Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV, 148.
V LJUBLJANI, torek, 5. julija 1927.
Posamezna številka Din i.~ LETO IV.
m
vsak dan opoldne, izvzenit nedelje ln praznike.
Itoefia* naročnina: V Ljubljani in po poitit Dia 20'—, inozemstvo Din 80*—>
Neodvisen političen lisi
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. U^RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa,
Pismenim vprašanjem naj se priloži miwlM za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 1S.68&
Strankarska reklama.
Cim bolj se bližajo Volitve, tem bolj Pridno hvalijo stranke sebe in skoraj bo v°livec v zadregi, za katero stranko naj glasuje, tako lepo so prebarvane vse reklamne table strank. Kakor vsako leto, tako bo tudi sijaj lepih reklam marsika-terega volivca premotil, toda čas bi bil, da bi vsaj nekateri volivci po rednih Vsakokratnih povolivnih razočaranjih spoznali, da ne bo stvar boljša, dokler si ne bodo volivci pomagali sami.
Pii nekaterih volivcih je to spoznanje fuda že prodrlo in tako smo pred kratkim objavili dva oklica volivcev, ki izjavljajo, da bodo glasovali samo za ono ki Um do volitev osigura izved-zahteva d?° k°nk!etne zahteve. Tako n ih razlil- h„ ^a,“esSenec izplačilo dolž-njc D„ r„~. avstro-ogrskih obvez-nZ tGV tega ^rašanja.
/T1 prei,mdri politiki smatrajo tnriz ,a 6 Jn slične zahteve za smešne, kn	30 vse te zahteve vse prej
vit orotest'	r S° *amo naJbolj učinko-
vit piotest prot! sedanjim razmeram ko
volivcu dejansko ni ostala nobena druga pravica, ko da se zaradi volitev razburja, od samih volitev pa nič nima.
Tako ima Slovenija celo vrsto nad vse upravičenih zahtev, a mine leto za letom in niti ena teh zahtev ni uresničena. Vse ostane pri starem in razlika tla se enkrat opravičujejo,
ralci chL“l°gU ,dreMU teh zahtev, libe-mici, arugjg klerikalci. s. ’
se ne premakne naprej. voliven boj in ko bi morale stranke^! lagati narodu račun za svoje delo, pa iznajdljivi strankarski aparati vržejo med volivce razna gesla, da volivci pozabijo na delo strank in na glavne politične zahteve ter se zaradi strank medsebojno prepirajo.	»uhuk
^ ;sake re& je enkrat konec in 1 ,J , se<lai opažati, da razna aiska gesla ne vlečejo več. Mnogi vo nei nočejo vsled strankarsldh gesel pozabiti na svoje glavne potrebe in tako je nastal klic po lastni uradniški organizaciji. Strankarskim voditeljem je ta klic seveda silno nevšečen, ampak nai bodo prepričani, da ni po volji niti uradnakoni samim. Tudi ti bi bili sto-ujat bolj zadovoljni, če bi bile razmere ako urejene, da jim sploh ne bi bilo
a klicati po lastnih kandidaturah in uradniki bi bili srečni, če bi imeli to Prepričanje, da so tu politične stranke, ki bodo že same skrbele za izvedbo upravičenih uradniških zahtev. Toda žal tega prepričanja ne morejo imeti in za-*° *orJ?i° stranke prisiliti, da bodo zo-n,iegoven"alte v15 uradništvom in mu v Ni uradnikom^"' ,Polx°«liu Pomagale-več oni hočejo doS 1? mandat* tem' uradniške zahteve z0net T° da b^°
; *opet uvazevane. le-ga pa ne morejo doseči drugače ko s samostojnim nastopom in zato je ta nad vse razumljiv.
V sličnem položaju ko uradniki so tudi gospodarski krogi. Tudi pa nje ima sedaj v votivnem boju vsaka stranka reklamno tablo: za napredek slovenskega gospodarstva. Toda čeprav je ta tabla razobešena ob vsakih volitvah, se vendar gospodarskim krogom ne godi nič bolje Ln gospodarska kriza je postala v Sloveniji že stacionarna. Zato bi bilo tudi gospodarski krogi. Tudi za nje ima ljivo, če bi mislili tudi v volivnem boju predvsem na lastne interese in zahtevali od kandidatov in strank čisto konkretne obveze.
Seveda pa ne zadostuje, da stranka samo obljubi, temveč mora tudi dokazati, da bo mogla obljube izvesti. V naši državi in tudi v drugih, je pa stvar
tfukičevič pripravljen kandidirati serno nekoiuptne
'pašifetce.fc
m
Beograd, 5. julija. Med pašičevci je nastala velika zmedenost zaradi razgovorov Vel je Vukičevica z Aco Stanojevičem. Vsi oni pašičevci, ki dobro vedo, da jih vlada nikakor noče kandidirati, so odločno proti vsakemu pogajanju z vlado in zahtevajo od Ace Stanojeviča in Marka Trifkoviča, da se končno redi-gira proglas na narod, v katerem naj bi se proglasila vladna radikalna frakcija za izključeno iz radikalne stranke.
Ker je predsednik vlade Velja Vuki-čevič dal razumeti, da je voljan kandidirati nekatere pašičevce, so ti odločno proti vsakemu razcepu stranke in silijo Aco Stanojeviča, da naj na kakršenkoli način sklene sporazum z vlado, čeprav pri tem žrtvuje znane prvake pašičevske skupine. Zdi se, da je predsednik vlade Velja Vukičevič voljan, da gre na roko vsem onim pašičevcem, ki niso bili zapleteni v kakšno korupcijsko afero. Tako bi nastal med samimi pašičevci razkol, ki bo gotovo našel odmeva tudi v glavnem odboru radikalne stranke. Da se tej akciji ministrskega predsednika V ukičeviča izpodneso tla, so sklenili nepopustljivi pašičevci, da prične pogajanja s Svetozarjem Pribičevičem in HSS povsem odkrito, ker so dosedanji intimni razgovori med pašičevci na eni strani in s Pribičevičem in Pavlom Radi-
čem na drugi strani pokazali, da je mogoča kooperacija med temi tremi skupinami ne samo na volitvah ampak tudi še bolj v parlamentu, kjer naj bi bilo skupno geslo borba za parlamentarizem.
VELIZAR JANKOVIČ NE BO VEČ KANDIDIRAL.
Beograd, 5. julija. Med radikali se je že pričel veliki proces razkola. Prvi in najvažnejši dogodek je, da se umakne dr. Velizar Jankovič, bivši minister, zaradi znanega razkola med pašičevci.
Zadnja izjava Vel je Vukičevica, da je Aca Stanojevič njegov stari prijatelj in da se bo z njim še nadalje pogajal, je povzročila, da se je med nezadovoljniki v skupini pašičevcev še povečala ogorčenost. Prvi znak tega je nastop.dr. Ve-lizarja Jankoviča, ki je včeraj posetil Aco Stanojeviča in Marka Trifkoviča in obema izjavil, da se umakne iz političnega življenja, ker se ne strinja s takim delom svojih strankarskih prijateljev. Odrekel se bo kandidaturi in članstvu v izvršilnem odboru in obdržal samo mesto v glavnem odboru do sklicanja kongresa radikalne stranke. Računa se, da pojde z njim tudi Krsta Miletič, ld je na vseh konferencah zastopal isto stališče ko dr. Velizar Jankovič in drugi pašičevski nezadovoljneži.
NOV PRAVILNIK 0 VOLITVAH V ZBORNICO ZA TOI — PODPISAN. Beograd, 5. julija. Minister za trgovino in industrijo dr. Spaho je podpisal nov pravilnik o volitvah v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na podlagi pooblastila v finančnem zakonu. S tem pravilnikom se uvaja sistem proporca po kategorijah. Voli se pismeno ali osebno. Volilni material je oproščen vseh taks. Volilni imenik sestavi stara uprava.
no
SEJA IVRŠ1LNEGA ODBORA NRS JUTRI.
Beograd, 5. julija. Včeraj, neposred-no - ostavki dr. Velizarja Jankoviča
radiknln7 «?r°l0?j V izvršilnem odboru radikalne stranke so se sestali prvaki
radikalne stranke in odločili, da se glavni odbor radikalne stranke sestane na sejo v sredo ob 5. popoldne.
Na tej seji se bo vzela v pretres situacija, ki je nastala v vrstah radikalne stranke po razgovorih Ace Stanojeviča in Vel je Vukičevica in po dogodkih zadnjih dni v narodu, zlasti v valjevskem okrožju. Vrste radikalov se cepijo in razkrajajo. Zato se tej seji ožjega odbora pripisuje tem večja važnost.
CENA BEG SE VRNE V BEOGRAD.
Sušak, 5. julija. Včeraj ob 1. uri popoldne je dospel na Sušak Gani beg, brat albanskega poslanika Cena bega. Odpotoval je preko Reke k svoji bolni
materi. Novinarjem je Gani beg izjavil, da je Gjuraškovič izpuščen iz zaporov in da je s tem jugoslovansko - albanski spor likvidiran. — Neki potnik, ki se je na istem parniku pripeljal iz Albanije, je dejal, da so z zaprtim Gjuraškovičem v zaporu lepo ravnali in da je dobival hrano iz restavracije. Cena beg bo odšel nazaj v Beograd, posebno radi njegove popularnosti med Albanci in ga 'zato Ahmed beg ne trpi v Albaniji.
MAKSIMOVIČ KANDIDIRA TUDI V BEOGRADU.
