novoizvoljeni član namestništva položil pri- sego. Po seji so Člani ministrskega sveta odšli na dvor, kjer jib je predsednik vlade Maniu predstavil novoizvoljenemu članu namestništva Sara-ceanu. Bukarešta, 12. oktobra. Sinoči je pod^ij vlada ostavko, ki pa je bila zgolj formalnega značaja. Regentski svet ostavke ni sprejel. Vlada je hotela s tem zavrnili očitke, češ, da ne uživa več zaupani«. »Adeveruk piše. da je vlada vsak čas pripravljena dovoliti povratek princa Kart*« ki ga ne bo v ničemer ovirala, če ne bo poskušal izpremeniti sedanje vladavine. Orkan ©pustošil predmestje Berlina Silen vihar je odnesel strehe s 50 hiš, nad 100 vveeckend-hišic pa porušil. — Mnogo oseb ranjenih. — Berlin, 12. oktobra. Strahovit orkan je včeraj popoldne opuMošil enesa največjih berlinskih predmestij, takozvani S ta aken. Okrog poldneva ie začelo deževati, okrog 3. ure pa je sledila silna nevihta z bliskom in gromom. Nenadoma je nastal orkan, ki je v par sekundah opustošil vso pokrajino. Veter je dobesedno razkril nad 50 hiš tako, da od streh ni ničesar ostalo. Nad 100 w eeekend - hišic je popolnoma porušit Veliko škodo ie Povzročil vihar tudi na vrtovih in nasadih, kjer je poruval skoraj vse drevje. Ranjenih je bik) 12 oseb, med njimi tri smrtnouevarno. „Zeppelin" ne poleti na severni tečaj Posadka je odklonila udeležbo pri poletu na severni tečaj čes, da Je Škoda zrakoplova. — Friedrichsfiaien. 12. oktobra. Po zanesljivih vesteh iz dobro poučenih krogov je Zeppelinov polet na severni tečaj, ki je bfl nameravan za prihodnjo pomlad in za katerega so se že vršile velike priprave, padel v vodo. Da bi vodstvo ekspedicije ne prišlo v enak položaj kakor svoječasno general No-bSe. ko se mu je uprla posadka, ie vodstvo Zeppelinovih tovarn vprašalo vSe člane za polet določene posadke ali se ga hočejo udeležiti. Vsi brez izjeme pa so odklonili udeležbo, češ, da se jim zdi škoda zrakoplova, ki je doslej edini svoje vrste na svetu. Eks- pedicija na severni tečaj predstavlja veliko nevarnost in bilo bi škodp žrtvovat} zrakoplov. Tega nazirania ie bil tudi kapitan Lehmann, ki je bil do. ločen za povolinika te ekspedicije. Čim bo na razpolago drug zrakoplov, izjavlja posadka, da se bo rada udeležila tudi teta nevarnega podjetja. Vodstvo podjetja ie skušalo to ne baš častno naziranje posadke prikriti, vendar pa ie morala sedaj, ko gre za odločitev, zadevo pojasniti. S tem je seveda polet na severni tečai odgođen, a vse nadaljne priprave so Wie ustavljene. Otvoritev ilirske razstave Danes je bila slovesno otvorjena razstava spominov na Napoleonovo Ilirijo ob prisotnosti iraneskega poslanika in drugih odličnih predstavnikov Francije. Danes ob 11 je bila otvor jena v Narodnem domu ilirska razstava, ki je brez dvoma najzanimivejši in najlepši prispevek k velikim ilirskim slavnostim ob odkritju spomenika ustanovitelju ilirskih provinc Napoleonu. Razstavo je otvoril mestni župan dr. Dinko Puc ob navzočnosti najodličnejših domačih in tujih predstavnikov oblasti. V pozdravnem nagovoru je pozdravil predvsem zastopnika francoske vlade ministra Darda z Beograda, zastopnika nase vlade, vojnega ministra generala Hadžića in vse ostale visoke funkcijonarje ter posebej še velikega starega prijatelja Jugoslovenov profesorja Haumanta s pariške Sorbonne. Zupan dr. Puc je povdaril, da je bilo z otvoritvijo lepe ilirske razstave združenih dokaj težav, ker je prva te vrste, odkar so Napoleonovi vojaki stopili na naša tla. Razstavljene predmete in spomine na Ilirijo je bilo treba zbirati med zasebniki in muzeji, ki so edini ohranili priče te za nas tako pomembne dobe in ki so jih skušali v dolgih letih robstva pod Avstrijo uničevati. Mnogo teb spominov se je tudi izgubilo. Posrečilo se je zbrati kljub temu dragocene dokumente in predmete iz dobe Ilirije ter časa pred njo in po njej, da nam razstava nudi dokaj jasno sliko tedanjega časa. Spomin ua žal samo štiri leta trajajočo Ilirijo je pa ostal med nami trajen in nepozaben. Po županovi zahvali vsem, ki so pripomogli do tako zanimive razstave na kakršenkoli način, in posebni zahvali francoskemu kozulu, ki je šel pri tem razstavljalcem v mnogem radevolje na roko, se je prirediteljem zahvalil tudi francoski minister Dard in dal besedo profesorju Haumantu, ki ;e v kratkem, a izredno prisrčnem govoru obudil spomine na Ilirijo. Popisoval je čustva Napoleonovih vojakov, ki so prišli med nas in se v kratkem počutili med nami kakor doma ter vzljubili4našo deželo in ljudi. O tem pričajo pisma Charlesa Nodiera, urednika francoskega uradnega lista za Ili- rijo, v katerih je izjavil, da ljubi dežele in posebno še Ljubljano, ki se mu zdi tako lepa, kakor njegov rojstni kraj Besancon. Občudoval je naše biblioteke. razgo\arial se z Vodnikom in postal baš dober prijatelj. Slično se je dogajalo v Dubrovnik j in v vseh drugih ilirskih provincah. Zal je Ilirija živela samo štiri leta in do velikepa ilirskega kraljestva ni prišlo po Napoleonovem porazu v Rusiji. Ostali pa so lepi spomini na to d oho, katere vidimo pred seboj. Med odličnimi francoskimi zastopniki so bili še general Rozet, zigrebški franc*>-ski konzul Boissier, ljubljanski francoski konzul Neuville, član društva prijateljev Jugoslavije g. Vignerot ter lektorja zagrebške in ljubljanske univerze gg. Yev in Warnierr. Otvoritvi so prisostvovali po-lejj mnogo odličnega občinstva tudi rektor ljubljanske univerze prof. dr. Metod I>> lenc, komandant dravske divizije general Sava Tripkovič, češkoslovaški konzul dr. Resi in drugi člani konzularnega zbora, dopisniki francoskih listov, zastopniki oblasti, kulturnih in gospodarskih organizacij itd. Po otvoritvi so prireditelji navzočim gostom razkazali zanimivo razstavo. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borsa danes ni poslorala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.81, Berlin 13.5275, Budimpešta 9.8975, Cu-rih 1095.9, Dunaj 7.9753. London 27o.9n, Newoork 56.59, Pariz 222.52, Praga loX, Trst 296.70. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1265, London 25.1775, Newyork 517-45, Pariz 20.3125, Milan 27.0S5, Madrid 76.85, Berlin 123.43, Dunaj 72-72, Praga 15.325, Bukareta 3.08, Budimpešta 9032, Sofija 3.746. 30 Stran 2 ♦SLOVENSKI NAROD., de morala cela Jugoslavija piačevati kvas 90 dO Din za k« ki kasne)« po 28 namesto po 13 «fc 14 Din, kar bi fa£k> še vedno dovolj dobtčka-nosno- Naj si torej vsakdo sam esračnea. faotiko preveč so ti gospodje zaslužili, ako navajamo, da izdeluje samo ena tovarna dnevno okrogio 2000 kilogramov kivssa. Kasneje se Je pekom v LJubljani in Zagrebu vendarle posrečijo dobaviti mikaj cenejši in dosti boljši kvas iz kalije. In glej, naenkrat je bil nvoz kvasa iz zdravstvenih razlogov prepovedan. Mi srno pa z ozirom na to. ker k bfl knportirani kvas kot rečeno dosti bo*£i od domače-ga, prepričani, da se to ni i*renik> radi zdraorja fcoozai-tnentov, temveč ker W bi* pri tem trpel izdelovalci kvasa. Pred dvema letoma se ie pokrenite akcćja, da bi neka družba ustanovila v LJtmttatri tvornico ameriškega kvasa, Id bi bi sest mesecev nepo-kvarljrv in najmanj polovico ceoejK. Toda glej boije previdnosti! Ta ie xnak »rediti TSe tako v prid oavUabev cen kvasa, da omenjen« dražba še do danes m dobila dnvotlsnja ea obratovanje- Med tem tcfeo meseca ki lete in «*»*> * * nad pet let, od kar nas producenti kvasa tako brezobzrrno guli jo. Vse surovine so se pocenile, sarmo kvas se }e kljub znižanju reži}« in cen ss-rovin celo podražil in — tudi v interesu zdravja omenjeno — kvalitativno mnogo poslabša!. Dogodilo se je da je postal kvas po 24 nrah smrdljiv m popolnoma netrporaben, to pa seveda ni protizdravstveno, kot na primer pri dobrem kvasu iz Italije. Današnja cena kvasa bi smela biti največ 12 do 13 Din ne pa 30 Din za kilogram. To res že krepko kriči po preureditvi in vendar se ne zgane nobena instanca, ki bi napravila temu konec. Temu se čudimo tem bolj, ker se vsak dan čuiejo glasovi in klici po pocenitvi živil, zlasti kruha. Tržni odseka raznih občin pa iščejo odpomoči le enostransko, namesto da bi začeli Čistiti tam, kjer se začno sestavljati cene krnim, t. }. pri surovinah, posebno pa pri pretiranim cenah kvasa, K stvari se še povrnemo. L B. Brinje pri Ljubljani Veliko županstvo je z razglasom z dne 3. avgusta t L v »Uradnem listuc objavilo in-korporacijo Brinja k mestni občini Ljubljana. Brinjani so bili prepričani, da je s tem stvar končno urejena, a žal, temu ni tako. — Brinje je bilo del občine Jezica, kjer je za to frakcijo tudi poštni in župni urad. Do t t m. je poštni urad dostavljal pošto vsak dan, od tega dne pa le vsak drugi dan, češ, da ni kredita. Lahko 6e pripeti, da radi pomanjkanja kredita, izostane še to pičlo dostavljanje. Čudno, da je kredit zmanjkal po inkorporaciji! Morda prekoračenje občinske meje zahteva večjih izdatkov! Želeti je, da poštna direkcija čim prej priklopi Brinje k ljubljanski pošti, da bo končno tudi to v redu. * Brinje je del cerkveno občine na Jezici, kam spada faktično danes, ni znano. Tukajš- nji stanovalci imajo tu iu tam opravka s cerkvenim uradom, pa niso na ji m mi. kje je njih pripadajoči župni urad. Ker je Brinja politično priklopljeno k Ljubljani, želi biti priklopljeno tudi cerkveno. Stanovalce Brinja, sedaj pri klopijem^a k Ljubljani, finančna direkcija se ue vpoMeva kot takih, ker ji baje o razglasu inkorpora-cije, ni še znano, ker od velikega županstva nima še tozadevnega obvestila. Brinjani žele, priznanja enakih pravic, kot jih uživajo Ljubljančani in sicer že z dnem uradne razglasitve. Čas bi tudi že bil, da se sname tabla prejšnjega naziva in nadomesti, ako je sploh potrebno s sedaj odgovarjajočo. Na naslov Splošne maloželezniške družbe Na avtobusni progi Crnuče-Ljubijana se opaža, da vršijo svoje sposobnosti v šofira-nju težkih avtobusov bivši tramvajski vozniki, sedanji kondukterji na avtobusnih progah. Morda pa je ustanovljena pri naslovu šoferska šola z namenom izučiti za šoferje ljudi, ki nimajo zato niti najmanjše kvalifikacije kot so to tramvajski vozniki. Če je to tako, bi bilo v interesu splošne varnosti, da se o tem obvesti prebivalstvo, da se ne bi podajalo v življeneko nevarnost in izpostavljalo svojega življenja za preizkušnjo šoferske sposobnosti tramvajskih voznikov. Apeliramo zlasti na obratovodjo Splošne maloželezniške družbe, da sam posveti tem razmeram malo več pozornosti in da pouči zlasti podrejene kontrolne organe, da je njih služba namenjena v prvi vrsti interesu splošne varnosti in da prepreči v bodoče take, za potnike kot za pasante nevarne eksperimente. Za vežbanje v Šofiranju nikakor niso prikladni težki avtobusi, ki so namenjeni za prevažanje ljudi, ter bi se naj uka-željnim tramvajskim voznikom za izobrazbo v šofiranju, če je to sploh potrebno, odredilo mesto, kjer bi ne bilo življenje potnikov in pasantov v nevarnosti. — Očividec Luči na grad! Sedaj je pa že dovolj malomarnosti! 2e ves teden ne gore luči na Gradu po Osojah in vendar se mestni očetje za to ne zmenijo. Po drugih ulicah pa zgori tobko nepotrebne luči. Naj se vendar reši to vprašanje in lepo razsvetlita obe poti na Grad, saj nimamo od tega koristi samo mi prebivalci Gradu, ampak vsa Ljubljana. Koliko je Ljubljančanov in tujcev, ki hodijo ob večernih urah na Grad! Danes in jutri bo proslava odkritja Napoleonovega spomenika in bo Valvazorjev trg bajno razsvetljen, mi pa, ki se bomo vračali trudni od dela domov, bomo morali paziti, da v temi ne pademo. Toliko plačujemo za ta borna startovanja, če so to sploh stanovanja. Poleti večni prepihi, pozimi mraz, da se pri zakurjeni peči tresemo. Poleg tega moramo čakati iv vrsti) na vodo, — pa naj bo dež ali sneg — ki teče kot bi se ji sanjalo in ?e neredko-kdaj ustavi, tako da moramo iti na Osoje po njo. In k vsemu temu še luči na Grad, ki so postavljene v kilometersk. razdalji. Vse to naj pregleda mestni občinsk* svet in uredi in šele potem naj pride z računom za stanovanje. Saj mi vendar denarja ne kra-demo. Vsak denar pa ki ga plačamo za stanovanje, je vržen proč, saj smo kot bi stanovali na cesti. — Prizadeti. Alfred Šorko, študent medicine Rajko Pir-nat, telov. učitelj, Friko Juvan, trafikant, i>ran. Kozinc, mag. nadof.; preglednika rakunov: dr. St. Bevk, prosv. inšpektor, dr. Janko Ponebšek, fin. svetnik. V društvenem odboru so razen dveh vsi lanski odborniki. Odbor ae zaveda svoje naloge in napel bo vse svoje moči, da bo čim prej zidal stalni zoološki vrt. Drugi letalski dan v Ljubljani Ljubljana, dne 12. oktobra. Dan za dnem čitamo o ri trebušnih obolenjih, da dehije »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franc Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Občni zbor društva Zoo Orustvo Zoo je imelo svoj II. redni občni zbor dne 3. t. m. v gostilni »Pod skalco« na Mestnem trgu. Predsednik, tajnik, blagajnik in gospodar so podali svoja poročila zelo izčrpno, vestno in natančno. Društvena razstava živali ob priliki letošnjega velesejma je bila prvavTStna in dosegla je prav lep uspeh v materijelncm in moralnem uspehu. Inventar društva je naravnost krasen. Društvo poseduje: 40 kletk na podstavkih za ujede, 24 akvarijev s podstavki, 4 akva-terarijev s podstavki, 6 terarijev, 20 železnih mrežastih kletk, 5 večjih železnih kletk za večje sesavce, 1 manjšo voljero za ptiče pevce, 1 večjo voljero za ptice ujede in 110 kletk za ptice pevke. Poleg tega ima veliko mreže za ograje prostorov za vodne ptice (race, gosi, štorklje itd), sme, gamse i. dr. Društvo bo kmalu imelo popolno zbirko ptic in sesavcev, rib, plazfvcev m krkonov. Prehrana živali stane veliko. Na teden se pokrmi približno 12 kg koruze, 12 kg ovca, 14 kg mesa, potem mnogo konoplje, prosa in drugega zrnja, kruhovih drobtin, mrav-Ijtnih jajec, korenje, kruh, pesa, seno itd. Predbo se je prišlo k volitvam, je predsednik podal nekaj bodrilnih misli za bodoči društveni odbor, dani odbora bodo morali veliko svojega prostega časa žrtvovati in prihajati v društvene lokale opravljat eno ali drugo delo. Z izvolitvijo se obvežejo opravljati brezplačno potrebna dela v zou. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni za: predsednika dr. Alfred Serko, univerz, profesor; rx>dpredsednika dr. Milan Šerko, gimn. profesor; tajnika Anton Fakin, strokovni učitelj, blagajnika Josip Vrtovec, poštni ravnatelj v p., gospodarja Leopold Egger. žel. revident v p., ostale odbornike: Aeropkiub »Naša krila« v Ljubljani, ki je vzorno organizirano in nedvomno naj-agilnejše naše drušvo, je, zavedajoč se velikega pomena letalstva, napel vse sile za njega propagando in je v kratki dobi 51 et-nega obstoja dosegel presenetljive uspehe. Ima že dve letali, brezmotorno letalo ter ponosno mladino, ki se s pomočjo kluba vežba teoretično in praktično z modeli v letalstvu m ki bo kader naših bodočih pd-jonirjev zraka. Širšo publiko skuša pa za-inresesirati za letalstvo z letalskimi dnevi in propagandnimi leti po vsej Sloveniji Že s prvim letalskim dnevom je klub nudil desettisočem z zračnimi produkcijami domačih vrlih letalcev nenavaden užitek in zabavo. — Z istim namenom priredi dne 20. oktobra svoj drugi letalski dan na vojaškem vežbališču v Dev. Mariji v Polju s produkcijo nemških letalcev znane tovarne letal Raab-Katzenstein. To pot bo program še mnogo pestrejši in zanimivejši. Obsega akrobacije znamenitih nemških rekorderjev v zraku in zabavne produkcije, kakršnih Ljubljana še ni videla. Da bo prireditev uspela popolnoma v vsakem pogledu, jamčijo obsežne organizacijske priprave agil-nega Aerokluba po vsej Sloveniji. Repertoar Narod, gledališča v Ljubljani DRAMA: Začetek ob 20. ari zvečer. 