Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 235.
v LjolilM v so* 12. okioDro 1912.
Leto XI.
= velja po pošti: =
Za celo leto napre] . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ , „ 6*50 za en meaeo „ . „ 2-20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo InozemBtvo „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za ceio lelo naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ , „ B-— za en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejenan mesečno K 1*70
i Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 » ia dvakrat . . . . „ 13 „
ia trikrat...... 10 „
■a večkrat primeren popust
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
ilzhaja:;
vsak dan, izvzemši nedelje la praznike, ob 5. url popoldne.
u*r Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/in. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi ulloi štev. 6. m Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravniškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Vsi edini.
Ves slovenski narod je danes edin v tem, da vojsko balkanskih držav proti Turčiji pozdravlja. S. L. S. kot politična voditeljica Slovencev se tudi v tem oziru čuti eno z našim ljudstvom. Zmage črnogorskih junakov, ki so prvi za orožje zagrabili, so tudi naše zmage. Zavest solidarnosti Jugoslovanov glede njihovih najvažnejših političnih ciljev preveva danes vse slovanske rodove, ki bivajo od Mure doli do Soluna. To je, kar v prvi vrsti tu z odkritim veseljem konstatiramo.
Naši monarhiji spričo sedanjega položaja ne preostaja drugega kakor da se postavi s svojimi simpatijami na stran balkanskih narodov. Edino to je v interesu naše države, edino to je logično, vsako drugo sta'išče bi bilo skrajno škodljivo in bi nas zapletlo v nevarno situacijo, iz katere bi ne našli izlepa izhoda.
Danes je čas, da se Avstrija spomni, da je od zgodovine poklicana biti branik krščanske kulture proti osman-stvu, da je njena prihodnjost, njena moč in njen razvitek odvisen od tega, kako bo s svojim moralnim ugledom in s svojo dejansko silo podpirala Jugoslovane na Balkanu, da ima tu pred seboj neko kulturno pos^nstvo, ki je nc sme žrtvovati nobenim drugim pomislekom.
Različni modrijani, zlasti višji finančni krogi upajo, da bosta Avstrija in Rusija mogli skupno nastopiti proti težnjam balkanskih narodov, kar bi bilo seveda Nemcem in Mažarom skrajno všeč. Usodna zmota! Rusija stoji za balkanskimi državami in na Sazonove izjave ne moremo dati ničesar. Ako je oficielna ruska politika danes še rezervirana, pa je vsa ruska javnost preši-njena navdušenja za osvobojenje balkanskih Jugoslovanov in zato se bo ruska oficielna diplomacija, ako res šc ni gotova, kaj bi storila, slej ali prej morala postaviti na stran Bolgarom, Srbom in Črnogorcem. O tem sploh ni mogoče dvomiti. Rusija pa ima danes tudi moč svoje stališče v koncertu velesil uveljaviti. Nemčija ne bo riskirala
vojske z Rusijo, Francija še manj, Anglija pa je tudi z Rusijo in Francijo trdno zvezana; kar malokdo pomisli, je to, da jih ne vežejo danes samo gotovi politični, marveč predvsem veliki gospodarski interesi — tudi Rusijo in Nemčijo. V konfliktu z Rusijo bo Avstrija čisto gotovo ostala osamljena.
Kar mnogim dela pri tem težave, jc vprašanje Sandžaka, poti do Soluna. Ne rečemo, da bi to ne bilo v našem gospodarskem interesu, vendar je krivda avstrijskih državnikov, da je prišlo tako daleč, da so šanse za nas v tem oziru tako slabe. Kako bomo danes kaj anektirali, ko ne vemo, komu bi kaj priklopih? Včeraj so v ogrski delegaciji samo proti imenu »avstro-ogrska monarhija« protestirali! Monarhije ni, njej se ne cla nič inkorporirati. Avstrija ne more nič a.nektirati, ker protestira Ogrska, dasi dajemo mi za vsako osvojenje dve tretjini krvi in dve tretjini denarja, Ogrska zase tudi ne more nič pridobiti, tega mi ne moremo pustiti. Bosanci niso državljani monarhije, so samo podložniki cesarja. Tak dualistični unikum, kakor jc danes naša država, je za kako teritorialno ekspanzijo nesposoben.
Prva skrb Avstrije je danes ta, da ustvari v svojih lastnih mejah vzdržljive razmere. Pasti mora dualizem, ukiniti se mora brezpostavno stanje na Hrvaškem, storiti korak za ujedinjenje Jugoslovanov. Potem moremo stopiti v slik z Jugoslovani na Balkanu, se lahko sporazumemo z Rusijo, lahko govorimo tehtno besedo v Orientu. Za zdaj pa bi bila največja politična napaka, če bi se naši državniki postavili težnjam balkanskih narodov sovražno nasproti. Če se balkansko vprašanje ne lio dalo rešiti čisto tako, kakor si naši državniki že'e, pa se naj reši v korist balkanskih držav, saj je krivda n a -š i h merodajnih krogov, da vlada na jugu nam neprijazno razpoloženje.
Slovensko ljudstvo, vsi Jugoslovani v okvirju monarhije, žele, da zmaga stališče njihovih bratov, našo diplomacijo pa moramo resno pozvati, naj stori zdaj to, kar je neobhodno potrebno, edino pametno, edino mogoče: monar-j hija mora stati na strani onih, ki sc bore za svojo svobodo!
Balkansko vprašanje.
Dr. Ign. Žitnik.
Malo je držav v Evropi, katerih zgodovina je tako poučljiva, kakor povest-nica turške države. Ta je pisana z ognjem in mečem, pretkana in prepletena s spomeniki na potoke in reke prelite človeške krvi, posejana z razvalinami starodavne grške in poznejše krščanske kulture. In ta »sramota Evrope« jc žalostna posledica in strupeni sad zelene zavisti in rumene nevošč-ljivosti, ki nikdar ne izumre. »Les en-vieux mourront, mais non jamais l'en-vie«. Žc koncem 17. stoletja in posebno v 18. stoletju so evropski diplomat-je napovedavali turški državi pogin, žc car Nikolaj I. je izgovoril krilate besede o »bolniku ob Bosporu«. Ta bolnik še živi in ne more umreti, ker ga zdravniki kulturne Evrope mažejo s čudo-tvornim balzamom in bašejo z redilni-mi kapljicami iz svojih temnih laboratorijev. Nad sto let že tli pod pepelom na Balkanu, vedno pogosteje se unemajo grozni požari, vedno glasneje kliče krščanska raja na pomoč, toda evropsko gasilno društvo je le za parade, brizgalne so brez vode, cevi raz-pokane in poveljniki si ob ognju naži-gajo svoje pipe. Bolnik ob Bosporu je že davno spoznal svojo bolezen in večkrat obljuboval zdravnikom, da hoče zmernejše in rednejše živeti. Pa vse obljube so ostale prazne; bolnik je postal apatičen in zgane se lc tedaj, ako mu puščajo debelo kri ali odrežejo kos gnji-iega telesa.
Turški polumesec je pričel mrlcati in ugašati, ko je v drugi polovici 18. stoletja Rusija pričela resno misliti na oporoko Petra Velikega. Bogati naravni zakladi razsežne države so ležali mrtvi, ker je bila država na jugu in severu odrezana od morja. Car Peter je odprl pot do Vzhodnega morja, nadalj-no pot clo Atlantskega morja so mu zapirali tedaj mogočni Švedi. V Azovu se je Rusija prerila prvič do Črnega morja. Iz tega morja pa vocli edina pot na svetovni trg skozi Bospor mimo Carigrada in skozi Dardanele. Ako druga velesila zasede Carigrad, je Rusiji prerezana na jugu žila življenja. Carigrad v ruskih rokah pa je zopet za Evropo kol v telesu. Zgoditi se torej ne sme
ne prvo ne drugo, Turek naj živi, bol« nik naj se zdravi. To je tečaj balkan« skega vprašanja.
Turki sami predobro vedo, da Mi jim ravno evropske veledržave najbolj-še zaveznice v bojih proti balkanskim narodom, ki žrtvujejo kri in premožen j nje za osvobojenje iz večstoletnega suženjstva. Dne 23. grudna 1876 se je v Carigradu zbrala konferenca velesiL Isti dan je zviti Midhat paša slovesno proglasil novo turško ustavo (Kantin i essass^), ki navaja temeljna načela, državne uprave in zagotavlja svobodo tiska, pouka, shodov, peticij in druge lepe reči. Mogočni zastopniki evropskih držav so dobro vedeli, da je vsa ta ustava le komedija prekanjenega Mid-hata, toda razšli so se brez zagotovila, da se bodo reforme tudi izvršile. Prepričani pa so bili tucli turški državniki, da je bila tudi konferenca le gola komedija. Diplomatje se niso zbrali, da bi ozdravili bolnika, ampak da drug drugemu gledajo na prste, ki so jih li-zali ob pogledu na bogati plen. Zato je ostalo vse pri starem — status quo —, kakor ga zopet sedaj priporočajo evropski kirurgi. Zanimivo je, kar je tedaj pisal turški dostojanstvenik, ki je imel priliko opazovati intrige diplomatov. On piše ravno pred rusko vojsko: »Strahom posluša Evropa, kaj se kuha v Carigradu, vojska ali mir. Turčija želi mir, da se odpočije po dolgoletnih bojih in si zaceli rane slabe državne uprave. Priznamo, da je slaba naša uprava. Mnogi možje, ki jih je poslušal sultan, so bili brez'razuma in izkušnjo. Vse to je res, vse to priznamo. Toda napake teh mož so le negativnega zna-| čaja. Njihova nesposobnost je pač za* pirala pot clo napredka, ni pa nepo-sredno povzročila ljudske nevolje, vstaj, pobojev, klanja in požiganja. Vzroki so drugod in tam bodi tudi odgovornost za sedanje razmere.«
Te besede more tudi danes turški domoljub iz isto opravičenostjo zabrusiti v obraz Evropi, ako ni mladoturek. Evropski idealisti, ki hočejo Turčijo pomladiti in jo privesti na pot. političnega, gospodarskega in socialnega razvoja, ne pomislijo, cla Turek ne bode nikdar napravil reda v svoji državi, ker tega ne zna in ne more, tudi ko bi hotel. Med zapadno, recimo, krščansko in mohameclansko kulturo in svetov-
LISTEK.
Životopis starega patriota.
Napisal Ks. Koblar.
Med starimi ljudmi srečujemo vedno več Jeremij. Nekateri pač tožijo samo zato, ker so se postarali; leta prinesejo nadložnost in z njo jamra-vost, vendar toži vsak samo čez tisto, kar mu je bilo vedno posebno pri srcu. Ni še hvalil closluženi gospodar novega gospodarstva mladih in tožil čez nekdanje oderuštvo, ni šc tožil onemogel delavec čez nekdanjo nezavednost in suženjsko podložnost nižjih delavcev in hvalil sedanjega gibanja in za-htevanja pravic do življenja, in ni se še nasmejal star bogatin sedanjemu prometu, cla bi pregnal bridkosten spomin tistih časov, ko je še morala petorica hlapcev voziti dan za dnem na težkih parizarjih blago na daljno postajo -- saj je bilo takrat lepše, bili so drugi ljudje, drugačne kupčije, pro-slejšc gospodarstvo. V daljavi sc zravna vse, v srce stopa sladka otožnost minulega in zagreni sedanje vrvenje za kruh in obstanek.
Poznal sem takega človeka, a čisto posebne vrste, ker ni bil star; saj je bil fant, ki se nikdar ni postaral, a živel
je najnesrečnejše življenje sedanjih ljudi. Ni se mogel vživeti ne v nove navade, ne v zapovedi višjih oblasti — skratka, bil je nevaren revolucionar, ki je hotel svet prevrniti nazaj.
To je bil naš Dominik, moj rojak — še več, bil je moj prijatelj.
Edino njemu jc bilo od zgoraj usojeno, da je moral celo življenje trpeti same izgube in objokavati padec nekdanje slave domačega kraja in prelepih navad, predvsem pa pravic. Odkar jc bil on na svetu, so se ljudje tako izpremenili, da šc svojih rojakov ni mogel več priznati za brate pred širokim svetom.
On edini je še nosil križast telovnik in čepico z židanim priveskom, pa samo za veliki zvon; nekdaj je imel tucli škornje čez koleno, pa v neki hudi stiski jih je moral prodati, na Veliki in Binkošlni ponedeljek ter na Sv. Petra je po fantovsko naklenil škrlatast telovnik z dolgo vrsto gumbov — samih cvancgarc, in takrat ga je po fantovsko zapel samo zgoraj — predvsem pa je bil šc edini stari streljavec s to-piči
Kar topil se je v samem veselju, ko je pripovedoval, kako junaško se jc boril za pravice streljanja, kolikrat je orožnikom ušel v grme in jim prav pred nosom izstrelil topič; vedel je z letnicami vred imena onih mož postave, ki so bili nasprotni njegovim pra-
vicam, o vsakem je bila cela dolga zgodba z dialogi vred. Samo enega dogodka ni rad pripovedoval —• kako je pri streljanju oslepilo njegovega najboljšega prijatelja. Nekaj dni pred vsako slovesnostjo ali večjim praznikom se jc ves pomladil. Takrat ga je župan že vnaprej pričakoval. »Dominik, kaj ne zaradi strela?« — »Seveda, brez strela ni praznika, ali boš napravil prošnjo na glavarstvo?« —: Župana je namreč tikal, kakor vse, ki so bili mlajši kakor on. Potem je že skrivaj pobiral denar »za strel«, seveda samo pri fantih. »To jc fantovska stvar« — je poudarjal vedno. »To bodo pokali!« In ko je zapel veliki zvon, sc je. oglasil na griču strel. »Dominik že odgovarja,« so pravili vsi povprek. Še dvakrat, trikrat je počilo, potem pa je utihnilo in vsi so spet vedeli, cla si je Dominik sam uradno dovolil streljanje — in za tako slovesnost jc rad žrtvoval par dni zapora. Potem pa jc bilo za vedno prepovedano, nihče ni hotel dati »za strel«, in Dominik je obupno izrekel pomenljive besede: »Zdaj ni več Boga, ker se ne sme povzdigniti praznika.« Zato je odslej tembolj pazil, cla jc bilo o praznikih na oltarjih vedno vse, kar je predpisoval stari kodeks v spomiinu raznih Dominikov. »Vsi svečniki«, »Velika svetilka«, »Stari rožasti prt« itd.
A Dominik ni bil eden tistih,, ki jih povzdigne njih ime samo, ker je
edino daleč naokrog — on je bil potomec rodbine, ki je nosila vse tradicije in bila živa knjiga naše zgodovine. Dominik je vedel natančno zgodovino francoske vlade v domačem kraju, naštel po vrsti vse župnike od pamtiveka in natančno pomnil, koliko se je v tej in oni dobi zmanjšalo navdušenje za dobre stvari, in ko je videl, da je vse njegovo pridigovanje zastonj, da je današnji svet mrzel za vse nekdanjo lepo in dobro, jc jezno odšel.
Njegov oče jc bil nočni čuvaj — še v onih slavnih časih, ko so goreli šo plavži in se je ppripovedovalo okrog fužinske peči nebroj pravljic. Dominikov oče sani jc srečaval Ivvaternico, videl, kako so duhovi pri stari pokopališki cerkvi opolnoči orglali in peli, srečal nebroj krat med enajsto in eno uro duhove in skoro vedno napovedal bližnja smrt -— ker je videl pri tej ali oni hiši spomin. Bil je poznan junak, saj ga je varovala močna sulica, ki jo je nosil kot edini gospodar noči in vojak sv. Florijana. Vso to dedščino je prevzel baje po očetovi smrti Dominik sam.
Tu moram žal prekiniti način živ* ljenjepisa in vestno začeti svojo pripoved, kajti konec znamenitih mož vedno zahteva vestnosti v pripovedo* vanju.
Dominika je celo življenje trla iz* guba, da je z očetovo smrtjo padla tudi slavna služba nočnega čuvaja. »Kraj je
Kupujte, naročajte srečke »Slovenske Straže«. Srečka samo eno krono!
nim nazi/anjem jc tolika bistvena razlika, tolik prepad, da ju ne izravna nobena sila. Politične in kulturne organe hočejo vcepiti v socialno telo, ki je ne-vsprejemljivo in more roditi le otekline in mehurje, ki zastrupljajo kri. Tudi ko bi države hotele resno izvesti reforme v turški državi, upreti se jim mora turška ohola narava. Osmanska država je bila vedno le vojaška, cela njeno zgodovina je nepretrgana vojska proti zapadni kulturi. Raj mohame-dancev je v senci meča, vera njegova mu dopušča in veleva, da iztrebi »gjav-ra« kot osat na njivi.
Sicer pa hočemo v naslednjih člankih z dejstvi dokazati, da so ravno evropske države v prvi vrsti zadržavale vse reforme v Turčiji in so tudi odgovorne za sedanje in bodoče katastrofe na Balkanu. Vsi načrti reform so bili in so ie hinavske pretveze, da zadržujejo likvidacijo turškega barbarstva. Posamezne države so le toliko časa silile na reforme, da so se v kritičnem in resnem trenutku mogle sultanu hliniti kot prijateljice za primeren bakšiš. Gotove države kot Anglija, so se celo bale reform, ki bi mogle preosnovati turško državno telo in posameznim nai'odoin na Balkanu olajšati življenje. Ravno Angleži so tisti kramarji, ki se povsod vsiljujejo s svojo robo in izpodrivajo vsakega tekmeca. Angleška državnika Beaconsfeld in Salisbury sta na bero-linskem kongresu predlagala, naj Avstrija zasede Bosno in Hercegovino. O nagibih te dvorezne politike govorimo pozneje. Ko pa je Avstrija tekom 30 let zabiia mnogo milijonov v teh deželah in ustvarila pogoje za razvoj, so zagnali ravno Angleži največji krik, ko je avstrijski vladar leta 1908 proglasil trajno aneksijo. Vse to v zahvalo Avstriji za njeno prijateljstvo za časa burske vojske in ob raznih drugih prilikah. »For IIarry, is an honourable man. so are they ali, ali honourable men.« Kako si moremo razlagati to kramarsko politiko? Angleži imajo v krempljih bogato Indijo, ki hi se rada otresla angleških pijavk. Skoraj tretjina prebivalstva, do 70 milijonov je mo-hamedanske vere. Za te store Angleži vse, kar morejo, da se morejo nanje zanašati proti večini prebivalstva. Turški sultan pa je kalif, verski poglavar vseh mohamedancev, torej morajo Angleži biti pokrovitelji izlama in sultana. To vendar zahteva politika? Mohamedan-ci v Indiji in Egiptu bi vriskali veselja, ko bi jih danes Angleži poslali Turčiji na pomoč.
Drugi razlog za Angleže, da riba-rijo v kalnem, je trgovska špekulacija. Znan irski politik je pisal leta 1909.: »Nevarnost je bila, da Turčija postane skladišče avstrijske in nemške trgovine. Angleška industrija in trgovina sta zadnja leta mnogo trpeli vsled tuje konkurence. In balkanski komite s sedežem v Londonu je krasno izvršil svoje delo. Nahujslcal je Turke, da so uprizorili bojkot avstrijskega blaga. S tem so mnogo pridobili angleški trgovci in brodarji. Upamo tudi, cla bode novi turški parlament uničil vse nemške koncesije in vsa javna dela in podjetja izročil Angležem in Italijanom. Namen naš je, da ostane trajen bojkot avstrijskega blaga in da Angleži dobo vpliv na vso turško upravo doli
do mornarice. Mladoturki so dobro or-ganizovani in v zvezi z angleškimi prostozidarji!«
Vzpričo teh in drugih dejstev je jasno, zakaj angleška vlada sedaj ni hotela pritrditi rusko - francoskemu predlogu, da velevlasti zagotove balkanskim narodom reforme v zmislu prve turške ustave ali vsaj zakona iz leta 1880. In kakor je usoden sedanji boj in klic balkanskih kraljevin, ravno tako pa tudi razumemo psihologijo stoletja zatiranih in tolikrat prevaranih narodov na Balkanu. Ti narodi tudi niso več politični otroci. Spoznali so, da na njihovih hrbtih Turek drva cepi za tujo samogoltnost. Prepričali so se, da ostala Evropa nima resne volje in da bi morali šc v nedogledno bodočnost prenašati nečloveški jarem. Kri ni vzkipela v trenotku, premišljeno so vse štiri države zagrabile za orožje in izncr.adilc vnanji svet. Pred sto in več leti je pisal Voltaire v znani satiri: »Ko bi ti narodi ne brusili mečev, poginili bi lakote. Kazni ne zaslužijo, pač pa oni leni barbari, ki sede v svojih pisarnah, mirno opazujejo mesarsko klanje in šo Boga hvalijo . . .« Iz časnikov so i violi državniki, cla so štiri balkansko države v eni in isti uri odredile mobilizacijo svojih bojevnikov. Slabo izpričevalo za diplomate, ki sede ir se zabavajo v Belgradu, Sofiji, Atenah in na Cetinjah. Še slabše pa je izpričevalo, ako so slutili in vedeli, pa roke križem držali. Čuvarji miru so sj ali ali pa pustili v svoji onemoglosti in nesoglasju, da puška govori.
Belokrunlsko - HSka železnico.
Ta proga, za katero si je pridobila S. L. S. največ zaslug, je pričela vznemirjati naše sodržavljane onstran Litve, dasi se po Liki ni še niti pričela graditi.
V seji ogrsko-hrvaške delegacije jo pokazal veliko nevoljo, da se bo ta proga gradila, zastopnik Reke dr. Vio. Ko je najprej pokazal na pomen te proge za Avstrijo, dejal je: »Hvala za to progo in za zvezo avstr. drž. železnic z ogrskimi.« Zahteval je, naj se vsaj zgradi iz Ogulina direktna zveza z Biha-čem v Bosni. Strašil je, da bo Avstrija po novi železnici napredovala na škodo Reke.
Strah reškega zastopnika je sicer nekoliko opravičen, toda tem bolj so pa opravičene želje naših Belokranj-cev in prebivalcev Like—Krbave, da jim bo država zgradila to progo, ki je za te kraje naravnost življenjskega pomena.
Kako važna bo ta proga za našo Belokrajino! Prej zapuščeni kraji bodo potem zvezani s svetom. Dvignila se bo trgovina in poljedelstvo. Belokranjski kmet ni dosedaj mogel nikamor postaviti svoje pridelke na trg, da bi to nc bilo združeno z velikimi stroški, ne glede na čas, kolikor ga je bi:o treba, da se je blago pripeljalo do železniške postaje. Na še slabškem stališču so pa bili hrvaški Ličani. Dežela rabi mnogo živil, predvsem koruze. Dežela je bogata na gozdih, a revna na pridelkih. Nima pa nikamor nobene zveze. V Liko so dobivali večino blaga potom Reke. Tam se je ukrcalo blago Tia parnike in pripeljalo za okraj Otočac v Senj, za okraj
Gospič v Karlobog in od tu na vozeh po 100 in več kilometrov daleč v deželo. Razumljivo je, da se je vse blago zelo podražilo na škodo ubogih seljakov. Zaslužili so pri tem reški prekupci in posebno pa madžarofilska Ungaro-Cro-ata, ki vozi ob hrvaškom Primorju. Ko se dogradi že'eznica, ki bo šla v sredini Like, bodo vsi ti izgubili lepe zaslužke. Kmetje v Liki pa bodo dobivali blago po mnogo nižjih cenah, ker bodo prevozni stroški dosli manjši. Ni čudno, če vse to ne de dobro zastopniku reških kapitalistov. Reška trgovina bo precej izgubila, pa to ni v nikaki primeri s koristjo, ki jo bodo imele Belokrajina— Lika in Dalmacija. Te pokrajine so pa vendar več, kakor pa nekaj reških špekulantov, to bi lahko tudi gospodje v Translitvaniji prevdarili.
Bolgarsko žeosivo.
Bolgarsko ženstvo se je, ko se je narod otresel turškega jarma, neverjetno hitro dvignilo iz ponižujočega stania, v katerega je je uklonila turška samopašnost; saj so v žalostnih sužnih i dneh velja'i za Bolgar, ko isti predpisi j kakor za Turkinjo. Veliko zaslugo za tako hiter in temeljit preporod bolgarskega ženstva ima nedvomno mati Ferdinandova, princezinja Klementina Orleanska, ki se je ob svojem prihodu v deželo vzela k srcu ljudski blagor, se postavila na čelo družabnega življenja in dobrodelnosti ter se zlasti zavzela za izobrazbo ženstva in dekliškega šolstva. Danes je na Bolgarskem krog 200 dekliških strokovnih šol, ki so jih ustanovila in spočetka vzdrževala ženska druš va. Ti zavodi nudijo dekletom gospodinjski pouk in so jako dobro obiskani. Od leta 1896. obstoji v Sofiji umetniška in obrtna šola. ki je odprta tudi za dekleta. Leta 1888. je bilo v vsej deželi 2370 ljudskih šol, leta 1909. že 4735; v istem času je poskočilo število učencev od 127.000 na 436.000. Ta-kozvanih progimnazij (srednjih šol) je bilo 1911. leta 296 z 1155 učitelji in 600 učiteljicami; obiskovalo je te zavode 82.405 dečkov in 13.074 deklic. Razven tega imajo za. dekleta še posebej 12 dekliških gimnazij s 127 učitelji in 95 učiteljicami ter 4243 učenkami. Največje dekliške gimnazije so v Varni, Sofiji in Tirnovu. Nadzorstvo nad ljudskimi šolami v vaseh izvršuje župan in šolski odbor, v katerega se volijo tudi ženske.
