Vse spise, v oceno poslane knjige itd. ¡e pošiljati na ■redništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na npravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-kiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-Mnine. Rokopisov ne vra-f~i— Telefon uredn. 2312. TOVARIŠ Stanovsko pošitiško glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za ¡nožem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Ideja mèèl Povejmo si odkrito, da smo se — uči» telji — prepogosto pustili varati od lepih fraz. Zadnji dogodki nas zopet enkrat po» trjajo v spoznanju te grenke resnice. Uči» teljstvo ne šteje več kot tedaj, ko ga je vsak» do lahko smatral za — quantité negligable. Tritisoč ljudi ne upoštevajo tako, kot bi bilo prav, tritisoč ljudi merijo z merili predvojne dobe, z merili ,iz onih dni, ko smo bili naj» globlje na dnu. Ko to -ugotavljamo, si moramo povedati resnico — kakorkoli je neprijetna — da nas pri vsem zapostavljanju gledajo kot polinte» ligente, kot ljudi, katerih izobrazba je skraj» no nedostatna, pa bodisi tudi zgolj v stro» kovnem pogledu. Tudi v strokovnem! Pre» štejte vse očitke diletantizma, nezrelosti in česa še vsega nasproti onim, ki hočejo spra» viti naše šolstvo višje, pa boste videli, ko» liko zmožnosti nam pripisujejo! Ali so očitki o naši polizobrazbi uteme» ljeni? V nobenem stanu ni popolnih ljudi in tudi v našem ne. Tudi na znanje, ki je le siva teorija, ne damo ničesar; taki heretiki smo in ostanemo. Vendar Se stan, čigar gla» silo izhaja že 68 let, čigar strokovno glasilo živi pol stoletja, še ni tako zanemaril, da bi njegove pripadnike uvrščali med polizobra» žence in da bi ž njimi postopali kot s pol» izobraženci. Od prvega začetka učiteljskega stanu so se naši predhodniki zavedali, da je izobraz» ba, ki so nam jo uradno dovolili, nezadostna in preozka. Kdor je bedel nad nami, je gle» dal, da nam je zaprl obzorje. Dobro je ve» del, da je ozkoobzorni človek najboljši hla» pec in da ga je najlaže mogoče izrabljati. Od prvega začetka našega stanu pa vidimo, da so se naši najboljši duhovi borili za to, da si učiteljstvo samo- pomaga iz duševine bede, da razbije planke, s katerimi so ga hoteli za» plankati. Ideja samoizobrazbe se je rodila takrat, ko so nam predpisali toliko znanja, kolikor ga je bilo treba, da so nam lažje na» rekovali svojo neomejeno voljo. Kakor rdeča nit se vleče ta ideja skozi dve generaciji uči» teljstva. Tudi Cankar jo je videl, ko je go» voril po Jermanu, da je vse od Boga, le ne» umnost ne, in da storimo po njegovi volji, kar storimo proti neumnosti. O delu učiteljstva za povzdigo lastne izobrazbe pričajo knjižnice, pričajo tečaji, pričajo predavanja, priča podrobno delo v javnosti. Posebno ono delo naše starejše ge» neracije priča, ki je imela pojem naroda v srcu in ne na jeziku, ki je videla narod okrog sebe v preprostem našem kmetu in ki je raz» umela problem izobrazbe kot vprašanje praktične pomoči slovenskemu ljudstvu pri njegovem gospodarskem in kulturnem napre» dovanju. Naš stanovski predhodnik je videl v znanju bistvo mimo teorije ter je odkla» njal vsako umsko špekuliranje brez prave zveze z življenjem in njegovimi nujnimi dnevnimi potrebami. Ta prvotna smer samoizobrazbe je, žal, prezgodaj zašla na stranpot. Kakor so sma» trali nekdanji taborski rodoljubi za Svojo dolžnost, da so se ukvarjali vsi z vsem, s povijanjem sonetov in z razlagami o gnoji» lih, tako je tudi učiteljstvo stopilo na tla, ki naj bi pomenjala vseStranost, pa so bila v resnici kaos. Pozna se to v naših knjižnicah, v naših društvih, v učiteljskem javnem delu, vsepovsod, kjer se je učitelj udejstvoval. Učitelj je šel po sledovih rodoljubov»univer» zalistov in je izgubil smer. Praktičnost uči» teljskega dela je tonila v meglo, ki jo opre» deljuje nadučitelj v »Hlapcih« tako»le: Za» upajmo v vsesplošni napredek, ki je naturna nujnost in ki se ne ustavi nikjer in nikoli! Z drugo besedo, stan je pozabljal, da so vede danes že tako specializirane, da je vse» znalost dokaz samo vsestranske nevednosti, pa da zapravlja dragocen čas brez koristi, kdor se ukvarja z vsem in z Vsakršnim. V izadnjih letih je 'začela prodirati za» vest o tem tudi v naših vrstah. Vseznalost se je izkazala v pravi luči, kot tratenje ener» gij, kot pozna dedšcina iz one vase zagle» dane, davno premagane rodoljubarske dobe. Pokazalo se je, da s svojim počenjanjem v resnici ne pridemo preko plehkih fraz o na» predku, ker je izven človekove moči, da bi si osvojil vsaj del vsega obširnega znanja, ki ga objemajo danes vede. Ideja o samoiz» obrazbi je spet oživela ter prinaša izciščenja onih pojmov, ki so jih drugod že izčistila desetletja. Dokaz oživljenja ideje je pred» vsem prizadevanje samoizobraževalnih krož» kov, ki so se razvili med učiteljstvom in ki so skušali prav usmeriti vse delo za kulturni dvig stanu. To delo ima predvsem dve zna» čilni potezi, prvič: proč z ono vseznalostjo, ki samo vara z napihnjenim videzom in ki ne dovede nikamor, in drugič: enotnost v samorzobraževalno delo, enotnost in inten» zivnost! To je pa mogoče le, ako se snov omeji na ono, kar je najnujnejše, najpotrebnejše. Čuli smo pogosto, da je učiteljstvu najpo» trebnejša strokovna izobrazba. Videli pa smo, da so tu in tam najglasnejši zagovor» niki takozvane strokovne izobrazbe najtrdo» vratnejši nasprotniki šolske reforme. Kako je to mogoče? Ali ni tukaj nekaj v neredu? Z a strokovno izobrazbo in p ir o t i reformi šolstva! To je nasprotje, ki ne more razkri» vati večje nesmiselnosti, kajti strokovna iz» obrazba vendar ne more imeti drugega na» mena, kot je izboljšanje šole! Naš poklic in življenje se ne dasta ločiti. Kdor ne pozna življenja, kdor ne razume ustroja družbe, ne more biti dober učitelj. Niti učitelj, kaj šele vzgojitelj! Učiti sicer moremo po suhih predpisih. Kakšni bodo sadovi, je drugo vprašanje. Gotovo je, da smo komaj kaj več kot dninarji, ako delamo le radi predpisov in kakor nam oni določajo*. Vsak dan pa lahko ugotavljamo, posebno po mestnih šolah, kako propada prava vzgoja, o kateri imajo starši dnevno manj pojma. In vidimo obenem, kako prazen je ves pouk —■ pa če je še tako moderno urejen — ako ni gojenec prinesel v učilnico temeljev dobre vzgoje, vzgoje k delavnosti, vestnosti in zmernosti. Ves pouk je ničev, ako ni vzgoja položila trdnih, zdravih temeljev človeka. Tega