13. oktobra, nedelja: Naš gospod ž-upnik. Izven. 14. oJctobra, jvcw>eek: Fa«st. Rc 13. t. m. se pole v OT>eTi priljubljena ljudska opera Foersteria »Gorenjski slavčekc. Pred leti je žela v LJubljani veliko priznanja in okroglo 40 vprizontev. To pot Je opero predelal prof. Jeraj in toda zasedba je povsem nova. Opero bo vodil ravnatelj, Polič režira proi. Sest. V javnih partijah nastopijo sa Ribičeva, Popovičeva, španova, gg. Gostič. Grba, Rumpelj. Mohorič, Janko in dr. Generalna skusila .Mam'zeUe NJtooche« Je uspela prav lepo. Pestrost, živa i*ra sedehir-JoČih in poleg teea lahka rmizška francoskega komponista bo brezdvomno privlačna za ljubljansko občinstvo. Muzikalni del operete vodi znani muxik in dirigent e H. Svetel. Režija Je v veščih rokah g. Povheta. Vprizori se nocoj ob pod osmih zvečer v naši operi! Iz Celja Teleton gremija trgovcev v Celju. Gremij trgovcev Celje obvešča vse svoje Člane in druge pridobitne poslovne kroge v Celju in okoHci, vsa državna in avtonomna mesta in vse osebe, ki iščejo stikov z njim, da ima svoj lasten telefon pod št. 203 pri telefonski centrali v Celju. —c Dežurno lekarniško »luibo v Celju bo imela od danes do 18. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. —c Sokolsko društvo v Celju prične z vsakoletnimi običajnimi plesnimi vajami v nedeljo 22. oktobra ob S. Poučeval bo dolgv>-letni znanec, plesni učitelj g. Čeme iz Ljubljane. Podrobne informacije se dobe pri društvenem tajniku br Novaku. —c Kar dvakrat bo kaznovan. Zidarskega delavca Baltazarja L. iz Petrovo, ki jr star šele 19 let in zaposlen pri nekem etavb-niku v Gaberju pri Celju, je zasačil službu- joči rtražoik, ko je vozil po levi »treni Ljubljanske ceste in s tem oviral promet Bal-tazarček je moral stopiti a koleaa ^ ^ stražniku predstaviti. Kakor jm aicer Baltazar nedolžno izgleda, je vendar rek) navihan, stralnflni j. namreč povedal napačno 1116 ,n fDas»°y- P* je »tražnik še bolj WE hmu za o Baltazarju ni hotel verjeti in Z ^ Da ^Udi°- ^ ie navihani zidar Z tftAft hK 61 fltraŽaik* Potegniti, di mnne bi bil treba plačata krnSTUS^ Pr^ stopka ceatno-policijskega r^a. Zdaj bo M kamovan de zaradi navedbe napačno-a il na in osebnih podatkov. ■■■»■li KOLEDAR. Danes: Sobota, 12. oktobra 1920; kaloiS-cani: Maksimiljan, pravoslavni: 29. septembra, Kirijak. Jutri: Nedelja, 13. oktobra 19J0, katoM-caai: Edvard, pravoslavni: 30. ftflptenbra, DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: Mamzelle Nitouche. Kino Matira: Ranputin. Kino Ideal: Športnik, Bmter Keaton, Kino Ljubljanski dvor: Policija. Proslave Ilirijo o/h|jjene t rni«nMerkur Še danes na principu solidarnosti ter le vedno pripravljen na medsebojno Mddtv vanje y smeri, da privatni nameščenci svo-je pravice pri privatno-društvenih bolniških blagajnah ocuvajo v celoti neokrnjene. Na obetanje Trgovskega bolniškega in podpornega društva«, da hoče ono nuditi svojim članom enake ugodnosti kakor zagrebški »Merkur«, si nsojamo izraziti dvom i ozirom na dejstvo, da ima imenovano dru* štvo samo nekaj nad 4000 članov, doči*n jih ima zagrebški »Merkur« okoli IAjOOO ter razpolaga poleg tega tudi še z večjimi denarnimi rezervami, tako da je vsak hip v položaju urediti večje podpore od ljubljanskega društva z mnogo manjšim številom članov in manjšimi rezervami. Na trditev »... da bodo premijske rezerve ostale doma in se porabljale izključno v korist tukajšnjih zavarovalnih članov, ne pa oddajale v kako centralo^ izjavljamo, da zagrebški »Merkur« ne deli podpor no kakem ključu, nego enako na vse člane pu dokazani potrebi. In baš zato, ker je največ članov v Zagrebu (okoli 9000), se člani podružnic razmeroma bolj okoriščajo z dohodki centrale, nego člani v sedežu centrale z dohodki podružnic. Naposled ni socijalno, niti v interesu privatnih nom-ščencev, da se vrši propaganda p * Trgovsko bolniško in podporno društvo pod geslom »Svoji k svojim!«, ker ravno mmU jalno zavarovanje bolj nego katerikoli drugo socijalno snovane med privutn nj nameščenci ne bi smelo temeljilo na plemenskih in pokrajinskih geslih. Dobra reklama. — Profesor Duben govori baje 35 jezikov. — Še več. Če bi bil pri nradnji babilonskega stolpa tolmač, bi bili stolp nedvomno dogradili. Stev 234 »SLOVENSKI NAROD«, dne 12. oktobra 1929. Stran 3 proslaui 120 letnice Ilirije oživljen Ljubljana, 12. oktobra. Danes in jutri proslavimo Slovenci I20-letn:cn važnega zgodovinskega dogodka, ki je postal temelj nase svobode in lepše bodočnosti. Usoda ie hotela, da praznujemo 120-letnico prihoda slavne francoske armade pod vodstvom največjega stratega vseh časov Napoleona in Ilirije oživljene združeni z brat' Srbi in Hrvati v skupno državo in da imamo v svoji sredi odlične za-stoonike prvega kralja Jugoslavije, junaške Francije in vlade kraljevine Jugoslavije. Zato le proslava 120-letnice Iiiri;e oživljene tem pomembnejša in n:.ša radost ob spominu na zgodovinske dogodke pred 120 leti tem večja. Z odkritjem spomenika velikemu Napoleonu in Iliriji oživljeni stopamo Slovenci pred zunanji svet kot narod, ki se zaveda svojih dolžnosti, pa tudi svojih pravic in ki zna ceniti simpatije in prijateljstvo viteškega francoskega naroda, katerega sinovi so pred 120 leti položili temelj nase svobode in lepše bodočnosti. Ilirske svečanosti naj postanejo nov mejnik v našem narodnem življenju, spomenik Iliriji oživljeni naj priča še poznim rodovom, kako dolga in težka ie bila naša pot do osvo-bojenja in kako visoko smo dvigali prapor svobodnega kulturnega in gospodarskega razmaha. Odličnim gostom, ki so prispeli v Ljubljano, da z nami vred proslave spomin na zgodovinske dogodke pred 120 leti. želimo, da bi jim ostalo bivanje med nami v najlepšem spominu in da bi se na lastne oči prepričali, kako globoko je vkoreninjena v naših srcih ljubezen do viteškega francoskega naroda kot našega naizvestejšega zaveznika. Griša: Ob spomeniku Ilirije Iz veka v vek nas nosi Časa beg: zdaj zlaie zarje svit čez naše je nebo razlit, zdaj nam bobni ob rodni breg surovi sum krva\nh rek... O nas Evropa malo ve, a bili smo možje, kot malo takih je drugje! Le vprašajte naš bajonet, kakd se je zaril nekajkrat v roj krvavih čet, da pot mrliški je rosil sovražne vojske cvet. A četa naša mala ni trepetala — in prej ko slej stoji ko zid. Za človečansrva čast zavzet strmi Napoleon iz veka v vek v slovenski Panteon in sluša davne pesmi jek. Stoindvajset let si v srca naša bil v k ovan, stoindvajset let si z nami vred bil bit, teptan; a danes zrastel si na dan iz naših src. Duh — velikan, da dvigaš svoj mogočni ščit nad zemljo našo ko g-anit 73. oktobra 1929. Idrijčanka - Napoleonova ljubica V Govekarjevem romanu »Svitanje« nastopa tudi romantično zaljubljeno dekletce Viktorina Emilija, fanatična oboževalka mladega generala Napoleona. Viktorina se je narodila dne 15. decembra 1785. 1. v Idriji kot hčerka cesarskega kraljevega rudarskega nadzornika Jožefa Krausa in Ro-zalije, rojene Šlibarjeve. Pri krstu so ji dali imena Eva, Lucija, . Cecilija in Viktorija Toda bilo ji je še premalo imen, in si je dala pozneje sama še ime Emilija. Leta 1805. se je Napoleon po zmagi pri Austerlitsu nastanil v cesarskem gradu Schonbrunnu na Dunaju z velikim, prekrasnim javnim parkom. Tja je privedel Filip Mainoni, c. kr. dvorni tajnik, 20 letno Vik-torino Krausovo. Napoleon jo je videl in — sd jo vzel. Plavolasa idrijska lepotica mu je bila tako všeč, da se je (kakor je zatrjevala sama) celo poročil. General marki Montholon ji je bil baje za pričo. Bodisi kakorkoli, resnica je, da je šla Emilija Viktorina Krausova z Napoleonom z Dunaja ter ga je spremljala v naslednjih • francoskih vojnah s Prusi, Rusi, Španijo, Avstrijo, zopet z Rusi in zvezno vojsko skoraj vse Evrope na Nemškem. In ostala mu je zvesta tudi potem, ko se mu je izneverila boginja vojne sreče. Se ko je prebival Napoleon v Schonbrunnu, si je dal Emilijo po tedanjem najslavnejšem portretistu, vitezu Lampisu naslikati kot Venero. Ko je bil maja L 1814. Napoleon pregnan na otok Elbo, so ga morali zapustiti vsi njegovi ljubljenci, m tudi Emilija, katero je bil baje imenoval za baronico pl. VVolfsberg, ni smela ž njim. Da pa bi jo preskrbel za bodočnost, je naložil za njo v angleški banki kapital, ki je znašal baje 480.000 avstrijskih goldinarjev. Tako naj bi dobivala Emilija Viktorina pL VVolfberg na leto okoli 24.000 goldinarjev apanaže. Dotične listine je prejel Filip Mainoni, takrat že c. kr. dvorni svetnik in referent pri dvornem vojnem svetu na Dunaju. Že leta 1815. se je Emilija omožila z dunajskim odvetnikom dr. Ivanom Mihaelom Schonauerjem. Pet let pozneje se je Emilija od svojega moža ločila in živela poslej v Bregenzu na Predarlskem, kjer si je kupila hišo z vrtom. Kirurg dr. Vincenc Brauner, ki je bil 14 let mlajši od nje, je postal njen intimen prijatelj. In ko je bil poleti 1828 premeščen v Solnograd, se je preselila tja tudi Emilija Najela si je veliko stanovanje in vrt na Mirabelskem trgu, leta 1831 pa si je kupila del palače grofov Lodron, nato še Rauchen-biichlerhof z gospodarskimi poslopji, pekarnico in z devetimi orali zemlje. Vse je kazalo, da bo Emilija živela do smrti brezskrbno in potratno. Toda nenadoma se je usmrtil oskrbnik njenega premoženja, Filip Mainoni, ki je skočil iz tretjega nadstropja na cestni tlak. Pred svojo smrtjo pa je sežgal vse listine. Tako je bila Emilija ob vse dokumente, ki so ji dajali pravico do apanaže. Tudi njen dragi lišp, ki ga je hranil njen oskrbnik, je izginil Emilija pa je bila šele v 45 letu. Imela je pač konje, kočije, nešteto psov, papige, opice, različne ptiče itd., a nič denarja. Polagoma j morala razprodati vse, njene obleke in razne dragocenosti =o pa odšle v zastavljalnico brez povratka. Samo od svojih živali se ni marala ločiti in j« zanje izdajala zadnje denarje. Po smrti svojega moža dr. Schdnauerja je prejemala na leto 300 gld. podpore iz zaklada odvetniških vdov ter si je izprosila pri dvoru miloščino letnih 400 gld. S svojimi prošnjami je nadlegovala različne vladarje in ko je bila meseca junija 1843 Napoleonova vdova, cesarica Marija Luiza, v Ischlu, se Emilija ni sramovala naprositi tudi njo pomoči. In prejela je 200 gld.! Padala je vedno globlje v dolgove, da so jo neprestano rubili in ji prodajali zadnje imetje na prisilnih dražbah. Od vsega bogastva ji je ostala le še skromna ribiška kočica, v kateri je živela z 12 psi, 5 papigami, 12 ptiči, par opicami in s celo jato perutnine. Dasi je bila tako revna, da je morala po cele tedne ležati v postelji brez perila, se ni mogla ločiti od pvojih živali. Državna oblast je sama prosjačila pri najvišjih dostojanstvenikih za podporo bedni ženi, ki se je tolažila v svojem obupu s tem, da je obširno popisovala svoje preteklo življenje ter pisarila nešteto pisem. Ti viri se deloma hranijo še dandanes v solnograških arhivih. Umrla je dne 16. aprila v 60. letu, telesno in duševno potrta, ter je bila pokopana na pokopališču vasi Gnigl. Mož, ki je obudil Ilirijo Ljubljana v Napoleonovem času Da ne bi pošel Ljubljančanom nikdar humor, so jim preskrbeli mestni očetje godbo za vsak dan ter plačevali iz mestne blagajne po štiri mestne »piskače*. To je bila prva ljubljanska godba. Ime so dobili od piskarskega stolpa (Pfeifertnurn) na Gradu, ki je stal nekje tam. kjer so bili postavljeni kanoni za znamenje požara v mestu ali v bližnji okoilci. Visoko gori pod linami je piskarski stolp okoli in okoli obdaja! lesen hodnik, kamor so poleti vsak dan, pozimi pa le ob lepih dneh no eno uro dopoldne godci posedli ter ieli trobiti na tri trobente in en rog Zaradi resnih ča- sov, sovražnika, kuge in razsajajocib bolezni ali smrii kakega liabsburžana pa so morali ti godci masikaterikrat utihniti. Kronika pripoveduje, da ie moral magistrat sam, boječ se božie kazni, Dreveselim meščanom ukazati, naj malo odjeniajo in delajo pokoro. Kjer se gode, tam se tudi pleše. Najstarejše plesišče ie bilo na rotovžu. Opereto so gojili zgolj plemenitaši, in sicer v deželni hiši. O početku našega ljubljanskega gledališča bi bilo dobro kaj več vedeti, kot nam nudi mestni arhiv. Naši očetje si niso mislili, da bomo njihovi sinovi tako sila zvedavi o tem, kaj so počenjali, ieli in pili in kako se zabavali. Le iz 1. 1792 se ie ohranila pogodba gledališkega ravnatelja z nekim igralcem Vodraško, ki se je obvezal sodelovati pri vsen igrokazih in operah, prevzeti vsako vlogo, dobro se ie naučiti in jo dobro igrati, vrh tega pa figurirati tudi v baletih. Imenitno zabavišče je imela Ljubljana v reduti. Vstopnina je bila primeroma precej visoka, ker se ie plačevalo za osebo Po 34 krajcarjev. Tudi cirkus ie bil Ljubljančanom pred 120 leti že znan. Kronika pripoveduje, da je razkazoval neki umetni jezdec z 20 konji svoje umetnosti v šent-petrski vojašnici. Kavarn je štela Ljubljana koncem 18. stoletja pet Kavarnarji so se. združili v kavarniško zadrugo. Po kavarnah so tudi igrali kakor dandanes vse: karte, domino, šah in biljard. Najstarejši biljard je stal na rotovžu v gledališki sobi. Za biljard sam niso imeli Ljubljančani mnogo smisla, zato pa so ga imeli oficirji. Neki kavarna, ie prosil, naj se mu odpiše naloženi davek, ker mu biljard ne nosi niti kraicarja dobička. Magistrat ki ni hotel, da bi se kavarnarji hvalili, kako so ga osleparili, je ustregel sicer njegovi prošnji, obenem ie pa ukazal, naj se nerabljeni in z davkom ne več obloženi biljardi z vrvicami preve-žeio, čemur se kavarnarji niso prav nič upirali. Stara Ljubljana je poznala zlasti mnogo kegljišč, od katerih pa se je pobiral davek samo polovico leta in sicer od 1. maja do konca oktobra. Glede davka so stavili kegljišča z biljardi v eno vrsto, kajti za poi leta se je plačevalo le pol goldinarja davka. V številnih gostilnan je bilo vedno dosti vrišča in šuma. Da ne bi motili poštenih meščanov v spanju, je bilo ukazano, da se čez 9. uro pijancem in postopačem ne sme točiti vino. Nikomur nai ne pride na misel po deveti uri razgrajati po mestu, bodisi s katerimkoli godbenim instrumentom. Za tujce, ki jih ]e takrat prihajalo skozi Ljubljano vedno več. so smele biti gostilne deli odpTte. toda zjutraj se pred pridigo in mašo celo za te niso smele odpreti. Razen vina je vlekla Ljubljančane v gostilne v prvi vrsti godba. Iz te slabe navade so si deželni stanovi znali ustvariti vir seveda ne bogve kako bogatih dohodkov. Naložili so davek na godbo, takozvani »musikinpost< in ga dali v najem. Uredba pa je bila še zelo slaba. Najemnik je moral namreč hoditi sam po gostilnah ter sam pobirati godčevsko pristojbino, če je zvečer zamudili kako gostilno, je bila njegova škoda. Od I. 1793 dalje so godli po gostilnah tudi vojaški godci, najbrže na svojo roko. Najemniku godčevske pristojbine se je to leto primerilo, da je neki gostilničar imel vso noč godce, a plačal mu ni nič, zaradi česar ga je ta ovadil gosposki. A gostilničar se je izgovarjal na vojake. K; so trdili, da so pristojbino plačal e sa:ni. Imenovati ni vedel nobenega, neznan: -o inu bili vsi razen bobnar a rr ve! bobnu. Godci so posraiali tiste čase tako predrzni, da so prihajali celo tja ^ kft kaf,vr jiii nihče ni klical Zato si morali izdan ukaz, da bodo vsi gode: kaznovani, tt bi prišli gost k svatovščinair brez dovol en » ženinovega ali nevestine sa Z ^ostfniškiin obrtom se je bavilo pred 120 leti. ko ,e štela Ljubljana s predmestji vred 10 M ljudi, 157 meščanov, in sicer v mestu H mem 47, na Poljanah 22. v šentpeterskc?i predmestju 31, v kapucinskem prednici 19. v Gradišču 26, pred samostanskim vr..