TOŽILSTVO v LJUBUAf ■m ošlo i o. Vi. r<*: >1 Poittilnš plačan® s gofovM, Leto XII., štev. 134 Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon SL 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. [nseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — TeL 3492 k> 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Koceoova ulica št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« (jam St 11542. Praha čislo 78.180 Wiern St 105.241. krat,. prilog Ljubljana, sobota 13« junija 1931 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva uica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL & Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Papež se hoče preseliti v Francijo? Senzacionalna vest velikega poljskega Usta — V Vatikanu baje resno razmišljajo o ponudbi francoske vlade, naj se papež naseli na otoku Korziki Krakov, 12. junija, d. Današnji »IIu-strowany Kuryer Codzienny« objavua izviren dopis iz Rima, v katerem ugotavlja, da se ie konflikt med Vatikanom in rimsko vlado na videz ublažil, da pa podzemski vulkan nenehoma kipi in vre ter lahko vsak hip preseneti svet z novim, še hujšim izbruhom. Nevarnost je tern večja,ker člani Katoliške akcije ai-so v svoji bojevitosti niti malo popustili. V Vatikanskih krogih zatrjujejo, da papež Pij XI. ne spada med osebe, ki se rade umaknejo z bojišča. V Rimu neprestano krožijo vesti, da bo papež zapustil Vatikan. Prav te dni se ie razširila senzacionalna novica, da ie francoski poslanik v Vatikanu ponudil papežu v imenu svoje vlade primerne palače in posestva na otoku Korziki, tako da bi se papež po odhodu iz Rima naselil na tem otoku. Da papež sam premišlja o možnostih odhoda iz Rima, pn-čuie to. da je francoski predlog odstopil pariškemu nunciju z naročilom, da si nemudoma ogleda ponujene palače in posestva, ki bi prišla v poštev. V vatikanskih krogih zatrjujejo, da je sicer Francija izvedla ločitev cerkve od države in da vodi znotraj protikleri-kalno politiko, da pa je to vendarle država, ki strogo spoštuje pogodbe in ki nikakor ne bi kršila pravice eksterito-rialnosti tal, ki bi jih odstopila papežu. Poudarjajo tudi, da papeževo bivanje v Rimu ni absolutno nujno, saj so nekoč papeži čez 70 let vodili cerkev iz Avig-nona. Zaradi tega ni nikakšnih načelnih zadržkov da se papež ne bi mogel preseliti iz Rima na Korziko. Samo ob sebi se ume, da bosta Italija in zlasti Rim sama napela vse sile, da ne pride do tega, zakaj s papeževim odhodom bi večno mesto izgubilo dobršen del svojega slovesa, pa tudi vir bogatih dohodkov. V primeru preselitve papeškega dvora na Korsiko bi se svetovno katoliško življenje osredotočilo okrog Francije in veliko vprašanje je, ali bi naslednik sedanjega papeža bil zopet Italijan, tem bolj, ker so že v sedanjem kolegiju, ki šteje 52 kardinalov, mozemci v večini. Italijani se boje, da se izpraznjena kar-dinalska mesta ne bodo zasedla z njihovimi rojaki, marveč da bo papež imenoval Francoze in Američane, ki se že dalje časa zavzemajo za vplivnejši položaj v vodstvu katoliške Cerkve. Vsekakor je treba te vesti «Kuryera« sprejeti z vso rezervo, vendar so značilne za sedanje nervozno ozračje v Vatikanu. Nj VeL kralj položil temeljni kamen za novo palačo Jugoslovenske akademije Pomembna in lepa kulturna svečanost v Zagrebu - Nj. Vel. kraljica zopet med siromašno deco Zagreb, 12. junija, n. Dopoldne ob 11. je bil svečano položen temeljni kamen novi paiači Jugoslovenske akademije znanosti ln umetnosti na trgu Kralja Petra. Ves trg je bil okrašen z zastavami in dragocenimi preprogami. K slovesnosti se je zbralo mno-gobrojno občinstvo. Pri temeljih nove palače so pričakovali Nj. Vel. kralja, maršal dvora. Dimitrijevič, nadškof dr. Bauer,^ ban »Ir. Perovič, poveljnik armije in divizijo, bivši minister dr. Mažuranič, minister dr. Frangeš, bivši ban dr. šilovič, mest. nač., direktorje univerz z profesorji, preds. Akademije znanosti in umetnosti dr. Manojlo-viča z mnogimi člani in dosti drugih odlič-nikov. Točno ob 11. je prispel kralj z ministrom Maksimovičem in adjutantom polkovnikom L<=ko. V drugem avtomobilu sta vladarja spremljala minister dvora Boško Jeftič in prvi adjutant general Savič. Prvi je pristopil h kralju predsednik Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Maaojlo-vič, nakar se je kralj pozdravil z navzočimi odličniki. Prisotni so prirejali kralju navdušene ovacije, nakar je nadškof s spremstvom posvetil temeljni kamen. Tajnik akademije dr. Boranič je prečital posebno listino, na kateri je zabeleženo, da je bil v času vlade Aleksandra I. kralja Jugoslavije, pokrovitelja akademije nadškofa dr. Bauer- ja ln njenega predsednika dr. Manojloviča položen danes temeljni kamen te velike zgradbe z iimenom »Dom Aleksandra I. kra^ Ija Jugoslavije za Jugoslovensko akademijo znanosti in umetnosti.« Po prečitanju je listo prvi podpisal Nj. Vel. kralj, nato minister za prosveto Boža Mak&imovič, maršal dvora, nadškof dr. Bauer, predsednik akademije in še drugi. V kovinasto posodo so poleg listine položili tudi tri cekine s sliko kralja Aleksandra in zazidali to posvetilo v temeljni kamen. Pevski zbor je nato zapel Milojevlčevo skladbo »Jugoslavija«. Nj. Vel. kraJJ se Je nekaj časa razgovarjal z navzočimi in se zlasti zanimal, kako napreduje delo za postavitev spomenika kralju Tomlslavu. Po slovesu se je kralj odpeljal v dvor. Zagreb, 12. junija, n. Popoldne ob 4. je obiskala Ng. Vel. kraljica dom za zaščito dece na Selški cesti. Kraljico sta spremljala ga. švrljugova in kapetan Simič. Pri vhodu v dom je pozdravila kraljico ga. Bazala, neka gojenka pa jo je pozdravila z deklama-cijo. Kraljica se je dalje časa razgovarjala z otroci in si ogledala ves dom. Nato se je odpeljala v Maksiimir k otvoritvi golfskega igrišča. Ob prisotnosti kraljice sta nastopila v prvi golfski iigri angleški poslanik na našem dvoru Henderson in ataše Oxhey. Mal poraz francoske vlade Pariz, 12. junija, g. Vlada je danes do« živela v zbornici majhen poraz, ki pa ne bo imel političnih posledic. Socialistični dodatni predlog, ki je zahteval nekaj čr* tanj v mornariškem proračunu je bil spre* jet z 261 proti 251 glasovom. Nadaljnji do« datni predlog za črtanje kredita 100.000 frankov za socialno zavarovanje je bil s 466 proti 87 glasovom odklonjen. Končno so bili vsi dodatni krediti sprejeti brez de« •bate. Francoski manevri v Tunisn Pariz, 12. junija č. Ob tuniški obali se vršijo veliki francoski manevri pomorskih, zračnih in suhozemnih sil. Vaje bodo trajale do 18. t. m., ko bedo zaključene z veliko nočno borbo. V Parizu izjavljajo, da imajo manevri nalogo dognati, s kakšnimi minimalnimi silami se more braniti obala Afrike v primeru nenadnega napada. Napad na vlak v Franciji? Pariz, 12. junija s. Na brzi vlak med Metzom in Strasbourgom so včeraj ponoči streljali. Krogla je vdrla v poštni voz in ranila tamkaj revizorja voznih kart. V bližini kraja, kjer so streljali na vlak, so se vršile takrat strelske vaje s strojnicami, vendar še ni ugotovljeno, ali gre samo za izgubljeno kroglo ali pa za napad. Polom velike hamburške tvrdke Hamburg, 12. junija. Ena izmed največjih prekomorskih tvrdk v Hamburgu Schlubach-Thiemer & Co. je ustavila plačila. Višina pasiv še ni znana. Samo inozemski dolgovi se cenijo na okroglo 15 milijonov mark. L. 1867 ustanovljena tvrdka se je bavila z uvoznimi, izvoznimi, bančnimi in kolonijalnimi posli. Naraščanje prebivalstva na Kitajskem Nanking, 12. junija. AA. Po podatkih trgovinskega ministrstva ima Kitajska 474 milijonov prebivalcev. L. 19l0. jih je imela. 313 milijonov. Poljski protest proti »Stahlhelmucc Berlin, 12. junija. AA. Zunanje ministr« stvo je prejelo poljsko noto, v kateri opo« zarja varšavska vlada nemško vlado na na« stop »Stahlhelma« v Vratislavi, ker je bil v nasprotju z ženevsko pogodbo, po kate* ri je treba preprečiti vsako vznemirjenje ob meji. Poljska nota protestira proti ro« varenju »Stahlhelma«:, pri čemer se sklicu« je med drugim na resolucijo, ki jo je »Stahlhelm« sklenil v Vratislavi. Vladni krogi izjavljajo na to noto, da je »Stahlhelm« privatno društvo in da vla« da zato ne more preprečiti zasebnih skle* pov takega društva. Bančni polomi v Ameriki Chicago, 12. junija g. Chicaška bančna kriza zavzema vedno večji obseg. Včeraj sta bila zopet zatvorjena dva bančna zavoda s 70 milijoni dolarji insolvence. V celoti je v zadnjih 14 dnevih ustavilo plačila 27 bank na 200.000 kontih in nad 100 milijoni dolarji depozitov. Manjši zavodi so že ukrenili vse potrebno, da bi se zavarovali pred polomom. Konkurz francoske banke Pariz, 12. junija g. Regionalna banka v departementu Gard, ki je nedavno ustavila plačila, je morala danes napovedati konkurz. Senator Mejan, ki je bil interesiran pri zavodu, je odložil svoj mandat. Podaljšanje rusko - nemške pogodbe Berlin, 12. junija. Rusko - nemška po, godba o prijateljstvu od aprila leta 1906, ki poteče ob koncu meseca, bo podaljšana brez izpremembe. Pogodba zagotavlja obema strankama pogodbenicama nevtralnost v primern, če bj bila ena ali druga napadena od tretje strani, ter obveznost, da se ne priključi nobena stranka kakšnemu finančnemu ali gospodaskemu načrta, naperjenem« zoper drug© pogodbenico. USODNA SITUACIJA V NEMČIJI Obupna borba kancelarja Bruninga - Vlada odklanja sklicanje državnega zbora in napoveduje svojo demisijo Berlin, 12. junija d. V vseh političnih krogih brez izjeme izjavljajo, da je situacija v Nemčiji izredno kritična in kažejo zlasti tudi na to, da mora državna banka oddajati vedno večje količine deviz, da ohrani kurz marke, ki se je začel že resno majati. Krizo poostrujejo še srditi notra-nje-politični zapletljaji. Državni kancelar se pogaja z voditelji posameznih strank, vendar pa pogajanja še niso dovedla do nobenega pozitivnega uspeha. Predvsem gre za vprašanje, ali naj se skliče državni zbor ali pa naj prične posvetovanja o zasilnih uredbah gospodarski odsek državnega zbora, kar pa bi zopet moralo dovesti co sklicanja državnega zbora še v poletju. Spričo sedanjega razmerja med strankami in obstoječe notranje-politične napetosti ni nobenega dvoma, da bi zasedanje državnega zbora moglo končati zelo kritično, še bolj gotovo pa je, da bi bila zunanje-politična akcija, ki jo namerava započeti državna vlada v svrho olajšanja reparacijskih bremen, močno prizadeta od razprav državnega zbora, v katerih bi se pokazale vse politične strasti in sovražnosti med posameznimi strankami. Dr. Bruning je apeliral v prvi vrsti na patriotizem onih strank, ki vlado sicer podpirajo, ki pa ji povzročajo večne težave, namreč na ljudsko stranko, krščanske socialce, gospodarsko stranko in stranko podeželskega ljudstva. Državni kancelar ni prikrival namere, da poda demisijo, ako bi se državni zbor izrekel proti vladi, kar je skoraj izven dvoma, ako se enkrat sestane. Državni kancelar je danes odpotoval z zunanjim ministrom v Neudeck, kjer je predsedniku Hindenburgu poročal o posetu v Chequersu in Londonu. Takoj po njegovem povratku se bo jutri pokazalo, ali bo uspel s svojim naziranjem, naj se državni zbor ne skliče. Dr. Bruning je pripravljen pristati na gotove izpremembe v zasilnih uredbah, o katerih naj bi se dosegel sporazum v razgovorih z voditelji posameznih strank. Proti vsakemu drugačnemu obravnavanju zasilnih uredb pa se dr. Briining odločno upira. Državnozborski klub ljudske stranke, ki j! pripada tudi dr. Curtius, Je danes s pičlo večino sklenil, da bo glasoval v svetu seniorjev za sklicanje državnega zbera. Dr. Curtius je zapustil sejo, čim se je pokazalo, da bo večina poslancev za sklicanje parlamenta. Afront Curtiusove stranke Berlin, 12. junija. AA. Polnočna odločitev parlamentarn > skupine nemške ljudske stranke, da bo zahtevala takojšnje sklicanje parlamenta, je zelo poslabšala politični položaj. Ni dvoma, da bo kancelar Briining odstopil, ako bo odbor senjorjev parlamenta sprejel z večino predlog, naj se skliče parlament. Pred svojim odhodom k prezi-dentu Hindenburgu je kancelar davi izjavil novinarjem ponovno, da bo v tem primeru brezpogojno odstopil in odklonil sestavo novega kabineta. Po časopisnih vesteh je potekla snočnja seja ljudske stranke precej dramatično. Zunanji minister dr. Curtius in predsednik Državne banke Luther, k? oba pripadata ljudski stranki, sta zaman poskušala pre prečiti sprejetje resolucije. Po daljši debati so jo sprejeli s 16 proti 10 glasovom. Politični krogi menijo, da bo Bruning, ki se jutri popoldne vrne iz Neudecka, s pomočjo Hindenburgove avtoritete skušal prego-voriti ljudsko stranko, da revidira svoj sklep. Ni izključeno, da bo uspel. Ultimat socialnih demokratov Berlin. 12. junija- d. Socijalnodemokralski parlamentarni klub je davi razpravljal o svojem stališču do zasilne uredbe in do žabi eve po sklicanju državnega zbora. Soglasno je sprejel resolucijo, v kateri odklanja in obsoja zasilno uredbo ter zahteva njeno revizijo. Parlamentarno vodstvo je bilo pooblaščeno, da stopi z vlado v pogajanja m poskusi doseg od kluba zahtevane spremembe. Od izida teh pogajanj bo odvisno, kakšno definitivno stališče glede sklicanja parlamenta bo zavzel soc.ijalnodemokratski klub, ki se v torek zopet sestane. Ako se socijalisti pridružijo zahtevi po sklicanju parlamenta, bo za njo podana zadostna, v ustavi določena večina in parlament se bo moral sestati v najkrajšem Sašu- Zato zavisi vsa situacija od socijalistov. Desničarji zahtevajo rekonstrukcijo vlade Berlin, 12. junija, d. Poleg zahteve tež« ke industrije po preosnovi državne vlade v nekakšen direktorrj, ki bi naj mu nace« loval bivši predsednik državne banke dr. Schacht, se pojavlja v parlamentarnih kro« gih tudi zahteva po preosnovi vlade, ki naj bi obstojala predvsem v zamenjavi financ« nega ministra Dietricha in zunanjega ministra dr. Čurtiusa. . Kakor poroča*»Berliner Tageblatt« bi ra» di videli desničarski krogi kot naslednika dr. Čurtiusa nemškega poslanika v Beo« gradu v. Hassla, zeta bivšega admirala Tir« Slovo predsednika Doumerguea Zadnje predsedovanje ministrskemu svetu — Zahvala vlade — Postavitev diplomatskega zbora se je zahvalil za sodelovanje vladnih cla* nov in poudaril svoje zaupanje v oadaljno usodo Francije Pariz, 12. junija, s. Dopoldne je bila zad« nja seja ministrskega svata pod predsed« stvom predsednika republike Doumerguea. Na predlog zunanjega ministra Brianda je bil imenovan francoski poslanik v Madridu Corbina za poslanika v Bruslju. Sedanji francoski poslanik v Bruslju grof Peretti della Rocca bo upokojen. Francoski posla« nik v Moskvi Herbette je bil imenovan za poslanika v Madridu. Po končanem dnevnem redu je izrekel ministrski predsednik Laval v imenu vla« de odhajajočemu predsedniku republike zahvalo Francije. Predsednik Doumergue Pariz, 12. junija, s. Predsednik republi* ke Doumergue je sprejel dopoldne v E!y» seeju diplomatski zbor v poslovilni avdi« jenci. Pariz. 12. junija AA. Uradno poročajo, da bo slovesnost ustoličeni a novega predsednika Doumerja jutri popoldne kolikor mogoče preprosta. Takoj po slovesnosti bo Lavalovo ministrstvo, kakor ie običaj, formalno odstopilo. Gotovo pa je. da ostane sedanja francoska vlada še na krmilu. Borba za žitni monopol v češkoslovaški Nesoglasja med vladnimi strankami — Državno jamstvo za izvozne kredite — Odpor narodnih demokratov zasebnih družbah in bo država jamčila samo za zavarovanje. V tem pogledu toraj ni nobenih ovir, vendar pa se je položaj poostril, ker je narodna demokratska stranka Praga, 12. junija, h. V političnem položaju so v zadnjem času nastali zapletljaji zaradi težav z žitnim monopolom, oziroma zaradi zavarovanja bodoče letine in stabilizacije cen kruhu. Gotovo je, da bo v četrtek predložen parlamentu zakonski osnutek o zavarovanju izvoznih kreditov in da bo ta zakonski osnutek tudi sprejet Po tem osnutku bosta obstojali dve vrsti kreditov, in sicer za zasebne izvoznicarje in tudi zasebne odjemalce ter za primer, da bo pri izvozu odjemalec država ali avtonomna kor-poracija. V drugem primeru bo država jamčila dolgoročne kredite, dočim bo pri zasebnih odjemalcih kredit zavarovan pri zelo odločna proti monopolskim poslom, bodisi državnim ali sindikatnim. Stranka zastopa stališče, da bi .za ureditev in stabilizacijo žitnih cen popolnoma zadostovalo posebno postopanje za izdajanje dovoljenj ali pa medmimsterijalna komisija. Medtem se posvetujejo o tem vprašanju gospodarski ministri, ki pa do danes še niso prišli do sklepov. Kako se bo položaj razvijal dalje, se bo moglo oceniti šele v nekaj dnevih. Izgredi v poljski Šleziji Varšava, 12. junija, g. V mnogih krajih poljske Gornje Šlezije je prišlo v zadnjih dnevih do hudih nemirov med brezposeln nimi. Policija je morala rabiti orožje, pri čemer je bilo več oseb ranjenih. Posebno težki so bili nemiri v Rudi, kjer so brez* poselni razdejali premogokop Vavel. Poli« cija je oddala ,več salv v množico, vendar ni bil nihče ranjen. V vseh industrijskih krajih je bilo mnogo oseb aretiranih. Mednarodno posojilo Madžarski Pariz, 12. junija. Kakor javljajo iz Basla, je madžarska Narodna banka glede na težavni madžarski finančni položaj dobila pri banki za mednarodna plačila nujen kredit v obliki šestmesečnega redi-skontnega kredita v višini 40 milijonov švicarskih frankov. Poplave v Bolgariji Sofija, 12. junija. V zadnjih dneh so divjala po vsej Bolgariji velika neurja s točo, ki so povzročila velike poplave. Več mostov se je zrušilo. Po dosedanjih vesteh je bilo 11 mrtvih. Nadzorstvo nad dunajskim Kredit-anstaltom Dunaj, 12. junija, č. Kakor poroča »Korrespondenz Herzog«, bo vlada imenovala bivšega avstrijskega ministra Aleksandra Spitzmiillerja za kontrolnega organa pri Kreditanstaltu. Spitzmtiller bo zastopal pri zavodu interese avstrijske vlade, kakor zastopa Van Henger interese tujih upnikov, VVilsonova vdova pose ti Jugoslavijo Beograd, 12. junija. Po neki vesti iz New Yorka bo letos prišla na poletne počitnice v našo državo soproga bivšega predsednika Zedinjenih držav Wilsona. ' Nemške dobave za Rusijo Berlin, 12. junija. Pogajanja s sovjetsko vlado' zaradi dobave 200.000 ton železnih izdelkov so zaključena. Dobave bodo baje izvršene v dveh mesecih. pitza. Ta kandidatura bi bila ljuba tudi onim političnim skupinam, ki si žele ak« tivnejšo zunanjo politiko, za katero je Nemčija dala primer nazadnje z načrtom carinske unije. Kot naslednik finančnega ministra Dietricha se predlaga v desničar« skih krogih bivši nemškonacijonalni fmanč« ni minister Schlieben. Briining je nepopustljiv Berlin, 12. junija, g. No*ranje-politična situacija je dosegla stopnjo, v kateri ne gre več brez medsebojnih groženj. Nočni sklep nemške ljudske stranke, da bo v svetu najstarejših glasovala za sklicanje državnega zbora nima drugega pomena, ftot da bi prisilila državnega kancelarja dr. Bruninga za rekonstrukcijo vlade. Državni kancelar je to odklonil in izjavil, da tudi ne more dovoliti sklicanja državnega zbora, če bo nemška ljudska stranka vztrajala v svojem sklepu, bo podal ostavko celokupne vlade in odklonil tudi sestavo nove vlade, če bi mu bila poverjena. To naziranje državnega kancelarja prevladuje danes situacijo. Hindenburg za razpust parlamenta Berfin. 12. junija g. O današnjem razgovoru med državnim predsednikom in državnim kancelarjem v gradu Neudeck piše »Tempo«, da smatrajo v berlinskih političnih krogih, da bo državni predsednik smatral demisijo celokupne vlade, do katere naj bj prišlo v primeru, če bi se svet seniorjev izrekel za takojšnjo sklicanje državnega zbora za državi škodljivo in bi obenem državnega kancelarja pooblastil, da takoi razpusti državni zbor. Odmevi na newyor$ki borzi Newyork, T2. junija s. Vznemirjenje v Newyorku zaradi razvoja političnih dogodkov v Nemčiji je izzvalo padec nemških dolarskih bonov. Včerajšnji promet nemških dolarskih vrednosti je znašal 1,536.000 dolarjev, od katerih ie odpadlo na Yungo-vo posojilo 296.000. na Dawesovo posojilo 181.000 in na bone nemške Bank-u. Diskontogesellschaft pa 195.000. Youngovo posojilo se je prodajalo začasno po 94.5. Dawesovo posojilo pa no 95.5. Ameriške banke pozivajo svoj denar iz Nemči" . Vznemirjenje nima samo finančnih vzrokov, temveč izvira mnogo bolj iz skrbi zaradi političnih nemirov v Nemčiji. Bole se, da se bo to kritično razpoloženje še stopnjevalo. Seja vlade Beograd, 12. junija. AA. Da®es od 10. do 11.05 je bila pod predsedstvom predsed« nika ministrskega sveta in ministra notra* njih zadev generala Petra Žrvkoviča seja ministrskega sveta. Na njej so se reševale tekoče zadeve. Naši bojevniki v Franciji Pariz, 12. junija. AA. Iz Vichvja poro« čajo: Bivši jugoslovenski bojevniki so si po kosilu ogledali naprave tukajšnjega zdravilišča, kjer polnijo steklenice z zdTa« vdlno vodo. Nato so si v gručah ogledali javne parke. Zatem so se napotili v poslop« je magistrata, kjer je bil oficijelni spre« jem. Predsednik občine Vichy jim je želel dobrodošlico. V svojem govoru je dejal, da je prebivalstvo srečno, ker vidi v svoji sredi junake bratskega jugoslovenskega naroda. Meščani bodo ohranili ta obisk v trajnem spominu. Po svečanem sprejemu na občini so se bivši jugoslovenski bo« jevniki razvrstili v povorko, ki je krenila po glavnih ulicah mesta. V povorki so bili tudi odposlanci »Poilus d' Orienta«, FIDA« Ca, raznih invalidskih udruženj francoskih bojevnikov, občinskih oblasti itd. Občin« stvo kakor tudi gosti, ki jih je mnogo v Vichy, so pozdravili jugoslovenske bojev« nike z viharnimi aklamacijami. Po obho« du po mestu je bila zakuska, med katero je svirala godba. Povsod, kjer so se po« javili jugoslovenski bojevniki, so bili ži« vahno aklamirani. Novi člani francoske akademije Pariz, 12. junija AA. Francoska akade-mija je izvolila generala Weyganda in bivšega načelnika glavnega stana maršala Focha za svoja nesmrtna člana. Izvolili so tudi znamenitega pisatelja Pierra Benoita. Nemško-poljska pogodba o socialnem zavarovanju Berlin, 12. junija s. V državnem ministrstvu za delo je bila včeraj podpisana, nemško-poljska pogodba o socialnem zavarovanju, ki urejuje odnoiaje med obema državama v bolniškem, nezgodnem, invalidnem in nameščenskem zavarovanju. Izvoz grozdja in sadja iz Grčije Beograd, 12. junija. AA. Trgovsko-indu-stritjska zbornica v Solunu je obvestila trgovinsko ministrstvo, da se je v Atenah ustanovila neka delniška družba za izvoz svežega grozdja in drugega sadja. Pravila, so bila poslana kmetijskemu ministrstvu v odobritev. Družbo so ustanovile Agrarna banka, državne železnice in železnice Pelo-poneza. Delovati začne 15. t. m., temeljna glavnica pa znaša 5 milijonov drahem. Kmetijsko ministrstvo je pri tej priliki uredilo vse poslovanje z izvozom svežega sadja tako, da bodo družbe morale imeti kapitala najmanj tri militjone drahem. Grčija je lani iavozila svežega sadja v vrednosti 33 milijonov drahem. Gaston Doumergue Življenjepis predsednika republike Ga« »tona Doumerguea, ki se danes, po 6edmih letih svojega predsednikovanja, postavlja iz elizejske palače, da napravi mesto svo» jemu nasledniku, je v 6plošnih črtah sko* ro popolnoma enak življenjskemu poteku drug;h velikih francoskih politikov. Od« vetnik, poslanec, senator, predsednik sena« ta, vmes še to ali ono ministrstvo, pred« sedstvo vlade in visoko mesto v kolonijal« ni upravi, to je domala pot, ki jo v svojem življenskem veku obligatno prehodi fran« cosk-i državnik kol:čkaj slovitejšega imena. Tudi Doumergueova pot se ujema s to for« mulo, samo v krajevnih in kronoloških po« drobnostih je neka sama po sebi umevna razlika. Gaston Doumergue se je rodil 1. avgusta 1. 1863. v Aignes=Vivesu, v departmanu Gard. Po dovršeni šolski izobrazbi se je posvet'1 odvetniškemu poslu v Nimesu od 1. 1885 do 1890. Nato je prestopil v držav, no službo ter je služboval nekoliko let v francoski Indokini in v Alžiru. L. 1893. ga je mesto Nimes izvolilo v državni zbor, kjer je vršil sprva posle zborničnega taj« nika, 1. 1902. pa je prvič postal mimster, ko mu je Combes poveril koloni jalni port* felj. Kasneje je bil dve leti predsednik zbornice, v Sarrieujevem kabinetu mu je bilo poverjeno trgovinsko ministrstvo, v Clemenceaujev' vladi 1. 1906. pa je uprav« I i al tudi ministrstvo prosvete. Po padcu Barthouieve vlade je tedanja predsednik Poincare poveril Doumergueu sestavo ka* bineta (l. 1913.), v katerem je kot pred« eednik vlade obdržal tudi zunanje zadeve. L. 1914. je njegova vlada podala ostavko, t:k pred izbruhom svetovne vojne je Dou« mergue vnovič postal zunanji minister, pa je portfelj kmalu predal Delcasscju, 6am pa je prevzel zopet kolonije. To ministr* stvo je obdržal tudi po demisiji Vivianije« ve vlade v Briandovem kabinetu 1. 1915. Po Brandovi ostavki 1. 1917. je bila Dou« mergueu poverjena važna politična misija v Rusiji. L. 1921. je bil za kratko dobo tudi finančni minister, nato pa je bil izvoljen za predsednika 6enata, k< mu je pripadal že od 1. 1909. Z mesta predsednika senata je bil Doumergue 1. 1924. izvoljen za pred« sednika republike. Ta curriculum vitae je, kakor rečeno, v splošnih potezah stičen življenskemu po« tu skoro vseh francoskih državnikov, Dou« mergueov je celo v toliko precej povpre« čen, ker mož n; bil nikolj v ospredju sil« nih dogodkov svetovnega formata, niti ne protagonist kake pomembnejše afere fran« coske notranje politike. To mu ni škodo« v al o, marveč je bilo skoro celo merodajno za njegovo izvolitev na predsedniški 6to» lec. Dasi poprej širš; javnosti skoro po« polnoma neznan, si je Doumergue 6 svojo očarljivo osebnostjo že prva leta svojega predsedništva pridobil simpatije jn ljube« zcn francoskega naroda. Ljudstvu ga je pri« ljubila zlasti ?kolišč:na, da je rodom iz Gaekonje, domovine šegavih. spretnih in duhovitih ljudi d' Artagnanove^a kova. Tei romantiki tudi ni škodovalo dejstvo, da je b;l Doumergue prvi protestant na franco« skem predsedniškem stolcu, potomec stare hugenotske rodbin«. Francoska javnost ima globoko vero, da je predsedniška doba »moža z juga« vselej nekako srečno obdobje Francije. V dokaz navajajo Loubeta, FallieTeea in Doumer« guea in ako kdo omenja severnjaka iz Lo« rcne. Poincarčja. pravi povprečni franco« ski državljan: »Ni mu kaj reč:, ali pod njim je izbruhnila svetovna vojna, največ« ji narodna nesreča Francije.