V 3 V Gradišču po eksploziji vsaj tri milijone evrov škode —i _ Tegobe tržaških taksistov Zvezdnato novo leto Primorski dnevnik PETEK, 30. DECEMBRA 2011 Št. 307 (20.322) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,GG € Deset let z evrom, a še brez Evrope Marko Marinčič Evro bo 1. januarja dopolnil 10 let. V prvih državah evro-skupine so ga namreč uvedli 1. januarja 2002. V zdajšnjem kriznem času se sprašujemo, ali je obletnica vredna praznovanja. Evro je namreč videti kot težak bolnik, okrog njega pa se zdravniki prepirajo o terapiji, kar gotovo ni spodbudno. Nekateri bi ga že radi pokopali. Nemčija najbrž v Švici še ne tiska nove marke, kot kdo trdi, gotovo pa kdo razmišlja o delitvi na Nevro - nič kaj posrečeno kratico za valuto solidnih Nemčije in Severne Evrope, in Sudo - drugorazredno valuto za manj zanesljive južne evropske brate, z Italijo vred. Finančni študijski centri so za vsak slučaj že izdelali scenarije morebitnega kolapsa evropske valute. Posledice bi bile katastrofalne, so si edini, z dramatičnim padcem gospodarstev v evroconi in desetinami milijonov novih brezposelnih. To jemljemo na znanje. Iz evra, v dobrem in slabem, ni poti nazaj. Prinesel nam je tudi veliko koristi, individualno in kolektivno. Za vsakega med nami je postal nekakšen potni list skupnega evropskega državljanstva, državi pa je kljub vsemu zagotovil stabilnost vse do zdajšnjih kriznih dni. Krivdo za krizo pa ne gre naprtiti evru, ki je navsezadnje le instrument, simbolično in praktično zelo pomemben, pa vendar le plačilno sredstvo. Bolj gre krivce iskati v nedorasli tehnični in politični eliti, ki je in še vodi Evropo. Skupno evropsko valuto imamo, potrebovali pa bi tudi zares skupno evropsko vlado, sposobno odločanja, obvladovanja tržišč in špekulativnih pritiskov. Sam evro ne more biti nadomestilo za Evropo, ki je še ni. italija - Premier predstavil drugi sklop vladnih ukrepov Montijeve smernice za gospodarsko rast Prve ocene so zmerno pozitivne, čeprav še ni konkretnih ukrepov gorica - Novo delo Vilija Prinčiča o bratih Rusjan V knjigi zaobjeta epopeja sedmih »letečih strojev« GORICA - V sredo je v Kulturnem domu potekala predstavitev knjige o bratih Rusjan, ki jo je napisal Vili Prinčič. Predstavitve knjige »V sinjo brezkončnost« se je udeležilo 70 poslušalcev, kar dokazuje, da je zanimanje za zgodbo »letečih bratov« ve- liko. Poleg 210 posnetkov, ki že sami mnogo »pripovedujejo«, je na 254 straneh ogromno podatkov, predvsem pa gre za kroniko zadnjih 30 let o vsem, kar je bilo postorjenega v zvezi z Rusjani. Dejanja bratov Rusjan so sedaj trdno zasidrana v zavesti Gori- čanov treh narodnosti, iz knjige pa je moč tudi izvedeti za težave, s katerimi se je bilo treba v preteklosti soočati pri preseganju nevednosti in nezaupljivosti pri someščanih večinskega jezika. Na 13. strani RIM - »Prišli smo prav na rob prepada in za nami so bile sile, ki so nas porivale. Z vso močjo smo uprli noge, da nismo padli«. S to prispodobo je premier Mario Monti včeraj opisal stanje Italije. Povedal je, da vlada intenzivno pripravlja novi paket ukrepov, ki bodo pripravljeni najkasneje do srečanja evropskih voditeljev 23. januarja, osredotočeni pa bodo na krepitev konkurence in liberalizacijo služb in poklicev, na reformo trga dela in modernizacijo socialnih blažilcev. Prvi komentarji so bili zmerno pozitivni, četudi skoraj vsi ugotavljajo, da premier še ni pojasnil, kako namerava konkretno ukrepati. Na 2. strani V Sloveniji nič novega s koalicijo Na 3. strani Telequattro: odslovili novinarje in tehnike Na 3. strani Javne uprave skupaj za škedenjsko železarno Na 4. strani Slavje ob osvoboditvi Eugenia Bona Skrivnostni QR Na S. strani Na S. strani Življenjska zgodba mornarja Edija Daneva Na 10. strani MARINI GH I Cy&n^eßloni/ J VOSCI VSEM Z IVE JASLICE V POSTOJNSKI i AMI 4U\l* T ^ iV d ítf.wkfev m pričakujemo vas v naši trgovini Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču rOSTOJ M iKft Ijn LLTTIL H£H:I 25 26 2 6 2 Petek, 30. decembra 2011 DNEVNE NOVICE / vlada - Na tradicionalni tiskovni konferenci ob koncu leta Monti predstavil smernice paketa za gospodarsko rast Ocene strank zmerno pozitivne, pričakujejo pa točnejšo opredelitev ukrepov RIM - »Prišli smo prav na rob prepada in za nami so bile sile, ki so nas porivale. Z vso močjo smo uprli noge, da nismo padli«. S to prispodobo je premier Mario Monti včeraj opisal stanje Italije v kriznem času, ko je prevzel vajeti vlade. Predsednik vlade je skoraj poltretjo uro govoril in odgovarjal na vprašanja italijanskih in tujih časnikarjev na tradicionalni novinarski konferenci ob koncu leta. Med drugim je poudaril, da je vlado izdaja dolžniških papirjev, v katerih se je v zadnjih dveh dneh zahtevana donosnost v glavnem znižala, opogumila. »Nikakor ne menimo, da je turbulence na trgih konec,« je poudaril in dodal, da bo država za kaj takega morala še trdo delati. »Pri tem pa mora svoj del opraviti tudi Evropa,« je dejal in izpostavil, da težave Evrope zahtevajo »enoten, skupen in prepričljiv odgovor«, ki bi tudi okrepil rast. V podrobnosti o ti. drugi fazi ukrepov, ki naj bi spodbujali rast, se ni detajlno spuščal, podčrtal pa je, da je prizadevanje za rast tesno povezano s proračunsko disciplino, oboje pa mora biti prežeto z družbeno pravičnostjo. 30 milijard evrov vreden varčevalni paket, ki ga je pred božičem odobril parlament, je bil predpogoj za načrtovanje rasti. Sedaj sledi "druga faza", ki bo osredotočena na spodbujanje gospodarstva, ki sta-gnira. Italija se bo pri tem zgledovala po gospodarskih politikah nordijskih držav. Vlada intenzivno pripravlja novi paket ukrepov, ki bodo pripravljeni najkasneje do srečanja evropskih voditeljev 23. januarja, osredotočeni pa bodo na krepitev konkurence in liberalizacijo služb in poklicev, na odpravo privilegijev in rent, ki zavirajo gospodarstvo na škodo predvsem mladih. Vzporedno s tem se bodo lotili reforme trga dela in modernizacije socialnih blažilcev, pri čemer se bodo z dogovarjanjem s sindikati skušali izogniti socialnim konfliktom. Po Montijevih besedah naj ne bi krčili pravic, temveč bodo delali za preseganje zdajšnje dvojnosti med zaščitenimi in prekernimi delavci in za tak sistem, kjer bi ob večji fleksibilnosti bile pravice učinkovite za vse. Prav tako je predvidena podpora raziskovanju in razvoju, skrbeli bodo za izgradnjo infrastrukture in spodbujanje rasti na jugu države, pri čemer bodo spodbujali zasebne investitorje, tako da ne bi veliko zajemali iz javnih financ. K ukrepom vlade sodi tudi boj proti davčnemu utajevanju. Agenciji za prihodke in finančni straži bo vlada nudila najučinkovitejše instrumente, je dejal premier, in omenil tudi reformo katastrskega sistema kot sestavni del davčne pravično- perzijski zaliv Iran zavrača ameriška svarila TEHERAN - Iran je zavrnil svarila ZDA, naj ne uresniči groženj s zaprtjem strateško pomembne Hormuške ožine v Perzijskem zalivu. »Naš odgovor na grožnje so grožnje,« je poudaril poveljnik iranske revolucionarne garde Hosein Salami. Iran je v torek zagrozil z blokado prevoza nafte v Perzijskem zalivu, če bi mednarodna skupnost zaradi jedrskega programa proti njemu uvedla nove sankcije. »Ne dvomimo, da smo sposobni izvajati obrambne strategije za zaščito naših vitalnih interesov. Delovali bomo odločneje kot kdajkoli,« je včeraj dejal Salami. S tem se je odzval na opozorila Washingto-na, naj Teheran ne poskuša prekiniti tranzita plovil skozi ožino. Hormuška ožina je strateško pomembna točka v Perzijskem zalivu, saj skoznjo na tankerjih potuje 40 odstotkov svetovne nafte iz izvoznic nafte in plina kot so Bahrajn, Kuvajt, Katar, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. Premier Monti prikazuje novinarjem nihanje krivulje razlike med italijanskimi in nemškimi obveznicami ansa sti. Z davčnimi ugodnostmi bodo spodbujali zaposlovanje mladih in žensk, je še napovedal Monti Komentarji predstavnikov strank so bili zmerno pozitivni, četudi skoraj vsi ugotavljajo, da premier še ni pojasnil, kako namerava konkretno ukrepati. Najbolj navdušeni so v tretjem polu: Casini (UDC) meni, da »smo v najboljših rokah« za izhod iz dramatične evropske krize, Bocchino (FLI) pa je Montijevo izvajanje označil za spodbudno. V Demokratski stranki prevladujejo pozitivne ocene, zaznati pa je tudi zaskrbljenost zaradi ukrepov na trgu dela, pokojninah in socialnih blažilcih. Cesare Damiano nasprotuje odpravi 18. člena delavskega statuta, sen. Ignazio Marino pa predlaga naj vlada ustavi 29 milijard vreden nakup vojaških letal in naj izvede prodajo televizijskih frekvenc. Prihranjeni in pridobljeni denar naj se nameni brezposelnim, predlaga. »Z naslovi se lahko strinjamo, čakamo pa na vsebino,« je strnjeno ocenil načelnik poslancev LS Cicchitto, ki pričakuje konkretnejšo opredelitev ukrepov glede liberalizacij, konkurenčnosti, trga dela. Pričakuje jih tudi Di Pietro (IDV), za katerega je včerajšnji nastop bil predvsem propaganda, »tele-prodaja, kakršnih smo bili vajeni z Berlusconijem,« in pričakuje več konkretnosti v boju proti utajam in korupciji. Za Severno ligo pa je ocena povsem negativna: »Iz krize smo prešli v revščino,« je dejal Calderoli. finančni trgi - Italija zmerno uspešna Desetletne obveznice tik pod mejo 7 odstotkov RIM - Italija je včeraj z izdajo srednje in dolgoročnih obveznic na finančnih trgih zbrala še sedem milijard evrov, pri čemer zahtevana donosnost ni presegla psihološke meje sedmih odstotkov. Vlagatelji so po sredini uspešni prodaji šestmesečnih obveznic znova izkazali nekaj več zaupanja. Zakladno ministrstvo je sicer včeraj nameravalo zbrati do 8,5 milijarde evrov, a maksimalne vsote ni doseglo, saj je bilo povpraševanje manjše od ponudbe. Država je tako izdala za 2,5 milijarde evrov obveznic z zapadlostjo v letu 2014, pri čemer se je obrestna mera v primerjavi z zadnjo podobno izdajo novembra močno znižala, in sicer s 7,89 odstotka na 5,62 odstotka. Prav tako je izdala za 2,5 milijarde evrov obveznic z zapadlostjo leta 2022, pri čemer je obrestna mera znašala 6,98 odstotka. V zadnji podobni izdaji je bila pri 7,56 odstotka. Prodala je tudi za približno dve milijardi evrov obveznic z zapadlostjo v letu 2021. Tu se je zahtevana donosnost zvišala, in sicer na 6,7 odstotka v primerjavi s 5,77 odstotka v zadnji podobni izdaji, ki pa je bila oktobra letos, se pravi pred povišanjem donosnosti, ki so jo zabeležili novembra. Dober uvod v včerajšnjo prodajo je bila sredina izdaja šestmesečnih zakladnih menic, s katero je Italija uspešno zbrala devet milijard evrov. Zahtevana donosnost je dosegla 3,251 odstotka, s čimer se je v primerjavi z zadnjo podobno izdajo novembra prepolovila. Izdaja dolgoročnih obveznic sicer predstavlja precej bolj realen test zaupanja vlagateljev. Kot je ugotovil tudi sam premier Monti na včerajšnji novinarski konferenci o delo vlade, so ti podatki spodbudni, saj kažejo prve znake povečanega zaupanja vsaj na krajše roke, trajnejše zaupanje pa si bo morala Italija še priboriti. Renzo Bossi vpleten v afero s kokainom in prostitutkami BRESCIA - Oče Umberto je politično kariero sina Renza, »Trote«, kot ga je sam označil, leta 2010 zaupal zvesti ligaški deželni od-bornici Monici Rizzi. Ta naj bi mu odprla pot za izvolitev v deželni svet menda tudi z uporabo zaupnih policijskih dosjejev, s katerimi so diskreditirali konkurente. Mladi Renzo je v tistem času bil gost v vili Rizzijeve in njenega zaročenca Alessandra Uggerija ob Gardskem jezeru. Uggeri, ki je že bil osumljen fiskalnih in drugih prekrškov, naj bi tam prirejal tudi družabnosti s kokakinom in prostitutkami. Preiskovalci ugotavljajo, v kolikšni meri je bil pri tem soudeležem mladi Bossi. Milanovic: Referendum o EU odločitev tisočletja ZAGREB - Hrvaška vlada je včeraj na prvi seji pod vodstvom novoizvoljenega predsednika Zorana Milanovica obravnavala poročilo o pripravah na referendum o članstvu v EU, ki bo 22. januarja 2012. Kot je spomnil Mi-lanovic, gre za prvi referendum na Hrvaškem po osamosvojitvenem leta 1991, na njem pa bodo hrvaški državljani sprejeli "odločitev tisočletja". Ministrica za zunanje in evropske zadeve Vesna Pusic je dejala, da bodo do referenduma v medijih dodatno okrepili informiranje državljanov o pomenu članstva v EU. Požar na ruski podmornici, a brez hujših posledic MOSKVA - Na ruski jedrski podmornici je včeraj izbruhnil požar, ki pa ni povzročil uhajanja radioaktivnih snovi. Zagorelo je na podmornici, ki je bila na popravilu v pristanišču na severu ruske regije Murmansk. Najprej je zagorela lesena struktura doka, nato pa se je ogenj razširil na zunanji trup podmornice, a v notranjost naj ne bi prodrl. Sicer pa so po navedbah obrambnega ministrstva že v naprej izklopili oba jedrska reaktorja podmornice. Podmornica tudi ni bila oborožena. V Egiptu racije pri skupinah za človekove pravice KAIRO - Egiptovska vojska in policija sta včeraj izvedli racije v prostorih lokalnih in tujih organizacij za človekove pravice po vsej državi. Po navedbah oblasti so racije del preiskave o domnevnem nezakonitem financiranju teh organizacij iz tujine. Racije so izvedli v najmanj 18 poslopjih, med drugim na sedežih treh ameriških skupin - Nacionalnega demokratičnega inštituta (NDI), Mednarodnega republikanskega inštituta (IRI) in organizacije Freedom House. Ranjen italijanski vojak KABUL - Italijanski vojak je bil lažje ranjen včeraj v napadu gverilcev proti konvoju okrog 60 vozil, ki je prevažal opremo za ita-liajnske enote na območju Herata. V napadu z minometalci in lahkim orožjem ob 9.30 po lokalnem času je bil ubit afganistanski šofer, italijanskega vojaka pa je oplazil drobec granate. kurdistan - 35 mrtvih, vsi pod 20. letom Turki bombardirali najstnike - tihotapce DIYARBAKIR - V turškem letalskem napadu je bilo včeraj ponoči ubitih 35 mladeničev iz neke kurdske vasi v bližini meje z Irakom. Žrtve so bile del skupine približno 40 ljudi, starih od 16 do 20 let, ki so skušali v Turčijo pretihotapiti nekaj dobrin, verjetno pa so jih zamenjali za upornike Kurdske delavske stranke (PKK). Po besedah predstavnika prokurd-ske Stranke za mir in demokracijo (BDP) utegne število žrtev narasti, saj sneg in teren otežujeta iskanje žrtev. Kot navaja prokurdska tiskovna agencija Firat, naj bi bilo smrtnih žrtev 35, med njimi so tudi otroci. Tamkajšnje varnostne sile so sicer potrdile napad, vendar števila žrtev niso želele razkriti. Oblasti turške province Simak so potrdile, da je bilo ubitih 35 ljudi, en človek pa je bil ranjen. Sporočile so še, da so že uvedle preiskavo napada. Po besedah guvernerja Simaka, Vahdetina Ozkana, so blizu vasi, kjer se je zgodil napad, že uredili krizni center. Vodja prokurdske turške stranke Mir in demokracija Selahatin Demirtas je napad označil za pokol in poudaril, da so vse žrtve civilisti. V izjavi za javnost je še dejal, da je bila najstarejša žrtev stara 20 let, Kurde pa je pozval, naj kljub napadu ostanejo mirni. Napad je obsodila tudi PKK, ki je pozvala svet, naj pomaga ustaviti pokol Kurdov v Turčiji. V generalštabu turške vojske po drugi strani poudarjajo, da so letala bombardirala neposeljeno območje v Iraku, ki ga "običajno uporabljajo" kurdski uporniki za svoje oporišče. Turška vojska je oktobra sprožila vojaško operacijo proti kurdskim upornikom, potem ko je bilo v napadu ubitih 24 turških vojakov. To je bil najhujši napad na turško vojsko od leta 1993, ko so uporniki ubili 33 neoboroženih vojakov. V turški operaciji po omenjenem napadu PKK je bilo ubitih 36 kurdskih upornikov v dolini Kazan v provinci Hakari v bližini iraške meje. PKK, ki je za Turčijo in del mednarodne skupnosti teroristična organizacija, se že 27 let bori za neodvisnost Kurdistana. V nasilju je od leta 1984 umrlo že okoli 45.000 ljudi. sirija - Včeraj vsaj 29 novih žrtev Opazovalci Arabske lige tarča kritik opozicije DAMASK - Opazovalci Arabske lige v Siriji nadaljujejo misijo v državi, število civilnih žrtev med nasprotniki sirskega režima pa narašča. Po navedbah opozicije so tako sirske varnostne sile včeraj ubile 29 civilistov, večinoma v bližini Damaska. Opazovalci pa so vse bolj tarča kritik, da ne naredijo dovolj za ustavitev nasilja nad protestniki. Opazovalci Arabske lige, ki so v Sirijo prispeli v ponedeljek, imajo nalogo preveriti izvajanje dogovora o končanju nasilja v tej državi. Vendar pa sirska opozicija od njih pričakuje več. »Cilj misije ne bi smel biti zgolj preverjanje razmer na terenu, temveč bi se morali prepričati, ali sirski režim izpolnjuje dogovor z Arabsko ligo o končanju nasilja,« je poudaril vodja opozicijskega Sirskega nacionalnega sveta Burhan Galjon. Po pogovorih z vodjo Arabske lige Nabilom al Arabijem je še menil, da bi morala biti misija večja in bolje opremljena. Vodja misije, sudanski general Mustafa al Dabi v odzivih na očitke po- udarja, da se je misija šele začela in da opazovalci potrebujejo več časa za oceno razmer na terenu. Povedal je tudi, da se bo 50 opazovalcem, ki so že v Siriji, kmalu pridružilo še 16 kolegov. »Dajte nam več časa in šele nato kritizirajte naše delo,« je dejal al Dabi. Po navedbah neimenovanih virov, naj bi do konca meseca v Sirijo prišlo od 150 do 200 opazovalcev Arabske lige. Opozicija je do al Dabija še posebej kritična, ker je dejal, da ob obisku Homsa, žarišča nasilja ob protirežimskih protestih, ni opazil "nič strašnega". Tudi mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International meni, da al Dabi kot nekdanji član režima, ki je odgovoren za izginotja, mučenja in zlorabe v Sudanu, ni primeren za vodjo misije Arabske lige. Opazovalci Arabske lige naj bi v Siriji nadzirali izvajanje mirovnega načrta za končanje devet mesecev trajajočega nasilja nad protestniki, ki je po podatkih ZN zahtevalo že več kot 5000 življenj. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 30. decembra 2011 3 slovenija - Prizadevanja za oblikovanje vladne koalicije SD krepi podporo Jankovicu, malo upov za vlado narodne enotnosti Pobudniki široke koalicije Lista Virant, SLS in DeSUS bodo na odgovore čakali do torka LJUBLJANA - Predsedstvo Socialnih demokratov (SD) je včeraj vnovič podprlo relativnega zmagovalca na volitvah Zorana Jankovica ter izrazilo pričakovanje, da bo dobil priložnost za sestavo vlade. V DZ ga bo SD podprl, vse druge "zgodbe" pa so sedaj nerelevant-ne, pravi podpredsednik SD Patrick Vla-čič. Nekateri v SD pa od Jankovica pričakujejo večjo politično aktivnost. V SD želijo, da se vlada oblikuje čim prej, saj od nezaupnice vladi Boruta Pahorja država nima vlade s polnimi pooblastili. To pa je v danih razmerah slabo, je poudaril Vlačič. Vlačič je potrdil, da je SD podal pripombe na koalicijsko pogodbo in od Jankovica prejel tudi dopolnitve, ki jih je na koalicijsko pogodbo dala Lista Virant. Večina pripomb SD je bila po Vla-čičevih besedah sprejetih, tiste, ki so jih dobili še od drugih strank, pa so še odprte. O ministrskih mestih se v SD še niso pogovarjali, saj je "treba najprej uskladiti vsebino". Na vprašanje, ali je SD v primeru, da Jankovic vlade ne bo mogel sestaviti, pripravljena vstopiti v koalicijo s SDS, pa Vlačič odgovarja, da so kakršni koli scenariji sedaj še vprašanje prihodnosti. Pobudo Liste Virant, SLS in DeSUS za oblikovanje vlade narodne enotnosti pa so dobili tik pred predsedstvom in jo bodo še preučili. V zvezi s tem podpredsednik SD pravi le, da ima vsak v političnem prostoru pravico početi, kar meni, da je prav. Opozarja pa, da bi morali biti vsi politični akterji zavezani le k eni stvari, in sicer čim prejšnji vzpostavitvi nove vlade. Lista Virant je z DeSUS in SLS včeraj dokončno uskladila pobudo za oblikovanje vlade narodne enotnosti z ustavno večino v DZ, ki jo bo v prihodnjih urah posredovala strankam. Odgovor pričakujejo do torka, vendar ker neuradno v Pozitivni Sloveniji in v SDS nad tem ni navdušenja, se zavedajo, da je za tako vlado malo verjetnosti, pravi Janko Jenko iz Liste Virant, ki je še povedal, da so se za to pobudo odločili zato, ker so ugotovili, da je Slovenija zelo razdeljena, "pol levo pol desno". Smiselno se jim je zdelo vložiti "dodatni napor, ki bi morda imel za posledico vlado narodne enotnosti, ki bi bila sposobna preseči delitve". "Naša stranka je pred veliko odgovornostjo, dejansko odločamo, kdo bo mandatar. Zato je ta odločitev tako težka," je še povedal Jenko. Če za vlado narodne enotnosti ne bo ustreznega soglasja, bo Lista Virant nadaljevala pogajanja s prvakom Pozitivne Slovenije Zoranom Jankovicem in začela pogovore s predsednikom SDS Janezom Janšo. O koaliciji se bo odločila do 15. januarja. Predsednik republike Danilo Tiirk ima za predlaganje kandidata za mandatarja 30 dni časa po ustanovni seji DZ, ki je bila 21. decembra. (STA) Gregor Virant pričakuje odgovore do torka Patrick Vlačič pravi, da v SD podpirajo Jankovica zasebna tv telequattro - Osebje včeraj začelo petdnevno stavko Nova uprava odslovila kar 15 novinarjev in tehnikov TRST - Če je kdo upal, da bo novo lastništvo prineslo zasebni televiziji Telequattro nekaj svežega kisika, se je pošteno motil. Včeraj je petnajst novinarjev in tehnikov prejelo neformalno sporočilo, da jim založnik ne bo obnovil pogodb, ki bodo zapadle 31. decembra. Petnajst ljudi bo tako od jutri brez službe, zato je uredništvo razglasilo petdnevno stavko. Televizija Telequattro, ki so jo v Trstu ustanovili leta 1976 (oddajati pa je začela leto kasneje), razpolaga tudi z goriško in videmsko redakcijo, saj proizvaja ob tržaškem tudi deželni TV-dnevnik. Od ponedeljka pa bi morali za dva tržaška in en deželni dnevnik (vsaka oddaja traja 31 minut) skrbeti štirje novinarji, kar je objektivno gledano zelo težko: v takih pogojih bi informiranje ne moglo biti ne popolno ne kvalitetno, je v komunikeju zapisal enotni deželni novinarski sindikat Assostampa. Od tu tudi odločitev za stavko. Zasebna televizija Telequattro ima kot znano od prejšnjega tedna novega lastnika. Ali bolje rečeno: iz njene uprave so 22. decembra sporočili, da je petdesetodstotni delež odkupil televizijski network Rete Veneta, ki spada med vodilne televizijske postaje v sosednjem Venetu. Novi generalni direktor tržaške televizijske postaje je postal Filippo Jan- II PA .r.stttfr LWyintAfe rltfirmi^ftt HéttftPfriuïk CAN ALE 42 nacopulos (tudi edini upravitelj beneške postaje), Tržačanka Donata Ir-neri, dosedanja lastnica in hčerka enega izmed ustanoviteljev tržaške zasebne postaje, pa naj bi odslej zasedala predsedniško mesto. Včeraj se je marsikomu porodil dvom, da je Jannacopulos v resnici odkupil večinski delež tržaške postaje, saj se obnaša kot njen edini gospodar. Odgovorni urednik Claudio Cojutti ni bil seznanjen