-ti 7 ter v Krakovem in Trnovem 5, i starih časih so bili torej Ljubljančan v tem pogledu tiči. Spomenik in njega okolica Nad jv^-druji mesec je trajala j Ve- zove ulce, Soteske. Hilšarjeve in Knežk ulice« Delavci so jb znatno znižali, poleOT t* boBct« uredili pločnike, nasadili drevesca in z valjarjem^ uravnali. Zdaj je cesta res lerv* urejena in pa* 2'ed s Kongresnega trsa na Vegovo ulico s tpo« menikom Ilirije v ozadju }e zelo učinkovit. Mojster Plečnik je upošteval tud: cestni premet. Pe*ci imajo dovolj široke p'^črrke. pa '-1' vAznik^m in a v to mobi listom ne manjka prov. - .. Cc^ta ie sicer nekoliko zožena na račun pešcev in zaokr^zen-^s^. pa bo kljub temu za PffllCt zadostovala. Mnogo so pridobila nekatca po« skupja, ki stoje zdaj ob znižani cesti više. Gostilna pri »Pan>u«. je skoro n meter vi«'a Pred gostilno so naprav:li lične stopnice z ograjo, prav tako radi pri poslopju ob realki, k; ima lepo zaokroženo stopnišče. Od Soteske do vboda v R©» barjevo hšo. ob knežnem z:du in vrh rnega e zasajeno drev:e. Betonske kocke vrb krežjeja zida nekam ne harmoniraio z z:d«">m. ki ie dobi] nekako podobo srednjeveške trdn'ave. Za to dekoracijo se je mojster Plečnik odloČil šele med regulacijo. To je pač ena njegovih posebnost;, kakor ie vogal deve'esa al; desetega kvadra tia spomenika. »Kar pustite ga«, je dejal mojster kamnosekom. »Je posebnost in nič" ne moti.« Knežji zid s kockami vred je pa itak samo provizoričen. kajti ta prostor bo v doglednem času zazidan. Po regulaciji Vegove ulice ie pr.šel na vr>v \ --iev trg. ki so ga nekol;ko znižali, točno na »Jetrni osi pa postavili spomenik Ilirije oživljene. M o n-u men talen snežnobel steber se vidi daleč naokoli. Spomenik stoji na 2.30 m širokem podstavku z izbočenim robom in je visok 1-4 metrov. Narejen je iz bvarskega marmorja. Na vogalih podstavka podpirajo srednji steber Štirje po 4rtcm debeli in l.S0m visoki štirioglati stebri. Med niinv steni na 7 cm visoki b!azin:ci kocka s stranico 1 m, na katero je položenih 16 enako sv'rokih. a le 75 .cm visokih marmornatih kvadrov, vrti katerih je pritrjen kovinast grb nove. svobodne Slovenije: pol u mesec stare Ilirije s tremi celjskimi zvezdami. Ob s-tiku 4. in 5. kvadra je na vsaki shrani na stebru 55cm visoka bronasta glava llirrie. na drugi pa glava Napoleona. Od prvega do petega kvadra navzgor so napisi z zlatimi črkami v staro slovenskem in francoskem jeziku, kj jih je sestavil pesnik Oton Ž\rpanČ:5. ?*v>men:k j« originalen in edini te vrste v Liiabljani. Ljubljana je z re-gulacijo okolice in s spomenikom Ili'ije oživljene v arhitektonskem, estetičnem in zgodovinskem pogledu mnogo pridobila. Jutri \si k proslavi Ilirije oživljene! Fran Govekar: Napoleon v Ljubljani Bilo je 28. aprila 1797. — Na stolpu cerkve sv. Nikolaja je odbilo 7. zjutraj. Pred škofijskim dvorcem je stala stotnija gre-raadirjev in čakala. Trop dragoracev. huzar-jev in šaserjev na svetlo izglajenih konjih je patruljiral z oavidnim nemirom od Mestnega trga do Dunajske ceste. Mahoma je pridirjal mizarski častnik preko frančišikaTskega mostu, se ustavil pred škofijo in javil poveljujočemu polkovniku Picardu; »Prihaja!« Zadonelo je povelje, grenardirji so se vzravnali, častniki razvrstili in tUTŠka godba je zasvirala marseljezo. Samo Še trenotek in ogromna karosa se je v lahnem diru prizibala iz Špitalske ulice. Na velikih, močnih kolesih so počivale debele, zvite vzmeti, na njih pa je plavala pravcata usnjena soba. Štirje belci so jo vlekli, in na njih sta sedela dva konjarja z belo lasuljo. Dvanajst šaserjev je spremljalo kočijo, vsi mršavi, temnorjavo zagoreli orjaki. Grenardirji sa pozdravili s puškami, častniki strumno Salutirali, polkovnik Pi-card pa je priskočil h kočijinim vratcam. Prvi je skočil iz kočije mlad kavalerist, pobočnik Lavalette, za njim je izstopil okoli 40 let stari general Aradre Massena in končno niti 28 let stari šef-general — Napoleon Buonaparte. Zelo preprosto so bili uniformirali vsi trije. A najpreprostejši je bil najvišji gospod francoske armade, zmagalec vseh avstrijskih -vojsk v Italiji, ob Soči, na Koroškem in Zgornjem Štajerskem, zmagalec vseh italijanskih državic in papeža Pija VI., Napoleon Buonaparte, ki je pravkar zlomil meč celo nadvojvodi Karlu ter prisili cesarja Franca, da je zaprosil miru. Ko je izstopil iz kočije, je pTeletel njegov bledi, kameniti obraz za trenotek me-Ianholski nasmeh. »ZdTav!« je dejal Picardu in mu stisnil roko. »Zdrav!*• je odgovoril Picaodo in se poklon'! »Ukazuieš?« »Postelji Ob 11. raport! Ob 12. obedi Ob 2. se odpeljem!c • In okrenil se je k častnikom ter jim sa-lutiral, motreč njih obraze bliskoma drugega za drugim, a ne izpuščajoč niti enega. Nato se je obrnil h grenardirjem, stopal naglo ob njih vrstah, premotril vsakega od čake do pete ter jim z desnico ob svojem črnem klobuku zaklical: »Živela republika!« Grenadir j i so odgovorili: »Živela republika!« Napoleon pa je prekrižal roke na križu ter stopil za pobočnikom in Mas-seno, ki sta ga čakala pred vhodom v dvorec. Resen in ponosen je bil njegov nastop. Vendar je delal nekam čudaški vtis. Bil je zelo suh, skoraj majhen, upalih lic. temnega pogleda, velikega, nekoliko krivega nosu in rumenkastozagorele polti Rjavi in redki lasje so mu viseli v pramenih preko ušes, skoraj prav do ramen Dolge suhe črnikaste roke so mu bile brez rokavic, a bile so majhne in nežne, — noge pa so mu tičale v morda prevelikih, okornih in slabo -zlikanih škomjih Picard je medtem častnikom že sporočil Buonapartovo povelje Mlademu ritmojstru pa je ukazal: »Ob 11 odjezdiš s 16 šaserji proti Trstu. V PosJcjni prenočite Pripravi generalu v župnišču večerjo in postelj!« In stekel je v dvorec Dohitel je generala se pod stopnicami. »Tudi Dalmacija bo z nami!« je dejal pravkar Buonaparte; »zajel sem kurirja dalmatinskega guvernerja Lepa pisma! Dalmatinci se hočejo otresti beneškega rob-stva. V Splitu je pridobil pater Dorotič najuglednejše meščanstvo, da pošlje k meni deputacijo, naj pomagam Dalmaciji do svobode. Tudi med aristokracijo v Dalmaciji ima, Dorotič somišljenikov« »A kaj nameravaš?« je vprašal Picard. »Razbiti beneško oligarhijo in jo podrediti Avstriji,« je odgovoril Buomaparte. »Čemu ne Franciji?« se je čudil Mas->ena. »Zapreti volka in hijeno v isto kletko je pametneje, nego stražiti vsako beštijo posebej. Pokoljeta se med sabo. Ce ne ... hm, čakaj . kadar bomo utegnili, se vrnemo in, če treba, pobijemo potem obe beštiji!« Zopet je govoril Buonaparte z zagonet- no melanholijo v obrazu in tonu, kakor mu je bila navada. Pa se je ustavil in vprašal: »In tukajšnje ljudstvo?« »Srečno, da nas ima! Nadejalo se je in želelo, da ga rešimo germanstva za večno. Zato je sedaj razočarano,« je odgovoril polkovnik. »Kriv je Pariz, ne jaz!« je odgovoril general. »Če bi bil Moreau prekoračil teden dni poprej Ren .. Ukazal sem, a naši ministri se izgovarjajo, da ni bilo pravočasno dovolj pontonov na razpolago. . Direktorij, hm!« Zaničljivo je zamahnil z roko in dejal: — »No. tudi solnce ne skoči hipoma izza gora.. svitanje traja precej Časa, a svitanje je morda najlepše«... Pa se je prekinil in preskočil: »Na obed pa povabi tudi enega podčastnika in enega prostaka in pripravi špargljev, čim več, tem bolje!« Lavalette je že odprl duri v sobo. »Joahim ie prebival tu!« je dejal Picard. »Ej, Bernadotte? — A. ob 10. me zbudite!« je naročil genral in se takoj sam začel slačiti Lavalette je spustil zastore . .. Pred dvorcem je zastražila straža cesto od magistrata do šole. Noben voz, niti pešec ni smel mimo, da bi ne motil Buona-partovega spanja. Toda častniki in vojaki, ki so se razšli, so raznesli po mestu vest. da je njih najslavnejši gospod in mojster dospel v Ljubljano. In videti ga je hote'o vse. Iz vseh ulic je drlo ljudstvo skupaj. Tu si videl gospode s čopi in lasuljami ali z modno nakodranimi lasmi, vse gladko obrite, v ozkih temnomodrih, zelenih, rjavih, sivih ali kot opeka rdečkastih frakih, z belimi nabori ob tesnih rokavnih zapestnicah, z nabranimi belimi robci okoli vratu, s tri-rogi ali mehkimi visokimi klobuki na glavah, v nogavicah dokolenkah in čevljih z golenicami na nogah. In med njimi dame v visoko prepasanih toaletah svetlih boj in ozkih kratkih rokavov, z nojevimi peresi in velikimi pentljami na klobukih, z raznobarvnimi fišiji, pre-križanimi na prsih in pod hrbtom zvezanimi v lahek vozeij z dolgimi prameni, vse nakodrane in napudrane — žene v avbah, dekleta v čepicah. Pa vojaki v temnomodrih, sinjevišnje-vih ali belih frakih z rdečimi ali zelenimi ali modrimi ob šivi, rdečimi epoletami, be- lim telovniki, črnimi dokolenskimi gama-šami, na glavah črne triroge s kokardarai ali kovinaste čelade s črnimi grebeni ali z dolgimi konjskimi repi, ogromne čake ali visoke kučme s krvavordečim pokončnim šopom. Simfonija vseh barv in barvnih nijans, vesela, živa. revolucijonarno kričava in izzivajoča. Toda prevladovala je vendar modra, bela in rdeča barva nad vsemi, in francoska trikolora je vihrala ne le s Škofovskega dvorca, nego se je valovila tudi po ljubljanskih ulicah in cestah. Kakor valovje ob kamenit nasip se je zaletavala gneča ob grenadirje, ki so zapirali cesto pred dvorcem. Ko pa se je malo pred 10. uro odprlo okno nad glavnim dvorce vi m vhodom, da se je iztegnila na ulico drobna glava s frizuro »pasjih ušes«, takrat je pljusknilo zadrževano valovje ljudstva preko ovir ter udrio pred dvorec. V tre-notku je bila cesta natlačeno polna, vojaštvo pa je zaklicalo: »Živel general Buonaparte! Živela republika.!« Ljubljansko občinstvo je pritegnilo: »Vivat! Hoch! Evviva!« In vojaštvo je dvigalo čake in sleme te>r vedno znova klicalo ime oboževanega poveljnika — Prav nasproti oknu, na pločniku ob hišnem zidu sta se tiščala, zagvozdena v gneči, gospod in dekletce. Nista vzklikala, nego nemo strmela gori v okno. kjer je stal Buonaparte ter mirno zrl na množico. Gospod v črni uniformi rudarskega uradnika je imel izrazito judovski tip. — dekletce poleg njega pa je bilo krasno kakor živa bajka — vitko, bujnih zlatih las, lic kakor kri in mleko, a usteca dvoje rdečih jagod. A najkrasnejše so bile njene oči, velike kakor oglje, žareče pod dolgimi trepalnicami. »No, Vika. zdaj vidiš, da je tudi Buonaparte čisto navaden človek,« je dejal gospod. »Ne, celo prav grd človek je.« »Ali papa!« je ugovarjalo dekletce, »ali ne vidiš, kakor — grški kip! To čelo, usta, lice, no... le, poglej, kakor izklesan marmor.« Dekletce je dvignilo desnico k oknu, polno pest šmarni c in vijolic. »Saj si blazna, Vika!« je dejal oče, A že se je zdrznil in od strahu skoraj pocenil. »Za boga, saj te vidi — gleda naju.« Dekletce pa se je smehljalo, dvignilo šopek še višje ter vzklikalo: »Napoleon. Napoleon!« — Na oknu se je Buonaparte zopet ozrl vstran na občinstvo. A znova je okrenil glavo m videl zlatolaso dekletce, ki mu ponuja cvetje. Nasmehnil se je, poki-mal in ji zamahnil z roko pozdrav. »Papa, papa... oh,« je zakoprnela Vika, oče pa je zgrabil njeno desnico, jo pritisnil k tlom in sikal: »Molči vendar, otrok! Sramotno je, kar počenjaš.« Buonaparte je gledal prizor, se ozrl in poklical Lavaletta. In pobočnik je p<>£ledj| na cesto, zagledal Viko, se tudi nasmehnil in izginil. »Jezus, kaj pomeni to?« je zaj:rg.;tal rudarski uradnik in se oklenil dekletca okoli pasu. »Brž! Pojdiva odtod!« in hotel Jo je potegniti za seboj. Toda dekletce se ni premaknilo z mesta. »Pusti me, papa! Naj ga gledam — njega, ki je najlepši in najslavnejši V Tedaj se je pojavila iz Špitalske ulice zopet karosa v spremstvu francoskih hu-zarjev in dragoncev. Zaradi ljudstva, ki ie nagatilo ulico pred škofovskim dvorcem tako tesno, da ni bilo prostora niti za ped široko, se je karosa mogla ustaviti. Iz nje pa so stopili trije generali. »Murat!« je zašumelo med narodom, ki je poznal lepega in vedno veselegi orjaka v fantastično pestri uniformi. I© že so *»e mu ljudje umikali in ga pozdravljali, ženskam pa je zaigralo srce. Res je bil Murat, ž njim pa Louis A!e-xander Berthier, šef Buonapartovega generalovega štaba in Jean Se ;er zmagalec maršala \Vurmserja ter osvojitelj nesrečne Mantove. Troje najgenijalnejših in naj-hrabrejših ;>oveljnikov francoske republike, kovačev evropske usode, se je gnetlo smehljaje in šaleč med Ljubljančankami in Ljubljančani. Pravkar je prihitel pobočnik Lavalette iz dvorca, ko so dospeli generali pred dvorec. »Zdravi, gospodje; izvolite v prvo nadstropje — šef-general vas pričakuje!« »Pa kam grei?« je vprašal Murat. se ustavil in gledal za njim; a že je vzkliknil: Stran 4 »SLOVENSKI NAR OD«, dine 12. oktobra 1929 Stev 234 Dnevne vesti. — Kongres slovanskih filocov zaključen. V četrtek zvečer je bil kongres slovanskih iilologov v Pragi svečano zaključen. Dvorana filozofske fakultete ie bila polna udeležencev in odličnih gostov. Za častnega predsednika je bil izvoljen delegat francoske vlade Boyer. Prečitane so bile resolucije literarno-historične, lingvistične in pedagoško - didaktične sekcije, ki so bile soglasno sprejete in ki tvorijo podlago za nadaljne delo na poliu slavistike. Izvoljene so bile poedine komisije in slovanskemu zavodu v Pragi je bilo poverjenih več nalog za uresničenje važnih predlogov glede slovanske vzajemnosti na kulturnem in jezikovnem polju. Odobren je bil tudi vrstni red slovanskih kongresov. Z navdušenjem je bil sprejet predlog, naj se vrsi prihodnji kongres slovanskih filologov na Poljskem. Vsi udeleženci kongresa so se iskreno zanvalili zastopnikom Prage in češkoslovaškega naroda za prisrčni sprejem. Prof. dr. Murko se je še posebej zahvalil vladi, mestni občini. Narodni banki. Mestni hranilnici in vsem ustanovam, ki so pripomogle, da se ie kongres tako uspešno zaključil. Kongres ie ugotovil, da tvori slovanska filologija celoto in da slovanska vzajemnost ni prazna fraza. Po svečanem zaključnem zborovanju so si udeleženci ogledali razstavo slovanskega patrijarha Jožefa Dobrovskega v Narodnem muzeju na Vaclavskem trgu. — Članek o razvolu naše domaČe obrti, ki smo ga priobčili po podatkih ravnatelja Urada za pospeševanje obrti ing. Guliča, ponatiskuje skoro v celoti zagrebški »Ju-goslovenski Lloyd«, ki pravi, da so izvajanja ing. Guliča zelo aktualna. — Kmetijska razstava v Novem mestu. Radi nepričakovane obsežnosti in pestrosti prireditve ter na željo posamnih interesentov z dežele se kmetijska razstava podaljša do incl. 15. trn., do torka zvečer. Tudi oddaljenim, zunanjim interesentom je zato dana možnost, da obiščejo to zanimivo, raznoliko poljedelsko, sadjarsko, vrtnarsko m vinarsko razstavo! Čebelarstvo in cvetličarstvo je razstavljeno v posebnih oddelkih. — Vreme, Vremenska napoved nam obeta spremenljivo, čez dan nekoliko topleje vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Splitu, drugod pa deloma oblačno odnosno deževno. Temperatura je povsod znatno padla Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 16, v Mariboru 15. v Zagrebu in Beogradu 14, v Ljubljani 13.2. v Sarajevu 13, v Skoplju 11 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.3 mm, temperatura je znašala 3.6. — Gregorjeve Poezije. Ljubezen in medsebojno spoštovanje je načelo te lepe knjige. Dobe se v ljubljanskih knjigarnah in jih toplo priporočamo. Cena 3G Din. __Smrtna nesreča Slovenca v Ameriki. V Walsenburgu se je v septembru z, avtomobilom smrtno ponesrečil širom Amerike anani slovenski trgovec in bivši hotelir Valentin Zupančič. Podlegel je težkim poškodbam v bolnici v Pueblu. Pokojni je zapustil ženo in več otrok. — Graničar streljal na posestnikovega sina. Včeraj popoldne so prepeljali v ljubljansko bolnico 181etnesa posestnikovega sina Antona Jurjeviča iz Laz Dri Starem trgu. Jurjeviča je v gozdu ustavil graničar in zaateval naj gre ž njim na obmejno postajo. Fant se je pa uprl in zbežal. Graničar je na begu streljal za njim in ga zadel v levo roko, katero mu je nod komolcem prestrelil. Zakaj je fant bežal, ni znano. — Nesreča. Ana Florjančič. 