134. Številka.
Ljubljana, v soboto 14. junija 1902.
XXXV. leto
Izhaja vsak dan zvsčsr, brimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman m evsiro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec S K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta o K 80 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuj« dežele toliko več, kolikor znaBa poštnina, — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne potit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b 5e »o dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* (rankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski Narod'1 telefon st 34.
,Naro:lna tiskarna" telefon št 85.
Naša trgovska in obrtna zbornica.
Včeraj je imela novo izvoljena trgovska in obrtna zbornica kranjska svojo prvo meritorično sejo. Izvršila je obenem tudi imenitno svojo politično pravico; izvolila je namreč novega deželnega poslanca namesto prerano umrlega g. Josipa Kušarja. Ker si je pred kratkim izbrala predsednika in podpredsednika, določila svoje odseke, je z včerajšnjo volitvijo poslanca takorekoč dovršena njena konstitucija, na podlagi katere bode naša trgovska in obrtna zbornica izpolnjevala raznovrstne svoje velike naloge. Zadnje volitve so se vršile na širši podlagi kakor poprej, in zbornica ima vsled tega predrugačeno, da, skoraj čisto novo lice.
Narodno-napredna stranka ni le pri volitvah sijajno prodrla s svojimi kandidati, ona je — in to je njena velika zasluga — tudi poskrbela, da so v novi zbornici enakomerno zastopani različni deli naše dežele po čilih, neodvisnih in inteligentnih zborničnih svetovalcih. Tudi domača vele-industrija ima v njej svoje najboljše repre-zentante. Taka sestava je bila skrajno potrebna. Trgovske in obrtne zbornice pridobivajo v vseh deželah našega cesarstva vedno močnejši vpliv in večjo važnost. Kolikor bolj pridobiva trgovina, velika in mala industrija za narodno gospodarstvo odločilen pomen, toliko bolj se moramo zavedati velikega pomena tiste korporacije, ki je nalašč v ta namen postavljena, da pospešuje, razvija in brani trgovske in obrtnijske koristi v naši domovini.
Začetkom tega stoletja je bila Angleška skoro edina država, kateri je bil razvoj trgovine in industrije glavna in prva naloga. Vsi njeni uspehi, vse njene nepričakovane zmage izvirajo iz narodnega blagostanja, kateremu je trgovina in industrija neusahljiv vir. Velike kontinentalno države začele so posnemati z zavistjo mogočno Anglijo, podpirajoč in dustrijo in trgovino. Dandanes je ta struja postala tako vplivna, da celo agrarne države uvidevajo njeno koristnost. Sosedna
Ogrska sili sistematično, akoravno ima močno in racijonalno razvito poljedelstvo, na to, da se na njenih tleh etablirajo razna domača tovarniška podjetja, in da se njim v prospeh obenem razvja obsežna trgovina. Če ni do sedaj pričakala zaželjenih uspehov, tega ni toliko kriva njena vlada, ki z denarnimi svotami, davčnimi popusti in tarifno olajšavo ter protekcijo domačih proizvodov pri javnih delih ob vsaki priliki skuša pospešiti ogrsko industrijo, temveč vzrok tem ne uspehom iskati je v brezbrižnosti ogrskega ljudstva za industrijski in trgovski poklic. Za našo domovino, to je res, nimamo pričakovati take protekcije in takih podpor za razvoj domače industrije in trgovine. Le ednega naravnega protektorja in podpornika imamo, in ta je zdravi duh slovenskega naroda, ki je od rojstva naklonjen podjetnosti in trgovini. Za tak narod, kateremu je priroda odrekla skoraj vse druge zaklade, je pa ta prirojeni nagon največji talent, ki mu daje prednost pred marsikaterim drugim ljudstvom. Zato je ravno za slovenski narod trgovska in obrtna zbornica, ako se svojega dela resno in solidarno poprime, korporacija eminentne važnosti in odločilnega pomena. Ona v svojem malem delokrogu lahko stori veliko za narodov prospeh. Zato bodi njena naloga, da se dosedanji mali obrtniki in mali trgovci potom moderne omike ohranijo in utrdijo v svojih pozicijah. Ona pa bode morala obračati svojo pozornost tudi na razvoj domače industrije in trgovine, katerima ima dajati oficijalno zaslombo. Da trgovske in obrtne zbornice v tem oziru lahko dosledno in uspešno delujejo, o tem imamo dokaze. Od novo izvoljene trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko pričakujemo mnogo resnega dola po zdravem gospodarskem programu.
Na čelu ji stoji sedaj kot predsed nik g. Josip Lenarčič, mož, ki se odlikuje z bistrim umom in izredno delavnostjo. Kot mnogoletni deželni poslanec je imel najvažnejše go-podarske referate ter se je oglašal pri v?akem večjem na-rodno-gospodarskem vprašanju, od koder
ga javnost pozna kot vestnega opazovalca in treznega presojevalca naših gospodarskih razmer. Isto delavnost kazal je v vsakem zastopu, kamor je bil poklican, bodisi po kmetijski družbi, bodisi kot član v trgovski zbornici, v železniškem svetu itd. Ni dvoma, da bode on na častnem in odgovornem mestu zborničnega predsednika zastopal načelo delavnosti in solidnega napredka. Ta zbornica, ki poleg podpredsednika g. Kollmanna šteje celo vrsto za napredek vnetih mož, obuja opravičene nade, da bode imel v nji naš trgovski in obrtni stan svoje verne zaščitnike in najboljše prijatelje.
V deželnem zboru bode poleg gosp. Filipa Supančiča pO včerajšnji dopolnilni volitvi zastopal zbornico g. dr. Danilo M a j a r o n. Trgovska in obrtna zbornica se je po dolgem času zopet odločila v njemu za poslanca, ki ni njen član. Ta izjema je za dr. Majarona častna in dokazuje, da so odločevali tu posebni razlogi. G. dr. Majaron je poprej šest let zastopal v deželnem zboru Idrijo in je imel tu priliko interesirati se za industrijske in delavske odnosaje. Izkazal se je pa tudi v vseh drugih važnih vprašanjih deželnega, zbora kot marljivega in vestnega poslanca ter se odlikoval po celi vrsti inicijativnih predlogov. Kot strokovnjak v davčnih zadevah priboril je na Dunaju našim trgovcem in obrtnikom znatne olajšave in radi tega je storila zbornica prav, da je važni svoj deželno-zbor-ski mandat poverila g. dr. Majaronu.
Trgovina in obrt potrebuje složnega sodelovanja različnih faktorjev. Da je to izpoznala naša zbornica, zamoremo le odobravati. Zbornici sami ne moremo izrekati boljše želje, nego da bi oni živi in napredni duh, ono veselje do trgovine in do podjetnosti, ki odlikuje naš narod sploh, tudi vedno vodilo njeno delovanje.
Tržaške razmere.
Trst, 12. junija 1902.
Ker se  na Vas v  125. štev. „Slov. Naroda"  pod naslovom „Kaj pa to pomeni"
priobčeni dopis dosedaj nihče v „Edinosti" ni oglasil, pač pa smo čitali neki plitek odgovor v sobotni štev. „Slovenca", s katerim se tržaške jeremijade še bolj v čudno luč .stavijo, in ker se tudi g. dopisnik gori navedenega članka nič več ne zglasi, hočemo sedaj mi nekoliko na ta popravek odgovoriti.
Odkritosrčno povemo, da kaj neradi obešamo na veliki zvon naše tužne tržaške razmere, a sedaj se čutimo tudi mi primorane, da naše zastopnike in naše slovensko tržaško glasilo javni sodbi izpostavimo, kajti vsak mora uvideti, da je sedanja taktika obeh strank popolnoma zavrgljiva, ker se z besedo in z mirnim nasvetom pri njih skoro nič ne doseže. Zato Vas prosimo, g. urednik, da odprete par predalčkov v Vašem cenjenem, neodvisnem listu.
V dotičnem „Slovenčevem" odgovoru pravi g. dopisnik, da „Slov. Narod" kaj rad posnema razne članke iz „Sole", o katere nezanesljivosti, neopravičenih sumui čenjih, obrekovanjih itd. se je vsakdo že prepričal in da dotičnega lista nihče resnim ne more smatrati, ter da ga prizadeti, tudi tožiti več ne marajo. No, to pa je res imenitno ! Če bi to izjavo „11 Sole" Čital, tako smo prepričani, da posveti dotičnemn dopisniku tak članek, da ga bo kar božjast lomila. Vprašamo: Kateri list pa je tolikrat zaplenjeu in katerega lista urednik je več zaprt, kakor ravno lista „Sole"? To ženi več nevednost, marveč nevošČljivost na „Sole". Dotični dopisnik naj ne bo vendar tako naiven in naj nikar ne misli, da bi bila tržaška kamora in drugi prizadeti tako tihi, če bi „Sole" ne pisal resnice. Gotovo je, da tupatam kaj priloži, a glavno je, da se važne skrivnosti izvedo. In „Edinost" bodi prepričana, da bi imela med ljndstvom mnogo več ugleda in tudi naročnikov, ko bi prinašala listu „Sole" enake dopise, in ne dan za dnevom tista suhoparna poročila o raznih veselicah in osebnih vtisih.
V gorinavedenem odgovoru se indirektno priznava celo postopanje kamore. Če že vse govori in piše o njihovem čudnem gospodarstvu, zakaj pa „Edinost" in poslanci ne poživljajo vlade, da se stvar preišče? Zakaj   vendar  vse molči?   „Sole" oziroma
LISTEK.
Peklo in okolica.
Geografično - didaktična študija Iz kon-kordatne dobe.
Konkordatna šola je sicer izključevala realije iz ljudske šole, le geografija je našla pri duhovni gospodi nekoliko milosti.
Računalo pa se je pri tem le bolj na praktično vrednost te vede po smrti. Prvič je duši katoliškega vernika potrebno vedeti nekoliko geografije, da se bo znala na sodnji dan orijentirati za dolino Joza-fat, ker bi sicer nastale prevelike zmešnjave [in zamude — orientni ekspresni vlak tačas no bode najbrže redno vozil, ker bodo morali kondukterji in zavirači tudi z ostalimi dušami. Na drugi strani pa jo bilo treba vedeti vsaj približno, kakšni prostori so nam izbrani v posmrtno stanovanje.
Tu pride v prvi vrsti v poštev — peklo, ker je to nekako splošno zavetišče za vse sloje in spole, kakor so na pr. v Parizu takozvani »hoteli gami«.
Zato je pa tudi umevno, da so se s tem predmetom ukvarjali skoraj vsi cer-
kveni učenjaki. Najbolj temeljito, »znanstveno« razpravo o peklu z vsemi njegovimi tajnostmi in zanimivostmi je spisal pater Kochem v svoji knjigi »Leben Christi-Buch«. Jaz imam svetega moža zelo na sumu, da je vse te kraje osebno prehodil, ker toliko fantazije pač skoraj ne prisojam učenjaku.
V dvanajst poglavij je razdelil svoj spis o peklu. Pogl. 1. Kje in kako veliko je peklo. Pogl. 2. O peklenskem ognju. Pogl. 3. O peklenskem mrazu. Pogl. 4. O peklenski lakoti in žeji. Pogl. 5. O peklenskem smradu. Pogl. 6. O peklenski golazni. Pogl. 7. O peklenski temi, dimu in pošastih. Pogl. 8. O peklenski družbi. Pogl. 9. O različnih peklenskih mukah. Pogl. 10. O drugih peklenskih prostorih. Zadnji dve poglavji nista tako zanimivi.
Iz prvega poglavja je razvidno, da je peklo pravzaprav velikanska skalnata dvorana v sredini zemlje. Kako visoko in veliko je pravzaprav peklo, ni vodel niti ta učenjak, vendar nas je napotil na sv. pismo in na šo bolj učenega blaženega Drekselija, ki meni: »Ako meri peklo v svoji visokosti eno nemško miljo in v obsegu tri milje, jo že veliko dovolj, da obseže v sebi stotisočmilijonov duš, če se
odmeri vsakemu telesu pet čevljev v štiro-kotu. Ker pa bo pogubljenih mnogo stotisočmilijonov ljudij, sledi iz tega, da mora meriti peklo več nemških milj na visokost, dolgost in širokost, da zamore shraniti vsa ta telesa. To je razvideti tudi iz proroka Izaije v 30. poglavju, kjer pravi: Peklo je od včeraj pripravljeno; kralj ga je napravil globoko in široko, tako sledi, da je nekoliko milj dolgo, široko in visoko.
Kako veliko je peklo, pove nam tudi skrivno razodetje sv. Janeza v 14. poglavju, kjer je rečeno: Angelj jih je pahnil v ribnik božje jeze, in ribnik so prestopili ljudje in ga napolnili s krvjo tisočinšeststo stadij.
Po razlagi Kornelija a Lapide znaša stadija 25 korakov, 32 stadij pa je nemška milja. Potemtakem bi bilo peklo povsod 50 milj veliko, namreč toliko visoko, dolgo in široko. Pri tem se sklicuje avtor ali na sv. pismo, ali pa na blažene in svete moške in ženske, katerim je bila usojena milost, že živim gledati peklo v stanju zamaknenja. Sicer se ta »čudež« še tudi danes dogaja, da zemeljski trpini ne le gledajo, temuč tudi čutijo peklo, a v svojem opisovanju si niso več tako edini, kakor v srednjem veku.
Ako se tudi ne ozremo na podrobno Kochemovo opisovanje naslednjih poglavij, vidimo že iz tega prvega poglavja, da so imeli naši predniki pač dovolj zanimivega učnega gradiva v šoli, ki jim je razširilo pojme ter jih navdušilo za življenje po smrti. Saj se jim potemtakem ni bilo bati, da bi jim zmanjkalo prostora, ako tudi dobi vsak le samo »štiri« čevlje v obsegu. Brez protekcije pride vsakdo na vrsto!
Vrhutega pa jo bil ta predmet tudi najboljše jamstvo župnikom, da se iz šole vračajoča mladina ne bo ozirala po češp-Ijah in hruškah v farovškem vrtu, niti se bodo pod takimi vtisi odrasli župljani upali ugovarjati župnikovi komandi. Tako je znala konkordatna šola spajati pri pouku »koristno s prijetnim« na podlagi verske metode.
Zona pa mora spreletavati škofa Mahniča, ako premišljuje to opisano brez-merno obsežnost pekla, katerega mu bo po sodbi v 4000 let pometati z brezovimi metlami. Upanje ga pač tolaži, da se mu pridruži po božji obsodbi šo kateri vrednih sovrstnikov in naslednikov. Metle pa bodo vezali v ta namen vsi oni pobožni možje, ki kradejo poštenim ljudem čast po katoliških listih, ako se tudi izmuznejo tozadevnemu teoretičnemu pouku na Žabjeku.
„Avanti" je že marsikaj zanimivega spravil na dan in njemu se je zahvaliti, da so se začeli tudi drugi krogi za naše obžalovanja vredne razmere zanimati in da se z oko-liČanskimi zastopniki ne ravna več tako kakor nekdaj.
Kar se posameznih v „Slovenčevem" odgovora navedenih poslancev tiče, vzamemo na znanje, da so res bili zadržani, da se dvakratne mestne seje niso mogli udeležiti; a toliko njihova kakor tudi „Edinosti" dolžnost je, da odsotnost, odnosno zadržek javno opravičijo, da ljudstvo, ki se za seje tržaškega mestnega sveta zanima in ki je la-ščine nezmožno, izve, kaj naši zastopniki delajo. Po našem mnenju je bolj opravičeno, če bi se neodvisni in neustrašeni g. Va-tovec rajši radi udeležitve pogreba ondotnega župnika opravičeval, nego radi tako važne mestne seje. In seja za zgradbo „Narodnega doma" bi se lahko iz gori navedenega vzroka istotako, če že ne prejšnji ali drugi dan, pa ob drugem času istega dne vršila, in g. dr. Gregorin naj bi bil šel za eno urico zastopat v mestni svet koristi svojih volilcev. Sicer pa naj si g. dr. Gregorin predoči, da je on, kar se zgradbe poslopij tiče, skozi in skozi lajik, in bi torej ne smel imeti prve besede pri tem, drugače utegne doživeti naš „Nar. dom" usodo ljubljanskega „Narodnega doma". Gospod Svetko, Vi ste tudi našega mnenja — kaj?
Tako stališče bomo zavzemali tudi v prihodnje in če se še tako skušajo ovreči vse naše trditve. Govorimo pravočasno, da se ne bode pozneje kdo repenčil, češ, zakaj ste molčali, ko je bilo čas govoriti.
Naši slovenski poslanci so se postavili na stališče, da hočejo s kamoro pohlevno postopati, češ, na ta način bodemo več dosegli kot z razsajanjem. Mi pa pravimo, da je to jako revna in plitva taktika. Okoli-čanski poslanci ne bodo dosegli ničesar, če ne kriče. Proti okolici vlada kakor neka zarota. Koliko let se že peha svetov. Dollenz za pokritje rojanskega potoka, za razne vodnjake, za popravo cest v okolici in za preinembo sedanjega korza „Covso", v „Corso Francesco Giuseppe", a mestni svetovalci se takim predlogom le rogajo. Napravili so pač nekaj svetiljk na Greti in v Rojanu, pa ne radi vaščanov, marveč ker hodi po teh potih mnogo meščanov.
