6. številka. Ljubljana, četrtek 9. januarja. XII. leto, 1879. SLOVENSKI Jzhaja vsak dan, izvsemSi ponedeljke m dnevu po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogorsko deželo za celo leto 16 gld.. za pol I ta 8 M četrt leta 4 (j d. — /.a Ljubljano brez pošiljanja na dum za celo leto Ifl Pld., za tVtrt leta .'5 Kld. •' O kr., za en nieSUc 1 Khl. 1<> kr. A.\ imsiljanjo na dom bo računa 10 kr. za mesec, dO kr. za četrt leta. — Z« tujo deželo toliko vee, kolikor poštnina iznafiu. - Za goapode učitelje na ljudskih Šolah in m dijake velja znižana cena m sieor: Za Ljubljano za četrt leta 2 Kh\. 50 kr., po pofiti prejemati za ČVtrt leta :i *ld. — Za oznanila ho plaeujo . °a.eetlfllT?1^ petit-vrstH U kr., če se oznanilo enkrat tiska, f) kr., če bo dvakrat, in 4 kr., če bo tri- ali ve'';rat tiska. Dopisi nuj se izvedo trankirati. — Rokopini se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej litfti St. S „j-ledaliSka Htolba". Opra vin A t v o, na katero naj bo blagovolijo posijati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j." adininistrat, vno reot, je v „Narodnei tiskarni" v Kolnianovej hiSi. Republikanska zmaga na Francoskem. Naj poreko ošabni Nemci kar hoto, njih glavni sovražniki, in bodoči zavezniki Slavjan stva, Fran c oz je bo vendar prvi nurod tega »veta. Da si bo 1870 nesrečo imeli, in da hi nij baš nemška krivda, če nijso popoluem uničeni, imajo Francozje v zadnjih Bednnh le tih v vsem srečo kar koli počno. Na Nemškem se mntži kljubu ugrabljenim petim imlijardoni, katere je vzel neusmiljeni pruski Nemec pobitemu Francozu, misleč da ga je za večno oberačil, uboštvo in propadanje industrije, kup čije in vsega prometa, a Francozje so baš le tos s bijbjuo .svetovno razstavo dokazali, da so zini ioni bogati, da so v industriji napredovahu in prvi mej narodi. Na Nemškem je vzdiguila s socijalistovsko postavo ima itak cija biro glavo, birokratieuo zatiranje se mej jNemci širi, a na Francoskem, evo, prazujuje te dni zlata svoboda nove triumfe! Nedeljske (5. januarja) volitve v francoski senat so francoskej republiki končni) m zadnje potrdilo dale. Dau 5. januarja ostane Francozom u.oj liepezi.bljiviim dnevi. Še le od tega dneva je republika popoln, m utijeua na Francoskem. V nedeljo je imelo namreč izmej 226 se* natorjev, ki nijBO voljeni na celo življenje, tretjina, torej 75 novih senatorjev, novo voljenih biti, razen teh pa še 7 za namestovalce umrlih senatorjev. Francoska ustava namreč določuje, da se vsaka tri leta po 75 seuator jev iz jedne izmej treh serij izstopi in se na mesto njih diugi volijo. Letos je izstopila prvič serija 13 (okraji ali departementi aitabe-tično od liaute Garonne do Oiae-departeuieuts), fcrez tri leta izstopi seriju G, potem pride A na vrsto. Dozdaj je bilo v tej seriji 11 58 re-akcijouarjev uh raznih kraljevcev, a le 24 republikancev. Republikanci so upali, da bodo pri novih volitvah dosegli večiuo 25 glasov. Ali glej, vspeh je njihove nade še prekosil: od 82 volitev so republikanci dobili 04 bvojili. Vsi prejšnji republikanci so bili vnovič voljeni, a še 40 novih, ki so razne kraljevce (bona partiste, orleaniste in rojaliste) izpodrinili. Senat je zdaj z ogromno večiuo republiknusk, m nij bo več bati, da bi kak nov Mac Muliouov poskus mogel so senatovo pomočjo republiko vreči. Zdaj jo le Se želeti, da bi republika ohranila modri duh zmernosti, pravega kou servatizma, pravičnosti vsem strankam in prepričanjem, — da bi bila res zatočišče prave Bvobode, potem bode dobro delovala tudi izven mej francoske dežele. Kako nam je širiti domača liste mej narod? (Izv. dopis i/, slovenskega Štajcrja.) Vedno 86 naglasa potreba večjega razširjenja domačih lihtov mej narodom. Da bi ono bilo knrut no za murni in za — časopise, ako bi t-e res jedenkrat izpeljalo, o tem nij dvomiti. Kajti časniki imajo nalogo, da vsak po svojei moči ljudstvo podufuje, je budi in brani. Ljudstvo pa mora v odškodnino in v dosego tega blagega prizadevanja in namena časnike podpirati; ono mora tudi po njih se gati, si jih uaročevati, ter jih marljivo Čitati. Ako se to dozdaj nij zgodilo v istej meri, kakor bi to miši iz mulih razmer hitro vzrasli časniki zuBlužili, ter bi bilo narodu samemu v največjo korist, in ako se tudi v bodočnosti reč ne bode obrnila na bolje, krivo je tej pr -kazni jedenkrat preveliko število časnikov, v drugič premalo število onih narodnjakov, kateri bi smatrali za dolžnost, biti naročnikom vsaj jednega slovenskega lista. Jiu se dei.es mjsem namenil, tožiti svetu, da se nu.