« Neposredna predhodnika Doumergueova, tragični Dee« chanel in nesrečni Millerand pa sta vzbudila v širokih slojih vero. da pod južnjakom Gaskonjcem gotovo pojde brez prevelikih težkoč in potresov. Kakor je videti, nada na Doumerguea ni bila neosnovana. Teh zadnjih sedem let sicer ni bilo brez temnih oblakov, vendar je Doumergue rešil dvanajst vladn;h kriz, kar ni malenkost za sedem let. Iz tega dej« 6tva sklepa danes tudi politike nevešč dr« žavljan, da je bilo za to treba velike modrosti in uvidevnosti in ne samo očar« [jivega smehljaja ter izredno fotogenične« ga obraza, ki 6ta lastna Doumergueu. To dvoje predsednika ni oviralo pri izvrševa« nju njegovih poslov, nesporno pa je, da sa ima ravno svojemu smehu, ki pridobiva, in svojemu obrazu, ki tudi na slikah ohra« ni tipično francosko ljubeznivost in dobro« dušnost, zahvaliti za svojo izredno popular« nost, kakršne doslej ni bil zlepa deležen kak predsednik republike. Ni slučaj, da je ravno pod Doumergue« ovim predsednikovanjem nastala optimi« 6tična narodna popevka »Avec le sourire«. Ta doumergueovski nasmeh so fotografske plošče ovekovečile ob sto in sto raznih pri« likah njegovih neumornih predstaviteljskih potovanj, razširjene so v desettisočih iz« vodih po Franciji ter nedvomno pričajo^ o modrosti, razumevanju in globoki srčni kulturi. Gotovo da je b'lo treba predsed« niku često velikega samopremagovanja za svoj značilni nasmeh, pa tudi v takih pri« merih se ne more govoriti o neiskrenosti, marveč je treba dati hvalo ravno odlične« mu samopremagovanju najvišjega predeta« vitelja države. So fotografije, _na katerih ima predsednik re6no lice, značilno J>a Je_, da se nihče ni podstopi] zajeti ta očarljivi smeh v zlobni karikaturi. Doumergue je svojo sedemletno pred« 6edniško dobo končal s čisto zasebnim in osebnim aktom. Oženil se je — zakrknjeni stari samec — z vdovo in materjo otrok, ki jim je bil krstni boter. Tudi ta čin mu služi v povečanje priljubljenosti, dasi mu nekateri zamerijo, ker je ta korak napravil močno na tihem. Vendar ima ta_ nejevolja v eebi zelo ginljivo črto: zamerijo mu, da jih ni obvestil, da bi se ž njim veselili in razpravljali ženitvene zadeve, kakor je to navada, kadar 6e pripravlja za enak korak dober prijatelj. Ne predsednik države, marveč ljubljeni prijatelj. Svojim rojakom Gaskonjcem ni ustregel, ker naženitovanj* sko potovanje ne pride v Aignes^Vives, marveč gre v Tournefeuille na posestvo svoje soproge. Pričakovali so ga in mu tega ne bodo nikoli odpustili — dokler ne pride vsa' za dan dva in se jim ne na« smeje. Tedaj pa bo pozabljena vsa jeza ognjevitih južnjakov. Ulične bitke v Nemčiji se nadaljujejo Neprestani izgredi komunistov in hitlerjevcev - Spopadi s policijo - Vedno nove žrtve Berlin. 12. junija, č. Snoči je zopet prišlo do hudih in krvavih neredov v srednji in severozapadni Nemčiji. Vse te demonstra ci-e se vrše očividno po načrtu. V Berlinu so imeli komunisti shod, na katerem je govoril njihov voditelj Halmann. Fo shodu so napadli komunisti nacijonalne socijaliste in je morala intervenirati policija. Pri spopadih je bilo reč oseb ranicnih. Aretirancev je 50. V Hamburgu so na Zeughausmarktu komunisti napadli policijo s kamenjem. Policija je najprej streljala slepo, nato pa ostro. V Bremenu so imeli narodni socijalisti shod, na katerem so jih napadli komunisti. Dva policista sta bila pobojena. ko pa je prišla pomoč, so se demonstranti zabarika dirali. Mnogo oseb je bilo aretiranih. Tudi v Kasslu je prišlo do ponovnih spopadov. Streljali so stražniki in demonstranti. Tudi tu se ie pričela demonstracija e napadom komunistov na narodna socijaliste. Smrtno poškodovan je bil neki delavec, ki je kasneje umrl, tako da so v Kasslu sedaj že tri smrtne žrtve. Prav tako je v Elberfeldu prišlo do hudih spopadov. V Lauenburgu so se demonstrante uprli policiji, ki jim je hotela preprečiti ropanje trgovin. Ubita sta bila en stražnik in en demonstrant, težko ranjeni pa dve osebi- Bremen, 12. junija, s. Zaradi ponovnih komunističnih napadov na narodne socijaliste je priredila danes krajevna skupina narodno - socijalisiične stranke protestno demonstracijo, med katero je prišlo zopet do komunističnih izgredov. Komunisti so obmetavali manifestante s kamenjem in kosi železa, ki so jih slučajno našli na te-stab. 12 policijskih uradnikov in mnogi narodni socijalisti so bili ranjeni. Devet komunistov je bilo aretiranih. Tudi nekaj k<* munistov je dobilo poškodbe. Španski škofje in volitve Madrid, 12. junija. AA. španski škofje so v skupni izjavi pozvali katoliške volil« ce, naj se udeleže volitev v ustavodajno skupščino in tako pomorejo kandidatom, vdanim cerkvi, do zmage. Enakopravnost Židov v Španiji Madrid, 12. junija. AA. V tukajšnji si« nagogi se je po 450 letih vršila prva Židov« ska poroka. Ženin in nevesta, Moses Co« han in Rachela Venitura, sta turška poda« nika. Poroki je prisostvovalo 40 odličnih Židov. V pregnanstvu živi 2.500.000 Židov, večinoma v vzhodnem Maroku in Južni Ameriki, španske Žide je izgnala 1. 1491. kraljica Izabela. Zahtevala je, naj se izse« liio ali pa prestopijo h katoliški veri. Po« ročne obrede je opravil rabin Coriat, do« broznani bančnik v Ceuti in voditelj giba« nia za povratek Židov v Španijo. Španska republika je zagotovila Židom popolno svo* bodo. Francosko posojilo Špatiijfi Madrid, 12. junija. Po izjavi finančnega ministra so se pričela med Španijo in Francijo pogajanja o večjem posojilu, španska delegacija z guvernerjem Narodne banke na čelu bo v prihodnjih dneh odpotovala v Pariz, da se pogaja o pogojih posojila. Težkoče francoske paroplovne družbe fariz, 12. junija. Že nekaj časa se nahaja velika paroplovna družba General Transatlantique, ki je pred letom zvišala svoj kapital od 200 na 400 milijonov frankov in ki gradi nov velik prekooceanski parnik, v finančnih težkočah. Težavni položaj te paroplov. družbe je bil v sredo povod razpravi finančnega odseka zbornice, ki sta se je udeležila tudi predsednik vlade Laval, finančni minister, minister za proračun ter minister za mornarico. Predsednik vlade Laval je predložil reorganiza-cijski načrt, ki bo te dni predložen zbornici kot nujen zakonski predlog. Re-organizacijski načrt določa povišanje državne subvencije družbi za prevoz pošte, moratorij povračil družbenih dolgov državi v znesku 35 milijonov frankov na leto in predujem 4 anuitet državne subvencije v višini 275 do 300 milijonov frankov. Vzrok požara v monakovskem »Glaspalastu« , Monakovo, 12. Junija. Kakor javljajo listi, je policijska preiskava o vzrokih požarne katastrofe »Glaspalasta« dognala, da se je v resnici sam vžgal material, ki so ga uporabljali slikarji. | Zagrebški proces Zagreb, 12. junija, n. Danes je bilo v ka« ženski obravnavi zoper Marka Hraniloviča in tovariše zaključeno dokazovanje. Preči« tani so bili razni spisPo izpovedbah pred preiskovalnim sodnikom, med katerimi je bila tudi obširna izpoved vdove Tonija Schlegla o njegovi osebnosti. Jutri bo go« voril državni tožilec, v ponedeljek pa prič« no govoriti branilci, tako da bo, kakor vse kaže, zaključen proces proti koncu prihod« njega tedna. Pismeni izpiti na juridični fakulteti Beograd, 12. junija, p. Profesorski zbor pravne fakultete beograjske univerze Je sklenil, da bodo morali odslej slušatelji pravne fakultete delati tudi pismene izpite poleg ustmenih. Dekan pravne fakultete dr. Mileta Novakovič je izjavil, da je to po« trebno, ker so bili doslej profesorji pre« obremenjeni zaradi velikega števila dija« kov, k,i jih po dosedanjem načinu niso mo« gli vseh pravilno oceniti. Bili so primeri, da so morali posamezni profesorji izpra« šati 800 do 900 kandidatov, zaradi česar je umljivo, da niso mogli vsakemu kan« didatu posvetiti toliko pozornosti, kolikor jo bodo mogli sedaj pri ustmenih izpitih. Velika angleška eskadra poseti Dalmacijo Beograd, 12. junija, p. Po vesteh Iz Lon« dona se službeno potrjuje, da bo nov del angleške mornarice posetil jugoslovenske vode in sicer ob koncu meseca julija ali pa v začetku avgusta. V angleški eskadri bodo tri križarke, 9 torpednih rušilcev in štiri druge bojne ladje. Avtomobilske nezgode Cakovec, 12. junija č. Dopoldne ob 11. je vozil s tovornim avtomobilom Vekoslava Horvata njegov šofer proti' Gornji Radgoni. Zadel je na cesti v nekega motociklista, ki je imel številko 2—1284 in ki se je hudo poškodoval. Druga nesreča je zadela kolesarja Josipa Tomažiča, ki ga je povozil avtomobil št. 2—1606 iz Murske Sobote, prihajajoč k Cakovec. Čeprav je. šofer videl, da je povozil kolesarja, se ni zmenil zani in je odbrzel proti Ormožu. Davi pa je jnspel v Cakovec lastnik avtomobila iz Murske Sobote vprašat po svojem šoferju, ki je 'očividno pobegnil iz strahu pred posledicami svojega dejanja. Obsodba makedonstvujuščih v Sofiji Sofija, 12. junija, č. Včeraj so pred 6o« fijskiim okrožnim sodiščem sodili obtožen« ce v zadevj umora Mite Džuzdanova, zna« nega makedonskega revolucijonarja, pri« stasa Vanče Mihajlova. Obtoženi 60 bili Aleksander Dimitrov, Rušev Turčeto in Ljubomir Spasov, Rušev je po rodu iz Tik* vesa, kjer je bil njegov oče svoječasno tur« ški obmejni stražnik. Kasneje je oče odšel v Turčijo in se ni več vrnil. Matj je pro« dala posestvece in tako je prišel njen sin že v sedmem letu v Sofijo, kjer ga je poai* novil Bolgar Dimitrij Rušev. Zato se je imenoval fant kasneje Rušev«Turčeto. Pri« šel je v vrste VMRO in bil znan kot pri* staš Protogerova. Po smrti Protogerova je sporočil Tane Dancev Ruševu, da je izžre* ban za morilca Mite Džuzdanova. Kakor smo svoječasno poročala, je bil Mita Džuz« danov re§ umorjen v neki sofijski mlekar* ni. Po aretaciji imenovane trojice je Rušev« Turčeto 6kuišal izvršiti samomor^ kar pa mu ni uspelo. Včeraj sta bila obsojena Ale* ksander Dimitrov dn Rušev«Turčeto na do« smrtno ječo, dočim je dobil Ljubomir Spa* sov dve leta 6trogega zapora. Silna vročina v južni in srednji Evropi Madrid, 12. junija, s. Po vsej Španiji in južni Francija vlada trenutno nenavadna vročina. V Almeriji se je dvignil toplo* mer na 41 6topinj v 6enci, v Sevilli celo na 44 stopinj. V Terbesu v Pirenejih 60 me« rili 35 stopinj v 6enci in 55 stopinj na solncu. Observatorij na Piz do Midsu je beležil davi 30 stopinj toplote, kar je v zadnjih 40 letih najvišja temperatura ob tem času. V Madridu je kazal toplomer najvišjo temperaturo 36 in najnižjo 28 6to* pinj. Nenavadno visoka vročina je zahte« vali že mnogo smrtnih žrtev. Beograd, 12. junija, č. Iz mnogih kraiev srednje Evrope poročajo o silni vročini zadnjih dni. Na Madžarskem je bilo da« nes v več krajih 40 stopinj C, v Budimpe« šti pa 32. Tudi iz Rumunije poročajo o ne« znosni vročini. V Parizu so zabeležili vče« raj 33 stopinj, ponekod na Španskem pa celo 44. Umetniška razstava na velesejmu Velesejmska uprava nam piše: Ob letošnjem, ravnokar zaključenem ljubljanskem velesejmu je razstavilo v paviljonu s>K« na sejmišču svoje umetnine 45 likovnih umetnikov vseh struj in smeri. Preko 2300 umetnin je predstavljalo res pestro, bogato, lepo zaokroženo zbirko. Namen velesejmske uprave je bil, da s to razstavo dvigne zanimanje za našo likovno umetnost in pospeši nakup umetnin, žal, se vsaj zadnje ni posrečilo. Bilo pa bi prav, da se umetnikom pomaga z odkupom del, da se tako gmotno in moralno podprejo, ker se drugače že v kali zaduši zaradi nepremagljivih finančnih ovir materializa-cija onih najlepših, največjih duhovnih likov, ki jih je zamislil po njih hrepeneči umetnik. Pomagati je tedaj treba umetnikom po najboljših močeh in ob najboljši volji, da ustvarjajo dela, ki prikazujejo stvo-ritve, katere niso samo nam v ponos, ampak nas tudi v tujini usovrščujejo kot kulturno enakovreden narod. Uprava velesejma bo ponovno o tvorila umetniško razstavo v nedeljo 14. t. m. zjutraj za nekaj dni, da tako omogoči javnosti nakup umetnin. Razstava bo na sejmišča v paviljona »Kc. Vstop prost. Vsak posameznik je vabljen, da si ogleda to razstavo in z malim nakupom razstavljenih umetnin poda vzpodbudo našim umetnikom k nadaljnjemu aktivnemu ustvarjanju. Dr. Ceda Mihajlovič: Za ohranitev miru na temelju mirovnih pogodb Kakor znano, se je nedavno vršil v Ljubljani pripravljalni sestanek za ustanovitev ljubljanske sekcije >Ju-goslovenskega odbora za ohranitev miru na temelju mirovnih pogodb«. Slične organizacije se snujejo tudi po drugih večjih mestih Jugoslavije. Njihov namen in pomen pojasnjuje naslednji instruktivni članek, ki ga je za »Jutro« ljubeznivo napisal g. dr. Čeda Mihajlovič, predsednik osrednjega »Jugoslovenskega odbora za ohranitev miru na temelju mirovnih pogodb«. Ko se je prošlo zimo snoval v Beogradu »Narodni odbor za obrambo miru na temelju obstoječih mirovnih pogodb«, so se mnogi vpraševali, kaka razlika obstoji med tem novim odborom in med drugimi slični-mi društvi, kakšen je njegov program in kakšni so njegovi cilji. Zadnje čase je kampanja za revizijo mirovnih dogovorov postala vse živahnejša, in sicer ne samo v tisku centralnih sil. marveč so se v tem smislu odkrito izjavljali tudi njihovi uradni krogi. Propaganda za revizijo ie postajala vsak dan boli odkrita in opažati je bilo. da se širi tudi v državah, o katerih bi človek mislil, da tem slična propaganda ne more imeti uspeha. Še več: Vsi znaki kažejo, da ie pognala korenine celo v državah naših bivših zaveznikov. Po nekod so igrale vlogo diplomatske kombinacije. drugod pa so dajali stvari priliko za svoboden razvoj, misleč, da se ta pereča zadeva njih ne tiče, ker ne posega za sedaj neposredno v njihove interese. Takemu obratu stvari je kriva v veliki meri tudi nepoučenost širših narodnih slojev v dotič-nih državah, nič manj pa niso k razširjenju te propagande prispevala razna strankarska in osebna nasprotstva. Locarnski sporazum, s katerim je Nemčija priznala versajska določila glede zapad-ne meje. je zazibal evropsko javno mnenje v tako brezskrbnost. da ne vidi več resnega značaja kampanje za revizijo mirovnih pogodb. Tako je končno prišlo do tega. da so nekatere stranke, n. pr. francoski in belgijski socijalisti. osobito pa komunisti, postali pristaši revizije mirovnih dogovorov. Jasno ie. da bi taka revizija pogodb, kakor jo zahtevajo Nemci in Madžari, nesporno izzvala silen pretres današnje politične sestave Evrope, verjetno pa je,- da bi se Evropa kaj težko ognila vojni, ako bi se začele izvajati zahteve revizijonistov. Zato so se vlade onih držav, kojih neokrnjenost ogražajo slične zahteve, često v naiodločnejši obliki izjavile proti reviziji._ Organizacija revizijonističnega gibanja je izvršena v centralnih državah naravnost mojstrsko. Iz uradnih krogov je propaganda zanesla revizijonistično misel med najširše sloje. Uradni krogi držav, proti katerim je naperjeno to gibanje, pa so se omejili le na papirnate proteste, tako da je izgledalo. da javno mnenje v teh državah bodisi da nima interesa za ta opasni pokret. bodisi da ne razume njegove daleko-sežne važnosti. Vendar pa to ni bilo res, pač pa ie javnost po znani slovanski navadi — tudi Rumuni so bili v tem pogledu sličn; Slovanom — prepuščala vso zadevo uradnim krogom, da jo rešijo, kakor vedo in znajo. Ta pasivnost pa seveda ni v interesu držav, zoper katere je v prvi vrsti naperjeno revizijonistično gibanje. Zato smo se prošlo zimo sporazumeli z nasprotniki revizije na Francoskem, nakar je prišel k nam naš preizkušeni dolgoletni prijatelj in izvrstni poznavalec evropskih političnih prilik g. Cheradame ter je s pomočjo naših javnih delavcev pokrenil organizacijo iavnega mnenja za borbo proti reviziji mirovnih pogodb. Izvedba te organizacije ni bila težka, kajti misel na odpor proti tuji propagandi je bila pri nas takore-koč v zraku. Brž se je osnoval v Beogradu tak odbor in po organiziranju osrednjeza odbora so odšli njegovi odposlanci gg. Danilo Kalafatovič. armijski general v p., dr. R. Culič, odvetnik. Steva K. Pavlovič, pomočnik ministra zunanjih zadev v p. in pisec pričujočega članka v Zagreb. Ljubljano in Split, da osnujejo enake odbore v teh važnih središčih našega javnega življenja. Z največjim zadovoljstvom lahko ugotovimo. da je med našim ljudstvom narodna zavest tako živa. da so se za protireviziio-nistični pokret zavzeli povsod najodličnej-ši javni delavci in domoljubi ter takoj osnovali odseke tega narodnega udruženja. Po tem uspehu ie isto odposlanstvo ob< > tudi druga središča posameznih banovin, kjer je razširjenje organizacije ravno te dni v najlepšem teku. Naša domovina stopa s tem v krog proti-revizijonističnih držav, kajti organizacije s tem ciljem delujejo še v Franciji. Češkoslovaški. Poljski in Rumuniji. Vsako posamezno udruženje si ohrani popolno sarni^ stojnost glede delovanja v notranji politiki, skupna Da je vsem borba proti nevarni re-vizijonistični propagandi centralnih sil Zato bo nova organizacija budno zasledovala vse korakp v korist revizije ter bo na temelju dokaznega materijala obveščala svoje člane in široko javnost o vsem, kar se dogaja v tem pogledu. Glavni namen društva pa je obramba svetovnega miru, ki so mu reviziionistična prizadevanja brez dvoma zelo nevarna. Udruženje smatra, da interes posameznih držav, kakor tudi občeevropski. interes zahteva složno sodelovanje vseh dobro mislečih, da se izlečijo rane, ki jih je sveti zadala strašna svetovna vojna in da se za-brani ponoven izbruh take silovite katastrofe. Z delom proti reviziji podpira udruženje ustaljenie političnih, gospodarskih in duhovnih prilik na evropski celini. Ker se v okviru sedanjih mirovnih pogodb da popolnoma zadovoljivo zagotoviti razvoj živ-iienia v vseh njegovih panogah, kakor je dokazala naša država, so obstoječe mirovne pogodbe jamstvo za svobodno in uspešno udeistvovanje vseh sestavnih delov kake države, oa naj bodo ti še tako različni med seboj. V ostalem so dale ravno države Male antante dober vzgled, kako se dado povoljno rešiti marsikak; težavni problemi, nastali no svetovni vojni. Širjenje ideje o miru s spoštovanjem mirovnih dogovorov bo vzgajalo narode za misel da se dado mednarodna nasprotstva rešiti še na mnog drugačen način in ne samo z vojno. V tem je pomen nove propagande za idejo, 'od katere zavisi napredek, sreča in mir narodov. Voz dveletno deklico Smrtna nesreča pri železniškem prelazu na GaTjevid Ljubljana, 12. junija. Mirno kolonijo na Galjevici ali Žuljavo vas je danes popoldne razburil nepričako« van tragičen dogodek. Na cesti, ki vodi mimo prve vrste delavskih hiš od železni* škega prelaza dalije na Barje, se navadno igrajo otroci in jih je včasih polna cesta. Starši sicer nadzorujeo deco. toda nesreča je hotela, da je okoli 16.15 Marenčetov hlapec povozil dveletno deklico tako, da je na mestu obležala mrtva. Mladi hlapec Jakob je peljal prazen voz preko železni* škega prelaza na travnik, da bi tam nalo* žili posušeno seno. Od prelaza je položen klanec, ki sam na sebi povzroči, da se voz spusti v hujši tek. Ne daleč od tam pri prvi hiši pa je tndi vodovod, iz katerega črpajo stanovalci vodo. In tam so se igrali otroci. Mlada kobila se je z vozom spustila v dir. ker se je tudi nekoliko »plašila. Takrat je bilo pri vodovodu troje otrok, med nji« mi hčerkica plakaterja »Alorne*, g. Tušar* ja. Otroci so zagnali krik — deklica je že bila pod kopiti kobile in nato je šel čez njo še voz. O tragičnem dogodku smo iz« vedeli naslednje podrobnosti: Na Vidovdanski cesti stanujoča plaka* 'tenjeva žena Kati je danes popoldne s hčerkico posetila družino delavca Draško* viča na Galjevici. Hčerka je odšla k vodo* vodu in se igTala z drugimi otroki. Ko so ti videli drveči voz, so ji še zaklicali»Be* ži!« A bilo je prepozno. Deklica se je po pregaženju na cesti še parikrat zvila in na« to izdihnila. Tmpelce so otroci sami za« vlekli v stran. Ves doodek je natančneje opazovala učenka TI. razreda šentjakobske dekliške osnovne šole Slavka Draškoviče* va, ki se je poleg hiše učila. V bližini sta* nujoči g. Gajzer je takoj pohitel po zdrav« nika dr. Janežiča. ki je mogel konstatirati le nasrtop smrti. Hlkratu je bila o dogodku obveščena policijska stražnica na Dolenj« ski cesti, ta pa je smrtno nesrečo javila glavni stražnici. Policijska komisija, obsto* ječa iz zdravnika dr. Avramoviča in pol. nadzornika Keka. je izvršila ogled na kra« ju nesreče, nakar je zdravnik odredil, da so trupelce odpeljali z vozom pogrebnega zavoda v mrtvašnico nri sv. Krištofu, kjer se bo jutri vršila obdukcija. Hlapec Jakob je ob prihodu domov go« spodarju pripomnil: »Otroka sem povozil, pa je še pokoncu skočil, ko sem nazaj pogledal.« Kmalu nato je po hlapca prišel policist in ga odvedel na dolenjsko straž« nico, kjer so ga zaslišali in začasno pridr« žali v zaporu. Železniški prelaz na Galjevici je dokaj opasen. V spominu je še. da je ravno pred osmimi leti tam povozil brzovlak brata g. Marenoeta, ko je z vozom peljal preko prelaza. Ponesrečena deklica se je rodila L junija 1929 v Beogradu in se piše Zofka Kontič (mati je drugič poročena). Kakor jc poli« cijska komisija ugotovila, je dobila povo« ženka smrtno poškodbo nad desnim oče* som. Lobanja jc prebita. Drugih poksodb ni, edino praske po životu, ki izvirajo od peska. Še ena nesreča Okoli 18.30 se je primerila druga nesreča na Dolenjski cesti v bližini vojaškega strelišča. Vojaški voz, v katerega sta bila vprežena dva belca, je vozil s strelišča po kratkem, a precej strmem klancu na Dolenjsko cesto. V tem trenutku je pripeljal od Ljubljane sem tramvaj št. 8. Ker sprevodnik ni videl voza, je vozil s primerno brzino in ni mogel ustaviti, ko so se v bližini tira prikazali konji z vozom. Oje je butnilo v prvo šipo tramvaja ter jo popolnoma razbilo. Konja sta ostala povsem nepoškodovana. oje pa se je prelomilo. K sreči v tramvaju pri šipi ni sedel noben potnik, sicer bi lahko bila nesreča daleko usodnejša. V nedeljo 14. t. ni. ob 17.30 — igrišče SK Ilirije državno prvenstvo HAŠK s ILIRIJA (prvak Zagreba) Predtekma ob 16. Ilirija jnn. : Hašk jun. 7088 Ob vsakem vremenu. Zakon o kolonizaciji Jnžne Srtme Beograd, 12. junija AA. Nj. Vel. kralj je na predlog kmetijskega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal zakon o naseljevanju v južnih krajih. Hmeljski trg Praga, 12. junija h. Cene na hmeljskem trgu so neizpremenjene. Zaključene so bile samo prav majhne kupčije. Stanje po hmelj skih nasadih je zelo dobro, žuželke so izginile in je upanje na novo letino najbolj- Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes; še precej stalno toplo, večinoma lahne oblačno, zelo toplo, topli južni vetrovi. — Situacija včerajšnjega dne: Močna depresi ja je ležala pretekle dni nad srednjim Atlantikom, dočim je relativno nizek pritisk prekrival ^večji del severne polovice kontinenta. Južno Evropo prekriva še vedno barometerski maksimum, ki se je pričel slabiti pod vplivom približajoče se atlantske^ depresije. Barometerski pritisk je v splošnem padel za 0.5 do 2 mm, največ v severozapadnih krajih in najmanj v spodnjem Primorju. Temperature so večinoma narasle, največ v severnih in vzhodnih k»"a^ jih in najmanj na jugu. Dnnajska rremenska napoved za soboto: Toplo vreme s krajevnimi nevihtami bo trajalo dalje. Naši kraji In ljudje Ob otvoritvi novega Pohorskega doma Jutri bo otvorjeno letovišče mariborskih mestnih uslužbencev Maribor, 12. junija. Naša domovina je za lep planinski dom bogatejša. Stoji na Pohorju, ki postaja v zadnjih letih posebno privlačno za izletni* ke. Kdor pride iz Maribora ali pa iz Hoc ra vzhodne pohorske obronke ter šeta po tihih gajih in solnčnih senožetih med Bol« fenkom in Mariborsko kočo, zagleda na svetli jasi impozanten novi Pohorski dom sredi jelk, smrek in bukev. Najlepši koti« ček. ki nudi razgled na Dravsko in Ptujsko polje, na Rogaške gore, Sljeme, Ivanjščico, Haioze in Slovenske gorice, so si izbrali mariborski mestai uslužbenci, da so si po jo zgradili krasno, udobno planinsko zave« tišče. Dom stoji v višini 1030 m, zidan je v go« Teniškem slogu, visok 11, širok 10, dolg pa 18 m. Ves dan je v solncu in dobro je za, varovan proti severnim vetrovom. V pri« t bič ju je kuhinja s pritiklinami, lovska so« ba in velika obednica. V prvem nadstropju se ob dolgem hodniku vrsti 9 moderno opremljenih tujskih sob, v drugem nad« stropju pa je poleg istega števila sob tudi temnica. V obeh nadstropjih so balkon: za zračenje in solnčenje. Najvažnejše in najmodernejša prednost doma pa je njegov vodovod. \ saka soba ima vzidan umivalnik in je napeljana vanj topla in mrzla voda. Električna napeljava bo dovršena še ta mesec. Vse sobe so po svoji opremi pristna slika domačega dela. Kar še ni, se bo v najkrajšem času izpo« polnilo. , , , . Ob strani doma je gospodarsko poslopje, uredila pa se bodo še športna igrišča, solne, na kopališča s prhami, uravnale se bodo tudi poti in h os ta se bo spremenila v mi. čen park. Pohorska cesta, ki jo gradijo iz Reke. bo šla 200 m nižje preko Petkove« ga sedla, od koder je do doma komaj 20 ^Mariborski mestni uslužbenci so zgradili ta dom in vsem drugim v prid ter se doma lahko veselijo vse planinske, športne m go« podarske korporacije, posebno pa se druz« be za tujski promet. To nedeljo bo dom slovesno otvorjen s planinsko maso. po« zdravnimi govori in veselo zabavo. Gotovo mariborski mestni uslužbenci, da so si po z-ur^ .imu s™' '' , y " " . njenov S »tbŠ ^SZ 1 arJS počastili s svojhn obiioi, Oče Prodovec - najstarejši Poljanec 90. god uglednega posestnika Antona Jesenka niem rib z oslami. Na božja pota pa nikoli J - . - • _______1 X-. _ Jn T-C O Poljane, 12. junija. To soboto praznuje Anton Jesenko, po domače oče Prodavec, svoj 90. god. On je najstarejši Poljanec, najstarejši menda sploh v Poljanski doilini. Ima pa v dolini precej vrstnikov za nekaj let za, seboj, ki so kakor on kljub visoki starosti še pravi hrusti. Jubilant je za svoja leta telesno in duševno izredno čil. Zanima se še vedno za domače gospodarstvo in vse dogodke. Ogleduje polja, ki se nahajajo večinoma •nsoko nad Poljanami proti Širokim lazom, ter daje navodila za obdelovanje. Je brat že pred 25 leti umrlega profesor« ta in pisatelja Janeza Jesenka, katerega se Gotovo še dobro spominjajo starejši trža« ški Slovenci, saj je med njimi preživel vso siužbeno dobo in je v Trstu tudi umrl. Po starosti (je očetu Prodovcu bil pravi vrst* nik tri tedne starejši rojak pokojni prof. Franke. Kadarkoli v zadnjih letih je ta v Ljubljani srečal kakega znanega Poljanca, je bilo njegovo prvo vprašanje: »Je Pro« cfovec še živ?« — Z jubilarjem je združen lep kos poljanske zgodovine. Družilo ga je tesno prijateljstvo s pokojnim dr. Ta v« carjem. Sicer sta se tu in tam razšla, pa se vedno zopet pobotala... Z dir. Tavčar« jem, Jeanom Schrevem. ki je v mladosti pogosto prihajal v Poljane, in pokojnim Vidmarjem (Janezom Čadežem) je prebil slavijenec marsikateri dolgi večer pri obli* satnih kartah. Tu je bilo zdrobljenih dokaj dovtipov in šal. Posebno glasno se je za-« rahljal, če je ta ali oni po nerodnosti zgu* bil. A če se je to zgodilo njemu, je ostal pri svoji običajni kletvini: »Hudnikuc!