UREDNIŠTVO CN UPEAVA: LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 55-22 DO 55-28
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
POROČEVALEC
CN8EBATN1 ODDELEK LJUBLJANA '
TELEFON 38-32 38-33
POŠTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV 6-91)601-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 65 DIN
LASILO OSVOBODI
N E
R O N
O
E N I J E
Veliko sibanie kmetov za kmečke obdelovalne zadruge podira zadnje temelje kapitalizma v naši domovini
Na zasedanju Ljudske skupščine FLRJ je podal poročilo o predlogu temeljnega zakona o kmetijskih zadrugah minister za kmetijstvo inž.
fVŽijaiko Todorovič
Svet narodov Ljudske skupščine FLRJ je imel v četrtek svojo drugo sejo v sedanjem zasedanju. Na predlog predsednika Josipa Vidmarja se je kot prva točka dnevnega reda začela razprava o predlogu temeljnega zakona o kmetijskih zadrugah. Ekspoze k predlogu tega zakona je podal zvezni minister za kmetijstvo inž. Mijalko Todorovič, ki je med drugim dejal: Temeljni zakon o kmetijskih zadrugah ima velikanski pomen za nadaljnjo izgraditev naše socialistične države, za nadaljnji razvoj socializma na vasi. Zvezna vlada predlaga ta zakon v času velikega gibanja delovnih kmetov za ustanovitev kmečkih obdelovalnih zadrug.
Po nepopolnih podatkih z dne 15. maja t. 1. je bilo v FLR Jugoslaviji skupaj nad 4250 kmečkih obdelovalnih zadrug z nad 210.000 gospodarstvi in več kakor milijon ha zemlje. Socialistični sektor kmetijstva — zadružni in Iržavni — zajema sedaj okrog 20 «/o skupne kmetijske površine. Natančnejšo sliko o širini gibanja za kmečke obdelovalne zadruge dajejo podatki o tempu kolektivizacije v prvih mesecih leta 1949. V štirih mesecih in pol je bilo v našem kmetijstvu organiziranih okrog 3000 velikih zadružnih socialističnih gospodarstev s povprečno več kakor 250 ha poljedelske površine. To je nedvomno veličasten uspeh naše Partije in ljudske oblasti v socialistični graditvi. Tako burnega tempa razvoja ne pozna niti ena panoga našega gospodarstva in tudi ne naša socialistična industrija, katere uspehe občudujejo prijatelji naše socialistične domovine, vzbujajo pa zavist pri ^imperialistih ter pri informbirojevskih oportunistih in klevetnikih. Omeniti je treba, da so bili ti uspehi doseženi prav v času, ko je klevetniška gonja proti naši Partiji in naši državi, zlasti pa proti naši politiki na vasi, dosegla ajvečji obseg. Danes lahko zanesljivo irdimo, da ne bo preteklo mnogo časa, ko bodo nase kmečke obdelovalne zadruge postale pretežna oblika gospodarstva na naši vasi in ko bo imel socialistični sektor odločujoč položaj v kmetijstvu.
Vse to je uspeh pravilne politike naše Partije. Ta vprašanja sta jasno razsvetlila resolucija drugega plenuma CK KPJ in referat tov. Kardelja. Zato hočem navesti samo nekatere primere, ki ilustrirajo politiko naše Partije in vlade pri omejevanju in izpodrivanju kapitalističnih elementov ob vsestranski podpori majhnih in srednjih kmetov — med drugim tudi zaradi bedastih pripovedk o nekakšni kulaški politiki naše Partije.
Zadnji statistični popis živine v letošnjem januarju kaže naslednjo razporeditev živine na 1000 ha kmetijske površine pri posameznih kategorijah kmečkih gospodarstev:	,
gospodar.	konji	gov.	ovce	prašiči
do 2 ha	129	1195	2067	640
2— 5 ha	113	633	1206	388
5— 8 ha	112	474	1099	336
8—10 ha	93	400	1015	293
10—15 ha	80	339	938	242
nad 15 ha	50	213	649	149
Ta lestvica dokazuje, da imajo siromašni kmetje (do 2 ha zemlje) na er oti kmetijske površine 2 in pol krat več konj, j in pol krat več goveje živine in nad 3 krat več ovac ter 4 krat več prašičev kakor bogati kmetje, ki imajo nad 15 ha zemlje.
Ker bi informbirojevci, kulaki in drugi naši kritiki utegnili trditi, da hoče naša politika odkupa živine uničiti skupni živinski fond in da je baje zaradi tega nastal takšen odnos — dodajamo, da je bilo stanje skupnega živinskega fonda po popisu iz januarja leta 1949 v primeri s popisom leta 1939 naslednje (v milijonih glav);
konji	gov.	ovce	prašiči
1939	1.27	4.23	10.15	3.50
1949	1.05	5.26	11.64	4.13
dvig v %	—18% -^250/0 +I50/0 +350/0
Ta lestvica dokazuje, da je skupni živinski fond v državi večji kakor je bil pred	vojno	(razen	pri	konjih).
Po vojni je ta fond, če upoštevamo strahovito uničenje živine med vojno, zelo naglo rasel, zlasti v zadnjih letih — seveda ne pri kulakih, marveč pri siromašnih in srednjih kmetih in v socialističnem sektorju. Ob takšni politiki so se milijoni delovnih kmetov prepričali o pravilnosti politike naše Partije in zaradi tega množitno sledijo liniji našega CK in vstopajo v delovne zadruge.
Dovolite mi pa. da navedem še nekatere podatke, ki označujejo življenjsko sposobnost in pravilno usmeritev zadrug. V prvem četrtletju tega leta so kmetijske zadruge vseh’ oblik (splošne in obdelovalne) izkoristile 6683 milijonov din obratnega kredita, ki ga je dala država. Ce k temu dodamo lastna obrtna sredstva zadrug, tedaj dobimo približno sliko velikanskega poslovanja zadrug v tem četrtletju. V 4 mesecih so kmetijske zadruge od investicijskega kredita potrošile 1957 milijonov din. Ce k temu dodamo še lastna investicijska sred-
stva — krajevni material, lastno delovno silo itd., tedaj je dejanska vrednost skupnih investicij v minulem obdobju nedvomno mnogo večja. Ce pa dodamo k temu še investicije na državnih posestvih in ekonomijah, za zvezne, republiške in lokalne melioracije, za dvig industrije kmetijskih strojev, za razne kmetijske, znanstvene in prosvetne ustanove, lahko ugotovimo, da v zgodovini le težko najdemo državo, kjer bi bile kapitalne investicije v kmetijstvu ustvarjene s tako naglico, kot se to dogaja sedaj pri nas. Takšna skrb ljudske države za kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo je povzročila širok odziv delovnih kmetov. V tem je tudi eden izmed vzrokov množičnega gibanja kmetov za kmečke obdelovalne zadruge.
Navedene številke označujejo še eno dejstvo, namreč, da so kmetijske zadruge — zlasti kmečke obdelovalne zadruge — spoznale, kako velikega pomena je razširjanje zadružne lastnine in.nenehno naraščanje zadružnih proizvajalnih sredstev za proizvodnjo. Z investicijskimi krediti so zadruge začele graditi tisoče zadružnih, gospodarskih in drugih objektov, nabavile so si kmetijske stroje, naprave in drugo orodje ter plemensko živino. To je pa samo začetek.
Medtem ko je števiio zadružnih gospodarstev v tem četrtletju naraslo za 176 •/•, površina zemlje pa za 168“/«, se je povečalo število konj za 324 “/«, goveje živine za 220 %, ovce 253 °/». Pripomniti moramo, da se planska preskrba zadrug s plemensko živino še ni začela. Vsi navedeni podatki dokazujejo, da se naše kmečke obdelovalne zadruge lahko razvijajo po marksistični teoriji razširjene reprodukcije, to pa jim zagotavlja sigurno in bližnjo zmago nad slehernim privatnim gospodarstvom. V predloženem zakonu je urejeno tudi vprašanje zadružne akumulacije na podlagi sedanje prakse in ekonomske moči obdelovalnih zadrug.
Tukaj moramo omeniti tudi uspeh kmečkih obdelovalnih zadrug v pomladanski setvi. Naša evidenca med pomladansko setvijo kaže, da so pri izpolnjevanju setvenega plana v vseh krajih prednjačile obdelovalne zadruge, celo tiste, ki so bile utanov-ijene v času setve.
Hitrejši tempo kolektivizacije je v zadnjih mesecih tudi rezultat pravilnega pripravljalnega dela v nižjih oblikah kmetijskih zadrug — predvsem v splošnih kmetijskih zadrugah. Tudi v tem pogledu je naša Partija — doslednejše kakor katera koli druga Komunistična partija, ki gradi socia-
lizem — ustvarjalno prenašala Leninov kooperativni pian v naše razmere.
Potem, ko je poudaril pomen splošnega tipa kmetijske zadruge, je tov. Todorovič omenil glavne napake, ki se pojavljajo pri organiziranju kmečkih obdelovalnih zadrug. Poudaril je, da se okrajni oblastni in politični organi sicer z veliko vnemo trudijo in delajo v posameznih vaseh, dokler ne ustanove obdelovalne zadruge. Potem pa v želji, da bi dosegli čim večje število, obrnejo svojo pažnjo zopet v nov kraj in prepuste novo in še neutrjeno zadrugo samo sebi. Organizacijsko, politično in gospodarsko utrjevanje novih zadrug pa je danes gotovo najvažnejša naloga okrajnih zadružnih zvez, okrajnih ljudskih odborov in drugih organov.
Sedaj imamo povprečno že v vsaki tretji vasi oziroma na področju vsakega drugega krajevnega ljudskega odbora po eno kmečko obdelovalno
II. kongres Zveze sindikatov Slovenije
Delavski razred Slovenije ima časten delež pri graditvi socialistične
Jugoslavije
Ob 9. dopoldne se je začel v veliki unionski dvorani II. kongres Zveze Enotnih sindikatov Slovenije. Kongresu prisostvuje nad 800 izvoljenih delegatov in gostje — naši najboljši delavci, udarniki, novatorji in odlikovanci.
Kongres je otvoril predsednik Glavnega odbora ZS Slovenije tov. Rudolf Janko. Pozdravil je delegate in zastopnike Partije, ljudske oblasti, sindikalnih organizacij, gospodarskih ustanov, kmečkih obdelovalnih zadrug, de-lavce-odlikovance in udarnike.
Zatem so delegati izvolili v častno predsedstvo kongresa politbiro CK PKJ s tovarišem Titom na čelu. Maršalu Titu so poslali pozdravno brzojavko.
Nato je kongres izvolil svoje delovno predsedstvo in sprejel dnevni red. Po izvolitvi zapisnikarjev, overovate-ljev in verifikacijske komisije je pozdravil kongres predsednik CO ZSJ tov, Djuro Salaj. Med govorom so ga delegati večkrat prekinjali z vzkliki naši Partiji in Titu. Govoreč o informbirojev-ski gonji je tov. Salaj poudaril, da ves ogromni propagadni aparat Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije ne more prikriti pred delavskim razredom njihovih držav in pred napred-
zadrugo. Od gospodarskih uspehov teh ; nim ljudstvom sveta resnico o naši
zadrug je v veliki meri odvisno nadaljnje ustanavljanje zadrug, prav tako pa tudi nadaljnje širjenje že obstoječih zadrug.
Ko je poudaril pomen trdnega vodstva zadrug, je tov. Todorovič rekel: Tovariši ljudski poslanci. VeHk razmah kmečkih obdelovalnih zadrug ruši poslednje temelje kapitalizma v nasi državi. Zaradi tega se odpor kapitalističnih elementov zaostruje. V boju
državi. Nato je tov. predsednik opozoril sindikate na njihove najosnovnejše naloge, med katerimi je najvažnejša fiorba za izpolnitev in presego planov prvega polletja tretjega planskega leta. V tej borbi je najvažnejša naloga v sindikalnih organizacijah borba za utrditev delovne discipline, poleg tega pa okrepitev ideološko-politič-nega in kulturno-prosvetnega dela v delovnih kolektivih. Važna naloga sin-
proti obdelovalnim zadrugam sodelu- ; dikalnih organizacij, je nadalje revizija jejo razni sovražniki naše socialistične delovnih norm v naših podjetjih in
graditve: vaški špekulanti in bogataši, razlaščena mestna buržoazija, duhcv-
večja krb za naše delovne ljudi. *" Za njim je pozdravil kongres v
ščina itd., hrabri in podpihuje jih pa imenu CK KPS, IO OF Slovenije in klevetniška kampanja Informbiroja. \ vlade LRS član biroja CK KPS Vlado Ta sovražna delavnost se izraža v pro- j Krivic, ki je med drugim dejal: pagandi proti obdelovalnim zadrugam, ; »Od I. kongresa so potekla skoro v pretnjah z vojno, v uničevanju za- štiri leta najplodnejšega dela in raz-družne imovine itd. Prav tako se voja sindikalnih organizacij v Slove-
poskušajo sovražni elementi vriniti v obdelovalne zadruge, da bi jih znotraj razbijali. Ker se jim je to posrečilo, so postali nosilci in organizatorji vseh razbijaških in škodljivskih akcij v zadrugi. Zaradi vsega tega vsebuje predloženi zakon najvažnejše odredbe o kazensko pravni zaščiti zadružnikov.«
»Predloženi osnovni zakon utrjuje v glavnem dve osnovni obliki kmetijskih zadrug, v -katerih je združeno ali se združuje naše delovno kmečko ljudstvo. Ta zakon predstavlja trdno zakonsko osnovo za nadaljnji razvoj kmetijskega zadružništva, posebno še kmečkih obdelovalnih zadrug. V tem smislu bo ta zakon novo sredstvo delovnih kmetov v boju za socialistično preobrazbo vasi.« (Navdušeno ploskanje.)
niji, ki so štele ob prvem kongresu
70.000	članov, danes pa štejejo nad
260.000	članov, kar predstavlja porast za 260 »/o- Neprecenljiva je bila vloga naših sindikatov v obdobju obnove, v ra‘zvijanju prostovoljnega dela, socialističnega tekmovanja in utrditvi novega socialističnega odnosa do dela in vseljudske imovine.
Zato je razumljivo, da' je predstavljal delavski razred in njegova sindikalna organizacija glavni steber naše nove ljudske oblasti' in Osvobodilne fronte pri graditvi socializma
Naši sindikati so dali najsvetlejše zglede, kako se gradi in utrjuje inter-nacionalizem, ko so se odzvali množični pobudi, ki je dalo državno vodstvo, z organiziranjem denarne pomoči Albaniji, Grškim partizanom, francoskim
rudarjem itd. Prav tako so naši sindikati doslej dosledno stali v borbi proti mednarodnim vojnim hujskačem za mir v svetu.
Znotraj naše države se je odražalo delo sidikat. zlasti v utrjevnju bratstva in enotnosti naših narodov proti ozko-separatističnim gledanjem v utrjevanju vezi med delavci, delovnimi kmeti in ljudsko inteligenco ter med delovnim ljudstvom v okviru OF.
Poleg omenjenih velikih uspehov, ki jih beležijo naše sindikalne organizacije pa je treba omeniti tudi nekatere pomanjkljivosti, ki preprečujejo še večje uspehe na tem področju dela. Ugotoviti je treba, da naši sindikati, niso storili dovolj pri sodelovanju za izboljšanje preskrbe, kar dokazuje na primer slaba skrb za razvoj tovarn in kolonij, ki se še vedno obdelujejo s plačano delovno silo in ki ne dajejo v dovoljni meri tega, kar od njih upravičeno pričakujemo itd.
Nadalje je tov. Krivic opozoril sindikate na vprašanje graditve novih stanovanj za delavce in na ostala važna vprašanja, ki jim sindikati dosedaj niso posvetili dovolj pozornosti. To je predvsem vprašanje nenehne borbe za mehanizacijo naših rudnikov, gradenj in gozdarstva, borbe za zmanjšanje administracije v naših podjetjih, borba za uvedbo in revizijo tehničnih norm, za štednjo surovin, za čuvanje in polno izkoriščanje strojev, voznega parka, za pravilne normative, in borba za utrjevanje delovne discipline.
Člane sindikatov, ki stanujejo po vaseh, mora zaktivizirati da naj sodelujejo pri ustanavljanju in utrjevanju kmečkih obdelovalnih zadrug in zadružnih ekonomij, ter z vsemi silami pomagajo razvijati kulturno-prosvetno življenje na vasi, zlasti v zadružnih domovih
Prav posebno pozornost bodo morale sindikalne organizacije posvetiti novoustanovljeni ljudski inspekciji, ki bo brez dvoma odigrala veliko vlogo v razvijanju prave ljudske kritike in v odstranjevanju pomanjkljivosti in napak.
V	imenu borcev, podoficirjev in oficirjev Jugoslovanske armade je pozdravil kongres generalmajor Peter Stante, ki je v svojem pozdravu poudaril veliko vlogo naše ljudske armade v borbi za zgraditev socializma.
V	dvorano je prišla fizkultuma štafeta, ki je prinesla kongresu pozdrave vseh delovnih kolektivov v kranjskem okraju, nato pa štafeta iz jeseniške železarne. Za štafeto je pozdravil kongres komandant sežanske Vojkove frontne brigade, ki se v kočevskih gozdovih bori za naš gozdarski plan in presega delovne norme od pet do 37o/o. V imenu vseh frontnih brigad, ki pomagajo pri izpolnitvi našega gozdarskega plana je obljubil, da fron-tovci-brigadirji frontnih brigad ne bodo prenehali z delom v gozdovih, dokler naš gozdarski plan ne bo izpolnjen.
