tolereda« eeoond CIam »-ttw April 18 th, 1926. at The Post Office at Cleveland, Ohio Pader tee Act of March 8rd, 1870. — Accepted for Mailing at Bpoclal Rato of Poatays, Provided tot la »action 11M. Act Of OrttNr If*. UH, Amtiwlwd March litt. UM t N’0. 46. — št. 46. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, NOVEMBER 20 — SREDA, 20. NOVEMBRA, 1940 VOL. XVI. — LETNI# XVI. Naslov — Address nova doba; 6233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) NOVA DOBA (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL OKGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Naia J. S. K. Jednota Je samo bratska podporna organizacija brez vsakih dr*- Clh primesi, In kot taka uspeva. Ohranimo Jo tako! " DRUŠTVENE in druge » SLOVENSKE VESTI m ________ ^ ^ Hackettu, Pa., se bo v sobo- -- 10 0q .‘°' novembra zvečer vršila . e*lca, katero priredi društvo ’ JSKJ, s sedežem v Finalu, Pa. lo- lnajstletnico ustanovitve bo je javilo društvo št. 186 JS-ist v Clevelandu, Ohio, s plesno ■U' ,eilco, katero priredi v soboto 60 '■ 8°v§mbra. Prostor veselice: ;ev genski delavski dom na Wa- ,d- r,°c Ra. ,rra * • Pl $ t&no veselico priredi društ-po ,8 • 145 JSKJ v Rockinghamu, to (-'V soboto 23. novembra zve-ol, fr' Prostor veselice: Poljska i’e 0rafl‘% Central City, Pa. lTeSetletnico ustanovitve bo s avila Slovenska dobrodel-J^eza v Clevelandu, Ohio, s tš']n°Stn*m banketom, ki se bo /K1 v nedeljo 24. novembra ob i! cftnih zvečer v S. N. Domu to Clair Ave. Bratski Slo-■ef, 1 dobrodelni zvezi, ki ima J sedež v Clevelandu, Ohio, fi< , »tere delokrog je omejen 15 . ržavo Ohio, želi za to pri-iet c ^nogo nadaljnih uspehov °J .Nevnem bratskem delu tudi g5 * n‘štvo Nove Dobe, glasila gl ’K. Jednote. P v1 **o društvo “Prešeren” v | _Ul'ghu, Pa., naznanja le-ialj| Prireditev pennsylvanski f valni dan, to je v četrtek 28. eftibra. Nastopita oba odse-fl1 ^ladinski in odrasli, prvi z ^ drugi pa s kratko šalo- , esetletnico ustanovitve bo aviiQ angieško poslujoče | “»tvožt. 220 JSKJ v Chicagu, M ' 2 zabavo, katero .priredi v ,jt j 0 30. novembra zvečaš na -^lue Island Ave. *J V f) *2 nvei'ju, Colo., se bo v so- I novembra vršila veseli-^j-^kajšnjega društva št. 21 j ' • Prostor veselice: Sloven-Orodni dom. r! \^ru*etla društva JSKJ v * [J1®11’ Ul., naznanjajo prire-5 ( v zanimive božičnice za čla-Jj, iv° j ih mladinskih oddelkov , s edeljo 15. decembra. }c)j h !■ J j °f>isku v Clevelandu, Ohio, ,h6 Otekli teden mudili: Max f | Jnk, Benedict Fink, Wallace [v in Erma Fink, člani dru-, 5a št- 36 JSKJ v Conemaughu, \ii> [‘.predniku Nove Dobe je žal, iiji* Jih je zgrešil, vesel pa je bil .^enih pozdravov mlade sku- f' K, h.. & .. tlndvajsetletnico zakonske-I Življenja sta 16. novembra Jila v krogu svojih sorodni-e prijateljev Anton in * ,4llce.s Tratar, tajnik in bla-t jHičarka društva št. 175 JS-r |y Veroni, Pa. I *•* ? Readingu, Pa., je preminila Zr kareta Millek, stara 60 let, J** društva št. 61 JSKJ. Za-v soproga, dva sina, pet L ter pet vnukov in vnukinj. * k °jnica, rojena Zunič, je bila j iz občine Loke pri črnom- / . v Beli Krajini ter je bivala Att>eriki 35 let. i * ^ Moon Runu, Pa., je umrla ^ces žust, stara 73 let, člani-* društva št. 99 JSKJ. V tej ( eii zapušča sina, hčer, brata ^več vnukov, v starem kraju eno hčer. Doma je bila is (Dalje na 2. strani) E RAZNO IŽ AMERIKE IN INOZEMSTVA BODOČI KONGRES Bodoči ali 77. kongres Zedinjenih držav, ki se bo sestal k rednemu zasedanju 3. januarja 1941, se po strankarski pripadnosti ne bo dosti razlikoval od sedanjega. V poslanski zbornici bo 268 demokratov, 162 republikancev, 3 progresivni, en “ameriško-delavski” kongresnik in en neodvisnež. V senatu pa bo 66 demokratov, 28 republikancev, en progresivec in en neodvisnež. V senatu so demokrati nazadovali za 3 mandate, v poslanski zbornici pa so napredovali za 6 članov. NOBENEGA POPUŠČANJA Mornariški tajnik Zedinjenih držav Frank Knox je pretekli teden izjavil, da Amerika ne bo popuščala napram nikomur. Ameriški program je: Amerika bo pomagala Angliji po najboljši možnosti; pomagati bo skušala Kitajski; oborožila se bo do zob brez ozira na stroške, ker boljše je biti pripravljeni preveč in prezgodaj kot premalo in prepozno; ne bo se ustila, kaj bo storila, ampak bo storila; pripravljena bo na vse, ker to je potrebno v svrho samoohranitve. DOBRO SOSEDSTVO Dne 1. decembra bo ustoličen novi predsednik sosedne republike Mehike, Avila Comacho, in pri tisti .priliki bp IJW.Q& kpt jja». stopnik predsednika Roosevel- , ta Henry Wallace, novoizvoljeni ( podpredsednik Zedinjenih dr- i žav. Kmalu po svojem ustoličenju bo mehiški prdsednik Comacho posetil Zedinjene države. Vsi znaki kažejo, da bo med Ze- ( dinj enimi državami in Mehiko v doglednem času dosežen nekak sporazum glede zaplenjenih oljnih vrelcev v Mehiki in da bo Mehika sklenila z našo republiko nekako obrambno zvezo, na sličen način kot je to storila Canada. VAŽNOST ŠPANŠČINE V vseh ameriških republikah južno od Rio Grande, z izjemo Brazilije, je španščina uradni jezik, in zadnjih par let se tisoče dijakov v Zedinjenih državah uči tega važnega jezika, namesto drugih tujih jezikov. Med starejšimi izobraženci v naši republiki jih je, z izjemo poklicnih diplomatov, primeroma malo, ki obvladajo španščino. Predsednik Roosevelt razume in nekoliko govori špansko, bodoči podpredsednik Zedinjenih držav Henry A. Wallace pa baje popolnoma obvlada španščino. PAMETNA USTANOVA Leta 1938 je dr. Godfry Lowell Cabot iz Bostona ustanovil fond, ki naj vsako leto razdeli I štiri nagrade po tisoč dolarjev in zlato medaljo med štiri časnikarje ali književnike za najboljše delo za simpatetično razumevanje med narodi Severne, Centralne in Južne Amerike. Lani so bile te nagrade prvič razdeljene in te dni je bila naznanjena razdelitev letošnjih . nagrad. Prejeli so jih: en čas-i nikar v republiki Chile, en v republiki Colombia in en v Mehiki; četrti nagrajenec pa je pod-i predsednik United Pressa za . Južno Ameriko. I NE POZNA ŠALE i Stric Sam ne pozna šale z ozi-z rom na kršenje federalnih po. (Dalje na 2. strani) PRIZNANJE NA MESTU Poštna uprava Zedinjenih držav je zadnja leta izdala mnogo vrst spominskih znamk, ki se nanašajo na razne znamenite osebe ali zgodovinsko važne dogodke v tej deželi. Regularne poštne znamke nosijo običajno slike predsednikov republike, toda noben predsednik ali bivši predsednik ne pride na poštno znamko, dokler je živ. Ta slava pride šele po smrti. V tem se ta republika izrazito loči od monarhij, kjer so na poštnih znamkah slike živečih vladarjev. Najnovejša serija spominskih poštnih znamk je bila izdana v počast ameriških izumiteljev. Na spominski znamki za en cent je naslikan Eli Whitney, po rodu iz Westboro, Mass., ki je izumil stroj za hitrejše ločevanje bombažnih vlaken od semena. Za bombaževe plantaže ameriškega juga je bila to naravnost revolucionarna iznajdba. Stroj je bil patentiran leta 1794 in njegov izumitelj je umrl leta 1825. Na spominski znamki za dva centa je Samuel F. B. Morse, izumitelj telegrafa, rojen leta 1791 v Charlestownu, Mass., umrl leta 1872. Njegova iznajdba je bila prvič razstavljena v New Yorku leta 1835 in leta 1844 je bila poslana prva javna brzojavka. Cyrus H. McCormick je na novi spominski znamki za tri cente; on je izumil in leta 1834 patentiral prvi stroj za košnjo žita. Trinajst let pozneje je v Chicagu ustanovil družbo za izdelovanje poljedelskih strojev, ki je zdaj znana po vsem svetu pod imenom International Harvester Company. McCormick je bil rojen leta 1809 v Walnut Grove, Virginia, in je umrl leta 1884. Na znamki za pet centov je Ellias Howe, rojen leta 1819 v mestu Spencer, Mass., umrl leta 1867. Howe je dal človeštvu šivalni stroj. Njegov izum, ki je nele za krojaško obrt ampak tudi za povprečno gospodinjstvo izredno velike važnosti, je bil patentiran leta 1846. Howe je imel mnogG neprilik, predno je bil njegov izum pripoznan in potem je imel še nadaljne ne-prilike od strani prefrigancev, ki so se skušali polastiti njegovega patenta. Po dolgih sodnij-skih bitkah je zmagal in njegov izum mu je pi-inesel veliko premoženje. Na spominski znamki za 10 centov je Alexander Graham Bell, izumitelj telefona. Bell je bil rojen leta 1847 v Edinburghu na škotskem, odkoder je pi-išel leta 1870 v Canado. Dve leti pozneje je postal profesor vokalne fiziologije na univerzi v Bostonu, Mass. Njegov izum je prvič demonstriral leta 1876 na razstavi v Philadelphiji. Danes" je njegova iznajdba razširjena po vsem svetu, in v Ameriki je skoro težko najti hišo brez telefona. Bell se je zelo zanimal tudi za pomoč gluhonemim ljudem, in interesirala ga je tudi avijatika. Umrl je leta 1922. Različni izumi ameriških iznajditeljev so v. veliki meri pripomogli, da se je ta dežela v gospodarskih in drugih ozirih razvila do take višine, da je zavi-dana skoro od vsega ostalega sveta. Poleg tega pa-so ameriški izumi koristili tudi ostalemu človeštvu. Pravilno je torej, da se počasti spomin mož, ki so s svojim umom in delom na en ali drugi način olepšali in obogatili življenje človeštva. Poštna (Dalje na 2. strani) DELAVCI VJJEZGODAH število delavcev, ubitih ali ranjenih na delu, je bilo leta 1939 večje kot v prejšnjem letu, vendar tendenca industrijalnih nezgod od 1. 1934 naprej kaže navzdol. Število delavcev, ki so bili 1. 1939 poškodovani na delu, je znatno večje kot ono za 1. 1938, kar pomen ja, da nas čaka še veliko dela na polju vzgoje za in-dustrijalno varnost. Zgornji podatki so razvidni iz nedavnega izdan ja Labor Information Bul-letin-a, kjer je bilo objavljeno poročilo urada za delavske statistike. Vendarle od 1. 1934 se je število smrtnih nezgod zmanjšalo za eno tretjino, stalnih poškodb za več kot eno tretjino in začasnih onesposobi jen j za skoraj eno petino. Tekom 1. 1939 je bilo približno 16,400 delavcev ubitih na delu, kar je približno isto število kot 1. 1938. Resne poškodbe vsled nezgod pa so poskočile nad prejšnje leto od 99,000 na več kot 109,000, in začasna onespo-sobljenja, ki so trajala vsaj en dan, so narasla od 1,260,000 na približno 1,478,000. Ubitih in ranjenih za v.se leto je bilo več kot 1,600,000 skupaj. Naj večje število smrti in poškodb se je pripetilo v gradbeni industriji, kjer je bilo ranjenih 405,000 delavcev, izmed njih 3,500 smrtno. Tovarniška industrija je bila druga z 286,000 nezgodami, od katerih je bilo 1,600 smrtnih. Poljedelstvo je stalo tretje v redu S 2&7,000.nezgodami, vštevši 4,300 smrtnih nezgod. Ako vzamemo za podlago število nezgod za milijon delavnih ur, se po uradu za delavske statistike pokaže, da obrt drvarja je najbolj nevarna v tej deželi, kar je tudi bila za dolgo vrsto let. Gradbena industrija je bila druga z razmerjem nezgod v težkih konstrukcijah skoraj dvakrat večjem kot v gradbenih stavbah hiš, kjer je bilo najmanj nezgod v vsej konstrukcijski skupini. Nezgode za milijon delavnih ur v hišnih gradnjah pa so presegale razmerja v vseh tovarniških industrijah, razun v lesnih industrijah. Druge industrije z visokim razmerjem nezgod so bile: industrija gnojil, konserv, klavnice, rafinerije sladkorja, tovarne za gradbeno jeklo, kovačnice, pralnice, mlini za papir, opekarne itd. Nizka razmerja nezgod je bilo najti v industriji plina in elektrike in javnih naprav, izmed katerih je promet pouličnih železnic in busov imel največ nezgod in telefonska služba najmanj. Večje število delavnih ur v večini industrij je imelo za posledico razmerno večje število .nezgod. Na drugi strani je manj dela imelo za posledico manj nezgod. Statistike federalnega urada se naslanjajo na poročila, dobljena od 19,423 tovarniških industrij in 7,571 obrti, ki niso tovarniške. — Common Council —FLIS. ZAHVALNI DAN Mnogo let je bila navada, da je predsednik Zedinjenih držav proklamiral Zahvalni dan za zadnji četrtek v mesecu novembru. Lani je predsednik Roosevelt proklamiral Zahvalni dan za predzadnji četrtek v novembru in letos je to ponovil. Nekatere države pa ga bodo kljub temu obhajale na zadnji četrtek. (Dalje na 2. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV NALIVI IN SNEG V začetku oktobra so v raznih krajih Slovenije nastopili deževni nalivi, ki so marsikje pokvarili pozne poljske pridelke. Po hribih okoli škofje Loke je zapadel sneg, ki je ponekod segel precej daleč v nižine, ter zasnežil ajdo in otavo; k sreči se ni obdržal. Nad Mostarjem in vso Hercegovino se je istočasno razdivjala silna nevihta s poplavami, ki je uničila mnogo pridelkov ter sploh povzročila veliko razdejanje. TRGOVINA IN ŽIDJE Vlada v Beogradu je izdala odredbo, s katero so izločeni iz veletrgovine z živili vsi Židje. Odredba velja tudi za delniške družbe, katerih kapital je v celoti ali po večini v rokah Židov. BREZMESNI DNEVI Z ozirom na štednjo z živili sta za vso Jugoslavijo določena po dva brezmesna dneva na teden, in sicer četrtek in petek. Ta dneva je prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa na drobno. Tudi restavracije ne smejo na omenjena dneva servirati jedi iz omenjenih vrst mesa. Prepoved ne velja za ledvice, možgane, vampe, srce, jetra'in pljuča telet, goveje živine in svinj. RAZMAH INDUSTRIJE Vsled vojne v Evropi, Aziji in Afriki se čuti ogrožena tudi Amerika. To je vzrok, da je kongres Zedinjenih držav dovolil težke milijarde dolarjev za oboroževanje in da je sprejel postavo za obvezno vojaško vež-banje. Amerika ne namerava napasti nikogar in je njeno oboroževanje le obrambnega značaja. Danes je kolikor toliko varna le tista država, ki je močno oborožena in pripravljena za vsak slučaj. Da miroljubnost sama ne zaleže nič, dokazuje usoda mnogih držav, ki niso imele najmanjšega namena koga napasti, pa so bile kljub temu zasužnjene po brezobzirnih diktatorjih. Vojna pripravljenost pa se ne izraža samo z vpoklicom velikega števila vojakov, ampak tudi s pripravo orožja in municije ter stoterih drugih vojaških potrebščin. V to svrho je treba mobilizirati industrijo, trgovino, poljedelstvo in transporta-cijo. V prvi vrsti je važna industrija, katero je treba pre-osnovati za oborožitvene razmere. To ni enostavna zadeva, ker večina industrije je v privatnih rokah in v deželi nimamo diktature. Nemčija si je zgradila svoj ogromni vojaški stroj v sedmih letih, in sicer pod bičem diktature. Vsi industrijci so se morali brezpogojno pokoriti ukazom od zgoraj, ali pa so bili poslani v ječe, v mnogih primerih pa tudi v večna lovišča. V tej deželi je £r.eba pridobiti industrijo, da sodeluje pri oborožitvenem programu vlade prostovoljno. Sicer je kongres Zedinjenih držav pooblastil predsednika, da se lahko posluži primeroma drastičnih sredstev v svrho, da prisili industrijo k sodelovanju, toda dosedaj se te oblasti še ni bilo treba posluževati. Kljub temu je danes v 45 državah naše Unije že nad 10,000 velikih in malih tovarn, ki so prejele oborožitvena naročila vlade in jih izvršujejo. Vlada ima pravico zahtevati prednost pri svojih naročilih, to je, da druga naročila čakajo. Toda dosedaj so tovarne v vseh slučajih dale tako prednost vladi samo na izraženo željo. Oborožitev je za enkrat najbolj važna, druga naročila pa lahko čakajo, če ni drugače. Zanimivo je, da danes ameriške tovarne poljedelskih strojev izdelujejo topovska vozila in tanke ;tovarne tiskarniških strojev izdelujejo vzmeti za težke topove; izdelovalci orgel j izdelujejo ogrodja za vojaška sedla ;tovarne hišnih čistilnikov izdelujejo plinske maske; tovarne seštevalnih strojev izdelujejo vžigalnike za topovske