8TEV.-NUMBER 289 praaalkee. Uvildaja PROSVETA Ur»Mfi hi ssesvstlkl Mil i. Uwsdale 4n oflbm «f mumm« m* Bostfc Lavradale 4n XXIV. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicifo, l\U torek, 13. oktobri (October 13), HH. JIH KAMPANJA V ANGLIJI _». im. mailin. at spoetal raU of postago provlc ••ction 110S. Act of Oct. 8. UH7. authorurd KliN^S^oditelJeter CTridruiuiejo laborltom. De-M stranka v MacDonaldo- llTvoHlnein distrlktu posta-»iU svojega kandklaU okt. — Najvaž- 12. Srnini" kampenje v Veli-llritaniji v zadnjih dvajeetih ee je razvila v oatro bitko, hko postane usodna za Mac-,v0 "nacionalno vlado." Georgeva odločnost v ji med kandidati avoje 5 katere skuša pridobiti "icijo, in boji med konser-ivci »o znamenja, ki kažejo, bodo laboriti dobili večino prihodnjih volitvah. Voditelji konservativcev ka-tudi nekateri voditelji libe-BV so sicer izjavili, da bodo ..Ji MacDonaklovo vlado, ,"računali niso na organiza-svojih strank v raznih kra-JPJ ki odprto izzivajo je in se pridružujejo opo-li. Laboriti se vesele tega raz-iin pričakujejo, da bo le njim it. m liberalnim in konaerva-kandidatom, ki podpirajo ia, grozi poraz. Razen in par drugih ni nihče en zmage. thur Henders6n, voditelj la-ov, je včeraj obiskal Lloyd a in se delj časa razgo-i njim. idu grdil ovem volilnem distrlktu Harboru, kjer je labo-stranka poetavila du svojega kandidata W: i Coxtona. »ver Baldwin, sin voditelja vativcev in bivšega pre-rja, noče slediti svojemu o-v politiki. Naznanil je, da kandidaturo za člana ske zbornice, katero mu ponudila laboritska stranka. Kompanije za prt vatno zavarovanje Senator Reed in Davb sU dele-gate podučila kako naj vplivajo na poslance Pittsburgh, Pa. — (FP) — Zavarovanje proti brezposelnosti je aH rlght, ampak mora prinašati profite, je rekel predsednik Natl. Assn. of Life Insurance Undenvriters Lackey na konvencij i te organizscije. On je hvalil brezposelnostno zavarovanje, ampak mora biti privatno, ker bi bilo jako nemoralno za vlsdo. ako hi pričela s tem biznisom. Po mnenju Lsckeyjs bi morali delavci sami plačevati za tako zavarovanje. Kompanije naj bi na plačilni dan odtrgale gotovo vsoto od plače in jo-izročile zavarovalnim dražbam, ali pa naj same tak sklad ustanove. Le vlada ne ame vtikati avojih prstov vmes. Tega mnenja ata bila tudi HITLER SKUŠA PtITI NA KRMILO VLADE Vse naclonalističns stranke so ns obljubile podporo v kai panji ss strmoglavijenje Brue-ningevega režima. Predsednik Hindenburg posvaril voditelja fašistov, nsj preneha s agitacijo, ki ogroža Nemčijo Bed Harzburg, Nemčija, 12. okt. — Nacionalistična Nemčija je včeraj napovedala boj do kon ca komunistom, socialistom ln drugim radikalcem ter javno naznanila, da je njen cHj strmo-glavljenje Brueningova režima. Na konferenci, kl se je vršila v tem mestu, so bili navzoči Hitlerjevi fp.šlsti, dr. Alfred Hu vodja nacionalistov; Operatorji prelomili obljubo Rudarje so Kompaaija dohMa narinn na cedila. vencijo. Daviš je fgente zagotovil, da "kongres ne ho naredil ničesar, kar bi škodovalo Vašemu biznisu". "Reed, politični lisjak stsre garde, jih je pa podučil kako naj izvajajo svoj vpliv na poslance. "Posvetite nekoliko časa javnim aktivnostim kot svetovalci vaših kongresnikov in senatorjev in boste vsi presenečeni nad svojim vplivom". Tega. zavarovslnim kompanijam ni treba svetovati, ker so zelo premetene v tej vlogi. Reed jih je le opomnil na to ter'jih zagotovil, da kontrolirajo izredno veliko glssov pri jsvnih volitvah. Radi tega njih vpliv pri vladi. istrMiJt za oprostitev Moon«yJa tisoč ljudi ae je udeležilo shoda v San Franclacn b Francisco, CaL, 12. okt.