74. številka Ljubljana, v petek 2. aprila. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan «v**er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeuian za »vstri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., r.;i četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa m po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oz|nanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenknit tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ie izvole trankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upra vništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ..Gledališka stolih*. Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dunaj i 30. marca. Mnogovrstna je bila vsebina denašnjega zborovanja, a na vrhu nam Btojita izjava naučnega ministra o preuredbi avstrijskih srednjih šol ter razprava o slovenskem narodnem šolstvu, katero je zahteval poslanec, prof. Šukje, odbijal pa z nemško zavijačo Tevton dr. Weitlof. Debato o reformah srednjega šolstva prouzro-ftil je levičar baron Pirquet, ki je že vlani priporočal, naj se odpravi stari ustroj Šolstva ter nadomesti z novim, novemu življenju prikladnim. Danes je po dolgem in stvarnem govoru nasvetoval, naj se sestavi enketa, ki bode napravila črteže potrebnim reformam. Načela v to naj bi se vzela od belgijskih in švedskih učilnic in 1. naj bi se odpravila razdelba srednje šole, mestu tega pa uvela „gimnazija" kot spodnji oddelek za vse učence, potem „licej", ki naj bi kot višji oddelek po poklici dijakov razpadel morebiti v štiri strokovne para-lelke; 2. mrtvi jeziki naj bi se učili le kot pomočne znanosti, grščina naj bi bila obligatna le za jezikoslovno paralelko; ker bi tako učenec dobil več časa, naj bi se 3. učili prevažni moderni jeziki, a tako, da bi 'je konečno znali za prosto življenje in 4. odstranil naj bi se zrelostni izpit tak, kakeršen je sedaj. Oglasil se je na to naučni minister ar. pl. Gautsch in če je možno, izraz denašnjin njegovih izjav dojmil se je že prijetniše, kakor včeraj, vsega poslušalstva, ker odmevala je iz njega velika ljubezen do šolskega napredku in do učeče so mladine, odmeval krepkovoljen idealizem! Odgovarjal je najprvo poslancu Ozarkiewiczu ter izjavil, da tudi naučna uprava želi definitivno uravnavo kongrue. Potem pa je prestopil k izjavam drugega govornika Pirqueta ter poudaril, da je treba pred-drugačiti gimnazije. Toda — s posebno vnemo je to naglašal — zgoditi se mora to le tako, da se v tistej meri kakor sedaj gojijo tudi v bodoče h u-manistične znanosti, potem pa, da se od ma turandov ne zahteva nič manj, kakor sedaj. Res so preobloženi dijaki gimnazijski, zlasti v nižjih razredih, res jim je treba olajšav tako zavoljo dušnega tako zastran telesnega razvoja: ali dati jih ni tako, da se odpravi zrelostni izpit, nego tako, da se odredi več časa, da se za gimnazijo odloči devet let Deveta šola je v programu dra. pl. Gautscha: Po njej bode možno, da se olajša učenje mlajšim dijakom, pa tudi, da se dobi čas za učenje modernega poleg učnega jezika. Drugo točko svojega programa o reformi gimnazij navel je to, da bode mladina morala spolniti deseto leto, prodno bode godna za srednjo šolo. To in ono obrazložil je je dr. pl. Gautsch z veleinteresantnimi in jasnimi stavki. Izjavil je tudi, da ni prijatelj realkam, ker le humanistične učenosti vzgojijo vrlega moža in ga pripravijo za kulturno delo sedanjega časa. Praviloma so vender na več stran ij bolj rabni tisti, ki so dovršili humanistične učilnice, nego-li možje iz realističnih šol. Učni črteži se ne delajo ni za darovite ni za tiste, ki so slabe glave, nego za srednji bistri um. Kdor nema srednje glave, bodi bogat ali ubožen, naj ne dovrši gimnazije. „Glede ubogih" — je dejal minister — „bodem morebiti premenil naučno politiko. Jaz želim, da darovit ubožec lahko stopa po učenostih gori do vseučilišča (Dobro!) in ven preko njega v javnojživljenje. Mi potrebujemo njegovega duha. Tonamje prirast rz s p od njih skladov v višjo družbo. Na tem stoji družba, tega ne more utr peti nikdar. (Dobro, dobro!) Ne potrebuje pa nedarovitih ubožcev v višjili šolali, ker ti so zelo nevarni, tako nevarni, kakor se navadno no misli". Dejal je minister, da bode za uboge talente priredil usta-novine in druge podpore. Z olajšavami, ki so se uvedle sedaj za zrelostne izpite, on ni zadovoljen, ker storijo, da se dijaki manj uče Ponavljal je konečno, da tudi v bodoče srednje šole ne smejo manj izobraževati kakor sedaj, in obžaloval je, da mora že sedaj izpovedati, da do tega namena ne pozna druge poti, kakor da podaljša v prid mladine same dobo, katero zahteva gimnazija. (Dobro, dobro!) j Besede ministrove so močno vzganile vso zbor- j nico. Premembe je oznanil, katere so na videz ma-I lenkostne, bodo pa globoko zarezale v življenje j mladine, kadar se uresničijo. Marsikaj dobrega, — i toda, ali ni minister imel pred očmi le red in moč velikomestnih rodbin, prenapetost domače vzgoje po velikih mestih? Nemirna je bila zbornica, ko je na to začel govoriti naš poslanec prof. Šuklje. Če tudi ima rezek in točen organ, glas njegov je le težko prodiral šumenje, naravno posledstvo ministrovih izjav. Govoril je najprvo o klasičnih učenostih na gimnaziji in oziraje se na izjave Pirquetove in Gaut-Bcheve, je le še dodajal, da je želeti boljše metode pri učenji