69: Številka._Ljubljana, v soboto 26. marca. XXV. leto, 1892. »ima iihaja vsak dan tveoer, izim£i nedelje in praenike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-oge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za» oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če ee oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., fe se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 1*2. U pravu i sf v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbc administrativne stvari. Konec nemški krizi. Ministerskc krize so na Neniš ..-ni jako redke prikazni, zlasti krize, katere so prouzročili parlamentarni boji. Zadnja takšna kriza začela se je pred dobrim tednom iti takoj vzbudila splošno pozornost, kajti politični svet ve iz izkušnje, da so pruski ministri ne dado ugnati v kozji rog tako lahko, kakor drugod, ker je prusko ustavno življenje zelo omejeno in se ne da razširiti tako, da bi bil parlament jedini odločujoči faktor. Dne 17. t. m. vršil se je v Berolinu kronski sovet, da uvažuje odločni odpor vsega meščanstva nemškega proti nameravani reformi ljudskega šolstva ukrene dalnje korake. In pri tej priliki oatavil je nemški cesar na cedilu stvarnika novega šolskega zakona grofa Zedlitza in njega najodličnejšega zagovornika državnega kaneelarja grofa Caprivija. Kako se je to zgodilo, tega seveda ni moči izvedeti, toliko je pa gotovo, da je nemški cesar definitivno zavrgel načrt Šolski reformi vzlic temu, da sta zastavila za njega ugodao rešitev grof Caprivi in gret Zedlitz ne samo ves veliki svoj upliv, nego tudi svoj politični renome in vzlic temu, da je bila temu načrtu v pruskem deželnem zboru veČina gotova. Od cesarja desavouiraoa ministra zagovarjala sta svojo predlogo v pruskem deželnem zboru jako rezko in z vso tisto klasiško brezobzirnostjo, s katero postopajo nemški mogučniki vselej tedaj, kadar vedo, da jim je cesar v zaslombo. Tudi cesar sam ni prikrival svoje naklonjenosti tej prodlogi, saj so zuani že od prej njega pretirana konservativna načela, a navzlic temu odnehal je sedaj on. Kakšni uplivi so ga spravili na to pot, kdo bi mogel to dognati? Volja narodova mu ni toliko važna, da bi jo v oholi svoji trmoglavosti dosti upošteval, sodi se pa, da bo cesarja resno svarili nekateri južnouemški vladarji, kateri imajo v svojih državah in državicah živih dokazov zato, da je stranka ultramoutancev zlasti v šolskih rečeh uprav nenasitna. Ta svarila so bržkone šolski predlogi nasprotujočega finančnega ministra M quela vs pod bodla, da je znova začel boriti se proti njim in sicer uspešno ; izprememba cesarjevega nazora pa je primorala grofa Caprivija in Zedlitza, da sta podala svojo ostavko. LISTEK. Jan Amos Komensky. Dne 28. marca bode tristo let, kar se je v Nivnicih blizu Ogerskega Broda na Moravi rodil začetnik moderne pedagogike in oče na principu razumnosti osuovane ljudske Šole, slovansk veleum, čegar ime pozna in slavi ves civilizovani svet, Jan Amos Komenskv. Stariši Komenskemu so bili precej imoviti. Oči tu je bilo ime Martin, materi pa Ana. Bratov ni imel Komenski, pač pa troje sester. Že kot dvanajstleten dečko izgubil je Komenskv stariže svoje in prišel v hišo varuha, ki pa zanj ni dosti skrbel, kajti šele v šestnajstem svojem letu začel je Komenskv učiti ee latinski, in sicer v Šoli v Ivaočicih, kjer se je odločil za bogoslovske študije. V Ivančicih mudil se je Komenskv samo dve leti, kajti ponudila se mu je prilika potovati v društvu in na troške plemenitaša Knuovica, katere prilike se je Komenskv z veseljem poprijel. Leta 1011. upisat se je Komenskv na gimnaziju v Herbornu na Nasavskem ter potem študiral teologijo v Heidelbergu, zakaj „Češki bratje" t katerim je pripadal Komenskv", niso radi hodili na Grof Caprivi je skoro nenadomesten in glasila trojni zvezi pripadajočih vlad poudarjajo z nekim posebnim uaglasom, da bi Caprivijev odstop oškodil izdatno moralni ugled te zveze ii. vkuprte interese združenih držav. To je spoznal tudi nemški cesar iu zastavil vse svoje moči, da ohrani Caprivija na njega sedanjem mestu. Kot vojak, vajen brezpogojne poslušnosti, udal se je končno Caprivi volji cesarjevi, seveda ne zlahka, čemur če ni čuditi. Kdo je voljan žrtvovati osebno in politično svojo veljavo hudomušnosti in izpremenljivosti vladarjevi V Kdo je voljan prevzeti ministerstvo, ako si je v svesti, da ga bode morda cesar že pri prvi priliki ostavil in javno zavrnil? Caprivi ve dobro, da je njega ugled zelo oškodovan in ako se je odločil ostati vzlic temu na svojem mestu, storil je to le iz udanosti do cesarja in države in v nadi, da bo bode mogel kmalu popolnoma umakniti. Brezpogojno se pa tudi pokornosti vajeni vojak Caprivi ni udal; stavil je namreč uvet, da naj mesto njega kdo drugi prevzame predsedstvo pruskega mmiBterstva, on pa da ostane samo državni kancelar in pruski minister unanjih zadev. Cesar vsprejel je ta pogoj in pozval na mesto pruskega ministerskega predsednika grofa Botha Eulenburga, jako konservativnega aristokrata in gladkega diplomata, katerega zmatra javno mnenje za presuroptivnegu' naslednika grofu Capriviju. Oie šolski predlogi, naučni minister grof Zedlitz, moral se je seveda umakniti popolnoma. Cesar vsprejel je njegovo ostavko z običajnimi milostnimi frazami. Naslednik grofu Zedlitzu še ni imenovan ; čujejo se sicer razna imena, a naj že pride na to mesto kdorkoli, prva zadaća mu bode zavreči načrt za reformo ljudskega šolstva, kateri je to krizo prouzročil. S tem, da prevzame grof Eulenburg predsedstvo pruskega ministerskega soveta, ustvarjena je v pruskem deželnem zboru nova situvacija. Kon-servativno-klerikalna večina, katera je bila doslej trdna zaslomba vladi, ne more biti vesela, ako se jej odvzame to, kar je terjala kot plačilo za svojo odanost; ali pa bode zato stopila v opozicijo proti vladi, tega ni mogoče prorokovati. Gotovo j*?, da vseučilišče v Pragi, katero je bilo v rokah utrakvi-stov, sekti Husitov. Zvršivši bogoslovske nauke v Heidelbergu, šel je Komenskv po tedanji navadi zopet na potovanje in Bicer v Holandsko. V Amsterdamu — poznejšem svojem zavetišču — mudil se je delj časa ter odtod šel na Angleško. Vruivši se v Heidelberg, obolel je Komenski nevarno, a ozdravivši, šel je 1. 