STHDIJ3KA BIBLIOTEKA
L J U PI J .V A
Št« 204 Poštnina poračujena (C- C. con la poflta)
V Trstu, v forak.
avgusta,
Storilka 3® ent
u
tUt izhaja vsaki cUn ^ mesece L 22. L 6-50 več. — y Strok osti 1 kol ■ice, tahvale,
ponedeljka. Naročnina: za I mceec L —« , oelo leto L 75.—, ▼ inozemstvo ainfn 'km 30 st — Ojlasnina za 1 mm proetor« Icgojrske in obrtne otflaae L L—, s L jtfiO. oglase denarnih zarodov .L strani L 2.—
Uredništvo in upravniSvot Trat	ulica S. Francesct	. te-
lefon 63-04. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništva oglasi, reklam mscije in denar pa npravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma m ne sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskarne «Edinost*. PodurednOino v G o r ic i: ulica Giosuč Cardtecci Št 7, L n. — Telei iL 321« Glavni in odgovorni urednik; prof. Filip Peric.
Po uolM na GršKem
V nedeljo 19. avgusta »o se vršil* na GrSkem državno-zborske volitve, ki so po vrsti druge po padcu Pangalosovega samodr-štva. Voliina borba je bila to pot mno^o ostrejša kot po navadi. To je por&ein razumljivo, ker je pri teh volitvah šlo za odločitev a bodoči državni obliki. Poedi-ne stranke 90 se razdelile v dva na^pro-irba tabora: republikan-ce-venizeltote in monarhiste. Prisctrbcst starega politika Ve-nieelo&a, ki se je po večletni odsotnosti vrnil v domovino in povzročil 4. julija t. 1. padec Zai-misove vlade ter nato stvoril volilno vlado, je volilno borbo še bolj poostrila. Kakor je sam izjavil, je Venizelos igral pri tej borbt svojo poslednjo karto, — fei omagal je. Njegova zmaga in popolni pora« monarhistov sta dokazala, da je ideja republike ali kakor ji Grki pravijo «demo-kratije» globoko ukoreninjena med grškim narodom. Od celokupnega števila 250 mandatov je dobil Vemzelos 227 poslancih mest. Spričo tega je Veni-pač lahko izjavil, da je izid volitev od 19 avgusta največje zadoščenje, ki ga je dobil tekom svojega dolgega političnega utf^jstvovanja. Obnovil je in u~ čvr&til nekdanji sijaj svoje stranke, ki je mati vseh republika n«skjti strank na Grškem.
Iz VpnUelosove Liberalne stranke so izišli vsi oni, ki so zadnje čase zavzemali najvažnejša mesta v grškem javnem živi j en j u, tako general Plasti-ras, Kondilis, Papana3tasiu, ki je znan, radi svojega poslednjega puča, Mihalakofpulos in Ka-tai*dariis, katera sta kot ministra za zunanje zadeve in finance v poslednjih dveh Zaimisovih vladah obrnila nase vso pozornost evropskega časopisja, in Končno tudi Pangalos, katerega je pred par tedni osvobodil Ve-nđj&eios iz ječe.
Po porazu v Mali Aziji je pro-p«*Ua ideja Velike Grške, kralj
OU jo iiw>riil udpuvtnlail	u
hi scist ministrov je bilo ustreljenih. Vse to je povzročili* ve-Hke ekonomska težkoče, ki so se &e poostrile radi priselitve 1Y» »eCijona beguncev iz Male Azije. Spr^o teg«. so bili monarhisti pG*šL-*ij«ni 2siatiio v ozadje in na i^ihovo mesto so 3topili repub-iJkacu L A ti so se pričeli, v Ve-fuaeiosovi odsotnosti, ki je moral po vogni zaputiti domovino, med seboj prepirati. Že po vo-tttrsli. ki 30 se vršile po Panga-losovem pi^dcu v novembru leta 1926-, so si monarhisti vnovič o-poroogli, posebno na Pelopone-bu, dočrm so ostali grški otoki in maloazijski begunci vedno republikanski, in Zaimis je bil prisiljen, da sprejme v vlado »kupino umerjenih rojalistov, ki iim je načeloval Metaksas Iz tega je sledilo, da ni bila vlada ne levičarska ne desničaiska, kar je povzročilo zastoj v parlamentarnem delovanju. V stari abornici je bilo pet venizelisti-čnih ali republikanskih strank in štiri monarhistične. Republikansko skupino jc tvorila predvsem liberalna stranka, ki jo je v Venizelosovi odsotnoti vodil bivši minister Kafandaris. Imela je 87 poslancev in je bila naj-žkervilnejša stranka. Nadalje so spadali k republikanskemu bloku konservativni liberalci, ki jim je načeloval bivši zunanji minister Mihalakopulos in ki so imeli 27 poslanskih mest, in socialni demokrati Papanastasija, ki so imeli 19 mest v zbornici. Foieg tega je treba prišfc/ati k republikanski skupini tudi stranki narodnih demokratov in zemlje radnik o v, ki sta imeli vsaka po štiri poslance.
Roj al is t i čno skupino je tvorilo G5 radikalnih monarhistov pod vodstvom Kaldarisa. 45 u-merjenih monarhistov Metaksa-sa, 13 neodvisnih monarhistov in 6 poslancev skrajne Vozikiso-ve atranke. V parlamentu je se-dftio nadalje še 9 komunistov in 7 konservativnih republikancev, ki se niso prištevali ne k eni ne k drugi skupini.
Pri volitvah se je stvorilo pet velikih skupin, med katerimi je bila najštevilnejša Venizelosova skupina. Venizelosa so podpirali Papanastasiu, Mihalakopulos ki Kondilis, ker jim je bil zagotovil 15 mest v novi zbornici.
Drugo skupino so tvorili monarhisti Kaldarisa, Metaksisa in Vozikise. Kot nekak spajajoči
člen med posameznimi monar-hističnimi skupinami je bil bivši svetovalec kralja Konstantina dr. Streit, ki je to pot prvič nastopil na političnem polju.
Bivši samodržec Panj?alos, ki se je še nadalje smatral za predsednika republike, je tvoril tretjo skupino. Kafandaris, ki se po povratku Veniaelosa ni hotel njemu pokoriti, je povzročil razkol v stranki in nastopil pri volitvah povsem samostojno kot vodja, napredne stranke. Peto skupino so končno tvorili komunisti.
Po nedeljskih volitvah je novi grški parlament t ako-le razdeljen: Ve nize ! os ima 227 mandatov, največja stranka za njim je monarhistična stranka Kaldarisa s 14 poslanci. Kafandaris je skupno s komunisti dobil 4 mandate, a Pangalos enega. Me^ taksas in druge manjše skupine so ostale brez poslancev.
Na Venizelosa so sedaj uprrti vsi pogledi Grške. Od njega se predvsem pričakuje, da reši de-
želo iz težkega ekonomskega položaja Pričakujejo se nadalje redukcije v državnem uradni-ništvu in pa ukrepi proći komunistom. Kar se zunanje politike tiče, je pričakovali, da se izboljšajo odnošaji s kraljevino SHS in da se reši vprašanje jugoslovanske cone v solunskem pristanišču.
Grško časopisje je Venizeloso-vo zmago pozdravilo z veliko radostjo. Z veliko manjšim navdušenjem pa piše o njem bolgarski tisk, ker vidit v grškem državniku starega neprijatelja Bolgarske. Nekateri listi so prinesli tudi vest, da bo Venizelos predlagal prijateljsko arbitražno pogodbo z Jugoslavijo in Romunijo, kar naj bi služilo za nekako osnovo novega balkanskega bloka.
RIM, 26. Belgijski poslanik se je podal včeraj v palačo Chigi ter izrazil svoje obžalovanje radi terorističnega atentata na kr. italijanski konzulat v Liegeu.
iii m vajafkili leaaS
prt MMfarratu
RIM, 27. Včeraj se je načelnik vlade napotil na griče v okolici Bielle, da prisostvuje vežbam oddelkov brzih čet, ki se mudijo tam te dni. On. Mussolini je sledil vežbam z nekega ugodnega opaaovališča v bližini kraja Candello, nato je jahal na konju preko zemljišča, kjer so se vršile vežbe, ter tako od blizu prisostvoval taktičnim vajam 3 bersaljerskih polkov in 2 konjeniških polkov. Popoldne je obiskal taborišča čet pri Monfer-ratu ter se tu pa tam pomudil pri raznih oddelkih. Ob tej priliki je jako pohvalil red v taboriščih, duševno razpoloženje častnikov in moštva ter zadržanje čet, ki so pod vodstvom častnikov prepevale v njegovi navzočnosti patriotične himne ter mu na razne načine izkazovale svojo udanost. Civilno prebivalstvo je načelnika vlade povsod burno pozdravljalo.
voha p
je isiid tfgrsj ptpofe na suečan način podpisana v Pariza
121382 In HZtSfOTl
zastopnikov posameznih držav
PARIZ, 27. V soboto in tekom včerajšnjega dne so prispeli v Paj ia še poslednji zastopniki držav, ki so pristale na Kelloggo-vo protrvojno pogodbo.
Med drugimi je prispel tudi dr. Beneš, zunanji minister čc lioslovaške republike, ki je še istega dne — v soboto — tekom popoldneva sprejel zastopnike tiska, katerim je med drugim izjavil: «Leta 1918, takoj po vojni, se je pričel boj za mir- V poslednjih desetih letih, smo imeli priliko opaziti, kako se oolagoma pomirjajo duhovi: med posameznimi državami Kvrope. Ni mogoče zanikati dejstva, da se vedno bolj bližamo mirni dobi, ko smo šli že preko več etap, med katerimi so bile najvažnejše: razna pogajanja v Ženevi, lo-carnski pakt in, sedaj, Kellog-gov pakt. Trajnega miru ni mogoče doseči z eno samo diplo-matično listino. Za njegovo o-hranitsv se je treba boriti bre« prestanka. Kelloggov pakt pomeni velik korak naprej po poti do zagotovitve miru. Takšne pogodbe imajo važen moralen pomen, ker povzročijo polagoma lo, kar imenujemo moralno razorožitev, razorožitev d uho v.» Minister je govoril nato o pomenu, ki ga iima Kelloggova proti-vojna pogodba za Cehoslovaško.
Veliko pozornost je vzbudil prihod dr. Stresemanna, ki se je pripeljal včeraj ob 15. uri v spremstvu svojega zdravnika, nekaterih tajnikov in poslanika von Hoscha, ki ga je bil Šel čakat na mejo. Nič čudnega, če so novinarji z zanimanjem pričakovali dr. Streseinanna. saj se je po sklenitvi miru zgodilo prvi krat, da je nemški minister za zunanje zadeve stopil na fran* coska tla. Gosta so sprejeli na postaji zastopniki francoske vlade, osobje nemškega poslaništva in številna nemška kolonija. Nemci so dr. Stresemannu ploskali in mu parkrat zaklicali v pozdrav pristni nemški «Hoch!», s perona pa je bilo slišati tudi nekaj protestnih klicev in žvižgov... Tudi par bolj vnetih francoskih nacionalistov je bilo prišlo «pozdravljat» nemškega ministra.
Dr- Stresemann se je v avtomobilu odpeljal najprej na Eli-zej, kjer je izročil vizitko za predsednika republike Do ume j;-guea, nato pa na nemško poslaništvo, kjer bo te dni prebival. Novinarjev ni sprejel, ker so mu zdravniki prepovedali sleherni napor, ki ni prav nujno potreben. Pripravil pa je za tisk na stroj pisano izjavo in z njo so se morali novinarji zadovoljiti. V tej izjavi govori dr. Stresemann o važnosti Kelloggovega pakta, o miroljubnosti nemškega naroda in o potrebi franco-sko-nemškega zbližanja.
Briand je včeraj popoldne sprejel najprej poljskega zunanjega ministra Zaleskega, nato pa dr. Stresemanna, s katerim se je razgovarjal kakšnih štiijU deset minut. Govoila sta baje tu-
di o izpraznitvi Por en j a, o vprašanju torej, ki sedaj prav posebno zanima Nemce.
Vrštlo se je tekom dneva še več drugih razgovorov med raznimi državniki. Tako je na pr. Kellogg obiskal ministrskega predsednika Poincarćja. Zvečer sta Kellogg in njegova Žena povabita na obed v francosko poslaništvo zastopnike držav, ki so prišli v Pariz, da podpišejo protirvojno pogodbo.
2fpe4ovl*&ki trsmutki . Govor mlaistra Brianda
Pariz je bil danes že na vse zgoaaj ves v zastavah^ Vrvenje na ulicah je bilo še vse bolj živahno nego druge dni.
Napočil je bil zgodovinski dan: vojna se ima proglasiti kot nezakonito sredstvo pri izvajanju nacionalne politik^. Boj proti vojni proslavlja novo zmago.
Ali bo ta zmaga končna, ali bo ta mir trajen? Varal bi se, kdor bi gojil upanje, da bo res tako, da vojne res ne bo več na svetu. Prav je povedal dr. Beneš, ko je rekel, da se trajni mir ne da doseči z eno samo diplo-matično listino, z enim samim mahljajem, marveč da se mora človeštvo trajno in vneto boriti proti vojni, če hoče imeti mir.
Tudi Kelloggova p roti vojna pogodba je samo diplomatična listina, ki ne more že sama po sebi obračunati za vselej z vojnami. Pač pa ima velik moralni pomen. Človeštvo je povodom zadnje svetovne vojne občutilo in spoznalo vse brezmejno gorje, ki mu ga vojna prinaša. Iz tega spoznanja se je rodila borba proti vojni. V vseh državah se še nahajajo «oboroženi duhovi«, ki rovarijo proti miru, a proti-vojna borba jih polagoma razo-rožuje tako, da se njihovo število vedno bolj krči. In Kelloggova pogodba, s katero se odgovorne vlade odpovedujejo vojni kot sredstvu nacionalne politike, pomeni velik uspeh te «ra-zoiočevalne» horbe.
Ceremonija v poslaniškem salonu Quiay d'Orsaya se je izvršila z veliko slovesnostjo. Nav-zočnih je bilo kakšnih 300 povabljencev in poleg teh še več ko 200 novinarjev. Mnogi kinematografski operaterji so bili razpostavili svoje aparate, da posnamejo zgodovinski dogodek. Štirje žarometi so izlivali svoje žarke na podkvasto zeleno mizo, za katero so sedli zastopniki pogodbenih držav, ki so prispeli v dvorano ob 15. uri.