klasičnih jezikov, metode, po katerej bi se stari klasiki pred vsem spoznali po vsebini in duhu. Toliko se mladina uči, da nazadnje pozabi samostojno soditi in misliti. (Tako je! na desni!) Olajšati je tudi nauke. Govoril je potem v drugem delu — zbornica se je bila že pomirila — o narodnem našem šolstvu, počenši z osnovnimi šolami na Koroškem, katere odločno zahteva od naučne uprave, kakor tudi slovenske srednje šole in slovenska predavanja za pravnike. Vmes je nekaj rahlo poprijel dra. ltussa, Nemca s slovensko krvjo, ki je v budgetnem odseku trdil slabo moč duševno v Slovenstvu, češ — Vega, Dolinar, Kopitar, Miklošič, Štefan, Zhisman! Desnica, zlasti Čehi bili so veselo presenečeni, čujoči to vrsto slavnih Slovencev, še bolj pa so se čudili, ko je prof. Šuklje prišel, govoreč o o rtnih šolah, z dati, po katerih Koroška dobiva za obrtno šolstvo devetkrat toliko podpore kakor Kranjska, da si ima nad 140.000 prebivalcev —manj! Desnica je govor odlikovala s ploskanjem. Naslednji govornik, sam predsednik nemškega „Schulvereina" dr. VVeitlof se nikakor ni mogel ločiti od prof. Šukljejevega govora, niti od njegove osobe. Cela prva polovica jako dolgega govora njegovega so je upirala sedaj v to sedaj v ono trditev našega poslanca, da bi je ovrgla — s frazami in zavijačami „\Vochenblatta''! In kolikokrat se je Tevtonež spodtaknil nad tem, da je prof. Šuklje zgodovine* profesor nemške j mladini na Dunaji! Levica se je občudovala v teh napadih, mi pa smo milovali in milovali govorniške uspehe prenemškega debaterja! „Schwanmi drllber!' Začetkom denašnje seje bila je debata o predlogu, da zbornica svoj ukor izreče Sehonererju, ker je tako žaljivo napadal zadnji petek poslauca Hein- LISTEK. Selski župnik. (Roman. Spisal Ludovik Halovv; poslovenil Vinko.) Drugo poglavje. (Dalje.) Dve leti pozneje napravil je Ivan kot prvi svoj izpit v Fontainebleau-u. S tem si je pridobil pravico, da si sme izbrati prosta častniška mesta. Jedno je bilo baš prosto v polku, ki je bil v Sou-vignvu, in Souvignv je bil le tri kilometre od Lon-guevala. Ivan je prosil za to mesto, ter je dobil. Tako se je zgodilo, da je Ivan Revnaud, poročnik v devetem topničarskem polku, v oktobru 1. 1880 vzel v svojo last hišo doktorja Marcela Revnauda. Bil je zopet v deželi, v katerej je preživel svojo mladost in kjer je še vsakdo mislil nazaj na življenje in smrt njegovega očeta. In tako je tudi abbe Konstantin imel svoje veselje, da je zopet videl sina svojega prijatelja. Ne da se celo tajiti, da si kar nič več ni želel, da bi bil Ivan postal zdravnik. Kadar je stari župnik po maši prišel iz cerkve ter ugledal na cesti bližajoč se prašen oblak, in slišal, kako se zemlja trese od drdranja topov, po- stal je, ter se kakor otrok veselil, ko je polk Šel mimo. Seveda, zanj je bil ves polk le njegov Ivan, tisti krepki, brdki jezdec, kateremu se z jasnega obraza ni bralo druzega, kot poštenost, pogum in dobrosrčnost. Kadar je Ivan iz daljave ugledal župnika, iz-podbodel je svojega konja v dir ter začel s svojim kumom malo kramljati. Njegov konj je že zmiroui glavo iztegoval proti župniku, dobro vedoč, da je bil v žepu črne, oguljene in zakrpane suknje — zmirom najti košček sladkorja. Abbe je imel tudi jedno zelo lepo suknjo, ki je bila še povsem nova, njo je skrbno hranil za družbo, če je sploh katero obiskal. Ko je šel polk skozi vas, zvenele so trobente in vsako oko je iskalo Ivana, malega Ivančka, kajti za tiste stare ljudi iz Longuevala bil je še vedno mali Ivanček. Neki star kmet je bil celo še zmirom navajen pozdravljati ga rekoč: »Dober dan, dečko, kako je?" Mej tem je postal šest čevljev visok, ta dečko! In vselej, kadar je šel Ivan skozi vas, videl je pri dveh oknih skloneno Klementovko in smehljajočo so Rozaliko. Ta se je bila jedno leto poprej omožila. Ivan je bil njen drug in zvečer po poroki je z Longuevolskimi dekleti veselo plesal. To je bil topničarski poročnik, ki je v soboto j dne 28. maja leta 1881. okolo pete ure popoludne stopil s konja pred vratini Longuevalske župnije. Ustopil je in konj je šel poslušno za njim ter sam od sebe stopil v ograjo na dvorišči. Pavlina je stala pri kuhinjskem oknu v pritličji. Ivan pristopi ter jo krepko poljubi aa lici. „Dober dan, Pavlinica, kako je?" „Dobro, prav dobro. Ravno ti pripravljam kosilo. Hočeš li vedeti, kaj bo? Krompirjeva juha, koštrunova pečenka in jajčnik ..." „Saj to je izvrstno, same moje najljubše jedi . . . In vrhu tega sem lačen ..." „Še salato sem pozabila. Pomagati mi bodeš moral, da jo otrebiva. Danes bomo jedli točno o polu sedmih, ker ima gospod župnik potem še molitve." „Kje pa je moj kum?" „Na vrtu. Gospod župnik je zelo žalosten zaradi včerajšnje dražbe." wDa, vem ..." „To ga bode malo utešilo, da si ti prišel. Tako je srečen, ako si ti pri njem ..." Ivan poprej še poskrbi /a svojega konja, sname mu sedlo in brzde, priveze ga v ograji ter mu vr£e„ richa. Ta predlog je obveljal po debati, v katerej je nemško-narodni fanatizem pognal nekaj prav lepih »vetov Mej drugimi peticijami izročit je poslanec dr, Pok luk ar danes peticijo ,,oo>rtnega po moč nega društva" v Ljubljani, da se pomaga proti zadavkanju, ki se ni /vršilo po postavi z dne 17. aprila 1835 državnega zakona štev. 34. Peticija se je na predlog dra. Poklukarja dodala denašnjemu zapisniku. Prihodnja seja