« Nu. ne mislite, da je bil morda zapravlji* vec! Vse življenje je priden gospodar in dober družinski oče. Pravi patriarhalni očak. V praznikih ga še vedno vidite v sta* ri narodni noši. Na svoio fantovsko moč je še vedno ponosen. Kaj rad še danes pove. kako je razmetaval v mladosti pre* tepače. Še danes bi se sprijel v sili z mar* sikom kljub visoki starosti. Pri svidenju z znanci še vedno rad hudo stisne roko. V mladih letih je bil (kakor dosti Poljan* cev) kaj spreten ribič, posebno z zabada* V nedeljo 14. t. m. ob 17.30 — igrišče SK Ilirije državno prvenstvo HAŠK : ILIRIJA (prvak Zagreba) Fredtekma ob 16. Ilirija jun. : Hašk jun. 7088 Ob vsakem vremen«. ni hodiil. Je neomajno prepričan, da vse svoje verske dolžnosti lahko opravi doma. Veliko gorja mu je prinesla svetovna vojna. Že prve dni septembra 1914 mu je padel v Galiciji sin Jože kot podohcir 17 p. p. Bil je določen za gospodarja na domu. Vsi smo čislali izobraženega, po« kojnega fanta naprednih gospodarskih na^ zorov in svobodnega prepričanja. Iste dni je tudi izginil ob Drini Prodovčev zet Ivan Knaflič, rezervni poročnik pri Jelačičevem polku, profesor na tehnični srednji šoli v Ljubljani, simpatičen mlad gospod. Njego* vi hčerki, jubilarjevi vnukinji, sita slušate* Ijici na ljubljanski univerzi. Očeta Prodovca ni ničesar omajalo v dolgem življenju? Stoično mirno je vss prenesel in nikakor ne dvomi, da bo uča* kal sto let. Takšno je tudi naše prepriča* nje in naša želja ob njegovi čestiti devet* desetletnici. Kongres jugoslovenskih plinarn Ljubljana, 12. junija. Ob veliki jesenski razstavi na velesejmu, ko bodo na sporedu razne slavnosti, se bo vršil tudi kongres Udruženja jugosloven* skih plinarn. V tehničnem pogledu zelo zanimivega kongresa se bodo udeležili tu* di mnogi delegati iz Avstrije, Češkosilova* ške in Nemčije. Na kongresu bo zastopa* nih 11 jugoslovenskih mest, ki imajo pli* name, tako poleg Ljubljane Maribor,. Ce* lje, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split in drugi. Organizacija kongresa je poverjena upra* vi ljubljanske plinarne, ki je na včerajšnji seji izvolila 651anski pripravljalni kongres* ni odsek, v katerega so bili določeni: na* čelnik obč. svet. Ivan Orehek, podnačel« nk obč. svet. Fran Rupnik. član uprave, postajenačelnik obč. svet. Ludvig, direk* tor plinarne inž. Bartl, direktor elektrarne O maturah in mladih ljudeh Ljubljana, 12. junij ja. Beograjski listi pišejo o maturah kot o dogodku, ki zanima vso javnost. Prinašajo poročilo o temah, ki so se pisale na raz* nih šolah iz narodnega jezika in o spi oš* nem uspehu. Na ta način dobi javnost ne* kaj vpogleda v duševni svet, ki vlada na naših srednjih šolah. Tudi izjave direktor* jev, kako sodijo o dozorevajoči generaciji, so zanimive. Pri nas je matura še vedno nekaj skriv* nostnega, kakor da bi se vršila_ nekje v oblakih in ne na zemlji med nami. In ven'* dar je malo hiš in malo družin, ki bi ne bi* le pri tem prizadete. Če ste hodili zadnje dni po parkih in drevoredih ali po tivol* skem gozdu, povsod ste naleteli na mlade ljudi s knjigami v rokah. Matura, matu« ra... Vse študira. Cele drobne deklice, ki bi si jo raje predstavljali z zaljublje« nim romanom v rokah, se sklanjajo nad pustimi šolskimi knjigami in popisanimi zvezki in študirajo. To vsesplošno studi* ran je postaja problem današnje dobe. Res je, da današnja matura ni več to, kar je biilo nekdaj, res je pa tudi, da današnji maturant ni več to. kar je bil. Odpadlo je mnogo starega balasta in pot v življe* nje je danes v tem pogledu lažja. A ker se je zaradi tega število maturantov in ma* turantk tako pomnožilo, je nastala onstran mature gneča: Kam sedaj? Preti brezposel* nost... Po izjavah beograjskih direktorjev, dobi* vamo zdaj ob desetletju iz srednjih šol že novo, zrelejšo, pozitivnejšo generacijo. Kri* ■ze prvih povojnih let so prestane. Duh raz* dora in uničevanja, ki je segal iz našega javnega življenja tudi med šolsko mladi* no, izginja. Ne pozabimo, da je to šele drugo leto naše nacionalne šole. V sploš* nem prevladuje v mladini zdrav duh, vo* ija do dela in smisel za naše državno živ* ljenje. Destruktivni elementi so utihnili. Tudi mladina čuti resnost našega narodne* 'ga položaja. Pa tudi resnost življenja, kaj* 'ti na koncu vsega šolanja se sveti edini smoter: — kruh vsakdanji... S. tem ni re* ceno. da bi mladina ne imela višjih idea* lov. Razni literarni krožki, dijaški listi, šolske prireditve in drugo kažejo, da se del mladine zopet vrača v o rji duhovni svet, kjer sluti najsvetejše pravice življe* nja. Gotovo je, da je poleg šolskih lite* rarnih družin mnogo tudi privatnih. Srdita borba v sodobnih literarnih smereh ni mo* gla ostati med mladino brez odmeva. Ka* kor nekdaj, se tudi dandanes zbira okoli slovstva le duševna elita mladine. Žal sto* pa življenjsko vprašanje že na vse zgodaj mladini pred oči: Onih časov, ko se je da* lo — vsaj nekaterim in to ne najboljšim — tako zlahka živeti, ni več. Protekcija in korupcija imata sicer še tu in tam svo* je zavetje, a ne vladata več z ono brez* obzirnostjo kakor nekdaj. Zakon zahteva primerno izobrazbo, brez nje so vsa pota zaprta. Število zmožnih in delavnih raste. Nastaja konkurenca. Navidezno bogastvo povojnih let propada. Treba si bo služiti in vodovoda inž. Ciuha in poddirektor pli* narne inž. Sonc. Po kongresu so zamišljeni izleti v okolico, predvsem na Gorenjsko. Kongres bo najbrže trajal 3 dni in bo z njim združena tudi primerna proslava se> demdesetletnice ljubljanske plinarne, ki je bila ustanovljena 1861. Mestna plinarna bo jubilej proslavila tudi z veliko razstavo svojih izdelkov in raznih naprav, združe« nih z nazornimi demonstracijami in slika* mi, ki bodo prav živo in statistično pred* očevale ves razvoj plinarne od prvih počet* kov do danes. Razstavljene bodo najpriml* tivnej.še plinske svetilke, ki so razsvetlje* vale prva leta ljubljanske ulice, ter napo« sled najmodernejše, dalje bodo razstavile* ne razne kuhinjske in higijenske plinske naprave, zasebne kuhinje, kakor velike re* stavracije, kavarne in kopalnice. Deset let za napredek Laškega Laško, 12. juniji. Danes je minilo 10 let, odkar je povon ka z deputacijo pozdravila prvega sloven« skega župana dr. Frana Roša v Laškem. Dedščino, ki jo je prevzel od svojega na* rodno zavednega očeta, bivšega deželnega poslanca Ferdinanda Roša iz Hrastnika, je uveljavil na vseh svojih potih kot dijak in kasneje kot samostojen naroden borec. Že v dijaški dobi je občutil železno pest, ki je hotela v kali zatreti jugoslovenstvo. Ni klonil, marveč pohitel z majhnim ste* vilom idealistov na kronanje blagctpokoj* nega kralja Petra I. v Beograd. Prišla je vojna in preganjali so ga kot »p. u.« iz kraja v kraj. Vera v zmago iugoslovenske misli ga je krepila v teh bridkih urah. Da« nes pred 10 leti je bila njegova vera kro* nana z izvolitvijo za prvega slovenskega župana v Laškem. Ostri so bili takrat po* litični boji v naši domovini; toda zmagala je nacionalno*napredna zavest, katere ni-* so mogle omajati vsi napadi od katerekoli strani. Vseh deset let vodi občinsko bar* čico z vso uvidevnostjo in njemu lastno voljo. On je zbudil Laško iz dolgega letar* gičnega sipanja. Graditi in modernizirati se je začelo na vseh koncih in krajih in Laško je dobilo v letih njegovega županovanja povsem mo* derno lice. Zgradil se je vodovod, opustila se je zastarela elektrarna ter se je mesto priklopilo Falskemu omrežju. Preuredila se je promenada ob Savinji (seda.j Masarvko* vo nabrežje), ki je danes eno najlepših sprehajališč. V delu je modernizacija (as* faltiranje) cest v Laškem. Na njegovo po* budo se ustanavlja gostilničarska pivovar* na, ki znači zopet korak k nacijonalni osa* mosvojitvi. Tudi nasprotnik mora prizna* ti. da si je pridobil naš župan za Laško nevenljivih zaslug. On vidi vse in mu je blagor Laškega in Laščanov vedno v prvi vrsti pri srcu. V nič manjši meri pa ne zasleduje kot član banskega sveta in na* Pri pomanjkanja teka, kislem vzpe-havanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, motnjah presnav-ljanja, oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. kruha! Tisoči in tisoči prihajajo vsako le* to iz šol. Vse je študiralo zato, da dobi primemo službo. Ali bo mesta za vse? Za zmožne in sposobne gotovo/ Nova doba zahteva novega človeka. Tu* di novega maturanta. Na Češkoslovaškem so zato letos reformirali maturo. Ne gre več za to, da pride kdo pred zeleno mizo napiflan in natrpan z navidezno znanost* jo, od katere po maturi ne ostane nikjer nič. Češkoslovaška matura zahteva danes, da pokaže dijak nekaj samostojnega, da se vidi, da se je v kaki stroki že povzdig* nil do lastnega dela. Zato sme predložiti •tudi eventualne dokaze o svojem doseda* njem delovanju v tej ali oni stroki. Slkrat* ka: zrelost naj obstoja res v zrelosti, ne od vsakega nekaj, ampak v enem predme* tu res nekaj. Kajti ta predmet bo njegov poklic, na tem polju bo delal. Šola naj vzgaja pozitivnega, aktivnega človeka, ne pobiralca tujih smeti, ampak iskalca novih svetov. Seveda so se pojavili tudi proti te* mu ugovori, češ: kaj pa splošna izobrazba? O tej ni dvoma! Srednja šola mora dajati splošno izobrazbo — a pri tem mora do* puščati, da učenec razvija svoje individu* alne sile. Torej specializiranje. Naj se po« kaže, kje se bo udejstvoval. To je njegov svet. njegov poklic. Zakaj bi ne bila v tem zrelost. Ali naj ga uniči* mo zaradi malega neznanja v tem ali onem predmetu, če vidimo, da že uveljavlja svo« te sile na polju, kjer bo pozneje deloval. Danes se vse specializira. Življenje zahte* va — ne papirnatih učenjakov — ampak aktivnih ljudi. Delovna šola. ki se uveljav* lja na ljudski šoli, mora preiti tudi na čelnik cestnega odbora teženj vsega okra« Ja. Tiho in skramno, kakor je on sam, je potekla desetletnica. Ni mu za posvetno čast, ker mu je najvišje priznanje zavest, da je storil, kar mož je storiti dolžan... Vsi, ki ga poznamo, mu kličemo: Bodi nam tudi v bodoče vodnik in sreča naj spremlja Tvoja dela! Nevarna vlomilska družina Ljubljana, 12. junija. Skoro štiri mesece je trajala kazenska preiskava proti nevarni, petčlanski družbi, ki je bila po zimi strah prebivalstva na Gorenjskem in Dolenjskem. Tolpa pa je res tudi bila zelo podjetna in drzna na svojih nočnih vlomilskih pohodih. V Ljubljani so potem skušali dobljeni plen realizirati in so dobro živeli. Glavar je bil opasen mladi vlomilec France Pavlič. člani pa Janez Koritnik, Janez Meserko, Janez, Skapin in Stanko Jereb. Na vesti imajo okoli 15 vlomov. Največji vlom je družba izvršila v Novem mestu v trgovino Josipa Povha ter onesla gotovine in rasnega blaga za 14.500 Din. Drug velik vlom se je posrečil v Kranju pri trgovcu Franu Sircu, ki so ga oškodovali na blagu in denarju za 7900 Din. V par mesecih je Pavličeva rokovnjaška družina na-plenila in pokradla za približno 30.000 Din raznega blaga in gotovine. Proti Pavliču in tovarišem bo obtožnica v kratkem sestavljena in se bo razprava vršila menda v teku enega meseca pred malim senatom. Na splošno željo še danes ob /48 in 9/4 zvečer (fflilly forst v prekrasni filmski opereti • • II [ i Godba in popevke Robert Stolz, Liane Haid, Ernst Verebes Marica Lubefeva Dopolnilo Paramountov zvočni tednik! Telefon 2124. Tragična smrt Smodejevega Matije V duševni depresiji se je prostovoljno poslovil od življenja po vsej Savinjski dolini znani kmetijski prvoboritelj Matija Bošnak Braslovče, 12. junija. Menda ni Savinjčana, ki bi ne poznal Matije Bošnaka, po domače Smodejevega Matije, iz Beserij, ki spadajo pod občino Braslovče. Redek je Savinjčan, ki bi mogel reči, da še ni slišal Matije govoriti na kakem gospodarskem zborovanju. Vedno je Matija povedal kaj jedrega in vzpodbudnega in dober svetovalec je bil vsem, ki so iskali pri njem sveta. Dasi je bil pristaš svoječasne Slovenske ljudske stranke, je vendar užival splošen ugled in priljubljenost tudi pri političnih nasprotnikih. Zdaj našega Matije ni več. že dalje časa je bil zelo duševno potrt in ko klop se ga je držala fiksna ideja, da ga njegovi tovariši mrzijo. V nedeljo ga je posetil zdravnik g. dr. červinka in ko je videl, da je živčno resno bolan, je naročil domačim, naj strogo pazijo nanj. V torek ponoči, ko je bila huda nevihta, se je podal Matija Bošnak iz svoje sobe k sestri v kuhinjo, kjer sta oba prebedela skoro vso noč. Zjutraj se je vrnil v svojo sobo in za njim je šel tudi njegov nečak. Bilo je okrog pol 6. Kljub vsej pazljivosti pa je našel nesrečnik primeren trenutek, da se je ustrelil z revolverjem v čelo. Kljub temu, da je bila pomoč tako pri rokah, je Matija ob pol 4. popoldne preminil. Pogreb priljubljenega pokojnika se je vršil v petek ob veliki udeležbi občinstva. Pokojnik se je rodil leta 1877 v Parižljah pri Braslovčah. Po končani trirazredni ljudski šoli se je s tako vnemo posvetil sa-moizobrazbi, da je bil bolje kakor marsikateri izobraženec podkovan v vprašanjih javnega življenja. Preštudiral je celo vrsto kmetijskih in drugih strokovnih knjig in je cele noči pre-čital. Morda je tudi to krivo, da je pokojnik tako resno obolel na živcih. že prav mlad se je začel udejstvovati v strokovnih društvih in je bil do zadnjega časa delaven odbornik podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, podrunice Kmetijske družbe, podružnice Hmeljarskega društva, hmeljarskega osrednjega odbora, okrajnega cestnega odbora, krajnega šolskega sveta in raznih drugih organizacij. Dobil je diplomo od sadjarske podružnice za razstavljeno lepo sadje in prav tako je dobil diplomo na hmeljarski razstavi, ki jo je priredil osrednji hmeljarski odbor. Lansko leto je bil odlikovan z zlato kolajno za državljanske zasluge. Nepozabnega Matijo bomo ohranili vsi v najlepšem in častnem spominu, žalujočim iskreno sožalje! Cesto v Kamniško Bistrico gradijo Avtomobili bodo vozili po zelenem porfirju — Konec galerij — Cesta bo dograjena v dobrih dveh mesecih Kamnik, 12. junija Zanimanje za gradbo ceste v Kamniško Bistrico je v Kamniku posebno veliko. V Konjski, kjer so začeli z delom, je bilo postavljenih več delavskih barak, delavcev je sedaj okrog 150, v kratkem času, ko bodo premostili najtežje točke, jih bodo najeli še toliko, da se bo delalo na več krajih na enkrat. Kamničani jih prav pogosto obiskujejo z avti, ki vozijo lahko že do Konjske. Cesta vodi precej visoko nad Tinetovo hišo v Konjski, nekaj nad hišo je skalovje — pravi zeleni porfir, ki ga je toliko, da bo skoro ves temelj nove ceste iz njega. Dela vodi inž. Janežič iz Ljubljane, ki je dal našemu dopisniku radevolje vse informacije o gradnji. Na vprašanje, zakaj se cesta tre-notno precej dvigne nad Tinetovo hišo ra zakaj ne gre cesta nižje ob poti. je g. in-ženjer pojasnil začetek gradbe, in prvotni namen, da se cesta spelje po vozni poti, ki je seveda mnogo višja. Če bi šli nižje, bi bile takoj od Konjske dalje hude serpentine, ki bi bile težko izpeljive in skoro nemogoče. S tem pa, da se je že koj na Konjski vzela precejšnja strmina, se bo nadaljnji vzpon zelo zmanjšal, posebno še sedaj, ko cesta ne bo vodila po vozni poti ampak po turistovski ter bo mestoma preložena. Te dni so Galerije »očistili« vsega drevja. že za danes je bilo napovedano razstre-ljevanje galerij v kolikor bo to seveda nujno potrebno. Galerij, te prelepe naravne krasote, torej ne bo več ... Do 15. avgusta je rok dograditve — nu, do konca meseca bo že vse gotovo. Sicer pa, srednjo šolo. Delo je znamenje časa. Ves pouk se mora usmeriti v vzgojo — de* lovnega, pozitivnega človeka. Kos ameri* kanizma. Ne preveč. FoTme našega življe* nja so zanj že preveč zastarele. Zato mo* ra biti zastarela tudi šola. A potreben je prehod v nov svet. S tem ni rečeno, da bomo s tem še bolj na široko odprli vrata srednje šole in ustvarjali — inteligenčni proletarijat. Ne. Ravno pri tem je bolj mogoča — izbira. Kdor nima v sebi nič lastnega, nič svojega, samostojnega, škrat* ka — talenta, naj ne hodi v svet, kjer je treba ustvarjati... Ravnokar je izšla drobna, 26 strani ob* segajoča brošura češkega profesorja Voj* teha Čižka z naslovom: »Mi, srednješolski profesorji, naša naloga, smoter in smer«.. Brošura je vzbudila precej hrupa. Pri nas bi ga še več. Bori se proti tistemu »večno* profesorskemu«, ki postavlja vse ljudi te* ga stanu v čudno nasprotje z vsemi vzgoj* nimi ideali. Čižek zastopa moderne nazo* re, zahteva reforme. veHke reforme v vsej srednješolski vzgoji: govori z ognjevitim prepričanjem, ki mu moramo pritrjevati. Ne več Topazov in karikatur. — ljudi stvariteljev, oblikovalcev, voditeljev je treba. Reforma šole in življenja zavisi od reforme — profesorjev. S tem ni rečeno, da je vsa krivda slabih uspehov na strani profesorjev. Sološen naval na srednje So* le povzroča, da pride tja marsikdo, ki ne spada tja. Posebno pri nas. Brez sprejem* nega izrpita — in brez posebnih določb — ni "mogoča izbira. Nižji razredi so prena« polnjeni. Naivečji balast so učenci, ki se vozijo po cele ure daleč v šolo. S tem ne sedaj še gre, ko je denar na razpolago —• proti koncu bo težje, ko ga bo zmanjkovalo ___ Tako bo torej nekako v 2 mesecih cesta dobra in odprta za promet. V lepo dolinico, ki je do sedaj ni motil avtomobilski ropot, in kjer je živelo ljudstvo svoje primitivno življenje, je prišel čuden nemir: pričakovanje .kako bo, ko bodo avtomobili dnevno na cesti. Odkrito rečeno: marsikatri kmet postrani gleda prve pionirje avtomobilskega prometa v Kamniško Bistirico, a sčasoma se bodo vsi unesli. Okrasite svoje domove z umetninamL Oglejte si umetniško razstavo na velesejmu pav. K Odprta dnevno od 14. do 18. t. m. med 10. in 18. uro. — Vstopnine ni! 8340 ZACHERLIN mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škatljicah uniči ves mrčes. — Dobiva se povsod. — »Zacherlin«, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 16. 197 Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. mislimo onih nadarjenih in marljivih, ki zaradi siromaštva ne morejo stanovati v mestu, ampak ono maso netalentiranih, ki ne spadajo na srednjo šolo in se tja vozijo, češ saj bi do 14. leta otrok itak moral ho* diti v ljudsko šolo. Tu je treba remedure. Tudi moralna stran šole pri tem zelo trpi. Ako se postavimo na stališče, da je sred* nja šola za vse, potem ne moremo vzdr* žati njenega nivoja. Tudi na višji gimna-* ziji danes ni več izbrana elita, ampak m-no* go takih, ki po četrti šoli niso mogli nika* mor. Zato mora šola pogosto znižati svoje zahteve. In uspeh? Veliko število negod* nega naraščaja. V tem ozračju tudi profe* sor ne more delati čudežev. In če bi on hotel biti popolnoma »modem«, stojita za njim še vedno predpis in — inšpektor... Vemo prav dobro, da imajo o tem star* ši svoje nazore. »Samo da zdela, pa je do* bro«... Skrb za kruh govori iz njih. To je naravno. A kruha ne bo za nezmožne. Zato je treba premisliti, preden pošljemo otroka na to pot ..! Srednja šola ni in ne more biti za vse! Ob sedanjih vročih dneh velike in male mature bi bilo treba mnogo premišljati o vsem tem. Ne more biti nikomur v korist, ako producira srednja šola nezrele ljudi. Današnji čas zahteva celega človeka na svo» jem mestu in šola ga mora vzgojiti. Razno* v rs tn ost šal omogoča vsakemu primemo izobrazbo. Sreča človeka je v tem. da naj* de svoj pravi poklic. Zmožnemu dijaku učenje ni muka — in šola ne sme biti mu* čilnica. Ob koncu mature se pokaže, koli* ko je bilo poklicanih in izvoljenih, življe« nje pa bo o tem sodilo še strožje. Domače vesli * Iz sodnopisarniške službe. Na lastno prošnjo je premeščen sodni Kanciist Ferdinand Sešek iz Kranjske gore v Gornjo Radgono. + Pogreb upokojenega šolskega upravite-lja Zotterja. Z Gomilskega nam pišejo; Že dolgo nismo imeli na Gomilskem takega pogreba. kakršnega je imel priljubljeni šolski upravitelj v pokoju g. Ivan Zotter. Ljudstvo je z lepo udeležbo pokazalo spoštovanje do vzornega šolnika, ki je velik del svojega življenja daroval svojemu Gonnl-skemu Ob pokojnikovem domu so se na dan pogreba zbrali občinski odbor, Pevsko društvo. Bralno društvo, gasilni društvi Gomilsko in Trnava. zastopniki Učiteljskega društva in šolska deca. Po žalosunki, ki so io zapeli domači pevci, je sprevod krenil "proti pokopališču ob zvokih šempa-velske gasilske godbe. Pred šolo, kjer se je sprevod ustavil in so položili T>ok»in:ka iz voza na mrtvaško lestvo, se je poslovil od njega njegov naslednik g. Franc Sega. Zatem je sprevod krenil na pokopališče. Po končanem obredu je izpregovoril o pokojnikovih zaslugah župnik g. Ivan Grobel-šek in v imenu Učiteljskega društva se je poslovil od tovariša šolski upravitelj g. Jarh, nakar je šolska deca s cvetjem popolnoma obsula krsto. Zapeli sta^ še učiteljsko in nato domače pevsko društvo, nakar mu je godba šempavelskega gasilnega društva zasvirala poslednjo žalostinko. Bodi mu lahka domača žemljica! Počitniški tečaji francoskega jezika v Zagrebu. Tudi letos bo Francoski institut v Zagrebu organiziral počitniške tečaje francoskega jezika. Nanje opozarjamo vse interesente, posebno pa profesorje francoskega iezika. ki imajo po naredbi prosvetnega ministrstva pravico do počitniških štipendij naše vlade, ako posetijo te tečaje Vse potrebne informacije in informacijske knjižice so na razpolago v Francoskem institutu v Ljubljani. * Himen. V sredo se je poročil g. tnz. Zdenko Kukar z gdč. Danico Sikoškovo. Čestitamo! , +■ Maturantke ljubljanskega ženskega učiteljišča iz leta 1906. bodo praznovale letos 25 letnico mature. Predlogi, kje m kdaj naj bi se praznovala ta obletnica, naj se po-šliejo na naslov: Dragica Grilc-Dostal. šolska upraviteljica Trbovlie-Vode. Določeni dan in kraj bo potem objavljen v »Jutru«. * Abiturijentom novomeške gimnazije iz L 1921 Po nalogu, danem mi ob slovesu iz gimnazije 2 julija 192U sklicujem sestanek za 10 letnico mature. Prosim, jav.te takoi naslove s predlogi, kje in kdaj se vrsi sestanek. — Silvester Skebe, kaplan Hinje, Žužemberk. * Mesto občinske babice z letnimi pre-iemki 2400 Din in raznimi drugimi ugodnostmi razpisuje občina Nova cerkev pri Celju. Pravilno opremljene prošnje z dokazom usposobljenosti se naj vlože do 30. i m. pri županstvu v Novi cerkvi. * Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu priredi v nedeljo 14. t. m. celodnevni pešizlet na Sljeme mimo Pongraceve lu-garnice Sestanek ob 5. zjutraj pn cerkvi sv Duha (Gornja Ilica). Vrnemo se zvečer. * otvoritev planinskih koč. Malnarjeva koča pod Črno prstjo se otvori danes v soboto in ostane oskrbovana do konca sezo ne Orožnova koča pa je že od prej odprta in oskrbovana. Jutri se otvori tudi Leska koča pod Grintavcem. — Vilfanova koča na Begunjščici je otvoriena m oskrbovana Flora v bujnem cvetju. — Erjavčeva koča na Vršiču se otvori danes in ostane odprta in oskrbovana do konca tekoče se-ziie Cesta na Vršič je prosta snega m se lahko pride do Erjavčeve koče z avtomobilom. . _ * Pridna pomočnica štorklje. Iz Zagorja nam pišeio: Te dni je poteklo 35 let. odkar ga. Ana Malovrhova vrši v našem kraju težavni in odgovorni poklic babice. Z vest-nostio in dobrosrčnostjo si je stekla nepozabnih zaslug. Koliko dobrega je posebno med vojno storila revnejšim materam! Nele da ni spreiela nikake nagrade za svoj trud na tihem je celo bednim rudarskim materam prinašala hrane, pomagala vsi-kdar z besedo in dejanjem. Jubilantka, rojena 1874 v Višnji gori, ie ob potresu 1895. diplomirala ter ostala eno leto v Ljubljanski bolnici kot pomočnica. Leta 1S96 pa je prevzela babiški posel v zagorski občim ter je ves ta čas prinesla čez 5000 občanov v našo dolino. Marsikako težko uro ie olaišala porodnicam, veliko se jih mora prav njej zahvaliti, da so zdravi in več ali mani veseli svojega življenja, kajti ob njenem prihodu v dolino so še vladale prav nazadnjaške higijenske prilike. Prav bi bilo, da bi se svoje zaslužne delavke spomnilo županstvo. Mi ji želimo še mnogo zadovoljnih let. *• O hudi uri nad Trebnjem ln okolico nam pišejo: Kakor ie »Jutro« že pisalo, je Krema > a L35. zahaja ob H62&. zadela Trebnje in naj bližnje vasi huda nesreča. V torek popoldne so se prikazali od Zaplaza črni oblaki Okoli 18. ure se je vlila ploha in četrt ure nato toča. ki je v okolici Trebnjega dobesedno uničila vse pridelke. Padala je četrt ure. Debela je bila tako, da je v Trebnjem ubila neko kokoš. neko gospo je pa ranila do krvi Uradni cenilci so cenili škodo na okrog 200.000 Din; oškodovanih je po toči okrog 100 posestnikov. Zlasti so prizadete vasi Benečija, Beršinja vas. Vrhtrebnje do Vrha in Ša-hovca. V občini Doberničah je uničila toča vse vinograde. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo podobne nesreče. Občina, srez, banovina bodo prav gotovo priskočili na pomoč siromakom, ki so nujno potrebni podpore. * Beloglavi Jastreb je v bližini Kandrš pri Vačah padel pod strelom nekega kmečkega lovca, ki je veliko ptico, v Zasavju pač redkega gosta, zasledoval že več dni. Jastreb, ki je bržčas doletel z balkanskih gora. je lep eksemplar in meri z razprostrtimi perutmi 2.60 m. * Rešitev v zadnjem trenutku. Iz Radeč nam pišejo: V sredo se je vozil s čolnom po Sopoti 19 letni železničarski delavec Anton Podlesnik. Ker je bil čoln zelo majhen, se je prevrnil in je Podlesnik nadel v vodo. Ponesrečenec bi kot neplavač gotovo utonil, ako ne bi nesreče slučajno opazila tam se nahajajoča Ciril Tručl in Jože Ur-šič. Ciril Tručl je ponesrečenca, ki je bil že nezavesten, potegnil iz vode in ga z umetnim dihanjem spravil k zavesti. * Krvav zaključek zakonskih prepirov. Pri vasi Magnojevicu blizu Bijeline se je kmet Maksim Stevič že dve leti, odkar se je oženil prepiral s svojo ženo. Žena mu j« te dni zopet ušla s par tednov starim otrokom k sosedu Petriču, ki ima njeno sorodnico za ženo. Mož je prišel pred Pe-tričevo hišo ter se tu hudo spri s Petričem, ki mu je očital grdo ravnanje z ženo. V prepir se je vmešala tudi Petričeva žena Stoja in je postal Maksim še bolj divji. Zagrabil je motiiko, ki je ležala pred hišo, in hotel z njo napasti Petriča. Ta je v silo-branu popadel sekiro. Maksim pa mu jo je iztrgal ter ga hotel udariti. Udarec je pre-stregla Petričeva žena, ki je skočila med nasprotnika. Dobila je udarec v prsi in ko je ležala že na tleh. io je razdivjani Maksim še enkrat udaril po glavi. Med prevozom v bolnico je nesrečna žena umrla. Stevica pa so zaprli. * Samomor zadolženega kmeta. V vasi Kukavici blizu Dervente je kmet Marko Vodanovič zaradi raznih nesreč zapadel v dolgove in ko mu je te dni zapadla neka menica, je hotel prodati par volov in je bil, ker ni našel kupca, ves obupan. Ponoči j-e vstal ter šel k velikemu vaškemu vodnjaku. Na robu vodnjaka si je zvezal roke in noge in se potem vrgel v vodnjak. Zapustil je ženo in deset otrok. * Volkovi v okolici Sarajeva. V zadnjih dneh so se blizu vasi Šaletičev pojavili volkovi, ki so ponoči vdirali v ovčje staje. Kmetje so prosili oblasivo za pomoč, ker se sami ne morejo ubraniti zveri brez orožja. Tudi na pašnikih okrog vasi Gornja Koševa. Vučja Luka in Dovljiča so volkovi v jutranjih in večernih urah trgali ovce. Sarajevski lovci so organizirali velik lov. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva. olisira in lika tovarna .los Reich. * Ali že nosite impregniran PAN ovratnik? Iz Ljubljane u— Diplomirala sta na juridični fakulteti gg. Otrin Rado iz Ljubljane in Trampuž F. Milan iz Pazina. Čestitamo! u— Kongres ameriških izseljencev v Ljubljani. Konec junija se bo vršil v treh prestolicah Jugoslavije in sicer v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani kongres ameriških izseljencev, na katerem se bodo razpravljala izseljeniška vprašanja. Izseljenci-kongresisti prispo v soboto 27. t. m. zjutraj na Jesenice in jim bo prirejen na obmejni postaji prisrčen sprejem. Potem se odpeljejo z brzovlakom v Ljubljano, kjer jim bo tudi prirejen na kolodvoru slavnostni sprejem. Po prihodu se bo vršila otvoritev kongresa v dvorani Delavske zbornica. Opoldne bo prirejen skupen obed. Zveza organizacij izseljencev v Zagrebu, ki ie prirediteljica tega kongresa, je poverila Narodni izseljeniški odbor v Ljubljani, da v sporazumu z vsemi društvi pripravi vse potrebno za dostojen sprejem ameriških rojakov. Narodni izseljeniški odbor bo pozval vsa nacionalna društva na skupen sestanek v četrtek 18. t. m. in prosimo vsa društva, da se vabilu odzovejo. — Dva dni pozneje pridejo v Ljubljano izletniki Katoliške jednote, katerim priredi Rafaelova družba slovesen sprejem. Prepričan; smo, da bo bela Ljubljana enako prisrčno pozdravila vse drage goste iz daljne Amerike. o— Sokol Ljubljana-Šiška vabi članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo na sokolsko slavnost v nedeljo 14. t m. Ker bo to za Šiško velik praznik, zato Siškarji ne bodo pomišljafi, kam naj gredo. Dolžnost članstva je, da se slavnosti udeleži v kroju, oziroma v civilu z znakom. Za članstvo je udeležba obvezna. Članstvo bratskih društev, narodne noše in drugi se zbirajo ob pol 10. na telovadišču v Drmotovi ulici Ob 10. sprevod po Šiški, ob 11. pa slovesno polaganje temeljnega kamna za Sokolski dom. Popoldne ob 17. bo velika javna telovadba m nato ljudska veselica. Sokolsko telovadišče se nahaja takoj za mitnico v Šiški, kjer je postajališče električne cestne železnice. Prireditev bo le ob lepem vremena, v primeru dežja pa se preloži na poznejši čas. u— Narodna čitalnica v Spodnji Šiški vabi vse člane m članice, da se jutri zanesljivo udeleže povorke ob polaganju temeljnega kamna za Sokolski dom v Sp. Šiški Zbirališče ob pol 10. pred Čitalnico. o— Ljubljanski Sokol ponovno pozivije svoje članstvo, katero se ne udeleži v nedeljo 14. t m. društvenega izleta v Žire, da prisostvuje deloma svečanosti polaganja temeljnega kamna sokolskega doma v Šiški, deloma javni telovadbi Sokolskega društva Ljubljana H. na Prulah. o— Javna telovadba Sokola fl« v LJubljani se bo vršila nepreklicno "M. t. m. db 17. nri na sokolskem tetnem telovadišču na Pralah ob sraranša sodbe na pfljafa 40. pp. pod vodstvom višjega kapelnika sr. dr. Celina. Nastopijo vsi oddelki. Po telovadbi bo prosta ljudska zabava združena s srečo-lovom in plesom. Vabimo k tej naši slavnosti vse sokolstvu naklonjeno občinstvo. Ob slabem vremenu se telovadba preloži, o čemer bomo pravočasno obvestili u— Ob izletu Sočanov v našo gostilno pomo priredili vrtno plesno zabavo ter bomo dobro postregli vsem gostom Gostilna Kovač. Tomačevo. u— Prosvetni odsek stavbinskih delavcev NSZ bo imel jutri ob 9. občni zbor. Pozivajo se vsi člani tega odseka, da se zbora gotovo udeleže. Občni zbor se bo vršil v prostorih tajništva Narodno strokovne zveze. palača Delavske zbornice (vogalni vhod H. nad.) V primeru nezadostnega števila članstva bo občni zbor pol ure kasneje, ne glede na število udeležencev. u— Zveza delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani priredi o priliki proslave 10 letnice jutrišnjo nedeljo ob 15. v vseh prostorih hotela Tivoli veliko vrtno veselico z godbo, petjem, srečolovom in plesom. Veselica bo ob vsakem vremenu in je za udobnost gostov vsestransko poskrbljeno. Zveza vljudno prosi za čimvečjo udeležbo, ker je čisti dobiček, namenjen podpornemu fondu obnemoglih člano-" njih vdov in sirot. Na veselici nastopi poleg pevskega društva Krakovo-Trnovo tudi priznani pevski oktet Društva rudniških nameščencev iz Trbovelj. Svira priznana godba »Sloge«. u— Iz gledališča. Zadnji reprizi Franko-ve drame »Vzrok« bosta drevi za red A in v ponedeljek za red C. Drama je izvrstno naštudirana. kar je priznala vsa gledališka publika, ki je do sedaj to delo videla, kakor tudi kritika. — V operi bo drevi premijera Kalmanove operete »Vijolica z Montmar-tra« z go. Ribičevo v naslovni vlogi. Opozarjamo vse ljubitelje lažje glasbe ter vesele, zabavne igre, da se uprizori »Vijolica« drevi in jutri zvečer obakrat po znižanih cenah. u— H. Javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice bo danes ob 16. v Filharmonični dvorani Na sporedu je 13 točk, odnosno 21 skladb. Nastopijo eojenci oddelka za klavir, violino in čelo. V 8. točki nastopi tudi mladinski zbor, ki ga poučujejo učitelji gdč. Verbičeva ter gg. Šonc in Ml-glič. V ostalem so gojenci iz šole g. Jeraja, g. Staniča, ge. Šmalc-Švajgarjeve. g. Bera-na in gdč. Verbičeve. Vstop je prost, vabimo starše gojencev in prijatelje, da v obilnem številu posetijo produkcijo. Podrobni spored se dobi od pol 16. dalje pred dvorano. u— Operna šola drž. konservatorija ima prihodnji teden dve javni produkciji. Prva bo v ponedeljek ob 17. nastopijo gojenci prof Šestovega oddelka za deklamacijo in igro. Na sporedu je cela vrsta deklamacij in dramskih prizorov. II. produkcija bo v sredo. Tokrat nastopijo gojenci operne šole, ki so jih poučevali ga. Cirila Medvedova ter kapelnika Neffat in dr. Švara. Izvajajo se scene raznih oper in H. dejanje Mozartove »Figarove svatbe« v celoti. Podrobni spored javimo. Vstopnice so od danes dalje v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Sedeži od 10 Din navzdol. Obe produkciji bosta v dramskem gledališču. u— Električna cestna železnica sporoča, da bo od sobote 13. t m. dalje prodajala vozne listke v blokih v prostorih električne podštacije na Bleiweisovi cesti (nasproti bivšega kina Tivoli), in to ob delavnikih od 11. do 13. in od 17. do 19., ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. u— Oblastna streljačka družina Ljubljana priredi v nedeljo 14. t. m. ostro streljanje na vojaškem strelišču. Dolenjska cesta Začetek ob 8. zjutraj. Dežurna Grbec in Valentič. u— Udruženje vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, poziva svoie članstvo, ki reflektira na zdravljenje v Dolenjskih Toplicah, naj se javi takoj v društveni pisarni Šentpeterska vojašnica, soba 3. u— Zelo vroč dan smo imeli včeraj v Ljubljani Dopoldne ni bilo vedrine, popoldne pa je prigrevaio solnce. da je živo srebro v senci zlezlo nekoliko nad 30 stopinj C. Soparica je bila omotična in se je ozračje šele proti mraku začelo polagoma ohlajati. a— Pohorski splavarji na Dravi Davi se je po dolgem odmoru pojavila na našem Pristanu eskadrila 10 splavov zelo velikega obsega, ki bodo pluli vse do Osjeka in Beograda. o— Prve domače črešnje na trgu. Včeraj sta prinesli dve kmetici na tre prve domače črešnje iz Sostrega in Sv. Lenarta. Ponujali sta jih po 5 do 6 Din kg. a pozneje ceneje, kajti sadež še ni bil prvovrsten in je bila konkurenca bosanskih črešenj iz Brčkega prehuda Bosanci prodajajo namreč lepe črešnje po isti ceni. u— Izpopolnitev plinskega omrežja. Na četrtkovi seji je upravni odbor mestne plinarne v podrobnostih obravnaval program za izpopolnitev plinskega omrežja, zlasti na mestni periferiji. Za razširjenje omrežja, ki je v zvezi z nabavo cevi in njih polaganjem. je določen kredit 1,200.000 Din. Man-nesmannove cevi, ki jih ie mestna občina V gostini Sedei Kolodvorska ulica 28, se točijo pristna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina. Dobra domača kuhinja, kosilo Din 8__. Krasen senčnat vrt! Vabim na obilen poset! 8333 Elitni avtomatični buffet RIO družba z o. z., Ljubljana, šelenburgova ul. SLADOLED najizbranejših arom. Sveža sladka smetana. Ledeno hladna Ananas-bovla. 8351 TrVIC p i lfl« T P°Pravila in iz- 1 ClllJBl\nIUj 1 menjavo strun vrši s spec. aparati po konkur. cenah Športna delavnica B. KOLB, Vižnmrje, Št. Vid nad Ljubljano 8304 kupila oo srečnem naključja v Stališču za nizko ceno, se bodo polagale v severnem dela mesta, na Prulah in pri tobačni tovarni proti Rožni dolini. V središča mesta se bodo položile nove cevi kolikor zahteva potreba. Dalje je določen kredit 710.000 Din za izmenjavo nad 30 do 40 let starih cevi po mesta, to pa le, v kolikor bo to združeno s tlakovalnimi deli. ki se vrše iz kaldr-minskega fonda. n— Idilično kopališče na Sori v Retečah, ki ga je aredil gostilničar g. Gosar, ima že precej časa dosti obiskovalcev, prava otvoritev oa bo jutri v nedeljo z godbo in plesom. Pekli bodo tudi jarca in ker so obiskovalci tega prijetnega kraja vedno zelo dobro razpoloženi tudi dragih zabav ne bo manjkalo Kdor si želi prijetno in zdra vo razvedrilo, naj ne zamadi te prilike. a— Godba Vič-Glince priredi v nedeljo 14. t m. veliko vrtno veselico na vrta gostilne Marinko (Oblak) na Glincah. Bogat srečolov, ples, petje, dve godbi in dobra postrežba bo zadovoljila vsakega obiskovalca. Ker si je godba nabavila to leto nove instramente, je v gmotnih težkočah. zato so prijatelji glasbe vljudno vabljeni. POZOR! POZOR! Tivolski Dancing se poslavlja z izbranim sporedom. Zato rej vsi danes v soboto v PARK HOTEL »TIVOLI«. — Jazz-kapela. — PLES do 2 popolno«. — Cene izredno nizke. - Se priporoča SLAVKO BOLNIČAR 8348 I KAJ OSVEŽUJE? I JOGURA'! ■ KDOR JO PIJTE VARUJE SVOJE I ZDRAVJE Javno vprašanje. Pišejo nam: Ali imajo Ljubljančani sploh pravico do nočnega miru ali ne? Ali veljajo od policije same izdani predpisi in cestno-policijski red ali ne? Ali je res dovoljeno, da pijani ponočnjaki nemoteno lahko razgrajajo, kakor se jim ljubi; da priklenjeni ali po vrtovih in dvoriščih spuščeni psi prebevskaio in pretulijo celo noč; da se gramofoni dero v pozne ure in radiji hrešče vsak »svojo vižo«, kolikor se raznim od dnevnega počitka še vedno neutrujenim obzirnim ljudem ljubi? In končno: ali bi ne bilo dobro napraviti nekoliko temeljitega reda in pomagati občinskim revežem s prav izdatnimi neprostovoljnimi denarnimi prispevki liudi, ki ne poznajo najprimitivnejših obzi-rov, in ki sploh mislijo, da jim ie dovoljeno vse! u— Huda nesreča delavca. V splošno bolnico so snoči pripeljali iz Trbovelj 30 letnega delavca Josipa Hribovška Bil je zaposlen v kamnoloma in je razstrelieval popoldne kamenje. Mina pa je predčasno eksplodirala in so drobci kamenja ranili Hribovška na obeh rokah in na glavi. Njegove poškodbe so sicer precej hude, vendar ne smrtno nevarne. u— Obrtno gibanje v Liubljani. Mest-nema načelstva je bilo v meseca maja prijavljenih 27 novih trgovinskih in obrtnih obratov, a lodjavljenih, odnosno izbrisanih je bilo iz obrtniškega registra 20 obratov. Meseca aprila je bilo prijavljenih 37. a od-javl.ienih, odnosno izbrisanih 28. Celotno število trgovcev in obrtnikov je zadnji čas nekoliko napredovalo. u— Gospodje! Valett Expres. Stari trg 19., Vam zlika obleko, kravato, klobuk za 25 Din. Na 'likanje lahko počakate. Iz Maribora a— Prihod gostov. Danes v soboto, do-speio v Maribor z vlakom ob 18. uri delegati Zveze organizacij občinskih uslažben-cev in aookojencev dravske banovine, k* se udeleže naslednjega dne slavnostne otvoritve Pohorskega doma na Pohorja in redne letne skapščine Zveze istotam. Največ adeležencev je prijavljenih iz Ljubljane pod vodstvom predsednika Zveze 2. dr. Moleta in Saveznega predsednika Fr. Go-vekarja. Iz kolodvora se gostje po slavnostnem sprejema, ki jim ga prirede tukajšnji mestni aslažbenci, odpeljejo takoj z mestnimi avtobasi do Reke in od tam peš na Pohorie. a— Avtobusni promet v nedeljo do Reke. V nedeljo 14. t m. povodom otvoritve Pohorskega doma vozijo mestni avtobasi ob 4. 5. 5.30, 6. in 6.30 z Glavnega trga preko Hoč na Reko. Vožnja z avtobasi iz Reke v Maribor se bo vršila po potrebi od 20. ar* naprej. a— Poskus samomora. Večjo količino ki-sove kisline ie popil včeraj okoli 22. ure 45 letni zidar Alojzij D. ker ga je zapustilo dekle. Ko je jedko pijačo izpil. se je premislil in prosil, naj pokličejo na pomoč reševalno postajo, ki ga je odpremila v bolnico. a— Huda nezgoda. Precej težka nezgoda se je danes dopoldne pripetila v Gorici pri Frama. Žrtev je postala 45 letna posestni-ca Roza Pivec. Ko je opazila, da se dva konja grizeta, ju je šla mirit, pri tem pa je dobila na desni nogi pod kolenom tako ha-do poškodbo, da so io morali prepeljati v bolnico. Stanje ponesrečenke ki je mati devetih otrok ie zelo resno. a— Huda nesreča pri sekanju dreves. Včeraj popoldne se je v Gradiški pri sv. Kungoti zvrnilo na 50 letnega viničaria Josipa Pukla posekano drevo in mu levo nogo strašno zdrobilo. Prepeljan je bil z avtomobilom v bolnico. a— Zopet nesreča v Kovini na Teznu. Danes opoldne se je tik pred zaključkom dela v tovarni Kovina na Tezna ponesrečil 22 letni France Urbas. katerega je stroj zagrabil za desno roko in ma odrezal več prstov. Prepeljali so ga v bolnica a— Opaše« karambol. V splošno bolnico je prišel danes zasebni uradnik železni-čarske nabavljalne zadruge France Kovačič, katerega ie na Pobreški cesti podrl tovorni avtomobil tvrdke Erlich iz Kaniže in mu zlomil desno ključnico. a— Nevaren vlomilec je 29 letni brezno, selni brasač Alojzij Čep, rodom iz Osijeka Mariborska policija ga je aretirala 29. preteklega meseca, ker je vlomi! in okradel stanovanje posestnika Tretjaka v Slovenjgradcu. Pri njem so našli poleg dragih Dredmetov tudi kakih 1500 Din vredno kolo znamke »Waffenrad«. ki ga Je nevarni mladenič prodajal za 400 Din. Sedaj je poslalo avstrijsko ocožništvo iz Ločan daljše ooročik) o nešteta vtomih, fo so bfti izvršeni v njegovem okrožju in po Labudski dolini tekom letošnjega in lanskega leta. Osebni popis vlomilca se strinja povsem z ooisora aretiranega Čepa. Poleg tega je dokazano, da je ukradel Čep sedaj pri njem zaplenjeno koto iz veže župnika Lovrenca Obecgaseabegga od na 2Z- inaja. 30. aprila je splezal pri belem dnevu skozi okno hiše posestnika Leopolda Menhardta i« Velikega Boča pri Ločanah. v stanovanje ter vlomil v vse omare, iz katerih je pobral za kakih 1500 Din obleke. a— Gad j a zalega v mariborski okolicL Naš znanec g. Valentin Božič je tekom enega samega popoldne med Kamnioo i» Selnico ajel 12 gadov. Iz Celja e— Učitelji-pevci in učiteljice-pevke iz Celia in okolice naj se adeleže to nedeljo ob 16. v Celjskem doma sestanka z delegatoma Učiteljskega pevskega zbora predsednikom Sapančičem in dirigentom prot Kamarjem zaradi razgovora o sodelovanju v Učiteljskem pevskem zbora. e— Podrobnosti o izletniškem vlaku Ce-Ije-BIed. Vsi priglašenci za današnji izlet na Brezje in Bled naj bodo že ob 13. na celjskem kolodvora, ker se bodo vsi izletniki vozili no odredbi ljabljanskega železniškega ravnateljstva na eno skapno vozovnico. Vse današnje dopoldne bosta dva di-jaka-skavta pobirala denar za vožnjo ln sicer za odrasle po 60 Din, za otroke pa do 30 Din. Kdor bo prišel na kolodvor po. 14. uri se ne bo mogel peljati. Na postajah Laško, Rimske toplice, Zidani most in Hrastnik nai eden od adeležencev pobere ves denar in kapi skapno vozovnico do postaje Bled-jezero. e— Celjska podružnica Kola jugoslov, sester je prejela od kr. banske uprave y Ljubljani podporo 3000 Din. e— Propagandni sprevod kolesarjev iz vse dravske banovine bo to nedeljo dopoldne Po glavnih ulicah o priliki zvezne kolesarske dirke. Za celjsko železničarsko godbo se bodo razvrstili motociklisti m kolesarji z odhodom ob 10. izpred hotela «Hn-bertusa» v Gosposki ulici in bodo vozili po Gosposki ulici Dečkovem trga. Prešernovi in Aleksandrovi alici, Krekovem trga, Cankarjevi in Kralja Petra cesti čez Glavni trg zopet nazaj pred izhodišče, kjer bo razhod SVEŽE SRNE se dobe dnevno v Celju. Naslov V podružnici »Jutra« v Celju. 8353 e— Nesreča otroka. V Kalobjn j« padel med igro 6 letni sin tovarniškega delavca v Štorah Anton Vrečko tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Zdravi se v celjski bolnici o— Nezgoda pri kopanju. Gra Vinjskega okrožja v mariborski župi je brez dvoma Sokol v Oplotnici. V 11 letih si je društvo postavilo svoj dom, napolnilo te« lovadnico z orodjem ter postavilo lep oder. V nedeljo pa je razvilo svoj prapor, prve« ga v okrožju. Navzlic slabemu vremenu se je zbrala na telovadišču ogromna mno« žica ljudstva iz vsega sreza, pretežno kmet« skega ljudstva. Žuipo je zastopal br. dr. Mejak, ki je v zbranih besedah razložil pomen sokolske ideje in ovrgel govoriče« nje o protiverski tendenci Sokolstva. Ku« mica praporu je s. Jermanova, ki je na prapor pripela trak v narodnih barvah. Po razvitju je krenila povorka po vasi na te« lovadišče, kjer se je vršil nastop. Videli smo, kako naše vrste rastejo od dne do dne, tako da je bil celo prostor za proste vaje premajhen. Požrtvovalni člani dru« štva imajo pač v napredovanju sokolske ideje najlepše priznanje za svoje nesebii« no delo. Iz Dolnje Lendave dl— Dolnjelendavski Sokol je bil ustanovljen 1. 1921. v hudih okolnostih. Prekmurje je živelo tisoč let v najhujšem suženjstvu, ki je zapustilo slabe posldice. Ob času osvoboditve nismo našli v Prekmurju niti ene slovenske šole. V vsakem selu se je nahajalo večje število tujih plačancev, ki so na tihem begali ljudstvo in mu vsiljevali misel na zopetni povratek tujca. Dolnja Lendava, sedež različnih uradov, je bila center madžarske razna-rodovalne politike. Vendar pa naših pijo-mrjev, ki so prišli prvi v osvobojeno Prekmurje, vse to ni motilo. Med njimi je bilo več mož, ki so jeklenili svoje živce v av-stro-ogrskih ječah in konfinacijah. Usta^-novili so Sokola kot največjega poroka, da prekvasi vsakogar v nacijonalnega Ju-goslovena, Z največjo požrtvovalnostjo in samozatajevanjem se je delalo. Prirejala so se predavanja in gledališke predstave, tudi brezplačne. In kako zadoščenje so imeli, ko niso pri predstavi našteli v dvorani niti toliko gledalcev, kolikor je bilo igralcev! Ko se je pripravljal leta 1921. prvi sokolski nastop, je zbolela za pljučnico načelnica, že pokojna sestra Pavla Hribarjeva. Kljub prepovedi zdravnikov se je dala z mrzlico 39 stopinj odpeljati na zletišče, da izvrši, česar ni zahtevala od nje sokolska disciplina, če ni bilo odziva s strani, kjer ga je bilo na vsak način pričakovati, in če se je tudi izražal prezir, ni to preveč motilo. Odbor se je vedno zavedal, da zašije zlato solnce, ko bo Sokol s svobodnimi krili zakrilil nad našim cvetočim Prakmurjem. Lahko rečemo, da se Je to že zgodilo. Naše društvo bo v najkrajšem času štelo nad 200 članov, ima močan naraščaj in deco. Vež-ba vztrajno in marljivo na vseh poljih. Društvo priredi 21. t. m. redni javni nastop, na katerem bo pokazalo uspeh svojega dela. Pozivamo sosedna bratska društva in našo nacijonalno javnost, da se udeleži naše prireditve in nas moralno podpre. Pridite in dajte nam živega bo-drflal GOSPODARSTVO Državne nabave »Trgovski list« od 6. t. m. objavlja članek gosp. M. Savica, načelnika ministrstva za trgovino in industrijo v pok., o potrebi večje zaščite domačih producentov pri državnih dobavah. Izvajanja gosp. Saviča mora z navdušenjem pozdraviti vsak objektiven gC6(podar, nasprotovati pa bi mu mogel kvečjemu oni, ki visi na državnih dobavah tujih fabrikatov ali pa da ima še tradicionalne zveze z inozemstvom. Ko bi se zakon o državnem računovodstvu po zamisli gosp. Saviča uzakonil, bi pri nas sploh ne bilo industrijske brezposelnosti in tudi gospodarska kriza bi bila za polovico zmanjšana. Osobito važna bi bila določba o načinu plačila za dobave domačih proizvodov (tretjino kupnine pri naroČilu, tretjino pri dobavi in tretjino pozneje), kakor ga pisec predlaga S tem bi za dobavitelja odpadla draga menična posojila, za katera se mora še danes plačati 12 do celo 15 % na obrestih. Na ta način bi bilo omogočeno vzdržati konkurenco napram inozemstvu, kar danes ni mogoče, ker morajo v mnogih primerih baš domača podjetja čakati po več mesecev na izplačilo že davno dobavljenega blaga m se zato pogosto niti ne udeležijo državnih dobav. Vsekakor bi morali na merodajnih mestih pravilno računati tudi s kapaciteto domačih podjetij in upoštevati, v kolikem času more domače podjetje eno ali drugo dobavo izvršiti. Vsakdo ve, da imamo v nasi državi po večini nova, šele ustanovljena podjetja, ki se z neizmerno požrtvovalnostjo trudijo do skrajne možnosti zadostiti vsem zahtevam, seveda pa niso še z vso opremo tako oskrbljena kakor ioozemska podjetja, ki lahko hitreje dobavljajo, kar ne bi sme-lo igrati uloge, ker se s tem ubijajo domača podjetja. Na škodo države se tudi mnogokrat tuja industrija poslužuje naših domačih slamnatih mož, ki dajejo za malo odškodnine svoje ime in tako škodujejo občemu razvoju domače podjetnosti Eml-nentne važnosti bi bil končno tudi način sestave dobavnih komisij, kakor ga predlaga gosp. Savič, kjer bi sodelovali razen funkcionarjev raznih ministrstev in državnih ustanov tudi predstavniki gospodarskih in delavskih zbornic, ki imajo boljši vpogled v potrebe in zmonžosti domače produkcije. Delavski zastopnik bi gotovo z vnemo zastopal domača podjetja, ker bi tako delavstvu več koristil, kakor pa koristijo podpore brezposelnim. Kakor omenjeno, je gosp. Savič s tem člankom načel izredno važno vprašanje, namreč vprašanje revizije zakona o državnem računovodstvu, za kar mu moramo biti hvaležni osobito obrtniki. Potrebno bi bilo, da tudi naša največja gospodarska korporacija, Zbornica za TOI zavzame isto stališče in da na skupnih gospodarskih konferencah zbornic pokrene to vprašanje in stavi primerne predloge pristojnim ministrstvom. Čas bi že bil. da se ta zastareli in za naše razmere škodljivi zakon spremeni v korist domačim produ-oentom, da bomo za primer potrebe tudi popolnoma pripravljeni v pogledu narodne obrambe, kjer igra sposobnost domače in-dustrije tako važno ulogo. Ivan Rebek, Celje. Naš indeks cen se Je ustalil Oddelek za gospodarske študije pri Narodni banki je pravkar objavil indeks cen v trgovini na debelo za maj t L Totalni indeks, ki se je po skoro enoletnem nazadovanju v aprilu prvič zopet dvignil za 0.9 točke na 75.5, je v maju ostal skoro na tej višini in je le za maienkost popustil na 75.4. Zato pa opažamo večje spremembe v posameznih indeksih. Tako se je indeks cen rastlinskih proizvodov ponovno dvignil od 77.6 na 80.5, dočim je indeks cen živinskih proizvodov nadalje padel od 75.4 na 73.2. Cene rastlinskih proizvodov so zaradi okrepitve žitnih cen (neodvisno od inozemstva) dosegle višino, kakršna je bila v oktobru preteklega leta, preden je nastopila zadnja faza v polomu žitnih cen. Nasprotno gibanje pa opažamo pri indeksu cen živinskih proizvodov, ki je še lani v novembru znašal 95.1 in je od tedaj v neprekinjenem nazadovanju, tako da je v šestih mesecih padel za okrog 22 točk. Ako primerjamo indekse cen za april zadnjih let, tedaj dobimo naslednjo sliko: Proizvodi Totalni rasti živin. ind. indeks maj 1928. 136.9 108.0 101.0 109.0 „ 1929. 127.6 110.0 94.6 104.0 Z 1930. 94.0 99.9 81.0 88.8 Z 193L 80.5 73.2 73-0 75.4 Indeks cen izvoznih proizvodov (dvajset predmetov) je v maju nazadoval od 75.7 na 74.5, indeks cen uvoznih predmetov (dvajset predmetov) pa je prav tako padel od 71.6 na 70.4. Indeksa cen izvoznih in uvoznih proizvodov sta torej precej izenačena; razlika znaša le nekaj točk. To izenačenje pa le pomeni, da je razmerje med nivojem cen naših izvoznih in uvoznih proizvodov približno isto kakor leta 1926., na katero leto se nanaša naš indeks. Zadnja leta Je bila ta razlika za nas ugodnejša. Lani v maju je bil n. pr. naš indeks izvoznih proizvodov za preko 17 točk višji od indeksa cen uvoznih proizvodov, predlanskim v maju pa cek) za preko 24 točk. Naše paroplovne družbe »Saobračaijni promet«, glasilo prometnega ministrstva objavlja članek o našem po« nuorstvu, ki vsebuje zanimive podatke o naših paroplovnih družbah, glede tonaže ladij 6kupnih indiciniramih konjskih sil in družbene glavnice. Ta statistika navaja 15 paroplovnaih družb, ki imajo skupaj 117.7 milijona Dan glavnice in 174 ladij z 283.000 brutto register tonama. Ker je ob koncu I. 1929. znašala skupna tonaža naših parni« kov in jadrnic 300.000 ton, pride torej na teh 15 družb skoro 90 odst. vse trgovske tonaže. Na posamezne družbe odpade na* slednje število ladij m naslednja tonaža: ladij bruto ton Jugoslovenska Lloyd, SpFt 25 136.040 Dubrovačska par. pkrv. Dubr. 23 46.310 Jadarnska plovidba, Sušak 58 23.440 Prekomoreka pJovidba, Sušak 5 22.500 »Ooeanija«, Beograd 8 22370 »Progres«, Sušak 4 13.860 Pkmdfca Topdč, Sušak 3 9.150 »Levant«, ŠJbenik 2 6.410 ostalih 7 družb 19 15.880 Kakor je iz gornjega pregleda razvidno, stoji po toomn ladij Jugoslovenski Lloyd daleč na prvem mestu, saj odpade od vse paroplovne tonaže skoro polovica na to družbo. = Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Te dni so se na Dunaju znova pričela trgovin« ska pogajanja med našo in avstrijsko dele« gacijo. Ker se že bliža rok 1. julija, ko bo dosedanja pogodba zaradi odpovedi od strani Avstrije prenehala veljati jn v tem času ne bo mogoče končati pogajanj za novo pogodbo, bo zaenkrat sklenjen samo provizorij za ureditev trgovinskega reži« ma med Jugoslavijo in Avstrijo, ki bo ve« ljal po 1. juliju in bo nadomestil brez« pogodbeno stanje, ki bi sicer nastopilo. Obliika provizorija še ni določena in tudi glede pogojev zaenkrat še ni prišlo do spo« razuma. Vsekakor pa je v interesu obeh držav, da ne pride do carinske vojne. Pro« vizorij bo seveda sklenjen le za nekaj me« secev, da se ustvari možnost za sklenitev nove trgovinske in .carinsko tarifne pogod« be, ki bi potem v jeseni stopila v veljavo. = Eksekutivni odbor jogoelovensko-ru-mnnskega sindikata za izvoz mehkega lesa. Skupno vodstvo pravkar ustanovljenega jugoslovensko - rumunskega sindikata za Izvoz mehkega lesa (s sedežem v Bazlu pod firmo »Union Bois«) je, kakor znano, poverjeno posebnemu eksekutivnemu odboru, ki sestoji iz 5 jugoslovenskih in 5 rumunskih članov. Jugoslovensko skupino repre-zentirajo v eksekutivnem odboru naslednji gg.: dr. Milan Ulmansky (»Šipad«, Sarajevo), gener. ravnatelj Premrou (Eksploataci-ja drva d. d., Zagreb), gener. ravnatelj Aleks- Sohr (Našička Unija, Zagreb. Ženeva), dr. Mil. Vašič (»Varda«, Sarajevo), gener. ravnatelj Regenstreif (Eisler & Ort-Heb. Zavidovičil = Polom velike francoske paroplovne družbe. V lrancoski javnosti je vzbudil ogromno pozornost polom največje francoske paroplovne družbe Compagnie Generale Transatlantique, ki izkazuje v bilanci za pret. leto izgubo od več sto milijonov frankov. Država je morala v javnem interesu poseči vmes; ministrski predsednik Laval je v sredo predložil finančnemu odboru načrt za sanacijo tega odjetja, ki je bil v odboru že drugi dan sprejet. Sanacija se bo izvedla tako, da dobi družba desetletni moratorij za svoj dolg državi v višini 400 milijonov frankov, da se povišajo prispevki države za prevoz pošte in dobi družba z državno garancijo posojilo od 250 milijonov frankov. — Stanje Narodne banke. Iz izkaza Narodne banke od 8- t m. je razvidno, da so se devizne rezerve v prvi četrtini junija dvignile za 14 milijonov Din. Ostale postavke so ostale v glavnem nespremenjene. Znatno so v zadnjih tednih narasle obveznosti po raznih računih, ki so v najnovejšem izkazu vnesene z vsoto 521.8 milijona Din (še v prvem četrtletju t. L se je ta postavka, ki deloma vsebuje žirovne vloge državnih podjetij, gibala med 100 — 200 Din). Stanje od 8, t m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 31. maja): aktiva: kovinska podlaga 212.9 (+ 0 4), tečajne diference 436.1 (+ 14.0), posojila na menice 1231.4 (+ 8.2), lombard 213.4 (—); pasiva: obtok bankovcev 4774.4 (— 16.3), žirovna obveznosti nasproti državi 53.5 (+ 7-5), ostale žirovne obveznosti 512.1 (+ 0.7), razne obveznosti 321.8 (20.7). rs Potrjena je prisilna poravnava, ki jo jie sklenil poravnalni dolžnik g. Jožef Ostre-lič, trgovec v Črnomlju, s svojimi upniki za 40% kvoto v 10 mesečnih obrokih. = Prodaja lesa in drv- Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 26. t m. ponudbe glede prodaje lesa in div. (Oglas in pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.) _ Oddaja gradbe silosa potom ofertne licitacije, ki je bila razpisana za dan 8. L m. pri inženjerskem oddelku dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani, se bo vršila dne 15. t m. = Oddaja del pri adaptaciji pekarne v dravskem mtendantskem skladišču v Ljubljani se bo vršila potom ofertalne licitacije 24. t m. pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas ie na vpogled v Zbornici za T04, pogoji oa pri istem oddelku). . . = I>obave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave kabljev in kabelskega materijala. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18 t m. ponudbe glede dobave električnega materijala, 450 kg vijakov, »50 kg žebljev in 10 tisoč kg karbida; do 23. t. m. pa glede dobave kablja, železa ter 60 komadov lesenih in 20 komadov pločevinastih sodov. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 25. t m. ponudbe glede dobave strelovodnih naprav in žice za di-namo. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 25. t m. ponudbe glede dobave 1 parne lokomobile in 1 sesalke. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 18. t. m. se bo vršila pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dnevne dobave mesa, mleka in kruha za čas od 1, julija do 30. septembra 1931. = Dobave. Direkcija državne zelezarne Vareš sprejema do 17. t m. ponudbe gie-de dobave 15.000 kg katrana;. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 23. L m- ponudbe glede dobave 100 škatelj mazila za parkete in 300 kg kamene soli; do 25. t m. pa glede dobave 2500 kg olja za oso-vane in 40.000 kg portlandskega cementa. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave železa, jekla, jermen, gumijevih plošč in drugega materijala. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 2. julija ponudbe glede dobave 500 kg bombaža za čiščenje, 50 plošč cinkove pločevine, 100 kg bele pločevine, 200 kg kOlar-skib žebljev, kotlovnih cevi, raznega barvarskega materijala in 500 kg su boksa. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOL) ■ Borze 12. junija. Na ljubljanski borzi je bfl danes devizni promet prav v§lik, čeprav je bila samo včeraj pokrita potreba od 6 milijonov Din. Danes je bilo največ prometa v devizah London, Praga in Curih. Tečaji so pri nadalje nespremenjeni curiški devizi precej popustili Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes trgovala pri nekoliko nižjih tečajih, in sicer za aranžma po 410 do 410.5, za kaso po 410 in za julij po 411; promet je bil še v investicijskem posojilu po 86, v agrarnih obveznicah po 48 — 48-5 in v 7% Seligmanovem posojilu po 83. Med bančnimi vrednotami je bfl zabeležen pro- ELITNI ATTOMATIČNI BCFFET DRUŽBA Z O. Z, LJUBLJANA, ŠELENBUBGOVA ULICA RIO si je nabavil najnovejši automat FRIGIDAIRE, ki z njim pripravlja prav posebno okusen SLADOLED in se obenem trajno konservira. VSI INTERESENTI si lahko vsak čas ogledajo to nadvse zanimivo napravo v elitnem avtomatičnem buffetu RIO. S tem aparatom prinaša tvrdka JUGOTEHNA, Gosposvetska 3 in Gledališka 8; Beograd, Zagreb, Split, na trg posebnost, ki nabavno ceno Din 56.000.-— DALEKO PREKAŠA met v Praštedioni po 930. v Jugobanki po 67 — 68 in v Union banki po 167. Na tržišču industrijskih vrednot je Trboveljska zopet nekoliko popustila in se je trgovala po 227.5 — 235; v ostalem so bili zabeleženi zaključki v Gutmannu po 120 — 122, v Dravi po 235 in v Šečerani po 242.5 do 250. Deriie. Ljubljana. Amsterdam 22.73, Berlin 13.375 — 13.405 (13.39), Bruselj 7.864, Budimpešta 9.8767, Curih 1095.3 — 1098.3 (1096.8), Dunaj 792.59 — 795.59 (794.09), London 274.19 — 274.99 (274.59), Newyork 56256 — 56.455 (56.365), Pariz 221.12, Praga 166.98 — 167.78 (167.38), Trst 294.59 - Zagreb. Amsterdam 22.70 — 22.76. Dunaj 792.59 — 795.59, BerBn 13.375 — 13.405, Bruselj 768.4, Budimpešta 986.14 — 989.14, London 274.19 — 274.99, Milan 29447 do 296.47, Newyork ček 56.256 — 56.455, Pariz 220.12 _ 222.12, Praga 166.98 - 167.78, Curih 1095.3 — 1098.3, Madrid 568. Cnrih. Zagreb 9.1225, Pariz 20.165, London 25.0475, Newyork 515, Bruselj 71.75, Milan 26.95, Madrid 52, Amsterdam 207.25, Berlin 122.05, Dunaj 72.35, Sofija 3.73, Praga 15.25, Budimpešta 90.05, Varšava 57.75 Bukarešta 3.06. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 91 bi., 7% Blair 81 bL, Celjska 150 deru, Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den., Kreditni zavod 195 den., Vevče 120 dem, Ruše 200 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 409.5 — 410.5, za julij 410 do 412.5, investicijsko 88 — 86.25, agrarne 48 — 50, 6%> begluške 64.75 — 65.75, 8% Blair 90.25 — 90.5, 7% Blair 80^5 — 81, 7% Drž. hipotek, banka 82 — 83; bančne vrednote: Praštediona 960 — 960, Jugo 68 do 68.5, Union 167 — 170, Ljubljanska kreditna 120 den., Narodna 6600 dem, Srpska 191 den., Zemaljska 120 — 128; industrijske vrednote: Gutmann 121 — 124, Slavonija 200 den., .Drava 235 — 296, Sečerana 245 — 252-5, Brod vagon 50 — 62, Vevče 120 den., Isis 45 — 50, Dubrovačka 300 do 330, Jadranska 512 den«, Trbovlje 225 do 232 Beograd. Vojna škoda 411, 409 zaklj., investicijsko 86 zaklj., 4% agrarne 49 — 50 7% Blair 80.75, 80.875 zaklj., 8% Blair 90.5 zaklj., 6% begluške 65.75, 65, 65.5, 65.25 zaklj., Narodna 7000, 7100 zaklj. Blagovna + Ljubljanska borsa (T% i m.) Tendenca slaba. Zaključkov ni bilo. — Situacija se v zadnjem času ni bistveno spremenila. Oddajajo se pač. posamezni vagoni tramov, vendar pa se večja komisijska naročila ne morejo efektuirati, ker so se skladišča iz-sortirala. Kupci iščejo sedaj že trame nove produkcije. Nekaj izvoza je v dtskah ilL kakovosti, v oglju m v drvah- Hrastovina in bukovina s$, malo proizvaja m tudi le v malenkostnih količinah izvaža. eno -f Ljubljanska borza (12. t m.) Tendenca za žito stalna. Zaključkov ni bilo. — Nudi se (fco slov. postaja, mlevska vozm-na, plačljivo v 30 dneh): pšenica: potiska, 80 kg po 267.50—270, srbobranska, 80 kg po 265-267-50, okolica Subotica, 79/80 po 262.50—265, okolica Sombor, 79kgpo 252.50-255, baranjska, 79 kg po 242.50-245; koruza: baška, rešetana po 155—157-5 (pri navadni voznini po 160—162.5); oves: ba-ranjski po 225 - 230; moka: banatska »0« po 375 _ 380, baška >0« po 360 — 365- -f Novosadska blagovna borza (12- t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 4 vagoni pšenice, 4 vag. koruze, 6 vagonov moke in 1 vagon otrobov. Pšenica: srednjebaška, 79/80 kg 177.5 — 182.5; baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 175 - 180; okolica Sombor, 79/80 kg 162.5 — 167.5; baška potiska 79/80 kg 187.5—192.5; gorajebaška 79/80 kg 180 — 185; gornjebanatska, 79/80 kg 185 do 190; južnobanatska, 78 kg 160 — 165: okolica Indijija. 78 tog 165—170. Ječmen: baški in sremski, 63-74 kg 115—120. Ovee bažfcl, sremSkii im slavonski 150—156. Koruza: baška, Dnnav, Sarra 102—104: okolica Sombor 103—104. Moka: baška »Oc In >00« 260—280, *2« 250—260; >6« 240—250; >6« 225—230; >8« 120—130. — Otrobi: baflki. sremstki in banatSkl 105—110. + Somborska blagovna bersa (12. t m.) Tendenca mirna. Promet: 78 vagonov. — Pšenica: baška potiska, 80 kg 180 — 195; okolica Sombor, 78/79 kg 162.5—1675; gor-n jebaška, 79/80 kg težka 17750 — 182.50. sremska, slavonska, 78 kg težka 160 — 165. Koruza: baška 100—102; za junij 102—104. Moka: baška >0« in >00« 260-280; >2« 245 do 260; >5« 235 - 260; >6« 225 - 235; »7« 175 — 190; >8« 120 — 125. Otrobi: baški 105 — 110. Oves: baški 155 — 160; sremski, slavonski 165 — 175. ... + Bndimpeštanska terminska bona (12. t m) Tendenca nedoločena, promet omejen. Pšenica: za junij 14.58 — 14.60; koruza: za juKj 13-81 — 13.82, za avgust 18^84—13.86. za maj 1L90 — llM. Dobrna - Novi grad (Dopis s pota) Jedva so toplice Dobrna začele svotfo le« tošnjo sezono, že so polne gostov. Z vseh koncev in krajev naše Jugoslavije. In sta« tistika izkazuje letos več gostov nego lana ob tem času, v predsezoni. To je torej frurna napoved, da bo v glavni sezoni naval efcos še večji od lanskega. Srečna Dobrna! Zanjo gospodarska fariza očividno ne obstoja in topli ske uprave ne tare skrb, ali bo dovolj gostov, pač pa bo, kakor v vsaki glavni sezoni, letos brez« dvorono še boij v zadregi, kako bo vse goste spravila pod streho. Odkod taka privlačnost Dobrne? Tu je pač vse tisto, kar odlikuje te toplice: izbor« na zdravilna voda, pa tako krasna lega, pa tako ugodno podnebje, pa dobra restav« racija (jUjubezen gre vedno skoz želodec) in pa ker je Dobrna tako poceni. Res po« ceni. V tem vsa čast kopališču samemu, kaikor tudi vsem privatnim hotelom. Celo v taiko gosposkem penzionatu »Novi grad« uživa gost vso udobnost za razmeroma majhen denar. Zdrava, trezna solkinost jo v Dobrni udomačena, ter je gost siguren, da ga ne bodo nikjer odrli, in to je tisto, kar privlačuje. Taiko si je Dobrna pridobila renomč, ta Sa potrjuje iz leta v leto naraščajoča fre» kvenca. Eno je vsekakor že danes gotovo: da se obeta Dobrni velika bodočnost, d» utegne postati eno največjih m naijimenit« nejših naših kopališč. Za to so dani vsi po» gojd in vse garancije, treba Dobrin saano odpreti vrata v bodočnost. Dobrina je za rastoče štev3o svojih go« stov že zdavnaj pretesna, treba jo je torej povečati, razširiti, ki treba bo kopališče tudi na splošno v marsičem preurediti in izpopolniti, da bo ustrezalo potrebam tn zahtevam modernega človeka. Kakor sem izvedel, se naša banska uprava tudi že intenzivno bavi z vprašanjem povečave in modernizacije dobrniskih toplic, m se men« da že pripravljajo velikopotezni projekti. To je hvalevredno. Ampak je problem preureditve Dobrne v marsičem trd oreh. Tu je neugodna kot« Kna, vsi objekti že zdaj tako stisnjeni, prostora za nove večje stavbe je malo ozi« roma nič; kako tu graditi, da ne pokvariš harmoničnega lica kopališča, kakor ga je znal ustvariti prvi graditelj? Tu se kaka velika zgradba sploh nikamor ne da prav namestiti, vsaj ne na širimo, kvečjemu v višino. A kako bi to izgledalo v celotni panorami in kaki potrebi naj bi to prav za prav služilo? Po moflem mnenju bi bilo škoda denarja, ki bi ga vtaknili v kako veliko stavbo na topliškem prostoru samem. Zakaj tu je treba imeti pred očmi vprašanje: Kaj je Dobrna? Ali je samo kopališče, ali je tudi letovišče? Kolikor sem jaz imel prilike se orientirati po Dobrni, sem našel, da je Do= brna od narave same ustvarjena prav sreč« na kombinacija kopališča in letovišča. In sem tudi dognal, da večina gostov, vsaj v glavni sezoni, ne prihaja v Dobrno toli« ko na kopanje, kolikor na letovanje. To d« dejstvo in to je treba vpoštevati ko gre za vprašanje izgraditve kopališča z novimi, večjimi objekti. Po mojih mislih zadostujejo sedanje topliške zgradbe in naprave za tiste goste, ki prihajajo v Dobr« no zaradi toplic; samo bi bilo treba te zgradbe primemo adaptirati in modernizi« rati, opremiti tudi bolje s komfortom, pred vsem postaviti v šobe peči, da gostje v predsezoni in po sezoni ne bodo prezeba vali, in kar je še drugih nedostatkov. Za veliko in vedoo večje število tistih gostov, ki zahajajo v prijazno, pogorsko Dobrno na letovanje, m ki se tam notri v kopali« ški kotlini, kjer je ob deževnih dneh vlaž> no, ob solmčnih pa tako soparno, nič dobro ne počutijo in ki si želijo le svežega zra* ka, solnca m prostega razgleda, pa jc treba preskrbeti prijetnih in udobnih bivališč na drugem prostoru! In to je tisti lepi, odprti, tako idealno razpoloženi svet med Dobrno in Novim gradom, desno in levo ceste. Tukaj je do» volj prostora, tukaj bi roka arhitekta« umetnika mogla ustvariti najlepše vile in parke, kopališča, igrišča in še marsikaj, tu* kaj naj bi nastalo novo moderno letovišče Dobrna. Pred 60 leti menda so bile toplice Dobr« na m dvorec Novi grad last enega gospo« darja. Tako naj bi danes zopet bilo: ban* ska uprava naj bi skušala pridobiti h ko« palisču tudi ta dvorec. Sicer ne vem, če je Novi grad naprodaj. Ako pa je, treba pris liko zagrabiti. Pridobile bi se s tem velike vrednote: prvič reprezentativen dom, dru« gi£ za povečavo kopališča tako potrefeen in pripraven teren, povrh pa bi se dala tam urediti tudi lastna velika ekonomija za aprovizioniran j e kopališča. Torej pod* jetje, ki bi se vsekakor dobro rentiralo. Dobrna ima bodočnost in upajmo, da bo to perspektiva tudi merodajnim faktorjem, kadar ae bodo lotili izgraditve Dobrne. /os. Fr. KnafJUL, KULTURNI PREGLED Junijski zvezek »Ljubljanskega Zvona" V junijski številki, ki je minule dni izšla, priobčuje »Ljublj. Zvon« na uvodnem mestu prav dobro, po vsebini in obliki posrečeno novelo Toneta Seliškarja »Povest treh ljudi«, nato pa ciklus njegovih najnovejših pesmi »Iz dnevnika komisarja za ljudsko štetje«. Josip Vidmar je prispeval globoko zajete »Beležke o Karamazovih«, ki delno na podlagi novih virov, predvsem pa z avtorjevimi lastnimi razmišljanji in analizo osvetljujejo veliki problem karamazovščine. Zaključuje se novela Jožeta Kranjca »Janez s Padeža«, nadaljuje pa roman Franceta Bevka »In solnce je obstalo«. Razprava Marje Borštnikove »Pater Benvenut in Prešern«, ki je zanimiv prispevek k splošni sliki Prešernovega časa, je v tej številki zaključena. V Obzorniku ocenjuje Anton Ocvirk Krleževe »Gospodo Glembajeve«, Fran Al-brecht pa 12. zvezek Zbranih spisov Iv. Cankarja. Adolf Gspan piše o Voltaireje-vem »Candidu« v prevodu O. Župančiča in ugotavlja, da je izmed Voltairejevih spisov to »edino delo, ki je primerno, da smo ga dobili v prevodu.« F. S. poroča o Levstikovem prevodu Scottovega romana »Ivanhoe«, B. B. o Sakulinovem spisu »Die russische Literatur«, A. Budal pa o Fei-glovi knjigi »Brezen« V celoti je ta številka prav zanimiva in močna. »•Ljublj. Zvon« stane 120 Din na leto in se naroča pri upravi, Prešernova ul. 54. »» Prirodoslovne razprave" >'ova znanstvena revija. — Načelno vprašanje: ali naj se v naših znanstvenih publika cijah rabijo tuji jeziki? Datirane s 1. majem so izšle dolgo in nestrpno pričakovane »Prirodoslovne razprave? s prilogo »Vestnik prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo« (15. maja). S tem smo tudi že povedali, kdo ie izdajatelj »Razprav«. Prirocloslovci smo doslej težko pogrešali tako znanstveno revijo; agilni sekciji smo za njen korak res hvaležni. Oblika novega časopisa je znatno bolj priročna nego je bila »Glasnikova«, katerega nadaljevanje so »Razprave« in se ie močno približala mednarodnemu formatu. kar bo zlasti za knjižnice jako prijetno. Tudi to, da se knjiga zaključi šele z večjim številom pol, neoziraje se na letnice izida, >9 velike praktične važnosti. Nad vsako razpravo je popolna bibliografska označba, tako da tvori vsaka razprava celoto, ki ni vezana na druge- Razen tega ne bo več treba avtorjem čakati, da je zbrano večje število razprav, ker more ob danih pogojih iziti tudi vsaka zase. Vrsta naših vodilnih znanstvenikov je objavila svoje študije v skoro 10 pol obse-gajočem prvem delu prve knjige. Velik napredek je, da smo se otresli malenkosti in da morejo strokovnjaki ipublicirati svoje znanstvene razprave razen v domačem jeziku in latinščini tudi v kateremkoli od treh svetovnih jezikov; v francoščini, angleščini in nemščini. Res da v tem delu prevladuje nemščina, upamo pa, da ne bo vedno tako; vzrok je baš delno zgodovinski razvoj, delno stvar in stroka sama,, delno pa tudi tesnejša izmenjava. Sicer pa je itak jasno, da tako reprezeniiramo svoje delo pred svetom mnogo bolj, če priobčujemo razprave v kakem svetovnem jeziku, namesto da bi — prav za prav smešna misel, dasi nekaterim ozkosrčnežem ni tuja — hoteli zahtevati, da hi tuj znanstvenik poleg stroke in poleg štirih, petih jezikov, ki jih itak mora obvladati toliko, da more citati vsaj svoje strokovne stvari, proučeval n. pr. še slovenščino ali danščino, norveščino, finščino itd. Jasno je, da tega rajši ne bo čital, s tem pa se utegne važna znanstvena stvar ne samo ubiti, temveč celo izgubiti. Drugo bi bilo s priobčevaniem v ruščini, češčini ali poljščini. Toda ne pozabimo, da podobno, kakor vidimo sedaj v naših »Razpravah« delajo tudi mnogo večji narodi; naj navedem samo Cehe, Fince, Dance, Holand-ce, Švede, Norvežane in Madžare. Da, celo Rusi, ki imajo svoj lastni veliki znanstveni svet, priobčujejo v francoščini in nemščini, zlasti v slednji. Ne dvomimo, da bodo padli očitki na redakcijski odbor, toda upamo, da bo ta držal začrtano pot. zakaj tako bo naši slovenski in jugoslovenski stvari v velikem znanstvenem svetu bolj koristil, kakor če bi malomestno ozkosrčno priobčeval znanstvene, kajkrat čisto špecijalne stvari v slovenščini. Koliko Jugoslovenov razume točno vsebino n. pr. vestne in temeljite dr. Kara-manove razprave »O sinurelama Jugoslavije«? Ne pozabimo, da je za vsakega avtorja mednarodnega slovesa (tudi med našimi ljudmi jih ni malo) prav za prav žrtev, če priobčuje tako špecijalno stvar v domačem jeziku malega naroda morda za pet, šest ali celo še manj sostrokovnjakov! Tako tudi ne bi mogli koristiti prevažni propagan- di svoje znanosti v svetu, ker bi to pomenilo, da se obdajamo s kitajskim zidom. Zato so pa »Razpravam« dodani kratki izvlečki, onim, ki so pisane v domačem jeziku v kakem tujem, onim pa, ki so pisane v tujem jeziku, v slovenščini ali srbohrvaščini. Le v taki obliki ima pomen izdajati pri nas znanstvene revije za naš mali, strokovno naobraženi krog čitateljev. Le tako zadobi znamenita dr. Kenk - Seliškarjeva razprava Meteorološka in hidrološka opazovanja v Podpeški jami v letih 1028- do 1931.« (prva v takem obsegu!) oni pomen, ki ji v resnici gre; ali pa zanimiva prof. Hadžija študija "o »Opilionih Triglavskoga masiva«. Domačim čitateljem, ki pa ne obvladajo (v tem primeru) nemščine, zadostujejo kratki izvlečki ostalih razprav, obeh temeljitih študij dr. Karamana (iz Skoplja), že omenjene »O sinurelama Jugoslavije« in druge »Prinos poznavanju amfipoda Jugoslavije, pored nekoliko vrsta iz Greke«, važne razprave dr. Rakovca »prispevki h gornjekarbonski favni Javornika v Karavankah« (v kateri je objavljeno par novih oblik) in dr. Kosa »Študije o artefaktnem značaju rezil in zob jamskega medveda in preluknjanih kosti, najdenih v Potočki zi-jalki in nekaterih drugih jamah« (v kateri strokovnjak sicer ne najde mnogo novega, a je vendar dosti zanimiva, dasi morda najbolj po nepotrebnem v tujem jeziku.) Prav in zdrav znak, da si Slovenci in Jugosloveni želimo, da nas sliši veliki znanstveni svet. Ko pa si bomo utrdili svojo pozicijo v njem, bomo mogli zahtevati od onega sveta, da bo čital in poslušal naš jezik — to je velika bodočnost in poslanstvo Slovan-stva! V »Vestniku« je sekcija priobčila članom poročila, spremenjena pravila Muzejskega društva; dalje dva krajša članka: nekrolog umrlemu zvestemu članu in odborniku g. odvetniku Antonu Bulovcu, spisal M. Hafner, in dodatno poročilo o japonski svilo-iprejki vamamai od I. Hafnerja, ki je prevzel tudi administracijo »Vestnika«, dočim ga urejuje — kakor »Razprave« sploh — odbor sekcije pod vodstvom univ. prof. dr. J. Hadžija. Po obliki in vsebini je sekcija lahko ponosna na svojo prvo novo publikacijo, ki bo pred vsem svetom prav neprezentativ-na. Želimo agilni sekciji mnogo uspehov na začrtani poti, našim znanstvenikom pri-rodoslovcem pa čim več priznanja, osebnega in narodnega! Medtem ko smo pisali to poročilo, je izšla v »Slovenskem Narodu« (9. t. m.) notica, katere neznan, brez dvoma strokovno neizobražen avtor se na koncu neumestno spodtika ob (to pot) nemške članke. Videti je, da pisec ne pozna običajev mednarodne znanosti, zlasti pa ne potreb znanstvenikov malega naroda. Ta napad uajbrž sicer ne bo ostal osamljen, toda resno misleči ljudje s širšim obzorjem se ne bodo dali motiti. Z ozkosrčnostjo in malomeščanstvom ne koristimo niti drugim in zlasti ne sebi in naši znanosti! Dr. Š. Nove pesmi Miroslava Krleže Pesniške zbirke so dandanes redkokdaj zanimive. Kriza pesništva ni samo v njegovi oblikovni razrvanosti in negotovem iskanju, tudi ne v enoličnosti motivov, v znatni meri jo povzroča to, da za pesniškimi zbirkami tako redko stoje močne osebnosti. Kdor ima opravka s književnostjo, se mu hitro nabere na mizi kopica tankih brošur z verzi, toda kako pusto je včasi človeku, če se mora sprehajati po teh »vrtovih poezije«! Zadeva je vprav obupna, če pomislimo, da po pesniških zbirkah navadno ne sega oni, ki je docela amuzičeij. Toda kaj ti pomaga, če le redkokdaj najdeš pesem, ki ti res vzbudi ono notranje sozvočje, ono tajnostno trepetanje, ki je skrivnost vsakega uživanja umetnostnih produktov. Kaj storiti, če moraš preplezati gore praznih besed, preden ubereš samotno rastoči cvet prave, tvojemu modernemu občutju ustrezajoče poezije?! Z velikim zanimanjem sem pričakoval zbirko novih pesmi Miroslava Krleže, ki jo je bil napovedal in minule dni izdal beograjski založnik Geza Kohn. »Tri simfonije« in »Pana« M. Krleže uvrščam med najbolj izbrane sadove celotnega jugoslovenskega pesništva v zadnjih 15 letih. Vzlic vsemu »futurizmu«, ki je baje v njih, se priznavam pozitivno k tej vrsti poezije, ki res da ni izraz klasične umerjenosti, nečesa, česar v naših dneh sploh ni, niti izraz idej in utilitarističnih tendenc, kakor jih najdeš v drugih spisih Krleže celo prav obilno. Ta poezija pa je vzlic temu odtujena deka-dentnemu »1' art pour 1' art« — izmu. Najnovejša zbirka M. Krleže se imenuje »Knjiga pjesama«. V nji so zbrane pesmi zadnjih let, ko je pisec »Glembajevih« v zrelih letih ojačil svojo pesniško tvornost, iščoč v vezani besedi prehoda od svojih tekstov v prozi k dramatskim spisom. Zbirka »Knjiga pjesama« ni tako zlita iz enega samega čuvstvenega gradiva, kakor so »Tri simfonije«; v nji so tudi nekatere pesmi, v katerih je poezija nadomeščana z nekakim besednim vrtincem, ki te zapušča v težki negotovosti. Baudelairesko težki sliki Matoševega umiranja za rakom v grlu (»Tužaljka nad mrtvim tijelom A. G. Maloša«) nedostaja n. pr. tiste discipline v slikanju groze, ki jo je Baudelaire instinktivno čutil m ki veže vse njegove mrtvaške motive v »Fleurs du mal«. Krleža se tu iz neke upornosti zoper apoliničnost pesmi takO temperamentno maščuje nad smrtjo in nje grozo, kakor se je v nekaterih prejšnjih pesmih maščeval nad družbo in njenimi maliki. To pomanjkanje notranje vezanosti pesniškega doživljanja, izbruhi temperamenta in neizčiščene tvorne zavrelosti, utesnujejo tudi v nekaterih drugih pesmih njegov brez dvoma močni pesniški izraz; tako marsikje občutiš nekak kljubujoč patos in verbalizem. Vendar je v »Knjigi pjesama« še vedno toliko prave, res sodobne poezije, da zdaleč odtehta kopico tistih-le verzificiranih brošur, ki zlasti v srbohrvaščini vznikajo obilno kot osat na stari grudi poezije. Odtehta jih, ker se v pesmih M. Krleže čuti živa, živčna, pol-nokrvna osebnost, katere refleksi gredo v subtilne odtenke in ker ima Krleža tudi kot poet silno razvit čut za barve, za plastiko, za arhitektonske oblike; njegovi verzi so strnjen plod doživljanja, ki mu je središče vulkanska natura, toda natura, ki ima v sebi mnogo resničnega ognja. Z ognjem in krvjo pisane pesmi pa so v tej prehodni, epigonski dobi poezije tako redke, zelo redke.., —o. Mickietviczeve slavnosti na Poljskem V letiih 1931—1934 se bo dopolnilo 6to let, (kar so izšle nekatere .pomembne pesnitve največjega poljskega poeta Adama Mickiewiioza, imed noimi dresdenska izdaja »I>ziad6w« in pariška izdaja »Paaa Ta-deusza«. Kdor količkaj pozna Poljake, ve, kolik sloves uživa ta pesnik in kaj pomenijo njegovi spisi za poljski narod. Miieki-ewioz je nekronani duhovni, zato pa vsek-dar v narod« prisotni kralo Poljske. Jubilej omenjenih spisov je izkoristila Mitokiewieczeva ožtja domačija in organizirala nekaiko nacionalno romanje v No-wogrddek. Prihodnja leta ipa bodo tudi drugod številne Miickiewiozeve slavnostii. V Nowogr6dku bodo — po lepem poljskem običaju — napisali Mickiewiczevo mogilo in vsi, ki pridejo v ta kraj počastit spomin vel. pesnika »Pana Tadeusiza«, bodo pomagali nositi zemljo, da se dvigne njegov »ikopec«. Dalje je obisk Nowogrodka združen s posetom hiše, v kateri je Adam M. preživel svoja mladostna leta, cerkve, v kateri je bil krščen in razstave spominov, iki nad tvord podlajgo pripravljajočega se Miokiewiozevega muzeja v domu njegove mladosti. Za romanje v Nowogr6dek v času od 1. do 30. junija so dovoljene znatne vozne olajšave. Tako Poljska slavi heroje svoje misli! 0 beograjski razstavi Dolinarja, 6. A. Kosa in Fr. Pavlovca je priobčila »Politika« z dne 11. t. m. daljšo oceno, v kateri beleži predvsem lep zunanji uspeh te razstave, ki ima zares reprezentativen značaj. O kipih Lojzeta Dolinarja sodi kritik »Politike« na podlagi primerjave z Meštrovičevimi skulp-turami. Dolinarjev »Mojzes« in »Grgur Nin-ski« s splitskega Peristila sta si podobna, vendar je Meštrovičevo delo bolj masivno, čvršče, Mojzes pa je bolj izdelan v podrobnostih in finejši. Dolinar ne doseza Meštro-vičeve monumentalnosti, kor ima neke druge vrline: čut za solidno, pošteno obdelavo podrobnosti in dozo čustvenosti, ki ne trpi masivnih, neiztesanih blokov Meštrovičevo Jugoslovenska književnost v Italiji Desetletnica »Istituto per 1'Europa orientale« — Razgovor s prevajalcem prof. Umbertom Ur ban i je m. Rimski L' Institute per 1' Europa orientale slavi letos desetletnico obstoja. Ta institut je postal središče slovanskih študij v Italiji in je storil tudi jugoslovenski kulturni stvari že marsikako uslugo. V njegovi založbi je prof. A. Cronia izdal znano studijo o Otonu Župančiču. Njegova »Ri-vista di letterature slave«, ki izhaja od 1. 1926 v redakciji uglednega slavista prof. Ettore Lo Gatto, je priobčila vrsto lepih razprav iz jugoslovenske književnosti. Prof. Ettore Lo Gatto ureja »Piccola biblioteca slava«, v kateri je izšlo 16 zvezkov prevodov iz slovanskih slovstev. Tudi revija »L' Europa Orientale« stalno prinaša članke in razprave iz slovanskega sveta. Na pobudo Instituta je jela v Turinu izhajati posebna biblioteka slovanskih pisateljev (v založbi »Slavie«), ki zaznamuje izreden uspeh. Po njeni zaslugi Italia šele začenja spoznavati slovansko duhovno kulturo. Vrsta dobrih slovstvenikov si v Italiji prizadeva, da zainteresira Italijane za jugoslovensko slovstvo. Omenil sem že prof. Artura Cronio, ki sedaj, če se ne motim, deluje v Brnu in se predvsem posveča češkim zadevam. Takisto so si Čehi pridobili mnogo obetajočega slavista VVolfganga Giustia. Za nas Slovence se zvesto zanima prof. Bartolomeo Calvi, izboren poznavalec in prevajalec Cankarja, ki sedaj — kakor sem izvedel — prevaja v italijanščino Finžgarjev roman »Pod svobodnim soln-cem«. Zelo mnogo se bavi z nami in z jugoslovensko književnostjo sploh tržaški publicist profesor Umberto Urbani, ki je doslej preložil v italijanščino Vojnovičevo »Gospodjo sa suncokretom« (Rim 1925), Jele Spiridonovič-Savič pesnitev »Perga-menti brata Stratonika« (1927), Bore Stan-koviča »Nečisto krv« (1928. I. izdaja in 1. 