Briand, kot predsednik sestanka, je sadel k sredini mize, na desni strani je imel Kellogga, na levi pa dr. Stresemanna Pri isti mizi so sedeli tudi zastopniki vseh ostalih držav.
Ob 15.15 se je dvignil g. Briand in spregovoril. Dejal je v glavnem:
Slovesnost tega velikega kolektivnega mirovnega Čina bo prav za prav zahtevala tišino. Vendar pa bi slabo služil Franciji, če bi ne izazil časti, ki jo
občuti, ko sprejema prve podpisnike protivojne pogodbe.
Govornik je izrazil hvaležnost vseh napram Kelloggu, Cham-berlainu in dr. Stresemannu, ki so bili vedno verni borci mirovne ideje. Današnji dogodek zaznamuje valno razdobje v zgodovini človeštva. Pariški pakt more m mora biti pakt edinosti. Prvi krat v zgodovini se v svečani listini — s katero je vezana čast velikih držav, ki imajo za seboj preteklost težkih političnih bojev — brez pridržkov obsoja vojna kot sredstvo nacionalne politike, obsoja se torej egoistična in prostovoljna vojna, Ki postaja s tem protizakonita.
Pokt oznanja svetu prebujenje velikega upanja. Naša dolžnost bo storiti vse, da se človeštvo v tem upanju ne bo varalo. Progiašanje miru ne zadostuje; mir je treba organizirati. Nasilna reševanja sporov bo treba nadomestiti z mirnim pravnim reševanjem. To je naloga, ki nas čaka v prihodnosti.
Briand je tako-le zaključil svoj govor: <cV tej pomembni u-ri, ko se vest narodov očišča, po-iščimo skupno misel, da izlijemo vanjo vse naše navdušenje in vse naše zatajevanje. Vsi narodi, ki so tukaj zastopani so prelili svojo kri na bojnih poljanah poslednje velike vojne. Jaz vam predlagam, da poklonimo vsem onim, ki so padli v vojni, ta dogodek, ki ga bomo sedaj po-
Besedllo pogodbe
Briandov govor je bil preveden, nakar je francoski minister preči tal besedilo pogodbe.
V uvodu pogodbe so navedeni pogodbeniki ter razlogi in nagibi, ki so dovedli poglavarje o-mnejenih držav do sklenitve pogodbe proti vojni. Tu se navaja predvsem njihova globoka zavest dolžnosti, ki jim jo nalaga njihova visoka funkcija, da skrbijo za blagor človeštva, dalje želja da se ne samo poglob'jo sedanji prijateljski odnoš-Ji med njihovimi narodi, marveč da se tudi prepreči vsaka vojna med državami; radi' tega hočejo skleniti formalno pogodbo, s katero obsodijo vojno kot sredstvo državne politike in se ji odrečejo v prid mirnega reševanja mednarodnih sporov. Pri tem se zanašajo, da, vzpodbujene po tem zgledu, pristopijo k pogodbi tudi vse druge države sveta.
Določbe pa so sledeče:
Čl. 1. Visoki pogodbeniki izjavljajo svečano v imenu svojih ljudstev, da obsojajo uporabljanje vojne za reševanje mednarodnih sporov in se ji odpovedujejo kot sredstvu državne politike v svojih medsebojnih od-nošajih.
Čl. 2. Visoki pogodbeniki priznavajo, da se ureditev ali rešitev vsakega nesporazuma ali spora, kateri bi utegnil nastati med njimi, naj bosta njegova narava ali njegov izvor kakršnakoli, ne smeta nikdar iskati po drugi poti razen s pomočjo mirnih sredstev.	I ni.
Čl. 3. To pogodbo bodo visoki pogodbeniki, ki so navedeni v uvodu, ratificirali v skladu s svojimi ustavami. Pogodba bo stopila v veljavo takoj po polo*-žitvi ratifikacij skih listin.
Ob 14.45 je Briand povabil navzoč ne pol no močne zastopnike, naj podpišejo pogodbo. Ravnatelj protokola g. De Fouquie-res je stopil k dr. Stresemannu in ga glasno poklical: «(rospod zastopnik Nemčije!»
Dr. Stresemann se je dvignil in stopil k mizi, kjer je bilo besedilo pogodbe, ki jo je hitro podpisal. Za njim so podpisali po vrsti gg. Kellogg (Združene države), II yman s (Belgija), Briand (Francija), lord Cushendun (Anglija), Mac Kenaie Kkig (Kanada), Mac Lachlan (Avstralija), Parr (Nova Zelandija), Smith (Južna Afrika), Cosgrave (Irska), grof Manzoni (Italija), grof Ušida (Japonska), Zalesky (Poljska). Kot zadnji je podpisal pogodbo ob 15.55 zastopnik Čeho-slovaške dr. Beneš.
Ceremonija se je zaključila ob 16. uri.
Dr. Streseniann je tekom popoldneva obiskal francoskoga ministrskega predsednika Poin-carćja in se je z njim razgovarjal eno uro in dvajset minut. Ni znano, o čem sta državnika razpravljala. Nemškega ministra je na ulici pozdravila večja množica.
Ledolomsc „Krasto41
fio danes otipiul grdil SvilfisrftDi
OSLO, 27. Norveška brzojavna agencija poroča iz Bergena, da bo ruski ledolomeo «Krasin» jutri zjutraj odplul proti King's bayu. Na ladjo je bilo vkrcanih 3000 ton premoga, tako da je preskrbljena za vse slučajnosti, tudi za morebitno neprostovoljno prezimovanje v polarnih krajih.
Položaj	lafi!]
prt SvaBtoartiskHi otokih
RIM, 27. Radiopostaja ladjo «Cit-t& di Milano» je sporočila, da je bilo tudi v soboto vrerc*© na Sval-Lardih izredno slabo, -zlasti na vzhodni strani. «Braganza» jo še vedno zasidrana vzhodno od otoka Great. Veter, ki vztrajno piha od vzhoda, so je tekom dneva spremenil v silen vihar in jo pričel gnati ledovje proti jugu; radi tega meni poveljnik «Braganre», da bi bilo težko in tudi nevarno vrniti se mimo severnega dela Svalbardov. V nedelje se j« vremo n&koliko zbolj-šalo, tako da sta bili mogoči 2 poizvedovalni vožnji na severni strani otoka Great. Toda o njunem u-spehu niso Še prispele točne vesti. Kitolov-^ka ladja «W©s!»kari» se nahaja severno od otoka Vietoria v biižini zemlje in razbitega ledov-ja; v?tar je tam jako močan. Kito-lovska ladja «Hobby» so je nahajala včeraj zapadno od Rta G'ora (Franc Jožefova zemlja); obdana je z leiovjem in so mora boriti s silnim vetrom. Ladja «Citt& di Milano», ki nadaljuje poizvedovalno plovbe in razna znanstvena raziskovanja, je včeraj odplula iz Kings1 s baya proti zapadu, kjer bo v razdalji 100—150 milj proučevala mor jo v coni Zalivskega toka.
(Štefani)
Nagrade drnfinan z mnogimi otroci
PIACENZA, 27. Včeraj popoldne je prefekt v navzočnosti po-teštatovega namestnika izročil v mestni hiši 29 družinskim glavarjem nagrade, ki jim jih je nakazal načelnik vlade radi tega, ker so očetje mnogih otrok. Prefekt je imel ob tej priliki nagovor, v katerem je med drugim dejal, da se nagrade načelnika vlade ne smejo smatrati kot gmotne podpore, marveč kot znak njegovega zadovoljstva nad plodovitimi družinami v pokrajini Piacenza. Obdarovanci so naprosili prefekta, naj se v njihovem imenu zahvali on. Mussolini ju.
LETALSKA NESREČA
MILAN, 27. Včeraj okoli 17. ure se je dogodila na letališču v Talie-do letalska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Civilni letalec - novinec jo na povratku s poučnega poleta radi zgrešenega manevra strmoglavil s svojim letalom z višine 200 metrov ter se ubil.
M komunistov aretiranih v Pariza
PARIZ, 27. Policija je aretirala kakšnih petdeset komunistov, ko so razdeljevali letake, v katerih so pozivali vojaštvo k nspokoršči-
Požar v „SeUaftein domu*
ZAGREB, 27. Danes okrog 13.30 je nastal na «Seljaškem domu» požar. Ogenj se je pojavil v prvem nadstropju in sicer v onih prostorih, kjer je bil položen Stjepan Radić na mrtvaški oder. Dejstvo, da je požar iz- ' bruhnil istočasno tudi na podstrešju, je dalo povod raznim govoricam, da je bil ogenj podtaknjen.
Požar, ki je nastal v prvem nadstropju, je bil takoj opažen. Tam so bili spravljeni še venci in črna draperija, s katero je bila prevlečena notanjost «Selja-škega doma» o priliki smrti Stjepana Radića. Na malem o-dru, nad katerim je bila slika; Stjepana Radića, je gorelo vse od pogreba dalje za časa narodnega žalovanja 20 sveč. v tem prostoru je najprej nastal po-žar. Ogenj, ki je bil po eni verziji nastal od dogorele sveče, se je bliskovito širil in je kmalu zajel vso dvorano. Gasilci, ki so takoj prihiteli, so kmalu pogasili požar, vendar pa je zgorelo mnogo dragocenih predmetov, ki so bili predvsem zgodovinske važnosti. Tako je na pr. zgorela spominska knjiga s podpisi udeležencev pri Radićevem pogrebu. Zgoreli so tudi m nogi venci in blazina s kroglo, od katere je bil Radić zadet povodom atentata v narodni skupščini.
Komaj so gasilci odšli, se je pojavil ogenj na podstrešju. Plameni so zajeli kupolo in streho, tako da je obstojala nevarnost, da postane ves «Seljaški doin» žrtev plamenov. Pred Domom se je zbralo okrog 5-000 ljudi. Po daljšem naporu se je ognje-gascem, ki so se bili vrnili, posrečilo lokalizirati poižar in pogasiti ogenj. Škoda je precejšnja in še ni precenjena.
Vest o požaru v «Seljaškem domu» se je hitro razširila po mestu in okolici. Ljudje so od vseh strani drveli proti «Selja-škemu domu, tako da je množica stalno naraščala. Policija je le s težavo vzdrževala red O vzrokih požara so se takoj začele širiti najrazličnejše vesti. Mnogi domnevajo, da je bil o-genj podtaknjen. «Narodni Val» poroča, da se je zglasilo v njegovem uredništvu tekom dopoldneva več prič, ki so opazile razne sumljive osebe okoli «Se-ljaškeea doma». Neki avtomobil je tik pred požarom obstal pred poslopjem. Nekateri moški so izstopili in šli v «SeIjaški dom». Vrnili so se čez par minut in se takoj odpeljali. Tedaj je izbruhnil požar.
Radi teh vesti, katere je treba sicer sprejeti z rezervo, se je začelo polaščati množice razburjenje. Vršile so se po ulicah razne demonstracije, do omembe vrednih incidentov pa ni prišlo. Orožništvo je bilo v stalni pripravljenosti,
Mnetf Zljfl
bi piiflsICB za slfcasskeia kralja vsrufio
Spomenica bodočega vladarja poslancem
TIRANA, 27. Nekateri' inozemski listi so prinesli vest, da je bil Ahmed Zogu proglašen za kralja Albanije. Ta vest pa je bila preuranjena in je vzbudil v tukajšnji javnosti veliko presenečenje, dasi- je gotovo, da bo Ahmed Zogu res postal albanski kralj. Ustavodajna skupščina, ki je imela v soboto svojo otvoritveno sejo, je potrdila izvolitev vseh poslancev in bo šele jutri ali pojutrišnjem načela razpravo o ustavni reformi ter o spremembi režima. Domneva se in je zelo verjetno, da bo Ahmed Zogu) proglašen za kralja v sredo. Na otvoritveni seji ustavodajne skupščine, kateri je prisostvoval ves diplomatski zbor, je pravosodni minister prečita! spomenico predsednika republike, katera se glasi:
«Častiti poslanci! Predsedni-štvo albanske države pozdravlja v tem zgodovinskem trenot-ku z največjo radostjo zastopnike suverenega naroda in jim vošči, da bi veliko poslanstvo, ki jim ga je poveril narod, bilo u-spešno.
Pozdravljajoč vas in želeč, da bi) z največjim uspehom dovršili vaše svete naloge, smatramo kot našo patriotično dolžnost omeniti, da bi albanski narod, po dolgotrajni dobi raznovrstnih peripetij v nacionalnem življe*
II.
cEDINOST*
V Trsta, dne 28. avgust2
uju končno svoboden in neodvisen, danes potom svojih zastopnikov odloži val o svoji usodi po lastni volji in na način, ki se mu bo »del najbolj ug*xien za lastno srečo in bodočnost.
Predsednik države, navdahnjen z največjim spoštovanjem do integralne itn nedotakljive suverenost* albanskega naroda, izraža ponovno ki na najbolj formalen način zagotovilo, da boste vi, zastopniki naroda, vedno odločali o vseh vprašanjih, od katerih je odvisna usoda nacije s popolno vašo suverenostjo in da boste pri tem upoštevali vse, kar bi koristilo pro-cvitu Albanije. Vaša odločitev, v katetri bo izražena volja naroda, bo nerzpremenljivo določila smernice državnega življenja na podlagi principa suverenosti in volje naroda Želeč vam popoln uspeh pri veliki misiji, ki označuje razdobje v naši narodni zgodovini, vas ponovno pozdravi j amo.»
V svojih poročilih o predstojeći spremembi vladnega režima v Albaniji so nekateri inozemski listi namignili, da bi se kaka država utegnila protiviti proglasitvi Ahmeda Zoguja za albanskega kralja. Te vesti pa niso napravile v tukajšnji jav-
nosti nobenega posebnega vtisa * nffgj!jmO JflfllB lil $H)Z(Il£!
in albanski zunanji minister je	#«iuj* 111
tozadevno izjavil, da je sprememba vladnega režima izključno notranja zadeva Albanije, zato da bi bil vsak inozemski pritisk v tej zadevi popolnoma neupravičen.