jutri. Govor poslanca g. prof. Šukljeja v državnej zbornici dne 2 7. marca t. 1. (Dalje., Druga zadeva, o katerej se je tu govorilo, je sklep kranjske hranilnice in postopanje vlade proti njemu. Tu je navajal Radavski poslanec — čudim se, kako da je baš jeden bukovičkih poslancev govoril o tem, ker mu kranjske zadeve vendar ne mo* rejo biti dosti mari — da je hranilnica storila dotični sklep 29. maja 1884 leta, a se je stvar rešila še le 15. januvarja 1885. leta s tem, da se je sklep ovrgel. Nadalje je omenjal, da pritožba na mi-nisterstvo, ki se je uložila lani v februvarji proti odločbi kranjske deželne vlade, še sedaj ni rešena, in on iz tega sklepa: da je vsega tega kriva kranjska deželna vlada, ki hoče nalašč zavleči iu potlačiti to stvar, s čimer javuo kaže svoje sovraštvo do kranjskega nemštva. Dovolite mi, gospoda moja, da tukaj poskusim malo popraviti trditve dr. To-maszczuka. Meni je vsa stvar dobro znana, kajti ' bil sem tedaj še na Kranjskem, sedel v deželnem j šolskem sovetu, ko se je o tej stvari obravnavalo, in sem kot član deželnega zbora, v katerem je to vprašanje bilo povoil interpelaciji in obširnemu odgovoru na interpelacijo, mogel si ustvariti popolnem objektivno sodbo. i Hrauilnično društvo je bilo 29. maja 1884 ! sklenilo iz sredstev rezervnega zaklada osnovati j štirirazredno nemško ljudsko šolo. Gospoda moja, | zagotoviti moram vas, da je dotični sklep po celej , deželi vzbudil veliko razburjenost, čemur se tudi nikdo ne bode čudil, kdor pozna razmere kranjske dežele. i Popolnem hočem pustiti na stran narodne mo- i tive. Le mimogrede naj omenim, da ni brez pomena, i da je 98'Vo ulagateljev kranjske hranilnice Slovencev. Ti ulagatelji rekrutujejo se iz širnih slojev slovenskega prebivalstva, kranjska hranilnica je j reservoir, v kateri se stekajo privarovani krajcarji j naših pridnih kmetov, hlapcev in dekel itd., dočim ' tu vlada anomalija, da z bogatimi sredstvi tega društva gospodari kakih štirideset članov, kateri se, kolikor jaz vem, dopolnujejo s prosto volitvijo. Le mimogrede naj omenim, da je nujno treba, da se temu zlu od pomore po posta vodaj nem potu. O političnih motivih nečem govoriti, ampak postaviti se hočem la stališče treznega praktičnega ulagatelja. Predsednik (ki je zopet zavzel predsedstvo, pretrga mu besedo): Dovoljujem si opozoriti gospoda poslanca, da ta stvar o katerej govori, ni v nika-kej zvezi s stvarjo, o katerej je razgovor. Prosim tedaj povrniti se k stvari, o katerej se obravnava. Poslanec Šuklje (nadaljujoč): Udajam se uredbi naročaj mrve. Potem gre v hišo, odloži sabljo in namesto čake pokrivši se s starim zdelanim slamnikom, poda se na vrt k župniku. Ubogi abbe je bil res zelo žalosten videti. Celo noč ni bil očesa zatisnil, dočim je sicer vedno tako lahko in tako dobro spal, kakor nedolžno dete. Njegova duša je bila užaljena. Longueval imetje tujke, krivoverke, pustolovke! Ivan je zdaj baš tisto rekel, kot Pavel prejšnji dan: „Dobili boste denarja za reveže, prav mnogo denarja!" „Denar in zopet denar! Ne rečem, da bi moji reveži kaj izgubili, mogoče, da je še bolje zanje . . . A jaz bom za ta denar moral prositi in v salonu, kjer je svoje dni sedela draga, stara prijateljica moja, našel bom to Američanko z rudečimi lasmi. Res, storil bom to pot za svoje reveže in dobil bom novcev, a druzega ne kot novce . . . Markiza je dala već, kajti dala je veselega srca. Vsako nedeljo zvečer šla sva skupaj obiskat svoje reveže iu bohiike. Ona je poznala vse trpljenje in vso revo tega kraja. In kadar je mene trgi nje zadrževalo v sobi, šla je sama in vse ravno tako dobro opravila, da še bolje nego jaz." (Dalje prih.; gospoda predsednika, a opaziti moram, da je to v tesnej zvezi a politično unravo- na Kranjskem, ker ! so se iz tega izvajali zaključki proti političnej upravi, zategadelj bi prosil predsednika, da mi dovoli na ta način nadaljevati. Predsednik: Jaz mislim, da bi se o tej stvari prej imelo razgovarjati pri ljudskem šolstvu. Poslanec Šuklje (nadaljujoč): Hočem se udati zahtevi predsednikovi, omenim samo, da se je res rešil sklep kranjske hranilnice, zaradi katerega se je politična uprava Kranjske napadala, šele 15. januvarja 1885. Nalašč se pa stvar ni zavlačevala. Stvar se ni mogla drugače ravnati. Pet dnij potem, ko se je j naznanil omenjeni sklep, bilo je o njem generalno j posvetovanj« pri deželni vladi, kakor se razvidi iz j odgovora na interpelacijo v kranjskem deželnem ! zboru in že pet dnij potem se je deželni šolski so-• vet bavil s to stvarjo. Deželni šolski sovet se ni moglo prezreti, ker je šlo za osnovo privatne šole. Poleg tega je pa bilo treba dobiti še nekatere statistične podatke od mestnega šolskega sveta in občinskega zastopa iz jako važnega uzroka. Predno je hranilnica to sklenila, je ministerstvo zaukazalo, da mora mestna občina osnovati dve nemški ljudski šoli. Ko je mestna občina ustregla temu nalogu, navstalo je vprašanje, ali bi bil tak izdatek od strani hranilnice potreben, umesten in občekoristen, kakor predpisuje §. 