-j Slovenci še vedno nahajajo ljudje, katerim nij po voiji, ako vidijo „Slovenski Narod" v rokah kakega domačina, kateri bi tudi dandenea, ko smo se cenzure od druge strani s silo nekoliko rešili, radi vedno le ulogo cenzorjev igrali mej Slovenci. Skoro brez izjeme so to ljudje, ki radi v list po gledajo in ga na tanko prečitajo, ako ga mo rejo zastonj uloviti. In če jih potem vpra samo, uli jim ugaja zudržaj, nam odgovarjajo, da se jim dopada, da se v listu ne nahaja nič napačnega, a h konci uže kaj dostaviti ne pozabijo, u. pr.: „da list nij pisan le za pro sto ljudstvo". Ali so ljudje te vrste hudobni ali tako neumni, o tem natuučno sodbo izreči je prav teško. Gotovo je pa to, da so prepolni predsodkov, iu da se teh na nobeden uačiu znebiti nečejo. Toda, ne oziraje se na čudno mišljenje teh ljudij, mora vendar naša prva in največja skrb biti na to obruena, da spravimo s časom v vsako slovensko vas po jeden iztis „Slo venskega Naroda", da dobijo list v roke tudi možje, kateri ga dozdaj še niti po obleki ne poznajo. V to svrho je potrebno, da si za vedeu narodnjak poišče šest do osem vaščauov, kateri si skupno naroču list, ter ga vkupo plačujejo. Letui donesek pojediuega je po takem jubo majhen; plačuje ga lebko lokodelec, obrtnik, kakor mah ali veliki posestnik. Posebno kmetski fantje, kateri dobivajo denarja o 1 staršev, ter si ga tudi dosti lažje od vsakega drugega delavca zaslužijo, uporabljali naj bi ta denar v na ločevanje slovenskega lista in Blovenskih knjig. Narodna zavest bi tem hitreje rastla, omika bi se širila; razbijanje in klanje po krčmah bi izginilo, nemški listi bi ne imeli več priložnosti, pisati o surovosti slovenske kmetske mladine. Da se jih več naroči le na jeden iztis, to branja ne bode zaviralo, ker stanujejo blizu drug poleg drugega Vrh tega nemajo naši ljudje po deželi vsak dan časa za čitanje knjig; a o nedeljah snidejo se navadno pri tem ali onem sosedu, na paši itd. Tu jim prečita jeden vse liste, drugi poslušajo. Da to delajo uže zdaj sem ter tja, o tem prepričati se, imeli smo večkrat priliko. Ko je trajal boj mej Uusom in Turkom, prišli so kmetje iz sosednjih vasij k meni in k znanem, kat ri so dobivali „Slovenski narod1* ali kak drug slovenski list, ter so nas p i osili, da smo jim ga čitali ali posodili. V kratkem privadili so se najbolj priprosti kmetje lista t.ko, da nijso mogli biti več brez njega in naročili so si ga tudi nami. Dander.es je n. pr. tednik rSlovenski Gospodar" jako razširjen mej kmeti slovenskega Štajerja. Se ve da se njegovi prijatelji s prva nijso malo trudili, da so mu morali pot nadelavati mej može, katerim je vsaka izpremena zoperna. Marsikateri je plačeval sam vse leto naročnino is srojega žepa, ter je Ust dajal kmetu, krčmarju, ali kakemu mlinarju, pri katerem se va iaii radi shajajo, da so ga dobivali tudi ti v roke. Zatorej bi tudi mi prijatelji in naročniki „Stovcnskega naroda", kateri stanujemo raztreseni ali po mestih ali po kmetib, morali v interesu narodue stvari delati in prositi sona-ročnike, da pošiljajo list, kadar so ga sami prečitali v domačo vas, kjer imajo rodbino, ali vsaj znano družino, da se seznani tudi ona z njim, in da pride od tod drugim sova-šianoni v roke. S časom bode se list prikupil tudi prostim kmetom. J. IIv. Politični razgled« :%«»s*te in Hercegovine bo loči v prvo notranjo upravo v drugo za sodstvo, v tretjo za finance. Vsi trije Oddelki so tako osnovani, da se večji del na slanjajo na dozdanje turške postave kolikor je mogoče. Nekatere reči, kakor določitev o državnem premoženji v Rosni, razpis davkov uredba zamljišč, cerkvenega premoženja, de nnrstva si je pridržalo ministerstvo vnaujega vse drugo oskrbuje in obvladuje deželna vladu za Bosno z AVilrtembergom in Ilotkim na čelu — Hrvatskih uradnikov zopet čedalje več pri baja. I/.poznali so, da bo le jezika zmožni za rabo. V u it u Je «lržtiv«k. Na Klu* it» je v okraji Astrahanu za Cela razsajati prava človeška kuga. Vladno poročilo od G. jan. pravi, da so jo pri nesli kozaki, ki so se iz Turčije vrnili. — Drug dan, 7. jan. je v Peterburgu izšel vladni „Praviteljski Vestnik" v posebnoj izdaji s po ročilom, da se kuga hudo širi. Vlada je sklicala posebuo konferenco, ki se hoče po Bvetovati, kaj naj se stori proti razširjenju te Btrahote. Iz C«t'i*f»-***!