naš vek ne *čuje in se kot Sisif muči, da bi s poukom nadomestil, kar je nenado» mestljivo. Z drugo besedo* povedano: vidi šolo in ne vidi ničesar izven te, ne vidi živ» ljenja. Šola ima svojo funkcijo. Toda glede nje si mora biti na jasnem učitelj, pa naj je le učitelj, ali naj ima tudi še trohico smisla za vzgojo kot tako. Usodna zmota našega časa je, da se vzgoja identificira s poukom. Ta zmota učiteljstva nič ne vznemirja, vajeno, kakor je že, vršiti vse ono, kar ima predpi» sano. Za vzgojo je šola v resnici mrtva; iz slabo vzgojenih otrok ne more napraviti do» brih in dobrih ne more iztrgati iz rok skrb» nih staršev. Tako se šola bolj in bolj odda» ljuje od življenja in ne rodi tistih sadov, ki bi jih morala. Ako prištejemo k temu še učne neuspehe, ki postajajo — kakor pra» vijo statistike — katastrofalni, potem smo na jasnem, da gremo v krizo*, ki je vedno nevarnejša. Vprašujemo se, čemu taka draga ustanova, čemu vse njeno delo. In upravi» čeno! Priznajmo si: ako za šolo ni takega interesa, kot bi ga bilo želeti, če se učitelj» stvo ne upošteva, kakor bi sami pričakovali, potem smo dolžni pogledati resnici v oči, smo dolžni preiskati vzroke takih nerazve» seljivih dejstev. Ako pa hočemo to, si mo* ramo poiskati ključ k razumevanju, moramo dognati, kakšno zvezo ima šola z družbo, kaj hoče družba od nje, kakšno delo pričakuje od učiteljstva. Teh vprašanj pa nam ne bo nihče pojasnil kot edino le družboslovje. Tudi naloge šole more določiti in opredeliti edino le družboslovje, študij razmer in po» Pred sprejetjem zakona o* ustrojstvu vojske in mornarice je ■učiteljstvo odslužilo svojo vojaško obveznost v počitnicah, preki» niti mu ni bilo -treba službe, ustavljeni mu niso bili službeni prejemki in šteta so mu bila leta, oziroma čas vojaških vežb, odno» sno odsluženja roka. Ker se je z zakonom o ustrojstvu vojske in z zakonom o civilnih in ostalih državnih uslužbencih, oboje iz leta 1923., vse to izpre» menilo, je učiteljstvo ponovno na svojih skupščinah zahtevalo, naj se doseže, da bo zopet odslužilo svoj rok v presledkih v veli» kih počitnicah, da mu ne bo potreba dati ostavke na državno službo po končanem 21 letu starosti ter, da se mu šteje kadrski rok v napredovanje in v pokojnino. Na vse številne peticije s strani organi» zacije je dohajal isti odgovor, ki se je vedno skliceval le na zakon. Citirali so čl. 42. zakona o ustroju voj» ske, ki pravi: »Služba v stalnem kadru se za» čne v onem koledarskem letu, ko* dovršuje novinec 21. leto življenja, in traja osemnajst mesecev za vse vrste vojske in stroke,« ter na dopolnilo čl. 49., ki pravi pod točko 1.: »Vkljub členu 42. tega zakona se skrajšuje rok službe v stalnem kadru na devet mese» cev« in sicer za one, ki imajo gotovo pred» izobrazbo (med te spada tudi učiteljstvo i maturo), »če opravijo v tem devetmesečnem roku izpit za rezervnega častnika ali če do» vrše z uspehom šolo za rezervne častnike.« O preložitvi roka na počitnice niso hotele oblasti ničesar slišati in so se sklicevale na zakon. Oprostitve od kadra ni bilo mogoče iz» poslovati, ker so se oblasti sklicevale na čl. 50. zakona o ustroju vojske, ki pravi: »Služ» be v stalnem kadru so oproščeni: a) stalno nesposobni; b) začasno nesposobni, če ne postanejo sposobni do dovršenega 25. leta starosti.« nadalje na čl. 51., ki se glasi: »Vo» jak se odpusti iz stalnega kadra, preden od» treb človeštva, onih slojev, ki jim ni življe» nja brez šole. Navedena resnica je tako enostavna, da bolj ne more biti. Toda prav resnico je treba brez počitka ponavljati. Če pogledamo one naše »samoizobraževalne« krožke, ki so se ukvarjali n. pr. s pletarstvom, vemo, da je treba razorati še mnogo ledine. Ideja samo» izobrazbe *ni v zmedi vseh mogočih in nemo» gočih predavanj, ampak v jasnem pogledu na razmere v družbi, na tok življenja, na neizogibne potrebe ljudi, med katerimi hoče učiteljstvo delati. Brez tega bomo hodili prej ko slej 'zavezanih oči mimo stvari, ki jih bo« do videli vsi, le mi še ne. Ne vemo, koliko bo še treba ponavljati, kar je za mnoge med nami vendar tako ja» sno, da bolj ne more biti. Tristo in petdeset samoizobraževalnih sestankov se je vršilo v dobrem pol letu med slovenskim učitelj» stvom. Ali je mogoče, da se tako gibanje vzdrži brez organskih vzrokov? Brez prepri» čanja o potrebi samoizobrazbe? Brez glob» ljih življenskih razlogov? Četa ljudi, ki so vztrajali, je pokazala, da naš stan brez te» meljite, resne samoizobrazbe ne more držati korak s časom, ne more napredovati, ne mo» re obstati v tekmi, ki ga prinaša nagli da» našnji razvoj. Ako je bila naša uradna iz» obrazba nedostatna že pred desetletji, je top liko šibkejša danes. Česar so se zavedali naši predhodniki že pred pol stoletjem, tega se moramo* zavedati tudi danes. Proti ideji sa» moizobrazbe je klevetnikov. Toda kdor je proti njej, zasluži, da ga krmijo nasprotniki našega stanu s polizobražencem in da hočejo z njim tudi ravnati kot s polinteligentom. Kdor samoizobraževalnemu delu med nami nasprotuje, je škodljivec stanu, ker dela proti dvigu učiteljstva, proti njegovim mo» ralnim in gmotnim koristim, proti uveljav» Ijenju v zasebnem in javnem življenju. Učiteljstvo ima le eno orožje: svoje delo. To delo pa mora vršiti po svoji volji in ne po tujih ukazih. Da bo v svojem delu neodvisno, mora jasno videti in razločno vedeti, kaj hoče. V ta namen pa mora zbrati več znanja, veliko več, kot mu ga odmerjajo njegovi jerobi, tisti, ki želijo imeti v nas pol» inteligente in še kaj manj. Vprašanje samo» izobrazbe je naše največje vprašanje, naj» večje vprašanje posebno našega stanovskega naraščaja, ki ima ves interes, da stan ne leti navzdol, v brezpomembnost in hlapčevsko odvisnost. Nič ni dražjega kot nevednost in ž njo je neločljivo združeno hlapčevanje in izrabljanje. Ideja samoizobrazbe je ideja ne» odvisnosti in jakosti stanu, je edina pot res» ničnega napredka, je pogum in bodočnost. Kdor med nami ne more te ideje podpirati, naj je vsaj ne ovira, ako ima sploh še kaj skupnega s stanom, v čigar vrstah se nahaja. To sme učiteljstvo zaradi svojih skupnih ko» risti zahtevati od njega, ako hoče živeti ne» odvisno, človeka dostojno življenje, prosto sramotnega žiga polizobraženstva. služi rok: a) če postane stalno nesposoben za službo pri vojski; ali* b) če postane za» časno nesposoben... Stalna in začasna ne» sposobnost se ugotavlja s strokovno komi» si j o.