Furagli» tov. Janiča Rudolfa
Na delu le že 165 gozdarskih brigad
z 26.425 fronto tel
Ljubljana, 27. maja.
V zadnjih dveh dneh se je število frontnih gozdarskih brigad, ki so že na delu pri posameznih gozdnih gospodarstvih in gozdnih upravah, pomnožilo za II novih brigad. Nove brigade so prišle predvsem iz Prekmurja, zlasti iz murskosoboškega okraja, saj so samo danes odpremili iz Murske Sobote 5 novih brigad z okoli 309 frontovci. Po vsej Sloveniji je z današnjim dnem na delu 165 gozdarskih brigad, ki štejejo skupno 20.425 fron-tovcev. Brigade, ki so prišle v zadnjih dneh na delovna mesta, si povečini urejajo svoja taborišča, ki morajo biti zaradi stalnega deževnega vremena boljše opremljena in zavarovana.
Nad 150 brigad že redno dela za gozdarski plan. Delovna storilnost vidno narašča, posebno močna pa je v tistih brigadah, ki so takoj dobile od gozdnih gospodarstev ozir. gozdnih uprav proizvodne plane. Povsod tam, kjer so brigade pravočasno dobile plane, so lahko plane porazdelile časovno in po desetinah ter organizirale brigadni način dela in tekmovanje. V teh brigadal so seveda delovni uspehi neprimerno večji, kakor v tistih brigadah, ki delajo samo aa normo in ki zaradi malomarnosti gozdnih uprav še sedaj nimajo svojih proizvodnih planov. Na področju kočevskega gozdnega gospodarstva le še vedno najboljša brigada »Staneta Kavčiča«, ki stalno presega normo, medtem ko ostale brigade dosegajo normo od 79 do 90a/o. Cez normo deiata tudi že trbc- eljska brigada v Mislinju in brigada »Matevža Haceta« v Planini.
Nekateri okrajni komiteji Partije in okrajni odbori Fronte z veliko vnemo in pozornostjo skrbijo za svoje brigade in frontovce, ki delajo na gozdnih področjih izven njihovih okrajev. Z okrajev imajo stalno zvezo z brigadami, obiskujejo brigadirje, pošiljajo jim manjše priročne knjižnice, prirejajo z brigadirji skupne večerne konference, skrbijo še posebej za prehrano in zdravstveno stanje ter tehnično zaščito pri delu. Vse to delo rnsebno vzorno opravlja grosupeljski okraj,
od koder je stalno po nekaj članov komiteja pri grosupeljskih brigadah. V svoji skrbi za brigadirje so tako pazljivi, da so jim z okraja poslali na delovna mesta v gozdove celo dva čevljarja, ki bosta sproti popravljala brigadirjem čevlje.
Vzorno notranje brigadno življenje si je,organizirala tudi trboveljska brigada »Lojzeta Hohkrauta« in doseza zaradi tega tudi močne delovne uspehe. Pač pa so se trboveljski brigadirji iz Misiinj pritožili zaradi prehrane, za kar nosi odgovornost gozdna uprava. Sicer pa iz vseh brigad poročajo, da so s preskrbo zadovoljni in da je prehrana izdatna.
Po večini okrajev pa medtem še nadaljujejo z zbiranjem prijav za frontne brigade. V celoti je doslej izpolnjenega 750/0 določenega plana. Z da-nanšjim dnem so plan izpolnili tudi
v grosupeljskem okraju, in sicer s 104°/o, na delu pa imajo že 9 brigad s 1001 brigadirjem. V Kranju so izpolnili doslej 920/0 plana, na delu pa imajo že 83»/o po planu določenega števila frontovcev. Z dobro politično agitacijo so se tudi v okraju Celje -okolica že precej približali planu (87°/o), takoj formirali brigade in jih poslali na delo.
Pri tej važni akciji pa je še vedno nekaj okrajev, kjer se zaradi šibkega političnega dela in deloma tudi oportunizma ne morejo pohvaliti z delom. Tu je zlasti postojnski okraj, kjer so izpolnili komaj 27»/0 svojega plana, Poljčane in Ptuj s 53o/0. Vendar pa so v poljčanskem okraju vsaj vse zbrane frontovce organizirali v brigade in jih poslali na delovna mesta. Medtem pa so v Ptuju sicer dosegli v planu prijav 530/0, toda na delo je odšlo komaj 31»/o-
Brigada Janeza Šviglja napoveduje tekmovanje vsem stalnim gozdnim delavcem v Sloveniji
V gozdni upravi Bistra je na Tolstem vrhu brigada šestih rednih gozdnih delavcev. Vsi so že stari gozdarji in so dosedaj vedno prekoračevali normo tudi preko 100 "/«. Brigada je najboljša v vsem gozdnem gospodarstvu Ljubljane in ena prvih v Sloveniji. Delavci so si med seboj kakor bratje. Tako močnih delovnih kolektivov je najti malokje.
Brigadirji so 14. maja sprejeli obveznost da bodo v enem mesecu, od 20. maja do 20. junija, posekali in izdelali 750 m3 lesa. Vsak delavec bo v tem času posekal 125 m’ lesa. Vodja brigade je zaveden gozdni delavec Janez gvigelj, ponos vse brigade. Ostali brigadirji so Avgust Keng, France Možina, Anton Kunstelj, Janez Voljč in Matevž Marink. Vsi so dobri delavci in složno vsak dan prekoračujejo normo in delovni plan. »Z njimi se da vse narediti,« pravijo na gozdnem gospodarstvu Ljubljana.
Čeprav so njihove norme najvišje v Sloveniji, to je celih 3.6m» lesa na enega delavca dnevno, jih vsak dap prekoračujejo za 60 do 80 “/o, včasih celo za 100*/«. Po zadanih obveznostih morajo posekati 25 m’ lesa dnevno,
posekajo ga pa znatno čez 30 m3. Ti podatki kažejo, da bodo svojo obveznost ob • koncu meseca precej prekoračili.
Na skupni konferenci gozdnih delavcev je brigada Janeza Šviglja napovedala tekmovanje vsem rednim gozdnim brigadam v Sloveniji.
Zasedanje glavnega odbora Zveze borcev
Beograd, 27. maja. V Beogradu se je danes sestal plenum glavnega odbora Zveze borcev iz narodnoosvobodilne vojne. Zborovanju prisostvujejo člani Politbiroja CK KPJ Aleksander Ranko-vič, Milovan Djilas, Blagoje Neškovič in generalni polkovnik Ivan Gošnjak ter predstavniki pokrajinskih odborov ljudskih republik dr. Vladimir Baka-rič, Petar Stambolič, Miha Marinko, Blažo Jovanovič, nadalje generalni polkovnik KočaPopovič, sekretar mestnega komiteja KP Srbije za Beograd Rato Dugonjič in drugi delegati pokrajinskih odborov Zveze borcev. Poročilo o delu glavnega odbora Zveze borcev je imel II. sekretar glavnega odbora Osman Karabegovič.
Zatem je govoril predsednik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije Janko Rudolf.
Govornik je analiziral delo sindikalnih organizacij od prvega do drugega kongresa, orisal prispevek delavskega razreda Slovenije za obnovo porušene domovine in za petletni pian ter orne nil osnovne naloge, ki so pred sindikat nimi organizacijami v današnjem obdobju graditve socializma. Iz obširnega referata povzamemo nekatere značilnosti.
Po sklepih I. kongresa ESZDNS v septembru 1945 je delavski razred Slovenije nadaljeval borbo za razvijanje vseh pridobitev ljudske revolucije. Tekmovanje, ki je začelo prodirati v vsako tovarno in podjetje, je kljub začetnim slabostim pokazalo velike uspehe. Tako so v prvomajskem tekmovanju 1946 rudarji dosegli 120 % predvojne proizvodnje, tekstilna industrija pa je v prvi polovici leta 1946. dvignila proizvodnjo za 54.5 o/0. V novembrskem tekmovanju 1946 se je vsa proizvodnja dvignila za 21.3 %.
Po IV. plenumu Glavnega odbora ESJ v septembru 1946 so sindikalne organizacije v Sloveniji še bolj pospešile svoje tekmovanje. Višek so dosegle ob sprejetju zakona o petletnem planu, ko so osnovne obveznosti napovedale izpolnitev letnega plana do dne 29. novembra 1947. Novembrsko tekmovanje v letu 1947. je dvignilo proizvodnjo v republiških podjetjih za 50 %, storilnost posameznika pa za 6.50/0. Leto 1947. je dalo skoraj 7000 udarnikov, novatorjev in racionaliza-torjev. V tem času so začeli po naših podjetjih, rudnikih in gradiščih uvajati brigadni sistem dela.
V tem obdobju so se sindikalne organizacije v borbi za plan politično in številčno okrepile, tako da je bilo koncem leta v 1806 podružnicah že 213.195 članov sindikalnih organizacij. K politični in organizacijski utrditvi so pripomogli plenumi, posveti in konference, med katerimi je najvažnejši zbor udarnikov, kjer je 500 udarnikov, racionalizatorjev in novatorjev iz vse Slovenije sprejelo več važnih sklepov.
Po V. plenumu Glavnega odbora ES Jugoslavije, ki je sprejel sklepe II. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije, so se osnovne organizacije krepile predvsem z aktivnostjo vseh članov. Široko se je razmahnilo kulturno prosvetno in ideološko politično delo. Tako je bilo v letu 1947. nad 29.000 različnih predavanj, družbeno političnih krožkov 2216, bralnih skupin pa 1032.
Po VI. plenumu Glavnega odbora ES Jugoslavije so naše sindikalne organizacije predvsem razvile demokratičnost pri volitvah in sploh v vsem delu.
Tekmovalni polet, ki se je v letu
1948.	še nadalje razvijal, je dal dne 1. maja 1948. — 73 odlikovancev Pre-zidija Ljudske skupščine FLRJ.
V. kongres KPJ in krivične obtožbe resolucije Informbiroja so podžgale ustvarjalne napore naših delovnih ljudi, ki so dosegli svoj višek v dneh zasedanja kongresa. Prvi kongres ESJ je dal pobudo za novo tekmovanje, v katerem je povišani letni plan izpolnilo 15 delovnih kolektivov do I. kongresa ESJ, 50 delovnih kolektivov do II. kongresa KP Slovenije, polovico naših tovarn in podjetij pa je izpolnilo svoj letni plan do 29. novembra. V letu 1948. je bilo skupno proglašenih 10.761 udarnikov, racionalizatorjev in novatorjev.
Govornik je poudaril tudi solidarnost delavskega razreda Slovenije z borbo delavskega razreda vsega sveta, ter pomoč v borbi za utrditev miru proti poskusom imperialističnih vojnih hujskačev. Množične protestne akcije proti imperialističnim ukrepom v Trstu, mo-
ralna in denarna pomoč stavkujočiro delavcem v Trstu, grškim borcem za svobodo, francoskim rudarjem, albanskim poplavljencem itd. pričajo o ogromnem prispevku delavskega razreda Slovenije naprednemu demokratičnemu gibanju v svetu.
Ob koncu je govornik očrtal uspehe dviga življenjskega standarda in poudaril osnovne naloge v odločilnem letu naše petletke. Svoj referat je končal z besedami:
»Ker z lastnimi silami gradimo socializem je cd nas samih odvisno, kdaj bomo ta cilj dosegli. Cim bolj bomo posvečali svoje napore in čim bolj bomo odpravljali vse slabosti v našem delu tem prej bomo ustvarili socialistično družbo. Z graditvijo socializma v Jugoslaviji krepimo protiimperiali-stični demokratični tabor v svetu, se najbolj konkretno borimo proti vojno hujskaškim namenom imperialistov in najbolj utrjujemo demokratični mir in sodelovanje med narodi na osnovi enakopravnosti in spoštovanja suverenih pravic.
Ta težka in častna borba pa bo preizkusni kamen zato, kdo je na pravi poti ali mi ali oni, ki si ne želijo nove močne socialistične Jugoslavije. Graditev socializma v naši državi bo pomenila porast vse kontrarevolucionarne in zločinske politike, ki jo vodijo proti graditvi socializma v naši državi. To bo zmaga pravice in resnice — pričetek nove etape sodelovanja med socialističnimi državami na osnovi proletarskega internacionalizma, na osnovi spoštovanja suverenosti po principih marksizma-Ieninizma.
Prav tako pa bomo v tej naporni in častni borbi dali za dosego teh veličastnih ciljev vse svoje sile, revolucionarno premagujoč vse težave, kar se zavedamo, da je resnica in pravica na naši strani in da bo tudi sedaj kot še vedno v zgodovini ob naših aktivnih napGrih zmagala.
Delovnemu ljudstvu in Partiji pa slovesno obljubljamo, da bomo v tej borbi z brezmejnim zaupanjem tudi v bodoče šli po pravilni poti v socializem, po kateri nas vodi naša slavna in herojska Komunistična partija ter prekaljeni revolucionar in heroj tovariš Tito!«
Pozdravi trboveljskih mladincev
Na popoldanskem zasedanju II. kongresa je tovariš Tavčar podal referat o finančnem poslovanju Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije, tov. Nejč Sturm pa je podal kratko poročilo o finančni kontroli. Nato je pozdravila kongres mladinska številka rudnika Trbovlje, ki so jo sestavljali 6 X udarnik Jože Zilnik in 3 x udarnika Ivan Dornik in Martin Vengust. Ti udarniki so prišli na kongres v popolni delovni opremi naravnost iz jame in se jim je po obleki in laseh še poznala sled našega premoga. Šestkratni udarnik Jože Zilnik je ob na-vduševanju vseh delegatov prečital pozdravno resolucijo; v kateri napovedujejo enotedensko tekmovanje vsem mladinskim proizvodnim brigadam Slovenije z naslednjimi točkami: 1. da bodo že 29. maja delali za 20. avgust, 2. da v tem tednu ne bo nobenega neupravičeno izostalega, 3. da bodo izboljšali kvaliteto premoga, 4. da bodo zmanjšali porabo smodnika, 5. da bodo proizvodne stroške znižali za 3%.
Po izvolitvi komisij za izdelavo resolucije o delu GO ZSS, kandidacijske komisije, volivne komisije in komisije za sestavo pozdravnih resolucij, je kongres končal s svojim delom in naj-daljuje jutri zjutraj ob 8.
Brzojavni pozdravi maršalu Titu
Fot Jugoslavije je pravilna, zaupanje v
maršala Tita neomajno, pravica mora zmagati
pstsdarjajo nameščenci naših predstavništev v inozemstvu
Beograd, 27. maja (Tanjug). Ob tvojem rojstnem dnevu prejema maršal Tito še neprestano brzojavne pozdrave od naših predstavnikov in naših državljanov v inozemstvu, v katerih mu obljubljajo, da bodo storili vse, da bodo v inozemstvu seznanili javnost s pravim stanjem in resnico o naši državi s čimer bodo prispevali svoj delež pri gradnji socializma v Jugoslaviji.
Voditelji in nameščenci vojaške nprave Jugoslovanske armade v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja pravijo v svoji brzojavki maršalu Titu med drugim:
»Kakor v narodno osvobodilni borbi v kateri ste nas zmagoslavno vodili, imamo tudi danes neomajno zaupanje v Vas, tovariš Tito. Trdno smo prepričani, da bomo pod modrim vodstvom Komunistične partije z Vatni na čelu izpolnili vse obveznosti, ki smo jih prevzeli in dokazali s tem vsem obrekovalcem, da je pot nove Jugoslavije pravilna.«
Okrožni ljudski odbor Jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja je priredil v počastitev maršalovega rojstnega dne slovesen sprejem, na katerem so bili razglašeni uspehi prvo-
majskega tekmovanja in tekmovanja i akcija izzvala obsodbo in prezir vsega
našega delovnega ljudstva in da se bo razbila ob strnjenosti naše Partije in odločni volji naših delavcev, ki pod Tvojim vodstvom izvršujejo petletni plan in gradijo socializem.a Sindikalna podružnica generalnega konzulata FLRJ v Sidnevu v Avstraliji je poslala maršalu Titu naslednji brzojavni pozdrav:
»Napadi, ki se že skoraj leto dni ponavljajo, so nas še bolj povezali z Vami, ker se zavedamo, da branimo pravično stvar, ki mora zmagati.a Brzojavne pozdrave so poslali maršalu Titu tudi uslužbenci poslaništva in trgovskega zastopstva FLRJ v Buenos Airesu, v Bratislavi, v Košicah in Marseilleu.
Nameščenci veleposlaništva FLRJ v Varšavi so priredili slovesno akademijo, s katere so poslali maršalu Titu naslednjo brzojavko:
»Obljubljamo Vam, da bomo še bolj zavedno in vztrajno izpolnjevali svoje naloge kar bo najboljši odgovor sra-motilcem naše domovine. Načelo o enakopravnosti v odnosih med socialističnimi državami mora prej ali slej zmagati.a
v počastitev maršalovega rojstnega dne. Razdeljenih je bilo ob tej priliki 47 zlatih, 136 srebrnih in 295 bronastih značk.
Člani sindikalne podružnice jugoslovanskih predstavništev v New Yor-ku prisegajo v svoji brzojavki, da bodo z vsemi silami prispevali iz inozemstva pri gradnji socializma v Jugoslaviji ter razgalili gnusne klevete in gonjo Informbiroa proti tovarišu Titu, Partiji in jugoslovanskim narodom.