krogle in bombe; tovarne perila izdelujejo blago za vojaške šotore in mreže proti konjarjem; druge oblačilne tovarne izdelujejo uniforme za vojake itd. Mnoge tovarne je bilo treba preurediti in povečati in gradijo se mnoge nove. Nekatere tovarne vojnih potrebščin so v lasti in upravi vlade. Vojna industrija je na tisoč načinov povezana z industrijami mirnega časa, in to pomeni, da se je morala in se bo še morala silno razmahniti skoro vseh vrst industrija. Na primer, za izdelavo orožja in municije je treba ogromne množine raznih kovin, in takih je stotine drugih sličnih primerov! V velikih industrijskih mestih se že zdaj vidi, da se je število (Dalje na 2. strani) DOLGA PRAVDA V Škofji Loki se je pred dnevi zaključila pravda za Krevso- vo posestvo, ki se je vlekla skoro tri leta. Lastnica posestva je Anica Lebnova in pravda se je razvila ob vprašanju, ali je kupna pogodba veljavna ali ne. Pravda se je končno zaključila s poravnavo. Lastnica Lebnova je s poravnavo obdržala vse svoje posestvo, prostovoljno pa je prevzela vse sodno odmerjene stroške, ki znašajo 115 tisoč dinarjev. NEVARNA POMOTA V Mostah pri Žirovnici je elektromonter Vinko Pogačnik zlezel na 9 metrov visoki električen drog ter se nanj pripel s pasom, da začne izvrševati neko popravo električnega omrežja. Prej je bil v transformacijski postaji izklopil električni tok, toda kakor se je izkazalo, je izklopil napačno zvezo. Komaj se je dotaknil žic, ga je zgrabil 380 voltov močan električni tok, ki se ga ni mogel rešiti. Klical je na pomoč in po desetih minutah so v transformatorski postaji tok izklopili. Pogačnik se je bil med tem že onesvestil, ter obvisel na pasu in žicah. Ko so ga spravili na tla in poklicalUdravnika, je Pogačnik kmalu prišel k zavesti ter ni Ičutil posebnih slabosti, le roke I je imel močno ožgane. Zdravni-iki se je čudil, kako je Pogačnik mogel ostati živ, ko je 380 voltov močan električni tok šel skozenj dobrih 10 minut, §_____ BOGASTVO GOZDA V preteklem poletju so v kočevskem hribovju zelo bogate obrodile malin^, katere je revne prebivalstvo pridno obiralo, kei so se dobro prodale. Sodi se, ds so tisti kraji letos prejeli za maline do milijon dinarjev. V okolici Stične, Dobi-ega polja, Zagradca in Novega mesta pa so dobro zaslužili obiralci robidovega listja. To obiranje je organizirala Kmetijska družba, ki je obiralcem za to listje izplačala blizu dva milijona dinar-(Dalje na 2. strani) VSAK P0 SV0JE V Zedinjenih državah bomo imeli letos spet dva Zahvalna dneva. V večini držav bomo Zahvalni dan obhajali 21. novembra, v nekaterih državah pa ga bodo praznovali 28. novembra. Ponekod ga bodo celo obhajali kar na oba datuma, kar ne ho napačno. Ako pomislimo, kako se godi prebivalstvu Evrope, se nam zdi, da imamo v Ameriki dovolj vzroka za obhajanje dveh Zahvalnih dnevov. In, če do prihodnjega novembra ne bo Amerika potegnjena v vojni vrtinec, naj bi predsednik Zedinjenih držav proklamiral vsaj tri Zahvalne dneve. * V starokrajskih listih čitamo, da so v Sarajevu nedavno odprli prvi nebotičnik. Nebotičnik je visok devet nadstropij. Nebo je pač nizko nad Balkanom. Pa to naj bi že bilo, če bi ne bilo tako prevlečeno s črnimi oblaki. * Iz Washingtona poročajo, da vlada letos ne bo priredila ni-kakega. banketa za inozemske poslanike in diplomate. To je pametno ,kajti nihče ne more vedeti, kaj bi se zgodilo, če bi morali pri skupni mizi sedeti zastopniki Nemčije, češkoslovaške, Poljske, Norveške, Holandske, Rusije, Finske, Rumu-nije, Madžarske, Kitajske, Japonske, Anglije, Italije, Etiopije, Grčije itd. Morda bi se afera ne zaključila samo s pokvarjenimi želodci in razbitimi ča- * V ndki far merski reviji čitamo, da bo letos primanjkovalo slame na farmah. To je verjetno. Saj smo je tisoče ton porabili za predvolilna slamnata glasovanja. Iz malega obmorskega mesta Rehoboth, Del., sta se bila prijatelja Hayden in Lecato neke nedelje podala z njuno malo ja-drenico na izlet po morju. Vsled nasprotnega vetra sta se vračala z izleta nekoliko pozneje kot sta nameravala. Ko sta stopila na suho, sta opazila, da se na obrežju organizira reševalna skupina, in, kot dobra športa, sta se ji pridružila. In šele čez dobro uro sta izvedela, da sama sebe iščeta. ■s Znani novinar Ernie Pyle, ki že zadnjih šest let skoro neprestano potuje, je oni dan zapisal, da so po njegovem mnenju najsrečnejši tisti ljudje, ki so nekoliko prismuknjeni. Ko sem prečital tisto ugotovitev mojega najbolj priljubljenega kolumnista, sem instintkivno stopil pred zrcalo in s prstom pokazal figuro pred seboj. V listih čitamo, da je pred tedni Hitler imel vse priprav- - ljeno, da vrže veliko vojaško si-j lo preko Rokavskega preliva v | Anglijo, pa so mu divji morski | viharji štreno zmešali. Po poročilih zadnjega tedna je silen potres v Rumuniji zelo poškodoval tamkajšnje oljne vrelce, iz katerih je Nemčija dosedaj dobivala največ za vojno potreb-' nega olja. In iz Italije poročajo, j da silni deževni nalivi in snežni meteži močno ovirajo napredovanje italijanske vojske v al-, banskem in grškem gorovju. Zdi i se, da naravne sile zadnje čaae - nise posebno naklonjene diktatorjem. * Brezposelnost se v tej deželi manjša z vsakim dnem, toda (Dalje na 2. strani) n NOVA DOB r 1 VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKCTŠREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ' ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. j VOL. XVI. ofeggis*,104 ~ ŠT746 " AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA V zadnji izdaji Nove Dobe je bilo članstvu J. S. K. Jednote uradno sporočeno, da z novim letom dobi naša; organizacija novo ime. To ime se bo glasilo v slovenščini “Ameriška bratska zveza,” v angleščini pa “American Fraternal Union.” Šestnajsta redna konvencija JSKJ, ki se je mesesa septembra letos vršila v Waukeganu, 111., je z veliko večino odglasovala, da naj se organizaciji da j popolnoma novo ime, ki bo odgovarjalo izpremenjenim razn eram, ki bo v skladu z našimi pravili, in ki ne bo . žalilo nikogar. Konvencija je pooblastila glavni odbor, da izbere primerno ime, to v glavnem iz vzroka, ker je bilo treba vprašati zavarovalninske departmente raznih držav, Če soglašajo s tem ali onim predlaganim imenom. Konvenčni čas je bil v to svrho prekratek. Glavni odbor je to nalogo, katero mu je poverilaj konvencija, izvršil, ter se soglasno odločil za ime “Ameri- j ška bratska zveza.” To ime se lepo glasi tako v slovenščini I kot angleščini in odgovarja konvenčnemu sklepu, našim: ' pravilom in slovnici. Nobenega dvoma ni, da je naša organizacija ameriška in da postaja vsak dan bolj ameriška, dasi so jo ustanovili priseljenci. Član te organizacije postane lahko vsaka oseba belega plemena, ako odgovarja j drugim splošnim predpisom za sprejem. Ni nikakih omeji-! tev z ozirom na versko ali politično prepričanje niti z , ozirom na pokolenje, , dokler je kandidat belega ali kavkaškega plemena. V, resnici imamo v naši organizaciji že mnogo članov, posebno mlajših, ki niso jugoslovanskega niti slovanskega pokolenja. Da je organizacija bratska, o tem tudi ne more biti nikakega dvoma, saj to dokazuje ves čas svojega obstoja . s tvojim bratskim podpornim delom, in na tem bratstvu | temeljijo tudi njena pravila. Seveda, mi si ne svojimo tega kot izključno našo last, ker tudi druge bratske pod- j porne organizacije temeljijo na bratstvu, mi smo ta' ttmelj z novim imenom za našo organizacijo le poudarili. Zveza pa je slovnično pravilnejše ime kot Jednota; naše ! starejše organizacije so bile to označbo prevzele od Čehov. Novo ime se bo začelo oficielno rabiti s 1. januarjem 1941. Vse sedanje tiskovine pa bo mogoče rabiti tudi še po omenjenem datumu, dokler ne poidejo. Nove zaloge tiskovin, kadar bodo potrebne, pa se bodo naročevale z novo označbo. Tako zaradi novega imena ne bo treba ničesar zavreči in ne bo zaradi tega nikakih izrednih stroškov niti za krajevna društva niti za skupno organizacijo. Izpremembe imen raznih organizacij niso nič nenavadnega. Kdor zasleduje gibanje bratskih podpornih organizacij v Ameriki, ve, da je slične korake podvzelo, že več bratskih organizacij pred nami. Med slovenskimi podpornimi organizacijami v Ameriki je bila sicer JSKJ prva, ki se je odločila za popolnoma novo ime brez kakega združenja ali pridrtiženja, toda vsaka izprememba se mora nekje pričeti. Nekatere tradicije se držijo dolgo, toda nobena ni večna. Na primer, glede predsednika Zedinjenih dižav je nad poldrugo stoletje veljala tradicija, da se ga ne voli za tretji termin, toda letos je bila ta tradicija odpravljena, ker je večina volilcev tako odločila. Pri nas pa je večina'svobodno izvoljenih delegatov, ki so reprezentirali članstvo, odpravila tradicijo starega imena. Delegati so bili prepričani, da bo to koristilo ugledu in napredku organizacije. Naša organizacija je bila že dolgo vrsto let po svojih pravilih in poslovanju izključno bratska podporna organizacija brez kake verske ali politične primesi. To smernico je potrdilo kot dobro več naših konvencij po vrsti. Pri agitaciji za nove Člane pa je tu ^n tam ime delalo nekoliko zapreke. Kljub pojasnjevanju agitatorjev, da je organizacija po svojih pravilih samo bratska in popolnoma nestrankarska, so se tu io tam slišali ugovori, da ime kaže drugače. In ime je bilo vedno spredaj. Ta zapreka je zdaj odpravljena. Naša organizacija bo imela v bodoče lepo, času, razmeram in pravilom odgovarjajoče ime, in zadnja konvencija ji je prikrojila dobra pravila. Vsaj upamo, da so dobra in. za organizacijo koristna, saj so jih sprejeli svobodno izvoljeni zastopniki članstva z večino. Ako se v teku časa kak del novih pravil v praksi ne bo dobro izkazal, bo večina članstva lahko izvedla potrebne izpremembe. Za enkrat pa se zanesimo, da je delegacija zadnje konvencije sprejela pravilne in organizaciji koristne zaključke, tako z ozirom na nova pravila kot glede izpremembe imena. kljub temu bo imela država Texas po novem letu enega državljana več v vrstah brezposelnih. To bo John Nance Garner, dosedanji podpredsednik Zedinjenih držav. Angleška vlada je pred meseci naročila več milijonov zamaškov za ušesa. Namen je bil. naj i bi se teh zamaškov posluževali ; civilisti ob prilikah nemških i bombnih napadov. Zamaški pa , ne gredo kaj prida v denar. Pro-I danih jih je bilo samo nekaj i tisoč, in še tiste rabijo po večini ljudje, ki morajo prespati noči v javnih zakloniščih. Zamašijo si namreč ušesa zaradi prebučnega smrčanja tovarišev. Soproga bivšega predsedniškega kandidata Willkieja je baje po volitvah zaupala svojim intimnim prijateljicam, da ni hotela, da bi njen mož postal predsednik. Usoda je hotela, da je bilo okrog 28 milijonov ameriških volilcev enakega mnenja. Neki ameriški novinar je pred volitvami zapisal, da bo pojedel svojo kolono, če bo Roosevelt ponovno izvoljen. Dan po volitvah ga je neki kolega podražil, da če bo držal besedo in svojo kolono pojedel, naj ima pri rokah dobrega zdravnika, češ, da se lahko zastrupi. Grški pesnik Homer, ki je menda živel kakih tisoč let pred začetkom našega časošteva, je v svojih pesnitvah postavil namišljeni pekel v pusto in gora- j to grško provinco Epirus. Itali- j jani, ki zadnje čase skušajo j prodirati v Grčijo skozi ome-j njeno provinco, pravijo, da se ; Homer ni motil. j Kakor smo že rekli, bomo letos v tej deželi imeli dva Za-! hvalna dneva: 21. novembra in 28. novembra. Glede praznova- j nja Zahvalnega dne na en ali j drugi datum pa menda ne bo j druge posebne razlike, kot da j bodo tisti, katerih Zahvalni dan | pride na 28. novembra, obirali en teden starejše purane kot mi. A. J. T.! četku preteklega tedna divjali na ameriških Velikih jezerih, je bilo večje število tovornih parnikov razbitih ali pa močno poškodovanih. Pri tem je izgubilo] življenje okrog 75 oseb in materialna škoda sega v milijone I dolarjev. Na Velikih jezerih žel 27 let ni bilo takih viharjev. j GLASOVANJE HAVAJCEV Volilci ameriškega teritorija Hawaii so dne 5. novembra s j 46,147 glasovi proti 22,428 od-; glasovali, da želijo, naj bi teri-j torij postal država. V to svrho pa bi moral zvezni kongres sprejeti posebno postavo, kar pa zaradi preteče situacije na Pacifiku za enkrat najbrž ne bo j storil. Havajsko otočje bo vsled; tega za dogleden čas ostalo šel teritorij. SELITEV FRANCOZOV Nemške okupacijske oblasti j so začele prisilno izseljevati francosko govoreče prebivalstvo j iz provinc Alzacije in Lorene. Francozom v omenjenih provin-| cah je dano na izbiro, da se izselijo na Poljsko ali pa v ne-j zasedeno Francijo. Francoska vlada v Vichyu je proti tej odredbi protestirala, kar pa seve- j da ne bo nič zaleglo. Provinci Alzacija in Lorena sta pred le-j tom 1870 pripadali Franciji, od takrat pa do konca zadnje sve-; tovne vojne Nemčiji, nato pa spet Franciji do pomladi letošnjega leta, ko je bila Francija \ poražena po Nemčiji. ANGLIJA IN ITALIJA Zeli se, kot bi se bila Anglija odločila za„ pošten obračun z Italijo. Angleška vojna mornarica in letalci pomagajo Grkom z napadi na italijanske baze in na italijanske parnike, ki dovažajo vojaštvo in vojne potrebščine v Albanijo. Poleg tega razbijajo angleški letalci italijanska industrijska mesta in italijanske komunikacije v Egiptu in v Etiopiji. Najhujši udarec pa so Angleži zadali Italijanom pretekli teden v italijanskem pristanišču Taranto. Tam je bil v varstvu obrežnih utrdb zbran velik del italijanske vojne mornarice, katero so Angleži skušali izvabiti v boj na prostem morju z letalskimi napadi, toda italijanske ladje se niso ganile iz pristanišča. Angležj so torej nad nje poslali letala s torpedi ter v italijanskem domačem pristanišču potopili ali onesposobili šest ali sedem večjih bojnih ladij. Baje je s tem italijanska pomorska sila zmanjšana za polovico. MILO ZA DRAGO Letalska borba med Jvlemčijo, in Anglijo traja z večjo ali manjšo ljutostjo naprej. Angleški letalci redno bombardirajo nemška industrijska mesta, Berlin in po Nemcih zasedena pri-: i stanišča v Belgiji in Franciji. Ko je nedavno kancelar Hitler govoril v Muenchenu ob priliki obletnice nacijskega puča, so Angleži počastili z bombami tudi Muenchen. Pretekli teden so i bombardirali Gdansk,'ob času,’ ko je tja pripotoval ruski državnik Molotov. Ko se je pozne-j je vršil v Berlinu svečan banket v počast Molotovu, so z bombami obsipali tudi Berlin. Nemci so se za to prijaznost maščevali s tem, da so 15. no-i vembra z letalskimi bombami skoro do tal porušili važno in- j i dustrijsko mesto Coventry v j | Angliji. Letalski napadi so trajali. 10 ur in .udeleževalo se jih je nad 400 nemških letal. Dani pozneje je nemško letalstvo z iz-: redno veliko silo napadalo London. Angleški letalci pa so si | posebno privoščili važno nem-; ško pristaniško mesto Hamburg. Bomba nekega angleške-ga letalca je pogodila z muni-| cijo naložen vlak pri mestu Gra-ville v zasedeni Franciji. Silna eksplozija, ki je sledila, je porušila nad 500 hiš. V mehiškem pristan išču iTaropico se že dalje časa- mudi več nemških tovornih parnikov,! ki so naloženi v važnim materi-j alom, in čakajo prilike, da bi sej skozi angleško blokado izmuz-' nili v Nemčijo. V zgodnjem ju-j tru 16. novembra so se štirje teh j parnikov podali iz pristanišča1 na prosto morje, toda trije so kmalu pribežali nazaj, četrti pa; je pričel na morju goreti. Zdi se, da ga je izven mehiških voda zalotila angleška patrulja, in, ker je kapitan videl, da ne more uiti, je ukazal parnik zažgati, moštvo pa je v rešilnih čolnih odveslalo nazaj v varno mehiško pristanišče. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) Gornje Dobrave nad Škofjo Loko in je bivala v Ameriki 30 1st. V mestu Red Lodge, Montana, je umrl Štefan Glach, star 71 let, član društva št. 58 JSKJ. Zapušča soprogo, dve hčeri in tri rine, vse odraščene. Doma je bil od Dobrega polja v Sloveniji in j ; bival v Ameriki okrog 53 let. VOJNA NA BALKANU Italijanski napad na Grčijo kaže dosedaj zelo mršave uspehe. Ako so poročila resnična, so Grki napodili Italijane skoro na vseh točkah nazaj in so ponekod vdrli celo v italijanski protektorat Albanijo. V gorskih soteskah so baje Grki uničili in deloma ujeli par italijanskih divizij. Važno italijansko bazo Korico v Albaniji so Grki tako obkolili, da so se baje Italijani umaknili iz iste ter jo zažgali. Več sto italijanskih ubežnikov je prišlo na jugoslovanska tla, kjer so jih oblasti razorožile in internirale. Obmejno jugoslovansko mesto Bitolj so italijanski letalci že večkrat bombardirali. Z ozirom na to se ugiba, da-li italijanski letalci res pomotoma to delajo, ne vedoči, da so nad jugoslovanskim ozemljem, ali pa bombardirajo j u g o s lovansko ozemlje namenoma, da bi potegnili Jugoslavijo v vojno, nakar bi imela Nemčija dober vzrok, da napade Jugoslavijo od severa. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki BLT, MINNESOTA GLAVNI ODBOR: •). Izvrševalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, Dl' Pfvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. „ pa Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, R. D. 1, Turtle Crees. • Tretji podpredsednik: MtANK OKOREN, 4759 Pearl St., I-*11* ' Colo. Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. X73rd St-land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBASNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: PRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn. 1 Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. _ hnreh, Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., PittsDU«** Penna. Urednlk-upravnik glasila: A'TON J. TERBOVEC, 6233 St. Ave., Cleveland, Ohio. b). Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. . 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Echade Ave., Cleveia*"’ Ohio. ... 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center St., ^ Illinois. 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Lanas, ^ GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. J2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Mims. M Y 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn, Jednotino uradno glasilo. NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Vse »»Tari, tikajoč« se uradnih ladev, nul as pošiljajo na glavnega denarne pošiljatve pa na (lavnega blagajnika. V»e pritožbe In prizive “*'noT| naslovi na predsednika porotnega odbora. Prošnjo za sprejem novih c prošnje ga »višanje lavarovalnins in bolniška spričevala naj *e pošUJM vrhovnega »dravnlka. pa- Doplal, društven* naanantia. oglaal, naročnina nečlanov In lrprem«o»* 0 ilovov naj u pošiljajo na naniov: Nova Doba. 6233 Bt. Clair Ave., Clevsl«""^, Jugoslovanska Katoliška Jeinota v Ameriki je najboljša Jug«*1" •avarovalnica v Zedinjenih državah ln plačuje najllberainejše podpore članom. Jednota je zastopana akoro v vsaki večji alovenskl naselbini J ,11 ln kdor hoče postati njen član, naj se zglasi prt tajniku lokalnega Liejs n» nfc glavni urad. Novo druStvo Be lahko ustanovi z * i"anl - — neoilraje a« na njih vero, politično pripadnost ali nai . . tudi otrok* f starosti od flnsva rojstva do II, leta ln c . »ladinskem oddelku do II. lata. Pristopnina aa oba oddelka I* prosta. Premošenje (naša nad It,041.IM.tl. Solventnost Jsd.nota maša lli.ll”' N A GRADE^VGoFoV INI ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA MjL f P DINSKEGA ODDELKA DAJE JJšJLJEDNOTA NAG GOTOVINI. Za novopridobljene člane odraslega oddelka so pr& deležni Bledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.25 noS’ m za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnini, $2.00 na za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine, $4.00 nOI za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, $5.00 za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, $6.00 ta Člana, ki,se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, $8.00 jj'j Za novopridobljene člane mladinskega oddelka pa *° ' f n ingatelji deležni sledečih nagrad: za člana starega načrta “JA” — $0.50; ta člana načrta " JB" — $2.00; ta člana novega načrta "JC", s $500.00 zavarov $2.00; za člana novega načrta “JC” s $1,000.00 zavarovaln 13.00. Vse te nagrade so izplačljive šele potem, ko so bili 2° ‘lane plačani trije mesečni asesmenti. .p#0' o. RAZMAH INDUSTRIJE i ii *!c 'ii set (Nadaljevanje s 1. strani) brezposelnih delavcev močno znižalo. Ko bodo zgrajene na-daljne nove tovarne in povečane mnoge stare in ko bodo stotisoči mladih mož poklicani k enoletnemu vojaškemu vežbanju, se bo to še bolj poznalo. Izvežbani in deloma izvežbani industrijski delavci bodo gotovo kmalu vsi zaposleni, ako so zdravi in ne prestari. Težje bo z zaposlenjem popolnoma neizvežbanih delavcev in tistih, ki so prestari, da bi se priučili obratovanja strojev. Večino težaških del danes opravljajo stroji. Vsekakor je verjetno, da se bodo tudi za popolnoma neizučene delavce kolikor toliko izboljšale prilike za zapo-slenje. I bilo sledu. Pač pa je IJp ugotovila, da je bilo pisrrlil ljudje zaužili meso in ki °, 1 bc so imeli trije zdravniki v polne roke dela. Hiteli ^ hiše in nudili prvo pomoč-ga skupaj je obolelo oseb in preko 30 so jih P1/ odpeljati v bolnišnico. bil aretiran in to ga je ob'| val o pred ljudskim obratuj RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) sta\. Pretekli teden je bilo v New Yorku obsojenih na eno-1 etn ) ječo osem bogoslovcev neke verske sekte, ki se niso hoteli registrirati po določbah kon-skripcijske postave. Kot bogoslovci bi bilj imeli vse pri 1 ike za oproščenje od vojaške službe, toda bili so trmasti in se niso hoteli niti registrirati, dasi se jim je ponudila ta prilika celo tik pred obsodbo. Za svojo trmo bodo fantje zdaj eno leto sedeli. Nič PODALJŠANJA Vsi nedržavljani, bivajoči v Zedinjenih državah, se morajo registrirati do vštevšega 26. decembra 1940, sicer se izpostavijo strogim kaznim. Registracijska doba ne bo pod’nobenem pogojem podaljšana. Tako je izjavil Earl G. Harrison, direktor za registracijo. ŽRTVE VIHARJEV V silnih viharjih, ki so v za- PRIZNANJE NA MESTU (Nadaljevanje s 1. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) jev. Vse to listje je bilo odposlano v Nemčijo, kjer ga rabijo za čaj. HRVATSKI PURANI V raznih krajih Hrvatske, po-| sebno v Hrvatskem Zagorju, gojijo purane na debelo. Samo iz zlatarskega okraja se je dosedaj letno izvozilo nad 40 tisoč puranov. Prejšnja leta so se purani izvažali večinoma v Anglijo za običajne božične pečenke, nekaj j pa tudi v Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Švico. Letos je najbolj-; ši trg za izvoz puranov, v Anglijo, zaprt. Gojitelji puranov so zdaj v skrbeh, kam jih bodo letos izvažali. SPREMEMBA SPOLA Pred 15 leti se je organistu Miju Vučkoviču v Mihovijanu pri Zlatarju rodil otrok, za katerega niso prav vedeli, ali je deček ali deklica. Zdelo se je, da je prej deček, in so ga dali krstiti za Milana. Po par mcsecih so starši ugotovili, da je otrok i ženskega spola in so ga preime-1 novali v Milico. Pozneje pa jej Milica spet začela postajati bolj j fantu podobna. Nedavno so jo starši poslali k zdravnikom specialistom v Zagreb. Tam so izvršili na njej majhno operacijo in iz Milice je postal spet Milan, ki se jef v moški obleki vrnil na dom. DOLARJI IZGINILI Posestnica Marija Puhaljeva iz Rošpoha pri Mariboru je nedavno prejela od svojega svaka Jakoba Puhalja iz Zedinjenih držav navadno pismo. V pismu je bilo poročilo, da ji prilaga 20 dolarjev, toda o dolarjih ni ( C; uprava Zedinjenih držav je dala z gori omenjenimi spominskimi znamkami priznanje pe-toriei resničnih dobrotnikov človeštva. Častno mesto na poštnih znamkah nedvomno bolj zaslužijo kot razni monarhi, ki “vladajo po dednem pravu!” ZAHVALNI DAN (Nadaljevanje s 1. strani) Prvi Zahvalni dan po ustanovitvi republike Zedinjenih držav je določil predsednik George Washington za zadnji četrtek v novembru leta 1790. Potem je bilo pet let presledka in prihodnji zahvalni dan je proklamiral Washington za 19. februarja 1795. Predsednik Madison je leta 1814 določil Zahvalni dan za 12. januarja. Za časa predsednika Johna Adamsa v letu 1799, Madisona v letu 1815 in Lincolna v letu 1862 je bil Zahvalni dan v aprilu. Leta 1798 je bil v maju; leta 1812 tretji četrtek v avgustu; leta 1813 je bil v septembru ; leta 1865 prvi četrtek v decembru. Zahvalni dan se je tekom obstoja Zedinjenih držav obhajal v vsakem mesecu leta, z izjemo štirih. Z Zahvalnimi dnevi se niso mogli ponašati meseci marec, junij, julij in oktober. tl B ENGLISH SECTION Of ▼ o1t»c,al 0rgao ▼ o/ the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS mm December Meetings Jar ^ere *s one meeting in the year that commands ge attendance, it is the annual lodge meeting, held ecember of each year. And it is well that our members do look forward to ,,, annual assembly for it is at this meeting that lodge M«? ^or year 1941 are elected. Officers who shall wie local unit and guide its destinies. taV annua^ meeting of this year shall be particularly for details of the 1941 membership drive will p.°^ed and explained to those in attendance. Election, of officers always has been more or less of lin« ^or our lodges and the component members. 3laP nature and the general tendency to satisfy a , °Sl*y may be responsible for the presence of a number slitein^ers annual meeting. Not that they may . i«e a person, or envy him or her, but just to see the ctacle, if there is one, and to sit in on the show. U lively and active lodge normally has several mem-E fi,coniP®^ng f°r elective positions, with the exception fidfh °^(:e secretary. Realizing the responsibilities la v if 4uties g° secretary, a member -hesitate to accept the candidacy for fear that he »t be elected. Ie Sometimes, and very often, a good officer is rented. The lodge appreciates his abilities, and his talent j applying his abilities to all practical purposes, and Result induces him to run again, going on the theory a good turn deserves another. Not very often, and in fact not often enough, mem-are rewarded for their activities and special aptitude ' * irn an e^ec^ve office — as a means of inducement to ip Such a procedure pays big dividends to the flji ]Q^ith enough foresight to encourage its active young id (.j, Going to the other side of the fence, we find lodges ill J3 "ave to beg members to run for office. This is un-ii; tj nate, as the elected administrative board looks upon Hi i Potion as burdensome — one that no one else wanted Hi ^ke over. & L Although the foregoing example, fortunately, is a 4 ie °ne, it is one that cannot be given slight attention. 1 a Hitt! ^0l^s Zefran following A ^ 170 and 447 series. But ftf*1 with these scores their took a beating. Zefran’s tt^cians losing 3 games and ff tleib’s Florists losing 2 and if one. m eam standings are: lL W L tt}ieb’s Florists .... 10 5 Reel’s Dairy ........... 8 7 >t0n Cafe .............. 8 7 ran Morticians ........ 4 11 L e a bit of sad news to re-^ on behalf of our good and bowler Mr. George ^«ovich, who will not be able °W1 with us any longer, be-of his business obligations , riday nights. But with bad ^s> there is always some good I which cheered the boys I,1*1 receiving our new shirts °Ur sponsors’ names. LODGE 145 Rockingham, Fa. — On Saturday, November 23, lodge “Ilirija,” 145, SSCU will hold a dance at the Polish hall in Central City, starting at 8 p.m. Martin Sero and his trio from Greensburg will provide music for the dance. Members of all lodges in this vicinity are cordially invited to attend. In the future, when other lodges will sponsor programs of entertainment, we shall endeavor to return the favor. Friends, acquaintances residing in this vicinity, also are invited to join us on Saturday, Nov. 23d. Admission shall be only 35 cents a person. 1 Harry Cebron, Pres. Marion — What are young man’s intentions? Harriet — Well, he’s been keeping me pretty much in the dark. Here’s a little gossip. Looks like the women out here are going in big for this healthful sport. They are planning to organize a couple of teams. Well, girls, we men are wishing you all the luck and success in organizing the women’s bowling league of the SSCU. So come out some Friday night, you fellow members, and watch us do our stuff. Don’t forget every Friday night at 8 p.m. Krein’s Alleys, 1838 W. Cermak Rd. Louis Dolmovich Jr., Reporter the Denver, Colo. — It has been some time since I had anything to say in the Nova Doba. Winter has come, and we received the first snow last Sunday, Nov. 10. The temperature fell down to 10 above, which is plenty cold for Denver. Nevertheless, we are still expecting that Indian summer, which may last until Christmas. Let’s hope so, anyway. Our lodge, St. Joseph, No. 21, SSCU will hold a social party on November 30th, at the Slovene National Home, 4468 Washington St. All of you are invited to attend. Good music will be provided for dancers. Refreshments will be served at 10 p. m., and all for only 50 cents. Prizes also will be given away. Prizes will range from a hair cut' and shave to a ton of coal. You can see for yourself the fun awaiting you. All members, their friends and acquaintances are cordially invited to attend. Tickets can be purchased at the night o'f the affair, at the ticket window. Our neighboring lodges will find us an appreciative host, for their attendance to our Nov. 30th party will be returned by our attendance in their future affairs. Steve Mauser, Pres. No. 21, SSCU The younger set of Cleveland's SSCU lodges will turn their attention next Saturday, Nov. 23d, to Betsy Ross lodge, 186, SSCU thirteenth anniversary dance, to take place in the Slovene Workingmen’s Home on Waterloo Rd. Frank Yankovich and his radio orchestra have been engaged to provide music for the occasion. Washington News Lodge 45 Indianapolis, Ind. — All members of lodge St. Joseph, 45, SSCU are urged to be present at the annual meeting on Sunday, Dec. 8th. The English-speaking members, as well as the Slovene-speaking, are requested to attend in full numbers since a number of vital matters will come up for discussion. Lodge sport activities for the future will occupy part of the meeting, therefore, it is imperative that the younger set be present. Refreshments will be served after the meeting. Louis Milharčič, Sec’y Use Double Care Cleveland, O. — The peak season for* automobile accident fatalities is approaching. The hazards of driving at this time of the year can be easily seen when we consider that mileage is sharply reduced in winter months but despite this the traffic deaths soar. Even the heavy traffic of spring and summer months cause fewer fatalities. It takes a lot more skill and caution to drive or walk safely during late fall and winter months. There are more hours of darkness. The early hour of darkness increases the danger of accidents since it comes during the rush hours—the peak time for traffic. Everyone is hurrying from office and factory