Vseučilišče v Sofiji je odprto tudi ženstvu; minulo leto je bilo poleg 1302 dijakov vpisanih 341 žensk. Ima pa bolgarska univerza juridično, modroslov-no-zgodovinsko in matematično naravoslovno fakulteto; izobrazba zdravnikov in zdravstvo sploh se podaje v posebnih šolah in v bolnišnicah. Zobo-zdravništvo, ki je bilo preje v rokah brivcev in podkovnih kovačev, izvršuje sedaj do 170 zobozdravnikov obojega spola. Veliko zaslugo za ljudsko zdravje si je pridobila prva žena kralja Ferdinanda, kneginja Marija Lujiza, ki je ob svoji srnrti v oporoki volila potrebna sredstva za ustanovitev porodnišnice in najdenišnice. Sicer Bolgari zelo ljubijo otroke in so ponosni, ako jih je hiša polna; za njih izobrazbo žrtvujejo dostikrat preko mej svojih gospodarskih sredstev. Zanje bi torej najdeni-
Snlca ne bila potrebna, tem manj, ker je ljudska mora'a na visoko stopinji, sc moški zgodaj oženijo in so nezakonski otroci prava redkost (leta 1007. jih je na tisoč prišlo 4,8); toda v deželi živi mnogo tujcev, Turkov, Grkov in Ciganov in radi teh je ta zavod velika dobrota. Na zelo visoki stopinji stoji bolgarsko babištvo; leta 1895. se je v Sofiji ustanovila babiška šola s triletnim (pri nas šest mesecev!) tečajem. Do te dobe je bilo na vsem Bolgarskem le 14 diplomiranih babic, danes pa jih je do 220. Vsaka občina, ki ima 4000 duš, je obvezana vzdrževati izšolano babico. Splošni gospodarski in kulturni napredek Bolgarov se jako ugodno kaže v vplivu na družinsko življenje. Leta i!05. jc bilo med moškimi v sta-! rosti 25 -30 let le 2-54% samskih, med ženskami pa celo le 0 56%; med moškimi v starosti 30—35 let 091%, med ženskami 018%; med moškimi od 35—40 let le 019% samskih in med ženskami celo samo 0 06%. To so zdrave razmere.
Poučiliv socialističen poizkus.
V steklarnici v Albiju na Francoskem je izbruhnil štrajk. To ni nič posebnega. Kakor poročajo, so stavkarji sicer že pripravljeni sprejeti odlok razsodišča, toda začetkoma je bilo razburjenje veliko in obstanek podjetja v nevarnosti. Kar nas pa zanima, je dejstvo, da steklarnica v Albiju ni kapitalistično podjetje z delodajalcem in delavstvom, temveč zadružno delavsko podjetje, poizkus prevesti socialistične nazore v prakso. Zgodovina tega poizkusa je jako pouč-ljiva. Začetkoma so poizkušali delavci sami opraviti vse; bili so akcijonarji, voditelji, trgovinski zastopniki in rokodelci. To pa ni šlo, Sindikalistična delavska zveza se je morala odločiti predstaviti tovarni poseben tehnični upravni svet. Ta svet si pa zopet ni znal drugače pomagati, kakor da je izročil glavno vodstvo obrata enemu samemu tehnično izobraženemu možu, ki je res napravil kmalu red in spravil podjetje v pravi tir. Seveda je bil že vnaprej mnogim »zavednim« delavcem trn v očesu. Kaj je pomagalo ustanoviti socialistično tovarno, če naj bi imeli delavci zopet »direktorja«, to je — tirana nad seboj? Vse je bilo nezadovoljno in vrelo je že dolgo.
Sedanji konflikt je nastal radi mezdnega vprašanja. Kajti delavci, pravi delavci, so dobivali mezdo kakor pri kapitalističnem podjetju. Ravnatelj je pa hotel uvesti, v polnem soglasju s socialističnim načelom in z zahtevami, katere stavijo socialistični delavci sicer vedno, kadar imajo pred seboj kapital in delodajalca, dvoje novotarij: prvič, hotel je odpraviti mezdo na kose in uvesti časno mezdo; drugič, hotel je izenačiti mezde, vsi zaposlenci naj bi dobivali enako začetno mezdo, ki bi se potem zvišala po stopnjah, ki bi bile za vse enake. Temu so se pa uprli razpihovala. Razpihovale! so namreč aristokrati med steklarniškimi delavci; imajo najbolj odgovoren posel in največjo plačo: in svojim predpravicam se nočejo odreči za nobeno ceno. Nočejo, da bi se stavili na isto stopnjo, posebno ne financielno, kakor katerisibodi drugi delavci, ki opravljajo svoje delo brez vsake spretnosti ali umetnosti, kakor na primer težaki, ki pesek porivajo. Oni zaslužijo v Albiju do 14
propadel«, se je reklo, »čemu nepotrebnih stroškov, vsak sam naj pazi na ogenj.«
In res, mlajši ljudje niso pomnili kakega večjega požara. Naenkrat pa se je pripetila velika nesreča — zgorelo je obenem več hiš, potreba nočnega čuvaja je bila s tem najbolje utemeljena — in Dominika je na stare dni zadela velika sreča, da je pel ponočne ure in lahko noč.
je že blu, ti boh Aškerc, zavle tebe med nam! Res, dc s se tud ti rad špeteru, de s biu tud ti hud ket turšk poper, če t ker ni dau prou skus in skus, al če ie ker kej drgač mislu. kokr ie blu teb
pu vol. Use tu je res; al de uš kerkat še pu soj smrt prouzročvou tulk špe-tera, tulk ruputajna, kulkr ga prouzru-čuješ, tega b pa jest nekol na biu mislu; tega b pa jest nekol na verjeu!
Jest pravem zmeri, če ker umre in se prešel na un svet, pa nej u že moj prjatu al pa ne; jest pravem lepu: Buh t dej večen mir in pokoj, večna luč nej t svet in u mire pučivi, amen! Tu je lepu, prou in kršansk in tku sm reku tud tekat, ke se je preselu Aškerc na druh svet.
Ne ene besede nism več črhnu ud nega.
Ke mu pa že naš leberalci še na un-mo svet na prvošja miru in pukoja, kc maja še zdej tak dirndej zavle nega, in sa ta špeter zanesl še clu u iblansk ubčinsk svet, no, s pa mislem: Če sru-maka liberaln šunder in kvakajne na u motu in mu kratu večnga pučitka, mu ga tud mojeh par besed na bo; bo tud moj »boltatuvajne« puterpežliu prenosu, kokr jc mogu že u žeulejn prenašat leberalna foušarija in naprejme-tajne.
Name rank Aškerc — Buh mu dej nebesa — ni biu nekol u sojmo žeulejn hud; ne, še prou rad me je mou. Še tekat, kedr je biu ta nar bi nataknen, se je pr »Zlat kapic« rad h men usedu in se začeu prtužvat čez soje prjatle, čez soje leberalne prjatle. In nazadn^, ke m jc že uso putožu, kuku sa mu druh rotušk uradnki fouš in kuku mu naprej mečeja, de jc tku dobr plačan za unraut na de nima nč. pud milem Bu-
gam nč, še tulk ne, ket pr staubnem udsek, je useli še prstavu: »Če že kle-rekalcem nisem pu vol, se m nč na fržmaga. Ivlerekalci maja holt uržah, de me učasoli ud kasne plati mal špik-neja in m daja kašna pud nus; de me pa moj prjatli leberalci nosja pu zu-bch, de m jh moj prjatli leberalci da-jeja takele pud nus, tu me pa jezi, tu me pa tku heclu jezi, de b jh kar use skp u pest zmlou!« In useli je pr te prložnast iz taka jeza udaru iz pestjo pu miz, de se nama je useli ene par zlateh kapic iz glažu razlil.
O, ti boh Aškerc! Čc b ti šele zdej šlišu in vodu, kuku te zdej leberalci pu zubeh nosja, tu b biu ti šele hud, tu! Tu b ti šele pu miz razbiju in zlate kapice razlivu in na reku b čez dvakat, de b kerga še za uh na klofnu! No, pa zdej s na unmo svet. in kokr je sam že-pan gespud dohtar Taučar kunštatiru, se na morš več bran t sojeh lcberalneh prjatlu. O, ti boh Aškerc!
Kua je blu treba u tork zvečer tac-ga šundra pr ubčinsk sej, če je gespud dohtar Zaje lepu pametn in proudarn puvedu in prpuroču, de se nej nekar ta služba mestnga arhivarja prec na udda, ke se lohka ta gnar zdej še pr-špara, ke, če je biu iblansk rotuž stu in stri let brez arhivarja, u že še zdej en čas lohka, kokr se vid. Gnar nej se pa za kej druzga bi putrcbnga punuca. Za kua jc blu treba tacga šundra?
Jest stojim u tork zvečer pred ro-tužam pr tist štirn in čakam na un električen vuz, de b me u Šiška ke du
Kankarata putegnu. Čakam in čakam in prašujem kundukterje, ker vuz pele u Šiška, pa usak m udguvari, de tist vuz šele pride, de nej le še mal putr-pim. Jest res še čakam, al tist vuz le na pride ud nekoder, tku, de me na-zadne use glih prtuplejne mine in ja čm h nogam u Šiška ubrat. Kar zasli-šem vn iz rotuža en upitje in razsajaj-ne, kokr de b se arestanti kej puntal, iz usega tega upitja se je pa ta nar bi vn slišal: »Ni res! Ni res!«
Kua pa u ajgentlih tu? Al maja murde na rotuže tista baba u grif, ke je sit ukradla, al kal? Jest stujim in gledam gor u rotuž, kar se prdrvi ena ramunda gespudu vn iz rotuža in se razpršeja kokr čebele iz pajna na use plati.
Jest, kokr sm že ferbčen, stopm hitr za enem gespudam, za enem le-beralnem ubčinskem svetnkam, ke sma že velik let prjatla in ga primem za rukau glih ke je tou stopt za vogu u tista, gasca zraven urarja Sutnerja. »Ti. kua pa ste mel dons na rotuže tak dirndej? A sa se arestanti spuntal, al kal?«
»Kaj še! Ubčinska seja sma mel! Ja, glih prou, de sm te dubu! Ti, Pepe, pu-vej m no, a s ti puznou enga gvišnga Aškerca? Kua pa je biu prouzaprou ta člouk?« prašu me jc leberaln ubčinsk svoink zaupn.
»I, mestn arhivar jc biu in bukle je pisu, pa zdej je že umeru! Kuku t je pa Aškerc zdej na misu pršou?«
»Eh, glih zavle nega sma se dons
:rankov na dan, medtem ko zaslužijo pes« karji in drugi težaki le 3 franke! Razpihovala so se torej zoperstavili zenatenju mezd, posebno pa uvedenju časne mezde mesto akordne. To pa je povsem n e -socialistično. To je proti zahtevi enakosti. Toda tu odpove lepa teorija!
Tedenski pregled.
»Hrvnško-slovenska Narodna Zvez a«, ki združi hrvaško stranko prava in Vseslovensko ljudsko stranko, si je na posvetovanju hrva-sko-slovenske.ua eksekutivnega odbora 0. t. m. na Dunaju izvolila za svoja načelnika dr. Mile Starčevima in dr. Ivana šusteršiča. — Državni zbor sc skliče 23. t. m. — III. slovenski proti-alkoholni kongres so 17. t. m. vrši v Ljubljani. Sodelovali bodo tudi naši zdravniki in bo prireditev nedvomno velikega pomena za dobro stvar. — Za ureditev gasilstva na Kranjskem jc deželni odbor izdal na županstva in gasilna društva obširno okrožnico, ki vse gasilstvo podreja občinskemu, oziroma deželnemu nadzorstvu ter obenem zagotavlja podporo v vseh opravičenih slučajih. — Ilidroelektričiu konkurenčni projekt tvrdke Janesch in Schnell na Završnici je radovljiško okrajno glavarstvo odbilo. — Ža spojitev Spodnje Šiške z mestno občino ljubljansko je deželni odbor uvedel obravnave. — Za načelnika deželnega kulturnega urada jc deželni odbor imenoval dr. I.. Pogačnika. — Za bolezni v ušesih, nosu iu grlu sc je v ljubljanski deželni bolnišnici na 1. kirurgič-nem oddelku ustanovila posebna služba, kj jo bo vršil specialist dr. Pogačnik. — Predor skoz Kapiteljski hrib pri Novem mestu, ki je dolg 240 m, so (!. t. m. zjutraj prebili. — V vevški papirnici je delavstvo stopilo v štrajk, ker je ravnatelj proti svoji obljubi hotel odpustiti nekaj starejših delavcev. — Novo deško semenišče v Gorici so C. t. m. slovesno blagoslovili. — Strašna burja je 5. t. m. divjala v Trstu; na strehah in oknih je napravila veliko škode. Tudi mnogo oseb je \'rgla ob tla ln so morali tri prepeljati v bolnišnico. — Pogorela jc posestniku Klemenu Pretnar na Kupljeniku v Bohinju hiša in vsa gospodarska poslopja z vsemi pridelki in vsemi raznimi premičninami. —Umrli so: v Podravljah na Koroškem Janez Šervicelj, p. d. Otič, vzoren gospodar in čebelar ter neustrašen bojevnik za. pravice Slovencev; na Skaručini upokojeni župnik Ludvik lenko; v Soteski pri Toplicah vpokojeni župnik France Bukovec; v Ljubljani vpokojeni okrajni glavar v Postojni Štefan Lapajne, star 57 1et;v Spodnji Šiški hišni posestnik Karol pl. Rus; v Spodnji Šiški sodar in hišni posestnik Jožef Novosel; v Kranju tiCletna sodnikova vdova Frančiška Kette; na Vrhniki 17letna hčerka pok. tovarnarja K. Jelovšek; v Gorici Katarina Čuk, žena zemljeknjižnega vodje; na Dunaju Martin Golob, posestnik od Sv. Antona v Slov. goricah; šel je na evharistični kongres, pri sinu je pa obolei in umrl; na Teharjih pri Celju 821etni Janez Gorišek, bivši krajevni sodnik in občinski blagajnik; v Iločah pri Mariboru 331etni posestnik J- Narab; v Hrastniku, učiteleva vdova Marija Kren; v Arvežu odvetnik dr. Fischer; na Pragarskem tamošnji kolodvorski restavrater Troster.— Na Bukovju pri Postojni sta umrla na legarju gostilničar Jožef Jurca, vzoren mož, in nekdanji gostilničar Janez Jurca, istotako vzgleden mož. — V Muro je skočila in utonila žena radgonskega trgovca Miilira. — V prepad je padla in se ubila blizo Ajdovca na Dolenjskem kmečka gospodinja Marija Kaplan iz Vrbovca. Šla je plačat nek dolg, domov grede pa jo jc dohitela noč ter je zašla v prepad. —Vlak je povozil 7. t. m. zvečer kajžarja Jurija Kalana na Trati pri škof ji Loki. — Na postaji Verd nad Vrhniko je tov. vlak 9. t. m. ob 3. vsled mogle pomotoma zapeljal na slepi tir, ki ga je lokomotiva razdrla in se zarila v zemljo. Mnogo voz se je razbilo, nd službujočega osobja je bil pa le sprevodnik Baje lahko ranjen. — Ža notarja v Pazinu v istri je imenovan Vladimir Senčar.
Godovi prihodnjega tedna:
13. nedelja. 20. pobink. Edvard
li. ponedeljek. Ivalist, papež.
15.	torek. Terezija, dev.
16.	sreda. Gal. Maksima.
17.	četrtek. Hedvika, kralj.
18.	petek. I^uka, evang., just.
19.	sobota. Peter Alkant.
Socialno zavarovanje.
Dr. Krek.
Dozdaj smo v pododseku rešili splošna določila in bolniško zavarovanje. Samo o bolniških blagajnah zasebnih železnic in državnih podjetij (§§ 107.—109.) še počakamo s sklepanjem,
dokler so ministrstva, ki se jih to tiče, ne dogovore.
V zadnji, četrtkovi seji, smo sklenili, da v podoclseku, če bo le mogoče, prihodnji teden izdelamo nezgodno zavarovanje. Ob zasedanju državnega zbora bo šlo bolj težko z našimi sejami, upamo pa, da dobimo za delegacijskega zasedanja nekaj časa. Velika večina v podoclseku nas je te misli, ki sem jo že začetkom sporočil in cel čas ooudar-jal, da namreč v pododseku dovršimo posvet o vsem zakonu in šele, ko imamo vse gotovo, stopimo pred odsek.
Kar nas je prijateljev te reči, bi radi, da bi pododsek vsaj do Božiča izvršil svojo nalogo. Kar se bo dalo, bomo pospeševali to namero. Finančna uprava sicer nc bo vesela naše marljivosti, toda kjer se mora denar dobiti za vojaštvo, se mora tudi za pre-potrebno socialno zavarovanje.
Prepričani smo pa vsi, da more to zavarovanje oživeti samo, če so vsi sloji in stanovi, ki se jih tiče, toliko sporazumni, da mu vsaj ne bodo nasprotovali. Upoštevati je treba delavce, pa tudi delodajavce in zdravnike. Ne smemo pa prezreti zlasti kmetov, ki je zanje reč popolnoma nova. Tu se mora za začetek olajšati, kar se da. Zame je jasno, da se brez dejanskega, prostovoljnega sodelovanja kmečkega ljudstva socialno zavarovanje v nameravani ob'iki ne more izpeljati. Nc mislim tu vsakega posamnika, ker je pač nemogoče, da. bi se mogli prepričati ali predelati vsi nasprotniki; za večino gre. Te je pa treba!
To smo imeli tudi v pododseku pred očmi in razumnemu dokazovanju se je posrečilo brez težav uveljaviti v tem oziru nekaj sila pomenljivih določb. Novi sta ti-lc:
1.	Družinski člani, ki redno pomagajo v družini, so zavezani za starost in onemoglost se zavarovati. Ravno ta določba je dvignila veliko šuma. Razni matematiki so naračunavali preplašenim očetom tako-le; Poglej, kar imaš sinov in hčera nad 16 let, boš zanje plačeval po kroni na mesec. Denimo, da jih imaš pet; to znaša na mesec po pet ki on; zraven pa še zase, jih imaš šest, na leto jc to . . . itd. > Utanije poznamo. Da sc tukaj že v onu jasno izreče potrebna omejitev, smo zdaj določni. cla so le tisti rodbinski člani obvezani za zavarovanje, kateri delajo tako kakor tuji delavci, torej kakor plrčani posli. Plačan posel n. pr. nc more na svoj račun nikamor v dnino, ne more zase delati domačih obrtnih del itd. Po ti naši določbi bode torej izvzetih veliko število družinskih članov.
2.	Za bolniško zavarovanje kmečkih poslov in delavcev smo poskrbeli v pododseku s posebno določbo, da se bodo snovale samostalne bolniške blagajno zanje: Če kaka kmetijska zadruga, ustanovljena na podlagi zakona 1902, hoče ustanoviti za posle in delavce, ki so v službi pri njenih članih, posebno bolniško blagajno, ji mora go-speska dati dovoljenje za to. Vsi imenovani posli in delavci so potlej, če deželni zbor tako sklene, zavezani, da so pri nji zavarovani. Po ti poti pojde. Doslej smo imeli v načrtu (§ 66.) določbo, da sme vlada krajevno tako urediti okrajne bolniške blagajne, da se pri tem ozira tudi na to, kako bi ljudi enega poklica čim najbolj spravila skupaj. Krajevno pa to ne gre. Še pri nas, ki imamo mnogo industrije, bi bila v vsaki taki bolniški blagajni velika mešanica raznih poklicev. Imenovani 8 66. smo sicer pustili, dostavili smo pa k S 123. določilo v povedanem zmislu. Deželni zbori imajo v rokah poskrbeti
spurekl. Tok bukle prauš, de je tud p j r> u! Jest. mam ene bukle duma, »Pau-liha« se jm prau, ampak ucl Aškerca še nism nekol nč šlišu.«
»Ti s pa test! Aškerc jc pisu druge bukle: pesm in take rči, ne pa »Pau-lihata«!«
»A tku! Ja drugeh bukl pa jest na puznam.«
»Pa s tud ti kcj upou in razsaju
pr sej?«
»I, sevedc! Jest pa ta pust Slemšk sma še ta nar bi rjula!«
»K'uku pa j c tu, de so pol kregaš za neki, kar še na puznaš?«
»Sej morm, če čm pušten zastopat Interese sojeh vuliucu! A misleš, de je tu kar tku, ket pet krau za en groš, bt en ubčinsk svetnk? Mi morma ceu čas gledat na gespuda žepana, ket meskon-tari na sojga kapelmajstra. Če gespud Čepan grdu pugledaja, morma mi tud grdu gledat; če gespud žepan na kerga zaupijeja, morma začet tud mi rjut in Če gespud žepan pu sojmu pudlne udarja, morma tud mi pu našeh pu-dlnch razbijat. Gespud žepan že veja, kuku se zastopaja interesi našeh vuliucu; kedaj je treba grdu gledat, upit al pa ub pudl toufit. Nam tu nč mar!
Mi morma tku delat, kokr delaja gespud žepan. Ja, Pepe, lepu te prosm, kam b pa pršli, če b delu usak pu sojem! Tu ja na gre! Tu b ja na bli zavedli muže! Pr ubčinskeh sejah morma skp držat, kar nas skp šliš. Sej se lohka pol med saba puguvarema tku kokr je prou. Sej glih zdela na štengah sm šlišu, ke je roku edn našeh ubčinskeh svetnku, edon tisteh, ke je ta nar bi pr sej razbiju in upou: »ni res, ni res!« gespude žepane na ušesa: »Gespud žepan, gespud dohtar Zaje je mou pa use glih prou dons, ke jc reku, de b blu bi pametn, če b sc ta gnar, kar b ga inogl dajat mestnmu arhivari, za kej bi putrebnga ubrnu. Nej pumislja, gespud žepan, kulk mustičku mam jest še pu Krakum in pu Trnovem za pu-staut, ke sm jh našem vuliucem ublu-bu, gnarja pa ncker nubenga.« No, pa gespud žepan sa ga zafrknel: »Pejd, pejd iz tojem mustičkem! Sej sma mogl še tiste pudrt, ke s jh Trnovčanem du zdej pustavu, ne pa de b šc nove pu-staulal. Čc jest ena reč enkat kunšta-tiram je aus, pol nima nubedn druh nč več za guvort kokr
Boltatu Pepe iz Kndeluga.
za posebne kmečke bolniške blagajne. Najprej morajo seveda uvesti zadruge na temelju zakona iz leta 1902.
Obenem opozarjam na dve za kmečke gospodarje važni določbi glede na bolniško zavarovanje. Prva pravi, da ima gospodar, ki bolnega posla oskrb-Ijuje, pravico do njegove bolniščninc. Sedaj ga mora zastonj; zdaj bo dobil za to povračilo. — Druga pa določa, da sme gospodar, ki zagotovi svojemu poslu oskrbo v bolezni, zahtevati, da sc prispevek v bolniško blagajno v tem oziru primerno zniža, saj od nje dobi posel samo zdravila in zdravnika v tem slučaju. V samostojnih kmečkih bolniških blagajnah se bo to vse lahko uredilo.
Pisal sem v prvem članku, ki sem v njem opisoval pododsekovo delo, da se je bati samo razburjenja v javnosti. Dozdaj ni hudega; tudi social,ni demokratje pišejo še dovolj pametno in nc silijo preveč v demagogijo, samo zdravniki so lopili po nas iu po vladi glasno in grobo. Naj se le potegnejo zase; za to imajo sveto pravico. Zamerim jim pa, da tako stanovitno prezirajo za nje tako silno važne in koristne reči, ki jim jih prinaša socialno zavarovanje po sedanjem načrtu.
vrhniški lov.
»Slovenski Narod« je pred nedol-gim časom prinesel dva dolga članka o vrhniškem lovu. Tu notri se očita med drugim županu Tršar ju ter obč. svetovalcema Mulley-ju in Mayer-ju, da so vrhniško občino oškodovali za 30 do 40 tisoč kron. Kaj je torej na stvari?