12 regulativa z 2. spptembra 1884. Poprej ni bilo moč dobiti teh podatkov. Jaz i te stvari ne morem podrobno razjasniti, ker me je že opominjal predsednik, a toliko rečem, da, kdor stvar resno preudari, ne bode ničesar očital političnej upravi. Nadalje se je omenjalo odnošajev mej kranjskim deželnim pre isednikom in nemškimi uradniki na Kranjskem. Bil je zopet gospod To- I maszczuk, ki je v svojem govoru 22. marca pri po- ! povedoval o občnem zboru „Konštitucijonelnega ; društva" v Ljubljani in o seznamu onih uradnikov in profesorjev, kateri so se ga udeležili, kojega si * je dal predložiti deželni predsednik. Ko sem poslu- , šal govor bukovinskega poslanca, dal bi se bil sam skoro zapeljati, da bi bil mislil na kak Sullov sub- ; skripcijski seznam, ki se je sestavil proti nemškim ' profesorjem in uradnikom, v tem se pa spominjam, j da acta puhlica „Konštitucijonelnega društva" v Ljubljani že davno več ne obračajo nase pozornosti širših krogov. Pri dotičnem občnem zboru bilo je skupaj 24 članov, reci celih 24 članov in še o teh hudobni jeziki govore, da so jih morali več privleči od mize v gcstilni in kavarni. (Veselost na desni.) Pri tem zboru, ki nikakor ni imponoval s številom udeležiteljev, bili so samo trije državni funkcionarji, namreč dva srednješolska profesorja in jeden finančni uradnik; jaz mislim, da je bil seznam ude-ležiteljev, v katerem je govoril dr. Tomaszczuk, jedva potreben. Gospod poslanec dr. Tomaszczuk je nadalje trdil, da se ti gospodje neso udeleževali debat v društvu. To trditev pa moram nekoliko popraviti. Jeden gospodov udeleževal se je stilizacije odločne resolucije, ki se je sklenila, predlagal do-stavke, drugi je pa celo v odboru omenjenega društva. Tedaj gospodje se vendar neso tako pasivno držali. In kake nasledke je pa imel dotičen ukaz, o katerem smo jaz in moji tovariši še le iz dotič nega govora izvedeli. Jedno leto minulo je od tega časa, in nobenemu teh gospodov se ni niti las skrivil ; kakor poprej kažeta se še vedno dva teh gospodov odločna nasprotnika naše narodnosti in pri vsakej priložnosti žalita naj legi ti m ne j ša čuvstva našega naroda. Uklanjam se avtoriteti virov, katere je navel govornik, rad mu verjamem na besedo, da se je res onim gospodom predložila pola s 14 vprašanji. Mislite mari, da vlada nema druge naloge, kakor trpeti napade njenih lastnih organov in jim biti zato še hvaležna. Bodimo odkritosrčni, moja gospoda! Postavite se na stališče, ki vlada v Angliji in Zje-dinjenih državah, po katerem se pri vsakej premeni vladne sisteme premene tudi uradniki, ali se pa udajte neizogibnosti, katera vsakemu državnemu služabniku naklada neko rezervo — jaz govorim od neke rezerve, — jaz ne maram za politično brez-barvenost, pleme inoluskov mi ne dopada v politiki iu zahtevam tudi politično okostnico pri državnem uradniku — rečem tedaj neko politično rezervo — da bi povsod ne kazali svojega političnega prepričanja. Gospoda moja, od opozicije, ki pri vsakej umestnej in neumestnej priložnosti gledate v Nemčijo in občudujete nemško državo, mislite li, da bi : pruska vlada, ko bi jej uradniki začeli tako zapo- vedovati, tudi odgovorila z brezuspešnim prezidijal-nim ukazom. (Konec prih ) Pisma iz Rtasije. i. (Dalje.) Pomeščiki so razen mužikov, ki so> jim obde-lavali zemljo, imeli še pri sebi v hiši prislugo iz krepostnih; ti so se imenovali ,,dvorovije \ ali ,,dvor-nja", ker razen slovenskega značenja besede dvor ima ruska beseda dvor še značenje hiše, v katerej žive, z vsemi poslopjami okolu hiše, ki so potrebna h gospodarstvu. ,,Dvorovijeu so bili kazački, lakeji, kočijaži, kuharji, konjuhi, svinopasi, psa rji (posebno važni), tkalci, tesarji, stolarji, kovači,, vrtnarji, prikaščiki itd., razen teh živeli so „na dvor*" šo „čornorabočije", ki so delali f,črno raboto" — ge-meine arbeit; krepostne ženske pa so bile gornične (gornica = Zimmer), njanke (pestunje), kormilice (ammen) i „devke", ki so šivale, prale, gladile, obirale sadje itd. Bogati pomeščiki pa so imeli tudi svojo godbo iz krepostnih in svoj „teatr". Tem „artistom" so po navadi umetnost ubijali ne v glavo, ampak „pod hrbtom." Glavna zadača v življenji bogatega pomeščika bila/je — živeti. Kar je duša želela, to je delal. Posebno prijetna jim je bila »ohota" — lov, na dvoru bogatih pomeščikov bilo je lovskih psov neverjetno količestvo vseh porod; bili so pomeščiki, ki so imeli poldrugosto psov ; psam je stregel psar. Poprej so velikanski gozdi redili mnogo divjačine in v teh gozdih se je slišalo „ululukanje" norih in sitih pomeščikov z njihovimi gostmi, ki so se kakor divjaki podili na svojih konjih za ubogimi volki, zajci in lisicami. Zdaj teh lesov ni; osvobojenje ra-bov naneslo je smrtni udar vekovečnim dobom*, ker pomeščiku je bilo treba denarjev. Na mestih, kjer so pred 25 leti trobili lovski rogovi, raste zdaj žito ali pa pritlično grmovje. Kadar se ni dalo „jezditi na ohotu", jezdili so pomeščiki '„v gosti" k sosednjim pomeščikom; gospodar je gosto „ugoščeval", kolikor se je dalo: igrala jim je godba, ako jo je imel, pele so jim krepostne primadone, katerim je pomeščik „objem glasa" in čistoto „not" ubijal z dubino (hrastovo palico) na konjušni. V gosteh so pomeščiki igrali v karte, kupovali drug od druzega krepostne, konje, pse. Tu so se barišnje znanile z barčuki, bodočimi svojimi možmi; tu se je vino lilo v potokih. Dvorjan moral je služiti carju; bolj ubožui pomeščičji sinovje služili so po raznih „sudah", v gubernskom pravljenji, v „kazennih" in .kontrolnih" palatah, sploh „po štatskoj službe"; bogati pa so služili v vojakih; vsi oficirji bili so dvorjani, od praporščika do