161etna tis-karniška vajenka v tiskarni »Sava« je davi z desno roko tako rerodno zašla med stroj, da ji je zmečkal vse prste. Rešim: avto jo je prepeljal v bolnico. — Tudi v Zagreba kolesarji niso na boljšem. Kolesarji tudi v Zagrebu niso glede varnosti na boljšem, kajti tatvin? kolea so tam tako pogoste kakor v Ljubljani ali pa še bolj. Včeraj 6o bila v Zagrebu ukradena kar štiri kolesa. — Čudno lastr o pijenje, čudna nesreča se je pripetila te dni v Stari Palanki. V vinski kleti gostilničarja Srečka Kojica so strupeni plini zastrupili loletnega natakamkega vajenca Spasoja Janića. V kleti je namreč vrel mošt, dečku bo pa ukazali, naj 3em-patje pogleda, da-li most ne prekipeva. Včeraj zjutraj se je fant spomnil, da je v četrtek zvečer pozabil pogledati v klet. Sel je torej v klet, pa so ga močni mostovi plini omamili. Kmalu so ga domači pogrešili. Go-stilnicarjeva žena ga je kasneje našla v kleti, toda vsaka pomoč je bila zaman Deček je bil že mrtev. Kino Ljubljanski dvor _Tetefoe 2730_ HALO! NA POMOČ! POLICIJA! GEORGE O'BRIEN, LOIS MORAN! Ob pol 11., 3^ pol 5., 6., pol 8. is 9. — Dva uboja. V selu Doca pri Sarajevu so te dni fantje in dekleta lickali koruzo. Bili so dobre volje in nič ni kazalo, da pride do prepira. Radi dekleta sta se pa sprla Mi-Ijenko Vasiljević in Gjuro Babic. Beseda je dala besedo, nenadoma je Babic potegnil iz žepa nož in sunil Miljenka v prsa. Nesrečni mladenič je med prevozom v bolnico umrl, ubijalca so pa orožniki aretirali. — V Čapljini sta se sprla dva mladeniča radi psa. Vrankovićev pes je skočil na Dušana Žurov-ca, ki ga je neusmiljeno sunil z nogo v gobec. Ilija Vranković je zato Žurovca ozmerjal. Fanta sta se pošteno sprla, sporu je sledil pretep in končno je Žurovec potegnil iz žepa nož. Prestrašen je začel Ilija bežati, pa ga je Gjuro dohitel in ga sunil z nožem tako močno v hrbet, da je bil nesrečnež takoj mrtev. Zurovec, ki je star šele 17 let, je bil aretiran. — Velik požar v sela Odri. V selu Odri pri Zagrebu je nastal v četrtek zvečer velik požar. Goreti je začelo v hlevu posestnika Alojzija Mahina. Ogenj se je naglo razširil tudi na ostala gospodarska poslopja, uničil skedenj, več voz in veliko poljskega orodja. Sreča v nesreči je bila, da se je gasilcem posrečilo ogenj zajeziti, kajti sicer bi pogorela vsa vas. Skoda znaša 80.000 Din. — Vlak povozil kočijaža z vozom. Med postajama Kosovo in Knin se je včeraj zjutraj pripetila težka železniška nesreča. Osebni vlak se je zaletel v voz kočijaža Ilija Kotaraša. Lokomotiva je ubila konja in ko čijaža ter voz popolnoma razbila. — Neprijeten doživljaj zagrebškega šoferja. Neprijeten doživljaj je imel v četrtek zagrebški šofer Stjepan Sauerborn. Ko je stal okoli 16. pred državnim kolodvorom, je pristopil k njemu neznan moški in ga vprašal, če bi ga peljal v Karlovec. Šofer je bil pripravljen, rekel pa Je, da stane vožnja do Karlovca 600 Din. Tujec je bil zadovoljen, sedel je v avto In Šofer je pognal. Ko sta prispela v Karlovec, je tujec zahteval, da ga pelje še v 18 km oddaljeno selo Donje Vudače. Sauerborn je zahteval za to še 200 Din doplačila. Neznanec je tudi na to pristal, dal pa je šoferju samo 500 Din, češ, da mu da še 300 Din, čim dospeta v »He, gospod Kraus ... gospodična Viktorina, vidva tudi tukaj?« Lavalette se je pravkar poklonil Viktormi in jo povabil, naj gre z očetom v dvorec ... A že je bil tudi Murat ob Viktorini, ji galantno poljubil roko, stisnil Krausu desnico, nato pa jima porinil svoje lehti pod pazduho ter ju odvedel s seboj: »Hajdimo, hajdimo skupaj k Napoleonu! — Evo.« — je predstavljal — »tole je rudarski nadzornik Kraus iz Idrije in tole njegova nad vse ljubezniva hčerka Viktorina Emilija... ali sem si dobro zapomnil? — No, vidita, tole sta pa moja prijatelja, generala...« »O, gospica, srečen sem!« se je takoj dobrikal Berthier. »Naš Murat pozna po vsem svetu najlepša dekleta in žene.« »Saj ni res, nikar me ne opravljaj!« se je branil Murat. »V Idriji sem bil dva dni, a razen gospe Roze in gospodične Vikto-Tine nisem maral spoznati nobenega ženskega lica.« »Torej sta pač najlepši Idrijčanki!« se je smejal Berthier. »Povejte mi no, ali je bil zaljubljen v vas ali v gospo mamo?« Stopali so že po kamenitih stopnicah, ki vodijo na levi strani v ozadju široke veže navzgor v prvo nadstropje. Pred njimi je korakal Kraus sredi Lavaletta ki Seru-riera. Viktorina jc bila kakor omamljena. Zdelo se i i je, cU je v krasni katedrali: povsod galerije, oboki, vitki stebri, ob njih skupine zlatopošitih uniform, orjaki, ki so sezali s svojimi kučmami malodane do stropa in so strumno pozdravljali. Plah smehljaj je trepetal na njenem breskvastem obrazku in žar nikdar pričakovane sreče je žehtel izpod resastih trepalnic. Že je videla svojega očeta od strahu bledega, od respekta zgrbljenega pred dvermi takoj na levi spočetka hodnika... Videla je Lavaletta, kako odpira vrata... General Murat jo je z galantno kretnjo prijel za levico, jo potegnit za seboj v veliko sobo ter kričal: »Napoleon! Najlepša idrijska cvetka ti prroaaa pozdrav! Pravil sem ti že o njej. Viktoarina Emilja Krausova. hčerka rudniškega nadzornika.« »Spominjam »e. Vi »te mi torej prijate- ljica?« je izpregovoril Buonaparte in jo motril. »Sem in ostanem — do smrti, gospod general,« je odgovorilo dekle. Zdrznil se je general. »Do smrti? — O, dete moje, kaj govorite? Omožite se, zaljubite, srečni boste — žena, mati...« In že jo je držal za desnico, si jo dvignil s šopkom vred k licu ter si ga pritisnil na usta, duhajoč opojnosladki vonj šmar-nic in vijolic. »Nikoli, nikoli!« je dejalo dekle, »z vami poj dem!« »Kam?« »Kamor hočete!« »Kdaj?« »Ko se vrnete... v par letih, samo da doras tem ...« Buonapartove oči so jo objele, — ah, ta otrok je že kazal dražesti, ki se razvijejo v dveh, treh letih v bujno lepoto... »Kako veste, da se vrnem? Morda se ne vidiva nikoli več,« je dejal general in jo, držeč obe njeni ročici, stisnil k sebi. »Hvala vam.. . Mislil bom na vas, — in kdo ve, kakšna je volja usode«___ »Do svidenja!« je dejala Viktorina in sklonila čelo. Razumel jo je in jo poljubil nanje. In vzel ji je šopek iz roke. »Tale je moj — za spomin, kaj ne? Hvala, Viktorina!« In ne da bi čakal njenega odgovora, je stopil korak bližje h Krausu. »Zbogom! Pozdravite mi Idrijo,« je dejal in mu obrnil hrbet, pritiskajoč si šopek pod nos. Lavalette je podal komolec Viktorini in jo vedel iz sobe. Murat je pa stiskal Krausu desnico in ga hikratu pehal skozi dveri: »Poklon gospe soprogi! Pozdrav ravnatelju Gerstorfu ...« Oče in hči sta stopala zopet po stopnicah navzdol... Nasproti so jima prihajala v skupinah francoski častniki, Kraus je držal klobuk pod pazduho, se neprestano klanjal in umikal na desno in levo — Viktorina pa je šla po sredi, nikogar ni videla, a na njenem obrazu se je bleščal žar blaženosti ... In ta prvi sestanek Viktorine in Buona-parta v knezoškofijski palači ljubljanski je bil svitanje njune bodoče velike skupne sreče. (Iz romana »Svitanje«.) selo. V Donji Vudači je šofer ustavil pred tujčevo hišo. Zvedel je, da je vozil samega popa lUjo Višnjiča. Ta pa mu ostalega zneska ni hotel plačati, marveč je dejal, da mu pošlje denar v Zagreb. Šofer je zahteval takojšnjo plačilo, češ, da mora gospodarju vožnjo še zvečer piačati. Začela sta se prepirati in med prepirom je pop nenadoma potegnil iz žepa samokres. »Molči, ali pa te ustrelim!« je zakričal šoferju. Ta pa se ni dal ustrahovati, marveč je skočil proti popu. V naslednjem hipu je počilo. Krogla ie šoferja zadela v levo roko, kljub temu pa je imel še toliko moči, da je pobegnil, skočil skozi okno in pognal avtomobil. Na cesti je doživel drugo presenečenje. Sredi ceste je nekdo nastavil zapreko in šofer se je komaj izognil nesreči. Nekdo je tudi večkrat streljal za njim. Šofer je srečno pobegnil in prijavil napad orožnikom, ki so popa radi poskušenega umora aretirali In izročili sodšču. _ Vračajo se stari e*si . . . Kdo se ne spominja >Domačega Prijatelja*, ki ga je izdajala pred vojno Vydrova tovarna v Pragi? Saj je prihajal skoro v vsako hišo. Podoben list bo začela izdajati s 1. novembrom znana pražarna 2ika. List lahko prejemajo po pošti popolnoma zastonj ki kupujejo 2iko v katerikoli trgovini. Kdor želi prejemati list, naj torej takoj sporoči svoj naslov na: Pražarna Zika, Ljubljana-Vič. 5$0/n — 6 slovenskih narodnih pesmi v priredbi Zorka Prelo v ca za srednji oziroma nizki glaa s spremi je van jem klavirja je izšlo. Od ponedeljka dalje so naprodaj v vseh knjigarnah. Naročite jih pa lahko tudi na naslov prireditelja v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3. — Naznanilo! Pisarna Podpornega dni-štva slepih v Ljubljani se le preselila v Ključavničarsko ulico št. 3. II. nadstropje. Vhod Mestni trg 22, ali Cankarjevo nabrežje 13. Podpirajte zlasti sedaj najbed-nejše slepe. 6-L Primarij Dr. F It. DERGANC zopet redno ordinira od 11.— 1. ure. Ljubljana, Komenskeganl.4 Iz Ljubljane . —lj Prihod odličnih gostov k odkritju Napoleonovega spomenika. K odkritju Napoleonovega spomenika je prispelo v Ljubljano ie več odličnih gostov. Tako 6ta iz Pariza prispela zastopnika društva prijateljev Jugoslavije (Les amies de la Yougoslavie) profesor na Sorbonni in znani prijatelj našega naroda g. Hauman in inž. Vignerot. Z jutranjim beograjskim brzovlakom je prispel vojni minister general Stevan Hadždč, katerega sta na kolodvoru sprejela komandant dravske divizije general Sava Tripković in veliki župan dr Vodopivec. Z orijentekspre-som je prispel francoski poslanik v Beogradu g. Dard, dočim so včeraj prispeli francoski konzul iz Zagreba g. Boissier in prof. Warnier. Vsi gostje so nastanjeni v hotelu »Union«. —lj rOletnico praznuje danes g. Edmund Schott, bivši dolgoletni šolski 6luga na gimnaziji v Novem mestu in pozneje na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, ki ga imajo v dobrem spominu vsi še živeči profesorji in gojenci teh dveh zavodov. G. Schott je bil rojen 12. oktobra 1. 1859 v Ljubljani na Glavnem trgu št. 288, v sedanji Kollmannovi hiši štev. 16. Ko se je izučil mizarstva, je moral k vojakom ter se je udeležil tudi okupacije Bosne. Pozneje je služil pri orožnikih v novomeškem in kočevskem okraju, kjer se ga kmetje Se dobro spominjajo. Po 12 letih vojaške službe je postal šolski sluga na gimnaziji v Novem mestu, odkoder je bil premeščen na I. drž. gimnazijo v Ljubljano, kjer je služboval do svoje vpokojitve L 1927. Imel je 10 otrok, od katerih mu je šest umrlo, dočim štirje še žive, dva sinova in dve hčeri, vsi preskrbljeni. Jubilant je bil vedno splošno priljubljen pri vseh svojih znancih Od Nj. VeL kralja je bil za svojo vestno službo odlikovan z zlato kolajno ter živi sedaj v Novem mestu s svojo ženo Faniko v lastni hiši. Jubilantu iskreno čestitamo in klečemo: Se mnogo let! Zimske plašče za gospode in dame Manufaktura I o s i p P 1 a o k a r, Ljubljana «rf«va « Kreditira m o ! -adi —lj Ilirska hranilnica t Ljubljani. Sedaj, ko se v Ljubljani odkriva Napoleonov spomenik in ko se mnogo govori o Iliriji oživljeni kot predhodnici Jugoslavije ter o potrebi odstranitve raznih atributov in naslovov, ki n© odgovarjajo več sodobnim razmeram in duhu časa, je prav, ako se omeni, da se sedanji denarni zavod ljubljanske oblastne samouprave ni vedno imenoval Kranjska hranilnica, pač pa od L 1820 do 1830 Ljubljanska hranilnica, od 1830 do 1840 Ilirska hranilnica in Sele od L 1848 tako kakor sedaj. Po združitvi mariborske in ljubljanske oblasti v skupno banovino, bo pač potrebno, da se izjpremeni tudi ime denarnega zavoda ljubljanske oblastne samouprave, kajti Kranjske sploh ni več, ker jo je nekaj pod Italijo, nekaj pa v savski banovini. —1] Godbe. Odbor za proslavo ^letnice DirlJe oživljene prosi društva, ki imajo sodbe, da se godbe udeleže sprevoda. Zbirališče godb je na Krekovem trgu pred hišo nekdanje Mahrove šole. VSE PO Lahko sedete, kamor hočete! Ob 4., pol ti«, 3. Od danes naprej I Kino Ljuolj■ nsfci Dvor Tel. 2730 —Ij Poziv rediteljem! Vsi reditelji, ki so določeni za vzdrževanje reda pri slavnostnem sprevodu povodom odkrina spomenika ^Ilirija oživljena« be vljudno napro saj o, da pridejo jutri točno ob tri četrt na 9. uro v veliko dvorano Mestnega doma, kjer dobe od nacelstva rediteljskega zbora važna navodila. Prosimo točno in polnoštevil-no! Občinstvo se vljudno naproša, da se brezpogojno pokori odredbam rediteljev in skrbi tudi samo za red na ulicah. Društva in skupine naj tudi same pazijo, da se sprevod ne bo trgal. Sprevod se bo fllmoval po dveh irancoskih filmskih tvrdkah: pred magistratom, oziroma pri prihodu na Val-vazorjev trg in razne prizore pri in po odkritju spomenika. Zastavonoše z zastavami naj se takoj po prihodu na slavnostni prostor postavijo v polkrogu na iužni strani spomenika. Istotako naj se takoj pri prihodu razvrste deputaci.e z venci okrog spomenika. Venci se nosijo v sprevodu na čelu posameznih društev. Po odkritju spomenika krene sprevod v istem vrstnem redu pred Vodnikov spomenik, kjer bo po kratki proslavi razhod. —U Promenadu! koncert In razsvetljava spomenika Iliriji oživljeni bo danes od po! 19. do pol 20. ure (od pol 7. do pol 8. ure zvečer) in ne kakor je bilo pomotoma včeraj javljeno, že od pol 6. ure dalje. Program promenadnega koncerta svira narodna železničarska godba. —lj Slavnostni sprevod. Po odkritju spomenika Ilirije oživljene gre sprevod dalje proti Šelenburgovi ulici. Dunajski cesti, po Miklošičevi cesti na Vodnikov trg, kjer bo poklonitev pesniku Vodniku. Ob spomeniku govori dr. Janko Pretnar, nato razhod. —Ij Slovenski del Narodnega ženskega saveza vabi vsa ženska društva ter ljubljansko in okoličansko ženstvo vobče, da se v Čim največjem številu udeleži ilirskih slavnosti t. j.: Dijaške akademije v proslavo 1201etnice Ilirije oživljene v soboto ob 3. pop. v dramskem gledališču. Napoleonovega večera v soboto, 12. oktobra ob 20. v veliki dvorani notela Union, dalje Zgodovinske ilirske razstave v Narodnem domu. Prav posebno vabi odbor na slavnostni sprevod po mestu ter na odkritje spomenika Iliriji oživljeni. Predsednica Saveza, ga. Franja Tavčarjeva se sprevoda ne udeleži, nego ga počaka ob spomeniku na Val-vazorjevem trgu. Pri sprevodu io zastopa upravna članica Narodnega ženskega saveza, g. Minka Goverkarjeva. ki v njegovem imenu položi venec pred spomenik. Zbirališče na Sv. Petra nasipu ob Zanklo- vi hiši ob 10. dopoldne. Prosimo, da se za. stopnice ženskih društev uvrste za gospo Goverkarjevo. — Tajništvo. —I] Narodne noše. Odbor za proslavo 1201etnice Ilirije oživljene v Ljubljani pro» si vse one p. n. osebe, ki imaio narodne noše, da se udeleže slavnostnega sprevoda v nedeljo dopoldne Zbirališče narodnih noš je na Sv. Petra nasipu tik ob hiši tvrd-ke Medic & Zanki, odkoder se potem uvrstijo v sprevod takoj za Orlovstvom. —lj Sokolska župa Ljubljana. V smislu objave JSS pozivamo članstvo društev naše župe, da se udeleži v čim večjem številu odkritja spomenika »Ilirije oživljene« in Napoleona, ki se vrši jutri na Valvazorj. trgu. Zbirališče članstva v kroju ob 9. na vrtu Narodnega doma. Želimo, da bi bila zastopana vsa društva s svojimi prapori. Vabimo tudi vse naše članstvo, da se udeleži v čim večjem številu prireditev, ki se vrše ob tej priliki, kar je itak objavljeno v dnevnem Časopisju. Zdravo! Zupno starešinstvo. —lj T. K. D. Atena poživlja svoje tenj. članstvo, da se polnoštevilno z društvenimi znaki udeleži spominske svečanosti, katere priredi odbor za proslavo 1201etnice Ilirije oživljene. Zbirališče za slavnostno povorko pred Prešernovim spomenikom. 