— tisoč broječa množica mo- m žensk se je včeraj popol-ibrala v Exposition svdito-i in s hrupnimi vzkliki za-»sla oprostitev Mooneyja in "&fsa. Ko je demonstracija so govorniki urgirali fiost delavskega razreda v da se žrtvi izpustita na pennsy 1 vanTka * motorja JhZ I Ligepatriotičnlh dru- in Reed, ki sU nagovorila kon- *tev- ki J* načelu je »*nera Ber" in mx sva nago on n son , ^ ^jjjj^h jn njegovi pristaši; Hjalmar Schacht, bivši predsednik nemške državne banke; general von Seeckt ter trije sinovi bivšega kajzerja. Zastopniki teh grup in strsnk so Izvolili Adolf Hitlerja za svojega načelnika. Naznanili eo, da je bil na tej konferenci položen temelj, katerega so označili za "renesanco nacionalistično misleče Nemčija." Nekateri vidijo v tem pričetek gibanja, ki lahko dovede do civilne vojne. ; Na konferenci je bila sprejeta reaolueija, ki bo v torek predložena parlamentu. Reaolueija izraža odločnost v boju, da ss Nemčija reši pred boljševizmom. Naplenalistične skupine lma-lo namen strmoglaviti Bruenin ojevati nove sploš ne vejitveiii od poklicati vse aa silne naredbe, ki jih je v zadnjih mesecih uveljavila Brueningova vlada. Na konferenci so se slišale ostre kritike proti Frsnciji, k bodo nedvomno dobile odmev v Parizu. Delegatje so, obtoiil Francijo, da s svojo politiko o-grela evropski mir. Predsednik Hindenburg je prošlo soboto sprejsl Hitlerja v svojem uradu in se pogovarjal s njim več kot eno uro. Po končani konfsrsnci je bilo nsananje-no, da je Hindenburg posvaril fašističnega voditelja, da njegova kampanja proti vladi zastruplja stmosfero in ograža varnost nemfkega naroda. Charlsetea, W. V a. - (FP)-Sodišče je priznak) Kelley Creek Colliery kompanijl pravico do zaostale stanarine od svojih kolib, v katerih so živeli stavksrji. Ds unij s prepreči evikclje 88 družin, je položila kavcijo $MGO, oziroma mra. Etbel Clyde iz New Yorka. Od te kavnije je družba sedaj prejela 1*400 za zaostalo stanarino. Koliko je vredna beseda operatorjev je razvidno iz dejatva, da ao puatili rudaijfe zopet na cedilu. Unija je bta odpoklicala. stavko pod pogojem, da bodo o-peratorji uposllli etavkarje brez diskriminacije. Na to zahtevo eo operatorji pristali, niso pa uposllli stavkarjev, katerih j« M stotine brae dčla. , Najbolj brutalna je Kelley kompanije, kl je končno vseeno zgnala rudarje 1« svojih kolib. Mra. Ethel Clyde» ki je založila prej omenjeno vsoto ln preoaU-nek podarila neodiisnl uniji, ds je ss viktimlsiraiii rudarje nš-bavila šotore, je pkala operator-ski asociaciji pteiio, v ksterem pravi, da mora izobčiti Ke ley kompanijo. Radi dreloma obljube obsoja tudi drufce operatorje, ■tank Keeney, piedaednlk u ttjff S POR V SAND2UR0I Vlada naj prevzame kontrolo nad industrijami kot v vojnem ča- Waahington. — (FP) — V bizniškem svetu je aadnje čass opaziti razvoj mnenja, naj vlada zopet oživi svoj vojni aparat in skuša odpraviti krizo. To pomeni prijateljako kontrolo nad industrijami in nekakino bizniško diktaturo. V to smer ae je obrnila Ameriška legija, potencialna fašiati-čna organizacija ameriškega kap pitalizma. Resolucijo, kl urgira administracijo, naj v svrho sanacija ameriškega bizniaa vzpostavi slično kontrolo nad lndu- Stotlsoč eaeb es Stimson apeliral na Ufto narodov, naj konča konflikt v Mandžuriji. Protlkitsjske de-monstracije v Sangaju Kitajska zahteva odpoklic japonaklh čet Is zasedenega zemlja udeležilo de-■ pohoda v Lon- Ija nI ovirala pohoda li demonstracija ae je mirno aaključila London, 12. okt — Krog stotlsoč državnih uradnikov in u-alužbencev i njihovimi ženami, otroci Ur almpatlčarji Je včeraj organiziralo največji demonstrativni pohod v zgodovini Londona proti redakcijam mead ln plač, kl jih je odredila MacDonaldova vlada. V pohodu Js Igralo dva- Sangaj, 12. okt. — Dvatlsoč Japoncev je danes uprlsorllo divje demonstracije v kitajskem delu mesta. Demonstranti so trgali protijaponake napise ln navalili.