Vsa okolica se grozno zanemarja, iz-vzemŠi Barkovlje in sedaj še Opčine. Te pa le radi tega ne, ker so glavna sprehajališča in letovišča meščanov.
Poslanci naj bi se ne pokazali med ljudstvom le za časa volitev, marveč tudi ob drugih prilikah in naj bi ljudstvo poučevali in nagovarjali, da izrazijo svoje želje potom peticij, kakor se to na Kranjskem vrši, katere bi morali potem poslanci v mestnem svetu podpirati. Če se z lepa ne da doseči, naj se jim pa zobje pokažejo. Kamoro užene le korajžen nastop. To je pokazal neustrašeni nastop g. dr. Rvbara v lanski seji radi škofovega pogreba, kateri pogreb pa je bil sam na sebi le malenkostna zadeva! Kar je storil Rybar za mrtvega škofa, tega naj ne opušča za žive okoličane.
Če so torej naši poslanci tako neustrašeni, kakor se v „Slovenčevem" odgovoru slikajo, zakaj pa tega večkrat ne pokažejo? Zakaj se obširno ne navajajo njihovi vspehi? Da pri nas le korajža izda, nam to jasno kaže odločni nastop mestnega zastopa napram tržaškemu namestništvu. Le poglejte, kakšen strah ima namestuištvo pred magistratom, oziroma pred mestnim zastopom! Poslednji pometa z namestništvom kakor častniki z rekruti.
Vedno bolj se uvideva, kaj je bil naš nepozabni g. vitez Nabergoj. Kadar se je šlo za važno stvar, se gotovo ni odtegnil nobeni seji in Če se je se tako slabega čutil, je prišel k seji ter povzdignil neustrašeno svoj glas, četudi ni imel nikake zaslombe, dočim večina sedanjih slovenskih zastopnikov ali ne pride ali pa molče kot grobovi. Gospod vitez Nabergoj je skliceval shode ob raznih prilikah in ljudstvo vedno poučeval in skušal drugim pomagati, četudi večkrat v lastno škodo. A sedaj ? Sedaj igra večinoma le interes glavno vlogo in če se ta špekulacija ponesreči, se pa d& narodu slovo ter se v tržaškem dialektu na tiho zašepeta: Chi che ga la rogna, che se la grati? _
Za državno podporo Novemu mestu.
Poslanec Plantan je podal v seji državnega zbora dne 4. t. m. za dovolitev
državne podpore mestni občini novomeški naslednji predlog:
Kakor vsako mesto, ki leži v prometni sredini, je bila in je tudi mestna občina novomeška primorana, korakati z duhom časa, vsled česar pa se mestni občini nakladajo tako velikanska bremena, ki ne le presegajo znatno njeno finančno sposobnost, temuč sploh ne stoje v nika-kem razmerju z občino.
Do leta 1878 je imelo Novo mesto garnizijo, in sicer en bataljon lovcev. Ta garnizija pa se je mestu vzela, in sicer iz nezakrivljenega vzroka, ker ni imelo zdrave pitne vode in s tem se je položil temelj za vedno rastoče obubožanje tega mesta.
Novo mesto se je moralo vsled tega odločiti za izvanredne finančne žrtve, ako se je hotelo rešiti popolnega propada.
Imenovana mestna občina je imela pri zadnjem ljudskem štetju 21G8 prebivalcev, med njimi 450 davkoplačevalcev ter je sedež okrožnega sodišča, okrajnega glavarstva, okrajnega sodišča, glavne davkarije, c. kr višje gimnazije itd.
Da zadosti zahtevam časa, je morala doprinesti mestna občina novomeška v zadnjih letih naslednje financialne žrtve, in sicer javnemu blagostanju:
1. Povodom gradbe dolenjske železnice je morala prevzeti mestna občina leta 1892 delnic za 28.000 K.
2. Ko je primanjkalo v mestu pro štora za c. kr. poštni in brzojavni urad, morala je kupiti mestna občina leta 1893 nekdanje vojaško skladišče ter ga adaptirati za imenovane urade.
V večjih mestih da c. kr. poštni erar na lastne stroške zidati poštne urade, dočim morajo manjša mesta prevzeti v tej zadevi visoka bremena.
V tem slučaju je znašala samo kupna cena 30000 K, adapcijski stroški pa 18000 K.
3. Leta 1896 se je moralo za c. kr finančne oblasti k obstoječemu poslopju prizidati, za kar je potrošila mestna občina 48.000 K.
4. Ko se je leta 1894 ustanovila mestna hranilnica, si je morala mestna občina priskrbeti in položiti 20 000 K kavcije.
5. Povodom reguliranja državne ceste je bila občina primorana, da se ni mesta prezrlo, za zgradbo železnega mostu čez Krko votirati 34000 K.
6. V zadnjem času se je pojavilo v mestu vidno primanjkovanje primernih uradniških stanovanj, in da se temu od-pomore, morala se je mestna občina odločiti, da zgradi posebno hišo za uradniška stanovanja, za kar je morala izdati 90.000 K.
7. Nadalje je naraslo mestni občini vsled naprave absolutno potrebnega vodovoda, ki je sedaj v delu, 100.000 K stroškov.
8. Za stavbo dekliške šole potrebuje se nujno 00.000 K, za kanalizacijo 80000 K, za zgradbo klavnice 20.000 K in kot prispevek za napravo novega gimnazijskega poslopja okoli 20 000 K, tedaj skupno 578.000 K.
Umevno je, da mala mestna občina ne more pokriti te svote s tekočimi dohodki, ter se je v ta namen zadolžila za 360000 K, kateri dolg se mora imenovati neizmerno velik, ker šteje mestna občina samo 2168 prebivalcev ter ne razpolaga z nikakimi posebnimi dohodki.
Vkljub temu pa je spraviti skupaj ostalih 218.000 K.
Na zvišanje doklad pri veliki revščini prebivalstva ni misliti, zakaj že danes znašajo pri dolgu 360000 K doklade 40 odstotkov na direktne davke in davkoplačevalci prenašajo te doklade le z največjim naporom.
Iz teh dejstev je popolnoma razvidno, da mestna občina novomeška ne more iti na napravo pod 8, 9, 10 in 11 navedenih zadev, ako ne bo ponudila k temu država svoje roke, kar je iz javnih ozirov pač tudi dolžna storiti.
Vsled tega se stavi predlog:
Visoka zbornica naj sklene:
»Visoka c. kr. vlada se poživlja, da dovoli mestni občini Novo mesto za asa nacijske namene, in za ureditev naprav občnega blagorja državno podporo 200.000 kron, ki jih je razdeliti na tri letne obroke. Prvi obrok naj se postavi v proračun za leto 1903.«
V formalnem oziru predlagajo podpisani: Ta predlog naj se brez prvega branja po § 31. opravilnega reda izroči budgetnemu odseku.
V IJub&Jaul, 14 junija Državni zbor.
Med interpelacijami in predlogami, ki so se stavile pred včerajšnjo sejo, je bila zopet interpelacija poslanca Klofača zaradi znanega govora nemškega cesarja. Interpelant vpraša ministrskega predsednika, ali hoče reagirati na smelo cesarjevo govorico v Marienburgu ter javno proglasiti, da so naletele provokatorične cesarjeve besede v naši državi na odločen odpor. — Na dnevnem redu je bilo poročilo davčnega odseka zaradi odpisa zem Ijiščnih davkov. Glavni govornik pro je bil Dotz, contra pa Konig. Načrt se je sprejel s spremembami posl. Hagenhoferja v drugem in tretjem branju. Potem se je razpravljalo o poročilu glede uredbe delavskega razmerja pri železničnih zgradbah. K predmetu s t govorili Eldersch, Fresl, Ofner, minister "VVitlek in Stojan. Zakon se sprejme v drugem in tretjem branju. Ravno tako se sprejme nujni predlog Eisenkolbov, naj se predloži zakonski načrt za znižanje hišnega davka. Iz parlamenta.
Vzlic temu, da se je te dni tako govorilo o češki in vsenemški obstrukciji, vrši parlament svojo nalogo ter se sprejemajo novi zakoni z primerno naglico. Vladna predloga glede povišanja pokojnine drž. civilnih uradnikov in vdov — sirote se ne omenjajo ! — se je sprejela, kar je najvažnejše. Nujne predloge poslanci večinoma zopet umikajo, tako da se more, dasi z malimi ovirami, vršiti dnevni red. Vladna spretna pogajanja s Čehi so imela vspeh, Čehi so odnehali ter proti raznim vladnim zagotovilom sprejeli vladne predloge. Minister Rezek menda sedaj svojo demisijo zopet umakne. Glede zemljišč-nega davka so dobili Čehi ugoden popust ter so se jim obljubile še druge koncesije. Vsenemci so za to zasedanje onemogočili, da bi se dovolila subvencija podunavski pa-robrodni družbi, kjer se vrše nekaznovane defravdacijc, kjer imajo razni višji uradniki G000—28000 K plače ter se izplačujejo sijajne pokojnine; družbi, ki podkupuje razne liste, se državna subvencija vsaj sedaj ne dovoli, a židovskemu vplivu se posreči gotovo, da jo dobi pozneje. Korupcija sega pač tudi v drž. zbor!
Poljsko vprašanje o pruski gospodski zbornici.
Pruska gospodska zbornica se je bavila te dni z vladno predlogo, ki zahteva 260 milijonov za germanizovanje poljskih okrajev Prusije. Posl. pl. Koscielski je pri-merjal Poljake z ranjenim in z bulami pokritim bolnikom, kateremu se pa podtika, da vihti plamenice in meče bombe. Tak bolnik hoče le mir, na napade ne misli več. Izjavil pa je Koscielski, da Poljaki vzlic vsemu ostanejo zvesti svojemu narodu in jeziku ter da vzlic hujskanju ne zapuste postavne poti. Kancelar grof Biilo\v je govoril dvakrat proti Poljakom, češ da so dosegli vso omiko le od Nemcev, da pa vendar Nemce polonizujejo ter vse, kar je nemško, hojkotujejo. Poljaki hočejo zopet samostojno poljsko državo, ali svojega poljskega namestnika ter poljskega ministra. To je velikanski greh, zato treba poljske okraje napolniti z nemškimi uradniki, obrtniki, delavci in — penzioniranci, da po-nemčijo Poljake. Nakupijo se veliko kosi zemljišč ter naselijo z nemškim življem. Predloga se je dodelila odseku 15 članov, ki so jo seveda odobrili in jo sprejme tudi gospodska zbornica. Zadnje mesece delajo Poljaki Nemcem velike skrbi, kar kaže, da njih germanizacija ne napreduje nego celo nazadnje. Poljaki se ne dajo poncrnčiti, pač pa se izgubi mnogo Nemcev med Poljake. Konec vojne v Južni Afriki. Iz Londona poročajo, da se v Južni Afriki vkratkem odpravi vojno stanje po vseh večjih mestih in trgih v središču bivših republik. Na skrajnjih mejah pa ostane vojno stanje še nekaj časa. Kar se tiče ujetnikov, se vrnejo oni, ki prisežejo angleškemu kralju zvestobo, v svoje domače kraje, druge pa odvedejo Angleži „drugam". Vlada hoče storiti vse, da se začne po vseh rudokopih delo ter da se kmetijstvo oživi. Zadnji rok, do katerega se morajo Buri vdati, je 10. juli. Po tem dnevu se bode postopalo proti uporuežem z vso strogostjo zakona. Namesto Kitchenerja stopi general Littlcton.
Najnovejše politične vesti.
Za znižanje hišnega davka. Včeraj je prišla k ministrskemu predsedniku deputacija 40 društev hišnih posestnikov iz vseh delov Avstrije posredovat za znižanje hišnega davka. Finančni minister je izjavil, da se vrše v tej zadevi že študije pri ministrstvu. Vlada hoče v jeseni prinesti tozadevno predlogo. — Upravno sodišče je razsodilo na pritožbo učitelja Katschinke na Dunaju, ker ga je mestni šolski svet nenadoma odstavil, da se sme provizorične učitelje vsak čas odstaviti. — Dvoletna vojaška služba. Ker se namerava zvišati število vojaških novincev, sklepa se z gotovostjo, da je to v zvezi z znižanjem službene dobe. — Nemška gosposka zbornica je sprejela poljsko predlogo, kakor jo je stavila poslanska zbornica, nespremenjeno. — Poroka nad-vojvodinje-nune. Govori se, da se bo naj vuj vod ina Marija Annunciata, ki je samostanska prednica na Hradčinu, poročila z bavarskim vojvodom Siegfriedom. — Maršal Fuad paša mrtev. V dosmrtno ječo obsojeni turški dostojan stvenik je nagloma umrl. Ali naravne smrti ? — Zaupnico francoski vladi je sklenila zbornica s 309 proti 117 glasom. — Vsenemški ljudski shod se vrši v Ilebu 13. julija, na katerem bo imel glavno besedo SchSnerer.
Za izselnike v Ameriko.
Vedno je še med našim ljudstvom na deželi razširjeno mnenje, da je Amerika tista obljubljena dežela, kjer se mleko in med cedi, kjer se človek lahko v par mesecih z dolarji obloži. V tem mnenju jih potrdi sedaj pa sedaj tudi pismo kakega bogatega izselnika, ki je imel red srečo, da si je prihranil par dolarjev, ne pove pa, da se je za iste ravno tako aH še bolj potil, kakor bi se mu trebalo v domovini.
Vse te razmere potem jako olajšujejo posle brezvestnim agentom, ki tržijo z evropskimi dušami kakor pri nas me-šetarji z govejo živino. Ni sicer naše mnenje, kratiti komu veselje za izselitev v Ameriko, ako je res uverjen, da ga čaka tam v tujini ugodnejše življenje. Vendar pa smo se odločili priobčiti spodejinje pismo ker se nam vidi jako podučljivo. Pisal nam je pismo somišljenik, ki se je pred časom kot sin ugledne in imovite rodb; ter sam izobražen, izselil v Ameriko. Pismo se glasi:
Pueblo (Colorado) v severni Ameriki, 23. maja 1902.
Pred svojim odpotovanjem v Ameriko naprosilo me je mnogo prijateljev, jim v kratkem glede tukajšnih razmer in zaslužka obširno pisati. Ker mi je pa to vsakemu posameznemu skoro nemogoče, dovolite mi, gospod urednik, nekoliko pro štora v Vašem cenjenem listu, da tem potom skupno na razna vprašanja odgo vorim. Prijatelje pa prosim, se s tem za dovoljiti. V slučaju resnega namena sem pa seveda in to vsaki čas rad na uslugo
Kar se tiče potovanja, hočem jo preiti, le toliko omenim, da ga ni vsto-pivšega na suho, ki ne bi globoko vzdih-nil: hvala Bogu, mučnega potovanja smo rešeni. Ali jako se prevariš, če misliš, da je s tem trpljenja konec. Ravno nasprotno! Tu se hitro vsakemu vsili vprašanje: Kam pa zdaj? Le isti je brez perečega vpra-Sanja, kateri se na svoje mesto z železnico pelje, ne da bi se v New Yorku vstavil. Vsi drugi so raznim zanjkam izpostavljeni in pomilovanja vreden je tisti, kdor brezskrbno po svetovnem mestu okoli tava, ali pa, ki se pusti od kakega, lepo obritega in čez vse čedno opravljenega Amerikanca zapeljati. Bil sem meseo dni v New Vorku, razmere so mi tedaj dobro znane. Bil sem tudi jaz — žalibog, nekoč preveč zaupljiv. Celo ob belem dnevu, niso napadi na posameznega nikakor redki Iz Evrope pobeglih kaznjencev je tukaj neštevilno, kateri so blaženi Ameriki velika nadloga. Še bolj se je bati slabo-glasnih žensk.
Evropejca sleči in amerikansko suk njo obleči, je prvo, kar vsakemu svetujem Drugo pa, nikomur ne zaupati; podaj SO naravnost h gosp. Franku Sakserju, New-York, Greenwich Street 109 (grinviČ strit). Imenovani je Slovenec, blag mož, kateri Ti ravno tako naprej pomore, kakor vsaki drugi, le da si pri njemu v popolni varnosti, kar se to od drugih ne more reci Kje je Greenwich Street, Ti vsaki reu»r rad pokaže, do hiše gospoda Sakserja je le slabih 5—10 minut.
Kaj pa glede zaslužka, boto vprašali I Da, to je glavno vprašanje, ali tudi Ame-
MT Dalje v prilogi« ~^PC
Priloga »Slovenskemu
Narodu" St 134, dnO 14. junija 19P2.
rikancu je vedno na jeziku: »It is noh ali gold, that glittors«. (Nam Slovencem znani pregovor: »Ni vse zlato, kar se sveti«.)
Pred nekaj leti zaslužili so navadni delavci širom Amerike še vedno 4—6 dol. na dan (1 d. = 5 kron avstr. veli.), med tem ko dandanes le 2 dol, da v mnogih krajih samo 1.35—1.70 dol. služijo; v redkih slučajih 2.50 dol. To je velikanski razloček. — Rokodelci so v tem oziru pač nekoliko na boljšem stališču, zaslužijo od 250—3.50 dol., ali ti imajo posebna društva, v katera plačujejo gotove zneske.