z odpusti, predsednica pa je v teh, za tržaško postajo tako odločilnih dneh, na dopustu (baje v Toskani) in se včeraj ni odzivala na telefon. Zato pa je direktor Jannacopu-los v dopisu uslužbencem izrazil svoje nasprotovanje stavki, ki je po njegovem mnenju »nerazumljiva«: od uslužbencev pričakuje, da jo bodo preklicali »tudi zaradi srečanja,« je zapisal, »ki ga nameravam prirediti v prvi polovici januarja in na katerem bom predstavil glavne smernice svojega programa«. Vprašanje je, koliko ljudi mu bo lahko prisluhnilo, ko pa je petnajstim uslužbencem pokazal vrata ... (pd) koroška - Varčevanje Zapiranje dvojezičnih sodišč spet aktualno CELOVEC - Obstoj nekaterih dvojezičnih okrajnih sodišč na dvojezičnem ozemlju južne Koroške je spet ogrožen. Ob preverjanju morebitnih varčevalnih ukrepov na področju sodstva oz. reforme upravnih struktur je koalicijska vlada na Dunaju namreč vzela v pretres tudi morebitno ukinitev oz. zaprtje malih okrajnih sodišč v državi. Na Koroškem sta najbolj ogroženi okrajni sodišči v Pliberku in v Železna Kapli (oba v okraju Velikovec), tako deželna politika kot tudi predstavniki slovenske manjšine pa nasprotujejo načrtom zvezne vlade. Kot je znano, gre tako v Pli-berku kot v Železni Kapli za sodišči, na katerih je mogoče uporabljati tudi slovenščino. Zaprtje zaradi varčevanja pa bi lahko preprečil tudi Zakon o narodnih skupnostih, ki je v zaključni fazi razprave in pred obravnavo v avstrijskem parlamentu, je ob ponovnih načrtih za zapiranje malih sodišč na dvojezičnem ozemlju opozoril predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm. Menil je, da bi v primeru, da zaprejo sodišči v Pliberku in Železni Kapli, moralo biti mogoče uporabljati slovenščino na osrednjih okrajnih sodiščih Beljak-dežela, Celovec-dežela in Velikovec ter na deželnem sodišču v Celovcu. Predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik je dejal, da za take ukrepe nima razumevanja. Spomnil je, da so pravosodni ministri v preteklosti vedno zatrjervali, da zaradi zagotovljene pravice do rabe slovenščine kot uradnega jezika okrajnih sodišč v Pliberku, Železni Kapli in tudi v Borovljah zagotovo ne bodo zaprli. Koroška dnevnika Kleine Zeitung in Kärntner Tageszeitung sta včeraj v zvezi z razpravo o morebitnem zapiranju malih okrajnih sodiščih opozarjala, da bi morala s tem soglašati tudi deželna politika. Medtem ko prvak ljudske stranke, deželni svetnik Josef Martinz, načelno ni proti reformam in še čaka na konkreten predlog ministrice za pravosodje, predsednik koroških socialdemokratov Peter Kaiser in tudi deželni svetnik Christian Ragger odločno zavračata vse, kar bi osiromašilo podeželje. Oba sta zato že pozvala zvezno vlado, naj razmišlja bolj široko in preveri združitev sekcij, ne pa lokacij sodišč. Ivan Lukan 1 4 Petek, 30. decembra 2011 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu liberalizacije - Pogovor s slovenskima taksistoma Taksisti nočejo reforme: »V Trstu nas je že preveč« Aleš Filipčič opozarja, da manjših mest ne gre primerjati z Rimom - Livia Sossija skrbi usoda mladih kolegov Med številnimi ukrepi, s katerimi naj bi italijanska vlada pospešila zagon gospodarstva in hkrati omejila brezposelnost, je tudi napovedana liberalizacija taksi službe. Načrt še ni dodelan, podrobnosti niso znane, cilj pa je odprava omejenega števila taksijev in odprtje tega trga, posledice konkurence pa naj bi bile nižje cene in nova delovna mesta. V začetku decembra je vlada reševanje tega vprašanja odložila. Taksisti so proti podobnemu predlogu že glasno (in uspešno) protestirali pred petimi leti, ko je liberalizacije vodil tedanji minister Pier Luigi Bersani. Marsikdo pa jih je tedaj označil za branitelje korporativnih interesov -podobno kot lekarnarje, odvetnike, notarje, geometre, pa tudi novinarje itd. Naj bo splošna slika še tako slaba, stanovi enostavno ne sprejemajo ukrepov, ki bi bolj ali manj občutno poslabšali njihov položaj. Dva »naša« taksista smo vprašali, kaj menita o liberalizaciji in kakšen je trenutni položaj teh storitev v Trstu. »Leta 2006 so se predstavniki združenj taksistov srečali z Bersanijem in ga prepričali, da liberalizacija ni umestna. Predlog je potem spet načela Berlusconijeva vlada, zdaj pa Monti, baje pod pritiskom evropskih institucij. Nedvomno nas čakajo težki časi, ta reforma pa ne bi prinesla nobene koristi,« pravi Aleš Filipčič, taksist z Op-čin. Sam meni, da politiki ne poznajo dejanskega stanja in problemov, ki so značilni za posamezne poklice, zato je tudi dogovarjanje težko. Filipčič poudarja, da število taksistov oziroma taksijev določajo posamezne občinske uprave, V Trstu je 250 taksijev, bistveno več kot v drugih podobno velikih italijanskih mestih kroma ki upoštevajo teritorialne potrebe in nadzirajo tudi tarife. Število taksijev lahko vsak hip prilagodijo. V tem sektorju pa moramo upoštevati dve zelo različni stvari. Na eni strani so velemesta, kot so Rim, Milan, Bologna ali Firence. Tam je največji problem gost promet, strank je veliko in taksisti delajo tudi v kriznih obdobjih dobro. Drugače je v manjših mestih, kot je Trst. »V Trstu je 250 taksistov, kar je za tako mesto mnogo preveč. V nekaterih podobnih mestih je taksistov za polovico manj,« razlaga Filipčič. Veliko število taksijev je še vedno posledica blagostanja iz 70. in 80. let, ko se je v Trstu obračalo veliko denarja: gospodarska slika je bila drugačna, ogromno je bilo kupcev iz Jugoslavije, trgovci in poslovneži so se redno vozili s taksiji. »To so mi pripovedovali starejši sodelavci. Leta 1991, ko sem začel delati, so skupaj z Jugoslavijo splavali po vodi tudi posli za tržaške taksiste. Danes se soočamo z vse večjimi stroški, zelo nas bremenijo davki, plačujemo pa za napake iz preteklosti, ko so bili stroški prenizki,« pojasnjuje openski taksist. Poklic taksista je vezan na blaginjo državljanov in ko ljudem primanjkuje denarja, se nekaterim storitvam, kot je taksi, odpovedo. Glede novih delovnih mest in znižanja tarif, ki naj bi jih spodbudila liberalizacija, je Filipčič skeptičen. Študija združenja taksistov Uritaxi je pokazala, da večina liberalizacij v Italiji ni privedla do znižanja tarif (z izjemo telefonskih storitev), »z večjim številom taksistov pa bi pri nas vsi skupaj ostali brez službe, ker ni dela. Morda niti davkov ne bi zmogli plačevati. Prava katastrofa«. V ZDA, na Ni- zozemskem in drugod vozijo taksije samo priseljenci, ker z njimi malo zaslužijo. »Če bo potrebno, bomo protestirali,« napoveduje. Trebenski taksist Livio Sossi, ki sodi v starejšo generacijo, je še bolj razočaran. Pred petimi leti se je upokojil, še vedno pa hodi v službo, »ker s tako nizko pokojnino ni mogoče živeti«. Marsikateri taksist dela še deset let po formalni upokojitvi, ko jih ima krepko čez sedemdeset. Sossija pa skrbi predvsem prihodnost mlajših kolegov, ki so pred kratkim plačali dovoljenje za opravljanje tega poklica. »Dovoljenje stane v najboljšem primeru 100.000 evrov. Poznam kakih deset mladih, ki so z bančnim posojilom plačali dovoljenje, obresti pa bodo plačevali več let. Kaj bo z njimi, če bo vlada ta sistem odpravila?« se sprašuje Sossi, ki opozarja, da ima predsednik vlade Mario Monti prosto pot, ker opozicije v bistvu ni. »Ko bi kaj takega predlagal prejšnji predsednik vlade Berlusconi, bi ga linčali. Monti pa ima zdaj proste roke ...« Odgovor na vprašanje o trenutnem položaju tržaških taksistov pa se glasi: »Poglejte, koliko taksijev čaka v vrsti v Ulici Gallina ali na drugih postajah. To pomeni, da ni dela, saj nas je v Trstu sto preveč. Če pa gremo protestirat, smo ob dnevni zaslužek.« Aljoša Fonda devin-nabrežina - Podžupanovo sporočilo Stekel postopek za krožišče v Devinu V Občini Devin-Nabrežina se je v teh dneh začelo izvajanje upravnega postopka, ki bi moral privesti do gradnje kro-žišča v Devinu. O tem piše v sporočilu za javnost podžupana Massima Romite, ki opozarja, da je preteklega 22. decembra občinski odbor sprejel sklep o preverjanju obveznosti priprave strateške okoljske presoje za podrobnostni načrt na zasebno pobudo na območju A4/A Devin-sever, ki ga je vložil lastnik območja Eugenio Pahor. Načrt, ki ga je pripravil inž. Loris Borean, je bil že vključen v splošno varianto št. 24/25 splošnega občinskega prostorskega načrta, ki je opredeljevala območje načrta, se pravi območje A/4A Devin-sever, t.j. del območja med zelenimi večstanovanj-skimi bloki nad Ribiškem naseljem in postajo gozdne straže. Občinski odbor in pristojna svetniška komisija sta pripravljalno študijo odposlala v obravnavo pristojnim organom, ki bodo morali preveriti, ali je potrebna strateška okoljska presoja. Načrt je prvotno predvideval gradnjo določenega števila standardnih stanovanjskih stavb in je do največ tri dese- tine zazidljive površine namenjal zgradbam, vezanim na obrtne in trgovske dejavnosti, sedanji načrt pa vključuje tudi gradnjo stanovanjskih poslopij, parkirišča, pločnike, pokrite športne objekte, ureditev javne razsvetljave, gradnjo trgovin in morebitno ureditev novih primernejših prostorov za poštno poslovalnico in splošno ambulanto ter povezavo Devina s kraškimi pešpotmi. Občinska uprava in večina v občinskem svetu sta zahtevali še vključitev ureditve najmanj 1600 kvadratnih metrov zelene površine, ki bo opremljena z igrali, in do največ 600 kvadratnih metrov nepokritih športnih površin. »Načrt je zelo pomemben za razvoj Devina, saj bo povezal dva odmaknjena predela z jedrom naselja,« meni v sporočilu podžupan Romita, ki dodaja, da v teh dneh potekajo priprave na izvedbo postopka za oddajo naročila za izdelavo načrta in za dokončen izračun stroškov gradnje krožišča, za katerega je pristojen odgovoren funkcionar za javna dela inž. Marco Cartagine in bo izveden s pomočjo Dežele. devin-nabrežina - Prispevki za društva Deželni denar za združenji Centro in via Deželni odbor Furlanije Julijske krajine je združenjema Centro in via Devin-Nabrežina Morje in Devin-Nabrežina Kras, ki si prizadevata za ovrednotenje podjetništva na področju gostinstva, hotelirstva in tipičnih domačih proizvodov, namenil prispevek v višini 38.500 evrov. Gre za del skupne vsote 640.000 evrov, ki jih je deželna uprava namenila še nekaterim drugim sorodnim združenjem v FJK s ciljem oživitve zgodovinskih jeder mest in vasi. Devinsko-nabrežinska občinska uprava pa je dodelila 24.000 evrov prispevkov za krajevna športna in kulturna društva. Med športnimi društvi bodo prispevek v višini 900 evrov prejela društva Sistiana Duino Aurisina, ŠD Sokol, SK Devin, JK Ču-pa, Polisportiva San Marco in Sci club 70. 770 evrov bodo prejela društva Bocciofi-la Duinese, Circolo Velico Duino, deželni odbor Fiso, Diporto nautico Sistiana, pomorski društvi Pietas Julia in Laguna ter društvo Antica Sorgente. Po 450 evrov bosta prejeli društvi Motoclub Duino in Skuadra UOO, prispevka v višini 310 evrov pa bo deležno društvo Tennistavolo Trieste Sistiana. Med kulturnimi in rekreacijskimi društvi pa bodo po 650 evrov prejela SKD Igo Gruden, društvo Ajser 2000, speleološka skupina Flondar, SŠKD Timava, Itali-jansko-madžarsko združenje Pier Paolo Vergerio in Lions klub Devin-Nabrežina. Po petsto evrov bodo prejeli skavtsko združenje Agesci, Slovenska zamejska skavtska organizacija in združenje Sodalitas adriatico danubiana. Po 415 evrov bodo prejeli zbor Rilke, združenje Grmada, društvo Porta Aperta alla Cultura, Združenje staršev OŠ Virgila Ščeka, SKD Cerovlje-Mavhinje, Agef iz Nabrežine, Godbeno društvo Nabrežina, Arg gallery 2, šola Punto Musicale, združenje Proloco Mitreo, Univerza za tretje življenjsko obdobje-sekcija Devin-Nabrežina, Lega Nazionale in kulturno-umetnostni center Skerk. Po 315 evrov bodo prejela društvo Noe, krožek Auser in Združenje staršev OŠ Stanka Grudna. 215 evrov bo prejela Fundacija Pietas Julia. dežela - Srečanje Na vidiku programski dogovor o železarni Deželna ter tržaška pokrajinska in občinska uprava ter sindikati soglašajo o potrebi po enotni koordinaciji za ugotovitev načina, kako zagotoviti prihodnost območju škedenjske železarne in tamkajšnjim delavcem ter zaščititi okolje. To izhaja iz včerajšnjega srečanja v Trstu med predsednikom deželne vlade Furlanije Julijske krajine Renzom Tondom (na sliki KROMA), predsednico Pokrajine Trst Mario Tereso Bassa Poropat, tržaškim županom Robertom Coso-linijem in predstavniki delavcev, na katerem so, kot piše v sporočilu deželne vlade, popolnoma soglašali s Ton-dovim predlogom o močni koordinaciji med krajevnimi upravami in o odprtju stalnega operativnega urada o vprašanju železarne, ki bi deloval pri deželni upravi. Na srečanju je bil govor o industrijski vzdržljivosti tržaškega gospodarskega tkiva, zaposlenosti, optimizaciji pristaniških infrastruktur ter o izboljšanju vpliva na okolje. Omenjena koordinacija in napoved stalnega urada o železarni pa predstavljata le prvi korak na poti, po kateri bi prišlo do soudeležbe vseh zainteresiranih institucij ter javnih ali zasebnih subjektov, začenši s Pristaniško oblastjo in državno vlado, so sporočili iz tiskovnega urada deželne vlade FJK. Januarja se tako napoveduje podpis predhodnega pisma o nameri s ciljem, da bi hitreje stekel postopek, ki bi privedel do programskega dogovora, s katerim bi določili prihodnost območja železarne. Za predsednika Tonda je bilo včerajšnje srečanje pomemben korak naprej, saj so zabeležili močno institucionalno in družbeno kohezijo ter duh sodelovanja, medtem ko je za župana Cosolinija prišlo do potrditve in utrditve pakta odgovornosti med institucijami in tudi predstavniki delavcev so priznali, da se je pojavila nova klima, so sporočili iz tiskovnega urada deželne vlade. Deželni denar za strelsko društvo in center Ervatti Deželna vlada FJK je na predlog odbornika za šport Elia De Anne namenila tudi prispevka za opensko strelišče in center Ervatti. Tržaška sekcija vsedržavnega strelskega društva bo tako prejela 10.500 evrov za obdobje desetih let za postavitev blindiranega stekla in druga dela na strelišču, pro-seški odbor za ločeno upravljanje ju-sarskega premoženja pa 50.000 evrov za dobo petnajstih let za izredno vzdrževanje in posodobitev centra Ervatti pri Briščikih. / TRST Četrtek, 29. decembra 2011 5 veliki trg - Sinoči slavje v organizaciji Občine Trst Bobni, robčki in bengalski ognji ob osvoboditvi Eugenia Bona Zahvala župana Cosolinija in Bonovih staršev - Vrnitev med 6. in 8. januarjem Več sto udeležencev slavja je sinoči na Velikem trgu dalo duška svojemu veselju kroma »Po tolikem molku lahko malo razgrajamo.« Tako je oče tržaškega mornariškega častnika Eugenia Bona, Adriano, dejal udeležencem slavja, ki ga je sinoči na Velikem trgu priredila tržaška občinska uprava, potem ko je prišlo do osvoboditve tankerja Savina Caylin, na kateri se je skupaj z drugimi 21 italijanskimi in indijskimi mornarji nahajal Eugenio Bon in so jo bili 8. februarja letos ugrabili soma-lijski pirati. Slavja, ki je potekalo ob brazilskih ritmih ansambla tolkal Banda Be-rimbau, vihtenju belih robcev in prasketanju bengalskih ognjev, se je udeležilo več sto ljudi, vsekakor manj kot 2500, kolikor se jih je preteklega 14. septembra udeležilo baklade za Bonovo osvoboditev. Prisotne je nagovoril tržaški župan Roberto Cosolini, ki je izrazil olajšanje ob osvoboditvi in se zahvalil tržaški skupnosti, ki se je po njegovih besedah znala združiti okoli Bonove družine. Hvaležnost sta izrekla Eugeniova starša, Elisabetta in Adriano, ki sta bila sama presenečena, da se je okoli družine zgrnilo toliko solidarnih ljudi. Po besedah Adriana Bona pa je bilo sinočnje sicer polovično slavje, saj so somalijski pirati ugrabili drugo italijansko ladjo Ievoli, tako da je Eugeniov oče izrazil bližino družinam članov posadke: »Kar se dogaja v Somaliji, bi moralo skrbeti vse nas,« je dejal. Slavje je bilo polovično tudi spričo dejstva, da Eugenia Bona sinoči ni bilo: posadka je namreč rabila kar štiri dni, da ji je uspelo ponovno pognati motorje ladje Savina Caylin, ki je mirovala enajst me- secev. Zaradi slabo delujočih motorjev tanker pluje zelo počasi, tako da predvidevajo, da se bo Eugenio Bon domov vrnil med 6. in 8. januarjem. Po njegovi vrnitvi pa bodo priredili novo slavje. (iž) sodobna tehnologija - QR kode Črni kvadrati pod članki Do informacij kar preko telefončka Najbrž ste bralci v zadnjih tednih na straneh Primorskega dnevnika opazili neobičajne črne vzorce v kvadratih pod posameznimi članki. To so tako imenovane QR kode - kratica za angleški besedi »quick response« oziroma hiter odziv, kot bi lahko prevedli. Te dvodimenzionalne črtne kode lahko »prebere«, kdor razpolaga s pametnim (smart) mobilnim telefonom z vgrajeno digitalno kamero in seveda naloženo potrebno mobilno aplikacijo za branje kode. Postopek je po besedah odgovornega za fotostavnico Primorskega dnevnika Marka Hussuja zelo enostaven. »H kodi, kije odvisna od vpisanega podatka, je treba približati telefonček in posneti fotografijo kode. Ob spletni povezavi bo primerna aplikacija, neke vrste čitalec, kodo dekodirala oziroma skenirala ter nato postregla s podatki, ki jih koda vsebuje.« No, in kaj lahko vsebuje ta koda? V primeru kod, ki jih najdemo na straneh Primorskega dnevnika, so to podatki, ki uporabnika povežejo na spletno stran dnevnika, ki je zapisana v kodi. »Kodo lahko namreč zasledimo pod vsemi vsebinami, ki jih objavljamo tudi na spletni strani - to so na primer ankete, fotogalerije ali dokumenti v priponki.« QR koda omogoča hitrejši dostop do informacij s preprosto fotografijo. Zdaj, ko smo ugotovili, kaj sploh ta vzorec je, ga bomo nedvomno opazili še marsikje. Na številnih plakatih, na primer, kjer deluje koda kot neke vrste vizitka, saj uporabniku ponuja vse podatke o dogodku, ki ga plakat oglašuje. »Denimo na primer silvestovanje v hotelu Slon v Ljubljani... Informacije na plakatu delujejo zgolj kot vaba, v spodaj natisnjeni kodi pa najdemo vse potrebne podrobnosti o dogodku - lokacij in opisu ponudbe pa do kontakta na primer...« V Ameriki uporabljajo QR kode že več let na plakatih, oglasih, živilih in podobno, mi pa počasi stopicamo za njimi ... Programčki so povečini brezplačni in jih lahko naložimo s spleta za skoraj vse najsodobnejše modele telefonov. Pa sva se s tehnikom Markom lotila ustvarjanja še QR kode za Primorski dnevnik. Slednja bo tokrat delovala kot vizitka, na kateri bo uporabnik našel vse najosnovnejše podatke o dnevniku, kontakte in morebiti tudi krajše sporočilce (največ 458 znakov), ki ga potem vsakdo lahko shrani v spomin telefona oz. čitalca. (sas) padriče - V Domu Ieralla z msgr. Crepaldijem Razstava likovnih izdelkov kreativnih gostov V Domu za starejše občane Livia Ieralla prirejajo trikrat tedensko likovno delavnico, ki jo obiskuje lepo število gostov doma. Na njej barvajo, krasijo in izdelujejo koristne predmete iz tkanine, lesa, brona ali papirja. Ob zaključku leta poskrbijo za prodajno razstavo, izkupiček katere pošljejo v misijon tržaške škofije v Keniji. Letos je bila razstava na ogled od 28. novembra do 4. decembra. Odprtja se je udeležil tudi nadškof msgr. Giam-paolo Crepaldi. Ker je med nami precej Slovencev, sem v imenu gostiteljev pozdravila v italijanščini in slovenščini, prisotne pa je nagovoril tudi predsednik doma Dario Ri-naldi. Škof se je zahvalil predvsem tistim, ki se trudijo, da skrbijo za trpeče, in tistim, ki s pridnim delom omogočijo pomoč potrebnim v misijonu. Obiskovalci so hitro segli po razstavljenih predmetih in na njih se je prikazal listek »venduto - prodano«. Božični čas pa nam navadno prinese lepo slovensko petje, ki se ga seveda veselimo. Nada Martelanc, gostja doma ulica carducci - Rop v trafiki Zasledoval roparja in si zlomil nogo V sredo pozno zvečer je neznanec oropal trafiko Tabaccheria centrale v Ulici Carducci, trgovec pa je stekel za njim, padel in se poškodoval. Zakrinkan moški je stopil v edino tržaško trafiko, ki je odprta v večernih urah. Ropar, ki je imel baje v roki pištolo (ni znano, ali je bila to igrača), je s tujim naglasom od upravitelja zahteval denar. Ropar je z bankovci pobegnil, trgovec pa se je odpravil za njim. Pred trafiko pa mu je na pločniku spodrsnilo in padel je na tla. Zaradi zloma noge ga je služba 118 prepeljala v katinarsko bolnišnico, kjer so ga hospitalizirali. Medtem so bili na prizorišču dogodka policisti tržaškega mobilnega oddelka, ki preiskujejo primer. Kmalu po ropu so si že pozorno ogledovali posnetke nadzornih videokamer, v upanju, da bi v njih prepoznali storilca ali pa vsaj izluščili kako koristno informacijo. Koristni bodo tudi razgovori z morebitnimi očividci. Trafika v Ulici Carducci je bila v preteklosti že tarča roparjev. Scabiosa Trenta: prijave samo še jutri V Trstu že več let podeljujejo nagrado Scabiosa Trenta, za katero se lahko potegujejo ustvarjalci iz Fur-lanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije, ki so posneli film, posvečen goram oziroma hribom. Nagrado bodo podelili 1. marca 2012, spada pa v okvir festivala gor-niškega filma Alpi Giulie Cinema, ki ga že več let prireja društvo Monte Analogo. Novost letošnje izvedbe je razpis za jamarske filme (Helles Bells - Speleo Award 2010). Tudi v tem primeru rok za prijavo zapade v soboto, 31. decembra. Partizanu Gallianu Fogarju v spomin ANPI-VZPI, ANED-VZBD in ANPPIA so globoko prizadeta ob težki izgubi partizana Galliana Fo-garja, poštenjaka, ki je vse svoje življenje posvetil redkemu in nesebičnemu idealu družbene angažiranosti. Bil je avtor zgodovinskih publikacij, ki so temeljne za poznavanje narodnoosvobodilnega boja in delavskega gibanja v naši deželi. Posebej učinkovit in cenjen je bil njegov doprinos ob procesu za zločine v Rižarni pri Sv. Soboti. Javni natečaj Občine Dolina Občina Dolina sporoča, da je razpisala javni natečaj na podlagi izpitov za kritje enega mesta »Vodilnega upravnega uradnika « - D kategorije - ekonomski položaj D1, s strokovno kvalifikacijo odvetnika, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoja sta odvetniška usposobitev ter znanje slovenskega jezika. Razpis in obrazci za prošnjo so na razpolago v Tajništvu - uradu za osebje, tel. št. 0408329242 e-mail: personale- oseb-je@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it ter na spletni strani www.sandorligo-dolina.it. Prošnje morajo dospeti do 31.01.2012, do 13.00 ure. I / »Ol Mi KJ V RAJ IPRl IN 1JF ÎAl KTi fRSI r -■- .1 PROVtNCIA dE TRIESTE stran |jripr.ivNd i media uredila Hoki^natfa ■ ODOBREN V POKRAJINSKEM SVETU 20. DECEMBRA PRORAČUN 2012: SREDSTVA ZA ŠOLE, CESTE IN ZAPOSLOVANJE Odgovor na različne potrebe skupnosti Uravnovešen in realističen proračun, s katerim se kljub zahtevanim strogim varčevalnim posegom ne odpovedujemo naložbam za najnujnejša področja. Z ukrepom Pokrajine Trst smo seveda upoštevali splošen institucionalni okvir, ki se postopoma oblikuje, vendar smo ga priredili glede na potrebe skupnosti in izpostavili nekatere prednostne naloge; posebno pozornost smo namreč namenili nekaterim specifičnim smerem ukrepanja, da bi zagotovili nadaljnji razvoj že zagnanih projektov. Čeprav je bil postopek zahteven, smo kljub splošni negotovosti menili, da je bolje preprečiti začasno financiranje in bolj smiselno že od začetka leta 2012 zagotoviti popolno operativnost pokrajinske uprave. Jasno je, da se moramo do preoblikovanja pristojnosti in funkcij pokrajin potruditi in opraviti naloge v pristojnosti pokrajinskih uprav za področja, ki znatno vplivajo na življenje občanov. Če želimo navesti le najpomembnejša, so ta področja šolstvo, delo, okolje, cestno omrežje in prevozi; poleg tega je posebna pozornost namenjena tudi dejavnostim, ki jih mora pokrajinska uprava na podlagi svoje koordinacijske vloge izvesti v sinergiji z občinami. Za večino razpoložljivih sredstev je namemba že točno določena na deželni in državni ravni. V tej fazi je bilo torej ključnega pomena poskrbeti za natančno načrtovanje in programiranje ukrepov, kot tudi sprejeti jasne odločitve v okviru usmeritev, ki so splošno določene na višji upravni ravni. Zato smo soglasno s pokrajinskim svetom in ob upoštevanju prošenj, ki smo jih prejeli neposredno s pokrajinskega območja, začrtali strategije, izvedljive v naslednjem triletju, ki naj privedejo do pomembnih rezultatov za celotno pokrajinsko območje. »V mislih imam,« je izjavila predsednica Bassa Poropat, »vse dejavnosti, namenjene promociji našega prostora. Gre za področje ukrepanja, v katerega vključujem vrednotenje pomembnih zgodovinskih, umetniških in naravoslovnih lokacij, podpiranje agroživilskega sektorja v povezavi z varstvom okolja, kar združuje ohranjevanje in koriščenje ozemlja (primer je kraška planota), kot tudi usmeritve v zvezi z varstvom narave. Nedvomno je značilnost tega proračuna ta, da smo glede na težaven kontekst uspeli vzpostaviti sinergijo med različnimi sektorji pokrajinske uprave, kar je prav zaradi krčenja sredstev zelo pomemben dejavnik: omogoča nam namreč, da se ne odpovemo razvojnim ukrepom, ki jih naše območje in država resnično potrebujeta. Tako bo omogočena rast na različnih ravneh, hkrati pa se ne bo treba odpovedati podpornim dejavnostim za najšibkejše sloje, ki jih zagotavljamo tudi z izrednimi ukrepi, kot je nujno v tako težavnem gospodarskem trenutku. S tem mislim na primer na dejavnosti, izvedene s prostovoljci proti potrati živilskih izdelkov, in na olajšave za kljubovanje krizi.