u. mm. I LMliHl, i flfrt, 17. iprill IB7. i. bio. .Slovenski Narod' vftlja po »**ti: za Avstro-Ogrsko: ćelo leto skupaj naprej . K 28 — pol leta „ „ ♦ . . 14 — četrt leta „ m . . w 7 — i na mesec „ » - - . 2-50 | ta Ncmčijo: I ćelo leto naprej . . . . K 33*— za Ameriko In vse druge dežele: | ce!o !cto naprej . . . . K 38.— VpraSanjeni giedc inseritov s* naj priloži zs odgovor dopisnica aij znamka. i prsTiiIttTO (spodaj, dvorišče levo). Enaflova ulica «. 5, te eon it 85. Ishafa T«ak đaa zvečer lirt^atil Beielf« !■ prtsafk«. Inserati se računajo po porab!jcnem prostoru in sicer: 1* mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 viru dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (e.mk prostor) 10 vin. Pri večjih insercijali po dogovoru. Na pismena narorifa rirez istodobne vposlatvč niračnlne se ne ozira. nHzro**aa tli»taraa'f teletom £t. 85* UpravniStvu naj se nasiljajo n.iročnine, reklamacije, inserati i. t. đ., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja ▼ Liabljaai dostavljen na dom ali Če se hodi ponj : ćelo leto naprej . . . . K 26*40 I pol leta „ .....1320 | četrt leta „ . T • I • 6*60 na mesec .. ..... 2'20 rosameua ftevllka vclja 10 vlaar|eT. Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. Ursdntftva: Knaliova alica šL 5 (v pritličju levo,) telefon 4t, 34. Rale eradoo psronlo. Duna?, 16. aprila. (Kor. urađ.) Itfradno se poroča: VZHODNO BOJIŠČE. Nad Darmaneskijem je zbi! 4. t tn. c. in kr. Ieia!ec sovražno fstalo tipa Nieuport. Včeraj v Voliniji zvi-Šano defovanje ruske artiljerije. S!-cer ničesar pomembnega. ITALIJANSKO BOjIŠCE. Na HeimstafskI fronti so vdrle naše naskakovalnc patruJje zgodaj 7jutr3i v okolici Cime di Bocce v ita-fanske pozicije ter vjele 7 častnikov in \2A mož. JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Neizprenrenjeno. Namcstnik načelnika generalnega štaba pl. Kofer. fmL Hi anba pit. Beroiin, 16. aprila. (Kor. urad.) SVoIflov araci poroča; Veliki glavni stan; ZAPADNO BOJISCE. drmadna skupina presto-lonaslednika Ruprehta. Na seveniem bregu Scarpe je zadržaf naš uničevaini ogeni anp,]e-ške rrspadaine valove, tako da se na-skek ni mo^cf izvršiti. Tuđi severo-vzhGdno od Croisšlle^a je razfrll naš ogenj inečen napad Angležev z izgu-bamL Severno od ceste Arras - Cam-brai Je vrgel sunek n-^sih čet sovraž-nifea naze,^ na Lagniccmrt in Bcur-sies. H krvavim izgubam tam se bo-rečlh AvstraJcev prihaja izguba 475 vietifi in 15 stroinih pušU* ki smo Hh vzeli s seboi, ter 22 tepov. ki smo j":: vjoli fer storili z raz?trc!ftvi;o ne-rabne. Pri St. Oumtir.u se ?e artiljerijski ogenj zopet ojačil. Fronta n e ni š k c ^ a prest o* lonaslcdnika. ?\2ć Oi?o in Aisno so se pone-sreCIi! vćeral z T^^ćnini o^iert: pri-prav-'^n? i:3nid? Frarcozov pri Vcu-xai!crai in Givresu. Pred Soissc^^om do Reiinsa in v zap?.dr?n! de!u Chanipasne !e trajalo ?*re?.?3?!5e pri nažvečjem delovarifu artiiicri'e in r-.staf min. Scravni izvfdn: šunki dne 15. t. K. so ce s-nesrecS?i, danes zfutral oa se ie raTvnela na širokih odsekih in-fanterijska bitlca. A r m n d i n fronto genera!-feldmaršala vojvode \ 1-brehta W ii r t e m b e r š k e ^ a. V lotarfnški ravnini in ob bur-gunsk'b vratVa so octa:a podvzc*?a francoskifi čet v napada na naše po-zicfje brez vsakega uspelia. Enoten na^ad sovražnih letal-cev ?i?! naše ori vezne b?'one c»h AisnI ie bi! brezijsDclcn. Sovražnik |e !z-gybi! med Soissonsam !n Verdunom včeraj 11 Iet2l. večinoma s stroji novela tipa («pads). VZHODNO BO.HŠCE. V splošnem malo bofnesa delo-vanja. Sama ob železnici Kovel-Luck |e izstrelila niska rrliijeriia kakih 10.000 strelov na naše pozicije. Pt-od|ra}oče štrafunske oddelke smo zavrnili. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Nobenih posebnih dogodkov. Prvi generalni kvartfrni mojster v. LtidendorfL Pričetek og;mm bitke ob Sisni. Iz vojaikega razmotrivanja: Na zapadnem bojišču se bijeta sedai d/e bitki: ena na prostoru med La Bassće in Crolsillesom (severno in južno Arrasa), druga na proste ru med Soissonsom in okolišem Riron-ta (zapadno in vzhodno Reimsa). Ar-tiljerijskega presenecer.ja kakor pn Arrasa pač ni pričakovati v bitki pri Soissons - Rcimsn. kajti ncmške baterije >o usoešno pobile artiljerijsko prl^.avo frsneoskega napada. Bitka pri Arrasij je razpadla sedaj v del.ie bole, venđar ua je računati zone* knraiu ni splošen anglcški napad na večji fronti. Pozorišče krvavega borenja se razteza čez Lens do La Bas-s^e in južno od Arrasa čez pokraiino pri Croisillesu, kl s^ada žc v ob-močje fronte, katero so Nemci iz-prazniii; tu na sevemi krajni to«ki nove nemške fronte je inogel sovraZ-nik že pričeti nnpad na Mindenburen-vo crto, bc!j južno od krajev južno - vzhodno Novona so se mogli razvit1 r.rpndi samo proti St. Ot^n-tinu; pohod Angležev in Francozov proti novim nemškim pczlcifarn na izrraznjerem ozemiju, tore] na pretežno večTem đe!n -onicn'cne fronte se ni končan. Ob ocrrcmnih rezervah, s katerirri razoola^ajo Ans;!eži in Francozi in glede na polftični skuDni noložal ?e mora računati na da!iše trajanje spomlada^skih bitk. Nacrt istočasnesr^ narada na vso nemsko fronto od La 3a??ee do zapr.ane Champac^ne se^eda r.i izved!iiv. Bitki r»ri Arrasu je sledila bitka pri Reimsu in tu ima sled'ti svoječasno bitka ra nrostonj St. Ouentfna. Velikih od?cči+ev vr;!ed rtratcrlčno ne--itjrodne zaporedne sled^tve rnsamez-nih napađov pač ni pričakovatf. >StaTnoa-' pjše: ^Teli!ca strate*t!čna T>odvzcfi? er\tente n^ zanz»dni fronti so finale svetovne vojne. Uprnvičsno 'e ^omre^'?.nje da so mi- nfmSko večfrno pnr*oči!.o. !?eroiiri7 16. anrHa. CKor. urad.> VVolffov urad poroča, dne 16. aprila zvečer: ! Pri Arrasu malo bojne-j a d c 1 o \m n j a. O b A i s n i se ] c z n a m e -nom predreti naše crte po desetdnevnem strahovi-1 te ni ognju z nbsežnimi c i -lji pričel veliki franeoski sunek. Na40kmsirokinapa-dalni fronti se vrši ljuti boj za našo najsprednjo pozicijo. Na vzhodu ničesar bi-stvenega. ANGLEŠKO URA DNO POFJOCILO, 14. aprila. Zavzeli smo Fayet, eno rtiiljo severezapadno od St. Oiientina, ter važno postojanko v visako ležeči pokrajini vzhodno od Lc Verguiel. Severno od ceste Ba-pa-jnie - Cair.brai smo napredovali v smeri na Outant. Vzeii sn:o kolodvor Vimv in dele sovražneRa jarka med Oivenciiv cn Gclielie iii Angresom. Med topovi, \ plenicnimi v tcj pokrajini, so 4 havbice po 8 palcev. 15. april a. Zjutraj je izvršil r.ovražnik niočen napad na fronti 6 milj na vrhovni strani ceste Bapau-me - Cambral, ki pa je ostal povsod brezuspeScn, ražen pri Lagiiicourtu. kjcr se |c rovražn'k ustali!. Protina-pad pa ?ra je s težkimi izgubam! pre-gna! Iz inesta. Zavzeli smo sovražne obrarnbne naprave vzhodno od Lie-vlna, cd RiaTimcnta do vz^odr^ga reba mesta Saint Picrre. Naše čete prodirajo v sn:cri na Lens. 14. aprila. Prfr,kiišcn sovražni ponosni napad vz'iodTio od Loosa smo zavrnili. Mesto Lićvin (jugozapadno cd Lensa) smo danes zjutraj zavzeli ter vnlenili mnogo voj-nega materijala. Popoldne smo za-vzeli St. Fierre (severozanadno od Lensa). Naše čete pritiskajo na ćeli fronti od Scarpe ć.o južno od Loosa za scvražnikom tor so dr>speTe do točk 2 do 3 milie vzhodno od hrbta Vimv. Južno od Scarpc so se vršili ves ć?r\ težki boji, v katerih je vporabit.il sovražnik riočne rezerve. Protin3padi sa si sledili v kratkih prefledkih. Naše čete so povsod držala zavjete pozicije ter prizade-jald sovražnikn resne izgube. Čez dnn smo na široki fronti severno in juž'io od ceste Banpumo-Cambrai napredovali. V poteku ćele vrste div.iih bojev, ki so se vsi kopčali nam v prilog, so si napravile ase čete čez dan južno i-i vzhr-dno nd Faveta r-ot do nekaj sto jordov pred St. Ouentin ter vzele vas Gricourt z bajonetom. Sovražnik se je trdo-vratri.o upiral ter ie imel poleg iz-grn^e 400 vjetth te'ke izsruhc na mrtvih in rar.Tcnih. Poskušen sovražni protinapad srno z artiljerijo "udnšili. Včeraj smo poudarili važnost mirovne ponudbe avstro - ogrske monarhije za notranji ustroj naše države. To kar nam danes sporočajo z Dunaja je Ie prva kensekvenca, je negativna posledica naše mirovne akcije. Nujno pa bodo morali slediti tuđi pozitivni korak i. S tega vidika je sestanek državnega zbora največjega pomena. Tam bodo morali zastopniki avstrijskih narodov združiti svoje najboljše sile, da krene država po skienjenem častnem zuna-njem miru tuđi na pot plodonosnega notranjega miru. Nacrtom o nadvladi enega naroda nad drugimi je odklenkalo, Av-strija bo v bodoče država enako-pravnih narodov, bo monarhija demokratične svobode. Dunajska vest o sklicanju parlamenta se glasi: Sklicanje državnega zbora. Dne 16. t. m. je imel ministrski svet sejo, na kateri ]e razpravljal o