_ Isti časi, ko se je prišlo do bogastva,
so minoli, ne povrnejo se več. Izkušeni in previdni pač še vedno pride do blagostanja, posebno tam, kjer se počasi indijanske naselbine belokožcem prepuščajo, ali vse eno ne več v primeri minolega časa. Vstrajnost pri delu in srečo se mora imeti, potem se kaj doseže. Istotako, kakor si priden in varčen gospodar na Kranjskem do blagostanja pomore.
Za izobraženca, neveščega angleškega jezika in kateri ne misli za vsako delo, katero se mu nudi, prijeti, pa Amerika kratkomalo ni. Tu je neštevilno visoko izobraženih mož, vseh narodnostij in različnih slojev, kakor: doktorjev, nekdanjih državnih in privatnih uradnikov v Evropi, juristov in dr. V častnem številu so zastopani tudi ubegli častniki evropskih armad. Skoro slehernega naštetih slojev, če nima posebne sreče in če neče za kako trdo in umazano delo prijeti, zadene, da mora v kakem hotelu krožnike pomivati, pljuvalnike, sobe i. t. d. snažiti. Drugi se zopet čutijo srečno (?) kot brivski, mesarski in dr. pomočniki. Tretji postanejo hišni hlapci imovitih družin, vratarji po hotelih i. t. d.
Poznam v Brooklvnu Nemca, kateri je bil na Bavarskem doktor medicine, tu v Ameriki pa vozi meso naročnikom svojega delodajalca. Takih in enakih slučajev je neštevilno.
Sčasoma, kadar je človek angleškega jezika zmožen ter je v amerikanskih razmerah zadostno poučen ali pa, da mu že prej prijatelji do primernejšega dela pomagajo, prične seveda drugo življenje, katero mu bolje ugaja. Doktor je potem na svojem mestu, uradniki se poizgubijo po velikih trgovinah i- t. d. Ali mnogo jih ostane vedno pri delu, katerega so pričeli opravljati, dospevši v Ameriko in med temi je jako veliko častnikov. Da kak stotnik krožnike pomiva, ni nič kaj nenavadnega.
S tem pa, da se za vsako delo prime, bodisi tudi za »ulično metlo«, se tukaj nič na časti ne izgubi. Vsled tega postaneš vse eno lahko predsednik Zjedinjenih držav. V tem oziru je Amerika jako veliko pred Evropo. Tu se čisla vsako pošteno delo in če imaš denar, nihče te ne vpraša, kje in s kakim delom si ga pridobil.
Nikakor nimam namena komu, ki si sem želi, poguma jemati. Vsak je sam svoje sreče kovač, poskusi se tedaj vedno lahko. V tem slučaju seveda, kakor že navedeno, svetujem, vse evropske šege in navade doma pustiti in niti na pot ne jemati.
Jaz sem n. pr. že pod dobro streho, pri enakem delu, kakor v Evropi, ali vse eno moram odkritosrčno pripoznati, da se ne bi nikdar v Ameriko odpeljal, da nisem bil v to nekako primoran.
Evropska domišljavost, da izobraženec 3, 4, 5 in tudi več dol. na dan služi, je le slab dovtip brezvestnega izselniškega agenta. Takim in enakim pravljicam ne verujte, sicer se močno opečete. Drugače je seveda, če znaš več jezikov in v prvi vrsti angleško.
Delavec sicer res še vedno več kakor v Evropi zasluži, ali pomisliti se mora, da ga stane vožnja n. pr. iz Kranjskega do New Torka 100—120 gld. Potem, če hoče do Pueblo potovati, drugih 110 gld., kje je pa hrana? Veliko jih potuje še dalje, tako, da ga stane skupna vožnja do blizu 600 kron avstr. velj. Prej ko prihrani nazaj to svoto, mora žo jako trdo delati — trdo — sicer se sploh iz službe odpusti. Delavcev so v Ameriki ne manjka, za enega — sto.
Eden k drugemu se jih sleherni dan do 3000 izseljencev in tudi več izkrca (posebno ob tem časuj. 1. maja, tedaj v enem dnevu, dospelo jih je v New-York samo — 13.000 izseljencev. Za tekočo leto jih je samo iz Norveškega se 30.000, iz Rumunskega 10000 za izselitev oglašenih. Kje so pa izseljenci drugih držav? Delavcev tedaj na izbiro. Kjer 50.000 starih stavka, je takoj makari 100.000 novih tukaj.
Vprašam Vas, je li kaj čudnega, če povdarjam, da mora priti kmalu do kake velikanske krize, poloma. To je skoro neizogibno, saj je bilo nekaj enakega že leta 1893., seveda v manjšem obsegu.
Službo je vedno težje dobiti, to velja tudi za rokodelce in tehnične izobražence. Tako čaka moj sopotovalec, neki Mendizza, znan kot delovodja v arzenalih v Reki, Poli in Trstu, še vedno sebi primerne službe. Kakor mi ravnokar iz New-Jorka poroča, služi si sedaj nekaj dni svoj vsakdanji kruh kot kovaški pomočnik. Služi le dol. 1 75 na dan, gola istina. Z znanjem angleškega jezika bode mu mogoče, si do boljšega kruha pomagati.
Istina je seveda, da se v Avstriji a 1 gld. nič ne opravi (že za vstopnino h kaki lepi slavnosti ali veselici se 2 gld. potrosi), med tem ko tukaj 1 dol. že jako veliko zaleže. Če primerjamo 1 gld. 1 dol, tedaj je tukaj skoro polovico cenejše, kakor v Avstriji. Povsod seveda tudi ne, v Pueblo n. pr. je jako drago, medtem ko je v Ne\v Jorku vsaj Vi cenejie.
Kakor ie navedeno, je iz Evrope došlih vedno več. Izseljenci pa koristijo s tem takorekoč samo, ali vsaj v prvi vrsti, kapitalistom, ki ljudstvo izkoriščajo, kajti kolikor več došlih, toliko več delavcev brez dela. Povod temu je da se zaslužek vedno bolj krči. Kar je popolnoma naravno, če prevdatimo, da so novo došleci (mnogo njih brez novčiča v žepu) prisiljeni, za vsako plačo, bodisi še tako neznatna, delati. V tem je Lah na prvem mestu, ali vkljub temu je Amerika le za njega — ista blažena dežela. V lačni Italiji brez zaslužka, služi tukaj od dol. 135 do dol. 2, rokodelci tudi veliko več, kajti vsi seveda niso enaki.
Medtem pa, ko si »kranjski Janezu i. dr. 3 krat na dan meso privošči (po amerikansko), se hrani Lah, kakor v stari domovini, s polento, sirom k t. d. Ni čuda tedaj, da si ta tako novce prihrani, katere redno svojcem pošilja. Zato so tudi Lahi od Amerikancev najbolj zavrženi narod.
To, dragi rojaki in prijatelji v stari domovini, sem Vam hotel povedati. Vsak naj prevdari dobro, pred ko se za ta življenja važni korak odloči. Nikakor ne misliti, da dolarje predsednik Zj. držav na krožniku okoli nosi in med novo pečene Amerikance deli; ali pa, da se zlato po tleh pobira. Časi so prešli, ko se je prišlo brez truda do bogastva.
Istina je, da je po Ameriki jako veliko Slovencev — bogatincev, kakršnih je primeroma malo v stari domovini, ali ti so že več let tukaj in jim malo več do popolnega Amerikanca manjka. Z denarjem v to deželo priti in tukaj kako trgovino pričeti, to je ail right. Brez denarja se pa ne opravi veliko, vsaj toliko časa ne, dokler se ne zna pravilno angleško.
Kdor hoče še kake posebnosti zvedeti, naj se obrne ustmeno ali pismeno v Št. Peter ali pa na slavno uredništvo tega lista, kjer izve lahko moj naslov.
Bratski pozdrav vsim rojakom - prija teljem i. dr. v stari domovini.
Frank Medica.
Izpred sodišča.
Gospod deželnosodni nadsvetnik Fon je predsedoval včeraj sledečim obravnavam deželnega sodišča:
1. Ukraden samokres. Posestnika sin France Ulčar na Toplicah je ukradel g. Binterju revolver. Na poti od Kamnika v Črno ga je Binter menda izgubil, ali pa pri kaki drugi priliki. Ulčar je šel potem z revolverjem povodne ptice streljat. A ker ni znal ravnati z njim, se tudi sprožil ni. Otroci so začeli govoriti, da ima samokres. Ko je orožnik prišel, je Ulčar najprve tajil. Potem pa je pri-poznal, da ga je vzel. Dejal je, da ga je vrgel v vodo. Sedel bode dva meseca v težki ječi in se vsak teden postil. Poleg tega bode Binterju plačal 14 K odškodnine.
2. Pri vasovanju. Obtožena sta 1. 1878 rojeni posestnikov sin Matija Zalo kar in 1. 1880 rojeni posestnikov sin Janez Starin, obadva na Dobu doma. 19. sušca sta prijatelja pila cel dan. Proti večeru je začutil Zalokar — ljubezni muke in težave. Šel je k svoji ljubici Nežici Hribar na Krtino, da bi ga »potroštala«. Ker sta bila že cel dan skupaj in ker je vedno bolje, če sta dva kakor pa eden, je šel i Starin z njim. Med tem, ko je Zalokar svoji Nežici grulil sladke besede, je ležal Starin v travi in sanjal . . . Nakrat prileti nekaj po zraku — bumps — in še nekaj in še nekaj. Bili so kamni, koje so domači fantini metali na tuje goste. Janez Breceljnik je imel kamenja kar v predpasniku, poleg sebe pa lep količek. Pomagalo mu pa ni nič. Razjarjeni ljubimec, kojega je vzdramilo lučanje tako neprijetno iz objema svoje punice, je skočil s tovarišem za Breceljnikom. Dobila sta ga in nalomila tako neusmiljeno, da se je onesvestil in ležal par ur v omedlevici. Par tednov je bil zato bolan. Zalokar in Starin pa sta se imela včeraj zagovarjati. Prvi, ki je že večkrat predkaznovan, je pričel: »To, gospodi, je bilo glih tako, kakor da bi bil v leseni bajti, ki bi jo drugi zažgali . . . pri oknu bi moral ven.« Po njegovi pameti ga je ta primer očistil popolnoma. Po pameti sodnega dvora pa ne, kajti dobil je 10 mesecev ječe, njegov tovariš pa 4 mesece.
3. Pobič. Mlad pobič je stopil pred sodni dvor, objokan in zanikern. Bil je to mesarski učenec Martin Škrjanec iz Spodnjih Gorij. V času do Božiča minulega leta je nakradel ta pobič svojemu gospodarju, mesarju Ivanu Zrimcu, denarja za 16 K 20 vin. Škrjanec prizna pa le 10 K. Ker so pa več denarja pri njem našli, je odgovoril na vprašanje, da je dobil toliko napitnine in da je našel po nekem fantovskem pretepu na bojevišču 2 gld. Ko je imel dovolj denarja, se je seveda bahal z njim. Neki prijatelj pa je Sel in tatu —
ukradel 2 K. Škrjanec je tekel k svojemu gospodarju in mu to povedal. Tako so ga dobili. .. Sedel bode 6 tednov v težki ječi in se postil vsakih 14 dni.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14. junija.
— Volitev deželnega poslanca v trgovski in obrtniški zbornici.
Pri sinočnji dopolnilni volitvi enega deželnega poslanca na mesto umrlega zborničnega predsednika g. Jos. Kušarja izvoljen je bil deželnim poslancem predsednik odvetniške zbornice g. dr. Danilo M a jaron. Oddanih je bilo 22 glasovnic. G. dr. Danilo Majaron dobil je 19 glasov, Fran Kollmann 2 glasa, ena glasovnica je bila prazna. Kot vladni komisar bil je pri volitvi navzoč gosp. dvorni svetnik dr. pl. Rili in g.
— Klerikalci zopet pogoreli. Kakor znano, vložili so ljubljanski klerikalci proti volitvi v trgovinsko in obrtno zbornico priziv. Mesto, da bi bili zadovoljni, da je vsaj jeden njih gardistov prav po nesreči v zbornico prišel, jim je pa še greben zrastel in stegujejo svoje grabežljive roke po večini v zbornici. Ker ni imel njih priziv prav nobene pravne podlage, ga je odbilo ministrstvo, in gospodje Andrej Rovšek, cerkveni po-dobar in sodrugi — v prvi vrsti pa njih izborni »kronjurist«, so zopet za eno blamažo bogatejši.
— „Slovenec" piše o umakneni dr. Šusteršičevi tožbi: In vendar je dr. Šu steršič ravno v slučaju »Domovine« pokazal, da mu je resna volja, delati na vtr-ditev novega kluba, v katerem so štajerski poslanci. Bil je čin taktnosti in politične razsodnosti, da dr. Šusteršič umika tožbo v trenutku, ko dela za zjedinjenje vseh onih elementov, s katerimi je mogoče pozitivno delo. — Iz tega bi se dalo soditi, da je novi klub sad dr. Šusteršičevega dela, in da je njegova umazana roka Iv-čeviča, Ploja in druge spravila med politične klijente dr. Žlindre. Nam prav! Vendar pa menimo, da tiči vzrok najnovejše taktnosti in politične razsodnosti dr. Šu-steršiča v okolščini, da se je v celjski predpreiskavi dokazalo, da je ta najnovejši pobratim Spinčičev pod častno besedo lagal, in z žlindro v resnici sleparil. Kaj je dr. Šusteršič z »Domovino« izkuhal, o tem do včerajšnjega dne nismo vedeli ničesar! G. Begu se je dostavil sklep posvetovalne zbornice; tam se je čitalo, daje tožitelj tožbo brezpogojno umaknil. O tem, da mu je »Domovina« obvezala z neznatno notico zažlindrano roko, o tem pa v omenjenem sklepu ni bilo ničesar čitati! Sicer pa ostane resnica, da se je dr. Šusteršič zbal porotnikov, in da je njegova čast otla v sredi, in da je tudi okoli kraja nič ni. Tem večja pa je čast poslancev, ki sede v klubu pod takim načelnikom!
— Polom katoliške gospodarske organizacije v Poljanah nad Skofjo Loko. V ti vasi, kjer je dr. Iv. Tavčar doma, ustanovila je klerikalna stranka celo pest gospodarskih svojih zavodov. Ustanovili so konsumno društvo, ustanovili so mlekarno, in predvsem hranilnico in posojilnico. Nekaj časa se je vse to napihovalo, vzdigovalo, ali sedaj je vse skupaj sedlo in nastala je revščina, nad kojo bi se človek najraje zjokal. Dr. Šusteršič ima na vesti to Poljansko gospodarsko organizacijo, pa on je na dobrem, on ne bo ničesar izgubil! Izguba, in sicer prav občutna izguba zadene tiste, ki so k njemu po dobre svete romali ter od same sreče niso vedeli, kaj početi, če jim je ta škofijski bog dajal migljaje, kako naj se gospodarsko organi-zujejo. Da so Poljanci znosili svoje tisočake v Soro, bili bi ravno tam, kot so danes, ko so svoje tisočake znosili v dr. Šusteršičevo organizacijo! Konsumno društvo, — Šusteršič je imenuje kmetijsko zadrugo, Poljanci pa mu pravijo dandanes kmetijska »zadrega« — umira, in priman-kljaja je več nego desettisoč goldinarjev; mlekarna počiva že več nego pol leta in drago plačane stroje razjeda rja; v hranilnici pa je tudi zmanjkalo nekaj tisočakov, in sedaj si odborniki jeden drugemu »goljufijo« in »sleparijo« očitajo. Prava dr. Šusteršičeva senca je bil posestnik France Grošelj. Njegovo geslo je bilo: Konsum moramo imeti, ie dr. Tavčarju na kljub!
Dobro! Te dni pa so orožniki priti-rali v škofjeloški zapor Franceta Grošlja, ker ga sodišče dolži, da je pri Poljanski hranilnici pone-veril nekaj tisočakov! Tako je prišla sramota nad sicer pošteno in ugledno hišo! In mesto dobička prišla sta izguba in ječa. Dr. Šusteršič pa Še vedno kvasi o zdravi gospodarski organizaciji, in v ministrstvih laže, da je izrasla iz naroda samega! Vedno bolj se kaže, da je stališče, kojo zastopa narodno napredna stranka, pravo, in za narod jedino koristno. Gospodarska organizacija je sama na sebi koristna, a položiti se ima v prave roke, ne pa v roke našega nevednega kmeta. Izgled! Na Trati pri Poljanah ustanovila je poljanska »zadrega« svojo filijalko. V ti filijalki je bil denarničar svak gospoda dr. Kreka. Torej človek, ki bi moral, ako je vse isto resnica, o čemer dr. Krek tako rad čenčari, o gospodarski organizaciji vsaj nekaj umeti. Bil je denarničar, a že pri prvem računu se mu je pod roko stopilo 600 kron, kojih sedaj nikjerdobiti ni! Tako je prišlo, ker ravno drugače priti ni moglo! Ce daš otroku v roke nabito puško, je nesreča neizogibljiva! Tudi o Poljanski gospodarski organizaciji hočemo svoj čas še pisati. Za danes samo želimo, da bi se katastrofa končala zgolj z izgubo in ne tudi z ječo. Z dr. Šusteršičem nimamo ni-kakega usmiljenja, pač pa z njegovimi žrtvami!