577/n —lj C. M. družba v Ljubljani vabi svoje cenjeno Članstvo, da se v nedeljo dopoldne udeleži slavnostnega odkritja spomenika >Ilirije oživljene<. 577/n —lj Kolo jogoslovenskih sester opozarja svoje cenjene članice, da je dolžnost vsake zavedne slovenske žene, da se udeleži spominskih svečanosti, katere priredi odbor za proslavo I201etnice Ilirije oživljene. 577/n —lj Splošno žensko društvo v Ljubljani prosi svoje članice, da polnoštevilno prisostvujejo spominskim svečanostim >Ihrije oživljene <. 577/n _lj Poiiv vojnim invalidom in vdovam. Vojni invalidi in vdove naj se zbero jutri ob pol 10. pred šentpetereko vojašnico, odkoder je skupen odhod z odborom na čelu na Krekov trg, kjer je zbirališče za proslavo odkritja spomenika Ilirije oživljene. —I] Šiška - Cltamlčarjl! Da se proslave odkritja spomenika »Ilirije oživljene« tudi naša Narodna čitalnica primerno udeleži, vabim in prosim vse člane in članice ter ves odbor, da se polnoštevilno zberete v nedeljo ob 9. na trgu pred cerkviio sv. Jer-neja, odkoder odkorakamo ob četrt na 10. s praporom na Sv. Petra nasip k jubilejnemu mostu levo, kjer ie zbirališče za sprevod. — Hiter I. predsednik. _lj ASK Primorje. Centralni odbor. Pozivam odbor, kokor tudi vse aktivno in podporno članstvo, da se korporativno udel?ži proslave 120letnice »Ilirije oživljene<. Zbirališče točno ob 9.30 na Sv. Petra nasipu (Zmajev most) pri kavarni Central, Za sprevod se članstvo pridruži društvu Soča. Predsednik. —IJ Društvo »Soča« poziva Člane in vse odbornike brez izjeme, da se udeleže spre voda ob priliki odkritja spomenika »Ilirije oživljene« ki se vrši v nedeljo ob 10. uri dopoldne. Zbirališče ob pol 10. pred kavarno Central (Sv. Petra nabrežje) ob Zmajevem mostu, kjer dobi tudi vsak član društveni znak Opozarjamo, da ie zbiral.^je za vsa društva edino le to nabrežje določeno. Prosimo vsi točni na določenem mestu, kajti od drugod pristop k sprevodu ni dovoljen. — Predsedstvo. 570-n —lj Zveza rezervnih oficirje? ▼ Ljubljana yabi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže slavnostnega sprevoda o priliki odkritja spomenika Ilirij: oživljeni. Člani naj se zbero točno ob 10 dopoldne ua začetku S* Petra nasipu proti Pollakov! tovarni, k i -r nima uniforme, naj pride v civilu. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani. —lj Pevsko društva »Savec« povija vse pevke in pevce, da se korporativno udeleže proslave odkritja spomenika v nedeljo 13. tm. Zbirališče ob 9. uri pred trgovino Zanki pri Zma skem mostu. Predsednik 578-* —Ij Splošno žensko društvo vabi ilo-venske žene, da se udeleže častnega sprevoda kar največ mogoče v narodnh nošah in tako dvignejo sijaj tega obhoda, ki ga bedo filmovala znana hrffrftUtlri. /!■■ r francoska podjetja. —1] Rešilni avto mestne reševalne postaje bo jutri v Sam od 10. ure do k slavnosti odkritja spomenika vlriliji oliv-Ijeni« za slučaj eventualnih nezgod na raz-polago v Simon Gregorčičevi ulici. Din — stara resnica le. da se kot nekdaj tudi še danes najbolje pere le z milom. Zavedajte se, da nobena stvar ne pere tako temeljito in pole* te£.i povsem neškodljivo kot milo. Da pa bo milo v celoti res izrabljeno samo za pranje, omehčajte vodo z navadno sodo. Ne pozabite tudi na to, dj :>n Vasem trgovcu dosledno zahtevate pravo . r-pentinovo milo »Gazela«. Napravite en sam poskus in u ve rili se boste, da govorimo resnico 1 —lj Sadna razstava v Ljubljani. Sadna razstava, ali bolje rečeno sadni sejem bo letos od 19. do 24. oktobra na ljubljan-u»m velesejmu. Sejem bo bogato založen z naj-izbranejšim zimskim namiznim sadjem, hruškami in jabolki. Dosedaj so prijavljene sledeče vrste: Zgodnja zimska jabolka: ananas, zlata parmena, bellleur, pisani kardinal, bismark itd. Pozna zimska jabolka: Kanadska reneta, landsberška reneta, bobovee, mošanckar, londonski peping, boekopski kosmae, janatan, šampanjska reneta, bauuia-nova reneta itd. Hruške: avranžka, blumen-bahovka, pastorovka itd. Vee sadje bo lepo pravilno vloženo v amerikanskih zabojih od 20—25 kg. —lj Novost za grobove! Naša domača renomirana tvrdka: Alojzij Vodnik v Ljubljani nas je presenetila z novo vrsto nagrobnih svetiljk, kakršnih še nismo opazili na nobenih svetovnih pokopališčih. Njene prednosti so, ker učinkuje dekorativno, vsebuje možnost dolgotrajne gorljivosti ne glede na vreme ter nima za »ljubitelje tuje lastnine« nobene cene ker je tvarina samo marmor in steklo. — Sliko je videti v in-seratnem delu. 572-n —lj »Beli stadion«. Vsak, ki se le količkaj zanima za lepoto zimske nara\e in zimskega športa si mora ogledati danes film »Beli stadion* katerega predvaja danes ZKD ob 14.30 v prostorih Elitnega kina Matica. Prekrasno filmsko delo nam predočuje St. Moritz kot središče mednarodnega športnega življenia. Na platnu gledamo poleg slikovito lepih krajev, modernih in z vsem konfortom urejenih hotelov in vil najboljše smučarje, tekmovalce v drsanju, sankanju, skratka zastopnike vseh športnih panog. Krasno posneti bravurozni skoki smučarjev bodo očarali občinstvo istotako tudi umetniki na ledu. Film je na kratko povedano diven po svoii vsebini in izbornih slikan vsled česar naj si ga vsakdo ogleda zlasti pa vsi mnogoštevilni smučarji, ki bodo ob tem sporedu imeli brezdvoma ogromen užitek. Film se ponavlja jutri zadnjikrat ob 11. uri dopoldne. —lj Plesna šola na Taboru se vrši vsa« ko nedeljo zvečer v veliki dvorani Sokol-skega doma. Pouk za plesalce - začetnike pričenja ob pol 20. uri. Pozneje pa se vrši za vse predavanje letošnjih plesnfn no« vitet po plesovodjl g. Košičku. 518-n —Ij Preselitev pekarne. Pekovski mojster g. Karol Vidmar je preseli! svojo pekarno z Rimske ceste 5 na Rimsko cesto 6, odnosno Gradišče 17. Moderno urejeno pekarno in delavnico otvori v ponedeljek 14. t m. —lj Kot spomladi priredi tndi v jeseni tvrdka J. Grobelnik, Ljubljana Mestni trg 22 svojo jesensko veleprodajo. Pri tej priliki si nabavite vso potrebno manufakturo 10 do 20to ceneje kot običajno. Opozarjamo na danaSnji oglas tvrdke na zadnji strani lista. -~lj Lntkovo gledališče na Taboru. V nedeljo dne Si t m. ob pol 16. uri repriza lut-kove igre v S. dejanjih »Gaspe^Ček i5e> ita-novanjee.. Med odmorom igra salonski c rke-ster. Vhod iz Vrhovčeve ceete. Prostovoljni prispevki v kritje režijskih stroškov se hvaležno sprejemajo. —lj Za limske suknje in obleke največja izbira pri Novaku, Kongresni trg 15. 570/n Medeni tedoL — Kako se počutim v zakonskem življenju, nraviš? Mož bi me od ljubezni najraje pojedel. Kako se pa počuti« ti? — Moj mož poje brez izjeme vse, kar skuham. Štev. 934 •SCOVENS?! NAROD«, dne 12. oktobra 1929. Stran 5. 70 milijonov od tujskega prometa v Sloveniji Od maja do konca septembra — Največ tujcev UubHana, 12. oktobra. Predvčerajšnjim se je vršil izredni občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji pod predsedstvom dvornega svetnika dr. Marna. Ob tej priliki je podal ravnatelj g. Pintar zanimivo sumarično poročilo o delovanju Zveze od zadnjega rednega občnega zbora, ki se ie vršil meseca maja, pa do srede oktobra tekočega leta. Iz poročila posnemamo: Založniško delovanje V letošnji sezoni smo se omejili na publikacije v treh jezikih. Izdali smo: I. brošuro Ljubljana v nemškem jeziku v 5000 izvodih; 2. brošuro Bled v nemškem jeziku, istotako v 5000 izvodih; 3. preglede slovenskih zdravilišč in letovišč, ponatise v nemškem, srbskem, hrvatskem, češkem in francoskem iezf-•ku, vsakega približno po 5000 do 10.000 izvodov, obenem pa nanovo natisnili angleške preglede za Barcelono in Ameriko; 4. ilustrirani folder »Slovenija« v nemškem in francoskem jeziku, vsakega v 10.000 izvodih. Nanovo smo založili angleški folder v 5000 izvodih. Informativna služba Na našo vzpodbudo je izšlo nešteto člankov v domaČih in tujih časopisih, gojili smo intenzivno zlasti dopisovanje, ki se je izkazalo velike važnosti, poleg tega pa oskrbeli doma predavanja v radiu Ljubljana. Udeležba na razstavah Udeležili smo se naslednjih svetovnih razstav: razstave v Barceloni, ve-lesejma v Frankfurtu, velesejma v Budimpešti, dunajskega velesejma, praškega jesenskega velesejma in trgovsko propagandnega tedna v Frankfurtu. Projektirana je udeležba na razstavi v Buenos-u Airesu meseca decembra t. 1. Sodelovanje pri inozemskih za-ložništvih Sodelovali smo pri založništvili: Taubov vodič v Ziirkrhu, Baedeker, Forschungsmstitut fur Fremdenve»rkehr, Berlin. Blbliografiselies Institut, Leipzig (Mavers Reisebucher Ostalpen). Hartlebensverlag, Dunaj. Gojili smo tudi številne direktne stike z inozemskim ino vina rji. Zboljšanje prometnih razmer V interesu čim večjega pospeševanja tujskega prometa smo sodelovali nadalje dpi železniških konferencah, pri ureditvi avtobusnih prog ter izposlo-vali vozne olajšave za posetnike naših kopališč. Velikega pomena je bilo tudi organizatorično delovanje med našimi člani in tujskoprometnimi interesenti po časopisja in po direktnih stikih. Med drugim smo ustanovili tujsko-promet-no društvo v Kostanjevici. Potovanja in študijske ekskurzije Sodelovali smo nadalje pri organizaciji izleta avstrijskih obrtnikov v Ljubljano, izleta angleških arheologov, izleta Dancev meseca julija, študijskega potovanja nemških zdravnikov iz češkoslovaške republike meseca septembra, študijskega potovanja nemških zdravnikov pod vodstvom pisarne »Ilf« iz Draždan koncem septembra in potovanja večjih skupin Nemcev, Ru-munov, Angležev in Američanov. Udeležili smo se tudi raznih konferenc o organizaciji našega tujskega prometa, o kontroliranju cen, o informativni službi, o ureditvi naših službenih potniških uradov itd. Statistika o posetu tujcev Kljub temu, da se je tujskopromet-na sezona koncem septembra že zaključila, statistika o posetu tuicev v nekaterih krajih Še ni zaključena. 2e iz izkazuje statistika 80.000 tujcev je bilo na Bledu teh številk pa, kolikor jih je na razpolago, je razvidno, da Je tujski promet letos znatno napredoval. Lani je n. pr. znašalo število letoviščarjev 60.000, nočnin je bilo 380.000, letos pa znaša število letoviščarjev okoli 80.000, število nočnin pa 500.000. Dočim je da i lani tujski promet Sloveniji okoli 55 milijonov Din zaslužka, je dal letos okoli 70 milijonov Din. Največje število tujcev je imel Bled, ki izkazuje blizu eno četrtino vseh tujcev (18.000). Najvišje dnevno stanje je bilo letos doseženo 12. avgusta s 3000 osebami, lani pa 6. avgusta z 2649 Po narodnosti je bilo na Bledu največ .lugoslovenov (6460), dalje Nemcev (4520). Avstrijcev (2519), Cehoslova-kov (1974), Madžarov 776, Italijanov 201, nakar slede: Američani, Angleži, Francozi, Poljaki, Rumuni, Rusi, Danci, Grki, Holandci, Švicarji, Belgijci, Bolgari, Švedi, Turki itd. Mnogo tujcev izkazujejo tudi naslednji letoviški kraji: Celje z okoli 12.000 taki, Rogaška Slatina z 8000, Bohinj, Bohinjska Bistrica. Dobrna, Dovje - Mojstrana. Kamnik, Kranj, Kranjska gora (4000), Laško, Rimske toplice, Slatina Radenci, Rimski vrelec, Škoija Loka, Tržič in Medija-Izlake. Slovenija sme biti letos zadovoljna s tujskim prometom. Kakor izvemo, se Zveza za tujski promet v Sloveniji pripravlja, da bo čim uspešnejša tudi zimska sezona. V to svrho je že stopila v stike z najvažnejšimi tuisko-prometnimi uradi v inozemstvu, tako da je pričakovati tudi za zimo velikega dotoka tujcev v Slovenijo. Sramotno dejstvo Lansko leto osorej je bil pevski zbor nase Glasbene Matice na turneji po Češkoslovaški in je obiskal tudi Moravsko Oetravo. Na postaji navdušen in veličasten ©prejem, koncert poln, navdušenje nepopisno. Še prav posebno pa se je potrudil tamošnji Sokolski pevski zbor, ki je prepeval na postaji ob prihodu in po koncertu na banketu. Tudi našo sokolsko ekspedicijo, ki je potovala letos na vsesokolski zlet v Poznanj skozi Moravsko Ostravo, so bratje in sestre vzlic pozni uri — ob treh ponoči _ iri vzlic triurni zamudi vlaka nadvse ljubeznivo in prisrčno sprejeli in pogostili. V sredo smo pa mi imeli v gosteh Sokol ski pevski zbor iz Moravske Ostra ve. Sprejem na postaji klavern, koncert vzlic majhni dvorani slabo obiskan, pri večerji pa nismo mogli spraviti skupaj niti skromnega kvarteta, ampak so si morali gostje sami zapeti. To je sramota, ki jo je treba javno pribiti. Ne vemo koga zadene krivda, da naša javnost, predvsem sokolska, ni 6prejela dragih gostov tako, kakor bi bilo pričakovati, zdi se nam pa, da bo treba v bodoče take pojave na vsak način preprečiti Ne cincajmo! Zadnja leta ni več videti v naših telovadnicah tistega življenja, ki smo ga bili vajeni nekdaj. Od leta do leta postajajo bolj prazne. Vsi telovadni oddelki, še prav posebno pa naraščaj in deca, so skoraj pri vseh društvih veliko prešibki. Ako vprašamo po vzrokih tega žalostnega pojava, slišimo od vseh strani same izgovore, da je to pač posledica vojne, da je vsega kriva predvsem današnja mladina, ki se vnema za vse mogoče neumnosti, za resno sokolsko delo pa nima prav nobenega veselja in smisla. V teh besedah je sicer precej bridke resnice, vendar je pa velik, če ne celo poglavitni del krivde na naših vodilnih sokolskih napravah, predvsem na Savezu, ki se za mladino veliko premalo briga. Iz izkušnje vemo, da nam največ mladine in pa tudi članstva odvzamejo in odtuje razni športi. V zadnjem času se je pri nas KAKO ODPRAVIMO %||^ STANOVAN/SKO BEDO BREZPOSELNOSTI INDU/TftUJKO KRIZO? Naša država ni preobljudena. — Štirje glavni vzroki brezpo seinosti, ki bi je pri nas ne bilo treba. 