1614. peš v svojo domovino, na Moravo, kjer je na Željo češkega velikaša Karla Žerotina prevzel vodstvo Šole v Prerovu, katero je temeljito preosuoval ter uvel mimo klasičnih naukov tudi nekatere realije. L- 1816. postal je Komenskv duhovnik in prišel v Fuluek kot propovednik iu šolski vodja ter tu preživel — kakor pravi sam — najlepša leta svojega življenja v krogu svoje rodbine, žene in dveh otrok. V Fulneku izdal je Komenskv tudi prvi svoj spis nabožne vsebine. Mirno to življenje pa je trajalo le št:ri leta. Nesrečna bitka na Beli gori (8. novembra 1G20.) in nje grozne posledice čutil je tudi Komenskv. Španski vojaki pridrveli so tudi na Moravo, opustošili vso deželo in požgali Fulnek. Komennkv je izgubil vso svoje imetje, tudi dragoceno svojo knjižnico ter moral bežati k svojemu zaščitniku Karlu Žerutinu. Vzlic veliki nezgodi, ki je zadela Komenskega, ohranil si je ta taksen duševen mir, da je mogel spisati neko- se vlada ne misli naslanjati samo na liberalne stranke. Splošno zanimanje pa je obrnjeno na razmerje mej državnim kancelarjem in novim ministerskim predsednikom. Doslej bil je državni kancelar v družbi sedemnajstih drugov tudi zastopnik pruskih interesov v zaveznem sovetu, a odslej bodo vsi o/dali zastopniki pruski dobivali svoje informacije od ministerskega predsednika in utegnilo bi se primeriti, da bodo ti zastopniki zagovarjali stališče, dijametralno nasprotujoče stališču državnega kancelarja. Nemški politiki, poznavajoči razmere, mislijo, da je tako razmerje povsem nemogoče in da bode grof Caprivi prej ali slej primoran umakniti se tudi kot kancelar grofu Euleuburgu. Ta začasna rešitev nemške ministerske krize prepričala bode morda tega ali onega zagovornika trojne zveze, da so razmere na Nemškem tako zmedene, da se na to nario zaveznico ni v vsakem slučaju zanašati s popolnim zaupsnjem. Deželni zbor kranjski. (VII1. seja, dne 2 4. marca 189 2. letu.) Seja prične se ob polu 11. uri. Prečita iu potrdi bo zapisnik zadnje seje. Došle peticije izroče se linančnemu odseku. Istotako izroče se poročila deželnega odbora: 1. s katerim se predlagajo ustanovnih zakladov računski sklepi za leto 18(J0. in proračuni za leto 1892; 2. glede proj»jktovane zgradbe mostu čez Savo pri Smledniku; 3. glede delne preložitve Žužemberško-Kočevske okrajne ceste v Žužemberškem cestnem okraji; 4. glede uvrstitve mostu pri Zgornjem Kašlji mej stavbe okrajnih cest in glede uravnave Ljubljanice nad mostom, in 5. glede razdelitve podpor dovoljenih od države in dežele za po raznih uimah poškodovane finančnemu odseku v poročanje. Posl. Hribar poroča v imenu finančnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora § 5. marg. št. 13., glavna bilanca loterijskega posojila mesta Ljubljanskega za 1. 1890 in o proračunu za I, 1891 in 1892. Po tukajšnjem mestnem magistratu predloženo glavno bilanco mestnega loterijskega posojila za liko nabožnih knjig ter preložiti psalme Davidove na češki jezik. — Kuga, verna spremljevalka velikih vojska, vzela je Komenskemu ženo in otroka. V največji bedi, zapuščen od vseh, stanoval je Komenskv v neki samotni kocici in spisal tu najlepši svoj pesniški proizvod: „Labirint sveta in raj srca", katero delo so Nemci nekoliko let pozneje izdali tudi v svojem jeziku. To delu je velike jezikovne in literarne važnosti; o svojem času je bilo tako priljubljeno, da češki bratje, primorani zapustiti domovino svojo, niso soboj ponesli drugega ničesar, nego sveto pismo in „Labirint". V tem delu se ne moremo prečuditi smelemu vzletu pesniške fantazije, iskrenemu čustvu in zrelim nazorom o svetu. DramatBko živo opisujo nam pesnik svoje potovanje po svetu, na katerem sta ga spremljevala gospod „Vseve" in gospa „ Prevara" in na katerem potovanju se je mogel prepričati, da vse, kap bi\a, je ničevo, da izvira le iz samoljubja, da pa prave sreče ni nikjer; zdvajajoč čuje glas, ki mu veleva: ,, Povrni se, od koder si prišel, v svoje srce in zapri vrata za soboj.u Iz začetka mu besede niso jasne, ali kmalu spozna njib pravi pomen: v lastnem srci je raj, je sreče dom, do njega pa se pride po poti udanosti do Boga in pravem kristi-janstvu. / letu 1890 in njega proračuna za leti 1891 in 1892 je deželni odbor pregledal ter jih z vsemi postavki v redu našel. Glavna bilanca posojilnega zaklada, odštevši račun izgube in dobička, kaže v pasivih 1,613 570 gld. 89 kr, v aktivih 1,537.277 gld. 19V3 kr., torej nedostatka 76 293 gld. 69Vi kr., kateri seje v primeri z lanskim letom z 80.296 gld. 45 kr. zmanjšal za zuesek 4002 gld. 751/! kr. Ta nedostatek se bode pričakovaje jednako po Volj nega uspeha kakor letos, pri obrestovanji s 4°/oi v 13 letih popolnoma odpravil. Ako se dalje primerja pokritje auujitetnega računa v znesku 69 459 gld. 67Va kr. z loterijskim posojilom v znesku 1,471.875 gld., je razvideti, da se je isto s 4 71 "/,, torej v primeri z amortizoval-nim načrtom za 021 % višje obrestovalo. Specijalna reservn je koncem leta 1890 narasla na 25 227 gld. 17 kr. Stanje obligacij iznaša koncem leta 1890 v zlati renti 160 000 gld« ali po kursni vrednosti 10695 = 171120 gld. Predloženi proračun posojilnega zaklada za 1891 kaže potrebščiue 72.217 gld., pokritja 73.818 gld. 26 kr., torej presežka za 1501 gld. 26 kr., dočim oni za leto 1892 izkaže potrebščine 72.696 gld. 52 kr., pokritja 72.785 gld. 70 kr., torej presežka za 89 gld. 18 kr. Glavna bilanca vzame se na znanje, isto tako proračuna za i. 1890 in 1892. Na nekatera uprasanju posl. Luckmanua glede uknjiženja stroškov za zgradbo vojašnice in Vodovoda odgovori poročevalec Hr i bar, da je pro račun tako sestavljen, kakor je bil vedno poprej, tudi takrat, ko je narodna stranka še bila v manjšini v mestnem zastopu. Dolg mesta nahaja se zabeležen na dotičnem mestu. Posl. Murni k poroča o prošnji županstva v Poljanah za podporo za napravo vodnjakov in nakup brizgaluiee. Prošnja se izroči deželnemu odboru v rešitev. Posl. Kersnik poroča v imenu finančnega odseka o prošnji meščanov v Krškem za oprostitev mostariue na deželnem mostu čez Savo na Krškem. V daljnem svojem poročilu navaja uzroke, kateri so napotili finančni odhek, da stavi nastopni predlog: 1 ) Prošnja meščanov Krškega mesta za znižanje mostarine se odkloni. 2.) Deželuetnu odboru se naroča, pripraviti na podlagi vsaj jednoletnih dohodkov do prihodnjega zasedanja nov znižan tarif za mostarino na Krškem mostu, s katero bode pokriti stroške vzdržavanja, režije ter obresti in dvajsetletno amortizacijo za zgradbo mosta od dežele plačane glavnice 10 000 gld. O tem predlogu pričela se je daljša debata. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje «ler/ele. V Ljubljani, 26. marca. Tristoletnica Komenskega. K slavnostni se|i mestnega zbora Praškega, sklicani v proslavo tristoletnice Komenskega, došli Ko so bili izgnani češki bratje iz svoje domovine, moral je tudi Komenskv vzeti v roke potni les. Dne 8. februvarja 1628 1. prišel je z drugimi prognanci v poljsko Lesno blizu šleske meje. Tu mu je bila sreča vsaj toliko mila, da je dobil mesto učitelja na gimnaziji, ustanovljeni po polj -kem grofu Rafaelu L-sčiuskem, kateri ga je vzel tudi za odgojitelja svojim otrokom. V tem mestu dovršil je Komenskv leta 1632. slavno svoje delo, znano pod naslovom : „J. A. Komeuskega didaktika". To delo pisal je Komenskv v češkem jeziku, a je potem sam preložil na latinski jezik (1637.) „da bi to, kar ni moglo koristiti njegovemu narodu, koristilo vsemu svetu.w — Hokopis tega dela našel je leta 1841. češki učenjak prof. Purkine v Lošnu ter ga poklonil češkemu muzeju, kjer ga hranijo kot jeduega najvažuejšib spomenikov češke preteklosti. Pedagogiški nauki, katere je Komenskv razložil v tej knjigi strmečemu svetu, so splošno znani, zakaj njih velika večina dobila je praktično veljavo v sedaujih šolah, osnovanih kolikor toliko na Komenskega principih. Zlasti je poudarjati, da se je Komeusky prvi uprl tedaj veljavni metodi pouka ter prvi zahteval, da naj se mladina poučuje na podlagi materinega jezika. so skoro vsi mestni odborniki. Župan dr. Šole slavil je spomin Komenskega, popisal njegove zasluge za narod češki kakor za znanost sploh ter predlagal, naj dovoli mestni zastop