PISMA BRALCEV Vstop prepovedan — nevarnost rušenja Dve labli z napisom, ki smo ju uporabili za naslov našega prispev-ka, sta obešeni na obrobju lope nad pokritim igriščem Fakultete za tele-sno kulturo univerze Edvarda Kar-delja. In res je nevarno, in to ne šele od včeraj. Že konec leta 1984 je svet naše KS ugotovil, da bi bilo »nujno po-trebno odprto telovadišče za zgradbo fakullete pregledati, ker kaže, da je konstrukcija izrabljena in se ob prvem snegu lahko podre. Za ledaj nekako dvajset let slaro konstruk-cijo je bil podan predlog že pred sedmimi leti (tj. leta 1977), vendar za to ni bilo polrebnih sredstev«. Svet KS je leta 1984 tudi predlagal, »da se konstrukcija očisti, pregleda, zavaruje in ojača in če za 10 ni sred-stev, naj fakulteta prepreči uporabo objekta ter izobesi ustrezne opozo-rilne table«. Fakulteta seje lakojpo pogovoru zinž. Lojzetom Čigonom, kijeopo-zoril na nevarnosr, povezala s ŠD Slovan, ki je »pokazal interes, da bi za svoje potrebe lopo adaptiral, jo ojačal in tudi zaprl«. Dokler pa se SD Slovan ne bi odločil o ponujeni moinosti, je fakulieta lopo ogradila, jo opremila z napismma tablama in o ukregih ter nevarnosti obvestila tudi OS Keueja in Murna. ŠD Slovan jepri Zavodu za razi-skavo materiala in konstrukcij na-ročil preiskavo in korozijsko oceno jeklene konstrukcije. Sredi letoš-njega leta so to raziskavo vsi zainte-resirani lahko pregledali in... Svet KSje o stvari spet spregovo-ril, fakulteia je bila z raziskava naj-manj seznanjena, ŠD Slovan je ugo-tovil, da v investicijo ne more, nujno pa je potrebno ukrepali in igrišče 'pod nadstreškom zapreti. Svoje klube da bo o tem obvestit in jih usmeril na druga igrišča. Vse druge zadeve v tej zvezi pa da je dolzna urediti fakulteta kot lastnica objek-ta... Medtem pa je zrasla nova telo-vadnica pri OS Ketteja in Murna, zrasel je dokaj velik prizidek k fa-kulteti... A oiroci kot otroci —prepove-dano jih privlači. Kljub vsem ugo-tovitvam najdejo luknjico, da se skoznjo hodijo pod lopo igrat ali celo trenirm, baje včasih ceto orga-nizirano!? Poleti in pozimi — in zima s snegom, ki lahko poruši nad-strešek, je tu. Bo pomanjkanje de-narja (ali še česa?) boirovalo ire-nutku, ko bo morda prepozno? Ne za lopo, marveč za tistega, ki bopod njo, in lo lahko tudiz najhujšimipo-skdicami?! Aj^ Kdo naj kosi travo in čisti ob Litijski cesti? V 13. številki Naše skupnosti, ki je izšla 1. oktobra 1986, smo v tej rubriki kratko povzeli pismo bral-ca, ki je med drugim pokritiziral tudi mizarsko delovno organizacijo POMIZ ob Litijski cesti, ki da ne kosi trave pred svojim obratom in se zato v njej nabirajo številni od-padki, kar kazi podobo ob Litijski cesti. Konec meseca novemhra pa smo v uredništvo prejeli prijazno sporo- čilo Staneta Koširja. direktorja I OMIZA, ki p:,cu pisma o nepo-košeni travi in bralcem pojasnjuje. da zemljišče z nepokošeno travo, ki leži ob ograji njihove delovne orga-nizacije na Litijski cesti 67, ni nji-bovo. Prostor je seslavni del cestne okolice in zato je dolžnost nekoga drugega, da skrbi za urejenost ob cesti. Kljub temu so letos sami travo pokosili in prostor očistili. Kotobčanko Most mezanima... Pred kmtkim /e Delo objuvilo po-ročilo s seje Mestne konference SZDL, na kateri so razpravljali o rezultatih Ijubljanskega samopri-spevka. V članku so jasno napisane izjave moščanskega dekgata, ki je med drugim izjavil, da »ni biloprav, da družbenopolinčne organizaci/e niso nastopile proti ekološki sekciji in nerazumljivo je, da se sekcije mestna mladinska organizacija ni odrckla. Delegai iz Most je bil obe-nem rudi drugačnega mnenja kot člani dniibenopolitičnih delegacij v mestu pa mdi dnigi delegati, saj je na današnji seji menil, da dopušča-nje izraianja nasprotovanja na tak ruičin ni demakracija. umpak je po njegovem mnenju anarhija na kva-dral. Mošeanski delegal je obenem povedal, da pozna veliko Ijudi iz svojega okolja, ki so se opredelili proti samoprispevku, vendar jim je da.iesieialin jih jesram.« (Delo 5 12. 1986). Moja vprašanja temeljijo seveda na domnevi, da zapis v Delu vemo povzema diskusijo na seii MK SZDL: 1. Kot občanko Most me zani-ma, kdo (kaleri del- stopal na omenjen Ijem, kjer iivijo kesujoni sc m aru- mujoči se volilci, misli moščansko občino ali kakšno drugo oije oko- Ije. 2. Posredni poslanski sistem smo menda zamenjali z delegatskim tudi- zato, da bi zasebna mišljenja izvoljenih političnih predstavnikov nadomestili s sistemom, v katerem bi predstavniki zastopali interese in mnenja svoje delegatske baze. Zalo me zanima, če je na seji izraženo mnenje tudi uradno mnenje občin-ske konference SZDL. SONJA DROBNIČ