Nameščenci veleposlaništva v Oslu na Norveškem izjavljajo:
»Zavedamo se, da smo zmagovali s Teboj na čelu, prepričani pa smo prav tako, da bomo zmagovito zgradili tudi socializem.a
Člani sindikalne podružnice jugoslovanskega poslaništva v Haagu pravijo med drugim v svoji brzojavki:
»Imperialistični hujskači poskušajo s svojimi lažmi okrniti veličino dela, čigar organizator in pobudnik si Ti, tovariš Tito. Sedaj so se tem hujskačem pridružili tudi klevetniki iz držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze. Vsi smo vedeli, da bo njihova
Konferenca zunanjih ministrov v Parizu
Andrej Milinskš o nalogah vsenemikega državnega sveta
Pariz, 27. maja. (Tanjug) Na včerajšnji seji Sveta ministrov za zunanje zadeve, na kateri je predsedoval ameriški minister za zunanje zadeve Acheson, so nadaljevali z razpravo o prvi točki dnevnega reda. Ker je francoski minister Schuman zahteval pojasnitve glede sovjetskega predloga, Js sovjetski minister za zunanje zadeve Višinski ponovno navedel glavne točke sovjetskih predlogov. Sovjetska delegacija je mnenja, da ni mogoče doseči ekonomske in politične enotnosti Nemčije brez ustanovitve enotnega nemškega centralnega organa. Ta organ mora reševati vprašanja gospodarske in državne graditve, ki so pomembna za vso Nemčijo. Vsenemški državni svet je treba ustanoviti na podlagi sedanjih nemških gospodarskih organov v vzhodnih in zahodnih conah. Vsenemški državni svet mora Imeti funkcije vlade, biti mora organ s karakteristikami vlade, vrhovna oblast pa naj pripada nadzorstvenemu svetu.
Za Višinskim je govoril Acheson, ki je trdil, da se sovjetski predlogi ne nanašajo na bistvo vprašanje, temveč samo na »organizacijska in mehanična vprašanja«. Ponovil je prejšnjo izjavo, da je postavitev nadzorstvenega sveta drugotnega pomena in da ga je treba reševati za raznimi gospodarskimi problemi Nemčije.
Nato je francoski zunanji minister Schuman ponovno izjavil, da »težko razume sovjetskega delegata.« Bevin pa je ponovil Achesonovo pripombo, da bi bilo treba najprej rešiti več gospodarskih vprašanj.
Za govori Achesona, Schumana In Bevina je spet govoril Višinski. Rekel je, da vprašanje nadzorstvenega sveta ni vprašanje oblike, temveč vsebine in in da ga je nemogoče ločiti od bistva nemškega problema. Glede na pripombe zahodnih predstavnikov bi bilo morda potrebno proučiti vprašanje, ali je treba vse funkcije nadzorstvenega sveta obdržati v prejšnji obliki. Sovjetska delegacija je mnenja, da bi lahko rešili to vprašanje tako, da bi prenesli doicčene funkcije nadzorstvenega sveta na nemške organe, ne da bi to pesegio v pristojnost nadzorstvenega sveta kot organa za vrhovno oblast v Nemčiji.
Sovjetski delegat se je nato dotaknil gospodarskega položaja v zahodnih conah Nemčije, ki ga je Acheson v svojem govoru hvalil. Rekel je, da je mogoče govoriti o ekonomskem položaju v biconiji ne samo po podatkih, ki jih je navedel Acheson, temveč
tudi po indeksu cen in življenjskih stroškov. Po podatkih, ki jih je objavil statistični urad, se je dvegnil indeks cen živil od junija 1948 do začetka 1949 od 123.5'/o na 152.2®/«. Indeks cen industrijskih proizvodov se je dvignil v istem času od 175.6 na 216.2, splošni indeks pa od 154.8 na 190.6 pri čemer so vzete kot 100 cene iz leta 1948. Naravno je. da je to moralo vplivati na indeks življenjskih stroškov delavske družine. Ce vzamemo višino iz 1. 1937 kot 100, potem so znašali življenjski stroški v 1. 1946 125.1, V januarju 1948 125.9, v decembru 1948 pa so narasli na 144.1. Po podatkih hamburškega statističnega urada je dosegel indeks življenjskih stroškov delavske družine sedaj 190 v primeri z letom 1938.
Višinski je prav tako omenil zvišanje brezposelnosti v zahodnih conah. Po podatkih, ki jih je objavil britanski tisk v začetku maja, se je povečalo število brezposelnih v zadnjih petih mesecih za dva in pol krat.
Nato je Višinski navedel več dejstev, ki označujejo gospodarski položaj v sovjetski okupacijski coni Nemčije. Od začetka 1. 1945 je bilo zgrajenih veliko rudnikov, velikanskih električnih central in tovarn in obnovljeno veliko število podjetij lahke in prehranjevalne industrije. Bile so težave in so še, toda uspešno jih premagujejo. Čeprav vzhodna cona dolgo časa ni dobivala iz zahodnih con rjavega premoga in koksa, kovin, valjanih kovin
in drugega, je že v marcu 1. 1949 industrijska proizvodnja v vzhodni coni dosegla 96.6 •/• v primeri z 1. 1936. Proizvodnja črnega premoga je že 1. 1948 presegla višino iz 1. 1936. Proizvodnja električne energije, izkopavanje železne rude, proizvodnja stekla in trikotaže so presegle višino iz 1. 1936. Ti uspehi so bili doseženi v veliki meri zaradi gospodarskih in trgovinskih zvez z vzhodno in jugovzhodno Evropo in zaradi pomoči ZSSR, ki je uvažala traktorje, tovorne avtomobile, kmetijske stroje, kovine, valjane kovine in drugo gradivo in surovine. Gospodarska obnova vzhodne Nemčije se izvaja brez zunanjih dolgov. Pomoč vzhodni Nemčiji ni imela za posledico povečanje deficita, kakor je to bilo v biconiji. Proračun vzhodne cone je imel 1. 1948 pozitivni saldo 700 milijonov mark, letos pa bo znašal verjetno nad 30 ■/». V proračunu so povečane postavke za razvoj zdravstvene zaščite, prosvete in drugih panog kulturne zgraditve. Tako so se stroški za brezplačno zdravstveno zaščito povečali od 232 milijonov mark 1. 1948 na 290 milijonov v letu 1949. Kakor je znano — je končal Višinski — podobnega stanja ne zapažamo v drugih, močnejših državah na svetu, kjer mora prebivalstvo resno trpeti, kakor izjavljajo odločujoče osebe.
Po govoru ^Višinskega je bila seja zaključena. Na jutrišnji seji bodo ministri nadaljevali z razpravo o problemih, ki se nanašajo na enotnost Nemčije.
Kunmlntanška vlada se namerava preseliti v čunkfng
V kratkem se pričakuje bitka za Kanton
Peking, 26. maja. Agencija Nova Kitajska poroča:	Kitajska narodno
osvobodilna vojska je osvobodila važno pristanišče Ningpo v pokrajini Ce-king, mesti Jajo in Čeki, oblastno središče Sinčan, jugozahodno od Nlngpoa, ter prodrla do vznožja planine Ti-entaj.
Iz Kantona javljajo, da se bo kuo-mintanška vlada preselila v Cunking, čim se bo vnela bitka za Kanton, katere začetek pričakujejo že v kratkem.
Centralni komite Komunistične partije Kitajske je poslal osvobodilni armadi čestitko, v kateri izraža prepričanje, da se boste armada in ljudstvo na fronti in v zaledju še nadalje
borila proti ostankom protirevolucionarnih sil za dokončno osvoboditev vsega kitajskega naroda.
Film »Na svoji zemlji« v Londonu
London, 26. maja. (Tanjug) Britansko - jugoslovansko združenje v Londonu je organiziralo predvajanje jugoslovanskega filma »Na svoji zemlji«. Film, ki so ga predvajali pred nabito polno dvorano, je sprejelo občinstvo z velikim navdušenjem in odobravanjem. Navzočih je bilo tudi več britanskih poslancev.
Industrijski delavci Moskve in moskovske oblasti so presegli plan za tri leta povojne stalinske petletke ter dosegli za 7 milijard 500 milijonov rubljev nadplanskih presežkov. Lansko leto je izročila moskovska industrija državi nadplanske presežke v vrednosti dveh- milijard rubljev. Do letošnjega februarja je več ko 600 moskovskih podjetij doseglo raven proizvodnje po petletnem planu.
Prosvetne razmere v Mandžuriji. Število učencev v Mandžuriji se je v zadnjih treh letih povečalo na 3,800.000, število študentov za 500«/« nasproti stanju iz dobe kuomintanške okupacije, število učencev osnovnih šol pa za 150°/o. Največ študentov in učencev je iz delovnih in kmečkih družin. Od
4.692.000	učencev, ki se uče v več ko
36.000	osnovnih šolah, je 80°/o otrok delavcev in kmetov, ki so se poslužili agrarne reforme. V srednjih šolah je 570/0 učencev, ki so otroci delavcev in kmetov.
Forrestal napravil samomor. Bivši ameriški minister za obrambo James Forrestal je v nedeljo ob 2. skočil skozi okno šestega nadstropja v bolnišnici, kjer je bil že več časa, ker je obolel na živcih.
Stavke v Britaniji leta 1948. Po statističnih podatkih britanskega ministrstva za delo je bilo leta 1948 v Veliki Britaniji 1759 stavk, pri katerih je sodelovalo 426.000 delavcev. Zaradi stavk je šlo v izgubo 1,240.000 delovnih dni. Iz istih podatkov je razvidno, da je bilo leta 1948 38 stavk več ko prejšnje leto.
Češkoslovaška trgovinska pogajanja s kapitalističnimi državami
Praga, 27. maja. Češkoslovaška telegrafska agencija poroča: V Pragi so v teku priprave za bližnje trgovinsko-politične razgovore z Veliko Britanijo, ki bodo ob koncu meseca v Londonu, ter za trgovinske razgovore z Avstrijo, ki se bodo začeli 8. junija v Pragi. Podobni razgovori bodo junija tudi s Francijo.
Sovjetska zveza bo dobavila Egiptu 100.000 ton žita
London, 27. maja. Radio London javlja, da sta Sovjetska zveza in Egipt sklenila trgovinski sporazum, po katerem bo Sovjetska zveza dobavila Egiptu 100.000 ton žita, Egipt pa Sovjetski zvezi bombaž.
Veliko povečanje blagovne zamenjave med Poljsko in Švedsko
Pariz, 26. maja. (Tanjug) Češkoslovaški časopis »Paralelle cinquante«, ki izhaja v Parizu v francoskem jeziku, poroča, da trgovinska pogajanja med Poljsko in Švedsko dobro napredujejo. Podpisan je protokol za novo trgovinsko pogodbo, ki določa povečanje zamenjave za 254 «/0 v primeri z minulim letom
Šanghaj: Nankinška ulica
V Crni vasi druga obdelovalna zadruga v Ljubljani
Ljubljana 27. maja
Za zgledom, ki ga je včeraj dalo 6martno ob Savi, so šli danes kmetje iz Crne vasi. Tako ima Ljubljana že drugo obdelovalno zadrugo in jih bo imela v kratkem še več. Na ustanovitev obdelovalne zadruge se pripravljajo v Zadobrovi, v Slapah, v Polju, Vevčah, Tomačevem in drugod.
V Crni vasi so začeli misliti na ustanovitev obdelovalne zadruge letošnjo pomlad. Sestali so se najnaprednejši Janez Kramar, Ivan Vidmar, Tone Sile, Lenaršič in drugi ter začeli razpravljati, kako bi uresničiti izrečeno zamisel in tako sledili pozivu Partije. Počasi se je krog kmetov, ki so spoznali, da je njihova boljša bodočnost le v obdelovalni zadrugi, vedno bolj večal. Čeprav so se nekateri držali ob strani in kazali, da jim ni za zadrugo, tistih, ki so doumeli veliki pomen širjenja socializma na vas, niso mogli več zadržati. Do včeraj zjutraj se je za ustanovitev zadruge izjavilo 15 kmetov.
Toda o obdelovalni zadrugi so razpravljali tudi po tistih hišah, od koder ni bilo ljudi na sestanke, na katerih se je razpravljalo o vsem zadružnem življenju in zadružnih odnosih. Kmetje so se zavedali, da gre za veliko odločitev in mnogi so zadnji hip sklenili, da hočejo tudi biti med ustanovitelji. Zavrgli so omahovanje in vse pomisleke ter se včeraj in danes javljali za vstop v obdelovalno zadrugo. Tako se je do začetka občnega zbora prijavilo blizu 30 gospodarstev, ki imajo skupno okoli 66 družinskih članov. V novo obdelovalno zadrugo v Crni vasi Je vstopilo približno pol vasi in bo zadruga imela okoli 200 hektarjev zemlje. Med kmeti, ki so se prijavili za zadrugo, imajo večino srednji kmetje, štirje so veliki kmetje, drugi pa mali kmetje.
Prav to, da se je skoraj polovica kmetov odločila za vstop zadnji hip, pa je povzročilo, da občni zbor ni tekel tako gladko kakor včeraj v Šmartnem. Vtis je bil, da mnogim novim zadružnikom še vedno niso jasne nekatere najosnovnejše stvari in da se zato tako dolgo mudijo okoli nekaterih vprašanj, kakor so ohišnica, zakupnina, vpisnina, članska vloga, ker niti prav ne razumejo njihovega pomena za bodočnost in napredek njihove nove zadružne skupnosti in njih samih. Vsekakor bo naloga novega upravnega odbora, da v interesu
čim hitrejšega napredka zadruge ■
takimi zadružniki, ki so poštene volja in ki še ne razumejo vseh teb stvari, ponovno razpravlja in jim jib tolmači.
Tudi ni prav, da se na ustanovnem občnem zboru ne objavi, kar se je zgodilo že včeraj v Šmartnem, koliko zemlje, koliko živine, strojev in drugega prinaša zadružnik oziroma vsako gospodarstvo v zadrugo. Vsak zadružnik, ki vstopa v zadrugo, ima pravico vedeti, s kakšnim deležem vstopa vanjo njegov sosed ali sovaščan, presoditi mora njegovo poštenost, saj sam najbolj pozna njegove dejanske razmere. V obdelovalni zadrugi ne gre samo za združitev delovne sile, temveč še veliko bolj za združitev zemlje in orodja. Zato mora ustanovni občni zbor zvedeti ne samo za imena tistih, ki so podpisali pristopne izjave, temveč tudi velikost in obseg njihove vloge, da lahko presodi, ali pristopajo pošteno ali pa so pred vstopom zagrešili kakšno nedopustno špekulacijo na račun nove socialistične skupnosti.
Ko so se dogovorili o vseh običajnih točkah — zadruga bo prvega tipa — so si zadružniki izvolili upravni odbor s predsednikom Janezom Kramarjem ter odborniki Ivanom Vidmarjem, Jožetom Lenaršičem, Fani Zadnikarjevo, Jožetom Japljem, Janezom Klančarjem in Stanetom Mezetom. Z veseljem so pozdravili številna zastopstva raznih sindikalnih podružnic, ki so jim prinesla pozdrave in darove. Tako jim je delovni kolektiv mestnega podjetja »Unitasa prinesel v dar lepo nahrbtno škropilnico, kolektiv pivovarne »Uniona omarico za prvo pomoč z zdravili, kolektiv Carkarjeve založbe in Ljudske pravice večje število knjig, kolektiv Titovih zavodov »Litostroj« knjige in okusen obtežilec, izdelan v obliki znaka tovarne, mestni ljudski odbor OF jim Je pa podaril lep radijski aparat. Ob zaključku je zadružnikom spregovoril nekaj toplih besed predsednik mestnega ljudskega odbora Matija Maležič, ki jim je čestital v imenu mestnega komiteja Partije in Fronte. Vsem darovalcem so zadružniki obljubili, da se bodo prav tako, kakor se delavci po tovarnah, trudili, da čim prej skupno izpolnimo petletni plan in zaživimo boljše in lepše življenje. Spontano so ob koncu zapeli našo himno, nato pa so se iz barjanske šole, kjer je bil ustanovni občni zbor, podali v vas, da se skupno povesele svoje velike odločitve.
V nedelji» bo zadnji pregled posevkov Industrijskih rastlin
Doslej je bilo že več pregledov posevkov industrijskih rastlin, ki pa niso dali še zadovoljnih rezultatov. Izpolnitev plana setve industrijskih rastlin je ena najvažnejših gospodarskih nalog. Ker zajema pregled setve širok krog pridelovalcev, zahteva tudi dobro organizacijo in sodelovanje velikega števila aktivistov. Dosedanji pregledi ravno v tem pogledu niso bili v mnogih okrajih dobro izvedeni. Najslabše rezultate pri dosedanjih pregledih po-kazujejo najmočnejši štajerski okraji, ker niso izvedli dosedanjih akcij v takem obsegu, da bi zajeli celoten okraj, temveč so ga zajeli samo delno.
Po prejetih poročilih je ugotovljeno, da so ti okraji v setvi sončnic in bučnic še precej pod planom. Po zadnjih podatkih je evidentirana setev v teh okrajih takole: Ptuj 45.50%, Murska Sobota 71.79%, Lendava 80.50%, Radgona 56.80%, Celje-okolica 28.60%,, Dravograd 47.20%, Mozirje 66.90% in Poljčane 56.50%. Evidenca etve bučnic je odstotno še slabša. Setev sončnic je vse povsod do malega izvršena, zato ne kažejo gornji podatki odstotka setve, pač pa kažejo v kakšnem obsegu je bila setev pregledana. To je znak, da so bili pregledi v gornjih okrajih slabo izvedeni. Setev sončnic in drugih industrijskih rastlin je opravljena v mnogo večjem obsegu, vendar ni evidentirana. Pri dosedanjih pregledih so mnogi okraji polagali večjo pažnjo
na pregled sklenitve pogodb in opuščali pri tem pregled posevkov, ki je najvažnejši del akcije.