Beograd, 5. julija. Krajevni odbor radikalne stranke je imel včeraj ob 6. v hotelu »Pariz« sejo, na kateii je bil izvoljen s 50 proti 5 glasom za nosilca liste Boža Maksimovič.
VplP!i!fSHI RUMUNSKI MINISTRI OD POLICIJSKIM NADZORSTVOM.
Bukarest, 5. julija. Včeraj so biti vsi elani bivšega Avarescujevega kabineta postavljeni pod policijsko nadzorstvo. Niti eden od bivših ministrov se ne sme oddaljiti od svojega stanovanja. Pred vsakim stanovanjem je po več policijskih agentov. Bratianu je podvzel tako ostre korake proti članom prejšnje vlade, ker je baje Avarescu objavil proti ratianu-u neke dokumente. Drugi pa zopet trde, da je Bratianu nastopil zato, ker baje pripravlja general Avarescu — vojaško vstajo.
takšna, da more javnost verjeti samo obljubam, ki jih daje stranka, ki bo imela v vladni večini besedo. Stranka ki je sigurno obsojena na opozicijo lahko obljublja tudi zlate gradove, toda prinesla ne bo nič. Zaradi idejnega stališča se sicer včasih naravnost izplača da volivec na izvedbo svojih zahtev tudi počaka, ker bo z zmago svoje ideje dobil več, kakor pa če bi vodil oportunistično politiko. Toda naj kdo pove med nami stranko, ki je idejno tako visoka, da bi smeli zaradi uje volivci čakati na izpolnitev svojih zahtevi Mislimo, da take stranke zaenkrat v Sloveniji še ni.
Zato ni važno samo, kaj obljubljajo
stranke, ampak važno je predvsem, kdo kaj obljubi, če obljubi nekaj Vukičevič ali Davidovič, potem je na to obljubo nekaj dati, ker imata oba moč, da svojo obljubo izvedeta. In tudi zato, ker se dosedaj še ni pokazalo, da ta dva moža ne bi držala dane beesede.
Toda kaj	naj	rečemo o volivcu, ki veruje, da	bo	izpolnila svoje	obljube tudi
SDS, ki	bo	še	leta dolgo	v brezmočni
opoziciji	in	ki	vrhu tega	niti ne spo-
štuje dane besede?
In ta dejstva naj ne bodo volivcu važnejša, ko z neresnimi frasami o naprednem bloku prepleskana reklamna tabla SDS?
Kronski upokojenci prevedeni na dinarske.
Beograd, 5. julija. Včeraj je odobril ministrski svet uredbo, s katero se izenačujejo kronski upokojenci z dinarskimi.
Uredba ima 8 členov. Prvi člen določa, do dobe državni upokojenci in upokojenke, ki so dosedaj prejemali pokojnino v kronah isto v dinarjih in sicer v smislu čl. 2.-6. te uredbe. Ti členi pa določajo, da se morajo kronski upokojenci prevesti najprej na dinarsko plačo in sicer tako, kakor so bili prevedeni aktivni drž. nameščenci, predno je stopil v veljavo zakon o državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. Isto velja glede vojaških upokojencev, samo da velja za nje zakon o ustrojstvu vojske iz leta 1904. Po prevedbi pa se pokojnina na novo regulira po predpisih čl. 6. in 7. zakona z dne 14. marca 1922 o prevedbi uradnikov.
Ker že pišejo vsa glasila strank, da je prevedba zasluga njihovih strank, ugotavljamo, da je izvršila prevedbo radi-kalno-demokratska vlada.
j KEMAL PAŠA PRIDE V BEOGRAD.
| London, 5. julija. Kemal paša, predsednik turške republike, bo v kratkem odpotoval iz Carigrada preko Bolgarije, Rumunije in Madjarske v Marijine I.azili. Potem bo odšel v Beograd, kjer bo podpisal prijateljski pakt in trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Turčijo.
RAZŽALJENI ITALIJANI.
Beograd, 5. julija. V diplomatskih krogih se mnogo govori o znanem slučaju podpolkovnika Conte Conestabile, ki je imel prejšnji teden konflikt na ulici s francoski kapetanom, pomočnikom francoskega vojaške atašeja. Zaradi tega je moral zapustiti našo državo. Govori se, da je izzval ta slučaj v Rimu zelo veliko nezadovoljstvo in sedaj se omenja, da je Mussolini ob tej priliki odposlal pismo Poincareju. Zdi se, da gre za nekak protest z njegove strani.
Nekateri beograjski listi so zabeležili vest o tem konfliktu in uporabljali izraze, ki naj bi bili žaljivi za italijanskega podpolkovnika. V beograjskih diplomatskih krogih se trdi, da je beograjsko italijansko poslaništvo sklenilo, da zaradi teh žalitev toži liste pri sodišču. Tako se zdi, da se bo iz tega slučaja razvila senzacionalna afera.
GOZDNI POŽARI ZARADI VROČINE V BOSNI.
Sarajevo, 5. julija. Poslednje dni pritiska jako huda vročina. V šumah so tu pa tani izbruhnili gozdni požari. V petek je začelo goreti brdo Deli paše. Nevarnost požarov v Bosni in Hercegovini je čimdalje večja radi neznosne vročine.
VELIKA EKSPLOZIJA V SKOPLJU.
Skoplje, 5. julija. V pretekli noči se je zgodila tu velika eksplozija. Kavarna »Bosmu, t. j. večje poslopje na eno nadstropje, je zletela v zrak. Ob 2. in pol ponoči se je čula močna detonacija in so okna vseh sosednih hiš popokala. Ob času eksplozije je bil v kavarni natakar in v prvem nadstropju dva otroka. Po detonaciji se je slišalo ječanje natakarja in otrok. Ob zori so izvlekli izpod ruševin natakarja in otroka. Vsi so bili še pri življenju, a grozno razmesarjeni. Uvedena je bila takoj energična preiskava. Veruje se, da je nastala eksplozi-, ja vsled eksplozivnih snovi, ki so bile spravljene za časa okupacije v kavarniški kleti. Misli se, da je eksplozija nastala zaradi prevelike vročine.
Ne zavijajte!
»Slovenec« se včasih silno rad baha, kako da je za poštenost v politiki, kadar pa mu prede v debati trda, tedaj silno rad pozabi sta svoje bahave besede. To je (vnovič dokazal s svojim odgovorom na naš sobotni uvodnik.
Ves »Slovenčev« odgovor namreč ni drugo ko grdo zavijanje. Nam podtika trditev, ki je nikoli izrekli nismo, nato pa obrača oči proti nebu in se čudi. Toda naj ee lepo čudi samo svojemu zavijanju, ker to je v resnici nekaj čisto posebnega. Pa da pridemo k stvari.
»Slovenec« hoče nam podtakniti trditev, ko da bi mi pričakovali, da 'SLS imenuje kandidata, ki je po volji naprednim krogom, ne pa pristašem SLS. Bodi predvsem .kon-statirano, da tega naivnega pričakovanja nismo mi nikjer izrekli.
Mi smo nastopili le proti onemu diktatu strank, ki mislijo, da morejo s tem, ker postavijo volivca samo pred eno alternativo, prisiliti, da glasuje za njih kandidata. Nismo krivi mi, če »Slovenec« ne sme razumeti, da tak diktat obstoja . Zato ga pa tem bolje razumejo oni volivci, ki v vedno večjem številu ostajajo doma.
Je čisto res, da postavlja stranka za kandidata samo človeka, ki je njen pristaš. In te pravice tudi stranki nihče ne odreka. Pač ,pa zahteva potem vsak poštenjak od stranke, da tudi pošteno prizna svojo firmo in da se ne skriva enkrat pod firmo naprednega bloka, drugič pa pod firmo avtonomističnega ali slovenskega gesla. Tisto grdo izkoriščanje boja drugih za slovensko ali čisto demokratično misel se mora enkrat nehati in stranke naj, če reflektirajo res le na svoje strankarske somišljenike, (to tudi 'odkrito povedo. To izkoriščanje v stvari ni nič drugega, ko običajno parazitstvo, in tudi to 'reba enkrat povedati.
Zato pa naj tudi »Slovenec« lepo molči, da zahteva slovenski ali demokratični interes, da glasuje Ljubljana za dr. Korošca in g. Terseglava, kajti njih kandidatura je samo strankarska kandidatura in nič drugega. č:e je vodstvo SLS hotelo, da naj velja kandidatura dr. Korošca v Ljubljani tudi kot slovenska kandidatura, potem bi pač moralo priznati, da so v Ljubljani tudi še drugi volivci ko klerikalni in bi so moralo ozirati tudi na želje teh.
Z drugimi besedami. Nihče ne ugovarja, da sme postaviti SLS v Ljubljani za kandidata, kogar hoče, toda naj potem SLS tudi prizna, da je to le njena strankarska, ne pa splošno slovenska zadeva. Samo to je bil zmisel naših izvajanj in ta izvajanja drže.
Sicer ni prav nič tako redko, da SLS pozna v Ljubljani tudi neklerikalne volivce, kadar ji je ito potrebno. In zlasti tedaj, ka-
! ga žurnalisla ne samo prepričujoče, ampak | tudi pogumne. Ravno zato pa se je bati, da ,	.	,	jih svetovna diplomacija ne ibo usvojila, kajti
dar m v vladi, ve vodstvo SLS prav dobro,	pred	vojn0i	tako	ljubi	,a	,udi	•	]e
kam se ima obrniti. Tedaj pozna vodstvo SLS j zavita pota
prav dobro kako da bi bil skupen boj proti j Toda nedvoumno je, da bi imel od uprave SDS potreben. Naj SLS tudi v teh slučajih j Zveze narodov največji dobiček albanski na-
lepo apelira na svoje somišljenike, pa bo tu popolna jasnost in volivci bodo vedno znali, da glasujejo za klerikalno, ne .pa za slovensko stranko. Mislimo, da bi bilo to vseskozi pošteno, ker kaj hi krošnjarili s slovenstvom, če ste pa v odločilnih trenotkih samo klerikalci.