** se brzojavlja: Tukaj je vedno razburjenje in strah, zlasti odkar je vojni minister izredne vojaške naredbe storil: v dvoru porte, pri oroŽnici, pred moste je po stavil čete najzanesliivejših vojakov, patrolje miiršinijo vedno po predmestjih, vse preži, da bi se kaka revolucija brž zatrla. Sulejuian paša je bil obsoien na izgnan stvo do smrti in na degradiranje. Turški komisarji so šli v Cetinje, da zvršo berlinski dogovor, ker je Rusiju izrekla, da ne potegne prej svoje vojske iz turškega oženil j a predno ne izroč Turčija Črnogorcem Podgorice. (Tud „Agence ltusse" iz Peterburga odločno isto naglasa.) Iz Ifffunski- vojsko bo /mirom čed neje roči čujejo. Telegram in Kalkute 7. jan. poroča, da je rod Muhmavad žirij v padel na a n g 1 e š k o z e m I j o, p 1 o n i 1 in p o ž g a 1 T a u k. — Tako se morajo užo Angleži braniti. Iz #>r>## #/o##«« »e poroča, da je lord Beacomlield hudo zbolel, prijela ga je ostra podagra. Iz tji*<*hitnu telegrafirajo, da se por tugalski in španjski kralj snideta v Elvasu. mož, Matija VdovaČ, mlinarski hlapec iz Globočic, in oče 5 otrok. Dobili so ga še le včeraj popoldne iz vode. Pokojni je na novo eto v Kostanjevici malo preveč pil uže popoldan; šel pa je vendar Se doma, vzel bo boj 40 gl., kar mu je skrbna žena hudo bra nila, in je bila menda zato Še zadnjikrat te pena; potem se je podal zopet v Kostanjevico pit. Pravijo, da je bil v gostilnici zabavljiv, tako, da so ga mogli pred vrata posiliti. Ol tod je Sel menda domu, pa prej ko je vzel od mesta slovo, šel je še v eno oštarijo, tako, la se ga jo pošteno nasrkal. — Kako je pa del v vodo n« ve nihč>; povedati, vendar se nekaj sumi, da bi mu bil kdo drugi Črez most na Studeni pomagal, ker nijso pri utopljencu — več dobili onih 40 gld., katere je bil od loma vzel; pač pa denarnico z 1 gld. in nekaj krajcerjev. — Začetek tedaj letos nij pri nas kaj prida. Prihodnji torek bomo volili novi občinski odbor. Koga bomo volili se tu nihče ne zmeni veliko ; vse jo mrtvo, in vsakdo le gleda, da bi se kakemu botru ne zameril, potem naj bo odbornik Peter ali Pavel. Pri zadnjih občinskih volitvah so menda volilci od nekaterih osob za glasove piti dobili. Čo bo lotos kdo hotel tako glasove dobiti jih bo lahko ceno dobil, ker vino je dober kup, ljudij pa, ki za glažek vina vse store, žalibog se tu ne manjka V našej okolici ljudje so izmej vseh belih Kranjcev menda najbolj nevedni v vsakem oziru. Saj pa tudi nij čudo. V šolo nihče od teh ne bodi, ker jih menda tudi nova šolska postava v njih hribih ne doseže; da si so ne katere vasi le po pol ure in še manj od tod smrtno nevarnost, v katero so bo podajali. —■ 27. decembra (na Šent-Janžev dan) začel je ng pihati, in počasi se je ledena skorja sta-ala; tako smo imeli kmalu zopet prosto vo8-nio po našem „morji". Novega leta dan bil je strahovit vihar; po Reženj visoki valovi tirali so revne naše brodarje kamor so hoteli. Stari iudje ro pripovedovali, da ne pomnijo kaj ta-cpga, pobožne ženice in device so ponižno mo-ile k vsemogočnemu za odvrnitev smrtne nevarnost, in njhova molitev bila je uslišana: nijedne nesreče se nij prigodilo. Koliko škode je pron/ročila letošnja po-vodenj na polji, se še ne \6\ vileli bomo Se le spomladi, ko bo treba sejati. Velko škode ie po poslopjih, a gotovo Se večja bode na polji. Nj. Veličanstvo cesar Franjo Josip I. slišal je o tugi in bedi revnih dolinčanov in podaril Planinčanom in Cerkničanom lepo svoto 3000 goldinarjev. „Bog vsemogočni naj povrne blagemu našemu cesarju v obilnosti!" tako puhti iz hvaležnih src vernega ljulstva ponižna mo-itev k stvaritelju I k Trl»owl| G. jan \Uv. dop."