Glede na nezadovoljive rezultate dosedanjih pregledov, ki so najbolj pereči v zgoraj navedenih okrajih, se pa pojavljajo tudi v drugih nenavedenih okrajih, vendar ne tako izrazito, moramo v nedeljo organizirati zadnji pregled posevkov vseh industrislcih rastlin. Za organizacijo in uspešno izvedbo so odgovorni okrajni operativni štabi. Nedeljski pregled naj se osredotoči prvenstveno na ugotavljanje posevkov vseh industrijskih rastlin. Vsi okraji naj mobilizirajo dovolj sodelavcev in opravijo pregled v tistih krajevnih ljudskih odborih, ki doslej niso bili pregledani, ali so bili slabo pregledani. Kjer so posevki točno ugotovljeni naj se pregled opusti. Pri tem naj se ugotavljajo vse posejane površine ali količine industrijskih rastlin tudi pri tistih pridelovalcih, ki iz kakršnegakoli’ razloga svojega posevka niso predhodno sklenili pogodbe. Točna ugotovitev posevkov je temelj za bodoči plan odkupa, zato mora biti natančno izvedena.
Nedeljski pregled naj se organizacijsko dobro pripravi in izvede po navodilih in načinu, ki je bil predpisan od republiškega operativnega štaba. Končni rezultati morajo biti ugotovljeni do
31.	t. m. in dostavljeni republiškemu štabu.
Ca se Badìa
Kitajske p<
Ko so ameriški »svetovalci« z generalom Marshallom na čelu leta 1946 prispeli na Kitajsko, da podpro majavi Cangkajškov režim, prav gotovo niso niti v sanjah pomislili, da bodo že v letu gospodovem 1949 morali pobrati šila in kopita in da je pomenila pomoč nad 4 milijarde 300 milijonov dolarjev, poplava ameriškega blaga predvsem pa moderno ameriško orožje prav toliko, kakor da so vsa dobra tri leta z rešeti polnili sode brez dna.
Poleti 1946 so ameriški novinarji poročali iz Kitajske: »Kuomintangovi generali se bahajo, da bodo njihove arcade s pomočjo ameriškega orožja razbile in uničile kitajsko narodno osvobodilno armado v šestih mesecih.a Ameriško orožje je res prihajalo. »Nikoli v zgodovini«, tako je pisal list »China Digest«, »še ni padlo v kakšno deželo toliko tujega zlatega dežja in orožja.« Minilo je le 5 krat 6 mesecev, a uničene in razbite so Cang-kajškove čete, narodno osvobodilna armada pa je medtem osvobodila vso Mandžurijo z dvomilijonskim Muk-denom in Harbinom, prinesla svobodo bogatim obmorskim in vzhodnim pokrajinam severno od Jangcekianga, z mesti Peking, Tiencin in Hankov, prodrla tudi preko Jangceja, zasedla prestolico Nanking, mesta Hangčov, Venčov, Nančang, osvobodila največje kitajsko trgovsko in industrijsko mesto Šanghaj, ki ima 6 milijonov prebivalcev, in se poiavila daleč na jugu globoko v pokrajinah Fukien in Ki-sngsi. Najpomembnejši in največji
pots pil a...
rspektive
rudniki železa, premoga, vrelci nafte, pa tudi glavna središča za proizvodnjo jekla so danes na osvobojenem ozemlju, na katerem živi nad 250 milijonov ljudi.
Prijateljev nas bog obvaruj
Stiri leta so monopolistični krogi ZDA — da ne govorimo o prejšnjih stoletjih izkoriščanja in nasilnih osvajanj — razvnemali na Kitajskem bratomorno vojno, podpirali kapitulantski in pri ljudstvu osovraženi Cangkajškov režim, zraven pa ropali deželo, Ko so njihovi načrti propadli zaradi odločne volje in naporov ljudstva, ki hoče svobode in napredka — kolesa zgodovine ni mogoče zavrteti nazaj, teženj po svobodi pa ne zadušiti tudi z najbolj nasilnimi sredstvi — so nenadoma spremenili taktiko. Pravijo, da je treba »odmakniti roke od Kitajske«, »se sprijazniti« s porazom, najti neki »način sožitja »z Mao Ce Tungom.
Vsi ameriški časopisi, ki zadnje tedne posvečajo dogedkom na Kitajskem po več stolpcev prostora, ponavljajo vedno isto pesem: Kitajska stvar je za Američane izgubljena.
Kislo grozdje in sladki obrazi
»Komunisti bodo zmagali, kadar in kakor bodo hoteli.«... piše posebni dopisnik lista »Continental Daily Mail« Frank Robertson. A. T. Steele, posebni dopisnik »New York Herald Tribune« na Kitajskem pa pravi: Očitno je, da je vojaško Kitajska izročena povsem na milost komunistom. Nacionalistične čete morejo zavleči ne
pa zadržati napredovanja rdečih.« V komentarju k poročilom Steeleja je isti list 20. maja pisal: »Večina izkušenih opazovalcev na Kitajskem se strinja z našim dopisnikom A. T. Ste-elejem v mnenju, da so nadaljnje komunistične zmage na bojišču skoraj popolnoma gotove.«
Iz zasedenega Šanghaja je pisal istemu listu tudi Steward Alsop v reportaži z naslovom »V preplašenem mestu«: »Nič ne more zaustaviti komunistov, da ne bi zasedli Šanghaja.« (Napoved se je že uresničila!). Glede Kantona, sedanje prestolice kuomin-tangovega režima, daleč na jugu, pa posnemamo iz ameriških listov, da je že sredi maja garnizijski poveljnik general Jeh Sao razglasil v mestu obsedno stanje in svetoval vsem, ki lahko zapuste mesto, naj to store.«
Ko je nedavno skupina ameriških senatorjev vztrajala na tem, naj bi. .ZDA nadaljevale s pošiljanjem pomoči Cangkajškovemu režimu, so vsi poslovni ljudje iz Kantona in Šanghaja poslali ameriškemu zunanjemu ministrstvu telegram, v katerem energično protestirajo proti novi pomoči nacionalistom, trdeč, da ta pomoč ne bi nikomur služila in bi bilo le razsipanje denarja ameriških davkoplačevalcev.«
Kitajski nacionalistični listi pišejo zdaj v svojih uvodnikih: »Treba se je sprijazniti s tem, da smatramo ameriške imperialistične elemente (!) za svoje najhujše sovražnike, po vseh obljubah, ki so nam jih dali, a jih niso držali.«
Ameriško-britanski trgovinski krogi, kakor poroča »United- Press« iz Hongkonga, pa so mnenja, da je zavzetje
Kitajske s strani narodnoosvobodilne vojske že izvršeno dejstvo in da so zato pripravljeni obnoviti poslovne stike z osvobojenimi področji. Zato si resno prizadevajo, priti v stik z Mao Ce Tungom in njegovimi upravnimi oblastmi. United Press še dodaja, da se je njegov dopisnik že razgovarjal z uvozniki in izvozniki raznega blaga in s predstavniki petrolejskih, letalskih in paroplovnih družbjia ni našel niti enega, ki bi bil toliko nezaupljiv, da bi zavračal kupčijo s komunisti.«
New York Herald Tribune je 17. maja z velikim naslovom prinesel daljši dopis o tem, da se »poslovni ljudje« vračajo v severno Kitajsko.«
Skozi zadnja vrata
Polom Cangkajškovega režima in njegovih domačih in tujih pomagačev je popoln. Vendar pa bi napačno sklepali, če bi iz bombastičnih dopisov in skesanega trkanja na prsi sodili, da so se ameriški monopolisti Kitajski in svoji imperialistični strategiji na Daljnem vzhodu kratko in malo odrekli.
Skupaj s kolonialnimi krogi Velike Britanije, Francije in Nizozemske si prizadevajo ustvariti nov varnostni pas, da bi Kitajsko držali v šahu in preprečili, da bi se vpliv kitajske revolucije ne razširil med uporne narode južne in južnovzhodne Azije. V zvezi s tem vedno več govore o Indiji in o predsedniku Nehruju,ki naj bi bila »protiutež« Kitajski in Mao Ce Tungu. Imperialistične spletke na Japonskem (na Japonsko in Filipine Američani največ gradijo) in v Južni Koreji, na Malgjskem, v Indokini, in v Birmi se nadaljujejo. Tudi na Kitajskem hočejo obdržati svoja oporišča. Prav ta teden
smo brali v listih, da Američani v Cingtao, pristanišču na Santunškem polotoku,- povečujejo svoje kopne, pomorske in letalske sile. Angleži pravijo, da se ne nameravajo umakniti iz Hongkonga. Cangkajšek pa skuša, spet s pomočjo svojih starih prijateljev, organizirati obrambo na otokih JFor-mozi in Hainanu.
Nekateri se tolažijo, da tudi na kitajski celini ni še vse izgubljeno. »New York Herald Tribune« piše 20. maja v članku »Izgledi na Kitajskem« takole: »Je pa vendar še neka stranska možnost, da bi se položaj zboljšal. Ce bodo Cangkajšek in njegovi pristaši v desnem krilu kuomintanške stranke dovolili drugim možem, da prevzamejo popolno vodstvo na južnem Kitajskem, lahko nastane trdo jedro odpora proti komunizmu okoli maršala Li-Tsung-Jena in generala Pai Cung Hsija«.
Poleg teh dveh generalov, ‘ki naj bi zaustavila napredovanje narodnoosvobodilne armade v južne province, upajo ameriški monopolistični krogi na generale in pokrajinske guvernerje v pokrajinah Hunan, Kvečou in Junan, predvsem pa v Sečuanu — prostrani in rodovitni pokrajini, ki je obdana od visokih gora (glavno mesto Cungking) in v sevemozahodnih predelih dežele (kjer hočejo razvneti versko mržnjo in nacionalne razprtije), ki naj bi v ugodnem trenotku skočili v hrbet narodnoosvobodilni vojski.
Računi brez krčmarja
Upanja na kakšen poseben nspeb vse te imperialistične spletke nimajo. Med najvažnejšimi vzroki za to je brez dvoma vojaška in moralna sila narodnoosvobodilne vojske, ki je doslej z uspehom premagala še vse večje te-
žave, na drugi strani pa popoln vojaški in gospodarski polom kuomintan-govega režima. Tudi drugi temelji, na katerih zidajo imperialisti, so precej majavi. Za otoka Formozo in Hainan so amriški dopisniki in izvedenci mnenja, da sta središče velikega nezadovoljstva proti kuomintangovi vladi in da je dvomljivo, koliko časa se bosta mogla ustavljati narodnoosvobodilni vojski brez pomembnejše tuje pomoči. Nekateri so se tolažili s tem, da za zavzemanje otokov NOV nima mornarice, a poročlia zadnjih tednov govore vedno o novih enotah kitajske vladne mornarice, ki stopajo na stran narodnoosvobodilne vojske.
Prostrane predele južnih pokrajin Kvantung. Kvangsi in Junan že itak nadzorujejo kitajski partizani (okoli
60.000	do 80.000). Pri obrambi teh pokrajin. kakor tudi zahodnih in severozahodnih pokrajin pa se Kuomintang itak mani opira na svoje vojaško moč. kakor računa z geografskimi činitelji, ugodnimi za obrambo. Prav kmalu pa sé bodo morali kuomintangovi maršali in generali, pa tudi njihovi ameriški zaščitniki sprijazniti z dejstvom, da je kitajska stvar zanje prav zares izgubljena.
Ne pri zadnjih ne pri stranskih vratih se ne bodo mogli več vtihotapiti na Kitajsko, da bi tam vladali. Prav tako ne bodo z organiziranjem varnostnega pasu preprečili, da bi 9e vpliv kitajske revoluelle ne razširil med uporne narode Južne Azije. Stvar je namreč prav taka kot da bi hotel kdo s tremi policaji zapreti poslopje, ki ima dvnippt izhodov Vrh ♦»va pa tudi noben kifpisVì ee ameriški zid ne more misli zagraditi poti.	N, K«
/
St IM / SOBOTA, J8. MAJA 1949
StOTENSKI
Posekan in izdelan les je treba sproti odvažati iz gozdov!
FOROCEVAtEO
STRAN S
Gozdarskega plana, ki Je določen Irontnim gozdarskim brigadam, samo s sečnjo in izdelavo lesa ne bomo dokončno izpolnili, če v prav isti meri ne bomo poskrbeli tudi za izvoz lesa iz gozdov do kamionskih cest, odtod pa na lesne obrate, postaje itd. Po gozdovih, kjer delajo frontne brigade, se z vsakim dnem kupičijo kubiki izdelanega lesa vseh sortimentov. Nujno je treba poskrbeti, da pride ves ta les do kamionskih cest in dalje na določena mesta. Po planu je treba izvoz lesa iz gozdov tako organizirati, da bomo les sproti odvažali in se nam ne bo zatrpaval po sečiščih ter brigadam delal napotja.
Vzporedno z zbiranjem frontovcev In sestavljanjem brigad morajo po okrajih poskrbeti tudi za to, aa bo povsod organizirane dovolj prevozne 6ile. Po uredbi o prevoznih storitvah v gozdarstvu so okraji dolžni mobilizirati zadostno število potrebnih voznikov. V nekaterih okrajih sicer izdajajo po administrativni poti pozive voznikom za obvezne vožnje, ninče pa se ne pobriga, da bi ti vozniki pc navodilih gozdarskih štabov zares tudi vozili.
Tako je ponekod postalo že kar pereče vprašanje prevoza lesa. V kranjskem okraju pa se niti okrajni poverjenik za gozdarstvo Peter Arnež kdove kako vneto ne pobriga, da bi čimprej organizirali prevoz lesa. Kljub jasnim smernicam in konferenci na gozdnem gospodarstvu stvar zavlačuje, medtem pa po gozdovih rasejo kubiki izdelanega lesa. Sam okrajni poverjenik
za gozdarstvo ščiti pri Sv. Katarini nad Tržičem in na Jezerskem voznike na ta način, češ da imajo svoj zadružni plan itd. V tej veliki akciji gozdarstva zadružni plan ne sme biti krinka, za katero bi se sabotersko skrivali vozniki, ki bi sicer lahko vozili. Ta oportunizem in v nekaterih primerih tudi saboterstvo bi pač gozdarski poverjenik ne smel opravičevati z izmišljenimi potrebami zadružnega sektorja!
V celjskem okoliškem okraju so mobilizacijo voznikov vzeli resno in so po današnjem poročilu zbrali že 415 voznikov, ki bodo sedaj po raznih
upravah vozili les do kamionskih cest ali pa naravnost na določena skladišča. Izrazite saboterje, ki so se skušali odtegniti po uredbi določeni dolžnosti in sabotirati kljub konjem in vozovom naš gozdarski plan, pa so temeljito kaznovali z zaplembo'konj ali denarnimi kaznimi. Dobro so organizirali voznike na področje kočevskega gozdnega gospodarstva. Iz tolminskega okraja pa poročajo, da so gozdne uprave slabo poskrbele za njihove voznike, ki so prišli na delo. Nih^e ni zanje poskrbel, kakor bi bilo treba poskrbeti ipo navodilih, ki so jih dobile vse gozdne uprave.
Razpored prostovoljne gozdarske akcije v nedeljo 29. t. m.
Delovno mesto Gozdno gospodarstvo;
Štev. proštov.
Proštov, organizira
Novo mesto	180	OOOF Novo mesto
Slovenj gradeč	493	OOOF Dravograd
Maribor	700	MOOF Maribor
Celje	293	MOOF Celje
Tolmin	800	OOOF Tolmin
Ribnica	250	MOOF Ljubljana
Ljubljana	780	MOOF Ljubljana
industrijska podjetja:		
Bled	830	OOOF Jesenice
Celje	50	MOOF Celje
Sevnica	140	OOOF Krško
Cerknica	115	OOOF Postojna
Nazarje	40	OOOF Šoštanj
Straža	100	OOOF Novo mesto
St. Peter na Krasu	30	OOOF Postojna
Ribnica	100	MOOF Ljubljana
Maribor	55	MOOF Maribor
Postojna	160	OOOF Postojna
Ajdovščina	50	OOOF Gorica
Ilirska Bistrica	45	OOOF Ilirska Bistrica
Ljubljana	161	MOOF Ljubljana
Škofja Loka	130	OOOF Kranj
Logatec	170	MOOF Ljubljana
Pohorje	115	MOOF Maribor
a skladišča:		
Brezovica	10	MOOF Ljubljana
Prestranek	100	MOOF Ljubljana
Sapjane	50	OOOF Ilirska Bistrica
et z lesom:		
Jesenice	555	OOOF Jesenice
Grosuplje	20	MOOF Ljubljana
Stična .	20	MOOF Ljubljana
Vrhnika ,	100	MOOF Ljubljana
Dolsko	50	MOOF Ljubljana
Škofja Loka	30	OOOF Kranj
Videm (Krško)	10	OOOF Krško
Sromlje	10	OOOF Krško
Brežice	5	OOOF Krško
Šmartno (Paka)	30	OOOF Šoštanj
ne:		
Duplica	100	Min. za gozdarstvo, Ljubljana
Tov. pohištva N. Gorica	30	OOOF Gorica
Kopitarna Sevnica	10	OOOF Krško
Tovar, strojil, Majšperk	20	OOOF Poljčane
Tov. les. ploš. 11. Bistrica	10	OOOF Ilirska Bistrica
Gozdne direkcije naj preko svojih gozdnih uprav pravočasno pripravijo vse potrebno, da bodo delovna mesta za nedeljske prostovoljce oskrbljena z zadostnim številom primernega orodja. Preskrbijo naj, da bodo na delovnih mestih odgovorni tovariši, ki bodo delo strokovno vodili in pomagali, da se storilnost dela nedeljskih akcij poveča. Okrajni oziroma mestni odbori OF naj storijo vse potrebno, da njihove skupine dospejo na določena delovna mesta.