v proslavo tristoletnice tega izrednega moža za šolsko matico češko 5000 gld., in za češko šolo Komenskega na Dunaj i 1000 gld.; nadalje naj se imenuje kak trg v Pragi po Komen-skem, a v dan 28. marca naj se vse občinske hiše slovesno okičijo z zastavami. Mestni zastop je te predloge vsprejel jednoglasno in z naudušenostjo ter tudi ukrenil poseben protest proti naučnega ministra prepovedi glede šolskih slavnustij Komenskega. Protest naglasa, da se prepove slaviti moža, ki si je baš za šolo pridobil nevenljivih zaslug. I'/.rokov za to ni, naučni minister Btoril je to samovoljno in iz mržnje do naroda češkega, baš zato pa protestuje proti temu mestni zbor ter poudarja, da ima ta ukaz vsa svojstva, s katerim se da oškoditi in podkopati ugled naučne uprave. — Tudi na Moravi prepovedali so šolske slavnosti Komenskega. Deželni šolski svet je imel posebno sejo, v kateri je ukrenil prepovedati vso alavnost. Deželni posl. dr. Tu ček in ž njim skoro vsi češki poslanci v moravskem deželnem zboru stavili so izredno ostro pisano interpelacijo na namestnika kot predsednika deželnemu šolskemu svetu, tirjajoč pojasnila, zakaj se žalijo čustva naroda, ki hoče slaviti spomin velezaslužnega svojega Binu, katerega slavi ves civilizovani svet. interpelacija upraša , s čim je mogoče utemeljiti to prepoved in hoče li namestnik delati na to, da se razveljavi. Namestnik je bil v seji navzočen, odgovora pa ni dal. Češka sprava. V četrtek je bila seja spravnega odseka, h kateri je bil povabljen namestnik, da precizuje stališče vlade glede stavljenih predlogov radi preložitve razprav na negotov čas. Zadnje dni vršila so se v palači grofa Edvarda Palffvja dolga posvetovanja voditeljev veleposestnikov iu Staročehov. Zlasti so uvaževuli, kaj bi bilo storiti, ako bi vladna izjava v spravni komisiji ustvarila novo situacijo. Sklepi tega posvetovanja so tajni, sicer pa se splošno misli, da bode vladna izjava sicer zagovarjala »pravo in tirjala nje izvršitev ali ne s tisto silo, ki stvarja politične koflikte. V u a nje držav«. Bolgarsko-tarške razmere. Bolgarska vlada izdeluje posebno, na turško vlado adresovano spomenico, v kateri pojasnjuje razmere, nastale vsled umora dr. Vulkoviea in poudarja, da zadene del krivde, da se je to sploh zgodilo, turško vlado, ki se ni ozirala na razna, od bolgarske vlade jej došla svarila. V Bpomenici se bode vse natanko navedlo in tudi naglašalo, da je ravnala turška vlada nekorektno, ko je izročila Šišmanova ruskemu konzulu, ker je baje Rusija vsega kriva. S tem je turška vlada vspodbudila še druge nezadovoljneže in jim dala moralno zaslombo. Bolgarska vlada zahteva, naj terja turška vlado, da se jej znova izroči Šišmanov, kar bi bilo nekako zadoščenje za Bolgarsko. Sicer je pa ta spomenica pisana precej rezko in ostro. Francoski vogal Isti združeni so bili doslej b konservativci in imeli pri njih najtrdnejšo zaBlombo. Odkar je začel Vatikau francoski republiki prijaznejšo politiko, to je, odkar je nehal principijelno nasprotovati republikanski državni formi, začela so se tudi mej rovalisti in konservativci porajati važna nasprotstva, zakaj konservativni katoliki začeli so se bolj in bolj približevati republiki. Rovalisti, uvidevši da je ločitev neizogibna, skušali so jo vsaj zavleci iu osnovali katoliško unijo, ali tudi na ta način niso dosegli svojega cilja. Te dni imela je ta unija sejo, v kateri je neki konservativec stavil predlog, da je raz- Od leta 1627. do 1633. spisal je Komenskv mimo imenovanih del, še nekaj drugih pedagogiških spisov ; sosebno je omeniti latinskega spisa „Janua linguarum reserata", ki je izšel I. 1631. v Lešnu. Ta knjiga je navod za praktično nazorno učenje latinskega jezika; učenec se seznani najprej b stvarjo samo in si potem zapomni besedo ter se vadi uporabljati jo v praksi. V tej knjigi nagomilil je Komenskv do 8000 najpotrebnejših besed ter od njib sestavil do 1000 stavkov. Ta knjiga se je neizmerno hitro razširila in utemeljila svetovno slavo Komenskega. Celo jezu-vitje uvedli bo jo v svoje šole. Kmalu po latinski izdaji izšli so prevodi v poljskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku, iz katerih jezikov so bila potem „Vrata" preložena malone v vse evropske jezike pa tudi v arabščino, perzijščino, tur-ščino in mongolščiuo. Ker je bila ta knjiga po sodbi Komenskega za začetnike še nekoliko pretežka, spisal je zanje nekak uvod z naslovom .Januae linguarum vestibulum". Drugo znamenito delo iz te dobe (1628. do 1633). je „Iulormatorij materinski šoli", v katerem poučuje Komenskv matere, kako jim je vzgajati svojo deco do Šestega leta, dokler ne začno pohajati šole. To delo je prvo te vrste, in ne Pesta- poalati v imenu unije oklic na volilce, v katerem bi se pripoznalo stališče papeževe politike in obsodilo stališče francoskih kardinalov. Vodja rovalistov, grof du Mun, hotel je stvar za vleči in predlagal, da ae razpošiljatev odloži na negotov čas. Ker je unija to odlunila, izstopili bo rovalisti iz te zveze, kar je na očitno korist republiki. XeHiška kriza. Ministerska kriza, ki je nekaj časa sem vzbujala splošno pozornost, je rečena. Grof Caprivi ostane državni kaucelar in pruski minister vnanjih zadev, na mesto pruskega ministerskega predsednika pa pride konservativni grof Botho Eulenburg. Naučnega ministra grof Zedlitza ostavko je cesar vsprejel a naslednik mu še ni izbran. Imenujejo se sicer razna imena, a kdor koli bo tudi prišel na njegovo mesto, reforma ljudskega šolstva je pa na vsak način uničena. — Javno mnenje ni s to rešitvijo ministerske krize nič kaj zadovoljno ; splošno se 8odi, da ministerskega predsedstva ni ločiti od državnega kancelarstva in zato se misli, da je vse to le provizorno, dokler se ne najde bolji modus rešitve. Dopisi. Is Jcseulc*, 22. marca. [Izv. dop.] Kaj je bilo vzrok, da se nas je več zbralo v ponedeljek zvečer pri gosp. A. Schrey-u, tako so nas zvedavo povpraševali nekateri, koji niso še nič vedeli, da nas zapusti vseobče spoštovani in ljubljeni g. Jos. Pleteršnik, tukajšnje železniške postaje predstojnik, brat g. profesorja M. Pleteršnika. Omenjeni gospod prišel je iz Kranjske Gore semkaj ter tukaj služboval tri leta in pol. Nji mah si je pridobil srca vseh. Vsak, kdor ga je poznal, moral ga je spoštovati. Nikdar ni nobenemu žal besedice rekel, bodisi proti svojim podložnikom, bodisi proti občanom. Prav žal nam je, da nas zapusti. Vedno ga bodemo pogrešali in se ga spominjali. Želimo mu na njegovem novem materijelno boljšem mestu v Podnartu tudi toliko prijateljsko ljubečih src. V imenu vseh upam si tedaj zaklicati: Bog ga živi 5e mnogo, mnogo let na novem mestu, zdravega in čvrstega v prospeh našemu narodu. Pozno v noč razšli smo se s čutom v srci, da tako priljubljenih poštenjakov je v resnici malo. Dobili smo zdaj novega predstojnika v osebi g. Zelenega. Bog daj, da bi bil tudi on tako priljubljen, vsaj upajmo! Sme so zanesti, da ga bodemo spoštovali in mu šli na roko, kolikor nam bode moč. Se nekaj bi rad omenil in to je državna cesta, koja pelje skozi naš trg. Pretočeni teden smo morali skoraj plavati ali po snežnici ali pa po blatu. Vprašamo dotično oblast, ali ima cestar naročeno, da mora prej daleč od trga sneg raz cesto in snežnico odpeljati, kakor v trgu samem? Mislili smo si že naročiti čoln z Bleda. Jeden v imenu več Jeseničanov. Iz N|»o«liije lilrl|e 22. marcijn. [Izv. dop.] V ponedeljek dne 21. t. m. proti 10. uri dopoludne prestrašil je prebivalce tukajšnje vasi plat zvona, klicaje ljudi na pomoč proti ognju. Začelo je goreti tikoma nad vasjo pri posestniku in županu g. Janezu Kendi. \] hipu je bilo vse poslopje v Dalje v prilogi. gss^=------1 ——ofl-g-je-j^jfejgE ------ lozzijeva knjiga »Buch der Miitter", kakor trde Nemc». Baveč se tako temeljito z reformo sodobno pedagogike, začel je Komenskv, kar je povsem naravno, tudi premišljati globlje o pojedinih naukah in tako zasnoval svojo »Pansofijo*. Prvi plod tega premišljevanja in dotičnih prirodoslovnih študij je v Lipsku 1. 