15 Z zanimanjem zasledujem anketo o teh vprašanjih, ki j in prinaša »Slovenski Narod*, kar je treba pozdraviti tem bolj, ker se ravno potom novin razmotriva'o vprašanja, ki posegajo globoko v naše narodno gospodarstvo ter se tičejo največ onih. ki to soci:alno zlo najtežje občutijo in to so nižji uradniki, delavci, mali obrtniki in upokojenci. Za danes naj zadostuje, da po svoje povem, kako odpraviti in omiliti brez-poselnost. Tudi jaz sem sam mnenja, da se brezposelnost zaenkrat popolnoma odpraviti ne da, pač pa se da znatno omiliti vsaj v toliko, da imeli prizadeti delo in zaslužek doma in da bi se jim ne bilo treba izseljevati v inzemstvo, ki naš živeli po dolgih letih bivanja izven domovine našemu narodu popolnoma odtuji. Treba pa bo seveda, da se prei ali slej to vprašanje vzame ener» gično v roke in tega je zmožna zaenkrat edinole država, kajti naše dosedanje socijalne ustanove nudijo brezposelnim premalo podpore za življenje in preveč za za smrt. Trditev, da je naša zemlja odločno preobljudena, ne drži. kajti površina naše države jc prilično enaka Italiji, prebivalstva pa ima naša država komai tretjino tega kot ga ima naša soseda. Odveč bi bilo seveda omenjati tudi gostočo prebivalstva v Belgiji, Angliji, Nemčiji in severozapad-nem delu čehoslovaške, ki so že mnogo gosteje naseljene kot naša država. Seveda ni misliti, da bi naša država ustanavljala na svojem ozemlju še nove socralne ustanove, ki bi delile denar brezposelnim, pač pa je naravno, da bo sledila prei ali slej upravni ureditvi države tudi ekonomska ureditev to je, da se bodo morala izvesti razna melijoracijska dela v naših pokrajina.!, ki so nujno potrebna in pri katerih se bo zaposlilo naše delavstvo. Graditi se bodo gotovo morale še železnice in ceste, rečni kanali in regulacija rek. ki preplavljal in odnašajo po dolgotrajnih nalivih plodno zemljo, dalje se bodo morala izvršiti dela pri izuševanju močvirnatih pokrajin ter pri namakanju tropskih krajev in končno tudi gradnja vodovodov, predvsem v Bosni, Hercegovini i Orni gori, Dalmaciji in Liki ter pogozdovanje kraških predelov naše zemlje tako, da bo vse delo, ki bi ga izvedla država, neslo cVžavi sami v nekaj letih velike koristi, delavstvo pa bi pri tem imelo skozi dolga leta svoj zaslužek. Velik nesmisel je namreč ta, da odhaja naše delavstvo v tujino za kruhom, da tam obdeluje že 'tak kultivirano zemljo, dočim Čaka pri nas doma še mnogo nujnih in prepotrebni.i del. Drugi vzrok, zakaj pri nas narašča brezposelnost je pa tudi ta, da je vedno večji dotok delavnih moči iz kmetov v mesta in v industrijske kraje. Vsem onim. ki imaio svoje domačije, bi nujno svetoval, naj ratc ostanejo doma in naj svojo zemljo obdelujejo intenzivneje, kot doslej ter naj skušajo v svoje idilične vasi privabljati tujce in bodo gotovo srečnejši kot delavci, ki v tr. govinah prodajajo svojo neodvisnost, ki se mučijo pri strojih in razbeljenih pečeh tei v rovih pod zemljo, kamor nikoli ne posije solnce. Koliko ie delavcev, ki si žele priti nazaj na svoje domove, v svoje rojstne vasi, stoječe pod zelinimi holmi, a žal so domačije po dolgih letih odsotnosti prešle v tuje rokć ter na stara leta delavec dostikrat ne ve, kam bi glavo položil Ni vse zlato, kar se sveti, kajti kmetski fanje vidijo dostikrat svojega bivšega soseda, sedaj delavca, kako lepo je ob 2. popoldne prost in kako se izpreaaja s palico po cesti, on sam pa mora delati od zore do mraka, ne ve pa, da ta delavec nima nič dobrega, pač pa veliko skrb za obstanek, dostikrat prazen žep in največkrat kal bo lezni v prsih. Res je tudi, da gre rnarsikav tero mlado kmetsko dekle cvetočih lic v tovarno na delo. Od doma ie šla skromno oblečena, po nekaj letih pa pride v svoj rojstni kraj na obisk kot mestna KospodiC-na z ostriženimi lasmi, kratkim krilom in svilenimi nogavicami, toda to je dostikrat Ie pobeljen grob. kajti marsikatera nima niti pare v žepu, niti žepnih robcev, pač pa morda dosti dolgov. Takim dekletom Je na navaden in skromen delavec premalo, d* bi se poročile z njim, pa je tudi delavec navadno ne mara, ker bi je ne mogel * svojim zaslužkom preživljati, ker obleka preveč stane. Inteligenti pa se tudi za taka dekleta ne potegujejo, ker dobe lahko nji-n enake in tako ostane delavka navadno ved-f no sama, mora delati v tovarni Še dolga leta in tako množi brezposelnost. Tretji vzrok, zakaj narašča brezposelnost, je tudi ta. da pri nas še ni povsod zavarovanje za starost in onemoglost na širši podlagi. Delavci v inozemskih podjetjih razne pri bratovskih skladnicah še i povsod zavarovani za te slučaje in tako mora ubogi trpin garati do visoke ttarosti, dokler se popolnoma ne izčrpa. Kot se čuje, se ravno v tem času snuje pri pristojni.! ministrstvih pravilnik o tava rovanju delavstva za slučaj starosti in onemoglosti. Naj bi se upoštevalo tudi to, da bi delovna doba ne šla do skrajnosti, da bi šel delavec ko doseže svoiih 30 službenih let in dovrši 5o. ali na več 60. leto starosti, lahko v pokoj in preživel v miru v svojem rojstnem kraju jesen svojega življenja, mlajšim pa napravi prostor za delo, ter bi se na ta način tudi zelo omilila brezposelnost. So namreč slučaji in to pogosti, da star delavec ves izmučen komu leze iz tovarne, ki bi že davno lahko užival zasluženi pokoj, medtem ko pred vrati iste tovarne stoji mlad in čvrst delavec ter mora po cele mesece čakati, da dobi delo. Četrti vzrok, zakaj se Širi brezposelnost, je pa tudi ta, da imajo nekateri ljudje kar po dve ali več služ. medtem ko drugi nimajo nobene. V mnogih slučajih nimau zakonska mož in žena nobenih otrok, službe pa imata oba, v drugih slučajih pa imata zakonca po celo kopico malin otrok, pa sta brezposelna oba. Mnogo je tudi vpokr» jencev, katerim pokojnina zadosiue za skromno življenje. Prej ni mogel na noDen način vršiti prvotne službe, ko oa ie enkrat vpokojen, je naenkrat čil in zdrav in nosi svojo delovno moč na trg ter prevzamt delo za vsako ceno, kar ga tudi lahko, saj ima pokojnino ter jemlje zaslužek pri siste-miziranih mestih onim, ki sploh nimajo no dela in tudi ne pokojnine. Po mciem mnenju bi morale oblasti in dalvske zbornice paziti na take slučaje in bi morale dovoliti le onim vpokojencem novo nameCcn.e. ka i terih pokojnine ne zadostujejo za skromno živlienje in ki ne dosezajo eksistenčnega minimuma, v vseh slučanh in pri ist:h zmožnostih pa naj bi pri nameščenju imeli prednost oni, ki imajo družine, pa nobene službe. To so glavni vzroki, da se ie pri na* tako razpasla brezposelnost katere bi ne bilo treba, kajti pri rac:*, Malni razdelitvi dela in pri ekonomski urcd'tvl naše države bi morala na vsak iačii brezposelnost v doslednem času preneaati Prihodnjič pa še nekaj o stanovanjski krizi. —ik. Najboljše, naftrajnefše, zato 13 najcenejše! Jean Ramemi Tekmec Si konča zavoljo n>e življenje? Zakaj pa ne? Bila je dovolj lepa, da izgubi moški glavo, če je že izgubil njeno ljubezen. Prejšnji dan mu jo je bil prevzel v Ca-sinu ta tujec, ta hribolazec. Ni mogla kljubovati čarom te^ra slavnega »dvo-nožca«. ki je preplezal najstrmejse grebene F.vrope, ki se je boril z medvedi, zasledoval .^arnze in orle in slovel v Pirenejih kot največji junak. Povsod so govorili samo o njem. Kako bi se mu torej mogla upirati krasna Isabela? George ie kar besnel od jeze. Videč, da ni druge pomoči, je sklenil umreti. — Da, ubijem se. Toda predno umrem sam, je treba ubiti njega! Vzel je revolver in se napotil v hotel »Antrjeterre«. — Je gospod Forster dorrja? — Ni ga. gospod. Pravkar se je napotil na Pic Noir. — Ah! Povejte mi, prosim, kako se pride na Pic Noir. — Po dolini Trois-Tours in čez planino Hege. Kaj ne poznate Pic Noira? To je plezalna tura prve vrste. Lahko vam postrežemo z dobrim vodnikom, če želite. — Dobro, vzamem vašega vodnika. George se je hitro domenil s hribo-lazcem, katerega so mu predstavili. Kmalu sta krenila na pot. Ko sta pustila za seboj zadnje mestne hiše, je dejal George svojemu spremljevalcu: — Veste, ni mi toliko do Pic Noira, kolikor do nečesa drugega. Odvedite me naravnost tja, kjer je ta vražji Forster. Moram se na vsak način sestati z njim. — Dobro, gospod. Najbrž ga dofoiti-va šele na vrhu. Gotovo ga pa srečava, ko se bo vračal. — To mi zadostuje. Pojdiva! George ni bil hribolazec. Nikoli se ni naslajal ob pogledu na gorske velikane, nikoli ni vdihaval opojnega gorskega zraka, bil je sin nižav. Toda ho-dH je dobro. Za zanesljivim vodnikom je plezal junaško ob divji soteski, med strmimi skalami in nad globokimi prepadi. Bilo je čarobno. Toda pred očmi je imel samo eno sliko: Isabelo. V žuborenju gorskih potokov je slišal njen glas, v vonju bršlji-na in mahu je vdihaval vonj njenega telesa. Ta žena se mu je zdela na svetu edino bitje, vredno občudovanja in ljubezni. Mislil je na njo neprestano. Samo ona je bila vredna, da bi Človek v nepremagljivem hrepenenju po mji živel ali umrl. — Pozor, gospod! Tu je nevaren kraj! pojavilo oziroma uveljavilo nekaj novih panog, kakor smučanje, taborjenje, tenis itd., ki bo zlasti za mladino zelo privlačne. Od sokolstva moramo zahtevati v vseh stvareh, ki se ga le količkaj tičejo, popolne jasnosti. Razume se, da velja to še prav posebno za telovadne pojave. Dolžnost našega Saveza bi bila, da pove o vsakem novem telovadnem in športnem pojavu takoj svoje mnenje, to se pravi, da ga odkloni ali pa odobri in prevzame brez obotavljanja v svoj delovni program. Seveda ne smemo biti zadovoljni samo tš papirnatimi sklepi in resolucijami, ampak moramo zahtevati odločnih dejanj. Dosedanja politika cincanja in neodločnosti pri naši najvišji sokolski instanci 6e mora nehati, ker to ni niti Sokola vredno niti to sokolstvu v prid. Že od nekdaj smo bili namreč vajeni, da smo ob vsakem novem pojavu čakali neodločno ob strani, šele ko so nas že vsi drugi prehiteli, smo se zdramili in začeli prav počasi stopati za drugimi. Interes sokolske stvari nujno zahteva, da takoj poživimo telovadne panoge, ki smo jih začeli opuščati ali zanemarjati, in pa da prevzamemo v svoj program panoge, ki so dobre in zdrave, a jih še ne gojimo. Skušaj-mo Čimprej nadomestiti to, kar smo v preteklosti zamudili. Vsi dobri novi pojavi naj nam bodo sredstva, s katerimi si pridobivajmo zlasti mladino. Starejši bratje Pri Sokolskem društvu v Celju imamo že od letošnje pomladi samostojni oddelek starejših bratov. Telovadi vsak ponedeljek in četrtek od 6. do 7. ure zvečer v telovaioici v mestni osnovni šoli. Vadi ločeno od mlajših, ker bi telovadnica hkrati ne mogla sprejeti vseh telovadcev in vadi ločeno, ker starejši bratje zbog svoje starosti ne morejo v telovadbi dohajati mlajših Edino iz teh razlogov je osnovana vrsta starejših. Ta ustanova ni tedaj v nikakem nasprotju s sokolsko mislijo, ki temelji na principu demokracije. Da smo si enaki ne glede na starost in stan, se je dokazalo na naših javnih nastopih, kjer 60 starejši bratje nastopili pri prostih vajah skupno z mlajšimi z nič manjšim uspehom. Prehajamo počasi v zimsko sezono. Naša vrsta je pričela zopet s telovadbo in prihodnje dni bomo razun orodne telovadbe pilili že proste vaje za II. jugoslovenski vsesokolski zlet v Beogradu 1900. Imeli bomo dosti časa, da se jih priučimo brez najmanjšega truda. Treba je le, da se bratje odločijo za obisk telovadbe takoj in ne odlagajo. Kdor ne pride danes, ga jutri gotovo ne bo. Vabimo vse, ki so v mladih letih pose-čali sokolsko telovadbo, da pridejo zopet v naš krog in naše vrste pomnožijo. Vabimo nadalje vse, ki so naših misli in doeedaj iz kakršnegakoli vzroka niso mogli telav; eliti v sokolskih društvih. Pridite, da razgibljete svoje mišice, da postanete prožni in vedrega duha. Opustite komodnost, ki vodi k okorelosti. Telovadba vam bo utrdila vaše telo, da bo odporno in kljubovalo vsem mehkužnim boleznim, telovadba vam bo nudila zdravo razvedrilo, ona vas bo pomladila. Zdrav duh v zdravem telesu, to je naše geslo. Oprimite se ga in pridite k nam, da nas bo več. Sprejeli vas bomo z veseljem in sokolsko ljubeznijo. — Pomlajen starejši brat. — Tečaj za taborjenje. COS je priredila letos v času od 11. do 18. avgusta svoj prvi tečaj za taborjenje, in sicer za članice, ki je zelo lepo uspel. Tega tečaja, ki ga je vodila podnačelnica s. Provaznikova, se je udeležilo 11 sester iz raznih žup. Udeleženke so se naučile v tem kratkem času tabor od temelja 6ame postaviti in urediti. Preskrbeti so si morale potrebni les in ga spraviti po vodi na kraj, ki je bil določen za taborjenje, postavile so si pravilne šotore razne vrste, napravile v njih ležišča in si uredile kuhinjo z ognjiščem. Vsak dan so imele jutranjo telovadbo, preskrbeti .so si morale hrano, nato pa je prišlo na vrsto plavanje, veslanje in zvečer taborni ogenj z raznimi pogovori o sokolskih in drugih stvareh. Želeli bi, da s tem prihodnje leto tudi pri nas poizkusimo. — Tenis goji ČOS 78 edinic, ki imajo 100 lastnih igrišč. Tenis igra 706 članov, 563 Čla-nie, 17 naraščajnikov in 20 naraščajnic, skupaj 1306 oseb. Sokolskih tekem je bilo 15, športnih tekem pa so se Sokoli udeležili 25krat Kdaj bomo pa pri nas ustanovili prvi odsek? KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! George se ni dosti zmenil za nevarne kraje. Sledil je vodniku brezskrbno, držeč ves čas v žepu roko, v kateri je stiskal revolver. In če se je tu pa tam zagledal v daljavo, ga je zanimala samo postava njegovega tekmeca, katero bi bil rad čim prej zagledal. — Gospod, tu se pričenja najkras-nejši razgled. Glejte tam doli tarbesko planino, a tamle Totriouse... vidite ono sivo liso? Geor&e se ni dosti zmenil za planine, ne za reke in mesta. Vendar so mu pa te sinje daljine, ti divni pogledi na ni-žave ugajali. Kako svobodno se je dihalo! Kako svež, čist »rak je bil tu! Tam doli, te sive lise. to so mesta, zavita v oblake dima. v katerem ijudje životarijo in se vesele, v katerem norci verujejo, da jim more samo smehljaj lepe žene pričarati raj na zemlji in da svet propade, če se obrne ta smehljaj, namenjen prvotno na levo, kar na lepem na desno. — Gospod, zdaj sva v kraljestvu večnega snega. Držite se dobro! George je šel po sr*esu. Kako bel je bil, povsem drugačen nego v dolini! Gorski sneg je čistejši, njega belina jemlje skoro vid. T* 5ue^ je sovražnik vsega črnega *n mračnega ne samo v naravi, temveč tudi v $love$ki duši. George je nenadoma začutil, kako prodira ta čist« belina v njegovo telo in dušo. Zdelo se mu je, da so vse njego- ve misli prepojene s to nebeško belino. Nove misli so se zdramile v njem, podobne belim, drobnim ptičicam. — Gospod, glejte, sveže stopinje v snegu! Vaš prijatelj... kako ste ga imenovali? Forster? Najbrž ni več daleč. Gotovo ga kmalu dohitiva. George je sledil svojemu vodniku. Plezanje ie postalo naporno. Pot ju >e vodila čez ledenike, kjer so zijale globoke razpoke, sledil je ozek greben, katerega sta morala preplezati po kolenih. George je priplezal na vrh, na skalo, okrog katere se je dvigalo nebroj drugih pečin, ene na francoski, druge na španski strani, te rdečkaste, kakor zlati šotori, razpeti za nebeške potnike, one zopet bele, kakor začarani spomeniki barbarskih kraljev. — Gospod, poglej-te no tja doli, ali ni to vaš prijatelj, ki se baš vrača z vrha Pic Noira? George ie plakal. Ali je plakal od bolesti ali od radosti? Tega sam ni vedel. Tri tisoč me* trov visoko so vse solze enake, kajti v teli nebeških višavah vlada samo eno čustvo, samo ena misel: da nimamo na sebi skoro nič Človeškega, da smo se otresli vseh iposvetnih nadlog. — Vrniva se hitro, če hočeva dohiteti tega moža. Geonge je sedel na skalo in položil roke na kolena. Dolgo je tako sedel in sanjal. In ko je solnce zahajalo, je videl, kako se pogreza Španska na ju-gu v zlat dež, Francija na zapadu pa v krvavo morje. Čutil je, da so izginile iz njegove duše vse črne sence, ki jih je bil prinesel iz doline. Nagnil se je nad razpoko v skali, nastrgal je pest snega in