Skupine prostovoljcev iz Ljubljane bodo vodili strokovnjaki iz ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo, kateri bodo odgovarjali za prevoz in razporeditev dela. Vodje skupin iz posameznih ustanov naj se javijo pol ure pred odhodom vlaka pri glavnem reditelju na kolodvoru, ki bo imel rdeč trak na rokavu. Ta bo dodelil vsaki skupini posebnega voditelja - strokovnjaka in prijavljeno število vozovnic. Operativni štab za mesec gozdarstva pri IOOF Slovenije.
RAZSTAVA del slovenskih impresionlstot* je odprta v Moderni galeriji
dnevno od 8 do 18.
Indi sindikalne brigade pomagajo Izpolnjevati gozdarski plan
Na osnovi lanskoletnih izkušenj se je republiški štab letos že takoj januarja odločil nadaljevati sečnjo drv z izboljšanimi organizacijskimi prijemi. V prvi vrsti je bilo treba odpraviti lansko napako, ko se je sečnja začela konec oktobra in so kratki zimski dnevi, čeprav mile zime, delo otežko-čali. S sečnjo je treba začeti že takoj v maju, juniju in juliju, ki so za posek lesa najugodnejši, obenem pa se drva, izdelana v teh mesecih, lahko dodobra presuše.
Primer takega pravilnega razumevanja in takojšnjega reševanja postavljene naloge so pokazali člani nekaterih ljubljanskih sindikatov. Združeni v manjše brigade oz. skupine že od začetka marca marljivo podirajo drevesa in koljejo metrska polena, ki jih bodo grela v mrzlih zimskih mesecih. Glavna direkcija za promet z lesom je nakazala trgovskemu podjetju »Kurivo« v Ljubljani 35.000 prm lesa na panju za potrebe tistih sindikatov, ki bodo sodelovali pri izdelavi drv. Prva, ki je odšla podirat les je bila skupina mestnega trgovskega podjetja »Pecivo«. Sledili so ji člani sindikalnih podružnic Litostroja, Gostinstva, Slovenskega poročevalca, Narodne banke, DOZ-a in drugih ljubljanskih podjetij in ustanov. Ti delovni kolektivi so doumeli pomen pravočasne preskrbe svojih članov ter podjetij in ustanov z drvmi, takoj sestavili delovne skupine in se med prvimi lotili sečnje in izdelave bukovih drv.
Ko se v teh mesecih z vsemi močmi borimo za čim uspešnejšo izvedbo gozdarskega plana, ne smemo podcenjevati pomoči, ki jo daje temu planu republiški štab za sečnjo drv in zanemariti zaradi frontnih brigad tistih sindikalnih kolektivov, ki že več kot mesec dni uspešno pomagajo gozdnim gospodarstvom pri sečnji drv, namenjenih za plansko oddajo. Tudi te sindikalne brigade in skupine morajo uživati vse pravice in ugodnosti, ki jih imajo stalne frontne brigade.
V splošnem gozdna gospodarstva razumejo pomembnost te pomoči, ki je zlasti velika v pomladanskih mesecih, ko poljedelska dela odvzamejo gozdarskemu planu precej delovne sile. Zato gozdna gospodarstva tem sindikalnim brigadam vsestransko pomagajo pri njihovih naporih.
Po vzgledu ljubljanskih sindikatov naj se pri preskrbi svojih članov, podjetij in ustanov s potrebnimi količinami drv ravnajo tudi drugi delovni kolektivi, zlasti po industrijskih središčih, v Mariboru, Celju, Kranju in drugod.
Ne zapravljajmo doseženih uspehov v boju s koloradskim hroščem
V dosedanji borbi proti koloradskemu hrošču smo dosegli že velike uspehe. Vendar nas ti uspehi ne smejo zavajati v lahkomiselnost, ki bi imela lahko strašne posledice pri izvajanju letošnje borbe. Letos smo organizirali že troje množičnih pregledov, ki pa so jih okraji izvedli le deloma, nekaj zaradi izredno slabega vremena, nekaj pa zaradi skrajne malomarnosti odgovornih tovarišev na nekaterih okrajnih ljudskih odborih. Na okuženih zemljiščih so dnevni pregledi krompirjevih nasadov. Do sedaj okužbe še nismo našli. To dejstvo samo nas ne sme premotiti. Vemo, da so se lansko leto na okuženih njivah preostale ličinke popolnoma razvile, se podale v zemljo ter se tam zabubile. Iz teh bub so se razvili v jeseni hrošči, ki so se v letošnji spomladi gotovo pojavili na krompirju. Po vsem tem ni treba več poudarjati važnosti množičnih pregledov vseh krompirišč ter dnevnih pregledov okuženih njiv.
Naše ljudstvo se v polni meri zaveda nevarnosti, ki jo predstavlja koloradski hrošč za naše gospodarstvo ter ne bo trpelo ljudi, ki podcenjujejo važnost akcije in jo skušajo sabotirati. Posebno resno opozarjamo kmetovalce in lastnike krompirjevih njiv, da dnevno pregledujejo svoje krompirjeve nasade. Njihova dolžnost je, da takoj javijo najdeno okužbo. V tem primeru jim bo oblast v polni meri pomagala. Ce bo okužba ostala vsied malomarnosti pri pregledih ali pri izpolnjevanju uredbe o zatiranju koloradskega hrošča neodkrita in bodo to okužbo ugotovili uradni organi pri kontrolnih pregledih, bodo krivci najstrožje kaznovani.
Budnost in doslednost nas vseh sta nam edini porok, da dokončno uničimo koloradskega hrošča.
Min. za kmet.
Uprava za zaščito rastlin
Teden borbe proti tuberkulozi
Danes se je začel po vsej državi »Teden^ borbe proti tuberkulozi«, ki ga je organizirala sekcija za protitu-berkulozno borbo pri centralnem odboru jugoslovanskega Rdečega križa.
Centralni odbor jugoslovanskega Rdečega križa in republiški odbori v večjih mestih so pripravili za teden protituberkulozne borbe propagandne lepake in gesla, radijska predavanja, članke za tisk, razstave in propagandne izložbe. V mnogih mestih bodo predvajali poučne filme o tuberkulozi in diapozitive. Predavanja bodo tudi v šolah, kmečkih obdelovalnih zadrugah, tovarnah, ustanovah, frontnih organizacijah itd. Da bi dobili sredstva za kritje stroškov protituberkuloznega tedna, bodo nabiralne akcije, prodajali
bodo markice, odbori Rdečega križa in druge množične organizacije pa bodo prirejali kulturne in fizkulturne prireditve.
V Ljubljani so včeraj v okviru protituberkuloznega tedna v dvorani ministrstva za socialno skrbstvo odprli razstavo, ki kaže uspehe in prizad vanja naše ljudske oblasti v boju proti jetiki. Razstavo je priredila protituber-kulozna sekcija v Ljubljani. Razstavo je otvorila tov, dr. Beblerjeva, ki je poudarila pomen boja proti jetiki in uspehe v Sloveniji na tem področju, o jetiki pa je povedal nekaj besed tovariš dr. Furlan, načelnik inštituta na Golniku. Razstava bo odprta ves čas protituberkuloznega tedna.
Po vsej državi ustanavljajo otroške mlečne restavracije
Te dni so po vsej državi priprave za otvoritev otroških mlečnih restavracij, ki bodo zboljšale dopolnilno preskrbo otrok naših delovnih ljudi z mlekom in mlečnimi izdelki, zelenjavo, sadjem in različnimi sadnimi sokovi. Do 1. junija letos bodo odprli v vseh industrijskih in 'rudarskih središčih, pa tudi v vseh večjih mestih 155. mlečnih restavracij, do septembra pa še nadaljnjih 168. V teh restavracijah bodo imeli dopolnilno preskrbo otroci od 3 do 14 let. Povečini bodo v parkih, zooloških vrtovih in drugih krajih, kjer se zbirajo in zabavajo otroci.
Otroške restavracije bodo organizirala in preskrbovala posebna podjetja v sodelovanju z mestnimi ljudskimi odbori in množičnimi organizacijami. Mleko in mlečne izdelke bodo dajale restavracijam iz svojih prostih presežkov kmečke obdelovalne in kmetijske zadruge, ki bodo prevzele patronat nad posameznimi restavracijami,-Razen posebnih podjetij in kmečkih obdelovalnih ter kmetijskih zadrug bodo restavracije preskrbovala, dokler ne bo organizacija patronatov utrjena, lokalna in republiška odkupna podjetja. Podjetja, ki bodo odprla otroške restavracije, bodo uredila prostore s pomočjo ljudskega odbora. V otroške restavracije bodo spremenili kavarne, bifeje in slaščičarne, ki ne poslujejo dobro. Razen tega bodo odprte restavracije v delavskih kolonijah, kjer bodo delavskim otrokom dajali celodnevni obrok hrane.
Otvoritev otroških restavracij je nov dokaz skrbi, da bo zagotovljena dopolnilna preskrba glede glavnih živil ne samo otrokom v zavetiščih, otroških jaslih in drugih socialnih ustanovah, ampak tudi otrokom delavcev in nameščencev izven teh ustanov. Otroci bodo dobili do 500 gr mleka dnevno in neomejene količine zelenjave ter sadja. S tem se bo prehrana otrok znatno zboljšala.
V Ljubljani bodo v kratkem odprli 10 otroških restavracij, do avgusta pa bomo imeli v našem mestu 16 takih restavracij. Po rajonih so že ustanovljene komisije, v katerih predstavniki množičnih organizacij skrbe, da bodo restavracije čim preje pričele obratovati. V vsakem rajonu bo ljudska oblast odprla 2 do 3 restavracije.
Nova konopljama v Bečeju je največja v Vojvodini
Te dni je v Bečeju začela obratovati nova velika konopljama »Tisa«, ki po svoji zmogljivosti presega vse druge konopijarne v Vojvodini. Zgraditev te konopljarne je tem pomembnejša, ker so vsi stroji izdelani doma, in sicer v kombinatu »Pobjeda«, potrebne električne stroje, zlasti motorje in transformatorje, pa je izdelal kolektiv tovarne »Rade Končar«. Delo v podjetju je docela mehanizirano. Poleg konop-liarne je še posebna zgradba, v kateri bodo iz odpadkov konoplje izdelovali lahke gradbene plošče.
0h$&HLzxiCijSl&a vpKaŠahJja
OBVESTILA IOOF SLOVENIJE ORGANIZACIJAM
OF
Navodila inštruktorjem in vodjem ekip pri gozdnih gospodarstvih
Naročamo inštruktorjem in vodjem ekip pri gozdnih gospodarstvih da takoj prekontrolirajo številčno stanje prostovoljne delovne sile na svojem področju. Zagotoviti morajo evidenco o dejanskem stanju frontnih brigadirjev po naslednjem načinu:
1.	Število brigadirjev po spisku (tu je vnesti in sproti vnašati vse prostovoljce, ki so se javili za dalje časa na delo v panogo gozdarstva in lesne industrije).
2.	Skupno število brigadirjev na delu, od tega zaposlenih na:
a) pri sečnji in izdelavi,
b)	pri spravilu,
c)	pri prevozih,
d)	pri .manipulaciji,
e)	na gozdarskih gradnjah,
f)	na lesno industrijskih obratih,
g)	itd.	,
Prav tako ugotavljamo, da je evidenca nad vprežno živino netočna, da ne zajema dejanskega števila predvsem mobilizirane živine. Nujno je, da se takoj zagotovi stvarna evidenca po že obstoječem obrazcu. Poudarjamo, da je prav sedaj točna evidenca nad vprežno živino izredne važnosti.
Operativni štab pri IOOF Slovenije
PO SLOVENIJI
TRBOVLJE. Rudarji zasavskih rudnikov so sprejeli v čast II. kongresa Zvez* sindikatov Slovenije razne obveznosti. V7 mesecu maju je borba za izpolnitev piana izredno težka. Na eni strani ovira izpolnitev plana odhod mladih rudarjev v JA. na drugi strani pa nagaja deževno vreme, kar toliko ovir normalen potek proizvodnje» da je ostal rudnik Trbovlje pod planom. Zato so rudarji sklenili, da bodo ob nedeljah pomagali s prostovoljnim delom. V naj večjem številu so se udeležili minulo nedeljo pro. stovoljnega dela iuiužbenci Generalo* direkcije rudnikov Slovenije iz Ljubljane. Nad sto jih je bilo in vsi so prav do zadnjega vztrajali pri delu. Prostovoljci so delali na vzhodnem in zahodnem obratu, skupina 25 tovarišev in tovarišic pa je zasipala jarke za vodovod. Med prostovoljci v rudniku pa so bile tudi prve udarnice iz Hotemeža. Med prostovoljci so bili tudi uslužbenci iz uprave rudnika Trbovlje. Vsi od prvega do zadnjega so prav pošteno poprijeli. Uspeh pa se je pokazal v ponedeljek zjutraj. Rudnik je vključno do 15. t. m. presegel polincsečni plan v maju za 0.7 •/*. Trboveljski rudarji so sklenili, da bodo presegli celotni plan za mesec maj.
ZAGORJE. Rudarji Zagorja so v tekmovanju za II. kongres sindikatov Slovenije sprejeli obveznosti, ki so jih deloma po težki borbi večino že izpolnili. Tako so se zavezali, da bodo pri štednji materiala prihranili 10 •/•, prihranili pa so 11 %, pri popravljanju vozičkov 5 */•» dosegli pa so 89/«. Za zboljšanje kakovosti proizvodnje je bila obveznost 5 % i*'-polnjena za 4*/*. 100 % -so izpolnili obveznost znižanja števila bolnikov. Poleg tega so rudarji s prostovoljnim delom napolnili poljsko peč, v kateri bodo dobili 80 ton žganega apna. Za to delo je potrebnih 250 prostovoljnih ur in je ta obveznost doslej izpolnjena z 59 *■'*. V tekmovanju za proizvodnjo premoga so zagorski rudarji tudi v nedeljo tekmovali ter tako pripomogli k izpolnitvi mesečnega pJana.
HRASTNIK. Delovni kolektiv hrastni-škega rudnika je sprejel obveznost, da .
bo v čast II. kongresa ESS: tekmoval med obrati, plan pa bo presegel v mesecu maju za IV«. Brigada obrata Ojstro št. 433 bo po novih normah presegala plan za 11 %. Po starih normah je brigada do 15. maja presegla normo povprečno za 22 V«. V tej brigadi so štirikratni, trikratni, dvakratni in enkratni udarniki, ki bodo tudi v tem tekmovanju izpolnili svoje naloge. Obrat Ojstro ima velike težave zaradi velikega pritiska in visoke temperature. Brigada Alojza Šmita dela v vročini 31 stopenj. Brigada v obratu Hrastnik št. 25 z brigadirjem Aliitonom Vrečkom je v zadnjih treh mesecih presegla normo povprečno za 23 odstotkov. V tej brigadi so šestkratni» petkratni, štirikratni, trikratni, dvakratni in enkratni udarniki, ki so se zavezali v east II. kongresa KSS. da bodo novo normo presegli za 12 V«. Tudi obrat Hrastnika se bori s težavami Tudi tu je velik pritisk v jami, po vsem polju A pa so kamenite plasti v premogu, ki so dolge 10 do 15 m. Rudnik Hrastnik izpolnjuje plan kljub pomanjkanju delovno sile. Hočejo pa ga z delom v nedeljo prekoračiti.
BREG. Brigada, ki naj bi delala ▼ Drulovki pri Kranju, pa tam r.i dobila stanovanja, se je še istega dne pomaknila v vas Breg. Vaščani so začudeno opazovali, odkod toliko ljudi in kaj bodo delali. Ko so se brigadirji začeli pogovarjati z ljudmi in so jim pojasnili, 'zar kaj so prišli, so bili takoj pripravljeni, da Jim pomagajo preskrbeti stanovanja in kuhinje. Pohvaliti je treba družino Bukovec z Brega, ki je takoj priskočila na pomoč in je v stalnem stiku z brigado. Kljub slabemu vremenu je brigada v prvem dnevu pripravila 35 kub. ni lesa. Lep uspeli so brigadirji imeli zadnjo nedeljo. Brigaduo življenje je zelo živahno in razgibano. V prostem času se čuje glas harmonike in razpoloženje brigadirjev rase» čeprav so po deseturnem delu utrujeni. Obroki hrane so obilni, za kar gre vse priznanje kuharici Mici in njeni pomočnici. Ekonom tov. Broder pa jo stalno na poti in skrbi za prehrano. Tudi za prvo pomoč je preskrbljeno. Za io skrbi požrtvovalna bolničarka Tončka. Disciplina v brigadi je zadovoljiva. Za kulturo in prosveto v brigadi skrbi tov. Rooovičar. Tudi politično vzgojno delo je v hngifdi razgibano.