generala. Služili pa so spet, dokler je želelo srce, potem so ušli v „otstavku" in živeli kot burini. Tako se zdaj ne srečaš z dvorjanom, ki bi ne imel „vojennago" ali „graždanskago čina; vsak je otstavnoj poručik, kaptan, major itd., iz česar se lehko vidi, da je služil dolgo ali ne; graž-danski čini pa .so bili: gubernskij sekretar, tituljarnij sovjetnik kolležskij assessor, nadvornij sovjetnik, kol-ležskij sovjetnik, statskij sovjetnik, dsjstviteljnij statskij sovjetnik, tajnij sovjetnik in dejstviteljnij tajnij sovjetnik. Vsak graždanski čin soodvetsvoval je vojenemu činu, od kolležskega assessora (major) I do dejstv. statskega sovjetuika — to so bili „štab-oficerskije čini s titulom visokoblagorodije" i „vi-sokorodije", od d. s. sovjetuika daljše „generalskije čini" s titulom „prevoshoditeljstvo (excellenz.) Čini so se dajali za „vyslugu let", to je čez vsake tri leta čin; prvi čin pa se je dobival, ko je dvorjan odslužil četiri leta. Oni so dajali izvestne pravice in za čin je bila odločena taksa. Ravno tako je bilo z ordeni; taksa za čine je uničena, za ordene pa se zdaj še plačuje. Da bi se dobil čin ali orden, k temu je bilo potrebno (in je še zdaj) „predstav-ljenje načalstva." Načalnik je mogel predstaviti ali ne, kajti uzrok je našel vselej, kdor se je znal prikupiti svojemu višjemu, ta je dobival po vrsti čine in ordene, kajti načalnik ga je opisaval višjemu na-čalstvu kot userdnega (eifrig) činovnika, dostojnega odličja. To omenim za to, ker sem se prepričal, da nekateri v Rusiji služeči Slovenci, ko dobe orden, to naznanjajo po slovenskih časnikih, ker znajo, da orden v Avstriji ima čisto drugo značenje in veljavo. Mi drugi čitamo tako sainopohvalo v časnikih in ne ostaja nam nič druzega, ko smejati se. Mnogi or-denov ne jemljo in prosijo uačalnika ne predstavljati jih, kajti najuižji orden velja okolu 40 rubljev, pravice pa ne daje nobenih. Visoki ordeni pa, ki dajo plemstvo in nekatere pravice, neso dostopni navadnim smrtnim. Da služeči inostranci dobivajo zdaj čine in ordene, je zat>>, ker vsak Činovnik od VIII. dijetnoga klasa je .ličnij dvorjanina" (persčin-licher Adeliger.) Da se čini neso dajali vselej za dobro službo, govori že poslovica, ki trdi, da jo „vo vsjakom činu po sukinu sinu" (suka = psiea.) Dvorjan, ki ii služil, ni bil pravi dvorjan; njega so imeli za duraka ali lenuha. Tako v komediji Gribojedova „Gore at uma„ Famusov govori Čackemu, ki se svata za njegovo prijemno hči: , Skazal bi ja vo pervih: ne blaži! imenjem, brat, ne upravljaj oplošno; a glav noje — pojdi-ka, posluži. Čackemu, ki seje ravnokar vrnul iz za granici, kjer se je navzel liberalnih idej, to ni bilo po volji; njemu je bilo protivno, „u pokrovitelej zevatj na potol6k (strop), javitjsja pomolčatj, požarkatj, poobedatj, podstavitj stul, podnjatj pla-tčk (rutico,) a tega imeno je bilo treba, ako je hotel imeti kdo uspeh v službi. Dalje prih) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 2. aprila. Ker vzlic prepovedim dijaki srednjih šol po nekod snujejo društva hi se udeležujejo druzih društev, zaukazalo je m t urno minlarteratvo potom deželnih obiastev, da se na to mora strogo paziti in taki prestopki jako strogo kaznovati. Tudi se srednješolski dijaki ne smejo udeleževati tako imenovanih počitniških zvez velikošolcev. Vii,nije države. Ministerska kriza v Mrhiji se jako počasi rešuje. Ko se je Garašanin odločno izjavil, da neće več prevzeti sestave ministerstva, poklical je bil kralj Ristica. Toda kralj in vodja liberalcev se nesta mogla sporazumeti. Kralj je nekda zahteval, da novo ministerstvo nikakor ne sme tožiti prejšnjega zaradi vladuih stvarij, zlasti pa ne zaradi Bontouxove afere, dalje, da se vnanja politik« nič ne spremeni in da se pod nikakeršnim predlogom ne pokliče nazaj v Srbijo bivši metropolit Mihael. Lahko je umevno, da Ristič takih pogojev ni hotel vsprejeti. Kralj je zopet poklical Garašanina. Poslednji se je dal pregovoriti in je poskusii sestavo nove vlade. Govorilo se je, da bode ministerstvo tako le sestavljeno: Garašanin predsedstvo in notranje zadeve; Kaljević, poslanik v Bukareštu, vnanje zadeve; Mijatović trgovino in finance; Kumič, kontrolor srbskega državnega dolga, pravosodje; polkovnik Topalovič vojno; Kujundžić, poslanik v Rimu, bogočastje in pouk; Milanović, vojaški attache na Dunaji. javna dela. Garašanin se je pogajal z omenjenimi osobami, a Kaljević, Kumić in Topalovič neso nikakor hoteli ustopiti v novo ministerstvo. Garašanin je bil prisiljen opustiti sestavo nove vlade, ko tudi druzih sposobnih osob ni mogel dobiti. Kralj je z nova poklical Ristića, da naj sestavi novo ministerstvo in mu ni stavil več nobenih pogojev. Misli se, da bode novo ministerstvo Ristieevo tako-le sestavljeno: Ristić predsedstvo in vnanje zadeve; Radivoj Milojkovič notranje zadeve; Vladimir Jovanovie finance; Avaku-movič pravosodje; Stojanović javne zgradbe; Boško-vič bogočastje; Mišković vojna. Privrženci Rističevi nameravajo novemu ministerskemu predsedniku prirediti baklado. Kakor se iz Skadra poroča v „Pol. Corr.