sklicanju državnega zbo-r a, zvečer pa je bil ministrski pred-sednik grof Clam-Martinic pri ce-sarju v avdijenci. V podučenih kro-gih sodijo, da je zdaj zanesljivo računati na sklicanje državnoga zbora in sicer se naj snide koncem mesec a maja. Razglas o sklicanju državnega zbora iziđe najbrže že prihodnje dni. I Na podlagi inforinacii iz poduče-j nih krogov poročajo listi, da je vlada opustila namen uve-1 javiti izvenparlamentar-nim potom jezikovno vpra-sanje, dalje v p r a Š a n j e. o posebr.em s t a I i Š č u Galicije ter novi drzavnozbor-ski opravilnik. Prepuščeno bo državne mu zboru samemu, da izvrši preuredbo no-tranje - političnih razmer in mu bo naloga, spraviti izvenparla-mentarne zadeve s posebnim ozirom na mirovno vprašanje, ki stoji v ospredju, v soglasju z notra-njepolitičnimi zadevami. Vladi blizu stojeća stran komentira nazore ministrstva Clam-Martinic tako-le: Oogodki, ki so se primerili v zadnjih tednih na polju svetovne politike, so pomaknili m i -rov no vprašanje daleko vidno v o s p r e d j e političnih uvaževani. Treba je zbrati vse j sile. da slnžijo velikim nalocram bliž-j nje in dalnje priliodnjosti. Tem p o -i trebam se mora brezpogoj-no podredi ti tuđi notranja ; politika. Skiicanje državnega zbora je nameravano za konec me-seca maja. V trenotku svojega se-stanka prevzame parlament v c I i k a n s k e naloge i n ve - USTEK. 5 Polkovnik Chabert. Franeoski spisal Honorć de Balzae. (Dalje.) Ugledavši odvetnika se je ne-znanec krčevito stresel. kakor pes-nik, ki ffa sredi tihote in noči nena-ćen krup ebudi iz bujnih saniarij. Srarec se ie naglo odkri! in vstal, da pozdravi mlađega moža: usnje, ki je obrobljalo od znotrai njegov klobuk, pa je moralo biti brez dvoma doka] mastno, zakaj lasuija se je bila. ne da je starec to opazil, nanj prilepila in razkrila njegovo golo, po prek in prek segajoči brazgotini pokaženo lobanjo: ta brazgotina se je pričenja-la Da zatilnici ter se je izgnb'jala nad desnim očesom, podobna debelemu na zunaj obrnenemu sivu. Ta umazana, nepričakovano na klobuku ob-visela lasuija, ki io je nosi! siromak, da zakrije svojo rano, ni naših dveh pravnikov prav nič silila na smeh, tako strašna je bila videti tn preklana lobanja. Prva mis-1 ob pogledu i na rano, je bila: — Skozi to razpoko je ušla pamet! — Če ni r-olkovnik Chabert, go-tovo je kak znamenit vojščak! si ie del Boucard sam pri sebi. — Gospod, #a je nagovoril Der-ville, s kom imam čast? — S polkovnikom Chabertom. — Katerim? — S tištim, ki je padel pri EyJavi, je od^rovoril starec. Pri teh besedah sta se ravnatelj in odvetnik spogledaia, kakor da hc-četa reči: — Nor je! — Gospod, je nadaljeval starec, moja želja je, da razkrijem skrivnost svojega položaja edino - Ie vam. Priznanja vredna je odvelnikom prirojena neustrašenost. Bodisi iz navade, spreiemati najrazličnej.x.e ljudi, bodisi v globoki zavesti zaščite, ki jim jo nudijo zakoni, bodisi v za-upanju v svoj poklič, brez strahu se lotijo vsrke zadeve kakor duhovniki in zdravnlki. Derville je namignil Boucardu, naj odide. — Gospod, je povzel odvetnili, do dnevi ne skoparim ravno s svojim časom; sredi noči pa mi je vsaka minuta dragocena. Bodite torei kratki ?n jedrnati. Preidite brez ovinkov kstvari.Vprasati vas hočein sesno za pojasnila, ki se mi bodo zdela potrebna. Govorite. Mladi mož je svojemu nenu-V2đnemu klijentu ponudil stol, nato se je rudi sam vsedel k mizi; dasi pa je pažljivo sledil polkovnikovi povesti, je ob enem listal po svojih aktih. — Gospod, je izpregovoril mr-liČ. morda vam Je znano, da sem po-veljeval konjeniškemu polku pri Ey-lavi. Uspeh slavnega napada, ki#ga je vodil Murat in ki je odločil zmago, je bil po velikem delu moja zasluga. Nesreča pa je hotela, da je moja smrt historično dejstvo, uradno po-trjeno v knjigi »Zmag in osvojitev«, kjer je opisana z vsemi posameznost-mi. Razgnali smo bili na dvoje tri ruske bojne crte, ki pa so se tak oj zopet strnile, tako da smo morali zo* pet skozi nje v nasprotni smeri na-zaj. V trenotku, ko smo se razpršivši Ruse, vračali k cesarju, sem nalete! na velik del so\Tažne konjenice. Vrgel sem se na te trmoglavce. Dva ruska častnika, pravcata velikana sta me ob enem napadi a. Eden iz-med njih mi je zadal s sabljo udarec po glavi, kl je razun Crne svilene čepiće, ki sem jo nosil, preklal vse in mi globoko odprl lobanjo. Padel sem s konja. Murat mi je priše] na po- moč, jahal je čez moje truplo, on in njegovi ljudje, petnajststo mož, oprostite, prav zares! Moio smrt so na-znanili cesarju, ki je iz previdnosti (prav rad me je imel moj gospod) hotel vedeti, da - li ni mogoče resiti moža, kateremu je imel zahvaliti ta silni napad. Poslal je torej dva rano-celuika. da me poiščeta in poneseta na obvezovališče, rekoč jima morda nekoliko preveč malomarno, zakaj bil je zaposlen: »Pojdita in poglejta, da-li moj ubogi Chabert morda še živi?« Tema vražjima mesorezoma, ki sta prišla gledat, kako me teptajo kopita konj dveh polkov, pa se brez dvoma ni zdelo vredno, potipati me za žilo in rekla sta, da sem mrtev kakor kamen. Nato so seveda po predpisih vojnega pravosodstva šesta vili zapisnik o moji smrti. Videvši, da se njegov klijent Izraza s popolno jasnostjo in pripove-duje tako verojetne dasi izvanredne dogodke, je mladi odvetnik popusti! svoje akte, naslonil levi komolec ob mizo. oprl glavo ob roko in zroč pol-kovniku trdno v oči, vpraŠal: — Ali vam je znano, gospod, da sem zsrstopnik grofice Ferrand,- vdo-ve polkovnika Chaberta? (Dalje prfhođnjie.}, štratt 2. •SUUV&Nstaj nakuu", OM 17. aprila 1^17. 88. $t?v. liko odgovornost za razvoj razmer v Evropi, a tuđi aa predpogoje, ki Jih zahteva nova uredba Avstrije m prebod od vojne-ga v mirovno gospodarstvo. Poslan-ska zbornica bo zmogla čakajoče Jo naloge le tedaj v poini rneTi. če za-čne svoja posvetovanja, ne da bi bila kako obrsmenjena, z veseljem za ddo. To oČ i viđao oficijocno naznani-lo priča, da je vlada ođkloni-Ta zahtevanje goto v ih nemških strank, naj pred sklicaniem drŽ. zbora s po-močio § 14. avede nemškl državni Jezik, izločitev Galicije in nov opravilnik sa poslansko zbornico. V dragetn ofidioznem poročilu čitamo, da je sklenjenp sklicanje dr-žavnega zbora vzbudilo v političnih krogih veliko pozornost, ker se sodi, da je v zvezi z bližajočimi se mirovnim! pogajanji. Tekom prihodnjih dni se snidejo velike stranke na važna posvetrvanja, da sklepan o novem položaju. Pred skficanjem državnega zbora na-meravane državnopravne premembe izostanej o ^ z ozirom na zttnaniepolitič-ni potožaj, pač pa se jih misli pozneje vzeti v pretres.__________ Pot k mira. Vse časopiste monarhije odobrava izjavo avstro-ogrske vlade za sporazum z Rusijo in jo po većini toimači tako. kakor smo včeraj iz-vajali: kot resen poskus podpreti pa-cifistično gibanje v ruski demokraciji ter v miroijubnem smislu vpii-vati na rusko javno innenje. Centralne države priznavajo novi pravi položaj, ki ga je ustvarila ruska revolucija in s tem je pot za sporazum med nami in Rusijo odprta. Ali bo mogoče to pot v kratkem tuđi nasto-pltt, to je drugo vprašanjc — pravi đunajska »Zeit«, poudarjajoč, da naj-strašnejše vseh vojn ne more kon-čati niti pero s par potezami, niti modro sestavljen kotrmnike. Za to veUkansko dek> je treba časa, petr-pežljhnosti in sodelovanja mnogih okoJiščin in činiteljev. Gotovo pa bo ostala grofu Czernmu slava, da je eden najn ©umorne jših in najvztraj-nejšik socletovalcev pri težavnem defa za mir. To nadiranje je trezno in hladno, Pti ie potrebno, ker nas obvaruie pre-na^IJenega optimizma, V ostalem budemo videTi krnala jasne jše. Ka-kor poroča milanski »Corriere della Sera. se vrši prihodnje dni velepo-meTnbni sestanek raskega vojaštva. V Minska se zfcerejo delegati vseh armad. da zavzamejo svoje staJišče tuđi nanram mirovnemu gibanju. Većina sedanje ruske vlade je kot za-stopmca raskegi liberalizma gotovo v srat z?. brezpo^oino nadaljevanje vojne, se je najbrž tuđi le pod pritiskom radikalnih socijalističnih kro-gov in z notranjim priđržkom odrekla acefcsnktfristioni politiki, oziroma interpretira aneksijo po Miljukovi metotK. gotovo je ttrđl, da razvija so-egaina demokraciia zapadnih držav slino vojno agitacijo med ruskim defa vstvom in Jf pomagajo pri tem de-Iu razni nevtralni »pacifisti«, kakr-šen je Bram:ng, resporno je tuđi v ruski armađi raspoloženje še vedno bojevito. Verjetno je torej. da se iz-rečefo deFegati ruskih armad za na-daljevanie vojne, oziroma đa votira-Je prpvi^orični vladi zaupanjre, ter tako definitivno od!oč?jo boi med vlado in pacifističnim radikalnim odorom v prilog1 vladi in njenim, ne baš jasnim nacrtom. MogoČe pa Je tuđi. da se delegat! ruskih armađ rz-rečejo za mir. da manifesti rajo svoje paciffstično mišljenje. Taka manifestacija M bila za nadnlini razvoj mi-rovr*ega vpr?