NOVA GOIiiCA. Kmečka obdelovalna zadruga »Simon Gregorčič« v Bukovici pri Gorici je komaj končala pomladansko setev, pa se že pripravlja na žetev ta mlačev. Sedaj popravljajo stroje. Pri Ustroju v Brežicah je zadružnik Jožo Mlečni k dobil nekaj starih kosil k. v Ajdovščini pa samo veznico. V lastni mehanični delavnici in kovačnici bodo iz starih delov sestavili tri kosilke in popravili samovcznico, s katero bodo pomagali pri žetvi tudi sosednim delovnim zadrugam. Vsako jutro, še preden zatulijo sirene goriških opekarn in naznanijo začetek* delovnega dne, že brnijo v zadružni mehanični delavnici stroji in po.jo kovaška kladiva. Preteklo soboto, ko je zunaj padal gost dež, so zadružniki popravljali in čistili stroje. Iiela se je udeležilo 12 zadružnikov. V zadrugi še nimajo posebne strojne brigade, pač pa težijo za tem, da se vsi zadružniki seznanijo z osnovnimi nauki strojništva in bo lahko vsak zadružnik sedel na traktor, iz najboljših pa bodo ustanovili strojno brigado. Te dni so zadružniki slavili tudi dograditev dveh velikih silosov, v katere so že naložili prvo krmo. Poleg tega so zgradili veliko kapnico, ki no služila v primeru požara za gašenje, v suši pa za namakanje in za živino. Sedaj nadaljujejo gradnjo svinjakov za 8 plemenskih svinj in druge Kapitalne gradnje. Računajo, da bo letos dograjen tudi zadružni hlev. Velik plantažni nasad breskev na površini 7 ha. kjer so kot vmesno rastlino posadili krompir in amer. oljnate lešnke, pa bodo v primeru suše namakali z vodo iz reke Vipave. Vso plantažo prepleta vrsta drenažnih jarkov, po sredi pa «e vijejo glavno in dve prečni vozni poti. Prihodnje leto bodo pričeli še večja melioracijska dela za koruzna polja. Zadruga ima možnosti, da sc razvije v moderen poljedelsko - sadjarski obrat z visoko proizvodnjo. Vendar bi se morala tesneje navezati na frontne organizacije. —	J. P.
KULTURNI PREGLED
Pisci španskega liudstva
Politični teror v Španiji vlada danes na vseh področjih kulturnega življenja. Znanost, umetnost in književnost so padle na tako nizko stopnjo kot niso bile še nikoli v vsej tisočletni zgodovini trpečega španskega naroda. Geslo krvnikov španskega ljudstva je danes prav isto kot je bilo v dobi osvobodilne vojne španskega ljudstva (1936— 1939); glasi se: »smrt intelektualcem«!
Kakšna razlika v primeri s tem, kar ugotavljamo v delih pisateljev španskega odporniškega gibanja! Medtem ko je frankistična španska literatura proizvod duševnega siromaštva, obupa in smrti, daje polet literaturi odporniškega gibanja pravičnost njegove borbe in gotova zmaga španskega ljudstva nad Francovo tiranijo.
V Španiji obstoja ilegalna organizacija »Zveza svobodnih intelektualcev«, ki šteje več kot 2000 članov iz vrst znanstvenikov, pisateljev, slikarjev in igralcev. Osrednje glasilo te organizacije je revija »Demćcrito«. Poleg tega je izdala že več drugih — seveda tajnih— revij kot »Nuovo Renacimiento« in »Nuestro Tiempo«. Zveza je izdelala »Program španskega odporniškega gibanja« in izdala manifest, pozivajoč svobodoljubno ljudstvo vsega sveta,
naj pomaga zrušiti Francov fašistični režim.
Špansko odporniško gibanje je zopet oživilo staro pesniško obliko romance. Medtem ko so bile stare romance pesniški proizvod več ali manj profesionalnih pesnikov, je avtor sodobne španske romance ljudstvo samo.
Večina intelektualcev španskega odporniškega gibanja živi danes v Franciji in raznih deželah Latinske Amerike. Tam ustvarjajo lastno literaturi). Umetniški dekadenci frankistične literature stoje nasproti umetniško kvalitetna dela pesnikov in pisateljev španske avantgarde kot so: Manuel Dominguez Benavides (umrl leta 1947 v Mehiki), José Herrera Petere (novela »Na vrhovih Estrémadure«), Cesar M. Arconada (pesnitev Dolorès«), José Bergamin (»Hija de Dios« in »Mlada gverilka«), Max Aub, Pedro Garfias, Antonio Aparicio, Juan Rejano, Arturo Serrano Plaja, Lorenzo Varela itd. Vsa njihova dela preveva ena in ista misel: nikakega kompromisa s Francom! Boriti se do zmage! Španija ni mrtva, upirala se bo mukam in smrti in — zmagala!
Kot med vojno, je še danes junaška obramba Madrida priljubljena tema
španskih prozaikov. To snov obravnava Cesar M. Arconada v svojih »Zgodbah iz Madrida«, Arturo Serrano Plaja v svojih novelah itd. Omenimo še zbirko povesti Cesarja M. Arconada »Španija je nepremagljiva«; kjer obravnava poleg že navedenih tem bratsko solidarnost Sovjetske zveze in republikanske Španije.
Druga svetovna vojna je zaznamovala važno etapo v življenju španskih intelektualcev in zlasti še v življenju španskih pisateljev. Zmaga združenih narodov nad fašizmom je ojačila upanje republikanskih emigrantov, da bodo kmalu doživeli osvojitev Španije. Od tedaj se je ideja skupne borbe Sovjetske zveze in antifašistične Španije izražala s podvojeno silo v delih avantgarde španskih piscev. Tej temi so posvečene pesnitve Antonia Apari-cia »Prvemu padlemu sovjetskemu vojaku«, »Ruben Ibarruri«, »Pozdrav Sovjetski armadi ob dnevu zmage« in »Odgovor Mihajlu Svetlovu« Cesarja M. Arconada. Prav tako je junaška podoba Zoje Kosmodemjanske navdihnila José Bergaminu misel za dramo »Mlada gverilka«.
Vendar je treba priznati, da literatura antifašističnih emigrantov še zaostaja za dogodki in ne izraža v celoti junaštva borbe, ki se danes nadaljuje v Španiji. Emigrirani španski literati se še nadalje predvsem zanimajo za teme nedavne preteklosti. Res je, da
je bila osvobodilna vojna španskega ljudstva zelo *ažen dogodek v borbi človeštva proti združenim silam mednarodne reakcije, toda nujna naloga literature antifrankističnih emigrantov gotovo ni povratek k tej snovi.
Kljub temu pa je bilo v zadnjih časih objavljenih nekaj del, za katere so dali pobudo sedanji dogodki v Španiji. Tu moramo navesti pesnitve -Cesarja M. Arconada (»Dolores«), Antonia Aparicia (Španija živi), José Herrera Petere (Agustin Zoroa), živahne reportaže J. Izcaraya (Z gverilci Levanta).
Avantgarda španske literature dolguje sedanji napredek blagodejnemu vplivu idej znanstvenega socializma. Med literati opazimo člane španske Komunistične partije kot so Cesar M. Arconada, Pedro Garfias, José Herrera Petere, Antonio Aparicio, Juan Rejano, Wenceslao Roces in tako dalje. Glasili Komunistične partije »Mudno Obreroa in »Neustra Bandera« mogočno in dobrodejno vplivata na špansko književnost.
Španska Komunistična partija organizira v središčih, kjer se zbirajo španski emigranti (predvsem v Franciji in Mehiki) javna posvetovanja o velikih političnih in kulturnih vprašanjih. Predvsem naj tu omenimo konferenco o »sodobni kulturi«, ki jo je sklical v Mehiki sekretar Zveze španskih inte-tektualcfff Wenceslao Roces, čigar
dela o zgodovini španske civilizacije so splošno znana. Roces smatra, da so poglavitni cilji delovanja enotne fronte antifrankističnih intelektualcev: energično prispevali k osvoboditvi Španije, braniti resnično demokracijo in končno boriti se proti anglo-ameri-škim poskusom, da bi Španiji vsilili novo kolonijalno suženjstvo.
Zapiski
Spominsko ploščo slovenskemu pesniku Dragotinu Ketteju bodo Slo-vesno odkrili v Novem mestu 5. junija. Ploščo bodo odkrili ob 501etnici njegove smrti na hiši, v ka>teri je stanoval pesnik med svojim bivanjem v Novem mestu. Isti dan bo slovesna akademija v pesnikov spomin, odprta pa bo tudi razstava Kettejevih del.
Praški listi poročajo, da je umrl v Moskvi češkoslovaški književnik Peter Jilemnicki. Pisatelj je eden najpomembnejših predstavnikov napredne češkoslovaške književnosti. Od njegovih del so najbolj znani romani »Zmagoyita vojna«. »Nezorana po]ja«. »Košček sladkorja«. »Naš kompas« in druga. Kot češkoslovaški predstavnik je delal Jilemnicki leta 1947. in 2948. v Vseslovanskem komiteju v Beogradu.
Budimpeštanski listi od 20. maja poročajo, da je zaradi kapi umrl znani madžarski pisatelj Bela Balas.
Maurice Maeterlinck, znameniti belgijski pesnik in pisatelj je v 87. letu starosti 6. maja umrl v Nici. Rodil se je v belgijskem mestu G ondo 28. avgusta 1862 v flamski rodbini. Njegova umetnost je v njegovem času močno vplivala na slovstva drugih narodov. Od njegovih del je znamenito »Živi j en jb čebel«, v slovenščini pa imamo njegovo pravljično igro »Modni ptica«.
Kulturno življenje Slovencev v Sarajevu. V začetku mesecu maja je imelo slovensko kulturno društvo »Ivan Cankar« v Sarajevu svoj redni občni zbor. Društvo je moralo v preteklem letu premagati mnogo težav, ki so zavirale živahnejše kulturno delo. Sprejetih je bilo mnogo nc-vih članov ki so bili dodeljeni bratski republiki Bosni in Hercegovini v pomos pri njeni gospodarski izgradnji. Tako delujejo v društvu danes že pevski, dramatski, glasbeui. prosvetni, mladinski, a tudi izletni odsek.’ V novi odbor so bili na tem občnem zboru izvoljeni:	predsednik ing. Podboj Ivan,
podpredsednika Jager Marjan in prof. Murnik Ciril, tajnik in gospodar Modic Ivan. namestnik tajnika Topolovec Slavko. blagajničarka Hren Mimi. v nadzor ni odbor na Bajželj Marjan. Fiii.-ršek Hinko. Rakovec Jože. Vodja turistične sekcije :e Magister Drago, šahovske Rakove« Jože in dramske Cen Gusti, 'knjižnico vodi škerbinc Majda s svojima pomočil ikom a.
Nove knjige in revije
Prejeli smo:
Elektrotehniški vestnik Strokovna revija. Izdaja uprava EV v Ljubljani. Letnik XVII. štev 2. Ljubljana 1949.
Filmski vestnik. Izdaja Komisija za kinematografijo pra vladi LRS. propagandni oddelek. Izhaja mesečno. Letnik 11.^ Marec- april. Štev. 2—3. Ljubljana
Slovenski knjižni trg. Izdaja za slovenske založbe Državna založba Slovenije. Štev. 5. Ljubljana 1949.
Mladinska revija. Glasilo Zveze mladih kulturnih delavcev Slovenije. Leto IV. Štev. 8. Ljubljana 1949.
Priroda, človek !n zdravje. MeSsČnik za poljudno zdravstvo. Leto IV. štev. 3. Ljubljana 1949.
Novi svet. Ft evi ja. Izdaja za Društvo slovenskih književnikov Državna založba Slovenije. Leto IV. Štev. 5. Ljubljana
Pomembni uspehi naših alpinistov
Letošnja zima je bila za alpinistično
udejstvovanje ugodna. Nekoliko nestanovitno vreme v decembru in nekako do srede Januarja se je v februarju in marca ustalite, tako da so bile v gorah skorajda idealne razmere. Odtod tudi veliki uspehi naših alpinistov, o katerih smo delno že poročali. V naslednjem objavljamo kratko bilanco dela in uspehov ljubljanskih alpinistov.
Ce pogledamo luazaj na zimo 1947/48 kot začetno bazo povojnega zimskega udoj-stovanja, ko prvič srečamo v zasneženih grebenih gora tudi utive^e novo vznikie povojne mlade generacije, bi se dalo opaziti v vzpetlih. £i so bili izvršeni to zimo. da bo ziziska alpinistika pri nas v nokaj letih postavljena na popolno ostrino. Letošnja zima pa ni dala saino možnosti razsojanj, kako bo z razvojem naprej, temveč je povsem pokazala, da smo na pragu novega obdobja, obdobja sistematičnega obdelovanja zasneženih ledenih sten naših Alp.
Pregled prvenstvenih vzponov in važnejših ponovitev v letošnji zimi je najboljši dokaz temu. Zato v naslednjem navajamo nekaj podatkov, ki bodo zanimali ne samo n&še planince, ampak tudi širšj krog Čitateljev.
35. JANUARJA JUŽNI raz SKUTE . (Blažir«a - Kočevar). Višina raza 3iW m. ! plezanje 2 uri in pol. Vstop in zgornji del raza zasnežen. Vreme ugodno. Uporabljeni štirje klini. Prvenstveni vzpon.
8. FEBRUARJA HORNOVA SMER V JALOVCU (Kočevar - Polšak). Višina stene 409 m, čas plezanja 4 ure in pol. Vreme ugodno, sneg trd. Menjavanje kopnih mest z veainatni snega in ledu. Uporabljenih 6 klinov. Tretja zimska ponovitev.
27. DO 2S. FEBRUARJA JUGOV STEBER V SEVERNI STENI TRIGLAVA (Zupan - Kočevar). Višina stene 900 m, čas plezanja 32 ur. Bivak v steni. Po-n)oči nov sneg, nizka temperatura, stena moćno zasnežena. Uporabljenih 57 klinov. Prvenstveni vzpon.
2. APRILA JUŽNI GREBEN TRIGLAVA
RJAVEC (Blažina - Keršič-Dolar-Vavken-Kočevar,Škrl). Višina 500 m, čae plezanja 2 in pol ure. Sneg ugoden. Uporabljen en klin. Prvenstveni vzpon.
5. DO 6. APRILA SEVEROVZHODNI STEBER ŠIROKE PECI (Verovšek-Milo-vanovié). Višina stene 501 do 600 m, čas plezanja 23 ur. Zaradi izredno slabih vremenskih in snežnih razmer prisiljena na bivak v steni. Temperatura —5 stopinj
Severna triglavska stena — Jugov steber. A — vstop v steber, B — Jugov previs, C — bivak 27.—28. II. 49,-D — okno, E — izstop na Bamber-govo pot
C. Padajoče kamenje. Uporabljenih 30 klinov. Prvenstveni vzponu
17. DO 18. APRILA SKALASKA SMER V SEVERNI STENI TRIGLAVA (Debe-ljak-Kočevar). Višina stene 1250 m. Pri nas najdaljša plezalna smer pozimi. Cas plezanja 30 ur. Bivak v steni. Vreme ugodno. Temperatura —2 stopinji C. Sneg dober. Na najtežjih mestih led. Padajoče kamenje. Uporabljenih 68 klinov. Prvenstveni vzpon.
17. APRILA SEVERNI RAZ TRAVNIKA (Herlec E.-Skrl). Višina raza 700 m, čas plezanja 11 ur. Sneg mehak, pač pa je posamezna težka mesta pokrival led. Vreme ugodno. Uporabljenih 20 klinov. Prvenstveni vzpon.
17. do 18. APRILA SEVERNA STENA MALEGA JALOVCA (Herlec Roman-Po-povič). Višina stene 306 m. V glavnem poledeneli žlebovi in kamenje. Uporabljenih okoli 30 klinov. Prvenstveni vzpon.
22. APRILA SEVERNI RAZ STENARJA (Frelih-Serbee-Debeiak-Kočevar). Višina raza 500 m, čas plezanja 3 in pol ure Raz v splošnem suh, na vrhu sneg.
Poleg tega so člani in pripravniki izvršili vrsto vzponov in ponovitev za trening. Predvsem preplezanje Svetelove in Kemperlove smeri na Planjavi ter večkratno ponovitev jugovzhodne stene in jugovzhodnega grebena Grintovca.
Alpinistični odsek Ljubljana v svoje vrste ni zajel alpinistov samo po kvantiteti (odsek šteje nad 70 članov in pripravnikov), temveč razpolaga tudi z zadostnim kadrom kvalitetnih plezalcev. Vzponi, ki smo jih navedli, se lahko primerjajo z vzponi v centralnih Alpah in mirno lahko rečemo, da bi naši gorniki častno in vzorno reprezentirali Jugoslovanski alpinizem tudi v tujih gorstvih. Treba jim je omogočiti le skromen trening v Dolomitih ali kjer koli ^lrugje, kjer bi se seznanili z drugačnimi pogoji, z drugo obliko skale, z drugačno težavnostjo in z drugimi prijemi plezalne tehnike, kar bi mnogo pripomoglo k nadalj-neniu razvoju našega alpinizma.
Eil® k p-f?ak Sl®?»!« v mgmmtul
Tekmovanje za nogometno prvenstvo Slovenije je tik pred zaključkom. Po sklepu Nogometne zveze Jugoslavije sta bila sodnika Erlich in Gvardjančič oproščena izrečene kaznli. ker nista prekršila pravil, vzporedno s to odločitvijo pa sta bili z d»3seženim rezultatom verificirani tudi tekmi Železničar (Lj.) : Ivladfvar 4:3 In Železničar (Lj.) : Nafta 3:2. Tako se je Železničar iz Ljubljane uvrstil na prvo mesto v prvenstveni lestvici.