\ se čriiogoralLi knez in njegov zet Peter Karadjor-jevič nič kaj dobro ne sporazumeta Nekaj je temu kriv znani oklic na srbski narod, kateri je Peter Karadjordjevie izdal brez knezove vednosti, nekoliko pa privatne razmere Karadjordjeviceve. Knez bi sicer ne imel nič proti < menjenemu oklicu samo na sebi, a izdal se je ob neugodnem času. Razmere mej ttrčko in Turčijo so vedno r Jn°?pete" Kakor noveJ'ša Poročila trdijo, velevlasti Urške ne bodo mogle odvrniti od vojne. Rusija tudi nekda več Grške ne odgovarja od vojne in je fvlaBtim že nflznanila, da se ne udeleži pomorske demonstracije proti Grškej „Moskovskija Vjedomosti« odločno zahtevajo, SLh vT rUS¥* mejne P°k^Jine očistijo tujcev zlasti Nemcev, ki se vedno prisiljujejo. Tako je v ^teif ^ 18.000 nemških delavcev v to- ™Iv \n * * "T1'' da je PrusiJ'a imel» Popolnem prav, ko je iztirala tujce, in Rusija ima pravico isto storiti. Sicer Rusiji ne bode treba tako strogo postopati kakor je Prusija. Lahko bode iztiranim dovolila, da se naselijo v sredi Rusije. V Belgiji pojenjujejo delavski izgredi. Delavci se vračajo k delu. Semtertja se rogoviliio a največja nevarnost je že, kakor se kaže, minula. UKTOg lournai razsajajo še delavci in so potrgali telefonske in brzojavne zveze. V Monsu zahtevajo da bi se jim dovolilo, da bi delali samo osem ur na dan, o čemer pa lastniki premogovnikov in kamnolomov nečejo ničesar slišati. V sredo pri debati o podaljšanji zakona proti socijalistom v nemškem državnem zboru oglasil se je za besedo tudi knez Bismarck. Očital je Beblu, da je v socijalističen program vsprejel za vratni umor, ker je rekel, da bi on prvi vzdignil roko, ko bi v Nemčiji zavladale take razmere, kakor so v Rusiji. Vlada bode pritrdila dveletnemu podaljšanju. Četudi bi želela, da se zakon za dalj časa podaljša, ker že Bebel propoveduje umor vladarjev. Bebel se je izgovarjal, da ni mislil tako, da bi vzdignil roko proti vladarju, ampak proti vladajočemu sistemu, ko bi se uvele v Nemčiji take razmere, kakor so v Rusiji. Sedaj pa že v Nemčiji neso take razmere, kakor v Rusiji, kajti socijalni demokrati labko izjavljajo svoje želje v državnem zboru. Bismarck je potem iz stenografičnega zapisnika dokazoval, da je Bebel res propovedoval umor vladarjev. To se ve, da je odvisno od njegovega teoretičnega razsoje-vanja, ali on zmatra razmere za take, kakor so v Rusiji. Vsekako se pa da sklepati iz njegovega govora, da on smatra umor vladarjev pod gotovimi razmerami za opravičen. Zaradi tega je pa treba, da se podaljša zakon proti socijalisrom vsaj za dve leti. Na to je Bebel jako razdraženo odgovarjal. Zgodovina uči, da so bili umori vladarjev na dnevnem redu, ko so gospodovali plemenitaši, h kaker-šnim pripada Bismarck. Naštel je celo vrsto vladarskih umorov, katere je prouzročilo plemstvo. Potem je pa napadal katolike in dvornega propo-vednika Stockerja. Ko je še VVindthorst opravičeval katoliški centrum, se je sklenila debata in vspre-jelo podaljšanje za dve leti s 27 glasovi večine. Kakor se poroča iz Londona, misli angleška vlada odpoklic;.ti več svojih čet iz Egipta. Ustaja v Sudanu je že skoro popolnem polegla, le še na-vzočnoBt angleških čet na sudanskej meji nekoliko vzbuja verski fanatizem domačinov. Ko se bodo angleške čete zamenile z egiptovskimi, pa bode vse mirno. Angleške čete, ki bodo še ostale v Egiptu, bodo zbrane v Kajiri in Aleksandri ji v varstvo podkralja. Dopisi. las l.jii 31. marca. [Izv. dopis.] Gospod urednik! Že dolgo nam ni kak spis tako ugajal, kakor uvodni članek, priobčen v Vašem cenjenem listu od ponedeljka. Ta članek naj bi si vsak Slovenec utaknil v okvir in ga vsak dan pazno preči-tal. Vsebina tega članka naj bi bila nam vsem prava pravcata ^ordre de bataille." Vsaj so pa tudi nazori, izraženi v tem članku, jedinopravi. Da je Nemec rojen naš protivnik, smo tudi mi nedavno trdili v jednem dopisu »Slovenskega Naroda in danes izrečemo le željo, da bi to prepričanje postalo obče mej nami. „V svojem jedru je nemški duh neotesan in surov!" Da, da, to je čista, če — — tudi žalostna resnica. Komur je bila prilika živeti inej Nemci, ta ve, da je Nemec, ako stopi na politično polje, brutalen do skrauiosti. Pisec teh-le vrstic imel je mnogo priložnosti spoznavati Nemca v njegovih nazorih in njegovem mišljenji. In od onega trenutka, ko je Nemca spoznal z vso mu lastno brezobzirnostjo, ni ga naroda na celem božjem svetu, ki bi mu bil tako antipatičen, nego je nemški. Prt pričal se je, da je sovraštvo do Slovanov tudi v onih delih nemškega naroda obče, ki se sicer ne brigajo za politične homatije. Bili smo si sicer osobni prijatelji, če se je pa primerilo, da smo se le dotaknili jezikovnega in narodnega vprašanja, vzkipel je nemški šovinizem takoj na svoj vrhunec. Jaz sem seveda z vso zgovornostjo, kolikor mi jo je Bog podaril, zagovarjal in neovrgljivo dokazal svete pravice avstrijskih Slovanov, a veste kak odgovor sem dobil?! Prevzetni Tevton odgovoril mi je s takim ciniznom; da sem kar strmel: „Wir ge-ben ja zu, dass Ihr auch Rechte habet; wir jedoch haben die Macht und so lange wir die Herru sind, dtirfet ihr vou diesen eueren Rechteu nieht eininal traumeu." In okraj, v katerem so razširjeni taki nazori, ni znabiti dom6na Knotzov, Strache-jev in Heilsber-gov; ampak to je okraj, ki je vedno volil konservativno in je tudi danes v državnem zboru po konservativnem poslanci zastopan. Ugaujka pa je vendarle to, da narodu, ki se je vzpel na tako visoko stopinjo kulture, ki si je ustvaril največjo literaturo, ki je rodil izmej sebe toliko veleumov in ki tako rad nazivlje samega sebe za „narod