1633. izdano delo „Phyaicae ad lumeo divinum reformatae svnopsis philodidacticorum cen-surae exposita". — To ni morda naučna knjiga o fiziki, nego navod k prirodni filozofiji kristijanski. Slava Komenskega razširila se je bila mej tem po vsem svetu in zlasti namera njegova, izdati navod, kako učiti vse vede, zanimala je vse kroge, baveče se z znanostjo. Neki prijatelj Komenskega, živeč na Angleškem, ga je naprosil, naj mu pošlje načrt te „ Pansofije". Komenski ustregel je tej želji in Anglež dal je delce brez vednosti pisateljeve natisniti. Komenskega načrt je bil vsprejet z velikim oduševljenjem in angleški parlament povabil je pisatelja, naj pride v London, da izvrši praktično svoje ideje. Komenskv vsprejel je res stavljeno mu ponudbo in šel I. 1641. v London, toda pogajanja zavlekla so se zaradi irskega ustanka tako na dolgo, da je Komensky ostavil Anglijo in se odpravil v Švedsko, kamor ga je bil že delj Priloga »jSlovenskemii Naroda" ftt 69, ini 26. marca 1892 plamenu ter je ogenj v kratkem času popolnoma upepelil hišo s hlevom in kaščo. Le veliki srčnosti in trudu na pomoč prišlih vaščanov se je zahvaliti, da je bila rešena živina in z večine tudi raznotero hišno orodje. Kakor so s posebno velikim naporom pomagali reševati moški, zlasti pa tukajšnji rudarji, jednako pokazale so se tudi ženske neutrudne pri do-našanji vode. Z ozirom na to, da je bila cela vas v veliki nevarnosti, prišla je tudi proti poldnevu vrla požarna hramba iz Idrije na pomoč z dvema brizgal-nicama ter s tem činom pokazala, da je vedno pripravljena pomagati tudi svojim sosedom v sili požara. Naj bode vsem, kateri so se pri tem požaru trudili reševati in silnemu ognju pot omejiti, izrečena prav prisrčna zahvala. Domače stvari. — (Vodstvo „Slov. Naroda") prevzame b prihodnjim mesecem začaBno g. dr. Danilo M a-jaron. Naznanjamo to, da se p. n. dopisniki našega lista lahko tudi naravnost obračajo do imenovanega. — (Deželni zbor kranjski) ima svojo prihodnjo sejo v torek 29. t. m. Dnevni red naznanimo v prihodnji številki. — (Slovensko gledališče.) Jutri predstavljal se bode znani in zanimivi Ibsenov igrokaz v štirih dejanjih „Norau. To je poslednja igra pred beneficarni, ki se prič no bodoči mesec, zatorej bode gotovo gledališče prav dobro obiskano. Gledališki list prijavljamo ua drugem mestu. — (Ćeški klub Ljubljanski) priredi nocoj v Čitalnični dvorani svojim članom in vabljenim gostom slavnost v spomin tristoletnice rojstva Komenskega. — (Slavni mecen jugoslovanski Stros-mayer,) kateremu je „Sokol Ljubljanski" čestital k imendanu, odgovoril je društvu z nastopnim pismom: Slavnomu „Sokolu" ljubljanskomu Čast mi je oviem izjaviti najtopliju moju hvalu na njegovoj krasnoj čestitci k momu imendanu. Bog dragi blagoslovio slavnoga „Sokola" ter dao: da širom čestitoga slovenskoga svieta rodi junačke sokoliće, koji će braniti narodne svetinje izpred napadaja ptica grabilica. Preporučujem se i na dalje ljubavi i molitvi slavnoga „Sokola", te oBtajem sa bratskim pozdravi jem S t r o h h m a y e r, biskup. U Djakovu dne 21. marca 1892. — (Slovensko gledališče.) Včerajšnja zadnja operna predstava prinesla nam je novost na muzikalnem polji, jednodejaosko Wurmbovo, opero „Codrillo". V celoti izvršila se je opera, o kateri bodemo obširneje govorili v prihodnji številki, povoljno. Za danes le nekaj splošnih opazk. Glasba se posluša sicer prijetno, a glavna hiba njena je, da je premalo dramatična, kakor to zahteva sujet, ki je nekako posnet po Vergovi „Cavalleria rustičnim". Prevelika bližina zbora in solist m je na odru škodila je mnogo efektu pripovedi Sante, ker je bil zbor preglasen. Tudi konečni kvintet in finale z zborom se na tesnem prostoru in pri slabih aku- Časa vabil ondu naseljeni imoviti Nizozemec Ludovik ▼an Geer. Le-ta, pravi mecen, vsprejel je Komenskega zelo ljubeznivo in ga predstavil švedskemu državnemu kancelarju Oxenstiernu, kateri se je jako zanimal za pedagogiko. Velikemu državniku je bil skromni učenjak izredno všeč in naprosil ga je, naj spiše na podlagi svojih pedagogiških nazorov vse potrebne šolske knjige. Komeosky je to častno ponudbo vsprejel z veseljem, da jej pa more ustreči, preselil se je v zapadno Prusko v mestece KI blag, kjer je ostal šest let, sestavljajoč šolske knjige in zbirajoč gradivo za svojo „Pansofijoa. Tu je spisal Komenski šest učnih knjig za praktično in teoretično učenje latinskega jezika, vrh tega pa še več nabožnih in etičnih del, katerih najznamenitejše je ^Stvaritelj Breče ali umetnost, svetovati samemu sebi." Veleznamenita dogodba v Komenskega življenji je bila njegova izvolitev za vladiko verski zadrugi čeških bratov. Leta 1648. umrl je vladika Lomo Justin; mej češkimi brati ni bilo moža, da bi se bil mogel primerjati Komenskemu in zato po-Btavili bo ga na čelo cerkvi svoji. Komenskv je bil zadnji vladika čeških bratov. Westfalski mir uničil je poslednje nade verske te zadruge, kajti zanje niso veljale določbe tega miru. stičnih razmerah dvoraue ni mogel razviti, kakor treba. Na večjem odru odpadel bode jeden in drugi teh nedoatatkov. Gg. Gerbičeva iu Daneševa in gg. Bučar in Sta m car rešili so svoje uloge prav dobro, od zbora včeraj ne moremo reči istega, ker je — menda zaradi nepazuoti — jedenkrat nekoliko „zavoz.il", čemur se pa ne smemo čuditi, če vzamemo v poštev tesnobo čitalniškega odra. kjer skoro ni prostora za toliko oseb. Gg. Gerbi čeva in Daneševa dobili sta krasna šopka in jima je občinstvo večkrat, izražalo svojo zadovnlj-ncst, kakor tudi gg. Bučarju in Stamcarju. Akopram „Codrillo" nima poselim« muzikalne vrednosti, utegne vender v ugodnejših razmerah na večjem gledališkem odru zadoščati našim potrebam in se vzdržati na repe F to rju. O igri „Puti far jeva žeua", ki se je prvikrat igrala, ne moremo se izraziti povoljno, kajti pretiravalo bo je v igri toliko, da tega nikakor ne moremo odobravati. Taki saltu-mortala ne spadajo na gledalski oder iu igra bi bila tudi brez njih dosegla svoj namen. Tudi glede kostuma bi bilo resno paziti na to, da se ne dogaja več kaj jeduacega kakor včeraj. Na malem odru, kjer Bta si igralec iu gledalec tako blizu, marsikatera reč" ni dopuščena, ki hi se na večjem odru ne videla tako nespodobno O g. Borštnikovi iu g. Nigrinovi izraziti se naui je pohvalno, moški igralci pa ho pretiravali vsi od prvega do zadnjega, kar je bilo na očitno kvar igri sami, ki že itak ne spada mej najbolje. —i. — (Predavanje g. ravnatelja I. Sobica v L ju bij anski čitalnici dne 24. t. m.) privabilo je v Čitalniško dvorano mnogobrojno občinstvo, katero je z živim zanimanjem sledilo govorniku, ki je Bvoje predavanje dopolnjeval z raznimi slikami in plastičnimi izdelki o predmetih, o katerih je predaval. Preverjeni smo, da bodeta tudi daljna dva predavanja privabila še več občinstva, kar bode gotovo najlepše priznanje za obili trud, ki ga ima g. predavatelj s temi predavanji, katerih prvo je tako zadovoljilo vse navzočne, kar so pokazali z živahnim odobravanjem pri svršetku. Po kratkem uvodu, ki je označil vsebino nameravanih treli predavanj o „U motnosti i n n a-še m domu", je govornik razložil temeljne pojme o umetnosti, o ornamentiki in o stilih. Za tem je opisaval glavna svojstva raznih slogov, pričenši s klasičnimi grškimi, ki so nastali že okoli 1. 