to be on their way toward home. To the hazards of the heavy traffic rush during the hours of dusk are added the handicaps of cold weather with its fog and rain—and a little later snow and ice. Pedestrians take chances to get out of the inclemfent weather and because of these same conditions it is much harder for the motorist to see them or stop in the event of an emergency. Every motorist must use double care and each pedestrian must be extra cautious to keep his name from being added to Cleveland’s traffic toll during the balance of the year. George J. Matowitz Chief of Police Indian lodge, 220, SSCU, of Chicago, 111., will observe its tenth anniversary with a dance on Saturday, November 30, at the Bohemian Beer Garden 1921 Blue Island Ave. Andrew Spolar, Sr., organizer of the lodge, will join in on the same day to celebrate his fifty-fifth birthday. United SSCU lodges of Chicago announce a Christmas par. ty on Sunday, December 15, for members of the juvenile department. Thirtieth anniversary of the Slovene Mutual Benefit Association, (SDZ) will be fittingly observed with a banquet on Sun day, November 24, in the Slo. vene National Home on St. Clair Ave., in Cleveland, O. On Saturday, Nov. 23, lodge 148, SSCU, Finleyville, Pa., will hold a dance in Haeket, Pa. Visiting friends in Cleveland last week were Max J. Fink, Benedict Fink, Wallace A. Fink and Erma Fink, all members of lodge 36, SSCU, Conemaugh, Pa. The group stopped at the Nova Doba office on Friday, Nov. 15, in the company of Frank Fink, Cleveland, O., who is a cousin of the four from Conemaugh. Polish Hall in Central City, Pa. is the site of the dance on Saturday, November 23d, spon sored by lodge 145, SSCU, Rockingham, Pa. CARDINAUjlGHLIGHTS Struthers, O. — We want to thank all you kind members from far and near, helping us to make our dance a success. We were very sorry to hear what a hard time Collinwood Boosters had trying to find Croatian Hall in Struthers and we hope you have better luck next time. We thank you for your cooperation. I hope, and all the other Cardinal members hope, all you fine friends will come to our next dance which will be January 25, 1941. Keep your eyes and ears opened to see who will furnish pur music. Also, I hear the Cardinals bowling time is coming out fine. Every member is urged to come to the next meeting which will be the last meeting of the year. And a lunch and refreshments will be served. I thank you. Mary Penich, Treasurer No. 229, SSCU. Palmetto — What are you cutting that piece out of the paper for? Playfott — It tells about a case where a man got a divorce because his wife went through his pockets. Palmetto — What are you going to do with it? Playfoot — I’m going to put it in my pocket. Enumclaw, Wash. — Calling all readers! Calling all readers! Once again it’s your Washington State correspondent bidding for your undivided attention. But this time I’m making my debut on the pages of the Eng-lis section. Do lend me your ear and give a listen! Recent storms and gales racing up and down the coast have brought disaster and destruction to this territory.,Only last July the great Narrows Bridge of Tacoma was opened with great pomp and ceremony, The bridge linking the Olympic peninsula with the main land was built at a cost of six million dollars. The mile-long suspension span had three claims toward distinction, be ing the lightest and narrowest bridge in the world for its size and also was the third largest suspension bridge in the world, A gale racing up the Narrows at a velocity of nearly forty miles per hour, suddenly start ed the bridge swaying at a ter rific pace. In less than half an hour the entire center span was buried in the water of Puget Sound. The tall towers on each end of the bridge and the ap proaches were all that remained. Several occupants of a car and truck were forced to abandon their vehicles as the bridge started to crack and crawlec on hands and knees back to safety. Hailed as one of the greatest engineering feats in the world, it seems that dreams fame and hope have been shat tered. But let us hope that in its stead will rise another struc ture far surpassing the recen' one. Plans are being made to rebuild in the near future. In surance will cover the entire loss’ Washington also just recently was feted with its first snowfall. As the past few seasons have been comparatively mild, with far below' the average snowfall in the mountains, spow this early in the season certainly wasn’t anticipated. And as the major part of October was very summery it appears as if old men Sol, Pluvius anc Winter are playing games. The President of these Unitec States recently proclaimed November 21st as Thanksgiving Day. It will be officially observed on that day by millions of our people, but to those whom traditions are dear and to those good ol’ stand-pats, November 28th will be Thanksgiving Day to them. But be it the 21st or the 28th let’s all pause and give thanks, for we in America certainly have much to be grateful for. When Thanksgiving Day does roll around and those of you who have been less fortunate are apt to voice expressions full of cynicism—in short, “what have we to be thankful for,” to those of you especially would I say, please read the following. It is an editorial from a recent issue of the Enumclaw Herald, and I feel at this time, very timely. “It's great to be an American,” it is headed. A man died last night... died with an arm torn away, his stomach contorted by short rationing... died writhing with his face turned into earth churned soft by the treads of tanks and marching feet of troops. He lies there still . . . powerless now to hear his young son crying, to stop the/ leather-heeled maurader who sacks his (Continued on page 4) NEW NAME SELECTED FOR SSCU WILL BE—"AMERICAN FRATERNAL UNION" Becomes Effective Jan. I, 1941 By Little Stan Llttl« Stan Ely, Minn. — An offic i a 1 “comuni-que” from the Supreme Board via our supreme secretary, Bro. Anton Zbasnik, published in the last issue of Nova Doba notified the membership of the SSCU that the new name selected for our society is “American Fraternal Union.” The new name takes effect Jan. 1, 1941, according to decision taken by the 16th regular convention in Waukegan where delegates approved a change in the name by the overwhelming ma j ority of 125 to 38. In the formal publication of the notice, the supreme secretary specified that “Lodges need not discard the present supply of stationery with SSCU on it, for they can utilize the stationery until after the first of the year and until the present supply is exhausted.” Stupilated is the statement: “Let this announcement act as an advance notice to the members of the SSCU on the change in the name of the organization, a change decreed by the 16th regular convention, and by whose authority and instructions the present supreme board of the SSCU acted upon.” One of the major reasons for the change in name was that present times and conditions and our by-laws demanded a new name to fit. Little Stan, who attended the convention, and was present at the session where the name was officially changed, was not surprised to see such an overwhelming vote cast in favor. Times and conditions change. True we were and still are proud of the name South Slavonic Catholic Union — a name which carried out traditional meaning and feeling. For when it was selected way back in 1898, it fit the organization like a glove. Not until recent years when by-laws were changed allowing issuance of practically the same kind of policies as issued by old line life insurance companies; allowing all to become members of the society as long as they were of the white race, and pass the required preliminary health examinations; — did a change become warranted. WITH A NEW NAME, THERE IS NO QUESTION BUT THAT THE MEMBERSHIP OF SSCU (NOW AFU), CAN INC.REASE THEIR MEMBERSHIP TREMENDOUSLY. IN OTHER WORDS THE SSCU, WITHOUT LOSING I'JS TRADITION AND COLORFUL HERITAGE, HAS BECOME STREAMLINED AND MORE AMERICAN. AFTER ALL, THE MEMBERSHIP IS 100 PER-CENT AMERICAN, AND NEEDED ONLY A CHANGE IN NAME TO IMPRESS UPON THE PEOPLE OF THE WORLD THAT WE OF YUGOSLAV PARENTS ARE JUST AS GOOD IF NOT BETTER CITIZENS OF THE U. S. A. THAN THEY. Our society loses nothing by the change in name. It gains in prestige of ,the world for isn’t every member a free-thinking, free-acting individual? Nothing can ever change that in this democratic nation. AS IN U. S. GOVERNMENT, SO IT IS WITH OUR SOCIETY. THE SUPREME BOARD IS ELECTED AND THE RULES OR BYLAWS OF THE SOCIETY ARE ACTIONS OF THE MEMBERSHIP! So with the change in name, effective as noted, the first of 1941, we start a new milestone in the fraternal field. IT TAKES A N O T H ER FIRST STEP AMONG ALL OTHER FRATERNAL SOCIETIES IN THE NATION AND EVERYONE COULD WELL BE PROUD THAT THE SSCU IS THE MOST PROGRESSIVE SOCIETY IN THE NATION! A week ago today, Little Stan wondered if he would be able to make mail connections in order to get this article out. Because this city was severed from all communication with the exception of telephone and telegraph from the world as the early-November snowstorm swept through the midwest. , Drifts were piled up so high people had to wade through, up to their hips, and over in many cases. Cars were stalled, and it was one of those times when all you could do was sit at home and “throw another log on the fire,” . ^ .. Tony Shikonya, bartender at Marty’s, and another fellow were on White Iron lake when caught in the storm. They’d been hunting and somehow or another, Shikonya wandered away and became almost hopelessly lost. His pal fired several shots into the air, hoping to attract his attention, but heard no return from Shikonya, who by this time realized he was lost. Tony didn’t get panicky — a thing that probably was the difference between life and death. For had he gotten panicky he would have run until from sheer exhaustion he would have fallen to the earth, tempted to sleep, and if he had I done that that sleep would have been everlasting. He kept his noodle and kept on walking, hoping to sight some familiar landmark. The snowstorm, fanned by a wind of high velocity, made visibility very poor. But Tony suddenly found himself, and his sharp eyes detected a familiar sign — Birch lake river. He followed the shoreline, kept walking ceaselessly for five and a half miles until he reached safety. AND that’s the story of how a mem- , ber of Lodge No. 1 managed to keep on being a member in good standing. That storm literally swept through the entire midwest and hit other sectors in this state more devastatingly than in Ely* No mishaps were reported in Ely, but southern Minnesota counted many dead. Southern Minne s o t a, you know, produced a big supply of the nation’s turkeys for Thanksgiving. In many of these farms, turkeys were frozen to death. Other Minnesota farms suffered similar losses. It may cause a slight rise in turkey prices. FOR HERE THEY RAISE THOSE BIRDS PARTICULARLY FOR THE THANKS-(Continued on paga f) ENCOURAGE JUVENILE WRITERS Juvenile members of our splendid organization represent our future adult department. To inspire in them a sincere interest in the welfare of our Union, while they are still in the growing age, is the goal of not only our Society, but fraternals of other denominations as well. One of the best indicators of juveniles’ inherent interest in our society is the juvenile contributions to the Nova Doba, our official organ. To be sure, a very few of the conscientious juveniles ever get to the pen and ink stage, when they are ready to express in words their feelings on our society. * In recent months, an observant reader will readily identify a number of juvenile writers by their names alone. A tribute to the large number of times these juveniles have taken occasion to write for the junior section of Nova Doba. An observant reader also will notice the encouragement contained in these messages, urging other juveniles to do likewise. Commendable, indeed! A lodge who may bemoan the lack of interest in its branch might start with the juveniles, encouraging them to attend meetings, social activities, and then write about them in the Nova Doba. Invariably the local branch will find itself on the active list again, once members begin to notice write-ups of their lodge. And as for the juvenile writer, the local unit has a booster of unknown potential strength. It is a regrettable fact that so few of our lodges are represented on the juvenile page of Nova Doba. The absentee branches are merely passing up an opportunity to light a fire under the kettle of enthusiasm and spontaneous spirit. No one ever did find out just how tasty and delicious a stew could be concocted from a pan of selected veal, greens, salt and water, unless he took the time out to light a match and set fire to the gas under-’neath. The elements take care of the rest, and a person only need watch against over-boiling, the necessary amount of stirring, etc. — guides so to speak — that must guide the process. Light the fires of enthusiasm in your juvenile writers. You will be surprised at the results. $3,350,000 For Needy WASHINGTON NEWS Onward Betsy Ross! By Dorothy Rossu Cleveland, O. — The 13th An-1. niversary Dance of the Betsy Ross Lodge, 186, SSCIJ will be held this Saturday evening, November 23rd, 1940 at the Slovene Workingmen’s Home on Waterloo Road. Music will be furnished by the popular Frank Yankovich and his orchestra. When out-of-town organizations pay the extra cost of transportation besides the regular price o’f the orchestra in order i to get this orchestra to play for their dances then you know it must have what it takes to make a dance go over big. Frankie has just finished play-! ing for the Golden Eagles’ j Dance in Girard, Ohio and for the Wolverines in Detroit, Mich. And he’s all set to give the Betsy Ross’ and their guests «n even bigger and better time than Saturday. Th admission I to the dance is only 35 cents; and dancing will start at 8:00 p. m. and end at ? Souvenir booklets will be distributed at the door. This is the main event on the Betsy Ross calendar and we’re looking forward to having as many of our friends from other lodges attend as possible. Girard, Struthers, Barberton, Akron, Lorain, and many others we’ll be looking for you. If you attended our dance last year, you’ve already saved this day. If you didn’t, then come and find out what a swell time you can have. We assure everyone a darn good time with the kind of music you want, a grand crowd, and plenty to eat and drink. Don’t forget the date: Satur^ day, NOVEMBER 23rd—BETSY ROSS 13th ANNIVERSARY DANCE. THIS ’N’ THAT: Joe Novak: may have been kidding when he j told all his customers that his was the first number drawn; but the U. S. Government certainly wasn’t when it pulled his number among the first ones. So it won’t be long now, Joe. (What color socks do you ljke?), Andy Zadeli also had his name pulled but not in the Government lottery. His was pulled at the last monthly meeting—but it didn’t do him much good since he wasn’t there to tolkel. Whatever happened Lcj the Army that “Patsy” Krall was supposed to have joined. After giving him a royal send-off, we still see him around. But that’s OK, Pat, it would be too bad for the B. R.’s if you