« »Prav tako pomemben je po mojem mnenju trud, namenjen področju dela in zaposlovanja, kot tudi kulturi, ki jo kljub težkim trenutnim okoliščinam še naprej uvrščam med pomembne sprožilce rasti. Glede na zgodovino našega ozemlja in na njegovo bogato tradicijo, bo kultura namreč lahko ena od strategij za drugačen razvojni model, ki bi lahko spodbujevalno deloval na ustvarjanje inovacij, kot se dogaja v drugih državah. Menim, da lahko v taki danosti, kot je naša, kjer je mnogo gledališč, pomembnih filmskih festivalov in kjer obstaja velika mreža združenj, naložba v ustvarjalnost prispeva k razvoju trga dela, izobraževanja mladih in promociji našega prostora.« ZAGON PRVEGA SKLOPA DEL NA SOLI GREGORETTI ŠOLSKE GRADNJE: POSEGI ZA VEČ KOT 6,6 MILIJONOV Posegi v šolah Galilei, Carli, Nordio in Prešeren V proračunu za leto 2012 je več kot 6,6 milijona evrov namenjenih šolskim poslopjem. Sad velikega truda pri oblikovanju računovodskega dokumenta žal ne bo omogočil rešitve vseh problemov tega področja, saj so šolske nepremičnine zastarele in zaradi tega potrebne izrednih in široko zasnovanih stabilizacijskih posegov. Temu gre dodati še številna potrebna dela za redno vzdrževanje. Šolsko nepremičninsko premoženje Pokrajine Trst sestavlja 25 poslopij: sedem jih je bilo zgrajenih pred letom 1900, osem med letoma 1900 in 1950 in le deset po letu 1950. To pomeni, da okoliščine niso najbolj ugodne, saj za večino poslopij veljajo stroge zakonske omejitve; za njihovo preoblikovanje in prilagoditev potrebam sodobnih didaktičnih pristopov je namreč potrebno veliko časa, predvsem pa znatnih sredstev. Zaprtje še odprtih gradbišč in vzpostavitev oziroma prenova šolsko-izobraževalnih središč v znamenju vse večje funkcionalnosti in varnosti zahtevajo veliko dela, za katerega žal sredstva Pokrajine Trst ne zadostujejo. Zaradi tega se je pokrajinska uprava obrnila tudi na tržaške deželne svetnike, da bi v deželni finančni zakon za leto 2012 vključili ukrep, s katerim naj se upošteva stanje šolskih poslopij. Naložbe, predvidene za leto 2012, zadevajo podružnico znanstvenega liceja Galilei na Ulici Battisti (728.753 evrov), šolo Carli (2 milijona evrov), licej F. Prešerna (500 tisoč evrov), Konservatorij Tartini (1,5 milijona evrov) in umetnostni zavod Nordio (1 milijon evrov). Tem zneskom gre dodati še 1,5 milijona evrov, namenjenih šoli Dante, in 350 tisoč evrov letno za triletno obdobje, predvidenih za službo global service, ki bo skrbela za redno vzdrževanje poslopij. Med proračunske postavke smo med drugim vključili tudi sredstva v višini 500 tisoč evrov, namenjena prvemu sklopu del v paviljonu Gregoretti v Parku pri Sv. Ivanu, ki bi lahko v prihodnje postal šolsko središče oziroma enotni sedež ene ali več šol s podružnicami. ■ PREDSTAVITEV IN SKUPNO OBLIKOVANJE PRORAČUNA Z OBČANI DIALOG KOT SREDSTVO ZA SKUPNO RAST Dolg niz posvetovanj, med katerim je pokrajinski odbor prisluhnil glavnim nosilcem interesov in se z njimi usklajeval, je bil temeljnega pomena za čim učinkovitejšo določitev prednostnih nalog glede na skupne interese našega prostora. Od oktobra je bil na vrsti zgoščen spored srečanj za oblikovanje računovodskega dokumenta, saj smo s skupnim delom želeli rešiti najbolj pereče probleme tudi glede na trenutne težavne okoliščine. »Za cilj smo si zastavili zagotavljanje čim širše udeležbe pri načrtovalnih dejavnostih,« je pojasnila Maria Teresa Bassa Poropat, »da bi širili informacije in po potrebi preusmerili že zagnane dejavnosti. Središčno in odgovornostno vlogo smo pri tem namenili sodelovanju prebivalstva.« Ta pot se je začela s prvimi zasedanji pokrajinskega odbora v posameznih občinah, na katerih smo prisluhnili potrebam in usmeritvam občinskih uprav, kot tudi poklicnih zbornic, sindikalnih organizacij, organov, ki zastopajo ženske, Sosveta študentov in deželnih svetnikov, izvoljenih v Trstu. »Vse poti smo prehodili na tak način, da bi prebivalstvu tržaške pokrajine zagotovili ustrezne ukrepe glede na njihove potrebe: zato so bila vsa omizja, ki smo jih vzpostavili, ključnega pomena,« je izjavila Mariella De Francesco, odbornica za finance in bilanco. Kot vmesni upravni organ smo prevzeli vlogo posrednikov občinskih uprav in njihovih zahtev in tako potrebe našega prostora posredovali deželni upravi.« ■ KONCERT GOSPODOVEGA RAZGLAŠENJAV DVORANI TRIPCOVICH GLASBA SVETA POD ZVEZDAMI Na odru številni mladi operni pevci Koncert Glasba sveta pod zvezdami (Musiche dal mondo sotto le stelle), na sporedu v petek, 6. januarja 2012 ob 18. uri v dvorani Tripcovich, zaokroža niz dogodkov, ki jih je v znamenju solidarnosti, ustvarjalnosti in mladih Pokrajina Trst priredila za božično obdobje. Pod vodstvom dirigenta Alessandra Svaba bodo nastopili mladi operni pevci mednarodne glasbene šole Accademia Lirica Santa Croce / Operna Akademija Križ, Otroški pevski zbor Fran Venturini in Pihalni orkester Ricmanje, ki jih bodo spremljali tudi mnogi študentje opernega petja iz raznih koncev sveta. Spored koncerta z brezplačnim vstopom do razpoložljivosti mest odlikuje bogat glasbeni izbor, vezan na božične tradicije različnih držav, od pesmi Jingle-bell Rock in Cantique de Noel do Happy Xmas. Med koncertom bo med drugim predstavljena dobrodelna pobuda, namenjena zbiranju sredstev za italijansko združenje za multiplo sklerozo AISM. Za nadaljnje informacije in podroben spored: www.provincia.trieste.it VcENTftO^* PES L'lMPIEGÜ www.pf o^inria.i nesce jt.f -llold'j'üftl 5porte I iriti 5<âli CippirtWi. 1 -Thl r(l 0i0 369 I HXW Î4SÎTTWO 369655 Fi. W0 369577 SLUÎBA Z* fPVFÏQYANJi HEP IM PQHVD6Ü MA TKU PELA T*l WO 3W27P040 36WM IpO JtfWrr&u [e^ 2*9} E-Hftiil W«iflWOapKnqr>£j4 CiifKt.iL Urkdwure. M pörtfrdiliLa doptiiöd 9 I5 do Ii Ji Piûrttdtliik in itîfW'i Od >5 M do it 30 TAPPUÜVAKIE ÎÎEÎIHÎWH SKUfIK PiLAYCEVi.fÎUt Til 040 miOMfJO 36B277.1 (HOMWtf lpô«Î0O*i>fu ftüf MlIrn">*..i'rtJpfcl]tt 2*0 (I 2J1| HTM il rOllM.ObWiÇMfriOÎptôvnliil.VitSW il UfJdrt* U î M portritijkfl do ptifc-a od S 15 do 12 JÇ- OKiNiE zt ORUÎINÎKE MPELAVCF Til 040 miOMfJO 36627*040 3&Ï6K Jpörfsowv [tit' odi^ i.*vtlpfci]ti îîlv 22* i 2J2I t-iwil ¥Hiso«[if*iftiii»rt irütuaprwhiiimilt n QKfNCE ZAfPDJÏTJ* ÇkJbt njinnjfiu podučiti) Ul. Ùkctt l4 Pfi Em - Tut Td 04ÛW33JH RH Q40 Eîût.1 Mkndi<1*0*1 iKjmgkrtt.il Ui+d"î wt Vrfa od 9.30lili UpiJWVI Ul. i Ai^illiiiûi 3 Tfrl Til O40]79ad2H547^îfl Fdü.W) ÎT9SH7 i-f^i i|»rtililiwwtpiaihtit.ftlHltjii Uudwun ■Mi>0rtidtl|lidOpiltd Od 3 30dö 12 30 rWtcntkcd 15BikH7M KthMPlEKiNAthJKiAiyiïftCUiK* ENOTA Zh. kiï'jFLIrttf NA PELU iN PHQÇLEMATIKP PRISELJENCEV îrfit Trç Ovii dtî": AtXuîii. 3 ■ TM. 1040 639636«™ MOM \> 040 630H&TC4C 7G7JI6 r«i:w)inu i-fr-j:l Aitftc H. ¡Wn- n. iî i TbKfc,&Hffc ifcpiltk Od ID M dO 13 » ÛKfNCE ZAiftlifLJEWCF Ui.ia* taris Hi.(Ki[liiUipfifitfcioi >1 040 Î73"BC F*. Qflfl 3731«* Fo^ritlji'i, VfAa Irt piw'c Od 9 ÏO dO 12 00 TRST Petek, 30. decembra 2011 Čestitke T.I.P. Teater Radoslav Zlatan Dorič SEZONA NAROČENIH UMOROV (komedija) rvH.r frir/mrr tpšn/?t zM\ pJei s triom Uddtca JUTRI-sobota, 31. decembra od 21. ure dalje vstopnica: 35 evrov! |K L iI|IJ-|H|II |H |hi J Jil.itH JI il ml IHlIlLllTljkH 4lu |K'ILh z urnikom 10-15 Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com spletna prodaja na www.vivaticket.it Včeraj danes HH Osmice FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. 040-200613. Loterija 29. decembra 2011 Bari 79 20 39 44 82 Cagliari 66 73 52 84 76 Firence 63 82 65 4 16 Genova 66 22 81 16 82 Milan 50 58 48 23 45 Neapelj 44 60 67 58 11 Palermo 29 39 46 10 22 Rim 45 59 74 73 69 Turin 32 6 20 48 51 Benetke 37 19 79 58 42 Nazionale 1 14 10 70 32 St. 156 15 20 42 43 47 83 jolly 26 Nagradni sklad 2.616.707,22 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 47.434.850,85 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 35.682,38 € 1.012 dobitnikov s 4 točkami 387,85 € 40.430 dobitnikov s 3 točkami 19,41 € Superstar 80 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 1 dobitnik s 4 točkami 38.785,00 € 157 dobitnikov s 3 točkami 1.941,00 € 2.859 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.941 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 42.939 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Čin čin hura, na fešti zbrana bo žlahta vsa. Za 80 let SILVANI, voščimo polno zdravja iz srca. Sestra Ne-rina in brat Dani. Teta SILVANA, vse najboljše za tvoj 80. rojstni dan. Vse Fontanotto-ve. Draga SILVANA, danes praznuješ 80. rojstni dan!Želimo ti obilo zdravih, srečnih, veselja polnih dni, osemdesetletnice iz Doline in Marija iz Lonjerja. SILVANA jih na današnji dan v Žavljah slavi okroglih 80. Še veliko let zdravja in veselja ji želijo Martin, Davide, Katja, Sandro. Topli decembrski žarki so položili DALILO v naročje Jasni in Davidu. Sestrici Soraya in Rene bosta sedaj mamici pomagali in malo punčko pestvovali. Povečani družini čestitajo otroci in starši iz kriškega vrtca in šole. [I] Lekarne Danes, PETEK, 30. decembra 2011 EVGEN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 10.38 in zatone ob 23.08 Jutri, SOBOTA, 31. decembra 2011 SILVESTER VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,8 stopinje C, zračni tlak 1021,6 mb raste, vlaga 75-odstotna, veter 4 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje C. H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo uradi zaprti ob sobotah: 31. decembra ter 7. januarja. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta v soboto, 31. decembra, in v četrtek, 7. januarja 2012. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti ob sobotah: 31. decembra ter 7. januarja. Od torka, 27., do sobote, 31. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Campo San Giacomo 1 (040 639749), Trg Valmaura 11 - 040/812308. Opčine - Nnoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Campo San Giacomo 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 764943). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti SPDT prireja v nedeljo, 1. januarja, tradicionalni novoletni pohod na Med-vedjak. Zbirališče ob 14. uri na Po-klonu pri restavraciji na Repentabru. Prisrčno vabljeni. SEKCIJA VZPI-ANPI BOLJUNEC organizira v petek, 13. januarja, izlet na tradicionalno proslavo ubitih partizanov na pragu svobode 13. januarja 1945 na Sveti Ani pri Ložu. Informacije in prijave na 333-6843573. Praznični fotoutrip 2011 Kljub ekonomski krizi, ki neizbežno pogojuje tudi naše kraje, so se na ulicah prižgale praznične lučke, trge pa krasijo osvetljene jelke. Ljudje se, tako ali drugače, pripravljajo na božični čas in prehod v novo leto. Kaj pa vi? Pošljite nam fotografijo - svoj praznični fotoutrip, da bo tudi naša spletna stran nekoliko bolj praznična. Posnetke opremi s komentarjem in pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu ali na elektronski naslov tiskarna@primorski.eu. a Poslovni oglasi □ Obvestila BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ Silvestrovanje: večerja z glasbo v živo in plesom Tel.: 040-2209058 348-9234060 S Mali oglasi AVTO FIAT PUNTO S model 55, 100.000 prevoženih km, letnik '98, zelene barve, prodam za 50,00 evrov. Poklicati tel. št. 340-4099209. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot negovalka starejših oseb, trikrat tedensko po 3-4 ure dnevno. Tel. št.: 347-0641636. GOSPA s priporočili išče delo v popoldanskih urah. Klicati na tel. št. 327-9767632. GRELEC lamborghini-calor za kurilno olje, moč 0,53 KM prodam za 250,00 evrov (novi stane 1.600,00 evrov). Tel. št.: 348-4462664. PARKING ZA AVTODOME ali prikolice oddam v Sežani. Tel. 0038641639355. ŠTUDENTKA išče zaposlitev kot varuška otrok. Tel. 340-2762765. U Kino AMBASCIATORI - 15.20, 17.40, 20.00, 22.20 »Sherlock Holmes: Gio-co di ombre«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Artist«. CINECITY - 15.20, 19.20 »Il gatto con gli stivali 3D«; 15.05, 17.20, 22.00 »Il gatto con gli stivali 2D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.10 »Finalmente la felicita«; 15.10, 17.35, 20.00, 22.20 »Vacanze di Natale a Cortina«; 14.30, 17.05, 19.05, 19.40, 21.20, 22.15 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; 15.05, 17.30, 19.10, 19.55, 21.35, 22.20 »Capodanno a New York«; 15.00, 17.05 »Il figlio di Bab-bo Natale 3D«; 17.00 »Arthur e la guerra dei 2 mondi«. FELLINI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 17.55, 19.20, 20.50, 22.15 »Emotivi anonimi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Vacanze di Natale a Cortina«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.20, 20.15, 22.15 »Le idi di marzo«. KOPER - KOLOSEJ - 17.20 »Alvin in veverički 3«; 18.10, 21.20 »Dekle z zmajskim tatujem«; 21.50 »Koža, v kateri živim«; 19.50 »Polnoč v Parizu«; 19.30, 21.50 »Silvestrovo v New Yorku«; 17.00 »Služkinje«; 16.00 »Traktor, ljubezen in rock'n roll«. KOPER - PLANET TUŠ 19.05, 21.30, 23.45 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«; 12.10, 16.55 »Arthur Božiček 3D«; 11.05, 13.30, 16.00, 18.30 »Silvestrovo v New Yorku«; 12.20, 15.20, 18.15, 21.05, 23.50 »Misija nemogoče 4«; 12.00, 19.00, 20.55, 21.20, 23.25, 23.55 »Pisma sv. Nikolaju«; 17.50 »Služkinje«; 11.00, 13.00, 15.05, 17.05 »Alvin in veve-rički 3«; 21.00, 23.40 »Sherlock Holmes: Igra senc«.; 11.40, 17.40, 20.50, 23.59 »Dekle z zmajskim ta-tujem«; 15.00 »Zmagovalec«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Il principe del deserto«; Dvorana 2: 15.30, 17.10 »Il gatto con gli stivali 3D«; 18.45, 21.00 »Sherlock Holmes: Gioco di ombre«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.45, 20.20, 22.00 »Il gatto con gli stivali 2D«; Dvorana 4: 15.30, 17.10 »Il figlio di Babbo Natale«; 18.45 »Finalmente la felicita«; 20.30, 22.15 »Le nevi del Kilimangiaro«. SUPER - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Capodanno a New York«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.10, 19.45, 22.20 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; Dvorana 2: 18.15, 20.20, 22.30 »Vacanze di Natale a Cortina«; 14.45, 16.30 »Il fi-glio di Babbo Natale«; Dvorana 3: 15.00, 16.45 »Il gatto con gli stivali 3D«; 18.30, 21.00 »Capodanno a New York«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Finalmente la felicita«; Dvorana 5: 15.30, 17.30, 20.10, 22.10 »The Artist«. KMEČKA ZVEZA poroča, da je na pobudo Tržaške pokrajine odprt solidarnostni račun za zbiranje sredstev za pomoč govedorejskemu obratu Daria Zidariča, ki je utrpel veliko škodo zaradi požara. Številka računa IBAN IT98C0892802201010000031340. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo zaprta do danes, 30. decembra. SKD VIGRED sporoča, da se dobijo društveni koledarji v gostilni Gruden v Šempolaju, v kavarni Gruden in v knjigarni Terčon v Nabrežini. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednarodno revijo Primorska poje, 31. decembra. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja, elektronski. Na spletni strani www.zpzp.si je aktivna povezava do spletne prijavnice. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta od ponedeljka, 2., do vključno četrtka, 5. januarja. Redno bo spet delovala od ponedeljka, 9. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo v ponedeljek, 2. januarja 2012, zaprta. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE bo med božičnimi prazniki odprto s sledečimi urniki: 4. in 5. januarja od 9. do 12. ure. SEKCIJA VZPI-ANPI BOLJUNEC v sodelovanju s PD F. Prešeren vabi na predstavitev knjige o drugem tržaškem procesu »December 1941 Di-cembre«, ki bo v četrtek, 5. januarja 2012, ob 18. uri, v mali dvorani občinskega gledališča v Boljuncu. Knjigo bosta predstavili soavtorica L. Turk in predsednica pokrajinskega odbora VZPI-ANPI S. Hrovatin. Isti večer bo posvečen včlanjevanju. TEČAJ ZA NOSEČNICE - ŠC M. Klein obvešča, da se bo predporodni tečaj v bazenu začel januarja in se bo odvijal ob četrtkih zjutraj. Vpisovanje: Ul. Cicerone 8, ponedeljek in petek 9.00-13.00, sreda 16.00-18.00. Število mest je omejeno. Info na www.me-lanieklein.org, tel. 328-4559414. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča cenjene člane, da bo tržaški urad zaprt za božične praznike do 6. januarja. AŠD SK BRDINA - nadaljuje se vpisovanje glede tečajev smučanja za sezono 2012. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 340-5814566 (Valentina). V nedeljo, 8. januarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tel. 335-5476663 (Vanja). SPDT obvešča člane, da bodo v prvih januarskih dneh odborniki na razpolago za poravnavo članarine in obnovitev zavarovalnine s sledečim urnikom: v ponedeljek, 9. januarja, od 19.00 do 20.30 v društveni postojanki v Bo-ljuncu 44; v torek, 10. januarja, od 10.00 do 13.00 na društvenem sedežu, Ul. sv. Frančiška 20; v četrtek, 12. januarja, od 18.00 do 20.00 na Štadionu 1. Maj; v četrtek, 19. januarja, od 19.00 do 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja za osnovnošolske otroke 4., 11., 25. februarja in 3. marca na Zoncola-nu. Informativni sestanek bo v četrtek, 12. januarja, na Štadionu 1. Maj ob 19. uri. Dodatne informacije: www.spdt.org,smucanje@spdt.org in tel. št. 339-5000317 od ponedeljka do petka od 19. do 20. ure. BABY BAZEN - ŠC M. Klein obvešča, da se bo tečaj v bazenu za dojenčke in otroke do 4. leta začel v soboto, 14. januarja. Vpisovanja: Ul. Cicerone 8, ponedeljek in petek 9.00-13.00, sreda 16.00-18.00. Število mest je omejeno. Info na www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri Skladu Mitja Čuk - ponovni začetek tečaja v januarju. Info: 340-9116828 (Maša), prava.narava@gmail.com. MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in z bivališčem na območju dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmen-tacija proizvodov in kupcev, marketing mix. Izbor kandidatov: 13. februarja. Za dodatne informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Gin-nastica 72, Trst (tel. 040-566360, ts@adformandum.eu). TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v februarju in marcu v prostorih Marija-nišča. Vabljeni so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo od sedmih srečanj bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. TI JE VŠEČ PLES? V Bazovici organiziramo začetni plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa salsa za mlade in manj mlade. Tečaj bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna & Branko in se bo odvijal ob sredah v dveh skupinah: prva ob 20.00 in druga ob 21.00 (urnik po izbiri in največ 13 parov na skupino) v telovadnici športnega centra Zarje. Začetek 29. februarja. Info: 346-0192763 (od torka do petka od 15.30 do 18.30). 0 Prireditve MLADINSKI KROŽEK Prosek Kontovel prireja v četrtek, 5. januarja, od 21. dalje ples s skupino »Giulia Pellizzari balla ben« v Kulturnem domu na Pro-seku. Toplo vabljeni! MEPZ FRAN VENTURINI - Domjo v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI, vabi na Božični koncert v sklopu revije Nativitas v soboto, 7. januarja, ob 20. uri v cerkev sv. Jožefa v Ricmanje. Nastopata MePZ Fran Venturini-Domjo (dir. Cinzia Sancin) in zbor Amici del canto gregoriano-Trst (dir. Paolo Loss). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas »S pesmijo vam želimo... « v nedeljo, 8. januarja, ob 15. uri v Stolnico v Milje. Nastopata DPS Krasje Trebče (dir. Urška Fabijan) in solopevka Martina Feri. MEPZ SLOVENEC SLAVEC v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas Božični sijaj v nedeljo, 8. januarja, ob 19.30 v Zupnijsko cerkev Marije Device rož-novenske v Portorož. Nastopajo MePZ Slovenec Slavec-Boršt, Ricma-nje (dir. Danijel Grbec), Mladinska vokalna skupina AnaKrousis-Gropada (dir. Maurizio Marchesich), Društvo Portoroški zbor (dir. Sonja Mezgec). SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA, v nedeljo, 8. januarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah Novoletni koncert. Nastopila bo Mladinska filharmonija Nova, dirigent Simon Perčič. Vabljeni! TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC iz celega sveta bo na ogled do 8. januarja v nabrežinski župnijski dvorani. Urnik: ob sobotah od 16. do 19. ure in ob praznikih od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Vabljeni! Prispevki Ob stoletnici rojstva nepozabnega tat-ka daruje Alekseja Škerk 100,00 evrov ŠD Sloga Tabor. V spomin na dragega Fabia Pečarja, ob njegovem 75. rojstnem dnevu, daruje družina 30,00 evrov za MPZ Tončka Čok iz Lonjerja. 