1000 pred Kristom, ko so se preselili Dorci v Peloponez. Načrta! nam je priprosti d o r s k i, ličnejši j o n s k i in bogati k o r i n s k i slog, potem pa je prešel na sestavljeni r i m s k o-g r š k i stil ali „composito-red", katerega so si Rimljani izposodili od Grkov, a po svojem razkošnem značaji bujnejše opravili in z ornamenti preobložili. Za klasičnimi slogi jo govornik omenjal s t a r o k r š č a n s k e g a sloga, ki se je na vzhodu spremenil v bizantinski štil, omenjal v kratkem romanski slog in potem bolj obširno slikal gotiško dobo, ki je trajala do leta 1 T)00. Za njo je prišla preporodna ali r e n e s a n s k a doba na vrsto, ki se mora prištevati najkrasnejšim vekom v zgodovini človeštva, in ki jo rodila največje umetnike vseh časov in narodov. Ko je jela propadati, jo nastal barokni Komenskv pisal je svojemu mecenu in državnemu kancelarju Oxenstiernu ginljiva pisma, a zaman, in b tem je bila pokopana zadnja nada bratov, povrniti bo kdaj v domovino. Borni ostanki verske te zadruge ohranili bo se vzlic vsem nezgodam še do današnjih dnij v Herreuhutbu na Saškem. Leta 1650. začela se je v Življenju Komenskega nova doba. Sin kneza Jurija Rakoc?yja, 81-gismund, povabil je Komenskega, naj pride na Er-deljsko reformovat ondotno šolstvo in ta je res prišel na jesen tistega leta v Saros-Patak (Blatni Potok) kjer je knez Sigismund prebival. Komen-sky bo je brez nobenega odlašanja lotil svojega dela, za katero mu je knez dovolil vse, karkoli je zahteval. Komensky sestavil je znatno knjižnico, naravoslovni in tehnični kabinet, da, celo tiskarno, v kateri so se tiskale šolske knjige, sosebno madjarske. V Blatnem Potoku razvil je Komensky izredno delavnost. Preustroji! je šolo in izdal Že I. 1651. knjigo: Schola pansophiae hoc est uoiversalia sa-pientiae otlicina. Uvedel je tu prvič tudi šolske dramatične predstave in spisal knjižico „Schola lu-dus seu eucyclopaedia viva" ki je bila natisnjena prvič v Blatnem Potoku 1. 1655., drugič pa v Amsterdamu I. 1656. Najvažnejše delo te dobe je pa svetevnoznani „Orbis pictus". in konečno r o k o k o-s 1 o g, tako brezmejen, samovoljen in spriden, kakoršna je sploh bila tedanja doba, ki je dobivala svoja navodila iz pregrešnih dvorov francoskih Ljudevitov. Po francoski revoluciji je nastala doba cesarskega sloga (empire-štil,) ki je suhoparno in utrudljivo posnemala nekdanjo Rimce. Z Napoleoni vred je propadel ta dolgočasni štil in od tedaj moderna doba nema posebnega značaja, posebnega sloga. Se bode I i rodil, o tem jo težko soditi — časi so temu pač neugodni. Lov po zlatu in po materijalnih užitkih, nevarne teorije in fantastične sanje o novi uredbi človeške družbo more boljša čutstva in veselje na pravi umetnosti gine od roda do roda, zato pa je sveta dolžnost vsacega, da sodeluje pri vzgoji mladine v umetniškem in lepotnem smislu. S tem zidamo na kulturi naših unukov, sebi pa ustvarjamo neusahljiv vir pravega veselja in prave sreče, ki biva le v umetnosti in onem, kar je v istini 1 e j) o. — (Razstavljena slika.) V prodajalnici gosp. Kolmana razstavljena je po naravi posneta doprsna slika našega domačega kiparja g. G a n g I a, katero je izdelal domači slikar g. G r i 1 e. Podoba se vredno pridružuje mnogim drugim portretom ua-darjenega našega domačega slikarja. — (Kranjska hranilnica) imela je dne 24. t. m. svoj redni občni zbor. V 71. svojem upravnem letu znašalo je vso premoženje 30.677.087 gld. 81 kr. Za dobrodelne in drugo zavode se je voti-rala svota 33.250 gld. Navajamo samo nekatere večje svote: Nemškemu „sehulvereinu" 5000 gld. za vzdržavanje nemške deske šole, Ljubljanskemu ognjegasnemu društvu 600 gld., društvu za zgradbo sirotišnice v Kočevji 2000 gld., družbi sv. Vincen-cija 500 gld,, Klizabetini otročji bolnici v Ljubljani 400 gld., Ljubljanskemu zavodu za revne 25(10 gld., društvu dam krščansko ljubezni 700 gld., obrtni strokovni šoli v Kočevji 500 gld., za glasbeno šolo filharmoničnega društva (500 gld., za šolo „Glasbene Matice" 200 gld., društvu „Narodna šola" 200 gld., odboru za napravo oblek revnim šolarjem, ki se je delila v Čitalnici 250 gld., za božičnico nemškega otroškega vrta 250 gld., trgovskemu bolniškemu in pokojninskemu društvu v Ljubljani 800 gld., strokovni obrtni šoli v Ljubljani 800 gld., krajni skupini Ljubljanski nemškega „sohnlvereina1 200 gld., odgoj išču za male otroke v Ljubljani 200 glđ., društvu rudečega križa 300 gld., planinskega društva kranjskemu oddelku .!0() gld., prispevek hranilnici za oskrbovanje za starost 3600gl., društvu zdravnikov na Kranjskem 800 gld. in mnogo manjih zneskov raznim zavodom in šolam. — (Spo m l a d.) Lepi spomladanski dnovl izvabljajo mnogo mestnega prebivalstva na vse strani v okolico. Seveda ima solnce še mnogo posla, da rastopi povsod snežno odejo. V mestu imeli smo zadnje dni zopet mnogo snežnih plazov iu bi bilo le želeti, da se povsodi sneg, ki se usipa raz strehe, tudi točno spravlja ispod nog, kar se ne zgodi povsod in ovira deloma celo promet. Le tako bodemo kar prej mogoče rešeui zadnjih spominov letošnje izredno snežne zime. Komenskemu ni bilo sojeno urediti v Blatnem Potoku Bedem razredno šolo, kajti češki bratje klicali so ga k sebi in vsled tega ostavil je Komen-sky gostoljubnega kneza Sigismunda in se vrnil I. 1954. v Lešnu, zapustivši v Blatnem Potoku kot spomin svoje delavnosti trirazredno šolo, katera je še mnogo let uspešno delovala. V Lešnu zadela je Komenskega drugič velika nesreča. Mej Poljaki iu Švedi unola se je vojska. Švedi so imeli iz začetka srečo na svoji strani, a ostavila jib je kmalu in Poljaki so dobili v oblast tudi Lesno. Misleč, da so češki bratje in sploh on-dotni protestaotje v kaki tajni zvezi s Švedi, a deloma tudi iz verske nestrpnosti, užgali so Poljaki Lesno dne 29. aprila leta 1656. Komenaky izgubil je vse svoje imetje in vse svoje rokopise. Neoadomestna je bila in je še danes izguba velikega slovarja češko-latinskega in latinsko-češkega, za katerega je Ko-meLskv zbiral več kakor 40 let potrebni materijal, hudo ga je pa tudi zadela izguba skoro gotovega dela „Silva pansophiae. Češki bratje razšli so se po tej nesreči na vse strani sveta in se niBo nikdar več združili v občino. Komensky zatekel se je najprej v Stetin, potem v Hamburg, kjer je nevarno zbolel in napo* sled v Amsterdam, kjer je ostal do svoje smrti. — (Predavanje v Spodnji Šiški.) C. kr. kmetijske družbe tajnik gosp. Gustav Pire bode v nedeljo 27. (jutri) v Šišenski čitalnici o fotografiji predaval. — (Prva Vipavska sadjarska zadruga) ima letni občni zbor v nedeljo 3. aprila t 1. ob 3 uri popoludne v Vipavski občinski pisarni z običajnim dnevnim redom, predpisanem v zadružnih pravilih. — (Imenovanje.) Topilničarska nadzornika gg. Ivan Kavčič v Cel ji in Gustav Kroupa v Kablu imenovana sta za topilničarska upravitelja. — (Posojilnica na Vranskem) imela je v svojem prvem upravnem letu, t. j. od 15. maj-nika do 31. decembr.i 1891, prometa 78.081 gld. 19 kr. Pristopilo je k njej 08 zadružnikov, izstopil pa jeden, tako da šteje koncem leta 1891. še 97 zadružnikov, kateri imajo v deležih 1740 gld. Hranilnih vlog se je vložilo od 120 strank .