did go away. — By way of the grapevine system, we hear that three carloads of fellows were supposedly Detroit-bound last week-end to find out what the attraction is there for certain people. We’re .sure that by the time this column appears in print, they’ll not only have found out but will also have had a darn good time, too. We also heard that Frank Martic and Ike Kocin are saving their pennies to buy an airplane. We can’t imagine why. (Not much!) Anyway from the most authoritative source, the boys themselves, we learned that the plane will be so speedy that you’ll be in Chicago before you can say, “Who’s your Yehoodi” and will have to put it in reverse to get it back to Detroit. Reserve us a couple of seats, Ike and Marsen. Now that Christmas is just around the corner don’t forget to buy your i cards from Blackie Krall (no charge for the Advt., Blackie). He really has a good selection. We wonder what the B. R.’s would do without John Lunka. He certainly does more than his share for the lodge. Another member who deserves credit for attending every meeting is Mrs. Starman. She’s there every time and always willing to help. A short time ago we attended a dance in Girard, O., and renewed the acquaintances of St. Martin’s baseball team ‘Slong with other Strutherites. We met the Slabe sisters, Honest John, Stan Don Ameche— . j several others^ And don’t forget ‘ j fellows, and Mollie and Angie 3 and all the rest, we’ll be look-, | ing for you at our dance this ’: Saturday. How about bringing j along your Girard friends, j Attention! Betsy Ross mem-! bers: a Plai\ now to attend the last i meeting of the year which will e j be held at 4 p. m. on Sunday s: December 8th. You all know that this is h probably the most important o meeting of the year. Elections u | will be held at that time. Cleveland, O. — Twenty-second annual Community Fund campaign, Greater Cleveland’s expression of goodwill and help to the poor, sick and needy, got under way on Monday, November 18, when 15,000 volunteer campaigners from every com' munity unite to raise $3,350,-000. “Real people in real trouble need your help,” Dale Brown, Community Fund campaign chairman, said today in an appeal for the 500,000 Community Fund givers. “For these p*>ple, Community Fund health and welfare organizations unite in a joint appeal. They ask one gift for 100 agencies.” “Daily, thousands of real people in real troubles turn to your Community Fund agencies. They have no other way of being helped. By December 31, every contribution made last year will be used up completely. The degree to which Community Fund agencies can help in the year to come depends on you,” Mr. Brown said. “Human needs cannot wait. That is why every penny of the campaign goal is necessary. That is why this goal must be an objective, not a limitation. Let’s give all we can, now. Your gi'ft means real help to poor, sick and needy of Greater Cleveland for the whole year ahead.” Conducting Community Fund solicitations in residential areas workers in the Community Fund Metropolitan Division, more than 3,800 volunteers strong. According to Mr. Brown, Community Fund gifts will be used during the year to help poor, sick and needy men, women and children through these organizations: nine for needy persons, families, and homeless; 11 for physically handicapped, nursing of sick and health promotion; 22 for young people in settlements, recreation, etc.; three for guidance of boys and girls with special problems; 18 for hospital and dispensary care; 21 for dependent and neglected children; four for general services; eight for care of aged; and four for community coordination and central planning. An Ounce of Prevention The old proverb, “An ounce of prevention is worth a pound of cure” applies totraffice safety. A careless step to save a second may lose your life or send you to the hospital for months. Unnecessary speed when driving can result in an accident that will bring untold suffering and great expense. Save yourself from accidents by taking the time to be safe. — Public Relations Bureau, Cleveland Police Department. Dzudi — My wife is kept very busy these* days planning for and making campaign speeches to women’s clubs. Dinocan — Does she work hard on her addresses? Dzudi — No, only on her dresses. Every member should, if at all possible, attend this meeting. At the last meeting it was voted to buy refreshments for a social after the meeting. There’ll be plenty to eat and plenty to drink. You can kill two birds with one stone at this meeting. You can got out and do your duty to the lodge by helping to elect the officers who will lead Betsy Ross on to greater height? next year, and have a darn good time too. So remember: December 8th, last meeting of the year. And so we’ll be seeing you this Saturday, November 23 at the 13th Anniversary Dance. (Continued from page 3) LITTLE STAN’S ARTICLE (Continued from page 3) home, to see the flames leap up as they spread across the open town he left so recently. But he, the dead soldier was no American. Too bad, that. If this had been his country he might have sat in the ball park last night and watched his favorite player blast one over the left field fence. Or he might have heard Bing Crosby on the radio. He’d have come home from work, walking with coat over his arm ... or he’d have hopped a bus or street car. Or he’d driven his own jallopy, yelling ‘howdy’ to Jim Brown as he turned the corner into his own street. His young namesake would have ran to meet him; his wife would have greeted him and would perhaps tell him of a new flower blooming or some of the neighborhood news of the day. He’d have a full dinner, topped o'ff perhaps with a piece of cherry pie, and later in the evening he might have orated long and loud on the virtues and evils of his favorite subject—politics. He might have done all that and gone to bed with no greater worry than the thought of having to pay the light bill in the morning. That’s what it’s like to be an American. It’s waking up with nothing to mar the sky but a cloud that looks like rain, that might dampen a family picnic. It’s writing a letter to the editor and telling him what’s wrong with the government or it’s a year going by without seeing a soldier. It means all this to be an American . . . and it’s great. That was two months ago! Today the picture is different. The map of Europe is being changed almost daily and we on this side of the Atlantic have been' forced by circumstances and events abroad to revalue the ocean and the British navy as elements of our defense. We have been forced to face the facts that our hemisphere may be the subject of an attack in the not too far distant future, and we are doing something about it. In the nation’s capital our lawmakers have passed a draft bill that will call an estimated 4,500,000 men to colors, with the first 400,000 to be put in uniform this fall. Already nearly one-quarter million men of the Regular Army and the National Guard are concentrated in four training ^areas; hundreds of factories throughout the nation have been awarded contracts for war materials and munitions, with more contracts being let daily. We are preparing to maintain the American way of life; to preserve our form of government; to see that our boundaries are not changed at the will of others; that the faces of our citizens are not pinched by privation and malnutrition; that our cities and villages are not consumed by bomb and shellfire set flames. We have not sought trouble or conquest. We want nothing that other peoples have that we are not prepared to buy and pay for in regular trade procedure— that is the American way. We are preparing to oppose those who would change our American way by force with all the force of our more than 130,-000,000 liberty-loving people and billions of wealth and re sources, the greatest unified force on earth. It means all this, too, to be an American... and it is Great.” Yes, we can be thankful we live in America, can be thankful for our free speech, our liberty and our families. And last but by far not least we can be thankful our fathers and forefathers had the foresight GIVING" FEAST, AND YOU CAN REST ASSURED THAT MANY OF THOSE FROZEN WOULD HAVE BEEN A CHOICE MORSEL FOR ANYBODY’S DINNER. The heavy snowstorm came just a few days before the big game and deer hunting season opened here, and that fact evidently prevented the usually large number of deer hunters from venturing into this country. However, a large number of red - shirted and red - panted hunters took a chance, drove up in cars, trailers, and the like, and after fortifying themselves with more clothes and equipment, grub, and other incidentals went into the wilds to get their deer. Evidently luck must have been good, because early on the 15th — day of season-opening, cars were already on their way in with a nice deer loaded on the fender. Miners on their way home from work were reported to have seen a small herd of the animals and in jig-time they took care of two of them. They made certain they’d have venison in their dinner pail for sometime to come. From the looks of things, it appears that most hunters will be successful as throughout the Fall season many deer were seen. A count in the wilderness by CCC’s indicated there were between 11 and 18 deer in each mile section, and with the crop so abundant, hunters have only to be careful they don’t shoot any stray bullets in human direction. In his newsrun between Ely-Tower and Soudan, Little Stan has seen deer many times. They appear so tame, you could almost walk up and shake hands with them. By this time the whine of rifle bullets, has scared the stuffings out of them. Numerous were the deer-automobile stories from the northwoods. Driving along at night, your headlights might smack right into the eyes of a deer, who blinded, would drive right for your machine. A collision would kill the deer and dent the fender, front, or wherever the deer chose to collide. The only funny ,thing about that is should you kill the deer like that out of season, you have to notify the game-wardens and give up the 150 or 200 pounds of good meat. The gamewardens bring it to some butchers market where it is sold to the public pretty cheap, the proceeds going to the state conservation department. Well, so much for deer-hunt-ing. Here it is Nov. 16 and five weeks remain before Little Stan takes off to begin his job as English Editor. Gee that time flies, and this long legged guy is very frank when he tells you his feet are getting a little cold — and not from this weather here either! Heh Heh! Another grapevine whispering has big news in store for members early next year. Stick with us, and we’ll go to town. And no kidding, Little Stan is really getting that Magic Carpet ready for that long trip — 1,000 miles to Cleveland! Stan Pechaver, No. 2 SSCU. Tuburculosis Christmas Se» Sale Begins Nov 25th Cleveland, O. — Three.,jL dren arriving with the mal o Monday morning at y°u^ ^ [ will herald the start of t e [ annual tuberculosis Chris Seal Sale in this community throughout Cuyahoga 0 Although the three J'0 ,, sters will not be here m (j son, but instead will e j pictures on the Christmas ^ v they are asking ever^0!1 s protect me from tuberculo ^ v Dr. Robert H. Bishop, r'.'^jg a rector of University ^°^gaje n and 1940 Christmas Seal chairman, today urged t e [, lie to give a little more ^ 5, year than ever before , t; the $50,000 goal can be rea ^ y “Our children are j^ „ peril as long as tuD ^ g remains the chief cause o ^ „ Qi between the ages of 15 ^ jn Ij Dr. Bishop declared, ,e. {> 1940 we face the broadei ^ sponsibility of improving ^ S( health of all our citlZ^,l v, that our defense VrogT*703n- k: not suffer from failure or 2, power. Tae Seal Sale ^De hi year—Health Is Our Firs ^ of Defense—rings true. b, “Uncle Sam’s PrePar0^uJ * drive,” Dr. Bishop conl 0f “is exhausting the reseI?. the ^ skilled workers created ^ ( depression. Every working on governmentf ®^0]J orders is as vital to the ^ ta as the soldiers and sail°r®' ^ hi hidden disease in indus ^ also a sixth column. cap °i must.be healthy before ^ c0l)-be strong. Every penny y° ^ Se tribute by purchasing Chr* ^ g; Seals will be used to cofl^ p] bereulosis on every front- t the As **) All the activitres of tn ^ ^ Tuberculosis League as the Ohio and National tu . ^ losis organizations are sup ^ ed by the funds receive^, ^ tween Nov. 25th and DeCl ^ Dr. Bishop pointed out. Cuyahoga County and „ro land is one of the ^ gressive communities in rCa v? ca in the fight against tu ^ se losis, yet over 600 pers011^, fie struck down here in 1939 ^ disease, Dr. Bishop aSS' eii fli The Anti-Tuberculosis j, 10 playing an important Pa ^ the role of a coordinat^ gj educational agency in t he tie, he said. ^0 v “But the immediate pli, (|i bo emergency demands uio3* drive to eradicate tube1 ^ in be speeded up,” Dr. Bis^e od phasized, “by finding the^ and treating them t° P $ Vcj the victims from spread ^ ^ disease to others. The -■ js| y( you contribute by buying ^ Ha mas Seals will supply the^0rt Za cial assistance these i?, need.” ^ <*a Work of the Anti-Tu že; sis League is carried on 1> jg: place where a blow ® j# kr struck at the disease, hop explained. Since the . ii br obtained its traveling ti’a ^pi ko 1937 over 58,000 ^ and x-ray chest exatf1111^ Ur have been provided f°r,. $ Po land and Cuyahoga Cou!l ^ go dren and adults, the ti, chairman stated. A eon ^ sjp program of education ^ Pr daily from the office c * % Anti-Tuberculosis Lea|.; |>rl means of lectures, rad' ^ be grams, distribution ii1' sands of health bookle j. ce] tion pictures, publicity ^ t>a through the cooperation ^ newspapers, exhibits aU ^ methods. Close cooperat10 public and private ^ tia health agencies bring® ^ Ak many progressive steps,v Šal hop added. fet ^ Gingl — Gee, that ro^jie tij, looks natural. For a % thought it was your skif f go, Sally — Well, it’s t*1 ^ thing to it. 11 ■ r Fraternity and the Fifth Column —•— By Louis H. Fink, Superintendent of Insurance of the State of New York Before N. F. C. at Baltimore (Continuation) Fraternity require enthusiasm and devotion. It must catch the imagination and arouse the same devoted support of the youth of free countries as has the supremacy of the governing race and regimentation and power in the German state. Fraternity has been the leaven and hope of civilization in i crucial periods. It brought a new hope to the world as the main concept of the French Revolution. Fraternity means also liberty and equality. It is more difficult to achieve than liberty or equality and was the first to be forgotten by the Terror and by Napoleon when he sought to make of Europe a great personal dynasty. Democracy Requires Frater-nalism Fraternity is inconceivable in! a state built upon the power of ( a ruling class. In such a state it is naturally looked upon with scorn and contempt. In a democracy there must be a fraternal spirit or self-government and equality of opportunity cannot endure. Fraternity had its first expression in France as the result of the preachings of Vol- to organize a great fraternal organization, our glorious SSCU. ; We can be thankful that she has thrived through all these years, has year by year expanded and has stretched out her motherly arms