Letos se je imel na dražbi oddati vrhniški lov, kateri pa je bil tako uničen in iztrebljen divjačine, da ni bilo najmanjšega upanja, da bi se dosegla primerna najemščina, če bi se oddal za dobo 5 let. Vsled tega se je sklenilo pri občinski seji oddati lov za dobo 10 let. Zupan Tršar jo pri nekem sestanku vaških podžupanov govoril, da upa, da bo lov zanaprej precej dražji z ozirom na to, da se lov odda v najem po pocl-občinali. Ko se je pozneje na pristojnem mestu za to zavzel osebno, se mu je reklo, da to ne gre, ker je protizakonito.
Iz strahu pred tem, da se bo lov oddal po podobčinah, se je prejšnje lovsko društvo razšlo ter se je šele pred dražbo sestavil nov klub z načelnikom Mayerjem. Dražba lova je bila razpisana na 12. julija t. 1. Da se je stvar tako daleč zavlekla, je krivo dejstvo, da je g. Lenarčič vložil prošnjo za svoj lastni lov, kateri leži v sredini vrhniškega lova.
Kljub temu, da se je župan osebno pri c. kr. glavarstvu potezal, naj bo dražba o priliki uradnega dneva na Vrhniki, to je 18. julija, je vendar glavarstvo razpisalo dražbo za 12. julija v Ljubljani, kar je bilo oklicano pred župno cerkvijo na Vrhniki dne 7. julija.
Tršar ni farbal liberalce, pač pa jih je nafarbal nek liberalen pristaš, ki je nasproti njim izjavil, da ne ve, kedaj se bo vršila dražba kljub temu, da se je dne 12. julija sam peljal k licitaciji.
Ta liberalec ni prav nič posezal v dražbo. Pozneje sc je na Vrhniki ba-hal, da je imel od nekih Lahov iz Milana pooblastilo, zanje lov dražiti do 5500 kron. Teganaj sc prime ! Čc je kdo občino oškodoval, jo je ta liberalec. Pretveza, da je bil obvezan vsled konvencijonalne globe 500 kron, jc bajka. On bi bil lahko zlicitiral lov za 20.000 kron, Lahom bi bil s tem prihranil 35.000 kron in bi bili Milanci vendar toliko kavalirski, da bi bili zanj plačali 500 kron. Ko je imela pozneje na Vrhniki gostilničarska zadruga svoj občni zbor, je žc omenjeni liberalni resnicoljub znova pogreval neresnico, da ni hotel licitirati iz strahu pred globo 500 Iv. Ko ga je nato prijel župan Tršar ter mu zagrozil s tožbo, mu je izclal pismeno izjavo, v kateri vse to preklicuje. Ta izjava jc na razpolago. Lov je bil dosedaj veliko let oddan za 1245 kron na leto in sedaj ga je pa iz-licitiral g. Mayer za 1500 kron na leto ali 15.000 kron za. 10 let, kljub temu, da je lov za ves gozd g. Lenarčiča, kateremu je lastni lov priznan, manjši, in na dražbi noben ni hotel več dati.
In sedaj nekaj o Lahih iz Milana, ki so hoteli dobiti vrhniški lov. Bodi omenjeno, da je že lansko leto hodilo na Vrhniko na lov osem gospodov iz Milana. Po Vrhniki in L j u b l j a-ni se govori, daje liil eden teh gospodov častnik 1 a. š k c g a generalnega štaba. Ta sumnja ni neupravičena. Čujte! Lovski čuvaj, ki ga je minulo leto večkrat spremljal na lovišče, ve povedati, da ga je do 15krat postavil na raznih krajih železnice, zlasti ob mostovih, da bi ga fotografiral, a pokazal
mu ni niti ene slike. Ali jc bilo Lahu za našo železniško progo in naše kraje? Čudno, cla za to ne ve g. umirovlje-ni železniški strojevodja, socialni demokrat Oroszy, ogrski državljan. Ta mež je zadnje dni spravil zopet ljudi skupaj za nov lovski klub, ki pravi, da da občini za lov 3001) kron na leto.
In res sc je zbrala večina članov Maycrjevega kluba in ves Oroscijevili pristašev, katerim se je obljubilo od strani prvih, da se v korist obJfine odstopi lov za 3000 kron na leto a!i 30.000 kron na deset let.
Ko je dobil Oroszy to zagotovilo, se je odpeljal takoj v Milan, dobil tam svoje bratce, laške državljane, po številu deset, ki so takoj po njegovem odhodu denar poslali na Vrhniko za lov!
Torej so zopet Lahi vmes! Dokaz temu je originalno pismo »S o c i e t a B i r r a M i 1 a n o« z dne 30. septembra 1912, v katerem se jasno izpove, da je v družbi 10 Milanskih Lahov, ki so denar za lov že na V r h n i-k o odposlali. Ti ljudje torej hočejo biti tajno v klubu, ki je po liberalni kompaniji Oroszy-Košmerl-Kos ponujal 30.000 kron za lov Mayerju. Jasno kot beli dan je, da vlada, takega kluba ne more potrditi. Zato je Mayer kratkomalo odslovil kompanijo laških gospodov, ko so prišli k njemu po odstopno pismo.
Možje — Oroszy, Košmerl — Kos bi lc radi lovili na račun laških gospodov na Vrhniki, kajti sami ti veljake ne morejo dati mnogo za lov. Vedno bolj pa postaja jasno, zakaj so Lahi tako veliko obljubovali za lov!
Koliko je omenjeni trojici za občinske koristi, se vidi iz tega, ker je prišel Košmerl k nekemu članu Mayer-javega kluba ter izjavil: Odstopite nam lov Zaplano — pa bo vse dobro in če ne bomo pa rekurz vložili. In res, ker niso dobili Zaplane, se je pričelo hujskanje. Če bi pa dobili Zaplano, jim je potem deveta briga, ako bi se lov oddal tudi za eno samo krono.
In zdaj se poteguje za kmečke koristi socialni demokrat Oroszy, mož, ki je naravnost izjavil: »Kmet je največji lenuh sveta — šest mesecev dela, šest mesecev pa na peči leži.« No ja, Vrhnika že ve, zakaj so Lahi njemu tako pri srcu! Naj bi raje Oroszy povedal kmetom, čemu on vleče že več let mastno pokojnino kljub temu, da je za lov vedno sposoben. In urar Košmerl!? Ta da bi bil ljudski prijatelj? To ve povedati prejšnji lovski klub, v katerem je kol odbornik vedno glasoval, da naj se vsa divjačina pobije, a je dosledno tudi vedno stavil predloge proti vsaki odškodnini za storjeno škodo kmetu po divjačini. O Kosu ne govorimo. On ima dovolj opravka s svojimi klobasami.
Kdor ves položaj resno premisli, bo obrnil hrbet liberalni trojici, \edoč, da je vse to le liberalen mancvefr, napraviti pri pristaših S. L. S. na Vrhniki razdor. Razsodnosti naših ljudi zaupamo, da ne bodo šli liberalcem na lim ter morebitna nesporazumljenja uredili med seboj, kakor se spodobi možem in resnim pristašem stranke.
Slavko v Vevčah.
Vevško delavstvo stavka. Povzročilo je delavski boj v papirnici Leykamove družbe tole: Več mesecev že je lastnica papirnice, Leykamova družba, delala na to, da vrže na cesto starejše delavce, ljudi, ki so vse svoje moči v tvornici pustili. Res jc bilo tudi več delavcev odpuščenih. Zelo jc med delavstvom vrelo, osobito, ker so vrgli na cesto pred mesci tudi predsednika ta-mošnjega strokovnega društva tov, Jeriho. Že takrat je hotelo delavstvo stavkati, a ohladilo je mirno kri osobito zato, ker je lov. Jeriha zastavil ves svoj vpliv, da delavstvo ni šlo zanj v boj. Minuli teden je pa delavstvo minila potrpežljivost. Tvor-niško ravnateljstvo je namreč odpovedalo delo nekemu delavcu, ki dela že nad 25 let v tvornici, obenem je pa tudi odredilo, da naj plačuje delavstvo s svojim akordom štiri delavce, ki vozijo papirne ovoje. Sploh je ravnateljstvo tudi drugače šikaniralo delavstvo. Vrč je prekipel. Ravnatelj jc še z več neprimernimi izjavami razburil delavstvo. Trdi se, da je izjavil, da delavci, ko so čez 30 let stari, niso več sposobni za delo v tvornici. Medtem, ko so odpovedovali starim delavcem delo in žugali, da bodo še več starih delavcev vrgli na cesto, je pa tvornica sprejela na delo več novih, mladih delavcev. To je povzročilo, da je delavstvo minulo soboto zapustilo delo, a ta stavka ni dolgo trajala. Ravnatelj jc zastopstvu delavstva izjavil, da ostane vse pri starem, to se pravi, da odpravi delavskim gmotnim koristim škodljive novosti, da ne bo nikogar odpustil in da vzame nazaj na delo starega delavca Ciglarja, kateremu je odpovedal delo in da, ker misli štirim delavcem iz obratnih razlogov delo odpovedati, ga bo odpovedal tistim de-lavccm, ki so zadnji prišli v tvp.rnicou Mi«.
milo soboto popoldne je zato delavstvo prenehalo stavkati in pričelo zopet delati. Včeraj zjutraj, ko ni nihče nič novega pričakoval, je pa delavstvo presenetilo, ko je ilošlo v Vevče veliko orožnikov in komisar okrajnega glavarstva. V Vevče je po delavstvu opozorjen prišel tudi drž. poslanec Goslicčar. Nekaj bo, je šepetalo delavstvo, a mirno delalo naprej, ln res jc bilo. Ravnatelj je delavstvu sporočil, da hoče pet delavcev odpustiti, ker so bili na delavskem .shodu glasni. Izbral da jih bo sam. Delavsvvo je ta novica strašno razburila. Zabrlizgala jc dopoldne tvorniška brizgal-na, delavstvo se je zbralo na dvorišču. Ravnatelj je bil tako v strahu, da sc ni upal niti priti med delavstvo, dasi bi mu ne bil nihče nič zalega storil. Med delavstvo je prišel tudi posi. Gostinčar. Med delavstvom in ravnateljem je posredoval vladni komisar. Delavstvo zahteva, da naj ravnateljstvo drži, kar je v soboto obljubilo. Ravnatelj naznani, da ne drži, kar je obljubil in da naj delavstvo v 15 minutah prične zopet delati, če ne vse odpusti. Ta aroganten odgovor je delavstvo umevno še bolj razljuei). Soglasno se je sklenilo, pričeti stavkati. Izvolilo sc je stavkarsko vodstvo, v katerem so zastopane vse stranke. Upravnemu svetu Leykamove družbe se je vzrok stavke naznanil pismeno. Zaenkrat se nič drugega ne zahteva, kakor to, da se izpolni to, kar je že ravnatelj minulo soboto obljubil. O stavki in njenih razlogih je posl. Gostinčar obvestil takoj tudi v imenu delavstva kranjskega deželnega glavarja g. dr. Ivana Šusteršiča. Slavka je splošna, razpoloženje dobro. Ker so delavske zahteve popolnoma upravičene, trdno pričakujemo, da jim družbin upravni svet ugodi!
Vsem plemenitim MoljiM
JEna najvažnejših naprav, dolo plemenitega in dejanskega človekoljubja je Elizabetina otroška bolnica. Misel, ki je ustanovila ta človekoljubni zavod, govori sama k srcu vsakega prijatelja otrok in ljudstva. Saj ima naš čas poleg blesteče luči tudi temne sence in zlasti obrača pogled na cleco siromaštva. Napredek človeštva hoče, da človekoljubna naprava ne zaostaja v razvoju, zakaj zahteve, ki se stavljajo do Elizabet-ne otroške bolnice, rasto od leta do leta. Kužne bolezni poslednjih let so prepričevalno dokazale, kolika dobrodelna naprava je Elizabetina otroška bolnica. Ustanovljena za ubožne in bogate otroke iz mesta in s kmetov brez razločka narodnosti in vere, skrbi edino za to, da v sili in bedi ne shira naraščaj. Velikodušnost prebivalstva je prav spoznala potrebo in vrednost tega zavoda ln zato ga je s samopomočjo ustanovila in pospeševala ter ugladila pota, po katerih se utegne še izpopolniti. Ta nadaljnja. izpopolnitev pa je sedaj že neodložljiva, ako naj Elizabetina otroška bolnica tudi poslej zvršujc svoj namen. Velikodušnost plemenitih človekoljubov je omogočila izpopolnitev zavoda, zlasti napravo kopeli, in omogočila bo tudi nove naprave, ki so ubogim bolnim otrokom v prospeh in blagost. Precejšnji del otrok, ki se sprejemajo v Eliza-betino otroško bolnico, ima namreč bolezni, na katere ugodno vpliva zdravljenje s solnčno svetlobo. Zato namerja društvo za vzdržavanje Elizabetine otroške bolnice v Ljubljani na ustreznem kraju ob bolniškem poslopju zgraditi teraso za ležanje, da bi pri večjem številu bolnikov racionalno uporabljalo solnčne in zračne kopeli, ki jim gre v otroškem zdravilstvu odlično mesto. Vendar pa ni ta naprava edina potreba; še druge nujne nove naprave in izpopolnitve čakajo zvršitve, ki se jc morala zaradi nedostatnih pomočkov odlagati od leta do leta. Vse človekoljube prosimo torej, naj pomagajo pri humanitarnem delu. Prihodnje dni se bodo zaradi zložnosti darovateljev z nabiralnimi polarni in položnicami pobirali odmenjeni darovi. Nihče naj ne odkloni sodelovanja, ki ga narekuje ljubezen do bližnjega in ki je obenem častna dolžnost človečanstva. To prošnjo naj upošteva prebivalstvo v mestu in na kmetih, toplo naj jo uvažujejo vsi, ki ljubijo otroke. Skrb za deco je najuspešnejše delo na svetu in že danes izrekamo vsem velikodušnim dobrotnikom najiskrenejšo zahvalo. Uspeh zbirke sc objavi o bsvojem času.
Zasedanje delegacij.
Marckhi se zaletava v Hrvaiiko»sIoveu* sko narodno zvezo. — Bojevit govor
Billnskega.
Avstrijska delegacija je včeraj razpravljala o bosenskoin kreditu. Delegat Spinčič prične hrvaško poročati in na-glaša v svojem poročilu, da monarhija svoje koristi na Balkanu boljše kot z vsem orožjem čuva, čc ugodi zahtevam Jugoslovanov. Zahteva, da naj se pravno stanje Bosne in Hercegovine jasno ugotovi. Sarajevo naj se zveže s progo Banjaluka-Jajce, da dobi tudi Dunaj normalno tirno železniško zvezo s Sarajevom. Kadar se nastavljajo višji uradniki, naj se bolj ozira na domačine. Notranji in vnanji uradni jezik mora biti v Bosni in v Hercegovini srbsko-hr-vaški.
Del. Nemec protestira proti zahtevam vojne urave. Poteguje se za načelo Bosno Bošnjakom. — Marckhi se jezi, ker Bošnjaki no marajo Švabov. Prizna, da imajo Hrvati prav, ker zahtevajo, da naj se Hrvaški ustava obnovi. Nato pa prične Marckhi zabavljati, ker se je ustanovila Hrvaško-slovenska narodna zveza, češ, da gre za to, da se pri-klopijo slovenske dežele hrvaški kraljevini, Češ, da to Nemcem škoduje in da morajo iskati zaveznikov proti takim stremljenjem med Mažari. Boji se, cla bi ne bil s Ilrvaško-slovensko narodno zvezo zadovoljen »naš zvesti zaupnik« (Nemčija). — Ko govore dr. El-lcnbogen, dr. Udržal in dr. Barnreither, odgovarja Marckhlu kranjski deželni glavar
dr. Ivan šusteršič,
ki med drugim izvaja: Obžalujem, lccr je delegat Marckhi v obliki govorniške cvetke raznim oblastem priporočal, da naj nastopajo proti svobodnemu delovanju. Marckhi: Nasprotno! Dr. Šusteršič: To govorniško cvetko tudi lahko tako tolmačimo, osobito če upoštevamo duh, ki je preveval ta izvajanja, ko se nasproti svobodnemu delovanju cesarju zvestih hrvaških in slovenskih državljanov v okviru monarhije zavzema tako stališče ob času, ko se odbijajo valovi jugoslovanskega vprašanja ob naših mejah. Ker se moramo veseliti, da imamo v naših mejah cesarju, dinastiji in državi zveste ilrvate in Slovence, le obžalujem Marcklova izvajanja.
Dostojen, zaslužen odgovor je del. Marckhi še popravljal. Zvijal se je, da ni klical oblasti na pomoč in da se ni hotel dotikati naziranja Slovencev in Hrvatov. — Poročevalec Spinčič zavrno Marckhla, da je čisto naravno, če se rojaki ob meji monarhije približujejo. Če se ravno zdaj potreba zbližanja Slovencev in Hrvatov tako močno pojavlja, sta to morebiti avstrijska in ogrska vlada po svojem postopanju nasproti Hrvatom in Slovencem povzročili.
XXX
Obema delegacijama je skup io ministrstvo predložilo včeraj predlogo, v kateri se od skupne potrebščine 205 milijonov kron za nabavo novih trclnjav-skih, gorskih in napadalnih topov ter za izpopolnitev mejnih utrdb, nabavo letalnih strojev in motornih zrakoplovov prosi, da sc dovoli za leto 1914 v te namene 41.600.000 K, za 1. 1915 41 milijonov 800.000 K, za leto 1912 pa 41 milijonov 600.000 K. Za izpopolnitev mor-
* naricc se pa naprosi izredni kredit 26 milijonov kron za zgradbo dveh donavskih monitorjev, dveh patruljskih čolnov, šest visokomorskih torpedovk, dveh podmorskih čolnov, onega doka in za izpopolnitev zračnega brodovja. V avstrijski delegaciji je utemeljeval zahteve vojne uprave skupni finančni minister clr. Bilinski. Govoril je silno resno. Predlogo se nakazali odseku. Bilinski je naglašal, cla ne gre za takozvani mobilizacijski kredit in da hoče monarhija zasledovati miroljubno politiko. Kakor so se pa stvari zdaj na Balkanu zasukale, je to za nas resno svarilo, da zadovoljimo vojno upravo, ki, kar se predlaga, že dolgo zahteva. Ko skupna vlada to predlaga v trenutku, ko švigajo plameni vojske na sosednem nam Balkanu, moramo upoštevati, da bomo mogli svoj glas polnovredno položiti na tehtnico, ko se bodo definitivno reševala balkanska vprašanja. Govor Bilinskega je povzročil velikansko senzacijo, in to tembolj, ker so bila delegatom znana
senzačna pojasnila ogrskega ministrskega predsednika glede na možen preobrat v Rusiji.
V zaupnem posvetovanju so se namreč ogrski delegati z vso silo upirali novim zahtevam vojno uprave, a odnehali, ko je Lukacs poročal, da odstopita zunanji minister grof Berchtold in vojni minister Auffenberg, če se zahteve vojne uprave odklonijo. Zo to je bilo senzačno, a šo večjo senzacijo je povzročilo, ker je Lukacs navajal konkretna dejstva, ki so znana skupnemu ministrstvu, ki dokazujejo, da se lahko vsak trenutek preobrne oficieli a mirovna politika ruskega zunanjega ministra Sazonova, ker delujejo proti njemu narodne ruske stranke.
Vriiiike novice.
v Liberalna oJika. Dne 2. t. ni. je bilo pred tukajšnjim sodiščem obsojo-nili par logaških liberalcev, ki so dne 29. junija t. 1. kazali svojo oliko na ta način, da so javno na cesti brez povoda napadli na Vrhniki par Vrhničanov. Pač dosti svobodno!?
v Evharistično slavnost smo imeli na Vrhniki prvo nedeljo meseca oktobra. Vrhničanom v čast moramo priznati, da sc je slovesnost izvanredno lepo obnesla. Do 2000 jih je bilo obha-janih ta dan. Pa tudi sicer so se skozi cel dan množice vneto klanjale evhari-stičnemu Kralju.
v Predavanje o evharističnem kongresu je priredilo po končani evharistični slavnosti izobraževalno društvo. Pred nabito polno dvorano v »Društvenem domu« je zanimivo govoril kaplan Turšič, udeležnik evharističnega kongresa na Dunaju. S tem predavanjem se je otvorila vrsta predavanj za nastopno sezono.
v Zimski tečaj na tukajšnji gospodinjski šoli se prične 15. t. m. Sprejetih je 12 gojenk v internat. Vseh prosilk ni bilo mogoče sprejeti.
v »Eriveurisežnik«, to zanimivo tri-dejanko v sedmih slikah, uprizori naše izobraževalno društvo dne 20. t. mes. v »Društvenem domu« ob pol 8. uri zvečer. Na obilno svidenje!
v Jutri pa uprizori na Stari Vrhniki tamošnji Orel Medvedovo dvode-
Društvo za vzdržavanje Elizabetine otroške bolnice.
Ta oklic najtoplejše priporočamo v blagohotno upoštevanje. Elizabetina bolnica zasluži vsled svojega res vzorno človekoljubnega delovanja vsestransko podporo.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dooodkih ..Slovenske Straže"Ji
Vojno navdušenje v Cctinju.
V črnogorskem glavnem mestu je zavladalo velikansko navdušenje, ko je bila napovedana Turčiji vojna. Saj je gotovo, da bodo zavozniki najmanj-
še balkanske države priskočili svojemu najmanjšemu zavezniku na pomoč. Naša slika kaže prizor, kako se je kralj Nikolaj poslavljal od čet, ki so hitelo na bojišče,
janko »Prvi april« ter komični priror »Zdaj gre sem, zdaj gre tja«.
jeseniške novice.
j Vojslsa na Balkanu ima baje že na Jesenicah svoj odmev. Kranjska obrtna družba namreč pošilja jako mnogo železnih izdelkov na Balkan. Govori se, da se je blagovni promet že precej zmanjšal, kar bo za naše delavstvo, ki dela na akord, velik udarec.
j Učitelj Schiffrer sc je z izjavo raz-koraČil v »Slovencu«, kjer taji, da bi bil kaj rekel zoper Slomška, ter izjavlja, da »kot učitelj tega sploh ne bi mogel govoriti, ker Slomška visoko čisla kot pedagoga, domoljuba in narodnjaka«. Nas jako veseli Schiffrerjeva izjava, da Slomška visoko čisla, vendar nam ne gre v glavo, kako se vjema z njegovim čislanjcm to, da je tako krepko govoril zoper predlog svojega tovariša, naj bi se za šolske sobe nabavile Slomškovo slike. Ne razumemo, zakaj bi slika pedagoga, domoljuba in narodnjaka Slomška ne smela viseti v šolski sobi. Naj nam Schiffrer še o tem Čislan ju po. da svojo izjavo.
j Predavanje. Jutri, v nedeljo zvečer, ob 8. uri je v »Delavskem domu« na Savi običajno predavanje. Vabimo!
Štajerske novice.
š Nov odsek »Jugoslovanske strokovne zveze« se ustanovi v nedeljo, dno 20. oktobra, v Št. Pavlu pri Preboldu.
š Občinske volitve. Dne 10. oktobra se je vršila občinska volitev pri Sv. Štefanu pri Šmarju z mnogobrojno udeležbo. Izvoljenih je bilo 12 prejšnjih in 6 novili odbornikov, od katerih se menda trije nagibajo k liberalni stranki.— Notica, da so pri občinskih volitvah v Zavrču na celi črti zmagali Štajerci-janci, je bila pomotna. Razun treh Nemcev so vsi Slovenci. Volitev se je izvršila brez vsake politike. Šlo se je samo za sedež župana med dvema ka-. tastralnima občinama.
š Mladinske organizacije opozarjamo, da skrbijo za obilno udeležbo na občnem zboru Slovenske kršč.-soc. zveze v Mariboru. Govori na njem začetnik našega kršč.-soc. izobraževalnega dela, dr. Krek. Popoldne pri Slomškovi slavnosti pa govori dr. Medved.
š Smrtna kosa. Umrl je v graški deželni bolnišnici zasebni uradnik Peter Gregorič. — V Št. Petru pri Mariboru je umrla Frančiška Muršec, roj. Štarkl, sestra g. župnika M. Štarkla pri Sv. Petru pri Mariboru.
š Zima na Štajerskem. Zadnje dni je po Savinjskih planinah zapadel sfneg. Vreme imamo precej mrzlo. — Iz Zgornjega Štajerja poročajo, da je tam po višjih gorah nenadoma zapadel sneg in da vlada popolnoma zimsko vreme. Ovce, katere je sneg dobil na planinskih pašnikih, so našli na večih pašnikih zmrznjene v snegu. Kmetje trpijo veliko škodo, ker nimajo spravljenih vseh pridelkov.