šar»fa najvecjerila. (Kor. ur.) Pctrofirrajska brzojavna agentura: Splosni kongres sveta delavskih in vojaslih zastopnlkov ćele Rusije je danes avecer koncal posvetovanje o svojem stafišča glede provizorične Vlade in stortl naslednji sklep: 1.) Provizon-na vlada, ki se je med revofncijo dogovorno s svetom delavskih in vojaških zaštopnikov kon$HtuiraIa y Petiragradu je razgla- sila izjavo, ki jo je označila kot svoi program. Kongres pribija, da vsebn-je ta program načeloma politične za-hteve ruske demokraciie in prima-va, da je provizorična vlada gradu v zmislu gotovih namenov svojih mandatorjev. V ka-teri smeri se gibajo ti nacrti, je raz-videti iz Brantingovega razgovora s korespondentom londonske »Times«. Na vprašauje, ali bo Nemcija akceptirala nove pogoje entente, je odgovorili To se mi zdi 2^a nemškc državnike povsera nemogoče; pač pa sem prepričan, da bo i zavala niska revolucija na Nemškem sflen od-mev. Na učinek pa je treba par me-secev šakati.« Ententa torej želi pridobiti na času. Da ohrani rusko vlado pri dobi volji, jo skuša prepričati, da se bo tuđi na Nemšketn sko-raj pojavilo revolucijonamo gibanje. Nadaifna misd je seveđi ta, da bo ootem z Nemčijo lahko obračunat!. Ne manjka tuđi znakov, da h o č e ententa razviti v Nemčiji sami delovanje svojih agentov. ki naj Izzovejo izgrede, ki bi napravaJi v Petrogrradti «aie-Beni vtis. Northclfflovo časopisie je pričelo novo vojno proti Hoh«izol-Ierncem. Branting gre torej roko v roki z anglešk^m časopisjenu Pow)r-nosti vredno pa je dejstvo, đa bolJS! poznavalci nemških razmer na Ad-gleškcm ne smatra jo, da Je račun na notranfi razpad Ncmčije zanesijiv. »Morning Post c se Se veđno ogreva za to. da mora poftee nemSke vlade biti kaznovan tuđi nemSki narod. Kooferenca entente o vo^iih cRffti? AaHlMtlHa« 16. aprila. Poroča se, da se sestaneio na predlog Italije sastopfitiri entente že v aprilu na konferenco, ki naj se posvetuje o reviziji vojnih ciljev ter tako olajša zaveznikotn Nemčije mir. Mirovna koofereoca v Stockholmu. Stockhoim, 16. aprila. V nekem tukajšnjem hotelu so najeli socijalisti veliko dvorano, v katerl se bo vršil mednarodol socijalistični mirovni kongres. Razne vesti iz Rusije. Preko Stockholma poročajo, da je dal justični ministur Kerenjski are-tirati generala Rennenkanipfa, bivšega šefa policijskega oddelka Vasi-Ijeva, bivšega ministrskega pred-sednika Galicina in generalnoga ?.u-bematorja Seyna, Proti vel. kiiezu Nikolaju je haje uvedena prciskava radi nesrečnr^a iz'da bitke ob Ma-zurskih jezerfh (1914.). -- Ruski trgovinski minister Konovalov je izja-vU. da tvori nedostatek kuriva in kovin težak problem. Vlada name-ravra rekvirirati vse zalome premota. Potrebno bo ustanoviti ministr-stvo za javna defa. Osemumi delav-nik je moer-ce uvesti se^aj le v ne-katerih delavskih strokah Oo?po-darskemu zhližan.Mi 2 Arreriko nri-pfsnje mir»i«:tpr ve'»V p^men. — P'i-<^k? rcvo'^cijonnrji. kl so nn'sneli 17 ?vice v Stockh^hn. m?h*a}c\. dn je Angfh'ja vse stonla. da pre-nre^i ;z-\T§itev ruske pollt'čnr' an^ner.tije. Anele^ka vlada /artržuje v<;e v ir«o-zemstvu Žlvecf* ni vedno večji in vsak trenutek nsstane lahko nova ek^r!o7iia političnih strasti. AMERIKANSKA INTRIGA NA DUNAJU. Monakoyo, 16. aprila. »M. N. N.«' poročajo iz Budimpešte: Bivši amerikanski veT?pos!ar!?k na Dtin^iu Penfield je pred svojim odhodom nasvetrvval zunatijemti ministru, da nai r^e Avstro-Ocn-ska loči od Nemči-ie ter se na poc-lnei posebne pogodbe sporazume z entento. Avstrija na| odstopi del O?1?ciie, Tren.tino. Bar?at, Bosno in Herceprovfno, za kar da bo po porazu N'^mči'e dnbHa Bavarsko in Saks^cVo. Avstrna j«? ta rred^o^: odklorila na tak način, da je e dnu 14. aprila ponesrečil sovražni poskus, objeti naše desno krilo. Do zvečer se je sovražniku samo posrećilo, približan se na našem levem krilu našim pozicijam. Ko se je našim četarn tako posrećilo, vezati pred fronto moi-ne sovražne sile, smo se ponoći na ukaz in nemoteni od sovražnika umaknili v bolj severno pozicijo. Angleško uradno poročilo. 13. aprila. Mezopotami-3 a. General Maude je 10. t. m. umak-nil najsprednji oddelek na desnem bregu Dijale ter zvabil glavni del sovražnih čet v okolico Deltave. V noći na 11. t. m. smo korakali proti Dijali, napadli 11. t. m. ter pognali sovražnika iz njegovih sprednjih pozicij pri Ghaliju, severovzhodno od Deltave. Dne 12. t. m. se je sovražnik umaknil na Seraijik. Dne 13. t. m. se poroča, da se umika na Deliabas. Turki so izgubili 700 ranjenih in 200 mrtvih. Mi smo izgubili kakih 200 mož. ITALI.I4NSKO URADNO POROČILO. 15. aprila. Na trentinski fronti je ovira! nov sneg na visini, dež tn megla v nizini na cnak način vceraj delovanje naših čet. Na Krasu je po-skusil sovražnik v noći 14. t. m. pre-senetiti z napadom naše pozicije na točki 144. Naša pozorna infanterija je vrgla sovražnika nazaj z ognjem pusk in strojnic. Ljlko bo-mbardira-nje s strani sovražn^ra je ustavila t >č;ia in učinkovita pomoć na$e ar-tiljeriie. 16. a p r f 1 a. Na trentinski fronti so omejili včeraj trajajoči snežni vi-harji naše delovanje na infanterij-ska podjetja, ki so na raznih mestih zavrn^la sovražne patrulje. Na viso-kem Butu je vdrl davi zgođaj eden naših oddelkov čez snežno galerijo v sovražen jarek severno Freikofla, je prizatfja! brarfiteljem izgube in osvojil orožja in municije. V zoni pri Tolminu smo ponoći 14. na 15. t. m. sovrazer! napad pri ČTginju tako] zavrnili. Vzhodno Gorice in v VjTravski dolini >e izvedi a naša artiljerija včeraj učinkovit koncentracijski o£-rn na sovražne železnice* Itafh'an^e častnRke Izgube. Iz vojnega poroče-val^kega stana: Od 28. februarja do 31. marca so padli: general Picclni, polkovniki: Corodo. Pasarella Ugo, Ravanelli Al-berto, Rvmani Alberto, majorji: Be-rardi Gabriele, ComandnociGino,Co-star.tino Daniele, Marchetti Carlo, Olivieri; poleg teh 29 stotnikov, 21 nadporačnikov in 77 poročnikov. Boji Ita!i5anov z libijskim! vstalL Po poročilu italijanskega ministrstva za kolonije je bil pri Ahgili zopet poražen vstaški vodja Elbaru-ni, ki je bil že po prejšnjih uradnih poročilih parkrat popolnoma pobit, zadnjič sredi januarja pri Ahgili v Libiji. Elbarnni je bil zbral, ko so se Italijani umaknili, nove čete, s kate-rimi je ogrožal mesto Sauro na obali. Poveljnik v Sanri general Fassin! je nanadel vstaše, katerih je bilo okoli 5000, in jih pognal v beg; imeli so 206 mrtvih in pustih so za seboj 40 zabojev streliva za puške in jedno tursko zastavo. Italijanske čete, katere je podpirala jedna križarka in več letai, so šle za njfirri do oaze Agtiile, od koder pa so se na ukaz guverneria vrnile v Sauro. RUSKO UPADNO POROČILO. 14. aprila. Zapadnafron-t a. Ogenj pušk in izvidno delovanje. Težka sovražna artiljerija je ob-streljevala Brode. Nekaj civilnih oseb je bilo ubitih. Na raznih odsekih fronte so zapustile avstro - ogrske čete jarke ter mahale z zastavami in kazale pakete papirja. Naša artiljerija je razpršila te gručc Avstrijcev s šrapneli. Številni avstrijski dezer-terji. Častniki in vojaki, pripoveduje-jo, da upajo Nemci in Avstrijci sedaj, da ho provzročUo delo provizorične vlade anarhijo v deželi in da bo rn* ska vojska desorganizirana. Romanske reforme. 2eneva9 14. aprila. »Tetnos* poe roča iz Jass^ia, da je romunski kralj Ferdinand povodom parad« čet ob-IJubil, da bo v slučaju zmage kmečki stan dobil več političnih pravic ter se mu bo dcdelilo več eraričnega sveta. Tuđi utesnitev pravic 2idov se bo odstranila. Angieška \n Nemčlja. Berolln, 15. aprila. (Kor. urađ,) »Lokalanzeiger« priobčuje izjavo v Stockholm doslih ruskih revolucijo-nariev, ki je bila objavljena v mlado-socijalistiČnem listu »Politiken«. V izjavi je rečeno, da je Angleška, ki je oflciielno pozdravila rusko revolucijo, tako] poskusila, uničiti njer uspeh, oponirala izdani amnesti" in se branila dovoliti za mir vnetu revolucijonarjern prevoz. Na to so s začela pogajanja zaradi prevoza ' Ncmčf'o. Nemci so priznali vlaki % eksteritorijalne nravice. Dne % aori* 6$. stev. ,^-U^.ov * i. v j * ju. i7 a>nla i^i/. diran 3» (a je potovalo skoz Nemčijo 30 mo-Jkih in ženskih socijalutov iz Rusije, med njimi rudS nekaj članov poljske delavske zveze. Nemške otpasti so lojalno ispoinik 5k1en]€ni dogovor. Amrlc&ka voHUmi refcrra. Soronn, 13. aprila. Iz risala, po-fožaio, da bo a -gleSka vlada kn?akt po Veliki no£i p:-*xiložila reforma ro-Iflne pravice, ki slont na pr. Dorcnetn sistemu, Dasiravno ta načr: se ne bo ohsesral ženske volilne pravice, jo bo vendar princ ročaL Darflo Južne Afrike. Capetown, 