---------, - . na kitajake trgovine. Pobijali ao najet godb in vihralo na stotine šipe v oknih ln napravili tudi raaatav. drugo škodo. Londonska policija je bila sl* |wsahlngton, D. C, 1?. okt. -car prijavljena, . ki mu je zgodila, ko w obsojen na doamrtno ječo LTtottK» ločina, katerega ni ■I avrtil. PM,TI .... ------ ----- i "Revolucionarne" hčerke skidhi strijsmi kot je obstajala v voj- ^ Freprsčiti debate o Rusiji nem času, je predložil podpred-1 t^^p^^ jnd. — Organi- ija Hčerk ameriške revoluci-Indiani hoče preprečiti di-v višjih šolah debatiranje njih glede priananja ee-Ruatje in zavarovanja brezpoaelnoatl. _„j. J. F. Hornaday, podpred-aednlca organizacije, Je Ujavila, da so take debate neameriške in sednik Hudson Motor kompani- 1 • % ■ '.tAtiidi To akcijo zagovarja tudi Conetructor", glasilo orgai cije gradbenih kontraktorjev, ki pravi: "En način, 4f *e po^nf ind^trijsko aktivn^ns>a|or( Je ta, da se postopa s sedanjo situacijo enako kot se je v vojni dobi. Potrebna Je kolektivna ni dool. rmreDna je "" 4r(.n,JrRi„|ltf. držav- ekonomska akcUs, ker s prizade- ^^S&^fZnr^ve vanJl posameznika, vsak zase, | nega pravdnika, naj Jih P«>Poye, ne bomo nikamor prišli." Na drugi strani se pe še vedno ponavlja sshtevs, "da mors vlada Iz bisniss". Vsaj predsednik demokratske stranke js tegs mnenja ln bo konvenciji pnp°-ročal, da sprejme to zahUvo v avojo platformo. In on nI osamljen. pač pa ima mnogo brstcev med politiki obeh strank ln tudi med biznismani. Kljub temu je zahteva, da vb-da uvede nekakšno bizniško diktaturo nad industrijo, značilna, ker njeni zagovorniki priznavajo. da je velebiznls impotenten izvleči dešelo Iz mlskufts. *dUo pa te možnost v federalni vladi. dijakom pa svetuje, nsj debeti-rsjo o drugih predmetih. vztrajal, da se dršave, ki so . pisale Kellogg-Brisndov mirovni pakt, med katerimi sta bili tudi ECltajska ln Japonska, drže določb tega pakta. »vet Lige narodov se bo ee-stal v torek ln raapravljsl o kl-tsjsko-jsponskl situaciji. Sestanka se bo udeležil tudi PrenUssl Ollbsrt, ameriški konsul v U-\ nevl. , . . Dr. Alfred Sae, klUjskl dele-i gat, Je urglral Ligo narodov, naj podvzame korakale vt vite v miru v Mandžuriji. DrdNr Is prestavil i smJAPII Rlfi Obravnava pwtl Umirjam, kl ao ohteiml imora, ae ho oiverila Nen Yoffc. — (FP) — Theo-dore Dreieer, pognani novelist, bo : NepHHke jI dela rndlotraat. Pri-vatna pogajanja med vlado In trosi om VVaahkigton. — (FP) — Radi sklepa voditeljev radiotrusta, Kateremu načeluje Owen D. Young, da raztrgajo kompromla-nl sporazum z juatičnlm depart-mentom, kl je zagroail a tožbo za raapuatltev trusta, je bil Hoover porlnjen v veliko zadrego. Pokaaatl bo moral, da-ll sl upa odprto nastopiti proti Youngo-vemu truatu in a tem eeveda priti v nemiloet pri veeh veletru-atih. Zadeva toliko vznemirja administracijo, da Je bil poavan v Wa-shlngton juatlčnl tajnik Mitehell, kl se Je bil odpeHal ni avoji jahti na ialetno turo v Cape Cod. Med tem pa je konferiral a voditelji trusta v New Yorku Mit-chellow asistent 01ney, kl jim je predleill v podpis sledeče točke kot pogoj, da bo Juatlčnl de-partment opustil toino: 1,) Trust mora prenehati a prometnimi dogovori, kl Jih imajo med sabo drulbe, ki tvorijo truet. 2,) Vodje trueta emejo laato-vatl "delnice aamo ene družbe In ne križno kot aedaj. 8.) BHmlaMnjo ekalualvnlh licenčnih pravk v patentnih kontraktlh. M 4.) Formiranje proate patentne organizacije ali ,lpoola,\ Youngovi pobočnlki ao Olney-Ju odgovorili, da ne morejo iti na drugo zahtevo, vlSIil!ulTo" CTaJfiLu. i« I strahovlado, kl Jo iivajdjo obla-i vorll, kot ee glaei vest, da bo 'm 1^Aji uSSSskl m kompsnljski pobojniki. Ta- j optični department izdelal le V?