1931. II. izdaja pri Biettiju v Milanu), Ivana Tavčarja »Visoško kroniko« (1929) in delno Tresiča-Pavičiča Tetralogijo (z uvodom, I. del; II. in III. del izideta pri Trevesu v Milanu). L. 1927. je izdal samostojno zbirko svojih člankov in esejev iz jugoslovenske književnosti z naslovom: »Scrittori jugoslavi«. Minule dni se je prof. Urbani mudil v Ljubljani, kjer je zbiral literarno-zgodovin-ske podatke za svoje delo pri enciklopadiji, ki bo o nji še spodaj beseda. Dolžnost kulturnega kronista mi je dala prijetno priliko, da tega italijanskega slavista vprašam o razvoju slavistike in slovanskih prevodov v Italiji. Njegove podatke o delovanju Instituta sem bil porabil že spredaj. — Torej pripravljate, g. profesor, pregled jugoslovenske književnosti za neko italijansko enciklopedijo — sem začel »službeni« del najinega razgovora. — Ali mi lahko poveste kaj več o tem? — Enciklopedija, pri kateri sodelujem kot referent za književnost Jugoslavije, izide pri Unione Tipografico — Editrice Torinese v 8 knjigah, vsaka po 1000 strani. Enciklopedija se pripravlja pod vodstvom bivšega prosvetnega ministra Pietra Fe-dele. Jugoslovenski književnosti je namenjenih 120 stolpcev. Izmed Slovencev bodo obdelani naslednji vodilni možje: Aškerc, Bleiweis, Iv. Cankar, čop, Finžgar, Gove-kar, S. Gregorčič, S. Jenko, Jurčič, Kersnik, Kopitar, Fr. Levstik, Meško, Murn-Aleksandrov, Prešeren, Stritar, Tavčar, Trubar, Vodnik, Zois, Oton Župančič. Objavljeni bodo tudi štirje portreti in sicer Trubarja, Prešerna, Cankarja in Župančiča. Kajpak, tudi srbohrvaška književnost bo zastopana kar moči obilno. Priznavam, da so v vrsti, ki sem Vam jo bil naštel razne vrzeli in da ni nič zastopana najnovejša književnost, toda o tem bo beseda v sploš- nem pregledu slovenske oziroma srbohrvaške literature. — Ali pripravljate kak nov prevod iS naše književnosti? — Sedaj prevajam skupaj s prof. Rajno Mandolfom pripovedno zbirko Bore Stan-koviča »Vrela krv«. Kakor veste, se je Stankovič v Italiji lepo upeljal, o čemur pričuje dejstvo, da je 2. izdajo »Nečiste krvi« založila ena največjih milanskih knjigarn. Vsi literarni listi in mnogi kritiki dnevnikov so pisali o nji; Ada Negri je izrekla vprav navdušeno sodbo, in veste, da nekaj zaleže, če delo in prevod pohvali Ada Negri. Tudi Marinetti je pisal o tej knjigi. No, ali prevajam iz slovenščine? Da, tudi. Skupaj z gdč. Zorko Pregarc pripravljam neko presenečenje — za sedaj ostani to še tajnost. Prof. Urbani se je zagonetno nasmehnil. Kaj naj bi bilo to »presenečenje«? Pa ni hotel ničesar izdati. Kaj drugega bi se bil domislil v takem trenutku kot onega italijanskega reda: Vedra, chi vivra! ? — Ali je kaj zanimanja za naše reči? Prirejali ste predavanja o naši književnosti. Z uspehom ? — Zanimanja ni malo in se da še dvigniti. Ko sem v Benetkah predaval o Ivi Vojnoviču, se je docela napolnila eisa največjih in najlepših dvoran v »Ateneo«. Prisotni so bili najuglednejši beneški plemiči in patriciji, predvsem pa številni intelektualci. V Trstu sem uspešno predaval o Cankarju, Gregorčiču in Aškercu, Kranj-čeviču, Vojnoviču, Tresiču-Pavičiču. Priznati moram, da ta predavanja ne bi bila imela tolikšnega odmeva, če mi ne bi šel na roko Silvio Benco, eden najuglednejših kritikov Italije, književni referent »Piccola«. — Kako pa je s prevodi, ki izidejo pri založništvih ? — Z založništvi so težave, dokler ne bo jugoslovenska literatura bolj prodrla v Italijo in postala znana. Ce pridete k založniku z novim prevodom, ga spravite v zadrego: nima kakšnih nacionalističnih pomislekov, toda avtorja ne pozna, jugoslov. literatura mu je neznana. Zaradi tega bi, menim, bilo dobro in obojestransko koristno, če bi katero vaše večje založništvo stopilo v stalno založniško zvezo s kakšnim velikim italijanskim založništvom, n. pr. s Trevesom v Milanu. Samo velika založništva imajo resonanco na književnem trgu? le preko njih napravi neznana literatura predor... Na pr. turinska »Slavia« ... — A propos, čemu izdaja ta založba skoraj same ruske avtorje? Ali ni že pred leti napovedala Vašega prevoda Vojnovičevih »Starih grehov«? Na to moje vprašanje prof. Urbani ni dal določenega odgovora. Vprašal sem ga še, kako je z 2. zvezkom njegovih »Scrittori jugoslavi«? — žal, ne izide. Založba je medtem prenehala delovati. Toda, če pojde po sreči, izdam kmalu poseben zvezek esejev iz jugoslovenske književnosti. Za 2. zvezek namenjene članke, med katerimi so zlasti članki o slovenskih pisateljih, sem predelal ali jih še predelujem. Veste, vse to delo pojde bolj gladko ,če stopita v zvezo kak vaš in kak naš založnik in skupno izdajata prevode. Danes je takole prevajanje dokaj nehvaležna robota; v materialnem oziru še prav posebno... Tako se vendar le gradč neki ozki, malo frekventirani, toda dejansko obstoječi kulturni mostovi. Za delo, ki ga izvršuje prof. Urbani, mu je lahko jugoslovenska kultura samd hvaležna. Morda je v tem novem spoznavanju že prvi 3vit nekega lepšega dne?, B. Borko. skulpture. Tudi na ostalih skulpturah hvali kritik Dolinarievo tehniko in sklepa, da je to skulptor redke nadarjenosti, ki ima izvrstno tehniko in kaže v obravnavanju si-žejev veliko resnosti. O slikah Gojmira A. Kosa sodi beograjski kritik, da so neenotne; po L 1929. je umetnik zavil na desnico, ki bi bila skoraj impresionistična, če ne bi slike očitovale tudi odlik šolskega akade-mizma. Sodba o tem prelomu v njegovem stvarjanju je lahko različna, vendar kritik pohvalno ocenjuje Kosov talent in tehniko, čeprav pogreša enotnega dojma. Le tega mu daje Fr. Pavlovec, ki kaže mnogo čuta za ton in barvo in čigar vsaka slika ima nesporne slikarske kvalitete. Mogle bi motiti samo njegove osladne barve in posamezne karakteristike dekorativnega slikarstva. Vsekakor pa ima celotna razstava skupno vsebino: razodeva resen napor, strogost in solidnost teh mladih umetnikov, ki pri »naših najmlajših« niso baš pogoste. Hvalevredno! V 6. številki »Ljublj. Zvona« čitamo naslednjo vest: »Urednik Ljubljanskega Zvona in urednik Srpskega književnega glasnika sta se na zadnjem inter-klubskem sestanku jugoslov. centrov Pen-kluba v Zagrebu domenila, da izdasta že v Poljski tisk Prihodnje dni obiščejo Ljubljano zastopniki poljskih listov. Ne bo nezanimivo, če v naslednjem seznanimo tudi širšo javnost s stanjem poljskega tiska, ki je pri nas skoroda povsem neznan. Podatke smo posneli po članku profesorja časnikarske visoke šole v Varšavi St. Jarkowskega. Prvi redno izhajajoči poljski list »Mer-kurjusz Polski« je začel izhajati 1. 1661. Odsihmal pa do zadnje delitve Poljske 1. 1794, torej v teku 134 let, je imela nekdanja poljska kraljevina 120 periodično izhajajočih publikacij. 112 jih je po delitvi prenehalo izhajati, do današnjega dne pa se je ohranil samo en list, namreč 1. 1774. ustanovljena »Gazeta Warszawska«. V 19. stoletju zaznamuje poljsko novinstvo velik razmah, zlasti v letih 1881—1914, ko je nastalo 2220 novih listov. Tik pred svetovno vojno so imeli Poljaki 1145 periodičnih listov. V novembru 1918, mesecu, ko se je obnovila poljska država, ni bilo na nje ozemlju več kot 600 organov; tako so poljski tisk pritisnile vojne razmere. Izmed teh se je razen »Gazete Warszawske« in »Ga-zete Lwowske« (ustanovljene 1. 1811) ponašal s stoletnico še »Kurjer Warszawski«, ustanovljen 1. 1821., en časopis je izhajal okrog 75 let, nekateri so bili petdesetlet-niki, vsi ostali pa so šteli šele par desetletij obstoja. V času od novembra 1918 do konca 1. 1927. je na Poljskem nastalo 8288 listov, prenehalo pa je izhajati 1950 listov, tako da jih je ostalo v začetku 1. 1928. — 1913. Od tega leta se število listov zopet dviga, tako da jih je danes okrog 2200. Sem niso všteti poljski listi, ki izhajajo v inozemstvu in ki jih je nekako 175; med njimi so nekateri že precej stari. Zanimiva je razdelitev poljskega tiska po jezikih. Izmed 2200 listov je 1750 v poljskem jeziku, 170 pa v jiddišu ali v hebrej-ščini. V nemščini izhaja 135 listov, v ukra-jinščini 85, v beloruščini 25, v ruščini 15. Drugi jeziki imajo od 5—1 list in sicer: li-tavski, francoski, angleški, italijanski, espe-ranto in češki jezik. Izmed vseh 2200 listov je 406 dnevnikov in 2 krat na teden izhajajočih, 606 tednikov in 1098 ostalih časopisov. Poljaki imajo 290 dnevnikov in 2 krat na teden izhajajočih listov. Takoj za njimi se postavljajo židje s 40 dnevniki. Zelo obsežno je poljsko časopisje, ki se deli v dolgo vrsto posebnih panog; tako je samo poljedelstvu posvečenih 90 časopisov, število trgovinskih, industrijskih, obrtniških in bančnih glasil presega 130. Prav obsežen je nadalje tisk poklicnih organizacij; število cerkvenih in verskih listov sega preko 100; med njimi je 90 rimskokatoliških. Znanstven tisk šteje 50 časopisov, po večini mesečnikov in četrtletni-kov. Posebej je treba šteti pedagoški tisk s 30 organi in juridični tisk s 50 glasili. Vojaških glasil, ki so nekaka poljska posebnost, izhaja kakih 20; med njimi so zelo dobro urejevani znanstveni mesečniki. Samo ob sebi se ume, da imajo na Poljskem tudi dobro razvito športno časopisje (30 listov). Srednješolska in visokošolska mla- dina izdaja 40 listov, časopisov za otroke je sorazmerno malo: samo 5. ženskih listov je okrog 20 in izmed teh imajo nekateri priloge za mladino. Leposlovje in umetnosti imajo celo vrsto zanimivih organov in sicer: književnost 10, gledališče in kino 15, slikarstvo in kiparstvo 5. Ilustriranih tednikov izhaja 15; toliko je tudi humo-ristično-satiričnih listov. Da ne zaidemo preveč v podrobno naštevanje, naj omenimo samo na splošno, da imajo na Poljskem tudi več časopisov za radio, fotografijo, fi-latelistiko, grafiko, bibliografijo; razne, po strokah razdeljene medicinske časopise; potem glasila šahistov itd. Tisk v drugih jezikih ni tako diferenciran kot poljski; največ časopisja še imajo židje in Ukrajinci. Dobro urejevani so tudi francoski listi, ki se izdajajo za informacijo inozemstva, predvsem vodilni dnevnik »Le Messager Polonais«, (čigar urednik g. M. Rog6yski tudi pride v Ljubljano). Prav tako izdajajo Poljaki informativne liste v italijanskem in angleškem jeziku. Največ listov izhaja seveda v največjem poljskem mestu — v Varšavi. To mesto ima približno četrtino vsega poljskega tiska; v njem izhaja 30 dnevnikov (med njimi okrog 20 v poljščini), čez 100 tednikov in 300 drugih poljskih časopisov. Tu izhaja nadalje 10 ruskih listov, 30 židovskih (v jiddiš ali v hebrejščini; dr. V Lvovu izhaja 13 dnevnikov, v Poznanju 12 dnevnikov, v Krakovem 6 dnevnikov, v Wil-nu 8 dnevnikov, v Lodžu 13 dnevnikov itd., poleg tega pa še vrsta drugih časnikov in časopisov. — Znatno število poljskih periodičnih, listov izhaja v inozemstvu; tako n, pr. samo v Parizu in Chicagu po 10 listov. Najvažnejši poljski listi: Izmed vseh poljskih dnevnikov je dosegel najvišjo naklado krakovski »Hustrovany Kurjer Cod-zienny«, ki izhaja v 200.000 izvodih dnevno. To je hkrati najobsežnejši list z različnimi prilogami. Do 100.000 izvodov imajo »Kurjer Warszawski« in »Kurjer Poran-ny« in »Expres Poranny« s svojimi večernimi izdajami in z izdajami v raznih večjih provincialnih mestih. »Kurjer Poznan-ski« in »Dziennik Poznanski« presegata 50.000 izvodov dnevne tiraže; omeniti je še dnevnike »Gazeta Warszawska«, »Glos Pravdy«, »Epoka«, »Poljska zbrojna«, »Rzeczpospolita« i. dr. V Varšavi so pod vplivom sedanjega vladnega bloka »Gazeta Polska«, »Kurjer Poranny«, »Przeglad veczorny«, »Polska zbrojna«, »Express Po-ranny«, »Kurjer Czerwonny«, »Valka«, »Dien Polski«. Opozicija razpolaga z »Ga-zeto Warszawsko«, »ABC«, »Vieczer War-szavvski« in »Rekord Poranny«. Poročevalsko službo izvršuje več agencij, ki se označujejo s skrajšanimi imeni. Službena brzojavna agencija je »Pat«, dalje obstoje »We«, »Pap«, »Lap« in »Ate«. Poljski novinarji so organizirani v sindikatih, ki so združeni v »Zwiazek Syndy-katčw Dziennikarskich«; obstoje pa še nekatera novinarska društva z značajem klubov, pri katerih so tudi literatje. Manjšine imajo svoje nacionalne časnikarske organizacije samo židovski sindikati so včlanjeni v omenjeni sindikalni zvezi. 2e 12 let obstoji v Varšavi novinarska visoka šola. letošnjem letu vsak po eno številko svojega lista, ki bo posvečena izključno sodobni srbskohrvaški odnosno slovenski književnosti. Srbohrvaško številko LZ bo uredil urednik Milan Bogdanovič, slovensko številko SKG pa urednik F. Albrecht.« Uredništvo poziva pisatelje, da pošljejo svoje prispevke do 1. septembra. Ta novi korak k medsebojnemu spoznavanju toplo pozdravljamo. Jugoslovensko glasbeno življenje v Parizu. Iz pariške >Comoedie« posnemamo, da se je po prizadevanju prof. Arnavtoviča ustanovilo v Parizu jugoslovensko pevsko društvo »Jadran«, ki šteje že 50 pevcev in pevk, več solistov in ima tudi svoj godalni kvartet. Dne 5. t m- je novo društvo priredilo odlično uspeli koncert v hotelu »Ma-jestic«. Na programu so bile Duganova skladba za orgle, Mokranjčeve narodne p«-smi, neka Gotovčeva skladba in Slavenske-ga »Jadovanka za teletom«. Ljerko Spiller je igral na gosli Popandopulovo »Jugoslov. suito«, Mirko Pugelj pa je zapel več slovenskih pesmi. Nastopila je tudi pianistka Olga Mihajlovičeva iz Beograda. Naposled je godalni kvartet (Spiller, Dušan Ilič, Karlo Rupel in VI. Antolič ) izvajal Slaven-skega »Lirični kvartet«. Madelaine Portier, ki je pred koncertom spisala za »Comoe-die« informativen članek, okrašen s slikami Mirka Puglja in Ljerka Spillerja. pravi, da je namen jugoslovenskega pevskega društva v Parizu, širiti spoznavanje jugoslovenske glasbe v Franciji in ljubezen za francosko glasbo v Jugoslaviji. Novemu kulturnemu središču jugoslovenske kolonije v Parizu želimo tudi mi kar največ uspeha! »Zvonček« 9. številka tega dobro ureje-vanega mladinskega mesečnika je priobčila prispevke Vinka Bitenca, Marije Je-zernikove, Vere Albrechtove, g. Strniše, SL Osterca, V. Pirnata, Antona Debeljaka, Andreja Rapeta, F. Ossendovvskega in vse polno drobiža, ilustracij in drugih zanimivosti. »Zvonček« ureja dr. Pavel Karlin. Slovenska knjiga o week-endu. Knjigarna Kleinmayr in Bamberg je pravkar izdala lično opremljeno knjigo Miroslava Zora: »Week-end, tehnika življenja v pri-rodi.« V času, ko od življenja v mestu in od zmehaniziranih poklicev utrujen človek vedno bolj išče prirodo in v tem begu v gozdove, k rekam, na planine izživlja svoje romantične potrebe, utegne ta solidno sestavljena, pregledna, praktična knjiga dobro rabiti tudi našim izletnikom in svobodnim »letoviščarjem«, turistom, predvsem pa skavtski mladini. Nemara bo pripomogla k temu, da se bo ameriški »week-end« pri nas bolj udomačil in zavzel svoj-ske oblike; vsekakor bi bilo želeti, da bi se našli zanj tudi socialni pogoji, namreč splošno prosti čas od sobote opoldan do ponedeljka zjutraj. — Kartonirana knjiga velja Din 30, s poštnino 2 Din več. Naroča se pri založniku in tudi pri Tiskovni zadrugi y Ljubljani, ŠAH Urejuje dr. MIlan Vidmar Turnir na Bledu je zasiguran. Materialna osnova je po veliki večini v redu. Turnir ja določen. Udeležba velikih mojstrov je tudi že gotova. Če ne nastanejo prav posebno neverjetne zapreke, bomo 22. avgusta otvo-rili prvi naš internacijonalm mojstrski turnir velikega stila. Častno predsedstvo pripravljalnega odbora je prevzel naš ban g. dr. D. Marusi-1 Predsednik odbora je blejski župan, g. dr. J. de Gleria. Turnir je s tem dobil svoj ofi-cielni žig. Dobil je priznanje, ki podčrtava veliki pomen prireditve za naš Bled, pa tudi za našo reputacijo v svetu. Odlična imena najdemo v odboru. Tri podpredsednike ima, poslevodečega, g. ravnatelja Evgena Lovšina, g. Augusta Praprot-nika in g. dr. Egona Stareta. Blagajnik odbora je g. ravnatelj dr. Kliment, tajnika je dal ljubijanski šahovski klub: g. Cirila Vidmarja in pa g. Ludvika Gabrovška, ki mu je namestnik. V odboru so še gospodje: arh. J. Costape-raria, inž. Milan Šuklje, dr- Fran Windi-srhor. dr. A. Golia, Danilo Goriup, dr. Gre-gorin, glavni urednik St. Virant, dvorili svetnik dr. K. Marn, dr. Narte Velikonja, podžupan Evgen Jarc, gen. ravn. dr. Slo-kar, Anton Vovk, predsednik blejske zdraviliške komisije, zastopnik radio-Ljubljana Pleničar, predsednik litijskega šahovskega kluba H in ko Lebinger, predsednik mariborskega kluba, sodnik E. Kramer, predsednik celjskega kluba dr. A. Schwab. Kakor pa so odlična imena na listi odbornikov, tako so blesteča tudi imena na listi udeležencev velikega našega turnirja. Ze danes lahko javljam, da bo na Bledj igral svetski prvak g. dr. Aleksander Aljc-hin. Za naš turnir je stavil tako ugodne po-poje, da ni več dvoma, da jih bomo sprejeli. Svojo udeležbo pa mi je pravkar obljubil tudi velemojster A. Njemkovič, ki ga štejemo med največje mojstre sveta. Prišel bo avstrijski velemojster R. Spieimann. Madžarski prvak, znani velemojster firza Maroczy mi je pisal, da bi rad igral ra Bledu. Bogoljubovega odgovora šs nimam. Imam pa že celo vrsto prijav drugih priznanih mojstrov, ki jih seveda ne bomo mogli vabiti vseh. V prihodnjih dneh bo pripravljalni odbor poslal svoja vabila v širni svet. Kakšen uspeb ima naša prireditev kaže najbolje dejstvo, da imamo že zasigurana najboljša imena, čeprav odbor sploh še ni vabil. Naslednja študija češkega komponista, A. prokopa, kaže nad vse zanimiv lov figure. l)a trdnjava lovi lovca, je prav posebno piično. abcdefgh ilf M I ^ |jp jpj Beli: Kcl, Tf2, Sf3 (3 figure) Črni: Ka4, Lg6, Sg8, b5 (4 figure) Beli na potezi dobi. Materijal je v ravnovesju. Beli ima kvaliteto proti kmetu. Zmaga bi bila belemu nemogoča, da ne tiči v poziciji možnost uspešnega lova na črno figuro. Ta lov je razburljiv kakor vsak pravi lov in Prokop ga je konstruiral zelo spretno. Prva poteza je seveda najvažnejša. Preprečiti mora zvezo med črnima figurama. Črni lovec ne sme ščititi svojega skakača, fe naj beli zmaga- Saj bi se ta lovec uspešno lahko oprl na kmeta na c4. Začeti moramo torej s: 1. Sf3—eo —-- Napadeni lovec ne sme na e8, ker bi beli takoj udri s trdnjavo na f8 in gotovo zajel figuro. Če gre na h7, ga trdnjava s polja 17 napade. Zbežati bi moral potem na e4, kjer bi bil izgubljen. Trdnjava bi ga namreč s polja !4 privezala in s tem ujela. Po vsem tem črni nima drugega odgovora nego: 1 .------Lg6-h5 Tu lovec gotovo ne stoji ugodno. Da ima beli polje e2 krito s kraljem, bi takoj lahko igral trdnjavo na fo. pognal torej lovca na e8 in zmagal z udarom trdnjave na fS. Beli bo oči vidno moral nadaljevati z: 2. Kcl—d2f --- in groziti Tf2—fo. Grožnja je huda. Črni kraij in kmet sta brez moči. Lovec sam si pomagati ne more. Samo skakač ima potezo. Toda ne na h6. Trdnjava bi šla na h2 in osvojila figuro. Ostane torej samo še: o____Sg8—e7 Navidez je črni rešil vse. Polje g6 ima. Pa tudi polje e8 ni več tako slabo. Toda pravi lov se šele pričenja. Trdnjava je silna figura. Oba polja zavzame lahko takoj, namreč s potezo: 3. Tf2—f6! --- Sedaj grozi 4. Tf6—h6, Lh5-e8 5. Th6—e6. Lovec je še vedno mrtev. Črni kralj in njegov kmet sta še vedno brez moči. črni skakaČ ima samo poteze. Seveda ne sme na g8. Takoj bi odločilo Tf(i_f5—f8. Tudi na c8 skakač ne more. Sledilo bi 3.---Se7-c8 4. Tf6—r6 ScS— pravil za nedeljski nastop mirnskega so« kolskega okrožja. — V nedeljo zvečer je gostoval na našem sokolskem odru Sokol iz Mokronoga z velesoigro »Ženitev«,^ ki je v režiji brata Herbsta lepo uspela. Želimo jih še večkrat videti na našem odru. Sokol v Mirni 6e zadovoljivo giblje Telovadnica je polna dece, a drugih od> delkov žal še ni. Pridno pa se razvija dramski odsek, ki se je za začetnim »Vr« tincem« lotil dokaj težke veseloigre »Ba« bilon««, ki jo je preteklo nedeljo odigral na svojem odru v Sokolskem domu. Režiral je prav izvrstno brat Sancin. Vsi igralci so se lepo potrudili in vseskozi zabavali ob« činstvo. Le pogumno naprej! Sokolsko društvo Cerklje ob Krki prii redi jutri v nedeljo svojo javno telovadbo, združeno z veliko vrtno veselico na vrtu br. st. Marinčka. Začetek ob 3. Sodeluje godba iz Krškega. K obilni udeležbi vabi odbor. Sokol Raka si je nabavil gledališki oder, na katerem je na Telovo uprizoril Meškovo dramo »Pri Hrastovih«. Kulise je izdelal brat Lado Kraker. Režijo je vo« dila sestra Zinka Peršičeva. Igralci 60 se vživeli v 6voje vloge in jih lepo podali. Moralni uspeh je bil prav dober in društvo namerava v prihodnji sezoni uprizoriti še več stičnih iger, ki naj vzgojno vplivajo na ljudstvo. Šoštanjski Sokol obvešča članstvo, da bo v nedeljo 14. t. m. ob priliki otvoritve razglednega stolpa pešizlet na Kozjak. Iz« hod i šče Paka. Mladinski dan zagorskega Sokola ni zaradi dežja uspel v tisti meri kot je za« služil, če bi bila pa zavednost naše »na« predne« javnosti primerno večja, bi bil končni efekt kljub temu lahko pomem« ben. Res je, da so si javni nastopi dokaj po« dobnd, to pa še ni vzrok, da bi slionih pri« reditev ne obiskovali. Kdor se zaveda, da je glavni namen obiska predvsem moralno in voljo povzdigujoč, ta ne bo nikdar okle« val. Da se omalovažuje slične prireditve, je naroden greh jn če je zagrešen nad mla« dino, da je težko odpustiti. Razen tekmo« vanja v odbojki se je vsa prireditev pod vodstvom načelnika br. Kluna vršila v dvorana sokolskega doma ob igranju rud« niške godbe. Domači oddelki so nastopili pod nadzorstvom bratov Kluna, černelča, Šulina, Kovača ter sester Rakove, Pavle« tičeve jn Bergerjeve. Br. Vestič je pripeljal 9 članov iz Hrastnika, br. Grobelnik 8 iz Celja in s. Paradiževa 8 iz Trbovelj. Vse točke je spremljal pri klavirju br. Kulot, odnosno br. Adamič. Naraščaj in deca sta lepo uvežbana, telovadne ure :n igre so s svojo šegavo pestrostjo izzvale pre6rčno odobravanje in dobro voljo. Odrezale 60 se posebno Trboveljčanke s polkinim plesom, Hrastničani s skokj čez konja in palico ter Celjani na drogu. Srčkane so bile mlade perice. Blizu 250 nastopivše mladeži je tudi številčno dokazala naraščajoči razmah so« kolske ideje. — Po zaključenem progra« mu, ki je obsegal 9 točk, se je vršila odbojV ka med Zagorjani in Celjani na letnem te« lovadišču. Slednji so pokazali lepo formo in zmagali tudi Trboveljčane z 0 : 3. Kot zadnji so se že v nalivu pomerli domači s Trboveljčani, ki so klonili s 2 : 1. Po zaključenem sporedu je bila mladina pogoščena. Letni nastop Sokolskega društva v Slovenski Bistrici. 31. V. so že na vse zgodaj prihajali četaši iz okolice, deloma z lastnimi tamburaši, in krenili po glavnih mestnih cestah, koder so vsi meščani njim na čast razobesili zastave, do vojaškega vežbališča. Tu so se vršile tekme čet v vseh predpisanih panogah, ki so bile do 11. ure končane. Prvo mesto je zavzela četa iz Zg. Polskave, za njo pa so se uvrstile druge v naslednjem redu: Laporje, Črešnjevec, Vrhloga, Tinje in Sv. Martin na Poli. Med posamezniki so dosegli štiri mesta Ivan Vokač, Tone Šti-mec, F. Kmetec in J. Radič. Med tem je prispela izvrstna sokolska godba iz Središča in na lepo urejenem lastnem telovadišču na Kolodvorski cesti so se zbrali vsi oddelki k izkušnjam. Popoldne ob 15. uri se je od tod formirala povorka, ki je krenila po glavnih ulicah pred mestno hišo, kjer je Sokolstvo v pomembnih besedah pozdravil župan g. dr. Schaubach- Točno ob napovedani uri se je pričel nastop na letnem telovadišču. številno občinstvo je z vidnim zanimanjem sledilo posameznim točkam soreda in zlasti ni štedilo s priznanjem pri uvodnih izvajanjih živahne moške dece (60), ki sta jo v ločenih skupinah predvedla vešča vaditelja A. Metlika in Z. Kristan. Za njimi so se brez presledkov vrstili: ženska dcca (29) z igrami, moški naraščaj (25) s prostimi vajami, šestorica člani^ z vesli, 65 čelašev s prostimi vajami, ženski naraščaj (16), člani (16) in članice (12) s praškimi vajami. Nato je podnačelnik M. Zivkovič privedel izvrstno navežbano četo domačega vojaštva, ki je brezhibno izvajala vaje s puškami. Ob koncu so nastopili hkrati vsi oddelki, skupno 215 domačih telovadcev z raznimi igrami, lahko atletiko in na orodju, kar je nudilo verno sliko uspešnega sokolskega dela v telovadnici. Nadvse uspe- li nastop, ki ga je vodil načelnik Jože Sto-par, je zaključila vrsta najboljših na bradlji, ki je dokazala, da zmore tudi domače društvo nadpovprečne telovadce. Po končanem sporedu je govoril članom in občinstvu starosta dr. Pučnik o pomenu in važnosti sokoiske telesne vzgoje. — Nastop je dokazal, da se slovenjebistriški Sokol razvija do nepričakovanega razmaha, saj domačini izza 161etnega obstoja društva doslej še niso pokazali toliko pomembnih uspehov kakor tokrat. Neumornemu načelniku in njegovim vaditeljem pa gre za ne-= sebični trud popolno priznanja in zahvala. Iz življenja na deželi BLED. Blejski poštni lokal, ki že davno ni ustrezal svojim namenom, so začeli pred kratkim preurejevati. Poštno poslopje bo znatno povečano. — Da omilijo oster ovi« nek in razširijo Vidovdansko cesto pri Pra* protnikovi vili, so začeli na drugi strani ceste razstreljevati velikansko skalo, ki je visela na cesto. Z razstreljenim skalovjem zasipajo del jezera, kjer se je nedavno po« greznil v jezero obrežni zid. — Pred nekaj dnevi je pregledoval organ sreskega načel« stva jezerske čolne glede varnosti. Razen par izjem so vsi čolni ustrezali predpisom. — Park na strehi Kasine je že popolnoma urejen in nudi letoviščarjem nekaj izred« nega. — Pogajanja za izvedbo letošnjih veslaških tekem in pa veslaškega šampijo« nata 1932 niso imela uspeha. Zato so od« povedane veslaške tekme in šampijonatna Bledu. Veslaške tekme se bodo vršile v Beogradu. BLED. Veliko zanimanje vlada za pevski koncert »Oljke«, ki ga bo priredila to ne« deljo v Zdraviliškem domu. Okoliška dru« štva, domači in gostje že kupujejo vstop« niče. Na sporedu se številne slovenske, umetne in narodne pesmi. Posetite kon« cert, ne bo vam žal! DRAVOGRAD. Sokol se pripravlja na proslavo lOletnice obstoja. Slovesnost bo v nedeljo 14. t. m. s telovadnim nastopom in veliko vrtno veselico in obeta biti iepa nacionalna manifestacija ob naši 6everni meji. — Sokol popravlja 6voj dom, k* bo ob priliki lOletnice povsem renoviran. — Občinska uprava z agilnim županom go« spodom Gvidonom Kaiserjem se je temelji« to lotila renoviranja občinskih poslopij, k4 so bila zaradi večletnega zanemarjenja že v skrajno slabem stanju. — Občina gradi novo živinsko sejmišče, ki bo eno najmo« dernejših v tukajšnji okolici. — Tvrdka Schicht je tudi v našem trgu po svojih zastopnikih izvedla poizkusno