« O odpustitivi iz kadra pred odsluže» njem roka iz kakih službenih ozirov ni bilo govora, ker se je strogo jemalo v obzir gor» nja zakonita določila. Ponovno je pa prosilo učiteljstvo v re» solucijah, da bi se mu dale kake ugodnosti, ko se je pričela izvajati določba, da mora vsak učitelj podati ostavko na državno služ» bOi ko dovrši 21. leto starosti, če je sposo» ben za vojaško službo, a še ni odslužil roka v kadru. Od ministrstva prosvete so izšli od» loki, ki so opozarjali na ostavko učiteljev v teh slučajih ter se je prizadetim skratka ustavila plača v takem primeru. Zaman so bile vse vloge, tudi če prizadeti še ni bil po» zvan v kadrsko službo, ker so se oblasti skli» cevale na čl. 47. zakona o ustrojstvu vojske, ki pravi: i»Nihče ne sme biti državni, samo» upravni ali občinski uradnik — če ni odslu» žil v stalnem kadru obveznega roka, razen če je po odredbah tega zakona stalno ali za» časno oproščen vojaške obveze. — Za one, ki niso dovršili 21. leta, ne veljajo odredbe tega člena glede opravljanja samostalnih poslov.« Nadalje je prihajal v poštev čl. 48. voj. zakona, ki se glasi: »Novinec, ki dobi kot začasno nesposoben državno službo, pa se do dovršenega 24. leta spozna za sposob» nega za vojaško službo, mora odslužiti pred» pisani rok v stalnem kadru; zaradi tega se mora odpustiti iz državne službe, dokler ne odsluži svojega roka. Izjeme določa le čl. 52. voj. zak., ki decidirano pravi: »Služba v stal» nem kadru se sme novincu odložiti le pod sledečimi pogoji: a) rednemu dijaku na proš» njo, da dovrši študije; pod b) in c) le iz dni» žinskih razlogov; pod č) iz sodno kazenskih razlogov. Drugih izjem oblast ni hotela pripoznati in se je striktno držala pri sprejemu v dr» Izjava. V smislu sklepa ožjega sosveta pover* Jeništva z dne 17. maja 1928 izjavljamo ponovno, da bomo tudi v bodoče objava lj ali v našem stanovskem gla\silu na tkzv, črni deski vse slučaje, ki so v kvar šoli in stanu čim nam bodo j avl j eni in ugotovi ljeni. UJU — POVERJENIŠTVO LJUB* LJANA. žavno službo določil čl. 4. čin. zak., ki glasi: »Državni uslužbenec ne more postati: ad 5. kdor je že dovršil 21. leto starosti, pa še ni odslužil svojega roka pri vojski ali ni •vojaške službe oproščen.« ' ' Z ozirom na gornja zakonita določila organizacijam ni bilo mogoče doseči prelo» žitve kadrskega roka na počitnice, prepre« čiti ni bilo mogoče ostavke na državno služ» bo ter prekinitve izplačil službenih prejem» kov, najmanj pa, da bi se kadrska leta štela v napredovanje, in pokojnino. Za poslednje so se poleg učiteljstva po» tezali tudi vsi ostali državni nameščenci, ker so se čutili s tem prikrajšani napram svojim ženskim tovarišicam. Ob času seje Glavnega odbora UJU v Beogradu sem imel priliko razgovarjati o tem vprašanju z uglednim tovarišem ref. min. prosv. g. M'li lanom Rabrenovioem, šefom .pers. odd. min. prosv., ki mi je obraz» ložil isto stališče, kakor ga citira »Ispravka« v zadnji številki »Učiteljskega Tovariša«, namreč: Vojaška oblast je z ozirom na po» sredo vanje min. prosv. .pristala na to*, da je odpustila kadrske obveznike v svrho učitelj» ske službe in z ozirom na potrebe šole ter jim je dovolila odslužiti kadrski rok v pre» sledkih zaporedno med velikimi počitnicami in na to polagati častniški izpit; prosvetna oblast .pa jih je namestila kot državne ur^d» nike»učitelje, j.im je nakazala plačo ter jim bo štela ta leta v napredovanje in penzijo. Seveda si pridržuje oblast, da namešča za» časno učiteljstvo v teh primerih po svoji volji in potrebah šole in službe. Dasi je prav zadnji pogoj trd za priza» dete posebno če se jih prej ne vpraša glede prehoda iz kadrske v učiteljsko službo, mo» ramo ugotoviti, da nam gornji slučaj kaže nujno službeno potrebo preureditve kadr» skega službovanja za učiteljstvo in je v gor» njem slučaju podana tudi utemeljitev upra» vičenosti zahteve učiteljskih organizacij za preureditev kadrske službe za učiteljstvo, ne samo iz ozirov do učiteljstva, temveč pred» vsem z ozirom do interesov šole. Z gornjim slučajem pa je podana tudi nujnost izpremembe tozadevnih določil za» kona o ustroju vojske in činovniškega za» kona, da dobi gornje stališče in gornji slu» čaj stabilnost in ne bo kdo pozneje prizade» tim oporekal pravice glede službenih let za napredovanje in pokojnino. Ako dosežemo to, da bo na ta način da» na tudi redna možnost vsakemu učitelju se koristiti te ugodnosti za učiteljstvo in bo iz izrednega slučaja postalo to redno pravilo, potem bo velikemu delu učiteljstva ustre» ženo, ker mu ostanejo prejemki in službena leta neokrnjeni ter se izpolni organizačna zahteva učiteljstva. V druga meritorna irazmotrivanja »Is» pravke« se ne spuščam, ker sva s tovarišem poverjenikom Andrejem S k uljem po» dala svojo »Izjavo« glede ostalih vprašanj že v predzadnji številki. Kot uredniku pa mi je dolžnost posebej zavrniti, da bi imel list n&» men predočevati kako neistinitost, izključen je vsak dvom v kako zlonamernost in je na» ravnost ironija govoriti napram nam o dra» ženju verskih in plemenlskih si rasti; niti na listu ne moremo pustiti tega odija, ker vsak sum v tem pogledu izpodbija globoka tradi» cija lista, katero je sedanja depolitizačna osnova organizacije prav v tem pogledu še bolj poglobila. Ivan Dimnik, urednik »Učit. Tov.« Največja izbira krasnih blnz In otroških obleke KRIŠTOFIČ- BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg. Damam z dežele je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija. Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah, kakor tudi za izvrševanja vseh lasnih del se priporoča II. Podkrajšek frizer za dame in oospode, Ljntiljana Sv. Petra cesta 12. Kadrski rok učiteljstva. V boju za osnovne principe moderne demokracije. Enodušnost sreskih učiteljskih društev za društveno in tiskovno svobodo državljanov — državnih uradnikov. RESOLUCIJA, ki je bila soglasno sprejeta na zborovat nju okrL učit. društva za ljubljansko okolico, dne 9. junija 1928 na Vrhniki. 