30.12.2004 30.12.2011 Drago Bogatec Si vedno v najinih srcih Giuli in Mara 8 Petek, 30. decembra 2011 TRST / KRUT - Decembra Dvodnevno odkrivanje številnih značilnosti Milana Skupinska slika pred eno največjih milanskih znamenitosti je skoraj obvezna slovensko stalno gledališče Na silvestrski večer komedija, nato še ples Velja, da Milan ni tiste vrste mesto, ki bi obiskovalca takoj prevzelo. Zgodi se lahko celo, da ritem, ki se kaže na ulicah in trgih in v velikih trgovskih hišah, odvrne vsako željo po nadaljnjem odkrivanju mesta. Pa vendar se splača potruditi, premostiti prvi vtis in odkrivati veliko arhitekturno in kulturno bogastvo tega evropskega mesta. Sicer je Krutova skupina, ki se je pripeljala na ogled Milana na drugo decembrsko soboto, imela srečo, da je veljala prometna prepoved za osebna vozila, tako je avtobus vozil do centra mesta preko na pol praznih ulic. Prav zato so bili izletniki še bolj presenečeni, ko so se morali prerivati med množico, ki se je mudila na trgih, pred izložbami, kavarnami in restavracijami. Takoj po kosilu se je skupini pridružila krajevna vodička Anna in skupaj so se zapeljali do cerkve Santa Maria delle Grazie, poleg katere se v samostanski jedilnici nahaja Vincijeva Zadnja večerja. Nadaljevali so do Bazilike S. Ambrogio, ki slovi kot eden najvažnejših primerov romanske arhitekture v Italiji in sploh v Evropi. Kot zadnja je bila na vrsti Bazilika San Lorenzo Maggiore, najstarejši milanski spomenik romanske in zgodnje krščanske dobe. Potem se je skupina zapeljala z avtobusom do trga Bersaglieri, od tu so nadaljevali peš proti modni četrti. Po korzu Monte Na- poleone in sosednjih ulicah so se pomešali med Milančane in številne turiste, ki so v glavnem občudovali razkošno okrašene izložbe s konfekcijo, torbicami in dragulji. Večer se je zaključil z obedom v tipični gostilni v četrti Naviglio. Nedeljsko jutro je bilo namenjeno ogledu Duoma, bisera mogočne in lahkotne gotske arhitekture, ki s svojo nežno rožnato barvo, marmornatimi kipi, pozlačenim kipom Madonnine in neštetimi »gugliami« pusti v obiskovalcu močan vtis. Preko trga so se napotili v Mengoni-jevo »Gallerio Vittorio Emmanuele II.« s steklenim obokom prekrito štirikrakno galerijo, kjer se Milančani še vedno srečujejo ob kavi, na malici ali nakupih. Vodi-čka je nato pospremila skupino na trg pred gledališčem La Scala in s hojo preko ulice Dante do Castello Sforzesco. Slednji je bil prvotno zasnovan kot vojaška utrdba, kasneje postopoma spremenjen v čudovito rezidenco enega najimenitnejših dvorov v Evropi, sedaj je sedež pomembne umetnostne galerije, Muzeja kiparstva z Michelangelovo Pieta Rondinini in oddelki uporabne umetnosti. Popoldne je imel vsakdo še nekaj prostega časa, da si je bolje ogledal, kar ga je v mestu najbolj zanimalo, potem pa je sledila samo še mirna vožnja preko dremajoče ravnine do Trsta. ekomoi o!o Buk&Vfse «Prosek, 160 - TS TEL. 040/225220 9ROSEK, 138 - TEL. 040/251068 FANETÓttl, 1$0XCHfT7rr ffftci potici tu dJtm tožitin +B,2B -B,74 -B,61 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 15,10 +10 B6 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST B,09 B,16 -2,77 KOMPAS MTS NIKA 2,50 6,00 1800 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 11,02 5,81 9,89 -8,17 -4,75 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 240,00 12,00 178 00 +0,00 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 85,00 10,00 -6,59 -1,48 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 29. decembra 2011 +°,75 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,747 72,7 12B5 -0,1B -1,09 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 0,977 +0,24 -0,B1 +0 16 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,25 0,B0 0818 -0,B0 EDISON ENEL ENI B,078 15 78 +0,00 +1,52 FIAT FINMECCANICA B,49 +0,96 -0,91 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,8 11,B1 +0,94 +0,98 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,29 115B +1,49 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,42 2 106 -0,60 +0,09 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,B8 +0,57 +0,05 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,B25 6,4B -0,45 -0,08 -1 B1 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,425 B2,7 +1,02 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA B,40 4,548 +1,19 +1,20 +1 4B TENARIS TERNA 0,81 14,18 +1,21 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,588 0,0B B 1B8 +0,62 -2,29 UNICREDIT 6,41 +0,71 -1,54 SOD NAFTE (159 litrov) 99,66$ +0,01 IZBRANI BORZNI INDEKSI 29. decembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 589,58 +1,98 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.725,07 -0,15 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 84B,BB 1.820,92 ylQQ Q3 -0,72 +1,98 _i_n An LiuicA i j, uojy i ou SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 Ca/I A'i ±(130 un /\, -jeu aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.974,86 +0,75 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.272,01 2.284,82 +0,99 +0,78 S&P 500, New York 1.261,47 +0,95 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.167,96 5.848,78 5.566,77 -1,B2 +1,B4 +1,08 CAC 40, Pariz B.127,56 +1,84 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.87530 905,9 2.292,28 -0,56 +0,09 +1,65 Nikkei, Tokio 8.B98,89 -0,29 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.672,78 18397,92 2.17B,56 +0,24 -0,65 +0,16 Sensex, Mubaj 15.54B,9B -1,17 10 Sreda, 28. decembra 2011 KULTURA / zgodovina - Liki primorskih pogumnih mož Evgen Danev s Kontovela, ki je preplul vsa morja sveta Prvo službo je nastopil v Šanghaju - Med drugo svetovno vojno je v Evropo prevažal vojaško opremo Leto se nagiba k koncu. Bilo je leto mnogih obletnic, predvsem takih, ki segajo v drugo svetovno vojno, v srhljive zgodbe in vloge, ki so jih imeli naši ljudje, doma in po svetu vse do zmage. Nekateri je na žalost niso dočakali. To je zgodba enega tistih skromnih in nepoznanih junakov. Evgen Danev se je rodil na Konto-velu leta 1906. Mati mu je kmalu umrla in oče se je znova poročil v zgornje Bar-kovlje, po domače Kozjak, na lepo domačijo z gruntom. Rodile so se še tri hčere, Evgenove pol sestre. Zanj so pridno skrbeli in omogočili, da se je šolal v Trstu, najprej na nižji srednji šoli, takrat italijanski, nato pa na navtičnem inštitutu. Postal je palubni oficir, kadet, s priimkom Danieli, saj so očetu in družini spremenili priimek že kmalu po prvi svetovni vojni in prihodu italijanske savojske in fašistične Italije v Trst. Evgen ni bil prav živahnega značaja, a je redno zahajal v slovensko društvo, dokler ga niso fašisti požgali, nato pa naokoli po zavednih barkovljanskih družinah, kjer so gojili narodne in protifašistične napredne misli, ki so se globoko uko-reninile v njegovo bitnost. Med drugimi v Znidarčičevo hišo, ki so mu rekli Sardo. Poleg zavednosti je bilo tu pet hudomušnih hčera in v eno od teh se je zagledal. Leta 1925, ko je Evgen zaključil šolanje, ni bilo lahko dobiti zaposlitev, še posebno če si spadal v uporno manjšino. Leta 1930 so najbolj uporne štiri člane te manjšine v Bazovici ustrelili. Evgen je dobil službo pri državni trgovski mornarici, njegovo prvo službeno mesto je bilo - na Kitajskem. Nastopil je službo v Šanghaju, kjer je Italija dobila v zakup linijo Šanghaj - Nanking po reki Jangtse. Z ladjo so prevažali potnike, prtljago in pošto. Postal je tretji palubni oficir. Po nekaj letih se je vrnil v Trst in se poročil z izvoljenko, ki ga je zvesto čakala. Pot ga je vodila po vseh morjih, med plovbami pa kratki odmori v rodnem mestu in družini. Rodila se je hčerka, ki na žalost ni živela dolgo, nato pa sin, korenjak. Bližala se je druga svetovna vojna. Fašistična Italija se je leta 1940 v pajdaštvu z nacistično Nemčijo in Japonsko podala v vojno avanturo, za katero ni bila z razliko od ostalih sploh pripravljena. Verjela je v zmago svojih zaveznikov in želela si je, da bi bila deležna delčka plena. Brodolom sredi Mediterana Z vstopom v vojno so v Italiji mili-tarizirali vse službe, od železničarjev do trgovske mornarice. Ladja, na kateri je bil Evgen, je prevažala vojaški material s Sicilije v Afriko - »italijansko« Libijo. Bilo je v začetku leta 1942. Pluli so ponoči z ugasnjenimi lučmi, natovorjeni z naftnimi sodi in raznim materialom, k sreči pa ne z razstrelivom. Kajti na sredi Medite-rana jih je angleška podmornica torpedi-rala. Evgen je bil dežurni na komandnem mostu s krmarjem. Ker je nekaj mornarjev, ki so bili na premcu, ropotalo, vsak ropot pa je bil strogo prepovedan, je stopil do njih, da vidi kaj se dogaja, predvsem pa, da jih utiša. Takrat je počilo. Zadeta po dveh torpedih se je ladja razklala na dvoje in potopila v par minutah. Kdor je bil pod streho je bil pogubljen. Evgen se je znašel v morju, v sloju nafte, ki je bil debel 10 centimetrov: končano je, si je mislil, kdo bo v tem zdržal! Sploh se ni mogel premakniti. Takrat se je iz morja, v temi, ne daleč od njega, dvignila pošast. Kot ogromen črn kit, iz katerega je pokukala luč, žaromet, ki je začel svetiti naokoli. Evgen je dvignil obe roki in so ga opazili. Izvlekli so ga na ozko palubo, kjer se je skoraj v nezavesti zgrudil. Iz morja so izvlekli še osem mornarjev, za čuda nihče ni bil ranjen. Preživeli so tisti, ki so bili na palubi, na prostem in jih je zračni pritisk vrgel v morje. Imeli so velikansko srečo, da so preživeli, posebno pa še v tem, da je angleška podmornica končala svojo misijo in se vračala v domovino v bazo. Izstrelila je zadnja Evgen Danev arhivjagodic torpeda. Nikoli se skoraj ni zgodilo, da bi podmornica prišla na površje v bližini tor-pedirane ladje. Zaradi svoje varnosti se je umaknila z največjo hitrostjo, da je ne bi lokalizirali. Ujetnike so spravili v kot podpalub-ja in jim dali nekaj cunj, da so si očistili vsaj obraz in roke od sloja nafte, nato pa dobili skodelico indijskega dišečega čaja, da so si opomogli in se počasi zavedali, kako jim je usoda po naključju podarila življenje. Potovanje v Anglijo je trajalo par dni. Ujetništvo na otoku Man Evgen je preživljal ujetništvo v oficirskem mornariškem taborišču na otoku Man med Anglijo in Irsko. Življenje je bilo do pike organizirano, vse je potekalo v ritmu vojaške discipline. Z veliko resnostjo so v njegovi baraki med drugimi zadolžitvami izboljševali znanje angleščine. Vojna je zajela domala cel svet. Za fa-šistično-nacistično zavezništvo se je situacija vidno slabšala. Konec poletja 1943. leta so zavezniške sile že osvobodile Italijo do Neaplja, sovjetska rdeča armada je bila na bregovih Dnjestra, pripravljal se je veliki desant v Franciji. Amerika se je za- to angažirala v pošiljanju vojaštva in opreme v Anglijo, čeprav je bila na Pacifiku v trdem boju z Japonci. Italija je klonila prva. Ko so zavezniki prvič bombardirali Rim, sicer demonstrativno, samo eno predmestje, je kralju in vsem mogotcem padlo srce v hlače. Odstavili so Mussolinija in sklenili z zavezniki premirje, istočasno pa so kraljevska družina, vojaško poveljstvo in vse oprode zbežali v osvobojeni del Italije, v Brindisi. Nesrečna vojska, ki je ostala vse naokoli po Evropi brez povelja, je postala plen razjarjenih izdanih Nemcev. Tisti, ki so imeli dovolj poguma in časti, so se pridružili oboroženemu odporništvu, ki se je krepilo povsod v Evropi, predvsem v Jugoslaviji, ostali so končali v lagerjih ali so jih Nemci pokončali. Nekega dne se je v italijanskem uje-tniškem taborišču na otoku Man pojavila vojaška komisija. Postrojenim ujetnikom so razložili politično in vojaško situacijo, uradna Italija je bila sedaj na strani zaveznikov, tisti, ki bi radi sodelovali v boju, naj se javijo. Potrebni so mornarji, predvsem častniki za ladje, ki prevažajo ameriško vojaško pomoč v Anglijo. Evgen je stopil iz vrst prvi, za njim še mnogo drugih, veliko pa jih je zahtevalo nekaj časa za premislek. Bilo je navsezadnje treba imeti nekaj poguma, predvsem pa motiviranosti za tak korak. Vojna se je res nadaljevala, nekateri bi jo pa tam preživeli v miru. Končna zmaga ni bila vprašaj, koliko časa in koliko žrtev bo treba za njeno dosego, pa bi težko predvidevali. Odpreti je bilo treba novo fronto z velikim desantom v Rokavskem kanalu, kjer bi Anglija služila za odskočni most. Nemci so pa obale Francije zelo utrdili in se pripravili. Komandant med zavezniki Evgen je postal oficir na trgovskih ladjah imenovanih Liberty, ki so prenašale opremo in vojaštvo iz Združenih držav in Kanade v Anglijo. Sto tisoče vojakov in Vojne ladje arhivjagodic sto tisoče ton opreme je bilo treba prevažati s tisočimi ladjami. Za to je bilo potrebnih na deset tisoče mornarjev. Nemci so imeli zelo močno floto podmornic in so divje napadali te konvoje. Stotine ladij je bilo potopljenih z vsem tovorom in posadko. Evgen je imel noč in dan na sebi rešilni jopič, gledal je, kako so vse naokoli eksplodirale in se potapljale ladje. Preživel je nekaj desetin prečkanj oceana. Spomladi leta 1944 je postal komandant ladje. Zdaj se je pro-tipodmorniška tehnologija izpopolnila in bojne ladje, ki so spremljale konvoje, so bile učinkovitejše opremljene s sonarji za lokaliziranje podmornic in globinskimi bombami, ki so jih natančneje zadevale. Za nacistično Nemčijo je bila morska bitka izgubljena. Po vojni so našli v pod-morniški bazi v Bordeaux v južni Franciji lepo število čisto novih podmornic, za katere očitno ni bilo več moštva. Prej in lažje je ladjo zgraditi, kot usposobiti moštvo podmorničarjev. Sredi leta 1944 se je desant v Franciji uresničil in uničenje nacistične in ostankov fašistične koalicije je bilo samo problem časa. Sovjetska armada, ki je do zdaj morala sama z velikimi žrtvami pritiskati z vzhoda, je bila dokaj razbremenjena s tem, da so morali številne nemške divizije premakniti na zahod v Francijo. Fronta v Italiji je bila itak bolj diverzantska, saj so bili zavezniki leta 1944 šele v Rimu. Nase so pa le vezali lepo število nemških divizij. Maja leta 1945 se je vojna v Evropi končala, nacistična Nemčija je kapitulirala. Sovjeti in zahodnjaki so se srečali pri Berlinu in Dunaju. Na Japonskem se je vojna končala nekaj mesecev kasneje, ko so Američani neuklonljive samuraje umirili tako, da so jim spustili na glavo atomsko bombo, grozljivi ultimat. Evgen se je vrnil domov konec poletja leta 1945, kjer so ga domači nestrpno čakali. Ko se je predstavil na delovno mesto z ameriškimi papirji, ki so dokazovali, da je v okviru zavezniške koalicije poveljeval ladji, mu čina niso hoteli priznati. Moral je obdržati čin drugega oficirja, ki ga je imel, ko so ga potopili. Birokracija ali tudi kartoteka preteklosti? Čakati je moral skoraj petnajst let, da je postal komandant. Preplul je vsa morja sveta. Po dolgih mesecih plovbe so sledili tudi daljši odmori, ki jih je užival v hiši s čudovitim razgledom, v krogu družine, žene, sina in hčerke, ki se je rodila leta 1947. Pen-zije ni dočakal ker se je njegova usoda malo prej sklenila. Lik premočrtnega moža in borca za svoje ideale, ki se ni pomišljal aktivno stopiti v največje tveganje, ko je za to napočil čas. Bil je moj stric. Po pripovedovanju v družini zapisal Dario Jagodic 30-letnica smrti - Miroslav Krleža Velikan hrvaške književnosti, vendar doma kontroverzna figura Miroslav Krleža je z obsežnim opusom, v katerem je cikel dram in novel posvetil vzponu in padcu zagrebške meščanske dinastije Glembajevih, velikan hrvaške književnosti. Kot »največji jugoslovanski komunistični pisatelj«, izobčenec in ljubljenec oblasti, na Hrvaškem še vedno deli mnenja. Včeraj je minilo 30 let od njegove smrti. Krleža je bil nekakšen skriboman, pisal je nenehno, hlastno in z baročno strastjo, kot da se mu gradivo samo od sebe s spontano nujnostjo zliva na papir, piše prevajalec Andrej Inkret v spremni besedi h Krleževim izbranim tekstom Glembajevi. Njegova zbrana, v celoti še neizdana dela - drame, eseji, romani, pesmi, dnevniški in revialni zapisi - naj bi obsegala med 50 in 80 zvezkov. Za vrhunec njegovega ustvarjanja velja glembajev-ski cikel 11 novel in treh dram (Gospoda Glembajevi, V agoniji, Leda) s konca 30. let minulega stoletja. Njegova zahteva po avtonomiji umetnosti ga je pred drugo svetovno vojno pripeljala v »spor na književni levici«, vodilni partijski funkcionarji so ga razglasili za izdajalca. Po Inkretovih besedah je vojno kot deklasirani komunist prebil v Zagrebu, pisal brez prestanka, vendar ni objavil niti vrstice, saj je v ilegalnem parti- zanskem tisku ni mogel, v ustaškem pa ni hotel. V 50. letih je začel zahajati v Titovo rezidenco na Brionih, kjer se je družil z najvišjimi političnimi funkcionarji. Kot nadaljuje Inkret, je znova postal osrednja in merodajna figura hrvaškega oz. jugoslovanskega literarnega in kulturnega življenja, kar je bil že v predvojnih letih, le da takrat kot neodvisni in kritični intelektualec, medtem ko je bil zdaj avtoritativna, z vsemi mogočimi oblastniškimi častmi podprta eminenca. Leta 1965 je postal član centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške. Bil je tudi član slovenske in hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Umrl je v 89. letu starosti v Zagrebu, osem mesecev po smrti žene Bele Krleža, ki je pogosto nastopala v uprizoritvah njegovih dram. Pokopan je bil z vojaškimi častmi. Kot je za Dnevnik letos zapisal Predrag Matvejevič, avtor večkrat ponatisnjene knjige Pogovori s Krležo (1969), je Krleža na Hrvaškem kontroverzna figura, na katero se upajo sklicevati le redki: »Krleževska kritika desničarskih stališč in hotenj, tako nacionalističnih kot klerikalnih, ne najde svojega prostora in vloge v sodobnih razmerah. Ostaja nekje med preteklostjo in sedanjostjo«. (STA) zgodovina Nepoznane vezi med Risorgimentom in Slovani Analizirati povezave in podobnosti, ki so obstajale med italijanskim Risorgimentom in nacionalnimi gibanji slovanskih narodov z željo, da bi te končno le prešle v širšo javno zavest. Ta cilj si je zastavilo združenje Strade d'Europa, ki je pred dnevi v prostorih tržaškega Narodnega doma priredilo zgodovinski posvet z naslovom »Il Risorgimento italiano e i popoli slavi.« Srečanje je ob priložnosti proslavljanj 150. obletnice združitve italijanske države potekalo v sodelovanju s tržaško srbsko-pravoslavno skupnostjo in Inštitutom za študij geopolitike in pomožnih ved. Narodni preporod se je z manjšim časovnim zamikom pričel na začetku 19. stoletja, tako na Apeninskem polotoku kot v srednje-vzhodni Evropi. Avstrija je predstavljala skupno nasprotnico tako za Italijane kot Slovane, ki so se na Balkanu borili tudi zoper Osmansko cesarstvo. Združena Italija, so dejali, je s političnega vidika bila vzor za južne Slovane, v prvi vrsti za Srbijo, ki je nameravala odigrati vlogo, ki jo je na drugi strani Jadranskega morja imel Piemont. Zgodovinar Fulvio Salimbe-ni je v svojem posegu predstavil zanimanje Dalmatinca Tomma-sea, Mazzinija (Lettere slave) in Balba, funkcionarja Napoleonovih Ilirskih provinc, za kulturo, jezik, književnost in zgodovino slovanskih narodov. Slednji so vsekakor ob politiki izražali zanimanje tudi za italijansko kulturo. Kot znano se položaj začenja spreminjati od Pomladi narodov naprej in še predvsem po združitvi Savojske kraljevine: do spora pride, ker Italijani hočejo svojo mejo premikati proti Vzhodu, kar seveda ne more biti všeč Slovencem in Hrvatom. Mazzini je pravil, da imajo južni Slovani in Italijani skupne cilje: osvoboditi se tujega jarma, ovrednotiti svojo književno in drugačno preteklost, postati del združene Evrope, ki naj temelji na bratstvu in svobodi.Tesen je tudi bil stik med Poljaki in Italijo. Mladi politolog Ivan Butti-gnon je v svojem prispevku opisal dejavnost pristašev Mazzinijevega gibanja v Gorici in Posočju nasploh. Za uveljavitev italijanskega nacionalnega programa sta si prizadevala tako konservativni (libe-ralnacionalni) kot progresistični tabor (Akcijska stranka), ki sta v borbi za dosego omenjenega cilja postavila ob stran razlike, ki so ju označevale. Kaže, da je bila v 19. stoletju v Posočju zelo majhna skupina političnih aktivistov, ki je bila na nacionalistično-rasistični osnovi nastrojena proti Slovanom. Zanimivost predstavlja dejstvo, da premo sorazmerno s premikom italijansko-avstrijske meje proti vzhodu, se je večalo število aktivistov progresističnega tabora: po letu 1866 bo znotraj italijanskega nacionalnega tabora Akcijska stranka imela zelo veliko večino. Kot zadnji je na srečanju spregovoril zgodovinar Lorenzo Salimbeni, ki je predstavil vključitev italijanskih vojakov po 8. septembru 1943 v partizanske čete, ki so se v Črni gori borile proti Nemcem in četnikom. V diviziji Garibaldi, ki je imela precej padlih in ranjenih, je na začetku delovalo kakih 20 tisoč mož. Na srečanju je tekla beseda tudi o aktualnem dogajanju na Kosovu. Vsekakor zanimivega strokovnega posveta se je udeležil ducat in pol ljubiteljev tega zgodovinskega poglavja, ki ni zelo poznano. (Mch) Petek, 30. decembra 2011 Št. 38 (201) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Eva, Julija, Karin, Katerina, Martin, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu Zvezdnato novo leto Od cen, ki segajo do zvezd, do nebesnih napovedi za leto 2012 Denimo, da ste se tudi letos znašli tik pred 31. decembrom in še vedno ne veste, kako boste sploh praznovali novoletni večer. Denimo tudi, da se morate zadnji trenutek ukvarjati s pripravo uspešnega menija, z okraševanjem novoletne dvorane ali dnevne sobe, z nabavo vseh raznih novoletnih must have, z ognjemeti, rdečimi spodnjimi hlačami, z darilci za none, sestrične in tečne prijateljice, s penino, z omelo, s primernimi oblačili, z vabili, ... No, za take in drugačne težave se je Klop v minulih dneh odpravil po trgovinah in pobrskal po spletu ter našel najbolj uspešne rešitve za novoletne drame. SILVESTRSKI POLJUB V zadnjih letih je precej v modi, da se za Silvestrov večer poljubljamo pod vejicami omele. Obešamo jo na vrata, na okna, nad mizo, nad plesiščem, le zato, da bi se prepustili v objem našega ljubljenega/ljubljene in se še bolj vživeli v melodije Silvestrskega poljuba Alfija Nikiča. Klop je romantična duša, zato je poln upanja, da bo letos doživel magične trenutke pod