Te dni so se vršile v raznih krajih Albanije manifestacije za proglasitev Ahmeda Zogn-ja za albanskega kralja. Posebno živahna je bila manifestacija v Tirani, kjer so imeli manife-stanti zborovanje, tekom katerega so vzklikali Zogn-ju kot albanskemu kralju.
Z oeirom na tendenciozne vesti, ki so se pojavile v inozemskem tisku, da vlada ponekod v Albaniji odpor proti Ahmedu Zogn-ju, ter da so se povodom volitev v ustavodajno skupščino vršile nerednosti in nasilja, je albanski tiskovni urad objavil poročilo, v katerem dementira vest, objavljeno po inozemskih listih, glasom katere bi naj bili opozicijski poslanci tekom volitev pozaprti v ječah. V svojem poročilu tiskovni urad nagla&a, da je prišlo do spremembe u-stave po izrecni volji naroda ter da so se volitve vršile v znamenju največjega reda in miru.
DNEVNE VESTI
Besedilo resolucije
ehs5wentov prve kreške cone
Včeraj smo objavili poročilo agencije Štefani o sestanku eksponentov prve kraške cone m posnetek resolucije, ki je bila sklenjena na tem sestanku. Danes objavljamo celotno resolucijo, kot je bila obelodanjena v tukajšnjem «P<xpolo di Trieste». Resolucija se glasi dobesedno:
«Eksponcnti prve kraške cone, ki so se zbrali v sedežu sežanskega fašja in slišali poročilo inšpektorja cone pokrajinske fa-šistovske zveze, obnavljajo čustva vdanosti napram du-četu in fašizmu, katera so izrazili že v svoji resoluciji iz preteklega junija, in ugotavljajo z živim zadoščenjem popolno in dejansko harmonijo, ki vlada med vsemi italijanskimi državljani na Krasu, naj bodo iz stare kraljevine ali drugorodci, ter med njimi in oblast vi režima- Harmonija, katere ohranitev v čistem in nedotakljivem stanju se smatra za neobhodno potrebno, kajti le iz nie izhajata blag-oetanje in pravična zaščita drugorodnega prebivalstva;
svečano izjavljajo v imenu vsega prebivalstva, da se nedvoumno in najodločneje oddva-jajo od onih. prav malo agitatorjev, ki se morajo smatrati za sovražnike imenovanega ljudstva, kateremu skušajo prizadejati s svojim delovanjem vsako Škodo*,
izražajo Čustva najglobljega o-gorče?ija nad tolovajskimi čini, ki so bili nedavno izvršeni V coni, t. j- nad požigom otroškega vrtca v Štor j ah in umorom miličnika Josipa Cerkvenika, ki je padel kot žrtev dolžnosti napram novi veliki domovini in katerega namerava prebivalstvo naj-svečane je in trajno počastiti;
žigosajo glasno slovanski tisk, ki ni čutil človečanske dolžnosti, da bi obsodil storilce tako krutega zločina, Čigar žrtev je postal drugorodec, in izjavljajo, da omenjeni tisk ne izraža radi tega čustev delavnega in mirnega kraškega prebivalstva;
izražajo željo, da se ta resolucija pošlje Nj. eks. načelniku vladen
Podpisali: kav. Ludvik Ma-horčič, bivši sežanski župan, po-teštat v Zgoniku, Josio Vran, bivši tarnaj« k i župan, Anton Muha bivši župan občine Lokev, Josi?p Meden, bivši župan občine Senožeče, Ivan Ceh, bivši župan občine Rod i k, Franc Štolfa, bivši sežanski župan, Josip Skerlj, poteštat v Dutovl.iah, Teodor Kompare, poteštat občine Dutovlje, Ferdinand Živec, bivši župan v Skopem, Josip 2vab, bivši župan v Dutovljah. Anton Cefuta, bivši župan v Po-virju, Alojz Kos, bivši župan v Stocrjah, Josip Vrabec, bivči župan v Koprivi, Franc Fabjan, bivši župan v Avberju, Josip Gerbec, posestnik in bivši to-majski župan, Henrik Klavžar, Viktor Sonc in Josip Petelin, posestnika v Tomaju, Pavel ValentiČ, posestnik v Sežani, Franc Dovgan, posestnik v Štor-jah, Ivan Ravbar, posestnik v VrhovIjah, Josip Kjnder, posestnik v Tomaju, Viktor Sirca, Jakob Rangero, posestnik v Branici Raimund Gtlianc posest-
nik v Saležu, Friderik Gruden, posestnik v Zgoniku, Franc Je-lušič, posestnik v Štorjah, Ivan Žiberna, posestnik v Tom*ju, Anton Kosovel, nadučitelj v pokoju v Tomaju, Vladimir Sre-botnjak, trgovec v Lokvi, Anton Černe, posestnik v Tomaju, Josip Žiberna, posestnik v Križu, Mihael Mevla, posestnik v Ponikvah, Franc Trebižan, posestnik v Ponikvah, Franc Orel, posestnik v Ponikvah, Franc Kline, posestnik v Branici, Anton Guštin, posestnik v Velikem Repnu, Anton Ravbar, posestnik v Velikem Repnu, Ivan Pire, posestnik v Koprivi, Henrik Živec, posestink v Skopem, Alojz Sirca, trgovec v Dutovljah, Lovrenc Živec, posestnik v Skopem, Henrik Tavčar, posestnik v Dutovljah, Leopold Šušteršič. trgovec v Durtovljaih, Anton Skerlj, posestnik, Alojz Čeme, trgovec v Tomaju, Anton Cefuta-Ucman, posestnik v"Tomaju, Karel Turk, posestnik v Tomaju, Anton Turk posestnik v Sepuljah, Josip Ži-berna, posestnik v Križu, Ivan Kocjan, posestnik V Žirjah, Rudolf M a lini č, posestnik, Anton Grbec, posestnik v Sežan:
Prip. ur. Le eno besedo hočemo dodati k tej izjavi na naslov navedenih podpisnikov, i. s- samo z o žirom na zadnji odstavek, kjer «glasno žigosajo» slovanski tisk in torej tudi «Edinost». Vsem je prav dobro znano, kakšno odločno stališče je zavzela «Edinost» proti obema zadnjima zločinoma. In med najtemeljnej-šimi človečanskimi dolžnostmi je tudi ta, da se ne delaj nikomur krivica Kdor pa trdi v Katerikoli obliki in ob katerikoli priliki, direktno ali indirektno, da «Edinost» zadnjih zločinov ni obsojala, ta nam dela grdo krivico in naj si nikar ne do-mišljuje, da se pojdemo k njemu učit, kaj nam velevajo naše človečanske dolžnosti.
Nova železniška postaja na Krasu
Železniško ravnateljstvo sporoča, da se bosta potniška vlaka št. 4377 in 4376, ustavljala v dobi od 22. VIII. do 30. IX. 1928. tudi v Ko-šani na Krasu.
SEPTEHBERSKA VESELICA V POSTOJNSKI JAMI
Prihodnjo nedeljo, dne 2. septembra, se bo vršila v znani postojnski jami običajna ljudska veselica, ki bo privabila, kakor vsako leto, ogromne množice ljudstva iz vseh krajev. Jama, ki bo ob tej priliki bajno razsvetljena v vsej svoji obširnosti, bo nudila obiskovalcem polno najrazličnejših zabav. Središče bo velika koncertna dvorana kjer bo med drugim furlanski zbor 60 pevcev v nare rini coši nudil občinstvu izredpn užitek z umetnim in modernim petjem, medtem ko bo v plesni dvorani svirala r*nana herpeljs'ia goutoa razno plesnr- komade.
Na ta dan bo vozilo v Postojno več posebnih vlakov s 50 % popustom in tudi vstopnina v jamo bo znižana za 50%.
Nalezljive bolesni v naftem mesta
Tekom tedna od 18. do 25. avgusta 1928. se je pojavilo v Trstu dvajsetosem slučajev nalezljivih bolezni in sicer devet slučajev da-vice, petnajst legarjeve mrzlice, dva paratifusa in dva ofipic. Tri o-sebe so radi nalezljivih bolezni u-inrle. Vsi trije bolniki so podlegli lesarjevi mrzlici
V «Edinosti» od 23. t. m- smo že priporočali večje uživanje sadja in svežega grozdja. Res je: zakaj bi še nadalje Živeli v krivi sodbi o podrejeni vrednosti sadja in grozdja in bi se ne seznanili ž njim od prave strani. Sadje (ini grozdje) vsebuje važne sestavine, ki mu da jajo značaj potrebnega živila-zdravila. Ni torej le oblizek, za kar ga še vedno smatramo, marveč je brana — zdravilo. Res vsebuje malo beljakovin, ki so najvažnejša hrana, a namesto tega ima neobhodno potrebne rudninske snovi, veliko sladkorja in važne kisline, to so snovi, ki jih naš organizem potrebuje kot hrano in nekako razkužilo-
Te snovi so raztopljene v vodi, ka/tere je v sadju (ki grozdja) največ (do S5%).
Rudninske snovi prihajajo v poštev posebno v zdravstvenem oziru in jih je v sadju od 0.2—0.3 odstotka. To so: a^no, kalij, magnezij, fosforna, Žveplena in kremenčeva kislina in natroa. A te t ve. rine so obenem tudi obstojni deli naše hrane-
Najvaižnejša sestavina sadja je sladkor, ki je za vodo zastopan v največji množini (od 7—10%). Sadni (in grozdni) sladkor je zelo lahko prebavljiv in preide brez posebne prebave naravnost v kri.
Nič manjšega pomena niso kisline (citronova in jabolčna kislina in čreslovina), ki deluje blagodejno na živčevje v prebavilih in pospešujejo prebavo, ker povzročajo, da se obilno izločajo prebavni sokovi (slina, želodični in črevesni sok).
Vsi smo se že prepričali, kako sadje gasi žejo. Tudi to je delo kislin. A one vršijo še drugo koristno opravilo: pospešujejo delovanje ledvic in kože in zatirajo bakterije (glivice), ki povzročajo gnitje v črevesih.
Ravno radi navedenih tvarin se je sodba o vrednosti sadja zadnje čase spremenila in danes čujemo od vsepovsod: Ne obožujte mesa in vživajte obilo rastlinske hrane, osobito zele-njadi in sadja.
Preveč smo navezani na uživanje mesa in raznih škodljivih opojnih pijač, s čimea* obtežu.jemo svoje organe, taJco da morajo prej ali pozneje oboleti. Posebno trpijo naši živci in ž njimi vred prebavila Iz zgoraj povedanega pa izhaja jasno, kako koristno je uživanje sadja in grozdja, bodisi' svežega ali suhega. Vendar pa dajamo prednost svežemu.
Sedaj je doba svežega sadja in grozdja; dajmo ga starim in mladim, zdravim in bolnim. Tako se obvarujemo marsikatere bolezni in utrjujemo svoje zdravje. Vsako sadje je dobro, le da je zrelo, zdravo in čisto. Zdravniki priporočajo zdravljenje z grozdjem (Trau-benkur). Sicer ni niti potreba priporočila; kdor ga uživa, se gotovo dobro počuti.
Koosnlarski eksekvatur
Z 10 avgusta t. 1. je bil podeljen gospodu Rafaelu Albertu Vernaza kr. eksekvatur, s katerim se pooblašča za izvrševanje poslov kon-sula republike Kolumbije s sedežem v Trstu.
Premestitev
Premeščena sta v toskansko pokrajino učitelj Viktor Vouk iz Postojne in učiteljica Marija Ditrich iz Postojne, ki je do sedaj službovala v Senožečah.
ZAILJUĆITEV RS&KE6A ŠEJKA
V nedeljo se je v prisotnosti lokalnih oblastev iaa zastopnikov Madžarske, Španske, Rumunske in Turške zaključil reški velesejem. Govorili so comm. Piva, predsednik velesejma in razne delegacije držav, ki so bile zastopane na velesejmu. Reški velesejem je vsestransko uspel, tako glede obiska, kakor glede kupčij.
JESENSKI VELESEJEM V LJUB-LJAHI
se bo vršil letos med 1. in 10 septembra. Velesejem bo obsegal industrijo, obrt in trgovino, poljedelstvo, radio, higijeno, vrtnarsko izložbo in semenj plemenske govedi in konjev. Na jugoslovenskih železnicah in parnikih 50% popusta, v Avstriji 25% popusta. Vizum na potnih listih stane samo Dio, 30.— v papirju. Legitimacije se dobivajo v Trstu pri gen. konzulatu SHS, pri Josipu Čehovinu v ulici XX Settembre štev. 06 in pri Ljubljanski kreditni banki. V Idriji pri Srečku Bajto. Na Reki in gen konzulatu SHS.
Rojstva, smrti ia poroke ▼
dne 25. avgusta 1728 Rojeni: 7;
umrli c	_
^ uorok	£
Kako noj se plfto kmetijstva
Prejeli smo naslednje vrste, ki jih priporočamo vsem v resno razmišljanje:
Ko prebiram članke, ki se nanašajo na kmeta oziroma na poljedelstvo v naši deželi, zadobim občutek, ki mi ga je vzbudil Cankar v «Beli krizantemi». Vse polno je varuhov ter prerokov, ki se oglašajo po političnih listih in revijah. Prvi vleče na levo, drugi na desno, vsi pa so trdnega prepričanja,, da naš kmet ne hodi pravo pot. Kakor uboga para ali betežno živmče je poljedelec; ves obnemogel vleče tovor po grapavi poti, nad! njim pa se znašajo poklicani in nepoklicani vodniki Stopili so v krog učenikov ljudje, ki jim je teža dela neznana; ljudje, ki se niso nikoli resno bavili z gospodarskim vprašanjem in se niso potrudili niti najmanj, da bi prodrli do vzrokov gospodarskih neprilik. Le malo je bilo do danes klicarjev, ki bi bili doumeli, da negativno oporekanje prej škodi kakor koristi, da ubija odrekanje zmožnosti' našemu ljudstvu tudi samozavest.