™* ^^^J^^A ko poroS^Natednl komiUJ aa .trožje zshteve kot pri prvotni _______________________ 5gu _ ^ kot ee glasi vest, PRtaburgh, Pa. — (>FP)— Pred par dnevi eo bili sUvkajo-čl vozniki taksijev še sedmič pre-podeni od zborovanja, ko ata pri. leteli v dvorano dve bombi sa soj-zenje. Nad 400 stavkarjev se je nato zapodilo ls dvorane ln sa tremi bežečlml osebami, katere je pa prestregla policija ln jim nudila protekcljo. Stavksrji pravijo, da ao Jim znani napadalci, kakor tudi policiji, ampak od oblasti ns morejo dobiti nobene protekclje radi vpliva Parmelee družbe. Tudi so dognali po žtevilkah bomb, da so bile iste izdelane v zveznem laboratoriju to 1«. junija doetav-Ijene ParmeUe kompanijl, kate-ra pravi, da ee Ji bile ukradene, kar je le pretveza. Teroriste vo-di blvžl član anlje, ki Ja kandir diral za tajnika ln bil porsien. Federacija protestira Frankfort, Ky. ^ Državna delavaka federacija j4 sprsjsla resolucijo, v kateri protestira proti terorizmu, kl ga Izvajajo oblasti ln kompanijaki pobojniki nad rudarji v okraju Harlan, tsr zahteve od governerjs, naj uvede preiskavo. pokliče svoje/čete la okupimnege ozemlja. Ultlmst je bil očlvldno ««ptai poalan z namenom, da ee »aipeži pogajanja sa končanje sovrašno- političnih . Lsstsr Cohen, Kdward Dahl-Herbst in par| Jev. bodo eodelovill i I delavsko obrambo, Korporacljakl odvetniki so nato svetovali, naj ae Young ln Juatlčnl tajnik MltoMl'osebno do-govorita glede vse afere In bo na ta način mogoče prišlo do "gentlomenskega' sporsauma. Hoover odgovoren sa brNpMd* ■ HmianNP' . jr^--- ; ,- -, . nosi prsvl Ls Follette W1 ae js zivtels ss rudsrje, kl so Radi Ujslovljenja OtosyJsys mi- VVashington, D. C. - Senator ^tožinl^morov In kržsnjs zs- je bil pozvan v ^hlnfton R. U Follette iz Wleconelne v Ikona proti kriminalnemu elndl-1 MltcheU, da aadev^ predloži ka-svoji lajavi naglašs, da je pred-1 kallamu. sednik Hoover odgovoren ga blnatu. 8 tem je pri Rsdarli vnsdalinilhdvshpre-ieednlk v neprU«ti brwpoMlno.t in drur« vSSto-| mZZSmdnV? -I *« - •*> » W i predlo! rlšel pi pred- tno situacijo, čs, ksr Js odklonil zshteve glede) ..Stavkali, kot se glasi poročilo| proti trustu ali pa kapitulirati, sklicanja Izrednega »aeedanja i. pittsburžkega urada National kongresa, ki naj bi sprejel pro- Mlners unije. Vest ss gUsl, ^ delo tisoč rudarjev Athens Cosl A* . . * ' TjJ®. • k«|i »m v ifiiTill Poročila o laldn prež*ivs ne bo. do ihjiVljiMI Barhirack he morda novi Wsshlngton.J). C — (FP) — Državni UJnik Htimson Ima dva agenta v MsndiuriiL kl prslaku-jeta položaj v krajjh, kaUre je Rudareke atsvljs družba aa- tbs v smislu hdredbs governerjs Whlteja, "prijatelja" delavcev. Rudarji eo bili na stavki en teden Uj se i/rekli za no vojne E»ir»ior,t. W V a. — Organizi-I rudarji V faTrmonUkem o-r[* 'l'\ n- na izredni konven-I aitkli za konkurentei voj-P^«n]j,kimi operetorjt U-[T, ' ^ dali moč. da lshko K?J " i^io lestvico, ki je ie i »uj. kot k mezde v **mogovntkih. Rudarji k L^ieoH U. M. W. of Za zaščito delavcih ^Chieago. - Clkažka delsvsks federacija je sp«jeU re^^U«. v kateri urgira federalno vlado, naj rssšlri poslovanje poštnegs hranilnega sistema a namenom, da ss zaščiti delsvsks prihrenks. Sugestirsls > tudl; naj vUda porabi dener. kl ga ima vpojni hranilnici, za kooetmkdjo jgv. nih del, da se tako zmanjša bres-1 ■■■ sa, di bo kongreenik Bschsrsch zasedlo japonsko vojaštvo. Ame. kandidat ga aveanega senator js riškl konsul JUnaonja-i je bil In prevzel mesto, ki Je bUo Iz- poslsn la Haitlna v Mukden ln e«0 vsled smrti Dwlght fc^ul Hal»bury je bil poslsn is a. lacharnsh ugovarja Toklja v Mandžurija. § n lake trgovinske odnožaje Stimson Jima je obljubil vee-imljo, ker je preprl- stransko pomoč pri Iskanju ln-Imels nekatere indu- formacij. Poročila o prelakavl v njegovi državi dobiček bodo poslana državnemu tajniku, Mvjstake trgovine. kl pe Jih bo obdržalo v tajnosti. je prad par tednl g^mson ss boji, di bi oh^ra lil overjevo edmlni-1 poročil lahko povračila predlagal. strašijo, ko je predlsgsl, naj vla- od japonske ali klUJeke strani, da svlša dsvks na visoke dohod- toda ameriška vlada se noče aa- ke In dedlžlne. Zdravljenji Mčle n.4 Mi rles Mara. lo," kl jn Ml pripeljan hopitlčno I Cok>., 12. okt. — "človeško straši-■■v tukajš-lx>inišnico, je meriti ne prvi ne drugi.