š Prestavljen je davčni oskrbnik Jurij Klampfer iz Šmarja pri Jelšah v Ptuj.
š Županom je izvoljen v Otiškem vrhu mesto odstopivšega župana Ivana Werdniga, graščak in posestnik umetnega mlina Vincenc Jamnik. Werdniku je bilo ob priliki odložitve župansko časti izrečeno priznanje za šestletno žu-panovanje.
š Roparski napad. Iz Št. Jurja ob južni železnici: Ko sc je vračal dninar Ivan Tanzek domov, je bil v nekem gozdu v Hrušovcu napaden. Ropar ga je zabodel z nožem v rebra, da se je nevarno ranjen zgrudil na tla. Nato mu jc preiskal žepe, a ni našel pri njem ničesar. Tauzeka so pripeljali v celjsko bolnišnico.
š Boj med lovci in lovskimi tatovi. Iz Planine pri Kozjem: Te dni so lovili graščinski lovci v gozdovih okrog Planine. V gozdu so zasačili lovske tatove, ki so ravno v nekem grmovju devali usircljeno srno iz kože. Ko so tatovi lovce opazili, so začeli na nje streljati, ne da bi katerega zade.i. Ko so jih lovci pozvali na mir, se niso odzvali, ampak zopet streljali. Nato so tudi lovci ustrelili in enega zadeli. Vendar se je vkljub temu posrečilo tatovom uiti, ne da bi jih bili spoznali.
š Velika stavba »Teresionhof« zraven mariborskega novega državnega mostu čez Dravo, je v spodnjem delu zraven mostu, žc dosegla višino mostu. Stavba bo res velik kompleks in bo licc Glavnega trga dokaj spremenila. Most še ne ho februarja 1913 gotov, kakor se je prvotno preračunalo, ampak bodo dela gotova šele v prvi polovici lota 1913. Slovesna izročitev prometu se vrši 18. avgusta 1913.
š Ponesrečeni vlomilec. Iz Stainza: Tesar Janez Pušnik, rojen v Rušah, je hotel vlomiti pri nekem tukajšnjem po-
sestniku. Posestnik je zaslišal šum in vlomilca pregnal. Tekel je za njim. Ko sta letela čez neko pobočje, se je Puš-nik prevrnil v globočino in težko poškodovan obležal. Spravili so ga z vozom k okrajnemu sodišču, od tam pa v graško bolnišnico. Našli so pri njem precej vlomilskega orožja.
š Iz življenja žganjarjev. Od Velike Nedelje se nam poroča: Pred nekaj tecl.ii je sedel dva dni neki šnopsar v gostilni. Sicer ni bil domačin. Zapil je vse, kar je imel. Ker ni dobil več žga-njice, da bi pijančeval, je prosjačil pri svojih tovariših v gostilni, in sicer na tak način, da je zmolil na glas en oče-naš za vsako osminko žganj ice. Drugače je pa strasten sovražnik molitve. — V soboto, dne 5. t. m., sem naletel v neki drugi gostilni na ravno takega bedaka, ki je sedel že drugi dan pri žga-njici. Tudi ta ni prijatelj molitve; to sem spoznal, ko jc za žganjico molil, ker ni znal niti celega očenaša. Rekel sem gostilničarju, naj mu tako početje prepove. Ta je vzel palico in napodil pijanca. — Sem abstinent, a nisem sovražnik pošlene pijače. Ta dva slučaja omenim lc radi tega, da bi bila v svarilo našemu ljudstvu.

uurgid'' o
Kilometer
Tfiuura^1 a
Oulficn
N . Mahtiija A? Mumciki n
Vj, O Brc.Utmz° Oaitjska. . O uruia <°
llliijiuir srjiribilica g, iuilavteov >£nthi/cwa Laaaiia) jJJe&c
O*8*
7armrnrr \\ p,.^,^
O,___ Vamtrdi
Pismo iz Belpdo.
ZEMLJEVID ČRNOGORSKO-TURŠKE VOJSKE.
Najmanjše kraljestvo na Balkanu — Črnagora — je prvo napovedalo Turški vojno. Zopet se je enkrat izpolnil pregovor, da bodo zadnji — prvi. Vojna je! Evropa stoji sedaj pred dejstvi, ki znajo imeti težke posledice. Kdor ima priliko opazovati razpoloženje, ki vlada med tukajšnjim ljudstvom, za tega ni več dvoma, da mora priti do splošne balkanske vojne. Vojno navdušenje se je že tako ukoreninilo v srbskem prebivalstvu, žrtve, ki so se doprinesle za vojne priprave, tolike, da ni v nobenem pogledu mogla vplivati turška obljuba o končni izvedbi makedonskega reformnega programa. Bojni klic je: »Maščevanje za Kosovo polje.« Vse časopisje se spominja krvave bitke 15. junija 1389. leta na Kosovem polju, v kateri je bila s padcem carja Lazarja I. pokopana tudi srbska svoboda. Časopisi spominjajo na to, da je ostala ta bitka, ki je predmet najlepšim in najprisrčnejšim srbskim narodnim pesmim, do tega trenutka nemaščevana. Tozadevni apeli na srbsko narodno zavest so storili svojo dolžnost v polni meri. »Narodna odbrana«, centralni odbor za organizacijo vojnih prostovoljcev, se nahaja v mrzličavi delavnosti. Neprestano zbira može in mladeniče vseh starosti, ki so pripravljeni žrtvovati svoje življenje za osvoboditev balkanskih narodov izpod turškega jarma. Nemalokrat se odigravajo resnično pretresljivi prizori, kadar koga, ki se je pro, stovoljno oglasil, zavrnejo iz kateregakoli razloga. Kako je bojna strast prevzela mišljenje in čustvovanje ljudstva, dokazuje tudi samoumor konjeniškega stotnika Božo Božičeviča, ki se je usmrtil, ker je bil prideljen generalnemu štabu, vsled česar se ne bi mogel boriti v fronti proti sovražniku. Smrt Božičeviča jc že tretji enaki slučaj. Poprej sta se ustrelila, kot znano vsled podobnih vzrokov, častnika Keserič in Kristič. Bcjna strast pa ni prevzela samo moške, temveč celo tudi ženske. Mlada dekleta se priglašajo za vstop v vojsko. Nedavno je prišla neka 14 letna deklica in sporočila, da se je pustil njen brat vpisati med prostovoljce. Zlomil pa si je nogo in tako je oče, ki nima nobenega drugega sina, poslal njo na razpolago odboru ter prosi, naj se jo pošlje tja, kjer se misli, da bo lahko koristila domovini. — Vsak dan se pričakuje, da bo Bulgarija napovedala Turški vojno. Proklamacija vojne je že sestavljena ter se v njej povdarja, da je položaj krščanskih podložnikov v Turčiji neznosen in se poživlja narod, naj pomaga pri vzvišeni nalogi, ki si jo je stavila armada z osvobojenjem tlačenih kristjanov. Tudi v Bulgariji se napoved vojne pričakuje z nestrpnostjo. Mnogo pripomore k povzdigi vojnega razpoloženja med ljudstvom tudi stališče Rusije, ki je popolnoma za vojno. List »Balkan« prinaša brzojavko iz Peterburga, ki slove: »V zunanjem ministrstvu sem zvedel, da smatra ruska vlada zahteve balkanskih držav za popolnoma upravičene. Rusija hoče pomagati balkanskim narodom do skrajnosti ter se tudi ne bo ustrašila vojne, ako se bo izkazala za potrebno.« Splošno vlada tukaj mnenje, da je balkansko vprašanje dozorelo do definitivno rešitve in da bo vsak, kdor se bo upiral tej rešitvi, imel opravka s celotno rusko silo. Govori se tudi, da so poveljniki posameznih ruskih vojnih zborov dobili že brzojavna povelja, naj bodo pripravljeni za vse slučaje.
Iz Sarajeva je došlo v Belgrad poročilo, da je tamkaj otvoril turški konzulat vpisovanje prostovoljcev za turško vojsko. Bosanske oblasti baje gredo v vsem turškemu konzulatu na roko. Med bosen-skimi Srbi vlada veliko navdušenje za Srbijo in za vojno. Mnogi bi radi odšli med srbske prostovoljce, toda bosenske oblasti so ukrenile vse mogoče, da jim onemogočijo prehod čez meio ter jim groze z ob-
tožbo veleizdaje. Kljub temu pa se je nad ICO mladeničem posrečilo uskočiti preko meje v Srbijo, odkoder hočejo oditi kot prostovoljci v Staro Srbijo.
Petnajst bivših aktivnih častnikov, od katerih so nekateri državni uradniki in ki so izgubili častniški čin iz političnih razlogov, so se obrnili na vojnega ministra s prošnjo, naj se jih uvrsti v vojno.
V	Belgradu so ustanovili sedaj tudi legijo srbskih študentov, ki so bivali v tujini in so se te dni vrnili v domovino. V sredo je dospelo v Belgrad nad 30 Srbov iz Ba-nata in Srema, ki so se vpisali med prostovoljce.
V	sredo je kralj Peter čestital kralju Nikolaju k rojstnemu dnevu. Kralj Nikolaj se je za čestitko zahvalil in v svojem odgovoru javil kralju Petru: »Moji vojaki so včeraj prekoračili mejo, pevajoči: Onamo, onamo, da vidju Prizren!«
Croegorsko-iorška voisito.
Poročila o bitki pri Dečiču.
(Kolona princ Danilo.)
Po vseh dozdaj došlih poročilih je jasno, da so Črnogorci zavzeli goro D e-č i č. Bila jc to prva črnogorska kolona pod vodstvom princa D a n i 1 a , ki prodira iz P o d g o r i c e na jug proti S k a d r u. Boj je moral biti precej hud, ker so Črnogorci prvi dan, 9. t. m., na večer bitko prekinili in jo d r u g i d a n 10. t. m. zopet začeli, tako da so deči-ško utrdbico zavzeli šele okoli 11. ure. Sicer se pa tudi enoglasno poroča, da so se tako Črnogorci kakor Turki h ra-b r o bojevali. Na Dečiču je bila sicer ena sama baterija š t i r ihto p o v, katere so Črnogorci osvojili, turškega poveljnika in vojake, katerih je veliko število, vj eli in jih odpeljali v Podgo-rico. K črnogorskim zmagam so veliko pripomogli Malisori, o katerih je zdaj gotovo, da se z vsem navdušenjem bojujejo na strani Črnogorcev proti Turku.
Pred Tu.zi.jem. — Bitka za šipSnnik.
Potem ko so Črnogorci zasedli 10. t. m. Dečič, sc je kolona prestolonaslednika Danila pomikala naprej proti mestu Tuzi, ki je največji kraj med Podgorico in Skadrom. Tu se je. vnel takoj 10. t. m. popoldne 1 jat boj, ker Turki vse poizkušajo, da Tuzi držijo. Boj se je najprej koncentriral okoli utrdbe Šipčanik, ki leži med De-čičem in Tuzijem. Boj se jc vlekel do poznega večera, bil je izredno hud, na obeh straneh so se vojaki junaško bili, vendar pozno v večer so Črnogorci tudi Šipčanik zavzeli.
Boj za Rogan in Vranje •
Po zavzetju Šipčanika je naloga Danilove kolone, da se polasti utrjenih pozicij Rogaua in Vranje, ker potem Tuzi popolnoma obvladajo. Črnogorci so 10. t. m. ponoči začeli napad na Rogan, o katerem pa še ni poročil.
Črnogorci zavzeli tudi že Plavnico in so pred skadrskim predmestjem Nikolac?
(Kolona general Martinovič.)
»Balkan«, ki izhaja v Belgradu, poroča, da so Črnogorci prodrli žc do Plavnice, južno od Tuzija (ki pa po dosedanjih poročilih še ni zavzet, da se je ondi vnela ljuta bitka, v kateri je padlo na turški strani 600, na črnogorski pa 400 mož, in da so Črnogorci bombardirali že skadrsko predmestje Nikolac.
Belgrajsko poročilo oficielno še ni potrjeno, ker se oficielna poročila nehajo z zavzetjem Šipčanika. Poročilo o boju za Rogai.i in Vranjo so došla iz Podgorice v I3erolin in so tudi istinita. Da bi pa med bojem za te dve utrdbi okoli Tuzija Črnogorci zavzeli tudi že Plavnico južno od Tuzija, ni verjetno, vazun čc jc operirala Droti Plavuiei
kaka od kolone princa Danila oddeljc-na četa. Kar se tiče obstreljevanja Ni-kolaca, more biti to le kolona gene, r a 1 a M a r t i n o v i č a , katera skuša prodirati proti Skadru iz Bara (Antivari), Danilova kolona niti ne kake njene predčete ne monejo biti še pred Skadrom. Kar se tiče Plavnice, je pa izključeno, tla bi jo bile zavzele čete generala Martinoviča, ker bi morale obiti skoro celo skadrsko jezero. Če je torej belgrajsko poročilo resnično, je Plavnico zavzel oddelek Danilove armade, Nikolac pa bombardirajo Marti-novičeve čete.
Na vsak način je treba počakati oficielnega poročila.
Boji za Berane, — Berane zavzete?
(Kolona general Vukolič.)
Tretja črnogorska armada stoji pod poveljstvom generala V u k o t i č a. Medtem ko kolona princa Danila prodira ocl Podgorice na jug proti Skadru (50 km), kolona Martinovičeva pa od Bara proti Skadru (v obliki klina), operira Vukotič na vzhodu ob izviru Li-ma. Kakšen namen ima, ni znano. Za-zdaj njegovo prizadevanje meri vse na to, da zavzame B e r a n e , toda to mora biti jako trd oreh, ker se boj vrši že štiri dni. Po poročilu »Timesa« iz Podgorice od 11. t. m. je Vukotič 10. t. m. zavzel pozicije severno o cl M o j k o v c a in B e r a n , tako »Times« kakor »Dailv Telegraph«, prvi iz Podgorice, drugi iz Belgrada, pa tudi obenem poročata, da je Vukotič zajel 18 turških 1) a t a 1 j o n o v, ki so bili koncentrirani ob levem brogu Lima; pristavljata, da so Črnogorcem pomagali i srbski vstaši. »Daili Tele-graph« pa obenem tudi pravi, da je črnogorska armada Berane z a v z c -1 a. Srbi v mestu samem so zažgali turško vojašnico in vojake izročili Črnogorcem.
Kaj pravijo v Carigradu,
V Carigradu o bojih med Turki in Danilovo ter Martinovičevo armado dozdaj še popolnoma molče. O bojih med Vukotičem in Turki okoli Beran pa pravijo lc, da se boji nadaljujejo.
V V V
/\ A X
Kraj P l a v n i ca, o katerem poročamo, leži na zgoraj natisnjeni karti, kjer ni označen, nekoliko južno od T u -zija. — S kader je na karti S k u -t a r i.
Pred splošno »nsko voj«
Bojevit protlavstrijski govor ruskega vojnega ministra.
Ruski list >Golos moskvi« objavlja govor ruskega vojnega ministra generala Suhomlinova, ki ga je govoril v moskovskem avtomobilskem klubu. General je izjavi!, da se splošni evropski vojski ne bo mogoče izogniti. Rusija nastopi aktivno, če bi se Avstro-Ogrska vmešavala v balkanski spor. Na Dunaju, kjer je to poročilo vzbudilo velikansko pozornost, pričakujejo, da general Suhomlinov navedeno poročilo prekliče. Na Dunaju se je tudi zelo opazilo, ker je »Novo Vreme« poročalo, da so bulgarski vladni krogi rusko diplomacijo opozorili, cla naj sc ne pusti zapeljati po Avstro-Ogrski.
Mobilizacija donskih kazakov.
Peterburška brzojavna agentura de-mentira po evropskih borzah razširjena poročila, da je Rusija mobilizirala donske kazake.
Mobilizacija Rumunije.
Dne 11. t. m. je pod predsedstvom ru-munskega kralja rumunski ministrski svet sklenil, da ker mobilizira Rusija v Besara-biji, Rumunija mobilizira 4. armadni zbor v Jasiju.
Posredovanje velevlasti v Turčiji. — Turčija odklanja posredovanje velevlasti.
Avstrijski brzojavni urad poroča, da nota. ki so jo izročili poslaniki velevlasti
Turčiji, naglasa, da vzamejo velevlasti na znanje, da hoče Turčija izvesti preosnove na Balkanu v smislu 23. člena berolinske pogodbe in postavo iz leta 1880., kakor tudi da zagotovi, da se preosnove izvedejo ne da bi se izpremenilo sedanje posestno stanje turške države. Nota tudi izvaja, da se hočejo velevlasti o preosnovah takoj s Turčijo pogajati.
Medtem, ko se uradno poroča, da o posredovanju velevlasti turški ministrski svet danes sklepa, pa poroča »Kolnische Zeitung«, da se je razgovarjal turški zunanji minister z avstro-ogrskim poslanikom o posredovanju velevlasti in da jc izjavil: »Turčija ne more zdaj dopustiti, da se kaka velevlast vmešava v notranjo upravo Turčije in da mora zato posredovanje velevlasti odkloniti. Če velevlasti tega načela ne odobravajo, ga namerava Turčija s silo braniti. Poslanika je nepričakovano ojster odgovor turškega zunanjega ministra presenetil. Sodijo, da Turčija zato odklanja posredovanje velevlasti, ker sodi, da ne ostane v vojski sama, marveč da jo bo podpirala Rumunija. Nasproti temu poročilu je pa izjavil carigrajski rumunski poslanik, da zavzema Rumunija strogo nevtralno stališče. Turški ministrski svet je vzel na znanje važna poročila turških poslanikov na Dunaju, v Parizu, Petrogradu in v Londonu ter poslal turškim poslanikom važna navodila.
Posvetovanja diplom&tov pri groiu Berch-toldu.
Dne 11. t. m. ste se z našim zunanjim ministrom posvetovala ruski poslanik Giers in francoski poslanik. Posvetovanja so več časa trajala.
Preganjanje kristjanov na Balkanu.
Bulgarski ministrski svet se je 11. t. m. pečal z dogodki v Macedoniji. Razpravljali so o stališču, ki ga zavzemajo turški listi, ko poročajo o protiturških nasilstvih v Bulgariji samo zato, da bi upravičili nasilnosti Turkov v Macedoniji. Bulgarski ministrski predsednik Gešov je namreč dobil iz Macedonije poročila, cla Turki plenijo v Macedoniji in mučijo kristjane celo v takih krajih, kjer so dozdaj mohamedanci in kristjani mirno skupaj živeli. Na posredovanje velcvlasti krščanske balkanske države še niso odgovorile. Odgovoriti hočejo temeljito in obširno in zahtevati upravno samoupravo v vseh evropskih vi-lajetih in kontrolo velevlasti na Balkanu. Istočasno, ko odgovore velevlastem. izroče tudi Turčiji ultimat. V Sofiji sc sodi, da je vojska neizogibljiva.
Bulgari pospešujejo priprave za vojsko.
Iz Sofije sc poroča: Bulgari pospešujejo priprave za vojsko. Proti jugu so že zadnje čete odrinile. Iz Macedonije prihajajo vedno novi prostovoljci. Pošta ne posluje, ker jo vporablja izključno armada. Bulgarski car in princi so že odpotovali v vojaški labor pri Plovdivu (Filipopel). Dne 11. t. m. je odrinil tudi gardni polk iz Sofije v Piovcliv.
Br.ji Bulgarov s Turki.
Iz Carigrada poročajo: Ob bulgarski meii se jc bil boj med vaščani in turškimi vojaki. Turkov je padlo 15. Turški poveljujoči častnik v Tiirkiliceju je dobil ukaz, da naj prežene četaše. Bulgari so napadli utrjeno stražnico, ki leži 20 km severovzhodno od Mustafa paše, a so jih Turki odbili. Nadalje se poroča o bojih mecl Bulgari in Turki pri Janiktipihu.
Bolgarija se približuje Avsiri.il?
Neki ugledni bulgarski državnik je izjavil, da skupno posredovanje Avstrije in Rusije ničesar ne pomenja, ker ni odkritosrčno. Če zmagamo ali propademo, bomo več let oslabljeni. Avstriji je pa na tem, da so balkanske države gospodarsko močne, ker zasleduje le gospodarske koristi na Balkanu. Želi, naj bi Avstrija samostojno na Turčijo pritisnila in ščitila balkanske države.
Needinosl evropskih velevlasti.
Dunajski balkanski politiki dvomijo, da bi velevlasti s silo prisilile Turke, da izvedejo preosnove. Za silo bi se zavzeli Francozi, Avstrijci in Rusi, Nemci in Angleži pa zasledujejo v Turčiji svojo posebne koristi in zato turške koristi čuvajo.
Turška armada ob Imlfjarski meji
šteje zdaj 142.000 mož, ki so dobro oboroženi in preskrbljeni z živežem.
Isa Boljetinac ponuja Turkom 100 000 mož.
»Times« poročajo iz Carigrada, da je Isa Boljetinac turški armadi ponudil, da zbere 100.000 mož, s katerimi napade Srbijo. Turki so ponudbo sprejeli.
Bombe v Makedoniji.
Iz Soluna poročajo, da so našli med postajama Karavglu in Omatogo tri bombe.
Turška mobilizacija.
Turški zunanji minister jc izjavil nekemu armenskemu časnikarju, da nameravajo Turki vpoklieati pod orožje vse moške do 45. leta in če bo potrebno, še čez to starost, V. Cirrigrad je
došlo veliko mohamedanccv iz Bulgari je.
Fasič o vojski. — Ruski aviatiki v Srbiji. — Garibaldinci v Belgradu. — Princ Jurij major.
»New York Herald« poroča, da je izjavil Pasič njegovemu belgrajskemu poročevalcu, da je tira za pogajanja že odbila. Spore ne bodo več rešili diplomati, marveč armada. Eksistenco Srbov v Turčiji more le vojska zagotoviti. — V Peterburgu se je ustanovil zbor aviatikov, ki je odpotoval v Belgrad, da se vojske udeleži. — V Belgrad se je pripeljalo 25 Garibaldincev, ki so se predstavili vojnemu ministru in izjavili, da se hočejo kot prostovoljci udeležiti v srbski armadi voiske s Turčijo. — Srbski princ Jurij, ki je bil dozdaj stotnik, je imenovan za majorja. — V Belgradu morajo ob 11. zvečer zapreti vse gostilne in kavarne.
Z Grškega.
Grški prestolonaslednik, ki je imenovan za vrhovnega poveljnika tesalske armade, odpotuje najbrže danes k armadi. Grška zbornica zboruje v ponedeljek. Princ Nikolaj postane brigadni general, princ ! Andrej pa eskadronski šef.
Dnevne novice,
»Slovenec« se ustavi s prihodnjim tednom vsem, ki nemudoma ne store svoje dolžnosti kol naročniki-plačniki. Časopid se povsodi plačujejo naprej 1 Torej pozor!
-j- Za hrvaško-slovensko vzajemnost. V nedeljo, dne 20. t. m., ob 3. uri popoldne se vrši v Ljubljani v veliki dvorani hotela r.Union« skupno zborovanje vseh državnih in deželnih poslancev V. S. L. in Hrvaške Stranke Prava ter članov obojnih strankinih vodstev. Ravno tega dne se ob 10. uri predpoldne vrši seja vodstva Vseslovenske Ljudske Stranke. Ob 8. uri zvečer tega dne je v veliki dvorani hotela »Union« hrvaško-slovenski slavnostni komers.
+ Hrvatsko-slovenski časnikarski sestanek je sklican na dan 19. t. m., na predvečer sestanka Hrvatske Stranke Prava ijn Slovenske Ljudske Stranke. Sestanek časnikarjev obeh strank je zelo velikega pomena. Gre se za enotno smer v vsem časopisju, ki zastopa načela zdaj združenih strank in za osebni stik časnikarjev. Veliki dogodki, pred katerimi stojimo, nas nujno kličejo h kolikormogoče skupnemu delu. Politično ujedinjenje Hrvatov in Slovencev, sloneče na skupni kulturni bazi, ni več fantom, marveč resen političen cilj, ki tako Stranka Prava kakor Slovenska Ljudska Stranka, po 20. t. m. Hrvatsko-slovenska Strajika Prava, stremita za njim z vsemi svojimisilami. To tudi nas časnikarje druži v čimtes-nejšo zvezo, ki naj postane 19. t. m. po resnem posvetu dejstvo.