Naše mnenje je n. pr., da ljubljanski mandat ne pripada SLS in mislimo, da bo 11. september to potrdil. Zato pa smo tega krivoverskega mnenja, da bi morala SLS, če hoče biti vseslovenska stranka brez boja odstopiti ljubljanski mandat skupini, ki je pripravljena sodelovati s SLS pri izvajanju slovenskega programa. Seveda bi se mogla povzpeti do tako visokega stališča samo stranka, ki je širokogrudna in na višku svoje dolžnosti. Da SLS taka stranka ni, smo kon-statirali v soboto in moramo konstatirati danes ter bomo konstatirali tudi za časa votivnega boja, da bo SLS jasno spoznala, kako sijajno bo vozila, ker jo bodo podpirali samo somišljeniki SLS.
Grda neresnica je, da ne rečemo naravnost laž, če pravi »Slovenec«, da smo mi agitirali v sobotnem uvodniku za abstinenco. Ravno nasprotno je res, ker smo dejali, da je politična apatija — in to je votivna abstinenca — v največjo škodo za pravo demokracijo. Če pa smo konstatirali, da mora absenca narasti, kadar volivec nima prilike, da bi glasovat za ljudi svojega prepričanja, pa je to le opomin strankam, da s pametno politiko absenco preprečijo.
Na vse zadnje se pa moramo Slovencu še prav lepo zahvaliti za njegov dober nauk, da se še nismo prikopali preko politične abecede. Priznamo prav radi, da za politično abecedo, ki jo je predelal »Slovenec«, res nimamo zmisla. Ne poznamo niti zavijanja in niti one bahavosti, ki je izrečena v geslu: mi in samo mi! Temveč nasprotno trdimo vedno in bomo to resnico tudi vedno oznanjali, da je večina slovenskega naroda nezadovoljna tako s SLS, ko s SDS in da je vse že sito tega praznega in le za časopisne kolone koristnega boja med klerikalci in liberalci.
Danes sicer še ni nastopil energičen organizator, ki bo to splošno nezadovoljstvo dobro izkoristil, toda s tem ni rečeno, da tega organizatorja nikdar ne bo, temveč je nasprotno mnogo bolj verjetno, da se bo pojavil kaj kmalu, ker ga javnost potrebuje.
In da bo njegovo delo lažje, mu pripravljamo tla in mu jih bomo pripravljali tudi v bodoče!
VoliMita borba.
Dočim je v Sloveniji votivna borba še vedno zelo skromna, je v srbskih krajih v potnem teku. Največ pozornosti vzbujajo dogodki v radikalni stranki. Vse kaže dosedaj na to ,da je pozicija vladnih radikalov trdna in da razkol v radikalni stranki ne bo povzročil za radikalno stranko prehudih posledic. To se vidi tudi iz obnašanja pašičev-cev. Ti se še vedno ne upajo odkrito nastopiti proti vladi, temveč skušajo doseči sporazum z Veljo Vukičevičem. Po vsej verjetnosti bo tudi do delnega sporazuma prišlo in časopisi že poročajo, da Vukičevič ne bo nastopil proti kandidaturi Laze Markoviča. Tako bo tudi del pašičevcev pridobljen za vlado in zato ne bo razkol v radikalni stranki presilno učinkoval. Tudi med centrumoin in vlado so odnošaji vedno boljši in kandidatura Bože Maksimoviča v Sremu je zasi-gurana.
Nekateri dosedanji radikalni poslanci pa bodo seveda čisto potisnjeni ob stran in da niso med njimi ravno najboljši, je razumljivo. Zato je tudi gotovo, da v novi skupščini nihče ne bo pogrešal g. Bingulaoa, ki ije doživel v svojem volivnem okraju popolen neuspeh. Sicer pa se tudi vodi med posameznimi kandidati mnogo bolj ostra borba ko pa med posameznimi skupinami. To dokazuje, da mora biti narodno poslaništvo za nekatere silno zaželjen posel. Ali le zaradi časti, ali pa tudi zaradi gmotnih dobičkov,
o	tem naj sodi cenjeni bralec sam.
Po vseh podatkih je gotovo, da bo demokratska stranka najbolje odrezala. Enotnost
med demokrati 'je skoraj popolna in resnih
nesoglasij ni opaziti nikjer. Ali tudi moralni kapital stranke je dober in zato je sigurno, da bo Ljuba Davidovič prišel v skupščino kot šef še enkrat tako močnega kluba.
Od drugih srbskih strank razvijajo največjo živahnost zemljoradniki, ki bodo po vsej priliki napredovali in število svojih mandatov znatno povečali. — Tudi republikanska stranka je v Srbiji aktivna.
Socialistične skupine pa kažejo v Srbiji isto sliko razcepljenosti ko pri nas in zato tudi ni verjetno, da bi si priborili kak mandat.
Med Hrvati se vodi v glavnem boj med Radičem in njegovimi nasprotniki, od katerih so še najbolj aktivni hrvatski klerikalci, ki bi si mogli priboriti kake tri mandate. Sedaj so namreč brez vsakega mandata.	.........
Sam. demokrati so v najtežji situaciji in to je stranka, ki bo sigurno izgubila. Lepi časi »nacionalnega bloka« so se nehali ,m •tako bodo pobirali kljub vsem turnejam Svetozarja Pribičeviča sam. demokratske glasove radikali in davidovičevci, dedoma pa tudi zemljoradniki, ker je Milan Pribičevič odšel med zemljoradnike.
Nova skupščina bo verjetno malo boljša od prejšnje, vendar pa še dolgo ne tako dobra, da se ne bi moral po valitvah vprašati i volivec, če je imelo vse volivno razburjenje sploh kaj zmisla, ker je ostalo na vse zadnje vendarle vse pri starem.
Zveza narodov naj prevzame upravo Albanije.
V »Berliner Tageblattu« predlaga posebni albanski dopisnik Klčtzel, da je edina rešitev, da ne nastane Albanija drugo Sarajevo, da prevzame upravo Albanije Zveza narodov.
Je sicer res, da je z izpustitvijo Gjuraško-viča in povratkom jugoslovanskega poslaništva v Albanijo vojna nevarnost odstranjena, toda silno se moti, kdor misli, da za vedno. Razmere v Albaniji so pač takšne, da more vsak pustolovec s par tisoč cekinov povzročiti v Albaniji najbolj resne nemire. Ce pa prične pokati na meji puške, če bodo pričele goreti vasi potem najbrie nihče ne bo mogel več preprečiti vojne.
Stvar je pač v tem, da spada Albanija samo geografično v Evropo in da bi smela biti samo objekt evropske politike, ne pa da je postala član Zveze narodov. Danes je Albanija pristna Azija in najmanj sto let za Kemalovo Turčijo. Največja napaka je bila, »la se je Albanija primala kot država, ker to ni v nobenem oziru. Dopisnik »Berliner Ta-geblatta« je uverjen, da so istega vsi žurnalisti in politiki, ki so bili v Albaniji in da so sigurno to svoje mnenje sporočili tudi svojim vladam. Nihče pa se m upa javno povedati svojega mnenja, ker je status quo v Albaniji v ozki zvezi z mirovnimi pogodbami in so albanske razmere
rod, ki bi bil vendar enkrat rešen onih svojih voditeljev, ki izmozgavajo svoj narod tako, kakor ga ne bi mogel niti najbrezobzir-nejši tujec.
Naj pa store velesile že karkoli, eno je na vsak način tudi v njihovem interesu, da preneha biti Albanija nevarnost za evropski mir. Nemški žurnalist je povedal eno sredstvo, naj povedo velesile boljšega, če ga vedo.
Toda zaradi pustolovskih želj gotovih imperialističnih politikov ne sme biti ogrožen svetovni mir!
sploh silno neljub tema v Parizu in Londonu.
Albanija je danes pravi pašaluk. Je sicer res, da je na čelu žamdarmerije angleški general, da organizira »notranje ministrstvo« drug Anglež, da je generalštabni šef bivši avstrijski oficir in da so zaposleni še drugi evropski strokovnjaki. Toda vsi so samo plašč, da morejo albanski velikaši bolj nemoteno krasti. Krade pa se pošteno in velikopotezno.
Albanske razmere dokazujejo, da ni Albanija nobena država in da ne more nuditi niti najmanj prdprostih garancij za mir. Potrebno ie zato, da se stori odiločen korak.
Ni druge rešitve, ko da prevzame upravo Albanije Zveza narodov ali pa država, ki je popolnoma desinteresirana v Albaniji. Bolje pa je, da prevzame upravo Zveza narodov. Od Jugoslavije ni pričakovati nobenih ovir. Druga pa je stvar glede Italije. Ta je v resnici finančno in politično tako močno interesirana v Albaniji, da je popolnoma negotovo, če bi Italija pristala na to, da upravlja Albanijo Zveza narodov.
Toda to je edina rešitev in če bi Mussolini v to pristal, bi storil neverjetno uslugo miru.
•
Priznati je treba, da so besede nemške-
Politične vesti.