| Koncem lanskega leta odložil je gosp. Pongracij E-chelter vodstvo rndnika trboveljsko družbe (, za kopanje kamnitega oglja ali premoga — rudnika, kateri slovi ne le kot največje porl-vzetje v tej široki na celem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, temuč je tudi mej prvimi podvzetji te vrste v celem našem cesarstvu. Da jo dospela ta družba do tako velikanske stopinje, ima se znhvaliti neutrurl-ljivej marnosti in energičnej volji odstopiv-Sega vodje p. Eichelterja. Ta gospod je umel premagati se" svojo vsestransko rudarsko ved-oddaljene, jih vendar v šolo nihče ne sili, ker I nostjo ogromne težkoče pri tem poBlu, ter pa so všolani v več ko eno uro oddaljeni, sv. I blagoslavlja znrad gmotnega blagostanja izvi-Križ. — I rajoČega iz tega rudnika ne le trboveljska Večjidel želijo tukaj'nji občinci, da bi I župnija, ampak tudi velik del Štajerske in župan ostal sedanji, g. Strauss, kateremu se I Kranjske dežele. zunaj nekaterih pregreškov, katerih pravijo,! Pa tuli podložnim mu uradnikom in de- I la se jih je, kakor marsikdo v volitvah v Mavcem bil je g. Eichelter dober oče. Vsacega ležolni zbor vdeležil, ne more nič očitati; tem I je vedel no samo i besedo ljubeznjivo poto-več se mu mora priznati, da je skrbel za iz I laziti, temuč tudi v zadregi mu radodarno ročeno mu občino, ter jo jo po moči varoval I pomagati. Nij torej čuda, da vbi tugujejo zarad nepotrebnih stroškov. t njegovega odstopa. Siromak delavec in za- lz pIltiltllMk«** dolino 5. junu Ipuščena vdova rudarjeva pa zdihujeta po udarja. [Dviren dopis.j Vreme je bilo, kakor po I lostivem jima dobrotniku, ter blagOBlovljata vsej Kranjskej i tako pri nns : celo pretečeno j njegovo radodarnost. teto zelo slabo. Dežja je bilo toliko, kakor | Kaj je storil g. Eichelter za tukajšnjo nže mnoga leta poprej ne; vsled tega so za-I rudarsko šolo, je ob*o znano. Solnka mladina pustile reke svoje struge in vodotoče in se I izgubila je v njem velikega dobrotnika, kajti razlile po rodovitnem polji, pokončevaje sadeže I po njegovem trudu dobila je, kakor vsako leto matere zemlje. — Tudi naša lepa dolina imela I tako tudi letos obutjo in drugo obleko; na je in ima še dosta trpeti zbog povodnji. Le-1 sveti večer pa jej je prinesel Božič primerna tošnja povodenj je tretja največja v našem b t o 1 e t j i. Takoj koncem septembra napolnila je reka Unca našo dolino tako nena loma z vodo, da je ostalo veliko lepega sa Dopi 'INI. Iz la oNi uu Jcvictt 5. jan. [Izv dopis. I Letos Be je novo leto pri nas pričelo z nesrečo. Na novega lota večer je vtonil v potoku „Studeni", ki se tu v Krko zliva, mladi darila, za katere izdatne dobrote se zahvaljujejo Solarčki in ftolarice g. Eichelterju. Umel je pa on tudi mej uradniki in nižjimi služabniki glede narodnosti slogo leža v vodi, v hrano ribam in rakom, Razdi-1 ohraniti. Nemcu po rodu popevala mu je ma-rajoča voda izpodila je veliko prebivalcev izlmica slovenske pesni pri zibelji — narodil stauovališč pod nemilo nebo, tiraje je prositi I no je v slovenskem Korotanu —in ohranil je prenočišča in strehe pri drugih ljudeh. Veliko,I sočutje do slovenskega jezika Se v zrolej veliko hiš v Planini, v Maljnih in v Lazah I starosti. Na ledek njegovega izgleda jo meju-razruščujejo tuleči valovi, zidovje poka, les I sobna prijaznost mej slovenskimi in nemškimi plava po vodi, in tako ima ubogi kmetovalec I tukajšnjimi uradniki, kakor malo kje drugod. strašansko škodo. Posebno hudo je zadela po Kratko rečeno: bil jo g. vodja Pongracij vodenj prebivalce v Miiljnih. Malo pred Boži I Eichelter Nemec poštenjak. čem zamrznila je voda po celej dolini; le po Kadosteu pa nam je sklep njegov, stalno samezne ceste, držeč iz Laz, Jakovice in I ostati v našej okolici mej nami, ter mu kli-Maljnov, bile so proste ledu. A na sveti danlčemo: dobra Ti sreča pri vsem Tvojem zamrznile so tudi te, in vse je bilo pokrito z I prihodnjem početku! debelo ledeno skorjo. Ljudje, mali in veliki, Iz .Tlojr.irjtt 3. januarja [Izv. dop.] tekali so iz sosednjih vasij k božjej službi v Dne 29. doc. lanskega lota je imela tukajšnja farno cerkev sv. Margarete, ne zmeneč se za)čitalnica svoj letni zbor. Zbrali so se bili malo da ne vsi družbeniki, da bi slišali izvest je odborovo zastran čitalničnih zadev pre