Pač, razdiralna metoda je lažja ko ustvarjalna. Gospodarske neprilike so dane in spričo njih ni potrebna bogve kako temeljita razčlemba celotnega položaja, da človek udari po stanu, ki je ustvarjalec življenjskih dobrin. Tem lažje je to radi zavesti, ki prevladuje vsevprek, češ, da je kmet nazadnjaški v delu in sodbi, da ni zmožen kritičnega razmišljanja. Res, ni težka naloga; človek sede, prime pero v roko in zapiše. Gospodarska kriza izvira iz tega, ker naš kmet ne zna gospodariti; ne gnoji, da bi pridelal; seje najslabša semena; je trmoglav, ne uboga; je butež in tepec. In ko je pisec oblekel gornje misli tea* jih nekoliko raztegnil, tedaj vstane zadovoljen, sicer ne zato, da je kmeta poučil, pač pa zato, ker je udaril po njem.
In ko bere kmet svoio obsodbo, ni najbrže najboljše volje. Gotovo poseže z mislijo v delo, ki ga je bil izvršil, da bi mu zemlja dala čim več, saj je on prvi prizadet na tem. da izterja iz grude, kar največ more. Težko mu* je, spričo omalovaževanja njegovega dela, polaSta »c ga malodušnost, katero Še pospešuje trdi« gospodarski položaj. Vera v lastno moč pada; samozavest se kruši, vsota odpornih sil pojema.
Pisec pa, ki je kmeta ozmerjal, živi v zavesti, da je izvršil del gospodarskega ter narodnega poslanstva. Ne, v omalovaževanju slednjih naših moči ni' rešitve. Negativna kritika ni ona metoda, po kateri naj se dvigne ljudska samozavest, najmanj pa je primerna tako maloštevilni narodni edinici, kakor smo mi.
Gospodarski položaj ne zavisi vselej od kmetskega dela in kmet ni vedno v stanu, da bi gospodaril in obdeloval zemljo nezavisno, njegovo delo je vezano na različne faktorje, zato se zgodi le premnogokrat, da mora podrediti svoje, sicer idealne načrte, višjim silam.
Komur je na srcu čim večja gospodarska in odporna moč našega kmetskega doma, naj se posveti vprašanju s temeljitim študijem, in če hoče biti učenik, naj bo njegova metoda konstruktivna in ne destruktivna. Kdor zapiše misel, naj bo v njej tudi priznanje za vse ono, kar poskuša naše kmetsko ljudstvo, da bi' čimbolje rešilo svojo nalogo. Zavedajmo se, da besedičenje o splošnem ne rodi veliko uspehov. Le kdor seže v potankosti posameznih, vprašanj in je poleg tega v podajanju rajši praktičen kakor pa teoretičen, bo žel od strani ljudstva priznanje, in le s tem, kar bo vzgledno podano, se bo slovenski kmet s pridom okoristil. Bodimo tvorci in ne razdiralci moči. C. D-
it tržaškega življenja
Vrat ma je razparal
Franc Ceglar, 42-1 etni delavec, stanujoč v ulici Montecchi štev. 2, je svoj čas stanoval pri 50-letnemu Sante-j u Giaconu na Zg. Čar boli štev. 52. Z njim je živela neka Ivana živic. Zred petimi tedni pa je hišni gospodar odslovil Ceglarja in njegovo ljubico, kar je povzročilo, da je prišlo do sovražnih odnoša-jev med Ceglarjem in Giaconom.
Ko je Ceglar v nedeljo zjutraj srečal v ulici Crosada svojega bivšega hišnega gospodarja, ga je u-stavil in zahteval od njega pojasnil glede izgona Moža sta se pričela pričkati; Ceglar se je razgrel in udaril Giacona s pestjo po glavi. Vendar se je stvar tedaj mirno knočaJp in mo£p sta'se razšla
Zvečer se je Ceglar nahajal v veži Giaconove hiše na Zgornji Carboli štev. 52. Nenadoma pristopi k njemu Giacon, z bliskovito naglico potegne iz ^epa rezilno britvo in mu jo zasadi v vrat, nato ravno tako naglo izgine. Ceglar se je od bolečine zgrudil na tla. Ljudje, ki so se nahajali v bližini, so poklicali koj na pomoč zdravnika rešilne postaje, a še preden je prišel rešilni voz na lice mesta, je prišel tam mimo avto TS 124, s katerim so ranjenega delavca prepeljali v mestno bolnišnico. Zdravnik mu je ugotovil globoko rano na vratu, segajočo do sapnika. Spričo tega je bil sprejet v X. oddelek v precej opasnem stanju. O dogodku so bili obveščeni orožniki, ki so tekom noči aretirali Giacona.
Avtomobilska nezgoda
Včeraj popoldne je 10-1 etna Fri-da Fanninger, stanujoča v ulici Commerciale štev. 63, šla na izpre-hod s svojo mamico. Izprehajali sta se na obali in ko je bila ura že pozna, sta se odpravili proti domu. Nekje pred grško cerkvijo, pa se je brezskrbno dekletce iztrgalo iz tra-mičine roke in steklo preko ulice ravno v hipu, ko je tam mimo vozil avto TS 1302 v smeri proti po staji Sv. Andreja 27-1 etni šofer Kari Pestel, stanujoč v ulici Kan-
dler štev. 6, je "oril počasi in čim je zapazil dekletce, je avto pri priči ustavil. Kljub temu je Frida radi zaleta zadela v zadnje kolo avtomobila in padla na tla. Z istim avtom je bila prepeljana v mestec bolnišnico, kjer ji je zdravnik ugotovil številno poškodbe na desni? nogi, ozdravljive v treh tednih. Cim je dobila prvo pomoč, je zr* pustila bolnišnico, da jo bodo zdra« vili doma.
Z zida Je podel V začetku ulice Molin a vonta stoji na levi strani zid. Na njem posedajo brezdomci in si pripovedujejo svoje bolesti. V opoldanskih) urah, ko je vročina najhujša, pa se nekateri na njem prav udobno vle-žejo in prespijo par uric pasje vročine. Tako je včeraj poi-zkusil tudt Franc Bolčič, ki sicer ni brezdomec, ker stanuje pri Sv. M. M. Zg. Štev. 570, ki pa takega spanja oči-vidno ni navajen. Bog vedi kaj jo sanjal, da se je tako nemirno preobračal in končno padel z zida na ul. Sette Fontane. Padel je dva metra globoko. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil poklican na pomoč, ga je dal prepeljati v mestna bolniSnico. Tu so mu ugotovili številne, a lahke poškodbe po obrazu, tako da je lahko zapustil bolnišnico, ko so ga obvezali.
Vesti z Goriškega
Qori&ke mestne vesti
Blagoslovitev nove bazilike na Sv.
Gori
V nedeljo se je blagoslovila no-vosezidana bazilika na Sveti Gori. Častno stražo v provizorični kapeli in med procesijo so vršile črne srajce iz Grgarja in orožniki v paradi.
Mons. Leonard Sion, gen vikar, je blagoslovil cerkev od zunaj in znotraj. Slavnosti so se udeležili predvsem veliko zastopnikov javne oblasti kot goriški prefekt s svojo soprogo, goriški poteštat Jurij Bombig, politični pokrajinski fašistovski tajnk Caccese, komandant goriške vojaške divizijo general Bobbio, prefekturni komisar iz Grgarja dr. Erenda, novi goriški kvestor Gargoni, g. Cassanego, predsednik balillske organizacije in še veliko drugih. Ko je dospela procesija pred cerkev, so se verniki zgrnili v cerkev. Prvi so vstopili avangvardisti, nato Marijine hčere iz Gorice, Ravnice in Grgarja, ki so nosile velike šope cvetja. Čudodelno je zapel v italijanščini himno Brezmadežni. Podobo so nato položili na kraj oltarja, nakar
jo pri?o.l gon. iritar mnnc Sion
brati slovesno pontifikalno mašo v spremstvu bogoslovcev in frančiškanov. še prej pa je govoril rektor svetogorskega samostana o. Inama, ki se je najprej zahvalil civilnim, vojaškim m duhovskim oblastvenikom za njih številno u-deležitev. V ognjevitem govoru je omenjal pomoč Matere Božje, ki jo trosi med vernike, zaprosil jo je za blagoslov, ki naj ga ob tej svečani priliki da cerkvi, domovini, ljudstvu, vojski. Med slovesno mašo so položili čudodelno podobo na sredino altarja, nakar se je pobožno opravilo nadaljevalo.
Ob tej priliki se nam zdi umestno podati kratek zgodovinski očrt Sv. Gore. Kot je znano je čudodelno podobo podaril svetišču že leta 1544. kardinal Marko Grimani, po rodu Benečan, oglejski patriarh. V času svetovne vojne je bila podoba prenesena v Ljubljano k patrom frančiškanom in sicer 1. avgusta 1915. Dne 9. oktobra 1921. pa jebila podoba, kot je gotovo vsem čitateljem dobro znano, prenešena v Gorico, odkoder so jo dne 2. oktobra 1922. prenesli na Sveto Goro in jo izpostavili v začasni kapeli. Kmalu nato se je začela obnavljati stara bazilika, za kar je bilo predvidenih 4 milijone lir. 25. maja 1925 so postavili vogelni kamen. Načrt je iz-gotovil in obnovo bazilike vodil arhitekt Barich. In tako je cerkev sedaj sezidana in je bila v nedeljo blagoslovljena, dasi po vseh potankostih še ni popolnoma izdelana. Sedanja cerkev ima znotraj prostora 72.50 X 22 m. Ima tri ladje. Globina ladje je široka 10 m, visoka pa 14. Ima obliko latinskega križa. Vrh tega ima še številno kapel. V kapeli Sv. Mihaela se nahaja grob kardinala Massi-je.
Premestitev v učiteljski službi
G. učitelj Alojz Vodopivec iz Grgarja je dobil premostitveni odlok, glasom katerega je premeščen iz Goriško pokrajine v pokrajino Ab-bruzzi, kjer bo poučeval na ljudski Šoli v Raiano (v bližini mesta Aguile).
NESREČE IN NEZGODE Opekla se fe
Zeleni križ je moral s svojim rešilnim vozom prepeljati v bolnišnico 17-letno Sofijo Poberaj iz Renč, ki se je vsa popekla pri zaži-ganju ognja s pomočjo petroleja. Zdraviti se bo morala 30 dni.
Znorel je na cesti
Zeleni križ je bil brzojavno poklican, da prepelje v nonšnico^-letnega Ivana Oblaka Iz Cerkneg®, kateri je mčel na ulici n°retl"
Peki moiafo vio** P^f,^ ^ pekovsko dovolj««!®
„	. ,oVt ie objavil okrož-
Goriad prrf^*^ kraljevi od-nico, v kateri oj1928 št
l^°^ujenepiovsko obrt. Gla-
r^kakona morajo vsi peki jomtega ^ ^^ ko je stopil
Jj^op v veliavo naoraviti uroš-
njo na prefekturo. Prošnja mora biti napravljena na kolkovni poli za L 2. V prošnji mora biti naveden opis lokala, kjer se nahaja peč, označena mora biti dnevna izdelava kruha. Prošnjo mora potrditi občinski načelnik v svrho ugotovitve resničnosti v njej navedenega; priloženo ji mora biti potrdilo o plačeni taksi, določeni po 13. členu omenjenega zakona, pri re-gisterskem uradu — in izkaz o^ kraj. zdravnika, iz katerega je razvidno, da peč odgovarja zdravstveno higijenskim zahtevam, ki
Preklic: oprostitve piistojbin za potne liste, ki se izdajajo Izseljencem in njihovim družinam v svrho iskanja dela.
Goriški prefekt je naslovil na vse poteštate goriške pokrajine o-krožnico, v kateri prek licu je z ozi-rom na kr. zakon št. 1730 z dno 21. junija 1928, priobčen v Uradnem listu iz dne 31. julija t. 1., oprostitev taks in pristojbin ta izdajo potnih listov izseljencem in njihovim družinam, ki se podajajo v inozemstvo (tudi v Juino Ameriko) v svrho iskanja dela. Prefekt priporoča, naj bodo vsi dokumenti pravil j 10 nprftinljftri e pristojbinami. Istotako se morajo vsi dokumenti, ki so bili izdani brez plačanih pristojbin od časa, ko je stopil ta novi zakon v veljavo (t. j. od 15. t. m. dalje), otaksirati in popraviti, njih prosilci pa morajo plačati pristojne takse.
PODBHDO
Čez mejo so Šli
Ker so šli skrivnim potom če« mejo, so bili od podbrških orožnikov aretirani Alojzij Kaizer 23 let, Anton Šorli 23 let in Jožef Aljšič, star 30 let iz Podbrda.
GOČE NAD VIPAVO Gbletaica
V	nedeljo smo praznovali v naši vasi neke posebne vrste «šagro». Hoteli smo se namreč na slovesen način spomniti obletnico zopetne najdbe naše dragocene monštran-ce, ki jo je našel pod nekim kamnom čisto po naključju neki pastir. Popoldan se je vršila procesija, ki so se je Številno udeležili vsi vaščani in še ljudje iz sosednih vasi. Vsakdo, ki jo šel za procesijo, je nosil svečo. Tako smo na dostojen način poročali oni srečni
ko smo dobili monžtranco nazaj.
DOBRAVLJE Športno igrišč«
Te dni so se mudili pri nas inženirji iz Gorice; obisk je veljal odmeri prostora za Športno igrišče, ki si je mora po novih predpisih omisliti vsaka občina. Pri nas so v ta namen odmerili 10.000 m* travnika «na Mlakah», ki sicer — kakor že ime pove — ni povsem prikladen za take namene in bo potrebna kanalizacija za izsušitov; leži pa nekako v sredi razširjene svetokriške občine, h kateri spadata sedaj poleg Sv. Križa in Do-bravelj še prejšnji samostojni občini Skrilje — Sv. Tomaž in Velike Zabije.	______
Iz tržaSkejokrajine
sempolaj
V	Četrtek je umrla v tržaški bol-nidnici po kratkem ali mučnem bolovanju v cvetju mladosti devet-najstletna Štefanija Sardoč. Bila je blaga, skrbno vzgojena mladenka, ki je do bolezni posvečala svoje mlade moči družini ter je bila v veliko pomoč materi vdovi.
Bila je radi svojega blagega značaja splošno priljubljena. Sardo-čevo družino je s tem zadel hud u-darec. Pred par meseci jim je neizprosna smrt ugrabila očeta, pok. Josipa. Pokojnik je bil železničar in je umrl v južni Italiji, kjer je tudi pokopan.