16. aprila. CKor. nr.) Juino £fri$ka vlada je sklenila darovati državni vladi 1 milljon funtov Jterlingov (24 milijonov kroti mirov« nega kurza) v priznanje za varstvo Izvoza Južne Afrike, ki }e bil kakor v navadnih časfh. Angllja pred iakoto. Amsterdam, 14. aprila. (Kor. nr.) Glasom poročll tlstov Je tzvaj&l na kociferenci neodvisna delavske stranke v Leedsu zastopnik Man-ehestra \Vallheas. da bo po njejfovih informacijaJi Anjrlija najdelj v 6 do 8 tednlh popolnoma izstraĆana. PotopHone latffe. Etarolfci, 15. aprila. Glasom T?ov!h poročil Je bilo v Sredozemskcm rnor-jo potopllenih nadalnjih 12 parnlkov in 14 jadrnic s 50.000 tonamL Norveške izgflbe ladU. ChrUiianla, 16. aprila. Od 1. do 7. aprila je bilo potopljenih 13 norveških ladij t £3.346 temami. Od počet-im voine je izgubilo norveško trgov-sko brodovi« 443 ladfj s 633.428 to-nam! ter je poginfio 346 moških fn čensk, 121 pomorščakov pa ie po-grešajo. Razas politlčn« *e*iL =* Proti eeozarl so govorili in sklepali 12. t. m. na zborovanju du-najske »rx>litične družbe«, kakor se imenuje klub, ki so ga ustanovili ne-kateri zapostavljeni pditiki ca Duga fti. Konačno Je bila sprejeta slede-če rezolucija: »Nadaorovanje in omefevarje avstnjskegra ćasopisia in Javnosti po •«twuri In popolno Isključenje vsega čas opis ja \t sorvraanegra inozemstva je prcvzroČITo. da je pre-brvalstvo nevaroo malomarno ćelo napram r?ajvažnej$im, asode in koristi države se tičočfm đogotkrm in da Je bil o*kodov»n na* ogled ▼ ino-semstvn. Kar najnujneie rr^Čaknje-mo, da se svobodno ©remiste javnosti vse vesti, sporoga tn razdrava, nterih censcriranie rl potre---*> v cisto voiaskem interesu. Olajšave pri irvmu inozemsk^a čzsonfsja smairamo Za neirpodbitno r>otrebo jrobodro^a stvmrjanja ronenja. Za-htevarno nad«'?e svohoćno kolrjor- Pio* ker spcznrvamo. da Je railir-je vesti nntno potrebno x-\ hitro in nelffto n*-bistrr*?s prc^tval^tva, ozirom na to. da časopisje tvori bistven knUurrJ faktor drf*ve. ra-hte\^amo dovofitev vseh orJh svob-^ fetfi, kl Uh časoHsfe wf!v^ v ^mjrfb ^favah.« — 2^in!nirvo ie, <*a ;e t» lo rescMuctlo j^aiovaJ tud! bivši hr-TEtakl korrrfMr barnfi Čuvaj... Rv^DL Theodor W^ff vpraiti« ▼ fTofcni Člar-kn v »Berlinor Tajr^-Mattti«: AH hoče rnski narod, ki ^« fe prebiKl?! v svobodi. skoro rvTofiti orofj«, da nsfstira sefc! godova cwvobo4evair?«?ra dda in da r^-d v©-dro oe!x> iineaa blago, katero poči-vm ▼ ruski x«rJJ! rn gotovo Ic bega-taf# ▼ nulo đnli? Povicratelj ruskih Jttratr dr. rfam Vorst r^i« v ist«m ■stn: ČasniSld dophrV po rcč*rA t svoHh poročllih prinaiaio stvad, ki 90 rjiipravne. da pri čitateljfh vtbu-đOo oTOdnc iHirUe. V čašo, ko te je oemSa đriavi t Ždrnler.ih drfavth pojavit nov 5f!ffl *tvt*St??V. Je CitatT po netnikfh I1$rh o RnsfJ! h:kfftičr»o vesti, ki ne? drA:a5e^o, da pri nalem velfkem vrhodnern SfriT?žnfku pr^-vladrijefo povsem ra7^ralr.c trnden-ce. Popolnotna se mnlč? o tetn, da *o se tam prav z revofnei^o osvobod^ic močne nacfjonalttc in socfjafri* sfle. ki store vs* mocrode. o-st?ivTt se fe novsem na stran «ntent-nfh bofrt^ cfifefv. « P?dT^*?«fi m'Oflfratn revHtid-lonsi-Ha ?.en?tt«. Puški revolucionar T enirt, kl se vra^« ?z prosrrrafstva v >virf domov nsi Pn^ko. fe fr'svH, cta MHfnVov rn Oi^Vnv nfst?i rfn^^ra, kaVor ajrenta bunCne tvr'fVe Fran-dta & Ai^ija, Proletariial bofit mir ' te naravnoat bedasto M boo pndpi-ra« s#đanjo vlado. Socijalistični prcv rrim mora biti: 1.) Delavri tejav-Pajo da }ih nc>erta, od cr.iirnvi ?kl#-?icrw ^ofod^.1 re vetc; 2.) obja\iti je v»e te ropanke pogocbr; 3.) javno i? prcđf?.zati rakojirj^ prerrfrjc med v*emi \ ^ujociml »c .Ir^irnirii; 4.) vso kolor-:je in zatirani naruči se morajo osvoboditi; 5.) vsotn b*irJo-ar^.:m vladam, ki se nplrajo dclav-skemu apelu, te izreci ne«a-ur>TJ»co; 6.) vo^ne doigove, ki jih ;a napravila buržoazija, morai-> plakati Lxk!jučno le kapitalisti. -= Uporni b^«U»ti mnćmfkl Barolia, 16. aprila. Ker J# wekaj valonskih ministcrijalnin iradnikov nreklicaio svoie začetkom zasede-nja belgijskih pokrajin p-rKfane lojal-nostne izjave, jim je bfl Berolin od-kazan kot biva1;Sče. = -v Hamburg demokratični. Hamburg. 16. ar»H!n. Himhuršk! se-nat je predlož?! me5čan<;tvu irpre-membo volllnega zakona, ki naj se uvelja^ po sklepu miru ter ima na-meti odpraviti razdelitev vnlilnih ; urravlčencev v dve kategoriji po dohodkih. = Portuarateka prodala Macao Japonsk!. V Madridu se RovorU da }e Portugalska prodala Macao, poi-otok jugovrhodno od Kantona, «no svofih najstarej^ih kolonlj, iz leta 1596., t 80.000 prebivale! Japonski. Na Angleškem tem vestern ne ve-ruiejo. = Pozor na franco^ka vjetnlkel V »M. N. N.€ čitamo: V oošiljatvah na franeoske vojne vjetnike so se nafli oklici, v tajni pisavi sestav-Ijeni, ki Hh pozivljajo. naj na nem-iklh kmotijah uni5i>o semenski krorn^ir, v delavnicah na] namaže-jo stroje z nničujočo zobno pasto, vporabijak) pastile za okuženje živine in naj zaž'sajo kmeti}-ka posiop-ja. 2vgp!ena kislinau okužene pastite !n vžT^aJne snovi so bile priložene pošfljatvam. List poziv!ja kmete, naj i bodo pozorni in jirn priporf>ća, naj no dajejo preveč jedi vojnim vjetn'kntn, ker na nekater h kmetijah je do se-daj mr^-%0 boljše kakor pretc'ni del mestnega prebivalstva. Vojnim VjCtnikom naj se da samo toliko jedi, kollkor |ih neC'bhodno potrebujejo za delo. = N9itra»!zac!}3 Palestine Pod antarlikini protektorarotn. »Ncise Ziirfcber Zeftunjj« prinosa članek o usodi PaJestine. v ka ter em izvaja neki &r. A. B.' S*danf boji na t!?h Judeje so svetovnopolftiČno r.aj^frše]-Šesra pomera. Tu pre pai za r-dloči-tev nsode svetopisem^ke debele in s'ri^ke provtace, ki je r,a sveto^/ni promet J7re<1no va^rra. Bre7?fvilra po tostvama mnen;a mero^airi'h plo^rto pri^nane^n ^k^ena ne-i!tra^r^rala In iTitcrr*a:^^a?;7'Taia? Po časovivifh K^asov-h tekom pr\rIh 20 vojr1*! m^secev zlast! v e^ter»tn;h deSelan se je «rratra!o za trnovo, da fo Pale^trra in Sfrija rard^Mta r~z* An^!:]o In Franr*Jo. in s'^er v tem zmislu, da prf-nade Sir'ia Fr^ncorom kot njihovo interesno ozemi'e. de! Pafestta« s tlna'^kim pofotokom p» Anfcl*ž>m. V Parizu no bftkf ^b Marni nfso frovorfti o n'Čem drrjre— kakor o bcxt^? or^tnizacfii S:r'J# in Palestine, ustanavljali to ćrvfht tn odbore za rr^psgr^ranje interesa n?. blifrlem orfje^tn in v časnp!sju in na z>>">rcvarfh so y žlvanrso razprav-IJaia vsa s sfrijskimi dofirodki zv#ra-na vpralanja. Javno mržnje na An-arlelkem pa se je poTfR ra7.pra\!:a^ja. kdo bo ffospodoval v Palestini, ba-vflo rudi z vrrašanjern naselitve in ■redftve gospodarstva v rvetl dcžel! in tako je prišla rva dnevn! red tud! i knl^lra^ija Palestine i ftdovskimf i niasami i* nstanovitev flc'ovskt av-tonomn« državt pod anglfSkim vrhovnim fosrocfstvorn. \%% anglešVo časrsni^je, k* ra ?• tK^dnira'o rudi amerilko. se ]% fzreklo vovnifno za nacrt ustanovitv« »židovske re-p o b 1 i k •< v ^^odovfnsVi rior^ov^ri ^fc!n\*skesra ljudstva. V»?fn" so se kongresi in zborovenja, nefvel.iav-ne;* anglelkf poMtiki (Lord Crotner. Orey) »o nm zavzerra?! rm ^H^ar tn pri$!o J« tako dsleč. da so HM nsta-fiovlle«! ćelo odbori protestantsko-kriČansVJli Anrle^ev v svrho. da se nrinoroč! anjje^ki vladi zaverfevan^ PaJestine in odretp€i«-▼ati samo mfren razvHek Palestine, katereea r>a morejo u^tvurltf najbolje ?](Ue. VI *o đo1?ni bftf Antfe-žem hvaJežnf. Pri atrrielkfh intelek-tnetcih in polf^ldn, Irf »tofe pretefno na 5vetoni>etT»^ko-Ter^kefn itaTflčti. fe J« Prtćrvm k praVriCntrn rarm^v trfvan.^m §e rorri»"tičen inoment. d« %e na t*V način st^ra defefa nrero- | kov \Tne znr>M svn^m firvofn»rn ^>re- i r>?vaWrn m ^'^er n*v^ nrot^Vtor3»tom naroda, ki je me\ povsem na ?stran erttrr+e. - O tst-kfh fn podobnih ra7r>ravab vc'»a \red-no !^ta beseda o m^dvM-^vi ko71. kShH !0ia T!1^ !:lll!!itt!!S''a. (Poroća Adolf R i b n i k a r.) Prvi začetkl prizadevanj po ob-čini nomasrati trpeč'm vsled vojne, nejjraTo v Ljrbljanl nazaj v prav prve početke svetovnega plesa. Aprovl-začni odsek občinskesra sveta Ijub-lfansketja le že 7. septembra 1914. sklenil prodajati premog, »da se omopoči revneiSim slojem z ozl-rom na obstoječo vojno stanje In bll-Žajočo se zimo r.akup premoga za n'žjo ceno kot je sedanja tržna ce-na«. Prerrnigr se je odda^al Isto zimo v količinah a 25 fn 50 kg. Mestna ^nrovizac'ia ie tuđi za sezono v letu 1Q15 fn 1916 kupila v spln^ne aprovl-zsčne svrbe po kakih 1^0 vaponov pr^mopa V teb dveb letih se nadrob-na prodaja ni tako vršila, kakor leta 1OM. ^e pred novim letom 1915 (dne 18. decembra 1914) Je mestni masM-^trat izc?a^ ra^or!as. s kater'm dnor. vojno vnoViicanie vzd^žujo-Čf^n čl«na rr.