teklega leta, pa tudi volili nov odbor. Dosedanji predsednik g. Pfeifer je v svoje j skrom nosti odstopil od vodstva želeč iznebiti se krmila, koje je imel od početka čitalnice v rr* kah, ter je prepustiti drugej moči. Družbeniki eo se sporazumeli in predlog g. podpredsed nika, naj bi se 7a predsednika čitalnice volil nadučitelj g. Škofi ek bil je enoglasno spre jet; isto tako se jo enoglasno vršila volitev dosedanjega podpredsednika, obče spoštovanega g. J. Govodiča in novega blagajnika g. Jos. Kotnika. Kot odbornika sta bila po tem voliena Čitalnična soseda g. Iv. Tribuč in g. Iv. Štuler, trgovca, marljiva in nevRtrašljiva podpornika narodne čitalnico početkom njenega obstanka. Omeniti moramo tudi, da nas je bil so svojo navzočnostjo počastil prcčnst'ti gosp. namestniški svetovalec, glavar celjski C. predsednik znvalivši se za sknzano mu zaupanje, zastavil je svojo možato besedo, da mu "bode nad vso mar h pomočjo slav. odbora vstrajno delati na prospoh narodnega društva. Tričela se je potem zabava v prav domačem duhu, da uže dolgo — obstati moramo — nijsmo bili tako zidane volje. Petje nas ie izvrstno zabnvalo, pri kojem so so naše vrle gospodifine so svojimi nožnimi in milodono-čimi glasovi odlikovale. Radostnim in hvalo* nim srcem spominjali smo se v napitnicnb nadih slovenskih prvakov in slavnih juhilarjev gosp. Dav. Trstenjaka, gosp. dr. Kočevarja in očeta Slovencev velezaslužnega g. dr. Jan. Illeivveisa, koje naj Ilog še mnoga leta v blagor, čast in slavo Slovencem ohrani. Dostavimo še svojo iskreno zahvalo častit i m dosedanjim čitalničnim vernim podpornikom in prijateljem za blagodušno, domoljubno podporo; ostanite nam še zvesti i v novem letu. Nadejamo se, da nam bode odbor v letošnjem pustu zopet enaki kratkočasni večer pripravil. ■ s ltr«»;ria v Istri 0. jan. [Izv. dop.] Tu v našej Istri se godi čuden prograd. Duhovi se začenjajo spominjati svojega bitstvn. Itesnoba in velikost slovanske ideje pre Sinja vse živce in marsikateri mlačnež in odpa denec se povrača na domače slovansko ognjišče, ter Blavi vspehe rodoljubnih požrtvovalnih narodnjakov, delujočih za slavo svoje mile majke Slave. Breg mora in more biti uzor slovanskega rodoljubja. Breg in po njem vsa Istra mora b časom objeti eden in isti domorodni duh in bratoljubje, ki bo vez skupnega delovanja. V to so nam pa šole in bralna društva neob hodno potreba. Za to naj bode našim narod njakom osnova društev priporočena. Naj se pred vsem zato potegujejo, da narod po šoli in po »bralnih društvih" dobi naroden značaj. Zatorej rodoljubi v Dolini in v Bregu na noge! Leto 1879 naj bode v našej kroniki i zlatimi pisinenkami zabilježeno, kot leto pre-rojenja in probujenja naše tužne Istre, v ka-terej delajmo naprej za probujenje slav jan skega duha. Iz Tloslar i 28. dec. [Izv. dop. Danes Vam ne vem važnejšega poročati nego to, da je pred nekaterimi dnevi pošta iz Metkovića so pogreznila v vodo, in z veliko silo eo polovili iz valov ljube pogače in druga jedila. Daljo so pogrešajo tukaj tudi mnogo osobe vojaškega in civilnega stanu. Kakor se čuje, so baje v Metkoviču v reki Narenti nagli užo mnogo razmesarjenih človeških trupel in sumnja bo, da bo to storili Turki, kateri 3e vedno skrivaj išče:o. kako bi se mašče vali nad kristiianskimi Slovrtni. Ali res še ne bode kraja tej turškej krvoločnosti? Sanitetni voiaci smo tukaj, skoraj bi rekel, slovensko praznovali božični večer. Na* cosp. stotnik Oehme, v Ljubljani v inteligentnih krogih dobro poznan, je našemu divi7iiskemu sanitetnemu oddelku št. 18 .ia pravil prave božične „potvice". In ^znamenje svoje hvaležnosti so mu vojaci napravili v njegovih sobah iluminacijo ter mu peli slo venske pesni in ga pozdravljali z „živio klici". Da je naš gosp. stotnik Oehme res priznanja vreden mož, svedoči tudi odlikovnnie svetlega cesarja, kateri mu jo nedavno poslal red železno krone. Živel! J. S. Domače stvari. — (V tukajšnjem muzeji) zgoraj io drevi ob 5. uri shod muzealnega društva. Vstop je vsnopimu prost. Kustos Dožman bo poročal o starinskih najdbah pri Vačjem in v Bohinji. — (Dar rodoljubov.') Naš znani me-ren, državni in dežHni poslanec g. Viljem Pfeifer iz Krškpgn, ie nedavno