zelenimi vejicami, obiskal nekaj prodajalk pisanih rož in si zaželel zelenja. Klop je bil nekoliko razočaran, saj bi moral za svoje romantično sanjarjenje odšteti celo 15 evrov! Že res, da mu je nasmejana prodajalka ponujala res bogato okrašeno vejico, vendar: ali je res silvestrski poljub tako drag? Klop se je odločil, da bo romantiko iskal drugje, in res je v navadnem supermarketu našel vejico za 3 evre! Bila je precej revna in že malce suha, vendar je Klopu zagotavljala novoletno poljubčkanje! Ves ponosen se je Klop odpravil iz supermarketa, kjer pa ga je čakala grda novica: pred vhodom je namreč stal prijazen Koprčan, ki je ob starem avtu prodajal bogate vejice omele le za en sam evro! NOVOLETNO NAZDRAVLJANJE Klop je v trgovinah našel res obilje hrane: poleg ogromnih kupov pandorov in pa-nettonejev, ki po božičnih praznikih čakajo le na rok zapadlosti, ima kupec na voljo tudi penino, ki stane res malo: najbolj poljudna steklenica novoletnih mehurčkov stane le 1,69 evrov, seveda pa lahko izberete tudi pijačo nekoliko boljše kakovosti. Klop svetuje tistim, ki imajo polne žepe, da si za novo leto privoščijo steklenico Dom Pe-rignona, ki stane kar 40.000 evrov! RDEČE (ZA)GATE Spodnje perilo mora biti za Silvestrov večer ekskluzivno rdeče, saj vam bo potem za celo leto prinašalo srečo. Klop se je po rdeče tangice in bokserce odpravil v vse tržaške trgovine in po dolgem iskanju opazil, da je rdečih spodnjic sicer na tone v vsaki trgovini oblačil, ki pa stanejo bistveno več kot ostali artikli! Za zajamčeno srečo v letu 2012 boste namreč potrošili najmanj 6 evrov, pa še ta zadnja vas bo presneto srbela, saj so najbolj poceni rdeče spodnjice iz nič kaj udobnih materialov. Mogoče je pa res boljše, da si za novo leto nikar ne privoščite rdečih spodnjih hlačk z volančki in zavojčki; raje si denite tople volnene bele spodnje hlače, ki vam jih je za božič pod drevescem pustila stara babica. Gotovo bo praznovanje novega leta bolj toplo! am za zadnji dan leta V izolskem klubu Belvedere bo letos praznovanje Silvestrovega večera obarvano s hiti, ki so zaznamovali glasbeno sceno zadnjih petnajstih let. Praznovanje bo trajalo vse do 4.30! Za tiste, ki se radi tudi za zadnjo noč v letu potepajo po kraški planoti, je praznovanje v nabrežinskem Bunkerju gotovo najboljša rešitev! Za plešoče duše je praznovanje zagotovljeno tudi v Macakiju! Na voljo boste imeli buffet in open bar; plačali pa boste 50 evrov. Če pa boste raje jedli doma, si čim prej priskrbite vstopnice, ki stanejo od 15 do 20 evrov! Manjšinski horoskop 2012 Vaše leto bo kot Slovensko stalno gledališče v sezoni 2011/12: polno prijetnih in manj prijetnih sprememb. Večkrat se pa Vam bo zdelo, da se nahajate v Boljuncu po prenovi vaškega trga - Gorice: na slepi ali enosmerni ulici. V takih trenutkih, ki bodo predvidoma na vrsti nekje med januarjem in aprilom, pa nič strahu, ker boste v resnici kot na ulicah tržaškega mestnega središča: prej ali prej boste zagledali odprto morje novih priložnosti in uspeha. Bik Čaka vas leto, ki bi ga primerjali filozofiji italijanskega premierja Montija: napredek in razvoj. Ob tem pa velja dodati, da boste leto posvetili kot na zavodu Slovik karieri in poslu, v pričakovanju na spremembe v financah. Če bo javno življenje uspešno, pa bo zasebno kot proslava v Bazovici: vedno eno in isto. Samske duše bodo na belega princa čakale kot manjšina na reforme: zaman. Dvojčka Na začetku leta bo vaše življenjsko stanje kot nekdanji Zavod za poklicno izobraževanje lani, spremembe na področju dela in financ bodo neprijetne, sporov in težav z nadrejenimi ne boste odpravili, niti sodelavci vas ne bodo podprli, mogoče boste celo ob delovno mesto. Napoved za vaše novo leto je podal celo Rudi Pavšič: »Leto 2012 bo čas, v katerem bo treba resno razmisliti o nadaljevanju in prihodnosti ter po vsej verjetnosti na novo zastaviti cilje in merila porazdeljevanja sredstev« je za Klopa povedal predsednik SKGZ-ja. Rak Leto 2012 bo za vas kot morebitna desničarska koalicija na slovenski vladi za Slovensko skupnost: odlična priložnost za večje naložbe. Sicer razmišljajte kot Marij Maver pri Mladiki in Slovenski prosveti: četudi osebo, ki vam pomaga na tem področju, že dalj časa poznate in ji zaupate, bi bilo nesmiselno predati vse vajeti v njene roke, saj ni še čas za prenovo. Kar se pa ostalega tiče, se boste počutili kot Igor Malalan na kraškem pustu: odlično v svoji koži. Lev Devica Prvi meseci leta bodo za vas prav podobni življenju Berlusconijevih, prav tako kot vi, devic: čakata vas veselje in zabava, blesteli boste na vseh področjih, predvsem spolnem. Vzporedna zgodba pa se bo tudi nadaljevala: pred sredino leta se vam obetajo težave, predvsem na čustvenem področju. Z ravnovesjem boste trčili kot Mirko Sardoč in Marij Čuk pod Kontovelom nekaj časa nazaj: šele v obdobju Barkovljanke - oktobra. Tehtnica Dogodke prihajajočega leta si lahko razlagate kot letošnje dogajanje v južnem Me-diteranu: svoboda trka na vrata, vi pa pazite, da ne boste čudovitih priložnosti spremenili v pravi kaos. Skušajte ostati močni kot žgane pijače, ki si jih boste privoščili med novoletnim žuranjem in verjemite, da se bo vse uredilo. Zvezde pa vam štejejo v dobro, da se ne boste, kot Slovenci v Italiji, smilili samim sebi. Škorpijon Vaš prispevek letošnjemu pustu zna biti ključen: v prvih mesecih novega leta se boste namreč najbolj posvetili dogajanju na delovnem mestu. Med rajanjem pa mirite svoje strasti, ker se pretirani čustveni odzivi v »kapanonu« ne bodo končali s pozitivnimi rezultati, saj veste: kar se zgodi med pustom, ostane le spomin. Nehvaležni bodo zlasti čustveni trikotniki. Predrzne srečneže novembra (devet mesecev po pustu) lahko celo čaka naraščaj. Strelec Strelci se boste v prvih mesecih novega leta počutili kot opensko strelišče: osamljene in pozabljene, ampak ne skrbite, do decembrske slovesnosti se bodo stvari pomirile oz. še prej. Čeprav bo obdobje neprijetno kot v Tržaški kreditni banki leta 1996, pa bo do trgatve s seboj prineslo ogromno korist, kot v primeru TKB redkim in srečnim posameznikom. Kozorog Vaše življenje bo kot poezija letos preminulega Toneta Pavčka: polno energije in sonca. Vaš pogled na svet bo nadvse optimističen, kot pogled Zorana Jankoviča. Pazite pa le, da se ne boste, podobno kot ljubljanski župan, zadolžili in tvegali pogubo, še zlasti spomladi. Vročina bo ohladila ljubezen, hlad pa jo pogrel! Vodnar V prvih mesecih leta se boste počutili kot na eni od številnih komemorativnih proslav med Slovenci v Italiji: monotono. Ampak le do maja, ko se boste ob prvomajskih praznovanjih lahko zagledali v čednega/čedno prvomajskega/prvomajskega lepotca/lepotico. Takrat bodo vajina lica postala kot zastave in pe-tokrake zvezde po naših vaseh: rdeča. Srce bo spet utripalo in ljubezen bo zacvetela. Čaka vas leto, ko se boste lahko počutili kot Demokratska stranka: glejte, kakšne ljudi si nabirate okoli sebe, saj je to pomembno za vaš osebnostni razvoj, drugače pa tvegate notranje spore. Trud in napor, ki ga boste vlagali v prihodnost, bo podoben trudu, ki so ga vložili partizani v Trstu: rezultate bo pokazal 25. aprila. Ampak, žal, prav tako kot za partizane v Trstu vaša sreča ne bo trajala več kot 40 dni. Ribi Na začetku leta boste močni kot Demos leta 1991, saj boste razpustili vaše ljubezensko razmerje. Sprememb bo veliko, primerjajte se z Borisom Pericem, začel je pri komunistih, končal pri kapitalistih, vaše spremembe pa bodo šle v obratno smer: krizne finance vas bodo peljale v prostovoljno delo. Jeseni se boste odločili za pomembno spremembo, a boste tudi spoznali, da čas zanjo ni primeren. 1 2 Petek, 30. decembra 2011 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gradišče - Na prizorišču nesreče Zaradi eksplozije plina trije milijoni evrov škode Dve hiši bodo morali porušiti, deželna civilna zaščita bo priskočila na pomoč - Cesta ponovno odprta krmin Zemljiška knjiga odslej le v Gradišču Deželna vlada FJK je včeraj sprejela sklep o zaprtju urada za zemljiško knjigo v Krminu oz. njegovi spojitvi z uradom v Gradišču. Novi »Urad za zemljiško knjigo Gradišče ob Soči« bo imel pristojnost tudi nad krmin-skimi dokumenti. Sklep je sredi decembra županu Lucianu Patatu že napovedala deželna odbornica Sandra Savino, ki je kljub ostremu nasprotovanju krminske občine izjavila, da dežela ne bo odstopala od svojih stališč. »Vzrokov, zaradi katerih je prišlo do te odločitve, je več. Najprej je treba povedati, da je nov sedež od starega oddaljen le kakih deset kilometrov, ob tem pa bomo z ukinitvijo krminskega urada prihranili pri najemnini. Hkrati bi se izognili problemu popravila krminske stavbe, v katerem ima sedež urad, ki ne odgovarja zakonskim predpisom,« je pred časom povedala Savi-nova in pristavila, da se v Krminu postavlja tudi problem nadomestitve osebja, ki se bo upokojilo. Zaradi posledic eksplozije bodo morali porušiti tudi sosednji hiši (levo in desno); kraj nesreče si je včeraj v spremstvu župana Franca Tommasinija in drugih upraviteljev ogledal podpredsednik deželne vlade Luca Ciriani (spodaj in desno). Na mestu, kjer so včerajšnji obiskovalci stali (spodaj), je še do minulega tedna bilo pritličje trinadstropne hiše bumbaca Silovita eksplozija, zaradi katere se je na božično vigilijo porušila trinadstropna stanovanjska hiša v Ulici Maccari v Gradišču, je povzročila vsaj tri milijone evrov škode. Podatek, ki ni še dokončen, so včeraj podali uslužbenci tehničnih uradov občine Gradišče, ki so skupaj z občinsko upravo srečali podpredsednika dežele in odbornika Luco Cirianija. Ob palači iz 16. stoletja, ki je bila v eksploziji popolnoma uničena, bosta porušeni tudi dve sosednji stavbi. V manjši hiši, ki je v lasti Krminčanke, ni živel nihče, v drugem poškodovanem poslopju pa naj bi bilo nekaj naseljenih stanovanj. Večjo in manjšo škodo je eksplozija povzročila tudi na drugih zasebnih in javnih poslopjih, pa tudi pločnikih, cesti in javni razsvetljavi. Ciriani, ki si je prizorišče nesreče ogledal skupaj z županom Tommasini-jem in direktorjem deželne civilne zaščite Guglielmom Berlassom, je povedal, da bo dežela Furlanija-Julijska krajina skušala priskočiti na pomoč. Uprava bo izdala urgentni odlok, na podlagi katerega bi stroški za porušenje poškodovanih poslopij in odvoz ruševin krili s pomočjo deželne civilne zaščite. »O morebitnih ukrepih za preostalo škodo bomo odločali v deželnem svetu,« je povedal Ciriani. Medtem je včeraj popoldne specializirano podjetje zaključilo z odvažanjem ruševin stavbe, ki se je porušila in v kateri sta ob hudo ranjenem Luigiju Moschionu živeli še dve družini, ki k sreči v času nesreče nista bili doma. »To nam je omogočilo, da smo lahko ponovno sprostili promet po tem delu mestnega središča,« je povedal župan Franco Tommasini. Po njegovih besedah se deset družin - skupno 16 ljudi - še vedno ni moglo vrniti v svoja stanovanja: nekateri so pri sorodnikih, drugi v bližnjem domu za ostarele, začasno stanovanje pa sta jim ponudili tudi podjetje za neprofitne gradnje ATER in fundacija Brovedani. 63-letnega Moschiona, ki je bil edini ranjen v sobotni nesreči, še vedno zdravijo na oddelku za intenzivno nego specializirane bolnišnice v Padovi. Moški ima hude opekline na 40 odstotkih telesa. V zvezi z nesrečo je goriško državno tožilstvo uvedlo preiskavo zoper neznance. Po najverjetnejši hipotezi se je zasebno poslopje iz 16. stoletja v Ulici Maccari porušilo zaradi eksplozije utekočinjenega naftnega plina, ki je uhajal iz jeklenke v Moschionovem stanovanju v prvem nadstropju. V teh dneh je bilo slišati tudi govorice o morebitni prisotnosti ubojnih sredstev, Moschionovem poskusu samomora in neznancih, ki naj bi malo pred tragedijo vstopili v stavbo, nobena izmed teh pa ni bila potrjena. (Ale) Izstopili iz konzorcija Občina Doberdob je izstopila iz tržiškega kulturnega konzorcija. Tako je na svoji zadnji seji sklenil doberdobski občinski odbor. »Tudi ta korak spada v serijo varčevalnih ukrepov, ki smo jih primorani sprejeti zaradi finančnih težav,« je pojasnil župan Paolo Vizintin. Ponovno kraja bencina Novogoriški policisti znova poročajo o kraji bencina s strani italijanskih voznikov. V sredo je voznik z italijanskimi registracijami na bencinskem servisu v Rožni Dolini natočil za 62 evrov goriva in se brez plačila odpeljal. Čaka ga ustrezen policijski ukrep. (km) Župan brez solidarnosti Edino župan občine Fogliano Redipulja Antonio Calligaris ni podprl pokrajinskega sklepa, da bi v okviru mednarodne kooperacije še naprej financirali projekt »Voda, higiena in ženske v državi Burkina Faso«; denar bi namenili tudi uresničitvi vodnjaka. »Vztrajni zagovornik razpela v šolskih razredih in javnih prostorih je v božičnem času pokazal zelo pomanjkljivo solidarnost in krščansko držo do nesrečnih in revnih ljudstev,« komentira občinski svetnik SKP Ottavio Romano. Koncert združenja Lipizer V Verdijevem gledališču v Gorici bo nocoj ob 20.45 tradicionalni koncert, ki ga ob koncu leta prireja združenje Lipizer. Protagonisti bodo Balkan Festival Orkester, violinist Stefan Tarara in pevka Silvia Mar-tinelli; vstopnice so naprodaj v agenciji IOT v Ulici Oberdan (tel. 0481-533838). doberdob-tržič - Najdba prostovoljcev WWF Ob Doberdobskem jezeru odlagališče eternitnih plošč Potem ko so prostovoljci posoške sekcije WWF z velikim presenečenjem v sredo odkrili divje odlagališče na območju Schiavetti v tržiški občini, so sorodno odkritje opravili včeraj pri Doberdobu. Ob parkirišču t.i. paludarija pri Doberdob-skem jezeru so se neznanci znebili eter-nitnih strešnih plošč in drugega gradbenega materiala. Na najdbo je WWF opozoril okoljsko osveščen občan, za odstranitev odpadnega materiala pa bo morala poskrbeti doberdobska občinska uprava, če se bo izkazalo, da je bilo odvrženo na javno zemljišče. Eternitne plošče in gradbeni material so, kot rečeno, našli tudi pri Tržiču. Na kraj so prišli agenti deželne gozdne straže, ki so uvedli preiskavo in iščejo brezvestneže, ki se niso zmenili, da je velik del območja Schiavetti okoljsko zaščiten. Pri WWF pozivajo ljudi, naj prispevajo k odkrivanju divjih odlagališč in krivcev, ter ugotavljajo, da so tovrstne najdbe vse bolj pogoste, kar pomeni, »da so zaščitena območja premalo zaščitena«. Tržiška občina se je že lotila preverjanja na območju Schiavetti, če pa bo treba zaradi praznikov počakati na odstranitev strupenih odpadkov, bo poskrbela, da bo kraj primerno zavarovan. V primeru divjega odlaganja odpadkov so globe slane: od 300 do 3.000 evrov za navadne, dvakrat toliko pa za nevarne odpadke. V sredo so divje odlagališče odkrili na območju Schiavetti v tržiški občini (spodaj), včeraj pa še ob parkirišču t.i. paludarija pri Doberdobskem jezeru (desno) bonaventura / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. decembra 2011 13 Avtor knjige Vili Prinčič (drugi z desne), ob njem Martina Kafol, Igor Komel in Aldo Rupel (levo), občinstvo v mali dvorani Kulturnega doma (spodaj) bumbaca gorica - Veliko zanimanja ob predstavitvi knjige »V sinjo brezkončnost« Rusjana žrtvi pozabe tudi, ker nista sodila v slovstvo Četrt stoletja je trajala bitka, da je pionirska brata sprejela večinska stvarnost Kdo naj razume zakonitosti glede udeležbe na predstavitvah knjig?! Sredi prazničnih dni, po polni dvorani Kulturnega doma med Gospel koncertom, polna tudi mala dvorana med predstavitvijo knjige o bratih Rusjan, ki jo je napisal Vili Prinčič. Sedemdeset poslušalcev je število, ki si ga želi vsak avtor, zadovoljno pa je seveda tudi Založništvo tržaškega tiska. V njegovem imenu je po pozdravnih besedah ravnatelja Igorja Komela spregovorila urednica Martina Kafol. Opisala je tehnični nastanek knjige, ki je zaradi simbolike morala v javnost še v tem letu - ob stoletnici Rus-janove nesreče v Beogradu. Izrazila je tudi zadovoljstvo nad dejstvom, da uspe založbi od časa do časa objaviti kakšen knjižni naslov goriških avtorjev. O družbenih okoliščinah, v okviru katerih sta z avtorjem pred okrog tridesetimi leti pričela v Gorici priklicati iz pozabe epopejo sedmih »letečih strojev«, je govoril Aldo Rupel, ki je za knjigo napisal uvod. Z bratoma Rusjan se je seznanil v okviru pisanja zgodovine telesne kulture med Slovenci v Italiji, saj sta bila kolesarja in zato člana društva Gorica. Potrebno je bilo prepričati slovensko okolje, da je osvajanje tretje dimenzije miselno sodilo v športno dejavnost. Nato se je nadaljevala bitka, dolga četrt stoletja, da je brata Rusjan sprejela (ne povsem) večinska stvarnost. No, nekaj zadržanosti (v glavnem zaradi neprivoščljivosti) je bilo včasih začutiti tudi v Sloveniji. Knjiga je pričevanje te dolge poti. Dejanja bratov Rusjan so sedaj trdno zasidrana v zavesti Goriča-nov treh narodnosti: slovenske, italijanske in furlanske. Gre seveda za različne stopnje sprejemanja, a sedanje poznavanje celotnega dogajanja v letih 1908-1910 ni primerljivo s tistim izpred dveh desetletij in seveda prej, ko je bilo vse zabrisano, ker sta se jezikovno in socializacijsko opredelila za slovenskost. Vedenje se ni razširilo zaradi dela kakšnih profesionalno raziskovalnih ustanov, temveč s povsem ljubiteljskimi, a strokovno neoporečnimi pristopi nekaj oseb. Začelo se je dogajati v aktivnem obdobju na številnih področjih, ko je tedaj skupina organizatorjev nastavljala nove oblike dejavnosti in uveljavljanja naše skupnosti na Goriškem. Tedaj je nastala Soška regata, malo prej je nastala množična gibalna rekreacija v okviru SPDG, začeli so prirejati ne-konvencionalne dogodke (Igre brez meja, nastope Izraznega plesa, prikaze Borilnih športov ...), stekle so prvomajske štafete in orientacijski pohodi, pohod Števerjan-Go-njače je množično presegel mejo ... Značilna v vsem tem času je bila tudi skrb, da je bilo vse zapisano in objavljeno v knjižni obliki ali vsaj na zgibanke. Nato je posegel avtor in povedal, kako je knjiga nastajala in kaj vsebuje. Poleg 210 posnetkov, ki že sami mnogo »pripovedujejo« in s podnapisi predstavljajo bogato gradivo, je na 254 straneh ogromno najrazličnejših podatkov, predvsem pa gre za kroniko zadnjih trideset let o vsem, kar je bilo postorjenega v zvezi z Rusjani. Gre za petdeset kratkih, lepo berljivih poglavij, ki jih dopolnjuje še trinajst s prepisi časopisnih starih in sodobnejših člankov. Pisec je skoraj vsako poglavje omenil, posebno tista, povezana s težavami pri preseganju nevednosti in nezaupljivosti pri someščanih večinskega jezika. V veliko pomoč je pri tem bil Sandro Scandolara, zunanji sodelavec dnevnika Il Piccolo in revije Isonzo Soča. Prinčič je izpostavil tudi vlogo nečakinje bratov Rusjan, ki je dolgo živela v Bruslju; ko se je Grazia Rusjan vrnila domov, je mnogo pripomogla pri navezavi stikov s sorodniki v Argentini, kamor so se izselili po prvi svetovni vojni. Avtor je z gostim naštevanjem nanizal skoraj vse raziskovalne in vljudnostne oglede, ki jih je opravil v Novi Gorici, Beogradu, Ljubljani, Cerkljah, Brniku ... Omenil je vse knjige, ki so izšle o Rusjanih, vključno z Bizajlovo, ki je bil Goričan po rodu in je na Dunaju zgradil nekaj enostavnih raket. Z Ruplom sta ga spoznala, nekaj mesecev pred smrtjo, na domu v Tominčevi ulici. Prisotnim je avtor povedal tudi, kje je sedaj postavljenih 18 obeležij, posvečenih bratoma Rusjan: pokrajina Gorica, letališče v Gorici (2), KB center, Ulica Cappella, poimenovanji ulic (2), Nova Gorica (2), Cerklje, Beograd, Maribor, Brnik, 5 ali 6 turističnih panojev. Na koncu je poseglo tudi nekaj udeležencev, ki so spraševali podrobnosti ali dopolnili glavna izvajanja. Izstopalo je opozorilo, da ni nekaj desetletij pozabe na Rusjane bilo odvisnih le od splošne nevednosti in nasprotovanja, temveč tudi zaradi Slovencev samih, ki kaj radi zanemarjamo vse, kar ne sodi v slovstvo. Dopolnil ga je italijanski udeleženec, ki je opozoril, da je v Gorici prišlo, ne glede na etnično izročilo, do brisanja spomina vsega, kar je bilo vrednega pred letom 1914. Ve se, katera oblast je dolga desetletja med vojnama in po drugi svetovni vojni krmarila v smer pozabe. Poročilo o predstavitvi zaključujemo s podatkom, da je avtor platnice Silvan Bevčar, grafično zasnovo je izdelala Vesna Benedetič, prelom in tisk pa izvedla tiskarna Grafica Goriziana. Knjiga ZTT sodi v zbirko »Iz domačega panja«. krmin-gorica Na silvestrovo z brezplačnim avtobusom Mladina, ki se v soboto želi udeležiti silvestrovanja na Travniku v Gorici, bo imela tudi letos na voljo brezplačen in varen prevoz. Goriška pokrajina bo v sodelovanju z drugimi ustanovami, ki sodelujejo pri projektu Overnight, organizirala dva avtobusa, s katerima se bodo lahko mladi iz občin na desnem bregu Soče pripeljali v goriško mestno središče in se po novoletnem praznovanju vrnili tudi domov. Pobudo so včeraj predstavili pokrajinski odbornici Bianca Della Pietra in Donatella Gironcoli, predstavnik pokrajinskega prevoznega podjetja APT Roberto Bas-sanese in Giuliano Zorzut ter vodja oddelka za zdravljenje odvisnosti SERT pri goriškem zdravstvenem podjetju, saj je cilj projekta Overnight ob varnem prevozu mladih tudi osveščanje o zdravem življenju ter škodljivih učinkih prepovedanih drog in alkohola. »Projekta Overnight ne sestavljata le poletni avtobusni prevoz v Sesljan in novoletni prevoz v Gorico. Med letom potekajo tudi delavnice po šolah,« je povedala Della Pietrova, Zorzut pa je poudaril, da pri pobudi Overnight zdravstveno podjetje sodeluje, da bi spodbujalo med mladimi razmislek o zdravi zabavi. Bassanese je povedal, da bosta mladim v soboto na voljo dva avtobusa. Prvi bo startal izpred železniške postaje v Krminu ob 21. uri, drugi pa ob 22.20. Avtobusa bosta ustavila v Ulici Roma v Krminu, pred krminskim športnim igriščem, v Borgnanu, Medei, Versi, Ro-mansu, Vilešu, Gradišču, Fari in Ulici IX Agosto v Gorici. Povratek bo ob 1.45 ali ob 3. uri zjutraj. Mladina bo lahko mesto na povratnih avtobusih tudi rezervirala. »Projekt Overnight uvrščam med pobude, s katerimi spodbujamo mlade k uporabi javnih prevoznih sredstev. Letos nismo organizirali avtobusa iz Tržiča, saj bo tudi tam občinska uprava priredila silvestrovanje na trgu Republike,« je povedala Gironcolijeva in pristavila, da bi lahko v bodoče tudi ob drugih priložnostih organizirali avtobusne prevoze in pripeljali mladino v goriško mestno središče: »Če bi Gorica v večernih in nočnih urah ponujala kaj več, bi avtobuse organizirali bolj pogosto.