1. Ob prvi resni preizkušnji, ki jo pre* življa naša organizacija izza stanovskega pokfeta slovenskega učiteljstva, ki je pov stavita to otg&nizacijb na politično ne* vtralni temelj, izjavljamo eriodušno, da bo ta preizkušnjah naše stanovske vrste še bolj strnila in je brezuspešen vsak P°' izkus nas stanovsko razdvojiti. Edini sm\o si v motrenju in presojat nju zadnjih dogodkov v tem pogledu, da stopa vse drugo po svojem pomenu dat leč v ozadje, napram dejstvu, da se je Skušala s službenim pritiskotn dmejiti zakonito nam zajatnčeria tiskovna in društvena svoboda in to na način, ki bi imel najusodnejše posledice za borbenost in aktivnost organizacije, ako bi nanj pri* stali in se mu ne bi uprli z viso odloči nostjo. 3. Zato ne moremo dopustiti, da bi se iz katerihkoli rWlogov ali ozirov zabrisal načelni značaj in pomen našega obramb* nega bo]ja za ogrožene državljanske svo* boščine in ne mofemo in ne smemo prej odnehati, preden dosežemo popolno na* čelno razčiščen je zadeve. 4. Odklanjamo vsako drugo rešitev, zlasti pa vsetk korak, ki bi se razlagal kot kapitulacija ali opravičevanje pod slu ž bet nim pritiskom. Zahtevamo od vodstva, zlasti še od osrednjega, da vodi našo bdrbo odločno in pogumno, kakor ddgo* v ar ja to resnosti stvari in mu zagotavljaš mo, da bomo stali strnjeni za njim. 5. Ugotavljamo končno, da vzdržujemo in plačujemo stanovsko glasilo za obrambo in zastopstvo naših stanovskih inte* resov, zato ne moremo pristati na to, da bi se v njem objavljali dopisi polemičnega značaja, ki so za nas žaljivi, pa naj prihajajo od katerekoli str\ani. OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO. RESOLUCIJA z dne 2. junija 1928. 1. Članstvo se v polni meri zaveda, da je »črna deska« prepotrebno sredstvo, s katerim opozarjamo vse učiteljstvo v okviru ustave in drugih zakonov na ne* zdrave ponjave v upravi in stanovskih vrstah. 2. Nerazumljiv nam je disciplinski po* stopek, ki se sklicuje na disciplinske predpise drž. uradništva, napram društvenim funkcij onar jem, ki imajo pravico in celo dolžnost, da zastopajo želje in vršijo voljo celokupnega članstva. 3. ProtestiraVno proti temu, da se vesti 0 disciplinskih preiskavah objavljajo v političnih listih, ker disciplinske zadeve morajo biti tajne, četudi bi bile optavi* čene. 4. Pozivafmo vse zainteresirane kroge in merodajne činitelje, da zaustavijo ves svoj vpliv v to, da se 1. v bodoče preprečijo slučaji, ki bi jih bilo treba pribijati na »črno desko«, 2. da dobita tokrat pri za? deta tovariša popolno zadoščenje in 3. da zainteresirajo ves jugOslov. stan. in javni tisk v obrambo drž. pravic in vse parla•* mentarne klube, da iznesejo stične zade* ve pred Narodno skupščino. 5. Stojimo solidarno v strnjenih vrstah za svojim vodstvom, ki mu brezpogojno zaupamo in ga pozivamo, da vztraja ne* omejeno v boju za načela, ki smo jih proglasili kot vodilna za organizacijo. UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SLOV EN J GRADEC. Mn (rtrnirp 'n sv^ene v vse^ barvah. 1 Vl/^UfU/C, Največja izbira, najnižje cene. Pletenine, bluze, kravate itd priporoča modna trgovina FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7. +r KRANJSKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO je na svojem zbodovanju dne 2. ju* ni j a 1928 v Šmartnem pri Kranju sklenilo popolno solidarnost s pover\jeništvom UJU v sedanjem boju in je manifestiralo za zahtevo, da imej vsaka kategorija uči* teljstva nadzornike iz lastnih vrst. +r UČITELJSKO DRUŠTVO NO* VOMEŠKEGA SREZA je odposlalo »Iz* vršnemu odboru UJU v Beogradu« slede* či protest: 12. maja 1928 v Novem mestu zborujoče učiteljstvo smatra, da sta po* verjenik A. Skulj in urednik Iv. Dimnik v slučajih »črne deske« odgovorna pred vsako drugo odgovornostjo le tiskovnemu zakonu. Imenovanje oblastnega šolskega nadzornika naj se vzpostavi, ker vztra* jarno na načelni zahtevi, da bodi oblastni šolski referent za osnovno šolstvo mož, ki pozna ustroj tega šolstva in ki edini mote zastopati interese osnovne šole in njenega učiteljtva— to je osnovnošolski učitelj. Protestiramo tudi proti temu, da se interne službene zadeve učiteljstva iz* našajo po dnevnem časopisju. Izvršni odbor UJU — do katerega se obračamo — naj stori vise, da se imenovanima to* varišema popravi storjena krivica in jima da primerno zadoščenje. Nadaljevalno šolstvo. —nš Tečaj za učitelje kmetijsko«nadalje» valnih šol in učiteljice gospodinjsko=nadalje« valnih šol priredi enako kakor mariborski tudi ljubljanski oblastni odbor in bo o vseh podrobnostih na primeren način obvestil uči* teljstvo v najkrajšem času. Ljubljanski ob* lastni odbor hoče težnje učiteljstva upošte« vati in je v ta namen povabil k tozadevnemu posvetovanju strokovnjakov tudi zastopnike poverjeništva. Tečaja se bosta prejkone vršila v jesenskih mesecih. —nš Gospodinjski tečaj v Mariboru. V dneh od 9. julija do 4. avgusta se vrši kakor objavljeno gospodinjski tečaj za učiteljice. Med predavatelji tečaja b», kakor je bilo ob* ljubljeno, tudi tovarišica Jela Premrou. POZOR GDC. IN GOSPE UČITELJICE, ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno uališče, Stari trz štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477. Sploine vesti. — Likvidacija Edinstva za Ljubljano in okolico. Kakor nam poročajo, je dne 2. t. m. sklenilo sresko društvo Edinstvo za Ljub» ljano in olkolioo likvidacijo društva. — Glede namestitve učitelj ev»vojakov, ki so došli od kadra je pov. UJU napravilo korake, da bi se dobili za njih namestitev krediti. Kakor smo poučeni, se bi dalo iz» vesti v to svrho virman iz kredita draginj» skih doiklad in stanarine, ki je polna stav» Ijena v proračun. — Okrajna učiteljska konferenca za me» sto Ljubljano se je vTŠila v soboto, dne 9. ju» nija v Mestnem domu. Gosp. nadzornik Rapè je podal poleg krasno zasnovanega nadzorniškega poročila tudi stvaren in izčr« pen referat »O stvarnem pouku v osnovni šoli v zmislu modernih zahtev po produk« tivnem delu«. Tov. Pavel Kunaver pa je v Kino Dvor razjasnil vzgojno metodo skav» tizma s pomočjo skioptičnih slik. — Umetnostna razstava. Slovensko umet« niško društvo je priredilo v Ljubljani v Ja» kopičevem paviljonu umetniško razistavo. Razstavili so Tine Kos in pa učitelja D. in N. Vidmar. Prvi je razstavil kiparska dela, med tem ko sta oba Vidmarja razstavila večje število slikarskih del. — Ko človek vstopi v to razstavo se kar oddahne, kajti prenehalo je ono nervozno povojno poizkušanje mlajše umetniške struje, uvelsti tudi pri nas povsem novo moderno umetnost in ekspresionizem. Ta razstava pa nam kaže zopet čist realizem za katerega se edino še navdušuje slovenska publika. Da je razstava dosegla svoj namen, nam