and unfolded us gently to her breast. We can be thankful we are privileged to reap her benefits and most emphatically I say, we can be thankful for our Rogelj’s, our Zbasnik’s, Kumse’s and Terbovec’s who are so valiently carrying on! Best wishes dear readers for a very happy and bountiful Thanksgiving—thanks for lis-i tening, and until next time— l Dober dan! Mary Balint taire and Rousseau. The Marseillaise was sung by marching throngs and the people were stirred with new hopes of popular government, and human brotherhood. It is sometimes said that fraternity can only be achieved in a nation of one strain or race. There are few such. France which gave the world the slogan liberty, equality, fraternity is not a nation of pure blood. It is made up of all three of the original European strains. In our public schools, our colleges and universities, our political, social, philanthropic and civic life all peoples and all races mingle and benefit. We manage not only to get along but to respect and like one another. Our very differences make fora stronger and a richer civiliz a t i o n. Those who achieve greatness and contribute something to the world whether in the arts, the sciences, music or business or public life, are respected and admired without regard to origin. This great experiment in democracy and self-government is based upon the rule of the majority and the equality of opportunity of all races and peoples before the j law. | We must march behind fra-Itemity with enthusiasm if our | great experiment in democracy i is to survive the belittlement of i ideals so popular in the world \ of today. The five million mem-jbers of the fraternal organizations of this nation, represent-[ ing all classes, all races, all na-I tions, have it in their power to ! render harmless the threats and I plottings of those who would ; destroy us from within. Propaganda which is hostile to and i contemptuous of human dig-jnity and human kindness can be overcome by preaching and practicing “fraternity” with fervor and with zeal. — Fraternal , Monitor. Decemberska seja 1 j Par tednov imamo do 8 ^mberske seJe’ na kateri se i . »odo volili društveni odbori za 3 Prihodnje leto. Predsedniki bo-1 ° resno povedali, da sedaj pa • Pndej° na vrsto volitve društ- - J»>h uradnikov. Ponekod bo ■ vse gladko. Kandidati se bo- i 0 lahko dobili in izvoljeni bo- 0 svečano obljubili porabiti njih moči za napredek dru-8 Va ui Jednote. Pa ne bo po-v®od tako. Na mnogih društve-11 sejah se bo izrazil predsed-’ da si želi počitka in da naj jj® predlagajo njega. Istotako 0 s tajnikom in drugimi, po- f"10 s tajnikom. Temu bodo Krat še vedno šumele po gla-^ besede njegove soproge, ki ^ jih je glasno in žugajoče govorila še zadnjikrat pri že ° Prtih vratih, ko se je odpravil P na sejo. “Le prinesi mi zo-3" ^ ^aJ domov,” mu je rekla, te Le vzemi mi zopet kaj. Jaz >° se že čez glavo naveličala Ji j^dnega odpiranja vrat ljudem, i' 1 pridejo plačati asesment, na-is 2naniti bolezen ali smrt. Jaz ie °®ei® počitka in ne vedno biti straži doma ter čakati, kdaj sS 0 kdo prišel. Pa da ne boš po-da veš!” jf zadnje izgovorjene besede je 0 soprog slišal, ko bo mogoče ee e na hodniku pred hišo. Isto-se ***$0 bo govoril soprog svoji soju ^r°gi, ako ona opravlja delo :S» ,aJnice. Ta bo opozarjal njo, da is °če boljši red v hiši, katerega ca ^čkrat ni bilo, ko je šla po jn °Pravkih za društvo, o- Ob takih prilikah nastane na aS Sejah mučen trenutek. Predla-ti- gani so in takoj se čuje: “Jaz Podlagam, da se ga soglasno jj. ^oli.” Pa ne gre soglasno. aS f^gani se trmasto drži in ;ll. v knjige. Vstane ta in dru- |^ in prijazno proseče apelira k P®' Predlaganega. Dobro si ura-^ 5°Val v preteklosti, pa daj še leto. Pa začne premišljeva-, Predlagani. Vnet fraterpalist 3e. Društvo mu je priraslo k ro Sfcu. Dolžnost kot vnetega čla-Č ^ mu nagovarja, da naj pre-;tf v2anae. želja po počitku in da •J' Se iznebi skrbi pa mu govori: Ji fte vzemi! Ko navzoči vidijo, ** fv Se v njeSovi duši tepejo konji liktni čuti in da postaja neod- i’ nastane od vseh navzo- P1 kot na povelje, splošno urit branje, da se naj vda. Ta po ^vadi ustane ali pa kar sedeč I »nekaki zadregi izrazi: pa naj :®°' članstvu ob takih prilikah 5> ^ekako zažare od veselja obrazi ‘n nastane splošno ploskanje in 0 I °^obravanje. Ako in ko se na tak način Ma eden, gre po navadi lažje Mi z drugimi predlaganimi. ečkrat pomaga argument od ^vzočih, češ, ako je on sprejel, 2a!?aj ne bi ti! Ko je cel odbor goljen, se na seji navzoči odenejo, kot da jim je odvaljen *®lo težak kamen od srca. Kot ':a^0 ste gotovo tudi vi večji i^t premišljevali o iraterna-l2tnu, ali bolj razumno rečeno: rat$tvu. Zdi se mi, da je to °t nekaka neozdravljiva bole-*eri- Sprva smo sprejeli kak ^ad z veseljem. Čutili smo se ^čaščene biti izvoljenim. Pola-§°ttia pa smo začeli spoznava-da je čast zelo puhla. Da je 8Ploh ni in da smo si jo le sami Odstavljali. Ako smo pridno elali in žrtvovali čas in drugo, ,ef pri tem celo zanemarjali se-,e in dom, smo bili za to več-rat deležni, ne pohvale, ampak celo ostre kritike, ako smo ne-^nienoma napravili kako po-ln°to ali ako nismo vse napravi natančno po “paragrafih.” °i to mi je pa za plačilo, smo tihem ali na glas mrmrali, na glas in ako nas je sli-^la soproga ali soprog, je pri etn mogoče eden kot drugi nam ne mogoče kak izraz simpa-aVnpak stresel na glavo ^rjavice” z besedami: “Goody, ®°ody, prav ti je. Ali ti nisem ^°vedala (povedal), da pusti in 1,6 vzemi urada?” S Trdno smo ob enakih prilikah sklenili: le počakajte! Prišla bo decemberska seja in takrat vam bom vsem pokazal “fige.” Pa pride tista decemberska seja in vse “fige” so ali pozabljene ali pa se iste ne kažejo, ker društvo je le društvo. Moje društvo je. Moja Jednota je. Neozdravljiva bolezen - fraternali-zem. Sreča je, da je neozdrav- i ljiva in nalezljiva in da je isti podvrženo vedno zadostno število članstva, tistega, katero opravlja uradniška dela pri društvih. Ako ne bi bilo tako, bi naša društva in naše podporne organizacije ne mogle obstojati in napredovati. Ostale bi nam samo zavarovalne družbe, katere so navadna trgovina, brez bratstva, brez vsake ljubezni do sobrata in sosestre, brez vsakega, četudi mogoče večkrat z nehvaležnostjo plačanega požrtvo-vanja, katerega doprinašajo društveni uradniki in članstvo v pomoči eden drugega. Anton Okolish, predsednik porotnega odbora JSKJ. DOPISI Boncarbo, Colo. — Bliža se nam mesec december in s tem se bližajo tudi volitve društvenih uradnikov pri naših društvih. Vsako društvo naj bi skušalo izbrati svoje najboljše člane za uradnike, ker le z dobrimi uradniki more društvo računati na napredek. Ko bodo društva volila društvene uradnike, naj ne bi pozabila izvoliti tudi zastopnike za federacije, namreč društva, ki spadajo k federacijam v tej ali oni državi. Pri tej priliki apeliram na društva JSKJ v državi Colorado, da na svojih decem-berskih sejah gotovo izvolijo tudi zastopnike za federacijska zborovanja. Društveni tajniki pa so prošeni, da takoj po izvolitvi sporočijo tajniku federacije imena izvoljenih zastopnikov. Na federacijskih sejah morajo biti prav tako prečitana imena zastopnikov kot imena federacijskih uradnikov. Društva v državi Colorado naj bi to upoštevala, da tajniku federacije ne bo treba pisati vsakemu društvu posebej za imena zastopnikov. Dalje apeliram na tista društva JSKJ v državi Colorado, ki dosedaj še niso včlanjena v naši federaciji, da se odločijo za pristop in da v to svrho izvolijo svoje zastopnike. Pristopnina za društvo je tri dolarje. Ako je kako društvo toliko oddaljeno od kraja, kjer federacija zboruje, da ne more poslati zastopnikov na zborovanje, dobi kopijo zapisnika federacijskega zborovanja, in ako pošlje kak predlog ali priporočilo, se bo o istem prav tako razpravljalo na fede-racijski seji, kot če bi bilo po svojih zastopnikih zastopano. Sobrat John Jakopich, bivši delegat 16. redne konvencije JSKJ od društva št. 168 v Helper-ju, Utah, mi je sporočil, da bo morda tudi njihovo društvo pristopilo v našo coloradsko federacijo, ako bo člaflstvo zadovoljno. Izjavil je, da bo deloval za to, da se društvo št. 168 pridruži naši federaciji, ker v državi Utah so le tri društva J S-, KJ in nimajo svoje federacije. Prepričan sem, da se sobrat Jakopich zaveda pomena naših federacij in bo istega razložil članom svojega društva na seji. TMstoonina za društvo je le tri dolarje. Ako bi omenjeno društvo želelo še kakih drugih pojasnil, naj se obrne na podpisanega, pa bom drage volje ustregel. Prihodnja seja coloradske federacije se bo vršila enkrat spomladi leta 1941 v Denver ju, Colo. Datum zborovanja bo naznanjen pravočasno. Bratski pozdrav! — Za federacijo društev JSKJ v državi Colorado: John Lipec, tajnik, P. O. Box 26, Boncarbo, Colo. sylvaniji obhajali Zahvalni dan, nas bo v Slovenskem domu na 57. cesti v Pittsburghu zabavalo pevsko društvo “Prešeren.” Mladinski odsek “Prešerna” bo vprizoril opereto “Buttons,” za njim bo pa starejši odsek vprizoril enodejansko šaloigro “Hlačni gumbi.” Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pride pogledat te dve prireditvi “Prešerna.” Na svidenje torej 28. novembra v Slovenskem domu v Pittsburghu! Louis Skerlong. ga dne naša redne seja prestavljena z 21. novembra na zadnji četrtek v novembru, to je 28. novembra. Seja se bo vršila ob navadnem času in v navadnih prostorih. Članice naj to obvestilo upoštevajo in naj se udeležijo seje v četrtek 28. novembra. Sestrski pozdrav! — Za društvo št. 137 JSKJ: Ana Erbežnik, tajnica. Uniontoivn, Pa. — Člane društva Sv. Roka, št. 55 JSKJ, in druge rojake v tej okolici želim obvestiti, da imamo v Union-townu in Republic, Pa., naše ljudi kot pogrebnike, in sicer pogrebnike, ki so člani naših slo venskih in hrvatskih organizaei; in ki imajo poleg tega 40-letnc izkušnjo pri svojem poslu. Ferdinand Markusic zapisnikar društva št. 55 JSKJ. Finleyville, Colo. — Novic iz naše naselbine nimam posebnih poročati. Z delom je tako, da ne kateri delajo še dosti povoljno drugi pa ne. Pa o tem ni vredne razpravljati, ker itak nič ne pomaga. Na zadnji seji društva Sv. Frančiška, št. 148 JSKJ, je bilo sklenjeno, da priredimo veselice v pomoč društveni blagajni. Prijemati se je revice začela sušica, zato moramo hitro nekaj ukreniti v njeno pomoč. Ta veselica se bo vršila v soboto 23. novembra v Hackettu, Pa. Za ples bo igral orkester Jakie Martinčiča. Pričetek ob 8. uri zvečer. Na veselico so prijazno vabljeni vsi člani in vsi drugi rojaki, bivajoči v tem okrožju. Pripravljalni odbor bo poskrbel za dobro postrežbo. Na svidenje! — Zs društvo št. 148 JSKJ : Frank Pernishek, predsednik Red Lodge, Mont. — Zima sr nam je letos precej zgodaj približala. Danes, ko to pišem, jf 11. novembra, in zunaj kaže toplomer 4 stopinje pod ničlo. Po nekaterih krajih Montane je bi- lo 20 pod ničlo. K temu naletavr sneg, da sezona ni kar nič po dobna novemberski, ampak bol;' januarju. Po sedemmesečni bolezni je dne 4. nov., tukaj preminil ro jak Štefan Glach, najstarejš član društva Sv. Štefana, št. 51 JSKJ, v Bear Creeku, Mon. Star je bil 71 let in doma iz Bruhanje vasi pri Dobrem polju \ Sloveniji. V Ameriko je priše, pred nekako 53 leti. Najpre„ se je nastanil v Duluthu, Minn.. in potem je nekaj let živel tudi na Elyu, Minn. Leta 1897 pa jt bil že v Montani, kjer se je poročil s sedaj žalujočo vdovi Ano, rojeno Hren. To je bilo \ Cokedale, Mont. V Red Lodge se je priselil s svojo družino le ta 1913. Delal je v tukajšnjerr. premogovem rovu, dokler S( premogovniki obratovali. Zad n ja leta je bolj počival, ker sc ni počutil prav trdnega. Pokojni Štefan Glach zapil šča poleg žalujoče soproge tri odrasle sinove in dve hčeri ter več vnukov. Pogreb se je izvršil po cerkvenih obredih ob veliki udeležbi. Velika udeležba je pričala, kako priljubljen je bil pokojnik med vsemi, ki so ga poznali. Društvo št. 58 JSKJ je položilo venec cvetlic na njegovo krsto v zadnji pozdrav. V imenu društva št, 58 JSKJ se zahvalim članom vseh so H“dnih društev za obisk in udeležbo pri pogrebu. Naj bo pokojnemu sobratu lahka ameriška gruda, njegovim sorodnikom p? bodi izraženo iskreno sožalje. — Za društvo št. 58 JSKJ: Kaytan Erznoznik, tajnik Rockingham, Po. — Društvo “Ilirija,” št. 145 JSKJ, priredi plesno veselico v soboto 23. novembra. Veselica se bo vršila v Poljski dvorani v Central Cityu in se bo pričela ob 8. uri zvečer. Za ples bodo igrali Martin Sero in njegov trio iz Greensburga. Na to veselico so vabljeni člani in članice vseh drugih društev v lej okolici. Ob priliki priredi- | tev drugih društev bomo skušali i od naše strani naklonjenost po- ■ vrniti. Seveda so na našo veseli-i co vabljeni tudi vsi drugi rojaki in rojakinje iz tega okrožja. Vstopnina za osebo bo samo 35 centov. Na svidenje torej na večer 23. novembra! — Za društvo št. 145 JSKJ: Harry Cebron, predsednik. Indianapolis, Ind. — Letna seja društva Sv. Jožefa, št. 45 JSKJ se bo vršila v nedeljo 8. decembra, in vsi člani in članice so tem potom pozvani, da se iste gotovo udeležijo. S tistimi, ki se omenjene seje ne bodo udeležili, se bo postopalo po obstoječih društvenih sklepih. Posebno je želeti, da pridejo na sejo vsi mlajši člani, da se bomo mogli kaj pogovoriti o bodočih športnih aktivnostih pri društvu. Po seji bodo servirana okrepčila. Na svidenje torej v nedeljo 8. decembra in bratski pozdrav! — Za društvo št. 45 JSKJ: Louis Milharčič, tajnik. Pittsburgh, Pa. — V četrtek ”S. novembra ko bomo v Penn- Sharon-Farrell, Pa. — Predvolilna bitka, ki je divjala tri mesece, je za nami. Dim govoranc se je razkadil in neizvoljeni mrtvaci ležijo po bojnem polju. Nekateri morda premišljujejo, zakaj jih mili narod ni hotel poklicati na odgovorna mesta, saj so mu vendar vse obljubili, skoro še zvezde na nebu. Pretekle volitve so nam pokazale marsikaj, posebno pa to, da ameriško ljudstvo samo misli in si samo izbira svoje vodnike in preroke. Skoro vse veliko časopisje je bilo v službi Wall Streeta in njegovega kandidata, na radio je bilo grmenja nič koliko, celo tako zvani voditelj delavstva se je pridružil agentom Wall Streeta, toda delavsko ljudstvo je storilo po svoje. Zavedalo se je, kdo se je poganjal za priznanje delavskih organizacij, kdo je skušal odpraviti vsaj najbolj sramotno nizke plače in čez mero dolge ure, kdo je zavaroval delavčeve prihranke na bankah, kdo se je pobrigal za brezposelnostno zavarovanje, za starostne pokojnine itd. Ljudstvo je videlo dobro delo in iskren namen, pa je volilo, kot je mislilo, da je prav, brez ozira na tradicijo. Na obljube, katerim na slede dejanja, ameriško ljudstvo v večini več ne nasada. To so nas prepričale zadnje volitve. Tukajšnji Slovenski delavski dom priredi veselico w soboto 30. novembra zvečer. Igrali bodo Umekovi fantje. Ta veselica bo nekaj posebnega. Vsi tisti člani, ki imajo zadolžnice, in tisti, ki so “social-člani,” in njihove družine naj pridejo omenjenega večera v Slovenski dom. Vsi tisti, ki imajo članske kartice, naj jih prinesejo s seboj. V mesecu decembru se bodo vršile glavne ali letne seje vseh naših društev, člani naj se istih udeležijo, ne da bi jih bilo treba posebej vabiti. Na december-skih/sejah se volijo društveni uradniki in delajo načrti za prihodnje leto. Letna'seja Slovenskega delavskega doma se bo vršila v nedeljo 22. decembra ob eni uri popoldne, želeti je sto-procentns udeležbe. Saj tu so vloženi naši težko prisluženi centi in od našega sodelovanja je odvisno, kako uspešno bo ta naša ustanova poslovala v bodoče. Delavske razmere so se poslabšale, odkar so ustavili delo v tukajšnji tovarni za pločevino. Kar je bilo mlajših delavcev so se večinoma razgubili na razne kraje, mi, ki smo prekoračili Kristusova leta, pa čakamo, kdaj nas spet na delo pokličejo. Frank Kramar. Denver, Colo. — članstvu društva Sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, tem potom sporočam, da je bilo na seji 14. novembra sklenjeno prirediti društveno veselico v soboto 30. novembra. Veselica se jo vršila v Slovenskem narod-iem domu. Vstopnice so po 50 •entov ter se dobijo v predpro-laji pri vseh uradnikih društva, kakor tudi v slovenskih gostilnah: v Slovenskem narodnem domu, pri Louisu Koprivcu, pri Mary Grum in pri Jos. Ponikvarju. Vstopnica bo veljala tu- li za prigrizek. Nekoga, ki pri-ie,»-pa čaka še posebna sreča. Hodba bo prvovrstna in pripravljalni odbor bo poskrbel, da bodo posetniki kar najbolje postreženi. Dolžnost vseh članov je skrbeti, da bo prireditev uspeš-la. Vsak naj si že zdaj rezervi-•a soboto 30. novembra za poset naše veselice. Upam, da se pred veselico še oglasim. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 21 JSKJ: Frank Okoren, tajnik. novili društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ, je pomagal pri ustanovitvi in prestopil k nam. Bil je prvi blagajnik našega društva ter vedno navdušen in delaven za društvo. Tudi vsa njegova družina je včlanjena pri JSKJ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, tri sine in štiri hčere, enega brata v Clevelandu, Ohio, in eno sestro v La Salle, 111., ter več sorodnikov tukaj in v starem kraju. Naj mu bo lahka ameriška gruda, prizadeti družini pa naj bo izraženo moje iskreno sožalje. Martin žagar, član društva št. 149 JSKJ. Moon Run, Pa. — Malo popravka. V mojem dopisu v zadnji izdaji Nove Dobe sem opazila par napak, glede katerih želim, da jih urednik tem potom popravi. Sin pokojne članice Frances žust ne biva v Denver-ju, Colorado, ampak v Denori, Pennsylvania. Poročilo ni poslala Mary Koritnik, ampak podpisana Frances Koritnik. Toliko v popravek. S sestrskim pozdravom, Frances Koritnik, tajnica društva št. 99 JSKJ. Reading, Pa. — Tem potom želim sporočiti prijateljem in znancem v tej deželi in v starem kraju žalostno vest, da je po dvajsetmesečni bolehnosti na srcu preminila moje nepozabna soproga Margareta Millek. Dne 1. novembra se ji je stanje poslabšalo in odpeljali smo jo v bolnišnico St. Joseph, kjer pa je drugi dan, 2. novembra, ob 5. uri popoldne za vedno zaspala. Ob času smrti je bila stara samo nekaj dni nad 60 let. Pogreb se je izvršil po cerkvenih obredih ob veliki udeležbi občinstva, kar je bil dokaz, da je bila priljubljena. Tudi člani društva Sv. Jurija, št. 61 JSKJ, katerega članica je bila pokojnica, so jo v lepem številu spremili na njeni zadnji poti ter se poslovili od nje z lepim venepm. Hvala omenjenemu društvu in hvala vsem ostalim rojakom in prijateljem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, ki so se poslovili od nje i. venci in cvetlicami, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile na razpolago, in ki so nam tekom težkih ur na en ali drugi način izkazali sožalje in pomoč. Pokojnica je bila rojena Zunič v vasi Zastava (Pavičice), občina Loka, okraj Črnomelj v Beli Krajini. V Ameriko, in sicer v Reading* Pa., je prišla 4. aprila 1905. Bila je dobra gospodinja in dobra mati. Za njo žalujejo, poleg podpisanega soproga: hčere Mary (omožena Frank), Josephine (zdaj sestra Žita v samostanu), Apolonia, Matilda (omožena Koch) in Amalia; dalje sina Michael, Jr., in John Millek ter pet vnukov in vnukinj. — Bodi dragi pokojnici ohranjen blag spomin! Mihael Millek. Strabane, Pa. — Poročati mi :e žalostno vest ,da je društvo Bratsko sloga št. 149 JSKJ izgubilo dobrega člana in sousta-lovitelja v osebi Josepha šuš-aršiča. Umrl je 13. novembra in pokopali smo ga 16. novem-ira na tukajšno Narodno poko-nališče. Bil je član JSKJ 32 let, in spadal je tudi k SNPJ. V \meriko je prišel leta 1903, v Canonsburg pa leta 1925, Rojen je bil v vasi Babino polje pri Rakeku leta 1879. Rodilo se mu je 5 sinov in pet hčera, od katerih živijo še trije sinovi in *ri hčere, ki z njegovo soprogo vred žalujejo za njim. Predno. je zdaj pokojni Šuštaršič prišel v Canohsburg, je bival v Imperials Pa., kjer je bil član društva št. 29 JSKJ. Društvo Bratska sloga, katerega zvesti član je bil do zadnjega, ga bo težko pogrešalo. Naj mu bo ohranjen blag spomin, njegovi družini pa naj bo v imenu društva izraženo sožalje. — Za društvo Bratska doga, št. 149 JSKJ: Frank Mikec, predsednik Canonsburg, Pa. — List za istom pada, ko zaveje jesenska 'apa. Za enkrat velja ta prispo-loba za pokojnega sobrata in prijatelja Josepha Šuštaršiča, ki je dne 13. novembra nepričakovano preminil. Pred časom si ie v premogorovu pri delu poškodoval roko v rami, nakar se je nekaj dni zdravil v bolnišnici, potem pa doma. Oteklina mu je prešla tudi v nogo, tako da je bil nezmožen za delo. Zdravil se je doma in oskrbovala ga je po zdravnikovih navodilih njegova hčerka, ki je diplomirana bolniška strežnica. • Dne 10. noyembra sem ga obiskal, in dejal mi je, da noga mu je nekoliko bolja, roka pa še ne. Potolažil sem ga, da se bo tudi roka izboljšala. Ko sva si voščila lahko noč, mi.je dejal, naj ga še kaj obiščem. Obljubil sem mu, da še pridem, ker bom ta mesec itak bolniški obiskovalec. Dne 13. novembra se je še sam umival, pričakujoč obiska zdravnika, pa se je hipoma zgrudil mrtev na tla. Ta novica nas je presenetila, ker pokojnik ni bil videti tako slab. Pogreb se je vršil v soboto 16. novembra iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Canons-burgu, in se je istega udeležilo veliko sočlanov ter prijateljev. Pokojnik je bil član JSKJ nad 30 let in tudi član SN‘PJ. K naši Jednoti je pristopil v Imperialu k številki 29, ko se je preselil v Canonsburg, je vzel prestopni list k društvu št. 75 v Meadow Landsu, Pa. Ko smo tukaj usta- jejo zibnar, ohtar, najnar, collar, fant ali pob, dama ali baba, kenik in as. Igrati se pravi špilati in igra je špl ali špiletl. Karte deliti (razdeliti) se pravi talati (raz-talati), za deliti se pravi zatala-ti ali fertalati, zadeljeno in razdeljeno je fertajlt. Kdor je pr- vi na igri (ima pravico izigra-nja), ima forhant, drugi ima nahant. Položiti ali založiti se pravi zalegati. če kdo prepočasi zalaga, mu ponujajo škarje ali babeo. če hoče igralec izjaviti, da je pripravljen, da se igra lahko začne, pravi kanangen. Gledalci so komarji ali kibici. če se kibic vmešava, ga igralec nahruli s kibic halcmavl. Če z opazkami izdaješ igro, je to špilferat. Če imaš karte brez ene skupine, si te farbe škart, če pa imaš iz ene skupine eno karto samo, jo imaš plonk, če imaš ve- > ljavnejšo karto podprto (zase- • deno) a še manjšo iste skupine, : jo imaš bezect, če jo imaš pod- • prto z dvemi ali tremi, da jo 1 imaš v treh ali štirih, jo imaš cudrit ali cufirt. če imaš kart iste barve zaporedno sklenjeno • (zvezano), jih imaš gešlosen. če ti iz zveze treh kart manjka 1 srednja, se ta vilka (vile ali pre-1 cep) imenuje gabula. i j Pri igranju moraš izigrano barvo priložiti (priznati jo), če j jo imaš to se pravi farbo beke-nati. če izigraš tako karto, da si . sosedu podstavil past za njego-3 vo vilko, si ga fuzlal, podl’uzlal - ali unterfuzlal. Paziti moraš, da ) kot pomagač ne izigraš napačne .; ali fovš karte, ker si drugafe ,! packa ali pacer. Igro dražiti J (stopnjevati) se pravi licitirati, i j če nimaš lista za to, praviš na-J prej (dalje) ali vajter ali for-! vere. Klicati (kralja ali aduta) se - pravi rufati, kupiti je kaufati, , j kup je kauf, napovedati se pra-i vi anzagati. Zveza kralja in da-i me šteje 20 ozir. 40 in se anzaga i cvandLk oziroma fircik, No-i va barvo odpreti se pravi jo au- - flezati. Izigrano karto preseči z » višjo ali jo prevzeti se pravi šti- i hati, preseg a 1 i prevzetek t (skratka vzetek) se imenuje > štih. Igre se imenujejo po adu- - tovi barvi, pri pik se lahko do- i stavi smadlisdik, pri karo rauht- cigaro, le pri preferanci se srčna igra lahko imenuje srčeva ali srčna kultura ali preferans, ■ Igra brez aduta se imenuje suns ali sansadu ali tudi sanzibanzi. Igra'“berač” se imenuje beti. če je brez napake (brezhiben), da karte lahko takoj odpreš (položiš), je beti aufgelekt ali over ali plauder. Pri marjašu se igra brez možnih ali pričakovanih vzetkov imenuje skoznica ali durhmarš. če je skoznica z zvezo 20, da je v igri doseženo 100, se ji pravi hundertunddurhmarš. če se skoznica igra s zadnjim vzet-kom, se ji pravi midemleeten. Pri marjašu in šnopsu se tudi “šmira,” če namreč soigralcu po možnosti prilagaš (maže) deset-| ke ali ase. če si igro tako poraz- i no izgubil, da so te tako rekoč v zraku raztrgali, si bil inderluft-cerisen. In inderlufteerisen naj bo tudi peklenščina, da bodo/na-&i kartalci tudi pri kartanju govorili čisti domači jezik. (“Jutro.”) ŽRTEV MORJA Te dni se je zgodila huda nesreča na Pečinah pri šušaku. V bližini meščanske šple delavci nasipljejo morsko obalo. Iz tovarne papirja dan za dnem dovažajo vozniki zemljo in kamenje in ga tu izsipajo v morje. Pred dnevi je voznik Dmiter Ban kakor po navadi pripeljal svoj voz zemlje do Tomasinijeve hiše. Nesreča je hotela, da je postavil težki voz preblizu roba obale. Pod težo voza se je zemlja pod njim vdrla in že sta bila oba konja 7. vozom vred v morju. Nesreče ni bilo mogoče preprečiti, konja sta utonila in Ban je oškodovan za 17,000 dinarjev. ' » Cleveland, O. — članice društva Jutranja zvezda, št. 137 JSK, obveščam, da je zaradi | po it a',nega, praznika Zahvalne-! Peklenščina ali jezik kartalcev Naši kartalci mešajo slovenščino s strokovnimi izrazi, ki so našemu jeziku popolnoma tuji in jako zoprno zvenijo. Ker vemo iz pridig o štirih poslednjih' rečeh, da je vsak “kvartopirec” hudičev oficir, se tak kartalski jezik upravičeno imenuje peklenski jezik ali peklenščina. Naslednji primeri niso zapisani za to, da se ta jezik ne pozabi, da se temveč čimprej iztrebi. Primeri so vzeti iz navadnih iger, kot so marjaš, preferansa in šnops. Kart je 32 v štirih skupinah po 8 enakovrstnih. Skupine so križ, pik, karo in srce, po peklensko kraje ali tref, pik, karo in herc. Križ in pik sta črna, karo in srce rdeča, vendar razlikujejo kartalci štiri bax've (farbe) in vsaka skupina je svoja farba. Karte vsake barve so po vrsti sedmica, osmica, deva-tica, desetica, fant, dama, kralj in as, ki se po peklensko imenu-! i §£ i obiskovalka v razgovoru, da prinese prihodnjič — danes torej — s seboj zavitek zmlete kave, sladkorčka in dobrega kruhka. Ona, gostiteljica bo prispevala edino vodo in dve skodelici. To bo kava! Prav radi tega je bila že zavrela vodo, da usuje Rupnica kar kavo vanjo. Rupnica — blaga duša, Tilka — blaga duša! Smrekarco je lomil dremavec. Kmalu pride Rupnica. Navadno odpre precej vihravo vrata, kakor bi vedela, da mora z ropotom vzdramiti starko iz njenega običajnega popoldanskega po-! čitka. Ropot jo gotovo vzbudi, tudi če bi ji že bile zlezle oči vkup. Smrekarca je položila nato debelejše poleno na žerjavico pokrila piskerček s pokrovko in kmalu so naznanjali njeni enakomerni dihljaji, da si je bila vzela narava sama popoldanski davek od nje ... Prav počasi in zelo previdno so se odprla vrata, a le toliko, da je lahko smuknila skozi odprtino deklica v kuhinjo. Plašno se je ozrla po prostoru. Ko je opazila, da je spala starka na stolu blizu ognjišča, ji je vidno odleglo. Zapehnila je vrata in se nato neodločno in obotavljaje se bližala speči Smrekarci. Dospevši do nje, je pokleknila pred starko, zakrila si obraz in se razjokala na njenih kolenih, tresoč se po vsem telesi^. Smrekarca se je takoj vzbudila. V prvem trenutku si ni znala razložiti vsega položaja. Tuja deklica je bila prišla, da se izjoče pri njej. Prevzelo jo je globoko sočutje do neznane, pomilovanja vredne deklice, ki je okusila že v tako nežni mladosti ves pelin življenja in iskala pri njej, starejši osebi, tolažbe in zavetja, pobožala jo je s svojo zgrbančeno in koščeno desnico rahlo po njenih laseh in dejala z mehkim glasom, dušeča sama le s težavo svoje solze: “Čigavo si, dete? Kaj se ti je pripetilo? So te tepli? Ti je kdo umrl? Kako, da si zašla prav v našo kočo? Govori, odpri svoje srce in po svojih skromnih močeh te hočem tolažiti.” Močnejše ihtenje je streslo deklico. “Babica, ali ne poznate več svoje Tilke?” “Za božjo voljo, potrdi mi vendar, Tilka, da še spim, da še sanjam. Ubogi, nesrečni otrok!” In bolj sama sebi je še dostavila: “Seveda, obleka je njena, le barvane črte in krogi so za polovico manjši!” Dvignila je nato deklici glavo: “Tilka, ti si, samo manjša, ožja. Po velikosti sem te imela za otroka, toda dekliške poteze in oblike te izdajato deklino.” “Vsega se vam izpovem, babica, a če pride Rupnica, zbežim v spalnico! Nočem, da me vidi tako! Kaj ne, babica moja, da me ne izdaste in naj bi vas ona še tako podkupovala z lepimi besedami in sladkim kruhkom!” “Ne boj se, zlata! Še vedno ne vem, ali naj verjamem svojim očem. Govori vendar. Rupnica prihaja navadno ob štirih. Pride gotovo, ker je obljubila, da prinese s seboj sladkorja in zmlete kave.” “Babica, pregrešila sem se, zato taka kazen,” je zaihtela Tilka in sedla poleg starke na ognjišče. “Torej si le vdrla v tisto sobo!” je poizvedovala Smrekarca in se s tem izdala, kak pomen je pripisovala v svojih najbolj skritih mislih prepovedi. “Da, babica! Rudiju sem sledila. On je odprl vrata. Jaz sem gledala le od daleč.” “In kaj si videla?” “Nič posebnega. Velikansko železno peč ali kaj takega.” “Kaj je s služabnikom Rudijem?” “Toliko se še spominjam, kako so se pred njim vrata večala in večala in kako je odskočil izpred vrat kakih šest let star deček. Zavpila sem, sama ne vem kaj in zbežala, šele pri stopnicah, ki vodijo v vilo, sem spoznala, da sem postala mnogo, mnogo manjša. Zaklenila sem vilo in hitela med drevesi in grmovjem, nikakor ne po stezi, domov.” (Dalje prihodnjič) *■- — — ' ==% Damir Feigel: ČAROVNIK BREZ DOVOLJENJA ¥ = -■ =i (Nadaljevanje ) Kakšno delo, si zopet ne morem predstavljati. Najin gospodar je učena glava. Ko sem brisala prah po njegovi mizi, sem videla na njej vse polno knjig v našem in tujih jezikih, papirčkov z računi je kar mrgolelo in slik z raznimi čudnimi, prečudnimi stroji sta bila kar dva precejšnja kupčka. V pristavi si je napravil gospod svojo delavnico. Tja ne hodim, ker mi je prepovedal sam gospod vstop vanjo in je obesil na vrata še tozadevno svarilo.” I “Vedno lepše, vedno zanimivejše! si je mel Dolre roke in uprl svoj pogled v bližnjo pristavo, kakor da hoče z očmi prodreti vanjo in odkriti z njimi vse njene tajne. “Kar naravnost iri odkrito mi povejte, Tilka, če ste začarana kraljična, da bom vedel, pri čem sem in mi ne bo treba tratiti časa šele z ugotavljanjem in ugibanjem. Ali se vam ne zdi vse nekam skrivnostno? Najmejo služabnika, da pohaja in se preteguje od lenobe in dolgočasja, gospodar zahaja v gozd, kjer se najbrž sestaja in shaja z vilami, škrati in škratci, služkinja ne ve, kaj dela njen gospodar in njegova delavnica ni nobenemu dostopna. In vendar bi nama znala odgovoriti edino le ta delavnica na vsa najina vprašanja. Mislim si tudi, da so večkrat take prepovedi le dobro premišljena zvijača. Ko sem bil še, oziroma moj prijatelj, ki je bil pri cirkusu, mi je pravil, da je obesil ravnatelj vsako toliko na kletko napis: “Pozor! Zelo nevarna zver!”, čeprav je ležal v njej lev, rojen v zverinjaku in navajen človeške družbe tako, da je ni mogel pogrešati. Radi takega napisa so videvali gledalci v krotkih očeh ponižnega leva krvoločne strasti in ljudo-žerske misli. Najin gospod je hotel odvrniti po mojem mnenju od svoje delavnice le neupravičene osebe. Danes, jutri mi bo lahko odkazano kako delo prav tam notri, nikakor se torej ne morem šteti med neupravičence. Kaj menite, Tilka, da mi bo kaj škodilo, ce pokukam malce v gospodarjevo svetišče? Meni ni gospodar ničesar prepovedal, obešenega svarila ne pogledam, še manj pa, da bi ga prebral.” “Ne vem, kaj bi rekla,” je dejala počasi Tilka, “jaz bi se ne drznila! Kdo ve, kaj tiči v tisti le sobi? Toliko govore ljudje o njej, da vzbujajo človeku že raznovrstne govorice same silno, rekla bi, neukrotljivo radovednost.” In v teh govoricah, ki so se vse v tem trenutku ko poplava razlile po Tilkinih možganih, se je potapljal njen strah do delavnice in njenih morebitnih tajen. “Počakajte, takoj pridem!” Počasi sta stopala izpred vile proti pristavi. On, odločen, neustrašen. Koga naj bi se tudi bal on, ki se je bil sprijateljil celo z divjim medvedom. A tudi Tilka naj dobi prave pojme o pravem junaštvu! Ona precej korakov za njim. še se ji je pokazal potapljajoči se strah na površje, a radovednost ga je z trdno roko tiščala pod vodo, Odločitev se je bližala in ona bo v vsej vasi prva, ki zve za gospodarjevo skrivnost, šele sedaj je razumela namen Rupničmega poizvedovanji in njeno strast pri iskanju resnice. 