°>0.729 gld. 39 kr., izplačalo pa 2510 gld. in njih stanje s ka-pitalizovanimi obrestmi vred 28.572 gld. 94 kr. Posojil se je dalo v prvem upravnem letu 1875G gld., vrnilo pa 732 gld. 51 kr., tako da je njih stanje koncem 1. 1891. 18.023 gld. 49 kr. Posojila dana so 80 zadružnikom. Čisti dobiček znaša 107 gld. 33 kr. Vsled sklepa današnjega občnega zbora odda se od čistega dobička istim zadružnikom, kateri niso ob jednem dolžniki, od njih deležev 5% dividenda, katera znaša 24 gld. 7 kr. Ostanek čistega dobička po 83 gld. 20 kr. odda se vsled sklepa danainega občnega zbora k splošni rezervi, katera znaša 243 gld. 2G kr. Posebna rezerva znaša 177 gld. 99 kr. obedve rezervi tedaj 421 gld. 25 kr. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud posojilnice in se obrestujejo po 4'a°/0. Po sojila se dajejo proti 6°/0 samo zadružnikom. Uradni dan je vsako sredo od 0. do polu 12. ure dopolnilne. Ako je v sredo praznik, uraduje se naslednji dan. — (Tamburaški zbor a k a d. društva „Triglava" v Gradcu) pod vodstvom g. cand. med. Hmko Šukljeja prav priduo napreduje. Zanj zavrnil j pevovodja gosp. cand. med. Anton Švab ravn »kar krasen venec slovenskih popevk, kateremu je dal naslov „Triglav". Ta venec obsega pesmi: „V goretisko oziram se skalnato stran", „Bom šel na planince", „Jaz pa grem, gor' na Cven" (polka, narodna pesem iz Ljutomera) „Kje so moje rožice", „V nedeljo v jutro vstala bom', „Hribci poni:':, ijte se" (narodna pesem iz Savinjske doline), „Ljub'ca povej, poveju, „ Bratci veseli vsi" in končuje .s koračnico „Bratje v kolose vstopimo"1. Poleg tega ima kot uvod motiv iz Triglavove himne „V goensko oziram Bd skalnato stran", pa prav ljubke prehode. Preje že je. gosp. &vah transpouiral za tamburaški zbor krasno Ipavoevo skladbo „Mrak", nadalje lepo pesem aTam z.t goro zvezda sveti" in HItalijanski marš . Najlepša točka pa, ki jo obsega repertoar tega tamburaškoga zbora, je čudoviti in-termeszo iz Ma.soagni-jev«' uprte „Cavalleria rusti-Cana." Za njega transpozicijo gre vsa hvala pravniku g. Mirku Neratu. — Slovenskim tamburaškim Zborom bo lejo te transpozicije gotovo prav dobro došle. Akademično društvo „Triglav" na prošnjo ral) razpošilja dotične partiture. Glede na to, da nimamo tiskanih transpozicij naših taku lepih pesmi, Prebivalstvu Amsterdamsko vsprejelo je učenega a nesrečoeg inuža / velikim spoštovanjem, a mestni seuai. ua jO naprosil, naj izda zbrana svoja dela. Ne-kat •»• tiskarp ponudili so Komenskemu z t tedanjo dobo ;nko ugodno nagrado in tako so l/.šli 1. 1G57. v /.ulogi Lovre van Geera Btirji veliki zvezki z naslovom „Opera didactica*. L. 1858. je Komenskv izdal uManualutk" ali jedro sv. pi>ina. posvečeno iz Lesna izt ran m, i ozonu, usiromašeuim ah Bogu veduo verno adanim svojim češkim bratom, potem pa tudi še nekaj drugih manjih del. Zadnji spis Komenskega je i. 1008 izdana kuj ž ca „Unuin iiecessariuin" v kater, s po- avlja od Zero* m oirok ;n od svoje doni1 me m navajajoč svoje težnjo iu smotre pozivlje čiutelj", naj stoli \sak kar uiu ie mogoče, ila poni. -. i človeštvu do prave sreče. Komenskv umrl je dne 15. novembra v Amsterdamu udan, kakor vso hv>jc življenje, v božjo vol;o. Tiupto n;e^o\o fdiramli so v bližnji cerkvi Naarden, duh njegov pa živi mej nami iu delovanja njegovega ku&ati plod vidimo še danes. Komenskv je STO tja /ve/.da v zgodovini naroda češkega iu vsega človeštva in zato nam je dolžnost, da slavimo tristoletnico rojBtva uzornega tega mpia. M. M. želeti bi bilo, da slovenski tamburaški zbori jeden z drugim menjavajo svoj repertoar. D. B. T. — (Slavnosti v stoletnico isters-kega skladatelja Tartini-a,) ki so se imeli vršiti letos, preložile so se na bodoče leto. — („Slovanska Čitalnica" v Trstu) priredi v društvenih prostorih sledeče zabave: Dne 26. marca: predavanje g. prof. dr. K. Glaser-a: „Sledovi slovenščine od X. do XVI. stoletja". Dne 2. aprila: predavanje g. Fran Podgornik-a : aO moravskih ornamentih". Dne 9. aprila: predavanje g. Vatroslav Holz-a. (Predmet se pozneje objavi). Dne 23. aprila: predavanje gosp. Matka Mandič-a: „Borba za obstanek". Zičetek vsakega predavanja bode točno ob 8ra uri zvečer. Po udih vpeljani gosti so dobro došli. — (Veliki slovanski koncert) s plesom prirede dne 6. maja t. I. vsi slovanski velikošolci na Dunaji. Cisti dohodek namenjen je stradajočim Rusom. Slavnostni odsek se je sestavil iz zastopnikov vseh slovanskih akademičnih društev, ter je Že pričel svoje priprave. Podrobnosti in natančni vspo-red priobčimo v kratkem . — (V spomin Jana Ainosa Komenskega) prirede združena Češko-slovanska društva na Dunaji pod pokroviteljstvom grofa Ivana Ilarracha v koncertni dvorani pri llonacherji (I Schellinggasse 4) v nedeljo dne 27. t. m. ob tristoletnici rojstva slavljenčevega velik koncert, združen s predavanjen o življenji in delovanji Komenskega Koncert obsega mnogo jako zanimivih točk. Priprave vršile so se že davno, tako da obeta slavnost imeti vrlo lep uspeh v vsakem oziru. Začetek točno ob VaS* uri. — (Poljsko akad. društvo „O g n i sk o") slavilo je dne 21. in 22 t. m. petindvajsetletnim svoiega obstauka. Priredilo je ob te) priliki slavnostno sejo, katere se je udeležilo tudi mnogo bivših članov, ki zavzemajo sedaj Že važna mesta v svoji domovini, jako sijajen in dobro obiskan koncert v dvorani „Ehrbar", pri katerem je prisosto-valo mnogo odličnega Dunajskega slovanskega občinstva ter komers v prostorih „slovauske Besede", kojega so se udeležili sastopu.ui razaiu slovanskih društev. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Dunaj. 