— Zofka Kvedrova spisala je obraz iz življenja in priobčila ga je v zadnjem »Ljubljanskem Zvonu«. Ta spis naše pisateljice je nekaj posebnega ter vzbuja splošno pozornost. Kdor ga še ni čital, naj ga čita takoj! In z nami bo občutil radost nad tem, kar je čital. Vse je sicer silno priprosto, a vse je naravno, čisto iz življenja vzeto. Kar se pripoveduje, se je že dostikrat dogodilo; če Be pa ni dogodilo, bi se lahko dogodilo, in sicer vsaki dan! Mi čestitamo pisateljici ter želimo, da bi na stezi, na kojo je krenila z zadnjim svojim spisom, vstrajala. V celem spisu ni ničesar pohujšljivega, izrečeno je v njem nekaj resnic, ki so pohuj šljive samo tistemu, kojemu te resnice v meso sežejo. Čo bi torej pisateljica jednak spis doposlala »Slovenski Matici«, bi randalirali ljubljanski odborniki-duhov-niki. In »Matica« bi spisa pod sedanjim odborom ne hotela sprejeti v svoje knjige. To je tisti duh, ki se bode moral izgnati iz »Slov. Matice«, ker to vendar ne gre, da bi »Matični« odbor pri vsakem spisa, kojega naj objavi, najprej strahopetno presojal, ne bode li morda užaljen kak frančiškan ali pa kak bradati kapucin ! Ne čudimo se, da se je v govoru stoječega spisa polastil kritik našega »Slovenca«. Posvetil mu je kar celi podlistek. Kritik pa je seve kak mlekozobi lemenatarček, ki nosi svoje možgane v svojem sedalu, kakor bi se izrazil solkanski Dermastia. Zofko Kvedrovo je ta modrijanček raztrgal, in vidi se mu na njenem spisu vse dolgočasno; niso mu pa dolgočasne peto-šolske knjige o veronauku! Vsak ima svoj okusek! Nekdaj so postavili svinjskega pastirčka iz ogrske puste pred dunajsko cerkev sv. Štefana. Možiček je nekaj časa zamišljeno opazoval gotično stavbo, potem pa ponosno spregovoril: Moj svinjak sredi puste mi bolj dopade! Tega svinjskega pastirčka smo se spominjali, ko smo čitali »Slovenčevo« kritiko o spisu »Doma«, pri-občenem ravnokar v »Ljubljanskem Zvonu«!
— Za male obrtnike. Justično ministrstvo je naznanilo tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, daje vsled njenih in pritožb drugih zbornic prepovedalo krojaška, črevljarska, urarska itd. dela v kaznilnicah za zunajne stranke.
— Dober dovtip. Naš sobotni podlistkar je v številki 122. porabil tudi »Slovenčevo« poročilo, da je zgorelo žup-nišče v Rečici, a rešili so le štiri govede. Vprašal je, kje je bil župnik Dekorti s svojo kuharico ter sklepal, da ga oni večer ni bilo v župnišču v Rečici. In župnik Dekorti iz Ljubna je res podpisal pri »Obrambnem društvu« v Ljubljani skovani popravek, kjer pravi: Ni res, da sem bil jaz na dan požara v Rečici v Savinjski dolini v omenjenem župnišču, res pa je, da sem bil na svoji fari v Ljubnem« Toda, dobrodušni naš prijatelj, saj to tudi naš podlistkar trdi, da Vas usodno noč ni bilo v župnišču v Rečici, ko je vendar
»Slovenec« poročal, da so rešili iz ognja le štiri govede. Razume se, da se je le ime župnika Ulčnika zamenjalo z Dekor-tijevim.
— Okr. učiteljska konferenca
nemških šol v mestnem okraju Ljubljana bo dne 3. julija t. 1. ob 8. zjutraj na višji realki.
— Odhod vojaštva iz Ljubljane« Tukajšnji bataljon 17. polka odrine 1. julija k vajam v Postojno ter se vrne v Ljubljano 19. julija. 27. polk pa odrine v Postojno 17. julija ter se vrne v Ljubljano šele 9. septembra. Razun tega se vršijo letos manevri večjih oddelkov 3. voja v okolicah Postojne, Rakeka, Cirk-nice, Begunj itd.
— Načrti za novo stavbo mestne hranilnice ostanejo še nekaj dni razstavljeni v dvorani »Mestnega doma«. Vredni so, da si jih ta ali oni še ogleda. Kakor kaže, bo »puklasti« Schu peuzev zid v Prešernovih ulicah z ostalim zidovjem vred kmalu izginil, za kar je seveda že skrajni čas!
— Stavba idrijske realke še precej ugodno napreduje, pa do zime lio vender le pod streho in ometana.
— S Krškega polja. Za časa, ko so razpisane državno ali deželnozborske volitve, vsiljuje se nam kandidate vsakojake „fele". Vsak teh kandidatov gostobesedno obljubuje in zatrjuje, kako se bode potrudil delovati v korist in blagor kmetov, ako bode izvoljen. Gospod Vilko Pfeifer je vsakokrat posebno povdarjal, da bode on večkrat svoje volilce obiskal, jim o svojem delovanju poročal na nalašč v to prirejenih shodih in vestno zabeleževal želje kmetov in na pristojnem mestu deloval v izvršitev istih. Sedaj, ko je od Bele cerkve pa do Brežic vse polje preplavljeno, sedaj ko kmet žalostno zdihuje, ker mu je voda vničila vse pridelke: Vilko vsaj sedaj se zgeni! Zgeni se, Ti Dularče, in vprašaj večino svojih volicev, kaj želijo, lu ti poslanec petokurjecev, prijatelj in rešitelj kmeta, Ti „šiba božja" (s katero kostanj eviški gospod kaplan Janez tepe nepokorne mu volilce), reši nas te umazane vode. Rešite nas vsi tisti, kateri ste nam obljubo-vali, sicer si bodemo mislili, da Vam je ta blatna voda ljuba. Gospoda poslanca dolenjskih mest in trgov vspešno delujeta za svoje volilce. Eden napravlja vodovod, drugi pa na Dunaju „pumpa". Skupno projektirata gimnazijsko poslopje in delata nato, da se iz malega starega mesta naredi veliko Novo mesto. Nismo kmetom Novomeščanom nevoščljivi, pač pa se nam oči odpirajo, ko vidimo, kako ene stranke poslanci delujejo v prid svojim volilcem, a druga, takozvana edinozvelieavna stranka nas pa farba.
— Na naslov cestnega erarja. Vipavci ponašali smo se doslej s polnim pravom z vzorno vzdrževanimi našimi državnimi in drugimi cestami, in zavidni naši primorski sosedje zaribali so pri vsaki priliki v tem pogledu nad vse zanikrni svoji lokalni vladi naše lepe ceste pod nos. Opaža se pa v zadnjem času, da se je tudi naša politična oblast na Primorskem okužila ter da si prav vestno prizadeva, odbiti ost primorskim pritožbam. Kolegijalnost je pač lepa stvar, ali mi menimo, da bi bilo bolj zdravo, da je primorska vlada posnela našo, ne pa narobe. Znana rebrniška cesta je namreč letos v takem škandaloznem stanju, kakor menda nobena cesta na Kranjskem, čeprav je to državna cesta. Pričelo se je baje šte-diti, a nasledek ni izostal; cesta je čisto gola in danes vozimo po golem in izpranem debelem kamenji, ki iz tal štrli, kakor da je to kaka kmetska gozdna pot. Pričakujemo, da bo cestni erar kmalu popravil, kar je zagrešil, ker bi ga sicer morali kar najtopleje našim poslancem priporočiti.
— Slovenska ljudska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu, ki jo zdržuje Ciril Metodova družba, je zaprosila za pravico javnosti. Naučno ministr- I fctvo pa je prošnjo odbilo. Zelo smo radovedni na vzroke.
— Umrl je v Celju dne 9. t. m. J c. kr. sodni oficijal Alfonz Maver. Bil je J tsvoj čas oficir, potem pa prišel v civilno j službo. Po svojem mišljenju je bil strog Nemec Napravil je oporoko, v kateri želi, j da se ga pokoplje brez duhovskega sprem- J stva in cerkvenih obredov.
— V gnojnici utonil jo v Cir- j kovcih pri Ptuju dveletni sinček posest- J nika Fr. Medveda.
— Umetnost. V realki razstavila je tvrdka Bambergova večjo skupino   slik I
slikarja g. Mihaela Ruppeja. Kdor je videl svoječasno razstavo Ruppejevo v „Tonhalle", ta že pozna večji del teh umotvorov. Slike so večinoma akvareli in se odlikujejo po raz-merno prav lepi tehniki in sigurnosti slikanja, kar se pa o onih, ki so slikane na olju ne more reči. Kar se tiče drugih kakovosti, je težko kaj posebnega povedati. Dasi je oči-vidna velika marljivost Ruppejeva pri delu, dasi povsodi vporablja mnogo barv, je vendar splošen ntm sivkasto mrtev, z medlo perspektivo in s pomanjkanjem zračne plasti. Včasih se poskuša slikar v izražanju sinjih planin, a planinam manjka tiste zračne sve-žosti, kakor se n. pr. posreči Comptonu, čegar par slik se nahaja v arhivu Rudoltina. G. Kuppe skuša nadalje na nekterih podobah resiti problem migljajoče ali pršeče se vode. To so najneugodnejše slike cele kolekcije. Kajti voda je povsodi suha, manjka ji tiste gotove mokre nestanovitnosti, barva je pre-konpaktua. V celem se lahko reče, da so Rnppejeve slike prav prikupne za širšo publiko, ter dobre, dolgočasne ilustracije h kakemu popotnemu almanahu ali pa za razglednice — in v poslednji namen je tvrdka Bambergova tudi z vspehom vporablja: dotične razglednice so najlepše, kar jih imamo o vojvodini Kranjski.
— Agitatorja »Los von Rom", znanega poštnega uradnika Pogatschnigga zasleduje baje kaj pridno deželna vlada kranjska, — tržaško namestnišvo, kjer prireja v ta namen shode, se pa ne gane.
— Tujci v Ljubljani. V našem mestu se je stalno naselil s svojo rodbino g. dr. Vinko Šerel, ruski državni svetnik, umirovljen vseučiliščni profesor.
— O letošnji košnji se čujejo v ljubljanskem okrožju in iz okolice neugodne vesti. Vsled majeve slane, vedne moče in črva ne obeta mrva kaj prida pridelka. Po nekod je bo celo primanjkovalo, zato bo cena še precej visoka.
— Stavbna kronika. Vreme po Medardu ni dosti vredno, pred Medardom je bilo pa še manj! Vkljub Medardovim ploham in nalivom jja. so stavbna dela vendar nekoliko napredovala. Ob Sodnij-skih ulicah je hiša bratov Pogačnikov dograjena in pokrita, Čudnova dograjena do tretjega nadstropja, dr. Krisperjeva in Fr. Bahovčeva pa sta zunaj malodane docela ometani in osnaženi. Pretekli teden so pričeli graditi ob tej ulici temeljno zi-dovje za Al. Vodnikovo in F. Supančičevo novo hišo. Pri justiČni palači je ob iz* hodni strani položen kamenit tlak. Ob Bleivveisovi cesti je dal trgovec Al. Kor-sika pri svojem vrtu odstraniti železno ograjo in se je pričel ondi kopati temelj za njegovo novo dvonadstropno hišo. Hiša Ane Regalijeve ob Sv. Petra cesti je dograjena in pokrita. Hiše slov. delavskega stavbnega društva so večinoma dograjene in pokrite. V zadnjih dveh tednih so nekaj hiš osnažili in na novo pobarvali, namreč one št 47 in 51 ob Poljanski cesti, št. 12 na cesarja Jožefa trgu in št. 10 ob Poljanskem nasipu, kjer je postavljena tudi nova žičn;i ograja na kamnitej podstavi. Ob Elizabetnej cesti je pri vrtu otroške bolnice žična ograja postavljena, pri ostalem delu vrta v Streliških ulicah pa so v tiru sedaj tudi že zidarska dela, na kar se vrt tudi tu z enako ograjo olepša. Trnovska cerkev dobi tekom prihodnjega tedna nov velik portal in se kamnoseška dela ondi že izvršujejo. S tem bo olepšava te cerkve dovršena. — Delavcev je došlo ta dva tedna v Ljubljano okolu 150, večinoma zidarjev. Nezgoda ni bila v tem času nobena naznanjena.
— Novi deželni dvorec bo do
meseca avgusta toliko urejen, da se bodo mogli v tem času preseliti vanj vsi deželni uradi. Le dvorana bo vzela še nekaj tednov, predno bo docela dovršena in opravljena.
— Preselitev sodišč iz državnega pravdništva v novo poslopje se bo vršila začetkom meseca avgusta. Takrat bodo tudi tukajšnji kaz-nenci tja prepeljani. — Prostori v Cojzovi hiši se adaptirajo na to za privatna stanovanja.
— Uradni prostori tukajšnjega okrajnega glavarstva dobe, kakor čujemo, dostojnejše poslopje. Baje bodo nastanjeni to jesen v dozdajnem porotnem in k temu spadajočem inkvizicijskem poslopju. Čas bi v resnici že bil za tako nastanitev!
— Kdaj se prične letos kopališka sezona ? V normalnih poletjih smo se junija meseca že kopali tako v vojaški plavalnici, v Koleziji kakor pri Koširju, — letos pa smo mokri le od ploh in nalivov pod suknjo, v vodo si bo pa pri 10—16° R pač vsak premislil laziti!
— Mejnarodna panorama.
Danes je se Čas, ogledati si Švico — to serijo prištevamo k najizbornejšim doslej. Prihodnji teden pa pride na vrsto dežela, kjer »cvetejo citrone in žare oranže« — vabljivi del srednje Italije. Mesta Livorno, Siena, Pisa, Lucca, Pistoja, ponosne cerkve, rojstna hiša Galileia v Pisi, zlasti pa svetovno znani nagnjeni stolp v Pisi in toliko drugih slik in prizorov iz italijanskih krajev — koga bi to pač ne mikalo v panoramo? In ako so se Vam ta teden zdele v Švici hiše »srčkane«, bo se Vam prihodnji teden zdela srčkana lepa — Italija
— Poskusen samomor. Včeraj okoli pol 8. ure zvečer se je na hodniku pehotne vojašnice v Metelkovih ulicah poskusil usmrtiti korporal 27. pešpolka Marko Neff iz Algersdorfa pri Gradcu. Imel je prepovedan izhod, in je vzlic tej prepovedi šel iz vojašnice in prišel pijan domov. Na očitanje svojih tovarišev, da bi ne bil smel tega storiti, ker bode sedaj še strožje kaznovan, je dejal, da je vsejedno, se bode pa ustrelil. Šel je nato na hodnik, vzel službeno puško, jo brzo nabasal s patroni, se naslonil s prsi na cev in držaje z levo roko za cev, jo je z desno roko sprožil. Ker pa je bil Neff pijan, se je zaguncal in strel ni šel v prsi, nego v levo roko, s katero je držal pri koncu cev. Na dlani roke mu je odtrgalo meso. Ranjenca so prepeljali v vojaško bolnico.
— Nezgoda. Ivan Badalič, delavec pri električni cestni železnici, je danes zjutraj na Zaloški cesti z železno štango vzdigoval rels, ko je ravno pripeljal mimo električni voz. Bad&liČ ni mogel dovolj hitro odstraniti štango in voz je zadel v njo in vrgel Badaliča kakih pet korakov daleč na cesto. Pobil se je hudo na glavi. Prepeljali so ga takoj z električnim vozom v deželno bolnico.
— Pretep. Včeraj popoludne sta se na dvorišču »pri bavarskem dvoru« sprla in stepla hlapca Jakob Florjančič iz Jarš in Jožef Stražar iz Domžal. Prvi je slednjega ugriznil v prsi. Tepla pa bi se bila še dalje, da ni prišel na dvorišče policaj, ki je Florjančiča aretoval, ker le ni hotel mirovati. Na cesti je Florjančič policaju ušel, a ta ga je došel in ga s pomočjo dveh užitninskih paznikov in še jednega policaja uklenil. Florjančič jo skušal tudi policaja ugrizniti. Suval in brcal je okoli sebe, da so ga z velikim trudom odpeljali v zapor.
— Žile prerezal si je Josip Mo-rel iz Marjana pri Št. Petru. Udaril je s kozarcem po mizi in se mu je kozarec v roki razdrobil. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
— Žoge ukradene so bile na igrališču na Dunajski cesti. Vzetih je bilo sedem žog.
— V okno ustrelil. Včeraj ob pol 10. uri ponoči je neki ponočnjak na Marije Terezije cesti št. 26 ustrelil v okno na stanovanje mizarskega mojstra Antona Bizjaka.
— Pogreša se že pet dni krama-rica Marija Suhadobnik, stanujoča na Sv. Petra nasipu št. 19.