pranje z _ra« dionom. Med godbo radia, ki je nameščen na njihovem avtomobilu, so brhke usluž« benke predvajale kar na trgu hitro pranje z radionom pred gospodinjami, ki se jih jc zbralo prav lepo število. — Tujskopromct« no in olepševalno društvo se bo ustanovi« lo v trgu in eo priprave že v teku. LTstano« vitev tega društva je nadvse potrebna, ker je bil Dravograd uvrščen pred kratkim med tujskoprometne kraje. Tujci, kj pose« čajo Dravograd, gledajo predvsem na udob« nost, na lepoto in čistočo kraja, zaradi če» sar je dolžnost tudi posameznih posestni« kov, da olepšajo svoje hiše. Občina je že šla z vzgledom naprej, napravila je okoli stare v 11. stoletju zidane cerkve sv. Vida v trgu lepo železno ograjo in je s tem one« mogočila razlaganje lesa okoli cerkve, kjer je bilo že celo lesno skladišče. Skrbeti bo treba, da se uredijo še zanemarjena šeta« lišča v okolici. KOZJE. V nedeljo 14. t. m. ob pol 3. bo blagoslovitev nove motorne brizgalne,^ ka« tero s; je nabavilo naše gasilno društvo. Blagoslovitev bo na glavnem trgu. Po bla« goslovitvj nastopi gasilski naraščaj v pro« stih vajah s sekiricami ,nakar bo veselica z zabavnim sporedom. Prijatelji gasilstva, pridite k nam! Okrepčala za telo bo tud* dovol i. KRŠKO. »Legi ona rji«, poslovilna pred« stava požrtvovalnega sokolskega delavca br. Počivavška, je bila odigrana s predna« šanjem, kakor ga zmore le najboljša igralska družina. Mojstrska režija br. Strip« lovska, skrbno naštudirane pevske točke (br. Vutkovič), razpoloženi igralci in hva« ležna publika, vse je bilo zlito v celoto in dalo vidnega izraza bratu Počivavšku, ki je bil med igro nagovorjen in obsut s šopki cvetja. Občinstvo ga je navdušeno aklamiiralo- z željo, da ga ponovno vidi kot igralca gosta na sokolskem odru v Kr« Skem. Bratu Počivavšku želimo na njego« vem stalnem mestu vso srečo! LIBOJE. Pomladek RK na osnovni šoli v Libojah je priredil na Telovo mladinsko igro »Kralj Matjaž«. Prvič smo videli na« še malčke na odru. Podali so igro jmladi igralci prav lepo. Najlepša zahvala učitelji« ci gdč. Tavčarjevi in šolskemu upravitelju g. Saunigu. k' sta pripravila mladino za igrol RADEČE. Banska uprava je g. Rudolfu Knezu dovolila koncesijo za avtobusno pre« važanje potnikov na postajo Zidani most in nazaj (cena 4 Din). Pri tako zvanem je« zu 6e gradi mestno kopališče, ki bo v naj« krajšem času gotovo. Ob priliki otvoritve kopališča bo pri nas športni dan. — Dne 8. t. m. so se vršili nabori v najlepšem re« du. Fantje so prišli na nabor z narodnimi trobojnicami in okrašenimi vozovi veselo. Pohvale vredno je, da so bili po večini trezni. — Poročil se je učitelj g. Slavko Cotman z gdč. Vido Lenčetovo, učiteljico z Rake. Želimo njemu in njegovi 6oprogi Vidi obilo sreče! SLO VEN JGR ADEC. Po oblastvenem dovoljenju se bodo naše ulice imenovale takole: glavna cesta od tovarne meril do mostu pri Vertniku Cesta kraljeviča An* dreja, od Čadeža na kolodvor in naprej do občinske meje Celjska cesta, od Vert« nika v Stami trg Trsteniakova cesta, od gostilne Ulbing piroti Podgorju Podgorska cesta, ulica od \Volfove briše zadaj mimo hiše Mestne hranilnice do izhoda pri kle« parju Jaklju Cankarjeva ulica, cesta od Sokolskega doma pri sejmišči} Sej miška cesta, ulica od kovača Schmrfiitzerja do davčne uprave Ozka ulica, od Stockk pro" bi župni cerkvi do mestne ubožmice Vrtna ulica, prostor .pred stolno cerkvijo Slom« škov trg, bivša Cerkvena ulica Meškova ulica, ulica ki vodi od hotela Šuler mimo poštnega urada, Prešernova ulica, cesta od mizarja Kralja mimo Šautjina do Mislinie Pohorska cesta, pešpot od meščanske šole proti kolodvoru na ban o vinsko cesto Ko* lodvorska pot, ulica od gostilne Gajšek mimo sodnega pošlopia do osnovne šole Šolska ulica, cesta od Tirška minro javne bolnice do Potočnnkove tovarne usnja Go« soosvetska cesta, pot vodeča ob obrežju Mislinie mimo vile »Veter«, Obrežie, pot, ki vodi od hiše dr. Hamfa črez Hošnico mimo Poograca proti Gabronu Gozdna pot. Napisne tablice so že prispele in se bodo še ta teden nabile. SLATINA RADENCI. Občinska tehtnica, ki je bila do sedaj pred posojilničnim poslopjem, je premeščena na vrt gostilničarja g. Domajnka. Posojilnično poslopje ima sedaj vse drugačno lice. — Gospodarski okrajni cestni zastop je svoječasno sklenil asfaltacijo ceste v Slatino Radence, in to od šole do Horvata v razdalji 1 km. Sedaj spadamo pod ljutomerski zastop. Vprašali bi, ali je sedaj ta projekt padel v vodo. Prav neprijetna je kritika kopaliških gostov, ki morajo požirati prah povzročen po avtomobilih. Uprava zdravilišča naj ukrene potrebno, da se asfaltaci-ja čimprej izvrši. _ Od kolodvora pa do trgovca Hausmanna na desni 6trani ceste leži jarek, ki je za pasante nevaren, ker ni zavarovan. Nujno je potrebno, da se ob jarku napravi ograja. — Letoviščarji, ki obiskujejo tukajšnje zdravilišče, pogrešajo bazen za kopanje. Uprava zdravilišča naj bi to pereče vprašanje rešila tako, da bi poleg kopališča zgradila podaljšek, v katerem naj bi naredila bazen. Ker se mora voda itak vedno greti, bi to ne bilo preveliko breme. V bazen naj bi se napeljala mineralna voda in bi se lahko tam kopali letoviški gosti kakor tudi obiskovalci i« bližnje okolice. Sedanje mineralne kabine pa bi sc naj preuredile v kabine za ogljič-nc kopelL VRANSKO. To nedeljo bo kot gost pev« skega društva »Vranska vila» nastopil v hotelu Slovan zagorski pevski mladinski zhor pod vodstvom učitelja g. Koprive. Zborček razpolaga s svežimi in ljubkimi glasovi ter je na gostovanjih po deželi že nastopi'1 z lepimi uspehi. Na programu so tudi samospevi in dvospevi s klavirsko spremljavo, nastopil bo tudi mal mladinski goslaški kvartet. Vabimo vransko javnost, da s posetom vlije mladim pevccm veselje do nadaljnjega dela. ZABUKOVJE PRI SEVNICI. Kakor je »Jutro«; že poročalo, je preminul 3. t. m. ugledni gostilničar in posestnik g. Grač« ner Anton, zvest naročnik »Jutra« in vrl narodnjak. Pokojnik je bil spoštovana in daleč okrog znana osebnost. Za tukajšnjo občino in šolo si je stekel velike zasluge, saj je bil od leta 1903. občinski odbornik, svetovalec in blagajnik, pri krajnem šol« skem odboru pa od leta 1905. vpliven od« bornik in blagajnik. Udejstvoval se ie tudi sicer v javnem življenju in bil vrl družab« nik lovske bratovščine. Kako je bil priljub« Ijen. je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica ljudstva. Med občinstvom je bilo opaziti tudi sev« niške gasilce v krojih. Na pokopališču se je poslovila od pokojnika tukajšnja šolska mladina pod vodstvom učiteljstva s pes» mijo »Vigred«. Vsem prisotnim 60 zaigrale solze v očeh, ko so videli, kako tudi mladi« na ceni svojega prijatelja. Med ožjimi pri« jatelji se je nabralo 150 Din kot dar sev« niškemu gasilnemu društvu za častno ude« ležbo pTi pogTebu. Naj bo pokojniku lah« ka žemljica, sorodnikom pa naše sožalje! Kino pri divjakih Newyorški raziskovalci, ki so prispeli na majhen, zapuščen otok sredi Tihega oceana, so se zanimali poleg drugega tudi za duševnost domačinov. Imeli so s seboj prenosni kinematograf in divjake povabili k brepzlačni predstavi, da bi videli, kako bodo dovzetni za umetnost otožnega Chap-lina in zapeljive Grete Garbo. A gledalci so se bali neprilik in morebiti napada iz zasede, ker se dolgo niso marali odzvati povabilu- Američani so naposled obiskovalcem naklonili darila v tobaku in drugih dobrotah. Šele potem je prišlo do predstave, in so obsedeli divjaki kakor začarani. Široko so odprli oči od začudenja in pljuvali na tla, da bi se obvarovali hudobnesra duha, ki so ga slutili v brenčečem aparatu. Prvi komični film ni naredil prav nobenega vtisa. Komik v ženinovi vlogi je pobegnil iz cerkve, ko je zagledal debelo starko v beli kopreni. Nevesta je planila za njim. Ženin je padel v reko — gledalci so molčali. ne da bi se namuznili. Zato je nepričakovano izzval grohot dru-si film z dramo iz ameriškega življenja. Ko je kljuboval junak dvomljivim ponudbam borznega mešetarja in z roko na srcu ohranil svoio poštenost, se je to zdelo nepopisno zabavno. Ko pa so napadli zlikovci preganjano junakinjo in je ta žalostno klicala na pomoč, so planili otočani na noge in v trenutku strgali platno v kose... Tretji, zemljepisni film je • naredil neprimerno več vtisa. Ko se ie prikazal v filmu tiger sredi pragozda, se je predstava končala. Vsi gledalci so v strahu pobegnili in izginili v temi. Niso mogli ločiti slike od resničnosti. Raziskovalci zatrjujejo, da so se slično ponašali psi, ki so jim v Ameriki nekoč predvajali lovski film. Skakali so in cvilili, ko so žačuli rog in naposled tudi raztrgali platno, ko so gledali hrte pri zasledovanju zajca- Repertoarji ljubljanska drama Začetek ob 20. Sobota, 13.: Vzrok. A. Nedelja, 14.: Zaprto. Ponedeljek, 15.: Vzrok. C. Poslednja predstava sezone 1930 /31. ljubljanska opera Začetek ob 20. Sobota, 13.: Vijolica z Montmartra. Preml- jera. Izven. Znižane cene Nedelja, 14.: Vijolica z Montmartra. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, lo.j Zaprto. mariborska gledališče. Začetek ob 20. Sobota, 13.: Evangeljnik. B. Kuponi-Nedelja, 14.: Zaprto. Iz življenja in sveta Katastrofa angleške podmornice „PoseIdon" Pri Veihaveiu je trčil v angleško podmornico »Poseidon* 1700tonski parnik kitajske trgovinske mornarice >Uta«. Posledice so bile katastrofalne. Podmornica se je po-greznila v globočino 40 m z vso posadko. Takoj je bilo izdano povelje za reševalno akcijo, ki pa se je le deloma posrečila. Doslej so našli 35 mož. šest od njih se jih je rešilo s tako zvanim Davisovim aparatom, ki jih je prinesel na površino. »Poseidon« je najmodernejša angleška podmornica, spada v vrsto P in je bila šele lani izročena prometu. Oborožena je z enim topom in 21 cevmi za spuščanje torpedov. Pod vodno gladino vozi z brzino 9 vozlov, na površju pa 17-5 vozla. V ponedeljek, 8. t. m., so obhajali v Rumuniji na slovesen način obletnico vrnitve kralja Carola v domovino. Na desni slike, ki je bila posneta pri teh svečanostih, vidimo kralja in prestolonaslednika Mihajla, na levi sedi princ Bibesco, ki se je nedavno ponesrečil z letalom. Indija Koromandija Angleški učenjak, filozof dr. Inge je pred kratkim predaval o svetu čez tisoč let. Njegova zgodba Indije Koromandije je takšna: Armad in mornaric ni več. Tudi davki se več ne pobirajo. Parlamenti se sestanejo samo po enkrat na leto. in sicer h kratkemu, jcdva štirinajst dni trajajočemu zasedanju. Ideal sveta je postala telesna popolnost človeka. Zakoni se klasificirajo po posebni razpredelnici. Pripadništvo k tako-zvani skupini Ia se ceni mnogo višje kakor bogastvo in naslovi. Na višku družabne piramide stoje ljudje, čijih predniki so že ves čas pripadali skupini Ia. Če bi se boljševiški vladi posrečilo ostati na krmilu, je dejal prof. Inge, bi se tekom 500 let pojavil tip mehaniziranega človeka. Družba, kjer je izključena zasebna pobuda in kjer se pritiska k tlom sleherni poskus po izoblikovanju individualnosti, vzdrži primero z državo čebel ali mravelj, kjer se vsi trudijo za občno blaginjo. Tam izgine v življenju skupnosti posameznik kakor zrno v puščavi. To materialistično, svobodi sovražno, človeka nevredno fazo bo duh premagal, šele potem bo postalo človeštvo vredno svojega dostojanstva. Novi predsednik francoskega senata Senaior Lebrun (kandidat republikanske unije, slika na desni spodaj), je bil s 147 glasovi izvoljen za novega predsednika francoskega senata. Zgoraj na levi: demokratski protikandidat Jeanneney, ki je propadel. Francoske medicinske fakultete prenapolnjene Francoski senat je razpravljal o spremembi zakona o izvrševanju zdravniške prakse in pri tej priliki je poročevalec ugotovil ,da obiskuje francoske medicinske fakultete 3147 inostranih slušateljev, §225 pa domačih, tako da so fakultete prenapolnjene. Tudi zdravnikov ima Francija preveč. Da se ta stvar vsaj nekoliko uredi, bi bilo treba zakon spremeniti tako, da bi se zmanjšal dotok tujih študentov in da bi moral biti vsak inostranec, ki bi hotel na Francoskem izvrševati zdravniško prakso, najprvo naturaliziran. Sreča in smola glavnega dobitnika Dunajsko civilno deželno sodišče je raz« pravljalo te dni o zanimivi tožbi, ki jo je vložil brivec Albert L. proti neki pošlo« valnici avstrijske razredne loterije. L. je ž« leta igral na isto prečko št. 16.800, a jo je za drugi razred od 16. do 17. decem« bra lanskega leta pozabil obnoviti. Baš te* daj je ta srečka zadela glavni dobitek 240.000 Din, poslovalnica pa mu te vsote ni hotela izplačati. Pred sodniki je brivec povedni, da ie imel že leta to srečko rezervirano in v ne« kem primeru, ko je i6to tako ni bil pravo« časno plačal in ie zadela 1600 Din, so mu dobitek proti naknadnemu plačilu izplačali brez nadaljnjega. Vodja poslovalnice je vse to priznal, opozoril je pa na zakon, ki pra« vi, da se mora vsaka srečka plačati do do« ločenega termina pred žrebanjem. Vrhu tega je L. lani nekoč dejal, da bo igranje opustil, češ da mu je zadeva predraga. Sodniki so po daljšem pogajanju pripra« vili poslovalnico do tega. da je pokazala malo dobre volje dom, po njem pa s Charliejem, ki jo bo vzel, kakor trdijo listi, za ženo. Hiša admirala Nelsena naprodaj Na vidnih mestih priobčujejo mn -g? ameriški listi oglas, M ponuja v nakup hi« io slavnega angleškega admirala Nelsona, zmagovalca v pomorski bitk1 pri Trafa.!> garju. Hiša stoji v Greenvvichu pri Londo« nu in jo kodo zaradi zgraditve nove ot-o. ške bolnice podrli, če se pravočasno ne oglasi zanjo kakšen kupec. Inserati poudar* ja io, da se da brez težave razložiti in pre« peljati v Ameriko, kjer n: jo na novo po« stavili v sedanji r,bl!*i. Razen zidov sta ohranjeni iz Nel.sonovlh časov v hiši samo dve relikviji. Ena je del verige za sidro z adnrralske ladje »V*cto« rv«, druga je pokrov z odprtine, ki je vo« dila v notranjost admiralske ladje. Verigo rabijo danes kot varnostni zapirač hišn h duri. pokrov pa kot vrata, ki vodijo na dvorišče. Nova francoska zmaga v zraku Žrtev znanosti Belgijski kralj Albert je odlikoval z vi« teškim križcem Leopoldovega reda kirurga dr. Morleta. ki živi od 1 1896. v Anversi. Morlet je intenzivno deloval v radiolog:č« nem področju 'n je zaradi eksperimentira« nia s samim seboj doživel večkrat težke telesne poškodbe, tako da so ga morali po« novno operirati. Lansko leto je moral opu« stiti svojo prakso, sedaj ga bodo pa morali zopet operirati. Navzlic temu je njegovo delo za človeštvo neprecenljive vrednosti in že pred 11 leti mu je mesto Anversa to priznalo s tem, da je dalo kovati zanj posebno svet njo. Na levi Doret, na desni Le Brix, ki sta postavila nov vztrajnostni rekord v zaključenem krogu in presegla dosedanje prvenstvo za približno 2000 km. | Hoffmanna in ga poslal po plinsko guma-I sto cevko, da bi jo z umetnim dihanjem obudila k življenju. Toda pri tem poskusu se je cev odlomila. Borchardt in Hoffmanti sta pustila žrtev na ležišču in odšla po svo- ji apelnik Borchardt jih potih, ne da bi o stvari komu kaj omenila. Prav to meče na njiju sum, da sta zagrešila zločin. Borchardt pravi, da je izginil ponoči t njegove nočne omarice zavitek nspavalmb tablet, ki jih je Margot gotovo zaužila in s« z njimi zastrupila, policija pa domneva je Borchardt dal žrtvi močno injekcijo morfija, ki je izzvala njeno smrt. Kako je b-lo v resnici, bo skušala odkriti obravnava. Vsekakor stoji branitelj kapelnika na stal šču, da se je nesreča primerila v bolezr-skem stanju obtoženca. Prav zaradi t.;-je sodišče poklicalo k razpravi izveden :=> psihiatra v osebi vseučiliškega profesor. -, iz Bonna. ; »Gospod Peter, deževati je začelo! Ali ne bi morda kosili pri nas?« »Hvala, ampak tako hudo pa vendar ne dežuje!« P. Rosenhayn: (Vagabund v frafcu Roman »Dvora se vam hoče s kamariljo in priležnicarni!« .»Boljši bi bil prav. golpvo od vaše svinjarske neolikanosti!« »Z ene strani« je začivkal znani glas, »moram reči... med tem ko z druge strani...« »Jezik za zobe, budaio!« je zakričalo tucat glasov. »Seveda,« je pokimal govornik. »Semkaj pridite, če se upate! Roke so se iztezale, noge so drsale po parketu, predsednikov zvonec se je oglašal vmes; nekdo mu ga je iztrgal in v loku zalu-čil skozi okno. »Moj zvonec!« je zatarnal predsednik. »Zagovarjali se boste zaradi tatvine!« »Habakuk ga bo pomilostil!« je zakričalo več glasov na levici. »Nesramnost!« se je razlegel odgovor z nasprotne strani, in kakor bi trenil, si je bilo dvajset poslancev v laseh. Predsednik ni imel ničesar več, da bi mogel zvoniti. Ploskal je z rokami, a pretepači so imeli to za pohvalo; njih vnema je le še naraščala. \Vanamaker je smeje se gledal na indursko skupščino. Podal je predsedniku roko; ta je moral za trenutek nehati ploskati, če ni "hotel biti nevljuden. A na tem višku znamenitega popoldneva se je zgodilo tole: Vrata so se odprla. To m bilo nič posebnega; tudi vnanjost moža, ki je stopil v dvorano, ni bila v ničemer nenavadna. A takoj je bilo videti, da ni Indurec, in aparat, ki sta ga dva moža porinila za njim v dvorano, je dajal njegovemu prihodu vsekako čudno lice. Pretep je seveda takoj ponehal, in oči vseh so se uprle v došleca. »Dober dan.« »Dober dan.« »Ali sem v indurski skupščini?« »Kakor vidite,« je rekel nekdo, ki je vihtel v roki odlomljeno stolovo nogo. Prišlec je pokimal. »Lepo. Slišal sem, da vas je neki gospod Wanamaker počastil •s svojim obiskom?« »Česa želite vi od gospoda Wanamakerja?« je vprašal predsednik, spomnivši se domačinskih dolžnosti. Došlec se je namrdnil. »Gospod Wanamaker vam hoče prodati premoga, a za to zahteva vašo deželo. Kaj ne da?« »Ali mislite temu ugovarjati?« je vprašal Wanamaker in se malomarno obrnil proti njemu. »Da!« »Nu?« Nekaj jih je skočilo pokoncu in planilo k tujcu. »Takega početja ne morem gledati. Pravičnost v meni se upira misli, da naj se vsa dežela poniža zaradi enega samega, ki ima moč, da jo v to prisili.« »Kaj pa mislite ukreniti, mladi človek, da mi ubranite?« je z zanimanjem vprašal Wanamaker. »Vaše naklepe mislim izpodbiti, gospod!« je prijazno odvrnil mladenič. Wanamaker je prhnil v smeh. »Ta je pa res dobra! In kako mislite to napraviti, dovolite, da vprašam?« »Sicer vam ni nič mar, a ker ste tu, ne morem braniti, da ne bi zvedeli.« Krog poslušalcev okoli novodošleca se je strnil. »Govorite!« je sililo več glasov. »Moje ime je Bob Clifford. Velik izum se mi je posrečil.« »A, izum se mu je posrečil!« je porogljivo dejal Wanamaker. »Ta izum bo napravil tistega, kdor ga bo imel, neodvisnega' od, vseh premogovnikov sveta. Neodvisnega od Wanamakerjev in drugih takih oderuhov.« - ; »S čim gonite svoj stroj?« je vprašal Wanamaker. »S premogom, kaj?« »Ne, vzvišeni pokrovitelj, ne s premogom. Z dnem moiega izuma je postal premog blago za tiste, ki jih na žalost nikoli ne zmanjka. Moj stroj ne potrebuje ničesar razen vode. Avtomatično jo razkraja v njeni sestavini; samo majhnega sunka je treba, da začne, potlej pa nadaljuje z močjo, ki jo sam proizvaja.« »Tedaj perpetuum mobile,« je ostrmel Wanamaker. »Tako je. Kakor sem rekel: stroj razkraja vodo v vodik in kisik. Ogromna kurilna zmožnost vodika vam je menda znana.« »To je kakor pravljica,« se je oglasil nekdo. »Seveda, ako pomislimo, da... v kakem pogledu ...« »Da, gospod,« je nadaljeval Bob Clifford. »Ne zahtevam, da bi verjeli moji teoriji. Tu je moj stroj. Preizkusite ga sami. Močan je dovolj, da bi mogel gnati oceanski parnik iz Hobokena v Liverpool.« »Sleparija!« je rekel Wanamaker. Šport Ilirija: Hašk Nadaljevanje državnega prvenstva. Na prostoru Ilirije se srečata jutri ob 17.30 oficijelni prvak Zagreba Hašk in pr« vak.LNP Ilirija. Po splitskem debaklu Ima Ilirija gotovo več kot dovolj vzroka doka* zati jutri z dobro igro svojo faktično vred* nost in kvaliteto ter golo slučajnost poraz« nega splitskega rezultata! Ljubljansko smorfcno občinstvo vsekakor računa na to, da bodo igralci Ilirije na čelu z vratarjem Maličem in srednjim halfom Varčičem to tudi v polni meri storili in da bodo zasta« vili vse sile, da odvzamejo Hašku dve toč* ki, ki iu Ilirija tako nujno potrebuje. Seveda ne rabi nič manj nujno točk za* greški prvak. Izgubil je dosedaj nesrečno proti ostalim klubom navzlic vsej svoji su> periorni tehniki in premoči v polju toliko terena, da nadalin/jih točk ne bi smel več zgubiti; ako noče zamuditi priključka na prva mesta v ligi. Po formi na papirju, po renomiranosti Haškovih reprezentativ* nih igralcev, bi bili boljši izgledi za jutri« šnjo prvenstveno tekmo gotovo zopet na strani Zagrebčanov, ako ne bi forsiral Hašk stalno svoje znane, za oko idealne ali za rezultat prezamudne filigranske kombina* cHske igre. Ta sistem igre daje vedno v vseh dosedanjih igrah Haška. tudi tehnič* no šibkejšemu nasprotniku, če je dovolj borben in oster v startu ter dovolj hiter, mnogo šans za zmago. Ta šansa ostaja tu* d' l Tiri. j i za jutrišnjo tekmo poleg velike prednosti, da igra na lastnem prostoru in pred lastnim občinstvom. Rezervirajte si sedeže za tekmo Hašk : Ilirija! Zaradi ogromnega interesa, ki vla* da za nedeljsko tekmo Hašk : Ilirija, je pričakovati, da bodo sedeži na tribuni ka« kor pri tekmi Gradjanski : Ilirija, razpro« dani že pri prvi predigri. S tem je podana možnost, da mnogi stalni gosti na tribuni, sploh ne bodo dobili sedežev, ali pa vsa] ne onih sedežev, katere stalno uporabljaijo. Zato naj si vsak danes ali vsaj jutri dopol« dne rezervira za žel jene prostore pri bla« «ajni kavarne Evropa. Vstopnice je treba dvigniti najkasneje do 17. pri blagajni na igrišču. Cene so iste kakor pri tekmi Grad* janski : Ilirija. Službene objave LNP (Nadaljevanje včerajšnjih službenih objav) Navzoči gg.: Stanko, šetina, Novak, Accetto, Grošelj, Kačar in Kovač. Zapisnik zadnje seje se odobri. Odobri se prijateljska tekma dne 14. junija SK Javornik : SK Bratstvo na Jesenicah. — Vzame se na znanje prijava ŽSK Herme* sa da sodeluje na turnirju železni carskih klubov od 13. — 15. junija v Mariboru. Dovoli se predčasni nastop igr. Flujharju Rudolfu (ŽSK Hermes) na istem turnirju. Maknadno se odobri prijateljska tekma TSK Slovan, rez. : SK Disk, Domžale dne 7. VI. v Domžalah. Protest SK Javornika, Rakek, o tekmi SK Javornik : SK Elan, Novo mesto, od> igrani dne 10. maja v Novem mestu, se zavrne. U. o- se predasta gg. ss. Janežič in Ochs zaradi sojenja prvenstvene tekme SK At> letik, Celje : SK Trbovlje, dne 7. junija v Celju. Prvenstvene tekme v nedeljo 14. junija se določijo: igr. Ilirije, pop. ob 17.30 Hašk • Ilirija. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik g. Buljevič, nadzor nad blagaj> no o Kovač P. Ilirija mora postaviti osem starejših rediteljev. Nastop službe pol ure pred prvo tekmo. V Trbovljah ob 17. SK Trbovlje : SK \tletik Celje, v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta. Nadzor vodi MO Trbov« Ije __ Iz SK Ilirije. Pri tekmi Hašk : Urlja opravljali o blagajniško službo gg. Foeschl, Babšek, Miklavčič, Pevakk I Bal,tesar od 14.30 do 17.30, Jeras od 17.30 dalje. Nastop blagajniške kakor tudi roditeljske službe je točno ob 14.30. Reditelji se morajo javiti služb, odborniku g. inž. Petriču. Odborni* ško službo na tribuni vrši g. Šircelj M. — Nogometna sekcija opozarja igralce na ob' jave v članski knijigi glede jutrišnjih Je« kem. Igralci I. moštva se vabijo na važen sestanek danes ob 20.30 v -klubski sobi v »Evropi«. — Važen sestanek članstva lah« k oa tlet ske sekcije bo danes ob 19. na igri« šču, v primeru deževnega vremena v gar* de.robi. Juniorski sabtjaški turnir za gospode tn floretski za dame. Sabljaski in floretski turnir za prvenstvo države se bo vršil ko* nec tega meseca v Zagrebu. Za turnir vla* da veliko zanimanje. Prijavili so se vsi klu« bi v državi, ki goje ta viteški aport. Tudi SK Ilirija, ki bo edina zastopala Slovence na zagrebškem turnirju, se skrbno in mar« ijivo pripravlja na borbo za prvenstvo. Pod vodstvom priznanega borilnega mojstra mednarodnega slovesa g. polkovnika Cvet« ka, je vzgojila sekcija prav odlične moči, ki nas bodo gotovo častno zastopale v Za« grebu. Da odidejo naši tekmovalci priprav* Ujeni v Zagreb, priredi Ilirija danes m jutri juniorski sabljaški turnir za gospode in floretski za dame, turnirja se pa udeleže tu* di gostje iz Maribora. Vršil se bo danes v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Na« rodnem domu ob 15., v nedeljo pa ob 9 dopoldne. Vodili ga bodo dr. Milan Dular, dr. Stanko Lapajne ter polkovnik Cvetko. Jurijo so prevzeli g. Oskar Raunacher, inž. Karel Honzak, Erle Gombač in podpolkov* nik Ožegovič. Vabljeni so vsi športniki, dobrodošel vsak. Vstopnine ni! SK Jadran nas naproša, da objavimo naslednje: Z ozirom na vest o tekmi Brat« stva in Jadrana, ki je bila objavljena v zadnji številki »Športnega lista«, odgovar* jamo: Na praznik 4. t. m. je gostovala na Jesenicah proti SK Bratstvu II. garnitura SK Jadran, ne pa I., kakor poroča »Športni list«. Prva Jadranova garnitura je igrala v Celju proti SK Atletik z rezultatom 2:2. — Mislimo, da bi bilo bolje, ako bt »Športni list« poročal o tekmah, ki se vr« šijo v Ljubljani. Tako je izpadlo (poročilo o zadnji tekmi Jadran : Grafika, ki se ije vršila pred tekmo Concordia : Primorje in je končala z 2 : 1 v korist Jadrana Toliko v vednost »Športnemu listu«. Vod' stvo SK Jadrana. ASK Primorje (nogoni. sekcija"). V ne* deljo dne 14. igra rezervno moštvo trening tekmo z rezervo ŽSK Hermesa. Pričetek ob 10. Postava rezerve v klubski knjigi pri Kovačiču. SK Grafika. Pozivamo vse igralce, da se udeleže današnjega sestanka ob pol v društvenih prostorih. Na dnevnem redu jako važna vprašanja in postava moštva za tekmo s Sokolom v Škofi i Loki. Vsi in točno! '..."' . . . SK Reka*. Jutri ob 13. ura naj bodo na glavnem kolodvoru: Klemene, Pike, Bojan. Thuma, FaCi, Teran, Eržen, Ane. Broni, Prijatelj,, Štrukelj. Opremo na kolodvoru od Ferla. Igramo v Zagorju. Kolesarska sekcija ASK Prtmorja nz* znanja svojim dirkačem, da se jutrišnja zvezdna dirka v Celje smatra za omenjeno sekcijo tudi kot dirka za sekcijsko prven* stvo. Vabljeni so vsi njeni dirkači, da se dirke udeleže v čim večjem številu. Dolo« čene so tudi posebne nagrade. Odhod je ob 5.50, udeleženci pa morajo biti na star« tu vsaj pol ure prej. da se pravočasno raz; delijo številke. Start na Dunajski cesti pri km 1. ______ Iz službenih objav Pri okrajnih sodiščih se bodo vršile naslednje dražbe nepremičnin: V Ljubljani 28. t. m. ob 9. zemlj. knj. k. o. Stranska vas vi. št. 213, cena 21.111, najmanj 10.740 Din. — V Ptuju 30. t. m. ob 9. zemlj. knj. d. o. Brezovec vi. št. 32 in 79, cena 36.590, najmanj 27.207 Din. — Na Vranskem 1. julija ob 10. zemlj. knj. k. o. Braslovče vi. št 254 k. g. Dobrovlje vi. št. 80, cena 29.969.50, najmanj 19.980 Din. — V Ptuju 3. jul. ob 9. zemlj. knj. d. o. Krčevina pri Ptuju vi. št. 30. cena 161.875, najmanj 107.917 Din; istotam 7. jul. ob 10. zemlj. knj. d. o. Gerečja vas vi. št. 220, cena 11.737, najmanj 7824 Din; istotam 7. jul. ob 9. zemlj. knj. d. o. Brezovec vi. št. 60, 138 in 139, cena 18 516, najmanj 12.500 Din; istotam 10. jul. ob 9. zemlj. knj. d. o. Paradiž vi. št. 113, cena 1804, najmanj 1353 Din. — Na Vranskem 10 .jul. ob 9. polovico nepremičnin zemlj. knj. k. o. Za-lože vi. št. 63, cena 70.705.58, najmanj 47.140 Din; istotam 10. jul. ob 10. polovica nepremičnin zemlj. knj. k. o. Ločica, vi. št. 24, cena 35.856.35, najmanj 23.904 Din; istotam 24. jul. ob 9. polovica nepremičnin zemlj. knj. k. o. Letuš vi. št. 361, cena 13.112, najmanj 8750 Din. — V Slovenski Bistrici 16. julija ob 10. zemlj. knj. Spodnja Poljskava 28, cena 10.808, najmanj 7206 Din. — V Sevnici 17. jul. ob pol 11. zemlj. knj. Podvrh vi. št. 260, polovica zemlj. knj. Podvrh vi. št. 72, zemlj. knj. Zabukovje vložna št. 174, cena 16.403.66, najmanj 10.936 Din. — V Konjicah 25. jun. ob 8. zemlj. knj. Spodnji Dolič vi. št. 87, cena 48.751.85, najmanj 32.502 Din. Obrtno hranilno in posojilno društvo na Bledu r. z. z o. z. se je po sklepu občnega zbora raz družilo. Upniki so pozvani, da prijavijo svoje terjatve. Banska uprava razpisuje prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na 15. julija ob 11. dop. za prevzem in izvršitev rezervarja v Rogaški Slatini. Uradno odmerjeni proračun znaša 492.180.40 Din. Z bog slaboumnosti je popolnoma preklicana Fačini Stana, rojena Verovšek, žena posestnika Mleševo 29. Za skrbnika ji je postavljen Fačini Osvald, posestnik istotam. Sresko načelstvo v Novem mestu razpisuje drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. t. m. ob 11. dop. za oddajo del za gradnjo mostu čez Temenico v Ponikvah s proračunjenimi stroški Din 292.274.98. Sresko načelstvo v Celju razpisuje prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo: na dan 2. julija ob 11. dop. za oddajo izvršitve kanalizacije v javni bolnici v Celju. Proračun znaša 151.993.20 pin. županstvo občine škofja vas, srez Celje, razpisuje službeno mesto babice. Prošnjo je vložiti do 20. t. m. Ravnateljstvo gluhonerrmice v Ljubljani razglaša, da se sprejmejo ob pričetku šolskega leta 1931/32 vnovič gluhonemi otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Prošnje je vložiti do 30. julija. Okrajno sodišče v Mariboru je omejeno preklicalo železnika Petra iz Vuzenice, sta-nujočega v Mariboru, Smoletova ulica 10, zaradi slaboumnosti; postavljen mu je pomočnik Horvat Simon, mestni upravitelj delavske kolonije v Mariboru. — Zaradi za-pravljivosti česnika Mihaela, posestnika v Koprivniku št. 1, ki mu je postavljen za pomočnika Lesjak Rafael, posestnik v Koprivniku. — Zaradi slaboumnosti železnika Ernesta, sina upokojenega nadsprevod-nika v Mariboru, Smoletova ulica 10, ki mu je postavljen za pomočnika Horvat Simon. — Zaradi umobolnosti Vutfeja Fr., delavca iz Selnic ob Dravi, ki mu je postavljen za pomočnika Valentan Ivan, posestnik istotam. — Zaradi umobolnosti To-plakovo Elizabeto, prevžitkarico v Studencih, Kralja Petra cesta 54, ki ji je postavljen pomočnik Majhenič Ludvik, istotam. Isto sodišče je popolnoma preklicalo: Zaradi umobolnosti Tomažičevo Nežo, kuharico v Mariboru, Trstenjakova ulica 2, ki ji je postavljena skrbnica Plavčak Marija, istotam. — Zaradi umobolnosti Fe-konjo Antona, delavca v Jurskem dolu 2, ki mu je postavljen za skrbnika Bračko France, posestnik istotam. Okrajno sodišče v Marenbergu pa je zaradi slaboumnosti omejeno preklicalo Pin-terja Engelberta od Sv. Treh kraljev. Za pomočnika mu je postavljen posestnik Har-nik istotam. Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem bo imela ustanovni občni zbor v torek 16. t. m. ob pol 10. dop. v hotelu Savinja v Laškem. Črna kaolin d. d. v Ljubljani bo imela 9. redni občni zbor 20. t. m. ob 11. dop. v poslovnih prostorih na Kralja Petra trgu 2. »Novobor«, Splošna industrijska d. d. v Ljubljani bo imela 8. redni občni zbor 20. t. m. ob 10. dop. v svojih prostorih na Kralja Petra trgu 2. Okrajno sodišče v Ptuju sklicuje dediče dne 3. avgusta 1930 v hiralnici v Ptuju umrle Brenovičeve Roze, ki ni zapustila poslednje volje. Pozvani so Ivan, Tina in Marija Lorbek, dalje Ivan Kokolj, Frančiška Reiter, France Kokolj, Konrad Kokolj, Marija Muršec in Jožefa Sande, da se tekom enega leta javijo sodišču. V trgovinski register so na novo vpisane te-le tvrdke: Kresal Pavel d. z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvo, Rožna dolina pri Ljubljani. — Triglav-avto, d. z o. z. v Boh. Bistrici. ■— Tehnični biro ing. Emil Fiedler v Ljubljani, trgovska agentura. V zadružni register je vpisana »živinorejska selekcijska zadruga v Novi vasi pri Rakeku« r. z. z o. z. Delničarji Stavbne družbe d. d. v Ljubljani bodo imeli 58. redni občni zbor v torek 16. t. m. ob 17. v družbenih prostorih na Dunajski cesti št. 17. Avtoprometna družba z o. z. v Ljutomeru, ki je prešla v likvidacijo, poziva upnike, da prijavijo svoje terjatve. Tudi antiseptično preparirana Čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE! Dokazano najbolj dovršena. Velika posest v Sloveniji v velikosti okrog 25.000 m2, s stalno mesečno rento, dvoje poslopij z nadstropji, z izdatno stanarino, za kupca stanovane štirih sob, kuhinje in garaža, vse popolnoma meblirano, NAPRODAJ. Posestvo ima lep park, poleg sadovnjak in gozd. Najlepši kraj slovenske štajerske v bližini Rogaške Slatine. Proda se zelo ugodno. — Obrnite se na go. Todorovlč, Podčetrtek, srez Šnrarski. 8294 P. t. Jadranski zavarovalni družbi Filijalni direkciji Ljubljana, Davna zahvala. Beethovnova 4. Povodom požarne nesreče, ki me je zadela dne 17. aprila t. U bila mi je v znesku Din 578.627*—' izredno kulantno odmerjena in izplačana. Vsled tega smatram za svojo dolžnost, da se družbi za konciljantno postopanje in presojanje škode tudi javno zahvalim, ter jo ob enem vsakomur najtopleje priporočam. Z odličnim spoštovanjem Josip Ornig, Ptuj. UMETNI ia VALJČNI MLIN približno 1 vagon dnevne kapacitete, z žago in zemljiščem ter 2 stanovanjskih hiš v prvovrstni legi in v polnem obratu, v severni Dravski banovini, zaradi razmer poceni NAPRODAJ. Ponudbe pod »Priložnostni nakup« na podružnico uprave »Mor-genblatt«, Maribor. 8354 Spominjajte se slepih! Stadi ln močni ljudje se Vam smejejo ker ste slabi. Znameniti zdravnik .dr. S?hm°i-der in njegovi sodelavci s-o pokazali, kako se more tudi vsak sljbejši in starejši moški (a tudi žena) naravnim po-tom pomladiti n.zir;>ma okrepiti. Pišite takoj, DOKLER JE. SE CAS, za brezplačno poja&nilo na Apotheken-Bedarfs-Kontor, Abtei-lung D, Berlin SW 48, Friedrieh-strasse 19. 8272 , ZAHVALA Ob bridki izgubi našega nepozabnega sina, moža in očeta, gospoda Franca Amerja se najiskreneje zahvaljujemo častiti duhovščini, posebno domačemu g. župniku za večkratni tolažilni obisk in odpravljalne pogrebne obrede, domačemu gasilnemu društvu in gasilnemu društvu Sv. Janž ter vsem pevcem za ganljive žalostinke. Istotako izrekamo zahvalo vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem. ki so pokojnika spremili na zadnji poti k večnemu počitku. . Sv. Martin pri Vurbergu, dne 10. junija 1931 8353 Žalujoči ostali. BRZOJAV! Meso govedina po 10—12, svinjina 12, teletina 12, slanina 12, prekajena svinjina po 16 Din kg. 8356 FRIDERIK WEITZL, stojnica na Glavnem trgu, MARIBOR. ZASTOPNIKA špecerijske stroke SPREJMEM. V poštev pridejo le oni, ki so v Ljubljani dobro vpeljani. Ponudbe pod »Agilen zastopnik« na ogl. odd. »Jutra«. 8337 INSERIRAJTE V .JUTRU" agilno in ambicijozno, z znanjem terbo-hrvatskega in nemškega jezika, SPREJME za" 'svojo filijaHto -v Zagrebu in event. tudi v Beogradu > Prva Jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo 19«. Ponudbe, v katerih je brezpogojno navesti poleg običajnih podatkov vsa dosedanja službena mesta in pa točno in jasno svoje zahteve glede prejemkov itd., je oddati najkasneje do 20. junija t. 1. v pisarni centrale v Ljubljani, Pred škofijo 19. 8318 Cctte malim oglasom t Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri» stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 Moli&glosi •JSCaslove ma ISh oilascc dobite takoj po izidu lista v podružnicah 9 Jutra* 9 •Marib****, 9 Ceffu^ 9 ^eeem mc«Cw, 9 TSrbovtjah in na &a*enieah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. * ■rr^^.r,;,;; Fotografa txmn prvovrstnega retn-»erja, ki ima rutino za »aelo manjše delo ter umevanje forme iti čiste irvršbe, sprejmem. Foto Pelikan, Rogaška Siatina. 26315-1 Mizarskega pomoč. pohištvenega, boljšo moč, ki zna poiitirati, sprejmem. Anton Bizovičar, Glince. c. It. št. 1. 26167-1 Pekovskega vajen. ■prejmem z oskrbo v hiši. Prednost imajo kmečki sinovi Pekarna, Jesenice l')8. 26043-1 Kuhinjske učenke »prejme hotel »Bellevue« v Ljubljani. 26384-1 Učenca m primerno šolsko izobrazbo takoj sprejmem. — Franjo Gr-abjec, foto.gr. umet. zavod. Ljubljana, Miklošičeva testa št. 6. 26174-1 Mesar, pomočnika fcrnrjenega v prekajevanju »n sekanju mesa sprejmem. Upoštevajo se samo doh-a spričevala. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26325-1 Šiviljo ▼eščo šivanja oblek, sprejmem za nekaj dni.na dom Predstaviti s« je v restavraciji Weiss, Zg. £iška. 2631*4-1 Pek. vajenca g oskr.bo sprejme .parna pekarna A. Pretnar, Zgornja Šiška. 26302-1 Služkinjo gflravo, pridno in polteno, staro 20 !et. vajeno vse-h Vinih del iti vrta, sprejmem takoj. Naslov pove »glasni oddelek »JutTa«. 26271-1 Učenca t primerno šolsko izobra-z-bnsprejme trgovina M. Tičar, šeienburgova ulica. 26318-1 Pisarniško moč gospodično) iščemo za 2 ii« 3 mesece. poznejša stalna nastavitev ni izključena Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Uprava«. 26315-1 Več krojače v A o h r i h konfekcijonarjev sprejme oblačilnica C e b. Ponikve-TTebnje. 26282-1 Blagajničarko in prodajalko % kavcijo -po Din 20.000 jtrirej-mem za otvorite« po-d-nžniee. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Trgovina« 26031-1 Deklico pridno. za čez dan. v pomoč. prori teden?ki plači sprejme Virant, Hremova 17 26330-1 Ključavničarskega pomočnika srrejme Fr. Folt.z, splošno k' :očavtiičarstvo — Dravlje pri Ljubljani. 263344 Učenca »•prejme veletrgovina M. Spreitzer v Ljubljani. 26369-1 Za hišna dela m k otrokom potrebujem zdravo dekle. Javijo naj se samo pridne in poštene — hidi začetn:ee. Naslov pove »glasni oddelek »Jutra«. 26378 1 Kuharico jHo dobro sprejmem takoj. P-edstaviti se je v soboto t hotelu Štrukelj. s"ba 28, sli v hotelu »Triglav« v Bohinjski Bistrici. 26398 1 2 strojna natezalca frvrkerja) sprejme takoj v »talno službo Prešern. tovarna čevljev v Kranju. 263801 šurškšt' Resno zastopnico » kavcijo, sprejme za obisk privatnih strank Slava Gril. iizdelovalnica hvg. predmetov. Ljubljana, Rimska cesta 2, pritličje, desno 26303-3 Ugodna prilika saslužka se nudi go,.podu. ki bi dal na razpolago od 20—30.000 Din na sigurno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sezijski«. 26400-3 Prvovrstna šivilja »e priporoča na dom. Na-»'tv pove oglasni oddelet »Jutra i. 26402-3 Gospodična t večletno prakso pri otro-zmožna sloven., nem-pkega. italijanskega in francoskega jezika išče mesta pri fini rodbini. Naslov: A. K. Klopeinersee, Post Kiilmsdorf, Avstrija. 26158-2 Mlada vdova simpatična, sposobna vodstva gostilne in trgovine — gre kot gospodinja k samostojnemu gospodu za splošno pomoč, najraje na Štajerskem. Samo resne to-nudbe na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 26324-2 Ako potrebujete delavnih m^či, katere bi zaposlili med počitnicami, bodisi za poučevanje, za risanje. za pisarniška dela aii za katerokoli duševno pa tudi fizično delo — se obrnite na Akademski urad dela v Ljubljani, univerza, ki Vam takoj preskrbi zanesljivo, kvalificirano moč. 26316-2 Lesni manipulant išče primerne službe- gre tudi za oskrbnika 0 »dne-ga veleposestva ah kaj sličnega. Ponudbe na ogl. oddeleik »Jutra« pod »4088«. 26159-2 Mladenič 28 let star, vojaščin" prost, čedne zunanjosti, išče mesta sluge v pisarni ali kaj uličnega. Cenjene dopise je poslati na oglasni oddel. »Jutra« pod šifro »Zvest«. 26050-31 Mesto poslovodje aH kaj sličnega išče 38 let star, trgovsko naobražen — reprezentativen, inteligenten in energičen tovarnar. Cenj. dopise prosi na poštni predal 8, Celje. 25819-2 Službo sluge ali skladiščnega delavca iščem. Na razpolago več letna spričevala. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26039-2 Pek. pomočnik išče službo preddelavca. predpečmika ali skupnega delavca. Rudolf Arnenšek. Maribor, Fobrežje, Nasipna št. 35. 26256-2 Kuharica samostojna, išče za takoj službo v hotelu ali restavraciji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26261-2 IS let star fant z malo maturo, želi mesto praktikanta v večji trgovini ali pisarni. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mala matura« 26327-2 Prvovrsten šofer z dolgimi spričevali, želi premeniti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26300-2 Pek z obrtno pravico, išče za-poslenje. — Gre tudi kot skupni delavec. Dopise na podružnico .-»Jutra« v Celju pod »Obrt. 42«. 26270-2 Gostilniška oprava stoli, mize, omare, obešala itd. takoj prodam na Sv. Petra nasipu št. 71. Pojasnila daje hišnik istotam. 26240-6 Kompleten portal s šipami, za manjšo trgovino. ugodno prodam. — Tvrdka Slamič, Ljublja.na. 26234-6 Nov voz breg, 10 sedežni, prodam. Ferdo Pustek, Šmarje, pri Jelšah. 26158-6 Avtomobil poltovorni, v dobrem stanju, najraje predzadnjo ty-po »Ford« kupi Cvelbar, čevljar, Slomškova ulica. 26387 10 Tovorni Chevrolet .^...tonski, osedežna Lancia Lambda, mali Peugeot za potnike, vse v zelo dobrem stanju po nizki ceni prodam ali zamenjam za vino ali žganje. Informacije v z>j-trkovalnici na Dunajski c. št. 37. 26370 10 Ugodno prodam 2 pudelna, furnirana, po 4.20 m dolžine, 2 stela-ži, navadne, po 2.20X3 m, 1 steklena vrata (pregrada) v velikosti 2.70 X 2.20 m, 4 stelaže z ca 250 belimi močnimi predali lz lepenke v velikosti po 1.50X2.50, 4 podstavke za stelaže v velikosti 0.75X2.50, pripravne za trgovino modnega perila ali podobno. Cena 4.500 Din. Na ogled iz prijaznosti pri A. Rojcu, Stična. 25216-6 V.UVili Briljanten prstr.. do 2 karata kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Od privatnika«. 26391-35 Empyr vetrino prodam v Ljubljani, Gallusovo nabrežje štev. 33. 26292-12 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Tribuč na Glincab — telefon 2605. 26645-6 Pozor, peki! Malo rabljeno železje za pekovsko peč prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Peč«. 26301-6 Več lepih spalnic masivnih, politiranih, po ugodni ceni proda Josip Vižin, mizarstvo, Dorfarje — 20 minirt od postaje Škofja Loka. 26367-12 Tovarniško poslopje pripravno za gostilno, trgovino in vsako drugo obrt prodam. Zraven spada 1200 kvad. metrov nezazidanega stavbnega prostora z velikim dvoriščem v neposredni bližini Ljubljane. Ima tramvajsko zvezo, do kolodvora 5 min., cerkev, šola, pošta v sosedstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Res ugodno«. 26048-20 Vogalno parcelo primerno za vilo. v Ljubljani prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26351-30 Stavbna parcela 900 mJ velika naprodaj — Kosovo polje, Spančeva pot št. 171, Zgornja Šiška. 26095-20 Kompletno spalnico _ novo, iz češnjevega lesa, I politirano ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26368-12 Zaboje proda trgovina M. Tičar, Šeienburgova ulica. 26319-6 30 novih kos znamke »Zmaj« po 20 Din komad prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. £6298-6 Otroški voziček skoro čisto nov. z modernimi zastori, žimnico in pregrinjalom ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26337-6 Fotoaparat kompleten poceni naprodaj pri hišniku na Tržaški cesti 10. Na ogled vsako popoldne. 26363-6 Izkušen kurjač s petletno prakso, išče službo. Dotičnemu. ki mi isto preskrbi posodim brezobrestno. za pol leta 5000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26262-2 Krepak mladenič !!> let star, išče mesta v kakem hotelu ali pri avto-podjetju, kjer bi se mogel izučiti za šoferja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26281-2 Gospodična srednjih let, pridna, varčna in čista gospodinja, išče mesto kuharice — najraje nri finančni kontroli ali orožnikih. -— Ponndbe na oglas, oddelek -Jutra« pod »Orožniška kuharica«. 26346 2 Izučen vrtnar z večletno prakso, vajen samostojnega vodstva, agilen in marljiv, z večletnimi spričevali, želi stalno namestitev. — Ponudbe na ""•las. oddelek ^Jutra« pod šifro »Vrtnar«. 26335-2 Šoferska šola Goiko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. _ Zahtevajte informacije. 25075-4 Novejše knjige nemških pisateljev kupim. Naslove knjig z navedbo cene sprejema oglasni oddelek »Jutra« do 13. t. m. pod šifro »Knjige«. 26338-8 Kupim Zlato odpadke zlata, zlate zobe in drugo zlatnino kupuje po najvišjih cenah »Mariborska afinerija zlata«, Po-povičeva ulica št. 9 — pri kadetnici. 26036-7 Prodam: _ pisalni mizi, 1 ali 2 Jedilni sobi. pisarniški stroj, veliko 'VVertheim blagajno, železne postelje, lesene stelaže, več hišnih potrebščin. 6 čevljarskih strojev in drugo. Na vpogled cb nedeljah in praznikih od 7. ure dalje. Ivan Čarman, Zgornja Šiška štev. 41. 26373-6 Posteljo z žičnikom nočno omarico, umivalnik, pleteno vrtno garnituro poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26422-6 OMatiUi Ugodna prilika za nakup moške obleke. Komur ni za modo ta ši-TO-ke hlače, lahko dobi res dobro obleko za mal denar, ker sem se odločil "vd-dati take obleke za polovično ceno. A. Kune, Ljubljana, Gosposka ulica 7. 25976-13 Vrthrana, Na hrano prvovrstno, domačo sprejmem par boljših gospod u v, ozir. dam v strogem centru poleg magistrata. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 26394-14 JMffna gasijo za motorno kolo »Ariel« A. J. S., B. S. A. po zelo nizki ceni prodam. — Na ogled pri »Jugoauto«. 26196-10 Poštena stranka treh oseb, išče v Celju za nekaj časa pohištvo za 1 sobo in kuhinjo, proti odškodnini. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod mačko »Čisto«. 26405-12 Gostilno dobro idočo na prometnsm kraju vzamem v najem. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 26331-17 TL Seno, otavo, steljo v košnji pod Rožnikom ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26243-33 Bukovih cepanic več vagonov kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna«. 26299-15 Hišo na periferiji mesta, 5 minut od cestne železnice, solnčna lega, radi financi-jelnib razmer prodam. V hiši so tri stanovanja po tri sobe s pritklinami. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26020 20 2 vili z vrtom •prodam v letovišču Laško pri Celju. Naslov pri po družnici »Jutra« v Celju. 26407-20 Umivalnike velike', stare in nove. s pokrovom ali brez kupim. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Umivalnik«. 26390-7 Do 500.000 Din lahko takoj izplačam, ako mi mudite trgovino ali loka! v nakup ali najem, na živahni in prometni točki v mestu, trgu. ali večjem kraju na deželi blizu železnice. Ponudbe, ki ostanejo tajne, je poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prevzem takoj«. 26344-16 Puhasto perje čisto, čuhano, kg po 48 Dhi druga vrsta po Din 88 kg, čtsto, čohano, kg po 48 Din in čisti pob kg po 250 Dim razpošilja po poštne® povzetju L. Brozovič. Zagreb Avto Ford 5 sedežni, dobro ohranjen, preizkušen in uporaben za avtotaksi, s kavcijo Din 10.000, radi selitve prodam. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 26044-10 Tovorni Chevrolet l^tonski, petsedežna Lancia Lambda, mali Peugeot za potnike, vse v zelo dobrem stanju po nizki ceni prodam ali zamenjam za vino aH žganje. — Informacije: Dunajska cesta 37, zajtrko-valnica. 259(>4-10 Motorno kolo v jako dobrem stanju, za ceno Din 3000.— prodam v svrho nabave težjega vozila. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 250117-10 »Ford« avto 4—5 sedežen, zaprt, malo rabljen, luksuzno opremljen, z novo pnevmatiko prodam za 40.000 Din. Garancija. Poiz-kusne vožnje na razpolago. Rafael Simčič, Stična. 25215-10 Avto 5—Tsedežen ali avtobus z 12—14 sedeži, v dobrem stanju vzamem po dogovoru v" najem za celo leto. — Ponudbe na naslov: A. G., Vrhnika št. 1S3. 26322-10 Šport nova typa, poltovorni, nosilnosti 5—600 kg, vožen 8000 km. radi preselitve prodam. Na ogled v garaži Harlev-Davidson, Ljubljana, Miklošičeva cesta. 26884-10 Nova hiša dvonadstropna, z več stanovanji in lokali za trgovino, pa prometnem kraju pri kolodvoru in glavni cesti je takoj naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25085-20 Stavbne parcele v Stični, v neposredni bližini kolodvora naprodaj po 3 do 5 Din kvadratni meter. Velikost poljubna od 1000 — 8000 kvadratnih metrov. Pojasnila daje Hranilnica ln posojilnica v Ivančnl gorici pri Stični. 25214-20 Gostilna in trgovina z nekaj posestva, v mariborski okolici za 180.000.— Din naprodaj. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »llgodna priložnost«. 26155 Tristanovanj. hišo v Jaršah št. 51 (Sv. Križ) prodam. 26305-20 Pekarna z inventarjem, na deželi v bližini mesta Siska, je radi odhoda poceni na prodaj. Informacije daje Antmn Zo-rič, Sisak, Kačičeva nlica broj 01. 25950-19 Delavnico za mirno obrt ali skladišče oddam. Naslov v ogl. oddelku »J-utra«. 25946-19 Avto-garaža Kdor se zanima za otvoritev filialke avtodelavnice, na zelo i avtomobili prometnem kraju, naj piše pod »Avtomehanik« na oglasni oddelek »Jutra« do 10. t. m. 35905-19 Stanovanie sobe in kuhinje, ali samo 2 praznil) sob, kamor bi se event. mogel postaviti štedilnik, išče mirna Btran-ka — najraje kje v trnovski ali šentjakobski okolici Navesti je treba tudi ceno Naslov j« poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna dva«. 11202-31 Sobo s posebmim vhodom, v centru, oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 26175-23 Sostanovalca solidnega, stalnega, ali 2 gospodični sprejmem v čedno opremljeno sobo « posebnim vhodom i 1. julijem. Vprašati je od 12. do (14. Naslov v oglasDem oddelku »Jutra«. 26075-23 Sobo •večj^o, iračno m solnčno, z dvema posteljama, v bližini Sv. Krištofa iščem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26004-23 Lokal za pisarno ali trgovino to veliko skladišče oddam s 1. avgustom na. Dunajski eesti. — Telefon št. 2236. 2589M9 Hotele, gostilne kavarne, restavracije i« vi-noboče prodaja in daje v najem poslo-veica za gostil-ničarstvo M. S. Pavlekorvič, Zagreb, Ilica 146/1. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo frank o. 25859-19 2 trgovska lokala z izložbami, v najbolj prometnem kraju sredi Ljubljane, radi bolezni oddam takoj ali po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovska lokala«. 26374-19 Ključavničarsko delavnico prodam ali oddam t najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prodam«. 26352-19 Delikatesna trgovina staro in dobro vpeljano, i vino- in žganjetočem, na prometni točki sredi mesta, radi prezaposlenosti lastni ka v drugem podjetju, zelo ugodno naprodaj. Režijski stroši zelo nizki. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro vpeljana«. 26396 19 Avto-garaža Kdor se zanima za otvoritev filialke avtodelavnice. na zelo z anrtomobili prometnem kraju, naj piše pod »Avtomehanik« na oglasni oddelek »Jutra«. 26371-19 Lokal oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26423 19 Enonadstropno hišo movo, z vrtom, na lepem prostoru v Ljubljani, ki mesečno donaša 2000 Din, prodam za 185.000 Din. — Hipoteka 100.0(10 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26241-20 Parcelo do 600 mJ veliko, v bližini Bežigrada (Stadiona) kupim Ponudbe z navedbo cene in kraja na naslov: Pole Ivan, Ljubljana, poštno ležeče. 26332-20 Razna posestva do 100 oralov velika prodaja Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulica štev. 30 26287-20 Gostilne in hotele prodaja Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulica 30. 26288-20 Hiše in vile od 50.000 Din naprej prodaja Posredovalnica v Mariboru. Sodna ulica št. 30. 26289-20 Pozor, gostilničarji in kavarnarji! Na morju pri Splitu oddam novoopremljeno. elegantno kavarno in restavracijo, ki obratuje v letu in zimi. — Dopise na naslov: Kavana-restauracija »Jugoslaviji«, Omiš, Dalmacija. 26279-20 Veselica! Prostovoljno gasilno društvo na Laverci -priredi povodom lOletnice obstoja vrtno veselico na vrtu tov. Ogrina dne '14. t. .m. s plenom, srečolovom itd. — Ker je čisti dofoiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, se vabi k obilni udeležbi. Pričetek ob 3. popoldne. 26072-18 fUmvvania Opremljeno stanovanie zračno, lepo, obstoječe iz 1 so-31 Pianino skoraj nov ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26353-26 Šivali Več parov golobov čistih pasem, krofarjev, »lo-ren-tiacev, hunrtnov in drugih, prodam. Slavko Om»-jec, Št. Vid n. Ljubljano 87. 2«:72-27 Pes volčje pasme 7 mesecev star je ugodno naprodaj. Št. Vid nad Ljubljano št. 42. 26171-27 Foksterijerje 3 mesece stare, kakor tudi jazbečarja 10 mesecev starega, čistokrvne, z rodovniki proda Lambert, Ljubljana. Gradišče 17. 26350-27 LOKOMOBILE na pogon in kurjavo. Zahtevajte naše tiskovine! Prva brnska tovarna strojev d. d., Brno, ČSR (Erste Briinner Maschinenfabriks-Gesellschaft, Briinn) Glavni zastopnik: BRttDER FISCHER, WIEX III„ Jacquingasse 45- 174 Akumulator Imam tovarniško zalogo svetovno znane tvrdke »VARTA« za uporabo izvrševanja v to stroko spadajočih del, katera izvršujem po znižanih tovarniških cenah. Za solidno delo jamči moja že 25-letna praksa. I. HEBEIN obL konc. elektrotehnično ter prvo in edino akumulatorsko podjetje 7104 LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 37 (poleg strojnih tovarn) f Lfl^ s 6 lepimi sobami, kopalnico in drugimi velikimi prostori, z velikim zelenjadnim in cvetličnim vrtom in novimi kompletnimi gospodarskimi poslopji, krasno ležeča, brez prahu, NAPRODAJ. Pojasnila daje A. Mahorič, manufaktura, Ptuj. 8321 Trpeči na kili se oproste brez operacije, brez bolečin, brez ovire v poklicu, po naravnem ort.-tehn. potu z uporabo mojega avstrijskega patenta svojih bolečin in težkoč. Brezplačno in neobvezno predvajam sam osebno v sledečih krajih: Graz: Bahnhofgurtel 65, v gostilni: »Ungari- sche Krone« v sredo 17. in četrtek 18. junija, vsak dan od 8.—3. ure. Spielfeld-Strass: v hiši gostilne Kaschl, v nedeljo 21. junija od 8.—2. ure. Beljak (Villach): v hiši gostilne »Zum Lamm« na Glavnem trgu, petek 26. junija od 8.—3. ure. Zahtevajte mojo pojasnjujočo ilustrovano brošuro proti vposlatvi dvojne poštnine, ki vam jo pošljem zastonj in neobvezno. 8259 F. G. Streifeneder, Munchen 27. Mauerkircherstr. 8. Moja draga in dobra mati odnosno tašča in stara mati, gospa Ivana Ovsenik je po kratki, mučni bolezni v četrtek ob 10. uri zvečer, v 78. letu starosti, preminula. PogTeb blage pokojnice bo danes v soboto ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Trnovskem pristanu št. 24 na pokopališče k Sv. Križu. 8335 V Ljubljani, dne 13. junija 1931. Sin IVAN z družino. Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot. tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. ysi £ Ljubljani.