Težko prizadoti družini izražamo naše iskreiio sožalje; blaga pokoi-nica nai počiva v mirul
<CMIfTU9T>
ili.
SAMOTORCA
Mogoče avet niti ne ve, kje smo Bamotorčani doma. Preskromni •mo in živimo preveč svoje vaško Življenje, sato Ugleda* kakor da bi tdh popolnoma ločeni od sveta. In vendar ni tako. Zanimamo se za lavno življenje in za napredek v kmetijstvu. Naše vztrajne mleka-rice-domačinke nam prinašajo iz Trsta »Edinost*. S ceste Prosek -Gabrovica - Ternovica ni videti naSih njiv in vinogradov, ležečih bolj v dolinah med Saležem in Ter-uovico, in vendar imamo nekaj lepih kojKrv in skrbno gojene trtne nasade, ki dajajo v ugodnih letih dober teran. Letos ga seveda ne bo, ker primanjkuje aemlji vlaga. Niti zadnja rosa mu ne bo pomagala, premalo je deževalo. Letos smo tudi zastonj pričakovali sadno letino — pri nas so namreč zanimamo tudi za sadjarstvo in gojimo osobito hruške.
Ni lahko nače življenje, trdo in vztrajno je treba delati, kakor povsod na Krasu, a v vlažnih letih je zemlja hvaležna. Polni smo u-panja, da ne bo nebo prihodnje leto odpovedalo tako kot letos.
Prihodnjič bomo poročali o našem zanimivem kamnolomu.
Vesti Jz Istre
IZ BOUUNCA
V	torek, 21. t. m. se je bol j unski zvon žalostno oglasil: naznanjal je, da je preminul domačin Josip Žerjal (Spinen). Ta vest je vse va&čane u žalostila, kajti pokojnik je bil mož vreden časti in hvade. Rojen je bil leta 1843. Že kot deček je imel veliko veselje do petja. Ko je dorastel v mlajdeniča, je pristopil k bolj umskemu pevskemu zboru, ki je bil takrat najboljši pevski zbor v Br^u, m deloval tam skoraj 70 let Imel je namreč izvrsten, tenor.
V	teku svojega delovanja se je pokojnik udeležil marsikatere slavnosti.
Na njegovi poslednji poti so mu pevci zapeli nekaj žalostink. g. dekan iiz Doline pa se je ob odprtem grobu poslovil s kratkim govoro-m od dragega pokojnika.
Užaloščeni družini izrekamo svoje sožalje.
Znanost injimetnost
Narode« pripovedke. - Po Vmka Karadžiča zbirki prevedel Alojzi] Gradmik.
Ta zbirka pripovedk bo gotovo našla obilo odmeva med našim ljudstvom. Pripovedke so dostopne mišljenju naroda in njegova fantazija dobi tu prosto pot. Čeravno imajo pripovedke mnogo mnogo skupnega z že znanimi pripovedkami, je vendarle njihova sestava precej svojstvena in napravi vtis novosti, kateri pa odgovarja predmetu, je torej pristen in resničen. Po načinu, kot je to pripovedke prevajalec zbral, so namenjene bolj odraslim kot pa otrokom. V prvem delu bi bila snov primerna otroški domišljiji, humor drugega dela pa ni enak otroškermi humorju. In tudi način izdaje, s predgovorom in brez ilustracij, nam to dokazuje. Taka misel ni napačna. Tudi odrasli se radi zabavajo, saj so pravljice itak nastale med odraslimi, ker otroška fantazija ni v tem smislu ustvarjajoča, da bi določevala potek do-podkov. Služijo pa itak do gotove meje tudi nekoliko odrastlejši mladini.
Izbira pa se mi zdi dobra, raznovrstna in s tem zanimiva. Škoda, da je skoraj premalo. Človek bi hotel še in še. Posebno onih Šaljivih bi	hotelo So T^ltaj. Sa.j ravno te so narodno v tem smislu, da nam pokažejo razno narodne tlpo in so nam vsled tega. bol?ši ključ do pristnega narodnega miš-
ljenja kot one druge, katere sem prej označil, da so svojevrstne vzlic podobnostim s pripovedkami ostalih narodov. Sploh je Gradnik znan, da zna primerno izbirati za svoje prevode, kar jo pokazal Že ponovno pri izdajah «Goriftke Matice«. Zunanja stran knjige je lepa. Mislim pa, da bo papir po ne-kolikokratnem uporabljanju precej trpel.	J-
Ciril Pre«eli: Troglasni mladinski
zbori
V založbi knjigarne Kleinmayr &. Bamberg v Ljubl>ani je izšla pesmarica: Ciril Pregelj «Troglasni mladinski zbori«, ki je namenjena mladinskim zborom na višji stopnji osnovnih šol, nadalje meščanskim in srednjim dolam ter glasbenim zavodom, vobče vsem, ki goje mladinsko petje.
Ta zbirka je osnovana na podlagi obeh pesmaric, katere I. del je izšel 1. 1925 pod naslovom «30 troglasnih mladinskih zborov«, II. del pa 1. 1927 tako, da vsebuje sedaj ta izdaja najbolj priljubljene pesmi iz obeh delov, na novo so pa sprejete 3 slovenske in ena slovaška v harmonizaciji Fr. Marolta ml. in 4 hrvatske v harmonizaciji R. Matza.
Vse pesmi so harmonizirane tako, da ne stavijo glede intonacije in glasovnega obsega nepremostljivih težkoč, vsak pevski part je gladko tekoč in peven. Avtor je kot vožloton -Učitelj mladinskega.
zborovega petja na Soli Glasbene Matice v Celju upošteval vse okolnosti, ki prihajajo pri tem petju v po štev — in to so narodne pesmi.
učinki^«čt. DgiUggga sesfurme in io MrfloscgŠ™« sredstvo proti Izvrstne mdbmviim u im mnlipi. Okrofeooi đnačinun zadovoinost vcoa^e in srećo, v vsah krfMTitth v w>«iH»
Istim dajejo prednost tudi učni načrti vseh kategorij nižjega in srednjega šolstva.
Priobčene so pa narodne pesmi iz vsen krajev, a tudi po ena moravska in slovaška. Med slovenskimi so po večini koroške, kar je gotovo le zbirki v prid. Poleg izdajatelja so narodne pesmi harmonizirali E. Adamič, Z. Prelovec, Stj, Mokranjac, Fr. Marolt, R. Matz i dr.
Ker je zlasti v Sloveniji izšlo Je lepo število pevsko-teoretičnih knjig (Bajuk, Druzovič, Grobming, Kozina, Fr. Marolt, Negro-Hrasto-va,) prinaša ta pesmarica zgolj zborovske pesmi, ki se pojo pri praktičnem pevskem pouku ali so namenjene za glasbene nastope mladine.
Po skrbni izberi pesmi, po razmeroma lahki interpelaciji in končno radi lepega razločnega tiska in sploh zunanje oprema se pesmarica sama priporoča in bo povsod dobro dodHa, kakor so doslej še vse Pregljeve pesmarice.
Cena izvodu je Din 28.— s poštnino Din 28.— Pri večjem naročilu popust.
Debiva se v vseh knjigarnah ali se pa. naroča naravnost pri Tnkrifcbi KleinmayT & Bainbeng v Ljubljani
i ^**?	■- ^ -• - • -- . ■	-i--" V- -
PODLISTEK
(M 0 iraiti mr
«Kakšn« obraze imamo ljudje, o Bože mej U bi najrajši vzkliknil z Zupančičem. No samo v tem smisiu. da ne spoznamo svoje Človeške podobe, ko se gledamo v zrcalu živalstva, ampak tudi v tem, da ljudje tako težko zaiupajo poštenim obrazom drugih ljudi in da slutijo zafrkacijo in cubreganje. kjer zafrkacije in obreganja ni. V svojem članku «Ctfovek v zrcalu Živalstva«, ki je zasnovan samostojno, sem so članka g. Bašteta o živalskih priimkih dotaknil tako malo in tako narahlo, da njegovega imena niti imenoval nisem. Lahko Jpa. je »moj lahkotni feljton-ski fclog, <ki ga Imoram rabiti v dnevniku ob takšni snovi, vseboval to ali ono dvounsnost ali kakor meni g. Bašte, dvoreznost, ki naj mi jo blagovoli oprostiti. V interesu tisoč in tisoč čitateljev, ki želijo čitati list z saninsanjem, je jasnost in slikovitost kakor tudi splošno kulturno stališče, ki ga zavzemam, po mojem mnenju prejo trebna stvar. G. BaMo je zavzel ožji domači vidik, stališče našega kmečkega človeka, tlačenega in leptanega tekom stoletij. Nič slabega ni na tem, v vsaki dobi, vštevši tudi dobo reformacije, smo imeli zastopana, v našem slovstvu in v vpraianju jezikovne kulture, po Štiri struje od kampanilizma in gojitve narečja preko celokupnega slovenstva in njegovega književnega jezika ter ilirima do najširšega slovanstva in njegove vzajemnosti. Ce zavzemava različni stališči in je moj vidik višji in širši, za Boga ne očitegte mi, da govorim nekako od zgoraj dol. Mar res menite, da sta meni domača gruda in naš človek manj pri srcu nefo vam? Oklepava se je oba, pa vsak na svoj na£in. Vašemu vzgledu pa, žal, ne morem slediti, ker je vašo staMKe preozko, za reševanje ta-kJnih pro bi sinov povsem nseadostno in veljajo o njem Žtrpaa&čeve boaodo: cPogled jim osek bil jo ujet in niso našli daljen • Dalja širina globina ali z drugo besedo splošna kultura, slovanski jeziki ter intuidjako spoznavanje krajevnih r namer so predpogoji za uspešnost našega kraje-slovja. Ko temu ne bi bilo tako^ no bi več zijala med nami ta vrzel, imeli bi bili že davno o njem
ducat monografij. Savini sam naglasa, koliko vsakovrstnega znanja je obseženega v toponomastič-nem gradivu vsake dežele in zlasti naše in kolik znanstven zaklad je v njem zakopan ter kakšno pridnost in skrbnost zahteva. In vi, g. Bašte, bi ga hoteli rešiti kar tako z ozkega domačega vidika in reducirati imenski izvor na par kategorij, pri Č*aer bi bil stvarni element kake* kaksvoet tal glavni in skorr • ,dini tolmač, osebni element to človek in njegovo ime pa bi bilo potisnjeno v ozadje. V resnici sta oba elementa vsa)»mno ustvarjala našo nomenklaturo; zemlja je obrazovala človeka -pa tudi človek je vtisnil v njeno obličje svojega duha.
Zdaj pa k stvari!
Vi vztrajate še vedno na tem, da pravih pristnih živalskih priimkov ni in kolikor morem soditi po vašem odgovoru, boste wt raj ali pri tem še nadalje. Volk in Medved sta za vas zatrta, zame nista še. Da ne bom ponavljal tega, kar sem že omenil v prvem Članku, navedem na kratko sledeča nova dejstva
Po vašem je osebno imo Volk s ptnooMi živalsksea imena pri nas nemogoče; takšna imena da so dajali svojim otrokom fevdalni in bojeviti Nemci, nikakor pa ne krotki, in podložni Slovenci, ki so se pečali s poljedelstvom in živinorejo. Pustim ob strani vprašanje bojevi tosti in poudarim, da je naše ime Volk mnogo, mnogo starejše ko necnftka fevdalna vlada nad nami, kor je splošno slovansko. Ne glede na to, da je med Srbi osobno ime Volk razširjeno kakor med nami Jože ali Janez, imamo po vsem slovanskem svetu raztresenih polno vasi izvedenih iz tega osebnega imena in sicer: a) hrvatsko-arbskih: Vukovac, Vukanovac, Vučbovica, Vu-kojevac, Vučsvica, Vufčenić, Vuče-tić, Vujetinci, Vukšić. Vukšani, Vukmanovac, Vukemerić, Vuko-drasr. Vuk od raž, Vukosavci, Vuko-savljevica, Vukošič Vukošica; b) Čeških: Vlkov, Vlkova, Vlčice, VI-kovice, Vlkovoc, Vlčkov, VIČkova,
Vlkanov Vlkanice, Vlkaneč, VI-k&ačice, VIkovice, Vlčnov, Vlčinec, Vlčinž ves, Vlkonice, Vlčetin, Vlkavd, Vlkyš; c) poljskih: Wil-i cze. Wilkow, *Wilczyn, \Vilczyce, Wilkowico. Wilczewo, Wilkosowo, Wilcsk6w, Wilkocice, Wilkocin, Wilkosaowke, da ne omenjam podobnih ruskih in maloruskih krajev. Iz tega posnamemo sestavljena praslovanska osebna imena Volkoslav, Volkodrag in Volko-mir (Volkmer). Zadnje ime je o-hranjeno na Štajerskem v obliki priimka Volkmer in pri nas najbrž v obliki Ukmar medtem ko moramo pri imenu Volčja draga najprej podvomiti, ali je stvarno ali osebno to je izpeljano od imena Volkodrag.
Pri vseh slovanskih narodih se szMtra. da je živalsko ime volk podlaga tem osebnim in krajevnim imenovanjem in nikomur ne pride na misd. da bi trdil kaj drugega Zakaj naj bi bilo to pri nas drugače, zakaj bi morali ravno mi ostati izven te krvne in kulturne skupnosti, no morem uvideti.
Mi kakor ne vzdrži kritike trditev, da je Volk isto kakor Golek, ker da je tudi Volarija - Golari;a po glasovnem pravilu, po katerem se začetni g izpreminja preko b v v. Tega glasovnega pravila ni, ampak gre tu za povsem drug glasovni pojav. Res je, da pipemo n. pr. gofc in vož, pa tudi ož (coluber Aeoculapii) in govorimo gosenica in ooenica ali vosenica, toda v teh slučajih g in t nista prvotna, ampak le zanikata začetno z*?v, v stari slovenščini so se te besede začenjale z vokalom; opraviti ima-
mo torej s pojavom, ki bi ga lahko imenovali slovenski spiritus asger. Prvotna g in v pa sta etimološko drugačna glasova. Beseda gol (- calvo, kahl) se ne more na ta način izpreminjati in Gola-rije polog Volarije ni in ni nikdar bilo. Pa saj je belo grozdje polovna poleg volovine! Da, na Krasu golovina in volovina, na Delervoskem volovina. Ta besedna dv»i*fcr>est nas opominja, da imamo tudi tu opraviti z zatikanjem začetne zevi in da bi se beseda mosala glasiti etimološko pravilno po vagledu gož - vož - ož (- anguis) — e£»viaa. Nisem še nikjer čital razlage te bes »de, smatram pa, ko gre za grozdno vrsto, ki se navadno določuje po barvi kakor črnila, gned (primer: češki pridevnik hnody - rdečkast), da pomeni olo-vina bek) grozdje kakor pomeni olovo belo kovino to je svinec (- svitnec) in korsški ol belo pijačo to je pivo v razloček od medice. S tom je tudi pobit dokaz, da bi bil V#lk - Golk.