| Daal sU ameriška preiskoval-j n. ie dospsla na svoja meeU, se japonske čete nočejo umakniti i. mandžursklh meet. kaUre so okupirale vallc pogodbam, ki prepovedujejo okupecljo. Zdravniki pravijo, Maye nMsiliii m ns drli več Udih in Zdravniki pravijo, «a *aya SSHrasr"w ararMWSK sHls ras kjer ia mi kot raaproetrtlml raka- Ji^^ft*« Po. Našel ga Je še-1 pMaUvljel križ. le bil križan ii je Uko .Meriškl zakladnlšhl Uialh. k abder* ii •^(^raTTdnJir^ ^ge MlklavU. L^VaTTaa desni) pride še U meaec v Ameriko. francoski prsmijer f»errs potem naložil v svoj ___i odpeljsl v bolnišnico. MajJs je bil popolnoma trd m nepremičen kot de bi bilo a je-gove trupla unnnjeno. ^ ||sya js sadnjs dva dneva v bolnišnici rsdno apel In jedel, to-da pojasniti Če ne more evojega slučaju, kerenjeimrka od- foeedaU. iz naselbin FROfiVETA L*wn4»U Am, < Magnatje to odgovorni 4 -— . i Skupina korporacij Je pravkar razpiaala za $850,000,000 dividend. Zelo malo ljudi bo deležnih t« ogromne vsot«. Prod enim letom Ji ista »k upi na razpisala za pol milijarde dolarjev dividend. Leto« Jih Je nekaj manj, ampak to ni nobena posebna kazen ca laatnike velikih industrij za njihove napake, niti ni noben vzrok za redukcijo mezde. Toda magnatje pravijo: "Naše dividend« (na* zasluiek) ao manj le, zato morajo biti mezde delavcev tudi manjše." Pa ao znižali mezde. Deset ffct pred krizo ao dividende »Ulno naraščale. Ali «o mezde? Ne. Delavci ao morali biti zadovoljni a tem, kar ao imeli; nekatere mezde ao celo padle. Delničarji velikih induatrlj ao ailno obogateli. Ali ao delavci? Ustniki teh industrij ao tako bogati, da Jim danes ničesar nf manjka. Prav lahko bi prebili bres dividend, veliko laglje kakor de« lavci, ki morajo biti bn-z vsake plači. Toda oe, dividende morajo biti, če ao mesde ali ne. Dividende ao prve, potem lele ao mesde. Dividende za par ato ali par tiaoč družin. To-mora biti. Dividende!* Industrije obratujejo le radi dividend, ne radi IJudaklh potreb. To je tiata fundsmentalna krivica, glatna tftrialnf krivica, ki tepe moderno človeško d rut bo in povzroča vse materialno gorje: kri-ze, pomanjkanje, bedo, bolezni, zločine itd. Danee je teiko milijonom. Za izvoljeno peščico je pa dobro, ker mora biti. Milijoni nimajo ničesar, ampak peščics bo vlekla avoje. Njej ne sme ničesar manjkati. Ta peAčica hoče imeti — in jih ima — vse privilegije, noče pa nobene odgovornosti. y Danes je kriza. Kdo Je odgovoren za krilo? Nihče! Legalno — nihče. Vi#da? Vlade ne moreš prijeti, ker ona ne vodi industrij nlCT privatnih financ. Vlada Je pravzaprav le politični izvršilni organ omenjene peščice magnetov. Noben posamezni magnat ni odgovoren. Nihče ni odgovoren. Toda odgovornost mora biti. Vsi magnat-Je so odgovorni kolektivno. Oni, ki vodijo in tanjejo, ao odgovorni. Organizacija Je odgovorna. Val oni, 1U si raspisujejo dividendo in znižavajo nu zde delavcem, vsi oni, ki Igrajo na borzah in špekulirajo s tujim denarjem, vil oni. ki odpirajo in zapirajo tovarne in rudnike ter mečejo dela vse na cesto, so odgovorni. Kajpada, odgovornost je danes le moralna. Drutba js še vedno tako organizirana, da ne vodi računa o tej fundamentalnl krivici. To je prepuščeno posameznikom, delodajalcu in delavcu* da "izravnajo" med seboj. Stvar je pa vedno tsko "izravnana", da js delodajalcu prav. Dokler ni drulba organizirana za socialno odgovornost in socialno pravičnost, so in morajo bitf odgovorne privatne industrije. Neproduktivna »taro*t \ Moderna medicinska veda je podaljšala človeško življenje, ni pa še storila ničesar sa podaljšanje človeške kapacitete. To je velika tragika, piše Bertrand Russel, ki se bavl a tem vprašanji*. ~ V zadnjih šestdesetih letih se v civiliziranih dešelah rodi vedno manj ljudi In vedno manj Jih umrje. To gnači, da ae je povprečna staroet precej pod«1J šala To Je dobro In medicinska veda aaaluii kredit — ampak kaj Ima človeštvo od atarih ljudi? Vzemimo Edisona. Kaj Je ta zaaluftnl moft storil v zadnjih dvajsetih letih T Pravsa-prsv nič. Vse njegove velike Iznajdbe ao prišle pred petdeadlmi In štlrldeeetlml leti — neto pa so bile vedno manjše. Zelo redki ea mošje in lene. ki s visoko Htaroetjo ohranijo tudi avešo produktivno ai-lo, da lahko sprejemala nove idejf In zavračajo »Ure ter delajo kot So v mladosti Človek, ki t staroet i tlvlTe zato, da Mvi. ne ustvarja pa nlšeaar več, Je bres vrednosti za drutbo. Največji !