25. marca. Izjava ces. namestnika v spravni komisiji smatra se v Pragi kot tako, s katero se ministerstvo poteza nazaj. Mladočehi so gospodarji položaja in so pustili govoriti za se Staročehe in veliko posestvo. Vlada, Staročuhi in fevdalno veliko posestvo uklonilo se je mladočeškemu uporu proti spravi, katero smatrajo mladočeški krogi kot definitivno pokopano. Dunaj 25. marca. S 1. aprilom prične se direktna zveza s poštnimi nakaznicami mej Avstro-Ogersko in severno-aineriškimi zjedinje-nimi državami. Sonja 25. marca. Nove vesti o atentatu na Stambulova so popolnoma izmišljene. Atene 25. marca. Zbornica je razpu-ščena. Nove volitve bodo 1. maja in se snide novovoljena zbornica dne 25. maja. Varšava 25. marca. General Gurko vrnil se je iz Peterburga. O prihodu carja ni znano ničesar. Berolin 25. marca. Popoludne bila seja ministetstva, katere sta se udeležila nova ministra Eulenburg in Bosse. Pariz, 2G. marca. „Soleil" pravi, da bo vlada v sporazumljeuji s tukajšnjimi zastopniki vnanjih držav iztirala vse inozemske anarhiste, kakor hitro bodo zaprti prouzročite! j i zadnjih atentatov. V Saint Denisu zaprli so včeraj zopet dva anarhista. Dosedaj je bilo zaprtih 22 anarhistov. Ilavjic vesti. * (Električna razstava v Moskvi.) C. kr. trgovinsko ministerstvo naznanja, da bode od 14. aprila do 14 oktobra t. 1. razstava električnih svetil, telegratirnih in telefonskih strojev in priprav, kako se da elektrika poraniti pri železnicah, vojaštvu, hišnem gospodarstvu, zdravilstvu itd. Razstavljene h ido tudi vse novosti na raznih poljih tehnike, literature iu risarstva. * (Edward August Freeman,) angleški zgodovinar in publicist, umrl je pred kratkim na svojem posestvu v Harbornu. Potoval je mnogo po Istri, Dalmaciji in sploh po Balkanskem polotoku. Živel je dolgo časa v Dubrovniku ter napisal svoje utiske v Hrvatih v knjigi »Leters From Istria and Dalmatin*. Pečal se je ne samo z angleško povestjo, nego'tudi s slovansko in občeevropsko. Izmed njegovih del bodi omenjena .Zgodovina osvojenja Anglista* po Normanih*, „Razvijanje angleške ustave-, „Osmanska moč v Evropi11, .Historična geografija Evrope" itd. * (Eksplozija v kraljevskem gradu „Laecken",) ki se je pripetila te dni v spalni sobi, bila je posledica zanikernosti. Užgal se je'bil plin, ki je puhtel iz neke poškodovane cevi in je bil težko poškodovan jeden delavec. Kralj bil je ob času eksplozije v svoji delavni sobi in je osupnen prihitel, z njim kraljica in princezinja Clementina. V prvem hipu se je mislilo na anarhistični atentat, kar se pa ni potrdilo. * (Samomor k o m p o n i s t a.) Angleški skladatelj Gornig Thomas vrgel se je v napadu blaznosti v Londonu pred železniški vlak zapadne postaje Hampstadske in bil takoj mrtev. * (Potresi.) Vsled zadnjih potresov na Li-parskih otokih zrušilo se je na otoku Alicudi več hiš, mnogo drugih pa je zelo poškodovanih. * (Zopet ukraden dinamit) Od dva tisoč zabojev dinamita, katere je poslala neka tovarna v Marseille, bilo je ukradenih pet ko so jih izkrcavali na drugo ladijo. Ker je mej delavci v pristanišči mnogo anarhistov, sumi se, da je ta tatvina delo anarhistov. * (Grozno maščevanje.) Na Ogerskem imenuje vlada občinske načelnike in tako so tudi dobili v neko vas blizu TrenČina na to mesto moža, ki je siromaške kmetovalce gulil. V tej vasi je nastala lakota, a vzlic temu, da je bila potreba res velika, ni hotel načelnik razdeliti živila, katera je v ta namen dobil. Pred nekaterimi dnevi zbrali so se mnogi stradajoči kmetovalci po noči pred županovim stanovanjem, zabili vrata in okna in potem užgali hišo. Vaščanje so uačelnika le z veliko silo rešili, imetje njegovo pa je popolnoma zgorelo. Mnogoatranaka poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tuko rnnogostransko porabiti, nego ,,Moll ovo francosko žganje in sni", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaze ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopolim. Steklenica 90 kr. Po poštnem povzetji pošilja to zdrnvilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlanhcu 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego dve steklenici se ne pošilja. 6 (42—4) S ..LJUBLJANSKI ZTON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta I gld. 15 kr. PRVIKRAT!; št. 33. Slovensko gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 473. V nedeljo, dne 27. marca 1892. V dvorani LJutol|;iiihK«- čituluioo. Igrokaz v štirih dejanjih. — Spisal Henrik Ibsen. — Preložil Fr. Svoboda. — Režiser gospod Ignacij Borštnik oso u k : Robert Helmer, odvetnik — — gospod Borštnik. Nora, njegova soproga — — — gospa Borštuik-Zvonarjeva, Ervin, \ ---* * * Bob, > njiju otroci---* * * Emica, J — — — * * * Doktor Rank — — — — — — gospod Danilo.. Gospa Lindenova — — — — gospa Danilova. Giinther — — — — — — — gospod Sršen. Marijana, pestunja \ . Hnlmftrill gospica Kozakova. Helena, služkinja / pu no,merJu gospica Pavškova. Postroščok — — — — — — gospod Karlu' Igra so vrti v Helmerjevom stanovanju. TllJCl: 2B. marca. Pri Miklieii Pobi, Schwarj, Banhogv, Floissig, Adler, Kulbanuk z Dunaja. — Scbwarz i* Rudoliovega — Arko iz Kočevja. — Lavric iz Trsta. — Altman iz Berolina. Pri Momi: Tobis, Mandl, Brauter, Dr. Goluer z Dunaja. — Zuocolioi u Trst*. — Troger iz Vipavo. — WoIsa iz Gradca. Pri av«trl|«ken» «ea«r|u: Kos iz Boh. Bistrice. — Tbener.-cbiiH iz Tržiča. — Zavuršnik iz Cirknice. — Senčar, Iuglič iz Idrije. Pri Vlrfcntu : Obrester, Fleš z Ribnice. (Jun II so ▼ IJultljaiil: 23. marca: Katarina Puchek, paznikova vdova, 51 let, sv. Petra ceBla št. 14, carcinoma. 24. marca: Emilija Arnold. delavka, 35 let, sv. Petra cesta it. 3» tumor baepatis — Franc Orešek, trgovec 71 lut, Špitalske ulice št. 9, otrpnjeuje srca. — Elizabeta Borufka, stojevodjeva žena, 51 let, Marije Terezije cesta št. 10, metro caroiuoma. — Ana Puc, delavčeva žena, 74 let, sv. Petra cesta Št 58, pneumonia. V deželni bolnici: 23. marca: Mibajl Mekak, gostač, 70 let, marasmus* — Mariji Alič, delavka, 18 let, jetika. Meteorologično poročilo. 4 Ca« op»-aovanja Stanje barometra v mm. Temperatura trovi Nebo | Mo-krina v mm. i s a i 7. ■jotraj 2. popol. 9. zvečer 738 8 mm 788& aa. 789-4 aa. 10° C 10-8° C 3'4C C si. jzh. si. t ah. si. zah. obl. jasno jasno 1 0 00». 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer i .... . 740-2 m. 739-3 na. 739-0 ». —2 0' C brezv. 11 8» C si. jzh. 5-2" C si. jzh. 1 1 megla jasno jasno 000 m. ! pod Srednja temperatura 5*1° in 5*0°, sa 0*2° nad in 0*1° rtormalom IZ)uLXi©Osicst borza doc 26 marca t. 1. včeraj — Papirna renta.....gld. 94-20 — gre h r na renta.....„ 93 ti 6 — se raapro«lnf»Jo na Cojaovl cetotl it. nt. l«l v 1. na«l»tr«pji od ti. ure dopoludue do 1. ure popoludne In od 3.—5. ure popoludne. IV Neprernočne 'M vozne plahte različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi m jih daje po ceni (860—27) lat, i^^vrv^iTNiiii»|Mkl «■«*«.! I 15. Samo 2 gld. 85 kr. Veliku tovarna ur v W.ck i l»r«-K Nt.rokovue^u /na-»vi;* iu sioer f.«iiiio, prevzemši zastopništvo /.liane tovarniške v'eletrtnioe. Samo pismeni ponudbe je pošiljati Fr. Splirck-ii v I*r»gi 12-11. 4'jinIIiii ni Ii ki>t kropi iln |in>il in |io ffkltlli 4I0III1. proti podi ii luni. iaviiivii|aiii, «n rpnenjl kil i. t. d. Ur iU,i«» loiiijoiii poseli mi moč m l»r*l irl«. 11 ii. 7. i t i ji' na KOVOnJo vurnoHt lin /. li :i lil ki) ji) zfvlitrtvHti jo ivreonc ituisOin.i rcMtitud taka ifi.iirnui. Dobiva ib v vseh U.-k •■■ nal in trgovinah s špecerijskim blagom. ( i|;ivi i.-i /.iloga (241 Franz Joh. Kwizda, iu kr avstrijski in ki- iiiuuiioki dvorni založnik, okrožni lekar \ Knriieiiluiigu pri 1 Mi naju. = Kašlja ni već! = s«i*ro in pt^laknieno ini««'«L /dno ilo BO v"M<" j,____^^i«tte-i©,'1 ki presenetljivo hitro uplivajo proti l*if»l ju, hripHvoatl* anNlt-Kfnjii i i. d. Ze izborna »eatava mojih boobouov je porok za uspi-h. 1'u/iti je torej iiiitančiii, na ime in nit ,.