-f Združitev S. L. S. in Hrvatske Stranke Prava pozdravlja vsa hrvaška pra-vaška javnost. Današnji »Pučki Prijatelj«, glasilo katoliških pravaških Istranov, piše, da Slovence in Hrvate druži politična nujnost, da morajo Slovenci sprejeti državno-pravni hrvatski program, a Hrvati krščansko prosveto Slovencev. List toplo pozdravlja ljubljanski sestanek z željo, da Hrvatska Stranka Prava sprejme kulturno-gospodarski program Slovencev, Slovenci pa nacionalno pravaško idejo Hrvatov,
-j- Naša zmaga v Dolenjem Logatcu. Iz Dol. Logatca se nam piše: Po hudem boju, ki se je vlekel skozi cele mesece, se je včeraj končal boj za gospodarstvo v občini Dol. Logatec z zmago S. L. S. in izvoljen je za župana vrli naš somišljenik gosp. S 1 a v e c, ki ima največ zaslug, da je padla ta trdnjava, ki so jo smatrali liberalna stranka in njeni najmočnejši stebri, tukajšnji uradniki, za nepremagljivo. Volitev se je vršila pravilno, z moško samozavestjo so naši možje vršili svojo dolžnost, liberalci so pa kovali najbolj smešne načrte, vložili rekurz, ki ga je pa morala deželna vlada zavrniti, ker je bil neutemeljen. Le obžalovati je, da mora služiti državni aparat liberalnim šikanam, in če kak liberalec še tako budalost potuhta, se morajo vršiti dolgovezna poizvedovanja. Prav pred desetimi leti je pisal ;>Narod« pod naslovom: »Liberalna trdnjava« uvodnik, kjer slavi svetlo solnce prcsvitljenosti logaških liberalcev, ki so takrat prodrli pri občinskih volitvah. Takrat piše: »Kam bi prišle posamezne kmetske občine, ako bi na občinskih sedežih sedeli sami klerikalni kalini, katerim bi žvižgal prefrigani nune svojo vižo — oni pa bi po njej plesali. Tu bi sc ne oziralo na občinske koristi in potrebe, pač pa na farovško bisago.« Danes je vreme drugačno: ljudstvu so se odprle oči in liberalno zmerjanje, košatenje in oholo zaničevanje je rodilo uspeh, na krmilo so do-šli zastopniki ljudstva, ki bodo brez nunca in farške bisage znali napraviti red v naši občini, kjer so se morali čisto občinski interesi umikati muham nekaterih prosvit-ljencev in njih želji po zabavi. Novemu županu, ki je imel toliko pretrpeti pred liberalno zlobo, in vsemu zastopu na čestitamo?
-f K zmagi S. L. S. na Suhoru se nam
šc piše: Na Suhoru pri Metliki so bile občinske volitve dne 3. oktobra in so s;e končale drugi dan ravno na cesarjev god. Zmagala je S. L. S. v vseh razredih, na celi črti. Boj je bil jako viharen, kakor nikdar poprej. Liberalci so lagali, preklinjali in žugali na vse prt: Lege. Tudi sosedni grko-katoliki so z njimi v enak rog trobili, dasi sami ne znajo, kateri stranki pripadajo, ali vse zaman! Liberalna stranka, na čelu ji bivši, od deželne vlade suspendirani župan Franc Tome, je s tem sedaj popolnoma ob tla pomandrana. Čast zavednim vrlim somišljenikom S. L. S.i
-j- Sankcijoniran deželnozborski sklep. Cesar je sankcijoniral sklep kranjskega deželnega zbora z dne 7, februarja t. 1., da se dovoli trgu Vipavi pobiranje pokopaliških pristojbin od 1 K do 200 K.
-(■- Luna trka naše slovenske socialne demokrate. Medtem ko ves slovanski civilizirani svet osvobodilni boj na Balkanu pozdravlja, se glasilo slovenskih socialistov, »Zarja«, ravna po »Arbeiter-Zeitung«, ki umeva balkansko vprašanje z vso omejenostjo nemškojudovske šorna-listike. Boj balkanskih državic zoper Turčijo je boj za svobodo od Osmanov tlačenih narodov v Evropi, je pravičen in tudi neizogiben boj, ker spričo zgodovinskega razvoja drugačna rešitev skoro ni mogoča, je boj za kulturo, boj, ki se ne more delj odlašati. »Zarja« pa si upa napisati takole budalost: »Kristjani pri »Slovencu« so sinoči oznanili svojim sovernikom, da pozdravljajo balkansko vojno v interesu krščanske kulture, povedali so, da se vesele krvavega klanja. Iz katekizma pa se spominjamo božjega ukaza, ne ubijaj! Ali je postava ob veljavo? Hinavci in farizeji, kaj se vam je zameril Kristus, da se norčujete iz njegovih naukov?« Te bedarije ne ponatiskujemo zato, da bi jo pobijali, marveč le zato, da se vidi, kakšni osli morajo biti tisti, ki se s takim listom duševno hranijo. Seveda, če se kje kakšni anarhisti dvignejo in povzroče meščansko vojsko, kakor n. pr. svojčas v Rusiji, in tečejo potoki krvi, takrat socalisti pozabijo na Kristusa in pozdravljajo take »osvobodilne« boje, krščanski narodi pa se ne smejo dvigniti proti Turku. Čudno, da evropska diplomacija še ni povabila k svojim sedanjim posvetovanjem o mednarodnem položaju urednikov »Zarje«, ki so že davnej iznašli formulo, kako balkansko vprašanje v splošno zadovoljnost rešiti. Sicer bodo ti veliki politiki ostali svetu nepoznani in kakšna škoda bi vsled tega lahko nastala, je samo po sebi razvidno.
-j- Liberalna stranka na štajerskem ugaša. Voditelj liberalne stranke dr, Ku-kovec je imel pri zadnjem zboru stranke v Celju, dne 6. oktobra, govor o taktiki, cilju in delovanju stranke. Ta govor je bil tako neizrečeno klavern in žalosten, da so navzoči zaupniki mislili, da niso na shodu, ampak pri pogrebščini liberalne stranke. O cilju, delovanju in taktiki se ni izpregovorila niti besedica, pač pa je ves govor preveval ton znane pesmi: »O du lieber Augustin, alles ist hin«. — »Ljudje,« je dejal Kukovec, »se že sumljivo bavijo z usodo naše stranke in ugibajo, ali bo po-
polnoma podlegla klerikalizmu, ali ne.« Kdor je pristopil k liberalni stranki s pričakovanjem, da bo kmalu zavladala nad ■»klerikalci«, tega jc Kukovec presenetil z besedami, »da ne pride na svoj račun«. Zaupnike je potolažil s tem, »da preobrat prej ali alej gotovo pride,« samo »sanje o trenotnih zmagah« se morajo na strani pustiti, Po Kukovčevem zatrdilu je uloga liberalne stranke na Štajerskem »silno skromna« in nje stanje »ni sijajno«, razmere da so jako »težavne« ali da kljub temu ni treba še ^obupati nad bodočnostjo stranke«. O dolu stranke g. voditelj niti govoril ni, ker jc po njegovem prepričanju vprašanje, »kaj se naj ne stori«, ravno tako važno kakor vprašanje, »kaj naj se stori«. Zvest temu načelu je zato opomnil navzoče, da ne kaže »si umetno prislepariti naklonjenosti ljudstva s samohvalo stranke in njenih voditeljev«. Da štajerski liberalizem hira in vene, tega so krive »usode-
Eclne napake«, zlasti to, da liberalci »roke rižem drže, kadar politični nasprotniki »voditelje liberalne stranke v blato povaljajo«, Tako pride stranka ob vso veljavo in ugled; človek čuti »bridko prevaro« v brezbrižnosti političnih prijateljev, se ohladi in se umakne iz »političnega življenja*. — Ali misli gosp. doktor že tako kmalu na političen penzijon? — Ampak nazadnje bi se napadi nasprotnikov na voditelje še prenesli, četudi politični prijatelji zraven »roke križem drže«, ampak med štajerskimi liberalci je po zatrdilu njih voditeljev še vse hujše. »V naših vrstah je vsak čas videti kakega napred-njaka, ki je še vesel, če more smešiti vodilne može, ako ne dosežejo, kar bi radi.« Da, dobe se »odlični napredni možje,« ki čutijo posebno zadoščenje, ako morejo vodilne osebe stranke v nič devati. Zato je dr. Kukovec koncem svojega govora mrko konštatiral, »da stranka na taki podlagi ni mogoča«. Te lamentacije so na liberalne zaupnike tako pretresljivo vplivale, da so se vračali iz Narodnega doma tako pobiti, kakor bi šli od pogreba. Če že vojskovodja tako sodi in obupuje, kaj bodo šele zaupniki.
Tečaj za bolniške strežnice. V torek, 15. t. m., se prične drugi tečaj za izobrazbo bolniških strežnic, ki ga je priredila Vincencijeva družba. Dekleta, ki bodo stanovale v »Marijinem domu«, naj pridejo tje že v ponedeljek zvečer, druge naj se zbero tam v torek do 8. ure, ko se pouk prične. — Poleg strokovnega voditelja tečaja dr. Dolšaka bodo poučevali še dr. Organe, dr. Ješe, dr. Levičnik in dr. Plečnik, Posebna važnost se bode polagala na praktične vaje v deželni bolnici, — Doslej je prijavljenih okoli 20 kandidatinj. Ker je še prostora in gmotnih sredstev za več deklet in je želeti, da bi občine lepo priliko, ki se jim sedaj nudi, porabile, zato se bodo dekleta sprejemala še tekom prihodnjega tedna. Vse prijave in doneske je pošiljati na naslov: Hinko Peternel, deželni računski revident, Ljubljr -», deželni dvorec (Kongiesni trg).
-f Kaj sc je dogodilo liberalnemu državnozborskemu kandidatu za ljubljansko okolico? Z Viča se nam piše: Običajno vinsko trgatev so imeli minulo nedeljo naši
Turška utrdba ob črnogorski meji.
Skadrsko jezero,
Biser Črnegore je Skadrsko jezero. Meri 262 kvadratnih kilometrov. Dolgo je nad 40 km, široko nad 14 km, globoko pa povprečno 10 m. Izredno veliko ima Skadrsko jezero otokov, namreč 35. Ker meji jezero turško-črnogor-ska meja v sredini, pripada nekaj otokov tudi Turški, a največji in najlepši Črnigori. Jezero je zelo bogato na ribah ter so n. pr. leta 1906 izvozili 117 tisoč kilogramov rib v vrednosti 50 tisoč kron. Največ rib iz Skadrskega jezera se odpošlje v Srbijo, Italijo in Av-stro-Ogrsko. Ribji eksport v Turčijo je zelo minimalen. Samoobsebi umevno jo, da so vsi črnogorski ribiči tudi lovci ter imajo v čolnu navadno poieg ribiških priprav tudi puško, da ob ugodni priliki na obrežju ali v zraku ustrele kako divjačino. Da je bilo Skadrsko jezero za časa Rimljanov mnogo večje kot jc sedaj, je dokazano. Takrat so. je I raztezalo skoro do sedanje Podgoricc.
po drugih verzijah celo do Spuža, vendar se pa ogromna apnenčeva stena, ki je obdajala jezero od vseh strani, ni mogla trajno ustavljati neprestanemu izpodjedanju ter je počila na dveh krajih, vsled česar sto nastali reki Bojana in Kiri. Ti dve reki odvajati toliko vode, da se je površina jezera znatno znižala in so se skrčili bregovi. Na osuše-nem ozemlju so nastala najrodovitnej-ša polja, iv i seveda spomladi ali ob dajšem deževju še vedno mnogo trpe vsled povodnji. Ob takih slučajih naraste jezero do dvojne svoje velikosti, namreč do 500 kvadratnih kilometrov površine. Bazar v Skadru je ob takih časih tri metre pod vodo. Izmed obeh odtokov Skadrskega jezera, Bojane in Kiri, spada prva deloma k Črnigori, deloma k Turčiji ter tvori južnovzhocl no mejo med Črnogoro in turško drža-
»junaki« sokoli v Rožni dolini, ki se je pa, kakor slišimo, bolj slabo obnesla. Drugega itak ni bilo pričakovati, ker je zadnji čas
fioscbno — slabo vreme tucli v tukajšnjih iberalnih »vinogradih«! Na trgatvi ni bilo opazili staroste viškega sokola, g. Josipa T r i b u č a. Radovedno smo povpraševali, kaj je vzrok, da ni bilo njega, ker je bil sicer duša vseh dosedanjih liberalnih prireditev, ki je bil sploh upanje za rešitev tukajšnjega liberalnega tabora. In v veliko začudenje smo zvedeli, da g. Tribuč ni več starosta sokola in najbrž tudi ni več — sokol. Ne vemo pa, ali jim je dal sam »kor-bico«, ali so mu jo pa dali sokoli sami! O ti nehvaležni liberalni svet! Tako smo vzkliknili. Ali tako plačuješ svojega »zaslužnega« moža, katerega si hotel pred enim letom poslati na Dunaj kot državnega poslanca in ga posaditi na stolček viškega županstva!? Za enkrat nočemo še povpraševati, kje da tiči vzrok tega nenadnega prevrata v liberalnem taboru. Po okoliščinah soditi, bodo liberalni pristaši njegovi sami rešili to zagonetko, da ne bodo sumničili nas, da jih mi ovajamo. Tudi maščevalni nočemo biti. Eno vprašanje pa le stavimo: Gosp. Tribuč! Lansko leto ste na svoje okno pripopali »Narodov« članek, ki je obrekoval in blatil naše vrle može z grdimi izmišljotinami. Koga boste »pripopali« pa zdaj na svoje okno?! Kaj? —i Radovednež.
—	Slovenska dijaška zveza. Podružnice S. D. Z,, njeni člani, druge korporacije in občinstvo se prosi, da naslavlja vsa pisma in pošiljatve, ki zadevajo Slov. dijaško zvezo, na njenega tajnika: Ivana Žgur, stud. med. vet., Dunaj III., Rasumof-skygasse 22/11.
—	Ljudsko šolstvo. Učiteljica Angela Kuhelj v Mokronogu ima zaradi bolezni dopust ter je na njeno mesto imenovan za suplenta Ivan Stegovec, bivši suplent v Čadežu. Na mesto učitelja Maksa Tschin-kel, ki je v svrho študij na dopustu, je imenovan za suplenta v Koprivniku abs. učit. kandidat Adolf Schwehla, in na mesto učitelja Henrika pl. Turzanskega, ki je dobil v svrho študij dopust, za suplentinjo v Dolgi vasi abs. učit. kandidatinja Ema Honigmann. Nadučitelj Ivan Polak v Št. Vidu pri Zatičini je dobil zaradi študij dopust ter ga bo nadomeščala bivša suplen-tinja pri Sv. Križu Marija Ditinger. Na mesto učiteljice Ivane Jager, ki ima zaradi študij dopust, je imenovana za suplentinjo v Zagorju abs. učit. kandidatinja Olga Zajec. Abs. učit. kandidat Ludovik Gornik je imenovan za prov. učitelja na osemrazredni deški ljudski šoli v Soodnji Šiški.
—	Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Železnikih vabi na slavnostno otvoritev društvenega doma na dan 20, oktobra. — Spored: Dopoldne: 1, ob 9. uri sprejem gostov pri vhodu v trg, nato pozdrav pred Domom. 2. Ob 10. uri slovesna sv. maša v župni cerkvi; cerkveni govor. 3. Po sv. maši blagoslovljenje Doma, nato obhod po trgu. Ob 12, uri kosilo v kapla-niji. — Popoldne: 1. ob 2. uri pete litanije. 2. Slavnostna predstava, a) Otvoritveni govor; b. »Ekvinokcij«, arama v štirih dejanjih; spisal Ivo grof Vojnovič; prevedel Fr. Koblar. 3, Po predstavi v Domu veselica. — Natančnejša naznanila glede števila udeležencev, posebno glede skupnega kosila, je prijaviti do 17. t. m. — P, n. bratska društva, brate Orle in vse prijatelje krščanstva vabi najuljudneje odbor.
—	Tatvine v Mokronogu so sedaj na dnevnem redu. V noči od četrtka na petek je bilo oropano znamenje v Ostrožniku, vrata odnesena; soho M. B. je pustil divjak pri miru. — V četrtek zvečer med 8. in 9, uro je pa ukrnclel tat v veži gospoda Heferleta kolo, model 18%, znamka Swift-Steyer, Waffenrad, prestava silo majhna. Kolo ni imelo verige, torej ga je moral tat nesti. Prosi se vljudno naznanila na orožnike v Mokronogu, če je isti večer kdo videl koga nositi ali voziti kolo iz Mokronoga. Svari se pred nakupom! Gg. trgovce s kolesarskimi potrebščinami opozarjamo na to tatvino, — Popreje je bil enkrat tudi okraaen hlapec g. Bulca, Naj bi sc vendar enkrat tej tatinski družbi prišlo na sled.
—	»Čuk« pred sodnijo. Zadnji čas so prinašali liberalni listi z Rakeka take krvave dopise o »tolovajstvih« tukajšnjih Orlov, da bi človek, ki razmer ne pozna, mislil, da gotovo ne pride živ skozi Rakek, če nima orlovskega znaka, ki mora biti seveda ponoči električno razsvetljen. Neki Kovačič, ki je menda na tukajšnjem kolodvoru za skladiščnega mojstra, si je tudi dovolil nekega našega fanta, ki je pa bil takrat v službi, počastiti s »čukom«. Toda potrpežljivosti je bilo konec, prišlo je do tožbe, in 10. t. m, je bil omenjeni gospod pri cerkniškem sodišču poučen, da tudi na-prednjaki vsega ne smejo; za kazen so mu pa prisodili 7 dni ali pa 40 kron kazni. Ker je bil omenjeni fant žaljen v službi, je posredoval tudi namestnik državnega pravdnika. Upamo, da bo ta nauk zadoščal za enkrat in da si ga bodo vzeli k srcu tudi drugi gospodje po Rakeku, ki ne znajo krotiti svojega jezika. Upamo, da bo tudi g. postajenačelnik omenjenemu gospodu, in
čc je še kdo drugi njemu podrejenih potreben, priporočil, naj svojim protičukar-skim občutkom ne dajejo preveč glasno duška. Če ne, smo pripravljeni, naprositi tudi direkcijo, naj mu pomaga v tem oziru.
—	Nasilnež. Dne 9. t. m. je prišel v gostilno Kralj v Višnjigori nekoliko vinjen posestnik Matija Brcgar iz Zatične. Tam so sedeli tudi vodja sodišča dr. Peiller, sodnik Vehovar in notar Pleiweis. Nad temi jc začel upiti in groziti: »Imam že vročo iskro pripravljeno za take; Peitlerju bom dal tako iskro, četudi bom za to 14 dni drva žagal, potem pa lahko še kaj drugega naredim.« Ker le ni bilo miru, je poklicala oštirka orožnika. Ta ga je pozval k redu in vprašal po imenu. Odgovoril mu je: »Kaj vam mar, ti si samo titularni vaht-
meister, si še premlad, se boš p.....
predno me ukleneš, ti vsrane.« Ker ni hotel orožnik rabiti orožja, je poslal po tovariša, da sta ga, a z naporom spravila na sodišče. Na potu gredoč je pravil, da bo Peitlerju dal eno po hrvaško, ker ga je že ob 200 goldinarjev pripravil. Odpeljali so ga na okrožno sodnijo v Novem mestu.
—	Smrtna kosa. Iz Mošenj se nam poroča: Včeraj smo spremili k večnemu počitku občinskega svetovalca in bivšega župana g. Ivana Pristava. Kot odkrit gorenjski značaj, zanesljiv strankar ter vztrajen delavec za občinski blagor je bil splošno priljubljen; kot vzgleden krščanski družinski oče in globokoveren katoli- ' čan je pa užival v občini vsestransko spoštovanje. — Ob odprtem grobu mu je izpregovoril g. Anton Cvenkelj iz Ljubnega j prav prisrčno slovo; solzne oči pričujočih so pričale, da jim je segel ta zadnji pozdrav globoko v srce. — Bog mu daj večni mir in sladak pokoj!
—	Zlata poroka. Danes v soboto, dne 12. oktobra, se je vršila v župni cerkvi na Bledu zlata poroka Janeza Gol j as in njegove soproge rojene Golob.
—	Semenj v Kandiji bo prihodnji četrtek, 17. t. m., za govejo živino, pre-šiče, konje in drugo blago. Kupci in prodajalci se uljudno vabijo.
—	Tatovi na delu. Iz Kncžaka se nam poroča: Pretekli četrtek so se pri nas oglasili tatovi, in sicer kar na dveh krajih. Pri C.ucku so spustili vino, ki je bilo čez noč »na varnem«, na dvorišču, pri županu Urbančiču pa so vlomili v hišo, odnesli 150 kil špeha in 44 parov klobas. Gotovo so si tudi z viLom poslregli. O tatovih ni sledu.
—	Premovanje telet za pol. okraja Novo mesto in Krško se vrši leta 1912 po sledečem načrtu, in sicer: 1. Dne 15. oktobra ob 9. uri dopoldne v Št. Jerneju, ob 3. uri popoldne v Kostanjevici. 2. Dne 16. oktobra ob 9. uri dopoldne v Cerkljah, ob 3. uri popoldne v Čatežu ob Savi. 3. Dne. 17. oktobra ob 9. uri dopoldne v Kandiji, ob 3. uri popoldne v Toplicah. 4. Dne 18. oktobra ob 9. uri dopoldne v Zvirčah, ob 3. uri popoldne v Hinjah. 5. Dne 19. oktobra ob 9. uri dopoldne v Žužemberku, ob 3. uri popoldne v Dvoru.
»šišensko prosvetno društvo« prične 7, rednimi društvenimi predavanji v nedeljo, 13. oktobra. Predavanja bodo vsako drugo nedeljo. V nedeljo, 13. t. m., ob 5. uri popoldne bo predaval društveni podpredsednik P. Mariofilj o zanimivem predmetu »Poganstvo in njegov vpliv na človeški rod«. Predavanje se vrši v društvenih prostorih.
—	V Ameriki ponesrečil Slovenec.
V Victorju, Colo., se je smrtno ponesrečil v premogovniku Slovenec Anton Berlen. Rajnik je bil doma iz vasi Lob-ček pri Grosupljem, Kranjsko. Bival je v Ameriki 12 let. Zapušča žalujočo soprogo in ti-oje nedoraslih otrok.
—	V Amsriki umrli Slovenec. V Wardnerju, Idaho, je umrl Slovencc Iv. Pavlišič, doma iz Brezja v som**1-: • župniji.
XXX
Ravnokar je izšla najnovejša karta Balkana: »Freytags Karte der Balkan-Halbinsel« v novi, popolnoma predelani izdaji in se dobi v »Katoliški Bukvarni« v Ljubljani. Cena ji je 1 K 30 vin. s poštnino vred.
KNJIGOTRŽTVO.
Sadje v gospodinjstvu. Kratko navodilo o ravnanju s sadjem in o domači sadni uporabi z dostavkom o konserviranju zele-njadi. Za slovenske gospodinje in dekleta priredil M. Huiuek, deželni sadjarski učitelj. Pojasnjeno z devet barvanimi prilogami in 48 slikami. Knjiga s tem naslovom je ravnokar izšla v Katoliški tiskarni. Kupuje sc v Katoliški Bukvarni. Knjiga, četudi ni velika, je vendar velikega pomena za naše gospodarstvo. Več izpregovorimo o nji drugič.
*	Mladini! Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. Spisal O. Julij Lintelo. 30 h, 20 izvodov ali več po 25 h.
*	Stari em in vzgojite*jciuI Navajajte otroke, da bodo hodili pogosto k sv. obhajilu. Spisal O. Julij Lintelo. — 25 h, 20 izvodov in več po 20 h.
Telefonska In brzojavno porodilo.
PRVA ČRNOGORSKA ARMADA ZAVZELA ROGANE.
Podgorica, 12. oktobra. Prva črnogorska armada princ Danilo je zavzela utrdbo Rogane nad Tuzij:m. Vsled tega je paclec Tuzija gotov. Bolnišnice so prenapolnjene ranjencev. Kralj Nikolaj jc obiskal ranjence in se jim zahvalil v imenu domovine. Malisorov se jo uprlo okoli 6000. Več sto se jih je oglasilo v Podgorici, zahtevajoč orožja.
PODROBNOSTI O ZMAGI PRI DEČIČU.
Cetinje, 12. oktobra. Kralj Nikolaj je v svojem generalnem stanu sprejel dcputacije albanskih rodov Klimenti, Holi in Grusi, ki so se na črnogorsko stran postavili. Podobno izjavo so podali Ivastrati. — Črnogorski kralj jo strogo zapovedal, da se mora s turškimi vjetniki človeško ravnati. Turškega poveljnika Dečiča je kralj sprejel z besedami: »Vi ste moj gost. Za to prijetno dolžnost se imam zahvaliti vojni sreči.«
ČRNOGORCI PRODIRAJO DALJE PROTI SKADRU.
Podgorica, 12. oktobra. Druga' kolona črnogorske armade (general Mar-tinovič) je prodirajoč iz Bara zavzela manjše utrdbe, prekoračila obmejno reko Bojano in koraka proti Barabosu Ijlizu Skadra.