—; Velja Vukičevič se noče pogajati z madjarsko stranko. Delegate madjarske stranke, ki so te dni dospeli v Beograd, da se pogajajo z Veljo Vukičevičem glede enotnega nastopa radikalov in madjarske stranke v Vojvodini, Vukičevič sploh ni hotel sprejeti. Dopisniku lista »Hirlap« je Vukičevič izjavil, da sploh ne ve, če so predstavniki madjarske stranke v Beogradu. Ožja okolica g. Velje Vukičeviča trdi, da se radikali sploh ne bodo menili z generali, ki nimajo tudi vojakov. Madjarska stranka pravzaprav predstavlja samo »stranko advokatov.
= Velja Vukičevič bo nosilec radikalne liste v pirotskem okraju. Predsednika vlade Veljo Vukičeviča so nominirali na srezki konferenci narodne radikalne stranke v Ca-ribrodu za nosilca radikalne liste v pirotskem okraju.
= Kandidature radikalov. — Dokaz ostre razcepljenosti. Po došlih vesteh iz Velikega Bečkereka se doznava, da bosta vloženi v Vel. Bečkereku dve radikalni listi. Tako se je tudi v spodnjem Banatu razcepila radikalna stranka. Pašičevec Slavko Miletič, biv- ; ši minister narodnega zdravja, kandidira na prvi radikalni listi, na drugi radikalni listi > pa centrumaš dr. Ninčič. — V Subotici je ogrožena kandidatura Jovana Radonjiča, ker velik del radikalov ni zadovoljen z delovanjem Jovana Radonjiča. Po vsej priliki bo nastopil kot nosilec liste vladin kandidat in sicer aktivni minister Svetislav Stankovič.
Ni pa izključeno, da bosta vloženi tudi v Subotici dve radikalni listi, ker misli samostojno nastopiti Bela Strilič, odličen pristaš jovanovičeve grupe. Vprašanje nosilca radikalne liste v Novem Sadu tudi še ni rešeno, ker med radikali in radikalnimi disidenti še ni prišlo do sporazuma. Radikalna grupa, ki se zbira okoli velikega župana Sljepčeviča in šolskega nadzornika Miliča, je v ostrem boju s skupino, ki jo vodi inženjer Dača Popovič. Največ izgledov na uspeh pa ima v Novem Sadu predsednik borze in vele-posestnik dr. Gedeon Dmidjerski, ker stoji J&a njim minister kmetijstva Svetooar Stam-
kovič. — V Jagodini bo nosilec radikalne ■liste Velja Zopovič. Tu do sedaj še ni doslo do razcepa med radikali. — V Hercegovini bo kandidiral dr. Kralj, ki bo nosilec radikalne liste. — V Velesu bo nosilec liste vladni kandidat Aoa Akcentijevič, sedanji narodni poslanec za veleško okrožje. — V severni Dalmaciji pa bo nastopil kot nosilec radikalne liste dr. Ninko Subotič, podpredsednik Narodne skupščine, ker se je g. Desnica odrekel kandidaturi v severni Dalmaciji. Na listi dr. Subotiča bo kandidiral tudi dr. Ivetič, pomočnik ministra za narodno zdravje. — V metohijskem okrožju so mestne organizacije radikalne stranke nominirale za nosilca radikalne liste Nedeljka Simonoviča, narodnega poslanca v metohijskem okrožju in profesorja iz Peči. Na njegovi 'listi bo kandidiral tudi Svetislav Hodžer, advokat iz Beograda. — V kosovskem volilnem okro.ju bo kandidiral in sicer kot nosilec radikalne liste minister narodnega zdravja, dr. A. Savič v topliškem okrožju. G. Drmončič bo sarzki kandidat radikalne liste v Gračaninu, Z. Popovič bo kandidiral na listi v giljan-skem okrožju, Dajič pa nastopi kot srezki kandidat v Uroševcu.
= Dobra lekcija Madjarom. Angleški poslanec Kenworthy je da'l uredniku »Magyar Orszaga« ta-le zdrav in koristen nauk: Če se Madijarski ne posreči, da bi se dogovorila z nasledstvenimi državami, potem ni niti , misliti na to, da bi katerakoli velesila pristala na revizijo mirovne pogodbe, ker bi •to moglo imeti nedogledne posledice. Ma-djari morajo najprej notranje konsolidirati svojo državo, uvesti ravnopravnost med družabnimi razredi, odpraviti numeru clausus in skrbeti, da bo malo več svobode. Je sicer to neprijetna pot, ki jo naj naredi Madjarska, toda edina možna, pa čeprav ne odgovarja madjarskemu temperamentu. — Ken-worthyju se budlmpeštanski občinski svet najbrže ne bo tako 'lepo zalivali! ko lordu Rothermeru, pa čeprav je govoril Kenwortliy mnogo bolj iskreno.
= V pomorskem obrooževanju ostane vse pri starem. Kakor poroča »Havas«, so se sporazumele delegacije Vel. Britanije, Zdr. držav Sev. Amerike in Japonske, da ne bo na pomorski konferenci v Ženevi sprejet noben sklep, ki bi bil (le dedoma v nasprotju z washingtonskim dogovorom. Ta ostane v veljavi neizpremenjen dom)„a.j.l-1. 1936. Pač pa se bodo nadaljevala pogaja
nja za njegovo	njčgovc	teorije	pa
= ^sfkLTKK«*’?«>., ?»i« ™-
jejo.	zmernimi	socialisti	nemo-
škimi. Proti tej ofioielni politiki je bil Trocki in dogodki so danes opravičili njegovo stališče. — Najprej se je to izkazalo na Kitajskem. Koliko nade so polagali sovjeti na generala Fenga, sedaj pa so vse te nade pokopane in Feng nastopa proti ruskim in kitajskim komunistom s prav isto brezobzirnostjo ko Cangkajšek. Ni čuda, če piše danes »Pravda«, da je Feng »črni izdajalec« in da njegov odpad ogroža vse revolucionarno gibanje na Kitajskem. Da se to gibanje reši, predlaga »Pravda«, da ostanejo kitajski revolucionarji v stranki Kuoinintang, da pa vodijo revolucionarno taktiko. Morajo se opirati na revolucionarne kmete in delavce, katere treba oborožiti in navdušiti za revolucionarno misel. »Pravda« upa, da se 'bo to tudi posrečilo, ker stalno raste nezadovoljstvo delavcev in kmetov. — S tem glasilo komunistične stranke osvaja idejo Trockega, kakor jo je jasno formuliral njegov prištet Radek, obenem pa zagovarja izključitev Trockega. — Drug primer neuspele sovjetske politike so podali angleški delavci. Najprej •90 protestirali proti usmrtitvi 20 monarhistov. Rikov jih je sicer skušal pomiriti & neverjetno barbarsko izjavo, da je bila ta usmrtitev pravilna, ker ima kolegij ruske državne policije pravico, da izreče smrtno kazen, če je tu nevarnost aktivne protirevolucije. Večina usmrčenih monarhistov pa je bila že leta v zaporu, torej nevarnosti za protirevolucijo sploh bilo ni. Pa tudi ne glede na to, streljajo obtožene brez zagovora le podivjani azijati. — Angleški delavci pa ee niso zadovoljili samo s protestom, temveč s? odklonili tudi vsako sodelovanje s sovjetskimi strokovnimi organizacijami. To odklonitev pa bo močno vplivala tudi na sovjetsko notranjo politiko, ker je bil Trocki vedno mnenja, da je vsako sodelovanje z zmernimi socialisti napačno in je bil vsled tega •tudi od vodstva komunistične stranke ope-tovano grajan. Sedaj pa se je njegov nauk izkazal kot pravilen, seveda le s komunističnega stališča. — Če je Trocki za radikalno politiko iz prepričanja, ali pa le vsled lega, ker ve, da je radikalna politika za vedno bolj privlačna in bi zato on lažje 1 njo prišel do odločilne besede, je seveda drugo vprašanje.
Kratke vesti
Mednarodni kongres trgovskih zbornic je
bil v soboto zaključen. Kongres je v glavnem usvojil vse resolucije svetovne gospodarske konfe renče
Francoska kolonialna družba je protestirala proti sprejemu Nemčije v mandatn komisijo.	_________ -
LJUBLJANSKI VELESEJEM.
Vsakoletna prireditev mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani vedno znova dokazuje velik smisel Slovencev za s' lidnost in racionalnost v gospodarstvu
zmagujejo.
^rtn da ne sme komunistična stranka skleniti nobenega kompromisa. Isti radikalizem ko v začetku sovjetske revolucije, mora vladati tudi danes. Nasprotno Trocekmu pa ie skušal Stalin priti v nekak sporazum z smernimi neruskimi socialisti. Vsled tega so skušali sovjeti doseči na Kitajskem nekakšno sodelovanje z nacionalisti in vsled tega so stopile ruske komunistične strokovne organizacije v zvezo z nekomunističnimi angile-
veliko umevanje za organizacijo. Mnogo ve lesejmov je bilo po vojni prirejenih, niso vsi preživeli dobe visoke konjukture Cu sn splošne evropske denarne inflacije.
Med mednarodnimi velesejmi, ki so se obdržali, je tudi ljubljanski velesejem. Kar je letos najbolj razveseljivo, je to, da je pričela spoznavati veliki pomen ljubljanskega velesejma tudi lirvatska in srbska javnost, ki splošno priznava, da ima v naši državi le ljubljanski velesejem trgovski značaj, dočim imajo, oziroma so imele vse slične prireditve v Zagrebu in Beogradu le značaj razstave. To naziranje dokazuje predvsem velik obisk letošnjega velesejma iz južnih krajev države; ta obisk znatno prekaša obisk naSili južnih sodržavljanov v prejšnjih letih. Tudi poset številnih časnikarjev najuglednejših listov iz Zagreba in Beograda potrjuje to. Tako beleži na primer
včerajšnji dan
prav številen obisk iz Bosne in Vojvodine, za katerim ni mnogo zaostajal obiska iz Srbije, Hrvatske in Dalmacije. Obiskovalci iz južnih krajev države so večinoma samo kup ci in interesenti za razstavljeno blago in predmete.