Toda kako naj si potem razlagamo zemljiški imeni Volarijo in Kobljak na kriški gmajni pri Tomaju? Naravno, poljedelsko, živinorejsko, z ozirom na slična zemljiška imena širom dežele. Seveda se ne smete postaviti a priori na stališče, da živalskih imen ni. Nasprotno, živalskih zemljiških imen in priimkov je vse polno. Čitajte Dr. Tumov popis Kaninske in Mangartsko skupine v Planinskem vestniku 1. 1912. stran 141 in 142, kjer opisuje Ovčje Vršrče, Konjske Police, Konjsko jamo itd. in prihaja do zaključka: «Od konjske pafinjo so tudi ostala krajevna imena« Drugačna paša prija mlečnim kravam in teletom, drugačna volom in jalovi govedi in drugačna zopot konjem. Poljedelci in živinorejci to dobro vedo. Volarija je na isti način tvorjena beeeda kakor Jančar iza in res ne vesn, zakaj si ne bi smel razlagati: Tod so naši stari pasli voli, ondod jance. Kar se tiče nazivanj za konjsko pašo, imamo tu dva pridevnika: novoslovenskega konjski in starosl o venskega kob j i in koblji. Kobljak poleg Volarijo potemtakem gotovo pomeni konjski pašnik, kakor pomeni Kozjak kozam odmenjeni hrib. Kobja Glava je Glava to jo gorica ali hrib brez znatnega pobočja, določena za konjsko pašo in enako je Kob-dilj etimološko Kobji Dilj. Po Miklošiču znači dilj, rumunsko deal, v jeziku daških Slovenov hrib; primeri rumunski Predeal in naš Predil. Morda mi kdo poreče: Ce
(Dalje na IV. strani)
VHIO ISTRSKO najboljše vrste, pristnost zajamčena, dobite zaiožn ki in go-stilmč»rji v vsaki množini: Istrski teran, bvrgBndcc, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka počiljatev se izvrši takoj. Naslov: Nikola Dragkicchio - Pare nz o.	692
ZAHVALA
Ob priliki iežke izgube naše nepozabne matere
Josipine Paulina
izrek amo tem potom najlepšo zahvalo vsem, ki so blagopokoj niod spremili k večnemu počitku. Po-< sebno se zahvaljujemo č. g. župniku Furlanu, zdravniku g. dr« Grudnu ter vsem darovalcecn svetja.
Sv. Križ pri Trstu, 27. avg. 1U28.
ŽalnteSa dnžfna 725	PAULINA.
IZKUŠENA babica sprejema noseče. Vb Crispi 50 (prej Chioma).	91*
POROČNA soba, parjena bukev, zajamčena, L 1400.—; jesenov a 1700.— ; druga r, izložbi 1800.—. Turk, Cesare Battisti 12, Pozer na ftevflkol__911
VIJAKE za vinske stiskalnice ima v zalt* gi in izdakije po na roči hi Edvard Kalin, Ajdovi čina.
POLICE s predali, pralne mize, so vsl«J selitve na prodaj. Pisanici Dr. Henrika Okretiča, Via N. Machiavelli 15, I. 91<
BRIVCI POZOR! Dobro vpeljana brivni-ca, s pohištvom 2 »ob in kuhinje, se proda v občini s približno 10.000 prebival, cev. Pojasnila daje S. Doiek, CerloM (Goriška).___913
MEBLERANA soba «e odda v Via Galileo 14, vrata 11.__
SOBICA se odda v via Boccaccio 14, pri-tličje.__________ 91'
LJUBLJANSKI VELESEJEM od 1. do
10. septembra 1928. Za obiskovoice: Vizum SHS Din. 20.—, na železnicah SHS popust 50%. Legitiinacite po Din. 30.— prodajajo: Trst: Josip Čehovini Viale Venti Settembre 65, Gen. konzulat SHS Ljubljanska kred. banka; Gorica: Ljub. Ijairska kreditna banka; Reka: Gen. konzulat SHS; Idri>a: Srečko Bajt.	91?
MALI OGLASI
DOBROIDOČA GOSTILNA v prometnem kraju na deželi, (v goriški provinci) z kmetijskim gospodarstvom vred (travniki, njive In moderen hlev ter eventuelno z živino, vozovi in vsem kmetijskim orodjem) se odda proti kavciji resnemu in zmožnemu reflektantu v najem. NasJov pri upravi Edinosti v Trstu.	888
HT.iTi šofer Išče službe s prvim septembra. Plača po želji delodajalca. Naslov pri tržaškem uprav-ništvu.	891
BABICA, diplomirana, sprejema noseče Madoacma 10. n, HUds.	906
BAJttCA, avteriziraaa, sprejema iioseče. Gavbri afoveaftke. Slavec, vi a Giulia 29.
322
«£PAL£ ITMMA
PRIHODNJI ODHODI
(razen sprememb)
V	ltEW-Y0RK
(Iz Geaov«) 4. septemra(l) parn. COLOMBO 12.000 t
18.	septembra (2) s s ROMA 32 600 tot
(Iz Neapclja dan pozneje) tJ) 6. iz Palerma (2) iz Gibraltarja 21.
V JUŽN3 AMERIKO
(iz Genove)
19.	septembra (X) GIULIO CESARt
2!OW ton.
11. oktobra (X) s s DUILJO 24.500 tor (X) Isti dan iz Villafranca
v mm mo m m\ trni
(poštni iz Genove) 30. septembra	parn i k f AOKMIN'A
V	AVSTRIJO
6 septembra s/» POSIUPPO (trgovski; (Iz Livorna dan pozneje)
Pojasnila in vozni listki pri N. G. I potniški urad v Trstu, Via Mercato vecchio 1 Zastopnik za Gorico RENATO HAPPACHER
V. J. KRI2ANOVSKA:
(175)
Fajčevina
Fef^n ▼ Štirih delih
Iz ruščine prevedel L V.
—	Da. Zalotstrio itn. srajnotno je gledati, kako carkveni sdii4a.bn.ik izdaja vero, s katero je do-rastei, se>>e razdor in szrado ali pa tako nizko pa»de, da pestaja sJepo orodje sovražnega delo-
ki stremi ml uauLCenjem domovine- Da je to amotar Žiidov, se niič ne čudito; že iz egiptovskih čsmrrv so oni prinsa&alci zmede, raizsula. in prmr«ta. v waduo deželo, ki jih. hrani. Toda za Rusa je snuxuytno biti v zvezi z naš i mil najhuj-g^mi sofvrajžmki.
Kromacski je vstal in z zanimljivim pogledom pr«merrl iesdaja-tekega popa.
Tudi Afgatfaoig-el >e vstal ter pomignil Kuker-n*inu.
—	Prf-več radikalni ste, gospod polkovnik, in nestrpni napram nazorom drugih ipudi, — je jeeno camrmraJ. — Toda kaj se hoče? Vsakdo ra^ nuane na ffvoj nafrm blaginjo svoge dežeie: vi jo vifcfcrt« v tlačenju v«eh drugih narodnosti, jaz pa v t*rjm<x3ii, svobodi in spoštovanju človeka, v n^epo^eon znaaijn in njegovih sposobnostili, pa naj je iz kateremkoli sloja, katerekoli vere. Zdaj, ko smo pojasnili drug drugemu svoje nazore in mmea^a, meaiim, Zaiiarij Abramič, da ni treba več nadlegovati g2xrfice s prošnjo, ki si jo mislil Prc**ofe*ti njeni svetlosti: bila bi ravno tako brez>-
a kakor moja m iz istega vzroka- Zbogom.
Jietiodno sta se poklonila in odšla. _— Le počakajte, kana*je aristokratske? — je gAotmo mrmral Ag»tfangel, ko sta s prijateljem flboptiU ekori <lrewi — Pride čas osvoboditve "se^^me^Mfceo	razkošne palače, ki
" »I*! odhedki je na tarmei nastopil za nekaj
ste jih saoKUUi iz kmetom ukradenega imetja, tedaj vas mine vača odio4ost!...
—	Oh, aii pride k<tnj tresio4ek, ko si zavoju-jemo sebi primemo mesto na soiacu? — je skromno vzdihnil Jud, toda po neizproem zlobi« ki se mu je bli&kala ito pi-ekanjenih oči, je irik> lahko uganiti, kakćne vrste je biia njegova spravi j ivost minut molk.
—	No, adi nisem imel prav? — je pripomoil Derevmin. — Ali nista podleža? Če bi imela naša vi ajda vsaj senco dolžnostnega čuta in bi bada ra-zunmejSa, bi morala vse take ljudi pobraiti m m-gnati. Pa kaj se hoče, ko je napram lastni deželi fflabža od ztuaianjih sovražnikov.
AoalMav je sedel ter nestrpno šel c roko preko čela.
—	Da, strašno, kaj se pri) nas vrthL Tam t vUanakem okrožju, kjer so se 2iti£e Mk zali v no6o škodo, se vrftr prevratna akoraj odkrito; toda nosem mislil, Aa je Ha že v čisto ruske gubernije iaa je ekuMa celo svečeorfetvo.
—	Na nesrečo pa niso Aga^angeli tako redki. Že peke£ni oče Nikander mi je priporetiervai, hetiao sirašno brezverje in kakšna racvratnost vtodarta v bogoslovnicah; v šolati pa kar mrgodi 23dov, ki kvarno vplivajo na mladino.
Knomtski je vatal ter se sprehodil po terasi
—	Povsod je imenitno, kamorkoli se ozreč. V obrci 1 11 deželah nimajo prav eebenejfa pojma
0	potrebah, in koristite, drftvra PedBrnpijirvost je eplodna. Že sama Pod j aha, kjer prtpnrrt^a judo v-©ki «Bund» prevrat, nam bo	dar predi o-ftfia tako trd. oreh, da ga ne bome* Inlm lahke skril Nafta slepa, pro t i narodna cBpkmiaeija je suženjsko \ i Ti wmi i i napram zapachi ter vsedej pomaga
1	n dih n. sevrahoikom in sam Bog ve, kakSna presenečenja nam pripravlja. In vojska?
—	Tu se mi zdi, da se motiš; vojska je pri nas sijajna, — je rekel Derevnin.
—	Niti trenotka nisem zadvomil, da bo Yoy gka slavno iovr&ila svoje nalogo, kadar bo po-
trebno; toda vojake je treba izvežbati. obleči,, obuti in prehraniti. Le poskušaj pronikniti v stvar, pa boš videl, kako se tu krade. In osobje pri poveljništvu? Povsod spletke, površnost, nesposobnost m nemarnost. Že večkraA sem poskušal odpreti oči merodajnkn krogom, dokazujoč jim, da je krajni čas zaideti zlo v živo. Na to mi £ gflopim nasmehom odgicvarjajo: — «Vi ste strašno nemiren človek in vaše «rodoljul>>e» je krivo, da vidite vse v črnih barvah. Umirite se, vse pride o svojem Času, nič prej, nič pocneje.» Silno sem se moral tedaj zatajevati, da nisem pljunil v obraz tistemu velei»lagx>j*odnemil gospodu. In večkrat jasno občutiš meko izdajalsko roko, ki nam vztrajno pripravlja razgrom.
—	Da, da, — je rekel Dere?vnm zamišljeno. — Tam, na najvišjih mestah, so sami koristolovci, ki jih ni sram. da odk>ča .večkrat krilo kake «OT0tske» i4ačuge pri imenovanju ministrov in ima v rekah, usodo država
Pri6el je lakaj z namanilom, da je čaj pripravljen, nakar so pogovor prekinili.
Počne je, ko sta bria ženin in nevesta sama. je Kromski vzel Miličino roko in jo nese* k ustnam.
—	Nisem <ti še povedal veliko novost o sebi: čaka. me izprememba mojega službenega položaja, s čimer boš ti soglasna, upam.
—	Če misliš, da ti je v dobro, tedaj sem že vnaprej soglasna.
—	Zapuščam vojni resori.
—	Kaj praviš?
—	Zapuščam vojni resort ter preide m v re-sort notranjih zadev. Imenovali me bodo za vice-gufcernaftorja v jugozapad ne m kraju. To mi je i z-postoval stric Zagarin, ki je v dobrih odnošajih z ministrom, in z vsako uro pričakujem imenovanje. In tako, draga, bova morala živeti v Kreme-nickem, umazanem poljsko-židovskem mestecu. Toda kaj se hoče, treba je delati za domovino.
Milica je prebledela,
—	Ah, kakšen neugoden čas si izbral za svoje premeščenje. Sam si p^ipoveleval, da se tam ne-
kaj vrši; Judje in Poljaki pripravljajo prevrat, in vsak hip utegne izbruhniti vstaja; gubernator, ki ga poznam, je star, iastlel Nemec, in tako pade nate vsa odgovornost. Pomisli na najino poroko; jaz ne beem imela trenotka miru. Prosiim te, Ko tj a, ne sprejemaj tega mesta. Hvala Bogu, smo dovolj premočni, da se nam ni treba izpostavljati nevarnosti; saj te poznam: ti boš hotel braniti ruske koristi za. vsako ceno, boriti se proti zlorabam in posledica vsega bo, da si zlomiš vrat
Restislav se je nagnil k njej in ji pogledal 8 strogim, oblastnim pogledom v oči.