MALISORI SO TURKOM ZA HRBTOM.
PodgDrica, 12. oktobra. Malisori se bojujejo proti Turkom za njihovim hrbtom.
TURKI DOSEGLI VSPEH PROTI ČRNOGORCEM?
Carigrad- 12. oktobra. Turške čete so zasedle zopet grič Zagiaje, katerega so bili Črnogorci zavzeli (pri Tuziju)?
VET TKA PANIKA NA BORZI.
Dunaj, 12. oktobra, Danes je na borzi vladala velikanska panika. Vsi papirji so za 30 do 40 kron padli. Raznesla se je tudi vest, da Avstrija mobilizira. Ta vest se je pa takoj dementirala.
PROKLAMACIJA SULTANA NA NAROD.
Carigrad, 12. Sultan je izdal prokla-macijo na armado, v kateri povdarja miroljubnost Turčije in izraža nado, da bodo turški vojaki sveto domovinsko zemljo branili.
PRED VOJSKO V SRBIJI.
Belgrad, 12. oktobra. Skupščina je sklicana na 14. t. m, ponedeljek. Skupščini se predloži dodatek k tiskovnemu zakonu. Armada sprejme danes 12. t m. skupno sveto obhajilo. Policija je odredila, da se morajo odslej vse kavarne in restavracije zapreti ob 11. uri ponoči.
SRBSKE ČETE UDRLE V 5ANDŽAK,
Belgrad, 12. oktobra. Srbske čete so vdrle v Sandžak in se skušajo združiti s tretjo črnogorsko armado generala Vukotiča pri Beranah.
Belgrad, 12. oktobra. Turki so v Sandžaku ubili popa Gjorgja Bučniča, vsled česar je nastal punt. V Novi Va-roši in Mitrovici trajajo boji dalje. Mnogo ranjenih se je preneslo v Srbijo.
RESNA IZJAVA BULGARSKEGA MINISTRA.
Milan, 12. oktobra. Dopisnik »Se-cola« poroča iz Sofije: Nek minister je po seji ministrskega sveta žurnalistom dejal sledeče: »Evropa je dopustila, da se jc rana na Balkanu razbolela do skrajnosti. Ni Je mogoče drugače ozdravi'! kakor z ognj em. Pozvali smo Evropo, da Makedonijo osvobodi, a Evropa je računala na needinost balkanskih držav. Evropa lahko stori v zadnjem hipu edino pametno, kar je mogoče^ storiti, da namreč opus'ii ščititi Turčijo in nas pusti, da z njo obračunamo«.
TURKI MASAKRIRAJO KRISTJANE V MAKEDONIJI.
Milan, 12. oktobra. »Secolo« poroča iz Sofije, da svo tam izjavili, da imajo uradna obvestila, da Turki v Makedoniji plenijo, romajo in kristjane koljejo.
TURŠKI ŠP5JO'«TI V BULGARIJI NA SMRT OBSOJENI.
Raščuk, 12. oktobra. Vojno sodišče je dva turška špiona, ki sta poizkusila atentat na most čez reko Lom, obsodilo na smrt. — Obsodili so še dva druga turška špona.
BOLGARSKI ATENTAT V SOLUNU.
Solun, 12. oktobra. Bolgari so skušali razgnati v zrak nek vojaški vlak. Atentatu so pravočasno na sled prišli.
VIŠJI POVELJNIKI BOLGARIJE, GRŠKE IN SRBIJE ODPOTOVALI.
Sofija, 12. oktobra. Višji poveljniki Grške, Bolgarije in Srbije: grški prestolonaslednik, general Savov in general Putnik so odpotovali na mejo, da nadzorujejo i armade in izdajo potrebne dispozicije.
RUSIJA SE PRIPRAVLJA.
Dunaj, 12. oktobra. »Mitlags-Zeitung« od 11. t. m. poroča iz Belgrada: Glasom
poročil iz Varšave se je danes začela mobilizacija vsega teritorija kozakov ob Donu. Oblasti so dobile povelje, da mobilizacijo prej ko mogoče izvedejo, ker ima vlada namen tekom enega tedna poslati 150 polkov kozakov na Rusko-Poljsko. — Istemu listu se poroča iz Peterburga: Finančni minister je odredil, da se vsi fondi filialk državne banke iz teritorija ob Visli prenesejo v Moskvo. Obenem ministrstvo izjavlja, da je ta odredba bila že davnej nameravana in da ni v zvezi s sedanjo situacijo. Sazonov je po svojem po-vratku iz Evrope izjavil, da je s svojimi uspehi zadovoljen in trdno upa, da se vojska lokalizira. — »Novo Vreme« poroča, da ima Rusija v donski guberniji pripravljenih 1800 vagonov in 80 regimentov kozakov, da v slučaju potrebe odrinejo proti avstrijski meji. (Ruska vlada pa vesti o mobilizaciji kozakov dementuje.) — Medtem pa »Zeit« poroča, da je Rusija na pregi Varšava — Dunaj rekvirirala vse vozove, dala preiskati vse stroje in ukazala pripraviti tudi rezervne stroje. Število strojevodij in kurjačev se je podvojilo. Častniki generalnega štaba preiskujejo progo. Poljske uradnike, ki so sumljivi, je vlada odstavila.
TUDI GRČIJA SE PRIPRAVLJA.
Atcna, 12. oktobra. Vlada se pogaja z Armstrongom za križarico 25.000 ton. Iz Stettina je odplul v Grčijo nek ondi naročeni torpedolovec. Štirje tor-pedolovci, ki jih je bila Grčija naročila v Angliji, so že dospeli v Alžir. Princ Gcorg grški je 11. t. m. odpotoval iz Pariza via Trst v Atene. Grški krogi smatrajo vojsko za gotovo dejstvo.
TURŠKI KONZULAT V ODESI GORI.
Peterburg, 12. oktobra. V Odesi gori turški konzulat. Sodijo, da je bilo zažgano.
TURŠKO-IAŠKA MIROVNA POGAJANJA PREKINJENA. LAŠKO BRODOVJE ODJADRA V EGEJSKO MORJE.
Rim, 12, oktobra. Rimska »Tribuna«, v kateri objavlja laška vlada svoje izjave, objavlja iz Ouchyja brzojavko, ki izvaja: V zadnji uri, ko se je že doseglo sporaz-umljenje o glavnih mirovnih točkah med Turki in Lahi, so stavili Turki nove, nesprejemljive predloge. Najbrže se mirovna pogajanja prekinejo in nadaljuje Italija z vso odločnostjo vojsko proti Turčiji. »Tribuna« pristavlja, da Italija ob mirovnih pogajanjih ni izrabila ugodnega položaja vsled nevarnosti, ki grozi Turčiji po balkanskih državah. Če se pogajanja razbijejo, izpremeni Italija svoj dosedanji vojni način tako, da sovražnika ubije. »Agenzia Štefani« (uradna) pa oficielno poroča: Prvemu brodovju, ki mu poveljuje admiral Hale in se zdaj nahaja v italijanskem morju, je ukazano, da mora biti pripravljeno odjadrati v Egejsko morje.
Rim, 12. oktobra. Čeprav so se pogajanja med Turčijo in Italijo v Ouchyju zadnji hip skoro razbila in v Ilaliji računajo s tem, da bo treba zoper Turčijo osireje nastopili, goje nekateri še nekaj nade, da sc mir sklene, ako se Turčija uda.
DRŽAVNA ZBORNICA.
Dunaj, 12. oktobra. Poslanika zbornica se zbere 22. t. m.
JUKIČ BO OBEŠEN?
Trst, 12. oktobra. »Edinost« poroča iz Zagreba: Jutri ob 4. uri v jutro se izvrši nad Jukičern smrtna obsodba. Prošnja za pomiloščenjc je odbita. Po vsem mestu vlada strašno razburjenje. Bati se je nocoj demonstracij, kakor se šc niso vršile. Policija je z močnim kor-donom obdala Jukičevo ječo, ki ga vestno siražijo. Po kavarnah, gostilnah in vseh javnih lokalih živahno tolmačijo ta odlok o usmrtitvi in dajejo duška svoji ogorčenosti. Ljudstvo postaja vedno bolj razjarjeno in ne veruje zatrjevanju policije, da Jukič jutri ne bo usmrčen. Prezanesljivo namreč ve to od druge strani. — »Edinost« dostavlja: Prejeli smo sledečo vest, ki bi jej pri sedanjih razmerah na jugu »ne verjeli, če nam ne bi prišla iz zanesljivega vira. — (Pristavljamo, da se nam ta vest zdi skrajno neverjetna in morebiti celo z gotovim namenom sprožena. — Ured. »Slovenca«.)
CUV/^J MOBILIZIRA URADNIŠTVO.
Zagreb, 12. oktobra. Komisar Čuvaj je izdal rezervatno povelje na županij-ske vlasti, s katerim odreja, da se imajo vsi uradniki, ki so šc na dopustu, takoj v službo vrniti. Vojaški krogi izjavljajo, da ta navedba ni posledica sedanjega mednarodnega položaja. Nekateri menijo, da hoče Čuvaj hitro z vsem terorjem izvesti volitve.
BADENI UMRL.
Lvov, 12. oktobra. Bivši deželni mar-I šal grof B a d e n i, bral svoječasnega av-j strijskega ministrskega predsednika, je I danes Donoči umrl.
VELIKANSK POŽAR V GRAŠKI OKOLICI.
Gradco, 12. oktobra. Ponoči 11. t. m. ob 9. uri zvečer je v Thondorfu pri Gradcu nastal velikansk požar.
SENZAČEN SAMOUMOR V BELGRADU.
Belgrad, 12. oktobra. Tu so našli ustreljenega stotnika Petroviča, brata bivšega finančnega ministra. Pri stotniku so našli kompromitujoča pisma in 10.000 fr.
MORILEC SVOJE MATERE NA REKI ARETIRAN.
Reka, 12. oktobra. Tu so aretirali Koblitza, ki je v Pragi svojo mater umoril. Koblitza so prijeli, ko se je hotel vkrcati na parnik, da odpotuje v Benetke.
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI MEID-LINGU.
Meidling, 12. oktobra. Na tukajšnji južnoželeznični postaji se je zgodila nesreča. Nek vlak je skočil s tira, 15 oseb je ranjenih, materialna škoda je velika.
LOČEN SPREJEM DUNAJSKEGA IN PRAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA V LONDONU.
Praga, 12. oktobra. Londonski lord-major je zagotovil, da bosta deputaciji praškega in dunajskega občinskega sveta v Londonu ločeno sprejeti.
NAPAD NA KONZULATNEGA TAJNIKA V VARŠAVI.
Lvov, 12. oktobra. V Varšavi sta napadla dva bandita grškega konzulatnega tajnika Gabrijela Rusa, katerega sta na glavi ranila. Policija je roparja aretirala.
VSTAJA V MEHIKI.
London, 12. oktobra. Pri Escalonu so v sredo porazili vstaši vladno armado, ki je izgubila 100 mrtvih.
NA SMRT OBSOJENA MORILKA.
Weimar, 12. oktobra. V razpravi proti zakonskima Barth, ki sta bila obdol-žena, da sta umorila brata Barthove, kmeta Riharda Wagner, je bila Barthova obsojena, da sc ji odseka glava, njen mož je pa bil oproščen.
STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI PLOJESTIJU.
Bukarešt, 12. oktobra. V bližini postaje Plcjesti je zadel osebni vlak v tovorni vlak. Obe lokomotivi sta razbiti. Mrtev je en strojevodja, štiri osebe so smrtno-nevarno, veliko oseb je pa lahko ranjenih.
BOJ Z VOJAŠKIM BEGUNOM.
Bukarešt, 12. oktobra. Policija se je podala v stanovanje oženjenega vojaškega begunca Theodorescua, da ga aretira. Policisti so begunčevo hišo obkolili. Thco-dorescu \z streljal z revolverjem na policiste, ki so se umaknili. Ko jc Theodorescu izprevidel, da ne more več pobegniti, je ustrelil svojo ženo in nevarno ranil svojo štiriletno hčerko. Ranil je tudi sebe. Medtem je vdrla policija v hišo. Theodorescu je skočil skozi okno na dvorišče in bežal. Policisti so streljali na begunca, ki je tudi streljal in enega policista nevarno ranil. Ena kroglja je Theodorescua zadela v glavo, ki se je mrtev zgrudil na tla.
TRIJE GOREČI PARNIKI NA VODI.
London, 12. oktohra. Pri Bayonnu (New Yerscy) je popolnoma zgorel angleški parnik »Dunholm«. Dva angleška pelrolejna parnika in ladjo »Kon-kordia« so morali peljati v plamenu na reko. Ob požaru je bilo veliko petroleja in blaga uničenega.
Koroške novice.
k Grozna nezgoda. Svetnavas. V petek opcldne je na tukajšnji postaji železniški uslužbenec Mihael Zablatnik, star 20 let in doma iz Št. Janža v Rožu, na progi stoječ govoril z drugim železniškim uslužbencem in ni zapazil, cla pride stroj, ki ga je zagrabil, vrgel na tla ter mu popolnoma zmečkal ob nogi pod kolenom. Ker je brž po nesreči došel brzovlak, so ga prepeljali v celovško bolnišnico.
k Promocija. Koroški rojak g. J. Stefančič je. bil dne 10. t. m. na c. ki-, češki univerzi promoviran za doktorja vsega prava.
Na ženskih klinikah se je dobro poznata Franc Jožef-ova grenčica izkazala kot najbolj priljubljeno odvajalno sredstvo. Tudi najbolj občutljive bolnice zavživajo rade to izvrstno, naravno sredstvo, ker nastopi že po kratkem času dobro-dejeri učinek in brez neprijetnih postranskih pojavov. Tajni svetnik prof.dr.pl.Winckel vMonakovempiše: „S tem potrjujem, da sem že od mnogih zdravnikov pohvaljene ugodne učinke naravne Franc Jožef-ove gren-čice mogel zaslediti tudi pri lastnih preizkušnjah I — Na prodaj v lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpo-šiljalnice Franc Jožef-ovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.	js
Novice s Hrvaškega.
h Za Jukičevo mater so ameriški Hrvati doslej zložili že mnogo nad 6000 K.
h »Veleizdajnik« Aliirevič pride, kakor poroča zadnji »Hrvatska Krtina.* pred celovško poroto. Isti list poroča, da državno pravdništvo sedaj zopet zasleduje Filipiča in Curino, proti katerima je bilo postopanje radi veleizdaje ustavljeno. Sedaj sta tožena radi žaljenja Veličanstva. Tudi Alfirevič je tožen poleg veleizdaje radi žaljenja Veličanstva.	_
h Umrl jc v Blatu na otoku Korčuli mons. Don Pero Bačič, bivši dalmatinski deželni poslanec.
Na smrt je bil obsojen v Kotoru Turek težak Seferovič, ker je s pomočjo tovarišev ubil in oropal muslimana Sulja Ali-hodžiča. Ubiti, kakor tudi obtoženci so vsi turški podaniki.
h Konkurz Scholz v Zagrebu je mnogo hujši, kakor se je izprva mislilo. Hrvatski listi pišejo, da znašajo pasiva 500.000 kron, dočim se bo dobilo aktiv kvečjemu 30 tisoč kron!
h Umrl je v Zadru 321etni duhovnik don Venceslav Vidovič.
Primorske vesli.
p Bojna ladija — »Triglav«. Cesar je odločil, da se bo prihodnji dreadnought, ki se bo v Trstu spustil v morje, imenoval »Princ Eugen<-. Obenem so bila tudi določena imena za tri križarice admiral Spau-novega tipa, in sicer dobijo imena »Saida«, »Helgoland - in »Novara«. Tudi za šest torpednih rušilcev se jc že določilo imena. Med temi bo nosil en rušilec tudi ime kranjskega velikana T r i g 1 a v«, drugih
[>et se bo pa zvalo: »Lika«, »Tatra«, . Ba-aton«, »Ezepel« in >Orjen«.
p Delovanje hrvatskih katoliških izobraževalnih in mladeniških društev v Istri. V Tinjanu je predaval v našem društvu zdravnik g. dr. Gržinič iz Pazina o pomoči v nesrečah. — V Polju pri Dobri-nju na Krku se osnuje katoliški Sokol. —
V	Št. Petru v Šumi je bilo v ondoiuem mla-deniškem društvu že šest predavanj.
p Samoumor c. kr. contreadmirala. V petek se je ustrelil v Pulju contreadmiral Emilij Fatli. Pokojnik je bil dodeljen mor-naričnemu tehničnemu komiteju, kjer je bil predstojnik oddelka za mornarično top-ničarstvo. Kot vzrok samoumora se navajajo najrazličnejši nagibi. Bližnja prihodnost bo pokazala, čc je na vsem kaj resničnega.
p Pionirji odšli iz Pulja. V petek so odšle iz Pulja tri stotnije pionirjev v svoje nove garnizije, in sicer ena v Trebinje, ena v Gorico in tretja preti Tridentu. K odhodu so prišli zastopniki vojaških in političnih oblasti, da se od odhajajočih oddelkov še enkrat poslovijo. Namesto odišlih pionirjev pride v prihodnjih dnevih v Pulj en bataljon iz Komarna.
p Na odvetniškega kandidata streljal.
V	avgustu 1911 je streljal klepar Al. Fan-tuzzi v Gorici na sodišču na odvetniškega kandidata dr. Gvidona Battigija. Obsojen [e bil radi tega na 18 mesecev težke ječe. Proti razsodbi jc vložil pritožbo ničnosti, ali na Dunaju so potrdili razsodbo iz Gorice. Nato je Fantuzzi pobegnil ter se nastanil v bližnjem Čedadu, misleč, da ga ne dobi avstrijska sodna oblast nikdar več v roke. Sedaj so ga pa izsledili in na zahtevo okrožne sodnije aretirali in ga pošljejo sem, da prestane odmerjeno mu kazen,
p Na devet let težke ječe je bil v Trstu pred poroto obsojen Ivan Lah, rojen 1884 v Mariboru, ki je na Kantridi pri Reki umoril Rožo Osvalt in jo oropal večjega zneska, kakor je izvršil tudi druge tatvine.
LManske novice.
lj Redni kurzi S. K. S. Z. se začno s prihodnjim tednom v tem-le redu: Nemščina prva ura v ponedeljek ob pol 8. v Slovenski trgovski šoli na Kongresnem trgu. — Stenografija se je že začela in se poučuje ob sredah od pol 7. do pol 8. in ob petkih od pol 8. do pol 9. v Slovenski trgovski šoli. — Laščina se bo poučevala v dveh oddelkih: a) za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 3/, 8. do 3/4 9.; b) za drugi oddelek ob torkih in petkih od
8/
M 8. do :f/, 9. v Slovenski trgovski šoli.
Prva ura v ponedeljek 2 1. o k tobra, oziroma v torek, 2 2. oktobra. Socialni kurz se začne v četrtek, 17. oktobra, ob 8. uri v »Ljudskem domu«. — Govorniški kurz se bo vršil po enkrat v tednu in se začne v sredo, 16. oktobra, ob pol 8. zvečer v »Ljudskem domu«. — Zgodovinsko-zemljepisni kurz po enkrat v tednu se začne v soboto, 19. oktobra v "Ljudskem domu« ob pol 8. zvečer. — Kurz r. a umevanje umetnin se začne prihodnji teden; dan, uro in kraj naznanimo pravočasno v »Slovencu«. — Odbor S. K. S. Z. vabi opetovano sveje člane, da se poslužujejo lepe prilike, ki jim jo nudi odbor z omenjenimi kurzi. Kdor še ni član.
se lahko vpiše vsak dan v tajništvu v
Ljudskem domu ; od 10. do 12. dopoldne in od 6, do 8. zvečer. Tam se lahko vpisuje tudi v kurze. Kdor sc pa tam ni zglasil, naj se zglasi prvo uro pri učitelju.
lj Deško zavetišče sv. Jožefa v Rokodelskem domu šteje letos 58 gojencev, toliko, kolikor jih je bilo z ozirom na prostor sploh mogoče sprejeti. Skoraj enako število prošenj je bilo treba zavrniti. Vse to ne priča le o nujni potrebi takih zavodov za Ljubljano, ampak je tudi lepo priznanje za uspehe »Zavetišča«. Stariši splošno hvaležno priznavajo njegov blagodejni vpliv na mladino.
lj Vaja zborov »Ljubljane« jutri ob pol 11. uri dopoldne v »Rokodelskem domu«, lj Šentjakobsko prosvetno društvo
priredi I. predavanje v tej zimski sezoni v nedeljo ob 6. tiri zvečer v društvenih prostorih. Od sedaj naprej bo redno predavanje vsako nedeljo ob 6. uri zvečer. — V nedeljo 27. oktobra pa priredi ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu lepo hrvaškonarodno igro »N e -dolžna ž r t e v«. Tudi »Naši palčki« se še enkrat pokažejo. Vstopnice se že dobe v društvenih prostorih.
lj Iz pisarne S.ovenskega deželnega gledališča. Nocoj v soboto, dne 12. oktobra (nepar) se prvič na slovenskem odru uprizori dvodejanjska komedija »B o u b o u r o c h e«, ki jo je napisal najznamenitejši sodobni francoski dramatik Georges C.ourteMne. Duhovito izvedena igra orisuje zgodbo dobrodušnega moškega, ki tako slepo veruje v zvestobo svoje izvoljenkc, da ga niti najjasnejši dokazi ne morejo preveriti o njeni prevejani goljufivosti. V srce se nam smili poosebljena dobrodušnost Boubourocheva, pa se spričo njegove brezmejne naivnosti vendarle ne moremo ubraniti presrčnemu smehu, ker je. pisatelj bridko resnico Boubouroche-vega srčnega romana odel v tako šaljivo obliko, da. gledalec včasi popolnoma pozabi na resnobna lica, ki se skrivajo za temi režečimi se krinkami. V izbirčnem Parizu je Boubourochc doživel največje uspehe. Upajmo, da ga bo tudi v Ljubljani. Vloga Boubourocha je poverjena g. A. V e r o v š k u , ostale partije, ki prav tako zahtevajo dobrih igralcev, so a* rokah gospe Šetfilo-v e in gg. B o h u s 1 a v, P o v h e. .S k r -b i n š e k , B u k š e k , D a n i 1 o in P e -ček. Zatem se drugič v sezoni pojo Blodkova enodejanska komična opera »V vodnjaku« z gdč. Richter-j e v o v vlogi lepe Jerice. — V nedeljo popoldne se izven abonmaja (za lože nepar) ob izdatno znižanih cenah pred vsem za ljubitelje slovenskega gledališča 7. dežele prvič ponovi danska komedija »V e 1 i k i mrtve c«, velezabavna, humorja, dovtipov in satirepolna »ve-se\a žaloigra«, ki je ob svoji premijeri v četrtek vzbujala največjo veselost in žela enodušno pohvalo naše kritike. Vodilno vlogo pesnika Cederlunda igra g. Bohuslav, ostale vloge so v rokah naših najboljših moči. Za nopar-abo-nente sc »Veliki mrtvec« ponovi prihodnji teden enkrat zvečer. — V nedeljo zvečer se pravtako izven abonmaja (za lože par) v prvi vrsti za čestite po-setnike z dežele uprizorita zgoraj orisana komedija »B o u b o u r o c h e« in opera »V vodnjak u«.
lj Umrla je na Dunaju 10. t. m. gospa Ema Suppantschilsch, roj. pl. Felberthal, soproga poročnika vojne mornarice W. Suppantschitscha, sina hran. blagajnika v pok. Leona Suppantschitscha v Ljubljani. Truplo bodo prepeljali v Trst, kjer se bo vršil v ponedeljek pogreb.
lj Star veteranec umrl. Umrl je gosp. Jakob Kocjan, rojen leta 1824. v Ljubljani, ki se je kot korporal 17. pešpolka udeležil vojske leta 1848.—1849. ter je bil odlikovan z večimi svetinjami. Bil je hišnik pri g. Samassi nad 50 let. Pogreb se vrši v nedeljo ob 4. uri popoldne. N. v m. p.I
lj Umrli so v Ljubljani: Jera Stampfel, užitkarica, 76 let. — Jakob Kocjan, bivši hišnik, 88 let. — Adam Perovšek, delavec tobačne tovarne v pok., 76 let.
lj Vzidanje spominske plošče. Včeraj popoldne so v oporno betonsko steno ob novoregulirani Gruberjevi cesti — sedaj Nadvojvode Friderika cesti — vzidali pri-prosto marmornato spominsko ploščo, ki nosi črn napis: »Cesta znižana 1. 1912.«
lj Iščemo stanovanja za pet dijakov, ako mogoče za vse skupaj in stanovanje za dva dijaka. Blagohotne pismene ponudbe na uredništvo »Slovenca«.
lj Nesreča na cesti. Včeraj zvečer je v Slomškovih ulicah povozil sedlar Slupica 87 let staro zasebnico Marijo Sitar iz Novega Vodmata, Težko poškodovano Sitar-jevo so nezavestno prepeljali v deželno bolnico.
lj V Zadružni tiskarni na Starem trgu so izšli in se dobivajo od c. kr. davčne administracije predpisani hišni in stanovalski izkazi, ki so do 15., oziroma HO oktobra t. 1. izpolnjeni oddati pri c. kr. davčni administraciji.
lj Mestna zastavljalnica naznanja,
j da se vrši tamesečnu dražba v avgustu j 1911 zastavljenih dragocenostij (z!at-i uine, srebrnine, draguljev itd.) in v ok-j tobru 1911 zastavljeni h efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) v četrtek dne 17. t. ju. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2.