Splošen obisk včerajšnjega dne se ceni na približno 5000 oseb. Večje kupčijske zaključke so napravili razstavljalci raznih strojev, kovinskih izdelkov, avtomobilov, motornih koles, oblačilne konfekcije, pohištva, hladilnih aparatov in gasilski brazgaln. Izvrstni so . zaključki v preprogah in sicer finejših vrst. Prav dobro je šla seveda trgovina raznih orodij in predmetov en detail. Obisk umetniške razstave je bil včeraj mnogo večji, kakor v nedeljo, vendar pa bi bilo želeti, da se tudi v širših slojih občinstva vzbudi zanimanje za originalne umetnine, ki morejo edine biti okras stanovanj, nikakor pa ne kake reprodukcije, kakor je to sedaj v navadi.
Nadaljnji pozdravi.
Velesejmska uprava je sprejela še celo vrsto pozdravov od mnogih važnih gospodarskih in političnih činiteljev iz vse Evroi^ Od pozdravov naj omenjamo čestitko^uu'® ^ cije velesejma v Pragi, trgovske/v Lyon„ Lvovu, mednarodnega velgj«, v Beogradu dalje italijanskega p;fod poslanika Bodre-(prejšnja čestitka £ekega konzulata v Zagre-ra osebno) »n BVI	B
bu.
Izjavi dr. Sehaubacha in dr. Leskovarja.
Izredne važnosti, tako za vso Slovenijo, Kakor tudi za Ljubljano in za ljubljanski velesejem, sta izjavi, ki sta ju podala mariborski veliki župan dr. Schaubach in predsednik mariborske oblastne skupščine ter župan mesta Maribor dr. Leskovar na lunchu po otvoritvi velesejma. Izjavila sta v svojem imenu in v imenu svojih funkcij, da je treba Ljubljano smatrati za gospodarsko in kulturno središče Slovenije. Slovenija ima le eno metropolo in le en sam velesejem. Obljubila sta, da bosta pripomogla s svojim vplivom k temu, da se bodo prihodnjega velesejma v Ljubljani udeležili v čim večjem obsegu tudi pridobitniki, zlasti industrijci iz mariborske oblasti. To bo v njihovem lastnem interesu m v interesu Slovenije.
VOWKSšs:
Bnevne "vesli.
Kdo je vtihotapil 61. 82?
Dr. Korošec je dejal v svojem nedeljskem govoru, da je bil 61. 82. vtihotapljen v finančni zakon. Ni dr. Korošec eden tistih, ki ne bi vedel, kaj govori, zato je njegova izjava tisto verodostojna.
Ker se pa nobena stvar sama od sebe ne »tori, nastane vprašanje, kdo je bil tisti, ki je 61. 82. vtihotapil v finančni zakon. Sled morda ne bi bilo niti tako težko najti, ker tistih, ki so na tem členu interesirani, ni bogve kako veliko.
Žato upamo in pričakujemo da se dr. Korošec ne bo zadovoljil samo s konstatacijo in niti ne s tem, da spravi ta člen zopet iz finančnega zakona, temveč da bo tudi poskrbel, da bo krivec tudi eksemplarično kaznovan. Kajti, če se to ne zgodi, bodo prihodnje leto morda vtihotapljena ne eden, temveč kar več sličnih členov, kakor je čl. 82.
Vendar pa ne gre, da bodo naše občine, oblasti in cestni odbori plačevali račune za laka in ehgna zakonolomna tihotapstva.
~ Odlikovanje. Upokojeni nadučitelj in “ijnik prostovoljnega gasilskega društva v Hrastniku Ivan Sorčan je odlikovan z zlato uiedatjo za državljanske zasluge.
~~ Sprejemi pri prosvetnem ministru. Prosvetni minister dr. Ninko Perič sprejemi stranke samo ob torkih, četrtk’h in sobotah V« do 1- me dopoldne. Ker morajo strau-, vsled tega pogosto dolgo časa zaman ra- j A b Prodno pi htrjo na vrsto, se uredi stvar , QruRiiČ«. \ saka stranka, ki se prijavi, bo j obVt»či>na kalfeii dan in katero uro bo spre- ; Jela. ’
" Delo v državnem svetu. V državnem j se vrše trenutno samo najnujnejši po-Večina državnih svetnikov je odšla na oddih, zato se seje ne vrše.
— Prometni minister odpotuje v južno Srbijo. Prometni minister Milosavljevič odpotu-
Srbfio	'“spekcijsko	potovanje v južno
arbijo, kjer ostane kakih 20 dni.
pravnikov,“ki se JTfad °dL®?.en- Ka"Kres tem.hr«	imel	vršati me-seca sep-
are se »iv J r?fPlsa 'volitev odložen. Kom-i pee V dneh 0d.3’ d0 5- oktobra t. 1. kov Tir«/11”. P°tbvaijje železniških uradni-nih' vat ®tvo. ljubljanske direkcije držav-iiene ja-6?110 .?nredi meseca septembra počite ith i™'-1'21'10 na češkoslovaško in v Nem-nitJa ,flezenf' ogledajo v svrho izpopolnitve svoje strokovne izobrazbe železniške naprave v Pragi, Berlinu 'in Leipzigu, Odhod 'bo dne 12. septembra. .Doslej je prijavljenih že nad 60 udeležencev.
— Oblastni šolski odbor za mariborsko °blast je sestavljen takole: Predsednik veliki župan dr. Fran Schaubacher, podpredsednik obl. prosvetni inšpektor dr. Fran Kotnik; člani: obl. šolski nadzornik Matija Sen-kovič, obl. san. ret. dr. Ivan Jureško, načel-^Jgradbene sekcije ing. Ivan Vanek, rav-okr ravni,uEite>ljd56a dr. Matej Potočnik, fin.
?U niSSi
telj v Studencih Anton Hren (tajnlk\U?rf'!1" upravitelj v Radvanju Štefan Firm (bw^ nik), profesor na učiteljišču Franc Fink, dekan v Iločah Alojzij Sagaj, učitelj v pok. Miloš Levstik za Celje, Jožef Lovrenc v Piriseki za Čakovec, dr. Kečkeš za Prelog, trgovec Peter Osterc za Doljno Lendavo, župan Martin Steblovnik za Gornji grad, Matija Napotnik za Konjice, Jakob Rajh za Liutomer
sartftSR 2v "“•='
Jelšah'	Jožef Stoklas za Šmarje pri
stv« ^v,?.dxa P°s*°Pia prometnega ministr-
7« iirnniPin«anj-e • zSradbe -novega poslopja za piometno ministrstvo je rešeno. Poslopje
se [irične graditi že dne 10. t. m. V to svrho
je dovoljen kredit 40 milijonov Din. *
— Za univerzitetno poslopje v Zagrebu. Prosvetno ministrstvo je odobrilo kredit UOpo.ooo Din za dograditev novega glavnega
n^e£zitetnega poslopja v Zagrebu, list ubvenoija mednarodnemu policijskemu notranji minister je odobril kredit f. ""O Din za subvencijo mednarodnemu poljskemu listu, ki izhaja na Dunaju, l	za	dermatologično kliniko v Za-
odf8- Prosvetno ministrstvo je zahtevalo Dnančnega ministrstva kredit 300.000 Din za dograditev nove zgradbe za dermatolo-gicno kliniko v Zagrebu. Dela naj bodo še tekom t. l. končana
i	.*‘er'ialno kolonije. Ker se je prijavilo udefežeucov l f?r.ialnih kolonijah mnogo več jema Feriai • Je 0 predvideno, ne spre-Sprejetih im” 1bM-Vez nobenib prijav več. pa se jih je 500 ith°? udeležencev, prijavilo ri skupine. Koloniji® ^niki se razdele v šti' lu in Sv. Štefanu 060 v Hvaru’ Jeki’ Bo‘
xi u.r°itVf^n8 ,m*n*8trstvo in moralnost v dijaških kolonijah. Prosvetno ministrstvo je razposlalo vsem šolskim oblastim okrožnico, v kateri zahteva, da se ukrene vse potrebno, da se preprečijo vse nevarnosti, ki bi utegnile ogrožati moralnost dijakov v dijaških kolonijah ob morju. Zlasti zahteva prosvetno ministrstvo ločeno kopanje moške in ženske mladine.
— Prepovedan list. Notranje ministrstvo je odvzelo berlinskemu listu »Acht-uhr Abendblatt« radi nekega članka, v katerem hujska zoper našo državo poštni debit.
— Za stradajoče v Hercegovini je prejel Rdeči križ v Beogradu doslej okoli 300.000 Din. Rdeči križ bo denar te dni razdelil.
— Kongres »treznih« se je vršil te dni tudi na Sušaku. Kongresa so se udeležili večinoma delegati iz južne Srbije, Vojvodine in Bosne. Navzoča sta bila tudi predsednik trezne mladine dr. Kostič in tajnik Milan Popovič, odposlanci ljubljanske organizacije, predstavniki Rdečega križa in Jugosokola.
— »Uradni list« št. 70 z dne 30. junija objavlja 'pravilnik o nagradah od »ej, ki jih
imajo komisije, sveti, odbori im v ob če telesa, ki sklepajo kolektivno ali oddajajo mnenje
o	raznih predmetih.