Neodigrani sta še tekmi med Železničarjem Iz Ljubljano in Soboto ter Soboto In Železničarjem iz Maribora. Prva tekma je na sporedu to nedeljo. Izid bo odločilnega pomen« za prvo mesto na prvenstvu, kajii teko Železničar kakor Rudar imata možnost priboriti si naslov prvaka, čeprav je moštvo Rudarja pri tem pasivni udeleženec*. Prvenstvena lestvica je TiKimreč po verifikaciji prej omenjenih tekern taka. da bi Rudar v primeru zmage Sobote nad Železničarjem imel oh enakem številu teck tudi enako ali celo boljše razmerje golov. Zmaga Sobote z rezultatom 1:0 bi ustvarila tak položaj, da bj Rudar in Železničar morala odigrati Gdločilno tekmo za naslov prvaka, vsaka zmaga Sobote z drugačnim rezultatom pa bi postavila Rudarja na prvo mesto. Toda to so le teoretična ugibanja. Dejansko ima Železničar vse prednosti, da si osvoji letošnje nogometno prvenstvo
Slovenije. Ker pa je žoga okrogla, smo navedli tudi možnost zmage Sobote nad Železničarjem.
Preostala tekma slovenskega nogomet, nega prvenstva Sobota : Železničar (M) bistveno ne bo spremenila položaja v lestvici. Največ možnosti, da se pomakne na tretje mesto, ima mariborski Železničar.
Iz naslednje tabele bo vsakdo najbolje videl vse možnosti sprememb, železničar	(Lj.)	13	9 2
Rudar	14	9
Branik	14	6
železničar	(M.)	13	6
Nafta	14	5
Korotan	14 4
Sobota	12	3
Kladi var	14	2
V II. skupini nogometnega prvenstva Slovenije je ostala neodigrana še tekma med Jadranom in- Gregorčičem. Tudi ta tekma bistveno ne bo spremenila vrstnega reda udeležencev, kj je zdaj naslednji:
Gorica	14	11
Jadran	13	10
Proletarec	14	8
Gregorčič	i3	7
Železničar (Postojna) 14	7
Tekstilec	14	6
Ločan	14	4
Predilec	14	0
35 :20 20
2	3 35 :21 20
3	'5 21 :1S 15
1	6 25 :20 13 3 6 33 :27 13
3	7 20 : 45	11
2	7 16:21	8
4	8 15 :28 S
45:18 23 33:12 20 35:25 17 35:28 15 39:44 14
8	39:39 12
9	28:47	9
0 14	2:43	0
Nos©j tei©wadni nastop na Taboru
Telovadno društvo Ljubljana II. priredi nocoj ob 20 ca Taboru svoj I. letni fiz-kuiturni nastop. Spoved obsega zlotr.e prosto vaja za 1949. vaje na orodju, atletiko. štafetne tekm° in igre. Nastopili bodo vsi oddelki društva, kakor tudi fizkulturni aktivi Ljudske p-ravice, vojne bolnice, grafikov, gluhonemih. Zavoda za fiskulturo in drugi.
Prireditev bo na prostem ob svitu reflektorjev.
Jlafc*! konjske dirke t? Ljajsasjani
Na štadionu Železničarja v Šiški bodo jutri ob 14. velike konjske dirke. Prireditev bo po obsegu naj večja po osvoboditvi. Na dirkah bodo sodelovali zadružni ker ji. nadalje konji Jugoslovanske armade iz Ljubljane, Zagreba. Slovenske Bistrice in Postojne, konji Narodne 111I7 lice iz Ljubljane in Zagreba in konji prireditelja Kluba za konjski .šporfc Partizan iz Ljubljane. Prireditev pa ne bo pomembna samo zaradi velikega števila udeleženih konj, pač pa tudi zaradi njihove odlične kvalitete. Gledalci bodo imeli priložnost videti poleg manj znanih kar..j tudi slovitega Cika in žrebca Gloga, ki ima letos na dirkah ifajveč uspehov in je eden izmed favoritov za jugoslovanski derby.
štiri ure se bodo pred občinstvom druga za drugo vrsiile točke pisanega spo-redn. Najboljši kasači in jahači bodo zb; It pozornost giedaieev, tako da bodo ljubitelji konjskega športa imeli popoln užitek.
Predprodaja vstopnic Je pri Putniku.
ODBOJKA
še dve zmagi Slovenije
na tass-ms* j a w Beogradu
Kakor smo že poročali, je v Beogradu medrepubliški turnir v odbojki. Včerajšnje tekmovanje je prineslo Slloveniji dve zmagi. Rezultati so bili naslednji: Slovenija : Srbija 3:0, Bosna in Hercegovina : črna gora 3:1. Partizan : Hrvatska 3:0, Vojvodina : Makedonija 3:0, Vojvodina : Hrvatska 3:1. Srbija : Bosna in Her-Cf ?ovir?*n, 3:1, Partizan : Makedonija 3:0, Slovenija : Črna gora 3:0.
Fizkulturni zlet v Ljubljani bo 5. junija
V	nedeljo 5. junija bo v Ljubljani na telovadišču v Tivoliju prvi mestni fizkulturni zlet, na katerem bodo nastopila telovadna in športna društva skupno s fizkulturniki srednjih in njim sorodnih šol. Spored obsega množične nastope oddelkov v prostih vajah in izbrane točke iz športne aktivnosti. Zlasti zanimive bodo tekme v atletskih štafetah 4X100 m za moške in 4X60 m za ženske. Pravico nastopa bodo imele reprezentance športnih društev, kakor tildi kvalificirana moštva srednjih šol. Zaradi obilnega programa in velikega števila sodelujočih bo prireditev celodnevna, dopoldanski nastop bo ob 10, popoldanski pa ob 15. Priprave so v polnem teku, dijaki so že celo tekmovali med seboj ; izkazalo se je. da so v zletnih vajah najbolje pripravljeni dijaki in dijakinje V. drž. gimnazije. Podroben spored prireditve bomo še objavili.
ZVEZNA KOŠARKAŠKA LIGA
Železničar : Milicioner (Sar.)
Košarkaši ljubljanskega Železničarja so si na nedavnih kvalifikacijskih tekmah z zmagama nad beograjskim Železničarjem. in Zadrom omogočili udeležbo v državni košarkaški ligi.
V	uvodnem srečanju se bo Železničar pomeril jutri z Milicionar jem iz Sarajeva. Začetek tekme bo ob 10.30 na igrišču Ljuba Šercerja v šiški, predtekma pa ob 9.30.
Športni spored v Celju
Namizni tenis: V soboto ob 19. v prostorih I. gimnazije ligaški dvoboj Enotnost Kladivar
Kolesarstvo: v nedeljo sindikalno okrajno prvenstvo s startom ob 10. pred Domom TD Celje II. in ciljem istotam.
Rokomet: V nedeljo ob 15. na Glaziji finalna tekma za prvenstvo . Slovenije Kladivar : Enotnost.
NOGOMETNO PRVENSTVO II. SLOVENSKE LIGE
V	nedeljo 29. maja ob 10. url do-
poldne na Igrišču Krima Gregorčič (Jesenice) : Jadran (Ljubljana). — Predtekma ob 9. uri Gregorčič, mladinci : Jadran, mladinci.	2434-1
Drobne zanimivosti
Mladinski košarkaški turnir v Zagrebu
Na čast rojstnega dne maršala Tita jo bil v Zagrebu mladinski košarkaški turnir na katerem srt-a zmagala Dinamo in Polet. Končni vrstni red:	mladinci:	1.
Palet, 2. Mladost. 3. Dinamo. 4. Jedinstvo; mladinke: 1. Dinamo, 2. Mladost, 3. Polet? 4. Jedinstvo.
Prva letošnja plavalna prireditev v Zagrebu bo jutri na Savi, kjer bodo nastopili najboljši plavalci Mladosti, dubrovniškega Juga in zagrebškega Dinama.
Na gradilišču Novega Beograda so priredili v nedeljo zlet fizkulturni kov. na katerem je sodelovalo več kot 200t) graditeljev, mladincev in mladink, med katerimi jo bilo tudi 100 udarnikov. V prvem delu programa je nastopilo nad 200 fizkiu lt umikov in fizkulturnic. ki so predvajali razne športne igre, skoke iu metanje krogle. V drugem delu programa je izvajalo proste vaje več kot 300 mladincev in mladink, članov 22 mladinskih delovnih brigad. Z vajami so sodelovalo tudi posebne brigade mladincev VL Slovenije. "
V	veslaškem srečanju reprezentanc Zagreba in Beograda je zmagal Zagreb z 890:860 točkami. Zagrebški veslači so zmagali v četvorici n krmilom in brez krmila, v skifu in četvercu s krmilom za žone. Beograjčani so zmagali z Juniorskim osmercem.* v dtibl-skulu in osmercu za člane.
Prvenstvo Beograda v kolesarstvu si
je pridobil za letošnje leto član »Pa.rti-zua« Franjo Varga, ki je prevozil progo 63 km v 1:53.00 s povprečno brzino 33.36 km na uro. Pri tekmovanju juniorjev na 33 km je zmagal Bulatovič (Metalac) z
I	: OO.3O.
V	tekmovanju za nogometno prvenstvo Sovjetske zveze je moskovski »Dinamo« premagal kijevskega z rezultatom 4:1. — »Zenit* iz Leningrada je premagal stalin-gra.jski »Torpedo« z rezultatom 1:0. Razvrstitev je naslednja: »Zenit« (Leningrad)
II	točk. »Dinamo« (Moskva) 10 točk. »Spartak« (Moskva) Ib točk itd. »Dinamo« je dobil vseh pet odigranih tekem.
Nov vsezvezni rekord v plavanju na 400 ni prosto je postavil Vitatije Ušakov, ki je preplaval to progo v 4:43.8 min. Rekord je postavil tudi mladinec Drobir.ski, ki je preplaval 200 m prosto v času 2:16.6 min.
40O.OCO pezov so ponudili funkcionarji nogometnega moštva Torino za nekega argentinskega nogometaša.
Isa h:«:
Gligorić : Stahlberg 2'h : 2ih
V Četrtek sta v Splitu igrala Gllsorič in Stalilberg peto partijo medsebojnega dvoboja. Po živahni pozicijski borbi sc je igra v 43. potezi končala neodločeno, tako da je stanje dvoboja doslej neodločeno 2 in pol : 2 in pol točke.
Šahovski dvoboj na 25 deskah med reprezentancama ministrstva za kmetijstvo in plimske komisije se je končal z rezultatom 15:10 v korist ministrstva za kme-tijevo.
MOHORČIČ VODI NA PRVENSTVU JA
IX. kolo šahovskega prvenstva Jugoslovanske armade je prineslo naslednje rezultate: Ivanič:Skoti 0:1. Mohorčič : Savič 1:0, Valentinčič :Hof 1:0. VujadinOvič: Barbaras remi. Nožič : Lakič 0:1. Mali : Nepužlan 1:0. Gajski : Ničič 0:1. Milano-vič : Jovanovič 0:1. 1’ocedulič : Baznik 1:0. Partiji šebeščen : Balkanski ter Miknlič : Cajdler sta prekinjeni.
Prekinjene partije iz prejšnjih kol so se končale z naslednjimi izidi: Milanovič: Xepu Han 0:1. Mohorčič : Ničič 1:0. Valentinčič : Mali remi. Nožič : Ničič remi.
*
Brzoturmir mladinske B-kategOrije bo
jutri ob 9. v Šahovskem domu v Ljubljani.
'mmsLVESTI
Koledar
Sobota. 28. maja: Jarumir.
Nedelja. 29. maja: Majda.
Spominski dnevi
28. V. 1944. - XI. SNOB M. Židanika likvidira sovražnikovo postojanko Dovže in ujame vso ipoeadko.
28. V. 1651. — Rojen v Ljubljani na Starem trgu Iv. Vajkard Valvazor. Dežurna lekarna
Centralna lekarna. Tromostje. Trg Franceta Prečemu. 5.
Nedeljska dežurna zdravniška služba Ljubljana:	dr. Vončina - Kuralt Mira.
Zupančičeva 13, telefon 28-89, od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj. Celje: dr. Fišer Jože, Kržišnikova ulica 2, od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj.
•
RAZSTAVA DEL SLOVENSKIH IMPRESIONISTOV je odprta v Moderni galeriji dnevno od 8. do 18. ure 1211-n Medicinci! V sredo, 1. junija ob 19. bo v predavalnici interne klinike za medi-eiuee predavanje »Tuberkuloza — socialna boleaen«. Predaval bo dr. Karlin.
Vsi medicinci vabljeni. — LSM. med. fak.
Kemiki, tehniki, absolventi! V ponedeljek 30. junija bo ob 16. množični sestanek v predavalnici na realki. Za člane LSM-a udeležba obvezna. — Grupno vodstvo.	1455-n
Tehnološke vaje I. in II. letnika za izredne slušatelje bodo od 1. do 15. junija t. 1. Interesenti naj se zberejo dne J. junija ob 14. uri v mali dvorani Gospodarske fakulteto. — Dekanat gospodarske fakultete.
Absolventi (tke) Trgovske akademije v Mariboru 1939 naj zaradi 10-letnice mature takoj sporoče Mrazu Maksu. Mari-1hm\ Jezdarska 5. ali Živku Aleksandru, Ljubljana. Stožico 19 naslove in predloge o kraju in času sestanka.	1457-n
Mladina Avtoobnove in Oblačil priredi v’ nedeljo 29. maja ob 20. uri v dvorani Rokodelskega doma v Komenskega ulici dramo »Talci«. Vstopnice so v prodaji eno uro pred predstavo pri blagajni.
DRAMA V LJUBLJANI
Sobota, 28. maja. ob 20:	Telovadno-
flasbena akademija v čast II. kongresa veze sindikatov Slovenije.
Nedelja. 29. maja, ob 20: Govr-đ'Usseau: Globoko so korenine. Izven. Delno zaključena predstava.
OPERA V LJUBLJANI Sobota, 28. maja, ob 20: Verdi: Traviata. Abonma red C. Gostovanje Ksenije Vida lijeve.
Nedelja, 29. maja, ob 20:	Musorgski:
Soro vinski sejem. Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEBALISCE MESTNI DOM
Sobota. 28. maja. ob 20: Lillian Heilman:
Kobilico.
Ponedeljek. 30. maja. ob 20:	Lillian
H oilman n: Kobilice. V korist Rdečega križa terena 24. rajona IV. Predpr°daja vstopnic v Drž. založbi, oddelek za muzikalije, Kongresni trg 18.
PROGRAM FESTIVALA LJUDSKE MLADINE LJUBLJANSKE UNIVERZE od 29. maja do 5. junija 1949.
Sodelujejo Kulturno - umetniško društvo ■Tone Tomšič« in slušatelji akademij. 29. maja, ob 20:	Otvoritev festivala v
dvorani Slov. filharmonije. Sodeluje SPZ in orkester JA.
30. maja, ob 20:	Prireditev slušateljev
Operne šole AG v Operi.
31. maja, ob 11: Otvoritev razstave likovnikov in arhitektov v beli dvorani »Uniona«.
31. maja, ob 20: Večer mladih književnikov v Mladinski dvorani.
1. junija, ob 20.30:	Večer folklore in
stiliziranih plesov v kino Tivoli (ali v Unionu).	-	.
2. junija, ob 20: Afinogenov: »Masenka«. Izvaja dramatska sekcija ŠKUD-a v šentjakobskem gledališču.
3. junija, ob 20:	Vokalno-instrumentalni
koncert slušateljev Akademije za glasbo 'v Slov. filharmoniji.
4. junija, ob 20:	Zaključna akademija
v unionski dvorani. (Revija najboljših točk).	..
Vstopnice se dobe na sekretari jati n fakultet in oddelkov, v prodaji pa so tudi pred pričetkom predstave.
KUD »FRAN LEVSTIK« VIC PROSVETNI DOM
Nedelja 29. maja ob 20.: Pucova: Svet brez sovraštva. Gostovanje dramskega odseka viške gimnazije.	1454-n
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ Nedelja. 29. maja. ob 17: O. Goldoni: Ribiške zdrahe.	_ ,.	.
Sreda, 1. junija, ob 20: O. Goldoni: Ribiške zdrave. Predstava v korist proti-tuberkulozne akcije.	2391-n
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 28. maja, ob 19.30: Levstik - Kreft Tugomer. V počastitev II. kongresa ESS	* '
Nedelja, 29. maja. ob 19.30:	Levstik -
Kreft: Tugomer.	.
Vstopnice v predprodaji v petek In soboto od 10. do 12. in od L. do 18. ure.	1413'n
SINDIKALNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota. 28. maja. ob 20. uri v Domu l.iud-ske prosvete (Narodni dom): B. music. »Dr«, komedija v treh dejanjih. Nedelja, 29. maja, ob 15. uri: B. Nusic: »Dr*. Gostovanje v Vojniku on Celju.
Ljudska prosveta
LJUDSKO PROSVETNO DRUŠTVO OF »VODNIK«. ZG. ŠIŠKA.
V soboto 28. maja ob 20. odpremo svoj novi oder v šoli- v Zg. Šiški s Slavnostno akademijo: Petje, recitacije,' enodejanka A. Glebov: »Zadnje srečanje«. 1415-n
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LR Slovenije obvešča
VSE OKRAJNE JLN MESTNE LJUDSKE ODBORE obveščamo, naj strogo kontrolirajo, da se pri obvezni prijavi zalog nilevskih izdelkov v maloprodajni mreži po stanja z dne 31. mala okraji ne bodo obremenili za zaloge industrijskih magazinov v gozdarstvu in lesni industriji ter pri železničarskih magazinih. Naštete magazine direktno oskrbuje MTP, ki bo za vse zaloge obremenilo pristojno direkcijo. — Posebej je treba
S rilaviti količine mlevskih izdelkov, ki ih je MTP stavilo na razpolago za prehrano frontnih brigad v gozdarstvu. Te količine ne bodo evidentirane kot zaloga ki se všteje v dobave kontingentov, ‘ampak jih je smatrati kot prehodne količine, namenjene za kritje potreb frontnih brigad do konca akcije. — Iz pisarne MTP.