si drgnil z njim oči. Nikoli več ne ho Isabelino obličje očaralo teh oči. — Gospod, nočem vam zapovedovati, toda ... če hočete nocoj spati v hotelu »Častno« ... Pri tem zopernem imenu se >e George zdrznil. — Molčite! — je dejal in vstal. Toda vodnik je pripomnil: — V San-M-iguelu je prenočišče, gospod ... — Me morete spremiti tja? Ali je na španski strani koča. kjer b? lahko ostal nekaj dni? Kako visoko je? — 2500 metrov, če se ne motim: — No torej, spremite me do San. Miguela, prijatelj. Na špansko stran sta prisi>ela v mesečini. Čez dva dni je sedel George na terasi planinske koče tik pod gorskimi velikani, ki so mu bili pregnaJi iz duše črne misli. KaT je zagledal moža, ki je bal pisal naslov na razglednico. B3 je Forster... NedVopno ie pisa> 1 *>eM.... Stran 6 •SCOVFNJIK! NAROD«,, dne 12.. oktobra 1929. Stev. 234 Blodna popotnica našim damam Na pragu v sezono plesov in drugih družabnih prireditev Stojimo na pragu nove sezone in dobe družabnia prireditev, plesov, čajank, domačih zabav, intimnih večerov v ožjem krogu znancev itd. Pozna jesen in zima je tudi pri nas v znamenju intenzivnejšega družabnega življenja, čeprav v tem pogledu še daleč ne dosegamo drugih kulturnih narodov, kjer bi ljudje ne cnogli živeti tako rezervirano in samotarsko življenje, kakor ga živi večina nas. Doba družabnih prireditev za* hteva tudi večje zanimanje za modo in zato smo zbrali v splošnih potezah vse. kar mora vedeti dama, če hoče biti elegantno oblečena. Toalete Pas v normalni višini je geslo sezone. Z-a popoldne in za promenado preprosti kostumi iz mehkega volnenega blaga krilo, malo okrašeno ali pa pod enostavni plašč enostavna "volnena obleka skoro brez okraskov. Krilo povsod enako dolgo, samo z nekolikimi za gibi, rokavi ozki, t« pa tam z manšeto, na životu kak gumb, drugačna pentlja, mal ovratnik itd. Barve: siva, beige, rjava, zelena in povsem nevtralna. Večerne in družabne toalete to skromnost stokratno nadomeste, ker se odlikujejo po najfinejšem blagu ali kompliciranem kroju in sploh po razkošju. Dama, ki hoče imeti elegantno večerno ali družabno obleko, mora kupiti 6 al! S metrov blaga. Izbira je v barvah in v blagu zelo bogata. Samo ena barva, ki je doslej prevladovala, je stopila v ozadje in sicer temno-modra. Njo je nadomestila lepa, distingvirana rjava barva. Perilo Damskemu perilu posveča moda vedno večjo pozornost. Pogosto je perilo lepše in dragocenejše nego obleka, kar pa velja samo za perilo k družabnim t eo le tam. Za vsakdanjo rabo je lini opal. batist, japonska svila, umetna svila itd. Perilo okrasimo z ažurji, ozkimi Čipkami ali ve-zaošmi motivi, široke čipke niso za praktično perilo. Lepo se prilega perilu rob drugačne barve. Luksuzno perilo glede materijala in okraskov ni omejeno. Večinoma je narejeno iz krepdešina ali žoržeta. Za posebno elegantno perilo se rabi zadnje čase tudi krepsatin, velour-š'fou, velour transparent itd. Kroj perila se približuje modernemu kroju obleke. V pasu se oprijemlje telesa, snodaj je pa zvončasto, a zadaj globoko tzTe-zano. Najbolj priljubljeno je še vedno roža perilo, pa tudi žoitozeleno in žolto je v modu Vijoličasto je prišlo iz mode, bledomodro se nosi redko, belega pa skoro sploh ni videti. Klobuki Vsaka jesen prinese damam skrb za jesenske in zimske klobuke. Jesenska moda je prinesla klobuke zelo distingvirane, večinoma temine barve. Prevladujeta črna in teannomodra v vseh odtenkih. Obetajo se pa tudi ostrejši odtenki zelene barve. Kot materijal pride v poštev v prvi vrsti velour s kratko dlako, velour z dolgo gosto dlako, in svetlejšo podlogo, ki je priljubljen že več let, double in gladka klobučevina, ki jo vidimo na angleških modelih. Letos so najbolj priljubljeni široki klobuki, nosijo se pa tudi togue in takozvana oblika Napoleon. Značilne za prihodnjo sezono so zadaj močno razširjene oblike, ki so v bistvo samo izprememba staTe oblike cloche. Ta oblika bo pa imela svoje težave pri damah pozimi, ker se bo moraila prilagoditi širokim ovratnikom kožuhov. Klobuki so letos bogato okrašeni s kožo, ozkimi trakova in zaponkami. Vidimo tudi modele, okrašene s kratkodlakim krznom. Zaponke so masivne, koščene in kovinaste. Poleg tega vidimo kot okraske na klobukih volnene in svilene trakove. Vse vrste materijala in okraskov se odlikujejo po dobri kvaliteti in barve so tem lepše, čim dražji je materijal. Prav tako se odlikujejo vsi modeli po precizni izdelavi, kar je včasih edini in največji okrasek, kajti na takem modelu se ne skrije nobena napaka. Pariz prinaša letos mnogo krasnih turbanov iz mehkega finega blaga, ki se nosijo zlasti h kožuhom. K večernim oblekam se nosijo turbani iz srebrne aH starobronaste tkanine, ki napravi zelo aparten vtis. Krzno ivi Kožuuoviua je od leta do leta bolj v moda. Krasi vse, vsakdanje obleke in elegantne kostume v obliki razkošnih lisic, na plaščih vidimo krzno v celih kosih na širokih ovratnikih in man-šetah, večkrat tudi na spodnjem robu, skratka i koiuhovina je postala bistven del mode. Ker je povpraševanje po nji tako veliko, ne more biti moda glede vrste krzna posebno izbirčna. Če hoče ustTeči vsem, mora rabiti vse. Moda je mobilizirala vse od navadnih, polarnih in aljaskih Hsic do zajcev, mačk, krtov, veveric, hrčkov, kun, vider, bobrov, činčil, sobolov in jagnjet. da krase rn grejejo damske vratove. Drago krzno je ostalo večinoma v prvotnem stanju. Samo v'dia n perzijan se barvata, pa tudi svisč (snežna podgana) se kot novost letošnje sezone barva. Lepši je pa v prvotni sivi, nego v umetni svetlo-rjav. barvi Pač pa dobi vidra z barvanjem krasna odtenke. Cenejše krzno se večinoma barva in Je mnogo lepše, nego v naravni barvi Na ovratn.kih se pojavlja zopet bober, toda samo na uiiaiiaVfc in manšetah. kajti za ves kožuh bi bil pretežak Perzijan je bil. je in bo nobel, iz-redno trpežna kožuhov in a za plašče »n okraske. Kožuhi iz bizarnovih trebuščkov, ki so se lani pojavljali samo tu pa tam, so začeli zmagovati na celi Črti. Pozimi bodo zelo v modi tudi plašči iz angleškega blaga s kožuho vina sto podlogo, z bogatimi kožuhovinastimi ovratniki in manšeti. Čevlji in nogavice To, kar počenja sedaj moda, je že popoln »kult noge. Obuva jo v najfinejšo svilo zlate in bronaste barve in damski čeveljčki spominjajo v iz-lodSbah bolj na čeveljčke začarane princese, nego na pravo obutev. Kje so časi, ko so nosile dame tudi k družabnim oblekam trpežne volnene nogavice s podvezami pod koleni in trpežne črne če vije! Človek bi amt&t da je bik) to v srednjem veku, v resnici je pa minilo koanaj 30 !et, odkar so dame odložile dolga, Široka krila, ki so zakrivala noge prav do tal. A nihče ne more reči, da posveča sedaj moda nogam toliko pozornosti samo zato, ker se cele vidijo. Glavni vzrok tiči v tem, da moderna elegantna dama ne trpi na svoji zunanjosti ničesar, kaT ni v popolnem soglasju z elegantno celoto. Dame se dobro zavedajo, da zadostuje ena zanemarlena malenkost, pa je celotna slkka pokvarjena. Zato se moda zelo intenzivno peča tudi s čeveljčki in nogavicami. Kuščar je za čevlje še vedno zelo v modi, obenem je pa zek>. praktičen, ker se čevlji ne raztrgajo zlepa. Bolj priljubljena ie sivkasto bela barva, nego beige. Krokodil je krasen, toda samo za promenado, nikakor Pa ne k družabnim oblekam. Atfasni čeveljčki so najlepši v barvi obleke. Ogrlice in zapestnice Moderna dama ne mote pogrešati tega razkošnega dopolnila. Vsaka obleka zahteva drugačno ogrlico in drugačno zapestnico. Navadne biseTe so izpodrinile drobne korale in veliki v raznih, oblikah brušeni kamni. Zaponke in zapestnice morajo biti v skadu z ogrKco in tvoriti celotne garniture. Od "obleke je odvisno, ali nosi dama smaragde, biserej safire, onikse, topaze ali akvamarine. Pomniti je pa treba, da priporoča moda čim več dTaglh kamnov in da sploh ne trdi, da morajo biti pristni. Modni drobiž V to poglavje spadajo ročne torbice, dežniki, pisani robci in šali,, ovratniki, rokavice, drobni okraski, pasovi, -rože itd. Ročne torbice so male, velike, ploščate, okrogle, podolgaste, štrrioglate, na verižice, na jermeačke, iz kože, svile, korald, gobelina, kuščarja, krokodila, črne, rjave, beige, sive, temnomodTe, Tdeče itd. Večerne ročne torbice so oz pestrih vezenin, brokata, zlata in imitiranih draguljev.* Robci in šali kažejo kubistične, akspresijonistične in -razne, druge -istične risbe, vzorce in barve. Kot materijal prihaja v poštev krepdešin, mehka svila in fina mafocaine. Najlepši in najdražji so šali .in robci pristnih japon- skJi vzorcev. Barv so lahko najrazličnejših, vendar pa mora biti vsaj ena v skladu z barvo obleke. Nosijo se h kostumom, plaščem in enostavnim oblekam nikoli pa ne h kompliciranim francoskim popoldanskim ali večernim toaletam. Dežniki so letos nekoliko večjL, nego lani, prevladujejo Črn:, v modi so pa tudi modri in rjavi. Ročaj ne sme biti preveč fantastičen. Pisane papige, psičke, gade in drugo zver jad, v kolikor sedi na ročaju vašega dežnika, odvijte in dajte otrokom, naj se z njimi igrajo. Pasovi so večinoma usnjeni aii pa platneni v barvi kostumov ali pu!ovrov, h katerim se največkrat nosijo. Ovratniki se še vedno nosijo, čeprav že manj, nego poleti. Po obliki in materijalu se niso iz-premenilL Rokavice morajo biti vedno brezhibne. Rože se nosijo zelo redko. Ce je pa roža zelo lepa in posrečeno izbrana, je najlepši okrasek družabne obleke. Umetne rože se pa ne smejo nositi k promenadnim kostucnoen in plaščem. Kavalirji lune in vladarji noči Steparji in 'pustolovci, živeči na račun naivnih ljudi, se nazivab na Poljskem kavalirji lune. ker poslujejo navadno ponoči. Do zadnjega so se omejevali na večja mesta, zadnje čase so pa začeli poslovati tudi po kmetih. Te dni so opehariK in oskubli 112 kmečkih rodbin v hibelskem okraju. Pustolovec Viteszko je ustanovil siromašnim kmetom konzumno društvo, za katero je pridobil 112 kmetov z deleži v skupnem znesku 112.000 dolarjev. Kupil je veliko posestvo, katero naj bi bilo razdeljeno med dotične kmete. Mož je pa znal tako spretno urediti zadevo, da je postal sam pravni lastnik veleposestva. obenem pa predsednik konzumnega društva. V imenu društva je napovedal konkurz in .vseh 112 kmetov je opeharil Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. Istočasno je bilo obsojenih 36 članov sleparske tolpe, ki je nastopala pod firmo »vladarji noči«. Sodišče je zaslišalo 123 prič. Glavna krivca sta bila obsojena na dosmrtno ječo, drugi bodo pa sedeli od 7 do 12 let. Grozen čin blaznega očeta V četrtek popoldne je odšel usluž* benec berlinske cestne železnice Albert na podstrešje, kjer je zavezal svojima otrokoma oči odprl okno in vrgel sta* rejšega sina na dvorišče. Prestrašena žena je takoj poklicala na pomoč ga* silce, toda nihče ni imel poguma pri* bližati se besnečemu možu. Gasilci so takoj razprostrli rešilno plahto, misleč, da vrže Albert skozi okno tudi mlaj* šega sinčka. Mož si je pa nenadoma prižgal cigareto in se mirno vrnil s podstrešja na dvorišče, kjer so ga zve» zali. Devetletni sinček je zadcbil tako težke poškodbe, da je kmalu umrl. Oče ni kazal nobenega kesanja, da je vrgel sinčka skozi okno. Na policiji je izpovedal, da je pre* stal nedavno težko operacijo in da ču« ti v glavi posledice. Ves teden ni mo. gel prijeti za delo, v četrtek je pa skic* nil umoriti oba sinčka in izvršiti samomor. V trenutni duševni zmedenosti je vrgel starejšega sinčka skozi okno. Ka = ko se je to zgodilo, sam ne ve. £ele obupno ženino kričanje mu je vrnilo zavest. Orsko so našli Zadnjič smo poročali, da je slavna nemška igralka Marija Orska brez sledu izginila. Oblasti so jo začele takoj iskati in v petek so jo našli onesvešče* no na železniškem nasipu blizu Wurz« burga tik ob tračnicah. Bila je samo nekoliko opraskana, kakor da bi padla. Odnesli so jo takoj v bolnico, kjer se pa še ni zavedla, da bi jo mogli zašli* sati. Zato še ni znano, kaj se je zgo* dilo z njo in kako je prišla na železni* ški nasip. Oblasti domnevajo, da je v "vViirz* burgu izstopila iz vlaka in zablodila, ali pa da je padla iz počasi vozečega brzovlaka in obležala onesveščena na nasipu. Ni pa izključeno, da je postala žrtev roparskega napada, ker je imela pri sebi mnogo draguljev. Policija jo je iskala po Nemčiji in Avstriji. Dr. Kahle, ki jo je lečil v svojem sanato* riju, je povedal, da je zapustila sana* torij v torek zvečer. Na kolodvor bi jo morala spremiti usmiljenka. ki je pa svojo dolžnost zanemarila. Iz sanatori* ja je odšla pomirjena, toda poznalo se ji je, da bi zadostovala najmanjša do* za opija, pa bi znova pobesnela. Nem* ška policija napenja vse sile, da ugo* tovi, kako je prišla igralka na železni* ški nasip. Vzrok. — Halo. prijatelj, zbudi se vendar že! — Saj se ne morem. — Zakaj pa ne? — Ker ne spim. Bogata nevesta. — Kakšna je tvoja nevesta v obraz? — V obraz? Še dolgo lahko delam nanj dolgove. Moderna ljubezen. — Milostiva, vaše srce torej še ni oddano? — Srce še ne, pač pa roka. (Qxna ma&tia — Marlow že ve, kaj morava storiti, — je odgovorila samozavestno. — Z listinami moram prispeti v Newyork, vse drugo uredi Fairfaxova pisarna. To jje prijetna zavest po mukah, ki sem jih prestala, odkar je bila moja mati obsojena. Mati ni klonila glave, a zdaj jo lahko dvigne še ponosneje. Ce se mi "posreči z Marlowo pomočjo iznebiti se čimprej Golensa, bo moja mati kmalu rešena. Ne smeva podleči — ne sineva. — Ne podležemo, — je dejal Hep-burn. — Samo držite se tako dobro, kakor doslej. Zdaj ste najbolj potrebni počitka. Pravkar sva se peljala skozi Much Hadiharn. Kako se že imenuje vas. kamor sva namenjena? — Farnden. Poznam jo že od prej. Oddaljena je od tod kakih šest milj in hišica stoji na samem dobre doI milje za vasjo. Hišica na kraju gozda Drvela sta po lepi ravni cesti, potem sta pa zavila na široko cesto, ki se je začela hitro ožiti. Včasi sta morala zmanjšati hitrost, kajti cesta je bila zelo slaba .Avtomobil je drvel mimo hišic samotne vasice in slednjič je zavil v klanec. Kar je Rosamunda razočarano vzklfknila. — Kaj se je zgodilo? — je vprašal Hepburn. — Sva zgrešila pot? — Da. Iz vasi bi bila morala kreniti ipo drugi cesti, — je odgovorila. — Ta ne vodi nikamor. Mislim, da se obrne tam za hribom nazaj na glavno cesto. — Naj obrnem? — je vprašal Hepburn. — Zdaj ne, — je odgovorila Rosamunda.