ćhiric. oziri na *t*nov-*Vr* nrtrebf, bo^ezen. brezpo^elnost, pr'.Jno*t trez^o^t. var^nost in dru-sre — relatfvn^ f^r ab^ol^tno vpo*te-vano — •ocH*in^ okol'^^ine. Na stan 'n pr.kl?c Vot t^fc ^e pri i7ff?!'?inni Iz-kaznlc ne ozfra.« Prva voinn nrodaialna se !e otvora »ariti?>rja 1"W fn ^fcer v pro-5tor*h >>iv^eira »K'atoli^k^r^ doma« rn Twr?a*Vem tTm §f. \ ^Panes po-slnje !0 rnestnih vo!nTh nrodate'^nV Kakor fe iz jrorer^^a ra7^1aood«w?»r»fe v ?^c'* i ^?if?f«i r^otr^V^ rf^*"'1»T';t5 rtr^r^t^i ft- Ir^vini V>»r n?*l^^x fivil V«*'**^ trtrr?» •0 M čtdaljt boli zanimali Undje z^ nakaznice v mestni vojni prodajalnl Da se on.ogoćl nakup iivil, ki jih vc-likokrat tuđi v privatni trgovini nri bilo več mogočc dobiti in omogoči dostop v mestno vojno prodajalno tuđi boij imovitim, so se uvedle za zadnje v svrho razlikovanja od rde-Cih nakatnic za reveže, zelene nakaznice. Pozncjc $o se vsled člmdaljc vcCjcga priglaševanja začele izdajati kar splošno sive nakaznice. Tako se je vspostaviio načela, da ima v mestno vojno prodajaino dostop vsak Ljubljančan. Vendar pa so se tuđi ie naprej ob posebnih prilikah, zla^ti će so priiiajala na prodaj c*"nejša živila, ki nišo bila na razpola j v večjih rnnožinah, oddajala ista v prvi vrsti na rdece izkaznice za reveže. Kako veliko je bilo zanimanje za mestno vojno prodajaino kaže dejstvo, da se je do maja 1915 oglasilo zanjo že nad 1(K)0 rodbin, z okruglo 5000 Ijudmi. Od kar je sklenil aprovizačni odsek občinskcga sveta Ijubljanske^a vojno prodajaino posploŠnitl, ni bilo več moRoće v njej uspeŠno pomagati vsem onim. ki trpe vsled vojne. Ce-na raznim živilom je tako poskočila, da je ostajalo brez živil veliko rodbin za to. ker jim denarna sredstva nišo pripuSčala. da bi si lih mogli kupovati. Vse to je dalo povod, da ie aprovizačni odsek sklenil uvesti p o-sebno akcijo za ubožne in izvolil v to svrho poseben pododsek za vojno prehrano trpeCih. Podlago za vojno prehrano je podal aprovizačni odsek sam s tem, da je votiral za to akcijo 50.000 K. Razven te^a je prispevala dežela z zneskom lO.ooo K. denarni zavodi z rneskf 1000 do 5000 K ter privatnik!, tako da je bilo v svrho vojne prehrane do konca leta 1916 na razpolago okrocrlo 100.000 K. 19. aprila 1916 je začela delovati takozvana ubožna akcija, s tem. da se je ta dan otvorila za potrebne posebna vojna prodajal-na v cerkvi $v. Jožefa. Odsek se je takoj v začetku po-stavil na stal'šče, da naj se s to akcijo ijudem ne deli nikake miloŠčine. Pod-pora ne srne biti nameniena »beračem«, marveč tištim rodbinam, ki — vellkokrat tuđi v sramežljivosti — kudo trpe baš vsled vojne. Da se omejl pri^iaševanje za vojno prehrano na najpotrebnejše in upoštevajoč visino zneska, ki je bil za to akcijo na razpolago. se Je odsek izrekel za načelo, da na' se upoštevaio le rodbine, katerih dohodki na dan in osebo okroelo ne smejo prese^ati ene kro-ne Sarrcev in navadno tuđi zakori-sv?h dvr^':c voina prehrana ne bi mo-?la '^^stevati, ker bi sicer število rdelere^cev previsoko naraslo in kor ie bHa akcija že prvotno name-n'erra le ^a večje rodbine. (Za to ka-te^oriio liudi — samcev — se je po-znele otvorila mestna vojna kuhinja). (Dal)« prltaodnjift.) Mestn! magistrat gori5kl na- manja, da je preselfl svoje urade v Trstu iz ulice Nadvojvode Josipa St. 7 v isti ulici v hi§o št. 4, II. nad-strorje. Trža^kl socflattstf ruskim. Odbor socijalno demokratične stranke v Trstu je sklehil poslati pozdrav m-sk1?^ rev^lucijonancm. Sleoaril )e pr! aprovjzacltl ob- činski predstojnik v Dobri pri Sinju v Dalmaciji in si prislužil na ta način r>kof* .^0 001 K Tt S'nta. ie dobival žito za svojo ćru**^^ in kmetf. nave-de! pa ie. da ;ma skrbiti za 50 ljudi, v resnici pa jih je 24. Seme za kme-te je prodajal draffo tuđi kmetom iz drugih vaši po pretirani ceni. Sedaj je ta aprovizacUski dobrotnik svo^e občine nod ključem. Vftfika n*$*r*č9. Iz Splita poro-Čajo. da se je peljalo 60 ljudi na pla-veh čez preHavlieno Popovo polje v Ravno po žito. Južni veter je pre-vrnil plavi In 50 ljudi je vtonilo. Ostn'r so re$:!i vojaki. Volkorl t DalTi^cli«. Okoli Vrlike je zopet polno volkov. Nekemu kmetu *o podavili 12 ovac in koz, drugim pa dve, tri. Osrslro - hrTatsko !>«robrodno društvo na Rekl je imelo lani Čiste-pra doMčka Z7\9M K 92 v, dividende p!°Ča 5n K na delnlco. Kavo po 21 kron kilogram so prodaiale neke o*ebe na Reki in tako raslufUe na 1000 kz svoto 20.000 K. *tč9\ stojifo te o*ehe, pet jih je. pred sodnijo in ir obto^n^'ce je razvidno, da so kun'Je lani ćevrt tf%oč k^n^ra-mov kave. K raznravi je novabljenlh obilo nrfc\ Kd^ k^l v**? Oosn3 Čila Klanj-^ček. ro:"^a Riz**. \7 pol^niega Ce-rovp.. v Rrrft'h. r»t?« \r 11 a 1 i j e in vr>r??itU no ?"^Vni brstu AVk^an-^-". l': *** *~1 ^0. rr^fa 7 voli Ivpna l'1"ti'7'lJ' *"*.*''* 7-\ p^^^r^o K^or * • *r>r, V^^'f-lr T>~~: -, ni P->Vl pod i ot:^ko eoro. Spodnjc Štajerska * Dnevne vesti. — Odiiiiovaa je bil Ljubljančai^ četovodja 7. lovskega bataJjona go* fpod Alojzij Ska'rza z bronasto hrabrostno svetinjo. To je že^ njegovo tretje odlikovanje — Naš rojak gosp. Vinko K u r e n t, sedaj računski podčastnik pri 7. lov. bataljonu, je bil vnoviČ odlikovan in sicer to* krat z bronasto hrabrostno svetinjo. —Umri |e 11. aprila v bolnišnicl usmiljenih bratov v Kandiji, gospod Ivan R i e d 1, c. kr. nadoficijant Iz Kostanjevice. šel je branit domovina in prišel smrtnobolan domov — mret. Bil je dolgo let član meščanske garde in godbe v Kastanjevici In po-prej član salonskih orkestrov v Dom* žalah. v Kamniku in v TrebnjetiL Vsi, ki so ga poznali, mu bodo ohra* nili lep spomin! — Iz ruskega vietništva so &e oglasili četovodja Andrej Meli-* ken, desetnik Josip Skok i* Škoflje pri Divači in prostak Ivan M u h i č iz Postoine. Kje sa nahajajcu ni na dopisnici povećano. — Pomožni odbor za izgnane Avstrijce. Pod predsedstvom prvoga najvišjega dvornika Njeg, Veličanstva Konrada princa Hohenloho stoječi »Pomožni odbor za iz so-vražne dežele izgnane Avstrijco* (Hilfskomitee ffir aus dem Feindosr land ausgewiesene Osterreicher) tul Dunaju III., Am Heumarkt 10, Je na svojem občnem zboru dne 23. janu-arja podal računsko poročiio za prvo leto svojega delovanja. Kakor je po^ sneti iz poročila, ki le podpisano od podpredsednika poslovodje general* nega ravnatelja Viljema Kestraneka* je stalo v letu 1916/17 v oskrbi oo> bora skupno 1010 rodbin, ki so se vf* nile v domovino, 2 2388 osebamL vseskozi Avstrijcl, kateri so bili aS izgnani iz sovražnega inozemstva tt se vrnili domov, ali p«a tu živeče osebe, katerih prehraniteljl 90 bifi takozvani civilni vjernlki Internirani v sovražni deželi in nišo v položajtu vzdržavati svojih, v Avstrijl živečiS rodbin. Od teh je bilo Izgnanih te Franclje 315 rodbin, iz Anglije 272 rodbin in iz Rusije 236 rodbin, me4 tem ko odpade ostanek na Belgrijo* Srbijo, Romunljo, Italijo !n posamea*. ne kolonije. Odbor skuša predvseifi v domovino se vrrtfvSim preko prvili tednov povratka pomagati s podpo-romi v denarju, z odkazill stanov^ni* obleke itd., posreduje za Iste po mofr nostl del ovna tn službena mesta. na^ bavlja fim hiSno opravo, orođfe ft« pripomočke za delo, pomaga jim j^j prcsellrvi In nastanitvi v ćomovinlk daje potrebnim tekoče podporeA obleko. obuvalo in perflo, sodjalno višje stoječim tuđi posojfla, da fA san morejo ohraniti preko vojne obstašr-nek. Vse del ovan je odbora, katere-ga podplra zdatno državna npraraL se vrši vedno po okolnosti posameg-nega slučaja, koiikor le možno, npof-Jtevajoč želje !n tzključno na podlaci natančnega poizvedovanja o 2t& ljenjskfh razmerah, vrednostf fn oo^ trebe podpore onih, kl so te vrnln v domovino. Odboru so ostali na raa-nola^o dohodki: darila v zneskH 645.648 K 34 vin, in obr«st!. većino^ ma v vojnem posojfln nalo£ene srfa^-ric* daril 21.920 K 18 vtru, tedaj skumio 667.568 K 52 vin., katerim so' stali do konec januarja 1917 nasurol izdatki 171.154 K 03 vin. xa odborch vt namene. Odbor hoče svoje delo* vanje v novem poslovnem letu intett-zivno nadaljevati in rzpolniti hi pro-1 si zaraditejra, da mu dopoSilja širfa iavnns-t na naslov Dunaj ITT. Am tleumarkt 10, obvestfla o Avstrtjcnt kl so $e vrnili v domovino in se nehaja jo v bedi in stiski. — U«'M)ariSka mestna vojna prehrana. V nem£klh listih čitamo ponovno razprave o organizaciji vojn* prehrane v večjih mestih, kjat1 obstojajo tozadevno razni sistemi. Kot vzoren velja zlasti tkzv. linttS sistem, to je organizacija vojne pr^ hrane v Linču. Zato bo opis vojnd prehranjevalne akcije, kakor jo le organizirala mestna občina, splogno zanimal. Poročiio nam je dal na ras^ pol ago referent mestni tržni nadzoj-nik srosp. Adolf R i b n i k a r. V kott-kor poznamo podobne akcije drugtfe avstrijskih mest moramo reci, da j!8 Ljubljana prav gotovo nađkrfljujo. Naše mesto koraka v tem ozira po zaslujri župana, občinskeg"a sveta in z vodstvom organizacije poverjenih mož, katerim načeluje podžupan, prav rotovo v prvi vrsti. — Iz državne satthetne sfažtie. C. kr. sanitetni koncipist dr. 2ivko L a p a j n e v Kamniku je Imenovan za c. kr okrainesra zdravnika. — Lfudskošolske vesti Ivan« D e k 1 e v a je nameščena za stiplea-tinfo v Sori, Amalija K redar na Drenovpm jniču. — Potna dovođenja. Od c. Er. poffcTisVegra ravnateljstva se nas opozana, da se bodo potna dovolj*. nja tuđi v t-MoČe samo v slučaji resničn« *■*« in nujnooti oddi|^» Stran 4. »dLAJVtirvSfti NAK'JLP". uiir. 17. aprila i»i7. 