— Izgubljene reči. Na južnem kolodvoru je izgubil včeraj neki vojak rumeno usnjato torbico nekega višjega častnika s kartami in voznimi pismi. Najditelj naj odda torbico na policiji.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi danes ob 8. zvečer na vrtu gostilne »Novi svet« na Marije Terezije cesti koncert. Član i in otroci prosti. Nečlani 30 vin.
— Corrigendum. V četrtkovi notici »Strokovni tečaj za učitelje« je pri imenu g. Celestina Misa pomotoma nave-
j deno, da je učitelj, dočim mu pristoja na-! slov profesorja, ravno tako kakor gosp. Veselu.
* Najnovejše novice. Budim-I peška policija je pričela preiskavo radi ponarejanja menjic na ime i vdove nekega višjega vojaškega dostojan-| stvenika v znesku 260.000 K. — Oblak utrgal se je v Marmaros-Szi-| g e t - u. Reka Tisa je  narasla in popla-
vila več delov mesta in vsa polja v okolici. — 1,000.000 frankov vkra-d e 1 je v francoski banki v Parizu uradnik Villars. Policija ga dosedaj še ni zasledila. — Hud vihar je, kakor se poroča iz Londona, vrgel na obrežje tri ladje. 11 mož ladije »Atbara« je utonilo, ostali so se rešili. — Napadalec gene r a 1 a W a h 1 a v W i 1 n i je na smrt obsojen. — V španski koloniji Rio Muni je prišlo med ondotnimi prebivalci in španskimi četami do pretepa in je bilo več oseb ustreljenih. — Na krovu ladije »City of Perth« sta se pripetila zopet dva slučaja kuge. — Papež sprejel je včeraj češke romarje pod vodstvom kardinala Škrbenskega. — Na srbski meji pri Beli cerkvi je nastal včeraj boj med finančno stražo in tihotapci. Že dolgo se je iz Srbije in Rumu-nije vtihotapljal sladkor in bo preiskava jako razsežna — Ponarejalec denarja dr. VVendelstatter v Hildesheimu, je bil aretiran, ker j« izdal ponarejene bankovce po 20 mark. Na njegovem domu so našli vse priprave za ponarejanje. — Belgradsko meščanstvo je pri vČerajšnem g 1 a s o v a n j u odklonilo projekt mestne občine, izposoditi dva milijona frankov za regulacijske namene. — Dva japonska parnika sta trčila pri Korei. Jeden se je potopil in se je izmed potnikov in moštva le malo rešilo.
* „Maričon". Opera prvega kapelnika hrvatskega gledališča v Zagrebu, Srečko Albinija »Maričon«, ki je dosegla preteklo sezono v Zagrebu jako lep uspeh, izide v kratkem v klavirskem izvlečku s podstavljenimi besedami. Glavni motivi opere so vzeti iz hrvatskih in slovenskih narodnih pesni. »Maričon« se uprizori tudi na slovenskem odru.
* Dolgovi bivšega kralja Milana. Na Dunaju in v Parizu je napravil razkralj Milan baje 7 milijonov frankov dolga. Ko je Milan umrl, se je raznesla vest, da poplača te dolgove naš cesar. Sedaj pa se čuje, da povrne dolgove Milanove kralj Aleksander, ki si je prihranil še za časa maloletnosti 2 milijona, ki sta sedaj narastla na 6 milijonov. Tudi kraljica Draga je uprav vzorna gospodinja, ter ne pripušča, da bi si prisvajali različni dvorniki in sluge kraljevski denar, vse nadzoruje sama. Od svoje apanaže, ki znaša 30000 frankov, ne porabi baje niti vinarja.
' Vaški  roman.   V Starem Sta paru se je obesil mladenič Trivo Sunojev Milakov.   Zaljubil se je v ubogo deklico, s katero se je hotel   poročiti.   Stanši, bogati,   posestniki  pa   tega   niso dopustili. Zato se  je   udal   sin  pijančevanju, zanemarjal je svojo delo,  vsled   česar  so ga stariši vedno zmerjali. Pred par dnevi je Trivo Stanojev popival vso noč, a zjutraj se je obesil.
* Slonova osveta. V Forepang-hovem cirkusu je slon usmrtil 301etnega I. Blunta, ker je njegovi »soprogi« dal namesto trave »čik«. To je slonovo »mi-lostljivo« takG razjezilo, da ga je rilcem vrgla ob tla in na to ga je še slon z zobmi obdeloval, da mu je vse kosti polomil.
* Živela v treh stoletjih. V
Vajtanu na Ogrskem je umrla predkrat-kim udova Barabas, stara 105 iet. Rodila se je 1. 1797. in je živela tako v treh stoletjih. Starko je ljubila vsa vas, na večer so se zbrali vaški otroci okrog nje, da jim je pripovedovala pravljice in povesti iz starih časov , kar je baje jako rada storila.
* Frederic Humbert — pesnik. Iz Pariza javljajo, da je soprog Terezije Humbert, ki je dosegla toliko — Herostratovo slavo — Frederic Humbert nežnočuteč pesnik, ki je spisal tudi fee rijo v verzih z naslovom »La cassette mvsterieuae«. Glavno ulogo igra tu neka kaseta, katero prinese koncem igre neki paž na baržunasti blazinici na oder. Od pro jo, a je prazna, kakor kaseta gospe Humbert.
* Interesanten slučaj ozdravljenja vzbuja v zdravniških krogih veliko zanimanje. Neki vojak ustrelil se je v glavo. Kroglja mu je šla skozi možgane in pri očesu zopet ven prišla. Iz očesne votline mu je izstopilo za jeden dekagram možgan. A vkljub temu je popolnoma  ozdravel  in   tudi   duševno popol
I noma čil.
' Rusinja v pregovorih. Dan-j Čenko prijavlja sledeče ruske pregovore o l ženski:   Kdor  ženski  prizanaša,  nič do-j brega ne doživi. — Ženska brez strahu je j drznejša kakor koza. — Ljubi svojo ženo kakor svojo dušo, a tresi jo kakor sadno I drevo. — Ako si zarana kaznoval svojo J ženo, ne pozabi isto storiti tudi opoldne, j — Ženska glava je prazna kakor tatarski žep. — Ženska in pijanec imata cenene j solze. — čim bolj tepeš svojo ženo, tem okusnejše ti pripravi kosilo. — Dve ženske napravljata že zborovanje, tri pa že — pekel.
* Rafinirana sleparka. Nedavno I je bilo prodajalki Elsi Popper na Dunaju j ukraden črn usnjat mošnjiček, v katerem i je bilo 750 K, jedna poštno-hranilnična j knjižica in nekaj dratrotm. Obvestilo se je
££&T Dalje v prilogi. 'Ipg
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 134, dn6 14. Junija 1902.
0 tem policijo in se dognalo, da je tatvino izvršila neka ženska, ki je prišla v prodajalno kupit neko malenkott. Pri plačevanju padla ji je, kakor nehote, jedna krona na tla in ko sta ona in prodajalka iskali iz gubljeni denar, posrečilo se je sleparki ukrasti omenjene stvari. Izgubljena krona se ni našla in omenjena ženska je kmalu nato odšla. Policija je v kratkem dognala, da je tatica identična s 36tetno delavko Alojzij0 Csusik, ki je bila radi tatvine že ve<5krat zaprta. S kakšno neverjetno rali niranost|o je Csisik kradla, se razvidi iz tega, da je imela denar, večinoma jedno krono, kateri ji je navidezno slučajno pal na tla, privezan na tenak gumijev trak. Ko se je čul denar pasti na tla, potegnila je trakec zopet k sebi in skrila denar. S tem je učinila, da bo lahko iskali denar tako dolgo kakor se ji je zdelo in da je med tem časom našla priliko izvršiti tatvino. Ako se ji to ni posrečilo, zahtevala je za izgubljeni denar druzega in ga večinoma tudi dobila.
' Kronanje Edvarda VII. Slav nosti na Angleškem se začno 16. t. m. z vojaško parado in z vojaškim banketom. 17. t. m. bo v Ascotu svečanostna dirka, katero si ogleda tudi kraljevska dvojica. Istega dne prirede" bankete indijski in drugi kolonijalni gostje, potem juristi, arhitekti in dr. Menda priredi vsak stan svoj »kronski banket«. Tudi južnoafričan-ski banket z Milnerjem na čelu se bo vršil baje" v Londonu. 23. t. m. priredi kralj ministrom poseben banket. Kronanje se bo vršilo 26. t. m. 28 t. m, bo velika porada ladijevja, katere se vdeleži 170 bojnih ladij. 29. t. m. bo svečanostna maša v cerkvi sv. Pavla in blagoslavljanje katedrale v Westmin8tru. Zaključek tvori vrtna veselica v kralj, gradu \Vindsor.
' Nečloveška mati. Na Dunaju se je dogodil zopet žalosten slučaj, ki živo spominja na grozovitosti bestijalne matere Hummel. Leopoldina Kuzelka je imela hčerko Josipino. Pozneje je začela ljubavno razmerje z razpošiljalcem listov Leopoldom Doblerjem. In tako je dobila Josipina sestrico. Dobler je bil pri volji skrbeti tudi za starejšo hčerko Kuzelke, dasi ni bila njegova, a vkljub temu je mučila mati Josipino uprav grozovito ter je večkrat izrazila željo, da bi otrok umrl. Spati je moral na deski, pokriti s papirjem. Kuzelka je deklico tako pretepala, da je bila vsa v bulah. Jesti ji ni dala skoro ničesar, dočim je dobival celo njen pes pečenko. Ljudje si niso upali naznaniti nečloveške matere, šele ko je otrok vsled neke notranje bolezni umrl, se je zvedelo, kako se je godilo otroku.
* Čuden slučaj. Neka bogata udova v Berolinu se je hotela iznova poročiti; iskala je s pomočjo časnikov moža. Došlo jej je mnogo ponudb, a udova se je odločila za nekega snubca z dežele. Dogovorila se je ž njim pismeno poste restante, da se snideta v Berolinu, ona bode nosila šmarnice, on pa v zaponi suknje rudečo roža. Vznemirjeno je čakala udova na kolodvoru prihoda svojega ženina. Vlak je prišel, in potnik, ki je imel v zaponi rudečo rožo je bil njen — sin.
* Samomor polkovnika. Na Dunaju se je ustrelil dragonski polkovnik Gustav pl. Igalftv, ki je bil radi neke bolezni v glavi že dve leti na dopustu. Polkovnik Igaltfj- je šel v sredo v vojaško bolnišnico, da bi se z nekim zdravnikom posvetoval glede svoje bolezni. A še predno je govoril z zdravnikom, si je nastavil v čakalnici revolver na senci in se je ustrelil. Ko je prihitel zdravnik iz svoje sobe, je bil polkovnik že mrtev. Igalffv je ostavil udovo,
1 "letno hčer in sina. Bolezen v glavi, ki je postajala čim dalje hujša, je gnala pokov-nika v smrt.
* S socialnega polja. V Stut-gartu se vrši od 16. do 21. t. m. četrti kongres nemških strokovnih organizacij. Posebno zanimive so točke dnevnega reda: Statistika in zavarovanje brezposelnih ; ta točka je provzročila žc preje veliko debate. E. Bernstein je v svoji znani knjigi stavil to vprašanje na dnevni red, ne da bi dal odgovora nanj. Nekateri strokovnjaki — n. pr. pisatelj A. pl. Elm — so zato, da se podpira brezposelne v strokovnih društvih; drugi pa — n. pr. pisatelj Molkcnbuhr — zahtevajo, da prevzame država ta posel. O tem bode imel kongres govoriti. Druga zanimiva točka se tiče „domaćega dela (Heim-arbeii . Ustanoviti se ima tudi državno tajništvo itd. — Časopis „Department of Labor" objavlja zanimivo statistiko, v kakem razmerju stojiti strok, organizacija delavstva v delavnem času. Največ organiziranih delavcev je v Avstraliji (6*5%); tam je tudi najkrajši delavnik (h ur). Potem pride Anglija, ki ima 4*6 °/0 organiziranih in 9 urni delavnik. Najzadnje pa pride Avstrija z 0*4o "/„ organiziranih in 11 urnem delavniku. —- »Španski notranji minister je predložil zakon za spo-razumovalne urade, ki bi spadali v delokrog 1. 1900 upeljanih obrtnih sodišč (Junta). V teh uradih, ki bi stopili skupaj na željo jedne stranke in v katerih je obravnava napravljena po angleškem načinu, bi bilo polovica delavcev in polovica delodajalcev. — Drugi kongres krščanskih strokovnih društev Nemčije se vrši od 29. t. m. naprej. — Na nemških vseučiliščih se je vpisalo za semester 1901/1902 1270 ženskih dijakinj. — Znana pisateljica Lilly Brana je ustanovila r Berolinu društvo zadrug domačega gospo-
darstva (HausNvirtschaftsgenossenschaft). — V Hamburgu je pričel izhajati ženski zadružni list. — Konca 1900 je znašalo število v angleških Trades-Union organizovanih žensk 122047. To je 6-4%.
Društva.
— Rdeči križ. Pri izvanrednein občnem zboru deželnega 'in gospejnega polnočnega društva „Rdečega križa", kateri se je pod predsedstvom gosp. Luckmanna dne 12. t. m. vršil, so bili izvoljeni kot društveni odborniki, in sicer za glavno društvo gospodje: dr. Karol vitez Bleivveis, dr. Emil Bock, Pran Doberlet, Josip Dralka, Peter Grasseli, Josip Luckmann, ces. svetnik Ivan Murnik, Ivan Velkoverh, Andrej Za-mejic; gospe: Marija Galle, eks. baronovka Hein roj. grofica Apraxin, Antonija Kosler, Evgenija Raspi, Flora Rudesch, Helena pl. Sehoppl-Sonmvalden, Flora Tormin, Fani baronica Wurzbach, Luitgarda Zeschko. Za podružnice gospodje: Albin Achtschin, Gabrijel Piccoli, dr. Josip Stare; gospe: Her-mine del Cott, Melanija Luckmann, Ninka Luckmann. Za računske preglednike so bili izvoljeni gospodje: Viktor Colloretto, Karol Kariuger, Josip Lozar, za namestnike gosp. Rajko Arce in Viktor Recher. Društveni odbor izvolil je za predsednika gosp. ces. svetnika Ivan Murnika, za predsednico gospo Floro Rudesch, za 1. podpredsednika g03p. dvornega svetnika Josipa Dralka, za II. podpredsednika gosp. Josipa Luckmanna, za 1. podpredsednico eks. baronovko Hein roj. grotico Apraxiu, za II. podpredsednico gospo Antonijo Kosler. Dalje je društveni odbor izvolil za odposlance pri zveznem zboru na Dunaju, in sicer za zastopnike glavnega društva gospoda: višj. sodnega svetnika dr. Andreja Ferjančiča, ekscelenco grofa Antona Paceta; gospo Antonijo Kosler, gospo Luit-gardo Zeschko in za podružnice gospoda minist. svetnika Ludovika Dimita, gospa Evgenija Raspi. V rasodišče so bili poklicani gospodje dež. vlade svetnik Ludovik marki Go/.ani, višji sodni svetnik Josip Martinak, dvorni svetnik dr. Josip Račič, in za namestnika gosp.: sodni svetnik Fran Andolšek in dr. Fran Papež.
— Pevsko društvo »Ljubljana4 opozarja slavno p. n. občinstvo na svoj jutri dne 15. t. m. v Š vic arij i vršeči se koncert, ter vljudno vabi isto na mnogobrojno udeležbo.    Spored   koncerta   je naslednji:
1. Petje: 1.) A. Nedved: „ Z družna", moški zbor s tenor-solo (gosp. M. Ostojič).
2. ) Ferdo Juvanec: „Pastir", moški zbor s tenor- in bariton-solo (gosp. Globelnik in gosp. Polašek). 3.) Grieg: „Novi dom", veliki zbor z bariton-solo in spremljevanjem orkestra (g. Polašek). II. Godba: 1.) Smetana: „Prodana nevesta" koračnica. 2.) Parma: „Gorenjski pozdrav", valček. 3.) Franke: Koncertna ouvertura. 4.) Strauss: „Violetta", polka franc. 5.) Zaje: „Domovini i ljubi", pesem. 6.) Fibich : „Modesta", mazurka. 7.) Ipavec: „Pozdrav", pesem. 8.) Kučera: „Panama", valček. 9.) Dvorak: „Trdoglavci", potpourri. 10.) Komzak: „Polka hitra". — Coriandoli-corso, šaljiva pošta-Ker je najemnik Svicarije g. Novak na glasu kot dober gostilničar, vsled tega naj bode cenjeno občinstvo osigurano, da bode poleg zabavnega koncertnega vsporeda, tudi redno in dobro postreženo. Začetek ob 4 uri. Vstopnina 20 kr., p. n. podporni člani in otroci so vstopnine prosti.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani priredi jutri, dne 15. t. m. ob ugodnem vremenu popoldanski pešizlet črez Stefanjo vas v Vevče. Kakor smo že por< čali, se izletniki zbirajo ob pol 2. uri na vrtu Frlinčeve gostilne. Gospode društvene člane in pri jatelje društva vabimo k obilni udeležbi.