— Kranjsko učiteljsko društvo otvori 5. julija ob 14. uri ob sodelovanju 33 osnovnih šol razstavo deških in dekliških ročnih del.
Iz posameznih skupin je razvideti, da se učiteljstvo živo zanima za naše kmečko ljudstvo, med katerim namerava oživotvoriti domačo obrt, ki bi mu lajšala gospodarske skrbi in ga zaposlovala v prostih urah. Želimo, da si trodnevno razstavo ogleda vsakdo, ki zna ceniti šolo in dom.
— Lov krajevne občine Rovte se bo oddajal v zakup na javni dražbi pri srezkem poglavarju v Logatcu v ponedeljek dne 10. oktobra 1927 ob 8. uri za dobo od 1. novembra 1927 do 1. aprila -932. — Dražbeni pogoji so na vpogled pri srezkem poglavarju v Logatcu nied običajnimi uradnimi urami.
— Za upravnika podružnice Državne hipotekarne banke v Ljubljani je imenovan g. Peter Modic, profesor Trgovske akademije v Ljubljani.
— Razpisana mesta. Če pristane na to ministrski svet v smislu finančnega zakona za leto 1927/28, se oddado v okolišu višjega deželnega sodišča 'ljubljanskega štiri mesta pisarniških pripravnikov. Prošnje je vložiti do dne 31. julija t. 1. Podrobnosti glej v »Uradnem listu«.
— Kot prvi Jugoslovan na varšavski poljedelski visoki šoli je dne 30. junija položil inženjerski izpit z odliko kot špecijalist ihtiolog I v o Jelačin iz šiške pri Ljubljani. Čestitamo.
— Nov odvetnik. Dr. Stanko Stor je upi-san v imenik odvetnikov ljubljanske odvetniške zbornice. Pisarno bo 'imel v Mariboru.
— Nove zračne zveze na Balkanu. Družba za zračni promet Franco - Roumaine je sklenila, da ustanovi drugo zračno zvezo Beograd
— Sofija — Bukarešta. — Zračna proga bo stranska proga glavne linije Praga — Dunaj — Budimpešta — Beograd — Bukarešta
— Carigrad. Koncem tega meseca se podaljša na Alepo in Bagdad.
— Umrl je v nedeljo v Zagorju ob Savi tamkajšnji industrijalec Ivan Birolla. Pokojnik je bil vsikdar vrl narodnjak, ki ni imel svojega narodnjaštva samo na jeziku, temveč je imel vedno odprte roke, kadar je bilo treba žrtvovati za narodne namene. Poleg 'tega je ibil izredno blagega srca, ki je obdaroval vsakega potrebnega. Njegovi uslužbenci so ga ljubili kot svojega očeta. Ob času najljutejših mezdnih gibanj, ko so stražili premogovnike vojaki, je obratovalo njegovo podjetje dalje. Stražili so ga delavci sami in to tudi najbolj zagrizeni komunisti. Pokojnik je 'brat akade,mičnega slikarja Gvigona Birolle. Bodi ohranjen pokojniku blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje!
— Nazarenski pokret v Baranji. Po vojni se je pričel širiti v Vojvodini nazarenski pokret. Nazarenci imajo pristaše tako med pravoslavnimi kot med Madjari. Vojaškim oblastim povzročajo Nazarenci — ker nočejo, kot znano, nositi orožja — obilo dela. V zadnjem času se je jelo gibanje širiti tudi v Baranji, posebno med pravoslavnim prebivalstvom.
— Jesenski velesejem v Pragi. V dneh od 18. do 25. sept. se vrši v Pragi velesejem, za katerega so že sedaj v teku velike priprave. Udeležencem iz naše države je dovoljen na naših in čehoslovaških železnicah 50 odstotni, na avstrijskih in madjarskih pa 25 odstotni popust.
— Število nezakonskih otrok v Avstriji. Avstrija ima od vseh evropskih držav največ nezakonskih otrok. Vsak četrti novorojenec je rojen izven zakona. Prednjačijo pa v tem oziru alpske dežele: Na Koroškem je 39, na Solnograškem in na Štajerskem pa po 30 odstotkov nezakonskih otrok. V nekaterih okrajih odpadeta na 10 novorojencev samo po 2 zakonska otroka.
— Monarhistična parada na Dunaju. Povodom godu nadvojvode ©iona se je vršila v 'Kapucinski cerkvi pa Dunaju slovesna ma-«r;je udeležili številni člani visoke Mn hl^e h n n. ,9^3 a.. av® t rajskih monarhistov
4 • J r °	• \met\ slavnostni govor, pri-
sotni policijski komisar ga mu fi prepove-dal govoriti.
— Svetilniki za aeroplaue ob obali Atlantskega oceana. Kot poročajo, je zainteresiral Lindberg Coolidgea za to, da bi se postavili ob obali Atlantskega oceana svetilniki, da bi se olajšal na ta način letalcem transoceanski polet. Coolidge kaže v zadnjem času za avia-tiko in njeno eksploatacijo za mednarodno trgovino veliko zanimanje.
— Zgradba velikanskega vojnega aeropla-na v Ameriki. Iz Ne\vyorka poročajo: Ameriški mornariški minister je nakazal 50.000 dolarjev za zgradbo ogromnega aeroplana, ki bi nosil na krovu lahko 6 drugih letal, 6 topov in 45 mož posadke. Stroški za zgradbo takega aeroplana so proračunani na 5 milijonov dolarjev.
Pravična razsodba madjarskega sodi-.?■	Par	meseci je huzarski podnared-
mk Madar na povelje svojih predpostavljenih s pomočjo par vojakov huzarja Matay-a v Misckolcau, ki je ibil obdolžen komunistične propagande, usmrtil. Matay-eva vdova je vložila zoper državo odškodninsko sodbo. Prvoinštančno sodišče je tožbo gladko zavrnilo. Te dni se je vršila obravnava pred višjim sodiščem, ki je prisodilo vdovi ubitega komunista pokojnino. To svojo sodbo je utemeljilo sodišče s tem, da ije bil Mataya usmrčen brez sodne obsodbe. Ker je ravnal Ma-der z vednostjo, oziroma na povelje svojih predpostavljenih, je država dolžna skrbeti za umorjenčevo vdovo.
— Katastrofalna toča. V Špitaliču, Žalcu in nekaterih drugih krajih na Štajerskem je besnelo te dni silno nevreme. Kmetje so s strahom opazovali, ikako jim je uničevala toča poljske pridelke. V okolici Žalca so bila — tako poročajo — zrna velika kot golobja jajca.
— Velik požar. V vasi Bukovcu pri Lud-bergu je izbruhnil predvčerajšnjim požar, ki
se je vsled močnega viharja razširil z bliskovito naglico po vsej vasi. V kratkem času je bilo v plamenih 26 hiš in 60 gospodarskih poslopij. Kljub naporu gasilcev, ki so prihiteli na pomoč med drugim tudi iz Varaždina in 'Čakovca, požar še vedno ni udu-šen ter .je nevarnost, da pogori vsa vas. Cio- j veških žrtev, razven nekega otroka, ni bilo.
— Silno nevreme je divjalo te dni, kot poročajo iz Novega Sada, v okolici Bajdaka. Narasla voda je uničila dva železniška mosta. Na železniški postaji Čili je stalo za časa nevihte, ker niso mogli naprej, deset vlakov. Na krugoibajkalski progi je podrla .voda železniški nasip.
— Silna vročina v Beogradu. V Beogradu vlada te dni silna vročina. Predvčerajšnjim je kazal toplomer v senci 42 stopinj. Vročina je teimbolj neznosna spričo dejstva, da jo spremlja močan vroč veter. Več pasantov se je na ulici onesvestilo. Tudi več konj se je vsled vročine zgrudilo. Avtomobili ne morejo hitro voziti, ker se jim razbelijo motorji.
— Samomor bivšega beograjskega župana. Te dni se je ustrelil v svojem stanovanju v Beogradu bivši beograjski župan inženjer Bora Pajevič. Pred samomorom je poslal svojo soprogo, svojega sina in svojo hčerko od doma ter napisal v ngglici okoli 20 poslovilnih pisem. Vzrok samomora so finan-cielne težkoče.
— Predrzen vlomilec. V trenutni veliki sezoni vlomov, se je pripetilo v Beogradu, da je obiskal neznan predrzen vlomilec tudi stanovanje policijskega komisarja Rudolfa Mateta. Udrl je skozi okno na ulici, vlomil v ročno blagajno ter odnesel 3000 Din gotovine. Ko je prišla tatvina na dan, je bila takoj vsa beograjska policija na nogah. Lopov je pustil za seboj sveže in jasne sledove. Po dolgem iskanju po predmestnih beznicah, kjer se shajajo navadno sumljivi elementi, ga je izsledil končno neki orožnik baš v trenutku, ko je hotel izmenjati tisočak. Bil je močno vinjen in plačeval je pijačo vsakomur, kdor je hotel piti. Orožnik ga je uklenil in odvedel. Na cesti je prosil aretiranec orožnika, da naj ga ne drži tako trdno, češ, da ga preveč boli in da ne misli pobegniti. Ko je orožnik nekoliko popustil, se mu je aretiranec iztrgal in pokazal podplate, vendar pa so ga kmalu zopet ujeli in orožnik ga je privedel srečno na stražnico. Tam je zagotavljal lopov svojo nedolžnost ter znal tako ginljivo nastopiti, da se je orožnikom kar smilil ter so ga jeli tolažiti. V neopaženem trenutku pa je planil skozi vrata in zopet pobegnil. Topot mu je beg uspel in orožniki ga iščejo še danes zaman. Vrhu vsega je doletela orožnike še neprijetnost, da je uvedla predpostavljena oblast zoper nje radi malomarnega izvrševanja službe disciplinarno preiskavo.