88. štev. Ia, vsled česar se občinstvo naproša, da omcji svoja tozadevna prizadeva-nja za pridobitev legitimacij na naj-ttujnejše shtćaje. — Današnji glasbeno dramatični večer v deželncai gledai&ču. Gleda-lišće je rasprodano. Večer se ponovi — Boi niska blagajna samo&toft-Bih obrinikov v Ljubljani ima svoj občni zbor v četrtek 19. t. ra. ob pol 8. uvečer v gostilni Loviin - Cera« y Milšerjevi ulici št, 14. Na dnevnem :redu I« ustanovitev invalklnega zaklada za podpiranie onernoglih članom. — Nesreća ua žeieznici. 271etne-ga železnlškegra preinikača Josipa Vanjoša je na državnem kolodvoru T Spodnji šiški zagrabila lokomotiva In ga vrgla na stran. Vanjoš je težko poŠkodovan na giavL V Radovljici ie umri g. Rudolf P e s c b i t z , c. kr. davčni oficijal v pokoju. R!ag mu spomin! Predrzen roparski napad, Ko je t3. t m. prisel glavni blagajnik kranjske industrijaine družbe na Savi-Je-senicah Josip Vilfan v svoje stanovanje, }e zapaziL, da vrata njegove omare nišo poponoma zaprta. Ko je pristopil, je planil iz omare majhen, delav&ko oblacen človek ki Vilfana prije! za vrat Nastal je boj. Na klicanje napaćenega Vilfana sta prfhltela i& pomoČ dva, v blizini stanujoća jiradnika, a »ta napadalca Ie še vide-fe, ko Je pobe^nll v bližnji grozd. Iz Ski >ic občina CerkUe na Do- latifekern. Naše kraje še vedno obi-skuje potres. Tako smo im«li moćan potres, dne 6. in 10. aprila. Dne 14. aprila pa nas je v dobi 1 ure od 4. do 5. popoldne šestkrat prav moćno streslo. Poslopja vselej bob* razpo-kajo. Najbolj so prizadeta v naši ob-Činl Skopice in Krška vas. Vsak potresni sunek spremlja močno podze-meljsko bobnenje. Prebivalstvo je *aib urjeno. Otrok zšoret Krnetica Arnalija Romih pri Sv. Juriju na južni železni-d je vzela s seboj na polje svojo 10-letio hčerko in Tletnega sinčka, svo-fc dva mlajša stnčka 41etnega Anto-M ia enoletnega Josipa pa je pustila floma. Ko so prišli s polja domov, so IlEcIi Antona mrtvega In vsegra ožga- 5eea na tleh pri vratih. Najbrže je obd otrok vžigalice, se feral ž njimi In si zažgal obleko. na kar je umri grozne smrti. Sltoč>l t Todo, !eer *e bi! teren. V Oregovcih na Štaierskem je po-tegnH neki niski vjetnik truplo. 13-fctnega Vtncenca MaluSa. o katerem m sodi da je skcčfi v vodo, ker ga ik mati pretepla radi neke storjene ■bređnosti, frar ra si Je fantlč tako k sroa vzcL đa si ie krmčai življenje. Kino Idecf. Spoređ za da^es. to-rek, sredo m četrtek: I.) NaJcoTefSa ▼©fm noročila, teden 123 b. 2.) Pla-▼aH *oort SportnS posnetkl. 3.) »Okreta zemlje«. Nordijska drama v d dejantin s priljubljenim 01 a! f DTifisomT jrlavnf vtegi. 4.) »N}e-sora poročia no*«. Učinkovita ve-sslolgra v 3 dejanjft. Sporeći mladini ni prirneren. Kino Ideal. IzgrHjenfis ie bilo včeraj več k5»rčev na pot! z Praf?.kove rlfce do Frarčičil se bodo strogo kaznovalL tmm tlmtl * Tzomltel! esperanta umri V VarŠavi je umri 14. t, m. »zumiteij esperanta dr. Lnd^vik Zamenhof. * Votlrna cerker za mi*- mi RU ntn. Kardinal VanutelH hoče zaraditi v Ostijl pri Pirrrj votivno cerkev zsi mir. Oklic za prispevanj« ye ćo-▼olil papei, ki J« darova! sam 100.000 lir v ta namen. * Tolar* Marite Terezi v 3fc*l!-jar/sklh kcl-crljfah. V italijanskih ko!o-nilah (Eritreji) so bili doslej v prometu tolarji Marije Terez'je. Kon-čno jih ie italijanska vlada V7ela iz prometa, ker so avstri;>ke proveni-ence. (»O. R.«) * MadzarsU č^uTkar aretovr*^ na Angteš'iem. »Az Est« Javlja, di je bH v LarclnfiU živeči nsdž^rsV! ča.>-nlkar Szebenvi aretovan in oc?De-Ijan v koncfrfi^acijski ta^rrr. To se fr r^odflo na prijavo znanesa angrlc-fVeea pvbiid^ta in pozrrvalca hal-k?.T5K^ri in avst-o-o^r^vni raTier Scotar^ Wattfyn?„ Ta te narrrrrč v tistu >New rr^ror>e« đ^k?r?1, da so vsi »Ltsti H Oirrske^, ki f?h Je ?z*-befiy! prfob'-rva! v r.%7-?Ti ansrleškfh tistih, r^pofnoma fzm^jena. * Settz&cltmfAnm operacija. V Iondonrkem vojalke*n Čit"-lazaretu }e vsp^la kirurgu Oardf"1*^! redk* operacija, izvrsna na sinu poslanca O* GradyaL Granata je miad^rrm častnlku idrobfla de? kasti na levf roki hi zdravrtfki so MH mnenja, da mu bodo morali roko odr^^ati. Oar-diner pa je vzel kost ven, izpra! zdrobljene krvmad'če, ko^t pol^žil zopet lepo naxaj hi rano dobro po-vezal. Operacija je TX>poincma v^p^-la, kost se je zarasla in 5a$tni)c more gibati z roko, ksV-r da se mu ni ničesar zgoc^lc. Roka ^ za 3 cm kraJSa ck! desne, Irar sev^i?. no dslt nobene ovtre. Č^iatr.ik Je odfc! zovet na fronto. * Prtace^nja, fr| ftoče davkOT piflčevatL Oospa princezinja de Po-lijrnac je rojena Francozinja. 2lvi pač velegospodsko, a davkov ven-dar noče p!ačati. To }e Iistn^-st. ki }e udonnčena, tud! med aristokiati v drugih čežeAah, sarro da na Ar^'e-^lcern nimajo nlć zmisla za kako pri-zanašanje. Angl^ke oblastnij* so ćoznB^e, &tL je princezinja de Polijj-nac solastnica '■••lik; tvrdke za ^^de-lo\fanje šivainih strojev hi da ii to nesa Icne tisočake. da ima ^kupnega dohođka na leto 1.920.000 krem. Princezinja sov©da ni nikoli takesra dohodka nazntnila In ga tuđi pri za-sli^anju hotela utajiti, a por agalo jl ni nfč. Postavili so jo pred »oćfšie z«-adi prikrivanja doliodkov in zaradi krlvsga pTičevanja, ston>ncsa s tem, da jc pri zasran ju poskupila utajiti svoje dohodke in svoje knp-Čijske zvtzc. * Zrk^i )q kav« t«ko drafra? Na to vprašanie smo dob i U nehaj pojasnila v zadnii seji dunajskega občm-skegra sveta. Ob^inski svetnik Stei-ner je povedari, da je avstrijska vlada jeseni 1914. dobila 132 000 baJ kav^e. Ta k»v» fr bila Imt angieikih, brazilskih in n«mikth Ittipltallatov. Ta kavm >© bila teročmn* s pocoftra, da se )o spravi 2a nikiipno ci-11 o ▼ koosutn. V rmktcu 1916. m >• izvadela da boč« to k*vo previti DOtebei! kofisorcij hi olmćatl vladi 28 milljoncrr kroiL Iz dnnahk«ffa občin-skaea sveta j« \7Jtd proti ta) nam«ri protest in je bflo zahtevano, naj prt-pustl vlada dunajski občini 50.00Q bal kave po rakupni cenT. Vlada ie oWut4k. da oro(*»ti *mnm obOM 10.000 bal, a 6« noč je tedaj nastalo tuđi zvlinfile cen. Kava Je poskočila n 8 K in već. Na Io Je vlada ustanovila centralo ta kavo, kl je prevzela vso kavo ter dotočiia za nežgano kavo najrllfc) c«no 5 K 77 v za kilo-rratn. čti, da ne kaše đajati te kave po 107 K m 100 kg, ker bi biJi oiko-dovani tavarnarji in trarorcl, kl «o svojo »alor© kave morefe drmij© pla-(Ml Centrala za kavo Je napravila 2 vsem blatom, kar sra Jo dobila — po-tef vmlorizacijske kave še kakili 40.000 b«l od mznih Xrzovc9w — 37,224.000 krtm doMčka. Pri t&kih dobičkih i« seveda nararno. do je kava tjdto draga. Sicer je pa danes Že potovo, d« centrala wi kavo svojih zalog ne bo več tzpopolmla do konca vojne in bo ta centrala kma-lu nehala delati. * Dobrotnlk, da }• kaj. V občln-skem svetu na Dunaju povedo časfh kaj zarrimivega. Tako se Ie v zadnji seji Izvedelo. da ima gospod baron Tliavout v svojih sklad«Ščih 45 vagon mr slađkome repe. 2aJ, đa iz te repe ne more napraviti sladkorja in zato Jo }e ponudil dunajski občinL Ta sladkorna rer»a }• namrefi pokvar-Jena in ni mogoće iz nje napraviti sladkorja. Pa si je gospod baron misli!, da Je najbn'je. te spravi to repo naprej in »rveda t dobićkom. A po-leg gmoMega dobićka )e hotel go-spr>d b?irrxn imeti še jrvno nrirnanje, da je dobrotnfk stradajočega ljudstva. V tm namen j« r«po ponndli dn-na^skt občini. Tam pa imaio tud! računati \r. !to hftro na^fli. da hoče go-spod baron napraviti s to repo oora-r veJ^Vanski dobic^ek. Ce bi bfla ^sdknrrta r?r>a dobr«. bi btf go«pod b?ron dobf! r^injo polestkronza 100 kjj: Wiko r.nala namreč najvil-ja c*na. Ker pa ni r repi nič slad-korlft. jo Je bftron pd buror je pristojnim obJIn-skhn fantMkirn gotprviofri pojasnfl, da ho^e v^darlo s tako đobičkano«-no Prodajo rer>« ?zkawiti javnosti dobroto. C«*: rt te rer>« se da te~ biti S* vr^ dob'^ek: \r. nJunkov se f*n "3Prr^vf?1 cfkorja, \% t^oe same se da Mcvhatl ifmp, !r n^tarVa pa se ^^ p^rruvfti šutio sočtrjfv Na tt na-?frr V b^rr>n ^TTfiČTn^l. rta b? 1*nko ?