— Delavsko podporno društvo v Št. Vidu nad Ljubljano pri redi v nedeljo popoldan 15. t. m. ali v slučaji slabega vremena dne 22 t. m. na vrtu »Pri Kraljici« v St. Vidu vrtno veselico v prid pogorelcem v Zdenski vasi. Delavnost tega dobro narojenega se dru štva moramo vsekako pohvaliti, posebno ako pomislimo, da priredi v 14 dneh že drugo veselico in to pri skrajno neugodnih razmerah šentvidske politike. Nadejamo se torej, da bode slavno občinstvo dalo delavnemu in z mnogimi zaprekami se borečemu društvu zadoščenje s kar najštevilnejim obiskom. Vspored obsega tamburanje I zagrebškega tamburaškoga zbora, petje znanega Žirovnikovega zbora, šaljivo loterijo, šaljivo pošto, ples i. dr. Posetimo veselico, dajmo mlademu dru štvu pogum in pogorelcem kar najizdat-nejo podporo.
— Škofjeloška čitalnica. Jutri, v nedeljo, dne 15. junija gostovanje p. n. članov slovenske drame iz Ljubljane v igrokazu »OČe in očim« ali »Ženski Otelo«. Začetek ob 8. uri zvečer. Prodaja vstopnic v lekarni g. Ervina Burdvcha do 2. popo-ludne in zvečer pri blagajni. Sedeži po 1 K 70 vin. in 1 K. Stojišča po 60 vin. Pristop k tej predstavi je vsakemu dovoljen.
— Telovadno društvo »Sokol11 v Postojini priredi dne 22. t. m. izlet v Št. Peter na Krasu. Odhod s poštnim vlakom ob 3. uri popoludne, kjer se vrši potem prosta zabava in telovadba, nato koncert pri g. Geržinu, kjer sodeluje mešan tamburaški zbor postojinskega »So-
kola«. Vstopnina za osebo 1 K, z družino 2 K. člani brez društvene obleke plačajo 60 vin, z družino 1 K, v društveni obleki so vstopnine prosti. Povratek ob 10. uri zvečer. Ker je čisti dohodek namenjen za nabavo društvene zastave se preplačila hvaležno sprejemajo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst 14. junija. Trgovinska zbornica je sklenila posl. Basevija naprositi, da svojo odpoved na državno-zborski mandat zopet umakne.
Dunaj 14. junija. Parlament je skoraj prazen. Stavil se je predlog, naj da vlada talmud preložiti in da se obrtni red razširi. Glede davka na vozne listke so govorili doslej trije poslanci. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Takrat se dovrši generalna debata, v torek pa se začne specialna.
Dunaj 14 junija. Imenom mlado-češkega kluba je bil posl. dr. Pacak pri Koerberju ter zahteval, da imej državni zbor po specialni debati glede voznih listov počitnice ter naj se skli-čejo deželni zbori.
Dunaj 14. junija. Koerber se pogaja z Vsenemci in nemškonacionalci, da bi dovolili razpravo predloge glede podonavske parobrodne družbe. Danes imajo nemške stranke sejo. Izid je negotov, bržčas se Nemci ne udajo.
Dunaj 14. junija. Uradni list je prinesel danes sankcionirani zakon glede bosenskih železnic.
Dunaj 14 junija. Poslanca Kath-rein in Fuchs, bivša državnozborska predsednika, dobita visoke rede.
Ljubno 14. junija. Bivši državno-zborski poslanec Lorber je pri današnjih volitvah propadel, a zmagal dr. Pfaffinger.
Bel igra d 14. junija. Kralj Aleksander in kraljica Draga sta naznanila sultanu, da ga obiščeta v Carigradu povodom potovanja v Peterburg.
Beligrad 14. junija. Poroča se, da se je mesto na tihem utrjalo ter je sedaj po večletnem delu Beligrad zopet nekdanja nepremagljiva trdnjava.
London 14. junija. V Haag prida posebna delegacija pod vodstvom generala Bothe, da pregovori Kriigerja, da prizna mirovno pogodbo ter se vrne v Južno Afriko.
Narodno gospodarstvo.
— Važno  za vinogradnike.
Leto za letom vporablja se mnogo žveple-nega prahu za žveplanje trt proti grozdni plesnobi. Kakovost žveplenega prahu pa ni odvisna od njegove kemične čistote, ampak od finosti. Dobri žvepleni prah mora imeti vsaj 60 stopinj finosti po Chancel-u, boljše vrste imajo pa po 80 in tudi 90 stopinj; tako n. pr. oddaja deželni odbor štajerski tainošnim vinogradnikom žvepleni prah po 90 stopinj finosti po Chancel-u. Kmetijsko-kemično preskušališče v Ljubljani je dobilo že večkrat poročila od naših vinogradnikov, da z žvcplanjem niso dosegli pričakovanega vspeha in skoraj v vsakem slučaju, ko se je doposlal vzorec vporabljenega žveplenega prahu v preiskavo, pokazalo se je, da je bil žvepleni prah premalo fin, to je predebelo zmlet in vsled tega brez vrednosti. Kmetijsko kemično preskušališče preiskalo je vsled tega več vrst žveplenega prahu in te poskušnje so pokazale, da se na Kranjskem prodaja žvepleni prah slabe kakovosti. Večina preiskanih vzorcev je imela samo 40 do 56 in le posamezni vzorci 60 do 70 stopinj finosti po Cliancel-u. Opozarjamo torej p. n. vinogradnike, da naj kupujejo za žveplanje trt žvepleni prah, ki ima najmanj 70 stopinj finosti po Chancel-u. Preiskavanje na finost izvršuje kmetijsko-kemično skušali š č e z a K r a n j s k o v L j u h 1 j a n i. Pre-skušnja enega vzorca stane s certifikatom vred 1 K. Za preskušnjo zadostuje okoli 100 gramov žveplenega prahu.
Bratje Sokoli!
Ker priredimo letos več izletov, kakor prejšnja leta, in se je pri raznih prilikah pokazalo, kako težavno je »Sokolu« vsled nejednake izvežbanosti členov javno nastopati, prične se s pri hodnjim tednom zopet telovadba za starejše brate. Prvi večer je v torek, 17. t. m. ob 1/49 zvečer. — Prosimo vse brate, posebno one, ki se bodo vdeleže-vali izletov, da redno obiskujejo vadbene večere, h katerim naj prineso telovadske čevlje. Na zdar!
Odbor.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dntS 14 junija 1902.
Skupni državni dolg v notah   .  .  .   . 10170
Skupni državni dolg v srebru .... 10155
Avstrijska zlata renta....... 120 95
Avstrijska kronska renta 4°/0  .... 9980
Ogrska zlata renta 4°/0....... 12070
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 96
A V8tro-ogr8ke bančne delnice  .... 1586 —
Ki 3ditne delnice......... 685 75
London vista.......... 240 30
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 32»/»
90 mark............ 23 47
20 frankov...........19 06
ItalijansKi bankovci........ 93 80
C kr. cekini...........1128
Žitne cene v Budimpešti
dne* 14. junija 1902. Termin.
Pšenica za oktober . . . . za 50 kg K 7° 96 Rž „ oktober ...... 60 „    „ 6-61
Koruza   „ julij.....„60 „    „ 608
„ avgust   ....    „ 60 „    „ 516 „ maj 1903.   ...    „ 60 „    „ 507 Oves      „ oktober .  .  .  .   „ 50 „    „ 573 ETektiv. Cena se je vzdržala.
Darila.
Upravnlštvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gosp. 0.
Skale, c. kr. okr. živinozdravnik v Novem mestu 3 krone „od milih darov za prepotrebno novo rdečo kapo prjatelju na železnici v maj s tu". — Živio!
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moli-ovega Seidlitz-praika", ki je preskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter poape-Bilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (12—8)
Kadar kdo zavžlje kake težko prebavljive Jedi, potem se ga lotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem času zdraviti, da se iz njih ne izcimijo prav hude bolezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospešuje prebavljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan »dr. Rose balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! b
ftO.OOO kron znaša glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (Schauspieler-Lotterie). Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se sreč-kanje vrši nepreklicno dne 19. junija 1902 in da bo V8i dobitki od zalagateljev izplačajo v gotovini z 109/0 odbitkom.
Za negovanje polti!
Spuščaj a In nesnago polti se ugodno in jako po ceni odstrani Eergerjeva medicinska in higijenska mila, ki so že izza 30 let na glasu po vsem svetu. Ako je polt znažna, to bivstveno pripo-maga k človeškemu zdravju. Izberite si iz znane anonce Borgerjeva mila, ki Vam najbolje ugajajo iv vseh lekarnah jih je možno kupiti) in uporabljajte iste pri umivanju in pri kopanju in očistite si polt popolnoma. Posebno primerna so: Katranovo, Glicerin katranovo, borak80vo in karbolovo milo. Pristno samo s sledečo varstveno znamko: Pndelovalnica G- Hel. & Oo.   2 (1069 2)
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tanno-Ghinin tinktura za lase
katera okrepc-uje laalšee, odstranjuje luske in preprečuje izpadanje las.
f Bteklenlea z navodom 1 14.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj .kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (620—16)
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu.
my a   Jotnc železnic« poiUja: Poltane
^   ivOpCl       Kramno prebivališč rapo^etl!' ■r_ . Preizkuieno   zdraviliške   za   bolezni »
KOf *ltCC   *elodcu-   M   Jetrih   in  ledvicah, m »ladUorna bolezen (duibetis), iolena ,, kamene,  katarhe v gottancu in aa
>c Slatina, krhiju itd.
Proipcktl m dobe pri ravnatelja.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 11. junija: Makso Felber, trgovski vež-banec, 17 let. Mestni trg 24, vnetje potrebušnice. — Marijana Gosar, kuharica, 62 let, Pred škofijo št. 9, pljučnica. — Marija KraSnja, delavčeva hči, 1 V« leta, Streliške ulice št. 15, jetika.
Mćteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806*3 m. Srednji mračni tlak 788-0 mm.
Junij	čas opazovanja	Stanje barometra v nun.	Tempera toni v °C.
13	9. zvečer	7311	158
14	7. zjutraj	7290	14 5
a	2. popol.	727 8	153
Vetrovi
si. jzahod
st. svshod p. m jzab.
Nebo
11
Is
oblačno | ri
pol. oblač.: ~ dež Ig
Sredoja včerajšnja temperatura 176°, nor male: 17-6°.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-bridko vest, da je Bog Vsegamogočni izvolil našega ljubega soproga, oziroma očeta in strica, gospoda
Janka Uirk-a
kancelista c. kr. okr. sod. v Vel. Laščah
včeraj ob 3. uri zjutraj, po trajni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 52 let poklicati k sebi.
Pogreb dražega ranjcega se je vršil danes, 14. junija t. 1. iz ljubljanske bolnišnice na pokopališče k sv. Krištofu v Ljubljani.
Dražega pokojnega priporočamo v blag spomin.
Sv. maše posmrtnice brale se bodo v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 14. junija 1902.
(1374) Žalujoči ostali.
Jirez posetmega obveaiila.
X*' ' C--
i
t
]?IakNn Itebeve, c. kr. finančni koncipist v Ljubljani, naznanja v svojem in svoje soproge imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da je Vsemogočni v svoji neskončni previdnosti najinega iskreno ljubljenega sinčka
Jftiljufina
danes po kratki bolezni poklical k Sebi v boljfio bodočnost. (1397 Brez druzega obvestila!
Najboljša pitna voda
kadar preti nevarnost epidemije, je v takih slučajih često skušena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana
■aravaa
alkali&na kislina
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, naj-prikladnejša pijača. (30—2)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Išče se oženjen mlinar,
Mlin je v popolnoma dobrem stanu. Zraven mlina je hiev in stanovanje s kuhinjo, lep vrt, v katerem ae pridela dosti zelenjave. Tudi otroke ima lahko. Dosedanji mlinar je bil 30 in oni pred njim 1U let notri in vsak jo lahko Bhajal. Polovica zaslužka pripada mlinarju. Opravičen je tudi z gospodarjevim konjem pripeljati ali odpeljati, ako je toliko, da mu z ročnim vozom to ni mogoče. Mlin je oddaljen 10 minut od vasi. Drva s j mu na razpolago, ker ima gospodar žago poleg, tako tudi stelja za prešiče. — Prosilci z dcbrimi spričevali naj se oglasijo pri posestniku gosp.
Alojziju Jakelju v Kranjski gori.
Ljudevit Borovnik
£  liutlknr v Kot-ovijali (Ferlaeh) nn UoroNkem
•5
■ ra priporoča v izdelovanje vsakovrstnih S p usek za lovce in strelce po najnovejših % »internih pod popolnim jamstvom Tudi pre-® coluje stare samokrcKnico. vsprejema veako-|? vrstna popravila, ter jih točno in dobro e irvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-» valnici in od mene prenknšene. — IitiBtro-g (96) vani taniki saitonj. (23)
c©acs^aica8®e3»«rtaee«seaaat«^«ffio»až:
Solventni agenti,
trgovci, gostilničarji itd., ki se zanimajo za zastopstvo in za samoprodajo esenčnih špecialitet deloma na lasten račun, deloma proti visoki proviziji, naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo referenc pod šifro »G u ter Verdienst 5 0 0« na anončno ekspedicijo Edvarda Brauna, Dunaj L, Liebenberggasse 2. (1375-1)
<3»l
Ces. kr. avstrijske
državne že aznica.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1902. leta.
Odhod is I<Jablj&ne j t. kol. Proga 002 Trbli. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Seljak, Celovec, Franzensieste, Inomost, Monakovo, Ljobnc; čez Kelzthal v Anssee, Solnograd, čes Kleic-Reifling v Stejr, f Line, na Dunaj čez Acustetten — Ob 1. uri 5 m ajtrtraj OHobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal » Solnograd, Inomost, čez Klein - Reining v Line, Budejevice, Plzun, Mai i jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstettea ua Dunaj. — Ob 11. uri 5l m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak. Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 nri 56 as popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabei, Celovec, Fran zensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selz-thal v Solnograd, Leud-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz j čez Klain-lieiding v Steyr, Laric, Hudejcvice, Plzen Marijine vare; Ht»b, Francove vare, Kirlove vare, Prago, Lipako, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne t Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfe«ite, Inomost, Monakovo, iLjubljana-Monakovo direktni vozovi I. in 11. razreda . Jrro&& * &ovciaa*to ii* v Kočevje. Osobu> ?iaki: Ob 7. nri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob i. uri 5 m popoludne isiotako, ob 7. uri OŠ m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Fiitiod v 'ijnbljano juž. kol. Pro^a la Trot i a. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni viak z Dunaja čez amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni vozovi I. in II. raziedaj, luomoata, Fraa-neusleote, išoinogitMlH, LdliCU, bicyi», Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjntrai osobni vlak ia Trbiža. — Ob LL uri 16 m dopoldne osobni viak c Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heha, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soinograda, Lin ca, Stejra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, 'no-mosta, Zella ob jezeru, Leud-Gaste:i)a, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poiitabla. — Ob 4. uri 44 m po-
Srfacine osobni v lak a Dunaja, iz Ljnbna, beizuuda, eljaka, Celovca, Monako va, Ino mosta, Franzensfente, Pontatvla. Ob nedeljah in praznikih ob. iS uri iifc m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Duaaja, iz Lipskega, Prage, Fianccvih varov, Karlovih varov, Meba; Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Lines, Ljubna. B«lja«a, Celovca, Pontabla, črez rfelzih d iz Inomosta, Prog^ is X c rojfi meata, Lu dLoe*v2aw UbODoi vlaki: Ob b. uri m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob J. uri 88 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob d. uri 3j m k večer, istotako. — Odhod iz LJnblJ&ae drž. kol. x Kamnih. Mešani vlaki: Ob t. ari iSd m tjutraj, ob i. uri o m popoludne, ob b. uri oO m in ob lo uri 25 m zvečer,  poslednji vlak le ob nedeljah in pravnikih.
— Prihod v IOublJano drž. kol. is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 ta zjutraj, ob 11. uri b m dopoludne, ob 6. ari 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer,   poslednji vlak   le ob  nedeljah in praznikih.
— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za i5 minute spredi. . l.jb.i;
SUCHARD
GRAND PRIX
Pariš 1900.
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne £ld. 6-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klin j.,; 6 kom. amer. pat. Hrebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. sivim i h jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajenialnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemal niča za mleko;
6 kom. ang. Viktoria časie za podkiado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najhn. sipalnice za sladkor.
49 komadov skupaj samo xl<l. O-tto.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni £ld. i'60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
zavezujem se 8 tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to Ur**Miio Mniluiro ki je posebno prikladna kot preUraMiio
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vitako boljše aoMpodarnlvo.
Dobiva bg edino le v (211—19)
A. HIKSCUKEltG-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II,, Rembrandtsfr. 19/M. Teiefon14597.
Po6uja se v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpoalje.
t IhIIIiiI priimek za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. peSpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je Va&a garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Or. Kamilo Kiihm. okrožni in tovarniški zdravnik.