*vo* Je pa oni startok. ki Šiv! od milosti drugih, v uboinfel aH kakor-koli. In čigar iivljenje je »ploh od vsega začet-ka bilo neplodno. Drttlbu ga trpi samo le Iz usmiljenja. , Medicinska veda bi morala zdaj poskrbeti za podaljšanje človaške kapacitete, da bo dolgo človeško Iivljenje tudi koristno, da bo človek pri sedemdesetih ali odsmdt setlh letih Is vedno močan In svel ter gposotMn za delo In koristno ustvarjanje. Tfck<» bo vredna dolgo II-vetl. Drugače pa ni. | To je površna in splošna slika ameri delavca v prošlosti in današnjosti. Pri tej .analizi pa moram pripomnil ne govorim o izjemah niti manjšinah. V časih in krajih so bili in so še dane* p< in razumni delavci, ki so imeli socialne I in so se teiko in požrtvovalno borili za i šanje razmer in%a ustvaritev dobre orgj cije, ampak ti delavci so bili in so še v i šini in zato so mogli le malo doseči. Ameriški delavec se torej ni nič i novega in koristnega in nič ni pozabil ii teklosti. Danes se bori s težko ekonomsko Ali mislite, da se potrudi, da bi jo raza prave strani in si skušal pomagati? Niti manj. To vprašanje prepušča Bogu in verju — oba pa ne boata nič pomagala, vek se mora za glavo prijeti, ko sliši is kako ai razlagajo depresijo. Zakaj je kriza? Zato, ker je nadpr cija In vaega preveč. Zakaj je nadprodul Zato, ker je trg propadel. Zakaj je tr| padel? Zato, ker ljudje nimajo denarja, kupovali. Zakaj ljudje nimajo denarja? ker nimajo dela. Zakaj ni dela? Zato, i kriza . . . In tako apet od kraja — kakor pet, I avoj rep in ae vrti na enem mestu. Venš niso vzroki krize nobena z devetimi pečS pečatena sveta skrivnost. To vprašanje ni tukaj na dnevnem redu, toda majhfl stracija ne bo škodila. (Daljo prihodnjič.) Adamič piie novo knjigo MV. Louis Adamič nam sporoča, da ji gova nova knjiga "Laughter in the J« akoro gotova. Edward J. 0'Brien, ki vaako leto izda ko najboljših kratkih poveeti, Je v svojo I njo zbirko z naslovom "The Best Short 8» r -1 CAL1FORN1A GRAPE CONTROL BOARD, Ltd. HAN PBANC1BCO, GALIFOBMIA > lUpresMitlag II* of tke satire CaUforala • Orsps -- A Vsak Cas" "Mojo $Ho je zalo važno uma. NilteM roških drefljajev za vas. Dej ml Lucky Sfrike Viak čai. In potrcpljaj sa pro rami aa novi cellopKanski ovitak s tabosn, ki - . m.. »» I- - l-LL- omogoca aavojcen taao lanao j vajšek. Zlp - pa n b Zlp! Ta Je vsa. /j**, idlkca •mCf Kaj UJCKIlf hfirfjfmnl M*« aa aJpratl! Damts - UJCKY /a w*- "lt's toasted t* -Tamar Otea VidM $ vat VAAAVMAfTi « TU UAf SN* fUmt CVŠMfrr md t—A. uma k$ «cm» f m. a c j-f****. • _ ^jtLautikMiJiKLj-'' Sj"- sama LUČKY fTnUuT aalMts gvie pslei pasahaafa "TOASTING" assa» U rsebeje iipuhi Ukn Vlnhlnlk ti - praaas, M odpravi^ palova pešenk I admšCJIvMi« hi je spravna navaaša v va M v naši LUCKV OTUKIt "ZmmsJ hUivdrir m buAm% fm M LUČKIiT Vesti iz Jugoslavije < Izvirna parala is JefttOsviK) »iKSKl MORILEC FALEŽ r ARETIRAN Ljubljana, 24. sept. 1531. L^ii smo ie o umoru ©O-Sarkt Julijane Her»če-J Csiniku, ki sa.jt dogodU rfusta 1.1. Starko so našli .! kosci v njenem sadov-Utvo, njena hiša pa je kopana. Koliko je ropar od-I s, se ne ve, ker nih-Icoliko denarja star-— po mnenju Uo^Scej. Policija je spr-Jetirala nekega soseda, a se npričala. ds se prstni odtisi JLgjo z odtisi roparja. Za-izpustili. Na mariborski iji pa so ugotovili, da je L odtisi ujemajo z odtisi pr-»nsnega hudodelca Štefana \ u Slivnica, ki je bil šele letos izpuščen iz maribor--umilnice, kjer je sOdel se-■ let radi umora sestre Heri-L Takoj je policijs uvedla za , issledovanje. Pomagale so avstrijske oblasti, ki so, za-t Faleia v neki kmečki hiši, se je Falež bril in pobegnil ■ napol obrit, ko je zagledal Domnevali so, da se je potem spet vrnil čez mejo ,o»lavijo v mariborsko oko-In res so orožniki 22. sept. idili Faleia v Ormoiu, kjer tožil pri nekem posestniku za k* ter izvršil zadnje dni več K»v v okolici. Orožniki so ga jrali, čeprav je Falei tajil, bi bil on umoril starko Heri-o. Vlome je priznal. Odvedli gt v St. tlj in Gačnik, da ga frontirajo z raznimi ljudmi, »Faleža usodnega večera vi-fv bližini vasi Gačnik. Pod limi dokazi bo Falei evojo rdo priznal. V samomor iz obupa Ko to dne 23. sept. zjutraj ro-i kmetje iz celjske okolidb v' be, da prodajo svoje pridelke trgu, so našli v Polulah blizu isjčeve krčme moško truplo, ae viselo na ograji škarpe. Ta-I to obvestili orožnike, sneli po, ki je bilo še toplo, znak, [je bil samomor izvršen nekaj vej, predno so truplo našli. V ih obešenca so našli legitima-, ki se glasi, da je moricel ervni kapetan, Ivan Mance, n 1882 ter pristojen v Delni-a Hrvatskem. Na majhnem ku je bilo tudi napisano, da it smrt radi obupa, ker je na i in živcih neozdravljivo bo-Navaja tudi, da ima v ftbu tri nepreskrbljene otro-ter ženo. Prosi tudi, da ga apljejo brez cerkvenih cere- U Pevska se ne more ubraniti divjih prašičev »etje v kočevski okolici sil- »majo radi pustošenj, ki jim »poljih povzročajo divji pra [ Kmetje so že Uko dokaj Uni radi slabe letine, kar pa lanskih |>oljskih plodov, pa i jih uničujejo divji prašiči, i frede zverin se pripodi na * prav v bližini vaai ter pu* Hjo posebno po koruzi in jjirju. V Trnovcu ao prašiči Bi posestniku Siegmundu*v M velik del krompirjeve * ln "koro 1100 koruznih Enaka poročila prihajali »z drugih vasi. Kmetje zijajo orRaniziran pohod z te zverine, ker ae jih * bodo ubranili pučieti v Maribora ^uspelem puču avstrijskih ■^•hajmverovcev, ja vodja l-'1 »vojo namero, in da ao šele pripravili do * vrf'i v avto in prepe-"Jejo. Ustavil se Je v kamor je dospela tudi dniiina z vlakom. Tu aa fj11 Policiji, ki mu je do- 1' m* °«tatl v Mariboru. JJ ^ PriA|m ^ dva nj#fo. ^ •i Hienburga.Zdaj sf.1; •'»ni^ranUka skupina fantov razbeiala Hi! !J# i« <***<> ^ / 'vojim idejnim bra- , A ' se jih je vr v Mariboru pa Ja Juetifikacija večkratnega morilca V dalmatinskem obmorskem letoviškem mestu fiibeniku so včeraj zjutraj obesili večkratnega morilca Todorja MediČa, ki je več let strahoval kmete po hr-vatskih obmorakih planinah. Od sodišča je bil obsojen na smrt, višje sodišče je razsodbo potrdilo in krvnik Hart iz Sarajeva je dospel s svojim cilindrom tey MediČa obesil v navzočnosti sodnikov in — po želji obsojenca — novinarjev. Do svoje smrti je zadnjo noč diktiral še sodnemu pisarju svoje spomine, kslcor pač narekujejo svoje spomine vsi ljudje, o katerih ae mnoga.govo-ri. To so državniki in morilci. Eno napako je vlada vendarle I o je vlada priznata Ko je po ukazu vlade poskočila cena Žitu in moki, je vlada izdala tudi odredbo, v kateri predpisuje za vso državo enotne cene kruhu. Po dražjih cenah peki :'e smejo prodajati i kruha. ^Vlada je diktirala oena pekom ne glede na to, ali se nahajajo peki sredi žitnega teritorija — recimo Banat — ali pa kje v zavrženih oddaljenih krajih. Bila je očitna krivica, da bi kruh moral veljati tam, kjer plačujejo peki dražjo moko radi prevoznih stroškov, prav toliko kot v krajih, kjer je tito doma. Banataki pek dobi moko za mnogo ceneje kakor pa pek v Ljubljani, ki jo mora transportirati iz Banata. To napako je zdaj vlada popravila. Odstopila je banom pravico določiti cene krahu v njihovih banovinah po svojem preudarku in glede na krajevne razmere. Zlomil ai Je tilnik Posestnik Lovrač v Kolovratu je otepa val'orehe. Po