$i!vxrl *S\ kro^i Pri THO V^r $1r*n« re- re. ^^?m bi ćnW Ie 6 K m 100 kg. — Amoinifev sulfat fe febonso aKnkiu-7Ce cžiišK'nsto umetao gno#h> za krcaiplr. Krompir žaliteva iclo gnojno njivo, teda svezi hisvski gnoj rmi ^e prija, ker provzroča na krompirju razne bolezni in zlasti gnilobo. V sedanjih racmerah se se-veda n! ogniti trnojenju krompirju s svežim hlevskitn gnojem. In tišti ki in:a tega premio aJi sploh nič, naj kramp:rju gnoji 1 amonijevim sulfatom. IO) kg amoniievcga sulfata n« hektar pov."ia pridelek kromoirja ra dobrih 25 oć5totkov, 21)0 pa za ćopiti 50 odstotkov. Na hektar Je torej v2ct! 100 do 200 kg ali na ar 2 do 4 k£, or.Toma n-a Štirjaškl meter 2^i ck> 40 dkg tega gnoiila. Amonije\'' sulfat se rafctreac na raforano njivo, ki ^a je pot«m z brano podvlečl. S tem gnojllom »e pa lahko kromplrjii gr.ajl tuđi Se po saditvi In ceio po-tcrru, ko >© krompir ozelene!. Će se po vrh« p^rtres« m z grabtjacrU »a-vleče. Kmetfj&ko miTnistrstvo je zarad' večjeja pndelka krompir-ja naknadno in hrjemno dodeHio za Kranjsko dežclo 5e tri vagone amo-ni5e\re«ra stHfnta. ki utegne priti v kak;h 10 dneh v Ljubijano. Maro^ta na amonijev sulfat srrejenta e. kr. kmetijska družba kranjska v Ljnb-ijani. Prav posebno koiistno je krompirju gnojitf I« 1 žvep!enok!$!im kalfjpm aij t žveplenokisio kalijevo msen^zijn. kitera crnojlla te tuđi dobe rri imenovaTTi dražbi. Niročni s« :?:vr8njcjn po vrstt pri^!«^ov. koIHcor ■."•»ra je Txb: z^ii^e. hi imalo sereda -f-ufbeni tKijc rredrtost. — C. Kr. Kmctfjsh-a dmf^^ v LJibTJarri, — Semenstt! kromplr za K'an}-*fro fr OprsVe? KrarhM krofnpfr za Trst H Roko. 7a^rebSke »Novine« ^n'na^ajo iz Ljul^Ijsne na^topni dopis o krompirju: . . . Nafhujše je sedaj Clede dobave krompirja. Meseca septembra lar.skejra leta je knpfla c. kr. kmetiiske družba ?0 ragonov krompirja im seme na Ogrskem in ga ta-koj plačala visoko nad maksimalno ceno. Ali sedcj, ko bi se Ime! saditi krompir, še oito dovrienJ dogovori glede izvoca krompir]* is Ogrsk«. Kak bo ta krompir, ako aploh prki«, se ie ne ve. Te dni j« razglasila dro-fba, da bodo mogli njeni Članl dobiti kromDtr ttmo takrat, ako ga tkup«| naroće po emUm vacone in da bodo moral! Hi ponj na imlerniiko poatajo. Razrtn teira se bodo morali obveia-tl da sprajmtjo krompir po ttli, kf se ugotori tm Uleznitki postaji, kl ga sprejme. in da ne bodo smeli ugo-varjati gnjilemi krompirju in krompirju. ki ima na sebi mnogo prsti. Krompir m m bo nič prtbiral, mam več se bo z lopatami nagrabii te jam, ki so pokrite s prštio. Ccna krompirju bo okoli 30 K na ljubljanski postaji, na ostalih pa še dražja po oddaljenosti. Sicer pravi družba, da je malo u panja, da krompir sploh priđe, to pa bi bfl relik udarec za deielo. Kranjska dežela je pridelaJa lani mnosro krompirja^ danes pa Ra nima. Krompir so rekvirirali za vo-jaitvo m razven tega izražaji za aprovizadjo 7>sta in Reke po nizki oeni. Samo z neke gorenjske postaje se Jc par mesecev prej nsgo je kme-tijska dnilba kupila krorrpir za semo na Ogrskem, izvozilo 70 vagonov krompirjA v Trst. Ta krompir so morali kmetje dovažati na ttltzniiko postajo in tam se jim je plaćalo 5 K za 100 kg. Zakaj kmetijska družba ni rekvirirala takrat krompirja za do-maćo zemljo? Tako bi ime! kmet sedaj krompir po ceni, družba pa mnogo manj neprilik. Deielna vlada na Kranjskem, ki se briga ra prebival-stvo Trsta in Reke, bi bila gotovo rada poskrbela tuđi za domače prebl-valstvo, ako bi jo kdo na to opozorfi. V tem slučaju bi ne bilo potrebno krotnpir dalefi prevažati, marveČ bi se po obč*nah napravile shrambe se-menskega krompirja. To naj bo poduk za bodočnoat. Darila. DIJft$kema podponMfna droftva »Rftdofo)« je naklonti g. ravnatelj Ivan Miibar za velikonoCne piruhe velikodušno darilo v zneskn lOHO K. DndEbl tT. CfrUa in Metoda Je poslal g. poročnfk Rud. Reja z-netek 71 K, kateri je bfl nabran pri »Stari pošti« od jrg.: radpor. črmoij, po-ročnlk Karifk, pnporščak Komarek in it neimenorini praporfčak. — Na godovanjn Jožefa so nabrtli slov. fantje »Družbi« v podrx)ro 17 K; de^ nar je poslal g. Blaa Ooiičan. — V spomin tragično umrlega sošolca Alojzfla Orita so zbraM učenci in učenke Ijr4dske Sole v AJdovSčin1 za C. M. D. vsoto 41 K (50 v. — G. Zofi-ia ?avnfkova z Dunaja je poslala Družbi 10 K rnesto cv^tk na grob po-kojne ge. Tranketove. — G. V. Lav-renčlč Iz Št. Petra na Kr. je poslal 3 K »darflo nalega Nacka s geslom: $tabi čaši, nič zastonj!« — Nelmeno-van ženfn ?e daroval C. M. D. 20 K hi nfe^a49 ^P ' ^^^HkkšS 2bbT itfft ^afct ti' afr **aM ttS * ^ft nB ml^i ^H KS HGT ^HB flH K c kr. glfnnaziiskl raviHitafl i I v soboto, 14. t. m. preminul, E Pokojnik ie bi) soustanavnik pevsktfa zbora, ntfiogolttiri tajnik t in predsedmk zbora, skozi več let prezaslužno dHavni tajnik in prtdaed- | I nfic »Glasbene Matice«, ter marljiv ođt>ornttc odbora ga nabiraaj« slovea- 1 I skih narodnih pesml. Njegovo pr«?:aaslttSno, n«vdu4«no detovanj« za I noprrdafc in prosneh slovenske glasbe ostane »Matid« v trajatm, hva- I ležnern spomina ! I Pogreb blagopokojnika se je vt*H1 včeraj, v ponddjek 16 t. m. | popoldne ob 6. uri, iz U. državne gimnazije, na pokopaliSče k Sv. Križu. E ■ Biag mu spomin! E i V LJUBUANI, dne 17. aprila \9\7. I ! GDBOft. I Y»resi|a Pssohltz ro). Ja&tlltcft* namanja v svojem in v Imtrm ] aofodnikov tuino vest, da je njen ljubi, dobri soprog, oziroma brat, \ svak in stric, goepođ Rudolf Peschiiz c. kr. davtni oflcli«! v pofeol« v neddk) 15 t m. ob 9 in enčetrt doDoldnt, po dolfi, mmtni bot«zrii | pfemmul, v 47. Itti svojt starosti, prtviden t tolalili sv. v»rt. i Tr«pk> pokojnikovo se bode v torek 17. t m. ob 2. uri popoldne ; v »rrtvainvrt đeželne bolnice v Ljubljani svečano blagoslovilo, ter potem : pOlo**o k vtttk rrm počrtkn. j V. mada zađvimca «e ha darovala v ponđeljek 23. t ■. lb 5. uri j zjutTaj v fami #afJofi v Rađovljtei. ' RADOVLJ1CA, 15. aprfla !917. Posebna ntsnanila se ne izdajo. i —------------------------------------------- ■ -^——^— i^—i A^TON CIHLAR tvornica cementnih izdelkot, Ljubljana, Dmiajska nsta U. 67. preporoda »roj« T«llk« satofo ■■■■■talli •**! «Mk »r»*, ter «pre}*aia m v ■!•■• itrtfc« spa*«l«4a *ata. -------------Cem«nt vadno ¥ aalogi.------------- . ^______________________________ ^* Svarilo. iTta lt>t*aiflr u Vita na- ziMDjmro, da ]e gOTorica neosn orana* ćm se je pri meni apleoilo 700 kg moke. Kdor bo razSirjal to neresoično ▼est, ga bodem sodoo zasledo?lL 1261 Gospodična z veCletno prakso v mešani str oki, veS£a slovenske^a in nemškega jezika, teli BlVtato pilBUUitf 1245 Ceni. ronudbe na upravniStvo »Slov. Naroda« pod „amtmjavi 1M9". Stranka bras otrab ts&a sna|limo STANOVANJE za aal« — 10 E naarada. 1255 Kdo, po te apravoiStvo »Slnv. Nareda«. Stiskalnica ai sadje in grotdje, M tltef kBpl. Ponurfb« na npraTn. »Slor. Nar.« pod „Sttakalnioa It91lf. 1251 RT Dobit* ohf»ania)ii, viftok FOTELJ naaUalae, aa knpl. 1294 Poncdbe na npra?m*tvo »Slovrnskegt Narodac pod ^af 1| lili*. MjT+fmm aa vria«a iai paataaaa d ekle kat era govori dobro «loTTtt«ko io nem*ko, k 2l«tni dskiioi 12."56 Kie, po*e upraTB »Slorr. Naroda«. Zanesljiv sluga ki 7. na sioTcasfco m oamčko, •• •prijma)« 13« PreviaUviti «• je pri trrdki laik Sprojma as staf»«jfta bia$o]ničarbo. Osira se jc na take, ki nnajo prakso. Poaudbe aa: f>a4M fJMJal 2f9 LlmbllaM. 12*4 2 dekltcl poštenih auršr-, od 14 do 16 let, aenta kot aftaakf v pradajalaaa N»alov pove opravniŠtvo »SIot. Narod««. 1246 tuđi aačttnico aa aprsjaaa ▼ aaU taka|iaii trfOTiai. 1206 Kje, pote upraTDištvo »SIot. Naroda«. ;1~1L X SPI |j ■ iiariiaaam ta vrtoai ▼ ^raain, međama zidana, s 30 »abflaii s pritlkMnaasi, lepe kleti, na najbol|š«ai prostoru za na kupovanje i rt prodajo poljskih prid«!kov, za trgovino, vinsko tr-: gnvino, tuđi im gostflno iivntno sposobno, m j proda ii 50 000 Kroti. Pcmuđbe do 1. maja | 1917 pod^ f. lt#»IJ na vprav. .Slov Hm.' Uia aa aa taka, rit v MEntan Ha« $t«5nouanje a 3 ali *a* aaaa«al !■ vrltlkUnaaml. V larnrno »c lahko prepuati stanovanje i 2 sobama, • pritiklinami ter povrne preaelilne strolkc io plača ptimrrno odi5 ndnino. — Pocudbc pod yfSat/ lt§#H ca upra^oiitvo »SIot. Naroda«, kjer $« tudi dobi draga pojasnila. Slamnate Solne a« dom i» slamnate pcdolatB a! Ml mmm zaftal fztalavail «a 4aaala iai |ik pripara&am, ka>t ■ateaaaattla sa «Va#a maa>|aaa atat«v, p*aetaa# sa Aala v Mtafe. 235 FMtaaila, m *•*• f« tal. tovara* sUamaikOT ¥ Itob«. vMta , Baaaitallal flavA T likllaall i m -^^^aaaaaa^a^ ^mm a^^^p^^^^^^ MiTsatalJstro trgavsliara aalaliliaga ia pa«|i«r- I B^va tfnsitra ▼ LJablJaitl javlja tužno vest, da je njegov mnogoletni redni čian, gospod Karta i K.PUtPnfcfhifcrh prokurist veletvrdko A. Zascliko ; včeraj zvečer mirno v Gospodu zaspal. ! Pogreb bode v torek dne 17. aprila ob 6. uri popoldne j iz hiše žalosti sv. Petra nasip št. 71 na pokopališče k sv. Križu. • Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin! j j LJUBLJANA, dne 16. aprila 1917. 