priča dejstvo, da je večje število raz» stavljenih del že prodanih. Razstava traja še do 17. junija. — Seja šolskoupravnega odseka poverj. UJU v Ljubljani bo v soboto 16. junija t. 1. ob 15. uri v prostorih poverjeništva. — Članom kočevskega učiteljskega dru» štva. Mnogo članov še ni poravnalo obvez» ndsti v zadevi društvene blagajne. Ker mo» ramo biti do 20. t. m. z glavno blagajno na čistem, opominjamo zadnjič zlasti one člane, ki niso bili pri zadnjem zborovanju navzoči, da zanesljivo poravnajo svoj dolg tekom tega meseca.. Red in točnost mora biti tudi v tej zadevi. — Odbor. — Vse člane učit. društva novomeškega sreza, ki so prestavljeni bodisi v okraju ali v drug okraj prosim, naj potom dopisnice javijo od kod in kam. — Blagajničarka. SVILA. Če se s svilo pravilno postopa, bo izdržala dolgo in se ne bo potrgala niti razpala. Radi tega svila ne sme priti v vročo vodo, ampak jo je treba nalahno premečkati v mrzli raztopini „RADIOMA". Ker je „RADION" izredno sredstvo za pranje, je tak način pranja popolnoma zadosten, da svilo čisto opere. Po takem pranju se svila iz-pere v mrzli vodi, a prvi taki vodi se doda malo kisa, da se pokažejo barve v svojem pravem sijaju. Posebno važno je, kako se svila suši. — Svilo je treba zaviti v platno in gladiti z likal-nikom, ko je še malo vlažna. Tako bo svila ohranila svoj sijaj. — Cenjene tovarišice in tovariše učite» lje(ice) vrhniškega okraja vabim na sestanek na dan sv. Alojzija na Brezovici, da se po» slovimo od našega g. nadzornika. Dobrodošli tudi vsi kolegi in koleginje našega sreza. Do» hod s popoldanskimi vlaki. — Zdravko MU kuž iz Brezovice. — 45«letnico mature na ljubljanskem učiteljišču praznujejo letos sledeči še živeči tovariši: Antosiewicz Adolf, nadučitelj v pok. v Klachau»u, Avstrija, Ažman Josip, nadučitelj v pok.. Breznica, Bajec Ivan, nad» učitelj v pok., Št. Vid nad Ljubljano, Christof Josip, lastnik in ravnatelj drž. konc. zasebne šole v Ljubljani, Erker Alojzij, učitelj v pok., Stara Cerkev, Gorazd Fran, mestni učitelj, Ljubljana, Josin Emanuel, pisarniški ravna» telj v pok., Ljubljana, Kabaj Mihael, šolski nadzornik v pok., Begunje nad Cerknico, Luznar Fran, nadučitelj v pok., Primskovo, Pehani Friderik, nadučitelj v pok., Trebnje, Pogačnik Naval, operni pevec, Wien, Pire Avgust, mestni učitelj v pok., Ljubljana, Rozman Fran, učitelj v pok., Št. 11 j pod Tur» jakom in Türk Josip, šolski nadzornik v pok., Radovljica. — Maturanti mariborskega učiteljišča iz I. 1880., 1881. in 1882. Tovariši ostanimo zve» sti naši tradiciji in se udeležimo vsi do zad« njega dne 7. in 8. julija t. 1. ter tako poka» žimo svojo solidarnost posebno letos, ko se nam pridruži še letnik 1882. Natančnejši spored sledi. Potrebna je pravočasna zglasi» tev s številom udeležencev. Prenočišča bodo pripravljena za vse pravočasno se priglašene ali privatno ali v gostilnah. Nameravan je izlet z avtom v nedeljo popoldne v Rogaško Slatino in nazaj. Udeleženci naj se takoj javijo pri A. P., Maribor, Tattenbaohova ul. 26/1. Sklicatelji: Šalamun Šimen, Porekar An» ton in Kocbek Franjo. — Mariborske maturantkinje zavoda šol» sikh sester od leta 1918. Ker je nekaterim koleginjam nemogoče biti 2. julija v Mari» boru, se naš sestanek preloži , na 4. julija. Ob 10. uri dopoldne se snidemo v zavodu šol» skih sester v Mariboru. Pridite vse, da pra» znujemo 10»letnioo mature! — O. Sernec« Šorli, Maribor, Vilharjeva ul. 6. — Maturantje moškega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1908. praznujejo svojo 20» letnico dne 30. junija v Celju. Zbirališče iste» ga dne popoldne v kavarni »Evropa«. — Prava kava je strup. Gorje tistemu, ki se prepriča o tem, kajti bolni živci zagre» ni jo življenje. Zato pije previdni rajši ŽIKO, ki popolnoma nadomesti pravo kavo. Zahte» vajte ŽIKO in kuhajte jo pravilno. Navodilo je na vsakem zavitku. Razpisi sluib. —r Razpisuje se služba šolskega upravi» telja na trirazredni osnovni šoli v Rudniku, srez Ljubljana — okolica. Termin za vlaga» nje prošenj je kakor ob razpisu služb P. br. 4085/28, ki je objavljen v »Uradnem listu« šteV. 51. z dne 26. maja 1928. — Razpis služ» be šolskega upravitelja na petrazredni osnov» ni šoli v Cerkljah ob Krki, srez Krško, se preklicuje. — Razpis služb na petrazredni osnovni šoli v Trebnjem, srez Novo mesto, se izpreminja v toliko, da se poleg službe šolskega upravitelja na omenjeni šoli razpi» suje ena služba za učitelja, a ne ena služba za učiteljico. — Na osnovni šoli v Tržišču, srez Krško, se ne razpisujeta dve službi za učiteljici, ampak dve službi za učitelja in ena služba za učiteljico. Ferijalni Savez učiteljstva. —f Odhod v ferijalno učiteljsko kolonijo Bol na Braču. Kolonija bo otvorjena 10. ju« lija. Odhod: 8. julija Ljubljana glavni kolo» dvor z osebnim vlakom št. 9217 ob 13. uri 18 min. via Novo mesto do Karlovca — pri» hod v Karlovac ob 18. uri 59 min. Odhod iz Karlovca z brzovlakom št. 1002 ob 21. uri 21 min. (iz Zagreba ob 20. uri 25 min.) — prihod v Split 9. julija ob 7. uri 45 min. — Ob 14. uri s parobrodom na Bol — prihod na Bol ob 18. uri 30 min. Gorenjci in Notranjci naj tako potujejo, da pridejo v Ljubljano k Vlaku bb 13. uri 18 min.! Štajerci preko Zidanega mosta v Zagreb, iz Zagreba se odpeljejo z zgoraj na« vedenim brzovlakom! Dolenjci se priklju» čijo vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 13. uri 18 min. V intere&u vseh je, da potujemo iz Karlovca do Splita z brzim. Oni, ki potujejo z osebnim vlakom, po« tujejo iz Karlovca 8. julija ob 13. uri 23 min. (iz Ljubljane ob 7. uri 33 min.) in pridejo v Split pol ure pred našim brzovlakom in nas počakajo na kolodvoru. Kdor zamudi zgoraj navedene vlake: parobrod iz Splita do Bol a vozi vsak dan ob 14. uri razen nedelj in praznikov in mi brzojavk — Naslov po 5. juliju: M. S., šef učit. kolonije Bol«Brač. Vsak vzame s seboj dve rjuhi in bi a» zino! Ne pozabite fotografov in glasbenih instrumentov! Uredite svoje toaletne po» trebščine po principu: najpotrebnejše. — Potrdila vplačil prinesite s seboj radi kon« trole. — Za vse informacije na razpolago do I. julija. Do »veselega svidenja! — Mrovlje. Samoizobraževalna akcija Pov. UJU. —oio Delo po krožkih: 342 Sv. Barbara v Halozah: IV. 24. maja. Od 27 članov 14. Tov. Vittori: »O rokotvor» nem pouku«. — Četrto poglavje iz 2. broš. Prihodnji sestanek 14. junija. 