« (Ale) od štandreža do sovodenj - Ob novem letu Dvajseti spust po Soči Start pod sejemskim razstaviščem v Ulici Barca - Zaradi del na avtocestnem odseku cilj premaknili nekoliko višje Za vogalom je novoletni dan, ki ga drzni kajakaši želijo tudi letos proslaviti po svoje. Že dvajseto leto zapored bodo prihod novega leta pozdravili s spustom po Soči od Štandreža do Sovodenj. Novoletno veslanje je tradicionalno in sodi med odmevnejše pobude kajakaškega kluba Šilec iz Gorice. Zaradi zimskih razmer, ki jih včasih še dodatno poudari strupen mraz z ledom in snegom, se za ta spust odločijo le najbolj vešči veslanja po rekah in taki, ki jim podobni podvigi nekaj pomenijo. Na startu se jih po navadi zbere največ ducat, ducat in pol. Zaradi težav različne narave se je zadnjega spusta udeležila le peščica kajakašev. Koliko jih bo v nedeljo? Po slabo prespani silvestrski noči se bo spust začel v nedeljo opoldne pod sejemskim razstaviščem v Ulici Barca v Gorici. Po poku petarde bo druščina drznežev zaveslala proti Sovodnjam. Šest kilometrov dolgo progo bo premagala v pičli uri. Zaradi del na avtocestnem odseku med Gorico in Vilešem tokratni cilj ne bo pod mostom pri So-vodnjah, temveč kakih dvesto metrov višje na levem bregu reke. Ciljno mesto je dosegljivo po kolovozu iz Sovodenj. Na rečnem produ bodo udeleženci nazdravili s penečim vinom, na voljo pa bodo tudi čaj in druge dobrote, ki jih bo pripravila spremljevalna ekipa. (vip) Udeleženci zadnjega spusta LETALIŠČE V RONKAH Letos 850.000 potnikov Presenečenje je včeraj doletelo 28-let-no Devinčanko, ki je bila namenjena v Neapelj, a jo je pri pultu za »check-in« letališča v Ronkah pričakal predsednik družbe Aeroporto Fvg ter jo obdaril kot 850-tisočo potnico v letošnjem letu. Praznik za potnico so včeraj priredili pred novinarji in TV kamerami zato, da bi opozorili na pozitivni trend ronškega letališča. Računajo, da bodo letošnje leto zaključili z 18-odstotnim porastom potnikov v primerjavi z lanskim letom, kar pomeni porast 130 tisoč potnikov, s konicami med aprilom in oktobrom. Dobro so se obnesle tudi nove desti-nacije Milan, Genova, Valencia in Tra-pani ter sezonski leti za Catanio, Ol-bio in Lamezio. Isto velja za štiri tedenske čarterske lete iz Moskve in lete za grška otoka Samos in Kos. štandrež - Slovensko-italijanski božič V vrtcu odkrivajo, da je skupaj lepše V duhu povezanosti in prijateljstva so ob jaslicah prepevali božične pesmi Slovenski otroški vrtec iz Štandre-ža že vrsto let sodeluje z italijanskim oddelkom vrtca, s katerim deli isto stavbo. Vendar ne delita le prostorov, temveč tudi sodelujeta. Glede tega so vzgojiteljice na začetku šolskega leta pripravile projekt z naslovom »Skupaj je lepše«. V slogi je moč in različnost bogati, če jo znaš sprejemati. V Štandrežu to znajo. Na pobudo vzgojiteljic se srečanja vrstijo enkrat tedensko. Otroci so nad tem navdušeni, radi se družijo, skupaj odkrivajo skrivnosti pravljičnih junakov, pojejo na ves glas, skozi igro osvajajo prve plesne korake, recitirajo v obeh jezikih in se učijo sprejemanja različnosti. V pričako- vanju na božično-novoletni čas pa so organizirali tudi skupno božično delavnico, ki je obrodila bogate sadove. Pod spretnimi otroškimi ročicami in z mentorstvom vzgojiteljic so nastale lepe jaslice, ki bodo do 8. januarja razstavljene tudi na Sveti gori. Malčki iz obeh vrtcev so sodelovali tudi na tradicionalnem prazniku Miru in prijateljstva ter prepevali v obeh jezikih. Pred odhodom na božične počitnice, v četrtek minulega tedna, pa so priredili v vrtcu še skupno notranjo boži-čnico. Otroški glasovi so pričarali prav posebno božično vzdušje še zlasti tedaj, ko so v duhu povezanosti in prijateljstva ob jaslicah prepevali božične pesmi. (sg) 14 Sobota, 31. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Župan Ettore Romoli o razlogih za optimizem Korzo Verdi bo ostal pešcem »Zajezili propadanje mesta« Svoje županske kandidature noče še potrditi - Januarja imenovanje vrha EZTS-ja Božično okrašen Verdijev korzo (levo) je županu Romoliju (zgoraj) posebno v ponos bumbaca ŠEMPETER Pokalo bo lahko še do 2. januarja Šempetrski policisti so včeraj poostreno nadzirali uporabo pirotehničnih sredstev. Po ulicah bo lahko pokalo le do 2. januarja, pri tem pa je treba upoštevati zakonske omejitve, v nasprotnem primeru je zagrožena globa med 400 in 1.200 evri. Policisti so bili posebej pozorni nad uporabo pirotehničnih izdelkov tam, kjer to ni dovoljeno: v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnice, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. V tem mesecu so šempetrski policisti doslej zasegli 65 pirotehničnih izdelkov in zoper dva kršitelja uvedli hitri postopek zaradi kršitve zakona na to temo. (km) Pešci in kolesarji se bodo tudi v prihodnje lahko prosto sprehajali sredi Verdijevega korza. »Zaprtje odseka ulice za promet se je nedvomno obrestovalo, zato ga ne nameravamo ponovno odpreti za promet; Verdijev korzo je po obnovi končno zaživel,« je povedal goriški župan Ettore Romoli, ki je včeraj povlekel črto pod delovanjem uprave v letošnjem letu, v katerem je po njegovem mnenju prišlo v mestu do bistvenih sprememb. »Leto 2011 je bilo ključno za Gorico. Ocenjujem, da nam je uspelo kljub težkim gospodarskim okoliščinam zajeziti propad mesta,« je povedal Ro-moli, po katerem so obnova številnih ulic in trgov, promocija, brezžična in-ternetna povezava in druge pobude, med katerimi izstopata bogata božična okrasitev in praznična animacija v zadnjih tednih, prispevale k povečanju optimizma med Goričani. »Ozračje se je spremenilo, ljudje so začeli ponovno osvajati mestno središče,« je podčrtal župan in dodal, da je tudi med trgovci opazil večji optimizem in zadovoljstvo. Med cilji, ki jih je njegova uprava dosegla v zadnjih letih in nad katerimi je najbolj ponosen, je župan izpostavil obnovo Verdijevega korza. »Med vsemi javnimi deli je obnova prvega odseka korza imela največji odziv. Obnesla se je tudi njegova vključitev v cono za pešce,« je povedal župan, ki je v prejšnjih mesecih napovedal zaprtje korza za poskusno obdobje, včeraj pa je dejal, da bo odsek med Ulicama Diaz in Crispi dokončno zaprt za avtomobile, tovorna vozila in avtobuse. Romoli je dalje naštel druge projekte, ki jih je uprava uresničila v zadnjih letih, od prihoda tržaške arhitekturne fakultete v Gorico do družbeno koristnih del. Nekaj je bilo po njegovih besedah tudi napak - omenil je silvestrovanje, ki ga leta 2007 niso organizirali -, druge odločitve, ki sta jih opozicija in javnost ostro kritizirali, pa so privedle do pomembnih rezultatov. »Vzemimo primer krčenja menz otroških vrtcev, s katerim smo ogromno prihranili. Če bi ne zmanjšali števila občinskih uslužbencev, bi se bilanca enostavno ne izšla,« je podčrtal župan. Kaj pa leto 2012? Januarja, je povedal Romoli, bo na prvi seji skupščine imenovano vodstvo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje med Gorico, Novo Gorico in Šempe-trom-Vrtojbo, ki bo tako lahko končno začelo z delovanjem, eden izmed ključnih dogodkov prihodnjega leta pa bodo seveda upravne volitve. Ime kandidata šestih strank leve sredine Giusep-peja Cingolanija že zdavnaj ni več skrivnost, Romoli pa še ni želel potrditi, da se bo potegoval za drugi mandat. »Nameravam ponovno kandidirati? Ne vem,« je bil njegov odgovor, čeprav so mnogi pripravljeni staviti, da bo Romoli še enkrat sprejel izziv. (Ale) gorica - Po hudi nesreči v Ulici Morassi Poostren nadzor Sredi ceste bodo uredili tok za pešce - Romoli: Po nekaterih ulicah vozniki preveč pritiskajo na plin V nesreči v Ulici Morassi je bil huje poškodovan moški, ki je prečkal cesto s kolesom v rokah foto pdk Po prometni nesreči, ki se je 23. decembra pripetila v Ulici Morassi in v kateri je bil hudo ranjen 47-letni kolesar P.F., je občinska uprava sklenila, da poseže. Novo povezovalno cesto, ki so jo zgradili med Tržaško ulico in Ulico Terza Armata v okviru preureditve južnega vhoda v mesto, so očitno nekateri vozniki zamenjali za dirkalno progo, za- to jo bodo odslej nadzorovali mestni redarji. »Po hudi nesreči iz minulega tedna so tudi v sredo na isti cesti skoraj povozili dedka z vnukom. Upamo, da bo prisotnost mestne policije zalegla in prispevala k večji pozornosti voznikov. Ob poostrenem nadzoru bomo sredi ceste uredili tudi manjši otok za pešce,« je včeraj povedal župan Ettore Romoli. Kot smo že poročali, je v petek Gori-čan P.F. prečkal cesto po prehodu za pešce pred pekarno Il Fornaio. Da bi moškemu omogočil prečkanje, je pred črtami pristavil avtomobil. Moški se je odpravil čez cesto, ko pa je prišel čez sredino cestišča na drugi vozni pas, je po Ulici Morassi privozil Fiat Grande punto in ga podrl. (Ale) doberdob - »Futurelights< Štiri občine v čezmejnem prostoru bodo dobile ekološko razsvetljavo S pomočjo čezmejnega projekta »Futurelights - Javna razsvetljava prihodnosti« bodo na novo uredili javno razsvetljavo v občinah Šempeter-Vrtojba in Tolmin na slovenski ter Portomaggiore in Doberdob na italijanski strani državne meje. Pozitivni učinki sanacije stanja pa se bodo odrazili tudi v odnosu do narave. Projekt, ki so ga začeli izvajati v novembru, bo trajal 36 mesecev, skupna vrednost znaša 1,1 milijona evrov. Partnerji bodo z njim vzpostavili pogoje za trajnostno javno razsvetljavo na čezmejnem območju, s pilotnimi primeri pa bodo neposredno zmanjšali svetlobno onesnaževanje ter tako prispevali k ohranjanju ekosistema. V okvi- ru projekta bosta izdelana kataster javne razsvetljave v skladu s skupno metodologijo ter postavljenimi kazalniki učinkovitosti javne razsvetljave ter analiza stanja javne razsvetljave in svetlobne onesnaženosti območja. Oba produkta bosta uporabna tudi po zaključku projekta, saj bosta namenjena lastnikom in upravljavcem javne razsvetljave. Izdelana analiza stanja tehnologije in inovativnih pristopov na področju javne razsvetljave bo vsem zainteresiranim ponujala nabor dobrih praks ter inova-tivnih pristopov iz področja javne razsvetljave ter tako omogočala načrtovanje in postavitev javne razsvetljave v skladu z najsodobnejšo tehnologijo. Skupna strategija reševanja problematike z najprimernejšimi modeli in z izdelanim akcijskim načrtom preureditve javne razsvetljave v skladu z zakonodajo bo vzpostavila trajne pogoje in smernice za skupno trajnostno planiranje javne razsvetljave na čezmejnem območju ter prispevala k zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja in zmanjšanju porabe energije. Vodilni partner projekta je občina Šempeter-Vrtojba, projektni partnerji pa so še občina Tolmin, Temno nebo Slovenije, APE (Agenzia provinciale per l'Energia) iz Vidma, goriška pokrajina ter občini Doberdob in Porto-maggiore. (km) nova gorica Elektro Primorska: s stavko v novo leto Tudi tretji in hkrati zadnji dan napovedane stavke v Elektro Primorska v letošnjem letu je minil mirno, v skladu s pravili. Ker pa doslej sindikat in vodstvo družbe nista uspela zbližati stališč, sindikat napoveduje nadaljevanje stavke 3. januarja. Sindikat v imenu večine od 520 zaposlenih v družbi vztraja pri svojem, da jim pripada izplačilo celotne nagrade ob koncu leta v višini 1.456 evrov bruto, kot to določa podjetniška kolektivna pogodba, uprava pa odgovarja, da je ocenjen poslovni izid za leto 2011 nižji od načrtovanega, zato temeljni poslovni cilji ne bodo doseženi, kar je po njihovem mnenju pogoj za upoštevanje člena kolektivne pogodbe, ki govori o izplačilu nagrade ob koncu leta. Uprava je sicer sprva ponujenih 354 evrov bruto izplačila dvignila na 400 evrov bruto, a sindikat to zavrača, saj se ne pogaja o višini ampak le o dinamiki izplačila. »Uprava ne odreka pravice zaposlenim glede izplačila nagrade ob koncu leta. Sporna pa je določitev pogojev za izplačilo te nagrade. Po oceni uprave niso izpolnjeni temeljni poslovni cilji ob zaključku leta, zato nagrade v takem obsegu kot jo zahteva sindikat, ni moč izplačati,« je včeraj pojasnil zastopnik družbe Elektro Primorska Darijo Vrabec in dodal, da do včerajšnjega poldneva uprava še ni prejela napovedi nadaljevanja stavke za 3. januar, v kolikor se bo ta nadaljevala, pa »bo uprava pri-morana poseči po vseh pravnih sredstvih, da zaščitimo gospodarski interes družbe«. Škodo, nastalo zaradi tridnevne stavke v podjetju še ocenjujejo. »Glavna razhajanja med upravo in sindikatom ostajajo glede določila temeljnega poslovnega cilja, ki ga zagovarja uprava, gre za doseganje načrtovanega poslovnega izida za 2011. Po trenutnih ocenah ta ne bo realiziran,« dodaja Vrabec. Družba Elektro Primorska bo sicer letos poslovala pozitivno, s 500.000 evrov dobička, kar pa predstavlja le 30 odstotkov načrtovanega poslovnega izida za letošnje leto. Po mnenju uprave pa doseženi temeljni poslovni cilji, ki so po kolektivni pogodbi pogoj za izplačilo nagrade, niso dobiček, temveč doseganje poslovnega izida. Če bi načrtovani znesek 1.750.000 evrov dosegli, z izplačilom ne bi bilo težav, pojasnjuje zastopnik podjetja. »Prepričani smo v naš prav. To je edini način, da zaščitimo kolektivno pogodbo. Nižje vsote nismo pripravljeni sprejeti,« pa po drugi strani zatrjuje Val-ter Vodopivec, prvi sindikalist v Elektro Primorska. Sindikat je pridobil tudi pravno mnenje, ki izpričuje naslednje: nova uprava bi morala ob svojem nastopu julija letos ob morebitnih dvomih glede določila v kolektivni pogodbi o višini nagrade sprožiti ustrezne postopke. Rok za to je 15. december. »Ker tega ni bilo, so vsi ostali zapleti sedaj "post festum". Če uprava želi, lahko za naprej, se pravi za izplačilo nagrade v letu 2012, sproži ustrezne postopke, za nazaj pa to ne gre,« so prepričani v sindikatu. »S predstavnikom sindikata smo se prvič sestali 13. decembra, na osnovi tega sestanka smo 15. decembra poslali pisno ponudbo, žal pa so se zaradi odsotnosti sindikalnega predstavnika usklajevanja glede tega začela izvajati šele kasneje,« pojasnjuje nastali položaj Vrabec in dodaja, da so s temi pogovori v upravi čakali tako dolgo zato, ker so želeli pridobiti zadnje podatke o poslovanju v novembru, da bi lahko na usklajevanje s sindikati prišli s čimbolj natančnimi poslovnimi rezultati. Obe strani tako vztrajata na svojih bregovih. Sindikat namerava 3. januarja stavko po dve uri nadaljevati na naslednjih lokacijah: v Kopru, Sežani, Novi Gorici in Tolminu. Odjemalci električne energije kljub temu nimajo razloga za skrb, še zagotavljajo v sindikatu. Katja Munih V. Vodopivec k.m. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. decembra 2011 15 50-letniki iz Gorice, Štmavra in z Oslavja so se 17. decembra zbrali in v prijetnem, pristno moškem duhu - v druščini so namreč pogrešali predstavnice nežnega spola -praznovali pozno v noč. Poslovili so se z željo, da bi se prihodnje leto spet sešli, saj takšni shodi v znamenju lepih spominov in dobre volje ogrejejo dušo in srce. (nk) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 22.15 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; 16.00 - 20.10 »Le idi di marzo«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18.15 »Il Gatto con gli stivali«; 20.15 - 22.15 »Vacanze di Natale a Cortina«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Finalmente la felicita«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.10 -19.45 - 22.20 »Sherlock Holmes - Gio-co di ombre«. Dvorana 2: 18.15 - 20.20 - 22.30 »Vacanze di Natale a Cortina«; 14.45 -16.30 »Il figlio di Babbo Natale«. Dvorana 3: 15.00 - 16.45 »Il Gatto con gli stivali« (digital 3D); 18.30 - 21.00 »Capodanno a New York«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.00 -22.00 »Finalmente la felicita«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 - 20.10 -22.10 »The artist«. Razstave V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava goriške slikarke Ti-ziane Gallina; do danes, 31. decembra med 7.45 in 13.30; od 2. januarja do 9. januarja 2012 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30, vstop prost. V MUZEJU SV. KLARE na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici je na ogled razstava likovnih del dvajsetega stoletja z naslovom »Od pejsaža do teritorija - Umetnost tolmači kraje«; do 26. februarja. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU SVETA GORA je v kapeli prikazanja v baziliki na ogled 10. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo; do 2. januarja in od 6. do 8. januarja vsak dan od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure; od 3. do 5. januarja od 14. do 17. ure. POKRAJINSKI MUZEJI sporočajo urnike odprtja sedežev med božičnimi in novoletnimi počitnicami. V grajskem naselju: 31. decembra 9.0013.00; 1. januarja 13.30-19.00. Palača Attems: 31. decembra zaprto; 1. januarja 13.00-17.00. Galerija Spazza-pan v Gradišču: 31. decembra zaprto; 1. januarja 13.00-19.00. V GALERIJI V DEŽELNEM AVDITORIJU v Gorici je na ogled razstava božičnih razglednic, ki so jih pošiljali od leta 1986 do leta 1918 v Avstroogrski; do danes, 30. decembra od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava v organizaciji univerze za tretje starostno obdobje (UTE) iz Gorice; do 31. decembra od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15.30 in 19.30. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo odprtje bienalne razstave »Pogledi 6 - Slovenija: jaz, tukaj, zdaj« v petek, 6. januarja, ob 19. uri. Na ogled bo do 27. januarja; več na 003865-3354017 ali mestnagaleri-ja@kulturnidom-ng.si. V GALERIJI TIR KULTURNEGA CENTRA MOSTOVNA v Solkanu je na ogled razstava kiparke Nike Šimac z naslovom »Amulet«; do sobote, 7. januarja, ob ponedeljkih in torkih 10.00-12.00, ob sredah in četrtkih 10.00-12.00 in 17.00-20.00, ob petkih 10.00-12.00, 21.00-23.00, ob sobotah 21.00-23.00. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled samostojna razstava Jožeta Ceja; do 10. januarja od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 16.00-18.00 in ob prireditvah. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je, do 15. januarja 2012, na ogled razstava z naslovom »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori«; do 31. decembra, 10.00-13.00 in 16.00-19.00; v soboto, 31. decembra, popoldne zaprto; v nedeljo, 1. januarja, 16.0019.00; v petek, 6. januarja, 10.0019.00; ob sobotah in nedeljah, ob 17. uri brezplačni vodeni ogledi; več na info@musaeus.it ali 348-2560991. RAZSTAVA ROBERTA FAGANELA z naslovom »Svetloba in barve« bo na ogled v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici do 20. januarja ob prireditvah in po domeni. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava z naslovom »Le connessioni del-lo stivale«, ki jo ob 150-letnici zedi-njenja Italije prireja goriško združenje Prologo v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji; do 29. januarja od torka do nedelje 9.00-19.00; v soboto, 31. decembra, 9.00-13.00; v nedeljo, 1. januarja, 13.30-19.00. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Dobrovo ob 20. obletnici njegove obnove in delovanja galerije Zorana Mušiča na ogled razstave z naslovom »Miha Maleš - Zoran Mu-šič. Prijatelja in sodelavca«; do 15. februarja 2012. V GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU v Ul. Battisti 1 v Gradišču (0481960816) je na ogled razstava Liliane Cossovel z naslovom »Sincerly Yours«; do 11. marca ob torkih, sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro, ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. Ob nedeljah ob 16. uri brezplačni vodeni ogled. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: otroški vrtec Ringa Raja v Ul. Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež: v nedeljo, 15. januarja 2012, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Vsega je kriva država« (Jean Jacques Bricaire) v režiji Edite Franče- škin, nastopa KD Domovina - Osp; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) vabi na komedijo »Tartuffe« v ponedeljek, 23. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288), vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici (tel. 0481-531445) in na spletni strani www.teaterssg.com. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 31. decembra, ob 21. uri Silvestrska predstava (razprodana) »Duohtar pod mus!« Iztoka Mlakarja; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v petek, 6. januarja, ob 16.30 »L'ultimo albero«; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuc-cini 19/1 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). Brolo v Gorici v torek, 17. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 24. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Pika Nogavička v Štandrežu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17.30, otroški vrtec Pikapolonica v Pevmi v sredo, 11. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Kekec v Števerja-nu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri in otroški vrtec Mavrica v Bračanu v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v otroškem vrtcu Ringa Raja v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 18. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 25. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v torek, 24. januarja, od 11. ure do 11.45, v otroškem vrtcu Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 12. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Kekec v Šte-verjanu v torek, 24. januarja, od 10.30 do 11.30 in v otroškem vrtcu Mavrica v Bračanu v sredo, 18. januarja, od 10.30 do 11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe v osnovni šoli Župančič v Gorici v sredo, 18. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v torek, 17. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Abram v Pevmi v četrtek, 19. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v četrtek, 19. januarja, ob 17. uri in v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Župančič v Gorici v petek, 20. januarja, od 8.30 do 9.30, v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v sredo, 18. januarja, od 8.30 do 9.30, v osnovni šoli Abram v Pevmi v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 10.00, v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 9.30 in v osnovni šoli Zor-zut v Bračanu v ponedeljek, 23. januarja, od 10.30 do 12. ure. MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in bivališčem na območju dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija 2012. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmentacija proizvodov in kupcev, marketing mix. Izbor kandidatov: 13. februarja 2012; informacije in vpisovanja: Ad forman-dum, Korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481-81826, go@adformandum.eu). ~M Koncerti OBČINA SOVODNJE vabi na tradicionalni Novoletni koncert, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 15. januarja, ob 18. uri. Nastopajo Škofjeloški oktet, Mestni pihalni orkester Škofja Loka in ženska vokalna skupina Grudnove Šmikle iz Železnikov. Sledi skupna zdravica. BOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT v spomin na Mirka Špacapana bo v nedeljo, 8. januarja, ob 19. uri v župnijski cerkvi Sv. Justa v Podgori. Izkupiček dobrodelnega koncerta bo namenjen društvu »Paliativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno« iz Vidma. V BAZILIKI SV. EUFEMIE V GRADEŽU bo danes, 30. decembra, ob 20.30 koncert 200-članskega zbora »The powerful gospel chorale«; več na 0431898222. V KULTURNEM DOMU NOVA GORICA bo v četrtek, 5. januarja, ob 20.15 nastopal Deški zbor Bonifates iz Češke. Zbor sestavljajo pevci stari od osem let naprej in ga vodi mladi češki zborovodja Jan Mišek. Več na www.kultur-nidom-ng.si ali na blagajna@kulturni-dom-ng.si. »BOŽIČNI KONCERT« NA SVETI GORI komornega zbora Ave bo v nedeljo, 8. januarja, ob 17. uri. Nastopala bosta Tone Potočnik (orgle) in Jerneja Sreber-njak (violina). SKRD JADRO, SKRŠD TRŽIČ IN ŽPZ IZ RONK prirejajo tradicionalni koncert božičnih pesmi, v nedeljo, 8. januarja, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ron-kah. Nastopala bosta ŽePZ UNITRI iz Nove Gorice ter MePZ UTE Piero Poc-len iz Tržiča. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 13. januarja, ob 20.45 nastopata pianist Giuseppe Guarrera; več na tel. 0481494369, www.teatromonfalcone.it. ¿I Čestitke Francu in Mili se je pridružila mala VIDA. Damjanu in Nevenki iskrene čestitke, mali Vidi pa koš poljubčkov. Nono Mario, nona Magdalena, stric Kristian, Jasmin in Domen. Ü] Obvestila GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA v Novi Gorici obvešča, da bo v soboto, 31. decembra, odprta od 8. do 12. ure. GORIŠKA PISARNA SKGZ bo za praznike zaprta do 8. januarja. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) obvešča, da bo zaprta do četrtka, 5. januarja. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bosta v ponedeljek, 2. januarja anagrafski urad in tajništvo zaprta od 14. do 17. ure. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bodo 22., 29. januarja ter 5. in 12. februarja potekali nedeljski smučarski tečaji v Forni di Sopra, 26. februarja pa bo društveno tekmovanje. Organiziran bo avtobusni prevoz, prijave 4., 11. in 16. januarja na društvenem sedežu v KB centru v Gorici od 18. do 20. ure. Sodelovanje na tečajih je vezano s članstvom v društvu. SSO obvešča, da bo goriški urad zaprt do četrtka, 5. januarja. V OKVIRU PROJEKTA »JEZIK-LIN-GUA« deluje spletna jezikovna svetovalnica za slovenski jezik, ki je posebej namenjena pojavom italijansko-slo-venskega jezikovnega stikanja. Na spletni strani www.jezik-lingua.eu je treba zbrati slovensko različico, zatem na meniju »Usluge« zbrati uslugo »Spletna jezikovna svetovalnica«, ki bo dostopna po registraciji. VIDEMSKA UNIVERZA v Gorici sporoča, da bodo vsi sedeži zaprti do 1. januarja in od 6. do 8. januarja. Med 2. in 5. januarjem bosta sedeža v palači Alvarez v Ul. Diaz 5 in v Ul. Santa Chia-ra 1 odprti med 8. in 14. uro, Hiša Lenassi v Ul. IX Agosto med 8.30 in 14. uro, Palača Filma na Travniku bo zaprta do in 8. januarja. Knjižnica v Ul. Santa Chiara bo zaprta do 8. januarja. ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da bodo okenca CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču do danes, 30. decembra delovala s skrajšanim urnikom do 15. ure. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednorodno revijo »Primorska poje« 31. december 2011. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja elektronski, na spletni strani www.zpzp.si; aktivna je povezava do spletne prijavnice. ZSKD obvešča, da bo goriški urad zaprt za božične praznike do vključno 5. januarja. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno ponedeljka, 2. januarja. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici prirejajo srečanje ob prehodu v novo leto z naslovom »Glasbe in tišina duše. (Le musiche e il silenzio dell'anima)« v soboto, 31. decembra od 23. ure do 0.30. Srečanje bosta vodila Susanna Beira in Marco Bertali; vstop prost. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Luciano Sacc-hetti v cerkvi Srca Jezusovega in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 13.40, Edoar-do Zamero (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 13.30, Luigi Zup-pel (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.30, Maria Fur-lan vd. Fregonese iz tržiške bolnišnice v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Elvira Presi-ren vd. Cernigoi v baziliki Sv. Ambroža in na pokopališču. t V 92. letu nas je zapustil naš dragi Milan Brešan Žalostno vest sporočajo žena Petra, hči Nevenka in sin Niko z družinama Pogreb bo v soboto, 31. decembra 2011, ob 11.00 iz mrtvašnice goriške bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmi. Ljubljenemu nonotu zadnji pozdrav Luka, Katja, Tomaž in pravnuk Benjamin Ob izgubi dragega moža, očeta in nonota Milana Brescianija izrekajo ženi Petri, hčeri Nevenki, sinu Niku, vnukom Katji, Luki in Tomažu ter zetu Angelu in snahi Ivette iskreno sožalje Kulturni dom v Gorici, ŠZ Dom Gorica in bivši člani Mladinskega krožka v Gorici 1 6 Petek, 30. decembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Tina Maze z dobro popotnico v novo leto LIENZ - Črnjanka Tina Maze je svojo letošnjo najboljšo uvrstitev na tekmah svetovnega pokala v alpskem smučanju izboljšala še za eno mesto. Na slalomu v avstrijskem Lienzu je osvojila drugo mesto za nepremagljivo Marlies Schild (1:51,42), ki je osvojila tudi vse prejšnje slalome v letošnji sezoni in dosegla 33. zmago v karieri. »Zadovoljna sem z novim serviserjem, ker upošteva moje želje. Vesela sem tudi zaradi današnjega razpleta in upam, da bo tako šlo tudi v januarju, ki bo najbolj pomemben mesec v svetovnem pokalu,» je razplet opisala Mazejeva, ki je bila tretja na prejšnjem slalomu 20. decembra v Flac-hauu. Tekma pa se ni razpletla po željah najboljših smučark minulih sezon. Na progi Hochstein sta bili po prvi vožnji Nemka Maria Hofl-Riesch peta in Američanka Lindsey Vonn šesta. Slednja in vodilna v pokalu je v drugi vožnji krepko nazadovala, tudi branilka velikega kristalnega globusa, pa je prav tako izgubila precej, vendar manj od svoje ameriške tekmice. Vonnova zadnji tekmi v letošnjem letu delila 18. mesto, vendar ostala krepko na čelu skupnega seštevka (612), sledita Schil-dova (440) in njena rojakinja Anna Fenninger (368). Ni pa bila razočarana južno-tirolska »azzurra« Manuela Moelgg, kljub temu, da je s 3. mesta po prvi vožnji zdrknila na šesto. Manuela edina italijanska re-prezentantka, ki si je prislužila nastop v drugi vožnji, namreč že dalj časa muči poškodba hrbta, noč pred tekmo pa ni zatis-nila očesa zaradi bolečin v prsnem košu. Slovenki Maruša Ferk in Ilhe Štuhec sta ostali daleč od finala. Po odpovedi paralelne tekme na novega leta dan v Munchnu se bo ženski del svetovnega pokala nadaljeval v torek, 3,. januarja prihodnje leto v hrvaški metropoli. Na progi na Sljemenu nad Zagrebom bodo pripravili slalom. Izidi ženskega slaloma: 1. Schild Tina Maze v akciji v Lienzu ansa (Avt) 1:51,42; 2. Maze (Slo) +00,79; 3. Shif-frin (ZDA) +01,30; 4. Geiger (Nem) +01,33; 5. Zettel (Avt) +01,44; 6. Mölgg (Ita) +01,73; 7. Skupno: 1. Vonn (ZDA) 612; 2. Schild (Avt) 440; 3. Fenninger (Avt) 368; 4. Rebensburg (Nem) 336; 5. Höfl-Riesch (Nem) 326; 6. Maze (Slo) 310. Slalom (4): 1. Schild (Avt) 400; 2. Maze (Slo) 207; 3.rin Zettel (Avt) 200. Defago najhitrejši na smuku na Stelviu BORMIO - Zmagovalec tretjega smuka za svetovni pokal alpskih smučarjev v Bormiu je Švicar Didier Defago (2:01,81), ki sta se mu najbolj približala rojak Patrick Küng (+0,29) za dvojno švicarsko zmago in Pet Slovencev danes na tekmi v Oberstdorfu OBERSTDORF - Smučarski skakalci so s kvalifikacijami v Oberstdorfu začeli novoletno turnejo. Na današnjo tekmo (ob 16.30) se je prebilo pet Slovencev. Nastopili bodo Robert Kranjec, Jernej Damjan, Jure Šinkovec, Peter Prevc in Mitja Mežnar, izpadel pa je Jurij Tepeš. V kvalifikacijah je bil najboljši Avstrijec Andreas Kofler s 142 metri in 149,9 točke, drugi je bil Norvežan Anders Bardal s 138,5 metra in 147,3 točke, tretji pa njegov rojak Tom Hilde (133,0/141,9). Šinkovec je bil osmi (126,5/129,5), Prevc deseti (124,5/126,4), Damjan 20. (118,0/116,5), Kranjec 22. (116,1), Mežnar pa 47. (112,0/99,7). Jurij Tepeš je bil 55. (109,5/94,5). Kranjec, ki je bil na tekmo že uvrščen, se bo v prvi seriji tekme pomeril s Poljakom Kotom, Damjan z japonskim veteranom Kasaijem, Prevc z Avstrijcem Morgen-sternom, Šinkovec s Fincem Happonenom, Mežnar pa z Norvežanom Velto. Avstrijec Klaus Kroll (+0,42) na tretjem mestu. Skromen je bil obračun Italijanov, ki na Stelviu večkrat dobro opravijo svojo nalogo. Tokrat je najboljšo uvrstitev - 9. mesto dosegel Dominik Paris, zastavonošo ekipe Christiana Innerhoferja pa so številne težave, nazadnje pa še mrzlica, povsem spravile iz tira, in je odstopil, da ne govorimo o Wernerju Heelu, ki je le bleda senca nekdanjega smukača, Najhitrejši Slovenec na progi Stelvio je bil Kranjskogorčan Andrej Šporn (+1,63) na 13. mestu.«Začetek sezone mi je počasi že začel najedati samozavest, takšen rezultat pa ti da potrebno spodbudo za naprej. Sigurno bi lahko dosegel še več, saj sem naredil nekaj napak na progi, vendar pa sem zadovoljen z rezultatom in vožnjo,« je dejal Šporn. Defego je osvojil svojo četrto zmago v svetovnem pokalu, tretjo smukaško in prvo po januarju 2009. «Po poškodbi kolena in izgubljeni minuli sezoni sem se postopoma korak za korakom vračal nazaj v vrhunsko formo. Zahvala za to gre zdravniškemu osebju, trenerjem in družini. Vedno sem vedel, da sem lahko hiter v Bormiu. Danes se mi je posrečila dobra vožnja, brez napak,» je bil vesel 34-letni Defago, olimpijski smukaški prvak iz Whistlerja. Izidi moškega smuka: 1. Defago (Švi) 2:01,81; 2. Kung (Švi) +0,29; 3. Kroll (Avt) +0,42; 4. Guay (Kan) +0,64; 5. Miller (ZDA) +0,78; 6. Svindal (Nor)+0,93; 9 Paris (Ita) +1,23; 13. Šporn (Slo) +1,63 Skup- no (po 13 tekmah): 1 Svindal (Nor) 456; 2. Hirscher (Avt) 425; 3. Ligety (ZDA) 385; 4. Feuz (Švi) 360; 5. Miller (ZDA) 343; 6. Reichelt (Avt) 339. Smuk (3): 1. Miller (ZDA) 174; 2. Kröll (Avt) 165; 3. Cuche (Švi) 161. TOUR DE SKI - Prolog, moški (4 km prosto): 1. Northug (Nor) 7:58,3; 2. Colo-gna (Švi) + 0,7 3. Manificat (Fra) 4,0; ženske (2,5 km prosto): 1. Kowalczyk (Pol) 7:03,7; 2. Bjoergen (Nor) +0,4; 3. Brodin (Šve) 4,0; 22. Fabjan (Slo) 17,6. Manià »premagal« Černica RIM - V »goriškem derbiju« odbojkarske A1-lige je Modena Števerjanca Lorisa Maniaja s 3:0 (25:21, 30:28, 27:25) premagal Vibo Valentia Gabrca Mateja Černica (6 točk). Ostali izidi: Trento - Verona 3:0 (Mitja Gasparini 12 točk za Verono), Piacenza - Cuneo 1:3, Macerata - Sisley 3:0, Ravenna - Latina 3:1, Monza - Roma Volley 3:2, Padova - San Giustino1:3 (Tine Urnaut 20 točk in 59% v napadu za San Giustino). Vrstni red: Trento 32, Mace-rata 30, Cuneo 29, Modena 26, Monza 18, Vibo in Roma 17, Sisley 16, Latina 14, Verona 13, Piacenza in Padova 11, San Giustino 10, Ravenna 8. Fergusonovih 70 let LONDON - Legendarni Sir Alex Ferguson, ki je že 25 let na čelu angleškega nogometnega prvoligaša Manchester United, bo jutri dopolnil 70 let, vendar o upokojitvi še ne razmišlja. Škot, ljubitelj italijanskih vin in zgodovinskih knjig, je v času svojega vodenja kluba dvanajstkrat osvojil premier leauge, dvakrat pa tudi naslov evropskega in svetovnega klubskega prvaka. »Azzurri« na Zoncolanu Italijanska moška reprezentanca bo od 2. do 4. januarja trenirala na Zoncolanu, kar sodi v priprave na slalom, ki bo 5. januarja v Zagrebu. Na smučišču Zonco-lan 1 bodo vadili Giuliano Razzoli, Cristian Deville Stefano Gross, Manfred Moelgg, Roberto Nani in Patrick Thaler, bivali pa bodo v hotelu Perla na Ravasc-lettu. Pato ostaja! Bo res? MILAN - Pooblaščeni upravitelj Milana Adriano Galliani je zanikal, da se bo brazilski napadalec Pato zaradi nesoglasij s trenerjem Allegrijem preselil v Pariz k ekipi PSG, potrdil pa je, da upa, da bo za Milan po nobvem letu igral argentinski člana Manchestra Citjya Carlos Tevez Tudi kotalkarji društva Polet so priredili Božičnico. Prejeli smo Velika množica mamic, očetov, babic, dedkov, sester, bratov, tet in stricev se je zbralo na kotalkarski plošči na Pikelcu, kjer so se predstavili prav vsi kotalkarji, od najmlajših, starih 4 oziroma 5 let, ki so prvič stopili na kotalke pred začetkom sezone, do tistih, ki redno tekmujejo že več let . Starejša skupina tekmovalk si je za svojo točko zbrala znano božično glasbo pevke Marieh Carey, medtem ko se je mlajša tekmovalna skupina predstavila s točko španskih plesov z glasbo Shakire. Sledila je predtekmovalna skupina, ki je prikazala občinstvu nekatere kotalkarske tehnične vaje, nato so prvi stopili na ploščo pred množično publiko najmlajši Poletovi kotalkarji, ki so očarali prav vse z nežnostjo, toda so pokazali, da so se v tem kratkem času naučili že precej kotalkarskih osnovnih vaj. Božičnico so poletovci sklenili s skupno točko, kjer so v spremstvu znane glasbe Johna Lennona, pozdravili vse prisotne in jim voščili Vesele praznike. Na koncu in z velikim veseljem najmlajših, je ploščo obiskal tudi Božiček na kotalkah seveda, in obdaroval vse kotalkarje. PLANINSKI SVET Novoletni pohod na Medvedjak Tudi letos bo .Slovensko planinsko društvo Trst pozdravilo prihod novega leta s pohodom na Medvedjak. Novoletni pohod je še posebno priljubljen med člani in prijatelji društva in je postal že prava stalnica v društvenem delovanju. Ob vsakem vremenu se na ta dan planinci, njihovi prijatelji in znanci podajo na ta bližnji, nezahtevni, vendar prijeten in razgleden vrh. Osvajali so ga že v dežju, v megli in strupenem mer-zu, v snegu pa tudi v prijetnem, sončnem vremenu in vedno so se vračali zadovoljni in s prijetnimi občutki. Tako se bomo tudi letos zbrali v nedeljo, 1. januarja 2012 ob 14. uri na Poklonu pri restavraciji Furlan na Repentabru. Skupaj se bomo podali proti vthu Medvedjaka, kjer si bomo voščili in nazdravili novemu letu. Prisrčno vabljeni. Članarina in zavarovalnina SPDT Ob vstopu v novo leto obveščamo člane, ki želijo obnoviti društveno članarino ter zavarovanje za nezgode in povračilo stroškov za reševanje v tujih gorah, v okviru Planinske zveze Slovenije, da so znambice PZS že na razpolago. Za poravnavo članarine in obnovitev zavarovalnine bodo odborniki na razpolago v prvih janurskih dneh in sicer s sledečim urnikom: v ponedeljek, 9. januarja od 19.00 do20.30 ure v društveni postojanki v Boljuncu, hišna številka 44; v torek, 10. januarja od 10.00 do 13.00 ure na društvenem sedežu, Ul. s. Frančiška 20; v četrtek, 12. januarja od 18.00 do 20.00 ure na Štadionu 1. Maj; v četrtek, 19. januarja, od 19.00 do 20.30 ure v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. V četrtek 4. januarja vpisovanje v smučarske tečaje SPDG V pričakovanju izdatnejših snežnih padavin se pri Slovenskem planinskem društvu že intenzivno ukvarjajo s pripravami na zimsko-športno sezono. Smučarska šola bo v teh dneh na intenzivni vadbi na Zon-colanu, v drugi polovici januarja pa bodo ori društvu, tako kakor lani in prejšnja leta, priredili tečaje alpskega smučanja. Namenjeni so mladini, ob zadostnem številu interesentov pa tudi odraslim članom društva. Potekali bodo ob nedeljah. Začetek je napovedan 22. januarja. Dejavnost se bo sklenila 26. februarja z društvrno tekmo. Tudi letos bo društvo poskrbelo za avtobusni prevoz. Prijave bodo sprejemali že od naslednjega tedna na društvenem sedežu (Verdijev korzo 51/int) in sicer 4. januarja in nato še 11. in 16. januarja med 18. in 20. uro. Udeležba na pohodu Po poteh Cankarjevega bataljona Skupina pohodnikov, članov SPDG, se bo udeležila 33. spominskega pohoda Po poteh Cankarjevega bataljona v noči od sobote na nedeljo 7. in 8. januarja. Predvidena je udeležba na relaciji Pasja ravan -Dražgoše. Pohod traja, ob običajnih zimskih razmerah, okrog deset ur in zahteva primerno fizično kondicijo. Informacije: Andrej tel. 3201423712. / ŠPORT Petek, 30. decembra 2011 17 --vse vsebine v spletni prilogi na naš športnik 2011 - Nagrajevanje v Ajdovščini www.primorski.eu Za kulisami Morda naključno, pa vendar so Našega športnika 2011, 28. zapored razglasili ravno 28. decembra. Dvorana v Ajdovščini, kjer je bila 5. maja 1945 ustanovljena Narodna vlada Slovenije - prva povojna slovenska vlada, je tokrat gostila najboljše športnike Primorske. Za nekatere - beri zmagovalca med moškimi Jaša Farnetija in Simona Sivitz Košuto -že dobro znana, saj prav tam poteka tudi vsakoletna podelitev priznaj OKS. Prireditev je stekla brez zastojev, urejeno in jasno. Radijski voditelj Easy je na oder uvajal najboljše ekipe, športnice in športnike, videoposnetki so utemeljevali nagrade, novinar Primoskih novic Rok Maver pa je pred odhodom z odra vsakemu nagrajencu postavil nekaj vprašanj. Oddih voditelju in novinarju so omogočili glasbeni intermezzi skupine Eletrix, uvod in zaključek pa je podpisal moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina. Vsi so iz mesa in krvi Če so bile utemeljitve o nagradah že vnaprej zapisane, pa so bili odgovori na vprašanja novinarja Maverja nepredvidljiva, skratka pristna priložnost, da so gledalci (in radijski poslušalci - prireditev sta predvajala neposredno Radio Trst A in Radio Koper Capodistria) od bliže spoznali športnike, se kar nekajkrat nasmejali in glasno zaploskali. Tako je smeh v dvorani požel odgovor na vprašanje, kam bi Sloga Tabor - prvouvrščena ekipa pri nas - sodila, če bi igrala v 1. slovenski ligi, saj je kapetan odbojkarske ekipe Ambrož Peterlin jasno odvrnil: »Nimam pojma ... gotovo pa za Bledom!« Predsednik NK Koper, tretje uvrščene ekipe iz matice, Valter Valenčič je priznal, da rad gleda znanstveno fantastiko in da prav zato rad tudi razmišlja v tej smeri. Tam je namreč marsikaj mogoče ... prav tako kot v načrtih nogometnega kluba Koper. Fre-di Radojkovič, trener RK Cimos Koper - prve uvrščene ekipe - je med drugim priznal, da od sina Jana, ki igra pri tržaškem klubu - še ne sprejema nasvetov. Lucija Mlinarič, druga najboljša športnica Primorske, se je z Maverjem strinjala, da je na tem delu Primorske nekaj posebnega: po Samu Kokorovcu in Tanji Romano sta letos po nagrado prišli kar dve kotalkarici. Košarkar Borut Ban ni šel z odra brez omembe očeta Marka, na vprašanje, ali se bo udeležil z italijansko reprezentanco U20 evropskega prvenstva v Sloveniji, pa je 19-letnik odvrnil, da bi še najraje igral v dresu Slovenije. Slovenski reprezentančni dres sta omenila tudi najboljša športnika pri nas - Čupina jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta -, ki sta že razmišljala o prestopu v sosednjo izbrano vrsto, vprašanja Maverja pa sta tudi izkoristila za pohvalo trenerju Matjažu Antonazu, »brez katerega ne bi bilo vseh teh rezultatov.« Najdaljši aplavz pa si je prislužil najboljši športnik z druge strani meje: namiznoteniški igralec Bojan Tokic. Nagrajenec, ki se je v otroških letih z Jajca preselil v Slovenijo, je prepričan, da se Kitajce vsekakor lahko premaga: »Saj so tudi oni iz mesa in krvi, prav tako kot mi.« (Ne)pričakovano »Ker je bilo povsem nepričakovano, je bilo letošnje priznanje še lepše,« je po podelitvi v Ajdovščini priznal predsednik ŠK Kras Igor Milič, ki je tokrat v imenu ekipe A1-lige dvignil velik pokal. Sedemnajsti za zgoniški Kras. Nad nagrado sta bila presenečena tudi najmlajša nagrajenca, kotalkarica Martina Pecchiar, ki nadaljuje kotalkar-sko tradicijo pri nas, in košarkar Borut Ban: »Sploh nisem mislil, da bi lahko prejel nagrado, saj so pri nas tudi igralci, ki igrajo na najvišjem nivoju, kot sta Matej (Černic) in Loris (Mania'),« je priznal 19-letnik, ki je nasledil očeta po 24 letih. Oče Marko je nazadnje nagrado prejel leta 1987, prvič pa pri 22-letih, leta 1982. Predvsem odsotnost Mateja Černi-ca med letošnjimi nagrajenci ni šla v račun niti Jašu Farnetiju niti Simonu Sivit-zu Košuti, ki sta letos prvič dvignila najvišjo nagrado med posamezniki. Pred tem sta bila tretja, enkrat sta prejela nagrado kot najboljša članska ekipa, dvakrat pa sta bila najboljša med mladinskimi ekipami. Priznanje pa ni presenetilo odboj-karjev Sloge Tabor in Jadrana. »Upali smo,« je priznal igralec Vasilij Kante, trener Jadrana Walter Vatovec pa je prav tako potiho pričakoval nagrado, glede na to, da je v minuli sezoni Jadran po tolikih sušnih letih spet posegel po zavidljivem rezultatu. Ker je vrstni red nagrajencev vse do uradne podelitve tajen, je marsikdo še pred prireditvijo lahko le ugibal o mestu. Tako je bilo tudi s košarkarico Jessico Cer-gol, ki je bila v sredo zaradi reprezentančnega trenigna odsotna, o uvrstitvi je tako izvedela šele potem, ko jo je mama Laura poklicala in ji povedala, da je ... prva. Čestital jim je v živo Športniki pa so bili letos tudi podeljevalci. Najboljše športnike pri nas sta letos nagrajevala bivša »naša športnika« kotalkar Samo Kokorovec, osemkrat prvi in trikrat drugouvščeni, ter Mateja Bo-gatec, ki je nagrado prejela devetkrat (enkrat prva, po štirikrat druga in tretja). Oba sta povabilo hitro sprejela: kotalkar je izkoristil priložnost, da je športnike, o katerih veliko bere v medijih, videl tudi v živo, rolkarica pa je nagrajevanje doživljala drugače: »Kariero sem zaključila šele pred letom dni, vse nagrajence zato dobro poznam. Z njimi sem se srečevala še pred leti na različnih nagrajevanjih.« Čeprav je bila do pred kratkim torej na »drugi« strani, je ugotovila, da je tudi vloga po-deljevalke nagrade po svoje lepo prizanje: »Ko nagrado prejmeš, je to priznanje za vse tvoje uspehe, ko nagrajuješ pa si v vlogi tistega, ki ima vse to že za sabo.