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča  vsem zidarskim mojstrom   in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
jpooiij
in naj trpežnej ših
štedilnih ognjišč
lip Sik.
mšni
»I
«.Vj.U.i,v. ,
;=.i
■      ." d
be
nega izdelka, in sicer ru-• , zelenih, modrih, sivih, rumenih i. t. d., po i j it: j,l iti cenah.
Cen . brezplačno In pošt-(32)       nlne prosto. 24i
SComptoarist
slovenščine in nemščine zmožen, se sprejme za Ljubljano
Ponudbe pod „Komptoarlst** na upravnistvo ,,Slov. Naroda".  (1354—3)
Trgovski pomočnik
in učenec
se sprejmeta v trgovino z mešanim
blaorom
(1336-3)
Kje? pove upravnistvo »Slov. Nar.«
Išče se za špecerijsko trgovino v Ljubljani
trgovski pomočnik
zmožen slovenskega in nemškega jezika, z lepo pisavo in primerno naobrazbo za vporabo pisarniških del. — Ponudbe pod „Ljubljana 1902" poste restante. (1330—3)
Glasovir,
harmonij, velika slika, ki predstavlja zadnjo večerjo in zbirka školjk se po ceni £eST   proda. (1315-2) Vpraša se: Zvezdarske ulice 1, l.nad.
Enonadstropna hiša
skoraj nova, obstoječa v pritličju iz dveh sob, zelo prostorne kuhinje, jedilne shrambe in kleti; v prvem nadstropju pa iz 4 lepih sob in hodnika. Poleg je drvarnica, svinjak in tudi 1500 m" vrta.
V hiši, ki je sredi Begunj je gostilna ter je pripravna tudi za trgovino. Prodala se bodo dne 24. junija 1902 iz proste roke. (1304 —3)
Več se izve pri Heleni Meden v Begunjah nad Cirknico štev. 6.
rno
inje
kupuje (1349-2) Eggenberg pri Gradcu.
Jtovo urejena
prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic (žaluzij) in kartonažev
G. Skrbić
Ilica 40 Zagreb Ilica 40
ustanovljena 1889
priporoča svoje na jfc-lasii solidne«, točne in cenene
domače
odlikovane as največjimi
odlikovanji. (288-10)
Moderni stroji! Brez konkurence!
Ceniki gratis in franko.
Popravila  točno in ceneno.
„Andropogon"
(Iznajditelj F. Hermanu, Zgornja Polskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče »red-»t \ o za rmmt las, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, kl zabrani Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barva.
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 8 JK. Dobi se v veeh mestih in večjih krajih dežele. # Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gospodu
Vaso Fetričić-u.
V zalog;! imata tuđi gg. E. Mahr in U. pl. Tm-koezy > LJubljani in g. A. Kant v KranJI.
Dobiva se tudi v K o vem mestu v lekarni „prl an*elju".
^roisrccaajalcl  p>op-va.st- (506—15)
Založena 1847. |j£. ^Založena 1847. |^
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani
25
v L.juuijain
Zaloga In pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan s"}. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe,  oprave za
jedilne
sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
E^D
Izobražena gospodična
obeh deželnih jezikov v pisavi in govoru popolnoma vešča, trgovske korespondence vajena, želi vstopiti v kako pisarno
tu ali na deželi. (1365-2) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar«.
p^r- Qd  leta, 1868. se Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih »dravnikov, ce le t Avetro-Ouerski, nogo tudi v Nemčiji, Kusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltnim boleznim, »lasti proti
vsake vrste izpuščajem
uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Berfferjeveffa kotranovega mila kot hi^ijeničneffa sredstva za odstranjenje luakinic na glavi in v bradi, za čiščenje in desin-tekcijo polti je splošno priznan. Kergerjevo kotranovo milo ima v sebi 40 odstotkov U-s-nega hotnimi in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo ▼ trgovini. Da se pride alejMMriJam I v okom, zahtevaj izrecno Berirerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko.
?ri neozdravljivih poltnih boleznih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje
nesnage s polti,
proti spuščajem na polti in  glavi pri otrocih, kakor  tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo za umivanje in koi>anJe za vaakiUmjo rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 36 odst. glicerina in ki je fino parfumovano.
Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Bergerjevih medicinsko-kosmetičnih mil za=lužijo, da na nje posebno opozarjamo : Benzoe-milo za fino polt; boraksovo milo za prišče; karboUko milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoče milo; Bergerjevo smrekovo-iglasto milo za umivanje in toileto, Bergerjevo milo za nežno otročjo đotto (H5 kr.)
Bergerjevo Petrosulfol-milo
proti rudečici obraza, rudečemu nosu, oprišču in klenju kože; milo za pege v obrazu jako učinkujoče ;,žveplenomlečno milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza; t a ni i is ko milo za potne noge in proti izpadanja las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah
najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 2 zo kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh drugih Bergerjevih mil sa najde vse potrebno t navodilu o uporabi. Zahtevajte vedn» Bergerjeva mila. Pazite na zgoranjo varstveno znamko in na izvir :
Tovarna G. Hell & Comp., Opava.
ker je mnogo ničvrednih imitacij in se celo ime Berger zlorablja.
V lijubijanl se dobiva v lekarnah: JTHIan Leu^itek, M. j?Iarđetscbl»3r«*«', M»Jr) Pieeoll, U. !»•• Trnkoczj' in v vseh lekarnah na Kranjskem. (623—8)
priporoča po iiajulzjlh cenah
i*» hiti (1371-1)
Pred škofijo šte^r- 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Žrebanje že v četrtek!
Loterija glediških igralcev
(Schauspieler-Lotterie).
1 glavni dobitek		* l		K
fi ra	n	a	5000	ii
ff n	i»	a	3000	ii
2 glavna dobitka		a	2000	i*
5	dobitkov	a	1000	ii
10	n	a	500	ii
20	n	a	200	n
60	n	a	100	n
IOO	n	a	50	n
300	n	a	20	ii
3500	n	a	10	ii
I
Srečke a 1 TEL priporoča
J. C. jWayer v tjubljani.
Vsi dobitki se od zalagateljev izplačajo v 10-'2)    gotovini po 107, odbitku. 21
Tovarniški poslovodja
išče se
za tovarno na Kranjskem. Zahteva se znanje slovenščine v govoru in pisavi, izurjenost v navadnem računstvu, zanesljivost in treznost. Prednost imajo oni, ki su že služili v kaki tovarni kot poslovodje, delavski nadzorniki ali pazniki, posebno oženjeni. Lastnoročno pisane ponudbe s popisom dosedanjega službovanja naj se pošljejo pod naslovom ,,Poslovodja A 92" na uprav-niStvo tega lista. (1326—3)
— krznar in izdelovalec čepic Xijub2ja.i3.si, S?r. Petre cesta št. 21.
«| Velika zaloga vsakovrstnih čepic in vseh v stroko
spadaj očih predmetov. ?(i3za-ij
f— Off       li© * (1376-1)
Oenril^ l\endct Ljubljana.
L prasne najnovejše svile za prati in elegantne trpežne svilene fouiard obleke so ravno
**)K)Kv veliki izberi dospele. * * * * CJzcrci na zar^teuanje franke preti vrnitvi
38
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla^w
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. ^^^^5^
Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo
za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (619—5)
~V J j?il>I jnni : .A.. Staeui, v Kranji: JET. J>o8<?ii5K.
o o
g
o
O
O
o o o o o o o
j££ Priporočam letoviščarjem in (Q £J potnikom lepa stanovanja po pri-(£5 rnernih cenah, s pristavkom, da se q Q dobivajo vedno gorka in mrzla £J q jedila ter točijo izvrstna štajerska q in dolenjska vina. Imam tudi za- q logo prve gorenjske pivovarne Q M. Mayr-ja v Kranju. Postrežba q točna, cene nizke. — Lep vrt s q kegljiščem, kjer je krasen razgled q po celi Gorenjski, je p. n. gostom q na razpolago q _      Za mnogobrojen obisk se priporoča |Q
g Davorin Urinšekg
£^ gostilničar.        (1154—5) £J
oooooooooooooooa
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, ki vozijo
v Ameriko.
Haml>urg-lTew York le 6 dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno (1228—6)
oblastveno potrjena
agentura Hamburg-Ameriške linije
v Ljubljani, Marijin trg št. i
nasproti frančiškanski cerkiv.
f£ Slavnemu občinstvu, letoviščar-g jem in izletnikom na Bled uljudno q naznanjam, da sem prevzel
g gostilno
8 „pri panju"
g f vasi Grad (Bled) št. 47 ii 48.
o o o o o o
8
Dobri (1340-8)
čevljarski pomočniki
se sprejmejo takoj pri
Josipu Kolmanu, Bled, Gorenjsko. Prodam čisto novo popolno
opravo m špecerijsko trgovino.
(1341—3)
Jos. Jebačin
Ljubljana.
Govori, poje in se smeje v vseh
G ranimo phon
je n aj bolj m i svetovni govorilni aparat.
Sliši se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld. (1329-2) Tudi na obroke.
Grammophon ■ Automat
v katerega se vrže 10 vin., je najboljši vir dohodkov za. oostilne. Cena 120 in 130 gld. Jako lepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem. I" I ovce lz trdega gumija v veliki izberi, tudi slovenske, ki jih je pel c. kr. dvorni operni pevec Fran Naval-Pogačnik, ima zmirom v zalogi
Rudolf Weber, urar
Ijjnbljana,  $4tari  *«*ff 16.
mm
I
m.
preuzetje restauracije na
»Zelenem hriba'.
'OS/"
Podpisani slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem počenši s 15. dnem junija, prevzel omenjeno restavracijo, kjer bodem točil vedno sveže marčno pivo iz Auer-jeve pivovarne, kakor tudi popolnoma pristna dolenjska in isti i-janska vina, ljutomeržana, bizeljca in fini rizling.
Gorka in mrzla kuhinja ob vsakem času. 3(ava, čaj itd.
S^^-ogllf RZina.   razpolago Z
Potnikom in tujcem je za prenočišča skrbljeno.
K obilnemu obisku vljudno vabi in jamči za dobro, točno in ceno postrežbo
s spoštovanjem udani
i378-i) Pran Kovač, restavrater.
mm
ični ateliie
na sv. Petra M cesti št. 27 i
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe:  na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
in navadne do najfinejše
i Jtjn M. Pakič
I_ii-u."bljsix: «3u.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
I   Josip Reich [
4 likanje sukna, barvanja m * j kemioaa spiralniea na par ► l   Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4- l
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k-dela.
Postrežba to5aa< — Oene nizke. ^ 'žp- -ry ^w     *w ^:->y ur     ^y -<y-^pr ^
nTffi - ■ inmfi-mmmmimmMmmm555S"imumSSSSi
a Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuva!
&4 lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Iv
je vedno na izbero. *
J VsakerSna naročila izvršujejo se točno in p
S po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in £
2 zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih bla- b
g govoii naj se vzorec vposlati. ^
najnovejše facone
priporoča  po najnižji ceni
Blaž Jesenko
lij ubijana, Stari trg št. 11.
Avgust Repič, sođar I
Ljubljana, Kollzejske ulice štev. 16 j
fyr      r aa o -Kr & m.) 25 f
izdeluje, prodaja in popravba vsakovrstne j
sode "3^1 f
I l*o «:\Jnižjih, renah.
: Snpcja la prodaj* staro vinoko pcaodo. ^
Ign. Fasching-a vdove I
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zaiogo
dtedilnili ognjišč i
• najprlprostelših kakor tudi najfinejših, z žolto g ' medjo ali mesingom montiranih za obklade b i pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In L, po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše". I i ti" i niKii • •' (liiiii jf—timiii—infjfiaiMMi)uMimi muMMiijiinM—na ■
30
91
nr S^mM Jmjmm a Na zdravniškem kongresa je konstatovai prof. pl. Leyden, da je samo v nemSki državi okoli 1,200.000 Ijudij stalno bolnih za j etiko, izmed katerih jih umrje na leto okoli Xl& jdlCuCi 180 000 sa to grozno boleznijo. Jetično bolezen provzročujejo tuberkulozni bacili, kakor se je spoznalo. Te bacile vdihava va-so sicer vsak človek, zakleniti jih ne moremo. Ako pa slučajno veliko ljudi, ki take bacile vdihavajo, ne oboli za jetiko, potem nam to dokazuje, da ima človeško telo spretnost, take vdihane tuberkulozne bacile storiti neškodaimi. Ondi, kjer se sapnik
razteguje v fine vejice _     tako imenovane .bronchie" — ki vodijo v pijača, ležita dve žlezi, tako imenovani „bronehial- ali pljučni žlezi"; k čemu pa ti služiti, so učeni zdravniki precej dolgo tuhtali.
Zdaj seveda vemo iz preiskavannj drja Hoffmana, da ti žlezi napravljati čisto posebni sok", ki uničuje boleznične kali, predno morejo iste pričeti svoje razdivjajoče opravilo v pljučih. Kjer pa oni žlezi vsled podedovane bolezni, slabosti ali drugega organičnega motenja ne moreta dajati dovolj soka, in kjer so postala pljuča vsled prehlajenja ali prahu ah drugih vplivov občutljiva, tam se morejo vrivajoči se tuberkulozni bacili vseliti in prej ali pozneje izbruhne jetika. ......
Pametna misel je torej nafila, da se morata ntrditi in ojačiti oni bronchialm žlezi, ako se namerava uničiti tuberkulozne bacile.
Tega se je oprijel dr. Hoffmann ter je sam iznaSel iz one okrepčujoče snovi pljučnih žlez zdravilo zoper pljučne bolezni (kronične kafarhe in jetiko), katero je imenoval Glandulen.
Glandulen ni nič strupenega pa tudi nič kemično izmišljenega, temveč se napravlja iz svežih bronchialnih zlez popolnoma zdravih in pod živinozdravniSkim nadzorstvom zaklanih koatrunov — narava sama ponuja nam zdravila zoper bolezni, treba jih je le poiskati. Bronchialne žleze se pri nizki toploti suše v brezzračnem prostoru ter stisnejo v tablete. Vsaka tableta tehta 025 g. ter obsega 0 05 g razmlinčenih žlez in 0 20 g mlečnega sladkorja, da je stvar bolj okusna.
Ako se rabi Glandulen po predpisu, potem povspešuje tek, razvedruje, moč in debelost se množi, izginja pa mrzlica, nočni pot in kašelj — hrakeljni izginejo in človek začne okrevati.
Veliko število zdravnikov in zasebnih oseb je potrdilo velikansko vrednost tega sredstva zoper jetiko. — Kjer niso že druga sredstva pomagala, tam Je pomagal Glandulen.
Glandulen se izgotavlja v kemični tovarni dr. Hoffmanna naslednikov v Meerane Saksonsko) ter se dobiva v vseh lekarnah, kakor tudi v zalogi MM* Pfagnepaja) c. kr. dvornega zalagatelja Praga 203 III, v steklenicah po 100 tablet a 6.50 K, 60 tablet a 3 K. — Natančne brošure o zdravljenju ter poročila bolnikov pošilja na zahtevanje tovarna gratis in franko. a (362—4)
"\7"rxl6"U-jte
xxx uhe
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (416—97)
Hajboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola.
V L1M0UL
Svoj ilustrovani cenik
1902
klobukov
za dame in otroke
pošljem čast. odjemalcem brezplačno. i
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod ,,1.108'* Gradec, poste re-stante. (1095—6)
Najboljše črnilo svete.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo;
za svetla obntala mamo
FernoleDut creme za naravno usnje.
Dobiva se povsodl.
•pnv.
C. kr.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška žalovat (1161—5)
Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi  mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
3CSt. Fernolendt. ^
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stana v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest (993—8)
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626—56)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22. m
Trgovski pomočnik
slovenščine in nemščine zmožen, vešč v trgovini mešanega blaga, se takoj sprejme.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.« pod ..Trgovski pomočnik". (1339—3)
Spretni žičaiji
(llealitzieher)
se  takoj sprejmejo.
Pismene ponudbe z navedbo starosti se naj pošiljajo pod A. B. 25 na uprav-niitvo »Slov. Naroda«. (1368—1)
Salame
ogrMUe 170 gld., tlomaee Iz Hunknn 1 20 gl. ti o m are 1 gld., tliuiujHlte 80 kr. Hunkn brez koMll (Rollschinke) 90 in 110 gld., »uho me m o 70 kr., mu ha m anlna 70 kr., clavlmi l»re/. kosil 40 kr. kilo, velite kranJctUe k. o bane po 18 kr. in drugo pošilja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro bago
(1028-4)  Janko Ev. Sire v Kranju.
I
Najboljše klobasice se dobivajo v Prešernovih ulicah št. 5an na Poljanski cesti št. 58.
Priporočam slavnemu občinstvu in gospođom odjemalcem svojo vellfc.0 zalogo
ls:loJ30.^io
takoimenovanih dunajskih klobasie, katere izdelujem vsak. dan iz svežega svinjskega mesa ter jih prodajam po najnižjih eenah.
Deloval sem v raznih mestih v največjih prekajevalnicah kot prvi prekajevalec ter mi je možno konkurirati z vsako večjo dunajsko tvrdko.
Ob enem priporočam svojo veliko zalogo (1377)
gnjat. {salaiii, kloba« itd.