mislecev," da temu narodu manka jed-nega najplemeniteiših čutov — pravicoljubja. Proti takemu protivniku treba je misliti v pravem času na zdatno obrambo in to bodemo našli le v plam-tečem rodoljubji: gorečej ljubezni do materinega jezika in — v vsaj približno takoj brezozimosti, kakor je nemška. Narod slovenski ima obilo izbornih lastnostij, a vse te naše kreposti paralizuje jedna sama slabost naše mehkočutje. V svojej rahločutnosti se prav tresemo, da ne bi sosedu skrivili jednega lasu, če tudi ravno ta sosed preži po na-šej eksistenci in nam pri vsakej priliki kaže besno svoje sovraštvo do nas. Slovenski narod pa naj si zapomni, da Ig tedaj imamo upanje, da si ohranimo narodnost svojo, ako bodemo odvrgli pretirano rahlo -čutje in postali nekoliko bolj jekleni. S takimi pro-tivniki, kakor jih imamo mi, velja sleči glacero kovice. C—t—Ć. Domače stvari. — (Gospod poslanec Raič)jena Da-naji hudo obolel. Iz privatnega pisma državnega poslanca M. Vošnjaka posnamemo, da je RaiC že dlje časa bolehal. 29. m. m. prihajalo mu je v zbornici tako slabo, da ga je g. V. spravil v njegovo stanovanje, drugi dan pa, ker doma ni imel potrebne postrežbe, v javno bolnišnico, kjer ima svojo sobo in je z vsem dobro preskrbljen. Poklicani zdravnik se še ni izrekel o bolezni, pa bati se je, da pride kaj hudega. (Bog daj, da se iskrenemu našemu zagovorniku zdravje spet na bolje obrne. Ured ) — (Umrl) je včeraj po dolgi hudi bolezni na Studenci g. Ivan S a j o v i c, umirovljeni poštni uradnik, star 37 let. Ranjki bil je vzgleden in zna-čajen narodnjak, izvrsten pevee in zelo priljubljena osoba. Bodi mu zemljica labka. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo 4. dan t. m. predstavljal se bode najboljši kmetsk igrokaz, prirejen za naš domači oder, „Ukro-tena trmoglavost". Prizori se vrše na krasni naši gorenjski zemlji. Običaji naših gorenjskih korenjakov so Živo slikani, beseda v igri je jedrnata, uloge, kolikor zvemo izza kulis so v spretnih rokah, torej ne dvomimo, da se vzlasti zaradi tega, ker je ta predstava poslednja nedeljska pred Velikonočnimi prazniki, gledališče v vseh prostorih napolni. — (Pisateljsko podporno društvo) bode imelo jutri zvečer ob navadni uri svoj zabavni večer v steklenem salonu Čitalnice Ljubljanske. Či-tal bode g. prof. Leveč o „Kuobljevih pesnih." Ker bode čitanje jako zanimivo, pričakuje se obilna udeležba gg. društvenikov. — („Novoje Vremja") poroča, da bode po odstopu prof. viteza Miklošiča stolico slovanske filologije na vseučilišči Dunajskem prevzel Slovencem dobro znani g. Boudouin de Courte-nay, sedaj profesor na vseučilišči v Derptu. — (Nemška brezozirnost.) V Ljubljani živeči Hrvatje poslali so nam pritožbo, da je pred nekoliko dnevi jeden nemških glumačev bil toli predrzen, da je na odru pel znan pouličen kuplet, ki žali čast hrvatskega imena in naroda. Čudimo se, da policija kaj tacega dopušča, čudimo pa se tudi občinstvu, da kaj tacega mirno posluša. O nemškem občinstvu nam je sicer znano, da je to bilo za fino omikano gospodo pravi „gaudium", ali kakor bi Nemec rekel .grand Hetz", od narodnjakov pa, katerih je gotovo nekoliko bilo v gledališči, bi se smelo pričakovati, da odločno zavračajo take podle napade. — („Zadruge'1) izšla je 2. številka. Vsebina: Kako poslujejo naše posojilnice. Spisal Maks Ver še c. — Računski sklep posojilnice v Piše-cah in posojilnice na Slatini. — (Iz Gornjega grada;) Zborovanja dne 25. t. m. o zadevi volitve stalnega odbora podružnice sv. Cirila in Metoda za tukajšnji okraj se je udeležilo prav lepo število družuikov, od katerih so bili izvoljeni v načelništvo: G. dekan L. Potočnik za prvomestnika, gosp . J. Det i ček, c. kr. notar za blagajnika in g. M. Spende. učitelj, za tajnika; za namestnika pa: gosp. Anton Goric ar, veleposestnik v Mozirji, gosp. Matija Kitna, župnik na Rečici in gosp. Miloš Schmid, kaplan na Ljubnem. Pohvalno se mora še omeniti, da blizu tretjina članov, ki so že k naši podružnici pristopili, spada v vrsto ustanovnikov, ostali pa so letniki in le dva podpornika. Imamo veselo upanje, da se jih v kratkem še mnogo oglasi. — V gospodarskem oziru pa Vam poročam le žalostne novice iz našega okraja, po gorah namreč leži še debelo snega, mnogim kmetom pa že pomanjkuje potrebne mrve, živine ne morejo prodati, in tudi lesna trgovina se neče oživeti, tega pa so krive negotove razmere na Balkanskem poluotoku. — (Na prodaj) so iz proste roke vsa posestva, spadajoča v Viktor S in o 1 e t o v o zapuščino, katerej glavni dedič je deželni muzej „Rudoliinum". Ta posestva so : Hiša v Ljubljani na Marije Terezije cesti štev. 1, z dvoriščem in vrtom. Njiva in pašnik v Gorenji Šiški. Travnik na Brezovici. Tnct- □ ik in takozvana „Rakova jelša" v Trnovem. Kdor želi kako teb posestev kupiti, naj do :5". t. m. predloži pismeno ponudbo (s kolekom 50 kr.) deželnemu odboru kranjskemu. — („KrAko bralno društvo") priredi dne 4. aprila pevsko-muzikalični koncert s sledečim vsporedom: 1. Bendl — Svoji k svojim — moški zbor, 2. A. Bartelloni — fantazija iz Luk-recije Borgia za gosli in glasovir, 3. J. Miiller — Naša zvezda — čveterospev, 4. A. Hajdrich — Sirota — samospev za alt z moškim zborom, C. Ve-ber-Peter Schraoll Ouverture — dvoročno igranje n» glasovirji, 6. Nedved — Nočni pozdrav — samospev za bariton z moškim zborom, 7. M. Hau-ser — An die Heimat — gosli z glasovirom, 8. Ipavec — Kdo je mar? — zbor s spremljevanjera glasovirja. Začetek točno ob 8. uri. Odbor. — (Žrebanje sreček izza 1854 leta.) Ser. 3958 štev. 6 zadela glavni dobitek, ser. 1575 St. 47 pa 20.000 gld. — (Dunajske komunalne srečke) žrebale so se včeraj. Ser. 2763 štev. 40 zadela glavni dobitek, ser. 2209 št. 60 zadela 20.000 gld., ser. 2426 št. 57 pa 5000 gold. Izžrebale so se potem serije: 597, 971, 1162, 1624, 1994, 2279, 2587, 2816, 2859, 2869. — (Razpisano) je meBto učitelja ali pa učiteljice na jednorazrednici v Zalogu. Prošnje do 14. t. m. na okrajni šolski svet v Kamniku. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Bruselj 2. aprila. Po vsej deželi napravil se je mir. Delavci so deloma že začeli delati, deloma pa se pripravljajo, da prevzamejo delo. Carigrad 2. aprila. Kneza bolgarskega odgovor na brzojav Porte došel je včeraj. Mi-nisterski sovet se je posvetoval o odgovora, potem pa je Gadban efendi dobil naročilo, naj o polunoči odpotuje v Plovdiv in v Solijo. Potrjuje se, da je knez bolgarski telegram Porte kategorično odklonil. Misli se, da bode knez bolgarski, ko bi se vlasti za to ne zmenile in zapisnik podpisale, protestoval in izdal manifest do Bolgarov. Peterburg l. aprila. Car in carica odpotovala sta včeraj v južno Rusijo. Berolin 1. aprila. Zbornici poslancev vsprejela je v drugem branji §. 1. zakona, po katerem se dovoljuje vladi 100 milijonov za nakupovanje zemljišč na Poznanskein, da se poljski živel j potisne nazaj. — Cesar in cesarska obitelj osobno čestitali knezu Bisrnarcku na današnjem rojstnem dnevu. mm prinaša v 7. številki sledečo vsebino: Jurij Šnbit5.. (S podobo.) — O. Marko Pohlin, kranjskih modric krajan. (Konec.) — Pri pokopu. Pesem. A. Pin. — Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Brezi nade. Pesem. Fr. Gestrin. — Drobne povesti. Češki spisal Svatopluk Čecb. Poslovenil S. S. V. Napolejon. (Konec.) — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) — Zgodovina akademičnega društva „Triglav". O desetletnici. — Pri Jovanu Ristići. — Naše slike: Prirodopisje in starinstvo. V. H—z. — Pogled po sloyanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — „Slovan" velja za vse leto 4 gld. f>0 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci 1. aprila« 1'ri .V:onut liramleis z Dunaja. — Bischitz iz Prage. — Jarani iz ltoke. — Mauler iz Gorico. — WaJzer iz Celja. — Maver z Dunaja. Pri MalJMMi pl. Helmi /. Dunaja. — Pleach iz Budimpešte. — pl. Noalt.i, German z Dunaju. — liehtcher iz Gradca. — Miiller iz Trata. Prijaznem kolodvora: Pietzschab, B'au, Orn-atein s Dunaja. Meteorologično poročilo. J Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-knna v ram. 1. aprila. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 743-00 mm. 74"J-78mni. 746-01 mn.. 2-4" C 17-6đ C 98 1 si. avz. si. avz. si. zah. jaa. ja». jaa. 000 mm. Srednja temperatura 9 99, za 25° nad normalom. 3D-a.n.aosls:a, "borza, dne* 2. aprila t. 1. (Izvirno telegratično poročilo) Papirna renta.......... 84 gld. 90 kr 84 „ 95 _ 114 „ 35 101 (i 70 i H7f> n 299 n London . . 12') - 85 • — , — n Napol. .... 9 n 99«/, n C, kr. cekini 5 1 »4 Nemške murke 01 n 70 4°/„ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 129 , 25 * Državne srečke iz 1. l-<>4 100 -Jd. 170 OgrBka zlata renta l 102 l 25 t „ papirna renta fi , y4 , 45 ■ BeV štajersko zemljišč, odvez, oblig. 104 n — Dunava reg. srečke 5'',,, 100 gld. 116 , 75 Zemlj. obč. avBtr. 41/,0,,, zlati zast. liati 126 ■ BO Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 117 • 50 Prior, ob lig Ferdinandove sev. želo/niee 98 Kreditne srečke 100 gld. 179 Rudolfove srečke 10 „ — n _ Akcije anglo-avstr. banke 120 r i 25 n Traromway- »c j-.i, trnJiiejNi, cenejfti, pripritvnej»i in ne-pokoiičljivcjši klobuki, kakor so po nuj no vej sej metodi z hidravlično Bilo izdelani prekrasni, avetovno-znani, podloženi Komad i. I& narodni klobuki za gospode, damo, dekleta, dečke, pripravili za vao letne čaae. Ti čudoviti, vsakej glavi prilegajoči se klobuki, narejeni iz line mehke Duiiiijskc klobučine, doliivajo se v vsake) barvi in velikosti; najprimernejša ndia M uboge in bogate, kavalirje, meščane in delavce. — Kdor ho?o za noznatnn ceno imeti vedno lep nepo-končljiv klobuk, bodi gospod ali goapa, naj ae obrne na t. h. h^.Binsrowicz, llutnmnuiaktur, (214—1) WIEN, 111., Hintere Zollamtaatraaae Nr. O. ■ opozarjam, da ae bodo novo izumljenje kmalu J3Z ponarejalo iu da so vsi drugi klobuki doati H *4 — slabši od mojih. j| V provincije se razpošilja proti poštnemu povzetju. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset iz-10 kr. N^3^/r vodov. Prodajajo ae v (83—11) „NARODNI TISKARNI" Kongresni trg, Gledališka stolba. za vezani i se takoj vaprejme v nekej večjej trgovini z mešanim bla-i gom na Dolenjskem. — Pisma na upravništvo „Slove.nakega i Naroda". (215—1) i RESTAVRACIJA in GOSTILNA se da na račun z ugodnimi pogoji pri (210—2) Mariji Sturm v Foljčah, Gorenjsko. Dsnjarija (Rothgarberei) z vso pripravo se (18JI—4) dolfovem. Varstvena /.nainku. ATALA & C°- <;j*ivr :« zHlogtt v i.iul>ljuni pri g. PETEK i dobivajo ?e v loterijskem bureau ogerskega Jockey - kluba: (142—21^ Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan ž e 1 e z n i k a r. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"