1252 ;aBBBBBHlHHHHB^H^a^a^B^^^a^B^B^^^^^^*^"«^^^v^^^^^^^^^^a^^^^^^^^^^^^^*^^^^^^^^^^^^^^^^B^^B^^^^^^^^^a^^^^^^^^^^^^^a^B^^B^a^^a^^^^^^B^B^B^^BaaBaH^HHBHaaBvaMBW I Za vststraasko nam izraženo sočutje povodom britke I I izgube naše nepozabne nam hiere sestre, i a svatrn^e, gospe I parije iDimmcr I 1 iinkatio T9etn dragim "sorodnilcom, prijateljem I a znancem I DaŠo prisrčoo sahralo. I I Osobito pa se zahvaljujemo vsem mnogobrojniin udele- I I žaoeciii n vrudni^kih m me^čan?k-,h krogov za spremstro ob I I sad~ii poti blage rajnke, ter vsetn, bi so nam stali ob strani I I ▼ tctV^h crrafc I I SfćDa hvala prav rsem 1 I I NOVO-MESTO, 16. aprila 1917. I I »atefo« ofML Me m učenks sc spreiratfe tokoi v \nfao deto. K)», pown apravo. »Wov. r^ir.« 1918 TrrtkA fi«rtaMltzlraktw«rliev ItUtukli (MmU) Spod. ŠMersko kaapaje vMko mnoilno kostiiineiiilesi Po^oj: 2 m đolgT cepljen 10 do 30 om v ^mtfl. ^ate se uko)3nje pocttdbe z naredbo skrmjne oooe in dobave roka. 935 Fra*• m p#4 «f«i9«nl p#f^ll igpo pOSIStOO z 8 orafl samliiiča, obetojeSe iz ena> k!Še, v katari M je vtiiko \9i isvrScvala goctflna in trgovina, z a«lo prostornim jfospođarakim ooslopjcm v Zagradca 3t. 32 od lel posta>e Zatičina i kfiom oddal>«K>, na krtJHScn đveh promttnlh eest Itr je Mio pripravno m vsako obrt Proda se tuđi samo hiio brci atm-ljj^a. — Tozad«vna pojasnila daje Jakob ftkcrll, f99*talk v tai—tkirko, Bo- Prazne vrelle tm4i «nt ia ▼ vaaki mnnMni kapajte redno ter platufl. ni|Ji^B> MW X troovsfc« tvrda« H 1. Kagan, frat^, torttnjsto. | cikorijo, milo za oranje, i shrorto in troptanreL Naroč^a za cfkoi$o m milo i«wia)e tuđi od 5 kg dsfp po post ptoviet}« hrrdka A. KaHan LjatOana, Rartovska wsb št 15. KONJAK dMrfUftna ta vtaa l—lmin prideBift. 1 Pri oslabetos* od staroaU in fcdodftnih tef-ftočah ie iz vina đestfttran star kontek tt sto let »a zneoo pffizknaeno okrepetlo. lt M ■Im aun v 4 poilttrskih steaileaiCBA pof r]«m i fraako za 40 t, ralojk« 3 Iffcnaga, tedo-vito bolesne tolaieCe to ga valno sredstvo i aopor trywn|i ▼ mšBk i p^fttrske stelOe-rrtce 32 K- Vino od 56 Krov napre*. Brfi rizling m rdefl btirgmidef par Htef K 3'60. gradina Go**« pri Honlicali, Stoierslco. Pri F^taoi tri? M^5i 4V3VoXMtaralk Itstor Mrtf# I. ta 41." 0 k#MB£i!alk xadolfcilc aerijt Ikl KraBlsko d^ž^iao Imidra, ki se je vršilo 1S. aprila 1S17, &o bile iržrebftae Bledece šterilke: 4'laio znstauni listi serije L po K 10.000 št 5, 16, 24; po K 2.000 St. 4, 5, 6, 1S, 17, 36, 36, 3*, 41 49, 54, 69, 70, 87, 99, 112, 118, 119, 141, 145, 14S, 180, 1®, 173; po K 'l.OOO St. 3, 17, 23, 31, 32, 35, 37, 43, 81, 84, 87, », 94V 100, 102, 107, 110, 115; po K 200 št. 7, 12, 20, 25, 29, 36, 37, 56, 59, 56, 108, 109, 125, 137, 156, 138, 146, 149. 152, 157, 182, 1», 200, 304, 206, 2*6, 3H, 246; po K 100 Št. 16, 23, 35, 36, 45. VIA komunalne zadolžnlce ;ert]e A. po K 10.000 št 240; po K 2.000 št. 280; po K 1.000 98, «64, 426; po K 100 št. 100, 490; po K 100 št. 61. • Serija B. po K 3.000 &. 690, SSS, 718; po K 1.000 It. 587; po K 200 št. 622. Te zastarnc liste in komunalne zadolžnice bode izplačevala glavna blagajna Kranjske deželne banke proti vTOćitvi •4 ft. Julja 1917 ai«ipre|. V LJUBLJANI, dne 16. aprila 1917. Kranjska deželna banka. Stran t>. .SLOVENSKI NAROD', one 17. aprila 1917. M. itev. Srbečlco, hraste, izpušlaje, I kožne bolezni, stare rane cdpravi hitro in sigurno I iantarsko mazilo. Sc urraže ia ne diši. Mali lonček: 3 K, veliki I lonček 5 K, drurisski lonček 9 K z navodilom. I I K temu spadaj. janur?ko milo 4 K. Izdelaje I i ©srd Sanđor, lekarnar, Nagy KdrOs 30.1 \3ft£E M Popolne opreme otroškega perila v zaiogi za vsafco starost priporoča znana trgovina s perilom C J. HAMANN LJUBLJANA, Mestni trg štev. 3. Ustanovilo 1866. IV Periio lastnega izdelka. l^OGiDldti se ohranijo, £e sa nm nove ali malo po« noSene tevlje pritrdijo nabitk! Iz iisnja. Za en par z iebljičkl eena 232 za otrove za dame ia dečke ia goapoie 2S—a5_________36-42 40-4§ K l"20 S I'SO ' "" K 1-80 Dobe se v zaiogi Zevljev „PEKO" PETER KOZINA & Ko., Ljubljana, Breg. nasproti Sv. Jakoba mostu. Anton Bajecj £* u metni in trgovski vrtnar j ■snuja si. p. l cbiiutra, da se n*to;i frjtfov % [ cvetlicni salon | / samo Pod Tranio it 2 ■; j> poleg Cevljarskeaja mesta. | ^ Velika zaloga suhih vencev. / izdelovsnje šopkov, vencev, trakov I. t 4. i 1 Zu&anla naročila točno, i Vrtnarija na Tržaški cesti St. 34. h OdjemaSeem nonlip Caraghee-inaiii Baznanjam, da ustrezam sedaj tuđi večjim naročilom. Ix enega ravitka si pripravimo 1 litcr nadomestka olja, ki je prav dobro uporaben za vsakovrstne solate. če tuđi nima oljne maSčobc Cena je K 130 za za?:tek, po pošti K 1 50; kđor želi rekomandirano poSfljate*, naj doda še 25 vm PcŠtna naročila in đenarne pošiljatve spre^ema Mat. DeftfliaB9 K|vU)aaa9 ftopitarjeva olioa 8. 1211 Nadrobna prodaja za Ljubljano je pri Marifi Špenko, Kepitarjeva nlicai katera oddaje tuđi že napravljen nadomestek za takojšnjo uporabo. — Slednji sc po pošti ne pošilja. I kdor kupi 6 zid. posiopij z opeko krita j Ob oloajm cesti leteća, pol ure od j kolodvora vučjega trga in \\ ure od premogokopa oddaljtna. z vrtom trav-nikum, fcosto 2 oiaov, koja se radi rodbinskih razmer proda na Sp. Štajersk. V teh rosiopjih so se izdelovale; vsakovrstne peči, šamot opeka in porcelanski iz^elki, ftaterfh je veČ sto modrlov, mlinsko poslopje | 2 opravo, sc zraven piocža. Po^iopia so vpo- i rabna tuuš za trgovino, pei-an'o jpostiino a?? i mesarijo. Cen* 25 GO0 kron Piacilni pocoji J ugodni. — Ponudhe rod , ftf*»rVa lili" r^ u^rr.vni*^ l »'*!• vens^vs •< N^;-li-, i «5' ' služkinja ae apre|Die takej proti dobri plači. — Pojasniia se d«>t>« is prijaznoatt V ttfVTtal MIlas ■•toTar, St. refra eegto ta. 1223 proda se staraj popolnoma nov PIANINO. Vpraša se v . 935 Erakovskl uUcl ftL 19. Zastonj ii poStnine prosto dobi vsak na željo moj glavni katalog s ca. 4000 si i ka mi ur, srebrnine. zlatnine, godbenth in b-ivskin predmetov. Selske in koncertne violine po K 12, 14. 16, 20 25, 30 in viš. Dobre harmonike i K 8, 10, 12. 14, 16, 27. 30, 40, b:\ 70 in viSjc. Prerrrens čo-voljena ali denar ntsaj. PoSiljatev po povzetju ali predplačilu. Ra2Do5iljalnica JAM KOintAĐ, c. kr. Aromi dobavfttl). Most (Irfli) itev. 1iM, čaiko. Josip Jug pleskarski in likarski mojster Ljubljana, Rimska c. 16. se priporoča cenjenemu občinstvu za rsa v to strcko spadajoča dela. 1114 Solidna in točna pestreiba* Adrija fotomanufahtura drogerija, J Ljubljana, I" Selenburgova nllca iL S. pHporoĆa v«liko salogo I desinfekcijskih preparatov KSKOH I Lyso!t Lysoform, Kreolin, For- I malin, Formaiinove pastilje, I karbolovo kislino, karbolovo apno I itd. itd. I Velika zaloga lolograilkUl I polrebićin In a para tov. I IP 9* ** - ^z M i .a ui ji I g-g Jt° ] 1 i—% 1 ■ i Kostanjev les md t m dolgosii, IO cm debelosti naprej « deblih in pole-nih kupi po najviSji oeni tvrdkai 90 J. Pogačnlk, Lfobl|ana, Mar. Terezlje cesta 13- I Srbe£i€er hraste, ispuSiaje | I odpravi to najhitrejše „Dr. Flescha ruiavo mazilo". ; I Mali lonček K 1 60, veliki K 3"—, druzinska porcija 532 I I K 9*—. 2 dodatkom, kako se uporablja, se naroCa pri I Or. Ev Fleschs Kronen*Apottieke9 Raab (GyOr). Ogrsko. | Čebulček I đ*tel{na, iravna, Trtna In hvaloina eveUlčaa [ aemona na debelo In drobao piiporoča I Sever i Urbanič, Volfova ul. 12. I_____*^______________ 1 IV Proda se v Ljubljani nOf 01 lillilRIv a& ■ Pojasnila daje Josfp Saortolk, npravnl ivetnlk Delnišfee plvovaraa v Laikam, Celja, Štajersko. 1257 S^ Trgovci z dežele pozor! ^ Od danes naprei se !ms I prodaja na javni dražbi v Ljubljani. Stari trg št. 11 a I razno manufakturno blago, moško In žensko perllo, kravate, drobno blago Itd. r Krasna izbira bluz. flntoniia Sttar ° 6/^ Selenburgova ulin 1. " Cesarjeve slike] Karei in Žita ▼ raznih veltkosttli z ali brez oMrJa se tfotoe pcl 1290 Ljubljana, Kongresni trg. ćPriporoča cenj. damam tu in na debeli na Dunaju osebno izbrane novosti ^rasnih f^lobu^ov - ^= in čepte fintga okusa ya dame in deklice. ŠEST ^opravila se sPrejemajo. Aalni klobuci vedno v safogi. HjS/i SoLdno blago — rjjfe cens Ob pomanjkanju mleka in sladkorja je najbolj idrau io tuđi mjcenejša "Z- hrana za ftojenčkc U fii mnki W& Đohi m pri leluumarju Vrnlceccjjs v L£ub-ljaai irtrta rotovta. Glavne zaloge: Ni Danija v l«kamak Traketz?: ScfeAnbranaerstrasM l#t, Joscf-ttlitemrane 25, K*đetikj?t*tt 4; t Orađco :«5ack- stranse 4. ■ 2-1> BaaaaMB^BBa^^BflaaaaaaaEB^BaaHGaafiE^.*j^.-'-