343. Negova:: I. 30. maja. Od 5 članov 5. Navodila. Izvenšolsko delo učiteljstva. Tri poglavja 1. brošure. Prihodnji sestanek 15. junija. 344. Ljutomer: V. 31. maja. Od 17 čla« nov 4. Iz družboslovja. Prihodnji sestanek 14. junija. 345. Kapela: I. 24. maja. Od 6 članov 6. Navodila in okrožnice poverjeništva. O iz» venšolskem delu učiteljstva. Prihodnji se» stanek ?. 346. Sv. Križ: IV. 24. maja. Od 14 članov II. Tov. Tratar: »Ideološke smernice ¡našega udruženja«. Prihodnji sestanek ?. 347. Sv. J uri j »Sv. Duh: V. 27. maja. Od 19 članov 16. Tov. Žerjav: »Inteligenčna pire« izkušnja otrok«. Prihodnji sestanek 21. jun. 348. Gornja Radgona: III. 24. maja. Od 19 članov 5. Zadnja okrožnica poverjeništva. Prihodnji sestanek 4. junija. 349. Sv. Tomaž: II. 24. maja. Od 11 čla« nov 7. Sedmo poglavje »Iz družboslovja«. Prihodnji sestanek 14. junija. 350. Črnomelj: V. 11. aprila. Od 29 čla« nov 11. Zadnja okrožnica poverjeništva. Prvih 5 poglavij 2. brošure. Prihodnji sesta« nek 24. junija. 351. Kranj: IV. 19. maja. Od 22 članov 12. Zadnja okrožnica poverjeništva od 2. maja. Prihodnji sestanek 21. junija. in na smuk. Ne hodite pa brez pristnih Brajerjevih smuških čevljev ali pa brez pristnih Brajerjevih „gojzarjev"! J. BRAJER, Ljubljana, Breg štev. 1. fotografičnih aparatov in potrebščin je ravnokar izšel. Na razpolago je interesentom gratis in poštnine prosto. Drogerija ,GREG0RIČ' Ljubljana, Prešernova 5. Mladinska Matica je dosegla 13.000 članov. Književni dar mladini obsega 39.000 knjižic. Knjige bodo te dni razposlane. Stanovska organizacija UJU Vabila: = DOLNJELENDAVSKO UČITELJ* SKO DRUŠTVO ima svoj redni občni zbor v soboto 23. junija ob 10. uri v Dobrovniku z navadnim dnevnim redom. C= PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 21. junija t. 1. ob 10. uri v Mla* diki v Ptuju. K predpisanim točkam dne v* nega reda se doda še volitev delegatov za pokrajinsko in državno 'skupščino ter voli» tev knjižničnega odbora za združeno sresko knjižnico. Radi važnosti dnevnega reda je -dolžnosti vsake tovarišice, vsakega tovariša, da se zborovanja sigurno udeleži. Predpisa» na ma>ša ine sme biti vzrok odsotnosti. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO* ČEVSKI OKRAJ zboruje dne 17. junija 1928 v osnovni šdli v Dobrepoljah po prihodu ju* tranjega vlaka s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila in dopisi. 2. Predlogi in navodila delegatom za pokrajinsko in državno skup* ščino. 3. Statistika izvenšolskega dela. 4. Krožki. (Voditelji krožkov naj zbero podat* ke). 5. Slučajnosti. — UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OBA MARIBORSKA SREZA zboruje v nedeljo 17. junija ob 10. uri v mali dvorani »Narod* nega doma« Na dnevnem redu so važne društvene in organizačne zadeve. Poravnajte članarino. Poročila: + CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 12. maja t. 1. v Vojniku. I. Situacijsko poročilo. Učiteljstva v okraju 165, članstva 160, prisojnih 84. Predsednik tov. Gosak je omenil mno> žico važnih šolskih in stanovskih vprašanj; k nekaterim je podal pojasnila tudi povabi ljeni — iskreno pozdravljeni poverjenik tov. A. Skulj. O seji širjena sosveta v Mariboru je podal stvarno kritično poročilo tov. Vo* lavšek. Sprejete so bile resolucije: 1. Pridružujemo se v polni meri resolu» ciji okrajnih učiteljskih društev ljubljanske oblasti, ki zahteva polno osemletno' šolsko obveznost. Pričakujemo, da slovenska j a v* nost s svojimi zastopniki v parlamentu ne bo dopustila nobene okrnitve našega šolstva, ki naj se nemoteno razvija,, naprej, kakor to za« hteva kulturni nivo našega naroda. 2. Ker so oblastne samouprave prevzele upravo bolnic in je s tem nastala nevarnost, da se ukine brezplačno lečenje državnih na« meščencev v istih, prosimo poverjeništvo UJU Ljubljana, da izposluje pri obeh oblast« nih odborih Slovenije ohranitev dosedanjih pravic. 3. Predlog novega šolskega zakona pred* videva celibat za učiteljice, ki se ne poro če 2 učitelji. Konstatujemo, da to stališče ne obstoja v nobeni kulturnejših držav, p roti v i se človečanskemu pravu žene in javnemu čulu pravice. Obsojamo to stališče kot na* zadnjaško, nevredno 20. stoletja, in proti nje» mu najodločneje protestiramo. II. Samoizobrazba. Vsi krožki v okraju delujejo. Članstvo se je izjavilo za združitev okrajnih učiteljski knjižnic v oblasti. III. Šolska reforma. Tov. predlsednik je poročal o sestanku za kmetijsko in gospo* dinjsko nadaljevalno šolstvo. Tov. poverjenik je razpravljal »O bistvu šolskih vrtov«, kjer je naglašal zlasti važnost praktičnega načina pri pouku v vseh panogah kmetijstva. IV. Slučajnosti. Nato je pojasnil stanje šole, stanu in organizacije v državi, polkazal na vrsto še nerešenih točk ter bodril k smo* trenemu skupnemu delu. Članstvo je po de* bati soglasno sprejelo resolucijo, objavljeno v 44. številki »Učit. Tovariša«. + LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU. ŠTVO je zborovalo dne 19. aprila ob 7. uri zvečer v risalnioi šentjakobske šole. Od 212 članov je bilo navzočih 39. 1. Situacijsko poročilo. Tov. predsednik Mlekuž je poročal o zadnji seji širjega so* sveta. (Poročilo je bilo med tem že objav* Ijeno v »Tovarišu«), — Sklene se nabaviti knjigo »der Sinn des Lebens«, ki jo pripo* roča poverjeništvo v eni svojih okrožnic. — Predlog poverjeništva, da se ustanovi oblast* na znanstveno»pedagošfca knjižnica s sede* žem v Ljubljani, je soglasno sprejet. 2. Volitev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. Tovariš Pahor priporoča predvsem razgovor o dolžnostih delegatov, ki naj dobe od svojega društva striktna na* vodila, po katerih se morajo ravnati glede raznih predlogov, ki pridejo na skupščinah v poštev. Z ozirom na to zavzame zbor sta* lišče glede najvažnejših vprašanj: 1. Dru* štvena članarina ostane ista; 2. prispevek za pevski odsek ostane kot doslej; 3. predlogi glede org. tiska bodo pred skupščino objav* ljeni v »Tovarišu«, nakar se bodo delegati sestali in se sporazumeli; 4. povišanje člana* rine centrali v Beogradu od 10 na 15 Din od člana za 1 leto (za Dački dom) se odkloni ter ostane ista kot dosedaj. Nato so se vršile volitve. Izvoljeni so bili sledeči delegati oziroma njih namestniki: za pokrajinsko skupščino v Celju: 1. Polak Janko, 2. Vode Angela, 3. Čeh M„ 4. Hre* ščak Al., 5. Pahor Jože. Namestniki: 1. Liko* zar Ana, 2. Leveč Ana, 3. Puhar Karel, 4. Lavrič, 5. Polak Marija. Za državno skup« ščino: 1. Kumelj Metod, 2. Mihelič Josipina, 3. Engelman Mira, 4. Hreščak Alojzij, 5. Pa* hior Jože. Namestniki: 1. Sežun Andro, 2. Zu* pančič Drago, 3. Lebar Ana, 4. Franke He* lena, 5. Cegnar Ivanka. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO* ČEVSKI OKRAJ je zborovalo dne 12. maja 1928 v Kočevju. Statistika. Število učiteljstva v okraju 158; število članstva 90; udeležencev 65. Situacijsko poročilo. Tov. predsednik otvori zborovanje in omenja, da se dnevni red dopolni z referatom tov. Rupnika o raz* ličnih tipih moderne delovne šole. Omenja nadalje nekaj internih stanovskih zadev. Po* roča o združitvi vsega učiteljstva, o pre» obrazbi društva Učit. konvikt v zadrugo in prispevek oblastnega odbora istemu. Odbor* niki okrajnih učiteljskih knjižnic in sreski šolski referent naj se izjavijo o ustanovitvi oblastnih učiteljskih knjižnic iz sedanjih okrajnih. Poroča o občnem zboru Slovenske Šolske Matice in o zbirki članov za »Mladin* sko Matico v našem okraju. Priporoča dru* štvo Samopomoč. Omenja o novem projektu šol. zakona paragraf, kjer hočejo uvesti štiri* letno obvezno šolanje. Nadalje sporoča poziv poverjeništva, da mora biti vsaka notica v listih podprta z dokazi. Na »črno desko« pri» bija organizacija nepravilna ravnanja. Radi neikaterih notic sta prišla tovariša poverjenik in urednik v disciplinarno preiskavo. Naše društvo je z njima solidarno. Vsaka krivica mora biti obelodanjena. Pojasnjuje slučaj, ko so bili na »črni deski« tudi naši nadzor* niki. Organizacija ne napada oseb, brani le princip. Sprejeta je bila resolucija, ki je pri* občena v 46. številki »Učit. Tov.«. Samoizobrazba. Tov. predsednik poziva članstvo, da vztraja pri delu v krožkih. Šolska reforma. Tov. Rupnik poda prav vzoren referat o »Novi šoli«. Obrazloži vse tipe modernih delovnih šol za oživotvorenje nove, boljše šole. Tov. Kmet poda zanimivo poročilo o pedag. internac. kongresu v Berlinu. O izvenšolskem delu članstva se ni raz* pravljalo, ker ni bilo več časa. Slučajnosti. Sprejet je predlog glede iz» obraževalnega tečaja za celo organizacijo, ki naj bi se vršil v Kočevju. Tov. predsednik opominja, članstvo n* redno plačevanje članarine, ker ima društvo obveznosti. Foto-aparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik Ljubljana, Stari trg 9, Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3 Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. — + GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo 5. maja na Ljubnem. I. Situacijsko poročilo poda predsednic. — V .našem okraju je brez Šmartnega ob Pakl in samostanske šole v Nazarju skupno z upo* kojenci 40 učiteljev(ic). Včlanjenih je sedaj (pristopili še pri zborovanju) 36 tovarišev(ic). Predsednik poda poročilo o stanju po* iverjeništva napram Učiteljski tiskarni m splošno stanje udruženja. Pri tem se z zadc« voljstvom vzame na znanje likvidacija Edin* stva. Kratko se je razložilo personalne za* deve z o žiro m na »črno desko«. O okrajnih učiteljskih knjižnicah se se* stavi poseben predlog na poverjeništvo. — — Sprejme se tudi predlog, da se v poverje* ništvo voli pismeno. II. Samoizobrazba. Med tem, ko je mo* zirski krožek imel dva sestanka, se druga dva krožka še nista udejstvovala. Pri tem se povdarja, da se brošur ne sprejema več, tem* več se naj pošlje vsakemu krožku le po en izvod na ogled, pozneje pa se jih eventuelnO več naroči. III. Šolska reforma. Obravnava se uvedba novih knjig s posebnim ozirom na Lavtar* Černejeve računice. Sklep: Knjige naj se ne menjujejo prepogosto. Učitelju pustiti proste roke v šoli. Glavno je, da se doseže smoter. IV. Izvenšolsko delo. Ker sem dobil po* datfce samo o eni šoli, se o. tem ne razprav» lja. Centrali UJU se da enkratni prispevek 5 Din. V. Slučajnosti. Vsled obilega gradiva se odloži na prihodnje zborovanje v juniju več razprav. Poverjeništvo za Šolsko Matico prevza* me tovariš Viher na Ljubnem. Tovariš Lužnik predava o reformi pisa* nja in ugotavlja, da lepa pisava vedno bolj gineva ter se uveljavlja individualna. Po* vdarja estetske momente pisanja. + ZBOROVANJE UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA KOZJANSKI OKRAJ se je vršilo dne 10. marca na Pilštanju. Tov. predsednik otvori zborovanje in pozdravi vse navzoče. Ob tej priliki izraža svoje veselje in zadovoljnost, da se je ude* ležilo zborovanja kljub slabemu vremenu tako lepo število članov. Nato preide na dnevni red. Zapisnik o občnem zboru, ki se je vršil dne 14. januarja 1928 v Kozjem se prečita in odobri. Prečitajo se sledeči dopisi: a) Dopis Pe* dagoške centrale za mariborsko oblast, v katerem se vabijo vsa društva h korporativ» nemu pristopu. Na predlog tov. Slavca se naj pristopi prostovoljno. Za pristop se javi več članov, b) Okrožnica poverjeništva UJU Ljubljana, da se ne smejo vršiti zborovanja tako, da bi bili trije dnevi skupaj pouka prosti, se vzame na znanje, c) Prečita se Okrožnica poverjeništva UJU Ljubljana o li* kvidaciji učiteljskega društva Edmstvo in o vstopu teh članov v UJU. Tov. Hernaus poda svoje globoko za* snovano predavanje: Individualizem in že* na, za katero je žel splošno priznavanje in zahvalo. O zemljepisnem pouku v osnovni šoli poroča tov. Slavec. Za njegovo zanimivo in poučno predavanje se mu tov. predsednik v imenu vseh navzočih prisrčno zahvali. Tov. Rudolf Zupančič poroča o sestan* ku delovne šole in o občnem zboru Pedago» ške centrale, ki se ga je udeležil dne 1. mar» ca v Mariboru. Na predlog tov. Slavca pri* stopijo vsi člani Jugoslov. Matice k podruž* niči Jugoslov. Matice v Kozjem. Nove —k Slovenska Matica v Ljubljani. Po presledku nekaj let je izdala Slovenska Ma* tica zopet svoje redne publikacije. Letos so izšle Izidor Cankar: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi (2. snopič); Bern* hard Shaw: Sveta Ivana in pa dr. Janez Men* cinger: Izbrani spisi V. zvezek (Moja hoja na Triglav). Tem rednim publikacijam je pridejana še »Češka antologija, uredil dr. Iv. Lah. Vsi člani dobijo označene knjige po» tom poverjenikov. Nečlani jih naj naroče direktno pri Slovenski Matici v Ljubljani. MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo t posredovalne in soelalnt namene občinstva, vsaka beseda 50 par, Na]man]il znesek Din 5'—. KAJ PRAVI OCENJEVATELJ P. FLERE* TOVE KNJIGE »PRIRODNE SILE« O METODI TE KNJIGE? »Metodični postopek je pravilen. V me» todičnem oziru so velike važnosti vsakemu odstavku pridejane vaje in utrditve; saj se v njih prav lepo zrcali princip delovne šole, katerega pisatelj z veliko spretnostjo upo* rablja, kjerkoli se mu nudi prilika, kar ka* žejo njegova neprestana povelja: glej, opa« zuj, napravi, napiši, izračunaj, izmeri itd. — Kar zadeva jezika odgovarja sposobnostim mladine osnovnih šol.