«"#Jf#wfJto faaiNiiL'«", kur ne prodajajo posnetki, ki mu brez vr«- nt* i:*: far) dobro ohranjen, za atiri konje, noseč I0O centov, proda se po nizki ceni pri sedlarju Ra n z i nge r j u, Ljubljana, Poljanska cesta St. J»>. (317—2) Prodaja sadik. ifleAf'iui.Hltat korporiicifa v li umniku ima na uodai v gogdu ItiNtrlci več t i•»o«- prav lepih tri- in dveletnih • mecesnovih sadik po ii kr. I i no«* na mestu; dalje v«*«'* tlNOt* sadik črnega borovca po 1 iffl«l- *">0 •*■*. tln«tć m Rtiri in petletne jako lepe po "2 uiti. *">0 kr. na mestu* (828—1) stolar v Ljubljani pred „Pnilami" St. 3 priporoča ee častite m ti p. n. občJnstvn in niearjem z:i Izdelovanje vsakovrstnih stolov 1 za gostilna, vrte, salone, pisarne itd. I kJaoral iu eenlki (818—1) 4 pošiij.»j.» hi' 11» aa>klevwnje anplonj« ^ '6 Zunanja naročila izvršujejo se točno in vestno. tj Naznanilo. s P, n. Častitemu občinstvu kakor tudi do-sedanjim mojim naročnikom uljudno naznanjam, da sem sc preselil v Židovsko ulico št. 8 (polog kiv.i i.ii |,i ) ter p. n. zaštito občinstvo uljudno prosim, da bi me blagovolili tudi v novem stanovanji počastiti /, mnogobrojnim i naročili Z odličnim spoštovanjem se priporočam (289—2) Fran Kreč, krojne v Židovskih ulicah štev. 8 v Izubijani. R Oljni ekstrakt za uho od c. in kr. sekund, zdravnika dr Šlpoka Ta ekstrakt Erfporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let autoritete, er odpravi VBako neprirojeno gluhost uklanja takoj slab poaluh, uieanl tok in vsako ušesno bolezen; dobiva so proti dopofiiljatvi gld. 1*70 v vsoj Avstr.i-Ogcrski franko-vano po posti iz lekarn: glavna zaloga v lokami .pri sv. Dahu" g^. E d e p 1. T o m a y n, v lekarni g. A n t. K. ii g I a in v meBtni lekarni g. Mittlerj a v Zagrebu; nadalje pri Za-nett.i-ju v Trstu, Jožefu Cr i s to f o 1 e 11 i-j u v Gorici; Antonu Mizzano na Ueki, - na Dunaji pri c. in kr. vojni poljski lekarni, na Čtetanovctn Trgu št. 8 in liri lekarju Twerdy-ju, Mariabilferstrassi« 1W6. — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z u ti sneni n: napisom c. kt. sekund, zdravnik dr. Sipek na Dunaji.<96-' V Kamniku ifiče se čez poletje in sicer iu »tiri meneče lepega stanovanja obstoječega iz treh popolno meblovanih sob in iz kuhinje 2 vsem potrebnim orodjem. — Ponudbe nuj se hlagovolč pošiljati upritvnistvu „Slovenskoga Naroda" pod naslovom: Ml»iu»vinije Al. 02. (321—1) Dobrega (316—2) jabolčnega mošta ima, na prodaj 180 vider J. Suwa v Šiški pri Ljubljani. UBERALL VORRATHIG 17 MFDAHIEN izprehodnih palic po najnižji coni (od 15 kr. naprej) priporoča k pričeti stizoni Kočevska domača obrinija v Ljubljani, Nelenburgovn ulleu Nlev. I- (315)—2) fptjf' Prekupniki dobe primeren popust;. SUCHARD NEIICHAIEl(5giwra) , komptoirist zajedno knjigovodja zmožen slovenskega in nemškega jezika, ki more takoj natopiti. — Ponudbe, katerim je pri dej a ti prepise spričeval in fi kr. marko, naj se pošljejo upravnistvu „Slovenskoga Naroda". (801—3) LE1CHTL0SLICHER CACAO • Am','1 ' 1 K° 2C0 TA j >tN Nriln 1 ■ r r ■ ii Kuhan s soparom iz dišečih gorskih malin, napravljen natančno po avstrijskem pripmvijanju zdravil, IpJ^žflfcaa ima najlepši duh in naravno lepo h^St/^ barvo. Steklenica z 1 klg. sirupa 65 kr., (stehtan od 5 klg. višje a klg. 55 kr. Mala steklenica 35 kr. Piccolijeva lekarna „Pri angelju" ▼ Ljubljani, Dunajska cesta. I"/tanja naročila sv praši povzetju svata točna irt /<*/"• (50—8' Srajce za gospode iz najboljšega blaga. Za vratnike. Zapestnike. Kravate. Nopvice. Rokovice. Naročila (959—3) se izvršujejo točno in po ceni pri Mariji Podkrajšek v Ljubljani, Spitalske ulice. Krasni uzorci za zasebne kupce zastonj in frankovano. Knjiga uzoreev za krojače nefrnnkovnno. 331sl^to za ©"blo3szesL Peru vije in doaking za čč. duhovščino, predpisano blago za o. kr. uradnikov uniforme, tudi /.a veterane, ognjeg-aioe, talovadoe in sa livreje, sukno za billarde m igralne mize, nevaljano ankno, tudi nepremooljiv«, za lovske suknje, praluo blago, potne ogrinjače od gld. 4 do gld. 14 itd. — Kdor hode imeti hvalevredno, poiteno, trdno, čisto volneno »mkno, ne pa cenene ounje, kakor jih prodajajo kramarji od hiie do hiie in katere niso vredne, da se plača zanje krojaču za delo, obrne naj se do Ivana Stikarofskega v Brno. Permanentna zaloga sukna za več kakor milijona gld. Največja razpošiljalnica na kontinentu. \/ ^\/firilol ^vnr'u* P- pnhllko pred I»rdkaml, katere pripo-* OVal IIVJ . roeajo ..ostanke", ..eniipone«* po !i*10 m dolge in takonsue „odreske" ih Mulonske oblek«*. .Sleparjivo Me vidi že i/. ««•«»», tla no ti oilrezki |e prve Orašilce led. Več se izve pri upravnistvu tega lista. (960*—ft) S£ Velikansko peso večno deteljo (Luzerne), mnogovrstna semena za vrte in travnike, zanesljivo kalj iva plula j;i po nujni* I i ceni (152—13 PETER LASSNIK v Ljubljani. Knjigovodjo ali pa vMprejine takoj večja tovarna. — I.epa pisava, zmožnost slovenskega iu nemškega, v drugem slučaji tudi luškega josiks so potrebna. — Ponudbo naj so pošiljajo na upravništvo „Slovenskoga Naroda". (296—3» •i V AMERIKO. I I VOŽNJI LISTKI I (7—12) pri I ■i Isomemabo - nmerlifc i j| i rohrotlui «lružl»i. I Kolowratriug 9 IV WeyringergassB 7" Prospekti in pojasnilu točno in zastonj. Najkrajše, najoeneje in najhitreje potovanje. DUNAJ. I \ovo racijoiialno z«lravl J-enjr im S s 9 a Vsem bolnim na živcih se naj topleje priporoča 21. izdaja izšle brošure Itomanu VVeiNNiiiaun-u EfUeber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. Dobiva se zastonj ('132—2f>) v lekarni J. Svobode v Ljubljani. r ^pričevala znanih zdravili kov. na koroški deželni razstavi 1885. leta. Priznanja in priporočila iz vseh krajev monarhije. t kranjska izdelovalnica žičastih žimnic in žičastomrežnih postelj I v KJuUljami (v Sislii). v ItoMler-jevi pivnrni J i priporoča žieaMle zimnice nuj bolj*«* vrnte za otroško postelje po ti »lil. in več, k »» »!» »» velike «9 '* ., - O WW tntli na obroke. "VSJ (211—8) ! Zalagatelj za bolnice, hotele, zavode, kopeli, ville, zasebnike itd. — Ceniki fastonj. || — Zunanja naročila se točno izvrše. — Kdor kupi več, dobi odpust ol ceno. p §2 i i i I 1 I i i i 1 i ■ 1 i Ne plačujte provizije, naročite direktno sveže in suhe vence s trakovi in napisi, šopke in druge cvetlice pri (07—12) Alojziju Eorsiki umetnemu in kupčijskemu vrt narji v Ljubljani. llustrovani cenilniki semen, Vrtnic in drogi b cvetlic za v lonce, Ipargolnovih sadik i. t. d. zastonj in franko. te te 1 I i m \% i ii m I I i ■i I 1 i m \$ i I t©. Izvržkov, kupljenih na licitaciji, nimamo! e s razprodaja klobukov! Ker je po mnogih časopisih naznanjeno, po kak<, ni/.kih penah se bodo klobuki „,1 J. K t. ni. pio.lajali, naznanjamo podpisane! slavnemu občinstvu, da se dobiva »r! uaa nVin?..:r»fe Ka*°po ra.v,,w u*u ,*— in močni, po 4\><>, 6"*— in H*— gld. 14*— gld. S1 Samo dokler je kaj v zalogi, drugega blaga po tej ceni ^ ni dobiti. Priporočam nadalje modele za capes, dežne plašče, rinejše jopice, ronde itd. po izredni ceni. J )an otvoritvi' velike moje trgovine na Dunaji, I., Bauermnarkt .št. 8 in Brandstiitte št. 6 iuizi 1 anim pozneje. = Police, mize in poprsniki so po ceni na prodaji. = Z odličnim spoštovanjem Karol Kmelniger (818—1J Samo na Mestnem trgu št. 5. Izdajatelj in odgovorni urednik: J o h t p Noili. Lastnina in tiak .Narodne Tiskarne*.