Hkrati obveščamo in opozarjamo
okrajne in mestne ljudske odbore, daše dodatek tekstilnega blaga za noseče žene 5 m bombažnih tkanin za ženske obleke in 10 m bombažnih tkanin za plenice po naši okrožnici G II št 27/587 od 7. junija 1948. razveljavlja. ker je zvišan točkovni fond v 1. 1949 za noseče žene. Zato opozarjamo okrajne in mestne ljudske odbore, da z današnjim dnem prekinejo s potrjevanjem VP nakaznic za noseče žene (na hrbtni strani). Even-tuelne še obstoječe zaloge v republiški dopolnilni preskrbi za tekstil se lahko še razdelijo po gornji okrožnici, — Iz pisarne MTP.
Obvestila
OBJAVA
URADNI PROSTORI MINISTRSTVA ZA DRŽAVNE NABAVE LRS so na Starem trgu št. 34. Telefon preko hišne centralo štev. 34-85, 31-19, 42-06. — Iz pisarne Ministrstva za drž. nabave LRS. 2372-1
OBVESTILO
Zaradi čim ekspeditivnejšega dela po uradih bo direkcija sprejemala stranke dnevno med 11. in 12v uro. To velja bodisi za sprejeme pri direktorju ali načelnikih posameznih služb. — Direkcija za eksploatacijo železnic, Ljubljana. 2433-1
ZAPORA DUPLEŠKEGA MOSTU
OLO Maribor - okolica. Uprava cest, sporoča, da bo ves promet preko Dupleškega mostu od 1. junija pa do 25. junija 1949 zaradi popravila mosta zaprt. Za ta čas bo promet na levem bregu Drave po okrajni cesti Zg. Duplek—Sv. Barbara—Hrastovec.' V suhem času tudi po krajevni cesti Zg. Duplek—Sv. Peter —Maribor. Na desnem bregu Drave pa po okrajni cesti Maribor—Zg. Duplek—Sv. Miklavž—Ptuj.
SKUD »Jožo Moškrič« Mladinski pevSKi zbor priredi koncert dne 31. maja v veliki filharmonični dvorani ob 20. uri. S tem nastopom proslavi obenem svoj 400 nastop. Za ta koncert je pripravljen bogat spored pesmi, izmed katerih bodo nekatere prvič izvajane. Sodeluje godba Doma JA, kar bo še bolj povzdignite zanimivost sporeda ter nudilo še večji užitek poslušalcem. Zborovodja Slavko Mihelčič. Vstopnice od 28. maja dalje v Knjigarni muzikalij, Kongresni trg.
Drevi ob 20. bo v Filharmoniji I. ljudski simfonični koncert orkestra Slovenske Filharmonije. Na sporedu so dela skladateljev Mozarta. Beethovna in Rossinija. Dirigent: Jakov Cipci.
II. ljudski simfonični koncert bo v
ponedeljek 30. maja ob 18. v Filharmoniji. Izvaja ga Orkester Slovenske Filharmonije. Sodeluje altietka Elza Karlovac. Dirigent Bogo Leskovic. Sedeži po 15 din. stojišča po 7 din v Knjigarni muzikalij.	1458-n
Spored za sobote
Poročila so ob: 5.15, 6.20. 12.30, 14.30,
19.30	in 22.00 uri. Nate važnejše oddaje: 5.00 Pozdrav delovnim ljudem: 6.00 Jutranji koncert; S.00 Prenos II. kongresa Zveze sindikatov Slovenije: 11.15 in ob
15.00	Šolska ura za sedemletke in dijake nižjih razredov gimnazij; 12.00 Veder opoldanski koncert; 12.45 Lahka glasba:
13.00	Tedenski fizkulturni- pregled; 13.10 Iz koncertov in simfonij; 14.00 Igra Veseli trio; 14.45 Samospeve poje Ahlin Cvetka, pri klavirju Sfiligoj Jasna; 18.00 Oddaja za frontno brigadirje; 18.30 Igra orkester Kalman Koči (prenos iz Zagreba); 19.00 Literarna oddaja — George Amado: Plantaža; 19.15 Glasba iz Južne Amerike; 19.45 Zabavna glasba; 20.00 Tedenski zunanje politični pregled; 20.20 Slovenska narodna glasba (Vaški kvintet. Slov. vokalni kvintet (prenos v Zagreb); 20.50 Akademija v okviru studentsikega festivala: 21.30 Igra Zabavni orkester RL p. v. Bojana Adamiča (prenos v Zagreb);
22.30	Plesna glasba do konca oddaje.
VREMENSKO POROČILO “ hidrometeorološke službe Stanje 27. maja; Območje visokega zračnega pritiska z močnim središčem na Atlantiku se je razširite čez vso zahodno Evropo in doseglo danes Panonsko nižino. Preko severozahodne in severne Evrope potujejo globoka središča nizkega zračnega pritiska, ki ustvarja v tem delu Evrope še vedno deževno vreme.
VREMENSKA NAPOVED za soboto 28. maja:
Zboljšanje da pretežno sončnega vremena. V popoldanskih urah še nagnjenje k krajevnim ploham, zlasti v alpskem svetu. Topleje.
Preskrba
POPRAVEK
OLO Ljubljana - okolica obveS&a vit» malop-rod a jalno mrežo, da je pri živil, nakaznicah K-la (TDa) na odrezku za kruh od 18. maja napačno označen prvi obrok 20 g, pravilno pa je 250 g. Prav tako je na odresku iste kategorije od 27. maja napačno označen drugi obrok 50 in 30 g. pravilno pa je 250 g in 350 g.
K I fSd o
LJUBLJANA MOSKVA: angleški film »Hamlet« (brez tednika). Predstave danes samo ob 13.30 in 16.30. — SLOGA: sovjetski film »Cirkus*, tednik. Predstave o-b 16.15, 18.15 in 20.25. — TRIGLAV: sovjetski film »Silva«, tednik. Predstava ob 20. — SISKA: italijanski film »Tragičen lov«, tednik. Predstavi ob 18. in 20.
MARIBOR PARTIZAN:	angleški film
»Oliver Twist« (brez tednika). — UDARNIK:	avstrijski	film »Otroci
Pratra*. tednik. Predstave ob 16.30. 18.30 in 20.30. — POBREŽJE: slovenski film »Na svoji zemlji«, tednik.
CELJE METROPOL: sovjet, film »Zlati rog«, tednik. — DOM:	sovjetski film
»Povest o pravem čioveku«. tednik.
KAMNIK: »Teden slo-ven. filma-. program A — Naš film, II. kongres KPS. Tisk in partizani.
KRANJ MESTNI: »Teden slovenskega filma«. program B — Naš film. Obzornik 32. Boj proti TBC, Slovensko PTimorje.
JESENICE MESTNI: Premiera nemškega filma »Kemija in ljube-zcn«. tednik.
'PTUJ: sovjetski film »Deček iz predmestja«, tednik.
VRTNE SADIKE: zelje, paradižnik, papriko, kolerabe, karfiole in ohrovt prodaja v količini na svoji ekonomiji Štatenberg. Počitniški dom ministrstva težke industrije FLRJ, Makole pri Poljčanah. Telefon Makole šte^ vilka 4.	16173-5
SAMSKO SPALNICO, naravni jesern pisalne mize. jedilni servis za 12 oseb. lep kristal za darila, domače preproge, proda Umetnina, Ljubljana, Vegova 10.	16172-3
USNJEN PLAŠČ, primeren za motoriste, prodam, čevljarska delavnica — rudnik Trbovlje.	16168-5
KUPIMO takoj etiketirni stroj za eno litrske steklenice. Event, ponudbe z opisom stroja naj se dostavijo na Tovarno sadnih sokov in marmelade — Celje, Sp. Hudinja.	16162-6
KNJIGE, znanstvene, poljudno znanstven© in druge, domače In tuje, kupuje Knjigarna in antikvariat Mladinske knjige. Ljubljana. Frančiškanska ulica št. 3.	S. P. 3-M
KNJIGE : izdaje Modre ptice. Hrama in Nove založbe kupuje v vsaki količini Knjigarna in antikvariat Mladinske knjige. Ljubljana Frančiškanska ulica št. 3.	S. P. 4-M
CANKARJEVE ZBRANE SPISE, celotne ali posamezne dele. kupi v vsaki količini Mladinska knjiga, Frančiškanska ulica 3. S. P. 34-6 STROJ za mletje mesa — velik, za tvornico salame, kupimo. Zadružno predstavništvo Ljubljana. Gregorčičeva 17c.	16171-6
DNE 27. maja dopoldne sem izgubila na trgu živilske karte in denar.
Poštenega najditelja prosim. naj vrne karte na naslov, ki je na njih.
16174-14
IZGUBLJENI sta bili 25. maja od Direkcije JDž do Komenskega dve polnilni peresi v etuiu iz kože. Vrniti proti nagradi vratarju na Dire: n.'i JDž.	16170-14
V ČETRTEK ZVEČER sem zgubila srebrno zapestno uro na ozkem usnjenem jermenčku od Vodnik vega trga do Baudkove ulice. — Prosim, da jo pošten najditelj vrne proti dobri nagradi. Krašovec Pepca, Menza Ljudske pravice. Kopitarjeva Ljubljana.	16169 -4
NAJDENA JE BILA denarnica na Stražišar. Dobi se pri Smrekar. -Resljeva 29.	1616’’--4
POZLAČENO ročico naočnikov sen z-gubil. Najditelj naj jo odda pri vratarju Univerze z naslovom ! 16153-14 CENJENE STRANKE, vljudno naprošamo, da dvignejo v popravilo pri-nešene kolesne, moto in avto plašče ter zračnice v 15 dneh zaradi pomanjkanja prostora. Vulkar.izaci ja na dvorišču »Figovec«^ 16167-14 26. t. m. DOPOLDNE ' sem izgubil aktovko z zvezkom od Tržaške, BleiTveisove, Prešernove, pošte do Tabora.. Prosim najditelja, da mi vrne zvezek za izpit na naslov v oglasnem oddelku.	16175-14
Umrli so:
Umrl nam je v svojem 39. letu po dolgem In težkem trpljenju naš ljubljeni sin, brat, stric in svak Le or Vavpetič, arhitekt. Pogreb bo v ne-neljo 29. maja ob 14.30 uri z Zal. iz kapelice sv. Marije k sv. Križu. — Ljubljana. Novi Sad 27. maja 1949. — Žalujoča mama in rodbine dr. Vavpetič. Pltamic in Kasper.	2432-1
Zahvale
Iskreno Se zahvaljujemo vsem. ki so spremili na zadnji poti našo nepozabno mamo Marijo Miiller, ji darovali vence in cvetje ter z nami sočustvovali. — žalujoči ostali. 1-, " S-n Iskreno se zahvaljujemo vem. ste počastili spomin našega mu... očeta, brata, strica, svaka in starega očeta Karla Okorna. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru in tistim, ki so mu poklonili toliko cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti. — Družine Okorn, Logar, Marinšek, Br-zin, štamcar in ostalo sorodstvo.
.tfcV-'-T >■
n a
Nato so se pri živalih
so polagoma prehajali
postopno razvijali občutki, v zavest, pri čemer se
ki
je la prehod dogajal v skladu z zgradbo in razvojem
njihovega organizma in živčnega sistema.« (Stalin, Dela, zvezek L, str. 313. V delih tovariša .Stalina, posebno pa v. delu »Anarhizem ali socializem« je najbolj temeljito postavljeno vprašanje o položaju in pomenu zavesti v vrsti prirodnih življenjskih pojavov, o bistvu zavesti, o njenem nastanku in razvoju, o medsebojnih zvezah zavesti in njene materialne osnove. Stalinovo postavljanje teh vprašanj je poglobitev in pomembno, tvorno razvijanje Izhodiščnih, temeljnih tez marksistične, dialektično materialistične filozofije. Je prvenstvenega pomena za razumevanje enega izmed najtežjih in najbolj važnih problemov znanosti o življenju, za razumevanje problema zavesti kot lastnosti, ki nastaja v procesu evolucije žive prirode.)
SESTO POGLAVJE
Lažni organizmi in modeli. Plamen in kristal
Kdor bi do kraja verjel Wilhelmu Rouxu, bi logično moral obdržati v glavi vse točke njegove »definicijea, ako bi hotel rešiti vprašanje, ail je pred njim bitje ali ne. Dokler ostane nejasna samo ena točka, ni mogoče odgovoriti.
Wilhelm Roux je bil velik zoolog, utemeljitelj važne znanosti, ki raziskuje razvoj organizma (mehaniko razvoja). Svojo definicijo življenja (deset obveznih znakov življenjske delavnosti) je izdelal ob koncu prejšnjega in ob začetku sedanjega stoletja.
Miselni red, po kaierem je prišel Roux do te definicije,
ni bil lasten samo njemu. Mnogi biologi tistega časa so mislili na enak način.
To so bili po večini znanstveniki, ki jih niso mogle prevariti brezupne teorije o večnosti življenja. Velika odkritja prirodoslovja, triumf darvinizma, izredni uspehi fizike, ki je prodrla v srce molekul in atomov, uspehi kemije, ki je umetno ustvarila tisoče najbolj zapletenih organskih snovi, skoraj pravljično razširjenje tehničnih zmožnosti človeštva, vse to Je ustvarjalo zapeljivo upanje, da bo tudi ves problem življenja vsak čas do konca razrešen in še na mnogo lažji način, kakor pa se je zdelo po Pasteurjevih poskusih. Razrešen bo z istimi metodami mehanike, fizike in kemije, s katerimi je dosegel človeški razum v XIX. stoletju toliko zmag.
V tem času so mnogi raziskovalci narave gojili tako Imenovan »pozitivizem«, nauk, ki ga je v prvi polovici XIX. stoletja izdelal Auguste Comte in ki so ga nato razvili nekateri prirodoslovci in filozofi. »Pozitivni svetovni nazor« se je klanjal »pozitivnemu znanstvenemu izkustvu«; razglasil je, da je filozofija enostavno posploševanje znanstvenih podatkov. Prepričali smo se že, kako površno in netočno je mišljenje, da pusti učenjak vsakršno filozofijo pred pragom svojega laboratorija in da, sedeč za poskusno mizo, samo neprizadeto »posplošuje ugotovitve poskusa«. Mnogi pozitivistični biologi so v svoj laboratorij prinesli zelo plitvo in poenostavljeno filozofijo: življenje organizmov so merili z okrnelo mero mefaa-nističnega materializma.
Da ima življenje posebno, novo kvaliteto, kakršne v neživi naravi ni in kakršni pravimo »življenje«, da je treba razumeti in znanstveno razložiti ravno nastanek te kvalitete, tega biologi-mehanisti (kakor tudi njihovi predniki, predpasteurjevski mehanistični »samoroditelji«) niso upoštevali. Mislili so, da organizem smemo smatrati za stroj.
Ako je organizem vsota posameznih lastnosti, ki so vse enakega pomena, zakaj bi tedaj življenja ne mogli po
delcih sestaviti? Zamenjati n. pr. beljakovino in proto-plazmo z drugimi snovmi in dobiti ločeno vse nujne znake življenja?
V zadnjih desetletjih XIX. in prvih desetletjih XX. stoletja so mnogi znanstveniki tekmovali v ustvarjanju modelov živih bitij.
Učinkoviti poskusi modelarjev so svoj čas povzročili precej senzacij. Kvinke, Rumbler in Biitschli (posebno zadnji, ki je sijajni predstavnik mehanistične biologije prejšnjega stoletja) so celo mnogega pripravili do tega, da je govoril o njihovih modelih kakor o izrednih umetnih živih bitjih. Materiali, ki jih je uporabljal Biitschli, so bili nenavadno preprosti: glicerin, razstopina sode, klej, olje, razstopine soli, kisline. BUtschlijeve glicerinske kapljice so prožile iz sebe preudopodije (lažne nožice), se v njegovih razstopinah gibale in se delile kakor prave amebe.
Kapljice kloroforma so sprejemale »hrano« in izločale ostanke. Selakove niti, položene v te kapljice, so se zvijale in namotavale, kakor se namotavajo kot pero ure palčice bakterij, ki jih je požrla ameba.
Buetschli je s šelakom namazal stekleno palčico. Ko Je kapljica kloroforma prišla na palčico, tedaj je ta kloroform razmočil šelak. Na tem mestu se je zmanjšala površinska napetost, (kasneje si bomo še pobližje ogledali to važno lastnost, ki povzroča, da n. pr. kapljica olja v tekočini z enako specifično težo dobi obliko krogljice). Tam, kjer se je zmanjšala površinska napetost, se je vsebina kapljice navzven izbočila, kaplja je izprožila psev-dopodij in vsrkala v sebe šelak ter z njim vred tudi stekleno palčko, ki je bila zavita v ta šelak. Ko pa se je šelak razstopR, tedaj je ostalo samo še nerazstopljivo steklo, ki ga ni možno razmočiti; postalo je to steklo tuje v »telesu« kaplje in kaplja ga je izvrgla, kakor se n. pr. izloči kaplja vode z vrha žlice v »mastni cink« na juhi.
Selakova nit, ki se je zvila v kapljici kloroforma
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5/IL — Telefon uredništva in uprave štev. 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike štev. 38-23, s Tiskarna aSlovenskega poročevalca*. — Odgovorni
urednik Cene Kranjc
/