-— Hi'treje doseževa cHj, če kreneva kar po tej cesti naprej. Pazite, če zagledate na desni strani plot. Pustila bi lahko avtomobil za plotom in krenila čez travnike peš. Evo, tamle je plot. Hepburn je ustavil in izstopila sta. — Jezi me, da sem bila tako neumna, — je dejala Rosamunda in preplezala plot. — Sicer pa nisva napravila tako slabo. Hišica gosrx>da Marlowa stoji za temle poljem. Pičlih pet minut imava do nje. Hepburn je sledil Rosamundi čez travnike in po ozki poti v popolni temi. Visoko, košato grmovje je raslo na obeh siraneh poti, a pred seboj sta videla motne obrise hišice. Rosamunda ie potrkala na vrata. — Sam bo doma, — je dejala. — Kmetica iz vasi mu hodi čez dan pospravljat in kuhat. Ta kraj je zelo zapuščen. Celo uro lahko hodite, pa ne srečate žive duše. Potrkala je še enkrat in Hepburn se je ozrl na okna, misleč, da opazi luč. Toda hišica je bila pogreznjena v temo. Vse je bilo tiho. Minila je minuta, za njo druga. Rosamunda je pritisnila na kljuko. Vrata so se odprla. Vsa presenečena se je ustavila, potem je pa poklicala Mar-lowa po imenu. Čakala sta, toda odgovora ni bilo. — Ne razumem, kaj bi to pomenilo, — je zašepetala Rosainunda. — Mora biti kje zunaj. Ah. že vem. Gotovo se še ni vrnil. Stopila je v tesno vežo in odprla druga vrata. — Glejte, v salonu je peč zakurjena. Gotovo je kmetici naročil, naj mu vse propravi. Zdaj si "lahko tu poči jeva. Takoj prižgem luč! Kar vstopite. Hepburn je vstopil v prijazno sobico, kjer je prasketal ogenj v kaminu. Ta Čas. ko je Rosamunda prižigala luč, se je oziral po sol>rci. Prvo. kar je opazil, je bila prevrnjena vaza z rožami na mizici pri vratih. Čim jo je zagledal, je kanila od nje ka*r>ljica vode na preprogo. Rosamunda je privila petrolejko in Hepburn se Je presenečeno ozrl. V. naslednjem hipu je zamoklo vzkliknil od groze in stopil koTak nazaj. Nasproti njeirm je stal naslanjač, v katerem je ležal mož. Njegove oči so bile odprte In nemo so zrle po sobi. Njegov obraz je bil mrtvaško bled, nepremičen, a iz prs mu je molel dolg, zakrivljen ročaj bodala. Hepburn se odloči — Ne glejte, za boga, ne glejte! Hepburn je prijel Rosamundo za roko. Toda njegovo svarilo je prišlo prepozno. Rosamunda, orKDz^ena po prvem kriku, se je obrnila od mize v trenutku, ko je hotela povezniti na petrolejko senčnik. Ozrla se je na moža v naslaniaču. — Marlow — to je Marlow! Hepbairn ni izpustil njene roke. Vedel je, kako so bili njeni živci začinje din naipeti in bal se je. da bi ne dobila hudega živčnega napada. Ko se je pa prvj dojem groze polegel, se mu je zdelo, da omahuje, kakor da so se vse njene moči razblinile. Njen glas je zvenel votlo. — To je Markyw. — Ponovila je njegovo ime večkrat, kakor da je edina stvar, ki ji je ostala v spominu. — Pojdiva odtod, — je zašepetal Hepburn. — Tu se ne da nič pomagati. Prepozno je. Ti lopovi so naju prehiteli — to je Colensovo delo. Spomnil se je, da je videl kapljati vodo iz vaze. pfevrnjene blizu vrat. Voda je Še vedno kapljala, kapljica za kapljico. Hepburn je prikimal z glavo. Bilo je jasno, da so bili Colensovi pajdaši nedavno tu. — Spotoma jih nisva srečala. In vendar so se morali vračati. Svoje misli je izgovarjal glasno, deloma da bi pregnal mučno tišino, deloma pa, da se prepriča, da je pri polni zavesti. Lastne besede so mu zvenele v ušesih kakor odmev tujega glasu. Ozrl se je po sobi. Zdelo se mu je, da je Rosamunda samo senca. Potem se je ozrl na mrtvaško, nepremično obličje v naslanjaču^ podobno glinastemu obrazu s steklenimi očmi pod težkimi trepalnicami. In vedel je, da to ni fantazija njegovega mozga. S tem, kar je videl, je bilo treba računati. To je zahtevalo odločitev, pol tucata odločitev. Opazil je, da vodi Rosamundo skozi predsobo v drugo sobo in da prižiga svečo na hrastovi mizi. Rosamunda ie topo gledala plapolajoči plamenček. — Kaj storiva zdaj? — je vprašala tako. kakor bi vedela, da ne more dobiti odgovora. — Pokličeva policijo, — je odgovoril Hepburn. — To spada v njen delokrog. Skušal jo je posaditi v naslanjač pri peči in šele po dolgem prigovarjanju se mu ie posrečilo. Sirota se je sesedla. za-ihtela je in si zakrila obraz z rokami. Aktovka ji ie ležala na kolenih. Ves čas je ni dala iz rok. Opazil ie, da drhti. Zato ji je ogrnil plašč in zakuril peč. — Ne, policije ne, — je dejala. — Policije nikar. To je preveč riskantno. — Preveč riskantno?- Ne razumem vas. Sprejela je izzivanje tako hladno, da je bil presenečen. — To bi pomenilo odlašanje — zavlačevanje! Kaj vl% razumete? Zdaj ni važno niti to. da je bil Marlow umorjen. Ne zdaj. Moram pa v NewyoTk. Fair-faxova pisarna mora dobiti te dokumente. Zdaj mislim samo na svojo mater — vse drugo me ne zanima. Kaj me res ne razumete? Pogledala mu je naravnost v oči. — Me pustite odtod? Samo to Prošnjo imam. Nagnila se je naprej in mu podala roko. — Mi dovolite oditi? Mi hočete pomagati, da pridem čim prej iz te strašne hiše? Hepburn si je grizel ustnice. —To spada v delokrog policije, — je ponovil. — To je jasno. Policijo čaka težka naloga. Saj veste, preiskava ... — Čujte! Samo na Fairfaxovo povelje se nisem zatekla k policiji že prej. Brzojavi] je Marlowu. naj ne zapleta v to policije, dokler sam ne prispe v London. Gotovo je vedel, zakaj se policija ne sme vmešavati v to zadevo. Je že moral imeti tehtne razloge. — Tehtne razloge? Hepburn je skomignil z rameni. — Morda, toda nama niso znani. Mislim, da je Fairfax vedel, o čem govori. — Seveda je vedel. Bolje, nego kdorkoli. Hepburn je zamišljeno prikimal. — Naj bo že kakorkoli, jasno je, da je za vas važnejše spraviti te listine v Newyork, nego — no, nego zaplesti se tu v nekaj. — Obrnil ji je hrbet. PUH,- PERJE R.MIKLAUC LJubljana Ocarinjenie vseh a voznih to izvoznih m tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, afa boo in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik. LJUBLJANA. Masarykova cesta št. 9 (nasproti carinarnici). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. i ■ ■ ■ H i| innnrrinr11 b nnnnnr i> n lrir-fr Dvoko-iesa najboljših svetovnih znamk v veliki Izbiri celo poceni. NajoorejSi -podeli otroških vozičkov, od preprostega do najfinejšega. Id Igračci vozički v ta-logi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, del In poovmatifca. Cenfld ' franko. Prodaja na obroke. «TRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles is otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovskr c. 4. Zahvala. Ob priliki moje 50 letnice se najprisrčneje zahvaljujem za vse čestitke. cJurij Schaffer, Ejubljana JAVA" pšenična kava je izvrstna, zalo redilna in okusna. Zahtevajte Jo pri vseh trgovcih. Razpošiljamo Jo tudi po poŠti v zavod* po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej poSJe aii pa po povzetju za 75 Dio Povzetje Je 5 Dio dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu & kg zavoju »Java« pšenicne kave Je kot darilo pride Jana lepa skodelica za kavo. Kdor posije 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gramov »Java« pšemčne kave poštnine prosto* Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. f,JAVA" K. D. BEOGRAD, Lomi** al. ti o Ribje olje sveže, najfinejše. norveSko, iz lekarne dr G PiccoB-J« v LjnJ>Haai. se priporoča bledim, slabotnitn osebal. W-L Klavirji! Svarim pred nakupom navideznega blaga, cenah ktovirjev! Kapajte na obroke od Din 400-— prve svetovne fabrikate: Bd&en. dorfer. Stelnway. PSrster. Rfilzl. StlagJ original. Id so nesporne najboljši! (lahka, precizna mehanika) Prodaja Jih Izključno le sod izvedenec is brv a Sat. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trt 3 Najcenejša posojevalnica. ©©©©©©©©©© Kajenje |e strupi Vsak se igraje lahko odvadi zdravju škodljivega (nezmernega) kajenja V 14 dneh postane tudi najstrastnejši kadilec nekadilec ako uporabita trikrat na dan naše tablete »Ex« Docela neškodljivo (se ne požira!) Zavoj Din 30.— in poStnina. celo zdravljenje 5 zavojev* Din F45 — poštnie prosto Pišite Še danes — »Autora« sekt 42* Novi Sad. Železniška 35 JOOOEO ■ ■ ■ irunnnnrinrM nnn nrTTrTTTTTTTTinnnn Štev. 214 Stran 7 Za damske plašče najnovejše desene za tekočo sezijo PRI NOVAKU Ljubljana, Kongrresni tra? 15 Velika izbira — najnižje cene Naznanilo preselitve I Slavnemu občinstvu in p. t. odjemalcem naznanjam, da sem preselil svojo delavnico in pekarno z Rimske ceste 5 na Rimsko cesto 6 oziroma Gradišče 17. Novo pekarno otvorim v ponedeljek 14. t. m. Zahvaljujem se vsem za dosedanjo naklonjenost, katero upam, da mi boste ohranili tudi v bodoče. Se priporočam KAROL VIDMAR, pekovski mojster. Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko J — Na vprašanja brez znamke ne « ■ . ndenveiriamo. - NajmanW o&las Din 5^—». —...um ■ 2 skladišča In 2 pisarniški sobi se takoj ali s 1. noverrrbrojri odda skupno ali posamezno. Poizve se v oglasnem oddelku »Slovenskega Naroda«. 2185 Na obroke kupite po origi na Uvib cenah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev. LJu.bUa.na. Cigaletova ul. I. 80/L Več dobrih tesarjev se sprejme takoj pri Ljubljanski gradbeni družbi v Ljubljani, Slomškova uL 19. 2194 ?0%-ne kronske bone tupofo Pučka Štedionica, ealožn* zavod d. d.. Os-fjek. Desadčrna al itev 27 79-L Za klavir iščem domačo učiteljico začetnici. Honorar zmeren. Prijave na upravo Slov. naroda pod »KlaviT«. 2188 Dobre krvave klobase v gostilni Maver, Ahacljeva c. 5 vsako soboto ta nedeljo, ter prav dobro vino. Več abonen-tov na dobro hrano se sprejme, — Marija Hrast. 2182 samostojna za na dom se išče. — Naslov pod »Zmožna« na oprav- aištvo Usta. 2108 2 natakarici iščeta mesto na deželi — kjer bi prevze* na račun. Nastop s 1. novembrom. — Naslov: Ivica in Bi-neta. Ruše. poštno ležeče. 2193 Endl stroj SPAI^I FOTELJA I \ KAIAPEJI patent otomane v najnovejših oblikah in najfinejši izdelavi dobite samo pri RUDOLF SE VEK, Marijin trg S malo rabljen, kupim, ali pa tudi proti odškodnini sprejme Marija Zdešar, trgovina. Stara Vrhnika. 2192 Mlin v Slavoniji z 2 pari kamnov in 4 pari valjarjev ter pomožnimi dvigala — v plodonosnem kraju proda Ivan Kruljić, Andrijevcd. 2191 Sadno drevje vseh oblik in vTst, vrtnice konfe-re, perene, okrasno grmičevje, vrba žalujka, demaris, dahlie, 1:gušter dš najlepše žive meje in drugo. Cenik brezplačno. M. Podlo-gar, drevesničaT in vrtnar. Dobrna pri Celju. 2121 Zelo prikupna nova hišica trita z opeko. 2 tepi parketkana sobi. 1 kabinet, velika kuhinja, ilektriona razsvettja/va, dve kleti, lepa stavbna parcela bo oa prodaj NA PROSTOVOLJNI JAVNI DRAŽBI v nedeljo dne 13. oktobra ob 3.30 oopoldne. Dražba se vrši pri Mariji Mihelčič v mesto Višnja gora it 29 na Dolenjskem, pet minut od kolodvorske postaje. 2098 Bolni na pljučih! Več tisoč ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji no». um tnosti hranitve kl ie že, mno«e. Porablja se lahko ob vsakem načinu življenja in pomore, da bolezen prej premagamo. Nočno potenje in kapelj prenehata, telesna teža se poveča, polagano poapnenje pa skonča bolečine. R sni moiie zdravniške znanosti potrjujejo izvrstnost moje metode in jo radi odrejajo. Cim prej pričnete z mojim načinom hranjenja, tem bolje. fopo« om* irezpl^Čno dobite mojo knjigo, ki boste iz nje dobili mnogo koristnega znanja. Ker moj zalagatelj razpošlje vsega samo 1-J.u O >ow o- eiplacno pišite takoj, da se boste tudi Vi lahko prištevali med srečne dobitnike te knjige. Geopg f ul »ser lierlin-Neuko In Ringbahnstrasse 24, Abt 615. Družba »Ilirija« Dunajska cesta 46 Trboveljski premog Šlezijski premog KOKS ica industrijo in kovale KOKS ca centralne kari are OGLJE DBVA nalboiffte kvalitete Telefon •ter. «8«0 L Stjepušin um Jnlnita 57 priporoča najbolji« tambure, fice. »kole, partiture I ostalo p#> treMOao aa >yi glazbala. -Odlikom aa pariškoj talofbf CJcald Iranko Odvetnik Josip £&mavec je otocri/ svojo odvetniško pisarno v prejšnji dr. Grossmannovi pisarni v Ljutomeru Beli z ob je olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje * prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da M dosete lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki ;edi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilubt :ieprijeten duh ust. odstranjujejo se najtemeljitejše i Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej x malo tubo Chioro lont-paste, ki stane Din. 8-—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine . Pristno samo v originalnem modro^elenem omotu t napisom Chlorodont Dobiva se povsod, — Pošljite nan> ta o?las kot tiskovino (omot ne zaJepiti) dobili dok* brezplačno eno poskusno tubo za večkratno upora*-o Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 7 • fT1 gttovo in po meri najboljši izdelavi po najnižjih cenah pri IfnjInlJSi brnsKi blosooi Zaamčeno čist o volnene moške In damske Magove aadnjih novosti so jesensko m zimsko sezlio razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegrel - liuliof — Brno Palackćho tf. 12, Češkoslovaška. največja izbira. * Najnižje tvornisKe cene. - Najsolidnejsa izvršitev vseh naročil. - Na zahtevo vzorci zastonj in poštn ne prosta S1DOL" najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh vrst kovin „SlItAX" se uporablja za čiščenje celokupnega jedilnega in kuhinjskega pribora, vsakovrstne posode, cinaste. lesene, pločevinaste in emajlirane, kopalne kadi. stopnic i. t. d. Azrnoi," najboljše tekoče indigo plavilo. Dobivajo se povsod. Pazite na ime m znamko! Grazer VVaggon- und Maschinen Fabriks Actiengesellschaft vorm. JO H. NVE1TZER DIESELOUI MOTORJI S KOMPRESORJEM Ali BREZ NJEGA. 00 30-2000 HP Izvrstni stroji - Najboljše reference Brezplačna pojasnila in ponudbe dajo naša zastopstva: BEOGRAD, Knez Mihajlova 49 Ing O Meinhard ZAGREB Gajeva ulica štev 32 „SNOP\ Hrvatska Gospodarska Prometna Zadruga sm Stran 8 •SLOVENSKI NAROD«, dne 12. oktobra 1039. Sev 234 y Krasne kodre neomejeno trajne pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo jdame in gospodje brez škarij kodraJk s H E L A . KODRALOM. Tudi najlepši bubikopf se poJepša s Helo. ker je nepotrebna vsaka onduladja. Velik prihranek na času in denarju, pospešuje rast las. Vaša podoba Vas bo iznenadila. Takoj po vporabi obilo onduliranih kodrov, krasne frizure. Mnogo zahvalnic. Posebno gledališke umetnice so polne hvale. Cena Din 12.— (3 stekSenice Din 28). 2180 Dr. Nik. Kemenv. Košice. poštni predal 12/232 (ČSR). Gritz zr. mter m Kayser šioalni sfroil ter kolesa so najboljša v materijalu. Lepe opreme, ugodni plačilni pogoji. - Istotam švicarski pletilni stroji „DUB1ED" edino pri tvrdki JOSIP PETELSIIC * LJUBUMIH OB VODI POLEG HREŠERNOVEGA.SPOMHNIKATtL.2913 L Mikuš LJUBLJANA Mestn tro 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni n palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Krušno mouo in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pn A. M. Zorman Liubljana.Stari trs32 ©»liOiBl .LUTZ' peii peči Monolit in Ekonoma Velika zaloga! OVZELJ Ljubi ana VII. Sv. Jerneja c 5* —Tel. 3252 R. 1VŠ IllBI a IIII, strojno podjetje JLjublgana, Slomškova ulica št* 3 i s I Izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, kakor beneške iaremnike, S krožne žage. nihalne žage. nadalje stroje za brušenje žagnih listov, avto. m matične brusilne stroje za nože skobelnikov. naprave žag in mlinov z vod- 1 nim, parnim in motornim obratom, transmisijske naprave, tovorna dvigala 1 vseh vrst. dvigala za sode. frikcifska dvigala: rebraste cevi za sušilnice ter I v obče za razgrevanje prostorov. Prevzema projektiranje in opremo raz- ■ ličnih mehaničnih naprav. Vsa v strojno stroko spadajoča dela In popravila m izvršufe točno, solidno in oo možnost? najhitreje. r KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA USTANOVLJENA LETA 1860 USTANOVLJENA 1 I ALOJZIJ VODNIK LJUBLJANA poleg gl. kolodvora Novost! Marmornate svetilike za grobove so neprekosl jive! Cerkvena umetna dela: altarji. prižnice, obhajilne mize itd. Marmornate plošče za mobilie. elektroraonterje, strojarje, trgovske pulte, mesnice, stopnišča in veže y vseh barvan. Nagrobni spomeniki. mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele, marmornati kamini za salone in elegantna stanovanja. ZAZinsKE sukn;e -KERSVOJg OGROMNE— -ZALOGE NEMOREMO= =D0VOt7NO PRFKAZAlf =viy.ttrzRr --VABmO NAQ<5!:6DV= --NrXS£ TRGOVSKE -PROSTORE: JUroinJes Josip — Za •Marodeo — Za opravo m ioserscn.* del bu*. Otoo Chr«tof - Vsi v Ljubljani. 43