Iz rdečega loDoro.
So?, demokrati pro.i splošni volilni pravici. Kadar pridejo soc. demokrati pri svoji absolutni nezmožnosti, izvrševati v resnici socialno delo, v stisko, takrat prično vedno vpiti, da je treba razširiti ljudske pravice ter motivirajo istočasno svoje vpitje s tem, da ni preje misliti na uresničenje njihovih principov, dokler ne bo imelo ljudstvo enakih političnih pravic, kakor priviligirani stanovi. V Belgiji so skušali soc. demokratje nahujskati delavstvo za generalno stavko, da bi prisilili vlado k uvedbi splošne volilno pravice. Koliko resnosti pa tiči za to agitacijo soc. demokratov, pa kaže jasno postopanje rdečkarjev v Luksembur-gu. Tukaj so namreč zahtevali katoliki volilno reformo v smislu razširjenja glasovalne pravice. Sodrugi, ki tvorijo z liberalci večino, so pa sklenili kot piše »Avenir du Luxembourg«, da bodo nastopili proti tej reformi. Tukaj se torej jasno kaže »resnost«, s katero se soc. demokrati bore za splošno volilno pravico.
Socialni demokrat mora bifi brezverec! Kmalu po predzadnjih voiitvah v Belgiji je pisalo vodilno glasilo belgijskih socialistov tako-le: »Noben delavec ne sme več v cerkev! Nobena delavska žena več v spovednieo! Nobenih krstov, nobenih cerkvenih porok več! Ne puščajte delavskih otrok v katoliške šole!« In 13. julija je pisal isti list: »Nobenih krstov v cerkvi, nobenih porok v cerkvi, nobenih cerkvenih pogrebov in nobenih prvih obhajil nočemo več!« Delavstvo mora organizirati splošni, stalni in radikalni verski štrajk! Od danes naprej mora v stranki veljati geslo: Noben otrok, nobena žena. noben mož nobenega vinarja več za katoliško cerkev!« Tako si jc to glasilo belgijskih rdečkarjev upalo pisati po volitvah. Pred volitvami so pa hodili okrog, kakor to delajo tudi naši, in lovili verne, a nezavedne, nepoučene in lahkoverne delavce ter kmete kakor kaline na svoje limanice!
Svobodomiselna hvaležnost. Neki socialistični poslanec v Belgiji jc hudo obolel. Moral je v bolnišnico, ki jo upravljajo katoliške usmiljenke, kjer je bil operiran in odkoder je po samari-tanski postrežbi čez nekaj dni ozdravljen odšel. Komaj pa je ozdravel, je v belgijski zbornici nekega dne grdo zabavljal zoper katoliške redovnice ter jih nazival »črni mrčes«. Po seji pa zu-

"S
si bodo svoje zdravje uspešno utrdili, ako bodo zavživali Scottovo emulzijo, ker jo celo najbolj slab želodec lahko prenese in prebavi. Ako se pomisli, da ima, vedno enakomerna in izvrstna kakovost posameznih delov Scottove emulzije posebno redilno moč, potem je lahko umljivo zakaj je pri okrevanju za mlado in staro tako koristna. Poleg tega je pa Scottova emulzija tako okusna, dajo odraščeni in otroci radi jemljejo.
Cena originalni steklenici ie 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 5n v. v znam I ah na slOTTBj BOW.sE, O. in. b. H., Dunaj VII , in se sklicuje na ta Časopis, dostavi se mu ena pošiljatev potom lekarne za poskušnjo.
naj na hodniku pristopi k njemu neki katoliški poslanec, ki ga nagovori: »Ali hočete še enkrat ponoviti vse, kar ste sedaj v zbornici govorili?« Socialist pa jo v zadregi jecljal, češ, da ni rekel nič hudega. »Res,« pravi nato katoličan, »preveč strahopetni ste, da bi sedaj ponovili v obraz psovke meni, ker veste, da vam je stregla v bolnišnici ravno moja hči, ki jc katoliška usmiljen-ka.« — Dogodek jo resničen in kaže, kako velika usta imajo svobodomisleci na shodih, a kako majhni so v primeri s požrtvovalnostjo katoliških redovnic.
naannaaannanncinn
Proda sc
Efistiri m
o w
■/. novim gospodarskim poslopjem, Icdeirco, lepim vrtom, n j i v o h 4000 sadeži hmelja iu sušilnico. — Posestvo je arondimno iu tik postaje in državne resto v Sl. Petru v Savinjski dolini in posebno I pripravno za podjetnega trgovca. Več pod ,.Ugodno 3GŠt. Peter v Savinjski dolini. 3201
štirivoglate oblike z žlebičeiu za obešanje na slikarsko paleto
za akvarelno slikanje
(varstv. znamka)
J. Klein, Ljubljana
so praktlCne in radi lepe oblike zelo priporočljive in imajo to prednost, da se lahko pri delu obesijo na paleto; radi tega jim moramo dati prednost pred vsemi doslej v trgovini sc na-hajajočimi posodicami iz pločevine, kamenine, aluminija, kakor tudi radi snažnosti in priroC-nosti.	3262
Cena komadu 20 vin. Pri večjem naročilu primeren popust Dobivajo se pri
j J. Klein, Ljubljana We!seva uiisa 4 ln Frančiškanska nI. 8.
otrok
ki izgleda zdravo in cvetoče, sem odgojil s sladnim čajem, od Ubaida pl. Trnkocztjja, lekarnarja v Ljubljani. Tega dejstva mi ne more nilice odreči. Na stotine mater mi je hvaležnih, ker posnemajo moj vzgled, ki sloni na štirinajstletni izkušnji. Sladni čaj jc kot redilno sredstvo za otroke, kateremu se primeša malo m'eka in sladkorja, varuh za dojenčke, čccjar raba tvori odporno silo, du, skoro izključi otročje bolezni in učinkuje brez graje. Drugič: Medtem ko stanejo vsa druga redilna sredstva za otroke po 1 2 kroni iu se v par dneh porabijo, stane sladni čaj zavitek '/< kg samo 60 vinarjev, s tem se lahko bruni dojentek 20 do 30 dni. Nadležni in dragi Soxhlet-aparat odpade. Zadostuje navadna steklenica za dojence. Siadni čaj, ki ga izdeluje doktor p. Trnk6czy, jc brez ivomno velika pridobitev na polju otročje prehrane in štedljivosti.
Kri, moč, zdravje, mirne živce, mirno spanje, 50°/o prihranka na denarju, najboljši zajuterk dosežejo, dobe tudi odrasli, Iti pijo namesto neredilne, razburljiva kave, čaja, sladni čaj znamka „Sladin«. Posebno priporočljivo za bolnike in otroke.
Dobiva se v lekarnah, drogerijah in pri trgovcih Sladni čaj znamka „Sladin", izdelan po dr. pl. Trt4|oczy-ju sc ne sme zamenjati s sladno kavo. Tovarniška zaloga pri lekarnarju pl. Trnkoczy v L ubljani, Kranjsko. Po pošti takoj najmanj 5 zavitkov 4 Kr. franko, postni zavoj s 5 kg vsebine, 15 zavitkov, K 10-— franko. Ker se večkrat po njem mnogo povprašuje, se izvrši pošiljatev najkasneje od 2—3 dni. Na Dunaju v lekarnah: Trnkoczg v. SchOnbrunncrstr. 109; III. Radecktplatz VIII. Josefstadterstr. 25; v Gradcu, Suckstr.
Za resničnost zgoraj navedenega jamči tu navedenih 5 Trnkoczyjevih tvrdk, ugodna spričevala zaupnih oseb in stotina zahvalnic mater, med njimi takih, ki so že obupavale pred vporabo sladnega čaja, ker se jim ni obneslo nobeno drugo sredstvo.	3266


3263
nishfie in flrsšs drča cele h raz-žagane. - HefartRD Cljje. —
TrbooeSiskS kosooM K 2 80 -
3-40 za 100 kg. — Trboveljski kOChOtmiB« 266-3-20 za 100 kg.
- VelengskS brikeii. - Klara.
edina štedilna kurjava za peči K1-40 -1'60 za 100 komadov. Prosto na dom dostavljeno.
St. & C. Tauzher
Dunajska cesta 47. Telefon 152.
PO SVBlB.
Policijski pes, ki se je zmotil. Dne
25. m. m. jc bil v gozdu pri llrotovicah umorjen gozdarski adjunkt Plišck. Policijski pes »Wolf« jc rešil vso zagonet-ko v nekoliko minutah, obrnivši pozornost na delavca Eiiaša. Ali nadaljna preiskava je pokazala, da sled policijskega psa ni bila prava. Orožnik Švan-da je našel v stanovanju de avca Vi-tamvasa v Hrotovicah nekatere reči, ki so Vilamvasa jako kompromitirale, nakar ga jc odvedel v preiskovalni zapor. Ker je okoliščina za okoliščino izpričevala proti Vitamvasu, je naposled priznal, da je kritičnega dne zvečer ležal na preži kraj gozela ter mimoidočega adjunkta ustrelil. Pomočnikov ni imel, ampak bil je sam. Na to priznanje so izpustili nesrečnega Eliaša iz zapora, katerega je bil vzel orožnik mno-goglavi družini in odpeljal vklenjenega v zapor. Eliaš je z lahkoto dokazal svoj alibi. In omenjeni policijski pes »Wolf« je bil svoj čas na razstavi policijskih psov v Brnu odlikovan s prvo nagrado. Do zdaj je še nerešena ugank*, kako je prišel policijski pes na čisto napačno sled.
Nova iznajdba. Nedavno so v Ameriki v prvič poskušali vlak, katerega žene lastna električna moč. Prevozil je pot iz Pennsylvania Railroad Terminal v Ne\v York do Long Beach, L. I. v 45 minutah — v času kakoršnega rabijo drugi navadni vlaki. — Vožnja sc je popolnoma posrečila. Vlak je konstruiral Ralph H. Beacli, predsednik Fede-ral Storage Battery Car. Co. of Silver Lake N. Y. in ga tudi sam vodil. Beach se je izrazil, da je že prej delal poskuse na posameznih vozovih, poskus pri celem vlaku se mu je pa šele sedaj posrečil.
Umrl je cdlični vodja belgijskih katoličanov Avgust B e e rn a e r t v 84. letu svoje starosti. — V Cambridgu je v 77. letu svoje starosti umrl učenjak Walter S k e a t.
Sodna usmrčenja se draže. Pri zadnji sodni usmrtitvi v Budimpešti so sc naravnost slepli za vrv obešenca in prišlo je do velikih demonstracij, ker ni smel krvnik prodati vsled ugovora državnega pravdnika vrvi. Krvnik se je skliceval na to, da je vrv njegova last, ker jo je kupil za svoj denar, vsled česar lahko naredi ž njo, kar hoče, in jo torej sme tudi prodati. Tudi je izjavil krvnik, da je skupiček od vrvi njegov efiini zaslužek, ker so njegovi dohodki tako minimalni, da more komaj plačati svoje pomočnike. Poslal je tudi na justično ministrstvo vlogo v tem zmislu. To vlogo je justično ministrstvo rešilo z odlokom, po katerem se pristojbine znatno zvišajo krvniku. Odslej krvnik za postavljanje vislic in za nabavo drugih potrebščin, med njimi tudi vrvi, dobi znesek 50 K ter za izvršitev svojega dela 100 K. Za vsakega pomočnika je določenih 50 K ter 3 K za vsak dan na potovanju. Vrvi krvnik ne sme prodati.
Kako se na Portugalskem odpravlja rojaliste. Nedavno je krožila po časopisju brzojavka iz Lizbone, sledeče vsebine: »Ko so peljali večjo četo jetnikov v ietnišnico v Evori, so jetniki zmerjali gledajoče občinstvo. To je množico tako ogorčilo, da je napadla jetnike z noži in revolverji. Obležalo je na mestu 9 mrtvih jetnikov in več ranjenih « Taki prizori pa se ne vrše sedaj le pogosto po cestah, temveč celo v sodnih dvoranah, kjer nahujskano ljudstvo napada »izdajalce republike« in jih mori. Ker se tako politično lin-čanje ponavlja rodno, ne bo neresnična trditev, da se hočejo na ta način portugalski mogočnjaki znebiti svojih političnih nasprotnikov. Saj je vendar več kot čudno, da je »mirnogledajoča« množica oborožena z noži in revolverji, da se lahko hrani pred »napadi« jetnikov
Napredek katoliške Cerkve v Rumu-niji. V Dobrudži živeči pravoslavni Bulgari so zarodi konflikta z rumunsko vlado, ki jim je prepovedala buigarsko cerkveno petje, prestopili h katoličanstvu. Rumunski pravoslavni škof je hotel tem Bulga-rom vsiliti rumunsko cerkveno petje. Odredil je, da bi ljudi k temu prisilil, da se cerkve zapro. Da bi našel izhod iz tega konflikta, je pa rumunski naučni minister izdal odredbo, naj se cerkveno petje vrši menjaje v rumunskem in bulgarskem jeziku. Bulgari pa tudi s tem niso bili zadovoljni ter so naznanili rumunskemu kralju, da bodo prestopili v katoliško cerkev. Stopili so že v stik s katoliškim nadškofom v Bukareštu, da bi jim preskrbel dušne pastirje.
Ženska lepota na Hrvaškem v kilogramih in litrih. Na leto se proda na Hrvaškem pudra, šminke in dišečih vod: v Zagrebu 694 kg pudra, 401 kg šminke in 1460 litrov dišečih vod; v Osjeku 791 kg pudra, 509 kg šminke. 986 litrov dišečih vod; v Županji 104 kg pudra. 92 kg šminke,
218 litrov dišečih vod in 62 kg fine molče; v Zemunu 99 kg pudra, 90 kg šminke in 370 litrov dišečih vod; v Križevcu 56 kg pudra, 42 kg šminke, 94 litrov dišečih vod. V drugih manjših krajih si ženske pomagajo s fino raoko in cikorjinim papirjem.
Z zakramenti za umirajoče v letalnem stroju k bolniku. Iz Alžira poročajo: Polkovnik Largcot je bil pred dnevi pri rekog-nosciranju v pokrajini Tuaregov smrtno ranjen ter je zahteval pomoči duhovnikove. Ker pa duhovnika ni bilo v koloniji in je bila bližnja francoska naselbina 200 kilometrov oddaljena, bi ostala zadnja želja umirajočega neizpolnjena, ako bi se navzoči aviatik poročnik Bregard ne izjavil pri-
Eravljenega, da gre po duhovnika v nasel-ino z letalnim strojem. Dvignil se je torej z dovoljenjem svojega poveljnika v zrak, preletel v nekaj urah 200 kilometrov v Laghoual, vzel duhovnika k sebi na krov in prišel še pravočasno nazaj, da je pre-videl duhovnik težko ranjenega polkovnika z zakramenti za umirajoče, nakar je polkovnik kmalu izdihnil.
Bombni napad na mošejo. Pred mošejo Eskidšani v Seresu so položili Bolgari bombo, ki je eksplodirala in ranila sedem oseb. Tri Bolgare so aretirali.
Otrokovo truplo v zaboju. Na nekem berolinskem kolodvoru so uradniki odprli te dni zaboj, iz katerega je prihajal nenavaden smrad. Zaboj je bil oddan pred desetimi dnevi ter ga ni prišel nihče iskat. Našli so v njem truplo novorojenega otroka. Konstati-rali so na njem hude opekline. Nenaravna mati je skušala otroka bržkone najprej sežgali. Poizvedbe, kdo je oddal na kolodvoru zaboj, so ostale doslej brez uspeha.
Perzijska pregrinjala za otomane po 7 kron. Trgovina za preproge in pohištvo S. Sehein, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj I.,Bauernmarkt 10, 12 in 14, razpošilja pregrinjala v perzijskih vzorcih, barve hordo ali oliv, od danes naprej po reklamni coni komad po 7 K. (300 cm dolge, 150 cm široke.) K temu primeren namizni prt K 3'—, in posteljna odeja K 4'— komad. Moderna pregrinjal od K 5-80 naprej. Namizni prti v pastelnih barvah od Iv 2-40, posteljne odeje od K 3"40 naprej. Tople volnene spalne odeje z lepimi bordurami, 124 cm široke, 200 cm dolge, po tvorniški coni komad po K 1-90. Suknene zavese, crem, borclo ali olivne barve, ali gladke z vezenino po K 2-— za 1 del. Razpošilja po povzetju, dokler je kaj zaloge in ako se sklicuje na naš časopis. Bogato ilu-strovan cenik (ravnokar izšel) je našim bralcem na razpolago. Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom in, da se sklicuje na naš časopis.
Poman^ljiva prebava je vzrok zelo mnogih bolezni. Za vedno uravnavo prebavljanja služi dr. Rose balzam iz lekarno B. Fragn rja, c. kr. dvornega založnika v Pragi. Dobi se v vsaki lekarni. — Glej oglas!
Tržaie cc^co
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 12 oktobra 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	11 67
Pšenica za april 1913.....12-28
Rž za oktober 1912.....10 88
Rž za april 1913.......10-84
Oves za oktober 1912 ....	1211
Oves za april 1913......11-07
Koruza za maj 1913.....8"33
AVTOMOBILI
LRURIM & KLEMEMT
deln, dr. v Mladi Boleslavi.
svetovnr zmmn.
1407
za pisano perilo!
Iz najbolj žlahtnih surovin napravljeno, Cisti po svoji lastni moči ter so vsi pri-datki odveč. Ničesar ne odstrani, samo nesnago, to pa temeljito, dočim barve perila niti no bledijo, niti so ne zaplavijo. Dvojni kos po ;-t0 h, csraokotou po 16 h.
763 II
Pitana perntnlnal Meso I Franko po povzetju:
5 kg košara vsebuje: 1 mastno gos ali 3 4 kokoši za juho, pulrrdi ali rnce (najfinejše sveže zaklano) ali sveže volovslto meso ali tcletiua K 6-70. — 3258	M. J, Se!»waiz, Euczaoz.
Zahvala.
Za innogobrojno spremstvo k večnemu počitku mojega nečaka, gospoda
Ludvika Jenkota
župnika v pokoju na Skarnčni
izrekam prisrčno zahvalo prečastiti duhovSčini, blagorodni gospej učiteljici in šolski mladini ter občanom na Skaručni. Čč. gospem sestram v Repnjali in žolski mladini istotain, potem g. učitelju in šolski mladini v Vodicah, veleč, gospodu dekanu za lepi govor ter sploh vsembližnjim in daljnilm udeležencem pogreba.
Dnnaj, dne 10. oktobra 1912.
Pavlina Valjavec, teta 3245 s sinovoma in hčerjo.
Mesto vsakega drugega obvestila.
3260
Rodbina Kocjan naznanja vseui prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče in stari oče, gospod
danes ob 10. zvečer, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajočo v 88. lotu svoje starosti v Gospodu zaspnl.
Pogreb predragega rajnika bo v nedeljo, dne 13. oktt bra ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Karlovska cesta št. 7, na pokopališče k Sv. Kr u.
Sv maSe zaduJnice so bodo brale v cerkvi sv. Jakoba.
Predragega rainika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
LJUBLJANA, 11. oktobra J912.
Ponudbe na upravo .Slovenca' pod „Instrukcijau.

Zshtovajte pri Vašem trgocu na samo „kocya /a govnjo juho", tenve; vodna IzroSm	3j72
križcon
^iHISi a iinio ista
Ženitna ponudba
Vdovec, star 36 let, mizarski mojster, z enim 7 let štirim otrokom, v lepem prometnem kraju, zraven kolodvora in več tovarn, na Štajerskem, želi stopiti v zakon s poštenim dekletom ali vdovo približno te starosti, brez otrok, in v svrho izboljšanja obrti vsaj 1000 K gotovine. Ponudbe s s'iiio naj se blago-* volijo poslati na upravništvo „Slo-venca" pod šifro: ,,Srečen zakon št. 3255." Tajnost strogo zajamčena, slike se vničajo.
Skoraj nov, kratek
sc ceno proda. Radeckega cesta št. 2, na vogalu sv. Petra ceste.	3254
3233
Dne 1. oktobra t. L pogorela so nam naša poslopja, katera smo imeli zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Škoda cenila se je takoj 2. oktobra in tudi nemudoma izplačala, vsled tega priporočamo to edino domačo slovensko zavarovalnico vsakemu najtopleje. Svoji k svojim!
Šujica, dne 3. oktobra 1912.
Fr. Ciuha l. r. Ana Verhovec l. r.
f Janežič Fr. podp. I. Pehani l. r.
Oni, ki ume nekoliko nemški, ima prednost Ponudbe na upravo lista pod št. 3236.
ura, prstan 3257 verižica in obesek, krasna .Fantasie" ura 2a gospode iz novega srebra z dvema lepo gravir. pokrovoma, zlatim robom, prav dobrim kolesjem na sidro, solidna izvršitev, z amer. clektro-goldin dvojno verižico z lepim obeskom in gold-double prstanom za gospode. Za dober tek ure se da pismeno 3 letno jamstvo. Po povzetju vse skupaj le K 6-50.
MM Famos, 'SK8
ZiM ali denar naiaj. — Zastopniki sa iSSejo povsod.
jjSSU li! ___ Vsled nakupa velike zaloge ur, raz-pošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 36 ur idočo prccizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za saino K 2-20, ter 31et-nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6 —, 5 kos. K 0-—. Pošilja proti povzetju
prusko - šlezijska izvozna tvrdka
340«
TJ
Za nougajajoče denar nazaj. 3734
se da odstraniti brez jjocJa s sredstvom, ki jc je izumil nek ozdravljencc, četudi so bila brez vspeha vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vposlatvi 20 vin. v znamkah naš prospekt. 1857
Kemični lalioralorij Paracelsus SMero, Morava.
A VIII 697 11 9
"odajsi.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. VIII. bode na predlog upravičencev po dne 3. junija 1911 zamrli Mariji Rožanc prodajala v zapuščino spadajoče zemljišče vlož. št. 452 davčne občine Rudnik, obstoječe iz parcele št. 167 7 hiša v Rudniku št. 40 z vrtom vred (parcela št. 223 2). Kot izklicna cena se določa 700 K. Dražba se vrši dne
24. oktobra 1912 ob 9. uri dopoldne
na lici mesta v Rudniku št. 40.
Ponudki pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zavarovanim upnikom ostanejo njihove pravice nedotaknjene. Predlagatelj ima pravico dražbo tekom osem dni odobriti ali ne. Pogoji se vpogledajo lahko pred dražbo pri podpisani sodniji, soba št 33.
C. kr. okrajno sodnišče Ljubljana, odd. VIII.
dne 3. oktobra 1912	3251
to
Pozor rojfaki!
se proda iz proste roke, ker sem naseljen v Ameriki in ker so ne mislim več vrniti v staro domovino. Hiša je v predmestju Škofje Loke, .Spodnji Karlovee št. 28, ima v pritličju 3 sobe in 2 kleti, v prvem nadstropiu 6 sob, krita je z opeko; poleg1 hiše je ograjen sadni vrt iu dobra pitna voda. K posestvu spadajo 3 parcele gorila. Vse skupaj se ceni m 8000 K. Natančneja pojasnila daje Franc Križaj v Retecah št. 12, p. škoija Loka. 3212

2t*J/V.Schwab
zobozdravnik
ordinira na 3estuieah »sak dan od 2. do 5. ure popoidae in na Sledu pozimi vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne
Vsako nedeljo se dobijo na Laverci riževe in jeternc 3247
Pohištvo na prodaj!
za eno sobo, nekoliko že rabljeno. Obstoji iz ene postelje z opravo, eno omarice za obleko, nočne omarice, mizo, stola in podob. Proda se po zolo nizki ceni. - Naslov pove uprava lista pod številko 3184.	3184 (2)
OSESTVO T5S3
z gospodarskim poslopjem, 14 oralov zemlje, polja za 20 mernikov posetvo, redi se lahko 5 glav goveje živine in 5 prašičev, se iz proste roke proda. Več pove lastnik Lnka Nachligal, Rudnik 1, pošta Radomlje, postaja Jarše. 3043
dajo izprašana učiteljica. Naslov pove uprava lista pod štev. 3050. CUUUUG
■—■—' " alkatična kislina
najboljša difefična In osuežnio£a pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-farih. oblstnih in mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredsfuo
pri karlovovarijskem in drugih kopeliŠKih ZdraV-JenJih in kot poznelše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
izvirek: GiesshBbl Sauerbrann,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastoni in frar.Ko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloje pri Mihael Kastner-u. Peter lass-nlku in Andrel Sarabonu. Liubllana. 3007
Db s«
3238
prostor za zlaganje drv in premoga.