poslal ljubljanske j vnjnškej bolnici po g. nadlejtonantu Krtu za ranjene voiako lOOOvirŽink, 36 bu-telij črnino in zaboj šnrpije. — (Notarskih mest na Kranj s kom) je 14 izpraznenih, znainenio pomanjkanja juristov. in sicor: Idrija, Bistrira, L^ž, Senožeče, Tržič, Kranjska gora, Logatec, Kostanjevica. Veliko Lašč«, ŽuJenberk, Kadeče, Metlika, Trebnje in Brdo, Prošnje na se v t tednih vlože pri not.arskej komori v Ljubljani — (Naši nemški k a* i n a r j i) dolgove množe Pri občnem zboru tukajšnjih kazinar jov na sv. treh kraljev dan se je sklenilo pri kranjskoj hranilnici vzeti na posodbo še 4000 goldinarjev, da bodo poplačali one reči, katere so nakupili od svojega bivšega gostilnarja Khrfelda. Zdaj so še zmirom brez krčmarja, da si imajo po svojej bahariji „inteligencijo in kapital" sami v štantu. — (Izmej kranjskih deželnihbram-bo v cev) ho postali sledeči nspirantie častniki: lleinrieh Schvvineshnkel, Vineencij Vizjak in Avguštin Lnrenc kranjskega deželnobrambov-skega bataljona strelcev v Ljubljani Št. 25; prva dva pri tem bataljonu, a tretji k koroškemu dež. hramb. bat. strelcev v Celovci št. 2G. Janez Schiller in Ignacij Jevnikar kranj. dež. hramb. bat. strelcev Novomesto št. 14, v bataljonu. — (Slodeči reservni častniki) so doslužili in bili prestavljeni mej neaktivne deželne bramhovce: nadlejtenanti: Alojzij Cin-toni, dr. Josip Sernec in .Tarnej Levičnik oto čanskega p. polka št 79. h kranjskemu dež. hramb. bat. strelcev v Novem mestu št. 24; lejtenanti: Itudolf grof Puco pri polku Kuhn Št. 17 k primorskemu dež. bramb. p. bat. v Pa/.inu ftt. 73, dr. Rudolf Griss in Gustav Stuhec, oba pri polku MarojČiČ št. 7, prvi h kranjskemu bramb. bat. št. 24 v Novem mostu drugi pak k polku bramb. št. 8 Trient Valsugana. Dr, Teodor Petrič pri petravaradin-skem peškem polku b, Kilipovičevem št. 70 je premeičen k Štajerskemu bataljonu brambov-cov št. 21 v Mariboru. — (Požar.) Iz St. Lenarta v Slovenskih Goricah se nam piše: Dne 31. pr. m. o pol osmih zvečer vnelo se je pri bauki „Slaviji" zavarovano pOBlopje Franca KruSca in pogorelo je v kratkem celo ostrešje in vse na ispi shranjeno blago krčmarskega najemnika Fr. JamnikA. Ker različne okoliščine opravičujejo sum, da je zavarovanec sam zažgal, upeljano je proti njemu Rodnijsko preiskavanje. Razne vesti. * (Nesreča na morii.) Na največjef angleškej oklopne) ladiji „Thunderer" je 2. ianuarjft pri strelnei vaji rnzpočil se velikansk kanon. Ubitih ie bilo pri tem razpoku enajst liudij, (dva lejtenanta, 4 podofieirji in 8 pomorščakov) ranjenih ie pa še 32 pomorskih vojakov, mej temi 12 nevarno. Dani jo nž.i mnogo časa p 0>klo. odkar jo občno zavarovalna banka Bsiov«nii »u v Ljubljani v likvi- du-ijo utopila, nll 18 vendar zavoljo tflga pnpol-n"in pologi* novolja in rr/burb'nj'v kfttAfO v mnogih rImčijPi prehaia nu banko „Rlivijo14, k"r «i> podobni Ininni t.-h dveh popolnem različnih zavodov proradi ramentavatl. Wed ti^a j*' podp;H'Mi(» trlavno ravnateljstvo v7.niiMiin<» »avarnvalne bank* ..Slavijo" v Pragi Primorano izrofti: da banka „Sturi/n" nij Iti/a g likrt- tlirajočo bonko nStov$ni$o* nOetdttt t kahj potlovttu ;rr:i, in to toinvi-fl. ki>r sto R> ti dve zavarovalnici ii-i po bUttnt rtulitnif kafti lxthkn „starija" jt otfUh tniiu mt podlagi r:rrni)tt" pa Jš bilti its/iDiorfjrmi na (Irlnirr; dali . itn /V lutnkit „Sf(l-rija" )>i> K rti u iskrili, Kornškein, Stirakem in 1'rintor- sk-rm potlovala uit Mrt Uta prt&no jt bita banjoa) „Stt>retiijit" ustnnorljrittt, f>T knno^no. dn |fl t/turno rariitttfijstro bmtkr „Sl,n•//.■" 0 1'rtitji, trnu banke „Slo~ rrnijr'1 ./>' bilo v I.jtthljtuii. OeitltO občinstvo nuj bodfl /mrotovljono, da al bodo pmlpisuno glavno r tviiataljstvo kuk>r doslej, tudi odalel pri/.-id'valo, da Vtem nje'ovim i pravi-o»nim tinjOvain 7:i(li>nti, for da ho bodo odškodnino tofino In brea odloga tudi sanaprej laplaSevala — Vsakorina polaanfla pa podala na zalit-vanju naš glavni tastop t TffublJanf, Dunajski ettti 7. Glavne ravnateljstvo vzajemno zavarovalne banke ,,Slavlje" v Pragi, l»r. Iran .l«>fAt»ek, l»r. Josip ilil«l(>. ravnatelj ravnate^. l»riiKolIti ICliell, ravn-itcli. i rum- Kovali, (ti) glavni tHjnik. H. j -mu »i ji i Pri Klonu: pl Lanser i« Poganio. — Wa tor iz Dunaja. — Pavlin H Uradca. Pri niitii^nt Kttatberg la Novega moata. — pi. Flndunif ia Celja. — lllrich iz Maribora. Pri Imvnrskdii ilvoru: Speranzou, Sclunith iz Trebila. — Bkrjanoo li Trsta. Štev. »2. 