dolgi lestvi se je povzpel visoko v vrh Oreha. Otepal je orehe ter pri tem stopil na trhlo vejo, ki se je odlomila in Lovrač je padel na zemljo. Ko so priniteli domaČi, so ga našli negibnega. Skušali so ga dvigniti, a Lpy£aČ ja bil mrtev. Pri padcu si je bil zlomil tilnik. Vsaka pomoč je bila zaman. Btar je bil Lovrač jedva 60 let. KRVATO ŽBGNANJE NA DOLENJSKEM Ob praznovanju Kome ia Damjana ao aa v Gradišču spopadli fantje Is raznih va»L—Trije ao obležali »redi ceate—V bolnico in v zapor mammmmmm m Novo mesto 29. sept. 1981. V najlepšem kotu Dolenjake, pod vrhovi Gorjancev, je blizu 9t. Jerneja idilično naselje Gradišče, kjer vsako leto 27. sept. slovesno praznujejo god sv. Ko-zme in Damjana. V današnjih težkih časih se seveda pri tem žegnanju najbolj vneto udejstvu-je še mladina. Ker je praznik padel letos ravno na nedeljo, se Je zbralo najprej okrog cerkve, potem pa v točilnici "pod vejo" mnogo fantov iz vasi Orehovice, Zaptfcž in Vrhpolja. Pod vejo se je točilo dobro vino p6 3 Din liter ift tudi primernega pritfriz-ka ni manjkalo. Veselje med zbranimi fanti je bilo kmalu na višku, ko pa je zdrknilo za par točk nizdol, ja bil med njimi naenkrat kreg in prepir, bogzna za Kar na lepem ao se osvežila stara naaprotatva med posameznimi vasmi in že so se prvaki vaških mladinov spoprijeli. Bitko so otvorili Vrhpoljčani proti fantom iz Zapuž in stala sta ai nasproti bojna tabora, broječa nad 20 glav. Eni so tikoj Izvlekli note, drugi pa so lomili plotove in aa tako oborotili. Po prvem spopadu so Vrhpoljčani napravili umik iz vaai proti državni časti, Um pa so se usta vili in so že spotoma spopolnili svoje orožje z vilami, motikaml, sekirami, lopatami in krampi. Tako so naskočili nasprotnike, ki so drli sa njimi. Na enkrat Je bila državna cesta torišče ljutega boja in s etapo vred zaprta kakor prava fronta. V etapi tega bojišča ao se morali vračati nazaj avtomobili In vsa druga vozila. Končno sa je tudi bojišče izpraznilo — trije fantje pa so s krvavečimi ranami obležali aredi ceste, fiele tedaj Ja nastalo med bojevniki premirje — aa pravi: rssbegnili so ae vsak na svoj kraj. Poaneje kaj. * mSm^StlL252 ** »tatbo ali moiiUf I&em Slovenko, dtkie »i vo, vstarogti25do36w, ho za opravljaj, dom|£ nega dela. Plača po do: Jaz tem vdovec 2 eni® iS vredno do $20,000. V j! jr^ jn bi lahko sledila tudi fc Vsem ponudbam p^ ko, katero na leljo vmm čim popolno tajnost pu naalov: Indirektni i«,^ 2 Lawndale Avenue, Chi<* Ivan JonUi: V OGNJENEM OBROČU Huda bolezen Zdravnik: "Nu, kaj pa vanj manjka?" Jera: "Ojoj, gospod doktor, trga me; toliko da vzdignem roko nad glavo, in z nogo je ravno tako!". Pok Ion "Ali vas ni dama nič vprašala, kdo vam je izročil aopek?" PostreMek: "Nič, saj je le vedela. Takoj je rekla: *2e spet stari osel'." Košarica Peter j« prosil gospodično Metko za r.oko: "Vprašate me, ali bi hotela postati vaša žena, žena človeka, ki ima tako preteklost! Najrajši bi nagnala pse na vas, tako se mi studite f Peter se čudi: "Ali naj to smatram za košarico?" Ako hrbet —Kaj treba storiti? Gor kot* Sloma ogreje teU I tolninm svetloba. Privabi}« m kri, ki odpomaga otrplim in nq rim mtiicam. Rabi m v 13 mil)« hSL Kupi srtio rt«kWo k im )5c. SLOANS Je to poznana banka vsem svojim pomaga in daje nasvete. Ona ■ obavlja vseh vrst bančne posle In prodaja "ftifkartf' vseh družb. Ne pozabita se obrniti na njo kadar kaj potrebujeta. i Vali prihranki so zavarovani pri CHICAGO, II 1900 BLUE ISLAND AVENUE Tlak« vabila sa veselice In shoda, visitnloe, časnike, .knjige, koledar je, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem j^flra in dragih JTODSTVO TISKARNE APBURA NA ČLANSTVO aNJ^J DA TISKOVINK NAROČA V SVOJI TISKARNI Ysa pojaaafla dajo vodstvo ttakaraa. Csas man, unijsfeo dolo prtf ** S. N. P. J. PRINTERV 2«57-69 8* Lawndale A CHICAGO, ILL. TAM 88 DOBI NA 2EUO ttJDI VBA UffDODfA POJASNILA V *