« (V.S.) Predsednik ŠK Kras Igor Milič in kapetan Sloge Tabor Ambrož Peterlin; spodaj levo bivša nagrajenka Mateja Bogatec z letošnjimi; spodaj Rok Zaccaria kroma vel fotografij na www.primorski.eu fOO-RItH ■■ JLBROS Med gledalci tudi igralci in trener Sloge Tabor; podlaga vsake utemeljitve je bil videoposnetek kroma v razmislek Med novostmi in tradicijo: naš ? ••• • Najbolj kotirano je smučanje Kje bodo naši najboljši športniki dočakali novo leto? Največ - na smučeh. Sedem jadranovcev, vključno s tretjeuvščrenim Borutom Banom, bo novo leto počakalo v La Villi, smučarskem centru Alte Badie. Že nekaj dni tam smučata Peter Franco in Christian Slavec, včeraj pa so se jima pridružili še mlajši igralci. Najbrž se jim bo tudi letos pridružila Lisa Ridolfi, druga najboljša športnica pri nas; domov pa se bo vrnila že prvega januarja, saj mora drugega januarja na reprezentančne priprave. Če bodo jadranovci novoletne praznike preživeli skupaj, pa bodo slo-gaši nekoliko bolj razkropljeni. Nekateri bodo sicer skupaj na Trbižu, drugi pa se tačas šele odločajo. Zvezdnik Gregor Jerončič, ki je bil včeraj član predstavništva Sloge Tabor, pa si bo po dvajsetih letih letos prvič privoščil novoletni oddih. Tri dni bo preživel v termah z družino: »To bo zame novo doživetje,« je bil že navdušen. Drugi del nagrajencev - jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti ter kotalkarica Martina Pecchiar - bodo nazdravili v Ljubljani, Jessica Cergol in Rok Zaccaria pa bosta s prijatelji polnoč pričakala kar doma. športnik 201 Naš športnik je letos doživel že prvo spremembo. Po več letih prireditve niso izkoristili tudi za podeljevanje nagrad zaslužnim športnim delavcev pri nas. ZSŠDI nagrajevanja ni zamrznila, prenesla gaje le na kasnejši datum. Drugih popravkov pa prireditev (še) ni doživela. Tako kot leta 1983 - seje spominjal podeljevalec Ko-korovec, ki je takrat prejel prvo nagrado - je tudi letos glasbeni ansambel igral v playbacku. Še vedno enaka je tudi kulisa, kjer manjkajo novi mediji (beri: slosport.org). Iz preteklosti, ko je meja še delila slovenski prostor, se je do danes obdržala tudi delitev na »naše« in »njihove« najboljše športnike. Je le nastopil čas za prenovo? Ali je tak »naš« športnik sploh še aktualen? Letošnji nagrajenci so v veliki večini še za to, da se taka delitev obdrži. Prvič zato, meni Kokorovec, ker moramo identiteto zamejskega športnika obdržati: »Mi smo nekaj posebnega, pa čeprav smo v ekipnih športnih večkrat slabši kot v Sloveniji.« Nekatere skrbi večja konkurenca: »Če bi uvedli skupno nagrajevanje, bi najbrž zamejski športnik težko prišel v poštev,« pravi Sandi Rauber, Borut Ban pa se zaveda, da so nagrajenci z »druge strani« sami profesionalci. Za plavalca Roka Zaccario pa bi bilo skupno nagrajevanje nov izziv (»Nenazadnje 3smo združeni v enem jeziku.«), kakih pomislekov pa prav tako nimata jadralca Čupe. Skratka, iztočnice za razmislek. Če že ne popolno prevetritev, pa bi lahko pri nas uvedli kot pri slovenskih kolegih nominacije, obenem pa izbrali izključno tri najboljše posameznike (brez delitev po spolu). Da bodo najboljši res samo najboljši. (V.S.) Najboljša športnica Primorske Snežana Rodič in trener Jadrana Walter Vatovec. »Učil sem njene sošolce, spominjam se, da je bila Senažana že takrat luštna punca za ponoret. Bila je že odlična športnica in izredno simpatična,« je o učenki povedal Vatovec Bojan Tokič Lisa Ridolfi Borut Ban kroma Lucija Mlinarič in Martina Pecchiar Cf&bui OTACAft di OLi D JUMf i C. L,H Ob-!rtaCWiDolin#- J4018 [WiftJ HlLNOUU« i OMEC dl i iTHillik 'Slu Tri.: Wt} HMiA - f an: Mft iJTOM .I F Al.L. ji.i', 41 igor c Ivo KrlzmanDlr & C. Ofrlft» C Mi RHift» - 5401S DoJifti wiomzsw - fjolowmjmjj t Tiii lrJini|K™rtiiinrT>rclLinkumi irtnrt-w. pnc u bn r*i i« ha ni c i.*Hj hsG&hei M (OHECPLASTSil Cbrl iij Gana Dol nj - i« | g Dolina SALV! SALVI Bile ili Sbwec Hobr-rro A Affripn CKxirtflCouj Duliin- 54018 CWind TH: J-Hj 1WU ■ Fjm: 0*0 i2A£&l F DHAUS SfiL dl FprJLK H.iuIiO Bt C Qbrim Gjfm Ch>Wu ■ imSDtfirta Id.: dnOi J JHHO - f aa: CHU ftJJSO Ui|n# f rcn.i - 54Plfl MHi T*L040 228877 ■ Fi* 040 8I2&1W L inj i ir'ri- iiiliji ■ '.v.-.v.MiiKit AUTOFFICINA AUttlFFKlN A ij.Ki vi. 1 Gnpparl M. i C. Qfcf pi« Gt"» (»Idii ■ J401 p Dolin» Tri.: 040 iJSii9 - fan: 0*3 VlPCAlldi Sancin Damjan Md|n# Cen^ RHIri» - Wlfl tWinj TtL 04012H6* - FAt 010 22BJ64 1 JMPRE^t05TRUZlt0NI Ortn.lOLE TULSC, Srft Obrtna Cona Dolma - MdlUDolina Tel.: (Wfl L5141 ■ F»* (HO 156431« frfiaihKV^rtUCul.faiCvrtboel.iE / in mo tjjtt^t tri W1LJAA&JI DM rta C Mi Dol i 5401S CkjIhj Td: (HO lifli iJ ■ F m: G4D UftSJC t-mi J Is^ndorla lilwicur mm, HBUIC Obrtna LonatJokia - J4aiBDolma Iti.: 0402BJ10M - Ur: 040 Bi2*5 » ZERJAt Inc 4 ZtfjHl L&Flgll ChmCmi Dalina- JflDlS Dolina T*Jj(WJM;01 - Fja;(WiM3ll f F l P w AM INGOT» MPNOOTSrl iJtrmmTfln* tKitai.i ■ 34(119 Miru Tri.: 04&B3 J712 J - 040 J27037 Živec ŽIVEC Srn di Z™ tonili» i C. DtvrnaLon.i I Vihru 34D1S Dolina Td (H0iiW91 - F3.-04QJM3&9 E-tnrf jmijfit^hliiicur Obrtna Cona Dolina, 507/3 - 3401S Dolina (TS) TeL 040 238537- Fax 040 S326217 www.zoneart.sdgz*ires>it + i / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 29. decembra 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: Licej Anton Martin Slomšek 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 0.55 Film: La foresta dei pugnali volanti (akc., '04, r. Z. Yimou, i. T. Kaneshiro) ^ Rai Tre sia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: II Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 16.05 Film: Orgoglio e pregiudizio (rom., ZDA, '40, r. R.Z. Leonard) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Piu forte ra-gazzi! (kom., It., '72, r. G. Colizzi, i. B. Spencer, T. Hill) 23.25 Reportaža: Storie di confine 0.05 Film: Pazza (dram., ZDA, '87, r. M. Ritt, i. B. Streisand, R. Dreyfuss) 2.05 Nočni dnevnik Canale 5 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.10 Variete: Da Da Da 15.10 Dok.: Pi-nocchio (It., '08, r. A. Sordi) 16.55 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Film: La casa sul lago (rom., Nem., '09, r. J. Papavassiliou) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.10 Show: Un amico e cosi (v. L. Cuccarini) 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Dok.: La meglio Gioventu di Benedetto XVI 0.30 Aktualno: L'appuntamento 1.00 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Film: Un cane per Natale (kom., Avstr./Nem., '04, r. M. Keusch) 9.30 Dnevnik in vremenska napoved 10.55 18.15 Resn. show: Grande fratello 12 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.40 Film: Mi vuoi sposa-re? (kom., ZDA, '08, r. M. Feifer) 16.30 Film: Mrs. Clause (kom., Kan./ZDA, '08, r. G. Erschbamer) 18.10 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik 20.301.45 Show: Striscia la notizia 21.10 Talk show: Kalispera! (v. A. Si-gnorini, E. Santarelli, M. Satta, P. Prati) v Italia 1 6.30 8.00 Risanke 6.50 Film: Zio Paperone alla ricerca della lampada perduta (ris., '90, r. B. Hathcock) 8.25 Film: Il generale e i fra-tellini d'Italia (ris., '11, r. E. Carlesi) 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 14.00 Film: The Goodwitch's family - Una nuova vita per Cassie (druž., Kan., '11, r. C. Pryce) 15.35 Film: Vita al bivio Russell girl (dram., ZDA, '08, r. J. Bleckner) 17.05 Nan.: L'Africa nel cuore 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 1120.30 Dnevnik 21.05 Film: Alvin Superstar (kom., ZDA, '07, r. T. Hill, i. J. Lee) 22.40 Dnevnik 22.55 Film: La citta proibi-ta (akc., '06, r. Z. Yimou, i. C. Yun-fat) 6.50 Nan.: Fantaghiro 7.15 Risanke 8.50 Film: El Cid - La leggenda (ris., Šp., '03, r. J. Pozo) 10.30 Film: L'isola del tesoro e il mi-stero della pietra magica (pust., N.Z., '04, r. M. Hurst) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Film: Moose - un alce in famiglia (kom., Nem., '05, r. B. Verbong) 17.35 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: Centurion (ris., V.B., '10, r. N. Marshall, i. D. West, O. Kurylenko) ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia, Buongiorno Regione 8.00 Film: Asso di cuori (dram., Kan./ZDA, '08, r. D. Mackay) 9.30 Film: Spacca il centesimo (kom., It., '80, r. P. DeFilippo, i. G. Ni-cotra) 10.15 Dok.: La Storia siamo noi 11.15 Nan.: Doc Martin 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Le storie -Diario italiano 12.50 17.40 Dok.: Geo & Geo 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Kratki film: Un salvataggio pericolo-so (i. S. Laurel, O. Hardy) 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Noi credevamo (zgod., Fr./It., '10, r. M. Martone, L. LoCa-scio) 0.20 Dnevnik in Deželni dnevnik u Rete 4 7.00 Dnevnik 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in cor- 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Copertina da Udine (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 9.00 Variete: 80 nostalgia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Dok.: Luoghi magici della Terra 11.05 Dok.: Pic-cola grande Italia 12.35 Dok.: Agrisapori 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: ...Tutti i gu-sti 14.30 Aktualno: Fede, perche no? 14.35 Aktualno: Musa Tv 15.30 Dok.: Italia da scoprire 16.00 Dok.: Patrimonio dell'Unes-co 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Dai nostri archivi 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.00 Aktualno: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Koncert: Voci dal Ghetto 21.45 Talk show: A tambur battente 22.40 Aktualno: Colori di montagna 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: Retroscena (r. A. Blasetti, i. F. Romi-to, E. Cegani, C. Pilotto) La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.50 Film: Nata ieri (kom., ZDA, '50, r. G. Cukor, i. J. Holliday. W. Holden) 9.40 Nan.: Ultime dal cielo 11.30 Resn. show: SOS Tata 12.25 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Chi piu spende... piu guadagna (kom., ZDA, '85, r. W. Hill, i. R. Pryor, J. Candy) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uo-mini e di mondi 17.30 Košarka: DP, Pepsi Caserta - Canadian Solar Bologna 19.20 1.15 Show: G'Holiday 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo lodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Poseidon (ZDA) 21.50 24UR zvečer, Novice 23.10 Film: La leggenda di Beowulf (fant., ZDA, '07, r. R. Zemeckis, i. R. Winstone, A. Jolie) 1.20 Aktualno: Poker1ma- 21.30 Film: The day after tomorrow - L'al-ba del giorno dopo (dram., ZDA, '04, r. R. Emmerich, i. D. Quaid, J. Gyllenhaal) 23.30 Šport: Sotto canestro 23.50 Nan.: Sex and the City (T Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Prihaja Nodi (ris.) 10.20 Risanka: Palček Smuk v ribniku (pon.) 10.30 Martina in ptičje strašilo (pon.) 10.40 Nočko II (pon.) 10.55 Igr. nan.: Maks (pon.) 11.25 Glasbena šola (šala) 12.00 Poročila 12.05 Dok. serija: Okus Irana (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Črno-beli časi 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Babilon.tv (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 1.00 Posebna ponudba 17.50 Dok. serija: Soča, življenje ob reki 18.25 Risanke 18.55 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.301.55 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Prifarski muzikanti: Poklon Sloveniji, posnetek koncerta iz Cankarjevega doma 22.00 Odmevi, športne vesti, vremenska napoved in Kultura 23.05 Polnočni klub 0.15 Nad.: Sinovi anarhije (pon.) (t Slovenija 2 7.00 Lutk. predst.: Krokijevo gledališče (pon.) 7.25 Otroški muzikal: Pedenjped 7.55 Ris. film: Deželica Pimpan (pon.) 8.25 Odd. za otroke: Skrivnost v sračjem gnezdu (pon.) 9.25 Ris. film: Darilo za zmeraj (pon.) 10.30 Dobro jutro (pon.) 13.30 Glasnik (pon.) 14.10 Evropski magazin (pon.) 14.45 Osmi dan (pon.) 15.20 Dok. odd.: Kraji in običaji 15.55 Circom regional 16.25 Nordijsko smučanje: Novoletna skakalna turneja, prenos iz Oberstdorfa 18.15 Črno-beli časi 18.30 Knjiga mene briga 19.00 0.05 Videozid 20.00 Dok. odd.: Vesoljski turisti 21.00 Nad.: Oglaševalci 21.50 Film: Apokalipto (t Slovenija 3 6.00 7.00, 19.55 Sporočamo 8.00 8.30, 9.30, 10.30, 15.30, 17.30 Poročila TVS1 13.30 Dnevnik Tvs1 17.45 Tedenski pregled 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 20.40 23.50 Na Tretjem 21.30 Žarišče 22.00 Posebna ponudba Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je 15.00 Miroslav Košuta...razvijem od časa sprano jadro 15.50 In orbita - glasba in kabaret 16.50 23.25 Šport 2011, 1. del 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.25 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom 20.45 Potopisi 21.15 Istrska potovanja 22.15 Arhivski posnetki 0.40 Čezmejna TV pop Pop TV 6.35 7.55, 9.05, 10.30 Tv prodaja 7.05 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 8.10 14.35 Nad.: Pola 9.35 Čista hiša (resnič. serija) 11.00 Spirit - divji žrebec (ris. film) 12.25 Čopko (sinh. ris.) 12.50 Profesor Baltazar (ris.) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Jamie - obroki v pol ure (kuh. serija) 15.30 Nad.: Moji dve ljubezni 16.25 17.10 Nad.: Eva Luna 17.00 24 UR popoldne, Novice 17.30 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 18.25 Ljubezen skozi že- 22.20 Film: Stare sablje 2 (ZDA) 0.10 Film: Bilo je sinoči (ZDA) 1.45 24UR (pon.) 2.45 Nočna panorama Kanal A 7.10 Svet (pon.) 8.05 Tom in Jerry (ris. serija) 8.25 Ameriška pravljica (ris. film) 9.45 Veveriček (ris. serija) 10.1016.10 Nan.: Teksaški mož postave 11.00 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški gasilci 12.50 Tv prodaja 13.20 Hum. nan.: Vsi županovi možje 13.45 Film: Kako se znebiti fanta v 10 dneh (ZDA) 15.40 Nove pustolovščine stare Christine (hum. nan.) 17.05 Nan.: Na kraju zločina: CSI - New York 18.0019.45 Svet 20.00 Film: Privlačna soseda (ZDA) 21.55 Film: Ne meč'te se stran (ZDA) 23.40 Will in Grace (hum. nan.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Brihtni Beno, piše Gregor Geč; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, Boris Vian: Pena dni, 21. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program z naj športniki Primorske in Sandijem Škvarčem. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40 Cabala calcistica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scaletta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etno-bazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncertni večer; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 30. decembra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1000 o GRADEC -5/4 ¿ífj TRBIŽ O -6/2 ét ČEDAD O -1/6 -j CELOVEC O -6/3 ¿5 O -5/0 KRANJSKA G. o-5/1 S. GRADEC O TRŽIČ -3/3 O KRANJ O N. GORICA 2/5 CELJE -4/3 O MARIBOR O-2/3 PTUJ O M. SOBOTA O-2/4 s O LJUBLJANA -4/4 N. MESTO -4/4 POSTOJNA O O -6/2 --- KOČEVJE A0 . ČRNOMELJ ZAGREB -4/4 O REKA -1/5 ^NAPOVED ZA DANES* Po vsej deželi bo zjutraj povečini oblačno vreme z možnostjo kratkotrajnega dežja. Snežilo bo nad 300 m, v nižjih legah pa se bo sneg lahko pojavil skupaj z dežjem. Popoldne se bo vreme izboljšalo, zrak bo bolj suh, temperature pa se bodo krepko znižale. Zvečer bo oblačno s padavinami. Tudi po nižinah osrednje Slovenije bo dež večinoma prešel v sneg. Najmanj padavin bo na severovzhodu države. Ponoči bodo padavine ponehale. Jutri bo spremenljivo oblačno. Popoldne bo nastala kakšna kratkotrajna snežna ploha. Danes zjutraj bomo pod vplivom hladne fronte, ki bo prinesla suh veter, mraz in pihal bo močan severni veter na na nadmorski višini. Jutri zjutraj in v nedeljo bo pihal topel tok iz severne strani Alp, ki vpliva predvsem na strani . Švice in Avstrije. Nad severnim Atlantikom in severno Evropo je obsežno in globoko ciklonsko območje. Plitvo ciklonsko območje pa nastaja tudi nad severnim Sredozemljem. Hladna fronta je dosegla Alpe in bo ponoči prešla naše kraje. Za njo bo od vzhoda začel dotekati ne koliko hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.29 Dolžina dneva 8.44 '"lunine MENE ^ Luna vzide ob 10.38 in zatone „ ob 23.08 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo v četrtek krepila. Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepile se bodo tudi nekatere bolezenske težave. Spanje v noči na petek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 3.06 najvišje 33 cm, ob 10.17 najnižje -10 cm, ob 13.49 najvišje -5 cm, ob 19.46 najnižje -20 cm. Jutri: ob 3.57 najvišje 33 cm, ob 11.49 najnižje -18 cm, ob 17.13 najvišje -7 cm, ob 20.54 najnižje -11 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . . .80 Vogel .................. 55 Kranjska Gora.........40 Krvavec................50 Cerkno................40 Rogla..................50 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta ................. 40 Piancavallo............40 Forni di Sopra.........30 Zoncolan..............40 Trbiž...................50 Osojščica..............40 Mokrine...............60 Podklošter ............25 Bad Kleinkirchheim . . 20 O GRADEC -4/5 CELOVEC O -7/-1 O-5/2 S. GRADEC CELJE -5/4 O O N. GORICA o X3> TRŽIČ 1-^ -5/2 O KRANJ o6f LJUBLJANA -5/4 N. MESTO -6/4 POSTOJNA O ^^ O -5/4 ^ --- „ KOČEVJE < ™ > A ir- M. SOBOTA 0-3/5 MARIBOR 3/5 O -5/4 PTUJ ¿^ O ZAGREB -5/4 O & ČRNOMELJ REKA -2/6 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V gorah in v nižinah bo zjutraj mrzlo in oblačno, ob morju pa spremenljivo vreme. Proti večeru se bo v Karniji pojavil rahel sneg. Ponoči bo vreme spremenljivo. V nižinah se bodo temperature spustile do ničle, v gorskem svetu pa pod ničlo, ob morju bo okrog 5 stopinj. (NAPOVED ZA JUTRp \ V soboto bo sprva precej jasno z meglo po nižinah, čez dan pa se bo oblačnost povečala. V nedeljo se bo spet delno zjasnilo, ponekod bo zapihal jugozahodni veter. V ponedeljek bo pretežno oblačno. V zahodni Sloveniji se bodo čez dan začele pojavljati padavine, ki bodo zvečer zajele vso Slovenijo. Po nižinah bo deževalo. betlehem - Grško pravoslavni proti armenskim duhovnikom Pretep med duhovniki Palestinska policija posegla v sporu, ki se je vnel med čiščenjem bazilike Jezusovega rojstva Palestinski policist posreduje med grško- pravoslavnimi in armenskimi duhovniki, ki se obdelujejo z metlami ansa venezuela - Namig Huga Chaveza Preveč obolelih za rakom Ali jih zastrupljajo ZDA? CARACAS - Venezuelski predsednik Hugo Chavez je v sredo namignil na možnost, da ZDA zastrupljajo latinskoameriške voditelje z rakom, potem ko so argentinski predsednici Christini Kirchner ugotovili raka na ščitnici. Ker se tudi sam se bori z zahrbtno boleznijo, je to, kar se dogaja nekaterim voditeljem v regiji, po njegovih besedah »čudno, zelo čudno«. »Ne bi bilo čudno, če bi bili razvili tehnologijo, s katero bi dali raka nekomu, ki tega ne bi niti opazil,« je menil Chavez ob ugotovitvi, da so v zadnjem času zboleli za rakom pre-številni večinoma levičarsko usmerjeni latinsko ameriški voditelji. V govoru vojakom, ki je bil usmerjen predvsem proti ZDA, je izrazil tudi solidarnost s Kirchnerjevo, ki jo čaka operacija na ščitnici prihodnji teden. Dejal je, da je bil prvi voditelj iz regije, ki jo je poklical in ji izrazil podporo. »Težko je v tem tre- Hugo Chavez ansa nutku razložiti, kaj se dogaja ... v skladu z zakoni verjetnosti je to, kar se nam nekaterim v Latinski Ameriki dogaja, čudno, zelo čudno,« je menil Chavez, ki je sam uspešno premagal rakavo obolenje. Raka so sicer diagnosticirali tudi brazilski predsednici Dilmi Rous-seff, njenemu predhodniku Luizu Inaciu Luli da Silva in paragvajskemu predsedniku Fernando Lugu. Rous-seffova in Lugo pravita, da sta raka prebolela, Lula pa se še zdravi. (STA) BETLEHEM - V Betlehemu, ki velja za rojstno mesto Jezusa Kristusa, je v sredo izbruhnil pretep med predstavniki grške pravoslavne in armenske cerkve zaradi čiščenja bazilike Jezusovega rojstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V incidentu, v katerem ni bilo ranjenih, je posredovala palestinska policija, ki pa ni nikogar aretirala. Duhovniki obeh cerkva so začeli baziliko, zgrajeno na mestu, kjer naj bi bil pred več kot 2000 leti rojen Jezus, čistiti po božičnih praznovanjih in pred božičem po julijanskem koledarju. Čistiti so začeli na različnih koncih bazilike, spor pa je izbruhnil, ko je duhovnik armenske cerkve, ki je nadzoroval čiščenje, presodil, da je predstavnik grške pravoslavne cerkve "zašel" pregloboko na del bazilike, ki je "pod nadzorom" armenske cerkve. Ostre besede so kmalu prerasle v obračun z metlami in pestmi, v katerem so posredovali palestinski policisti. Kasneje je izbruhnil še en pretep, ki ga je prav tako zatrla policija. Po navedbah AFP v pretepu ni bilo ranjenih, policija pa tudi ni nikogar prijela. Upravljanje najstarejše bazilike v sveti deželi je razdeljeno med Rimskokatoliško, grško pravoslavno in armensko cerkev. Vsaka bdi nad svojim delom cerkve, občasno pa prihaja do incidentov med pripadniki posameznih cerkva, še posebej v času praznikov ali čiščenja. Leta 2007 je bilo v spopadih med duhovniki grške pravoslavne in armenske cerkve ranjenih sedem duhovnikov. (STA) Vinjen Vietnamec zaspal ob turbini motorja letala HANOI - Pristojne vietnamske oblasti so zaradi pomanjkljive varnosti kaznovale upravo letališča Buon Me Thuot, potem ko so našli nekega moškega, ki je zaspal na ohišju pred turbino motorja letala, ki se je pripravljalo na vzlet. Zaradi pomanjkljive varnosti bo morala uprava letališča plačati 1250 dolarjev kazni, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Incident se je zgodil pred dvema mesecema, ko je vinjen 30-letnik stopil na pristajalno stezo, se približal letalu ter omagal. Kapitan airbusa 320 ga je na srečo še pravočasno opazil in nemudoma ugasnil motorje ter o vsem obvestil upravo letališča. (STA) Brigitte Bardot v stiski sredi Južnega morja SYDNEY - Mednarodna organizacija Sea Shepherd, ki se ukvarja z reševanjem morskih živali, je včeraj sporočila, da je bila ena od njenih ladij Brigitte Bardot močno poškodovana, medtem ko je skušala blokirati japonsko floto ki-tolovk v Južnem morju. Ladji Brigitte Bardot že pluje na pomoč ladja Steve Irwin. Brigitte Bardot je sprožila klic na pomoč, potem ko je val poškodoval njen trup, zato je bila prisiljena opustiti zasledovanje japonske flote kitolovk Nišin Maru. Vodja okoljevarstvene organizacije Paul Watson je izrazil razočaranje, vendar zatrdil, da so bili vedno pripravljeni na tovrstne situacije. Ladja Steve Irwin bo poškodovano Brigitte Bardot najverjetneje pospremila v avstralski Fremantle, medtem ko bo ladja Bob Barker nadaljevala oviranje japonskih kitolovk, je dodal vodja. Čeprav je komercialni kitolov prepovedan že od leta 1986, Japonska ohranja kitolov pod pretvezo, da izvaja "znanstvene raziskave" teh morskih sesalcev, kar mednarodna pravila dovoljujejo. Po ocenah okoljevarstvenikov je od leta 1987, ko je začel veljati moratorij na kitolov, pod japonskimi harpunami končalo okoli 35.000 kitov. Rus že 82 let živi z izstrelkom v glavi MOSKVA - Neki 85-letni Rus že skoraj vse življenje živi z izstrelkom v glavi in zaradi tega nima nobenih zdravstvenih težav. Kot piše v strokovni reviji New England Journal of Medicine, je moškega pri treh letih brat med igro pomotoma ustrelil v glavo. Takrat je bil nekaj ur nezavesten, nato pa je okreval brez težav. Moški je kasneje živel povsem nemoteno in postal inženir, ki je za svoje delo celo dobil več nagrad, piše revija. Mediji so že večkrat poročali o ljudeh, ki so živeli z izstrelki v glavi. Tako so lani poleti nekemu moškemu iz nemške zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija odstranili iz glave izstrelek kalibra 22, za katerega več let ni niti vedel. (STA)