0->-l) Razglas, Pobiranje pasjega davka za leto 187!) se je a 1. januarjem t. 1. pričelo, in sicer za vse pse brez izjeme. Lastniki psov naj si najdalje do 1. februarja preskrbo marke, za katere plhčajo pri ine.-uMiej blag.ijnici takso 2 gold. Z Olirom na § 14 izvrševalnih pravil za pobiranje pasjega davka se vsi lastniki psov opominjajo, da o pravem času takso vplačajo, kor od dne 1. februarja naprej bodo vsi oni psi, kateri se na ulicah dobijo, iu nemajo za letos veljavne marke, takoj od konjača po-lovljeni. Mestni magistrat v Ijuhljani, dne B. januarja 1879, Razglas. V Slovenjgradskom okraji so razpisuje Nlližl»» oKr.iipieg.i / okrajnemu odboru Slovenjgnubkeinu. Svoj sedež ima zdravnik v Slo vetij gradcu. Službena pravila dolžnosti ae izvedo pri okrajnem odboru Slovenjgradskom. Okrajni odbor v Slovenjemgradoi, dne 4. januarja 1879. (7—1) Načelnik: J, Dunajska borza 8. januarja iiv;mo tetagrafta«! pormvi<» Enotni dri. dolg v bankovcih . . 62 gld. 15 kr. Enotni dri. dolg v srebru ... 63 a 30 9 Zlata renta.........74 „ — , 1860 dri. posojilo .......115 „ lil) , Akcijo narodne banke .... 789 . — r Kreditno kcij.......*224 n 60 „ London.......... 114 „ 68 „ Napol...........9 „ M C. Kr. c kini........5 „ 52 , Srebro..........IO0 , — . Državne umrko.......67 .55 Zahvala. Za srčno sočutju ob Hiiirti gosp. Edvarda Valente, c. k. sodnijskega pristava v pokoji, za mnogobrojno izprcmstvo na pokopališče, potem za mnoga darila lepih vencev, posebno pa s!, moškemu ibern filharinoničuega društva za ginljivo nagrobnico izreka najtoplejšo zahvalo (8) žalujoča rodbina. V Ljubljani, dno 7. januarja 1879. Nove ponudbe. Udano podpisani umetniški in trgovinski vrtar naznanja, da ima veliko zalogo svežih. Irassiellj in družili lepili cvetic, ter se priporoča p. n. občinstvu m svojim čestitim naročnikom z:» udelavanjo šopkov in mrtvaških vencev vsake bazo. Vso mej cvetličarstvo spadajoče stvari dobivajo se po smešno niskih cenah, kakor se tudi za to skrbi, da se narede hitro in jako okusno. Nadalje postrežb tudi lehko z mnogo ve icimi ali maliuifc domačimi ali tujimi rastlinami za ozali-šunjc na plesiščih, pri pogrebih, ali dnizib svečanostih. Ako koga izmej mojih naročnikov ob času mojega petmesečnega bavljenja z okupaejsko armado v Bosni moj polnoiuočnik nij zadovoljil, potem prosi podpisani mnogokrat oproščenja, ter ob-Ijubuje, da se bode v prihodnjo vodno lo trudil, da bodo vsem naročnikom najbolje vstregel. Množili naročil prosi z najvekšu udanostjo Alojzij Korzika, umetniški in trgovinski vrtar v Ljubljani, (5—1) na poljanskoj cesti št. 12, nova. Štev. 19374. <10-1> Razglas. Vis< ka c. k. deželna vlada je z razpisom od 17. decembra t. 1. 8t. 8558, M. januarja lS7f>, kot tisti dan določila, ko ee bodo domači žrebci iz političnih okrajev mesta Ljubljano in okolice ljubljan>ke, ki Be hočejo za pleme rabiti, pregledovali. To se lastnikom Žrebcev iz omenjenih političnih ikiajev naznani s pristavkom, da se pregled določeni dau ob 10. uri dopoludne v tukujaujej fciviuo-zdrav Inici na poljanskej cesti prične, in da se dotične tiskovine za zapisnik in izkaze, kakor doslej v tiskarnici „Klein in Kovač" dobodo. Mestni magistra! v Ljubljani, dne 27. decembra 1878. SMutl ;\Vir «npfehleniS| goscautKt. als Restes"iind Preiswiirtli(|»tPS Die Regenniantel AVru'PiKlecIton CPIarlicn), Bflh'inlagrn, ZrHsieffe —141) ,pn G. PICCOLI, ekar v Ljubljani, na dunajskej cesti angelju", priporoča: i. Tr. Ith. Coni p. sploh imenovana Franc-ova esenca, izvrstno pomaga zoper vso notranje bolezni v želodcu, pri telesnih zaprtijah, hemoroidih itd. Ta tinktura so vsakej družini najgorkoje (&JjQ-£jUJI^B --: ') priporoča, kor je -Ste' mKWl^\ "1 uže veliko tisoč lju- dem k zdravju pripomogla. Steklenica 8 podukom o rabi vrod volja 10 kr. 2. Dr. Moia-itvo zdravilo zoper mrzlico pomaga pri tej bolezni neizinotljivo, stokloniua velja 80 kr. 3. Mallntnl Hok (IlimbeerabgusBi iz domačih, gorskih malin, v steklenicah, ki držo 1 kilo — po HO kr. — Temu, ki voč kupi, So eoneje 4. Aiiulcrinliiu usliui omI», stek enica velja *>0 kr., in zobni pi-iali, škatljiea po 40 kr. 5. i'inii Ba pokončanja bolh, ščurkov in druzega mrčesa iz pravih dalmatinskih rož, paket po 10 kr. 6. lioi]i«-<»i»ni lenu aiioteha, popolnem uredjena po prof. llaagor-ju. 1 steklenica jagodic velja 10 kr. 1 steklenica tinkture velja 20 kr. Vsako zdravilo so natanko po naročilu pripravi v zahtovanoj stopni močno. 