— Ali si ti, ki tako govoriš, Milica? Prvič, bogata si ti, ne jaz; drugič, ali bi me mogla ljubiti in spoštovati, ako bi videla v meni .strahopetca in lenuha, ki se izogiblje resnemu delu, samo piruje in popiva s prijatelji ter samo bese-diči o rodoljubnih nalogah ter sipi je grom m blisk s svoje nedotakljive višine na malodušno, brezdelno množico? Ne! Nimaš pravice obsojati drugib, če sam ne stopiš na bojišče ter se ne spustiš pogumno v boj. Lep junak je oni, ki> skriva svojo dragoceno osebo, se umakne nevarnosti ter se oafcava v pogovorili o naSem razgromu. Bog me varuj postaji prazna buča, salonski klepetal ec, katerega pogum obstoja v zavoje van j u dam z glaisakni, .praaaiimi frazami Ne. Jaz verujem v tebe, MMica, nisi ^Tr^i-n hčerka Jurija Mihaijlo-viča, — smela, ponosna ženska, ki ni mogla* zatajiti svojca narodnega čuta niti kot žena nemškega častnika. Moje neomajno preprfftanje je, da mi boš v veliko oporo v težkih trenotkiii. Poleg tega pa je, draga, vsakomur že vnaprej določena usoda, nesrečna ali srečna. Ce mi je sojeno pogi-niiti, poginem kakorkoli, morda celo -slučajno; če mi pa je sojeno živeti, se me nobena zločinska roka ne dotakne. In končno, ali se moramo ml Rusi povsod umikati in odpreti vrata in okna rnozeracem in izdajalcem? PoSten človek mera častno izpolniti svojo dolinost, v ostalem pa zaupati v Boga Ali želiš, da bi s svojo osebo krasil vrste «junakov lastnega pokoja>?
«EDXMOST»
V Trsta* SS. ara**ta 1533.
te
imamo s*_____alSka imena
o, Jančarijo, KozariSče, bi l o vali tudi za skupne konjske pašnike odgovarjajoče prastaro krajevno ime ali 2 drugimi be-»c-tami poleg pastirjev - volarjev, ko—rj— in jančarjev bi z o žirom pridevnik kobji pričakovali tudi pastirie-kotoarje to je konjske pastirje in ime K obari j o ali slično. Kobarid je tako ime, vzemite si je, če vam je ljubo, naglaša se Kobdrid, Kobarida, kakor člćvek, člorćka. Nenavadna konfčnica -ld naj vas niti najmanje no moti, je pristno tolminska; Erjavec ima v iz svoje popotne torbe zabeleženo iz Grahovega belida - bela koza.
Odgovoriti moram še natančneje, sakaj se ne strinjam z razlago Medved - Meddolec in zakaj sem Imenoval tostvarno Baštetovo razlago gok> črkovno rgro. Priimek Medvxl poznajo tudi Cehi v obliki Nedrčd in smatrajo za živalskega. kakor poznamo »tudi iz rimsko-katoliakega koledarja svetnico Uršulo, ki znači medvedko. Priimka in krajevne označbe, ki bi imela ca podlago meddolje, kolikor je meni znano, sploh ni, za svet ki leži med več doli, imamo dn.^0 zemljepisne označbo. Ko bi pa izraz Meddol obstajal in poleg njega priimek Meddolec ali fonetično Ma*lovc, ni ne razloga no slovenske možnosti, da bi se preobrazil v Medveda, vsaj za tistega ne, ki dela na glasovnih temeljih postavljenih od naših jezikovnih avtorkot, Miklošiča, Štreklja in Skrabca Zato rajši prezre m ostala izvajanja n. pr. da jo Jazbec - Ja-savec in druga, ki jih vsebuje zadnji del Baštetovega članka.
K sklepu mi bodi dovoljena še ona ne osebna ampak stvarna pripomba. Prepuščam sodbi občinstva, če je bil moj nastop v tej stvari potreben ali ne in če je res, da nisem problema žival s kili priimkov preudaril. Oglasil sem se, ker je g. BaJte morda nevedč in nefcote trgal ta problem >z slovansko kulturne skupnosti. Kraje-slovni problem obstaja naprej kot neeadelana vrzel, ki jo lahko pustimo nezazidano, lahko jo pa tudi rešimo, toda na sistematičen, organičen način. Na v&ak način pa se moramo zavedati, da stojimo tu pred težko, zamotano nalogo, za katero je treba mnogo truda, znanja in sposobnosti, drugače bo na-škoda vefcj« ko korist. Vsakdo je lahko poklican, da gradivo zbira in urejuje; da ga razbere in sistematično obdela in da pridemo v*n Iz jetzikoelovnega jecljanja, za to delo pa je vprašanje, kdo je sposoben, da ga obvlada. Najboljši mož bi meral vložiti vanje svoje najboijft« moči. Celokupna javnost rada sprejme zreli sad, ob nezrele plodove se obregne.
To sem povedal, ker mi je bilo na srcu.	J os. Jurca.
RafTieSo»w*mM
SiKLa.ce. Prostemu očesu se prikazuje Solfrce kot silno svetla in čista ploskev. Saj je splošno v rabi ioraz: čisto kot solnce. fei vendar ni Solnce vzor čistosti, da, ravno nasprotno- Kar vidimo od Solnca, imenujejo astronomi fotosfero (svetlobno kroyk>^. Njena svetlost od daleč prekaša vsa umetna svet i hi. Prosto oiko vidi fotosfero kot enakomerno svetlo okroglo ploskev. Pri proučevanju z boljšim daljnogledom pa opazimo, daj je površje zrnato in da spominja po obliki na riževo ali ječmenovo kašo.
Razen tega pa je svetlo soln-Čn-o površje omadeževano po pegah, to je po ogromnih temnejših plasteh, črjih premer doseže velikost do 90.000 km. Po ofciiki bi bMe globoke vdrtine v fotosfero; po vsej verjetnosti pa gre za vrtince nael ektrenih snovi. Vsekakor pa so pege znaki močne delavnosti na sc-lnčnem površju.
Število peg ni vedno enako- V precej enakomernih periodah pada m raste to njih število. Iz taga lahko sklepamo, da pada in raste v enakih dobah tudi eolnčna delavnost (aktivnost).
Vse kaže, da bo naraščajoča perioda solnčnih peg, ki je pričela 1 1923., dosegla letos svoj višek. Tako je zveaodama v Ta-iemeju na Francoskem letos zabeležila za dobo od 1. januarja do 15. julija 184 peg, dočim jih je lani v odgovarjajoči dobi registrirala samo 159.
Izredno bogat na solnčnih pegah je bil mesec julij. Od 5. do 11. julija je bil sicer zaznati manjši pojemek. Od 12. dalje pa j>e bilo vsak dan od 7 do 9 sku-j#n solnčnih peg, ki so se odlikovale po velikosti. Marsikatera teh pkupin je bila celo vidna s prostim očesom.
Zanimivo je, da se je ta doba izredne solnčne aktivnosti krila e dobo posebno visoke temperature v juliju. Tudi dnevi visoke temperature v juniju so se ujemali z ojačeno solnčno delavnostjo. Mesec avgust se že itak vsako-ieto od 1. do 20. od likuje po večjem številu peg, ki pa .je letos še posebno bogato. Zadnja tretjina avgusta prinaša običajno manj solnčnih peg in tudi
nižjo temperaturo.
Spričo taki vzporednosti je
naravno, da iščejo tudi vzročno zavtaost med ojačenim delovanjem solnca, ki se izraža v večjem številu peg, in visoko temperaturo in sušo na Zemlji Verjetnost je velika, toda proučevani material je še nezadosten, da bi lahko z gotovostjo sklepali na tako zavisnost. Tako je preteklo leto 1927. izkazal pojemek v Številu solnčnih peg, vreme pa je bilo vsaj pri nas vroče in suho.
Solnce se niža v septembru čim dalje bolj na nebesnem svodu. 1. septembra je še 8* 17' severno od ravnika 23. septembra prekorači ob 8. uri ravnik. Tedaj je astronomski konec poletja in začetek jeseni. Tega dne sta dan in noč za vso zemeljsko oblo enako dolga (jesensko enakonočje). Vzporedno s tem pojema dan zelo hitro: od 13 ur 24 min. ob začetku meseca na 11 ur 42 miru ob koncu.
Solnce gre v Trstu skozi poldnevnik 1. septembra ob 12. uri 4 min. 54 sek., 15. ob 12. uri 0 min. 9 sek. in 29. ob 11. uri 57 min. 17 sek.
Luna. Zadnji krajec bo 6. septembra ob 23. uri 55 min , nova
Iznenađenja v temi
Anton Čekov.
Muha srednje velikosti je skočila v nos uradnika Gagina. Ali jo je gnala radovednost, ali pa je zašla v nočni temi. Uradnikov nos je bil občutljiv, ni mogel prenesti navzočnosti tujega telesa v svoji votlini. Dal je znamenje za kihanje. Gagin je v resnici kihnil s takim užitkom in s tako močnim glasom, da se je stresla postelja in zaškripala v svojih sklepih. Tudi Gagi nova žen v Marija Mihaj-lovna, cvetoča blondinka, se je zamajala in se prebudila. Zrla je v temino, vzdihnila in se obrnila na drugo stran, Cez pet minut se je obrnila znova, zaklopila trdno svoje oči, a ni mogla zaspati. Vedtha-je in precaetajoč se z ene strani na drugo (je jslednjič vstala^ šla tiho mimo moža, si obula copate in stopila k oknu. Na dvorišču je bila tema. Vidni so bili le temni profili dreves in strehe gospodarskih poslopij. Na vzhodu se je jedva začelo nekoliko svetlikati, rahlo se je oblačilo. Vsepovsod je vladal mir. Molčal je tudi vaški stražnik, ki je bil plačan zato, da je motil nočni mir. Mir je bil prekinjen po Mariji Mihajlovni Ko je gledala skozi okno na dvorišče, je nenadoma zakričala. Zdelo se ji je, da se ie z gredic, kjer je stal ogoljen topol, namerila neka temna postava naravnost proti hiši. Spočetka je mislila, da je morda krava ali konj, toda potem, ko je natančneje opazovala, j« videla natančno, da so to obrisi nekega človeka. Zdelo se ji jo tudi, da se je dotična oseba približala oknu, ki vodi v kuhinjo, postala nekoliko, kakor da premišljuje, nato je položila eno nogo na prizidek in izginila v notranjost.
«Tat!» ji je šinilo skozi možgane, 'njen obraz se je pokril z mrtvaško barvo. V hipu si je ustvarila celotno sliko: tat je vstopil v kuhinjo, iz kuhinje v jedilnico, srebrnina je v omari... dalje je spalnica... en mahljaj... bolesten obraz... dragoceni predmeti... Kolena so se ji tresla, mravljinci so ji šli po životu.
«Vasilij», je potresla moža. «Va-silij! Ah, moj Bog, spi kakor mrtev- Zbudi se. Vasilij, svetujem ti!»
«Kaj- pa je?» je zamrmral uradnik zadržujoč sapo in govoreč pretrgano.
«Zbudi se, za božjo voljo! Tat je šel v kuhinjo. Stala sem ob oknu in videla, kako je nekdo splezal skozi kuhinjsko okno. Prišel >bo v jedilnico... Žlice so v omari! Vasilij, na ta način so vlomili prejšnje leto v hišo Marijo Jegorov-ne.»
«Kaj___ kaj hočeS?»
«Moj Bog, saj me ne sliši! Ali me ne razumeš, bedak, da sem videla pred par minutami tujega človeka, ki je splezal v kuhinjo. Pel agi ja je boječa in... srebrnina je v omari.»
«Neumnosti!»
»Vasilij, to je neznosno! Govorim ti o nesreči, a ti spiš in mrmraš. Kaj pa hočeš torej? Ali hočeš, da te okradejo in razmeea-
rijo?»
Uradnik se je polagoma dvignil na postelji in začel dolgočasno zehati
ag sam ve, kakšna vrsta ljudi ste ve ženske». je mrmral. «§e po noči ne daste človeku rairut. Zbuditi človeka za neumnosti!»
»Vasilij, prisežem ti, videla setn človeka, ki je splezal skozi oknot®
«In kaj je za to? Pusti, naj spleza... Bržkone je ognjegasec, ki je prišel k Pelagijij*
«Kaaaj? Kaj si dejal?*
«Dejal sem. da je prišel ognje-gasec k Pelagiji.»
«Tem slabše!» je vzkliknila Marija Mihajlovna. «To je slaibše nego tat. Ne trpim nemoralnosti
v svoji hiši.»
«Glej. kakšna čednosti, no trpi nemoralnosti.... Kakšna nemoralnost pa je to? Zakaj bi rabili za to tako hude besede! Te stvari se godć. odkar stoji svet in so posvečeno po svoji tradicije. OgBjagasci
luna ali mlaj 14. ob 2. ur) 21 min., prvi krajec 22. ob 1. uri 58 min in ščip ali polna luna 29. ob 13. uri 43 mjta.
Najbližje Zemlji ali v pertgeju bo Luna 4. septembra ob 18. uri, najbolj oddaljena od nje ali v apogeju 20. septembra ob 3. url Najmanjša razdalja bo znaSala 368.750 km, največja 404.570 km.
Planeti Merkur "-o viden proti koncu meseca ob \ amili urah na zapadnem ne^ti takoj po solnčnem zahodu.
Venera je skozi ves september nevidna, ker je preblizu Solncu.
Mars dobiva navidezno čim-dalje večji premer in postaja radi tega bolj viden. Nahajal se bo v ozvezdju Bika in se bo dal torej opazovati v drugi polovici noči-
Jupiter je viden ves mesec skozi vso noč. V septembru spremeni zelo malo svoje mesto na nebesnem svodu.
Satarom. je ob večernih urah še slabo viden na <z*padu.
Uran, ki se s prostim očesom ne da opazovati, bo v ozvezsdju Rib ter bo ves mesec viden.
Skrajni planet Neptun pa bo sploh neviden, ker ie za naše oko preblizu Solncu.	L. Č.
baš tako krepostna kot njena gospodinja Kako boječa sil Kako si platoal* jI je pravil smeje. Jutri pojdi k zdravniku, naj te ozdravi teh halucinacij. Ti si paihopa-ttčnai*
so za to tu, da se zanimajo za kuharico.*
<cNe, Vasilij, to se pravi, da me ti še ne poznaš. Ne morem prenesti misli, da se godi kaj takega v moji hiJi... Prosim te, da greš na mestu v kuhinjo in mu -zapoveŠ, naj takoj odide! Jutri bom povedala Pelagiji, da ji ne dovoljujem takih svobodnosti! Kadar bom mrtva, si lahko privoščite v svoji hm take grdobije, toda danes še ne!»