'M' Rudi, zares pogumen mladenič, se bliža vratom. Tilka se ustavi. Ne more naprej. Noge so ji težke ko svinec. Ne upa si niti dihati. Srce ji zastane. Rudi je že pri vratih. Svarila ne pogleda. To je srčnost! Ključ zaškrtne. Vrata se odpro... “Moj Bog! . ..” * v * Kakor kaka mlada, plaha srna, ki je stopila iz goščave na sočno ravan, a je vedno pripravljena, da zbeži ob najmanjšem sumljivem šumu zopet nazaj v varnejše zavetje dreves, je stala ob gozdu majhna koča. Streha, čeprav le s slamo krita, se ji je bila potisnila daleč doli na čelo in dve nizki okni sta sramežljivo pomežikovali izpod težkega pokrivala. Tu je domovala stara Smrekarca s svojo vnukinjo Tilko. Na uporabo sta jima bili kuhinja in spalnica. Zadaj za hišo je bil tudi hlevček, a v njem ni mukala več krava, odkar so Tilkini starši umrli tako na naglem drug za drugim. Oprema tako kuhinje kakor spalnice je bila res revna, toda skrbna čistoba in vzoren red sta precej prikrila uboštvo, da je oko z nekakim zadoščenjem obviselo na pohištvu. Vse domače delo je imela seveda Tilka na skrbi. Babica se je lotevala le še kakega lažjega dela in še pri tem so ji moči kmalu pošle. Preden se je odpravila Tilka zjutraj na delo v vilo, oddaljeno kakih deset minut od koče, je bila po sobi in kuhinji že vse pospravila in pometla. Opoldne je prihajala babica v vilo, da pokosi skupaj s svojo vnukinjo, zvečer ji je prinašala Tilka večerjo na dom. Zadovoljni sta bili obe in hvaležni usodi, ki je rešila vnukinjo tovarniškega dela v mestu, babico pa neprestanih skrbi za blaginjo in zdravje njene varovanke. Na širokem stolu ob nizkem ognjišču je sedela Smrekarca. Ko se je bila vrnila po kosilu domov, je zanetila ogenj, pristavila piskerček z vodo in sedla. Na tem mestu je najrajši nekoliko zasanjala vsak popoldan. Predpoldne se je navadno grela na klopi pred kočo, njene misli so se bavile bolj z zunanjim svetom. Mimo koče je prišel kak znanec, vaščan. Pozdrav, vreme, letina. Do nje je prihajal glas trobila in razločevala je poštni avto od vsakega drugega. Slišala je zvoniti v šoli posamezne ure, sluh, hvala Bogu, ji ni pešal, pešal ji je bolj vid. Popoldan si je prihranila drugačnim mislim, njen pogled je bil obrnjen navznoter. Navadno je posvečala svoje misli Tilki. Kadarkoli se je spomnila, vedno jo je premagalo nežno čuvstvo in neredkokdaj so ji solze zalile oči. Bog je ni pozabil Detežne starke. Odvrača od nje vse mogoče da se vse tako lepo zasuče? Tilka je preskrbljena. Nima napornega dela in ves zaslužek si lahko prihrani za slabe čase, tudi za nabavo nevestine opreme, če bi se ji nudila kaka ugodna prilika. V mestu, revica, ni mogla nič prihraniti. Nekaj ji je šlo za kosilo v mestu, obleke so se ji kvarile medpotoma in v tovarni, ostanek je pa znosila v prodajalno. Dobro je vzgojena Tilka, vedno se ji dozdeva, da ima pred sabo svojega rajnega sina, ki je bil tudi tako priden, delaven in dober. V piskerčku je vrela voda. Smrekarca se je sklonila in od meknila posodo nekoliko od žerjavice. Da, prav /včeraj je bilo. Rupnica je bila pri njej. Blaga duša! Kako skrbi za njo, kakor bi ji bila kdo ve kako v sorodstvu. Skoraj v središču vasi stanuje in se ne straši dolgo poti, večkrat prihaja sem na samoto k njej, da ji krajša čas, ko njene vnukinje ni doma. Mimogrede je omenila Oton Župančič: Belokranjska krosna Ko sem bil po dolgih letih zopet v Vinici, me je povabil Feliks Mentan, naj pogledam v njegovo hišo. Vstopim in vzkliknem: “Kaj — statve imate?” “Krosna,” mi je rahlo popravil, “saj jih imajo do malega v vsaki hiši.” “Tako? Kdo bi si bil mislil! i Še dandanes!” j Res — krosna, kakor sem jih! poznal iz mladih let, samo manj-1 ša, kakor da so imela stara za-i stavna krosna medtem mlade. Obudi se mi daven spomin. V Dragatušu pri Perčevih so imeli krosna. Kadar sem prišel k njim v vas, me je zmeraj zamikalo seči na polico po “Zgodbe” s starinskimi podobami, ki so se mi zdele prikupnejše od podob v šolskih “Zgodbah.” Več so imele povedati moji domišljiji. In zdaj, pred Mentanovimi kros-ni se domislim, kako sem takrat bral o Goljatu: “Nosil je bronaste škornje in sulico, debelo kako tkalsko vreteno,” — in kako sem zraven gledal krosna in tisto vreteno — ki mu pravijo “vratilo” — in mi je pri ,tem zrasla velikanova postava v pravo razmerje: sklju-čiti se mi je moral, drugače bi bil z glavo predrl strop Perčeve hiše. Ogledujem si krosna, otipavam jih. V tem pride ded, Fe-I liksov oče, njegova mlada žena v beli noši prinese vina in prigrizka. Ded, ki je bil dobro clobo v Ameriki, mi nazdravi: “Good luck!” in mi pomežikne, češ, midva se že razumeva. Trčimo, prigriznemo. Jaz ne morem odtrgati oči od krosen, izprašujem, se motovilim okrog njih, in žena mi s polnim razumevanjem za moje zanimanje razkazuje in imenuje posamezne sestavine, jaz si zapisujem izraze in nervozno rišem. “Nu, sedi, pa jih poženi, naj vidi, kako to teče,” pravi ded. In žena zleze na klop, pritisne na cokelj, krosna suho zaklopo-čejo, roke potakajo čolnek, pri-tolkavajo z bili in žena mi med delom razlaga pomen in opravilo brda z zobci, bil, ničalnic z okenci, gornjega in zdolnjega vratila in tako dalje vse do puha, ki se nabira na platnu in se imenuje “mah.” Po dvajset izrazov sem si zapisal, vesel obilne bere. “Vidite,” pravim, ko žena konča, “tu stoje krosna — prestol hišne gospodinje, krosna, ki so nekoč oblačila moško in žensko. Belo krajino, kakor jih poznam od mladih kolen in vendar ne poznam. Tako dolgo jih nisem videl, da se mi je vse raz-puhtelo, podoba in beseda. In to meni, ki nosim v sebi toliko podob in besed. In ista je z ‘drugimi stvarmi življenja. Ne bi znal več našteti vseh delov voza, kolovrata raznega orodja. In večina naših meščanov, tudi ako so izšli iz sela, ne ve več kaj prida o kmetiškem delu in besedi, ki ga spremlja od kraja do konca in se ga tesno ovija, ker se je iz njega rodila. Vse to bi mi meščani in pomešča-njenci morali imeti vsaj v sliki, ako ne v modelu, in poimenovano do zadnje podrobnosti, da bi nam bilo vedno pričujoče. Ta-I ko pa se nam vse izmika v me-' glo in mrak, da ne poznamo več i ni stvari ni besed zanje. To je ! velika škoda za domačnost na- šega mišljenja, za bogastvo je-; zika, za nazornost predstav, za' živost govorice in stvarno izrazitost pisanja.” Mladi Mike Prokšeljev, trinajst, štirinajstleten dečko z onkraj Kolpe, sorodnik moj in Mentanovih — kdaj in odkod se je bil vzel? — Mladi Mike je pri teh besedah bistro pogledal. Gospodinja mi je razkazala! in razložila še kolovrat, rašek,j v melodičnem viniškem jeziku, | ki se ji je mehko in zvočno snoval iz mladih ust, da jo je bilo j slast poslušati. Lepo sem jih zahvalil vse skupaj, zlasti njo, še vprašal to j in ono, za slovo obžaloval, da ne morem krosen zadeti na ramo in jih odnesti v Ljubljano sebi in drugim v veselje in pouk. Mike je bistro gledal. V Ljubljani, še ves topel od premnogih vtisov iz Bele Krajine, sem hitel pripovedovati o’ svojem odkritju vsakemu, ki me> je hotel poslušati, zase sem pa^ še in še pregledoval svoje zapiske in si klical v spomin vse i podrobnosti. Ali dolžnosti so me j vpregle, in po malem so spomi-1 ni zopet bledeli. Malo pred božičem mi v uradu zapoje telefon: “Tukaj Ani — kmaju pridi, presenečenje te čaka iz Vinice.” “Kaj?” “Boš že videl. Lepo igračo1 si dobil; ali pa ni igrača.” Vrabca — konjička, ki zadi piska, gotovo ne, v Vinici jih ne delajo. Kaj neki bo? Pohitim domov — vsa družina v krogu sklanja glave nad mizo in nekaj občuduje; na mizi pa stoje lična krosna, iz bukovine izdelana, z osnutkom in vsem, kar je treba, vsak del s številko, in na bila privezan listič s številkami in izrazi. Poleg priloženo pismo si podpisom: “Mike Prokšelj, učenec meščanske šole v Črnomlju.” Zdaj imam krosna doma, taka, kakršna stoje v Mentanovi, in še marsikateri hiši v Vinici in okrožju, samo v pomanjšani j obliki. Po njih merilu je Goljat pritlikavec. In s tem, dragi Mike, ki si bistro gledal in ves čas molčal, kakor da te ni, potem pa storil, kar se ti je zdelo prav: srčna ti hvala za prelepo, domiselno darilo. Bel Bele krajine si mi poslal, vonj mladosti in dragih spominov. In tako, kakor stoje zdaj pri meni tvoja krosna, dragi Mike,! bi morala stati okrog vsakega izmed nas, ki smo se ločili od doma, vsa hiša s človekom in obleko, z opravo, z orodjem in posodjfem od kleti do slemena, in skedenj in kašča in vsa gospodarska poslopja, kovačnica, malinica, zidanica s prešo, sploh1 vse, kar nas je nekoč obkrožalo, bi morali imeti ves čas plas-i-tično pred očmi in vedeti vsemu pomen in ime, kakor poznamo: ali bi vsaj morali poznati tovarne in vse naprave sodobnega j življenja, med katerimi se kre-j tamo dan na dan. A nikar se ne : boj, Mike, da ti dajem s tem j nove naloge. Sebi jih dajem irr slovenskim pisateljem. Kakšno starost učakajo živali? Staro paziranje, da živi žival tem dalje, čim večja je, ne ustreza več novim znanstvenim ugotovitvam. Slon živi v ujetništvu povprečno 80 let, učaka pa lahko 120 let in v svobodi so gotovo eksemplarji, ki štejejo celo po 200 let. Ta starost se nam vidi naravna že zavoljo tega, ker odrase indijski slon šele .s 25. letom, afriški pa še celo pozneje. Tudi nosorogi, povodni konji in drugi debelokožci živijo prilično tako dolgo kakor človek. Ti debelokožci spadajo med največje živali ,toda konj, ki tudi ni majhna žival, učaka le v nekaterih primerih 30 let. Nasprotno živi manjši osel po-gostoma tudi 50 let. Govedo doseže le poredkoma starost 30 let, o domačih mačkah pa'nasprotno pripovedujeo, da živijo lahko brez nadaljnjega 30 let, a bobri se preselijo na oni svet celo šele s 50. letom — seveda če jih vmes kaj ne zadene. Ptice dosežejo običajno precejšnjo starost, a tudi tukaj ne velja pravilo “čim večji, tem starejši.” Mala penica učaka v ujetništvu 24 let, noj, največja ptica, pa ne več nego 48 let. S tem zaostaja za dosti manjšimi pticami, k/akor papigami, ki zelo pogosto prekoračijo sto let. La-budi in razne ujede so tudi zelo dolgožive. Najstarejše živali naletimo med mrzlokrvnimi. O neki veliki želvi vemo, da šteje več nego 300 let, ščuka doseže 250, krap pa 150 let. 40, 50 let življenja ni med ribami nobena redkost. Tudi nižje živali so pogostoma trdožive. Preprosto organizirana morska vetrnica umre šele s 25 leti, a doseže tudi 50 let. L. 1911 so našli rečno bisernico, ki je imela vtisnjeno letnico 1851. že tedaj je morala biti precej velika. Domnevajo, da učaka ta mehkužec do 100 let. Vprašanje o vzrokih tako različnih starosti med živalmi zadaja- znanosti še uganke. Nedvomno vplivajo določene življenjske okoliščine, toda zelo ugodne okoliščine ne pomenijo vedno dolgega življenja. Pogostoma je baš narobe. Nižje živali pogostoma lahko otrpnejo in s tem prenesejo nepovoljne čase. Presnova se jim zmanjša tedaj na najnižjo mero in to s* držuje proces staranja- Ve' napori pospešujejo seveda sm ■ Tako pomeni leganje ja.ic za mnoge žuželke posebno veli na^ por in često vidimo, da san"ceV tem živalskem razredu neposredno potem, ko opravijo to lo, poginejo. V nekaterih Prl*. rili so žuželkam lahko P ° a , Mi življenje na ..ek ‘» ‘“j • nov s tem, da so jim pi*ei1iec , leganje jajc. ' B9P VEČ POROK Vojna je potrojila število P ^ rok v Franciji in podv°Ji)a Canadi in Nemčiji. V Angliji ^ i g se je tekom vojne dvigni o,s ^ vilo porok za 31 odstotko^ ^ isla —-*77 jfto Božična darila a % I. >re( % ..wnnijiujm.] i — ;0 seu“i ta Rojaki v starem kraju i«1 J ■ in j. zelo težke čase. Tlači jih V muči jih skrb in strah. B>e* vaBje ® 4 L služijo naše iskreno socustv jjati. . vso pomoč, ki jim jo m«1'« s t0- 'Iti Spomnite se svojcev za P>az raZntfr® li]^ lažilnim pismom in, ako va*\ v obliti 1 dopuščajo, tudi z malim daro 13; denarne pošiljatve. y jug0' la Mi še vedno pošiljamo dena ^ro-slavijo in Italijo zanesljivo lll..rz0javt10; t ma točno, po zračni pošti in « pošti Prejemniki dobe denar na 00 njiafle brez odbitka kakor prej. uP cene so: „ . „ 1 jr 5® Za S 2.20 Din. 100 I Za S 2.9« „ 1(| y 4.—.... ” 200 I 5-"J » 2«) L 5.85.... ” 300 j 9-°° » # *0f 9.25.. ” 500 1 ' " S'# >&bl 18.—.... ” 1000 j 22.50— j000 35.—.... ” 2000 i 44.— - „ 2lw)0 - V 85,—.... ” 5000 ! ^Cpskih «°' lie PRIPOMBE: Pri večjih z!1"dvriene i, razmeren popust. — Cene so P do^j* r spremembi gori ali doli. -7- \evatL *" *9(1 se pošiljatve ne morejo i2V^Iianjt P9 t. Navedene cene veljajo za po® ..jšitv#*1 zračni,pošti. — Pri brzojavnih pri. znaša strošek Sl več. — Brz°J ^ žne-poroča zlasti pri nekoliko vecj skih. 7) NE ODLAŠAJTE' staretrl Ako hočete, da bodo vaši . j p kraju prejeli denar pred prazn Agjjjjjt nam svojo pošiljko čim Pr®“. ^<1 zlasti pri nakazovanju po posti- DRUGI POSLI rojstm M Kadar rabite iz starega *** in krstni ’list ali kako drugo H . je f . ako imate kak drug posel, te vašem interesu, da se vselej jna LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, I# Y 302 E. 72nd Str.. New York. v tej posojil^ i \ zavarovane do $5,000.00 po ^forp«- ®Vi Savings & Loan Insurance v ■ ration, Washington, D- Vi—j( t Sprejemamo osebne ln druStv vloge. . Plačane obresti po St. Clair Savings & Loan ( 6235 St. Clair Atenue HEnd. V BLAG SPOMIN I»ne 19. novembra 1940 je minilo pet let od časa, ko je za vedi'0 zatisnil oči moj nepozabni soprog RUDY PLETERŠEK Pet dolgih let je že minilo, kar, dragi, si zanustil nas, kar cvef ie Ti krasi gomilo, al’ diha preko zimski mraz. Sledijo Ti bolestmi vzdihi in žalostjo je vse okrog, odkar ležiš v gomili tihi Ti, nikdar zabljeni soprog. Žalujoča soproga: Mary Pleteršek, Bridgeville, Pa. NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V "JE ENAKOPRAVNOST Naročnina za celo leto izven Clevelanda je 4.50 Društvom in posameznikom se priporočamo za tiskovine. Unijsko delo—zmerne cene 6231 ST. CLAIR AVE. Cleveland, Ohio K Da, Bill, in prihran ki se tudi resnično kupičijo! Ta poseka vožnjo tvoje ga lastnega avtomobila, na delo, ali ne, Jim? lili i Si