— Proces zoper »Prpiča Malega« in tovariše. Monstre proces zoper roparsko tolpo Prpiča »Malega« bi se bil imel vršiti pred osiješkim sodiščem. Osiješko sodišče pa je predlagalo, da naj delegira banski stol v Zagrebu za proces sodišče v Petrinju. Osiješko sodišče motivira svoj^predlog s tem, da so izvršili razbojniki večino svojih zločinov v okolišu petrinjskega sodišča. Banski stol v Zagrebu bo predlog najbrže osvojil — če že z drugih razlogov ne — zato, da se zmanjšajo procesualni stroški, ki bi bili neprimerno višji, če bi morale številne priče potovati v oddaljeni Osijek, mesto v Petrinje.
— Afera Isa Lang. Po osijeku se zbirajo te dni podpisi za prošnjo, da bi izpustilo sodišče Iso Langa na svobodo. Langov zagovornik dr. Gjuričič-Biorac j‘e vložil zoper glavno obremenilno pričo Luko Petroviča še tn ovadbe: eno zaradi zločina tatvine, eno radi zločina poneverbe, eno pa radi zločina hudobne poškodbe tuje lastnine.
— Atentat med sodno obravnavo. Rimska »Tribuna« poroča o atentatu ined sodno obravnavo v Poreču. Neka priča je treščila obtožencu v obraz steklenico žveplene kisline. Pri tem pa ni bil poškodovan samo obtoženec, temveč tudi več poslušalcev in par sodnikov.
Ljubljana.
— Razstava grškega in rimskega kiparstva v odlivkih iz pariškega louvrea, je odprta vsak dan od 9. do 18. ure v Jakopičevem paviljonu. Razstava obsega dela petih stole-ne kiDarau prvii! v Jugoslaviji pregled antič-predaval na	°b	^velesejma bo
vre. Narodna galeHia ni profesor A. 60-pravočasno naznanila. PosmnHe P^eŠ vabimo, naj ne opuste izredne prilike in obf scejo razstavo.
lj— Treznostni kongres v Ljubljani. Včeraj
se je treznostni kongres v Ljubljani nadaljeval. Dopoldne se je vršil na Taboru občni zbor »Zveze treznosti«. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se sedež Zveze prenese iz Sarajeva v Zagreb. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor s predsednikom univ. prof.
1	i a£°tin Perovičem iz Beograda na čelu. 1 odpredsednik je ravnatelj Edo Marko-
f,Teb‘?! get>eralni tajnik pa dr. Fedor Inn t Ljubljane. Med drugim je bilo skle-f J \fla se Pri*ne letos s sistemacijo luznostne literature. Dr. Pirc je nato pre-5.8VkL„° ®KSPer.imentalni alkohologiji, prof. .Slobodan lopovič pa o organizaciji treznost-mh krožkov po šolah. Zvečer se je vršila na laboiu lepo uspela poslovilna čajanka. Da-nes zjuuaj so se gostje odpeljali na izlet na Vintgar m na Bled.
ljubljanski Sokol naznanja cenjenim roditeljem, da odpade za dobo šolskih počitnic telovadba moške in ženske dece; letno telovadišče pa je rodbinam tudi nadalje na razpolago — Zdravo! — Prednjački zbor.
“ Darilo. V počaščenje sjx>mina Oroslava Dolenca sta darovala za mestne reveže Fran Kušar 150 Din in Ivan Zorc 50 Din.
OH, TA »SLOVENSKI NAROD«!
Včerajšnji »Slovenski narod« se je poslu-
zil našega poročila o Koroščevem govoru. Pri tem pa je bil tako neroden, da se je po-služil še naše tiskovne napake in mesto o
čl. 82. fin. zakona modroval o čl. 12.
»Slovenski narod« torej ne imenuje samo napačno naše ime, ampak tudi prepisuje napačno.
Torej na vsej črti: drite.
TUDI »JUTRO« SE UJELO.
Dično »Jutro«, ki tako prezira naš list, kakor bi rado dopovedalo svetu, je uporabilo naše poročilo o Koroščevem shodu za uvodnik in da ne bi moglo prikriti vira, .piše tudi »Jutro« o 51. 12. fin. zakona.
Moramo priznati, da je bila naša tiskovna
napaka imenitna.
  -----
POLITIČNI IN AKTUELNI DOVTIPI.
Predvsem resničen in prijazen dogodek iz domačega političnega življenja.
Naši esdeesarji so poslali k ženi uglednega slovenskega politika deputacijo uglednih rodoljubov z Dolenjske, da bi ona uplivala na svojega moža da bi tudi ta bil za napredni blok.
Čisto prevzeti od. svoje visoke misije, so prišli k gospe in jo vprašali kje je njen mož, ker oni morajo priti skupaj.
»Mi moramo in moramo priti skupaj!« so govorili.
Gospa jih posluša, riato pa reče:
»Pa dobro, samo povejte kje, ali »Pri slonu« ali pa morda v »Zvezdi«.
In intervencije je bilo konec, naprednega bloka pa par dni kasneje. To vse zato, če ne zna Ribničan odpreti prav usta.
Ne tako resničen, zato pa tem bolj dober dovtip z velesejma.
Na razstavo kanarčkov pride mogočen gospod in prosi, da mu pokažejo dragega kanarčka.
»Koliko velja?«
»200 dinarjev.«
»Spohat ga!«
Ljudje se spogledajo, ugovarjajo, a vse zaman, mogočnež ponavlja svojo zahtevo.
Pa so mu ustregli in skoraj mu prinesejo na krožniku »spohanega« kanarčka.
Tedaj pa pravi kanarčkov jedec:
»Sedaj pa mi odrežite eno porcijo za dva dinarja!«
ŠPORT.
Poskusi, preplavati Kanal, so se že pričeli. Prva je bila Amerikanka Corson, ki ji je drzni poskus uspel že lansko leto. Vendar je pa bilo morje še tako mrzlo, da je morala Corsonova že po preteku pol ure iz vode. Kakor znano je tudi čehoslovaški re-kordčr Spaček radi premrzle vode si samo noge omočil, kar pa mu je zadostovalo za njegov »svetovni rekord«.
Tour de France. V 10. etapi te znamenite dirke so tekmovalci zopet istočasno startali. Število konkurentov se je bilo namreč zelo skrčilo, ker so morali startati eden za drugim. Še pred začetkom težavnih delov ture jih je zaostalo od 116 prijavljenih 56, vsled česar so zopet upeljali način skupnega starta. Posledice so se pokazale takoj: povprečna hitrost, ki je znašala dosedaj 32 km, je padla na 26 km, razen tega je prišlo 23 vozačev istočasno na cilj, ostali so prispeli samo nekaj minut za njimi, dočim so bile dosedanje razlike med posameznimi vozači precej velike.
Teniški turnir v Wimbledonu je končan. Lanski zmagovalec Borotra je izgubil svoj naslov na tršega Cocheta, ki je izgubil prva dva seta, potem pa s famoznim končnim spurtom dobil match. V početku boja sta kazala oba nasprotnika znake utrujenosti, vendar pa je Borotra stalno napadal in odločil prva dva seta sebi v prid s 6 : 4. Potem pa je pokazal Cochet, ki vedno rabi dalj časa, predno pride v formo, krasno igro in si je zasigural tretji set 6 : 3, četrtega pa 6 : 4. V zadnjem setu se je Borotra zopet povzpel, toda Cochet ni igre več izpustil, dokončal po velikanskem boju zadnji set 7 : 5 in postal prvič svetovni prvak. — Damsko prvenstvo si je gladko izvojevala Amerikanka Helen Walls napram Španki d’ Alvarez; držala je igro vedno trdno v rokah in zmagala 6 : 2, 6:4.
BORZE 4. julija.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.75 — 22.81 (zaključek 22.78), Berlin 13.485 — 13.515 (13.5), Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9975 do 8.0275 (8.0125), London 276 -276.8 (276.4), ‘Newyork 56.7 — 56.9 (56.8), Pariz 0—223.1, Praga 168.2 — 169 (168.6), Trst 314—316 (315); češkoslov. krone 0—167.75, lire 311
—	313 (312).
Zagreb. Amsterdam 22.78 — 22.84, Dunaj 7.998 - 9.028, Berlin 13.485 — 13.515, Budimpešta 9.897 — 9.927, Italija 313.43 do 315.43, London 275.96 — 276.76, Newyork 56.7 — 56.9, Pariz 222.25 — 224.25, Praga. 168.2 — 169, Curih 1093.5 — 1096.5.
Curih. (Beograd 9.13, Berlin 128.14, New-york 519.56, London 25.2335, Pariz 20.345, Milan 28.65, Praga 15.39, Budimpešta 90.55, Bukarešto 3.155, Dunaj 73.125.
Efekti.
Ljubljana. Investicijsko 84.5 — 0, Vojna škoda 344, Celjska 195 — 197, Ljubljanska
kreditna 150 — 0, Merkantilna 0 — 90, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 138 — 0, Stavbna 55 — 0, Šešir 104 — 0.
^w.fcx:s-agr
To In oao,
A.LI JE MOGOČE ŽIVAL HIPNOTIZIRATI.
Divje zveri, ki kažejo svoje »umetnosti« v cirkusih in zverinjakih so dresirane.
Te dni pa nastopa na Dunaju dompteur Labero, ki se producira izključno z nedre-siranimi zvermi. Labero stopi v kletko popolnoma neoborožen in ukroti zver zgolj s svojim pogledom.