«Vrag...» je zamrmral Ga«in jezen. «Dobro, razloži mi s svojimi ženskimi možgani, zakaj moram iti?»
«Vasilij, jae bom omedlela!* Gagin jo pljunil, si obul copate, pljunil še enkrat in se napotil proti kuhinji. Bila je tema kakor v rogu in uradnik je moral iti tipaje. Med potoma je potrkal na vrata otroške spalnice in prebudil pestunjo.
«Bazilija,» jo dejal, «tabi sem dal mojo spalno suknjo, da jo očistiš. Kje je?»
■ctGospod, dala sem jo Pelagiji, da jo očisti ona.»
«Kakšeo nered! Sprejmete vsako stvar, a ničesar ne naredite... Glej, zdaj moram hoditi okoli tak, ka-koršen se>m.»
Vstopil je v kuhinjo in nameril proti skrinji, na kateri je spala kuharica.
<cPilagija» je začel in se dotaknil njenih ramen, da bi jo prebudil. «Ti! Pelagija! Zakaj se delaš da spi3? Saj ne spiš! Kdo je prišel k tabi skozi okno?»
«Uh! Dobro jutro! Prišel skozi okno? Kdo mislite, da bi prihajal skozi okno.»
«Zaman je, če tajiš! Red raje svojemu ptičku, da naj jo pobriše, dokler je živ in zdrav. Rammeš? Tu ni nič drugega storiti!*
«Ali govorite resno, gospod? .Lepo norico ste dobili. Ves dan delam, niti minute ne počivam, ponoči pa me nadlegujete s takimi besedami. Za štiri rublje na mesec vam služim brez čaja in sladkorja, za zahvalo pa ne dobim drugega kot podobne besede. Služila sem pri trgovcih, a nisem nikoli doživeta tako sramote.*
«Dosti. dosti, ni treba toliko jav-kanja! Treba je samo, da tvoj og-njegasec na mestu odide! Me razumeš?*
<cVi grešite, gospod,* je dejala Pelagija, v njenem glasu je trepetal jok. « Plemenita, učena gospoda ste... in ne razumete, da z našim nesrečnim življenjem...* Začela je jokati. «Zaman je, da se branim, ker mi nihče ne verjame.*
«Dosti, dosti... Saj meni nič ni mari! Poslala me je moja žena Radi mene pride lahko sam vrag skozi okno, me nič ne brigal*
Uradniku ni preostajalo drugega, kakor da je spoznal, kako prav za prav nima pravice, da dolii kuharico po nedolžnem, zato se je hetel vrniti k svoji Ženi.
«Čo|, Pelagija, ti si sprejeta mojo suknjo, da jo očistiš; kam si jo dola?*
«Oh, oprostite, gospod, pozabila sem jo deti na stolioo... Obešena je pri ognjišču...*
Gagin je dotipal nočno suknjo pri peči, jo oblekel in se napotil proti spalnici. Marija Mihajlovna je med odsotnostjo moža že legla, da U ga počakala. Tri minute je bila mirna, nato jo je pričela mučiti nepotrpežljivost.
cKoliko časa ga ni nazaj!* si je mislila. «Dobro je, če se nahaja v kuhinji tisti... nomoralnefc, toda, Se gre za tatu?* V njeni domišljiji je nastala nova slika: soprog vstopi v kuhinjo... udarec s sekiro— umrje ne da bi vzkriknil... mlaka krvi... Preteklo je pet minut, pet in pol, končno šest... Njeno čelo se jo orosilo z mrzlim znojem.
«fVasilij!» je zaklicala »Vasilijb «Cemu pa kričiš? Saj sem tu~» je zaslišala moža. ki je prišel z lahkimi koraki. «Kaj pa je? Ali te nbi ja jo?*
Uradnik se jo približal postelji in sedel na njen rob: «V kuhinji ni nobenega*, je dejal. «Ti si sanjala __ Lahko se pomiriš. Pelagija je
oCutlin nekak duh v «raku—* je dejala žena. «Ribe ali nekaj podobnega, tudi čebula...*
»Seveda., nekaj visi V zraku... No morem spati. Prižgem svečo; kje so vžigalice? Pokažem ti fotografijo predsednika sodnega dvora. Včeraj se je poslovil in dal vsakemu po eno fotografijo s svojim podpisom.*
Gagin jo vzel vžigalico, jo podrg-nil po steni in prižgal svečo. Toda jedva se je oddaljil za korak od postelje, da poišče fotografijo, je zaslišal strašen krik. Obrnil se je in videl ženo z izbuljenemi očmi, ki ga je gledala vsa «ačudena, vsa iz sebe.«
«Ti si vzel v kuhinji svojo spalno suknjo...* ga je vprašala in po-bledela.
«Seveda^. Kaj pa je?*
«Poglej se!»
Uradnik se je pogledal in vzkriknil tudi on Na njegovih ramenih se je k očali 1 mesto spalne suknje velik ogn}«ga$čov plašč. Kako je prišel na njegova ramena 7 Med tem ko je raizmišljal ta problem, si jo njegova žena ustvarila v svoji domišljiji novo sliko: tema, tihota, šepetanje, in tako dalje, in tako dalje...
Gospodarstvo
SlcdKornn repa In iođusirtjo
Sladkorni trst in sladkorna repa sta prvini, iz katerih pridobivamo sladkor. Repa se je napram trstu uveljavljala dolgo vrsto let na umeten način. Ščitile so jo izvozne premije in zaščitne carine. Tekmovanje med siaicUcorno repo in sladkornim trstom je leta 1902. dovedlo do znane bruseljske konvencije, ki je rešila vprašanje gojenja ob&h predmetov in odpravila izvozaae premije. Danes prevladuje gojenje trsta spričo visokega odstotka Sladkorja in spričo izvanredno nizkih proizvodnih stroškov. Na enem hektarju s trstom posejane površine je mogoče pridelati 100 do 110 q sladkorja, medlem ko ga daja sladkoo-na repa v najboljšem eiučaju komaj polovico. Lanskega leta se je na celema svetu pridelalo 25 milijonov ton sladkorja, Na trst ga je odpadlo 16 milijonov, na repo pa komaj 9 milijonov ton. Sama Kuba proizvaja Vi trst ne m */• celokupne svetovne produkcije.
Sladkorni trst je proizvod' tro-pičnih dežel. Kuba, Java, Angleška todija, Havajsko otočje, Bracflija, Filipinski otoki, For-moaa, Portorico, Argentini j a in PerU spadajo med najglavnejše pridelovalce trstnega sladkorja. Sladkorna repa prvačž v zmernem podnebju. Goje jo v večji ali manjši meri akoro vse evropske države, izven Evrope pa samo Združene države in Kanada, Od približalo 9 milijonov ton sladkorja iz zadnje kampanje je odpadlo na Evropo 8 milijonov in le 1 milijon ton na Združene države in Kanado.
Italija je pričela gojiti sladkorno repo okoli leta 1888. Tedaj je bela ustanovljena v mestu RietJ prva sladkorna tovarna-Do leta 1900. jih je bilo ustanovljenih nadaljnjih 25. Vzporedno z zidanjem tovaren je napredovalo tudi gojenje sladkorne repe. Leta 1888. je bilo posejanih 250, dvanajst let pozneje pa že 20.000 hektarjev površine. Produkcija sladkorja je v imenova-nih dveh letih znašala 4400 oziroma 595.587 q. Leta 1910. se je pridelalo že 1,692.495 q sladkorja Letos je bila posejena sladkorna repa na 115.000 hektarjili površine in računa se na 3Vt. milijone q "sladkorja.
Gojenje sladkorne repe se je neeboli razširilo po Emiliji in Benečiji V zelo oddaljenem razmerja *4ede pokrajine Toskana, 1 iniiUmltjii Abruci. Piemont, Umbrij* In Lacij. Sladkorna repa ni našla v Italiji istih vre-menaktti ugodnosti kakor n. pr. v sre&iji Bvropi. Premnoge po-nriadaoBi&e padavine ter suha in vroča poteija skraJJhajojo njeno razvojno 4obo in ovirajo s tem nabiranje sladkorja v koreninah. Kot nadaljnjo napako je treba omeniti prezgodnjo letino (avgoat-september) spričo potrebe, da se pripravi zemlja za je-setev pšenice. Neglede na to se pa • raznimi] poizkusi skuša prilagoditi rastlino zahtevam italijanskega podnebja.
Sladkorne tovarne so nastale le v onih pokrajinah, kjer se goji sladkorna repa Emilija jih ima 21, Benečija pa 20. Te dve pokrajini da jate 85% letnega pridelka. Dalje ima Lombardija 4, Toskana 3, Umbrija 2, Lacij in Abrucifj po 1 tovarno. Skupaj nahajamo v Italiji 53 sladkornih.
tovaren, ki zamorejo predelati dnevno približno pol milijona q sladkorne repe in pridobiti i« nje 50.000 q sOadkorja; 20 čistilnic zamore izčistitl do 20.000 q blaga na dan; 15 žganj aren destilira 1—iy2 milijona q melase na leto in 25 sušilnic osuši na leto približno 350.000 q zjreskov sladkorne repe, ki služijo živini za krmo- Tovarne zaposlujejo med letom približno 8500, v času kampanje pa 25.000 delavcev in uradnikov. Vrednost vseh naštetih tovaren skupaj se ceni preko ene milijarde lir.
Koosum sladkorja je znašal leta 1900. le 3 kg na prebivalca. V teku 25. leta je narastel na 8 kg. Smo tedaj še zelo oddaljeni od Združenih držav, Anglije, Nemčije, Francije in Belgije ter Švice, kjer odpade na posameznega prebivalca po 50, 40, 20, 22 in 34 kg sladkorja. Danes se koneumira v naši državi okroglo 3,300.000 q sladkorja, od katerega prejme država za proizvodni davek preko 1300 milijonov lir letno. Ker odpade na prebivalca po 8 kg, plača isti 32 lir davka na leto-
RA2ME ZANP!¥0ŠfT
Šahovska tekma
V kopališču Kissingen se je te dneve končala šahovska tekma, ki so se je udeležili znani in primani šahovski mojstri. Prvo nagrado je dobil Rus Bogoljubov z osmimi točkami, drugo Capablanca s sedmimi, tretjo in
četrto nagrado sta dobila dr. Tuiwe hi Rubinstein s 6V2 točkami, peto Niemzowitsch s šestimi točkami, šesto nagrado pa Rati s 5V2 točkami. Tem so sledili Mar »hali, Tartahcver in Yater s 5, Spielmarm s IVz, dr-Tarrasch s 4 in Mieees s 3 točkami. Drugo leto bo pozval Bogoljubov dr. Aljehina na šahovski dvoboj, da se odloči, kdo bo imel v šahu prvenstvo. Capablanca, se vidi, je že odigral kot prvak.
Novo letalo
Tehnično vodstvo angleških kraljevih zračnih sil je dalo zgraditi najnovejši tip letala, s katerim namreava pobiti vse dosedanje rekorde glede trajnosti in dolgosti poleta. Novo letalo, ki se imenuje «Hush Hush» je v prvi vrsti določen za dolgotrajne polete. Ves aparat obdaja nekaka mistična skrivnost, ker ne marajo še izdati nobenih podatkov glede letala. Toliko se je zvedelo, da bo letalo vztrajalo osemdeset ur v zraku. Njegova hitrost se ceni na 150 kilometrov na uro. Če se vsi ti podatki izkažejo kot pravilni, potem bo letalo lahko prevozilo pot dolgo 11.300 km, ne da bi se ustavilo.
ftaklarii na dnu morja
Neko holandsko podjetje je sklenilo, da dvigne zaklade ia ladje oLutine*. «cLutine* je bHa francoska ladja ki bi morala leta 1799. pod angle&ko zastavo prepeljati veliko količino zlata in srebra za angleške vojake v Texelu, a se je pri Terschellingu severno od Holandske potopila s posadko vred, ki je štela dve sto petdeset mož. Na krovu je bilo zlata in srebra za dvajset milijonov holandskih goldinarjev. (En holandski goldinar skoraj osem lir).
BORZNO POROČILO
Trst, dne 27. avgusta 1S28.
Amsterdam C«3.769; Belgija 263.50-267.50; Francija 74.47 X 74.7724; London 92.58-92.78; Norveška 503-513; New York 19.03 «-19.09 K; Španija 314-320; Švica 36tf.75-3t>8.75; Albanska 3t£; Atene 24.50-25.—; Berlin 452.25 -458.25; Bukarešt 11.45-11.85; Praga 56.4714-56.76H; Madžarska SS3.50-S35.50; Dunaj 2tfS.50-272.50; Zagreb 33.47S-33.77M.
Uradna cena zlata (24. VIII.) L 368.56; vojnoodškodninske obveznice L 75.70.
ZUTARNA JU&art
Trst, vmiHaasldi
kupuje knne po t-4f» Popravlja In prodaj« zlatenico.
Ugledni zdravniki priporocejo i* već let in predpisujejo kot SREDSTVO Z GOTOVIM INT TAKOJŠNJIM UČINKOM TEMFUOO VIOLAM ki ga iiGetuje kemik-lekarnar G. VIOL ANI v Milanu
reglafrovana sadrnga a omaj. pvroilTom
uradujc v lastni hiši
Sla Torre blarico 13, i.
Telefon Stv. 25-67.
Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni promet in jih obrestuje
pO 4%
Vecie in stalne vloae po d.">fl0T0ru. Sprejema -DINARJE' na tek. račun in jih obrestuje po dogovora. Darek od vlog plačuje zavod sam. - Daje posojila na vknjiibe, menice, zastave in osebne kredite. * Obrestna mera po dogovoru.
Na razpoke varBOSftc celice (sak)
Uradne ure za stranke od 8*30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt.

fiCMMtaaKl8BeaBfl>»«IIB»S'9«M<«*l>MH
□DD00DD000DDD
D □
□ □
jo ter roioc strojem
NaroČilo se Izvršujejo točno tn po zmernih cenah. - Telefon 11-57.
TBST, Cl. San r»AN-CESCO d ASSISl 20.
□□DDODgDDDDOD