7. Uorscli — ribje olJ«>, bo rabi zoper Skrofelje, škrofelnastne kostno bolezni, sušico, kašelj i. t. d., steklenica volja GO kr., z želozo-jodtlrom 1 gld. Gospod G, Piccoli, lekarničar v Ljubljani. Kašelj in teska sapa sta uio hudo nadlegovala, zato sem po zdravnikovem nasvetu tri mesece zavžival Vašo Dorschovo ribjo oljo z leleso-jodllroin. — Uže po zavžitji nekoliko steklenic sem čutil veliko olajšanju, — zdaj pa se imam samo izvrstnej zdravilnej moči tega olja zahvaliti, da sem kašelj čisto odpravil, in svojo zdravje zopet zadobil. Zato morem to zdravilo očitno najgorkejo priporočiti. V Ljubljani, dno 9. septembra 1878. Janez Kitar, trnovski kaplan. Pismena naročita z naslovom; <-. IMecoli, lekarna v Ljubljani, bo točno izvršujejo proti poštnemu povzetju. (,t.J7—*6j l^uatelj in unuuik Josip Jurčič. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele bo tudi Švico: vsled teb razmer »o je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupata prodajo svojih ur. Te tako zovane ž«'|»ii«> ure bo najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega nrobr-i«un ulklju, bo izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter bo amerikanskoga sistema. Vm1«*i1 noke vlttHlut' koiiMmkei jc n« uioie toku uru ulk«lur pokvarili, putlc ickko utt lin, ume me MtiMutti, m muiIiii' um |»rf leni ni« ne trpi. Proti povzetju, uli vpošiljatvi male svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero je plaćanu le pridejana zlata double urna verižica, baržunasti etui, glavni ključ za ure in delavska pluća, dobi vsakdo najfinejše repasirano uro skoraj na polovico /tislonj. Vse uru so natanko repasirune, ter pu unl iijciiio /i» vMuko uro i>el let. V lfiix goto\«>jja jioiiNfvii In stroge soli-o /joiieiijaiuo. Izpiselr "u.x- 1000 komadov žepnih ur od ponarejenega zlata, umetno in čudovito izrezljane, najfinejše regulovane, pri vsakej uri zlata double urna verižica, medaljon, baržunaBti etui iu glavni ključ; jeden komad le gl. 3,45. 1000 komadov remontoir žepnih ur, katere su pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen tega so tudi clektrogalvauičiio pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. B.20. 1O00 komadov krasnih ur na sidro (uukeruhr; od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiraniini kazali, kazalom za tre-notke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno repaaiiane; preje jeeten komad gl. 21, j zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov mobilnih ur na valje (eylin-der-uhr) v teških giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino rejiasirane, z verižico, medaljonom, iu baržunastim etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.UO lOOO komadov "W ashingtonskih ur na sidro od 181otnega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, elektrogalvauično pozlačene, da jih ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; lino na trenotek regulovane in poskušeuo. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11,40. 1000 komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega liilotnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teb ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodu ali gospč, preje 100 gl. zdaj gl. 40. 650 komadov stenskih ur v najlinejšem emai-liranem okviru z zvoiiilom, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75. 650 komadov ur Z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v lino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsakih osem duij, lino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura po minolih "M letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: Uliren-Aius% ci hiiuC (368—11) P h i 1 i p £ W v