Ko stopi Labero v kletko in upre svoj ostri pogled v divjega leva, mu zre tudi lev razjarjeno v oči, kaže zobe, ga skuša zgrabiti s šapo, Labero se mu umika na stran,
končno pa se umakne lev v ozadje kletke. Vidi se mu, da Laberovega pogleda ne vzdrži: rjove in piha vedno bolj tiho, dokler ne leže končno mirno in kot brez vsake lastne volje na tla ter se ne zmeni niti za kos mesa, ki mu ga pomoli Labero pred gobec. Produkcija je mnogo bolj zanimiva kot običajne produkcije dresiranih zveri, pa tudi mnogo bolj razburljiva. Sicer se najdejo med gledalci tuintam dame, ki se ves čas smehljajo, to pa so dame, ki občutijo očividno posebno naslado, če vidijo človeka v veliki nevarnosti. Večji del občinstva sledi prizorom z resničnim razburjenjem, marsikateri gledalec skoči celo s stola in hiti proti izhodu, če vidi,
da se Laberu ne posreči zver takoj ukrotiti, temveč da postaja zver bolj in bolj razdražena.
Kdor opazuje Laberove produkcije z znanstvenim interesom, ta se bo vprašal: : ali je mogoče žival hipnotizirati? Da je mogoče, da ji vzamemo z osebnim vplivom voljo, dokazujejo Laberovi poizkusi z levi, krokodili in kačami nepobitno. Tudi indijski fakirji izvajajo slične stvari, vendar pa po mnenju znanstvenikov pri tem ne gre za hipnozo, temveč za upliv strahu na centralni živčni sistem. Efekt je približno isti kot pri hipnotiziranju.
Laberov »hipnotizujoči« pogled ne upliva
vedno takoj v začetku. Posebno renitentne' so kače. To bi se dalo razlagati z dejstvom, da ima tudi kača »hipnotizujočt pogled. Če napade v pragozdu kača kako žival, se mnogokrat pripeti, da ji vzame že s samim pogledom vsakršno voljo, tako, da se žival kljub nevarnosti ne more niti z mesta ganiti. Kača skuša sprva tudi Labera ukrotiti zgolj s pogledom, šele ko uvidi, da se je Labero prav nič ne boji, se jame bati ona.
Zdi se torej, da je moment, s katerim operira Labero zgolj energija, pogum. Vsled tega pa ne izgube njegovi poizkusi prav nič na vrednosti, temveč so s psihološkega stališča le še bolj zanimivi.
Marcel Prevost:
56
Don- Juanke.
Berta se je nehote obrnila. Videla je »dragega predsednika«, ki je stopal v prefektovo sobo, medtem ko sta odhajali kneginja Hilda in gospa Lelievre. Kneginja je Berto takoj spoznala in vzkliknila:
— Kaj, predraga gospa Lorande, vi ste tukaj? Vi prihajate k temu šarmantnemu prefektu? A thorough gentleman indeed,* in molčeč kot grob. Ali vam je tudi bilo kaj ukradeno?Meni so odnesli mojo veliko biserno ovratnico... Vredno skoraj dva milijona frankov. In nikoli ne boste uganili, kdo... Lelievre, gospej Lorande, ki je tako plemenita duša to že lahko povem, saj piše tako lepe romane. Kajneda boste napisali knjigo zoper tega bandita! ... Dala vam bom vse podatke, ach Schade, možak, ki sem ga obsipala z dobrotami... Povejte njegovo ime Lelievre ... Prisegla sem, da ga ne izgovorim nikoli več.
—-Ramon Genaz, je zašepetala z boječim glasom dvorna dama. Zlorabil je dobrotljivost Njene Visokosti, prodal je biserno ovratnico in zbežal z denarjem v inozemstvo.
— In tam živi z Vitzino, to prokleto punčaro, je besnela Nemka. Ta kurba namreč tudi ni več v Parizu,
* Angl.: V istini popoln gentleman.
kot mi je prefekt dejal... Toda, zakaj pa vi prihajate sem, draga moja slavna pisateljica?
Berta si je naglo izmislila povest o dragoceni tor-Dici, ki jo je bila izgubila v gledališču. Njena Visokost jo pa ni prav nič poslušala, temveč jo je nenadoma prekinila:
— Lelievre, požuriti se moramo. Prefekt je dejal, da nas notranji minister že čaka ... Na svidenje, moja draga pisateljica! Napišite takoj knjigo o tem tatu in tej kuibi! Začnite kar danes. Dala vam bom vse potrebne podatke, seveda ne smete napisati pravih imen.
2e je bila na stopnicah in vlekla gospo Lelievre za seboj. Ta je skušala omiliti nagli odhod z vrsto poklonov in smehljajev. V tem trenotku so se odprla prefektova vrata:
— Dobro, moj dragi predsednik! Torek, ob osmi uri... Milostiva?
Z uljudno radovednostjo je sprejel Berto rekoč:
— Čital sem vse vaše romane, milostiva iu morda se spominjate, da sva se že enkrat srečala v Medza-vezniškem klubu, o priHki sprejema vrhovnega poveljnika ameriški čet.
Ona ga je prekinila in mu povedala, kaj jo teži. Prefekt si je dal takoj prinesti poročila o prošli noči. Ko jih je pregledoval, je govoril:
— Ta noč je bila izredno mirna... Nekdo je nenadoma umrl v neki gostilni Vaugirard... na trgu D’Anvers so se stepli in neka ženska je težko ranjena...
neki 52 let stari nevrastenik se je obesil na svoje* oknu... To so najtežji slučaji. Ali hočete, da še p°' sebej vprašan) po vseh mestnih komisarijatih?
— Da, oj prosim vas lepo.
Razložila mu je vse natančno, vse svoje odno&le do Jeana in slovo. Pri tem ni nič mislila na to, da s® sama kompromitira. Prefekt ji je slednjič smehljaje
dejal:
— Jaz mislim, da je gospod Tr6voux vse preveč hladnokrven in pameten mož, da bi storil tak korak-
—Ampak strasten je zelo.
— Milostiva, jaz mislim, da nimate povoda, vznemirjati se. Po mojem mnenju se bo gospod Tr6w«* prav kmalu spet vrnil nazaj in vse bo lepo v redu.
pa jaz kaj zvem, vam bom nemudoma telefoniral. • • Pomisliti pa morate tudi, da imamo v Parizu pribežališče obupanih, ki včasih dolgo zamolči svoje skrivnosti.
— Kakšno pribežališče, gospod prefekt?
— Seina, milostiva!
Kljub tej nedoločni pretnji je odšla Berta od prefekta mnogo mirnejša. Kar ni si mogla predstavljal kako Jean pleza čez ograjo mosta in se vrže v refe<v j kakor grizetka, ki jo je pustil njen ljubimec na cedila '■ Dala je šoferju naslov Saulnoisovega stanovanja-Kot je bila pričakovala, jo vratar ni pustil gor v hišo-
(Dalje.)
ZA KOPALNO
mira
A/iNirevre
vrorr
Kompletne potrebščine
za SiviSje, krojaie, čevljarje in tapetnike, kakor tudi sukance, svilo za šivanje v vseh barvah, vezenino, žipke in razne porte kupite nafce*
nejše pri
Josip Petelinc-u
Uubliana, «»*» »o-«
Na veliko!
»Ilsu V»r«iornov*fl« •pon*«ni»c«.
Na malo!
Carinsko poiredniški in Spedicijiki bureau
>>CROMjl
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov br*o|avkam t „CROM«.	Tal.fon 2454.
podružnico: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlia vse v to stroko spadajoie posle najhitreje ia pod kulantnimi pogoji.
Zastopniki dražbe spalnih vos S. O. E. za ekspresne poSiijke.
Preminul je naš nepozabni sin, brat, stric in svak, gospod
IVAN BIROLLA
industrijalec
v nedeljo, dne 3. t. m. po kratki bolezni.
Pogreb dragega nam pokojnika bo v torek, dne 5. julija 1927 ob 5. uri pop. iz hiše žalosti na farno pokopališče v Zagorju.
Zagorje, dne 4. julija 1927.
Žalujoča rodbina Birolla.
Mestni pogrebni zavod.
Na veliko!	Nizke	cenel
GALANTERIJA
D. M. C. prejico, dišeča mila, žlice, vilice (pribor) alpaka, aluitiinium, škarje za prikrojevanje in obrezovanje trt, žepni noži, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri
JOSIP PETELINC-U, Ljubljana
Blizu Prešernovega *pom«nlka’ v°di.
Postrežba toln«! w*° cene! Na veliko!
mali oglasi*
Z« rsako besedo se p)*** 50 par. Za debelo tiskan* pa Din 1.—•
Prodajalka
dobra mo? v blagu, želi premeni ti sto. Cenj. dopise na upr vo tega Usta pod s'1 »Zanesljiv at.
Uradnik *
verziran v mlinski in lesni industriji, samostojen dopisnik v srbohrvatskemr nemškem, italijanskem i9' angleškem jeziku, knjigovodja z daljšo prakso želi trajne namestitve. — Cenj. ponudbe na jPošt- . ni predal 171<.
Drva - Čebin
Wolfova l/n. - Telet. &*•
Gospodična
išče posojilo do 8000 DiB za dobo enega leta, ka~ terega bi odplačevala mesečno 250 Din z obrestmi. Ponudbe na upravo lisi* pod >Dobre obresti*.
t**
Izdajatelj: Aleksander Zele.niUr. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno >Merkur< odgovoren: Andrej Sever. Vai v Ljubljani.