Kventuelno se kupi taka trgovina v Ljubljani. Ponudbe na P. Alesovoc, Št. Vid ob Glini, Kor.
Iz proste roke se proda po zelo nizki ceni
asa.
v Trzinu s hlevom, kletjo, nekaj sadnega drevja in gozda takoj za hišo. - Skupna cena hiše je 3000 kron. Več pove Marija Habjan, Domžale 68.	3197
Kadar hočete dobro blago kupiti, obrnite'sc na tvrdko
pri „S0LNCU" za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame. gospode In otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagro.nih vencev, trakovi z napisi. Bluze, vrhnja In spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd.
Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se!
3009
Priporočam slavnemu občinstvu v Ljubljani in okolici svojo veliko zalogo raznovrstnih
enostavne do najfinejše izvršitve, dalje grobnih okvirjev, plošč in raznih drugih v kamnoseško obrt spadajočih predmetov.
Ker se razproda vsa zaloga spomenikov, se prodajajo isti za lastno ceno.
Ljubljana, Komenskega ulica 26.
2892
V nobenem glavnih mest avstrijske monarhije ne dobite tako veliko detailirano trgovino, da bi imela v zalogi toliko
damske konfekcije
kot moja. Imam ogromno zalogo najmodernejših in najelegantnejših man-teljev, paletotov, ragianov, gledaliških plaščev kakor tudi kostumov do najfinejše izdelave.	318<j
Bluze, krila, spodnja krila, pletene jopice kakor tudi obleke za moške, otroke in dečke, fino izdelane po čudovito nizkih cenah.
Nobenemu ni pri meni teška izbera jopic, paletotov, ragianov in kostumov za deklice.
Istotako velika izbira najmodernejših oblek, ragianov, površnikov in klobukov za gospode.
HnaleSko skladišče oblek 0. Berintovlf. iju&lfana, Bfestol trs 5.
popolnoma zdravo, prebrano, debelo ter suho in očiščeno blago kupuje v vsaki množini in cele vagone, dostavljeno kolodvor ali v I. ljubljansko javno skladišče Ljubljana, po solidnih dnevnih cenah tvrdka:
Iv. A. Hartmann nasl. A. TOMAŽIČ 3102	pisarna Marije Terezije cesta, Ljubljana.
Ivan Jax in sin
Ounaiska cesta iT, ljwbč?ana.
£&Oi©S2l iz prvih tovarn Avstrife* ..i ■ DURKOPP. STVRIA, VVAFFENRAD. .
" V Šivalni stroji
in stroji za pletenje.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
: Adlcrfcvl :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko
I	Salon steznikov.
§	Priporoča steznike lastnega izdelka najnovejše
B	pariške fasone po meri, kakor tudi vse v to
&	stroko spadajoča dela se izvršujejo po želji.
■	Popravila in čiščenje steznikov se hvaležno
J®	sprejema.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.	3243
Kot učenka
želi vstopiti v kako trgovino v mestu ali na deželi Holflira stara 15 let, velike močne postave, UoKllLu, ki je obiskovala meščansko šolo ter je zmožna slovenskega in nemškega jez ka v govoru in pisavi. — Cen.;eno ponudbe naj so pošljejo na upravo „Slovonca" pod naslovom ..Poštenost" pod štev. 3241.	3241
Proda se iz proste roke • v
s 4 stanovanji v Novem Vodmatu št 123 pri Ljubljani. Več se izve istotam. 3220
Vi najdete
lajšavo svojih bolečin, ki jib iurtte vsled rev-matizma, protina ali uevralgije, če rabite izkušeno ter zdravniško priporočeuo sredstvo
CONTRHEUMAN
I besedni znak za (mentolov siiicitiran kostan ev izvleček)
za hitro-nomiritev in ozdravljenje, za | splahnjpjLpt.eklin in zopetno pridobitev pregil^H^člei ;ov in odstranitev utri-1 panja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanjo, masažo ali obkladke. 1 pušica 1 krono. Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. F R A G N E R - ja, J
c. kr. dvornega doDavitelja, PRAGA III., št. 203. j
I Pri naprej plačilu K t-50 se pošljo I pu&ica fianko n i>	»>	«»•—	5 »	n
., »•- „ ., I« Pozor na Ime izdelka in lzd.lovatel)a 1
ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rib. Sušnik, Jos. Čižmar,
dr. G. Piccoli.	3117 |
krojač v Ljubljnl, Sv. Petra cesta 14.

se priporoča sl. občinstvu za ranogobrojen poset zhisti pa pree. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleko (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
far-
Življenjsko vprašanje za vsakega
jc zdrav ielodoc. Zatorej jo olovoška dolžnost, t;a ohraniti ali pa, ako jo nastalo žo nesoglasio, odpomoči.
Glaeom brezštevilnih zahvalnlc so sc izborno obnesle pri zboljšanju teka, odstranitvi slabo prebavo, zaprtja, pehanja, zopernega okusu, raznih boločiu zaradi motenju v prebavi že več kot tri desetletja,
BRADT-jeve želodčne kapljice
prej Marijaeoljske kapljico imenovano, kot najzanoBlivejše domačo srodstvo proti želodčnim boleznim pri otrocih in odraslih.
Varujte so enako^lasečih so porja-vr<Jb in potvar ter pazite na zraven stoječo varstveno znamko Matere Božje z
Hotetom na desnici	>,-.
in lia podpis	V<Wy'V-ft
Dobiva sc v lekarnah v iteklonicah po 00 vinarjev in K t-BO. . Razpošilja v provinco lekarnar C. Bre.dy, Dunaj I, Floischmurkt 2(387 (U steklenic K &-40 dvojnato steklenico K 4-80 franko vseh stroSkov),	3222
za Kranjsko išče izvozna tvrdka v Trstu. Oziralo sc bo lc na osebe z dobrimi referencami. Pisma pod šifro »Hugo« posterestante Trst, glavna pošta. 2769
Pri občini Bled je razpisano
mesto za stalno službo
5256
z letno plačo 800 K in 200 K od ogledovanja mesa ter prosto stanove nje in služI eno obleko.
IZPELJ HVH
vseh poslovnih transakcij. Izdajanje Čekov, nakaznic - J
IH KREDITNIH PISEIYT$ !»
za vsa oiavna in stranska mesto in- in inozemstva, t
C. KR. PRllflL BMICIM in mElUHLIllCIlfil DCLI1ISHH DRUZBH
Akcijski kapital: 30.000.000 kron.	Rezervni zakladi: 22,000.000 kron.
ff	OSREDNJA MENJALNICA:
DUnHJ I., WOLLZEIL£ šteo. fl.
Baden, Češka Knmnlca, Čeftka Lipa. Brno. Gnblnnz, N. Graslltz. lnomost. Krakov. Lltomerlce, Moravnkl Zumpcrk Miidllng, Meran, Novi Jl£ln, Pisen. Praga. I.tberce, Tepllce. Scnov Dunajsko Novomeslo. Cvllava
MERKUR
♦ ♦
♦ ♦
NHKUP III PRODHJH
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., Itd.
Zavarovan|8 proti W\ pri mm sreCH in vreilii. papirjev
Prospekte in cenike premij zastonj in franko
It
TrZISke novice.
t Napredek. Tovarna Goecken je dobila nove stroje za izdelavo črevljev, tudi domača, slovenska tovarna Klofutar poslavi v svoji črevljarni nove stroje. Gosp. inženir Pollak gradi veliko stro-jarno, v katero bo mogoče sprejeti večje število delavcev. Vse dosedanje trži-ške tovarne pa presega po svoji eleganci, po higijeničnih in najmodernejših napravah krasna tovarna Kozina ob kolodvoru. V nobeni tovarni ni v zdravstvenem oziru tako preskrbljeno, kakor v novi Kozinovi tovarni, kjer delajo delavci in delavke v svitlih, snažnih prostorih. Nič ne pretiravamo, ako trdimo, da je ta tovarna ena najmodernejših v državi.
t Žaloigra »Garcia Moreno« se bo predstavljala jutri ob pol 8. uri zvečer v društvu sv. Jožefa. Predstavljali jo bodo naši Orli. Nastopilo bo okrog 25 oseb na odru. Imenovana žaloigra je dosegla na vseh odrih lepe uspehe. Vabimo k obilni udeležbi. Vstopnice se dobivajo v trgovini g. Petra Gregorec.
t Društvena predavanja se vrše vsak torek ob osmih zvečer v moški dvorani. Prvi je predaval g. Vinko Tavčar »O Martinu Slomšku«. Zadnji torek je govoril g. kaplan Go!6 o narodnosti ter pozival navzoče, naj bodo vsikdar zvesti materinemu jeziku. Prihodnji torek zopet v društvo.
t Jugoslovanska Strokovna Zveza je že prekoračila število 100. Šteje že okrog 110 članov in članic. Le pogumno dalje! V organizaciji je naša moč! Vpisovanje je ob torkih in nedeljah v društvu.
t Telovadni odsek ima redne vaje ob sredah in sobotah večei'. Načelnik Zupan se je udeležil minulo nedeljo prireditve goriške podzveze Orlov v Mirnu pri Gorici.
t Občinske table s samonemškimi napisi so izginile po nalogu občinskega urada. Napravile se bodo nove v domačem jeziku. Tudi ljudska šola dobi nove napise.
In modno blago za gospode In gospe priporoča Tzv.tilSa
Prokop Skorkovsfcy In sin
v Humpolcu na ČcSkcm.
Viorcl na zahtevo franko Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj Izgolovitl gospod, obleke.
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
Žitno kavo, najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K 4-— po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr. porabni predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Praga VII. 586 Češko.	3010
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri „Ljudskem zavarovanju". Zagotovljen jo dober in trajen zaslužek. Ponudbo pod „Liudsko zavarovanje" na Slovensko Stražo v Ljubljani. 2601
5
Kemčny (Kaschau) I.
Vam plaCam, ako Vaših kurjih oCes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hia-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	2519
Poštni predal 12/160, Ogrsko.
Celje Slovenska tvraKo! Celje
Izdeluje velike 26 198
mostne tehtnice *m
vseh sistemov in velikosti za tehtanje vozov in živine. Prevzame iste tudi v
prenovljenje. J V AN REBEK, stavbeni in umetni ključavničar, Hermanova ulica št. 10.
Konfekcijska trgovina
in	970 50
zavod za izdelovanje oblek
po meri
K Kune, Ljubljana
Dvorski trg	Židovska ulica
priporoča svoje izborne izdelke
vsakovrstnih jesenskih in zimskih oblačil.
Strogo solidna postrežba,
Najnižje, stalne cene.
.. Kustrovani ceniki na razpolago! =====
Zajamčeno pristno
Slivovko Hruševec Brinjcvec Tropinovec Vinsko žganfe
iz lastne žganjarne se dobe v množinah od 25 litrov naprej pri veležga-njarni sadja	959 (52)
m.Stosner $ Co.,
Ljubljana, poleg pivovarne „Union". Proda se
Oba stroja sta popolnoma dobro ohranjena. Naslov se izve v upravništvu tega lista pod št. 3191. (Znamka!)	3191
li|, sodarshi mojster,
Cesta na Rndolfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
sodov,
Prevzema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
3412
mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-htevanje tudi na dom, Parna žaga SCAGNETTI za držav-nim kolodvorom.	1842
Prssda se škorci nou
3163
o Knaflcoi ulici 4 leoo pritličje.
na obrazu in na rokah odstranjuje v petih minutah
lir. U. ia
zajamč. neškodljiv, gotov uspeh. Škatlja za K4-— zadostuje. Razpošilja strogo diskretno
Kis.dr.A.Ris, LaHoratorii Dunal IX, Beraaasse 17 H.
kateri ima veselje do trgovine, zdrav in no pod 14 let star, dober v računanju, sprejme se takoj in pod ugodnimi pogoji v večjo trgovino v mestu na Gorenjskem. Oni, ki ume strojepis in tesnopis, ima prednost in že nekaj plače. Kaj več pove iz prijaznosti uprava tega lista pod št. 32 37.	3237 2
c)Zox>0 je&evit>fio -in sima&o I\tayo ■za ženadc. obfe&e -psi
cR. SlCiftlaitc
Cfzoz,ce> na rafitctJO. (Pene iti-rtie. ^osttei&a z\laito doSta.
3229
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizkj tovarniški ceni M. Eosner & Co., Ljubil ana, poleg pivovarne Union.
960 (52)
r
Pazite na sledeče vrstice.
ic
Vas sili, da mnogo sedite.
Vi trpite na zaprtju.
Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče iu lahko odvajajoče domačo zdravilo ki ublaži in odstrani znano nasledko nezmer-nosti, slabe diete, pre.hlajenja in zoprnega zaprtja, n. pi. gorečieo. napenjanje, nezmerno tvorbo Kislin ter krče je dr. Rose balz m za želodec iz lekarne 13. Fragnerju v Pragi.

S
VARILO! Vsi d.eli einb lažo —— Imajo postavno deponovano varst. /.n inke
GLRVNfl ZALOGA: LEKRRNfl
B. FRF\Qri£R-ja, c. ln Kr. dvor. dobavitelja, „Pri črnem orlu", PRRGH, Mala strana 203,
vogal Xerudovo ulico.	311'J
tti" Po poŠti se ra:poyija vsak dan. '»jj Cela stekl. 2 K, pol stekl.) K, l'ro(i naprej vpošilj. K t jO so pošlje molu steklenica, za K -'-SO volika steklenica. za Iv 4*70 2 veliki stelciiioi za K 4 veliko stcklcnice za K H2-— 14 vol. steklenic poštnino prosto
na vso postajo avstr.-ogr' monarhije. Zaloga v lokurnah avstr.-ogr. — V Ljubljani: Kih. Sušnik, Ur. O. 1'iccoli, Jos. Cižinar
Proda se
J
sredi trga z gospodarskim poslopjem, vrtom in nekaj njiv, pripravna za vsako obrt. Vprašanja na M. Hribar, Mengeš. 3221 1
hripnost. katar in zasllzenle, krtnl in
OJlOVSki kaSlli slastne
Kaiserjeve prsne karameles jelkami'',
fllOO notarsko poverjenih izpričoval od zdravnikou '-'avV/ in zasebnikov zajamcujo gotov uspoh. Izredno prijotni in slastni bonboni.	3091
Zavoj 20 in 40 vinarjev. OvojCek 60 vinarjev
Prodajajo Jih v LJubljani lekarne: Ubald pl. Trnkocry, Rilmrd Sušnik, lir G. Piccoli, Deželna lekarna, Mr. Pb. And. Bohinc. Mr. Ph. Jos. Cižmar, Ant. Kane. drogerija; B. Cvančiv-a drogorija nAdrijau. — Lekarno na deželi: Danici l'irc, ldrJja. ,T. llorgmanu, J<ovomesto. O. Andrgancio, Novo Mesto. »)ur llus, Vipava. Milan Wacha,Iilotlilia. A. Koblek, Kadov\jica. Hiuko llrilli, Litija. Karel Savnik, Lekarna pri Sv. Toojioi, Kranj. Fr. Baccaroich, Postojna. Jos. Močnik, Kamnik. E. Burdyeh, Skotja Loka. lir. Pb. Bohulav Lavica, loka/mar, Tržič. Pb. Mr. fc. Kožolj, Josonicc. V. Arko, trg.. Senožeče. .Tos. Budolt. drogerija, Litija. J. Kandušar. trg., Mungoš.
3031 1
F. K. KAISER, puškar
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6.
Priporoča svojo največjo zalogo pušk in | samokresov ter lovskih priprav. Avtoma-^ tične pištole: „Browning", „Steyex" itd.
|	Najboljši topič „SaIut". ■
V zalogi ima vse potrebščine za ribji lov, v največji izbiri po najnižjih cenah. Poprava koles (bicikljev) ter njih delL Popravila točno in ceno. Umetalni ogenj. G. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prosto.
Zimski barhenti!
Kdor rabi dobro iu pristnobarvno barhenfce, flanole u srajce in drugo perilo, lanono in bombažamo kanafas«, celire, platno, inlot, brisače, rjuho, zimsko blago za dam«) iu gospode, žepno robco in ilrage tkanine, naj se oben« na krščansko tvrdko	2881
Jaroslav Marek, ročna tkalnica 48.
v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko)*
Vzorci se pošiljajo zastonj iu poštnine prosto. V ralogi imam tudi veliko množino ostankov zimskeea barhenta, ilanele, kai&naua itd., in razpošiljam v zavojih po 40 m sa 10 K, prvo vrsto za 20 K, iiuejše vrste za 23 K franko po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Srajce gospodo iz Ilanele ali celirja 1 komad K 180, 2 20, 3 60, m 4. Pri odjemu 0 kom.^ srajc jih pošljem franko. Pri naročilih zadošča navedba širine vratu. Dopisuje se slovensko.
J. duha
vljudno vabi k nakupu umskih potrebščin v svojo rr.a-nufakturno trgovino „ Pod Tranio" Stari trg št. 1-
3226
želi dobiti službe, najraje v kakem	w
župnišču, ali pa pri kakem drugem	li
krsčanskem samskem gospouu. Naslov	^
pove uprava tega lista pod St. 3219.	0l
v 10 letu bi rada vstopila
kot vajenka
v kako uianufakturno trgovino na deželo na Kranjskem ali Štajerskem. — Ponudbe naj se pošljejo do 20. oktobra na upravo .,Slovenca" pod naslovom ,,Deklica št. 31S4".
Trgovci!
Esenca za kis, 1. d;t 30 litrov najmočnejšega vinskega kisa. 5 kg pošiljka K 0-—. — Mast za čevlje (Globin) 100 škatelj K 10'—. — Esenca za rum K 5'— kff, tudi za slivovko in borovničar itd, pošilja po povzetju „Paracelsws", kem. tovarna, Sternberg, Morava.	3228 i
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
prav.
Tcleion št. 41.
Splošna prometna banka podružnica
Centrala na Dnnaln. - Ustanovljena 1864. -30 podružnic. Vogal marffln trg —
So. ?etra cesta.
Delniški kapital In rzserve 52.C00.000 Kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižico brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar sc lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (aepoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3909
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskib in inozemskih mes" tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanjo vrednostnih papirjev. — Kupovanje ln prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najcmodaja varnih predalov sutnoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanja vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lusinim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja*
Ustmona in pismena pojasnila iu nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilne knjižice dne 30. septembra 1912. K 75,398.335-—
Vedno kr?sne novosti, dobro blago
in po že znano najnižjih cenah dobite
v modni irgovmi Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
Špecijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, la. kako-vos Ji; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših molkih klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd., ter velika izbira najmodernejše kožuhovine.	3483
Najceneje
vse vrste slamoreznice in vse druge poljedelske stroje ter železnino ponujata Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
549	Ne zamudite zahtevati cenik.
Odlikovana z zlato medaljo in s častno diplomo na naiveč ih razstavah tuzemstva in inozemstva.
Izgotavlja skupne harmonične zvonove v vsaki velikosti, vsaki zaželjeni teži, številki in glasu, kakor tudi posa-nezn« zvonove k drugim, zagotavljajo soglasje in čistoglasen razdoneči zvok.
Sestavlja železne odrenice za oporo zvonov, izvršuje popolno montiranje in prevzame vsa popravila v teku enega leta na lastne stroške.
Dovoljujejo se ugodne cene in povoljni plačilni pogoji, kateri so plačljivi samo po odobrenju in v slučaju, da so zvonovi v splošno zadovoljnost izvršeni.
Izdelava tudi kipe, plakete, vence iz bronsa in vsakovrstne druge umetne izdelke.
Na željo in brez zaveze se razpošiljajo načrti in obrisi, se dado uveti in pojasnila, eventualno lahko pride tehnično izobražena oseba na pogovor k naročevalcu.
Poizvedba pri	3080 52
Francesco Broiii v Gorici.

Tomasova žlindra
znamka ^ zvezda
je najcenejše in skozi desetletja preizkušeno najboljše fosfornokislo gnojilo za ir&tfHŠke, pašnike in detelfišča, pomnoži dvakrat do trikrat pridelek ter izboljša tudi kakovost rastlin. Ako se sedaj v jeseni trosi na grudo, učinkuje vidno že spomladi. — Svari SB pred rairivrcdnlni blSBCKl! Naročila na cele vagone in na drobno sprejema
Veletrgovina z železnino MERKUR" 2675
Peter Majdič v Celju
kjer je zaloga in prodaja tvrdke Thomaspliosphaifabrike!!, BErlln. Hr. 35.
«
9 9

m-mJSLmM.mMM3MMMMMM. 9L o
j O O O ,,■>!.<<> O O O i 1 t ( 1 O O O O ■■ I fD CD O O O ' O O O O O O Q Q o O [IOiJuhOOI o
' OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O O O O o O OOOOOOOOOOOOuoo o o
Preselitev gostilne.
Slavnemu občinstvu, posebej pa cenjenim dosedanjim gostom vljudno naznanjava, da sva svojo gostilno „Pod gabrom" pred Igriščem štev. 1
l£sr preselila pod naslovom „Pod Rimsko lipo" pred Igriščem štev. 2.
Točila bodeva pristna bizeljska in istrijanska vina ter vedno sveže pivo. Za dobro kuhinjo je skrbljeno.
K obilnemu obisku prijazno vabita
Ivan in Frančišča Ogorelc.
•MUH

§
»
«

3057 S
V konkurzu gospoda Ljudovika Dollenza, trgovca v Ljubljani, Prešernova ulica št. 12, se proda trgovinska zaloga, obstoječa iz perila, nogavic, galanterijskega in sploh mešanega blaga v inventurni vrednosti 25.061 K
oferSnim potom v celoti en Moc.
Ponudbe za inventurno vrednost ali nad njo in tudi 10 °/o pod inventurno vrednostjo se brezpogojno uvažujejo in se sprejme najvišja ponudba.
O ponudbah, ki bodo nižje nego 10o/0 pod inventurno vrednostjo, si pridržuje upravništvo konkurzne mase posebno odobritev; sprejela se bo povsod le najvišja ponudba.
Vsak ponudnik je vezan na ponudbo do 1. novembra 1.1. in ima ob izročitvi ponudbe položiti za vadij 2500 K. Vse ponudbe je izročiti konkurznemu upravitelju gospodu dr. Fran Tomlnšeku, odvetniku v Ljubljani, Sodna ulica št 8.
Došle ponudbe se odprejo dne 25. oktobra. Sprejeti najvišji ponudek je založit! pri konkurznem upravitelju v gotovini do 1. novembra 1.1. in potem takoj prevzeti celotno zalogo.
Za popolnost zaloge ter inventurnega zapisnika in za kakovost blaga ne prevzame konkurzno upraviteljstvo nobene odgovornosti.
Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju; isti izkazuje na zahtevo zalogo in podaja vsa potrebna pojasnila.
Dr. Fran Tomfnšek,
konkurzni upravitelj.
SBBBSBtaBBBiHBflBflBBB
B B B H fl B
Pozor!
Gospodinje!
Ne kupu te presnega masla ali nadomestila zanjo, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
BLAIMSCHEINA
B
B B
H B
95
9»
93
ni rastlinska margarina.
Fe izdeluje iz najčistejše goveje obistne tolšče z visoko pasteriz rano smetano, ima torej največjo redilno vrednost in je resnično zdrav.
ni umeten, nego najčistejši naravni izdelek.
1®	0,' cenejši od navadnega presnega masla in
>0*» a V K hM Evi za	/Q zajam{eno mnog i izdatnejši nego to.
IMlIKURfl"
m
B
a
B B
B
SWO BLAIMSCHEINOV „UNIKUMI"
je resmčuo ed!no in pravo nadomestilo za presno maslo, ki dalsč prekaša vse
doslej hvalisano.
Izdelovanje
bLft ItfSSCHEINA „UN KUM- ij^v
kontrolo in jo to razvidno ua vsakem zavitku.
B B
D
Cenjena gospodinjai
t
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov iu rabite za nadomestilo presnega masla za
pečenje
praženge
M
se
B B
B B B
S
samo
KnSiasiCe	1771
msislen Emilu
BLAIMSCHEINA »UMIKU
Dobiva so povsod.
i,li EJ
PoizkuSnje gratis in franko.
Združene tMOPiroice za margar tu* in presno sraiasSp, Dunaj X H.
»nHBBlBIBKBSIflH
B
B H U
m
ra »j
H
E B
Em is