« (Dr. S. Dolar). Knjigo »Prirodne sile in njihova upo* raba« Pavla Flereta je na osnovi mišljenja Glavnega prosvetnega sveta S. Br. 579/27 mi* nistrstvo prosvete s svojim odlokom O. N. Br. 62.950/27 odobrilo kot pomožni učbenik za prirodoslovje v višjih šolskih letih osnov* ne šole. Izdala in založila jo je Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pripominjamo, da je to edini odobreni slovenski učbenik za prirodoslovje v osnov* nih šolah. Kateri tovariš(ica), priddjen pisarni prosvetnega referata v mariborski ali ljub* ljanski oblasti, bi zamenjal svoje mesto z enakim v Mariboru. Ponudbe na upravo lista pod »Pisarna Maribor«. Za Dečvo ! Pravilni narodni nageljnov Dečvin vzorec. Zahtevajte ga pri vseh trgovcih. Propaganda Dečva. Jugoslavenska Matica. Najcenejše in najmodernejše damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila Amalije Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Hotel TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe. Najboljše in zelo trpežno blago za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, plavino, cefir, platno, robce, nogavice, gotovo obleko in perilo kupite najceneje le v veletrgovini I. N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR Aleksandrova cesta štev. 13. ti vedno | izborne pijače, dobra kuhinja. m S Na vrtu lep prostor za balincanje. Fink-Kožuh: »Zweites Lesebuch4 izide te dni v založbi LJUDSKE TISKARNE v Mariboru. Modni atelje [ N. I. Bianchi i Ljubljana, Sv. Petra c. 44 izvršuje najmodernejše ■ S obleke za dame in gospode j po konkurenčnih cenah. Cena 20 dinarjev Knjigarne in papirne trgovine dobe primeren popust. L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282. Stran 4. U Č I T E L J S K I T O VA R I Š , dne 14. junija 1928. Štev. 48. Knjigarna, umetnine, muzikalije Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin Priporoča: Brinar: Domoznanstvo, zemljepisni podatki in zgodov. slike kraljevine SHS. Din 20'—. Kočevar: Mlinarjev Janez, 6. natis, nevez. 12--, vez 18-- Din. Pečnikdr.K.: Jetika, današnje strogo znanstveno moderno zdravljenje jetike Din 14 —. Remec Al.: Iz moje domovine, mlade povesti Din 18 do 24-—. Rohrman: Kmetijsko gospodarstvo, Din 26 vezan. Jančičlvo: Risanje za 1,—7. šolsko leto Din 120. Kocbek: Vodič Savinjskih Alp, platno vez. Din 125. Orožen J.: Zgodovina Celja, I., II. del, nevezana po Din 28'—. MEHANIČNO UMETNO VEZENJE zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlaaje, ažuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci. MATEK & MflKEŠ, LJUBLJANA Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj. Najboljši in najcenejši nakup za gospode v posebnem oddelku tvrdke A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS LJUBLJANA A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg 11 a priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno! in papir. Na debelo! i* In Salifiait Zaloga barv, tušev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. P. n. Šolam in šolskim upraviteljem vljudno priporočam vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela. ANTON JANEŽIČ j LJUBLJANA, FLORJANSKA 14. KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV. VELIKA IZBIRA RAZLIČNEGA LODNA IN ŠEVUOTA ZA ŠPORT/N TURISTI KOI A. OiTiinl DEŽNIKOV JANA "A, O* v Trgovina dežnikov in solnčnikov se priporoča za obilen obisk. Modni atelje J. Kurili LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG ŠT. 1 - BREG 1 uljudno priporoma svoj novo otvorjeni modni salon za gospode. Izdeluje krojaSka naročila po najnovejšem kroju. Cenj.odjemalcem odplačila na obroke Floberft puške, . lovske puške, brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribških potrebščin ter umetalni ogenj. » F. K. Kaiser, puškar LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6. M Telefon 2759 Poštni predal 79 JOS ZIDAR' Brzojavi: ZIDAR, Ljubljana POTOVALNA PISARNA Propagandni materijal za tu in inozemstvo. — Železniške in paroplovne rezervacije in karte vseh linij. — Rezerviranje hotelskih sob. — Karte za spalnike in zračni promet. — Družabna, društvena in inkluzivna potovanja. — Autoture. — Prtljažna in osebna zavarovanja. — Denarna nakazila. — Vse informacije o potovanju. — Pismena naročila po povzetju. — Karte za vse države. — Legitimacije za velesejme. r Kamnoseški izdelki iz marmora se dobe pri kamenarskem mojstru v Ljubljani Kolodvorska ulica. Cerkvene in pohištvene oprave ter spomeniki iz marmora, granita in sijenita, mlinski kamni. Ii Živo apno iz lastnih kamnolomov. '(} Ne pozabite, da kupite lahko vse, kar ¡X rabite, brez denarja - na ugodne obroke ako se obrnete na organizacijo ljubljanskih trgovcev, ki Vam bo omogočila, da kupite to, kar želite poljubno skoraj v vseh ljubljanskih trgovinah. Na ta način si lahko izberete prvovrstno blago in sicer: obleko, manufakturo, modno blago, krzno, čevlje, dežnike, perilo, pohištvo, kuhinjsko opremo in železnino, steklo in porcelan, volno, nogavice, kolesa, papir in pisar, potrebščine, pisalne in šivalne stroje, radio, fotografske aparate itd. in kar je glavno brez vsakega poviška pri cenah. Plačate pa pri zadrugi s položnicami v mesečnih obrokih, ki ste jih sami z zadrugo dogovorili. Izrecno povdarjamo, da zadruga ne prodaja ničesar, ona Vam le hitro in diskretno dovoli potrebni kredit, na podlagi kattrega lahko kupujete pri trgovcih, ki so člani zadruge. Ako se hočete poslužiti tega novega sistema, zahtevajte takoj od zadruge potrebna pojasnila in prospekte. KREDITNA ZADRUGA DETAJLNIH TRGOVCEV V LJUBLJANI Šelenburgova ulica 7, I. nadstr. Kupi takoj! Plačaj pozneje! Šolske zvezke, pisanke, spisovnice, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani Prodaja jih v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Užiteli. konvikta v Ljubljani. 'MÊ^Mm diavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj v Ljubljani, s Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.