Zunanja naročila izvršujejo se točno in po nizkih cenah. Prekajevalnica:     T    "D/^y«fY>yv| Q J\Y\ Trgovina:
Poljanska cesta št. 58. J« -D" I gJLUd>lill. Prešernove ulice št. 5.
i -o I A
o
1"°
I ■
I E .S,
! n
! "O
o Jt
Styria, franco tBDCH skih Peugeot-, Stefanie koles
I (114- 45)
pristnih Jos. Reit-hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po Isti eeiii, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure! budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln jamstvo!
Z vsem_spoStovanjem
Fr. Čuden
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
prnOiil P jI P A H Je železito, redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter ! rLIlOHli UHUHU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika, f
Glavna  zaloga  za Kranfskot (115G—5)
Josip MajT, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
Stanje hranilnih vlog:
Rezervni zaklad:
okroglo 360.000 kron,
Mestna hranilnica ljubljanska
zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre do-polndne in jih obrestnje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitain. Rentni davek od vložnih obresti plačnje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila
vlagateljem.
Za varnost vlog" jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev.
En*
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Pošino-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. (13-19)
Lekarna #„pri orlu"
■w lijnbljanl.
Lastnik M. Mardetschlager, lekarnar in kemik
priporoča:
c i 2 S c
a op Sjd
'"C    o .j     • 3   .S o S
2 m    fc 12    8 o «s H o g
* S mri g s
i KO O Tg» . hm      o o-"
■a nt: h
.a 1 g
i? > .1 £M
«2 & j?
•O _ o p* o,"
Stari trg
št- 21.
Glavni trg št 6.
Pekarija in slaščičarna
ž-frS^^fr^sfrS^frfrf^^og^^ žr^ teta
Prodaja moke
in raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja.
Stavi trg štev. 32.
tWWWmlfW¥¥WWWWWm
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
24
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5. |
995
Važno!   «• Važno!
Qospodinjeftroovcef živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, kore- H nlne Itd. tudi po Kneippu, ustne vode In zobni B prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lolojcraflene aparate in po-tri'E)h<!l,!'' kirurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva za deslnfekcijo, vosek In paste za tie Itd. — Velika zaloga najfinejšega rtimn In konjaka. — Zaloga svežin mineralnih vod In solij za kopel. 24
Oblastv. konces. oddaja strupov.
SEsft živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila izvrSuj-ju eo točno in solidno.
Drogerija ^nf QH KatlC
Ljubljana, Šelenliurgove ulice št. 3
Pranja Mersol as;
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in lzvršenlli ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in ris arije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
111.11711 lffflP7mpr prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonije?
fllUjLIJ rnubLIllul IJubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Stingl na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: „Glasbena Matica" ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
nasproti cerkve sv. Jakoba priporoča svojo
Fran Bergant
j Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6
z I
t I
i i
l
Na debelo.
tipiDO.
Na drobno.
Speelfalltete s
Doma žgana kava. I      Šunke in salame.
I Garantirano pristen rum, I     konjak, ruski čaj ter
| raznovrstna južna vina.
I
i
t
!
i i
: : i
,!
Litfus-kartonaže
za 3£očevce in branjevce z južnim sadjem. -~*£<»3«-
5 kilo zavitek, lepa, cenena vrsta .... 18 K 5 „ „ mešana z boljšimi vrstami. 20 „ 5 m   ,,      ,,   z najboljšimi vrstami 25 „
razpošilja fraxko proti poštnemu povzetju na Avstro-Ogrskem (941—9)
Viljem Fuder
Terezin (Theresienstadt) Češko.
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem n&hodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16*24)
Dobiva se v večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Rojnik, Izubijana, Pred »kotijo »t. 99.
K sezoni
K sezoni
i o
C > <r> e
> CB
3 —
priporočam svojo bogato zalogo puik najnovejših titiiteinov in najnovejše vrate, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munlelje, posebno pa opozarjam na
Mir f rocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere so zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem
najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam pv n. občinstvu aa mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče aaroeb« in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespo&tovanjem (105—24)
Fran Sevčikp puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
tEESt
Majhno posestvo
na prodaj!
Solidno zgrajena, z opeko krita hiša, urejena za gostilno in prodajalno, v Krtini hi&. Atev. 57, preje last Jožefa Pajer-ja, dalje lepa, rodovitna njiva ob državni cesti v Prevojah, pripravna za stavbisče, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda.
Natančneje izve se v pisarni Marijo Terezije cesta štev. 16 („pri Žvokelju"), nasproti Kolizeja. (1358—3)
Karbolinej Avenariui patent
h 25 let preskušeno, les obvarujoče sredstvo.
Pred ponarejanjem se svari.
Tovarna za karbolinej E. Avenarius
Amstetten na Niž. Avstrijskem. Pisarna: Dunaj, 111/1, Hauptstrasse 18. Prodaja Fran Stupica, Ljubljana. (877—8)
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten I*ortlamd-cemen4 v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dalee nadkrlljujocl dobroti, kakor tudi svojo priznano izvrstno a*i»sa.«e«
Priporočila in spričevala,
raznih uradov in n aj s i o v i t e j š ih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: ~ Dunaj, I,, XVlaximili&£i&ti*asse 9* ZZ
(924-9;
Pristni Is. * .a *i j siti
laneno oljnati firnež
S30i
8
e
k
prodaja (lHOio)
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
Ilustrovani eeniki ho franko na razpolago.
Št. 7169
(1364-1)
§
i
i
POZOI I   -f- 'fr   Pozoi I
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnej&e
tovarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brlzpralnlee najnovejše sestave, kakor t* patentom proti xmrzli n I, s priredbo, da brizgalnica na olie Ntranl Jemlje in meee vodo * „unlverzalko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parne brlzgralniee, vodonoše, NCKtilkc vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., revi iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice) lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za ncetj len-lue. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste — Gasilna društva, občine in poSteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (279-10) MJ&~ Cenilce pošiljam.© brezplačno iza. peštaoice prosto. ' Sjaj
Podružnica R. JEL. SJSH^IILATm v Zagrebu.
ms
RAZGLAS.
Dela in dobave pri zgradbi vodovoda za trg Postojno
— razun že zgotovljenih vodnjakov in glavnega vodohrana — katerih stroški so pro-računani na 108.000 K, se bodo oddala potom javne konkurence.
Dotične ponudbe, katere naj se raztezajo ali na vso ostalo zgradbo ali pa na nje posamezne dele, sprejema podpisani deželni odbor
do dne 10. julija t. I. do 12. ure opoludne.
V ponudbi, katero je kolkovati z 1 K, zapečatiti in potem označiti z nadpisom: »Ponudba za prevzetje vodovodne zgradbe za Postojno« mora ponudnik izrecno potrditi, da so mu stavbni pogoji popolnoma znani, da jih v polnem obsegu prizna in se jim podvrže.
Ponudbam je priložiti vadij v znesku 5% svote, bodisi v gotovini, bodisi v pu-pilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor kranjski si izrecno pridržuje pravico, da ne glede na visokost ponudbo po svojem prevdarku izbere podjetnika, da izroči vsa dela enemu samemu podjetniku, ali pa da odda dela po posameznih vrstah (stavbno delo, dobava strojev itd). Tudi si deželni odbor pridržuje pravico, da razpiše novo obravnavo.
Načrti, stroškovni proračuni in stavbni pogoji so v navadnih uradnih urah razpoloženi pri deželnem stavbnem uradu.
Od deželnega odbora Kranjskega v Ljubljani
dne 9. junija 1902.
IVa|iKvi«stnefšl9 prlsnano na|bol|sl
jekleni pugi !a
Dunnp za travnike In za mah, Dl allU elenkaste In diagonalne
Krožčasti ali gladki jekleni poljski valji
Sejalni stroji „Agricola"
Originalni američanski za travo, deteljo in žito
Grabijo za seno in žetev, obračala za seno Patentovani sušilni pristroji
za sadje, zelenjavo Itd.
Stiskalnice za grozdje in sadje
kakor tudi za vse namene
Mlini za sadje in grozdje
Stroji za mečkanje grozdja
&kT~ Samodelujoee "W patentovane trtne brizgalnice za uničevanje grintovca in krvnih uši
M8¥PHONIA(( Prenosljive štedilnokotlene peči Parilniki za klajo
Mlatilnioe
8 patento-vanlm vrtilnim krožnim gmazilnl-kom za l gonltev
zjroko, vitlom j (geplom)
ali
s paro
Vitlf (gepli) ^3SS/uX?
Najnovejše čistilnice za žito Izbiralniki. Strgala za koruzo Slamorezni stol
s patentovanim vrtilnim krožnim mazilnikom
Mlini za debelo moko. Rezalnice za repo
Stiskalnice za seno in slamo
za ročno gonitev, stoječe ali prevozne, in tudi
vse druge gospodarske stroje
izdelujejo in dobavljajo v najnovejši odlikovani konstrukciji (881—4)
PH. MAYFARTH d Co.
c. in kr. izključno patentovane tovarne gospodarskih strojev, železolivnice in parne fužine ustanov. 1872. Dunaj, I I/i, Taborstrasse št. 71. 750 deuvoev.
Nagrajena z več kakor 450 zlatimi, srebrnimi In bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah.
Natančni katalogi in nebrojna priznalna pisma gratis. Zastopniki in preprodajalci se iSčejo.
Dve meblovani sobi
se takoj oddasta.
Ako se želi, se dobi tudi dobra hrana. Več se izve pri Leopoldu Tratniku na Sv. Petra cesti št. 27. (1351-3)
kateri je bil nekaj časa v notarski pisarni išče mesta.
Ponudbe pod „pisar" na upravni-
štvo »Slov. Nar«. U362—2)
Dekle za trgovino
ki more samostojno delovati v špecerijski trgovini ter je gibčna, zanesljiva^ in obeh deželnih jezikov zmožna, dobi takoj dobro službo v Ljubljani e dobro
plaČO. (1367-2) Natančneje v upravništvu »Slov. Nar«.
Najboljša studenčna seaalka na svetu!
Genial-sesalka
črpa vodo iz globokih studencev skozi pod zemljo napeljane cevi  v visoko  položeni nabiralnik,   a (1088 -7)
Prvi moravski zavod za vodovode in izdelovanje sesalk Ant. Kun z
c. kr. dvorni zalagatelj
Moravske Granice
(Mikriick-lTtiiikinkti).
L. Lnser^ 0I2 za tnrisie.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem Itd. Itd. =====
Glavna zaloga:
L, Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meldling-.
ssr Lnser-jev^H^
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, O. Plccoll. V Kranju: K. Savnlk. (621—14)
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop s gadneca trgm. Pograearjev trg.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplastično potovanje po oelem svetu
v polni Istini. Danes v soboto, dne 14. junija, zadnjic razstavljeno i
Slikovita Švica do Ženevskega jezera.
Od nedelje 15. junija bo razstavljeno ■
Velezanimlvo potovanje
po srednji Italji.
Vsa Italija je razdeljena na dvajset raznih serij. Otvorjeno vsak. dan, tndl ob nedeljah in  praznikih,  od  9. ure zjutraj do 9. ure sveeer. (1370)
Ant. Schuster
Ljubljana, Špitalske ulice
priporoča (i2«o-3) zelo uelilto izbere
bluz,
konfekcije za dame
kakor tudi
modnega in # * * * perilnega blaga
po najnižji ceni.
Ifeorci na sahtevanja franko.
„Triiimpr Mina ognjišča
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se prištedi na kurjavi. (780—22) Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna šteditoh ognjišč .Triumph' S. Goldschmidt & sin
%% «-Im na Oorenje Avstrijskem.
T7ra.dLxxo đ.ovol]ena
(1359)
posredovalnica stanovanj in služeb
saaMasjasns)    sapa smi«4Simsv tff aJuT      I   i I Va»J
Gospodske ulice št. 6
priporoča In namest-a le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za   IJ ial»IJ «»•»«»   In   ilriiK»il.  — 1'otnliiH tukaj.   !\Htant>n«'|«a %  pisarni. Ve**(nti lu kolikor lini/in* ltl<i*» poMin / lin /a-jrolo% IJeiia.
Kupuj pa „le v steklenicah".
V I Jubljanl pri fro s podili t
F. Groschl        I A. Kane, drog.   Jožef Kordin C. Holzer C. Karinger       Anton Krisper
Ivan Jebačin    I Mihael Kastner Peter Lassnik Anton Ječminek ! Edmund Kavčič I J. Lenček Anton Korbar  | Kham & Murnik Kari Lexander Bled: Oton W51fling, P. Homan. Krško: F. H. Crnomlj: Andrej Lackner, Karol
Muller. B. Schweiger, A. Zurc. Draga: P. S. Tork. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelenec, J. Sepetavec. Kamnik:   Anton   Pintar, Fran
Šubelj.
Kočevje: M. Rom, F. Schleimer,
Fr. Loy, P. PeCe, J. RčtheL Kostanjevica: Alojzij Gač Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer,
Adolf Kreuzberger, Jan. Maj-
diC, Karol Savni k, lekarnar pri
av. Trojici.
A. Lilleg T. Mencinger Iv. Perdana nasl. Karol I Man m še k J. C. Roger Aumanan sin, R.
A. Sarabon Viktor Schiffer M Spreitzer Anton Stacul Fran Stupica
IM E. Supan I A. Sušnik, F. Trdina, J. Tonih Uradniško - kon-sumno društvo.
Radovljica: L. Fiirsager, Friderik
Homan, Oton Homa;i. Sodražica: Ivan Levstik. Skofja   Loka:   E. Burdvch M. Zigon.
Engeisberger. Litija: Lebinger A Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller.
Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Šiška: J. C. Juvančič.
škofu. i Travnik: G. Baitol.
Novo mesto: Kussel & Končan, Trebnje: J Petrovčič,J.Zernatto.
Adolf Paueer. [ Tržič : Fr. Raitharek.
Polhov Gradec: J. Ana Leben. \ Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Postojna: Anton Ditrich, K. Cefo- Vipava, Vrpolje. Fran Kobal.
rin, G. Pikel. Radeče: J. Trepečnik, I. občno radesko konsumno društvo, J. Haller.
Vrhnika: M- Brilej. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan. Muller sen. (836 —22) Žužemberk: Jakob Dereani.
Dobro izurjena (i28o~3)
šivilja
za šivanje životov se sprejme.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar«
Proda se ali v najem da
hiša z vrtom
na Karlov ski cesti štev. 12
z 2 kletmi in hlevom ter a šupo za ser in 2 travnikoma. Proda so tudi brez tra nikov. Več zo izve Privoz št. 9. (1319—
Še eno
i
(126-4 j
dobro kolo
po jako nizki ceni na prodaj, f
Kje? poizve se v prodajalni Valentina Goloba, na Mestnem Ir^u št. lit
Kavarna „VALVAZOR^j
Usak dan sveži
Ai tava
Tudi se oddajo sledeči časopis »Slovenec«, »Agramer TagblatU, »Politik »Grazer Taublatt«, »Edinost«, »Arbeite Zeitung«, »The Grafik«, »\Viener-Zeitun^ »Jugend«, »Medicinische Wochenschrift »Pschult«, »Interessantes Blatt«.   (1261 -
Dobre cenene ure
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnir e VIow«  (BrUx)  ste«-.  O-l Ceiko.
Dobra mkelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 680
Prava srebrna verižica....... , 120
Nikelnasti budilec.......... „ 196
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč ic tiso C priznalnih pisem.   (2768 — 51*
ffjf   Hustrovani kattilog tntton/ in poštnin« prostn. ,.
RONCEGNtj
najmočnejša naravna, aisen in žele* sodržujoča mineralna voda 1
priporoCana po prvih medicinskih avtoritetah {ji
anemiji, klorosi,  poltnih, živčnih in zej-skih boleznih, malariji itd.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto. j
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo In v lekarnah. (995-*i
Kopališče Roncegno J$lSA
llU ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatr ji, parna kopel, popolno zdravljenje z mrzlo voc o elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika.
šma nad morjem 635 metrov, prekrasna lega, Is Sčitena proti vetrom, dišeč, suh zrak, brez vsi prahu, stalna temperatura 18 do 22 stop: Zdravilišče pr»e vrste z obširnim lepim parki prekrasen razgled na dolomite, 200 sob za tuj obedovalnice in bralne sobe, zdraviški sa!< Povsod električna razsvetljava, zdraviška god dva lawn-tennis prostora in vsi drugi pole športi. Senčnata izprehajališča, zanimivi izk Sezona maj—oktober. (V maju, juniju in septe bru znižane cene.) Ilustrovane prospekte in ] ja8nila daje kopališko ravnateljstvo v Roncegr i
Br. Rose balzam
i 4- S » ti e c-
iz lekarne
11. FRA O IVE K-J a v Pra ff i
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje po8pešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
S
VARILO!
Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko.
Ulavna zaloga
lekarna B. Fragnerja v fn^^t^T
,.|»t-l frnrm orlu'' Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. == Po posti razpoillja bq vsak dan. =* Proti vpošiljatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K 1'60 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Piccoll, U. pl. Trnkčczv, M. Mardet-b schllger, J. Mayr. (14-12)
Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ivan Ta v car.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
S*2Y